Wikipedija:Obvestila

<mediawiki xmlns="http://www.mediawiki.org/xml/export-0.11/" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:schemaLocation="http://www.mediawiki.org/xml/export-0.11/ http://www.mediawiki.org/xml/export-0.11.xsd" version="0.11" xml:lang="sl">
  <siteinfo>
    <sitename>Wikipedija</sitename>
    <dbname>slwiki</dbname>
    <base>https://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran</base>
    <generator>MediaWiki 1.47.0-wmf.6</generator>
    <case>first-letter</case>
    <namespaces>
      <namespace key="-2" case="first-letter">Datoteka</namespace>
      <namespace key="-1" case="first-letter">Posebno</namespace>
      <namespace key="0" case="first-letter" />
      <namespace key="1" case="first-letter">Pogovor</namespace>
      <namespace key="2" case="first-letter">Uporabnik</namespace>
      <namespace key="3" case="first-letter">Uporabniški pogovor</namespace>
      <namespace key="4" case="first-letter">Wikipedija</namespace>
      <namespace key="5" case="first-letter">Pogovor o Wikipediji</namespace>
      <namespace key="6" case="first-letter">Slika</namespace>
      <namespace key="7" case="first-letter">Pogovor o sliki</namespace>
      <namespace key="8" case="first-letter">MediaWiki</namespace>
      <namespace key="9" case="first-letter">Pogovor o MediaWiki</namespace>
      <namespace key="10" case="first-letter">Predloga</namespace>
      <namespace key="11" case="first-letter">Pogovor o predlogi</namespace>
      <namespace key="12" case="first-letter">Pomoč</namespace>
      <namespace key="13" case="first-letter">Pogovor o pomoči</namespace>
      <namespace key="14" case="first-letter">Kategorija</namespace>
      <namespace key="15" case="first-letter">Pogovor o kategoriji</namespace>
      <namespace key="100" case="first-letter">Portal</namespace>
      <namespace key="101" case="first-letter">Pogovor o portalu</namespace>
      <namespace key="118" case="first-letter">Osnutek</namespace>
      <namespace key="119" case="first-letter">Pogovor o osnutku</namespace>
      <namespace key="126" case="first-letter">MOS</namespace>
      <namespace key="127" case="first-letter">MOS talk</namespace>
      <namespace key="710" case="first-letter">TimedText</namespace>
      <namespace key="711" case="first-letter">TimedText talk</namespace>
      <namespace key="828" case="first-letter">Modul</namespace>
      <namespace key="829" case="first-letter">Pogovor o modulu</namespace>
      <namespace key="1728" case="first-letter">Event</namespace>
      <namespace key="1729" case="first-letter">Event talk</namespace>
    </namespaces>
  </siteinfo>
  <page>
    <title>Wikipedija:Obvestila</title>
    <ns>4</ns>
    <id>106</id>
    <revision>
      <id>6688292</id>
      <parentid>6671235</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T20:52:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>3152</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* 2026 */ tn</comment>
      <origin>6688292</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="71691" sha1="dfd0shrw7bysm4g0wntdgpkpl6zv5yr" xml:space="preserve">&lt;!--  ------------------------------------------------------------------------------------------

TA STRAN NI NAMENJENA POGOVORU, ZATO SE PROSIMO VZDRŽITE KOMENTARJEV. KOMENTARJE LAHKO
DODATE NA POGOVORNI STRANI: Pogovor o Wikipediji:Obvestila.

ČE ŽELITE DODATI POVEZAVO NA OBJAVO V ČASOPISJU IN DRUGIH MEDIJIH, 
JO DODAJTE NA TEMU NAMENJENO STRAN: Wikipedija:Wikipedija v občilih.

Tega obvestila NE ODSTRANJUJTE!

------------------------------------------------------------------------------------------   --&gt;
{{Razdelki trga}}

Ta stran je namenjena '''enostranskemu obveščanju wikipedistov in javnosti''', za splošni pogovor pa uporabljamo stran [[Wikipedija:Pod lipo|Pod lipo]]. Omembe Wikipedije v slovenskih medijih so zbrane na strani [[Wikipedija:Wikipedija v občilih|Wikipedija v občilih]].

{{Oglasna deska}}

{{Letnice|2001|{{LOCALYEAR}}}}

== 2026 ==

* 2026-05-04 - Po 21-ih letih delovanja je [[Fundacija Wikimedia]] ukinila vse jezikovne različice Wikinovic, ki jih je bilo 31. Odslej so na voljo samo za branje. Kot razlog [[n:en:Wikimedia Foundation closes Wikinews after 21 years|so bile navedene]] trajnostnost, aktivnost skupnosti (samo okoli 700 aktivnih uporabnikov skupno na vseh različicah) in razpoložljivost zanesljivega poročanja na drugih platformah. Kot so opozorili, je precej novic dostopnih tudi na Wikipedijah v obliki rednega posodabljanja člankov. Po drugi strani, [[n:en:Comments:Wikimedia Foundation closes Wikinews after 21 years#It's shame|kot je opozoril Uporabnik:Matthiasb]], je bil ravno dan prej, 3. maja, [[svetovni dan svobode tiska]], zato se mu zdi takšen ukrep, kot da ''so dan kasneje to svobodo zabodli v hrbet''. [[n:en:Special:NewPages|Zadnji nov angleški članek]] je bil objavljen 20. aprila 2026, ob 6.09: ''[[n:en:Pope Leo XIV visits four nations in Africa|Pope Leo XIV visits four nations in Africa]]''. --[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#08477f;&quot;&gt;Janez&lt;/span&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#fbac00;&quot;&gt;drilc&lt;/span&gt;]] 21:15, 4. maj 2026 (CEST)
* 2026-03-25 - Imamo '''[[Ivan Matetić Ronjgov|197.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 08:14, 25. marec 2026 (CET)

== 2025 ==
* 2025-12-23 - Imamo '''[[Amalija Čampa|196.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 21:46, 23. december 2025 (CET)
* 2025-09-13 - Imamo '''[[Wat Chiang Man|195.000]]''' člankov. --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 14:21, 14. september 2025 (CEST)
* 2025-09-02 - Za boljšo zasebnost neprijavljenih uporabnikov so bili uvedeni '''[[mw:Trust and Safety Product/Temporary Accounts|začasni uporabniški računi]]'''. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 17:24, 2. september 2025 (CEST)
* 2025-07-24 - Imamo '''[[Kneževina Anhalt-Zerbst|194.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 16:23, 24. julij 2025 (CEST)
* 2025-06-26 - Na Glavni strani je bila ponovno (po letu 2007) uvedena rubrika ''[[Portal:V novicah/Glavna stran|V novicah]]''. --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 19:53, 26. junij 2025 (CET)
* 2025-05-24 - Imamo '''[[Zvenigorod|193.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 08:26, 25. maj 2025 (CEST)
* 2025-03-23 - Imamo '''[[Invazija na Quebec|192.000]]''' člankov. --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 15:54, 23. marec 2025 (CET)
* 2025-03-18 - Z ustvaritvijo člankov vseh [[Seznam naselij na Koroškem (zvezna dežela)|naselij na Koroškem (zvezna dežela)]] se je nabralo 191.920 člankov. Glavni namen tega projekta je bil olajšati iskanje dvojezičnih krajevnih imen, saj je pogosto bila težava identifikacije slovenske inačice imena v primerjavi z nemško, še posebej pri ponavljajočih se imenih. --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 19:13, 18. marec 2025 (CET)
* 2025-03-01 - Imamo '''[[Palača Caserta|189.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 21:10, 1. marec 2025 (CET)

== 2024 ==

* 2024-12-25 - Imamo '''[[Systur|188.000]]''' člankov. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 10:29, 25. december 2024 (CET)
* 2024-10-13 - Imamo '''[[Ermgard Wiška|187.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 11:21, 14. oktober 2024 (CEST)
* 2024-07-21 - Imamo '''[[Jakob, valižanski princ|186.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 20:14, 21. julij 2024 (CEST)
* 2024-05-03 - Imamo '''[[El Hierro|185.000]]''' člankov. --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 15:02, 4. maj 2024 (CEST)
* 2024-01-30 - Imamo '''[[Glasgowska mestna hiša|184.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 21:01, 2. februar 2024 (CET)

== 2023 ==

* 2023-11-16 - 100 milijonov naloženih datotek v Wikimedijini zbirki. --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 21:21, 23. november 2023 (CET)
* 2023-10-31 - Imamo '''183.000''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 21:43, 31. oktober 2023 (CET)
* 2023-08-04 - Imamo '''[[Qutub Minar|182.000. članek]]''' na slovenski Wikipediji.--'''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 23:21, 4. avgust 2023 (CEST)
* 2023-07-26 - Zaživel je globalni wikiprojekt [[Wikifunkcije]], prvi nov projekt Fundacije Wikimedia po Wikipodatkih leta 2012. --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 21:16, 27. avgust 2023 (CEST)
* 2023-05 - Imamo '''6.000.000''' urejanj strani od postavitve Wikipedije. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;font color =&quot;#4863A0&quot;&gt;GeographieMan&lt;/font&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 11:01, 27. maj 2023 (CEST)
* 2023-05-10 - Imamo '''[[Parashqevi Qiriazi|181.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 10:22, 13. maj 2023 (CEST)
* 2023-02-13 - Imamo '''[[Taja Bodlaj|180.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 08:13, 14. februar 2023 (CET)
* 2023-01-02 - Imamo '''179.000''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 13:26, 2. januar 2023 (CET)

== 2022 ==

* 2022-10-08 - Imamo '''[[Richeza Berška|178.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 11:56, 8. oktober 2022 (CEST)
* 2022-07-15 - Imamo '''[[Napadi na Čornobajivko (2022)|177.000 člankov]]'''. --'''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 16:47, 16. julij 2022 (CEST)
* 2022-06-01 - Imamo skupno '''60.000.000''' besed na vseh straneh z vsebino. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 22:17, 1. junij 2022 (CEST)
* 2022-04-23 - Imamo '''[[Plenjenje Konstantinopla|176.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 10:32, 24. april 2022 (CEST)
* 2022-02-06 - Imamo '''[[Tao II.|175.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 09:18, 7. februar 2022 (CET)

== 2021 ==

* 2021-10-29 - Imamo '''[[Jug je moja dežela|174.000]]''' člankov. --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 22:07, 29. oktober 2021 (CEST)
* 2021-06-18 - Imamo '''[[Nataša Prah|173.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 12:42, 18. junij 2021 (CEST)
* 2021-04-24 - Imamo 200.000 registriranih uporabnikov. --'''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09090091&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 17:07, 26. april 2021 (CEST)
* 2021-04-12 - Imamo '''[[Področje naselitve Lužiških srbov|172.000]]''' člankov. --'''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09090091&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 22:41, 12. april 2021 (CEST)
* 2021-01-18 - Imamo '''[[The Karelian Isthmus|171.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 15:29, 18. januar 2021 (CET)

== 2020 ==

* 2020-11-06 - Imamo '''[[Piazza del Duomo, Pisa|170.000]]''' člankov. --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 18:51, 6. november 2020 (CET)
* 2020-10-01 - Na natečaj Wiki Loves Monuments v Sloveniji 2020 je prispelo 664 fotografij od 30 avtorjev. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 07:58, 7. november 2020 (CET)
* 2020-09-01 - Začel se je drugi slovenski fotonatečaj '''[[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2020)|Wiki Loves Monuments]]'''. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 07:58, 7. november 2020 (CET)
* 2020-08-04 - Imamo '''[[Nimintaba|169.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 16:45, 4. avgust 2020 (CEST)
* 2020-04-23 - Imamo '''[[Narodni park Sutjeska|168.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 21:58, 23. april 2020 (CEST)
* 2020-02-20 - Imamo '''[[Olkhon|167.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 07:28, 21. februar 2020 (CET)
* 2020-01-05 - V slovenski Wikipediji je skupno '''400.000''' strani (poleg člankov še pogovorne in uporabniške strani, kategorije, predloge, portali itd.). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 15:59, 6. januar 2020 (CET)

== 2019 ==

* 2019-11-20 - Imamo '''[[Madona s ščinkavcem|166.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 15:27, 20. november 2019 (CET)
* 2019-07-29 - Imamo '''[[Mrežasti slinar|165.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 09:19, 29. julij 2019 (CEST)
* 2019-07-23 - Razvrščanje naslovov po abecedi v kategorijah in tabelah je bilo v vseh slovenskih wikiprojektih [[phab:T208984|nastavljeno]] na slovensko abecedo. Pred tem so bili naslovi na Č, Š in Ž razvrščeni na koncu, za črko Z. --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 03:28, 29. julij 2019 (CEST)
* 2019-03-27 - Imamo '''[[Legoland Deutschland|164.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 08:46, 28. marec 2019 (CET)

== 2018 ==

* 2018-12-16 - Imamo '''[[Dvorec Celle|163.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 14:13, 16. december 2018 (CET)
* 2018-11-02 - Slovenski wikipedisti smo ustanovili uporabniško skupino - [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Wikipedians of Slovenia User Group]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 13:43, 5. december 2018 (CET)
* 2018-08-10 - Imamo '''[[Zelena deva|162.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 16:30, 10. avgust 2018 (CEST)
* 2018-07-10 - Uvedene so bile [[Posebno:GlobalPreferences|Globalne nastavitve]]. --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 23:48, 12. julij 2018 (CEST)
* 2018-06-17 - Znova smo presegli mejo '''[[Posebno:Statistika|5 milijonov urejanj]]''', domnevno zaradi vmesne spremembe štetja. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 11:48, 18. junij 2018 (CEST)
* 2018-05-03 - Imamo '''[[Nebirirav I.|161.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 07:54, 3. maj 2018 (CEST)
* 2018-02-02 - '''[[Ljubo Kobal|160.000]]''' člankov! — [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;font-family:Aharoni&quot;&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970&quot;&gt;Ϻ&lt;/span&gt; &lt;span style=&quot;color:#9370DB&quot;&gt;Zaplotnik&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;]] &lt;sup&gt;&lt;small&gt;[[Posebno:Contributions/MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#8B008B&quot;&gt;prispevki&lt;/span&gt;]]&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 12:54, 2. februar 2018 (CET)

== 2017 ==

* 2017-11-16 - Imamo '''[[Miki Gorman|159.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 11:35, 16. november 2017 (CET)
* 2017-09-15 - Imamo '''[[Vojvodska palača, Sabbioneta|158.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 15:52, 15. september 2017 (CEST)
* 2017-07-30 - Imamo '''[[Katarina Parr|157.000]]''' člankov. —[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 16:47, 30. julij 2017 (CEST)
* 2017-05-05 - Od postavitve slovenske Wikipedije je bilo opravljenih že '''[[Posebno:Statistika|5 milijonov]]''' urejanj. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 15:53, 5. maj 2017 (CEST)
* 2017-04-21 - Imamo '''[[Nacionalno prvenstvo ZDA 1947 - ženske posamično‎|156.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 10:40, 21. april 2017 (CEST)
* 2017-03-08 - Imamo '''[[‎Barlasi|155.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 08:52, 8. marec 2017 (CET)

== 2016 ==

* 2016-12-16 - Imamo '''[[Skifos|154.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 08:11, 17. december 2016 (CET)
* 2016-08-30 - Imamo '''[[Milan Zadel|153.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 11:29, 30. avgust 2016 (CEST)
* 2016-08-19 - Sistemski časi vseh slovenskih wikiprojektov so bili [[phab:T142701|poenoteni]] na časovni pas Evropa/Ljubljana. Tudi znotraj posamičnih projektov so bili sistemski časi avtomatiziranih seznamov (Zadnje spremembe, dnevniki, zgodovine strani, uporabnikovi prispevki), in drugih funkcij (&lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;{{LOCALTIME}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt; in njej sorodne čarobne besede, uporabnikov podpis z datumom) poenoteni in nastavljeni na omenjeni časovni pas. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 13:20, 24. avgust 2016 (CEST)
* 2016-07-03 - Imamo '''[[14×32 R Wänzl|152.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 06:52, 4. julij 2016 (CEST)
* 2016-05-30 - Imamo '''151.000''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 16:02, 30. maj 2016 (CEST)
* 2016-05-12 - Programje MediaWiki je uvedlo [[mw:Help:Notifications/Cross-wiki|medprojektno obveščanje med uporabniki]] (Cross-wiki Notifications), kar pomeni, da uporabnik na wikiprojektu, na katerem je trenutno aktiven, prejme vsa obvestila o uporabniških pogovorih, tudi tistih, ki potekajo na sorodnih projektih. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 12:01, 20. maj 2016 (CEST)
* 2016-03-31 - Imamo '''[[Villesavin (grad)|150.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Roksi1|Roksi1]] ([[Uporabniški pogovor:Roksi1|pogovor]]) 2:31, 31. marec 2016 (CET)
* 2016-01-12 - Imamo '''[[UTC+12:00|149.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 13:12, 12. januar 2016 (CET)

== 2015 ==

* 2015-10-18 - Imamo '''[[Veščci|148.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 14:15, 18. oktober 2015 (CEST)
* 2015-07-25 - Imamo '''[[Riemann-Sieglova funkcija theta|147.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 08:51, 25. julij 2015 (CEST)
* 2015-05-15 - Imamo '''[[Zvezde pojejo|146.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 13:48, 16. maj 2015 (CEST)
* 2015-04-05 - Zaključen je bil projekt [[m:Single User Login finalisation announcement/Schema announcement|poenotenja uporabniških računov]]. To pomeni, da so bili posamični računi wikiprojektov nekega uporabnika priključeni njegovemu globalnemu računu. Obstajala je namreč težava, da sta isto uporabniško ime lahko imela dva različna uporabnika, in sicer vsak na svojem wikiprojektu. Za poenotenje računa sta morala preimenovati svoja lokalna računa. V nasprotnem primeru je programje k imenu avtomatsko dodalo &quot;~slwiki&quot; (primer Uporabnik:Primer~slwiki). Slednje se je zgodilo tudi v primeru, če uporabnik zaradi izgube gesla ali nenavedbe e-poštnega naslova ni uspel dokazati, da je lastnik lokalnega računa. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 13:10, 20. maj 2016 (CEST)
* 2015-03-16 - Imamo '''[[Vesela jesen 1991‎|145.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 14:10, 16. marec 2015 (CET)
* 2015-01-22 - Imamo '''[[Samovar|144.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 18:50, 22. januar 2015 (CET)

== 2014 ==

* 2014-11-25 - Imamo '''[[Westland Whirlwind|143.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 11:33, 25. november 2014 (CET)
* 2014-09-10 - Imamo '''[[Simone Zaza|142.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 06:57, 10. september 2014 (CEST)
* 2014-06-03 - Imamo '''[[Zvjezdan Misimović|141.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 13:13, 3. junij 2014 (CEST)
* 2014-03-21 - Imamo '''140.000''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 13:32, 21. marec 2014 (CET)
* 2014-02-06 - Napisali smo članke ali škrbine za vsa [[Wikipedija:Članki, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija|gesla, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija]] - tokrat tudi »[https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=List_of_Wikipedias_by_sample_of_articles&amp;oldid=7378921 uradno]« &lt;small&gt;(op.: seznam se lahko spreminja, vendar zdaj temelji na [[:meta:List of articles every Wikipedia should have|globalnem seznamu]], po katerem se vsak mesec izračuna lestvica)&lt;/small&gt;

== 2013 ==

* 2013-12-31 - Imamo '''[[Buzinci|139.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 10:37, 31. december 2013 (CET)
* 2013-08-21 - Imamo '''[[‎Bajnof|138.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 14:40, 21. avgust 2013 (CEST)
* 2013-05-10 - Imamo '''[[Mestna avtobusna linija št. 57 (Ščečin)|137.000]]''' člankov. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] 06:14, 11. maj 2013 (CEST)
* 2013-05-05 - V slovenski Wikipediji je skupno '''300.000''' strani (poleg člankov še pogovorne in uporabniške strani, kategorije, predloge, portali itd.). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 08:29, 6. maj 2013 (CEST)
* 2013-04-03 - Hrvaška Wikipedija je prehitela slovensko po številu člankov. Ujeli sta se pri 136.406. članku: [[:sl:Gouts]] in [[:hr:Yacolt (Washington)]]. Hrvaški bot [[:hr:Suradnik:VodomarBot|VodomarBot]] je od 1. - 3. aprila dodal (glede na [[:hr:Kategorija:U izradi, Gradovi u SAD-u|Kategorijo:U izradi, Gradovi u SAD-u]]) 5171 člankov o mestih v Združenih državah. Slovenska Wikipedija je trenutno na 39. mestu. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 16:27, 4. april 2013 (CEST)
* 2013-03-07 - Delovati je začela prva faza projekta [[Wikipodatki]] - upravljanje [[Wikipedija:Medjezikovne povezave|medjezikovnih povezav]]. [[Uporabnik:Addbot|Addbot]] je zatem začel postopoma, po nekaj 100 člankov na dan, prestavljati te povezave na Wikipodatke. Njegovo delovanje zaradi večje preglednosti ni bilo zabeleženo v Zadnjih spremembah. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 17:39, 24. maj 2013 (CEST)
* 2013-02-27 - Od postavitve Wikipedije je bilo opravljenih že '''[[Posebno:Statistika|4 milijone urejanj]]'''. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 11:54, 27. februar 2013 (CET)
* 2013-01-26 - Imamo '''[[Valerij Brumel|136.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 14:34, 26. januar 2013 (CET)

== 2012 ==

* 2012-11-10 - Imamo '''135.000''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 11:40, 11. november 2012 (CET)
* 2012-09-05 - Imamo '''[[Karel Kerševan|134.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 11:39, 5. september 2012 (CEST)
* 2012-06-20 - Imamo '''[[‎Ernest Vranc|133.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 08:27, 20. junij 2012 (CEST)
* 2012-03-27 - Svoja vrata je odprla [[wikiversity:sl:|Slovenska Wikiverza]]. V pripravi je selitev dosedanjih študentskih izdelkov s strani [http://beta.wikiversity.org/wiki/Category:SL Wikiverze Beta] na Slovensko Wikiverzo.— '''''[[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;background:#88b;color:#cff;font-variant:small-caps&quot;&gt;M&lt;span style=&quot;background:#aad&quot;&gt;♦&lt;/span&gt;Zaplotnik&lt;/span&gt;]]''''' &lt;sup&gt;[[Posebno:Contributions/MZaplotnik|&lt;code style=&quot;color:gray&quot;&gt;prispevki&lt;/code&gt;]]&lt;/sup&gt; 14:37, 28. marec 2012 (CEST)
* &lt;s&gt;2012-03-15 - Imamo '''[[Peter Gresserov|133.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 20:46, 15. marec 2012 (CET)&lt;/s&gt; &lt;small&gt;- število člankov se je tekom maja zmanjšalo za okrog 1500 zaradi reorganizacije dela vsebine. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 17:57, 6. junij 2012 (CEST)&lt;/small&gt;
* 2012-02-24 - Slovenski wikipedisti so obeležili [[Wikipedija:V živo/Desetletnica|10. obletnico delovanja]]. &lt;small&gt;(prenos iz [[Wikipedija:Zgodovina slovenske Wikipedije]])&lt;/small&gt;
* 2012-02-09 - Imamo '''132.000''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 09:13, 9. januar 2012 (CET)
* 2012-01-02 - Z zadnjim masovnim vnosom se je nabralo preko '''131.000''' člankov. [[Uporabnik:Ziga|Ziga]] 09:12, 2. januar 2012 (CET)

== 2011 ==

* 2011-12-08 - Imamo '''[[‎Nouakchott|122.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 11:02, 9. december 2011 (CET)
* 2011-11-02 - Imamo '''[[avtomorfizem|121.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 20:33, 2. november 2011 (CET)
* 2011-08-18 - Imamo '''120.000''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 22:15, 21. avgust 2011 (CEST)
* 2011-07-10 - Imamo '''119.000''' člankov. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 20:09, 10. julij 2011 (CEST)
* 2011-07-09 - Imamo '''118.000''' člankov. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 20:09, 10. julij 2011 (CEST)
* 2011-05-23 - Imamo '''[[Herzog (priimek)|116.000]]''' člankov. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 08:39, 23. maj 2011 (CEST)
* 2011-05-11 - Imamo '''[[Jan Chmurowicz|115.000]]''' člankov. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 06:15, 11. maj 2011 (CEST)
* 2011-05-02 - Imamo '''[[Marie-Émile-Richard Boutaud de Lavilléon|114.000]]''' člankov. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 07:20, 2. maj 2011 (CEST)
* 2011-04-30 - Presegli smo 3.000.000 urejanj na sl WP. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 07:20, 2. maj 2011 (CEST)
* 2011-04-14 - Imamo '''[[Pietro Dodi|110.000]]''' člankov. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 06:24, 19. april 2011 (CEST)
* 2011-04-06 - Imamo '''[[Hugh Scott Scott-Barrett|109.000]]''' člankov. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 06:36, 6. april 2011 (CEST)
* 2011-04-03 - '''3-milijonto''' urejanje strani. &lt;small&gt;(prenos iz [[Wikipedija:Zgodovina slovenske Wikipedije]])&lt;/small&gt;
* 2011-03-26 - '''108.000''' člankov.— [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;border:1px solid red;background:darkblue;padding:1px;color:gold;text-shadow:dodgerblue 0.2em 0.2em 0.4em&quot;&gt;&lt;font face=&quot;Century Gothic&quot;&gt;&lt;big&gt;&amp;nbsp;'''ℳ'''&lt;/big&gt;&lt;font color=&quot;yellow&quot;&gt;₪Zaplotnik&lt;/font&gt;&amp;nbsp;&lt;/font&gt;&lt;/span&gt;]] 23:58, 26. marec 2011 (CET)
* 2011-03-13 - Imamo '''107.000''' člankov.— [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;border:1px solid red;background:darkblue;padding:1px;color:gold;text-shadow:dodgerblue 0.2em 0.2em 0.4em&quot;&gt;&lt;font face=&quot;Century Gothic&quot;&gt;&lt;big&gt;&amp;nbsp;'''ℳ'''&lt;/big&gt;&lt;font color=&quot;yellow&quot;&gt;₪Zaplotnik&lt;/font&gt;&amp;nbsp;&lt;/font&gt;&lt;/span&gt;]] 18:27, 13. marec 2011 (CET)
* 2011-03-03 - Imamo '''106.000''' člankov. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] 23:53, 3. marec 2011 (CET)
* 2011-02-06 - Imamo '''[[Giuseppe Antonio Ferretto|105.000]]''' člankov. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 22:22, 6. februar 2011 (CET)
* 2011-01-14 - Imamo '''[[Patrik Erickson‎|104.000]]''' člankov. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] 03:51, 12. januar 2011 (CET)

== 2010 ==

* 2010-12-27 - Imamo '''103.000''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 08:33, 27. december 2010 (CET)
* 2010-11-11 - Imamo '''102.000''' člankov. --[[Uporabnik:Archangel|&lt;font color=&quot;FF1493&quot;&gt;'''''Arch'''''&lt;/font&gt;]][[Uporabniški_pogovor:Archangel|&lt;font color=&quot;007FFF&quot;&gt;'''''angel'''''&lt;/font&gt;]] 12:42, 12. november 2010 (CET)
* 2010-10-04 - Napisali članke ali škrbine za vsa gesla, [[Wikipedija:Članki, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija|ki bi jih morala imeti vsaka wikipedija]]. [[Uporabnik:Ziga|Ziga]] 14:21, 4. oktober 2010 (CEST)
* 2010-09-16 - Wikipedi(j)a si deli drugo mesto na seznamu najbolj obiskanih spletnih skupnosti med rednimi uporabniki interneta v Sloveniji ([http://www.zurnal24.si/slovenija/najraje-na-youtube-184687/clanek Zurnal24.si]) --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 21:24, 16. september 2010 (CEST)
* 2010-09-11 - Imamo '''[[Razveza zakona (sura)|101.000]]''' člankov. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 18:38, 11. september 2010 (CEST)
* 2010-08-18 - Slovenska izdaja Wikipedije ima že prek '''2.500.000''' urejanj.  Na [http://meta.wikimedia.org/wiki/List_of_Wikipedias seznamu Wikipedij po številu člankov] smo na '''33. mestu'''.— [[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|&lt;font face=&quot;Century Gothic&quot; color=&quot;darkblue&quot;&gt;'''M'''&lt;/font&gt;]]۞[[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;font face=&quot;Century Gothic&quot; color=&quot;dodgerblue&quot;&gt;''Zaplotnik''&lt;/font&gt;]]&lt;sup&gt;[[Posebno:Contributions/MZaplotnik|(prispevki)]]&lt;/sup&gt; 23:14, 18. avgust 2010 (CEST)
* 2010-08-15 - Imamo '''[[Činditi|100.000]]''' člankov. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 01:26, 15. avgust 2010 (CEST)
* 2010-08-14 - Imamo '''[[Louis-Michel le Peletier de Saint-Fargeau‎|99.000]]''' člankov. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 20:50, 14. avgust 2010 (CEST)
* 2010-08-14 - Imamo '''[[11. grenadirski polk (Italija)|98.000]]''' člankov. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 10:20, 14. avgust 2010 (CEST)
* 2010-08-11 - Imamo '''[[Sloboština|97.000]]''' člankov. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 20:42, 11. avgust 2010 (CEST)
* 2010-08-11 - Imamo '''[[Vinine|96.000]]''' člankov. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 14:35, 11. avgust 2010 (CEST)
* 2010-08-10 - Imamo '''[[Kneževo, Popovac|95.000]]''' člankov. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 11:04, 10. avgust 2010 (CEST)
* 2010-08-10 - Danes smo se povzpeli na [http://meta.wikimedia.org/wiki/List_of_Wikipedias 34. mesto na seznamu Wikipedij po št. člankov]. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 09:06, 10. avgust 2010 (CEST)
* 2010-08-09 - Imamo '''[[Grdun|94.000]]''' člankov. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 16:19, 9. avgust 2010 (CEST)
* 2010-08-08 - Imamo '''[[Budaševo|93.000]]''' člankov. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 09:33, 8. avgust 2010 (CEST)
* 2010-08-07 - Imamo '''[[Zrinski Topolovac|92.000]]''' člankov. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 12:20, 7. avgust 2010 (CEST)
* 2010-08-06 - Imamo '''[[Donja Zdenčina|91.000]]''' člankov. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 23:09, 6. avgust 2010 (CEST)
* 2010-08-05 - Tega dne smo dosegli '''90.000''' člankov. --[[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|&lt;font face=&quot;Century Gothic&quot; color=&quot;darkblue&quot;&gt;'''M'''&lt;/font&gt;]]۞[[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;font face=&quot;Century Gothic&quot; color=&quot;dodgerblue&quot;&gt;''Zaplotnik''&lt;/font&gt;]]&lt;sup&gt;[[Posebno:Contributions/MZaplotnik|(prispevki)]]&lt;/sup&gt; 21:45, 6. avgust 2010 (CEST)
* 2010-06-29 - Imamo '''[[Beseda (ples)|88.000]]''' člankov. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] 02:07, 29. junij 2010 (CEST)
* 2010-05-13 - Imamo '''[[Afera Iran-Contra‎|87.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 19:47, 13. maj 2010 (CEST)
* 2010-04-23 - V slovenski Wikipediji je skupno '''200.000''' strani (poleg člankov še pogovorne in uporabniške strani, kategorije, predloge, portali itd.) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 10:56, 23. april 2010 (CEST)
* 2010-03-22 - Imamo '''[[Maggie Lawson|86.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 08:47, 23. marec 2010 (CET)
* 2010-02-13 - Imamo '''85.000''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 10:42, 13. februar 2010 (CET)
* 2010-01-18 - Imamo '''84.000''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 09:05, 18. januar 2010 (CET)

== 2009 ==

* 2009-12-28 - Imamo '''[[Veliki Novgorod|83.000]]''' člankov. --[[Uporabnik:Archangel|&lt;font color=&quot;FF1493&quot;&gt;'''''Arch'''''&lt;/font&gt;]][[Uporabniški_pogovor:Archangel|&lt;font color=&quot;007FFF&quot;&gt;'''''angel'''''&lt;/font&gt;]] 20:29, 28. december 2009 (CET)
* 2009-11-13 - Imamo '''[[‎Komet LINEAR 29|81.000]]''' člankov. --[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 14:14, 13. november 2009 (CET)
* 2009-10-12 - Imamo '''[[modri ploščec|80.000]]''' člankov. --[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 21:25, 12. oktober 2009 (CEST)
* 2009-08-26 - Presegli smo [[Posebno:Statistika|2 milijona urejanj]]. --[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 06:57, 27. avgust 2009 (CEST)
* 2009-08-23 - Imamo '''[[C/1857 Q1|79.000]]''' člankov. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] 14:45, 23. avgust 2009 (CEST)
* 2009-08-13 - Začela se je razprava o ustanovitvi [[Wikipedija:Društvo|društva Wikimedija Slovenija]] in njegovem statutu. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] 15:01, 28. avgust 2009 (CEST)
* 2009-07-13 - Imamo '''[[Sredozemske igre 1983|78.000]]''' člankov. --[[Uporabnik:Rude|Rude]] 14:28, 13. julij 2009 (CEST)
* 2009-06-17 - Imamo '''[[Grb Občine Trzin|77.000]]''' člankov.--[[Uporabnik:Rude|Rude]] 16:54, 17. junij 2009 (CEST)
* 2009-05-21 - Imamo '''[[Oddelek za psihologijo, Filozofska fakulteta v Ljubljani|76.000]]''' člankov. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] 14:43, 21. maj 2009 (CEST)
* 2009-05-05 - Nova runda statistike: na [[:meta:List of Wikipedias|seznamu Wikipedij po številu člankov]] smo še vedno '''31.''', po [[:meta:List of Wikipedias by sample of articles|pokritosti člankov, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija]] pa smo z rezultatom 18,56 zdrsnili na '''35.''' mesto med Wikipedijami. --[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 10:01, 12. oktober 2008 (CEST)
* 2009-04-22 - Imamo '''[[Marble|75.000]]''' člankov. lp, --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 18:53, 22. april 2009 (CEST)
* 2009-03-22 - Imamo '''74.000''' člankov. --[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 12:58, 22. marec 2009 (CET)
* 2009-03-10 - Imamo '''[[Timothy Pogačar|73.000]]''' člankov. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 21:51, 10. marec 2009 (CET)
* 2009-02-26 - Imamo '''[[gusle|72.000]]''' člankov. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] 22:06, 26. februar 2009 (CET)
* 2009-02-16 - Imamo '''[[Nevija|71.000]]''' člankov. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 10:53, 16. februar 2009 (CET)
* 2009-01-27 - Imamo '''[[‎Karl Lotter|70.000]]''' člankov. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 11:30, 27. januar 2009 (CET)
* 2009-01-10 - Imamo '''69.000''' člankov. --[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 21:50, 11. januar 2009 (CET)

== 2008 ==

* 2008-12-18 - Imamo '''[[Vojo|68.000]]''' člankov. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] 02:50, 18. december 2008 (CET)
* 2008-11-26 - Imamo '''[[Zoisova nagrada|67.000]]''' člankov. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] 15:58, 26. november 2008 (CET)
* 2008-10-31 - Imamo '''66.000''' člankov. --'''[[Uporabnik:Tone|Tone]]''' 14:58, 31. oktober 2008 (CET)
* 2008-10-12 - Še malo statistike: na [[:meta:List of Wikipedias|seznamu Wikipedij po številu člankov]] smo trenutno na '''31.''' mestu (s cca. 1500 članki več so tik pred nami Srbi), po [[:meta:List of Wikipedias by sample of articles|pokritosti člankov, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija]] pa z rezultatom 17,4 na '''32.''' mestu (rezultat 100 bi pomenil vseh nekaj več kot 1000 ključnih člankov z vsaj 30.000 znaki). Ni slabo glede na število govorcev... --[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 10:01, 12. oktober 2008 (CEST)
* 2008-10-11 - Imamo '''[[Ljuboslava|65.000]]''' člankov. --[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 09:31, 12. oktober 2008 (CEST)
* 2008-09-03 - Imamo '''[[Mihail Botvinik|64.000]]''' člankov. --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 10:18, 3. september 2008 (CEST)
* 2008-07-18 - Imamo '''63.000''' člankov. --[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 17:04, 18. julij 2008 (CEST)
* 2008-05-23 - Imamo '''62.000''' člankov. Čast je pripadla članku [[Senčna mišica]], avtor [[Uporabnik:Slodave|Slodave]]. --[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 12:26, 23. maj 2008 (CEST)
* 2008-04-09 - Imamo '''61.000''' člankov. 61-tisoči članek je [[‎Kansas City Wizards]], ki ga je napisal [[Uporabnik:Yoda|Yoda]]. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] 01:06, 10. april 2008 (CEST) 
* 2008-03-07 - Imamo '''60.000''' člankov. [[Uporabnik:Ziga|Ziga]] 09:18, 7. marec 2008 (CET)
* 2008-02-03 - Imamo '''[[Enrique Enríquez|59.000]]''' člankov. --'''[[Uporabnik:Tone|Tone]]''' 23:34, 3. februar 2008 (CET)
* 2008-02-02 - Imamo '''58.000''' člankov! 58-tisoči članek je [[Spektralna razvrstitev asteroidov]]. --[[Uporabnik:Mihael Simonič|Miha]] 19:29, 2. februar 2008 (CET)

== 2007 ==

* 2007: Wikipedi(j)a je med Slovenci na 10. mestu najbolj obiskanih spletnih strani ([http://www.ris.org/index.php?fl=2&amp;lact=1&amp;bid=8660&amp;cat=479&amp;p1=276&amp;p2=285&amp;id=1070&amp;parent=13 RIS: Spletna obiskanost v letu 2007])
* 2007-12-31 - Članek [[Dieppe, New Brunswick]] je '''57.000-ti''' članek. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] 19:54, 31. december 2007 (CET)
* 2007-12-19 - Imamo '''56.000''' člankov.
* 2007-11-25 - Imamo '''55.000''' člankov. --'''[[Uporabnik:Tone|Tone]]''' 21:05, 25. november 2007 (CET)
* 2007-10-23 - V Dnevniku je [http://www.dnevnik.si/novice/neverjetno/276559/ članek o Wikipediji kot statusnem simbolu]; v tiskani izdaji jo spremlja slika slovenskih Wikipedistov z avgustovskega srečanja. Pa '''54.000''' člankov imamo. --[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] 09:41, 24. oktober 2007 (CEST)
* 2007-09-25 - Imamo '''53.000''' člankov. --'''[[Uporabnik:Tone|Tone]]''' 10:04, 26. september 2007 (CEST)
* 2007-09-05 - Imamo '''52.000''' člankov. --'''[[Uporabnik:Tone|Tone]]''' 10:06, 6. september 2007 (CEST)
* 2007-07-26 - Srečanje wikipedistov bo v četrtek, 30. avgusta 2007, predlagam da ob 18. uri na Magistratu v Ljubljani. Za ostale informacije sem na voljo na pogovorni strani ter si lahko še preberete [[Wikipedija:Pod lipo|pod lipo]]. Koordinatorica, -[[Uporabnik:Amazone7|Amazone7]] 13:06, 26. julij 2007 (CEST)
* 2007-07-17 - Imamo [[Zgornja Avstrija|50 tisoči članek]]! --[[Uporabnik:Mihael Simonič|Miha]] 21:16, 17. julij 2007 (CEST)
* 2007-07-01 - Srečanje Wikipedistov bo v sredo, 18.julija 2007 ob 16:00 uri v [[Mostec, Ljubljana|Mostecu]], podrobnosti so [[Wikipedija:Pod lipo|pod lipo]], čeprav tam rastejo neka druga drevesa.
* 2007-06-17 - Imamo '''49.000''' člankov. Še 1000, pa smo pri novi okrogli številki. --'''[[Uporabnik:Tone|Tone]]''' 10:07, 17 junij 2007 (CEST)
* 2007-05-25 - Imamo '''48.000''' ''[[Senovica|člankov]]''. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] 15:25, 25 maj 2007 (CEST)
* 2007-04-17 - Na 1146. sredinem seminarju, 18. aprila 2007 bo Vladimir Batagelj predstavil temo ''Analiza omrežja Wikipedia''. Na primeru omrežja Wikipedia bo prikazal nekaj možnosti analize velikih omrežij. Seminar je ob 18:15 v 3.04 na http://www.fmf.uni-lj.si/ Jadranski 21 (prenovljena stavba). Vabljeni! --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 14:09, 17 april 2007 (CEST)
* 2007-04-12 - Članek [[Radio 1]], ki ga je napisal [[Uporabnik:Blazv|Blazv]], je '''46.000-ti''' članek. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] 03:11, 12 april 2007 (CEST)
* 2007-04-12 - [http://meta.wikimedia.org/wiki/List_of_Wikipedias Iz 27. smo se dvignili na 26. mesto]. lp, --[[Uporabnik:Mihael Simonič|Miha]] 17:38, 12 april 2007 (CEST)
* 2007-03-29 - Imamo '''45.000''' ''[[Giuliano da Maiano|člankov]]''. --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 21:58, 29 marec 2007 (CEST)
* '''Komentar:''' [[Uporabnik:Klemen Kocjancic]] je med 16:33, 29. marec 2007 in 19:30, 30. marec 2007, [http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Posebno:Contributions&amp;dir=prev&amp;offset=20070329160059&amp;target=Klemen+Kocjancic dodal okrog 2000+ gesel] (3431 urejanj). [[Uporabnik:Ziga|Ziga]] 17:24, 22. julij 2007 (CEST)
* 2007-03-29 - Imamo '''44.000''' člankov. --'''[[Uporabnik:Tone|Tone]]''' 17:34, 29 marec 2007 (CEST)
* 2007-03-28 - 24ur poroča da [http://en.citizendium.org/wiki/Main_Page Citizendium] že dela
* 2007-03-18 - Imamo '''43.000''' člankov. --'''[[Uporabnik:Tone|Tone]]''' 20:31, 18 marec 2007 (CET)
* 2007-03-01 - Imamo '''42.000''' člankov. --'''[[Uporabnik:Mihael Simonič|Miha]]''' 21:03, 1 marec 2007 (CET)
* 2007-02-22 - Imamo '''41.000 člankov'''. --'''[[Uporabnik:Tone|Tone]]''' 15:50, 22 februar 2007 (CET)
* 2007-02-19 - ''Zgodba o Wikipediji'' je objavljena v reviji ''[[SwPower]]'' (številka 165). Objavljena je prva stran slovenske Wikipedije z dne 13. januarja (imeli smo okroglih 37.800 člankov). --[[Uporabnik:Dbc334|Domen]] 19:36, 19 februar 2007 (CET)
* 2007-02-15 - Imamo '''[[Zajelše|40.000 člankov]]'''. --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 18:42, 15 februar 2007 (CET)
* 2007-01-19 - Imamo '''38.000 člankov'''. --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 23:29, 19 januar 2007 (CET)

== 2006 ==

* 2006-12-22 - Imamo že '''37.050 člankov''' in '''100.000 strani'''. --'''[[Uporabnik:Mihael Simonič|Miha]]''' 13:37, 22 december 2006 (CET)
* 2006-12-13 - Presegli smo '''36.789''' ''člankov''. --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 16:08, 13 december 2006 (CET)
* 2006-12-13 - Presegli smo '''36.000''' člankov. --'''[[Uporabnik:Tone|Tone]]''' 14:11, 13 december 2006 (CET)
* 2006-12-10 - V Wikipediji je bilo ustvarjenih že čez 6.500 uporabniških računov. --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 00:02, 11 december 2006 (CET)
* 2006-11-27 - Presegli smo '''[[Matija Jama|35.000 člankov]]'''. LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 11:57, 27 november 2006 (CET)
* 2006-11-23 - Po dolgem času http://stats.wikimedia.org/SL/Sitemap.htm Statistika Wikipedije spet deluje. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 01:47, 23 november 2006 (CET)
* 2006-11-13 - Wikipedija je omenjena v Mladini v članku http://www.mladina.si/tednik/200647/clanek/nar--internet-gregor_cerar/ Wiki obračunavanje). 
* 2006-11-13 - Slovenska Wikipedija ima '''34.000''' člankov. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] 16:50, 13 november 2006 (CET)
* 2006-11-06 - V sredo, 8. novembra 2006, bo ob 18h na FMF potekal Sredin seminar [[Wikipedija:Pravna vprašanja|o pravnih vprašanjih Wikipedije]]. Aleš Petrič in Jernej Lavrenčič iz Urada Informacijske pooblaščenke RS bosta predstavila umestitev Wikipedije v slovensko zakonodajo in odgovarjala na vprašanja. Vabljeni!
* 2006-10-14 - Do danes smo napisali že '''33.000''' pravih člankov. Imamo že skoraj '''90.000''' strani. LP, --'''[[Uporabnik:Mihael Simonič|Miha]]''' 19:31, 14 oktober 2006 (CEST)
* 2006-10-10 - V sredo, 11. oktobra 2006 bo ob 18.15 v predavalnici št. 3.04 na http://www.fmf.uni-lj.si/fmf.html FMF, Jadranska 21, Ljubljana, posvet o organizaciji [[Wikipedija:Tekmovanje|srednješolskega tekmovanja]] v pisanju wikipedijskih člankov, ki ga bomo skušali organizirati v šolskem letu 2006/2007. Na seminarju bomo morebitni organizatorji, sodelavci, mentorji in tisti, ki jih to tekmovanje zanima, premleli zamisli in pomisleke, oblikovali kriterije, in začrtali smernice izvedbe tekmovanja. Vabljeni vsi!
* 2006-09-15 - V Wikipediji je bilo ustvarjenih že čez 5.000 uporabniških računov. --[[Uporabnik:Eleassar|'''Eleassar''']] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]&lt;/sup&gt; 17:45, 15 september 2006 (CEST)
* 2006-09-13 - Izbrali smo podobo nove [[Glavna stran|glavne strani]]. --'''[[Uporabnik:Mihael Simonič|Miha]]''' 17:23, 13 september 2006 (CEST)
* 2006-09-03 - [[q:Glavna stran|Wikinavedek]] ima '''2.000''' člankov. --[[Uporabnik:Darko Pes|Pasji pozdrav]] 19:08, 3 september 2006 (CEST)
* 2006-08-28 - Wikipedija ima '''32.000''' člankov. --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 23:39, 28 avgust 2006 (CEST)
* 2006-08-19 - http://wikimania2006.wikimedia.org Wikimania 2006 je bila od 4. do 6. avgusta 2006, [[Cambridge, Massachusetts]].
* 2006-08-15 - [[Wikislovar]] ima 7000 člankov. --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 
* 2006-08-13 - [[Wikipedija:Obvestila/2006 08 13]] za zgodovino ... --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 23:42, 13 avgust 2006 (CEST) 
* 2006-07-08 - Imamo '''31.000''' člankov. --'''[[Uporabnik:Tone|Tone]]''' 12:15, 8 julij 2006 (CEST)
* 2006-07-01 - Imamo '''80.000''' strani. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pogovor]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 00:13, 1 julij 2006 (CEST)
* 2006-06-30 - Imamo '''30.000''' člankov. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pogovor]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 23:36, 30 junij 2006 (CEST)
* 2006-06-22 - Registriral se je 4000. Wikipedist - [[Uporabnik:Kawasaki|Kawasaki]].
* 2006-06-07 - Nekje v teh dneh se je (ali vsaj naj bi se) s postavitvijo [[:s:|Wikivira]] začelo novo obdobje za vse slovenske ljubitelje izvornih besedil. Hip hip hura za razvijalce! --[[Uporabnik:Eleassar|'''Eleassar''']] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]&lt;/sup&gt; 17:26, 7 junij 2006 (CEST)
* 2006-06-02 - Imamo '''29.000''' člankov. --[[Uporabnik:Tone|Tone]] 23:52, 2 junij 2006 (CEST)
* 2006-05-30 - V junijskem ''[[Monitor (revija)|Monitorju]]'' je objavljen članek Nikolaja Pečenka o Wikipediji. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 22:24, 30 maj 2006 (CEST)
* 2006-05-07 - Imamo '''28.000''' člankov. --[[Uporabnik:Tone|Tone]] 19:35, 7 maj 2006 (CEST)
* 2006-04-21 - Delo v članku http://www.delo.si/index.php?sv_path=43,49&amp;id=5ce87d1cc36baf6716ce446c68772f2204&amp;t=html&amp;p=8 (čisto na koncu) poroča, da je na Kitajskem Wikipedija na spletu blokirana. Po svoje priznanje za Wikipedijo. 
* 2006-04-20 - Daljši in dober članek o Wikipediji v ''[[Polet (revija)|Poletu]]'', žal pa o slovenski Wikipediji samo stavek, pa še ta napačen. Da so strani o slovenskih politikih zaščitene. --[[Uporabnik:Eleassar|'''Eleassar''']] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]&lt;/sup&gt; 13:29, 20 april 2006 (CEST)
* 2006-04-19 - Dosegli smo '''27.000''' člankov. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] 01:29, 20 april 2006 (CEST)
* 2006-04-14 - V Večeru (http://bor.czp-vecer.si/vecer2000_XP/2006/04/11/2006.04.11%20STR-16-16%20MX-01%20IZD.01.02.03.04.05.06%20PAG-SLOVENIJA.PDF PDF) je bil 11. aprila objavljen daljši članek o Wikipediji, tudi slovenski različici. | [[Uporabnik:Tcie|Tcie]] 08:53, 14 april 2006 (CEST)
* 2006-03-30 - Dosegli smo '''26.000''' člankov. --[[Uporabnik:Tone|Tone]] 15:53, 30 marec 2006 (CEST)
* 2006-03-18 - Danes smo presegli '''25.000''' člankov. 5000 člankov v dobrih treh mesecih. --[[Uporabnik:Tone|Tone]] 15:39, 18 marec 2006 (CET)
* 2006-03-08 - v današnjih ''[[Slovenske novice|Slovenskih novicah]]'' je bil objavljen daljši članek o Wikipediji (slovenska WP omenjena in prikazana prva stran). --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pogovor]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 11:22, 9 marec 2006 (CET)
* 2006-03-07 - na TV SLO je bil v oddaji »Resnična resničnost« prikazan naš članek [[Dan žena]] --[[Uporabnik:Janeznovak|Janez Novak]] 18:26, 7 marec 2006 (CET)
* 2006-03-06 - Slovenska Wikipedija bo od četrtka 9. marca 2006 ob http://razvezanijezik.org/ Razvezanem jeziku, prostim frazeološkim slovarjem, gostovala na mednarodni razstavi Čas je za igro v http://www.zkp-celje.si/ Galeriji sodobne umetnosti v [[Celje|Celju]]. Vabljeni! --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] 20:08, 6 marec 2006 (CET)
* 2006-03-05 - v Delu http://www.delo.si/index.php?sv_path=43,49&amp;id=e6e6e3e4c111425555b7cbaaa4680d2404&amp;t=html&amp;p=7 je objavljena novica o 1.000.000 člankih v angleški Wikipediji. Slovenska je omenjena samo mimogrede.
* 2006-03-01 - [[:en:Main Page|Angleška Wikipedia]] je okrog 23.10 po GMT presegla milijon člankov. --[[Uporabnik:Tone|Tone]] 00:14, 2 marec 2006 (CET)
* 2006-02-27 - Imamo '''24.000''' člankov.--[[Uporabnik:Tone|Tone]] 20:52, 27 februar 2006 (CET)
* 2006-02-03 - [[Uporabnik:romanm|Roman]] in [[Uporabnik:XJaM|xJaM]] sta se ob [[:sr:Корисник:Милош|Miloševem]] obisku v Zagrebu srečala z wikipedisti iz Wikipedije v hrvaškem jeziku: [[:hr:Suradnik:Elephantus|Elephantus]], [[:en:User:Luka Jačov|Luka]], [[:hr:Suradnik:Miranche|Miran]], [[:hr:Suradnik:SpeedyGonsales|Speedy]] in [[:hr:Suradnik:Zmaj|Zmaj]]. Miloš s svojimi sodelavci med drugim pripravlja tudi morebitni enodnevni obisk [[:en:Jimmy Wales|Jimmyja]] aprila v Ljubljani, oziroma v Sloveniji. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] 08:09, 5 februar 2006 (CET)
* 2006-02-03 - Klemen kandidira za administratorja na Zbirki. Postopek je začel teči 27.01.2006. --[[Uporabnik:Janeznovak|Janez Novak]] 08:31, 3 februar 2006 (CET)
* 2006-01-28 - 1. februarja 2006 bo ob 18h na http://vlado.fmf.uni-lj.si/sreda/sreda.htm Sredinem seminarju srečanje uporabnikov slovenskih sistemov wiki (Wikipedija, E-študent, Wiki-FMF itd.). Vabljeni! (Prej načrtovano Miloševo predavanje žal odpade, ker ni pravočasno dobil vize.) &lt;s&gt;1. februarja 2006 bo ob 18h na http://vlado.fmf.uni-lj.si/sreda/sreda.htm Sredinem seminarju [[Uporabnik:Millosh|Miloš Rančić]] predstavil izkušnje [[:sr:|srbskih wikipedistov]].&lt;/s&gt; --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 22:55, 28 januar 2006 (CET)
* 2006-01-25 - Danes je v Delu objavljen članek o naši Wikipediji http://www.delo.si/index.php?sv_path=43,49&amp;id=bd4d50897eaf6cab5140ba0063e36b6904&amp;p=14. --[[Uporabnik:Janeznovak|Janez Novak]] 13:25, 25 januar 2006 (CET)
* 2006-01-24 - Slovenska WP ima 2.000 uporabnikov (srečni uporabnik je [[Uporabnik:Artemis|Artemis]]). --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pogovor]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 14:39, 24 januar 2006 (CET)
* 2006-01-18 - Slovenska WP je presegla 60.000 strani. Stran je [[Kvintilijarda]] (preusmeritev). --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pogovor]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 15:26, 20 januar 2006 (CET)
* 2006-01-15 - Slovenski wikipedisti so obeležili 5. obletnico delovanja. &lt;small&gt;(prenos iz [[Wikipedija:Zgodovina slovenske Wikipedije]])&lt;/small&gt;
* 2006-01-14 - Imamo več kot '''22.000''' člankov.--[[Uporabnik:Bojan PLOJ|Bojan PLOJ]] 22:27, 14 januar 2006 (CET)
* 2006-01-08 - Imamo '''21.000''' člankov. Spet smo potrebovali manj kot mesec za 1000 člankov. --[[Uporabnik:Tone|Tone]] 20:21, 8 januar 2006 (CET)

== 2005 ==

* 2005-12-17 - Ob 02:09 je bil vnešen 20.000-či članek, [[William Wallace Wotherspoon]]. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pogovor]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 02:42, 17 december 2005 (CET)
* 2005-11-14 - Na voljo so http://www.pingo.org/dok/SOUP-okt05/2005.11.12.SOUP-Wikipedija-RomanMaurer.ppt Romanove prosojnice o Wikipediji (6,8&amp;nbsp;MB) s sobotne koprske http://www.soup.si/izobrazevanje/soupek/InstallFest.html Pingo karavane v ŠOUP. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] [[Uporabniški pogovor:romanm|(pogovor)]] 14:36, 14 november 2005 (CET)
* 2005-11-10 - [[Walter Nowotny|19.000-i članek]] je bil vnešen na slovensko Wikipedijo.
* 2005-11-09 - V soboto, 12. novembra 2005, bom '''ob 18h''' (ne ob 17h!) v okviru http://www.soup.si/izobrazevanje/soupek/InstallFest.html Pingo karavane spet skušal, ''inšalah'', koga navdušiti za Wikipedijo. Vljudno vabljeni v prostore ŠOUP, Pristaniška ulica 3, [[Koper]]. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] [[Uporabniški pogovor:romanm|(pogovor)]] 22:49, 9 november 2005 (CET)
* 2005-11-07 - Na današnji dan je bilo 1.261 registriranih uporabnikov. --[[Uporabnik:Andrejj|AndrejJ]] 21:00, 6 november 2005 (CET) 
* 2005-11-02 - V petek, 4. novembra 2005, bom ob 19h v [[Nova Gorica|novogoriškem]] http://www.mostovna.com/ Kulturnem centru Mostovna ([[:Slika:mostovna-zemljevid.jpg|Cesta IX.korpusa 99a]], ob italijanski meji) predaval o slovenski Wikipediji. Vabljeni! --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] [[Uporabniški pogovor:romanm|(pogovor)]] 18:56, 2 november 2005 (CET)
* 2005-10-29 - Danes smo presegli '''18.000''' člankov. Še 2000, pa smo pri zelo okrogli številki :-) --[[Uporabnik:Tone|Tone]] 15:47, 29 oktober 2005 (CEST) 
* 2005-10-13 - V petek, 21. oktobra 2005, bom ob 18h v [[Koper|koprskem]] Mladinskem in kulturnem centru (Gregorčičeva 4, zraven italijanske osnovne in srednje šole) predaval o slovenski Wikipediji. Vabljeni! --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] [[Uporabniški pogovor:romanm|(pogovor)]] 01:52, 13 oktober 2005 (CEST)
* 2005-10-04 - Predstavitev Wikimanie 2005 bo danes v ljubljanski http://www.kiberpipa.org Kiberpipi v okviru dogodkov POT (Pipini odprti termini) ob 19. uri, vabljeni. | [[Uporabnik:Tcie|Tcie]] 17:07, 4 oktober 2005 (CEST)
* 2005-09-25 - Na današnji dan smo presegli mejo '''1.000''' registriranih uporabnikov. Tisoči registrirani uporabnik je [[Uporabnik:Polo|Polo]]. --[[Uporabnik:Eleassar|&lt;font color=&quot;green&quot;&gt;'''Eleassar'''&lt;/font&gt;]]  &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]&lt;/sup&gt; 16:35, 25 september 2005 (CEST)
* 2005-08 - Potekala je 1. [[Wikimania|Wikimedijina konferenca]], tudi s slovensko udeležbo. &lt;small&gt;(prenos iz [[Wikipedija:Zgodovina slovenske Wikipedije]])&lt;/small&gt;
* 2005-07-31 - Na današnji dan smo presegli mejo '''16.000''' člankov. Za 1000 člankov smo tokrat potrebovali le en dan! Kar tako naprej. Tone
* 2005-06-26 - Na današnji dan smo presegli mejo '''14.000''' člankov. Za 1000 člankov smo tokrat potrebovali le pičlih 16 dni! Slovenska Wikipedija občutno raste. --[[Uporabnik:Matijap|matijap]] | &lt;small&gt;[[Uporabniški pogovor:Matijap|pogovor]]&lt;/small&gt; 23:13, 26 jun. 2005 (CEST)
* 2005-06-10 - Na današnji dan ima slovenska Wikipedija '''13.000''' člankov. V slabih treh mesecih je število naraslo za točno 2000. --[[Uporabnik:Joshua|Josh]] 11:39, 10 jun. 2005 (CEST) Srbska wikipedija, ki je tesno za slovensko, ima trenutno 11.493 člankov. Nekateri njeni člani so se šli staviti kdaj jo bo prehitela. Ko jo bo in če jo bo, morajo uporabniki na slovenski plačati pivo. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] 13:47, 10 jun. 2005 (CEST)
* 2005-06-05 - V torek, 7. junija, od 9h naprej Wikipedija začasno ne bo dostopna zaradi selitve v nove prostore.
* 2005-06-01 - Objava članka o Wikipediji v današnji izdaji časopisa [[Delo (časopis)|Delo]] v rubriki ''Svet so ljudje''. Slovenska Wikipedija žal ni omenjena. --[[Uporabnik:Eleassar777|Eleassar777]] 11:07, 1 jun. 2005 (CEST)
* 2005-05-24 - V Wikimedijino zbirko (http://commons.wikimedia.org/wiki/Glavna_stran Wikimedia Commons), spletno zbirko prostih slik, zvočnih in video posnetkov, je bila vključena že stotisoča datoteka. Te datoteke je v več kot 12 jezikih prispevalo 5259 v živahno skupnost zbranih prijavljenih uporabnikov. Mladi projekt je bil dodatnega priznanja in spodbude deležen v ponedeljek, ko je bil častno omenjen na podelitvi nagrad Prix Ars Electronica 2005. --[[Uporabnik:Eleassar777|Eleassar777]] 13:54, 25 maj 2005 (CEST)
* 2005-05-05 - Ustvaril sem portal projekta [[Commons]] (Wikimedijina zbirka) v slovenščini. Dostopen je preko sledeče povezave http://commons.wikimedia.org/wiki/Glavna_stran. Stran seveda potrebuje še veliko dela. Lep pozdrav! --[[Uporabnik:Eleassar777|Eleassar777]] 13:05, 5 maj 2005 (CEST)
* 2005-05-05 - Ustvaril sem portal projekta [[Wikisource]] (Wikivir) v slovenščini. Dostopen je preko sledeče povezave http://wikisource.org/wiki/Main_Page:Sloven%C5%A1%C4%8Dina. Stran seveda potrebuje še veliko dela. Lep pozdrav! --[[Uporabnik:Eleassar777|Eleassar777]] 11:58, 5 maj 2005 (CEST)
** Dopolnilo: Po razdelitvi projekta ''Wikisource'' na domene (spomladi 2005) obstaja slovenski Wikivir le kot portal na skupnem naslovu več manjših wikivirov http://wikisource.org/wiki/Glavna_stran. Če želite samostojno domeno, sledite navodilom na http://wikisource.org/wiki/Wikisource:Language_domain_requests/Rules_for_voting. --[[Uporabnik:Eleassar|'''Eleassar''']] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]&lt;/sup&gt; 18:03, 2 junij 2006 (CEST)
* 2005-03-17 - V petek, 18. marca 2005, bom ob 18.30 v novomeškem http://www.lokalpatriot.si/ Klubu Lokalpatriot predaval o slovenski Wikipediji. Vabljeni! --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] [[Uporabniški pogovor:romanm|(pogovor)]] 18:21, 17 mar. 2005 (CET)
* 2005-03-15 - Slovenska Wikipedija se je danes prek društva http://www.lugos.si LUGOS prijavila na razpis http://www.kultura.gov.si/ Ministrstva za kulturo JPR 18 2005 s projektom o jedru [[Wikipedija:Članki, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija|temeljnih člankov]]. Nosilec in odgovorna oseba je [[Uporabnik:Romanm|romanm]]. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] 09:42, 15 mar. 2005 (CET)
* 2005-03-13 - Na današnji dan je slovenska Wikipedija dobila '''11.000'''-ti članek! --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] 14:07, 13 mar. 2005 (CET)
* 2005-02-13 - V torek, 15. februarja 2005, bom ob 19h v ljubljanski http://www.kiberpipa.org/ Kiberpipi predaval o slovenski Wikipediji. Vabljeni! --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] [[Uporabniški pogovor:romanm|(pogovor)]] 14:18, 13 feb. 2005 (CET)
* 2005-02-07 - Slovenska Wikipedija ima s člankom o [[Ralph Alexander Cochrane|Ralphu Alexandru Cochraneu]] '''[[10000 (število)|10.000]]''' člankov. Za to je potrebovala slabe tri leta. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] 21:22, 7 feb. 2005 (CET)
* 2005-01-01 - (kak dan gor ali dol) Slovenska Wikipedija ima '''[[9000 (število)|9000]]''' člankov. --[[Uporabnik:Andrejj|AndrejJ]] 23:22, 25 jan. 2005 (CET)

== 2004 ==

* 2004-12-23 - Ponoči so posodobili MediaWiki na [[Posebno:Version|različico]] 1.4beta3. Je kar nekaj novosti. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] 11:35, 23 dec 2004 (CET)
* 2004-12-05 - Slovenska Wikipedija ima s člankom o [[Apis]]u '''[[8000 (število)|8000]]''' člankov. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] [[Uporabniški pogovor:romanm|(pogovor)]] 16:58, 5 dec 2004 (CET)
* 2004-12-04 - Zaživel je nov sestrski wikiprojekt, Wikinovice. Angleški različici je naslednji dan, 5. decembra, sledila nemška različica. --[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#08477f;&quot;&gt;Janez&lt;/span&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#fbac00;&quot;&gt;drilc&lt;/span&gt;]] 20:37, 4. maj 2026 (CEST)
* 2004-11-23 - Članek o [[Red Aleksandra Nevskega (Sovjetska zveza)|Redu Aleksandra Nevskega]] je danes postal '''[[7777 (število)|7777]].''' članek. [[Uporabnik:XJaM|xJaM]] 11:30, 23 nov 2004 (CET)
* 2004-11-18 - Na nemški Wikipediji je obvestilo da bo (verjetno 4 - 8 avgusta) v naslednjem letu prva mednarodna Wikimedija konferenca. Podrobnosti tam. [[Uporabnik:Janeznovak|Janez Novak]] 21:10, 18 nov 2004 (CET)
* 2004-11-09 - Na en: so moj članek o [[Zvartnoc]]u dali v rubriko »Ste vedeli, da ...« (Did you know...). Najbrž bi moral biti počaščen, čeprav je ravno angl. različica v 5 minutah stipkano skrpucalo. No ja, mogoče bo tako še hitreje kdo pobil tipkarske in druge napake :-) --[[Uporabnik:Heretik|Heretik]] 10:49, 9 nov 2004 (CET)
* 2004-11-09 - Število člankov. Kot je preračunal nek novinar po Olimpijskih igrah število medalj na število prebivalcev države sem preračunal število člankov angleške Wikipedije na število tistih, ki jim je angleščina materni jezik (cca 1 / 1000) in število naših člankov na število prebivalcev Slovenije (cca 3,7 / 1000). Zavidljivo razmerje! [[Uporabnik:Janeznovak|Janez Novak]] 10:41, 9 nov 2004 (CET)
* 2004-11-05 - [[:ro:Pagina principală|Romunska]] wikipedija bi/bo zgodaj leta [[2005]] organizirala [[:meta:Wikimedia meetup Central and Eastern Europe|Srečanje Wikimedie Srednje in Vzhodne Evrope]]. Na seznamu možnih prirediteljev je tudi [[Ljubljana]]. [[Uporabnik:XJaM|xJaM]] 03:49, 5 nov 2004 (CET)
* 2004-10-17 - Danes je bil na slovenski [[Wikipedija|Wikipediji]] napisan '''[[6666 (število)|6666]].''' članek. 
* 2004-10-08 - V sredo, 13. oktobra 2004, bom udeležencem http://vlado.fmf.uni-lj.si/sreda/sreda.htm Sredinega seminarja predstavil Wikipedijo, morda tudi programje [[:en:MediaWiki|MediaWiki]], ki jo poganja. Sredin seminar je brezplačen, to sredo pa poteka od 18h-20h v F-3 na FMF, Jadranska 19, v Ljubljani. Vabljeni! --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] [[Uporabniški pogovor:romanm|(pogovor)]] 22:19, 11 okt 2004 (CEST)
* 2004-09-20 - Angleška Wikipedija je dosegla 1 milijon člankov. &lt;small&gt;(prenos iz [[Wikipedija:Zgodovina Wikipedije]])&lt;/small&gt;
* 2004-08-31 - Pridružili so se nam [[Uporabnik:Tatjana Malec|Tatjana Malec]], [[Uporabnik:Besednjak|Besednjak]], [[Uporabnik:Nina|Nina]] in [[Uporabnik:Janibraune|Janibraune]]. Slovenska Wikipedija je danes presegla '''6000 člankov'''. [[Uporabnik:Romanm|romanm]] [[Uporabniški pogovor:romanm|(pogovor)]] 19:39, 31 avg 2004 (CEST)
* 2004-08-22 - [[uporabnik:romanm|Roman]] je uspešno usposobil prvega bota { [[Uporabnik:NenekeBot|NenekeBot]] }, ki je tudi uspešno prešel preskusno fazo na nekaterih primerih, še posebej z zapletom krajšega poimenovanja let pred našim štetjem. [[Uporabnik:XJaM|xJaM]] 16:12, 22 avg 2004 (CEST)
* 2004-07-27 - Pridružil se nam je [[uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjancic]]. Wikipedija ima prek 5200 člankov. Vau, 100 člankov v slabih 5. dnevih - še boljše. [[Uporabnik:XJaM|xJaM]] 03:44, 27 jul 2004 (CEST)
* 2004-07-21 - Članek [[uporabnik:Anton Mravcek|Antona Mravcka]] o številu [[27 (število)|27]] je 5100. članek. 100 člankov v slabih 11. dnevih je dober pokazatelj rasti Wikipedije. [[Uporabnik:XJaM|xJaM]] 20:46, 21 jul 2004 (CEST)
* 2004-07-10 - Pridružil se nam je [[Uporabnik:JureVI|Jure Vizjak]]. Slovenska Wikipedija ima okroglih '''5000 člankov'''. Po novem je http://www.wikipedia.org/wikistats/SL/Sitemap.htm Statistika Wikipedije dostopna tudi v slovenščini. [[Uporabnik:Romanm|romanm]] 22:43, 10 jul 2004 (CEST)
* 2004-06-21 - Pridružila sta se nam [[uporabnik:Uri|Uri]] in [[uporabnik:spiko-carpediem|spiko-carpediem]]. Slovenska Wikipedija ima prek 4900 člankov. [[Uporabnik:XJaM|xJaM]] 00:14, 21 jun 2004 (CEST)
* 2004-06-05 - Pridružila sta se nam [[uporabnik:Jake|Jake]] in [[uporabnik:Seba|Seba]]. [[Uporabnik:XJaM|xJaM]] 02:44, 5 jun 2004 (CEST)
* 2004-05-27 - Pridružil se nam je [[uporabnik:Sinuhe|Sinuhe]]. Glavno stran je iz statične prelevil v spreminjajočo z izbranimi obletnicami in še nekaterimi novimi rubrikami, nad čemer smo vsi zelo navdušeni. [[Uporabnik:XJaM|xJaM]] 15:23, 27 maj 2004 (CEST)
* 2004-05-13 - Pridružila sta se nam [[uporabnik:andrejj|andrejj]] in [[uporabnik:Anton Mravcek|Anton Mravcek]]. Anton se tudi uči slovenščine, ker ni njegov materni jezik. Slovenska Wikipedija ima prek 4600 člankov, vpisanih je 90 uporabnikov in je zdrknila na 18. mesto. Njeno mesto ni slabo, če se upošteva, da je v zadnjem obdobju nekako 11 aktivnih članov, skoraj vse druge wikipedije pa imajo vsaj 20 aktivnih uporabnikov, da ne govorimo o več kot 6841 aktivnih uporabnikih angleške wikipedije. Prehitela jo je http://fi.wikipedia.org finska wikipedija. Hrvatje se radi pohvalijo, da so na prvem mestu - vsaj po hitrosti naraščanja in izražajo odkrito željo, da bi nas prehiteli :o) [[Uporabnik:XJaM|xJaM]] 17:48, 13 maj 2004 (CEST)
* 2004-04-19 - Pridružil se nam je [[uporabnik:Heretik|Heretik]]. Slovenska Wikipedija ima prek 4400 člankov. [[Uporabnik:XJaM|xJaM]] 12:22, 19 apr 2004 (CEST)
* 2004-03-17 - [[Uporabnik:romanm|Roman]] je dosegel [[Machovo število|M = 2]] in odkril skrivnost sporočil &lt;nowiki&gt;{{msg:&lt;/nowiki&gt;S&lt;font size=-1&gt;POROČILO&lt;/font&gt;&lt;nowiki&gt;}}&lt;/nowiki&gt; [[Uporabnik:XJaM|xJaM]] 02:24, 17 mar 2004 (CET)
* 2004-03-12 - Prebili smo [[hitrost zvoka|zvočno bariero]] in potujemo z [[Machovo število|nadzvočno]] [[hitrost]]jo :-) [[Uporabnik:XJaM|xJaM]] 18:48, 12 mar 2004 (CET)
* 2004-03-04 - Slovenska Wikipedija ima 4000 člankov. [[Uporabnik:XJaM|xJaM]] 00:22, 4 mar 2004 (CET)
* 2004-03-03 - Pridružil se nam je [[uporabnik:Davorin|Davorin]]. [[Uporabnik:XJaM|xJaM]] 22:50, 3 mar 2004 (CET)
* 2004-02-04 - Pridružil se nam je [[uporabnik:AndrejG|Andrej Gregorka]]. Slovenska Wikipedije je zdrknila še za dve mesti in je trenutno na 16. mestu z več kot 3600 članki. Vpisanih je 36 [[Posebno:Listusers|uporabnikov]]. Nov cilj je seveda 10.000 kakovostnih člankov. [[Uporabnik:XJaM|xJaM]] 02:49, 4 feb 2004 (CET)
* 2004-01-07 - Pridružil se nam je [[uporabnik:Igor|Igor]]. Pred tem je brezimno započel članek o [[šah]]u. Slovenska Wikipedija je padla s 13. na 14. mesto z več kot 3500 članki. Prehitela jo je http://zh.wikipedia.org kitajska inačica - kar pa ni boleče. Pred dnevi smo imeli napad vandalov preko članka o računalniški igri [[ZZT]]. Upamo, da so se umirili. [[Uporabnik:XJaM|xJaM]] 02:05, 7 jan 2004 (UTC)

== 2003 ==

* 2003-11-07 - Pognali smo prvo inačico slovenskega vmesnika [[uporabnik:XJaM|xJaM]] 20:49, 8 nov 2003 (UTC)
* 2003-11-01 - Pridružil se nam je [[uporabnik:Romanm|Roman Maurer]]. Slovenska Wikipedija je skupno na 13. mestu z več kot 3200 članki. [[uporabnik:XJaM|xJaM]] 10:53, 3 Nov 2003 (UTC)
* 2003-10-03 - Slovenska Wikipedija ima '''1300''' člankov. [[uporabnik:Peterlin|Peterlin]] 16:36, 3 Oct 2003 (UTC)
* 2003-09-30 - Slovenska Wikipedija ima '''1000''' člankov. [[uporabnik:Peterlin|Peterlin]] 05:46, 30 Sep 2003 (UTC)
* 2003-09-28 - Slovenska Wikipedija ima '''700''' člankov. [[uporabnik:XJaM|xJaM]] 00:00, 28 Sep 2003 (UTC)
* 2003-09-25 - Slovenska Wikipedija ima '''500''' člankov. [[uporabnik:XJaM|xJaM]] 15:42, 25 Sep 2003 (UTC)
* 2003-09-15 - Slovenska Wikipedija ima '''400''' člankov. [[uporabnik:XJaM|xJaM]] 01:23, 15 Sep 2003 (UTC)
* 2003-09-01 - Slovenska Wikipedija ima '''300''' člankov. [[Uporabnik:Peterlin|Peterlin]] 09:48, 1 Sep 2003 (UTC)
* 2003-07-12 - [[Uporabnik:Chuck SMITH|Chuck SMITH]] je ljubeznivo popravil pravilno povezavo na »novo« stran slovenske Wikipedije, katero dosežemo v izvirni inačici pod geslom »Slovensko«. [[Uporabnik:XJaM|xJaM]]
* 2003-07-10 - Slovenska Wikipedija deluje na novem programju (http://sl.wikipedia.org), zahvaljujoč http://www.wikipedia.com/wiki/user:Brion_VIBBER Brionu, ki je popravil tudi nekaj dodatnih stvari s programskim jedrom. Prenos člankov iz stare slovenske Wikipedije http://sl.wikipedia.com in prevod uporabniškega vmesnika je v teku. [[Uporabnik:XJaM|xJaM]]
* 2003-05-20 - Slovenska Wikipedija ima '''200''' člankov. Naslednji cilj je še vedno 1000 člankov in prenos na *.org. [[Uporabnik:XJaM|xJaM]]
* 2003-04-24 - Eno leto skromnega začetka. Slovenska Wikipedija zaseda 21. mesto. Prehitela jo je ruska inačica. Še vedno deluje v starem uporabniškem vmesniku in programskem jedru. [[Uporabnik:XJaM|xJaM]]

== 2002 ==

* 2002-11-29 - Pridružil se nam je tretji član [[Uporabnik:MarkoCibej|Marko Čibej]]. [[Uporabnik:XJaM|xJaM]]
* 2002-08-26 - Kdor se smatra ali ga smatrajo za Jackson-hekerja in lahko pomaga za še boljši izgled in delovanje slovenske wikipedije, naj se pridruži uporabniški grupi na strežniku '''news.gmane.org''' . [[Uporabnik:XJaM|xJaM]] 13:28, 26 Aug 2003 (UTC)
* 2002-07-18 - Prenos člankov s starega strežnika je zaključen. [[Uporabnik:XJaM|xJaM]]
* 2002-07-14 - Pridružil se nam je [[Uporabnik:Mitjaj|Mitjaj]]. [[Uporabnik:XJaM|xJaM]]
* 2002-06-26 - Povezave na članke v slovensko Wikipedijo iz izvirne angeške inačice delujejo. Uporabimo ukaz na vrhu članka &lt;nowiki&gt;[[sl:Naslov slovenskega članka]]&lt;/nowiki&gt;. [[Uporabnik:XJaM|xJaM]] (Obratno pa še ne deluje)
* 2002-06-18 - Slovenska Wikipedija ima '''100''' člankov. Naslednji cilj je 1000 člankov. [[Uporabnik:XJaM|xJaM]]
* 2002-06-05 - http://www.wikipedia.com/wiki/user:Brion_VIBBER Brion je ljubeznivo popravil pravilno povezavo na »novo« stran slovenske Wikipedije. [[Uporabnik:XJaM|xJaM]]
* 2002-06-03 - Slovenska Wikipedija ima že '''50''' člankov. [[Uporabnik:XJaM|xJaM]]
* 2002-06-03 - Prenos slovenske Wikipedije iz http://si.wikipedia.com [[Uporabnik:XJaM|xJaM]]
* 2002-04-24 - Pridružil se nam je [[Uporabnik:Peterlin|Primož Peterlin]]. [[Uporabnik:XJaM|xJaM]]
* 2002-03-26 - [[slovenščina|Slovenščina]] sedaj tudi na glavni strani zahvaljujoč [[:en:user:Brion_VIBBER|Brionu]], uporabniku izvirne angleške inačice. [[Uporabnik:XJaM|xJaM]]
* 2002-02-26 - Zaživel je projekt [[slovenska Wikipedija|slovenske Wikipedije]]. &lt;small&gt;(prenos iz [[Wikipedija:Zgodovina slovenske Wikipedije]])&lt;/small&gt;

== 2001 ==

* 2001-01-15 - Zaživel je projekt [[angleška Wikipedija|angleške Wikipedije]]. &lt;small&gt;(prenos iz [[Wikipedija:Zgodovina slovenske Wikipedije]])&lt;/small&gt;

{{Wikivir|Wikivir:Obvestila}}
{{Wikinavedek|Wikinavedek:Obvestila}}
{{Wikiknjige|Wikiknjige:Obvestila}}

{{Osnovne informacije}}

[[Kategorija:Novice Wikipedije|Obvestila]]
[[Kategorija:Statistika Wikipedije|Obvestila]]</text>
      <sha1>dfd0shrw7bysm4g0wntdgpkpl6zv5yr</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688368</id>
      <parentid>6688292</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T07:59:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>np</comment>
      <origin>6688368</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="71710" sha1="6cv8u3q2yu3n4jbnt0w9ky71n6retj2" xml:space="preserve">&lt;!--  ------------------------------------------------------------------------------------------

TA STRAN NI NAMENJENA POGOVORU, ZATO SE PROSIMO VZDRŽITE KOMENTARJEV. KOMENTARJE LAHKO
DODATE NA POGOVORNI STRANI: Pogovor o Wikipediji:Obvestila.

ČE ŽELITE DODATI POVEZAVO NA OBJAVO V ČASOPISJU IN DRUGIH MEDIJIH, 
JO DODAJTE NA TEMU NAMENJENO STRAN: Wikipedija:Wikipedija v občilih.

Tega obvestila NE ODSTRANJUJTE!

------------------------------------------------------------------------------------------   --&gt;
{{Razdelki trga}}

Ta stran je namenjena '''enostranskemu obveščanju wikipedistov in javnosti''', za splošni pogovor pa uporabljamo stran [[Wikipedija:Pod lipo|Pod lipo]]. Omembe Wikipedije v slovenskih medijih so zbrane na strani [[Wikipedija:Wikipedija v občilih|Wikipedija v občilih]].

{{Oglasna deska}}

{{Letnice|2001|{{LOCALYEAR}}}}

== 2026 ==

* 2026-05-04 - Po 21-ih letih delovanja je [[Fundacija Wikimedia]] ukinila vse jezikovne različice [[Wikinovice|Wikinovic]], ki jih je bilo 31. Odslej so na voljo samo za branje. Kot razlog [[n:en:Wikimedia Foundation closes Wikinews after 21 years|so bile navedene]] trajnostnost, aktivnost skupnosti (samo okoli 700 aktivnih uporabnikov skupno na vseh različicah) in razpoložljivost zanesljivega poročanja na drugih platformah. Kot so opozorili, je precej novic dostopnih tudi na Wikipedijah v obliki rednega posodabljanja člankov. Po drugi strani, [[n:en:Comments:Wikimedia Foundation closes Wikinews after 21 years#It's shame|kot je opozoril Uporabnik:Matthiasb]], je bil ravno dan prej, 3. maja, [[svetovni dan svobode tiska]], zato se mu zdi takšen ukrep, kot da ''so dan kasneje to svobodo zabodli v hrbet''. [[n:en:Special:NewPages|Zadnji nov angleški članek]] je bil objavljen 20. aprila 2026, ob 6.09: ''[[n:en:Pope Leo XIV visits four nations in Africa|Pope Leo XIV visits four nations in Africa]]''. --[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#08477f;&quot;&gt;Janez&lt;/span&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#fbac00;&quot;&gt;drilc&lt;/span&gt;]] 21:15, 4. maj 2026 (CEST)
* 2026-03-25 - Imamo '''[[Ivan Matetić Ronjgov|197.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 08:14, 25. marec 2026 (CET)

== 2025 ==
* 2025-12-23 - Imamo '''[[Amalija Čampa|196.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 21:46, 23. december 2025 (CET)
* 2025-09-13 - Imamo '''[[Wat Chiang Man|195.000]]''' člankov. --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 14:21, 14. september 2025 (CEST)
* 2025-09-02 - Za boljšo zasebnost neprijavljenih uporabnikov so bili uvedeni '''[[mw:Trust and Safety Product/Temporary Accounts|začasni uporabniški računi]]'''. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 17:24, 2. september 2025 (CEST)
* 2025-07-24 - Imamo '''[[Kneževina Anhalt-Zerbst|194.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 16:23, 24. julij 2025 (CEST)
* 2025-06-26 - Na Glavni strani je bila ponovno (po letu 2007) uvedena rubrika ''[[Portal:V novicah/Glavna stran|V novicah]]''. --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 19:53, 26. junij 2025 (CET)
* 2025-05-24 - Imamo '''[[Zvenigorod|193.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 08:26, 25. maj 2025 (CEST)
* 2025-03-23 - Imamo '''[[Invazija na Quebec|192.000]]''' člankov. --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 15:54, 23. marec 2025 (CET)
* 2025-03-18 - Z ustvaritvijo člankov vseh [[Seznam naselij na Koroškem (zvezna dežela)|naselij na Koroškem (zvezna dežela)]] se je nabralo 191.920 člankov. Glavni namen tega projekta je bil olajšati iskanje dvojezičnih krajevnih imen, saj je pogosto bila težava identifikacije slovenske inačice imena v primerjavi z nemško, še posebej pri ponavljajočih se imenih. --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 19:13, 18. marec 2025 (CET)
* 2025-03-01 - Imamo '''[[Palača Caserta|189.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 21:10, 1. marec 2025 (CET)

== 2024 ==

* 2024-12-25 - Imamo '''[[Systur|188.000]]''' člankov. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 10:29, 25. december 2024 (CET)
* 2024-10-13 - Imamo '''[[Ermgard Wiška|187.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 11:21, 14. oktober 2024 (CEST)
* 2024-07-21 - Imamo '''[[Jakob, valižanski princ|186.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 20:14, 21. julij 2024 (CEST)
* 2024-05-03 - Imamo '''[[El Hierro|185.000]]''' člankov. --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 15:02, 4. maj 2024 (CEST)
* 2024-01-30 - Imamo '''[[Glasgowska mestna hiša|184.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 21:01, 2. februar 2024 (CET)

== 2023 ==

* 2023-11-16 - 100 milijonov naloženih datotek v Wikimedijini zbirki. --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 21:21, 23. november 2023 (CET)
* 2023-10-31 - Imamo '''183.000''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 21:43, 31. oktober 2023 (CET)
* 2023-08-04 - Imamo '''[[Qutub Minar|182.000. članek]]''' na slovenski Wikipediji.--'''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 23:21, 4. avgust 2023 (CEST)
* 2023-07-26 - Zaživel je globalni wikiprojekt [[Wikifunkcije]], prvi nov projekt Fundacije Wikimedia po Wikipodatkih leta 2012. --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 21:16, 27. avgust 2023 (CEST)
* 2023-05 - Imamo '''6.000.000''' urejanj strani od postavitve Wikipedije. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;font color =&quot;#4863A0&quot;&gt;GeographieMan&lt;/font&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 11:01, 27. maj 2023 (CEST)
* 2023-05-10 - Imamo '''[[Parashqevi Qiriazi|181.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 10:22, 13. maj 2023 (CEST)
* 2023-02-13 - Imamo '''[[Taja Bodlaj|180.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 08:13, 14. februar 2023 (CET)
* 2023-01-02 - Imamo '''179.000''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 13:26, 2. januar 2023 (CET)

== 2022 ==

* 2022-10-08 - Imamo '''[[Richeza Berška|178.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 11:56, 8. oktober 2022 (CEST)
* 2022-07-15 - Imamo '''[[Napadi na Čornobajivko (2022)|177.000 člankov]]'''. --'''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 16:47, 16. julij 2022 (CEST)
* 2022-06-01 - Imamo skupno '''60.000.000''' besed na vseh straneh z vsebino. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 22:17, 1. junij 2022 (CEST)
* 2022-04-23 - Imamo '''[[Plenjenje Konstantinopla|176.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 10:32, 24. april 2022 (CEST)
* 2022-02-06 - Imamo '''[[Tao II.|175.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 09:18, 7. februar 2022 (CET)

== 2021 ==

* 2021-10-29 - Imamo '''[[Jug je moja dežela|174.000]]''' člankov. --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 22:07, 29. oktober 2021 (CEST)
* 2021-06-18 - Imamo '''[[Nataša Prah|173.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 12:42, 18. junij 2021 (CEST)
* 2021-04-24 - Imamo 200.000 registriranih uporabnikov. --'''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09090091&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 17:07, 26. april 2021 (CEST)
* 2021-04-12 - Imamo '''[[Področje naselitve Lužiških srbov|172.000]]''' člankov. --'''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09090091&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 22:41, 12. april 2021 (CEST)
* 2021-01-18 - Imamo '''[[The Karelian Isthmus|171.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 15:29, 18. januar 2021 (CET)

== 2020 ==

* 2020-11-06 - Imamo '''[[Piazza del Duomo, Pisa|170.000]]''' člankov. --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 18:51, 6. november 2020 (CET)
* 2020-10-01 - Na natečaj Wiki Loves Monuments v Sloveniji 2020 je prispelo 664 fotografij od 30 avtorjev. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 07:58, 7. november 2020 (CET)
* 2020-09-01 - Začel se je drugi slovenski fotonatečaj '''[[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2020)|Wiki Loves Monuments]]'''. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 07:58, 7. november 2020 (CET)
* 2020-08-04 - Imamo '''[[Nimintaba|169.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 16:45, 4. avgust 2020 (CEST)
* 2020-04-23 - Imamo '''[[Narodni park Sutjeska|168.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 21:58, 23. april 2020 (CEST)
* 2020-02-20 - Imamo '''[[Olkhon|167.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 07:28, 21. februar 2020 (CET)
* 2020-01-05 - V slovenski Wikipediji je skupno '''400.000''' strani (poleg člankov še pogovorne in uporabniške strani, kategorije, predloge, portali itd.). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 15:59, 6. januar 2020 (CET)

== 2019 ==

* 2019-11-20 - Imamo '''[[Madona s ščinkavcem|166.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 15:27, 20. november 2019 (CET)
* 2019-07-29 - Imamo '''[[Mrežasti slinar|165.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 09:19, 29. julij 2019 (CEST)
* 2019-07-23 - Razvrščanje naslovov po abecedi v kategorijah in tabelah je bilo v vseh slovenskih wikiprojektih [[phab:T208984|nastavljeno]] na slovensko abecedo. Pred tem so bili naslovi na Č, Š in Ž razvrščeni na koncu, za črko Z. --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 03:28, 29. julij 2019 (CEST)
* 2019-03-27 - Imamo '''[[Legoland Deutschland|164.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 08:46, 28. marec 2019 (CET)

== 2018 ==

* 2018-12-16 - Imamo '''[[Dvorec Celle|163.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 14:13, 16. december 2018 (CET)
* 2018-11-02 - Slovenski wikipedisti smo ustanovili uporabniško skupino - [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Wikipedians of Slovenia User Group]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 13:43, 5. december 2018 (CET)
* 2018-08-10 - Imamo '''[[Zelena deva|162.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 16:30, 10. avgust 2018 (CEST)
* 2018-07-10 - Uvedene so bile [[Posebno:GlobalPreferences|Globalne nastavitve]]. --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 23:48, 12. julij 2018 (CEST)
* 2018-06-17 - Znova smo presegli mejo '''[[Posebno:Statistika|5 milijonov urejanj]]''', domnevno zaradi vmesne spremembe štetja. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 11:48, 18. junij 2018 (CEST)
* 2018-05-03 - Imamo '''[[Nebirirav I.|161.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 07:54, 3. maj 2018 (CEST)
* 2018-02-02 - '''[[Ljubo Kobal|160.000]]''' člankov! — [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;font-family:Aharoni&quot;&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970&quot;&gt;Ϻ&lt;/span&gt; &lt;span style=&quot;color:#9370DB&quot;&gt;Zaplotnik&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;]] &lt;sup&gt;&lt;small&gt;[[Posebno:Contributions/MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#8B008B&quot;&gt;prispevki&lt;/span&gt;]]&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 12:54, 2. februar 2018 (CET)

== 2017 ==

* 2017-11-16 - Imamo '''[[Miki Gorman|159.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 11:35, 16. november 2017 (CET)
* 2017-09-15 - Imamo '''[[Vojvodska palača, Sabbioneta|158.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 15:52, 15. september 2017 (CEST)
* 2017-07-30 - Imamo '''[[Katarina Parr|157.000]]''' člankov. —[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 16:47, 30. julij 2017 (CEST)
* 2017-05-05 - Od postavitve slovenske Wikipedije je bilo opravljenih že '''[[Posebno:Statistika|5 milijonov]]''' urejanj. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 15:53, 5. maj 2017 (CEST)
* 2017-04-21 - Imamo '''[[Nacionalno prvenstvo ZDA 1947 - ženske posamično‎|156.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 10:40, 21. april 2017 (CEST)
* 2017-03-08 - Imamo '''[[‎Barlasi|155.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 08:52, 8. marec 2017 (CET)

== 2016 ==

* 2016-12-16 - Imamo '''[[Skifos|154.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 08:11, 17. december 2016 (CET)
* 2016-08-30 - Imamo '''[[Milan Zadel|153.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 11:29, 30. avgust 2016 (CEST)
* 2016-08-19 - Sistemski časi vseh slovenskih wikiprojektov so bili [[phab:T142701|poenoteni]] na časovni pas Evropa/Ljubljana. Tudi znotraj posamičnih projektov so bili sistemski časi avtomatiziranih seznamov (Zadnje spremembe, dnevniki, zgodovine strani, uporabnikovi prispevki), in drugih funkcij (&lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;{{LOCALTIME}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt; in njej sorodne čarobne besede, uporabnikov podpis z datumom) poenoteni in nastavljeni na omenjeni časovni pas. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 13:20, 24. avgust 2016 (CEST)
* 2016-07-03 - Imamo '''[[14×32 R Wänzl|152.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 06:52, 4. julij 2016 (CEST)
* 2016-05-30 - Imamo '''151.000''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 16:02, 30. maj 2016 (CEST)
* 2016-05-12 - Programje MediaWiki je uvedlo [[mw:Help:Notifications/Cross-wiki|medprojektno obveščanje med uporabniki]] (Cross-wiki Notifications), kar pomeni, da uporabnik na wikiprojektu, na katerem je trenutno aktiven, prejme vsa obvestila o uporabniških pogovorih, tudi tistih, ki potekajo na sorodnih projektih. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 12:01, 20. maj 2016 (CEST)
* 2016-03-31 - Imamo '''[[Villesavin (grad)|150.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Roksi1|Roksi1]] ([[Uporabniški pogovor:Roksi1|pogovor]]) 2:31, 31. marec 2016 (CET)
* 2016-01-12 - Imamo '''[[UTC+12:00|149.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 13:12, 12. januar 2016 (CET)

== 2015 ==

* 2015-10-18 - Imamo '''[[Veščci|148.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 14:15, 18. oktober 2015 (CEST)
* 2015-07-25 - Imamo '''[[Riemann-Sieglova funkcija theta|147.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 08:51, 25. julij 2015 (CEST)
* 2015-05-15 - Imamo '''[[Zvezde pojejo|146.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 13:48, 16. maj 2015 (CEST)
* 2015-04-05 - Zaključen je bil projekt [[m:Single User Login finalisation announcement/Schema announcement|poenotenja uporabniških računov]]. To pomeni, da so bili posamični računi wikiprojektov nekega uporabnika priključeni njegovemu globalnemu računu. Obstajala je namreč težava, da sta isto uporabniško ime lahko imela dva različna uporabnika, in sicer vsak na svojem wikiprojektu. Za poenotenje računa sta morala preimenovati svoja lokalna računa. V nasprotnem primeru je programje k imenu avtomatsko dodalo &quot;~slwiki&quot; (primer Uporabnik:Primer~slwiki). Slednje se je zgodilo tudi v primeru, če uporabnik zaradi izgube gesla ali nenavedbe e-poštnega naslova ni uspel dokazati, da je lastnik lokalnega računa. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 13:10, 20. maj 2016 (CEST)
* 2015-03-16 - Imamo '''[[Vesela jesen 1991‎|145.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 14:10, 16. marec 2015 (CET)
* 2015-01-22 - Imamo '''[[Samovar|144.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 18:50, 22. januar 2015 (CET)

== 2014 ==

* 2014-11-25 - Imamo '''[[Westland Whirlwind|143.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 11:33, 25. november 2014 (CET)
* 2014-09-10 - Imamo '''[[Simone Zaza|142.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 06:57, 10. september 2014 (CEST)
* 2014-06-03 - Imamo '''[[Zvjezdan Misimović|141.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 13:13, 3. junij 2014 (CEST)
* 2014-03-21 - Imamo '''140.000''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 13:32, 21. marec 2014 (CET)
* 2014-02-06 - Napisali smo članke ali škrbine za vsa [[Wikipedija:Članki, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija|gesla, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija]] - tokrat tudi »[https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=List_of_Wikipedias_by_sample_of_articles&amp;oldid=7378921 uradno]« &lt;small&gt;(op.: seznam se lahko spreminja, vendar zdaj temelji na [[:meta:List of articles every Wikipedia should have|globalnem seznamu]], po katerem se vsak mesec izračuna lestvica)&lt;/small&gt;

== 2013 ==

* 2013-12-31 - Imamo '''[[Buzinci|139.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 10:37, 31. december 2013 (CET)
* 2013-08-21 - Imamo '''[[‎Bajnof|138.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 14:40, 21. avgust 2013 (CEST)
* 2013-05-10 - Imamo '''[[Mestna avtobusna linija št. 57 (Ščečin)|137.000]]''' člankov. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] 06:14, 11. maj 2013 (CEST)
* 2013-05-05 - V slovenski Wikipediji je skupno '''300.000''' strani (poleg člankov še pogovorne in uporabniške strani, kategorije, predloge, portali itd.). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 08:29, 6. maj 2013 (CEST)
* 2013-04-03 - Hrvaška Wikipedija je prehitela slovensko po številu člankov. Ujeli sta se pri 136.406. članku: [[:sl:Gouts]] in [[:hr:Yacolt (Washington)]]. Hrvaški bot [[:hr:Suradnik:VodomarBot|VodomarBot]] je od 1. - 3. aprila dodal (glede na [[:hr:Kategorija:U izradi, Gradovi u SAD-u|Kategorijo:U izradi, Gradovi u SAD-u]]) 5171 člankov o mestih v Združenih državah. Slovenska Wikipedija je trenutno na 39. mestu. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 16:27, 4. april 2013 (CEST)
* 2013-03-07 - Delovati je začela prva faza projekta [[Wikipodatki]] - upravljanje [[Wikipedija:Medjezikovne povezave|medjezikovnih povezav]]. [[Uporabnik:Addbot|Addbot]] je zatem začel postopoma, po nekaj 100 člankov na dan, prestavljati te povezave na Wikipodatke. Njegovo delovanje zaradi večje preglednosti ni bilo zabeleženo v Zadnjih spremembah. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 17:39, 24. maj 2013 (CEST)
* 2013-02-27 - Od postavitve Wikipedije je bilo opravljenih že '''[[Posebno:Statistika|4 milijone urejanj]]'''. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 11:54, 27. februar 2013 (CET)
* 2013-01-26 - Imamo '''[[Valerij Brumel|136.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 14:34, 26. januar 2013 (CET)

== 2012 ==

* 2012-11-10 - Imamo '''135.000''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 11:40, 11. november 2012 (CET)
* 2012-09-05 - Imamo '''[[Karel Kerševan|134.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 11:39, 5. september 2012 (CEST)
* 2012-06-20 - Imamo '''[[‎Ernest Vranc|133.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 08:27, 20. junij 2012 (CEST)
* 2012-03-27 - Svoja vrata je odprla [[wikiversity:sl:|Slovenska Wikiverza]]. V pripravi je selitev dosedanjih študentskih izdelkov s strani [http://beta.wikiversity.org/wiki/Category:SL Wikiverze Beta] na Slovensko Wikiverzo.— '''''[[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;background:#88b;color:#cff;font-variant:small-caps&quot;&gt;M&lt;span style=&quot;background:#aad&quot;&gt;♦&lt;/span&gt;Zaplotnik&lt;/span&gt;]]''''' &lt;sup&gt;[[Posebno:Contributions/MZaplotnik|&lt;code style=&quot;color:gray&quot;&gt;prispevki&lt;/code&gt;]]&lt;/sup&gt; 14:37, 28. marec 2012 (CEST)
* &lt;s&gt;2012-03-15 - Imamo '''[[Peter Gresserov|133.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 20:46, 15. marec 2012 (CET)&lt;/s&gt; &lt;small&gt;- število člankov se je tekom maja zmanjšalo za okrog 1500 zaradi reorganizacije dela vsebine. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 17:57, 6. junij 2012 (CEST)&lt;/small&gt;
* 2012-02-24 - Slovenski wikipedisti so obeležili [[Wikipedija:V živo/Desetletnica|10. obletnico delovanja]]. &lt;small&gt;(prenos iz [[Wikipedija:Zgodovina slovenske Wikipedije]])&lt;/small&gt;
* 2012-02-09 - Imamo '''132.000''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 09:13, 9. januar 2012 (CET)
* 2012-01-02 - Z zadnjim masovnim vnosom se je nabralo preko '''131.000''' člankov. [[Uporabnik:Ziga|Ziga]] 09:12, 2. januar 2012 (CET)

== 2011 ==

* 2011-12-08 - Imamo '''[[‎Nouakchott|122.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 11:02, 9. december 2011 (CET)
* 2011-11-02 - Imamo '''[[avtomorfizem|121.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 20:33, 2. november 2011 (CET)
* 2011-08-18 - Imamo '''120.000''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 22:15, 21. avgust 2011 (CEST)
* 2011-07-10 - Imamo '''119.000''' člankov. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 20:09, 10. julij 2011 (CEST)
* 2011-07-09 - Imamo '''118.000''' člankov. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 20:09, 10. julij 2011 (CEST)
* 2011-05-23 - Imamo '''[[Herzog (priimek)|116.000]]''' člankov. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 08:39, 23. maj 2011 (CEST)
* 2011-05-11 - Imamo '''[[Jan Chmurowicz|115.000]]''' člankov. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 06:15, 11. maj 2011 (CEST)
* 2011-05-02 - Imamo '''[[Marie-Émile-Richard Boutaud de Lavilléon|114.000]]''' člankov. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 07:20, 2. maj 2011 (CEST)
* 2011-04-30 - Presegli smo 3.000.000 urejanj na sl WP. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 07:20, 2. maj 2011 (CEST)
* 2011-04-14 - Imamo '''[[Pietro Dodi|110.000]]''' člankov. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 06:24, 19. april 2011 (CEST)
* 2011-04-06 - Imamo '''[[Hugh Scott Scott-Barrett|109.000]]''' člankov. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 06:36, 6. april 2011 (CEST)
* 2011-04-03 - '''3-milijonto''' urejanje strani. &lt;small&gt;(prenos iz [[Wikipedija:Zgodovina slovenske Wikipedije]])&lt;/small&gt;
* 2011-03-26 - '''108.000''' člankov.— [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;border:1px solid red;background:darkblue;padding:1px;color:gold;text-shadow:dodgerblue 0.2em 0.2em 0.4em&quot;&gt;&lt;font face=&quot;Century Gothic&quot;&gt;&lt;big&gt;&amp;nbsp;'''ℳ'''&lt;/big&gt;&lt;font color=&quot;yellow&quot;&gt;₪Zaplotnik&lt;/font&gt;&amp;nbsp;&lt;/font&gt;&lt;/span&gt;]] 23:58, 26. marec 2011 (CET)
* 2011-03-13 - Imamo '''107.000''' člankov.— [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;border:1px solid red;background:darkblue;padding:1px;color:gold;text-shadow:dodgerblue 0.2em 0.2em 0.4em&quot;&gt;&lt;font face=&quot;Century Gothic&quot;&gt;&lt;big&gt;&amp;nbsp;'''ℳ'''&lt;/big&gt;&lt;font color=&quot;yellow&quot;&gt;₪Zaplotnik&lt;/font&gt;&amp;nbsp;&lt;/font&gt;&lt;/span&gt;]] 18:27, 13. marec 2011 (CET)
* 2011-03-03 - Imamo '''106.000''' člankov. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] 23:53, 3. marec 2011 (CET)
* 2011-02-06 - Imamo '''[[Giuseppe Antonio Ferretto|105.000]]''' člankov. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 22:22, 6. februar 2011 (CET)
* 2011-01-14 - Imamo '''[[Patrik Erickson‎|104.000]]''' člankov. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] 03:51, 12. januar 2011 (CET)

== 2010 ==

* 2010-12-27 - Imamo '''103.000''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 08:33, 27. december 2010 (CET)
* 2010-11-11 - Imamo '''102.000''' člankov. --[[Uporabnik:Archangel|&lt;font color=&quot;FF1493&quot;&gt;'''''Arch'''''&lt;/font&gt;]][[Uporabniški_pogovor:Archangel|&lt;font color=&quot;007FFF&quot;&gt;'''''angel'''''&lt;/font&gt;]] 12:42, 12. november 2010 (CET)
* 2010-10-04 - Napisali članke ali škrbine za vsa gesla, [[Wikipedija:Članki, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija|ki bi jih morala imeti vsaka wikipedija]]. [[Uporabnik:Ziga|Ziga]] 14:21, 4. oktober 2010 (CEST)
* 2010-09-16 - Wikipedi(j)a si deli drugo mesto na seznamu najbolj obiskanih spletnih skupnosti med rednimi uporabniki interneta v Sloveniji ([http://www.zurnal24.si/slovenija/najraje-na-youtube-184687/clanek Zurnal24.si]) --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 21:24, 16. september 2010 (CEST)
* 2010-09-11 - Imamo '''[[Razveza zakona (sura)|101.000]]''' člankov. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 18:38, 11. september 2010 (CEST)
* 2010-08-18 - Slovenska izdaja Wikipedije ima že prek '''2.500.000''' urejanj.  Na [http://meta.wikimedia.org/wiki/List_of_Wikipedias seznamu Wikipedij po številu člankov] smo na '''33. mestu'''.— [[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|&lt;font face=&quot;Century Gothic&quot; color=&quot;darkblue&quot;&gt;'''M'''&lt;/font&gt;]]۞[[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;font face=&quot;Century Gothic&quot; color=&quot;dodgerblue&quot;&gt;''Zaplotnik''&lt;/font&gt;]]&lt;sup&gt;[[Posebno:Contributions/MZaplotnik|(prispevki)]]&lt;/sup&gt; 23:14, 18. avgust 2010 (CEST)
* 2010-08-15 - Imamo '''[[Činditi|100.000]]''' člankov. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 01:26, 15. avgust 2010 (CEST)
* 2010-08-14 - Imamo '''[[Louis-Michel le Peletier de Saint-Fargeau‎|99.000]]''' člankov. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 20:50, 14. avgust 2010 (CEST)
* 2010-08-14 - Imamo '''[[11. grenadirski polk (Italija)|98.000]]''' člankov. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 10:20, 14. avgust 2010 (CEST)
* 2010-08-11 - Imamo '''[[Sloboština|97.000]]''' člankov. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 20:42, 11. avgust 2010 (CEST)
* 2010-08-11 - Imamo '''[[Vinine|96.000]]''' člankov. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 14:35, 11. avgust 2010 (CEST)
* 2010-08-10 - Imamo '''[[Kneževo, Popovac|95.000]]''' člankov. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 11:04, 10. avgust 2010 (CEST)
* 2010-08-10 - Danes smo se povzpeli na [http://meta.wikimedia.org/wiki/List_of_Wikipedias 34. mesto na seznamu Wikipedij po št. člankov]. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 09:06, 10. avgust 2010 (CEST)
* 2010-08-09 - Imamo '''[[Grdun|94.000]]''' člankov. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 16:19, 9. avgust 2010 (CEST)
* 2010-08-08 - Imamo '''[[Budaševo|93.000]]''' člankov. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 09:33, 8. avgust 2010 (CEST)
* 2010-08-07 - Imamo '''[[Zrinski Topolovac|92.000]]''' člankov. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 12:20, 7. avgust 2010 (CEST)
* 2010-08-06 - Imamo '''[[Donja Zdenčina|91.000]]''' člankov. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 23:09, 6. avgust 2010 (CEST)
* 2010-08-05 - Tega dne smo dosegli '''90.000''' člankov. --[[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|&lt;font face=&quot;Century Gothic&quot; color=&quot;darkblue&quot;&gt;'''M'''&lt;/font&gt;]]۞[[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;font face=&quot;Century Gothic&quot; color=&quot;dodgerblue&quot;&gt;''Zaplotnik''&lt;/font&gt;]]&lt;sup&gt;[[Posebno:Contributions/MZaplotnik|(prispevki)]]&lt;/sup&gt; 21:45, 6. avgust 2010 (CEST)
* 2010-06-29 - Imamo '''[[Beseda (ples)|88.000]]''' člankov. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] 02:07, 29. junij 2010 (CEST)
* 2010-05-13 - Imamo '''[[Afera Iran-Contra‎|87.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 19:47, 13. maj 2010 (CEST)
* 2010-04-23 - V slovenski Wikipediji je skupno '''200.000''' strani (poleg člankov še pogovorne in uporabniške strani, kategorije, predloge, portali itd.) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 10:56, 23. april 2010 (CEST)
* 2010-03-22 - Imamo '''[[Maggie Lawson|86.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 08:47, 23. marec 2010 (CET)
* 2010-02-13 - Imamo '''85.000''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 10:42, 13. februar 2010 (CET)
* 2010-01-18 - Imamo '''84.000''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 09:05, 18. januar 2010 (CET)

== 2009 ==

* 2009-12-28 - Imamo '''[[Veliki Novgorod|83.000]]''' člankov. --[[Uporabnik:Archangel|&lt;font color=&quot;FF1493&quot;&gt;'''''Arch'''''&lt;/font&gt;]][[Uporabniški_pogovor:Archangel|&lt;font color=&quot;007FFF&quot;&gt;'''''angel'''''&lt;/font&gt;]] 20:29, 28. december 2009 (CET)
* 2009-11-13 - Imamo '''[[‎Komet LINEAR 29|81.000]]''' člankov. --[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 14:14, 13. november 2009 (CET)
* 2009-10-12 - Imamo '''[[modri ploščec|80.000]]''' člankov. --[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 21:25, 12. oktober 2009 (CEST)
* 2009-08-26 - Presegli smo [[Posebno:Statistika|2 milijona urejanj]]. --[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 06:57, 27. avgust 2009 (CEST)
* 2009-08-23 - Imamo '''[[C/1857 Q1|79.000]]''' člankov. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] 14:45, 23. avgust 2009 (CEST)
* 2009-08-13 - Začela se je razprava o ustanovitvi [[Wikipedija:Društvo|društva Wikimedija Slovenija]] in njegovem statutu. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] 15:01, 28. avgust 2009 (CEST)
* 2009-07-13 - Imamo '''[[Sredozemske igre 1983|78.000]]''' člankov. --[[Uporabnik:Rude|Rude]] 14:28, 13. julij 2009 (CEST)
* 2009-06-17 - Imamo '''[[Grb Občine Trzin|77.000]]''' člankov.--[[Uporabnik:Rude|Rude]] 16:54, 17. junij 2009 (CEST)
* 2009-05-21 - Imamo '''[[Oddelek za psihologijo, Filozofska fakulteta v Ljubljani|76.000]]''' člankov. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] 14:43, 21. maj 2009 (CEST)
* 2009-05-05 - Nova runda statistike: na [[:meta:List of Wikipedias|seznamu Wikipedij po številu člankov]] smo še vedno '''31.''', po [[:meta:List of Wikipedias by sample of articles|pokritosti člankov, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija]] pa smo z rezultatom 18,56 zdrsnili na '''35.''' mesto med Wikipedijami. --[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 10:01, 12. oktober 2008 (CEST)
* 2009-04-22 - Imamo '''[[Marble|75.000]]''' člankov. lp, --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 18:53, 22. april 2009 (CEST)
* 2009-03-22 - Imamo '''74.000''' člankov. --[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 12:58, 22. marec 2009 (CET)
* 2009-03-10 - Imamo '''[[Timothy Pogačar|73.000]]''' člankov. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 21:51, 10. marec 2009 (CET)
* 2009-02-26 - Imamo '''[[gusle|72.000]]''' člankov. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] 22:06, 26. februar 2009 (CET)
* 2009-02-16 - Imamo '''[[Nevija|71.000]]''' člankov. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 10:53, 16. februar 2009 (CET)
* 2009-01-27 - Imamo '''[[‎Karl Lotter|70.000]]''' člankov. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 11:30, 27. januar 2009 (CET)
* 2009-01-10 - Imamo '''69.000''' člankov. --[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 21:50, 11. januar 2009 (CET)

== 2008 ==

* 2008-12-18 - Imamo '''[[Vojo|68.000]]''' člankov. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] 02:50, 18. december 2008 (CET)
* 2008-11-26 - Imamo '''[[Zoisova nagrada|67.000]]''' člankov. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] 15:58, 26. november 2008 (CET)
* 2008-10-31 - Imamo '''66.000''' člankov. --'''[[Uporabnik:Tone|Tone]]''' 14:58, 31. oktober 2008 (CET)
* 2008-10-12 - Še malo statistike: na [[:meta:List of Wikipedias|seznamu Wikipedij po številu člankov]] smo trenutno na '''31.''' mestu (s cca. 1500 članki več so tik pred nami Srbi), po [[:meta:List of Wikipedias by sample of articles|pokritosti člankov, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija]] pa z rezultatom 17,4 na '''32.''' mestu (rezultat 100 bi pomenil vseh nekaj več kot 1000 ključnih člankov z vsaj 30.000 znaki). Ni slabo glede na število govorcev... --[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 10:01, 12. oktober 2008 (CEST)
* 2008-10-11 - Imamo '''[[Ljuboslava|65.000]]''' člankov. --[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 09:31, 12. oktober 2008 (CEST)
* 2008-09-03 - Imamo '''[[Mihail Botvinik|64.000]]''' člankov. --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 10:18, 3. september 2008 (CEST)
* 2008-07-18 - Imamo '''63.000''' člankov. --[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 17:04, 18. julij 2008 (CEST)
* 2008-05-23 - Imamo '''62.000''' člankov. Čast je pripadla članku [[Senčna mišica]], avtor [[Uporabnik:Slodave|Slodave]]. --[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 12:26, 23. maj 2008 (CEST)
* 2008-04-09 - Imamo '''61.000''' člankov. 61-tisoči članek je [[‎Kansas City Wizards]], ki ga je napisal [[Uporabnik:Yoda|Yoda]]. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] 01:06, 10. april 2008 (CEST) 
* 2008-03-07 - Imamo '''60.000''' člankov. [[Uporabnik:Ziga|Ziga]] 09:18, 7. marec 2008 (CET)
* 2008-02-03 - Imamo '''[[Enrique Enríquez|59.000]]''' člankov. --'''[[Uporabnik:Tone|Tone]]''' 23:34, 3. februar 2008 (CET)
* 2008-02-02 - Imamo '''58.000''' člankov! 58-tisoči članek je [[Spektralna razvrstitev asteroidov]]. --[[Uporabnik:Mihael Simonič|Miha]] 19:29, 2. februar 2008 (CET)

== 2007 ==

* 2007: Wikipedi(j)a je med Slovenci na 10. mestu najbolj obiskanih spletnih strani ([http://www.ris.org/index.php?fl=2&amp;lact=1&amp;bid=8660&amp;cat=479&amp;p1=276&amp;p2=285&amp;id=1070&amp;parent=13 RIS: Spletna obiskanost v letu 2007])
* 2007-12-31 - Članek [[Dieppe, New Brunswick]] je '''57.000-ti''' članek. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] 19:54, 31. december 2007 (CET)
* 2007-12-19 - Imamo '''56.000''' člankov.
* 2007-11-25 - Imamo '''55.000''' člankov. --'''[[Uporabnik:Tone|Tone]]''' 21:05, 25. november 2007 (CET)
* 2007-10-23 - V Dnevniku je [http://www.dnevnik.si/novice/neverjetno/276559/ članek o Wikipediji kot statusnem simbolu]; v tiskani izdaji jo spremlja slika slovenskih Wikipedistov z avgustovskega srečanja. Pa '''54.000''' člankov imamo. --[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] 09:41, 24. oktober 2007 (CEST)
* 2007-09-25 - Imamo '''53.000''' člankov. --'''[[Uporabnik:Tone|Tone]]''' 10:04, 26. september 2007 (CEST)
* 2007-09-05 - Imamo '''52.000''' člankov. --'''[[Uporabnik:Tone|Tone]]''' 10:06, 6. september 2007 (CEST)
* 2007-07-26 - Srečanje wikipedistov bo v četrtek, 30. avgusta 2007, predlagam da ob 18. uri na Magistratu v Ljubljani. Za ostale informacije sem na voljo na pogovorni strani ter si lahko še preberete [[Wikipedija:Pod lipo|pod lipo]]. Koordinatorica, -[[Uporabnik:Amazone7|Amazone7]] 13:06, 26. julij 2007 (CEST)
* 2007-07-17 - Imamo [[Zgornja Avstrija|50 tisoči članek]]! --[[Uporabnik:Mihael Simonič|Miha]] 21:16, 17. julij 2007 (CEST)
* 2007-07-01 - Srečanje Wikipedistov bo v sredo, 18.julija 2007 ob 16:00 uri v [[Mostec, Ljubljana|Mostecu]], podrobnosti so [[Wikipedija:Pod lipo|pod lipo]], čeprav tam rastejo neka druga drevesa.
* 2007-06-17 - Imamo '''49.000''' člankov. Še 1000, pa smo pri novi okrogli številki. --'''[[Uporabnik:Tone|Tone]]''' 10:07, 17 junij 2007 (CEST)
* 2007-05-25 - Imamo '''48.000''' ''[[Senovica|člankov]]''. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] 15:25, 25 maj 2007 (CEST)
* 2007-04-17 - Na 1146. sredinem seminarju, 18. aprila 2007 bo Vladimir Batagelj predstavil temo ''Analiza omrežja Wikipedia''. Na primeru omrežja Wikipedia bo prikazal nekaj možnosti analize velikih omrežij. Seminar je ob 18:15 v 3.04 na http://www.fmf.uni-lj.si/ Jadranski 21 (prenovljena stavba). Vabljeni! --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 14:09, 17 april 2007 (CEST)
* 2007-04-12 - Članek [[Radio 1]], ki ga je napisal [[Uporabnik:Blazv|Blazv]], je '''46.000-ti''' članek. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] 03:11, 12 april 2007 (CEST)
* 2007-04-12 - [http://meta.wikimedia.org/wiki/List_of_Wikipedias Iz 27. smo se dvignili na 26. mesto]. lp, --[[Uporabnik:Mihael Simonič|Miha]] 17:38, 12 april 2007 (CEST)
* 2007-03-29 - Imamo '''45.000''' ''[[Giuliano da Maiano|člankov]]''. --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 21:58, 29 marec 2007 (CEST)
* '''Komentar:''' [[Uporabnik:Klemen Kocjancic]] je med 16:33, 29. marec 2007 in 19:30, 30. marec 2007, [http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Posebno:Contributions&amp;dir=prev&amp;offset=20070329160059&amp;target=Klemen+Kocjancic dodal okrog 2000+ gesel] (3431 urejanj). [[Uporabnik:Ziga|Ziga]] 17:24, 22. julij 2007 (CEST)
* 2007-03-29 - Imamo '''44.000''' člankov. --'''[[Uporabnik:Tone|Tone]]''' 17:34, 29 marec 2007 (CEST)
* 2007-03-28 - 24ur poroča da [http://en.citizendium.org/wiki/Main_Page Citizendium] že dela
* 2007-03-18 - Imamo '''43.000''' člankov. --'''[[Uporabnik:Tone|Tone]]''' 20:31, 18 marec 2007 (CET)
* 2007-03-01 - Imamo '''42.000''' člankov. --'''[[Uporabnik:Mihael Simonič|Miha]]''' 21:03, 1 marec 2007 (CET)
* 2007-02-22 - Imamo '''41.000 člankov'''. --'''[[Uporabnik:Tone|Tone]]''' 15:50, 22 februar 2007 (CET)
* 2007-02-19 - ''Zgodba o Wikipediji'' je objavljena v reviji ''[[SwPower]]'' (številka 165). Objavljena je prva stran slovenske Wikipedije z dne 13. januarja (imeli smo okroglih 37.800 člankov). --[[Uporabnik:Dbc334|Domen]] 19:36, 19 februar 2007 (CET)
* 2007-02-15 - Imamo '''[[Zajelše|40.000 člankov]]'''. --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 18:42, 15 februar 2007 (CET)
* 2007-01-19 - Imamo '''38.000 člankov'''. --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 23:29, 19 januar 2007 (CET)

== 2006 ==

* 2006-12-22 - Imamo že '''37.050 člankov''' in '''100.000 strani'''. --'''[[Uporabnik:Mihael Simonič|Miha]]''' 13:37, 22 december 2006 (CET)
* 2006-12-13 - Presegli smo '''36.789''' ''člankov''. --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 16:08, 13 december 2006 (CET)
* 2006-12-13 - Presegli smo '''36.000''' člankov. --'''[[Uporabnik:Tone|Tone]]''' 14:11, 13 december 2006 (CET)
* 2006-12-10 - V Wikipediji je bilo ustvarjenih že čez 6.500 uporabniških računov. --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 00:02, 11 december 2006 (CET)
* 2006-11-27 - Presegli smo '''[[Matija Jama|35.000 člankov]]'''. LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 11:57, 27 november 2006 (CET)
* 2006-11-23 - Po dolgem času http://stats.wikimedia.org/SL/Sitemap.htm Statistika Wikipedije spet deluje. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 01:47, 23 november 2006 (CET)
* 2006-11-13 - Wikipedija je omenjena v Mladini v članku http://www.mladina.si/tednik/200647/clanek/nar--internet-gregor_cerar/ Wiki obračunavanje). 
* 2006-11-13 - Slovenska Wikipedija ima '''34.000''' člankov. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] 16:50, 13 november 2006 (CET)
* 2006-11-06 - V sredo, 8. novembra 2006, bo ob 18h na FMF potekal Sredin seminar [[Wikipedija:Pravna vprašanja|o pravnih vprašanjih Wikipedije]]. Aleš Petrič in Jernej Lavrenčič iz Urada Informacijske pooblaščenke RS bosta predstavila umestitev Wikipedije v slovensko zakonodajo in odgovarjala na vprašanja. Vabljeni!
* 2006-10-14 - Do danes smo napisali že '''33.000''' pravih člankov. Imamo že skoraj '''90.000''' strani. LP, --'''[[Uporabnik:Mihael Simonič|Miha]]''' 19:31, 14 oktober 2006 (CEST)
* 2006-10-10 - V sredo, 11. oktobra 2006 bo ob 18.15 v predavalnici št. 3.04 na http://www.fmf.uni-lj.si/fmf.html FMF, Jadranska 21, Ljubljana, posvet o organizaciji [[Wikipedija:Tekmovanje|srednješolskega tekmovanja]] v pisanju wikipedijskih člankov, ki ga bomo skušali organizirati v šolskem letu 2006/2007. Na seminarju bomo morebitni organizatorji, sodelavci, mentorji in tisti, ki jih to tekmovanje zanima, premleli zamisli in pomisleke, oblikovali kriterije, in začrtali smernice izvedbe tekmovanja. Vabljeni vsi!
* 2006-09-15 - V Wikipediji je bilo ustvarjenih že čez 5.000 uporabniških računov. --[[Uporabnik:Eleassar|'''Eleassar''']] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]&lt;/sup&gt; 17:45, 15 september 2006 (CEST)
* 2006-09-13 - Izbrali smo podobo nove [[Glavna stran|glavne strani]]. --'''[[Uporabnik:Mihael Simonič|Miha]]''' 17:23, 13 september 2006 (CEST)
* 2006-09-03 - [[q:Glavna stran|Wikinavedek]] ima '''2.000''' člankov. --[[Uporabnik:Darko Pes|Pasji pozdrav]] 19:08, 3 september 2006 (CEST)
* 2006-08-28 - Wikipedija ima '''32.000''' člankov. --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 23:39, 28 avgust 2006 (CEST)
* 2006-08-19 - http://wikimania2006.wikimedia.org Wikimania 2006 je bila od 4. do 6. avgusta 2006, [[Cambridge, Massachusetts]].
* 2006-08-15 - [[Wikislovar]] ima 7000 člankov. --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 
* 2006-08-13 - [[Wikipedija:Obvestila/2006 08 13]] za zgodovino ... --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 23:42, 13 avgust 2006 (CEST) 
* 2006-07-08 - Imamo '''31.000''' člankov. --'''[[Uporabnik:Tone|Tone]]''' 12:15, 8 julij 2006 (CEST)
* 2006-07-01 - Imamo '''80.000''' strani. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pogovor]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 00:13, 1 julij 2006 (CEST)
* 2006-06-30 - Imamo '''30.000''' člankov. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pogovor]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 23:36, 30 junij 2006 (CEST)
* 2006-06-22 - Registriral se je 4000. Wikipedist - [[Uporabnik:Kawasaki|Kawasaki]].
* 2006-06-07 - Nekje v teh dneh se je (ali vsaj naj bi se) s postavitvijo [[:s:|Wikivira]] začelo novo obdobje za vse slovenske ljubitelje izvornih besedil. Hip hip hura za razvijalce! --[[Uporabnik:Eleassar|'''Eleassar''']] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]&lt;/sup&gt; 17:26, 7 junij 2006 (CEST)
* 2006-06-02 - Imamo '''29.000''' člankov. --[[Uporabnik:Tone|Tone]] 23:52, 2 junij 2006 (CEST)
* 2006-05-30 - V junijskem ''[[Monitor (revija)|Monitorju]]'' je objavljen članek Nikolaja Pečenka o Wikipediji. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 22:24, 30 maj 2006 (CEST)
* 2006-05-07 - Imamo '''28.000''' člankov. --[[Uporabnik:Tone|Tone]] 19:35, 7 maj 2006 (CEST)
* 2006-04-21 - Delo v članku http://www.delo.si/index.php?sv_path=43,49&amp;id=5ce87d1cc36baf6716ce446c68772f2204&amp;t=html&amp;p=8 (čisto na koncu) poroča, da je na Kitajskem Wikipedija na spletu blokirana. Po svoje priznanje za Wikipedijo. 
* 2006-04-20 - Daljši in dober članek o Wikipediji v ''[[Polet (revija)|Poletu]]'', žal pa o slovenski Wikipediji samo stavek, pa še ta napačen. Da so strani o slovenskih politikih zaščitene. --[[Uporabnik:Eleassar|'''Eleassar''']] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]&lt;/sup&gt; 13:29, 20 april 2006 (CEST)
* 2006-04-19 - Dosegli smo '''27.000''' člankov. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] 01:29, 20 april 2006 (CEST)
* 2006-04-14 - V Večeru (http://bor.czp-vecer.si/vecer2000_XP/2006/04/11/2006.04.11%20STR-16-16%20MX-01%20IZD.01.02.03.04.05.06%20PAG-SLOVENIJA.PDF PDF) je bil 11. aprila objavljen daljši članek o Wikipediji, tudi slovenski različici. | [[Uporabnik:Tcie|Tcie]] 08:53, 14 april 2006 (CEST)
* 2006-03-30 - Dosegli smo '''26.000''' člankov. --[[Uporabnik:Tone|Tone]] 15:53, 30 marec 2006 (CEST)
* 2006-03-18 - Danes smo presegli '''25.000''' člankov. 5000 člankov v dobrih treh mesecih. --[[Uporabnik:Tone|Tone]] 15:39, 18 marec 2006 (CET)
* 2006-03-08 - v današnjih ''[[Slovenske novice|Slovenskih novicah]]'' je bil objavljen daljši članek o Wikipediji (slovenska WP omenjena in prikazana prva stran). --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pogovor]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 11:22, 9 marec 2006 (CET)
* 2006-03-07 - na TV SLO je bil v oddaji »Resnična resničnost« prikazan naš članek [[Dan žena]] --[[Uporabnik:Janeznovak|Janez Novak]] 18:26, 7 marec 2006 (CET)
* 2006-03-06 - Slovenska Wikipedija bo od četrtka 9. marca 2006 ob http://razvezanijezik.org/ Razvezanem jeziku, prostim frazeološkim slovarjem, gostovala na mednarodni razstavi Čas je za igro v http://www.zkp-celje.si/ Galeriji sodobne umetnosti v [[Celje|Celju]]. Vabljeni! --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] 20:08, 6 marec 2006 (CET)
* 2006-03-05 - v Delu http://www.delo.si/index.php?sv_path=43,49&amp;id=e6e6e3e4c111425555b7cbaaa4680d2404&amp;t=html&amp;p=7 je objavljena novica o 1.000.000 člankih v angleški Wikipediji. Slovenska je omenjena samo mimogrede.
* 2006-03-01 - [[:en:Main Page|Angleška Wikipedia]] je okrog 23.10 po GMT presegla milijon člankov. --[[Uporabnik:Tone|Tone]] 00:14, 2 marec 2006 (CET)
* 2006-02-27 - Imamo '''24.000''' člankov.--[[Uporabnik:Tone|Tone]] 20:52, 27 februar 2006 (CET)
* 2006-02-03 - [[Uporabnik:romanm|Roman]] in [[Uporabnik:XJaM|xJaM]] sta se ob [[:sr:Корисник:Милош|Miloševem]] obisku v Zagrebu srečala z wikipedisti iz Wikipedije v hrvaškem jeziku: [[:hr:Suradnik:Elephantus|Elephantus]], [[:en:User:Luka Jačov|Luka]], [[:hr:Suradnik:Miranche|Miran]], [[:hr:Suradnik:SpeedyGonsales|Speedy]] in [[:hr:Suradnik:Zmaj|Zmaj]]. Miloš s svojimi sodelavci med drugim pripravlja tudi morebitni enodnevni obisk [[:en:Jimmy Wales|Jimmyja]] aprila v Ljubljani, oziroma v Sloveniji. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] 08:09, 5 februar 2006 (CET)
* 2006-02-03 - Klemen kandidira za administratorja na Zbirki. Postopek je začel teči 27.01.2006. --[[Uporabnik:Janeznovak|Janez Novak]] 08:31, 3 februar 2006 (CET)
* 2006-01-28 - 1. februarja 2006 bo ob 18h na http://vlado.fmf.uni-lj.si/sreda/sreda.htm Sredinem seminarju srečanje uporabnikov slovenskih sistemov wiki (Wikipedija, E-študent, Wiki-FMF itd.). Vabljeni! (Prej načrtovano Miloševo predavanje žal odpade, ker ni pravočasno dobil vize.) &lt;s&gt;1. februarja 2006 bo ob 18h na http://vlado.fmf.uni-lj.si/sreda/sreda.htm Sredinem seminarju [[Uporabnik:Millosh|Miloš Rančić]] predstavil izkušnje [[:sr:|srbskih wikipedistov]].&lt;/s&gt; --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 22:55, 28 januar 2006 (CET)
* 2006-01-25 - Danes je v Delu objavljen članek o naši Wikipediji http://www.delo.si/index.php?sv_path=43,49&amp;id=bd4d50897eaf6cab5140ba0063e36b6904&amp;p=14. --[[Uporabnik:Janeznovak|Janez Novak]] 13:25, 25 januar 2006 (CET)
* 2006-01-24 - Slovenska WP ima 2.000 uporabnikov (srečni uporabnik je [[Uporabnik:Artemis|Artemis]]). --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pogovor]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 14:39, 24 januar 2006 (CET)
* 2006-01-18 - Slovenska WP je presegla 60.000 strani. Stran je [[Kvintilijarda]] (preusmeritev). --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pogovor]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 15:26, 20 januar 2006 (CET)
* 2006-01-15 - Slovenski wikipedisti so obeležili 5. obletnico delovanja. &lt;small&gt;(prenos iz [[Wikipedija:Zgodovina slovenske Wikipedije]])&lt;/small&gt;
* 2006-01-14 - Imamo več kot '''22.000''' člankov.--[[Uporabnik:Bojan PLOJ|Bojan PLOJ]] 22:27, 14 januar 2006 (CET)
* 2006-01-08 - Imamo '''21.000''' člankov. Spet smo potrebovali manj kot mesec za 1000 člankov. --[[Uporabnik:Tone|Tone]] 20:21, 8 januar 2006 (CET)

== 2005 ==

* 2005-12-17 - Ob 02:09 je bil vnešen 20.000-či članek, [[William Wallace Wotherspoon]]. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pogovor]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 02:42, 17 december 2005 (CET)
* 2005-11-14 - Na voljo so http://www.pingo.org/dok/SOUP-okt05/2005.11.12.SOUP-Wikipedija-RomanMaurer.ppt Romanove prosojnice o Wikipediji (6,8&amp;nbsp;MB) s sobotne koprske http://www.soup.si/izobrazevanje/soupek/InstallFest.html Pingo karavane v ŠOUP. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] [[Uporabniški pogovor:romanm|(pogovor)]] 14:36, 14 november 2005 (CET)
* 2005-11-10 - [[Walter Nowotny|19.000-i članek]] je bil vnešen na slovensko Wikipedijo.
* 2005-11-09 - V soboto, 12. novembra 2005, bom '''ob 18h''' (ne ob 17h!) v okviru http://www.soup.si/izobrazevanje/soupek/InstallFest.html Pingo karavane spet skušal, ''inšalah'', koga navdušiti za Wikipedijo. Vljudno vabljeni v prostore ŠOUP, Pristaniška ulica 3, [[Koper]]. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] [[Uporabniški pogovor:romanm|(pogovor)]] 22:49, 9 november 2005 (CET)
* 2005-11-07 - Na današnji dan je bilo 1.261 registriranih uporabnikov. --[[Uporabnik:Andrejj|AndrejJ]] 21:00, 6 november 2005 (CET) 
* 2005-11-02 - V petek, 4. novembra 2005, bom ob 19h v [[Nova Gorica|novogoriškem]] http://www.mostovna.com/ Kulturnem centru Mostovna ([[:Slika:mostovna-zemljevid.jpg|Cesta IX.korpusa 99a]], ob italijanski meji) predaval o slovenski Wikipediji. Vabljeni! --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] [[Uporabniški pogovor:romanm|(pogovor)]] 18:56, 2 november 2005 (CET)
* 2005-10-29 - Danes smo presegli '''18.000''' člankov. Še 2000, pa smo pri zelo okrogli številki :-) --[[Uporabnik:Tone|Tone]] 15:47, 29 oktober 2005 (CEST) 
* 2005-10-13 - V petek, 21. oktobra 2005, bom ob 18h v [[Koper|koprskem]] Mladinskem in kulturnem centru (Gregorčičeva 4, zraven italijanske osnovne in srednje šole) predaval o slovenski Wikipediji. Vabljeni! --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] [[Uporabniški pogovor:romanm|(pogovor)]] 01:52, 13 oktober 2005 (CEST)
* 2005-10-04 - Predstavitev Wikimanie 2005 bo danes v ljubljanski http://www.kiberpipa.org Kiberpipi v okviru dogodkov POT (Pipini odprti termini) ob 19. uri, vabljeni. | [[Uporabnik:Tcie|Tcie]] 17:07, 4 oktober 2005 (CEST)
* 2005-09-25 - Na današnji dan smo presegli mejo '''1.000''' registriranih uporabnikov. Tisoči registrirani uporabnik je [[Uporabnik:Polo|Polo]]. --[[Uporabnik:Eleassar|&lt;font color=&quot;green&quot;&gt;'''Eleassar'''&lt;/font&gt;]]  &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]&lt;/sup&gt; 16:35, 25 september 2005 (CEST)
* 2005-08 - Potekala je 1. [[Wikimania|Wikimedijina konferenca]], tudi s slovensko udeležbo. &lt;small&gt;(prenos iz [[Wikipedija:Zgodovina slovenske Wikipedije]])&lt;/small&gt;
* 2005-07-31 - Na današnji dan smo presegli mejo '''16.000''' člankov. Za 1000 člankov smo tokrat potrebovali le en dan! Kar tako naprej. Tone
* 2005-06-26 - Na današnji dan smo presegli mejo '''14.000''' člankov. Za 1000 člankov smo tokrat potrebovali le pičlih 16 dni! Slovenska Wikipedija občutno raste. --[[Uporabnik:Matijap|matijap]] | &lt;small&gt;[[Uporabniški pogovor:Matijap|pogovor]]&lt;/small&gt; 23:13, 26 jun. 2005 (CEST)
* 2005-06-10 - Na današnji dan ima slovenska Wikipedija '''13.000''' člankov. V slabih treh mesecih je število naraslo za točno 2000. --[[Uporabnik:Joshua|Josh]] 11:39, 10 jun. 2005 (CEST) Srbska wikipedija, ki je tesno za slovensko, ima trenutno 11.493 člankov. Nekateri njeni člani so se šli staviti kdaj jo bo prehitela. Ko jo bo in če jo bo, morajo uporabniki na slovenski plačati pivo. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] 13:47, 10 jun. 2005 (CEST)
* 2005-06-05 - V torek, 7. junija, od 9h naprej Wikipedija začasno ne bo dostopna zaradi selitve v nove prostore.
* 2005-06-01 - Objava članka o Wikipediji v današnji izdaji časopisa [[Delo (časopis)|Delo]] v rubriki ''Svet so ljudje''. Slovenska Wikipedija žal ni omenjena. --[[Uporabnik:Eleassar777|Eleassar777]] 11:07, 1 jun. 2005 (CEST)
* 2005-05-24 - V Wikimedijino zbirko (http://commons.wikimedia.org/wiki/Glavna_stran Wikimedia Commons), spletno zbirko prostih slik, zvočnih in video posnetkov, je bila vključena že stotisoča datoteka. Te datoteke je v več kot 12 jezikih prispevalo 5259 v živahno skupnost zbranih prijavljenih uporabnikov. Mladi projekt je bil dodatnega priznanja in spodbude deležen v ponedeljek, ko je bil častno omenjen na podelitvi nagrad Prix Ars Electronica 2005. --[[Uporabnik:Eleassar777|Eleassar777]] 13:54, 25 maj 2005 (CEST)
* 2005-05-05 - Ustvaril sem portal projekta [[Commons]] (Wikimedijina zbirka) v slovenščini. Dostopen je preko sledeče povezave http://commons.wikimedia.org/wiki/Glavna_stran. Stran seveda potrebuje še veliko dela. Lep pozdrav! --[[Uporabnik:Eleassar777|Eleassar777]] 13:05, 5 maj 2005 (CEST)
* 2005-05-05 - Ustvaril sem portal projekta [[Wikisource]] (Wikivir) v slovenščini. Dostopen je preko sledeče povezave http://wikisource.org/wiki/Main_Page:Sloven%C5%A1%C4%8Dina. Stran seveda potrebuje še veliko dela. Lep pozdrav! --[[Uporabnik:Eleassar777|Eleassar777]] 11:58, 5 maj 2005 (CEST)
** Dopolnilo: Po razdelitvi projekta ''Wikisource'' na domene (spomladi 2005) obstaja slovenski Wikivir le kot portal na skupnem naslovu več manjših wikivirov http://wikisource.org/wiki/Glavna_stran. Če želite samostojno domeno, sledite navodilom na http://wikisource.org/wiki/Wikisource:Language_domain_requests/Rules_for_voting. --[[Uporabnik:Eleassar|'''Eleassar''']] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]&lt;/sup&gt; 18:03, 2 junij 2006 (CEST)
* 2005-03-17 - V petek, 18. marca 2005, bom ob 18.30 v novomeškem http://www.lokalpatriot.si/ Klubu Lokalpatriot predaval o slovenski Wikipediji. Vabljeni! --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] [[Uporabniški pogovor:romanm|(pogovor)]] 18:21, 17 mar. 2005 (CET)
* 2005-03-15 - Slovenska Wikipedija se je danes prek društva http://www.lugos.si LUGOS prijavila na razpis http://www.kultura.gov.si/ Ministrstva za kulturo JPR 18 2005 s projektom o jedru [[Wikipedija:Članki, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija|temeljnih člankov]]. Nosilec in odgovorna oseba je [[Uporabnik:Romanm|romanm]]. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] 09:42, 15 mar. 2005 (CET)
* 2005-03-13 - Na današnji dan je slovenska Wikipedija dobila '''11.000'''-ti članek! --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] 14:07, 13 mar. 2005 (CET)
* 2005-02-13 - V torek, 15. februarja 2005, bom ob 19h v ljubljanski http://www.kiberpipa.org/ Kiberpipi predaval o slovenski Wikipediji. Vabljeni! --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] [[Uporabniški pogovor:romanm|(pogovor)]] 14:18, 13 feb. 2005 (CET)
* 2005-02-07 - Slovenska Wikipedija ima s člankom o [[Ralph Alexander Cochrane|Ralphu Alexandru Cochraneu]] '''[[10000 (število)|10.000]]''' člankov. Za to je potrebovala slabe tri leta. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] 21:22, 7 feb. 2005 (CET)
* 2005-01-01 - (kak dan gor ali dol) Slovenska Wikipedija ima '''[[9000 (število)|9000]]''' člankov. --[[Uporabnik:Andrejj|AndrejJ]] 23:22, 25 jan. 2005 (CET)

== 2004 ==

* 2004-12-23 - Ponoči so posodobili MediaWiki na [[Posebno:Version|različico]] 1.4beta3. Je kar nekaj novosti. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] 11:35, 23 dec 2004 (CET)
* 2004-12-05 - Slovenska Wikipedija ima s člankom o [[Apis]]u '''[[8000 (število)|8000]]''' člankov. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] [[Uporabniški pogovor:romanm|(pogovor)]] 16:58, 5 dec 2004 (CET)
* 2004-12-04 - Zaživel je nov sestrski wikiprojekt, [[Wikinovice]]. Angleški različici je naslednji dan, 5. decembra, sledila nemška različica. --[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#08477f;&quot;&gt;Janez&lt;/span&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#fbac00;&quot;&gt;drilc&lt;/span&gt;]] 20:37, 4. maj 2026 (CEST)
* 2004-11-23 - Članek o [[Red Aleksandra Nevskega (Sovjetska zveza)|Redu Aleksandra Nevskega]] je danes postal '''[[7777 (število)|7777]].''' članek. [[Uporabnik:XJaM|xJaM]] 11:30, 23 nov 2004 (CET)
* 2004-11-18 - Na nemški Wikipediji je obvestilo da bo (verjetno 4 - 8 avgusta) v naslednjem letu prva mednarodna Wikimedija konferenca. Podrobnosti tam. [[Uporabnik:Janeznovak|Janez Novak]] 21:10, 18 nov 2004 (CET)
* 2004-11-09 - Na en: so moj članek o [[Zvartnoc]]u dali v rubriko »Ste vedeli, da ...« (Did you know...). Najbrž bi moral biti počaščen, čeprav je ravno angl. različica v 5 minutah stipkano skrpucalo. No ja, mogoče bo tako še hitreje kdo pobil tipkarske in druge napake :-) --[[Uporabnik:Heretik|Heretik]] 10:49, 9 nov 2004 (CET)
* 2004-11-09 - Število člankov. Kot je preračunal nek novinar po Olimpijskih igrah število medalj na število prebivalcev države sem preračunal število člankov angleške Wikipedije na število tistih, ki jim je angleščina materni jezik (cca 1 / 1000) in število naših člankov na število prebivalcev Slovenije (cca 3,7 / 1000). Zavidljivo razmerje! [[Uporabnik:Janeznovak|Janez Novak]] 10:41, 9 nov 2004 (CET)
* 2004-11-05 - [[:ro:Pagina principală|Romunska]] wikipedija bi/bo zgodaj leta [[2005]] organizirala [[:meta:Wikimedia meetup Central and Eastern Europe|Srečanje Wikimedie Srednje in Vzhodne Evrope]]. Na seznamu možnih prirediteljev je tudi [[Ljubljana]]. [[Uporabnik:XJaM|xJaM]] 03:49, 5 nov 2004 (CET)
* 2004-10-17 - Danes je bil na slovenski [[Wikipedija|Wikipediji]] napisan '''[[6666 (število)|6666]].''' članek. 
* 2004-10-08 - V sredo, 13. oktobra 2004, bom udeležencem http://vlado.fmf.uni-lj.si/sreda/sreda.htm Sredinega seminarja predstavil Wikipedijo, morda tudi programje [[:en:MediaWiki|MediaWiki]], ki jo poganja. Sredin seminar je brezplačen, to sredo pa poteka od 18h-20h v F-3 na FMF, Jadranska 19, v Ljubljani. Vabljeni! --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] [[Uporabniški pogovor:romanm|(pogovor)]] 22:19, 11 okt 2004 (CEST)
* 2004-09-20 - Angleška Wikipedija je dosegla 1 milijon člankov. &lt;small&gt;(prenos iz [[Wikipedija:Zgodovina Wikipedije]])&lt;/small&gt;
* 2004-08-31 - Pridružili so se nam [[Uporabnik:Tatjana Malec|Tatjana Malec]], [[Uporabnik:Besednjak|Besednjak]], [[Uporabnik:Nina|Nina]] in [[Uporabnik:Janibraune|Janibraune]]. Slovenska Wikipedija je danes presegla '''6000 člankov'''. [[Uporabnik:Romanm|romanm]] [[Uporabniški pogovor:romanm|(pogovor)]] 19:39, 31 avg 2004 (CEST)
* 2004-08-22 - [[uporabnik:romanm|Roman]] je uspešno usposobil prvega bota { [[Uporabnik:NenekeBot|NenekeBot]] }, ki je tudi uspešno prešel preskusno fazo na nekaterih primerih, še posebej z zapletom krajšega poimenovanja let pred našim štetjem. [[Uporabnik:XJaM|xJaM]] 16:12, 22 avg 2004 (CEST)
* 2004-07-27 - Pridružil se nam je [[uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjancic]]. Wikipedija ima prek 5200 člankov. Vau, 100 člankov v slabih 5. dnevih - še boljše. [[Uporabnik:XJaM|xJaM]] 03:44, 27 jul 2004 (CEST)
* 2004-07-21 - Članek [[uporabnik:Anton Mravcek|Antona Mravcka]] o številu [[27 (število)|27]] je 5100. članek. 100 člankov v slabih 11. dnevih je dober pokazatelj rasti Wikipedije. [[Uporabnik:XJaM|xJaM]] 20:46, 21 jul 2004 (CEST)
* 2004-07-10 - Pridružil se nam je [[Uporabnik:JureVI|Jure Vizjak]]. Slovenska Wikipedija ima okroglih '''5000 člankov'''. Po novem je http://www.wikipedia.org/wikistats/SL/Sitemap.htm Statistika Wikipedije dostopna tudi v slovenščini. [[Uporabnik:Romanm|romanm]] 22:43, 10 jul 2004 (CEST)
* 2004-06-21 - Pridružila sta se nam [[uporabnik:Uri|Uri]] in [[uporabnik:spiko-carpediem|spiko-carpediem]]. Slovenska Wikipedija ima prek 4900 člankov. [[Uporabnik:XJaM|xJaM]] 00:14, 21 jun 2004 (CEST)
* 2004-06-05 - Pridružila sta se nam [[uporabnik:Jake|Jake]] in [[uporabnik:Seba|Seba]]. [[Uporabnik:XJaM|xJaM]] 02:44, 5 jun 2004 (CEST)
* 2004-05-27 - Pridružil se nam je [[uporabnik:Sinuhe|Sinuhe]]. Glavno stran je iz statične prelevil v spreminjajočo z izbranimi obletnicami in še nekaterimi novimi rubrikami, nad čemer smo vsi zelo navdušeni. [[Uporabnik:XJaM|xJaM]] 15:23, 27 maj 2004 (CEST)
* 2004-05-13 - Pridružila sta se nam [[uporabnik:andrejj|andrejj]] in [[uporabnik:Anton Mravcek|Anton Mravcek]]. Anton se tudi uči slovenščine, ker ni njegov materni jezik. Slovenska Wikipedija ima prek 4600 člankov, vpisanih je 90 uporabnikov in je zdrknila na 18. mesto. Njeno mesto ni slabo, če se upošteva, da je v zadnjem obdobju nekako 11 aktivnih članov, skoraj vse druge wikipedije pa imajo vsaj 20 aktivnih uporabnikov, da ne govorimo o več kot 6841 aktivnih uporabnikih angleške wikipedije. Prehitela jo je http://fi.wikipedia.org finska wikipedija. Hrvatje se radi pohvalijo, da so na prvem mestu - vsaj po hitrosti naraščanja in izražajo odkrito željo, da bi nas prehiteli :o) [[Uporabnik:XJaM|xJaM]] 17:48, 13 maj 2004 (CEST)
* 2004-04-19 - Pridružil se nam je [[uporabnik:Heretik|Heretik]]. Slovenska Wikipedija ima prek 4400 člankov. [[Uporabnik:XJaM|xJaM]] 12:22, 19 apr 2004 (CEST)
* 2004-03-17 - [[Uporabnik:romanm|Roman]] je dosegel [[Machovo število|M = 2]] in odkril skrivnost sporočil &lt;nowiki&gt;{{msg:&lt;/nowiki&gt;S&lt;font size=-1&gt;POROČILO&lt;/font&gt;&lt;nowiki&gt;}}&lt;/nowiki&gt; [[Uporabnik:XJaM|xJaM]] 02:24, 17 mar 2004 (CET)
* 2004-03-12 - Prebili smo [[hitrost zvoka|zvočno bariero]] in potujemo z [[Machovo število|nadzvočno]] [[hitrost]]jo :-) [[Uporabnik:XJaM|xJaM]] 18:48, 12 mar 2004 (CET)
* 2004-03-04 - Slovenska Wikipedija ima 4000 člankov. [[Uporabnik:XJaM|xJaM]] 00:22, 4 mar 2004 (CET)
* 2004-03-03 - Pridružil se nam je [[uporabnik:Davorin|Davorin]]. [[Uporabnik:XJaM|xJaM]] 22:50, 3 mar 2004 (CET)
* 2004-02-04 - Pridružil se nam je [[uporabnik:AndrejG|Andrej Gregorka]]. Slovenska Wikipedije je zdrknila še za dve mesti in je trenutno na 16. mestu z več kot 3600 članki. Vpisanih je 36 [[Posebno:Listusers|uporabnikov]]. Nov cilj je seveda 10.000 kakovostnih člankov. [[Uporabnik:XJaM|xJaM]] 02:49, 4 feb 2004 (CET)
* 2004-01-07 - Pridružil se nam je [[uporabnik:Igor|Igor]]. Pred tem je brezimno započel članek o [[šah]]u. Slovenska Wikipedija je padla s 13. na 14. mesto z več kot 3500 članki. Prehitela jo je http://zh.wikipedia.org kitajska inačica - kar pa ni boleče. Pred dnevi smo imeli napad vandalov preko članka o računalniški igri [[ZZT]]. Upamo, da so se umirili. [[Uporabnik:XJaM|xJaM]] 02:05, 7 jan 2004 (UTC)

== 2003 ==

* 2003-11-07 - Pognali smo prvo inačico slovenskega vmesnika [[uporabnik:XJaM|xJaM]] 20:49, 8 nov 2003 (UTC)
* 2003-11-01 - Pridružil se nam je [[uporabnik:Romanm|Roman Maurer]]. Slovenska Wikipedija je skupno na 13. mestu z več kot 3200 članki. [[uporabnik:XJaM|xJaM]] 10:53, 3 Nov 2003 (UTC)
* 2003-10-03 - Slovenska Wikipedija ima '''1300''' člankov. [[uporabnik:Peterlin|Peterlin]] 16:36, 3 Oct 2003 (UTC)
* 2003-09-30 - Slovenska Wikipedija ima '''1000''' člankov. [[uporabnik:Peterlin|Peterlin]] 05:46, 30 Sep 2003 (UTC)
* 2003-09-28 - Slovenska Wikipedija ima '''700''' člankov. [[uporabnik:XJaM|xJaM]] 00:00, 28 Sep 2003 (UTC)
* 2003-09-25 - Slovenska Wikipedija ima '''500''' člankov. [[uporabnik:XJaM|xJaM]] 15:42, 25 Sep 2003 (UTC)
* 2003-09-15 - Slovenska Wikipedija ima '''400''' člankov. [[uporabnik:XJaM|xJaM]] 01:23, 15 Sep 2003 (UTC)
* 2003-09-01 - Slovenska Wikipedija ima '''300''' člankov. [[Uporabnik:Peterlin|Peterlin]] 09:48, 1 Sep 2003 (UTC)
* 2003-07-12 - [[Uporabnik:Chuck SMITH|Chuck SMITH]] je ljubeznivo popravil pravilno povezavo na »novo« stran slovenske Wikipedije, katero dosežemo v izvirni inačici pod geslom »Slovensko«. [[Uporabnik:XJaM|xJaM]]
* 2003-07-10 - Slovenska Wikipedija deluje na novem programju (http://sl.wikipedia.org), zahvaljujoč http://www.wikipedia.com/wiki/user:Brion_VIBBER Brionu, ki je popravil tudi nekaj dodatnih stvari s programskim jedrom. Prenos člankov iz stare slovenske Wikipedije http://sl.wikipedia.com in prevod uporabniškega vmesnika je v teku. [[Uporabnik:XJaM|xJaM]]
* 2003-05-20 - Slovenska Wikipedija ima '''200''' člankov. Naslednji cilj je še vedno 1000 člankov in prenos na *.org. [[Uporabnik:XJaM|xJaM]]
* 2003-04-24 - Eno leto skromnega začetka. Slovenska Wikipedija zaseda 21. mesto. Prehitela jo je ruska inačica. Še vedno deluje v starem uporabniškem vmesniku in programskem jedru. [[Uporabnik:XJaM|xJaM]]

== 2002 ==

* 2002-11-29 - Pridružil se nam je tretji član [[Uporabnik:MarkoCibej|Marko Čibej]]. [[Uporabnik:XJaM|xJaM]]
* 2002-08-26 - Kdor se smatra ali ga smatrajo za Jackson-hekerja in lahko pomaga za še boljši izgled in delovanje slovenske wikipedije, naj se pridruži uporabniški grupi na strežniku '''news.gmane.org''' . [[Uporabnik:XJaM|xJaM]] 13:28, 26 Aug 2003 (UTC)
* 2002-07-18 - Prenos člankov s starega strežnika je zaključen. [[Uporabnik:XJaM|xJaM]]
* 2002-07-14 - Pridružil se nam je [[Uporabnik:Mitjaj|Mitjaj]]. [[Uporabnik:XJaM|xJaM]]
* 2002-06-26 - Povezave na članke v slovensko Wikipedijo iz izvirne angeške inačice delujejo. Uporabimo ukaz na vrhu članka &lt;nowiki&gt;[[sl:Naslov slovenskega članka]]&lt;/nowiki&gt;. [[Uporabnik:XJaM|xJaM]] (Obratno pa še ne deluje)
* 2002-06-18 - Slovenska Wikipedija ima '''100''' člankov. Naslednji cilj je 1000 člankov. [[Uporabnik:XJaM|xJaM]]
* 2002-06-05 - http://www.wikipedia.com/wiki/user:Brion_VIBBER Brion je ljubeznivo popravil pravilno povezavo na »novo« stran slovenske Wikipedije. [[Uporabnik:XJaM|xJaM]]
* 2002-06-03 - Slovenska Wikipedija ima že '''50''' člankov. [[Uporabnik:XJaM|xJaM]]
* 2002-06-03 - Prenos slovenske Wikipedije iz http://si.wikipedia.com [[Uporabnik:XJaM|xJaM]]
* 2002-04-24 - Pridružil se nam je [[Uporabnik:Peterlin|Primož Peterlin]]. [[Uporabnik:XJaM|xJaM]]
* 2002-03-26 - [[slovenščina|Slovenščina]] sedaj tudi na glavni strani zahvaljujoč [[:en:user:Brion_VIBBER|Brionu]], uporabniku izvirne angleške inačice. [[Uporabnik:XJaM|xJaM]]
* 2002-02-26 - Zaživel je projekt [[slovenska Wikipedija|slovenske Wikipedije]]. &lt;small&gt;(prenos iz [[Wikipedija:Zgodovina slovenske Wikipedije]])&lt;/small&gt;

== 2001 ==

* 2001-01-15 - Zaživel je projekt [[angleška Wikipedija|angleške Wikipedije]]. &lt;small&gt;(prenos iz [[Wikipedija:Zgodovina slovenske Wikipedije]])&lt;/small&gt;

{{Wikivir|Wikivir:Obvestila}}
{{Wikinavedek|Wikinavedek:Obvestila}}
{{Wikiknjige|Wikiknjige:Obvestila}}

{{Osnovne informacije}}

[[Kategorija:Novice Wikipedije|Obvestila]]
[[Kategorija:Statistika Wikipedije|Obvestila]]</text>
      <sha1>6cv8u3q2yu3n4jbnt0w9ky71n6retj2</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>1212</title>
    <ns>0</ns>
    <id>1723</id>
    <revision>
      <id>6688267</id>
      <parentid>6490128</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T18:49:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Smrti */ Osman ibn Ibrahim</comment>
      <origin>6688267</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10544" sha1="grxpoktxvbajmcnjotfb0nea3kjr6ue" xml:space="preserve">{{leto}}
'''1212''' ('''[[rimske številke|MCCXII]]''') je bilo [[prestopno leto]], ki se je po [[julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[nedelja|nedeljo]].
== Dogodki ==
===[[Rekonkvista]]===
[[Slika:Batalla de las Navas de Tolosa, por Francisco van Halen.jpg|thumb|desno|250px|Bitka pri Las Navas de Tolosi je pomenila začetek konca Almohadov na Iberskem polotoku.]]
* Hitro zbrana koalicija krščanskih kraljevin z Iberskega polotoka - Kastilije, Aragonije, Navare in Portugalske ter prostovoljci iz Francije in Leona - začne s križarsko vojno proti Almohadom, ki so leto dni poprej začeli z ofenzivo.
* Križarska vojska se pod vodstvom kastiljskega kralja [[Alfonz VIII. Kastiljski|Alfonza VIII.]] zbere v [[Toledo|Toledu]]. Nekateri križarji, predvsem iz Francije, začno izvajati [[pogrom]] nad Judi v Toledu.↓
* → Osvojitev almohadskih mest [[Malagón]] in [[Calatrava la Vieja|Calatrava]] vodi v nadaljnja nesoglasja med iberskimi in francoskimi križarji. Alfonz VIII. v osvojenih mestih prepreči pokole muslimanov in judov, zato se 30.000 francoskih križarjev vrne nazaj čez Pireneje. Od krščanske vojske ostane še okoli 50.000 vojščakov.
* [[16. julij]] - [[Bitka pri Las Navas de Tolosi]]: '''koalicija krščanskih kraljevin''' z Iberskega polotoka pod vodstvom kastiljskega kralja Alfonza VIII odločujoče '''porazi [[Almohadi|Almohade]]'''. Pobitih je več kot polovica od 200.000 almohadskih vojščakov.
** Za zmago je zaslužen predvsem lokalni pastir [[Martin Alhaja]], ki pokaže položaje almohadske vojske. Alfonz VIII. ga nagradi z dednim plemiškim nazivom [[Cabeza de Vaca]] in grbom.

===[[Otroška križarska vojna]]===
* V Franciji in Nemčiji se začneta dva ločena pohoda pretežno mladine, katerih cilj je bilo osvoboditi Sveto deželo nevernikom. Kar ni uspelo odraslim, naj bi ''nedolžnim'' otrokom. Oba pohoda končata precej klavrno, zato noben ne prispe do Svete dežele.
** zgodnja pomlad: iz Porenja v Nemčiji vodi pohod neki pastirček Nikolaj iz Kölna. Dve tretjini pohodnikov umre na poti zaradi slabe organizacije. V [[Genova|Genovi]] pričakujejo, da se jim bo, kakor [[Mojzes]]u, razmaknilo morje. Genovčani mladeži, ki je pripravljena ostati, ponudijo državljanstvo. Ostale, ki prispejo do Rima, papež Inocenc III. odvrne od nadaljevanja pohoda.
** junij: drugi križarski otroški pohod se zgodi v Franciji. Pohodnike vodi neki dvanajstletni pastirček Štefan iz Cloyesa. Na poti od Pariza do Marseilla jih večina obupa in se vrne domov.

===Rimsko-nemško cesarstvo===
[[Slika:Golden Bull of Sicily.jpg|thumb|desno|210px|Sicilska zlata bula, s katero je Češka postala kraljevina.]]
* [[9. februar]] - Po smrti [[Bernhard III. Saški|Bernharda III.]] nasledi vojvodino Saško mlajši sin [[Albert I. Saški|Albert I.]] in grofijo Anhalt starejši sin [[Henrik I. Anhaltski|Henrik I.]] 
* marec - Štaufovski nemški kralj [[Friderik II. Nemški|Friderik II.]] da za sicilskega kralja kronati svojega enoletnega sina [[Henrik II. Sicilski|Henrika]]. S tem izpolni zahtevo papeža [[papež Inocenc III.|Inocenca III.]] po nezdružljivosti sicilske z nemško krono. Regentstvo prevzame kraljevičeva mati in Friderikova soproga [[Konstanca Aragonska]]. [[1217]] ↔
* [[22. julij]] - Velfovski nemški kralj [[Oton IV. Braunschweigovski]] (37 let) se poroči s štirinajstletno [[Hohenstaufen|staufovsko]] princeso [[Beatrika Hohenstaufen|Beatriko]], hčerko umorjenega kralja [[Filip Švabski|Filipa Švabskega]]. Nesojena (velfovska) nemška kraljica Beatrika huje zboli in umre devetnajst dni po poroki.
* [[26. september]] - Ker Friderik II. potrebuje Čehe na svoji strani, izda ti. [[Sicilska zlata bula|Sicilsko zlato bulo]], ki priznava '''neodvisnost češkega kraljestva in pravico do dednega nasledstva''' hiši [[hiša Pšemisl|Pšemisl]]. Novemu češkemu kralju [[Otokar I. Češki|Otokarju I.]] in vsem naslednjim kraljem pripada tudi elektorski glas pri volitvah za novega cesarja Svetega rimskega cesarstva. 
* [[9. oktober]] -  Umrlega markiza Namurja [[Filip I. Namurski|Filipa I.]] nasledi dvojčica [[Jolanda Flandrijska|Jolanda]].
* september - Kljub temu da je izobčeni velfovski kralj Oton Braunschweigovski ukazal zastražiti prelaze čez Alpe, Friderik II. z manjšo vojsko brez težav prispe v Nemčijo.↓ 
* december → Mainški nadškof krona [[Friderik II. Nemški|Friderika II.]] za nemškega kralja. Friderikovo oblast priznajo samo v južni Nemčiji. Severna Nemčija, razen skrajnega severa, kjer si je prigrabil vpliv danski kralj [[Valdemar II. Danski|Valdemar II.]], ostane zvesta izobčenemu kralju Otonu Braunschweigovskemu.
* Začetek lokalne vojne med Vojvodino Brabant in [[Škofijo Liège]], oziroma med vojvodo [[Henrik I. Brabantski|Henrikom I. Brabantskim]] in lièškim škofom [[Hugo de Pierrepont|Hugom de Pierrepontom]], ki odbije prve Henrikove napade. [[1213]] ↔
* [[Gervazij Tilburyjski]], angleški pisec v službi Otona Braunschweigovskega, dokonča delo ''Otia Imperialia'', enciklopedijo o raznih čudesih v razvedrilo kralja Otona.

===Ostalo===
* Cvetna nedelja -  [[Klara Asiška]] in [[Frančišek Asiški]] ustanovita ženski redovniški red [[klarise|klaris]]. Istega leta se Frančišek poda na romanje v [[Santiago de Compostella]] in spotoma ustanavlja nove redovne celice. [[1253]] ↔
* [[12. april]] - Umrlega velikega kneza Vladimir-Suzdala [[Vsevolod III. Jurjevič|Vsevoloda III.]] z vzdevkom Veliko gnezdo nasledi sin [[Jurij II. Vladimirski|Jurij II.]] 
* [[4. maj]] - Francoski kralj [[Filip II. Francoski|Filip II.]] odvzame Grofijo Boulogne proangleškemu boulognskemu grofu [[Rejnald de Dammartin|Rejnaldu de Dammartinu]].
* maj - Sirsko-egiptovski sultan [[Al-Adil I.]] dokonča z gradnjo strateške trdnjave na gori [[gora Tabor|Tabor]].
* [[10. julij]] - Katastrofalen požar v [[London]]u zahteva najmanj 3000 življenj. 
* '''Ustanovitev volnarskega ceha v [[Firence|Firencah]].'''
* Albižanska križarska vojna: anglo-francoski plemič [[Simon de Montfort, 5. grof Leicester]] nadaljuje z brutalnim zatiranjem upora [[katari|katarov]] in njihovih zaveznikov v južni Franciji.
* Wales: v dveh mesecih si uspe valižanski kralj Gwynedda [[Llywelyn Veliki]] povrniti vse odvzete posesti razen dveh gradov. V uporu proti izobčenemu angleškemu kralju Ivanu Brez dežele uživa podporo Cerkve in s tem velikega dela valižanskega prebivalstva. Papež s tem iz [[interdikt]]a izvzame valižanski kraljevini Gweynedd in Deheubarth ter ostanke razdeljenega Powysa. Kralj Ivan zaradi groženj hčerke, ki je poročena z Llywelynom, in škotskega kralja [[Vilijem I. Škotski|Vilijema I.]], opusti načrtovano invazijo na Wales. [[1213]] ↔
[[Slika:Peloponnese Middle Ages map-en.svg|thumb|right|270px|Peloponez v srednjem veku.]]
* Latinski križarji v [[Kneževina Ahaja|Ahaji]] zavzamejo še mesti [[Argos (mesto)|Argos]] in [[Nafplion|Naupilia]]. Ahajski knez [[Godfrej I. Villehardouinški]] združi mesti v eno baronijo, ki jo podeli v fevd [[Oton de la Roche|Ononu de la Rocheju]]. Edino utrjeno grško mesto na Peloponezu, ki se še upira križarjem, je [[Monemvasia]] v [[Lakonija|Lakoniji]]. [[1248]] ↔ 
* Meniški viteški red [[Križniki|križnikov]], ki se je preselil iz Svete dežele v Transilvanijo, zgradi sprva leseni grad [[grad Bran|Bran]] (za potrebe turistične industrije popularno imenovan kot grad grofa [[Drakula|Drakule]]). 
* Jeruzalemska kraljevina: v poporodnih zapletih ob rojstvu hčerke [[Izabela II. Jeruzalemska|Izabele]] umre jeruzalemska kraljica [[Marija Montferraška]]. Krona Jeruzalemske kraljevine pripade novorojeni hčerki Izabeli II., regenstvo prevzame njen oče in vdovec [[Ivan Briennski]], ki je z ženino smrtjo izgubil pravico do naziva kralja.
* Japonski literat in pesnik [[Tomei Kamo]] napiše osebni esej [[Hodžoki]], razmišljanje o umiku iz civilizacije in o bivanju v majhni koči, kamor se je umaknil kot budistični menih.
* Osrednja Azija: upor premaganih [[Karahanidi|Karahanidov]] v [[Samarkand]]u, ki v [[pogrom]]u pokončajo na tisoče priseljenih Horezmijcev. Šah [[Mohamed II. Horezmijski|Mohamed II.]] se na enak način maščuje s pokolom in plenitvijo mesta.

== Rojstva ==
* [[22. marec]] - cesar [[Go-Hirakava (japonski cesar)|Go-Hirakava]], 86. japonski cesar († [[1234]])

; Neznan datum
* [[Dafydd ap Llywelyn]], valižanski kralj Gwynedda, valižanski princ († [[1246]]) 
* [[Izabela II. Jeruzalemska]], jeruzalemska kraljica, v zakonu s [[Friderik II. Nemški|Friderikom II.]] sicilska kraljica, rimsko-nemška cesarica († [[1228]])
* [[Konstanca Babenberška]], avstrijska princesa, meissenška mejna grofinja († [[1243]])
* [[Malatesta da Verucchio]], italijanski gvelf, ustanovitelj hiše Malatesta († [[1312]])
* [[William II. Longespée]], angleški vitez, križar († [[1250]])
* [[Zita (svetnica)|Zita]], italijanska služkinja, svetnica († [[1272]])

== Smrti ==
* [[9. februar]] - [[Bernhard III. Saški|Bernhard III.]], vojvoda Saške, grof Anhalta  (* [[1140]])
* [[12. april]] - [[Vsevolod Veliko gnezdo]], vladimirski veliki knez (* [[1154]])
* [[24. maj]] - [[Margareta Češka]], danska kraljica (* [[1186]])
* [[16. julij]] - [[William de Brus]], škotski plemič, 3. baron Annandale 
* [[11. avgust]] - [[Beatrika Švabska]], princesa, rimsko-nemška cesarica (* [[1198]])
* [[9. oktober]] - [[Filip I. Namurski|Filip I.]], markiz Namurja (* [[1175]])
* [[4. november]] - [[Feliks Valoiški]], francoski puščavnik, ustanovitelj reda trinitarijancev, svetnik (* [[1127]])
* [[12. december]]:
** [[Godfrej fitzRoy]], nezakonski sin Henrika II., yorški nadškof (* [[1152]])
** [[David I. Trapezuntski]], cesar Trapezunta (* [[1184]])

; Neznan datum
* [[Adam iz Dryburgha]], anglo-škotski teolog (* [[1140]])
* [[Ademar Jordan]], okcitanski vitez in trubadur
* [[Azzo VI. d'Este]], italijanski condottiero, markiz (* [[1170]])
* [[Comtessa de Dia]], okcitanska pesnica, trubadurka (* ok. [[1140]])
* [[Godfrej iz Villehardouina]], francoski kronist, stric ahajskega kneza Godfreja I. Villehardouinškega (* [[1160]])
* [[Guillem de Cabestany]], katalonski trubadur (* [[1162]])
* [[Honen]], japonski ''amitabha'' budist (* [[1133]])
* [[Marija Montferraška]], jeruzalemska kraljica (* [[1192]])
* [[Osman ibn Ibrahim]], zadnji vladar Karahanidskega kanata (* ni znano)
* [[Robert iz Auxerreja]], francoski kronist (* [[1156]])
* [[Vsevolod IV. Kijevski]], kijevski, černigovski in belgorodski knez (* ni znano)

== Glej tudi ==

[[Kategorija:Leto 1212|*]]</text>
      <sha1>grxpoktxvbajmcnjotfb0nea3kjr6ue</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>668</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2316</id>
    <revision>
      <id>6688169</id>
      <parentid>6030968</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T14:30:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>sedanjik &gt; preteklik; leto</comment>
      <origin>6688169</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="432" sha1="e25ocmrk9a4q6lp38klwt66dsejge98" xml:space="preserve">{{leto}}
'''Leto 668''' ('''[[rimske številke|DCLXVIII]]''') je bilo [[prestopno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[sobota|soboto]].

== Dogodki ==
* [[Arabci]] so začeli oblegati [[Konstantinopel]].

== Rojstva ==
*

== Smrti ==
* [[15. julij]] - [[Konstans II.]], bizanzinski cesar (* [[630]]) 

; Neznan datum
*[[Brahmagupta]] indijski matematik (* [[598]])

[[Kategorija:Leto 668|*]]</text>
      <sha1>e25ocmrk9a4q6lp38klwt66dsejge98</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>11. junij</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2730</id>
    <revision>
      <id>6688163</id>
      <parentid>6676904</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T14:29:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>/* Dogodki */ sedanjik &gt; preteklik</comment>
      <origin>6688163</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6172" sha1="2d5ltsgvfngjstcpn23uq1nmn3ef5lb" xml:space="preserve">'''11. junij''' je 162. [[dan]] [[leto|leta]] (163. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostajajo še 203 dnevi.

{{JuneCalendar}}
== Dogodki ==
* [[1509]] – Poročila sta se [[Henrik VIII. Angleški]] in [[Katarina Aragonska]].
* [[1534]] – [[Jacques Cartier]] in njegova posadka so se udeležili prve [[Katolištvo|katoliške]] [[maša|maše]] v [[Severna Amerika|Severni Ameriki]].
* [[1770]] – [[James Cook]] je nasedel na [[Veliki koralni greben|Velikem koralnem grebenu]].
* [[1788]] – [[Rusi|Ruski]] [[raziskovalec]] [[Gerasim Izmailov]] je dosegel [[Aljaska|Aljasko]].
* [[1898]] – [[Združene države Amerike|Ameriške]] bojne ladje so odplule proti [[Kuba|Kubi]].
* [[1899]] – [[Papež]] [[Papež Leon XIII.|Leon XIII.]] je posvetil celotno človeštvo [[Jezus Kristus|Jezusovemu]] [[Srce Jezusovo|srcu]].
* [[1901]] – [[Nova Zelandija]] si je priključila [[Cookovi otoki|Cookove otoke]].
* [[1903]] – [[Srbija|Srbska]] vojska je ubila kralja [[Aleksander I. Obrenović|Aleksandra Obrenovića]] in na njegovo mesto postavila [[Peter I. Karađorđević|Petra Karađorđevića]].
* [[1940]] – [[Velika Britanija|Britanci]] so bombardirali [[Genova|Genovo]].
* [[1942]] – [[Združene države Amerike]] so razširile [[Lend-Lease Act]] še na [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]].
* [[2004]] – Vesoljsko plovilo [[Cassini-Huygens]] se je približalo [[Saturn (planet)|Saturnovi]] [[naravni satelit|luni]] [[Feba (luna)|Febi]].

== Rojstva ==
* [[1572]] – [[Benjamin Jonson]], angleški dramatik, pesnik, igralec († [[1637]])
* [[1659]] – [[Jamamoto Cunetomo]], japonski samuraj, budistični menih in bušido teoretik († [[1719]])
* [[1776]] – [[John Constable]], angleški slikar († [[1837]])
* [[1811]] – [[Visarjon Grigorjevič Belinski]], ruski literarni kritik, publicist in filozof († [[1848]]) (po [[julijanski koledar|julijanskem koledarju]] 30. maj)
* [[1847]] – [[Millicent Garrett-Fawcett]], angleška feministka († [[1929]])
* [[1864]] – [[Richard Strauss]], nemški skladatelj († [[1949]])
* [[1867]] – [[Charles Fabry]], francoski fizik († [[1945]])
* [[1876]] – [[Alfred Louis Kroeber]], ameriški antropolog in arheolog († [[1960]])
* [[1879]] – [[Max Schreck]], nemški filmski igralec († [[1936]])
* [[1881]] – [[Fran Tratnik]], slovenski slikar († [[1957]])
* [[1910]] – [[Jacques-Yves Cousteau]], francoski raziskovalec († [[1997]])
* 1910 – [[Zoran Didek]], slovenski slikar in pedagog(† [[1975]])
* [[1915]] – [[Nicholas Metropolis]], grško-ameriški fizik, matematik in računalnikar († [[1999]])
* [[1922]] –[[Erving Goffman]], kanadski sociolog († [[1982]])
* 1922 – [[Alberto Bovone]], italijanski kardinal († [[1998]])
* [[1939]] – sir [[Jackie Stewart]], škotski avtomobilski dirkač
* [[1947]] – [[Bob Evans]], britanski avtomobilski dirkač
* [[1949]] – [[Tom Pryce]], britanski avtomobilski dirkač († [[1977]])
* [[1955]] – [[Jurij Sedih]], ukrajinski atlet
* [[1956]] – [[Simon Plouffe]], kanadski matematik
* [[1959]] – [[Hugh Laurie]], britanski igralec, komik in glasbenik,
* [[1964]] – [[Jean Alesi]], francoski avtomobilski dirkač
* [[1981]] – [[Emiliano Moretti]], italijanski nogometaš
* [[1985]] – [[Dimitrij Koldun]], beloruski pevec
* [[1991]] – [[Sašo Avsenik]], slovenski harmonikar 
* [[1992]] – [[Julian Alaphilippe]], francoski cestni kolesar

== Smrti ==
* [[1051]] – [[Bardo iz Mainza]], nadškof Mainza (* [[981]])
* [[1183]] – [[Henrik Mladi kralj]], kralj Anglije, vojvoda Normandije ter Anžujski in Mainški grof (* [[1155]])
* [[1216]] – [[Henrik Flandrijski]], latinski cesar Konstantinopla (* [[1176]])
* [[1298]] – [[Jolanda Poljska]], madžarska princesa, vojvodinja Velike Poljske, redovnica (* [[1235]])
* [[1393]] – [[Ivan Burbonski (1344-1393)|Ivan Burbonski]], francoski plemič, grof La Marcheja (I.) in Vendômeja (VII.) (* [[1344]])
* [[1551]] – [[Andrej Perlah]], slovenski matematik, astronom, astrolog, zdravnik (* [[1490]])
* [[1557]] – [[Janez III.]], portugalski kralj (* [[1502]])
* [[1727]] – [[Jurij I. Britanski|Jurij I.]], angleški kralj (* [[1660]])
* [[1791]] – [[Franc Marič]], slovenski učitelj, kantor in pesnik († po letu [[1844]])
* [[1828]] – [[Dugald Stewart]], škotski filozof (* [[1753]])
* [[1844]] – [[Urban Jarnik]], slovenski jezikoslovec (* [[1784]])
* [[1847]] – [[John Franklin]], angleški admiral, raziskovalec (* [[1786]])
* [[1856]] – [[Ivan Vasiljevič Kirejevski]], ruski filozof, kritik, pisatelj (* [[1806]])
* [[1858]] – knez [[Klemens von Metternich]], avstrijski politik (* [[1773]])
* [[1864]] – [[James Frederick Ferrier]], škotski metafizik (* [[1808]])
* [[1894]] – [[Franc Kosar]], slovenski teolog in filozof (* [[1823]])
* [[1897]] – [[Carl Remigius Fresenius]], nemški kemik (* [[1818]])
* [[1903]] – [[Aleksander I. Obrenović]], srbski kralj (* [[1876]])
* [[1924]] – [[François Clément Théodore Dubois]], francoski skladatelj (* [[1837]])
* [[1934]] – [[Lev Semjonovič Vigotski]], ruski psiholog (* [[1896]])
* [[1936]] – [[Robert Ervin Howard]], ameriški pisatelj (* [[1906]])
* [[1937]] – [[Mihail Nikolajevič Tuhačevski]], ruski general (* [[1893]])
* [[1949]] – [[Oton Župančič]], slovenski pesnik (* [[1878]])
* [[1967]] – [[Wolfgang Köhler]], nemški psiholog (* [[1887]])
* [[1973]] – [[Erich von Manstein]], nemški feldmaršal (* [[1887]])
* [[1975]] – [[Dušan Kermavner]], politični aktivist, zgodovinski publicist (* [[1903]])
* [[1979]] – [[John Wayne]], ameriški filmski igralec (* [[1907]])
* [[1984]] – [[Enrico Berlinguer]], italijanski politik (* [[1922]])
* [[1998]] – [[Jože Privšek]], slovenski skladatelj, dirigent, pianist, aranžer (* [[1937]])
* [[2001]] – [[Timothy James McVeigh]], ameriški terorist (* [[1968]])
* [[2008]] – [[Taras Kermauner]], filozof, literarni zgodovinar, dramaturg, esejist, akademik (* [[1930]])

== Prazniki in obredi ==
* [[Združene države Amerike|ZDA]], [[Havaji]] - [[kamehameha]]

[[Kategorija:Dnevi v letu|611]]
[[Kategorija:Junij|111]]</text>
      <sha1>2d5ltsgvfngjstcpn23uq1nmn3ef5lb</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Adis Abeba</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3734</id>
    <revision>
      <id>6688320</id>
      <parentid>6489897</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T04:07:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6688320</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="42458" sha1="8w5we801d1j3okgukg40f643jplic4z" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje 
|name = Addis Abeba
|official_name = Addis Ababa
| native_name        = {{unbulleted list|{{native name|am|አዲስ አበባ|  italics=off}}}}
{{unbulleted list|{{native name|om|Finfinnee|  italics=off}}}}
| image_skyline      = {{multiple image
| border      = infobox
| total_width = 270
| image_style = border:1;
| perrow = 1/2/2/2
| image1 = Addis in night.jpg
| caption1 = Obzorje Adis Abebe, trg Meskel
| image2 = Judský lev, Addis Abeba.jpg
| caption2 = Spomenik Judovemu levu
| image3 = Addis abeba, cattedrale di san giorgio, esterno 05.jpg
| caption3 = [[Stolnica sv. Jurija, Adis Abeba|Stolnica sv. Jurija]]
| image4 = Parco dell'università di addis abeba, 09.jpg
| caption4 = Univerza Adis Abeba
| image5 = Holy Trinity Cathedral Church (cropped).jpg
| caption5 = [[Stolnica sv. Trojice, Adis Abeba|Stolnica sv. Trojice]]
| image6 = AddisView.jpg
| caption6 = Šeger park
| image7 = Addis Ababa Light Rail vehicle, March 2015.jpg 	
| caption7 = Lahka železnica
}}
|imagesize = 
|nickname= Mesto ljudi, Šeger, Adu Genet
|image_flag = Flag of Addis Ababa.svg
|image_caption = 
|image_seal = 
|image_map = 
|mapsize = 
|coordinates_display=inline,title
|coordinates_region = ET
| coordinates        = {{Coord|9|1|48|N|38|44|24|E|type:city(2757729)_region:ET-AA|display=it}}
|pushpin_map = Etiopija
|map_caption = Lokacija v Etiopiji
|subdivision_type = privilegirano mesto
|subdivision_name = Adis Abeba
| established_title1 = Ustanovitev
| established_date1  = 1886
| established_title2 = Kot glavno mesto
| established_date2  = 1889
| founder            = {{plainlist|
* [[Menelik II.]]
* [[Tajtu Betul]]
}}
|leader_title = župan
|leader_name = Adanech Abebe
|area_magnitude =
|area_total_km2 = 527 
|area_land_km2 = 
|area_water_km2 =
|area_note = &lt;ref&gt;[http://www.csa.gov.et/index.php?option=com_rubberdoc&amp;view=doc&amp;id=421&amp;format=raw&amp;Itemid=606 2011 National Statistics]&lt;/ref&gt;
|population_as_of = 2008
|population_urban = 3.384.569
|population_note = &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.csa.gov.et/pdf/Cen2007_prelimineray.pdf |author=Central Statistical Agency of Ethiopia |title=Census 2007, preliminary ('''pdf-file''') |accessdate=2008-12-07 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20081218100609/http://www.csa.gov.et/pdf/Cen2007_prelimineray.pdf |archivedate=2008-12-18 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|population_total = 3.384.569
|population_metro = 4.567.857
|area_metro_km2 =
|population_density_km2 = auto
| population_est     = 3945000
| pop_est_as_of      = 2023
| pop_est_footnotes  = &lt;ref&gt;{{navedi splet |date=2023 |title=Population Size by Sex Zone and Wereda July 2023 |url=http://www.statsethiopia.gov.et/wp-content/uploads/2023/08/Population-of-Zones-and-Weredas-Projected-as-of-July-2023.pdf |access-date=19 August 2023 |website=Ethiopian Statistics Agency |archive-date=2023-08-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230824135816/http://www.statsethiopia.gov.et/wp-content/uploads/2023/08/Population-of-Zones-and-Weredas-Projected-as-of-July-2023.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|elevation_m            = 2355
|timezone = [[Vzhodni afriški čas|EAT]]
|utc_offset = +3
|timezone_DST =
|utc_offset_DST =
|website = https://cityaddisababa.gov.et
|footnotes = 
}}
'''Ádis Abêba''' (redkeje '''Áddis Abêba''', {{jezik-am|አዲስ ፡ አበባ|lit=Novi cvet, Nova cvetka, Nova roža}}, {{jezik-om|Finfinne|lit=fontana tople mineralne vode}}) je [[glavno mesto]] in največje mesto  [[Etiopija|Etiopije]].&lt;ref&gt;{{citation|title=Ethiopia in Brief|url=http://www.ethiopianembassy.net/about-ethiopia/#:~:text=Tagesse%20Chafo-,Capital%20City,of%20the%20Oromia%20Regional%20State.|date=n.d.|access-date=20 April 2021|archive-date=28 December 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211228234241/http://www.ethiopianembassy.net/about-ethiopia/#:~:text=Tagesse%20Chafo-,Capital%20City,of%20the%20Oromia%20Regional%20State.|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.ethiopia.gov.et/oromia-regional-state |title=Oromia Regional State |publisher=Ethiopia |access-date=2 June 2020 |archive-date=28 July 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170728185707/http://www.ethiopia.gov.et/oromia-regional-state |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Etiopski kartografski inštitut uporablja zapis ''Addis Abeba''. Trenutno število prebivalcev je okoli 4 milijone, z 8 % [[letni prirastek|letnim prirastkom]]. Tako je mesto daleč najgosteje naseljeno mesto v Etiopiji. Adis Abeba ima kot mesto s posebno pravico (''ras gez astedader'') status mesta in [[država|države]]. Adis Abeba je visoko razvito in pomembno kulturno, umetniško, finančno in upravno središče Etiopije.

Zgodovina ustanovitve Adis Abebe sega v pozno 19. stoletje s strani Menelika II., Negusa iz Ševe, leta 1886, potem ko je dve leti pred tem ugotovil, da je gora Entoto neprijetna. Takrat je bilo mesto letoviško mesto; njegovo veliko mineralno bogastvo je privabilo plemstvo cesarstva in jih pripeljalo do ustanovitve trajne naselbine. Privabilo je tudi številne pripadnike delavskega razreda – vključno z obrtniki in trgovci – ter tuje obiskovalce. Menelik II. je nato leta 1887 ustanovil svojo cesarsko palačo. Adis Abeba je leta 1889 postala prestolnica cesarstva, nato pa so odprli mednarodna veleposlaništva. Urbani razvoj se je začel v 20. stoletju brez predhodnega načrtovanja.

Mesto leži nekaj kilometrov zahodno od [[Veliki tektonski jarek|Velikega tektonskega jarka]], ki deli Etiopijo na dvoje, med Nubijsko in Somalijsko ploščo.&lt;ref&gt;Gizaw, Berhanu. &quot;The origin of high bicarbonate and fluoride concentrations in waters of the Main Ethiopian Rift Valley, East African Rift system.&quot; Journal of African Earth Sciences 22.4 (1996): 391–402.
&lt;/ref&gt; Mesto je obkroženo s posebno cono Oromia in je naseljeno z ljudmi iz različnih regij Etiopije. Je dom Univerze v Adis Abebi. Mesto ima visok indeks človekovega razvoja in je znano po svoji živahni kulturi, močni modni sceni, veliki državljanski in politični vključenosti mladih, cvetoči umetniški sceni in po tem, da je srce države z eno najhitrejših gospodarskih rasti stopnje v svetu.

V Adis Abebi je od leta 1950 [[Univerza v Adis Abebi|Univerza]], ki se je nekdaj, med letoma 1962 in 1975 imenovala Univerza Haileja Selassieja I., po nekdanjem etiopskem negušu, ki je univerzi leta 1961 daroval svojo Palačo Guenete Leul.

== Zgodovina ==
=== Prazgodovina ===
Študija, ki temelji na dokazih DNK skoraj 1000 ljudi po vsem svetu, kaže, da so zgodnji ljudje prvič odpotovali iz Afrike prek kraja blizu Adis Abebe in se razširili iz regije na preostali del planeta pred približno 100.000 leti.&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=DNA Studies Trace Migration from Ethiopia |url=http://www.bnd.com/news/nation/story/262406.html |access-date=20 July 2021 |work=bnd.com |agency=bnd |publisher=Los Angeles Times |date=22 February 2008 |archive-url=https://archive.today/20071020010637/http://www.bnd.com/news/nation/story/262406.html |archive-date=20 October 2007 |location=St. Louis}}&lt;/ref&gt; Raziskave so pokazale, da se genetska raznolikost vztrajno zmanjšuje, dlje ko so predniki potovali iz Adis Abebe.

=== Srednji vek ===
Gora Entoto, visoka planota severno od sedanje Adis Abebe, je eno od peščice območij, predlaganih kot možna lokacija za srednjeveško cesarsko prestolnico, znano kot ''Barara''. To stalno utrjeno mesto je bilo ustanovljeno v začetku do sredine 15. stoletja in je služilo kot glavna rezidenca več zaporednih cesarjev do zgodnje vladavine [[Davit II|Libne Dengel]] v 16. stoletju.&lt;ref name=&quot;persee.fr&quot;&gt;{{cite journal |last1=Pankhurst |first1=Richard |title=Barara, the Royal City of 15th and Early 16th Century (Ethiopia). Medieval and Other Early Settlements Between Wechecha Range and Mt Yerer |journal=Annales d'Éthiopie |year=2009 |volume=24 |issue=1 |pages=209–249 |doi=10.3406/ethio.2009.1394 |url=https://www.persee.fr/doc/ethio_0066-2127_2009_num_24_1_1394|issn=0066-2127 }}&lt;/ref&gt; Mesto je bilo na zemljevidu, ki ga je okoli leta 1450 narisal italijanski kartograf Fra Mauro, upodobljeno med gorama Zukualla in Menegaša, porušil in oropal pa ga je Ahmad ibn Ibrahim al-Ghazi, medtem ko je bila cesarska vojska leta 1529 ujeta na jugu [[Avaš (reka)|reke Avaš]], dogodek, ki ga je dve leti kasneje dokumentiral jemenski pisatelj Arab-Fakih. Predpostavko, da je bila Barara na gori Entoto, podpira zelo nedavno odkritje velikega srednjeveškega mesta s pogledom na Adis Abebo, ki je med v skalo vklesano Vasha Mikael in modernejšo cerkvijo Entoto Marjam, ustanovljeno v poznem 19. stoletju. 30 hektarjev veliko območje, imenovano Pentagon, vključuje grad z 12 stolpi, skupaj s 520 metri kamnitih zidov, visokih do 5 metrov.

=== Ustanovitev ===
==== Začetna naselitev ====
[[File:AbPalaisMénélikAddis-AbabaVers1900.jpg|thumb|Pogled od daleč na palačo Menelik leta 1900]]
Neposredni predhodnik mesta kot prestolnice Etiopije, Entoto, je leta 1884 ustanovil [[Menelik II.]] Poleg tega ga je uporabil za oporišče garnizije. Menelik, sprva kralj province Ševa, je našel na gori Entoto uporabno oporišče za vojaške operacije na jugu svojega kraljestva, leta 1879 pa je obiskal slovite ruševine srednjeveškega mesta in nedokončano skalnato cerkev. Njegovo zanimanje za to območje je naraslo, ko je njegova žena Tajtu začela delati na cerkvi na gori Entoto, Menelik pa je podaril drugo cerkev na tem območju. Ugotovljeno je bilo, da je imel Menelik velik interes, da se naseli na tem območju zaradi delnega vpliva vzpostavitve svojega starega imperija in delovanja kot metropole. Čez nekaj časa je bilo ugotovljeno, da Entoto ni zadovoljiv kot prestolnica zaradi hladnega podnebja, pomanjkanja vode in akutnega pomanjkanja drv.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.britannica.com/place/Addis-Ababa|title=Addis Ababa &amp;#124; History, Population, &amp; Facts &amp;#124; Britannica|website=www.britannica.com|access-date=9 February 2019|archive-date=11 October 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20161011095247/https://www.britannica.com/place/Addis-Ababa|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

==== Ustanovitev ====
Leta 1886 se je začelo naseljevanje v dolini južno od gore v kraju Finfinne, ime, ki se nanaša na prisotnost vročih vrelcev. Mesto je izbrala cesarica Tajtu Betul. Sprva si je zgradila hišo v bližini vročih mineralnih vrelcev ''Filvuha'', kjer so se ona in člani kraljevega dvora radi kopali v mineralnih kopelih. Drugo plemstvo in njihovo osebje ter gospodinjstva so se naselili v bližini, Menelik pa je leta 1887 razširil hišo svoje žene v [[Cesarska palača Adis Abeba|cesarsko palačo]], ki je še danes sedež vlade v Adis Abebi.&lt;ref&gt;Roman Adrian Cybriwsky, ''Capital Cities around the World: An Encyclopedia of Geography, History, and Culture'', ABC-CLIO, USA, 2013, p. 6&lt;/ref&gt; Leta 1886 se je mesto preimenovalo v Adis Abebo kot glavno mesto Menelikovega kraljestva Ševa. Postala je prestolnica Etiopije leta 1889, ko je Menelik postal cesar.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://encyclopedia2.thefreedictionary.com/Finfinne|title=Finfinne|via=The Free Dictionary|access-date=16 November 2020|archive-date=2 June 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210602214745/https://encyclopedia2.thefreedictionary.com/Finfinne|url-status=live}}&lt;/ref&gt; Mesto je raslo skokovito. Ne le za plemiče, ampak je mesto pritegnilo tudi številni delavski razred, vključno z obrtniki, trgovci in tujimi obiskovalci. Z razvojem mesta je seveda prihajalo do pomanjkanja lesa. Košate ''zigbe'', ki so prej krasile gozdnato pokrajino, so hitro porabili za gradnjo in kurjavo. Tako je bil Menelik II. prepričan da bo moral mesto zapustiti. Leta 1900 je 20.000 prostovoljcev v [[Adis Alem]]u (''Novi svet''), zahodno od Adis Abebe, gradilo novo palačo. Čeprav je bilo Etiopcem v krvi da so menjali prestolnice po potrebah, se je Menelik II. vdal njihovemu nasprotovanju in je gradnjo ustavil. Poleg tega so na golem območju pogozdili avstralski [[evkalipt]] (''bahr zaf'' - prekomorsko drevo), ki se je dobro prijel. Zato bi lahko imenovali Adis Abebo tudi ''Evkaliptovo mesto''.
[[File:British legation Addis Ababa 1910.jpg|thumb|Najzgodnejše mestno stanovanje, običajno sestavljeno iz gruče koč. Tukaj je primer britanske misije iz leta 1910.]]

Zgodnja stanovanjska bivališča so bila običajno sestavljena iz krožnih koč; stene so bile zgrajene z blatom (amharsko: ጭቃ, čeka) in slamo, ometan na lesen okvir in slamnate strehe. Stopnja rasti Adis Abebe se je začela z zgodnjo hitro urbanizacijo brez vnaprej načrtovanega namena. To je bil čas, ko se je plemstvo lotilo koncentrirane stalne naselitve, ki so jo spremenili družbeni vzorci; tj. vsaka soseska (''sefer'') je bila na višjih legah, ločena od sosednjih naselij. Zgodnje socialno okolje je prispevalo sodobno primes klasične soseske. Eden od prispevkov cesarja Menelika, ki so vidni še danes, je zasaditev številnih evkaliptov po mestnih ulicah.&lt;ref&gt;Pankhurst, p. 195&lt;/ref&gt;
[[File:ETH-BIB-Mausoleum des Kaisers Menelik I. auf dem Hügel des grossen Gibi-Abessinienflug 1934-LBS MH02-22-0326.tif|thumb|left|Mavzolej Te'eka Negist v Menelikovi palači v Adis Abebi, 1934]]

Poleg tega je imelo mesto pred italijansko invazijo močne vzorce družbene organizacije. Po mnenju Richarda Pankhursta (1968) je bila pospešena rast prebivalstva mesta posledica dejavnikov začasnih guvernerjev in njihovih čet, lakote leta 1892 in na koncu bitke pri Advi. Drugi vključuje zemljiški zakon iz leta 1907, občinsko upravo leta 1909 ter razcvet železnice in posodobljenega transportnega sistema, ki se je začel v 20. stoletju, kar je doseglo vrhunec v nenehni rasti. Dodatni dodatki, na primer postavitev železnice Etio-Džibuti in topografski dejavniki so dodatno pripeljali do tega, da se je meja mesta razširila proti jugu.

=== 20. stoletje ===
==== Preditalijanska okupacija (1916–1935) ====
[[File:ETH-BIB-Flugbild von Addis Abeba-Abessinienflug 1934-LBS MH02-22-0214.tif|thumb|Adis Abeba v pogledu iz zraka (1934)]]
[[File:ETH-BIB-Strassenszene in Addis Abeba-Abessinienflug 1934-LBS MH02-22-0362.tif|thumb|Tržnica v Adis Abebi (okoli februarja 1934)]]
Gebrehiwot Baykedagn (etiopski zdravnik, ekonomist in intelektualec) je leta 1916 prevzel glavno mesto upravne delitve in železnice Adis Abeba–Džibuti,&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Zewde |first=Bahru |url=https://books.google.com/books?id=WbVZzRk4XjoC&amp;q=addis+ababa+in+20th+century |title=Pioneers of Change in Ethiopia: The Reformist Intellectuals of the Early Twentieth Century |date=2002 |publisher=J. Currey |isbn=978-0-85255-452-4 |language=en |access-date=31 May 2022 |archive-date=4 July 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230704152314/https://books.google.com/books?id=WbVZzRk4XjoC&amp;q=addis+ababa+in+20th+century |url-status=live }}&lt;/ref&gt; ki prav tako povezuje Adis Abebo s francoskim somalijskim pristaniščem [[Džibuti (mesto)|Džibuti]]. Ras Tafari Mekonnen, ki je pozneje postal cesar [[Haile Selassie I.]], je bil po imenovanju leta 1917 najmočnejša osebnost v mestu. Preoblikoval je mesto s prepoznavanjem pomena modernizacije in urbanizacije ter razdelil bogastvo v podporo nastajajočemu razredu. Od te točke je Ras Tafari leta 1918 dobil legitimno moč kot regentski svet.

V letih 1926 in 1927 je prišlo do obsežne gospodarske revolucije, presežek proizvodnje kave je začel rasti kot posledica akumulacije kapitala. S tem bogastvom je buržoazija koristila mestu z gradnjo novih, kamnitih hiš z uvoženim evropskim pohištvom in uvozom najnovejših avtomobilov ter širjenjem bank po krajevnih območjih. Leta 1926 je bilo registrirano 76 avtomobilov, leta 1930 pa na 578. Prvi priljubljeni cestni prevoz se je odprl med Adis Abebo in Džibutijem, približno 97 milj severno v smeri Desie. Cesta, ki je bila prvotno namenjena povezovanju italijansko okupiranega Asaba z Adis Abebo v italijansko-etiopski pogodbi iz leta 1928, je veljala za vožnjo z motornimi vozili. Cesta je bila pomembna za francosko železnico v Džibutiju, tovorna cena pa je bila zelo visoka zaradi pomanjkanja konkurence in povečanega tovora med Etiopijo in Asabom.

Leta 1930 je bil cesar okronan in nadaljeval z novimi tehnologijami in gradnjo infrastrukture. Med njimi je napeljal daljnovode in telefone ter postavil več spomenikov (kot je trg Mejazia 27).

==== Italijanska okupacija (1936–1941) ====
[[File:Military Parade of Italian Troops in Addis Ababa (1936).jpg|thumb|Vojaška parada italijanskih vojakov v Adis Abebi (1936)]]

Po vseh večjih spopadih njihove invazije so italijanske čete iz kolonije Eritreja 5. maja 1936 vstopile v Adis Abebo. Skupaj z Dire Davo je bilo mestu prihranjeno zračno bombardiranje (vključno z uporabo kemičnega orožja, kot je [[iperit]]), ki so ga izvajali drugod po Etiopiji. To je tudi omogočilo, da je njegova železnica do Džibutija ostala nedotaknjena. Po okupaciji je mesto do leta 1941 služilo kot prestolnica vojvode Aoste za združeno italijansko Vzhodno Afriko, ko je bilo med vzhodnoafriško kampanjo druge svetovne vojne opuščeno v korist Amba Alagi in drugih redut. Po sovjetskih ocenah je bilo 15.000 žrtev Etiopijcev žrtev kemičnega orožja, zlasti žveplovega iperita.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=w0q6DQAAQBAJ&amp;pg=PT66 |title=Weapons of War: Environmental Impact: Environmental Impact |date=2013-08-15 |publisher=KW Publishers Pvt Ltd |isbn=978-93-85714-71-9 |language=en |access-date=29 July 2022 |archive-date=4 July 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230704145512/https://books.google.com/books?id=w0q6DQAAQBAJ&amp;pg=PT66 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Italijanska ambicija glede Adis Abebe je bila ustvariti polepšano kolonialno glavno mesto skupaj z novim master planom, ki ga je sprožilo sedem arhitektov, kot so Marcello Piacentini, Alessandro Bianchi, Enrico Del Debbio, Giuseppe Vaccaro, [[Le Corbusier]], Ignazio Guidi in Cesare Valle. Kljub nasprotujočim si in drugačnim zamislim se je načrt nameraval osredotočiti na splošni arhitekturni načrt mesta. Iz master plana sta bila odobrena dva: Le Corbusierov ter Guidija in Valleja. Med povabilom k Mussoliniju je francoski švicarski arhitekt Le Corbusier ilustriral master plan v smerniški skici, ki je vključevala monumentalno strukturo poti, ki poteka po velikem bulvarju čez mesto od severa proti jugu, kot je izvlekel iz svojega koncepta ''Radiant City'' iz let 1930–1933. Njegova dva kolega, Guildi in Valle, sta poleti 1936 pripravila master plan, ki je verjetno poudarjal fašistično ideologijo z monumentalno zgradbo in brez udeležbe domačih Etiopijcev v sektorju oblikovanja. Narisani sta bili dve vzporedni osi v evropskem značaju, ki povezujeta Arado/Gijorgis z železniško postajo na južni konec, dolga pet kilometrov in različno široka od 40 do 90 metrov.

5. aprila 1941 so Adis Abebo osvobodile enote [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]] in etiopskih partizanskih sil in cesar Haile Selassie se je vrnil pet let pred dnevom njegovega odhoda.

==== Po italijanski okupacij (1941–1974) ====
Po tem je Adis Abeba trpela zaradi gospodarske stagnacije in hitre rasti prebivalstva, je središče mesta prizadela urbana morfologija, ki jo je sprožila italijanska okupacija. Obrobno območje se je začelo širiti. Leta 1946 je Haile Selassie povabil slavnega britanskega glavnega načrtovalca Sira Patricka Abercrombieja s ciljem oblikovati in polepšati mesto, da postane prestolnica Afrike. S tem organizacijskim modelom je Abercrombie predstavil master plan s sosedskimi enotami, obdanimi z zelenimi parki, in bil je spodbujen, da nariše obvoznice, za katere so značilne radialne oblike, da usmerijo prometno pot iz osrednjega območja.

Njegov skrbni master plan glavne prometne poti je bil dokončan z ločevanjem sosesk, kot je izvlekel iz svojega prometnega problema v Londonu iz leta 1943. Leta 1959 je britanska svetovalna ekipa Bolton Hennessy and Partners naročila izboljšavo satelitskih mest Abercrombieja 1954–1956. Od kraja v predlog niso vključili zunanjega območja, kot sta Mekenissa in zahodno od starega letalskega pristanišča, medtem ko so Rapi, Gefersa, Kaliti in Kotebe predlagali kot izhod Džimme, Ambo in Dessie oziroma (štiri regionalne avtoceste). Ilustracija Hennessy and Partners bi bila fizično večja od trenutne velikosti Adis Abebe z obkroženimi satelitskimi mesti. Leta 1965 je francoska misija za urbanistične študije in habitat pod vodstvom Luisa De Mariena uvedla še en master plan, odgovoren za ustvarjanje monumentalne osi skozi mestno hišo v Adis Abebi s podaljškom čez Gofa Mazorijo v južnem delu mesta. Marienova razlika v primerjavi s prejšnjim italijanskim master planom je bila uporaba enojne monumentalne osi, medtem ko so oni uporabili dvojno.

Haile Selassie je leta 1963 pomagal tudi pri oblikovanju [[Organizacija afriške enotnosti|Organizacije afriške enotnosti]], ki je bila kasneje leta 2002 razpuščena in jo je nadomestila [[Afriška unija]] (AU), ki ima prav tako sedež v mestu, na letališčih in v industrijskih parkih. Leta 1958 ustanovljena Ekonomska komisija Združenih narodov za Afriko ima tudi svoj sedež v Adis Abebi. Adis Abeba je bila tudi kraj Sveta orientalskih pravoslavnih cerkva leta 1965. Po master planu iz leta 1965 je mesto pokrivalo površino 21.000 hektarjev in bi se s planom iz leta 1984 povečalo na 51.000 hektarjev.
[[File:Churchill road ca 1960.jpg|thumb|Churchill Road leta 1960]]

Leta 1965 je potekal prvi študentski pohod kot odziv na fevdalno imperialno vlado Haileja Selassieja, na katerem so vzklikali »Zemlja za kmeta«, kar je doseglo vrhunec v marksistično-leninističnem gibanju v Etiopiji. Poleg tega je naftna kriza leta 1973 močno prizadela mesto. 1500 kmetov v Adis Abebi je protestiralo in prosilo, naj policija vrne hrano, in intelektualec z univerze v Adis Abebi je prisilil vlado, da sprejme ukrep proti širitvi lakote, poročilo, ki ga je vlada Haileja Selassieja označila za 'izmišljotino'. Haile Selassie se je pozneje odzval: »Bogati in revni so vedno obstajali in bodo, Zakaj? Ker obstajajo tisti, ki delajo ... in tisti, ki raje ne delajo ničesar ... Vsak posameznik je odgovoren za svoje nesreče, svojo usodo«. Študentje po mestu so se februarja 1974 zbrali na protestih; sčasoma je Haileja Selassieja leta 1974 uspešno odstavila s položaja skupina policistov. Kasneje se je skupina poimenovala Derg, uradno »Začasni vojaški upravni svet« (PMAC).&lt;ref&gt;{{Citation |last=Kumar |first=B. G. |editor1-first=Jean |editor1-last=Drèze |editor2-first=Amartya |editor2-last=Sen |title=3 Ethiopian Famines 1973–1985: A Case-Study |date=1991 |url=https://oxford.universitypressscholarship.com/10.1093/acprof:oso/9780198286363.001.0001/acprof-9780198286363-chapter-4 |work=The Political Economy of Hunger: Volume 2: Famine Prevention |place=Oxford |publisher=Oxford University Press |doi=10.1093/acprof:oso/9780198286363.001.0001 |isbn=978-0-19-828636-3 |access-date=2022-03-20 |doi-access=free }}&lt;/ref&gt; Mesto je imelo samo 10 ''vored''.
[[File:Addis Ababa 6 Oct 1973 - 03.jpg|thumb|Tržnica 3. oktobra 1973]]

==== Uprava Derg (1974–1991) ====
Po prihodu uprave Derg na oblast sta se približno dve tretjini stanovanjskega fonda preselili v najemniška stanovanja. Rast prebivalstva se je zmanjšala s 6,5 % na 3,7 %. Leta 1975 je Derg nacionaliziral 'dodatne' najemne strukture, ki so jih zgradili zasebni delničarji. Posledično so bile z razglasom št. 47/1975 izdane oslabljene stavbe z majhnim obsegom bivanja v upravljanju enot ''kebele'' (najmanjša upravna enota), medtem ko so najemne hiše z visoko kakovostjo spadale pod Agencijo za najemno stanovanjsko upravo (ARHA). Če te nepremičnine za najem stanejo manj kot 100 birr (48,31 USD), bi bile dane pod upravo ''kebele''. Upravna razdelitev je pokazala porast ''voredov'' (okraj) na 25 in 284 ''kebel''.

Madžarski arhitekt C.K. Polonyi je bil prvi, ki se je v obdobju Derga s pomočjo Ministrstva za urbani razvoj in stanovanja lotil master plana mesta. Uporabil je dve formuli, ki sta osredotočili integracijo Adis Abebe s predmestji podeželskih območij in razvoj mestnega središča. Polonyi je delal tudi na preoblikovanju trga Meskel, ki se je do takrat preimenoval v trg Abijot, kar je bilo izvedeno takoj po spremembi imena.

Leta 1986 je italijansko-etiopski master plan pripravilo 45 etiopskih strokovnjakov skupaj s 75 italijanskimi strokovnjaki z 207 sektorskimi poročili, dokumentiranimi kot referencami. Načrt je obravnaval uravnotežen urbani sistem in storitve v urbanem območju, kot je oskrba z vodo. Akaki je bil ustanovljen v Adis Abebi za zagotavljanje storitev industrijskih in tovornih terminalov. Birokratska vladavina Derga je master plan odložila za osem let do leta 1994, kar je povzročilo neuspeh osnovnih vprašanj v javnih službah in nenačrtovan razvoj.

==== Zvezna demokratična republika (od 1991) ====
[[File:T-55 Ethiopian Civil War 1991.JPEG|thumb|Tank na ulici Adis Abebe kmalu po zasegu Etiopske ljudske revolucionarne demokratične fronte (EPRDF) iz Derga leta 1991]]
28. maja 1991 je Etiopska ljudska revolucionarna demokratična fronta (EPRDF), koalicijska stranka, ki je strmoglavila Derg, zavzela Adis Abebo. Vstopili so na avenijo Menelika II. in odredili policijsko uro za 24 ur. Po besedah ​​priče so bili prebivalci Adis Abebe nevedni in jih dogodek ni prestrašil, saj jim je vojska povedala, da je vse varno. Vojska je odšla na osrednje lokacije mesta (kot je hotel Hilton) in izobesila transparente »Mir, solidarnost, prijateljstvo«. Ob 5:30 zjutraj so prevzeli nadzor nad predsedniško palačo in videli so velike tanke, ki so vdirali na območje.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Addis Ababa falls to dawn onslaught |url=https://www.theguardian.com/theguardian/1991/may/29/fromthearchive |access-date=2022-03-20 |website=The Guardian |archive-date=20 March 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220320201354/https://amp.theguardian.com/theguardian/1991/may/29/fromthearchive |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Nova ustava je bila prilagojena leta 1994 in sprejeta leto kasneje; medtem ko vsem mestom v Etiopiji odgovorno vlada regionalna oblast, sta Adis Abeba (Razglas št. 87/1997) in Dire Dava (Razglas št. 416/2004) ostali pooblaščeni mesti s pooblastili za samoupravna in razvojna središča.&lt;ref&gt;{{navedi splet |date=22 April 2022 |title=Addis Ababa City Government Revised Charter Proclamation |url=https://chilot.files.wordpress.com/2014/09/proclamation-no-35.pdf |website=Federal Negarit Gazeta |access-date=22 April 2022 |archive-date=4 July 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220704202543/https://chilot.files.wordpress.com/2014/09/proclamation-no-35.pdf |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Z razglasom št. 112/1995 je bila uzakonjena privatizacija številnih državnih stavb z nekaj izjemami, stavbe ''kebele'' pa so ostale v posesti. Nastanitev ''kebele'' in njihove pretežno nenačrtovane nastavitve so še naprej vključevale osrednja območja Adis Abebe.

=== 21. stoletje ===
Konec leta 1998 je mestna uprava Adis Abebe začela nov projekt, ki je poimenoval Urad za revizijo glavnega načrta Adis Abebe (ORAAMP), ki je zajemala obdobje od 1999 do 2003. Cilj načrta je bil izpolniti standard tržnega gospodarstva z ugodnim političnim sistemom, podobnim revidiranega urbanističnega načrta iz leta 1986.

==== Nedavna zgodovina ====
Projekcije prebivalstva Združenih narodov so leta 2022 ocenile prebivalstvo metro območja Adis Abebe na 5.228.000, kar je 4,43 % več kot leta 2021.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Addis Ababa, Ethiopia Metro Area Population 1950-2022 |url=https://www.macrotrends.net/cities/20921/addis-ababa/population |access-date=2022-04-17 |website=www.macrotrends.net |archive-date=15 March 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220315200804/https://www.macrotrends.net/cities/20921/addis-ababa/population |url-status=live }}&lt;/ref&gt; V času premierja Abija Ahmeda so Adis Abebo in njeno okolico podvrgli ''Beautifying Sheger''. Ta projekt je namenjen povečanju zelene pokritosti in lepote mesta. Leta 2018 je Abij začel s projektom, imenovanim ''Riverside'', ki je nameraval razširiti rečne bregove na dolžini 56 kilometrov, od gore Entoto do reke Akaki. Oktobra 2022 je vlada uvedla ''Sheger City'', urbani razvojni model, ki vsebuje 12 podmest, 36 okrožij in 40 podeželskih ''kebel'' s sedežem na območju Saris v Adis Abebi. Cilj projekta je bil napajati druga satelitska mesta v Adis Abebi in prispevati k gospodarskemu razvoju znotraj enklave. Več skupin za človekove pravice in politikov je kritiziralo proces izgradnje ''Sheger Cityja'' zaradi spodbujanja množičnih degradacij hiš, ki so pripadale etnični skupini, ki ni Oromo, regionalne razlike s kršenjem ustavnih pravic ljudi Oromo.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Oromia region's new Sheger city encase Addis Ababa |url=https://ground.news/article/oromia-regions-new-sheger-city-encase-addis-ababa |access-date=2024-01-03 |website=Ground News |language=en}}&lt;/ref&gt;

== Geografija ==
Adis Abeba leži na nadmorski višini 2355 metrov ob vznožju 3000 m visokega Entota in je travniški biom na {{Coord|9|1|48|N|38|44|24|E|type:city(2757729)}}.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://earth-info.nga.mil/gns/html/cntry_files.html |title=April 30, 2012 |date=April 30, 2012 |publisher=NGA: GNS |access-date=5 May 2012 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120504031911/http://earth-info.nga.mil/gns/html/cntry_files.html |archive-date=4 May 2012 }}&lt;/ref&gt; Mesto leži ob vznožju gore Entoto in je del razvodja [[Avaš (reka)|reke Avaš]]. Od svoje najnižje točke, okoli mednarodnega letališča Bole, na 2326 metrihnadmorske višine na južnem obrobju, se Adis Abeba dvigne na več kot 3000 metrov na gori Entoto na severu.

Mesto je razdeljeno na 10 okrajev, imenovanih podmesta ({{lang-am|ክፍለ ከተማ|kifle ketema}}), in 99 oddelkov ({{lang-am|ቀበሌ|kebele}}).&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.addisababacity.gov.et/index.php/en/site-map |title=Site Map |at=The list in &quot;Sub Cities&quot; section |publisher=Addis Ababa City |access-date=11 December 2013 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130703072415/http://www.addisababacity.gov.et/index.php/en/site-map |archive-date=3 July 2013 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.unhabitat.org/downloads/docs/9175_77451_Cities_and_CitizensSeries_Addis_casablanca_Lagos.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20110424214620/http://www.unhabitat.org/downloads/docs/9175_77451_Cities_and_CitizensSeries_Addis_casablanca_Lagos.pdf |url-status=dead |archive-date=24 April 2011 |title=Article at unhabitat.org (map of Addis Ababa, page 9) |access-date=11 December 2013}}&lt;/ref&gt; 10 podmest je: Addis Ketema, Akaki Kaliti, Arada, Bole, Gullele, Kirkos, Kolfe Keranio, Lideta, Nifas Silk-Lafto in Jeka. 

=== Podnebje ===
Adis Abeba ima subtropsko visokogorsko podnebje (Köppen: ''Cwb'') s padavinami, ki se precej razlikujejo po mesecih.&lt;ref name=&quot;Climate-Data.org&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://en.climate-data.org/location/532/ |title=Climate: Addis Abeba (altitude: 2350m) – Climate graph, Temperature graph, Climate table |publisher=Climate-Data.org |access-date=6 February 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150404184152/http://en.climate-data.org/location/532/ |archive-date=4 April 2015 |url-status=live}}&lt;/ref&gt; Mesto ima kompleksno mešanico alpskih podnebnih območij s temperaturnimi razlikami do 10 °C, odvisno od nadmorske višine in prevladujočih vzorcev vetra. Visoka nadmorska višina znižuje temperature vse leto, položaj mesta blizu [[ekvator]]ja pa pomeni, da so temperature iz meseca v mesec zelo konstantne. Kot tako bi bilo podnebje morsko, če ne bi upoštevali njegove nadmorske višine, saj povprečna temperatura v nobenem mesecu ni višja od 22 °C.

Sredina novembra do januarja je sezona za občasno deževje. Za območja visokogorskega podnebja so značilne suhe zime in to je suho obdobje v Adis Abebi. V tej sezoni najvišje dnevne temperature običajno niso višje od 23 °C, najnižje nočne temperature pa lahko padejo do ledišča. Kratka deževna sezona je od februarja do maja. V tem obdobju razlika med dnevnimi najvišjimi temperaturami in nočnimi najnižjimi temperaturami ni tako velika kot v drugih obdobjih leta, z najnižjimi temperaturami v območju 10–15 °C. V tem letnem času mesto doživlja tople temperature in prijetne padavine. Dolga mokra sezona je od junija do sredine septembra; to je najhladnejši čas v letu. To obdobje sovpada s poletjem, vendar so temperature zaradi pogostega dežja in toče ter obilice oblačnosti in manj sončnih ur precej nižje kot v drugih letnih časih. Za ta letni čas so značilni temni, mrzli in mokri dnevi in ​​noči. Jesen, ki sledi, je prehodno obdobje med mokro in suho dobo.

Najvišja zabeležena temperatura je bila 26. februarja 2019 30,6 °C, medtem ko je bila najnižja zabeležena temperatura 0 °C, zabeležena večkrat.

== Demografija ==
Po popisu prebivalstva leta 2007, ki so ga izvedli etiopski nacionalni statistični organi, je imela Adis Abeba skupno 2.739.551 mestnih in podeželskih prebivalcev. Za prestolnico je bilo preštetih 662.728 gospodinjstev, ki so živeli v 628.984 stanovanjskih enotah, kar v povprečju pomeni 5,3 osebe v gospodinjstvu. Čeprav so vse etiopske etnične skupine zastopane v Adis Abebi, ker je to glavno mesto države, so največje skupine Amhara (47,05 %), Oromo (19,51 %), Gurage (16,34 %), Tigrajan (6,18 %), Silt'e (2,94 %) in Gamo (1,68 %). Jeziki, ki se govorijo kot materni jeziki, so [[amharščina]] (70,99 %), afaan oromo (10,72 %), gurage (8,37 %), tigrinjščina (3,60 %), silt'e (1,82 %) in gamo (1,03 %). Vera z največ verniki v Adis Abebi je etiopska pravoslavna vera s 74,66 % prebivalstva, medtem ko je 16,21 % muslimanov, 7,77 % protestantov in 0,48 % katoličanov.

== Gospodarstvo ==
[[File:Addis_abeba_meskele_square_(cropped).jpg|thumb|272x272px|Addis Ababa leta 2021]]
Gospodarske dejavnosti v Adis Abebi so raznolike. Po uradni statistiki zvezne vlade se približno 119.197 ljudi v mestu ukvarja s trgovino; 113.977 v predelovalnih dejavnostih in industriji; 80.391 gospodinj drugačne sorte; 71.186 v civilni upravi; 50.538 v prometu in zvezah; 42.514 v izobraževanju, zdravstvu in sociali; 32.685 v hotelskih in gostinskih storitvah; in 16.602 v kmetijstvu. Poleg prebivalcev podeželskih predelov Adis Abebe se z živinorejo in obdelovanjem vrtov ukvarjajo tudi mestni prebivalci. Letno se namaka 677 hektarjev zemlje, na kateri pridelajo 129.880 kvintalov zelenjave. To je razmeroma čisto in varno mesto, kjer so najpogostejši zločini žeparske tatvine, prevare in manjši vlomi.&lt;ref&gt;[https://www.osac.gov/Reports/report.cfm?contentID=64510 Overseas Security Advisory Council – Ethiopia 2007 Crime and Safety Report]{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Dead link|date=July 2013}}.&lt;/ref&gt; Mesto je bilo pred kratkim v gradbenem razcvetu, saj so se na mnogih mestih dvigale visoke stavbe. Na voljo so tudi različne luksuzne storitve, v zadnjem času pa se je povečala gradnja nakupovalnih središč. Po besedah ​​Tie Goldenberg iz IOL so strokovnjaki za zdravilišča na tem območju rekli, da so nekateri mesto označili za »prestolnico zdravilišč Afrike«.&lt;ref&gt;[http://www.int.iol.co.za/index.php?set_id=1&amp;click_id=68&amp;art_id=nw20071106135517792C914512 Massages and manicures hit Addis Ababa] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060615021453/http://www.int.iol.co.za/index.php?set_id=1 |date=15 June 2006 }} by Tia Goldenberg. Retrieved 15 January 2010. ''IOL''. 6 November 2007.&lt;/ref&gt;

Mesto ima [[Mednarodno letališče Bole]], kjer so leta 2003 zgradili nov terminal. Ethiopian Airlines ima svoj sedež na mednarodnem letališču Bole. Iz mesta je speljana stara [[železnica]] vse do [[Džibuti (mesto)|Džibutija]] na severovzhodu.

== Arhitektura ==
Adis Abeba ima poseben arhitekturni slog. Za razliko od mnogih afriških mest Adis Abeba ni bila zgrajena kot kolonialna naselbina. To pomeni, da mesto nima evropskega sloga arhitekture. To se je spremenilo z italijansko invazijo na Etiopijo leta 1936. Okrožje Piazza v središču mesta je najbolj očiten pokazatelj italijanskega vpliva. Stavbe so zelo italijanskega sloga in veliko je italijanskih restavracij, pa tudi majhnih kavarn in nakupovalnih centrov v evropskem slogu.

[[Stolnica sv. Jurija, Adis Abeba|Stolnica sv. Jurija]] ima osrednjo temo, ki vključuje dogodek druge italijansko-etiopske vojne, v kateri se je boril za neodvisnost. Ta cerkev je dobila ime po skrinji (''tabot''), ki so jo nosili med bitko pri Advi.&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Rubinkowska-Anioł |first=Hanna |title=The Paintings in St George Church in Addis Ababa as a Method of Conveying Information about History and Power |url=https://www.academia.edu/21297203 |journal=Studies in African Languages and Cultures |issue=49 |pages=115–141 |access-date=18 March 2022 |archive-date=14 May 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220514200609/https://www.academia.edu/21297203 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Nekoč jo je uničila fašistična italijanska vlada leta 1937, vendar so jo takoj obnovili po osvoboditvi Etiopije leta 1941. Cerkev, ki stoji na severnem koncu Churchill Road – je edinstvena osmerokotna arhitektura – ima muzej cesarskega orožja, vključno z meči in trizobi ​​ter velikanskimi čelade iz levjih griv, ki so jih uporabljali med italijansko invazijo. 

V mestu je tudi [[stolnica sv. Trojice, Adis Abeba|stolnica sv. Trojice]], ki služi kot sedež Etiopske tevahedo pravoslavne cerkve. Kot največja in najvišja stolnica v državi je bila ustanovljena v spomin na zmago nad italijansko invazijo in drugo najpomembnejše mesto za [[Cerkev Naše Gospe Marije Sionske|cerkvijo Marije Sionske]] v [[Aksum]]u. Pred vladavino cesarja Menelika II. je bila cerkev samostan. Cerkev je služila pokopu pomembnih uglednih ljudi v Etiopiji, tudi grobnice cesarske družine, kot so Haile Selassie in njegova žena Menen Asfaw, tretji patriarh Abuna Tekle Haymanot in Abune Paulos. V tej cerkvi je bil pokopan tudi nekdanji etiopski premier Meles Zenavi. Tu je pokopana tudi britanska Etiopijka in sufražetka Sylvia Pankhurst. 

Pravoslavna cerkev Ba'etta Mariam uteleša Menelikovo palačo in mavzolej ter največjo cerkev v kraju z manjšimi cerkvami, ki stojijo pred njo. To je pogosto obiskana cerkev. Druga bližnja cerkev je Gebbi Gabriel, ki ima edinstven okrašen križ na kupoli cerkve in na njenem vhodu.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{navedi splet |title=City Walk: Religious Buildings, Addis Ababa, Ethiopia |url=https://www.gpsmycity.com/tours/religious-buildings-5205.html |access-date=2022-03-18 |website=GPSmyCity |language=en |archive-date=28 March 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220328190152/https://www.gpsmycity.com/tours/religious-buildings-5205.html |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Od mošej je najbolj opazna mošeja Grand Anvar v Merkatu, v središču mesta. Zgrajena je bila leta 1922 po naročilu italijanske vlade. Mošeja Nur velja za najstarejši islamski tempelj, nedavno obnovljen z islamsko arhitekturo, za katero je značilna uporaba kupol, stolpov in slopov.
&lt;gallery&gt;
Anwar Mosque (211073075).jpeg||Mošeja Grand Anvar leta 2016
Holy Trinity Cathedral, Addis Ababa (3434312871).jpg|Stolnica sv. Trojice, sedež Etiopske tevahedo pravoslavne cerkve
Old Train Station (211109825).jpeg|Stara železniška postaja
ETG Design wegagen close up.jpg|Sedež Wegagen Bank
Central Exhibition Hall - National Museum of Ethiopia - Addis Ababa - Ethiopia (8744259542).jpg|Osrednja razstavna dvorana v Narodnem muzeju Etiopije
&lt;/gallery&gt;

Pomembna višja arhitektura v Adis Abebi vključuje sedež CBE, mednarodno banko NIB, banko Zemen, banko Hibret, Huda Tower, Nani Tower, Bank Misr Building, kot tudi odobreni stolp Angola World Trade Center Tower, Abyssinia Bank Tower, Mexico Square Tower, in 200 milijonov USD vreden konferenčni center in pisarniški kompleks AU.

V okrožju Merkato, ki je največja odprta tržnica v Afriki. V bližini mednarodnega letališča Bole je nova pravoslavna stolnica Medhane Alem (Odrešenik sveta), ki je druga največja v Afriki.

V mestu so Etiopska nacionalna knjižnica, Etiopski etnološki muzej (in nekdanja palača Guenete Leul), Muzej Adis Abebe, Etiopski naravoslovni muzej, Etiopski železniški muzej in Nacionalni poštni muzej.

[[Narodni muzej Etiopije]] gosti številne artefakte in umetniške zaklade v Etiopiji. Je tudi dom arheološke razstave. Delni primerek ''Australopithecus afarensis'' in njegov naslednik ''Selam'' sta vredna pozornosti med galerijami v muzeju. Muzej ima tudi široko paleto obrednih kostumov salomonske dinastije, ki je bila uvedena leta 1936. Umetnost vključuje večinoma dela Afewerk Tekle, ene najbolj priznanih galerij, in upodobitev srečanja med Salomonom in kraljico iz Sabe.&lt;ref name=&quot;Photographs of the museum&quot;&gt;{{navedi splet|title=Photographs of the National Museum of Ethiopia|url=https://independent-travellers.com/ethiopia/addis_ababa/national_museum/|website=Independent Travellers|publisher=independent-travellers.com|access-date=21 June 2017|archive-date=18 August 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170818010439/https://independent-travellers.com/ethiopia/addis_ababa/national_museum/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

==Sklici==
{{sklici|2}}

== Viri ==
* Danilo Jelenc ([[1994]]), ''Etiopija in Eritreja, Četrt stoletja v Afriki'', (Didakta, [[Radovljica]], pp 260), {{COBISS|ID=45201408}}

== Glej tudi ==
* [[seznam mest v Etiopiji]]

== Zunanje povezave ==
{{Commonscat|Addis Ababa|Addis Abeba}}
* [http://www.addisababa.gov.et/ Offizielle Internetseite der Stadt Addis Abeba] (englisch)
* [http://www.addismap.com/de/ Stadtplan von Addis Abeba]
* [http://www.addis-abeba.diplo.de/ Internetseite der Botschaft der Bundesrepublik Deutschland]
* [http://www.goethe.de/addisabeba/ Internetseite des Goethe-Instituts Addis Abeba Gebrekristos Desta Center]
* [http://www.aau.edu.et/ The Official Web Site of Addis Ababa University]
* [http://www.raineralbiez-vulkane.de/addis.htm Bilder von Addis Abeba von www.raineralbiez-vulkane.de]

{{Seznam afriških glavnih mest}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Adis Abeba| ]]
[[Kategorija:Mesta v Etiopiji]]
[[Kategorija:Glavna mesta Afrike]]
[[Kategorija:Naselja, ustanovljena leta 1886]]</text>
      <sha1>8w5we801d1j3okgukg40f643jplic4z</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ilirske province</title>
    <ns>0</ns>
    <id>6009</id>
    <revision>
      <id>6688335</id>
      <parentid>6686568</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T06:18:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MaksiKavsek</username>
        <id>244409</id>
      </contributor>
      <comment>/* Viri in literatura */</comment>
      <origin>6688335</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="148440" sha1="ow662sdeg1uup7r0urnaxh5rw7239gf" xml:space="preserve">{{Infopolje Bivša država
| native_name            = ''Provinces illyriennes''
| conventional_long_name = Ilirske province
| common_name            = Ilirske province
| continent              = [[Evropa]]
| region                 = [[Balkan]]
| country                = Ilirske province
| era                    = 
| status                 = Imperij
| status_text            = odvisno ozemlje Francoskega cesarstva
| empire                 = Francija
| official_languages     = [[francoščina]]
| religion               = [[Katoličanstvo|katoličani]] 84,37 %&lt;br /&gt; [[Pravoslavje|pravoslavci]] 14,42 %&lt;br /&gt; [[Protestantizem|protestanti]] 1,01 %&lt;br /&gt; [[Kalvinizem|kalvinisti]] 0,01 %&lt;br /&gt; [[Judovstvo|Judi]] 0,18 %{{sfn|Pivec Stele|1930|p=9}}
| government_type        = [[Monarhija]]|
| event_start            = Napoleonov odlok o ustanovitvi
| year_start             = 1809
| date_start             = 14. oktober
| event_end              = avstrijsko-britanska zasedba
| year_end               = 1813
| date_end               = 
| life_span              = 1809 – 1813|
| event1                 = 
| date_event1            = 
| event2                 = 
| date_event2            = 
| event3                 = 
| date_event3            = 
| event_pre              = 
| date_pre               = 
| event_post             = 
| date_post              = |
| p1                     = Italijansko kraljestvo
| flag_p1                = Flag of the Napoleonic Kingdom of Italy.svg
| p2                     = Avstrijsko cesarstvo
| flag_p2                = Flag of the Habsburg Monarchy.svg
| s1                     = Avstrijsko cesarstvo
| flag_s1                = Flag of the Habsburg Monarchy.svg
| s2                     = 
| flag_s2                = 
| s3                     = 
| today                  = [[Slovenija]], [[Hrvaška]], [[Italija]], [[Avstrija]]
| flag_s3                = |
| flag                   = 
| flag_type              = Zastava Francoskega cesarstva
| image_flag             = Flag of France.svg
| symbol                 = 
| symbol_type            = Pečat
| image_coat             = Coat_of_arms_of_Illyrian_Provinces.svg
| image_map              = Illyrian_Provinces_(1812).svg
| image_map_caption      = Ilirske province leta 1812
| capital                = [[Ljubljana]]
| national_motto         = 
| national_anthem        = 
| common_languages       = [[francoščina]], [[hrvaščina]], [[slovenščina]], [[nemščina]], [[italijanščina]]
| religion_year          = 1813
| currency               = 
| leader1                = [[Auguste Frédéric Louis Viesse de Marmont|Auguste Marmont]]
| year_leader1           = 1809–1811
| leader2                = [[Henri Gatien Bertrand]]
| year_leader2           = 1811–1812
| leader3                = [[Jean-Andoche Junot]]
| year_leader3           = 1812–1813
| leader4                = [[Joseph Fouché]]
| year_leader4           = 1813
| title_leader           = generalni guverner
| stat_pop1              = 1,504.258
| stat_pop2              = 1.556.100{{sfn|Pivec Stele|1930|p=9}}
| stat_year1             = 1811
| stat_year2             = 1813
| legislature            = 
| area_km2               = 54.998{{sfn|Pivec Stele|1930|p=8}}
| house1                 = 
| house2                 = 
}}

'''Ilirske province''', tudi '''Ilirske dežele''',&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt; ({{langx|fr|Provinces illyriennes}}, {{langx|hr|Ilirske provincije}}, {{langx|it|Province illiriche}}, {{langx|de|Illyrische Provinzen}}), krajše '''Ilirija''', so bile posebno upravno ozemlje [[Prvo francosko cesarstvo|Prvega francoskega cesarstva]], ki so obstajale med letoma 1809 in 1813. Formalno niso bile del metropolitanske Francije, vendar so ji bile povsem podrejene. Ozemeljsko so obsegale vzhodni del [[Tirolska|Tirolske]] ([[Okraj Lienz|Osttirol]]), zahodni del [[Vojvodina Koroška|Koroške]], [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]], [[Kraljevina Hrvaška (1527–1868)|Hrvaško]] in [[Vojna krajina|Vojno krajino]] jugozahodno od [[Sava|Save]], [[Poknežena grofija Goriška in Gradiška|Goriško]], [[Trst]] ter [[Istra|Istro]]. Glavno mesto je bila [[Ljubljana]]. Province so bile upravno razdeljene na šest departmajev in sicer: Kranjsko, Koroško, Istro, Dalmacijo, [[Dubrovnik]] (Raguza) ter Hrvaško z Vojno krajino, ki je bila razdeljena na civilni del in vojno krajino kot obrambno območje proti [[Osmansko cesarstvo|Osmanskemu cesarstvu]].

Leta 1809 je [[Napoleon Bonaparte]] s svojo [[Velika armada (Prvo francosko cesarstvo)|Veliko armado]] (''Grande Armée'') napadel regijo. Po porazu v [[bitka pri Wagramu|bitki pri Wagramu]], ki je bila del [[Vojna pete koalicije|vojne pete koalicije]] je bila Avstrija prisiljena del svojega ozemlja prepustiti Franciji, kar so se zavezali 14. oktobra 1809 s podpisom [[Schönbrunnski sporazum|schönbrunnskega miru]]. Vključitev ozemlja v Francijo je bil Napoleonov način nadzora avstrijskega dostopa do [[Jadransko morje|Jadranskega morja]] ter širitve imperija proti vzhodu. Bonaparte je imenoval štiri guvernerje, ki so nadzorovali birokracijo, kulturo in jezik Ilirskih provinc. To so bili: [[Auguste Frédéric Louis Viesse de Marmont|Auguste de Marmont]] (1809–1811), [[Henri Gatien Bertrand]] (1811–12), [[Jean-Andoche Junot]] (1812–13) in [[Joseph Fouché]] (1813).

Med vojaško zasedbo je Marmont razširil [[Code civil|Napoleonov zakonik]] (''Code civil'') in poskušal z obsežno širitvijo infrastrukture. Leta 1810 so francoske oblasti na Hrvaškem in v Sloveniji ustanovile Centralne šole (''Écoles centrales''), kjer je bila francoščina določena kot uradni jezik, s čimer je bila uvedena v upravo in šolstvo. Napoleon, ki mu je zmanjkovalo vojakov, je uvedel vojaško obveznost, enotno obdavčitev, odpravil nekatere davčne ugodnosti, ločil cerkev od države in podržavil sodstvo. Francozi so bili po porazu v vojni šeste koalicije prisiljeni umakniti območje, saj ga je avstrijsko cesarstvo v letih 1813–1814 ponovno zavzelo.

== Zgodovina ==

=== Nastanek ===
[[Slovenske dežele]], ki jim je vladala [[Habsburška monarhija]], je po [[Bitki pri Trbižu (1797)|bitki pri Trbižu]] marca 1797 pod poveljstvom Napoleona najprej zasedla francoska revolucionarna armada. Okupacija je povzročila državljanske nemire. Francoske čete pod poveljstvom generala [[Karel XIV. Janez Švedski|Jean-Baptista Bernadotta]] so poskušale pomiriti zaskrbljeno prebivalstvo z izdajo posebnih javnih obvestil, ki so bila objavljena tudi v slovenščini. Med umikom francoske vojske se je poveljujoči Napoleon s svojim spremstvom 28. aprila 1797 ustavil v Ljubljani. Po [[Bitka pri Austerlitzu|bitki pri Austerlitzu]] decembra 1805 in [[Bratislavski mir (1805)|bratislavskemu miru]] so francoske čete ponovno zasedle dele slovenskega ozemlja. Oskrba francoskih čet in visoki vojni davki so bili veliko breme za prebivalstvo zasedenih ozemelj. Ustanovitev deželnih brigad junija 1808 in obsežne priprave na novo vojno niso ustavile francoske Velike armade, ki je 6. julija 1809 v bitki pri Wagramu premagala avstrijske čete.&lt;ref name=&quot;:02&quot;&gt;{{Cite book|title=Francuski utjecaj|last=Malkovic|first=Goran|year=2011|location=Sveučilišna knjižnica Split|pages=17, 21, 38}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:12&quot;&gt;{{Cite news|url=https://www.britannica.com/place/Illyrian-Provinces|title=Illyrian Provinces {{!}} historical region, Europe|work=Encyclopædia Britannica|access-date=2017-04-24|language=en}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:KarteOestreichWienerFrieden1809.jpg|sličica|Zemljevid Avstrijskega cesarstva, ki prikazuje ozemeljske izgube po schönbrunnskem miru znotraj rdečih meja.]]
Tako so Francozi v svojih rokah že imeli [[Beneška republika|beneško]] [[Istra|Istro]] in [[Dalmacija|Dalmacijo]] z [[Boka Kotorska|Boko Kotorsko]] (formalno že od 1805, zasedena pa po odhodu [[Ruski imperij|Rusov]] leta 1807) ter ozemlje nekdanje [[Dubrovniška republika|Dubrovniške republike]], ki ga je Francija zasedla že leta 1806, Dalmaciji pa priključila po ukinitvi republike januarja 1808. Obe sta bili del [[Italijansko kraljestvo|Italijanskega kraljestva]], ob ustanovitvi Ilirskih provinc pa sta jim bili priključeni. 14. oktobra 1809 je Avstrija ob schönbrunnskem miru prepustila Francozom Kranjsko, Zgornjo Koroško oziroma beljaški krog, ozemlje Goriške, mesto Trst, avstrijsko Istro oz. pazinsko okrožje, civilno Hrvaško med Savo in Jadranom, mesto Reko ter šest regimentov hrvaške Vojne krajine: [[Ogulin]], [[Otočac]], [[Gospić]], [[Slunj]], [[Glina]], [[Petrinja]]; skratka vse svoje obmorske province.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=6}}

To ozemlje, leta 1810 povečano še za dva okraja Tirolske (takrat bavarske), Lienz in Sillian, za nekdanjo beneško Istro (takrat italijansko), ter za pokrajine Dalmacijo, Dubrovnik in Kotor, ki so bile od leta 1806 pod francosko oblastjo, pa tudi za otoke, ki pripadajo Dalmaciji in Istri – med najpomembnejšimi so [[Krk]], [[Cres]], [[Rab]], [[Lošinj]], [[Pag]], [[Brač]], [[Hvar]], [[Vis]], [[Korčula]], [[Mljet]] – je tvorilo Ilirske province.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=6}}

Središče teh provinc je postala Kranjska, njihova prestolnica pa Ljubljana.

=== Namen ustanovitve ===
Nekatere osvojitve Napoleona so bile že obstoječe države, katerih ustavo, upravo in dinastijo je le prilagodil, medtem ko Ilirske province niso imele pravega predhodnika kot enotna tvorba. Nekateri sodobniki, zlasti Emmanuel de Las Cases, so trdili, da Napoleon pri njihovem nastanku ni imel posebnega cilja, vendar večina virov kaže, da to ne drži. Sodobne priče Napoleonovi ustanovitvi pripisujejo dva dobro opredeljena cilja: enega vojaškega, drugega gospodarskega.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=10}} V mirovnih pogajanjih v [[Altenburg (Bamberg)|Altenburgu]] je bil Napoleonov neposredni cilj oslabiti Avstrijo z zasegom ozemelj, katerih obseg in prebivalstvo sta se v njegovih navodilih sprva precej razlikovala. Kasneje je pojasnil svoje zahteve in zahteval avstrijske pomorske province. 22. septembra 1809 je iz Schönbrunna v Champagny poslal sporočilo, v katerem je navedel, da je temeljno načelo – edini interes Francije – neposreden stik med Dalmacijo in italijanskimi državami. Ilirijo je torej potreboval za vzpostavitev poti iz Italije v Dalmacijo, ki bi francosko vojsko vodila na vzhod. Napoleonova prvotna ideja je bila torej, da se bo bojeval proti Turčiji, zato je Dalmacijo priključil že leta 1806, vendar te ideje ni uresničil, marveč, jo je takrat izločil iz svojih načrtov. Kljub temu je Ilirija ohranila svoj strateški pomen v drugem smislu. Zaradi svoje lege je bila odgovorna za zaščito Italije in Francije ter za nadzor [[Dunajska kotlina|Dunajske kotline]], česar Napoleon ni pozabil.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=10}} 14. avgusta 1810 je [[Henri Jacques Guillaume Clarke|Clarku]] poslal sporočilo z namenom, da Marmontu posreduje noto o vlogi Ilirije v vojni proti Avstriji. Marmontova »markgrofija« – prva začasna tvorba, predvsem vojaške narave – ter načrti utrdb za [[Trst]], [[Pulj]], [[Senj]] in Ljubljano so bili povezani s to vojaško vlogo.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=11}} Vendar so bili ti načrti opuščeni, predvsem zaradi pretiranih stroškov. Končna organizacija je dejansko dala večji vpliv generalnemu intendantu za finance kot generalnemu guvernerju. Vojaški cilj je zbledel in se umaknil gospodarskemu cilju, katerega pomen je naraščal. 

[[Slika:Provinces Illyriennes Servie et Bosnie.jpg|thumb|250px|Zemljevid Ilirskih provinc, 1809]]

Ta drugi cilj je bila uveljavitev celinskega sistema, in sicer prepovedati prehod britanskega blaga, in iz glavnega motiva vseh združitev, izvedenih od leta 1808: zatiranja tihotapstva. Gospodarsko življenje Ilirije bi tako služilo kot ilustracija namenov njenega ustvarjalca in razvoj njegovih idej. Nedvomno so bili prisotni tudi drugi dejavniki, ki niso bili povezani z Napoleonovo oporoko: ni jim posvečal veliko pozornosti in jih je prepustil svoji ilirski vladi, pod pogojem, da francoske zakladnice ne bodo stali ničesar. Vendar je bil on tisti, ki je določil smer.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=13}} Že 15. novembra 1806 je [[Julien Bessières]], francoski konzul v [[Benetke|Benetkah]], pisal ministru za zunanje zadeve, da bodo Britanci, dokler bosta Trst in [[Reka]] ostala avstrijska, ohranili moč motiti jadransko trgovino. Od beneške priključitve Italiji je Trst prevzel nadzor nad beneško trgovino. Pridobitev Trsta je bila zato nujna. Z vključitvijo jadranske obale je Napoleon dosegel svoj prvi uspeh: za britansko trgovino je zaprl vsa pristanišča na vzhodni jadranski obali. Obvladovanje Sredozemlja je bilo že leta 1806 »glavni in stalni cilj njegove politike«. Nadaljnji korak k temu cilju je bila prilagoditev ravno tega območja. Drugi uspeh je bila pridobitev kopenske poti za trgovino z [[Levant|Levantom]], predvsem za uvoz bombaža, ki je bil pomemben za francosko industrijo. Vse to je dopolnilo veliki sistem. Takšna je bila vloga, namenjena Iliriji v odnosu do Francije. Za Italijo naj bi igrala celo vlogo varuhinje; ilirske carinske postojanke naj bi se združile s francoskimi carinskimi postajami in obkrožile [[Apeninski polotok]], blokiran na zahodu in vzhodu. Res je, da je Napoleon leta 1810 [[Klemens von Metternich|Metternichu]] ponudil Ilirske province v zameno za del Galicije, razlogi za predlagano izmenjavo pa so nenavadni. Napoleon je poudaril pomen Ilirije za Avstrijo; avstrijski trgovini so ponudile vse trge, ki jih je takrat primanjkovalo.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=11}} Metternich je nasprotno vztrajal, da Ilirija prinaša manj prihodkov kot Galicija; vendar v očeh cesarja [[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Franca II.]] tudi on priznava boljši položaj Ilirskih provinc. Hkrati Napoleon piše: »Te točke so zame le malenkost; celo Kranjska nima nobene vrednosti.« Vendar je to bilo figurativno izražanje. Napoleon in Metternich sta se strinjala v eni točki: da je pomen Ilirskih provinc komercialne, ne politične ali finančne narave. Načrt zato ni bil izveden. Leta 1812 se je ponovno pojavil; vendar bi Napoleon še vedno raje dal [[Šlezija|Šlezijo]] kot Ilirijo. To idejo o zamenjavi lahko torej štejemo le za bežno misel, ne pa za vodilno načelo.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=12}} 

V Iliriji so bili, tako kot drugod, gospodarski cilji tesno prepleteni. Dober primer njihovega zbliževanja je potovanje polkovnika de Tromelina v Turčijo leta 1809, kjer je skupaj z vojaško-obveščevalnimi podatki natančno beležil tudi izdelke države, njeno industrijo in trgovske poti. Napoleonov drugi motiv je bil manj poudarjen kot prvi. Morda je to zato, ker se ne spomnimo, da bi Napoleonove besede tako natančno izražale svoje misli o prvem kot o drugem. Vendar imamo žive besede z dne 7. septembra 1807, ki poudarjajo potrebo po tem, da ima Trst pod svojim nadzorom in da to veliko jadransko pristanišče, eno najpomembnejših v Evropi, zapre za britansko trgovino. 3. decembra 1809 je bilo v zakonodajnemu telesu o priključitvi Ilirije napisano: »Ilirske province tvorijo meje mojega velikega cesarstva vzdolž reke Save. V bližini Konstantinopelskega cesarstva se bom znašel v naravnem položaju, da bom nadzoroval primarne interese svoje trgovine v Sredozemlju, Jadranu in Levantu.« Argument srbskega delegata v Franciji [[Rada Vučinić|Rada Vučinića]], ki je opeval koristnost srbske trgovine za Ilirijo glede na enostavnost komunikacije med državama, kaže, da se je Napoleon dobro zavedal svojih namenov za Ilirijo.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=12}}

Napoleonu so nekateri pripisali še tretji motiv: želel je ustvariti nekakšno nacionalno državo za [[Južni Slovani|južne Slovane]]. Vendar je to precej domiselna domneva, ki temelji na anonimnem članku, objavljenem v času nastanka Ilirije v hamburški reviji, ki razpravlja o možnosti širitve Ilirije proti vzhodu do meja Rusije. Vendar je bila takšna ideja Napoleonu popolnoma tuja, že dokaj zato so ilirske meje, ki so obsegale Nemce Zgornje Koroške in Tirolske, izključevale Slovence z [[Južna Štajerska|južne Štajerske]] in delile Hrvaško.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=13}}

== Meje nove države in naravnogeografske značilnosti ==
Meje Ilirskih provinc so bile določene po naravnih in zgodovinskih mejah:

* Na zahodu: po nekdanji meji med Goriško in Koroško na eni strani ter Italijo na drugi (z manjšimi popravki v korist Italije), in sicer po toku Soče ter po grebenih [[Julijske Alpe|Julijskih]] in [[Karnijske Alpe|Karnijskih Alp]]; nato po ločnica{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=6}} med okrajema Lienz in Sillian ter [[Tirolska|Tirolsko]], torej po gorskem grebenu, ki ločuje porečje Drave od porečja reke [[Rienz]].
* Na severu: po nekdanji meji med Koroško in [[Vojvodina Salzburg|Solnograško]] (greben [[Zahodne Ture|Visokih Tur]]), po črti med Zgornjo in Spodnjo Koroško, po nekdanji meji med Spodnjo Koroško in Kranjsko (greben [[Karavanke|Karavank]]), po nekdanji meji med Štajersko in Kranjsko (z vključitvijo [[Motnik|Motnika]]) ter po toku Save do njenega sotočja z [[Una|Uno]].{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=7}}
* Na vzhodu: po reki Uni, nato ob meji Vojne krajine ter po razmejitvi, ki je ločevala Dalmacijo, Dubrovnik in Kotor od tedaj še turške Bosne.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=7}}
* Na jugu: po Jadranskem morju, od [[Budva|Budve]] do [[Gradež, Gorica|Gradeža]].{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=7}}

Ozemlje Ilirskih provinc je bilo dolgo glede na svojo majhno širino. Relief je izrazito raznolik. Na Koroškem in Kranjskem se alpske verige dvigajo do približno 3.000 metrov, medtem ko se v Istri, na Kranjskem, Hrvaškem ter v Dalmaciji, Dubrovniku in Kotorju razprostira [[Kras|kraški svet]], praviloma nižji, vendar še vedno obsežen, z višinami do okoli 2.000 metrov. Med pomembnejšimi gorskimi območji so [[Čičarija]], Notranjski kras, [[Velika Kapela]], [[Mala Kapela]], [[Plješevica]], [[Velebit]] in [[Dinara]].{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=7}}

Drava in Sava tvorita dolgi vzdolžni dolini v smeri zahod–vzhod, Soča, desni pritoki Save ([[Ljubljanica]], [[Krka]], [[Kolpa]], [[Una]]) ter dalmatinske reke ([[Zrmanja]], [[Krka (Hrvaška)|Krka]], [[Cetina]], [[Neretva]]) pa prečne doline v smeri sever–jug. Ravnine so večinoma omejene na severni del Hrvaške.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=7}}

Regionalna raznolikost je velika glede na podnebje (celinsko na severu in v notranjosti, sredozemsko na jugu in ob obali) ter glede na glavne gospodarske vire pokrajin.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=7}}

== Gospodarstvo ==
Gospodarstvo Koroške je temeljilo na [[Rudarstvo|rudarstvu]], [[Gozdarstvo|gozdarstvu]] in [[Živinoreja|živinoreji]]; Kranjske na rudarstvu, [[Poljedelstvo|poljedelstvu]], [[Vinogradništvo|vinogradništvu]] in [[Čebelarstvo|čebelarstvu]]; na Goriškem na [[Sadjarstvo|sadjarstvu]] in svili; v civilni Hrvaški na poljedelstvu, živinoreji in gozdarstvu; v vojaški Hrvaški na gozdarstvu; v Istri, Dalmaciji in Dubrovniku na [[Oljkarstvo|oljkarstvu]], vinogradništvu in [[Ribolov|ribolovu]]. [[Industrija|Industrijo]] je predstavljalo nekaj tovarn, redkejših na vzhodu kot na zahodu Ilirije. Kljub temu pa proizvodnja ni zadostovala potrebam.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=36}} Toda dva stebra obstoja vseh provinc sta bila tranzitna [[trgovina]] in [[ladijski prevoz]].{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=7}} Bila je pretežno kmetijska dežela, saj se je večina prebivalcev ukvarjala s kmetijstvom; kljub temu je ostala pasivna in ne samozadostna. Odrezana od stoletne enotnosti in ni tvorila gospodarske celote. Povedano zadostuje za predstavo o različnih življenjskih razmerah v provincah. Zato je v Iliriji bolj kot drugje treba posamezne regije obravnavati ločeno.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=8}}

Dokler je bila Ilirija del Avstrije, je primanjkljaj žita in živine, uvoženih predvsem iz Ogrske, nadomeščala s pomorsko trgovino. Francoska uprava je zato Ilirijo obravnavala kot trgovsko deželo in drugim gospodarskim panogam namenjala manj pozornosti. Na tem območju v tem času ni bilo večjih gospodarskih sprememb – v bistvu je prišlo do nazadovanja.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=36}}

=== Sprememba valute, finančna kriza in njeno reševanje ===
Gospodarsko življenje Ilirskih provinc se je začelo z denarno in finančno krizo. Kriza je bila dejansko zapuščina Avstrija. Avstrijska valuta je bil [[goldinar]] (tudi ''florin'' ali ''gulden''), ki je bil vreden 60 krajcarjev. Toda jeseni 1809 je bilo zlato in srebro v Iliriji izjemno redko; po drugi strani pa je bila država preplavljena z bakrenimi in kovinskimi kovanci – kosi enega ali več krajcarjev – in papirnatim denarjem. Vrednost papirnatih goldinarjev je že od leta 1799 zaradi pogostih vojn itd. padla do te mere, da je bilo treba plačam javnih uslužbencev dajati dodatke. Zato je bilo Dauchyju dano prvo navodilo, da se naj pouči o lokalni valuti in pripravi osnovo za sorazmerno tarifo, da bi čim hitreje odstranili dunajske bankovce iz države. Glede na pomanjkanje dobrega denarja in ker avstrijskega papirnatega denarja ni bilo mogoče takoj nadomestiti, je bil potreben postopen pristop. Da bi pospešil umik avstrijskega denarja, je Dauchy postopno zniževal njegovo vrednost, dokler ga dokončno ni umaknil iz obtoka. Ta cilj je dosegel niz odlokov, objavljenih v [[Laibacher Zeitung|Laibacher Zeitungu]] in kasneje v [[Télégraphe officiel des Provinces Illyriennes|''Télégraphe officielu'']] ali ločeno natisnjenih.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=19}}

25. novembra 1810{{Efn|Glej Pivec Stele, str. 20, v besedilu 1801 – tipkarska napaka}} so sprejeli odlok, ki je določal, da se bodo ''bancozettli''{{Efn|To je papirnati denar Avstrijskega cesarstva.}} od 1. decembra dalje v javnih blagajnah za plačilo davkov in drugih obveznosti sprejemali le še po svojem tečaju glede na srebro, saj so cene blaga in plače sledile razvrednotenju papirnatega denarja. Plačila so bila dovoljena tudi v avstrijskem srebrnem denarju, za zneske pod 2 goldinarjema pa v drobižu (bilonu). O izvrševanju pogodb med zasebniki, sklenjenih pred razvrednotenjem papirnatega denarja ali v času tega razvrednotenja, bodo sprejete naknadne odločitve; začasno ostaja v veljavi ureditev po obstoječih zakonih. Tečaj ''bancozettlov'' za december je bil določen na četrtino nominalne vrednosti. Loterije so začasno še sprejemale in izplačevale po nominalni vrednosti; poštne tarife so začasno ostale nespremenjene, ceno soli pa bodo določili pozneje.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=20}}

25. decembra je bil tečaj za januar določen na petino; 10. januarja 1810 pa je bil z veljavnostjo od 16. dne istega meseca določen na šestino, kar je ostalo v veljavi tudi za februar. Temu odloku je bil priložen tudi cenik bakrenega in ''billonskega'' denarja. Umik iz obtoka je bil odrejen 6. marca, z veljavnostjo od 16. marca. Različni bakreni kovanci so še naprej ostali v obtoku po ceniku z dne 10. januarja, vendar so jih javne blagajne sprejemale največ do ene štiridesetine posameznega plačila. Imetniki menic in podobnih listin so bili dolžni sprejemati ''billone'' le do 2 goldinarjev; nad tem zneskom so imeli pravico zahtevati plačilo v zlatu ali srebru. Davkov od 16. marca dalje ni bilo več mogoče plačevati drugače kot v srebru. Za zamenjavo bankovcev v kovinski denar je bil določen rok šestih mesecev. Preglednica, priložena odloku in podpisana s strani deputacije tržaške borze, je vsebovala povprečni tečaj Dunaja proti Augsburgu od 1. oktobra 1799 do 28. februarja 1810; tečaj za prvo polovico marca naj bi sledil.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=20}} Da bi olajšal zamenjavo bankovcev za kovinski denar, je Marmont 9. marca imenoval štirinajst menjalcev: tri v Ljubljani, tri v Trstu, dva na Reki ter enega v Karlovcu, Novem mestu, Senju, Gorici, Beljaku in Postojni. Ti so morali bankovce menjavati po zadnjem znanem dunajskem tečaju, niso pa jih bili dolžni menjavati za zneske nad 10 goldinarjev, pri čemer jim je bilo dovoljeno zaračunavati{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=20}} menjalno provizijo v višini 3 %. S tarifo z dne 15. marca je bil ponovno določen tečaj ''billonskih'' kovancev. Ker pa je bil ta tečaj preveč ugoden, so bakreni kovanci v Ilirske province prihajali v prevelikih količinah, zato je bil njihov tečaj 28. junija ponovno znižan. 2. novembra je bilo z odlokom določeno, da od 5. novembra dalje kovanci za 17 in 7 krajcarjev veljajo le še 15 oz. 6 krajcarjev; kar je bilo potrjeno tudi v 180. členu dekreta z dne 15. aprila 1811.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=21}}

Zamenjava naj bi potekala po razmerju 2,5859 franka za 1 goldinar. Ker pa so se ''bancozettli'' kljub umiku iz obtoka zaradi ustaljene rabe in špekulacij še naprej uporabljali v vsakodnevnih transakcijah prebivalstva, je odlok z dne 16. novembra z veljavnostjo istega dne prepovedal njihov vnos v Ilirijo. Sklepanje pogodb, ki so določale plačilo v tem papirnatem denarju, ni bilo več dovoljeno. Kršitve so se kaznovale s popolno ničnostjo pravnih aktov, zaplembo na novo vnesenih ''bancozettlov'', denarno kaznijo v trikratni vrednosti ter zaporom od 8 dni do 3 mesecev. Od 1. januarja 1811 s tem papirjem ni bilo več dovoljeno trgovati na borzi ali v trgovskih središčih, njegov tečaj pa se ni več objavljal v časopisih. V tem obdobju so morali biti vsi ''bancozettli'' izvoženi iz provinc; po tem roku naj bi se preostali ''bancozettli'' prav tako izvozili in zamenjali v kovance in v korist države, pri čemer je polovica zneska pripadala ovaditelju.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=21}}

Odlok iz 7. decembra je določal, da bodo javne blagajne od 1. januarja 1811 v svoje registre, račune in potrdila vpisovale le zneske, prejete ali plačane v frankih, odlok z dne 19. decembra pa je vrednost osnovne valute še znižal. Z odlokom z dne 9. septembra 1811 je bila dokončno določena vrednost avstrijske osnovne valute v Iliriji. Namen tega novega tečaja je bil nominalno vrednost valute čim bolj približati njeni notranji vrednosti. Zaradi teh strogih ukrepov so bili bančni upravitelji (''Bancozettel'') 1. januarja 1811 izključeni iz življenja v provincah.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=21}}

Prebivalstvu se v tej množici ukrepov ni bilo lahko znajti, kar dokazuje tudi prava poplava objav na to temo. Tako je [[J. V. Bolaffio]] leta 1811 v Trstu sestavil pretvorbeno tabelo za menjavo goldinarjev v franke in obratno, ki je izšla v nemščini, italijanščini in slovenščini, nato pa še drugo tabelo s pretvorbo vseh valut v Iliriji. J. de Crampagna, član zavarovalne družbe, je leta 1810 v Ljubljani objavil krajšo brošuro ''Bemerkungen über den gegenwärtigen Zustand der Banco-Zettel'', v kateri je položaj Ilirskih provinc primerjal s Francijo in [[Združene države Amerike|Združenimi državami Amerike]], kjer so se prav tako morali v določenem obdobju znebiti bankovcev. Sklenil je, da je položaj v Iliriji ugodnejši, saj:{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=21}}

* je bil umik iz obtoka napovedan vnaprej;
* je bilo mogoče papirnati denar v Avstriji zamenjati za blago;
* je bilo mogoče kovine in drugo blago zlahka izvažati v Italijo ter tako pridobivati kakovosten denar;
* so bile francoske čete plačevane v dobrem (kovinskem) denarju;
* so javne blagajne ''bancozettle'' sprejemale po nekoliko nižjem tečaju od dunajskega.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=21}}

Nekdanji pobiralec davkov J. A. Prešeren (''Prechern'') je v francoščini izdal ''Tarif des monnaies d’après les arrêtés de Marmont''. Med letoma 1810 in 1811 je v različnih tiskarnah v Ljubljani in Trstu izšlo še več podobnih knjižic. Dejstvo, da so bili ti natisnjeni v vseh jezikih dežele, jasno kaže, kako velika je bila potreba prebivalstva po takšnih pripomočkih.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=21}}

Vendar je pri izvajanju predpisanih ukrepov prihajalo do številnih težav: že v prvih tednih so mnogi ljudje zavračali sprejemanje ''bancozettlov'', zato je bilo treba s posebnim obvestilom Dauchyja z dne 27. novembra 1809 odrediti, da jih morajo sprejemati, razen če so bili raztrgani. Kmalu se je pojavila tudi špekulacija: prekupčevalci so bankovce za 5 goldinarjev iz leta 1800 menjavali za bankovce po 2 goldinarja, zato je moral intendant za Gorenjsko 1. februarja 1810 takšne prakse prepovedati in poudariti, da se bankovci za 5 goldinarjev iz leta 1800 – tako kot vsi drugi ''bancozettli'' – sprejemajo povsod. Pri zlorabah so sodelovali celo nekateri državni uradniki. Carinski uslužbenci so npr. zavračali sprejem manjšega ''billonskega'' denarja po tarifi z dne 10. januarja in zahtevali menjalno razmerje 6:1. S posebno okrožnico z dne 26. februarja 1810 je bilo določeno, da bodo v primeru neupoštevanja teh pravil odstavljeni in aretirani. Posamezni blagajniki so zlato in srebro menjavali za ''bancozettle'' in obratno ter pri tem ustvarjali dobiček; okrožnica z dne 27. februarja je takšno trgovanje prepovedala in odredila, da morajo blagajniki v dnevnikih in potrdilih natančno navajati vrsto prejetih vrednosti.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=21-22}} 

V bolj oddaljenih krajih ukrepov ni bilo mogoče izvajati tako hitro. Intendant Vienney je sporočil 28. februarja v Karlovec, da se izvajanje odloka o razvrednotenju ''bancozettlov'' v civilni Hrvaški odloži, dokler ne bo v obtok uvedena druga valuta. Pozneje se je občina pritožila intendantu, da francoske čete ponovno prinašajo kovance za 7,85 in 12 krajcarjev – slab denar, katerega dejanska vrednost ni presegala 4 krajcarjev – prebivalci so jih morali sprejemati po nominalni vrednosti 18, 20 in 24 krajcarjev; zahtevala je, da se to prepove. Tudi javnim blagajnam je primanjkovalo kakovostnega (kovinskega) denarja, kar je povzročalo težave pri izplačevanju vojaških plač, saj so bile čete 1. januarja 1810 postavljene na mirnodobno stanje in so zato prenehale z rekvizicijami. Dauchy je 10. aprila 1810 priporočil intendantom, naj ves papirnati denar v javnih blagajnah pretvorijo v kovance, vendar je moral njegov naslednik Belleville še 20. novembra izdati okrožnico proti špekulacijam in agiotiranju.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=23}}

V Kranju so ponarejali bankovce za 2, 5, 10 in 50 goldinarjev, na kar je bila javnost opozorjena 12. junija, storilec – slikar [[Leopold Layer]], ki naj bi to počel iz stiske – je bil konec junija aretiran.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=23}}

Tudi odnosi z Avstrijo so povzročali težave. Dunaj je 11. aprila 1810 sporočil, da bodo ''bancozettle'' za 1000 florinov zamenjevali le do 1. julija. Avstrija je nato 31. januarja 1812 sama umaknila svoje ''bancozettle'' iz obtoka,{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=23}} kar je povzročilo velike izgube več trgovskim hišam v Trstu, ki so leta 1809 svoj zlati in srebrni denar zamenjale za bankovce; nekatere med njimi so zaradi tega celo propadle. Poleg tega so plačila po pogodbah, oporokah in drugih pravnih aktih, sklenjenih v starejših ''bancozettlih'', sprožila mnoge spore. Sodna evidenca pritožbenega sodišča v Ljubljani je bila polna pritožb trgovcev zoper sodbe trgovskih sodišč v Trstu, Reki in Ljubljani ter prvostopenjskih sodišč v Gorici, Rovinju, Karlovcu in drugih krajih.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=24}} Marmont je v svojih Spominih (''Mémoires'') povzel, da je z določitvijo vrednosti papirnatih goldinarjev precej pod dunajskim tečajem dosegel rezultat, da so vsi hiteli pošiljati svoje bankovce na Dunaj in uvažati denar; toda ker je bila začetna tarifa za osnovni denar napačno izračunana, je ta denar še naprej prihajal iz Avstrije, kar je zahtevalo novo tarifo. Dejansko so se Ilirske province s postopno odpravo avstrijskega denarja izognile katastrofi, podobni avstrijskemu bankrotu 15. marca 1811, za kar bi bili lahko prebivalci hvaležni. Toda množice so očitno čutile le izgube, obramba papirnatega denarja pa je na seznamu ilirskih pritožb vidno mesto.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=24}}

Obravnavano je bilo tudi posebno vprašanje zadrskega papirnatega denarja, izdanega med obleganjem leta 1809. Marmont je predlagal, naj se [[Italijansko kraljestvo|Italijanskemu kraljestvu]], kateremu je Dalmacija pripadala v letih 1806–1809, naloži povračilo v višini 328.000 frankov. Ta znesek je bil nižji od nominalne vrednosti in je predvideval umik denarja iz obtoka. Gaudin je o tem 20. aprila 1810 poročal Napoleonu. Marmont je 2. aprila izdal dva odloka: prvi je odredil predložitev deklaracije intendantu v Zadru, drugi pa je določal pogoje odkupa, in sicer: zneski do 10 frankov so se povrnili v celoti, zneski med 10 in 50 franki v polovici, zneski nad 50 frankov pa v četrtini. Za izvedbo tega povračila je bilo iz izrednega prispevka za Škradin namenjenih 100.000 frankov.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=24}} Vsi ukrepi na denarnem področju so izhajali iz prizadevanja ilirskega vodstva, da bi v deželi čim prej vzpostavilo zdravo in stabilno valuto. Na papirju je bil ta cilj dosežen razmeroma hitro, v praksi pa se je postopek zavlekel.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=24}} Sledovi teh denarnih težav se še dolgo pojavljajo tako v delovanju oblasti kot tudi pri posameznikih. Augsburški goldinar se je ohranil tudi v zasebnih obračunih, kjer je celo prevladoval; pojavlja se celo v uradnih aktih oblasti. Za augsburški goldinar je še naprej veljalo razmerje 2 franka in 58 centimov.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=25}}

=== Primarni sektor ===

==== Kmetijstvo in položaj kmeta ====
Posamezne province Ilirije so se glede poljedelstva in živinoreje med seboj precej razlikovale. Koroška, zelo gorata dežela in zato malo primerna za pridelovanje žita, se je ukvarjala predvsem z živinorejo: konj, volov, krav in ovac. Pred priključitvijo jih je izvažala, kot navaja intendant de la Moussaye v svojem statističnem opisu okrožja.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=37}}

Na Kranjskem je bilo kmetijstvo (znotraj tega: poljedelstvo in vinogradništvo bolj razvito, tudi [[čebelarstvo]]{{Efn|Primer: že od leta 1767 je v Ljubljani delovala kmetijska družba.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=37}}}}). Na hrvaških ravninah so pridelovali [[žito]] in se pečali s [[Prašičereja|prašičerejo]]. Na območju Gorice in v Istri so gojili predvsem južne kulture, [[Oljka|oljke]] in [[Vinska trta|vinsko trto]]. Dalmacija in Dubrovnik sta se odlikovali po nerodovitnosti tal. Način obdelovanja zemlje, ki je bil v zahodnih provincah že razmeroma napreden, je bil v vzhodnih še primitiven.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=37}}

Edine izboljšave, ki jih je uvedla vlada, in sicer na pobudo de Chabrola, so bile uvedba [[Krompir|krompirja]] v Dalmaciji, kjer ga prej niso poznali; nato odlok z dne 17. marca 1811, ki je zaradi podpore vinogradnikom na Dolenjskem in hkrati zaradi omejevanja odtoka denarja v Avstrijo uvedel dajatev 7 frankov 25 na ''ejmer'' (80 steklenic) za [[Vino|vina]] iz Avstrije;{{Efn|Pivec-Steletova je komentirala: kljub temu so se v uradnem listu večkrat pojavljali oglasi za štajerska vina, kar ni presenetljivo zaradi njihove boljše kakovosti v primerjavi s kranjskimi.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=37}}}} razdelitev 200 topniških in konjeniških [[Domači konj|konj]] premožnejšim kmetom ob obveznosti vračila, ki jo je izvedel Marmont ter priprava spomenice o obnovi državne kobilarne v [[Lipica|Lipici]].{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=37}} Po drugi strani je [[Kranjska kmetijska družba]] prenehala delovati, medtem ko je bila živinoreja dodatno prizadeta zaradi pomanjkanja soli.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=37}}

Kljub temu bi bilo mogoče izvesti številne izboljšave, kar je priznavala tudi vlada. Chabrol je zapisal, da je bilo kmetijstvo na splošno zelo zaostalo in prizadeto zaradi rekvizicij in vojn. Zlasti Dalmacija in Istra sta na svojih kamnitih tleh komaj zagotavljali del lastnega preživetja. Po njegov bi bilo mogoče izboljšati pasme živine in poskusiti z gojenjem bombaža, vendar je to preprečevalo slabo finančno stanje.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=38}} V skoraj vseh provincah so bila tudi (manjša) [[Močvirje|močvirja]], katerih izsuševanje bi prineslo nova obdelovalna zemljišča ali vsaj travnike, vendar bi to zahtevalo velika finančna sredstva.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=38}}

Ker vlada zaradi slabih financ sama ni mogla uresničiti potrebnih ali zaželenih izboljšav, jih je skušala vsaj spodbujati. 9. oktobra je ''Télégraphe Officiel'' obvestil o krompirju in načinih njegove uporabe. 18. decembra je bil objavljen poziv k izboljšanju [[Overjena kopija (film)|ovčereje]] z rejo španske pasme [[merino]], ki se je dobro razvijala v Italiji, zlasti v [[Pokrajina Varese|Vareseju]] pri [[Milano|Milanu]]. Podobno podnebje naj bi omogočilo njihovo uspešno razširitev. 1. aprila naslednjega leta je uprava teh posestev ponudila prodajo takih ovc Iliriji po ceni 100–120 frankov na žival, odvisno od kakovosti [[Volna|volne]]. Članek z dne 1. januarja 1812 o vrtnarstvu, ki je bilo v Iliriji slabo razvito, je prinesel podatke o boleznih sadnega drevja in načinih njihovega zdravljenja. 11. aprila je sledilo obvestilo o ovčereji Garagnin pri [[Trogir|Trogirju]], kjer so po uvedbi španskih ovac leta 1811 dosegali dobre rezultate, zlasti bolj fino in kakovostno volno. 20. maja pa je manjša čreda merinov, ki jo je v Vareseju kupil [[Žiga Zois|baron Žiga Zois]], prispela na Kranjsko.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=38}} Ti nasveti so bili deloma uresničeni na pobudo zasebnikov; vendar je prebivalstvo na splošno ohranilo tradicionalne, bolj ali manj učinkovite načine obdelovanja zemlje in reje živine.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=38}}

Za izboljšanje položaja kmetov je bilo storjenega več. Naslovili so vprašanje [[Fevdalizem|fevdalizma]], ki je v Iliriji obstajal ob prihodu nove oblasti, skupaj s tlako in dajatvami, ki so jih kmetje dolgovali svojim [[Zemljiški gospod|zemljiškim gospodom]]. Francoski režim tega sistema ni v celoti odpravil.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=38}} Popolna odprava, ki bi najbolj ustrezala njegovim načelom, ni bila mogoča, saj je bil sistem zakoreninjen. Vlada je zato ubrala srednjo pot: delno je odpravila fevdalne obveznosti, preostalo pa poskušala urejati z nasveti in priporočili. Fevdalci so menili, da je šla predaleč, kmetje pa, da premalo. Dejansko je bil storjen pomemben korak naprej, kar pa je postalo očitno šele kasneje, v času ponovne avstrijske oblasti, ko se fevdalni sistem ni več mogel v celoti obnoviti.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=39}}

Zanimivo je, da so kmetje v Ilirskih provincah, sicer nejasno in nezavedno, povezovali francosko oblast z idejo svobode. To potrjuje vrsta poskusov, zlasti na Kranjskem in v civilni Hrvaški, da bi med letoma 1809 in 1813 odpravili tlako in fevdalne dajatve. Že novembra 1809 je neki zemljiški gospod iz civilne Hrvaške poročal, da so njegovi kmetje javno govorili (po njegovem zapisu v latinščini): »Galli sumus, liberi sumus« (»Francozi smo, svobodni smo«).{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=39}} Vlada je morala kmalu poseči in takšna prizadevanja omejiti. Dne 9. julija 1810 je intendant Vienney odgovoril karlovški občini, da bo tlaka ostala v veljavi, dokler cesar ne odredi sprememb v fevdalnem sistemu Hrvaške. Sledilo je veliko pritožb in sodnih sporov. Z odlokoma z dne 23. in 31. julija je Marmont ustanovil posebno komisijo za reševanje sporov med zemljiškimi gospodi in kmeti v civilni Hrvaški ter imenoval njene člane. Ta organ je imel veliko dela. Njegove odločitve so bile dokončne in takoj izvršljive.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=39}} Kljub temu so se pojavljali zapleti: Buson, prvi sodnik civilne Hrvaške, je pisal intendantu de Contadesu, da zavrača izvršitev razsodbe proti kmetom gospostva Sislavić, ker jo je imel za krivično in samovoljno; tudi kmetje se ji niso hoteli podrediti.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=39}}

252. člen odloka z dne 15. aprila 1811 je brez odškodnine odpravil osebno tlako (12 dni letno), vse druge tlake pa so postale odkupne. Zemljiški gospodje so dokončno izgubili sodno oblast. Podložniki so morali plačevati zemljiški davek, v zameno pa so se njihove dajatve do zemljiških gospodov zmanjšale za petino.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=39}} Četudi so kmetje to delno svobodo razlagali po svoje in so zahtevali radikalno odpravo vseh fevdalnih dajatev, kar je bilo z vidika vlade preveč skrajno. Želeli so, da bi bili podrejeni le cesarju. Obstaja več primerov takšnega nekoliko naivnega razumevanja. A. Huha iz [[Kozarje|Kozarij]], ki so mu zasegli premoženje zaradi neplačila fevdalnih dajatev, je ugovarjal, da redno plačuje, kar dolguje cesarju, in da nima ničesar drugega za plačati. V Kozarjah je izbruhnil upor, zaradi katerega so mu morali zaseženo živino vrniti. J. Sterle iz [[Iga vas|Iga vasi]] je ob podobni priložnosti odgovoril: »Smo cesarjevi in ne dolgujemo tlake gospodom. Delam na cesarskih cestah; to dolgujem cesarju, gospodom pa nič.« Pri tem se je skliceval na davčnega pobiralca in kaplana v [[Lož|Ložu]], ki sta izražala enako stališče.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=40}}
[[Slika:Razglas ilirske vlade, 4. junij 1812.jpg|sličica|Razglas ilirske vlade, 4. junij 1812|503x503_pik]]

Guverner Bertrand je 4. junija 1812 moral izdati odlok, s katerim je skušal umiriti podeželsko prebivalstvo, ki so ga nekateri zavajali z mislijo, da so bile dajatve in tlaka odpravljene brez odškodnine. Poudaril je, da so bile brez odškodnine odpravljene le osebne tlake, medtem ko so druge pravice fevdalne narave ostale odkupljive. Vse naturalne in denarne dajatve so se morale še naprej plačevati kot prej, z izjemo zmanjšanja za petino. Dokler odlok ne bi določil načina in višine odkupa tlake, so se te še naprej vršile po dotedanji navadi. Odlok izrecno določa tudi, da bodo kmetje, ki bi zavračali dajatve ali tlako, k temu prisiljeni po pravni poti, po potrebi tudi z vojaško prisilo. Posebej je bilo poudarjeno, da je razlaga cesarskega ukaza pridržana izključno Napoleonu, kar kaže, da je oblast preprečila samovoljne razlage med prebivalstvom. Hkrati je odlok nalagal upravnim in cerkvenim oblastem, da morajo njegove določbe javno razglasiti: intendanti in škofje naj bi poskrbeli, da so župani in duhovniki vsebino odloka oznanili ljudem ter ga dali javno prebrati in izobesiti.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=40}}&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KWFM4PMX|title=Razglas ilirske vlade|date=4. junij 1812|accessdate=2026-05-06|website=dlib.si|last=Bertrand|first=Henri Gatien}}&lt;/ref&gt; Tudi vlada sama je obsežno uporabljala tlako za javna dela. Brez te zelo poceni delovne sile ne bi mogla zgraditi tolikšnega števila cest, mostov in drugih objektov. Odlok z dne 18. marca 1813 je določil razdelitev in način plačila tlake: plačilo je znašalo 50 centimov za en delovni dan človeka in 1 frank za en delovni dan z vozom.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=40}}

Chabrol, ki je mislil, da gre le za polovične ukrepe, se je nad tem pritožil v pismu z dne 29. aprila 1813 Anne-Charles de Montalivet. Zapisal je: »Vprašanje med nesrečnimi kmeti in njihovimi zemljiškimi gospodi je še vedno nerešeno.«{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=40}} Dodal je, da je bil pripravljen osnutek odloka, ki naj bi določil pravice lastnikov in kolonov po vzoru veljavnih ureditev v departmajih ob izlivu [[Laba|Labe]]. Takšno kompromisno reševanje fevdalnega sistema pa je bilo po njegovem mnenju nezdružljivo z uvedbo zemljiškega davka ter z ureditvijo dedovanja in prenosa lastnine. Šlo je za iste dajatve, ki so se stekale v različne blagajne, vendar skupaj še vedno obremenjevale kmeta. Zato je menil, da je treba pridobiti prebivalstvo, medtem ko je bila plemiška stan stan še vedno močna, in da bi bilo morda celo modro začeti z zmanjšanjem njenega vpliva prav prek teh dajatev.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=41}}

Tem predlogom pa ni bilo ugodeno, zato so spori med zemljiškimi gospodi in kolonci trajali do konca obstoja Ilirskih provinc. O tem vprašanju je 12. avgusta 1813 v ''Télégraphe Officiel'' (št. 64) objavil tudi članek [[Charles Nodier]]. Čeprav od romantičnega pisatelja ni za pričakovati poglobljenega ukvarjanja z gospodarsko zgodovino, je zanimivo, da se je njegov edini članek, ki se dotika tega področja, nanašal prav na problem fevdalnega sistema, kar nakazuje, da je bilo to vprašanje zelo aktualno.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=41}} V svojih spominih Nodier navaja, da so na upravo nenehno prihajale pritožbe tako zemljiških gospodov proti kmetom kot kmetov proti gospodom glede fevdalnih dajatev. Generalni guverner je zato naročil intendantom, naj se spravijo in naj zemljiške gospode opozorijo, da so kmetje ljudje, ki imajo poleg dolžnosti tudi pravice. Hkrati je bilo treba kmete poučiti o namerah vlade in jih odvrniti od samovoljnega izvrševanja pravice. Obe strani sta imeli na voljo sodne poti in sta se lahko zoper odločitve pritožili neposredno pri generalnem guvernerju. Nekateri kmetje, ki so zavrnili plačilo dajatev, so bili k temu prisiljeni, tisti, ki so ob tem poskušali spodbujati upore, pa so bili aretirani. Ker pa so bili ocenjeni kot zavedeni, jih je generalni guverner po brezpogojni podreditvi zakonodaji ponovno izpustil.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=41}} Zdi se, da ta  priporočila niso bila zelo uspešna. Po vrnitvi Avstrijcev so se med podložniki pojavile nove tesnobe in upori. Zato je 19. novembra 1813 baron Latterinann, začasni guverner, odredil, da se francoski odloki o tej zadevi začasno ohranijo.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=42}}

==== Gozdarstvo in sečnja ====
Ilirska uprava se je precej bolj dejavno ukvarjala z gozdarstvom kot s kmetijstvom, kar je bilo verjetno povezano tudi s tem, da je postala lastnica obsežnih gozdov, zlasti na Koroškem in v Hrvaški. Vendar pa je treba poudariti, da je [[arhivsko gradivo]] za ta del uprave zelo nepopolni, zato mora tudi prikaz razmer v ilirskih gozdovih ostati precej shematičen.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=42}}

Ilirska vlada je imela pri gozdovih dve nalogi, in sicer, je najprej morala urediti gozdarsko upravo, nato pa še gospodarjenje z lesom. Prva naloga ni povzročala večjih težav, razen boja proti gozdnim prekrškom; druga pa je bila precej zahtevnejša. Gospodarsko izkoriščanje številnih gozdov je bilo skoraj nemogoče zaradi pomanjkanja prometnih povezav. Tudi, kjer so te obstajale, so bile v slabem stanju. Prav tako sta zastoj industrije in prenehanje plovbe tako znižala ceno lesa, da se sečnja ni obrestovala. Skupno gledano je bilo bogastvo ilirskih gozdov mrtvi kapital.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=42}} 23. marca 1810 je bil [[Alphonse La Devese]] imenovan za generalnega inšpektorja ilirskih gozdov. Z odlokom z dne 5. junija pa je bila oblikovana prva gozdarska organizacija: en generalni konservator, dva inšpektorja prvega in dva drugega razreda, devet podinšpektorjev ter gozdni nadzorniki in pazniki. Pod pristojnost generalnega konservatorja je spadala tudi uprava gozdov šestih polkov v Vojaški Hrvaški. Odlok z dne 9. avgusta je državne ilirske gozdove oprostil vseh dajatev.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=42}} Generalni guverner je imenoval začasne uradnike in od francoske uprave zahteval podinšpektorje in paznike, ki bi znali nemško in francosko; takšne ljudi je bilo mogoče najti le na levem bregu [[Ren|Rena]]. Zato je oktobra Gaudin poslal Barranta, podinšpektorja iz [[Spa|Spaa]], skupaj z nekaj uslužbenci, da pripravi organizacijski načrt. Vendar je odlok z dne 15. aprila 1811 (164. člen) še vedno le začasno ohranil organizacijo z dne 5. junija.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=43}}

Šele z odlokom iz 24. julija je bila dokončno urejena gozdarska organizacija. Imela je tri konservatorate: enega v Ljubljani za Kranjsko, Koroško in Istro; enega v Karlovcu za civilno Hrvaško, Reko in kvarnerske otoke; ter enega v Reki za Dalmacijo in Dubrovnik. Ohranili so se le dokumenti za prvi konservorat. Letni stroški zanj so znašali 108.400 frankov, za preostala dva pa 80.000 frankov, kar je presegalo vse prihodke ilirskih gozdov, tudi ob predpostavki najugodnejše uprave. Gozdove so razdelili v tri razrede: cesarske, zasežene in občinske; da bi pokril stroške, je La Devese leta 1810 zasegel več občinskih in zasebnih gozdov. Prihodki so izvirali iz drobne prodaje lesa po tarifah, določenih po zasebnih cenah, ter iz precej visokih glob. O skupnih prihodkih gozdov pa ni nobenega podatka.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=43}}

Različne pravice do rabe, paše, ledine ipd., ki so jih imele občine in posamezniki, so povzročale gozdarski upravi veliko dela. Že na začetku, 7. septembra 1809, je Napoleon iz Schönbrunna revnim dovolil, da so za zimo sekali les v cesarskih gozdovih. Kmalu pa so ti gozdovi postali državni, zato je intendant Fargues 23. oktobra sprejel ukrepe, da ta dovoljenja ne bi škodovala gozdovom v [[Idrija|Idriji]], in napovedal, da bo podoben ukrep uvedel še za druge gozdove. Dovoljenje pa je bilo 4. decembra istega leta preklicano.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=43}}

Prvi ukrep La Deveseja je bilo obvestilo z dne 15. junija 1810 o mladih nasadih in posekih drevja. Zaradi njihove zaščite je bilo zasebnikom strogo prepovedano spuščati koze in ovce v cesarske gozdove.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=43}} Živali, ki bi jih tam našli, naj bi bile usmrčene in zaplenjene v korist gozdnega paznika, lastnik pa kaznovan z denarno kaznijo. Gozdna uprava je določila tudi nekatere površine, kjer bi posamezniki smeli pasti živino, vendar le ob plačilu majhne dajatve in z dovoljenjem konservorata, ki bi določilo tudi število živali. 22. julija 1811 je obvestilo intendanta Basellija za Kranjsko, pozvalo vse, ki so menili, da imajo pravice v cesarskih gozdovih, naj v treh mesecih predložijo svoje listine intendancam ali poddelegacijam. Tisti, ki so listine izgubili, so morali dokazati, da so te pravice uživali od nekdaj ali že več let. 27. septembra 1812 je Bertrand določil tarifo glob za prekrške v cesarskih, občinskih in javnih gozdovih. 10. junija 1813 je Junot ponovno izdal odlok, po katerem so morali vsi zadevni posamezniki ali občine v treh mesecih predložiti svoje listine. Tistim, katerih pravice so bile že priznane in določene v intendančnih svetih, tega ni bilo treba opraviti. Ti sveti so morali listine preveriti do 1. januarja 1814. Vse pravice v gozdovih so se smele izvrševati le pod nadzorom gozdarskih uradnikov.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=44}} Jasno je torej, da vprašanje gozdarskih pravic v Iliriji ni bilo nikoli dokončno rešeno. Prišlo je do številnih sporov med občinami zaradi pravic do sečnje in paše v različnih gozdovih ter do velikega števila prekrškov v cesarskih gozdovih; sodni zapisniki, zlasti v Karlovcu, Ljubljani in Beljaku, so bili kljub visokim globam s tem preobremenjeni. Chabrol je 11. maja 1813 še pisal intendantu Des Malletsu o prebivalcih [[Ilirska Bistrica|Bistrice]], ki so trdili, da nekateri gozdovi pripadajo njim od nekdaj, in niso dovoljevali gozdnim uradnikom, da bi jim določili sečnjo. Dodal je, da bi se ob takem ravnanju vrnili v zmedo stare uprave, kateri je bilo mogoče pripisati tudi opustošeno stanje ilirskih gozdov.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=44}}

Zanimivo je omeniti, da so pozneje nekateri strokovnjaki ugotavljali,{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=44}} da je bilo gozdarsko upravljanje samo po sebi dobro zasnovano, vendar slabo izvedeno: uradniki niso imeli ustreznega strokovnega znanja, nadzorov je bilo malo ali skoraj nič, zaradi česar so prebivalci gozdnih območij povzročali precej škode.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=45}}

Les je porabljal v [[Rudnik|rudnikih]] in [[Tovarna|tovarnah]], za proizvodnjo [[Oglje|oglja]] in [[Pepelika|pepelike]] ter v [[Ladjedelništvo|ladjedelništvu]]. To je bilo predvideno že v seznamu z dne 19. junija 1810, kjer so bili določeni lesovi, ki jih je bilo dovoljeno izvažati, in tisti, katerih izvoz je bil prepovedan. V prvi skupini so bili gradbeni les, jamborski les s premerom pod enim čevljem (0,325 m) ter kurilni les. V drugi skupini pa [[Hrast|hrastov]] les, jamborski les nad enim čevljem (0,325 m) ter ves les za topniške podlage. Podobno beremo v Chabrolovem poročilu z dne 28. novembra, da ogromni gozdovi pokrivajo velik del ilirskega ozemlja, predvsem na Kranjskem, Hrvaškem in Koroškem, ter da jih je mogoče oceniti na skoraj 800.000 ha. Nekateri imajo povezave z cestami in rekami, vendar jih je v danih razmerah večino mogoče izkoriščati le zelo težko. Velike tovarne na Kranjskem in Koroškem so v preteklosti porabile del tega lesa, vendar sta pomanjkanje tržišč in zastoj trgovine to porabo zmanjšala. Les je bil v teh treh deželah praviloma zelo poceni, zato bi lahko mornarica in druge javne službe tam našle ugodne zaloge.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=45}} Organizacijski odlok z dne 15. aprila 1811 pa je v členih 170, 171 in 270 določil, da se les za potrebe rudnikov in tovarn zagotavlja po cenah, ki spodbujajo industrijo; da se les, primeren za mornarico, skrbno ohranja; ter da minister za mornarico pošlje ladjedelskega inženirja, ki pregleda te gozdove in organizira njihov transport na mesta gradnje.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=45}} 

Največji pomen pa je imela uporaba lesa za mornarico. 11. septembra 1811 je nekdanji intendant Reke de Chassenon poslal  poročilo o ladjedelniškem lesu v Iliriji. Poročal je, da naj bi sicilijanska mornarica ta les kupovala po tako nizkih cenah, da ga je ne le uporabljala zase, temveč ga je deloma tudi preprodajala Angležem.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=46}} Gozdovi na Velebitu, so po njegovem opisu (bili) pragozdovi z izjemnimi hrasti, kakršnih v Franciji ni, ter z veličastnimi [[Jelka (rod)|jelkami]], ki so primerne za jambore, pa tudi z [[Bukev|bukvami]], [[Jesen (drevo)|jesenom]], [[Brest|bresti]] in [[Bor (drevo)|borovci]]. Chassenon nato pregleda različne gozdove hrvaških polkov in ugotavlja, da bi bilo treba zgraditi ceste, ki bi jih naredile dostopne, urediti skladišča ter aktivirati ladjedelniške zmogljivosti v [[Kraljevica|Kraljevici]], ki jo opisuje kot enega najlepših evropskih ladjedelniških pristanišč, dobro zaščitenega pred sovražnimi napadi in nevihtami.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=46}}

Z odlokom z dne 14. novembra 1811 je bilo odločeno tudi, da je les v Istri, namenjen izvozu v [[Benetke]], oproščen izvoznih dajatev. Vendar pa niti ilirska niti italijanska mornarica nista bili dovolj močni, zato ti trgi niso izpolnili pričakovanj, ki so jih zbudili.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=46}}

=== Sekundarni sektor ===
V Iliriji je delovalo veliko rudnikov, hkrati pa je bila njena industrija revno razvita, z izjemo [[Metalurgija|metalurške dejavnosti]], ki je bila tako tesno povezana z rudniki, da jo je treba obravnavati skupaj z njimi.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=46}}

==== Rudniki in metalurgija ====
Najpomembnejši rudniki in obrati so se nahajali na Koroškem in Kranjskem,{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=46}} manj jih je bilo v Istri in na Hrvaškem. Medtem ko so bili rudniki v zadnjih treh provincah večinoma v zasebni lasti, sta bili približno dve tretjini rudnikov na Koroškem v državni lasti. Kljub temu se francoska uprava z njimi ni začela resneje ukvarjati vse do nekaj mesecev po priključitvi, kar je imelo, kot bo še pokazano, neugodne posledice. Za vodenje rudnikov so bili poslani trije francoski inženirji: najprej [[Louis Georges de Gallois|Gallois]], ki je bil v Ilirijo napoten 21. marca 1810 in je 29. junija postal glavni rudarski inženir Ilirije; kasneje pa še Leboullenger in Lemaire, inženirja drugega razreda, ki sta bila 16. oktobra dodeljena rudnikom v Idriji.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=47}} Na podlagi njihovih poročil in dopisovanja – deloma z ilirsko vlado, predvsem pa z generalnim direktorjem rudnikov v Parizu, [[Jean Charles Joseph Laumond|grofom Laumondom]] – je mogoče oblikovati sliko o stanju ilirskih rudnikov in metalurških obratov, ki do sedaj ni bila podrobneje raziskana, in to tako za državne kot zasebne obrate. Poleg teh treh oseb je deloma ostalo tudi domače strokovno osebje.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=47}} O Galloisu je Pellenc zapisal, da na splošno velja za uglednega znanstvenika in sposobnega človeka. V njegovih poročilih o rudnikih na Kranjskem in Koroškem pa so se pojavile tudi nekatere napake, saj je vanje vnašal upravne pripombe, splošne poglede in celo nasvete, nad katerimi so se lastniki pritoževali; ti so morda prispevali k temu, da so oblasti sprejele tudi nekatere napačne ukrepe. Kljub temu so vsi hvalili njegovo redoljubnost, delavnost in poštenost kot upravitelja Idrije, kjer je kasneje prevzel vodilno vlogo.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=47}}

Avgusta in septembra 1810 je Gallois opravil potovanje, med katerim je obiskal svinčene rudnike v [[Plajberk pri Beljaku|Plajberku]] in [[Rabelj, Italija|Rablju]], cinkarne v [[Greifenburg|Greifenburgu]], [[Großkirchheim|Großkirchheimu]] in [[Lainach|Lainachu]], medeninasto livarno v [[Lienz|Lienzu]], nato še novoustanovljene železarne v Trgovi pri Kostajnici,{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=47}} opuščene rudnike srebronosnega bakra na turški meji na območju 6. polka, rudnike bakra v [[Samobor|Samoboru]] ter več drugih opuščenih rudnikov in fužin v civilni Hrvaški. Njegova poročila Rudarskemu svetu v Parizu je spremljalo pet zabojev mineralov.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=48}}

Rudnike je potrebno obravnavati glede na vrsto rude, pravni položaj in razvoj jih lahko razdelimo v tri jasno ločene skupine: državne svinčene rudnike in cinkarne na Koroškem; železove rudnike in zasebne obrate na Kranjskem; ter državni [[rudnik živega srebra Idrija]], ki je imel v upravi povsem poseben položaj, saj je Napoleon vanj polagal velika pričakovanja. Obrati na Hrvaškem in v Istri niso tvorili posebne skupine, temveč jih je mogoče obravnavati s Kranjsko. Obravnava se začne z Idrijo, katere razvoj se je močno razlikoval od drugih dveh skupin.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=48}}

===== Idrijski rudnik =====
{{glavni|Rudnik Idrija}}Idrijski rudnik je imel pod avstrijsko oblastjo izjemno privilegiran položaj. Gallois je pohvalno opisal avstrijski sistem upravljanja in menil, da prav ta pojasnjuje sloves rudnika. Njegova uprava je delovala skoraj kot samostojna oblast. Proizvodi rudnika so bili oproščeni vseh carin in so imeli zagotovljen trg v španskih rudnikih [[Južna Amerika|Južne Amerike]]. Rudarji so bili oproščeni vojaške obveznosti in jih je uprava oskrbovala po lastni ceni, saj območje zaradi skromnih naravnih razmer ni moglo zadostiti niti desetini potreb populacije.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=48}} Prebivalci idrijskega gospostva so bili oproščeni davkov in tlake, njihova edina obveznost pa je bila prevoz rudniških proizvodov po ceni, ki jo je določila uprava. Rudnik je imel tudi skladišče v Ljubljani, urad v Sisku za nabavo žita, premogovnik in steklarno v Zagorju. Kar zadeva proizvodnjo, statistika za leta 1807, 1808 in 1809 (v dunajskih centih po 56 kg) navaja naslednje količine:{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=48}}{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=49}}

* [[živo srebro]]: 3.431–65½, 3.812–11¼, 3.482–27
* cinober (vermilion): 692, 416–50, 444–29½
* blagi sublimat: 18–26, 12–37, 4–90
* [[cinabarit]]: 294–5, 275–5, 183–30
* [[Živosrebrov(II)-klorid|korozivni sublimat]]: 136–85, 547–12¾, 240–33
* [[Obarjanje|precipitát]]: 123–24½, 56–81½, 18–38{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=49}}

Število rudarjev je znašalo 929, 942 in 725.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=49}} Marmont je skupno letno vrednost proizvodnje ocenil na 1.500.000 frankov, čisti letni dohodek pa na 500.000 frankov. Gallois je Idrijo opisal kot kraj z 1.200 delavci, 600 upokojenci, 300 vajenci in pribl. 7.000 prebivalci, z obsežnimi gozdovi in infrastrukturo ter z letno bruto proizvodnjo živega srebra blizu 2 milijonov frankov in čistim dohodkom med 600.000 in 700.000 franki. Takšno je bilo stanje pred priključitvijo.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=49}}

Med vojno se je položaj precej poslabšal. Že aprila so vse zaloge prepeljali v skladišče v Ljubljani, nato pa na Dunaj. Francoske čete so Idrijo zasedle maja, začasno upravo pa je prevzela posebna državna uprava. [[Louis Toulon]], ki je bil zadolžen za začasno vodenje, ni bil uspešen in je celo 17. oktobra za kratek čas padel v ujetništvo med kmečkim uporom, ki so ga zaposleni kmalu zadušili. Na koncu je bil odpoklican.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=49}}

Ob priključitvi je bil rudnik v Idrija v zelo slabem stanju: delavci in uradniki niso prejeli plačila že od maja; zaostanek je znašal 72.311 goldinarjev; primanjkovalo je žita, prevozniki pa niso več hoteli delati. Nekdanji direktor ustanove [[Leopold von Passetzky]], ki je začasno vodil rudnik, je zaprosil za pomoč Dauchyja. Ta je 17. novembra poslal 30.000 goldinarjev v papirju, vendar so bili bankovci tako poškodovani, da jih ni bilo mogoče uporabiti za plačila. Šele 13. decembra je upravitelj ljubljanskega skladišča Alborghetti prejel od Dauchyja 150.000 goldinarjev za nakup žita v Sisku in 79.000 goldinarjev za plače. Prodaja proizvodov je bila dovoljena le z njegovim soglasjem.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=49}}

Prva prodaja je potekala 20. novembra; plačila so morala biti izvedena v gotovini ali s kratkoročnimi menicami po vnaprej določenih cenah (npr. za živo srebro 167 goldinarjev na cent, za cinober v kosih 175, v prahu 180 itd.).{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=49}} Odlok z dne 6. decembra, ki je prepovedal izvoz več kovin, je hkrati dovolil prost izvoz proizvodov iz Idrije in Zagorja. Vendar so bili ti ukrepi le začasni. 1 januarja 1810 se je stanje izboljšalo. Napoleon je v prepričanju, da lahko iz rudnika pridobi velike dobičke, Idrijo dodelil redu treh zlatih run (ki pa je obstajal le na papirju) in predvsem naložil posebni državni upravi odkup njenih proizvodov. S tem se je Idrija izognila usodi drugih ilirskih rudnikov: po letu 1809 ni več trpela pomanjkanja denarja, saj je redno prejemala potrebna sredstva, proizvodnja je potekala nemoteno, prodajo pa je prevzela država. Istega dne je začel veljati tudi nov tarif za plače in prevoze; država je za cent živega srebra plačevala 130 goldinarjev, za cinober pa 140, denar pa so iz Benetk dovažali z varovanimi prevozi. V istem letu so del avstrijskih uradnikov nadomestili Francozi. Leta 1810 je osebje rudnika štelo: 6 članov upravnega sveta, 28 administrativnih uslužbencev ter 337 delavcev v rudniku (med njimi 160 rudarjev), poleg tega še delavce v različnih spremljajočih dejavnostih – skupaj 542 oseb.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=50}}

Napoleon se je za Idrijo posebej zanimal tudi kasneje. 10. oktobra je pisal grofu Defermonu, naj poskrbi za ugodne pogodbe, pošlje iz Benetk 300.000 frankov za tekoče stroške, skladišči živo srebro v Trstu ter odkupi tudi tisto, ki ga je ilirska uprava prejela kot plačilo. Tako je razpolagal s približno 2000 centi živega srebra, katerih prodajo je nameraval uravnavati glede na razmere na trgu, da bi ohranjal ali celo zvišal ceno.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=50}} Ni presenetljivo, da se je ilirska vlada upirala temu, da bi izgubila to premoženje. Marmont je obiskal Idrijo in zahteval, da bi rudnik prešel pod ilirsko upravo, ob pogoju, da bi vsako leto določeno količino živega srebra izročali [[Red treh zlatih run|Redu treh zlatih run]]. Toda Napoleon Bonaparte se s tem ni strinjal. 13. oktobra je pisal [[Jacques Defermon des Chapelières|grofu Defermonu]], da morajo biti razmerja med ilirsko vlado in posebnim državnim skladom zaključena. Idrija je po njegovem v celoti pripadala temu skladu – od osvojitve do prenosa na red – in ni bila odvisna od ilirske uprave. 1.583 centov živega srebra, ki jih je prejela ilirska vlada, je bilo treba vrniti skladu v zameno za povračilo izplačanih sredstev. Sklad je lahko živo srebro hranil dalj časa; skupno naj bi razpolagal z 2815 centi živega srebra in 358 centi cinobra. Za živo srebro naj bi se plačalo 970.000 frankov, za druge proizvode 160.000 frankov, skupaj 1.130.000 frankov. Od tega bi morali 300.000 frankov poslati kot predplačilo rudniku in povrniti stroške ilirski vladi, preostanek pa razdeliti med sklad in red. Ko je Defermon dvomil, da bo rudnik prinesel 500.000 frankov, mu je Napoleon odvrnil: »Rudnik sem dal redu treh zlatih run; prinesel bo, kolikor bo pač prinesel.«{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=51}}

V Idriji je sicer še naprej veljal avstrijski upravni sistem, vendar je bilo treba pripraviti novo ureditev. 10. oktobra je Napoleon na posebno nalogo poslal generala grofa Lauristona, z glavnim ciljem, da v Idriji preuči upravo in pripravi nov pravilnik. Lauriston je 3. decembra poročal Napoleonu, da je osnutek predstavil velikemu kanclerju reda ter – podobno kot Gallois – pohvalil avstrijsko ureditev. Zato spremembe v novem pravilniku niso bile velike: francoska uprava v Idriji se ni bistveno razlikovala od avstrijske, razen v eni ključni točki – odpravljena sta bila davčna oprostitev in izvzetje iz vojaške obveznosti, privilegija, ki sta Idriji prej zagotavljala njen poseben položaj.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=51}}

Za generalnega direktorja rudnika v Idriji je bil 23. marca 1811 imenovan Gallois, ki je funkcijo nastopil 9. maja. V nastopnem govoru je predstavil nov pravilnik, ki je temeljil na prejšnjem avstrijskem sistemu – po njegovem mnenju ključnem za uspeh rudnika – ter na novejših izkušnjah. Gallois se je moral odpovedati svoji širši nalogi nadzora nad rudniki v drugih provincah, zaradi česar se je pritoževal, saj je s tem izgubil dodatne dohodke kot glavni inženir. Z odlokom 19. septembra 1812 je postal še župan Idrije. Županoval je do konca francoske oblasti v Iliriji. Sočasno sta bila druga inženirja, Lemaire in Leboullenger, poslana na druge naloge. 9. maja 1811 je bil za komisarja Reda treh zlatih run in nadzornika računov imenovan Andry d’Auberton. Med člani upravnega sveta sta bila tudi Krampelfeld, geodetski inženir, in Paysée, medtem ko je Wagner vodil steklarno v Zagorju.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=51}} Nova uprava je lahko delovala brez finančnih težav. Že na dan nastopa je pisal Gallois Laumondu, da je rudnik nedavno prejel 85.000 frankov, cesar pa mu je odobril še milijonsko posojilo. Napoleon je 24. junija zapisal, da bo idrijski rudnik uspešen, ker je posebni državni sklad zagotavljal potrebna sredstva, ter dodal, da bi podobno pomoč lahko prejeli tudi drugi rudniki – vendar v zameno za izdelke po razumnih cenah.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=51}} Ko je Bertrand julija obiskal Idrijo, je ugotovil, da rudnik deluje zelo živahno. Ob pogovorih z domačini pa se je izkazalo, da si ti želijo ponovne uvedbe starih privilegijev, zlasti davčne oprostitve in izvzetja iz vojaške obveznosti. Bertrand je odgovoril, da sta ti dve obveznosti temelj cesarstva in ju ni mogoče odpraviti, dopuščal pa je možnost, da si rudarji sami uredijo razporeditev teh bremen in izbirajo nabornike.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=51}}

Uprava rudnika je dala 1. oktobra v prodajo kože, volno in lepilo, ki so nastajali kot stranski produkti pri pakiranju živega srebra. Poskušala jih je tudi drugače uporabiti, npr. z izdelavo tkanine iz starih vrvi ali sukna iz volne, vendar so bili ti poskusi zaradi previsokih stroškov kmalu opuščeni.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=51}} Med novimi deli je bila junija 1812 zgrajena zapornica Andréossy, medtem ko drugi obrati niso doživeli sprememb. Odlok z dne 20. junija 1812, ki je dovolil prevoz proizvodov iz Trsta v Benetke, je bil povezan z vse večjo verjetnostjo vojne. Aprila 1813 je rudnik obiskal inšpektor Héron de Villefosse, ki je bil z upravo zadovoljen. Pritožbe proti direktorju Galloisu in upravi, ki jih je podal nadzornik računov Best (v 35 točkah), je ocenil kot neutemeljene. S tem je bil Best tudi odstranjen.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=53}}

Čeprav uprava ni imela večjih težav, je prodaja proizvodov povzročala skrbi. Martin-Michel-Charles Gaudin je že leta 1811 opozoril na velike zaloge (1.866 centov) in negotov izkupiček. Španska trgovina je letno obsegala pribl. 3.000 dunajskih centov, vendar je povpraševanje zamrlo. Pred odstopom ozemlja je Avstrija prepeljala še 12.000 dunajskih centov na Dunaj, od tam pa naprej v [[Amsterdam]], [[Hamburg]], [[Lübeck]], [[Frankfurt ob Majni|Frankfurt]] in [[Nürnberg]]. Za zagotovitev prodaje bi bilo po mnenju oblasti treba prepovedati tranzit prek francoskega carinskega območja, kot so to že storili v Italiji. 20. avgusta je odlok dovolil, da se ti proizvodi prodajajo v Trst. Najnižje cene za notranjo porabo (na dunajski cent, 56 kg) so bile določene: živo srebro 386,94 franka, cinober 387,50, korozivni sublimat 440,39, blagi sublimat 595,98, rdeči precipitát 495,34 in vermiljon 397,32; za licencirane kapitane in ladjarje pa so bile cene še višje.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=53}}

Carmine Lippi, član Neapeljske akademije znanosti,{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=53}} je 3. novembra 1811 poslal Napoleonu spis o ilirskih rudnikih. V njem je hvalil njihovo bogastvo, hkrati pa trdil, da so v zatonu in zapuščeni.{{Efn|Idrijski rudnik je označil kot najbogatejši in največji rudnik na svetu, ki naj bi v preteklosti oskrboval rudnike v Mehiki, Peruju in Braziliji z živim srebrom za pridobivanje srebra in zlata. Po njegovem naj bi bil rudnik od leta 1806 opuščen zaradi velikega požara, ki ga niso mogli pogasiti in so ga z gašenjem z reko Idrijco še dodatno zalili, kar naj bi povzročilo propad.
Na zahtevo Montaliveta je Laumond to popravil in pojasnil, da je Lippi slabo obveščen, saj so po požaru leta 1806 kmalu ponovno odprli rudnik, kjer je delalo pribl. 1200 delavcev.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=54}}}} Zapisal je tudi, da je bila Idrija dodeljena Redu treh zlatih run z ocenjenim letnim dobičkom 500.000 frankov, vendar je bilo zaradi vojne na morju prodajo težko izvajati, saj so bili običajni trgi (zlasti španski rudniki srebra) izgubljeni. Zato se je živo srebro kopičilo v skladiščih. Napoleon je to rešil tako, da je njegov državni sklad odkupoval proizvodnjo, da je rudnik lahko deloval naprej, čeprav z manj dobička kot v običajnih trgovinskih razmerah. T. i. »okoliščine« so bile v resnici posledica celinske zapore, ki so Idrijo odrezale od vsakdanjega trga.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=54}} Izdelki so se kopičili v skladiščih; kupcev ni bilo vse do 9. julija 1813, ko je Napoleon iz Dresdna pisal Eugènu, da ima v Benetkah za 5 do 6 milijonov funtov živega srebra. Dal mu je pooblastila da to živo srebro proda.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=54}} V zadnjih dneh Ilirije je bil rudnik z odlokom z dne 27. septembra 1813 prenesen pod upravo Legije časti, ki je prevzela premoženje reda treh zlatih run. Gallois je bil tako podrejen grofu Lacépèdu, takratnemu velikemu kanclerju in zakladniku Legije.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=55}}

Kar zadeva dejansko proizvodnjo v teh letih je znanih zelo malo podatkov, saj so bili arhivski dokumenti Idrije večinoma administrativne narave; gradivo naj bi bilo ob umiku leta 1813 odpeljano in se je domnevno izgubilo. [[Antoine-Marie Héron de Villefosse|Héron de Villefosse]] je v delu ''La richesse minérale'' (1822) navedel, da je proizvodnja leta 1812 znašala 4.832 dunajskih centov živega srebra, leta 1813 pa pribl. 5.000 dunajskih centov, ter da je bilo zaposlenih 750 rudarjev in 310 gozdarjev. [[Peter Hicinger]] je na podlagi ustnega izročila poročal, da je bila proizvodnja v teh letih celo višja, do 12.000 dunajskih centov letno, kar kaže, da naj bi prekomerno izkoriščali rudnik.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=55}} V statistiki, ki jo je Gallois poslal Laumondu in je zajemala prvih osem mesecev leta 1813, so prihodki pridobljeni iz kreditov, odprtih pri državnem skladu (''domaine extraordinaire''), znašali 400.000 frankov, odhodki 452.864,90 frankov, vrednost proizvodov, izročenih državnemu skladu, pa 1.237.953,93 frankov. Čisti dobiček je znašal 783.089,84 frankov. Delavcem, upokojencem in zaposlenim je bilo še dolgovano 71.303,28 frankov; zaloge v skladišču so bile ocenjene na 231.309,90 frankov. Po odbitku dolgov se je izguba zaradi proizvodov, ki so ostali pri Avstrijcih, zmanjšala na 160.006,62 frankov. Neposlana je ostala predvsem proizvodnja druge polovice avgusta in septembra. Na zalogi so bili še žito in druge oskrbovalne dobrine v vrednosti 128.940,23 frankov.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=56}} Kljub tem izgubam je osem mesecev poslovanja izkazovalo dobiček, ki je presegal 800.000 frankov, ocenjenih za celotno leto. Vendar je bil, kljub Napoleonovemu posebnemu interesu za rudnik, predvsem zaradi celinske zapore, finančni rezultat Idrije le navidezno aktiven, dejansko pa pasiven, saj je šlo predvsem za prerazporeditev izgub.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=56}}

V zadnjih dneh so se za umik pričeli nemudoma. Gallois je 28. septembra odredil odpošiljanje 444 dunajskih centov živega srebra in 110 centov cinobra v Gorico (minerali so ostali v Idriji), 29. septembra pa je rudnik zapustil skupaj z uradniki in arhivom ter odšel proti [[Treviso|Trevižu]]. Kljub temu je bilo skoraj dva milijona vrednosti proizvodov rešeno in prepeljano v Benetke po zaslugi konzula Seguierja iz Trsta.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=55}} 1. oktobra so Idrijo ponovno zasedli Avstrijci. Našli so material v vrednosti 113.483 goldinarjev, ob neporavnanih obveznostih v višini 26.409 goldinarjev. Pomanjkanje žita je povzročilo, da sta v prvih štirih mesecih ponovne avstrijske uprave v Idriji vladala lakota in bolezen; nato se je stanje postopoma izboljšalo.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=55}} Po odpravi glavne ovire – celinske zapore – je rudnik ponovno zaživel. Leta 1814 je avstrijski veleposlanik v Londonu, [[Maximilian von Merveldt|grof Merveldt]], poročal, da za Idrijo ni nevarne konkurence med rudniki živega srebra.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=56}}

===== Rudarska in metalurška dejavnost na Koroškem =====
V razvoju koroških državnih svinčenih rudnikov se je izmenjalo več obdobij. Do pomladi 1810 se ilirska uprava z njimi ni resneje ukvarjala, kar je povzročilo zaostanke pri plačah delavcev. Nato jih je obdavčila na podlagi avstrijskih privilegiranih ocen, ki so bile po spremembi režima neustrezne. Sledila je kriza, zaradi česar je prodaja skoraj zastala, obrati pa so bili ogroženi zaradi pomanjkanja sredstev. Ilirska vlada ni razpolagala z zadostnimi finančnimi viri, zato so bili rudniki in metalurški obrati preneseni pod državni sklad  ki je zagotavljal financiranje in odkup proizvodnje. Nazadnje so te napake prepoznali. Izredna pomoč je poravnala zaostale dolgove, rudnike in metalurške obrate na Koroškem pa so zaupali izrednemu domeniju, ki je imel dovolj sredstev za njihovo obratovanje. Izredni domenij in vojni minister sta morala odkupovati njihove proizvode, ker drugih kupcev ni bilo.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=57}}

Zasebni železovi rudniki na Kranjskem so trpeli zaradi iste najhujše težave, pomanjkanja trgov, poleg tega pa niso mogli računati niti na toliko pomoči kot državni in so zato večinoma prenehali delovati. Pri metalurgiji je bilo drugače: državne in zasebne obrate je bremenilo pomanjkanje surovin, zlasti bakra in surovega železa. Stanje so še poslabšali stranski vzroki, kot so upravne napake, podražitev lesa, združevanje špekulantov itd.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=57}}

Za prvo obdobje imamo le nekaj naključnih in začasnih ukrepov. Prvi je že omenjeni Dauchyjev odlok z dne 6. decembra 1809: izvoz svinca, železa itd. je bil v Avstriji prepovedan, v Italiji pa dovoljen. Avstrijska vlada pa je kmalu prepovedala uvoz surovega železa iz Spodnje Koroške v Zgornjo Koroško, kar je pozneje imelo zelo neugodne posledice. 2. februarja 1810 je intendant Moussaye na prošnjo Pretnerja, ki je bil upravitelj rudnika v Plajberku, odobril 40 % zvišanje plač od 1. januarja dalje, ki naj bi se krilo iz prihodkov od prodaje, ki jo je tudi dovolil. Ker je v Plajberku primanjkovalo denarja, je 28. marca poslal 3.000 goldinarjev in napovedal še 4.000 za naslednji dan, vse v bančnih bonih, ter prenesel Dauchyjevo obljubo, da bo aprilsko plačilo izplačano v gotovini po tečaju pred letom 1806. Rabelj je bil prevzet v ilirsko posest 23. marca. Njegova uprava je bila dobila plačilo v višini 11.547 goldinarjev, katerega povračilo je ilirska vlada zahtevala do 29. decembra.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=57}}

Rudnik Plajberk, med [[Drava|Dravo]] in [[Zilja|Ziljo]], rudnik svinca in kalamina je bil v eni petini v državni lasti in v štirih petinah v lasti delničarjev. Veljal je za enega izmed pomembnejših rudnik svinca v Evropi. Imel je 36 talilnih peči in letno proizvodnjo 34.000 dunajskih centov svinca (po 56 kg), od katerih je 6.000 pripadalo državi, 28.000 pa delničarjem. Na ta delež je država pobirala še 7,5 % v naturi oz. 2.100 centov, tako da je delničarjem ostalo 25.900 centov. Cena centa svinca je takrat znašala od 18 do 20 goldinarjev, v povprečju 19; stroški proizvodnje in uprave so znašali 13 do 14 goldinarjev, zato je dobiček znašal pribl. 5 goldinarjev na cent. Skupna vrednost proizvodnje je bila 646.000 goldinarjev oz. 1.666.680 frankov; državni dobiček pa 76.200 goldinarjev oz. 196.596 frankov.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=58}} Pri kalaminu je letna proizvodnja znašala 5.000 centov in je bila rezervirana za državo, ki ga je odkupovala po 1 goldinar in 15 krajcarjev (proizvodna cena), nato pa ga je po isti ceni prodajala cesarskim cinkovim talilnicam. Vendar je bil tukajšnji kalamin slabše kakovosti kot tisti iz Jauckna ali Rablja, saj je vseboval nekaj svinca, kar je poslabšalo kakovost medenine.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=58}} Rudnik je imel tudi gozdove, ki so bili deloma že izkrčeni, les pa je pridobival predvsem iz treh sečnj. V njem je delalo 1.500 delavcev, od katerih je bilo 300 zaposlenih neposredno pri državi. Upravo so sestavljali štirje člani, med njimi direktor Pretner, ki ga Gallois opisuje kot inteligentnega in zelo delavnega.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=58}} Skupna vrednost obrata je bila ocenjena na 2.000.000 frankov, pripravljalna dela, potrebna za izkoriščanje, pa so zahtevala 12.000 goldinarjev mesečno. Avgusta 1810 pa so bila ta dela opuščena.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=58}}

Cinkarna v Jaucknu in cinkarne v Greifenburgu, Großkirchheimu in Lainachu so bile združene pod eno upravo. Jaucken, na levem bregu Drave, je bil v dveh devetinah v lasti barona Charlesa de Liechtensteina, preostanek pa je pripadal državi. Rudnik je imel dve peči in je letno proizvedel od 900 do 1.000 centov kalamina.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=58}} Zaposloval je 26 do 29 delavcev ter enega mojstra. Rudnik sam ni ustvarjal dejanskega dohodka; dobiček je izviral iz cinka v topilnici. S pomočjo kalamina (cinkovega oksida) in rdečega bakra so izdelovali medenino oz. rumeni baker po novem postopku, ki so ga v večjem obsegu prvič uporabili v Greifenburgu in s katerim so kalamin neposredno reducirali v cink. Ta cink je veljal za čistejšega od angleškega. Izumitelj je bil Dillinger, ki je bil tedaj rudarski svetnik pri Dvorni zbornici na Dunaju.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=59}}

Greifenburg v [[Dravska dolina v Avstriji|Dravski dolini]] je imel dve topilnici s 18 pečmi, ki sta letno porabili do 12.000 centov kalamina in proizvedli 4.000 centov cinka, torej 33 %. Toda Plajberk, Rabelj in Jaucken skupaj so tedaj letno proizvajali le 9.000 centov. Za les je topilnica sklenila tri pogodbe z različnimi lastniki. Zaposlovala je 112 delavcev, uprava je štela tri člane, direktor pa je bil Bohr.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=59}} Großkirchheim, ustanovljen leta 1798 in ležeč blizu konca doline Mölltal, je imel topilnico s šestimi pečmi. Največja poraba je bila leta 1805, ko je znašala 5.600 centov kalamina in 1.458 centov cinka. Les je večinoma prihajal iz cesarskih gozdov. Großkirchheim je zaposloval 71 delavcev.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=59}} Lainach, prav tako v Mölltalu, blizu obervellahških bakrenih rudnikov, je bil ustanovljen tri leta prej in še ni bil dokončan. Imel je dve dokončani peči in dve v gradnji. Lahko bi porabil 1.000 centov kalamina in 300 centov cinka, vendar bi bilo treba peči dokončati. Imel je 39 uslužbencev in delavcev. Okoliški gozdovi so pripadali državi in so bili v najemu pri grofu Theodoru Batthyányju, lastniku obervellahških bakrenih rudnikov.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=59}} Te tri topilnice so skupaj imele 26 peči, porabile 18.000 centov kalamina in 5.800 centov cinka ter zaposlovale 222 uslužbencev in delavcev. Letna proizvodnja kalamina v rudnikih je znašala 9.000 centov (Plajberk 5.000; Rajbelj 3.000; Jaucken 1.000), zato ni zadoščala za potrebe topilnic.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=59}} Dobiček je pri vsakem centu cinka znašal 8 goldinarjev (proizvodna cena od 27 do 28 goldinarjev, prodajna od 35 do 36 goldinarjev); pri 3.000 centih to pomeni 24.000 goldinarjev oz. 61.920 frankov. Ob odštetju povprečja desetletnega dela je to dalo 15.860 goldinarjev oz. 40.919 frankov, kar ustreza čistemu dobičku 8.140 goldinarjev oz. 21.000 frankov. Gallois je ocenil, da je bila edina pomanjkljivost tega postopka precejšnja poraba goriva. Großkirchheim je bil bolj oddaljen od rudnikov, vendar je bil tam les cenejši; Lainach pa je bil najugodnejše umeščen glede stroškov dela in lesa.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=59}}

Rudnik svinca in kalamina v Rablju, v [[Ziljska dolina|Ziljski dolini]], se je nahajal na visoki nadmorski višini. S tem je bil izpostavljen hladnim deževjem in snegu, tako da je poletje trajalo le približno 15 dni. Vlada je izkoriščala le en žilni sloj, ki je veljal za neizčrpen ter za najbolje urejen in najpomembnejši v Evropi. Prisotnih je bilo tudi več nahajališč [[Galenit|galenita]] ([[Svinčev(II) sulfid|svinčevega]] [[Svinčev(II) sulfid|disulfida]]).{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=60}} Druge dele rudnika so izkoriščali tudi Cyprien Strugel, posestnik iz Trbiža, in Maggauer, vendar je bil notranji del rudnika zapostavljen. Ker se je bogata žila poglabljala, je bilo izkoriščanje treba nadaljevati s jaški. Spodnja raven je že zahtevala črpanje vode s pomočjo ročnih črpalk; bila bi potrebna namestitev stroja za zmanjšanje stroškov. Rudnik je imel talilnico s 7 peči in 3 kovačnice. Uprava je štela 7 uslužbencev (direktor je bil Hübner), delalo pa je 434 delavcev. Delavci so bili deloma iz Goriške in Benečije, živeli so v okolici brez družin; domov so odhajali v soboto popoldne in se vračali v ponedeljek zvečer.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=60}} Ruda v Rajblju je bila močno pomešana z blendom in apnenčasto jalovino, kar je oteževalo separacijo in zahtevalo večjo porabo lesa. Letna proizvodnja je znašala 6.000 centov svinca in 3.000 centov kalamina. Cent svinca je bil vreden 18 goldinarjev, cent kalamina (v štirih vrstah) pa v povprečju 3 goldinarje. Po obrčanu proizvodnih stroškov v višini 101.000 goldinarjev oz. 260.580 frankov je ostal dobiček 16.000 goldinarjev oz. 41.280 frankov, kar je bilo približno polovico manj kot v Plajberku, kar kaže, da je bil Rajbelj slabše umeščen.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=60}}

Topilnica in cesarska medeninasta manufaktura v [[Lienz|Lienzu]] sta bili v dveh devetinah v lasti barona Charlesa de Liechtensteina, preostanek je pripadal državi. Obrat je vseboval topilnico, valjarno ter tri žičarne in je zaposloval 96 delavcev. Letno je porabil 1.000 centov bakra in 1.200 centov kalamina ter proizvedel 1.320 centov medenine in 200 centov odpadkov in ostankov. Skupna vrednost proizvodnje je znašala 84.640 goldinarjev oz. 181.971 frankov, stroški 147.840 goldinarjev{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=60}} oz. 317.856 frankov, dobiček pa le 7.920 goldinarjev oz. 17.028 frankov, kar pomeni približno 6 goldinarjev na cent medenine. Lienz je bil glede na vložena sredstva razmeroma skromno donosen in se je lahko vzdrževal le z državno podporo ter povezavo z drugimi produktivnejšimi državnimi obrati. Dela so bila avgusta 1810 ustavljena; za šestmesečno proizvodnjo je bil potreben zalog bakra v količini 400 do 500 centov. Leta 1808 je manufaktura proizvedla 84 centov medeninastih izdelkov.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=61}}

Gallois je predlagal združitev šestih velikih obratov (Plajberk, Rajbelj, Greifenburg z Jaucknom, Großkirchheim, Lainach in Lienz) pod eno upravo. Ta bi omogočila preživetje pribl. 2.300 delavcev ter zagotovila oskrbo Lienza z bakrom v zameno, saj je Nemčija potrebovala svinec. Kasneje bi Lienz lahko izkoriščal tudi bakrene rudnike v Trgovi, v Vojaški krajini.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=61}}

Poleg teh večjih državnih obratov je bilo v Zgornji Koroški še veliko manjših rudnikov v zasebni lasti. Med njimi so že omenjeni: zlato v Großkirchheimu, svinec v Rublachu, galun v Greifenburgu, marmor v Vrbi, železo v Kremsbrücku, Eisenstrattenu, Muti in Pontabelju, svinčevo-srebrna ruda v Paternionu, baker v Fragantu in Kerschdorfu, živo srebro v Döllachu in Reichenauu ter antimon in arzen v Lasingbergu. Ti rudniki so imeli 56 peči, skupaj z obrati pa jih je bilo 96; od teh jih je bilo leta 1809 27 neaktivnih. Kovačnice so bile dobro oskrbljene z lesom, vendar so morale surovo železo uvažati iz okrožja Celovec, saj okrožje Beljak za to ni zadostovalo.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=61}}

Generalni intendant je 27. januarja 1811 odredil prodajo 1.500 centov svinca iz Rablja in 300 centov cinka iz Greifenburga, z javnim oglasom v Uradnem telegrafu v Trstu in Celovcu. Na prodajo, ki je bila razpisana za 15. februar, pa se ni nihče prijavil, čeprav jo je upravnik Rablja nestrpno pričakoval.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=62}}

Delavci so že želeli zapustiti rudnike in oditi v Avstrijo. Intendant Koroške Wilcher je generalnemu intendantu poslal peticijo delavcev iz Rablja, ki od decembra niso bili plačani in so obupano prosili za pomoč vlade. Zaradi nizkih plač so živeli iz dneva v dan in pogosto kupovali na kredit, da bi plačevali ob koncu meseca. Zaradi vojne je delo več mesecev mirovalo, kar je povzročilo dodatno zadolževanje.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=62}}

==== Druga{{Efn|izvzemši Idrijo}} rudarska in metalurška dejavnost na Koroškem in Kranjskem ====
Skupina rudnikov in obratov v Kranjski je kazala precej drugačno podobo. Sestavljalo jo je 26 obratov, ki so bili vsi v zasebni lasti, predvsem barona Zoisa, [[Leopold Ruard|Leopolda Ruarda]] in [[Turjaški|Turjaškega]] kneza, poleg tega pa je vključevala tudi državni rudnik rjavega premoga v [[Zagorje ob Savi|Zagorju]]. Med zasebnimi obrati je bilo 10 železovih rudnikov: v Javorniku, [[Bohinjska Bistrica|Bohinjski Bistrici]], [[Sava, Litija|Savi]], [[Pasjek|Pasjeku]], Dvoru, [[Kamniška Bistrica, Kamnik|Kamniški Bistrici]], [[Železniki|Železnikih]], [[Kropa|Kropi]], [[Kamna Gorica|Kamni Gorici]] in [[Zagradec, Ivančna Gorica|Zagradcu]].{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=61}} Osem fužin je delovalo v Beli peči–[[Bela Peč, Trbiž|Fužinah]], [[Tržič|Tržiču]], [[Retnje|Retnjem]] in Gornji Kokri. V Tržiču je bila tudi orodjarna. Poleg tega so bile tri svinčene mine v Radečah, Savi in [[Rudnik Knapovže|Knapovžah]] ter štiri rudniki rjavega premoga v Zagorju in pri Goleku pri Mirni. Ti obrati so zaposlovali 4.367 delavcev. Vrednost prodaje je znašala 426.956 goldinarjev oz. 1.122.895 frankov, stroški proizvodnje 414.775 goldinarjev oz. 1.090.858 frankov, čisti dobiček pa 12.181 goldinarjev oz. 32.037 frankov. Proizvajali so predvsem jeklo, železne palice, žeblje, kose in sekire.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=62}} Državni rudnik v Zagorju je letno proizvedel 30.000 centov premoga. Tamkajšnja tovarna, ustanovljena za oskrbo Idrije z ustreznimi posodami, pa je leta 1808 prodala premog, steklo, opeko, železo itd., v vrednosti 99.629 goldinarjev, medtem ko so stroški znašali 93.621 goldinarjev, dobiček pa 6.008 goldinarjev oz. 13.129 frankov. V obratu je bilo zaposlenih 60 delavcev in 13 uslužbencev.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=62}}

K tem kranjskim rudnikom je treba dodati še istrske rudnike rjavega premoga v [[Krapan|Krapanu]] in v gozdu v Lipici, ki so pripadali rafineriji sladkorja v Reki, ter v civilni Hrvaški rudnik bakra v Samoboru (v zasebni lasti, ki pa je bil takrat že opuščen). Ilirska vlada je komaj začela spoznavati svoje rudnike, ko so se že v začetku leta 1811 pojavile težave. Prva med njimi, podobno kot v Idriji, so bili zaostanki pri plačilih, pri čemer je najšibkejši rudnik Rabelj trpel prvi. Generalni intendant je zato 27. januarja 1811 odredil prodajo 1.500 centov svinca iz Rablja in 300 centov cinka iz Greifenburga. Prodaja naj bi potekala v Trstu in Celovcu.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=62}} Vlada je najprej poskušala zagotoviti denar prek prodaje zalog. Toda na prodajo, razpisano za 15. februar, ni prišel nihče, čeprav jo je upravnik Rablja nestrpno pričakoval. Delavci so že hoteli zapustiti delo in oditi v Avstrijo. Koroški intendant Wilcher je generalnemu intendantu poslal peticijo delavcev iz Rablja, ki od decembra niso bili plačani in so obupano prosili za pomoč vlade. Zaradi nizkih plač so se komaj preživljali in večinoma kupovali na kredit, da so lahko poravnali dolgove ob koncu meseca. 'Vojno stanje je delo več mesecev prekinilo, zato so se morali še dodatno zadolžiti.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=62}} Izgube so utrpeli tudi zaradi devalvacije valute. Dobavitelji so zdaj dostavljali le še ob predplačilih. Tako jim ni preostalo drugega kot izselitev ali pa smrt na kraju samem. Peticijo sta podprla tudi Gallois in njihov direktor Hübner. Cena svinca je bila tedaj pri prodaji 14 goldinarjev, Hübner pa je trdil, da bi bilo pri prodaji na drobno mogoče doseči 15 do 16 goldinarjev. Wilcher je zato predlagal, naj se direktorjema v Rablju in Plajberku dovoli prodaja na drobno.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=63}}

Sledil je rudnik v Plajberku. Že 12. marca je Gallois pripravil poročilo o zaskrbljujočem položaju državnih svinčevih rudnikov na Zgornjem Koroškem, v katerem je pojasnil vzroke njihovega nazadovanja in predlagal ukrepe za obnovitev nekdanje uspešnosti. Pod avstrijsko upravo je država odkupovala celotno proizvodnjo svinca in jo pošiljala na Dunaj. Sama je določala odkupno ceno tako, da so rudniki poslovali z dobičkom, hkrati pa je prevzemala tudi prodajo presežkov nad vojaškimi potrebami. V vojnih časih je celo prepovedovala zasebno trgovino s svincem, zato cena nikoli ni padla pod njegovo dejansko vrednost.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=63}} Po priključitvi Iliriji so bili državni rudniki prvič prepuščeni tržnim razmeram. Cena svinca je padla z 20 na 13 goldinarjev za cent, medtem ko so proizvodni stroški znašali 15 goldinarjev.{{Efn|Tj. pomenilo izgubo dveh goldinarjev na vsak proizvedeni cent}} Zasebni lastniki so bili prisiljeni – tako kot država – prodajati po tej ceni, da bi lahko poravnali zaostale plače delavcev. Več zasebnih rudarskih podjetij je že odpuščalo delavce. Ti niso v državnih rudnikih prejeli plačila že tri mesece in so načrtovali zapustiti delo. Nekateri so odšli v druge dežele Avstrijskega cesarstva in [[Renska zveza|Renske zveze]]. Gallois je menil, da bi bilo mogoče propadanje teh dveh rudnikov ustaviti le z vrnitvijo k nekdanjemu avstrijskemu sistemu: državi bi bilo treba ponovno zagotoviti nadzor nad odkupom in prodajo svinca in s tem njegovo stabilno ceno. Predlagal je ustanovitev osrednjega državnega skladišča, iz katerega bi se svinec prodajal naprej, rudniki pa bi bili za svoje dobave sproti plačani.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=63}}

Za lokacijo takega skladišča je predlagal [[Savona (pokrajina)|Savono]], saj so nove ceste olajšale promet, pristanišče je omogočalo pomorski izvoz, bližina [[Aleksandrija|Aleksandrije]] pa je odpirala pomembne trgovske priložnosti. Po njegovem mnenju bi tamkajšnje številne lončarske delavnice same odkupile za okoli 100.000 frankov svinca, preostanek proizvodnje pa bi bilo mogoče prodati v [[Genova|Genovo]], [[Marseille]], [[Nica|Nico]] in [[Toulon]]{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=63}} za potrebe vojne proti Španiji. Po Galloisovem mnenju državi sploh ne bi bilo treba odkupovati celotne proizvodnje; že odkup polovice svinca bi zadostoval za stabilizacijo tržne cene. Opozarjal pa je, da bodo brez takšnega ukrepa rudniki v največ šestih mesecih propadli.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=64}} 

Zaskrbljujoči položaj se je še naprej slabšal. Uprava je postopoma ugotavljala nove vzroke stiske: pomanjkanje trgov na nemški strani, neenakomerna razdelitev sredstev od prodaje ter za koroške in kranjske rudnike še stroški lesa, nabor, davki in carine.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=64}} Pod avstrijsko upravo so rudniki imele določene privilegije: država jim je odstopila uporabo državnih gozdov, rudarje oprostila vojaške službe, davek omejila na 4 krajcarje, pozneje na 8 krajcarjev v papirju na cent, izvozne dajatve za železo pa na 1,5 krajcarja na cent. Ilirski rudniki so torej uspevali predvsem zaradi teh avstrijskih olajšav in prostega dostopa do morja.
Francoska uprava je te ugodnosti odpravila. Les iz državnih gozdov je bilo treba kupovati, sicer po nizki, vendar višji ceni kot prej; davek 8 krajcarjev je bilo treba plačevati v denarju; izvozna dajatev za železo v palicah je narasla na 20 krajcarjev namesto 1,5; žebljarne so za sod ob izvozu plačevale 36 krajcarjev namesto 7,5. Poleg tega so bile uvedene še nove dajatve: patentni davek za lastnike fužin, dodatni patentni davek na stavbe na podlagi namišljene najemnine ter zemljiški davek na zemljišča obratov, ki je bil prej odpravljen.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=64}} Tudi odprava vojaške oprostitve je imela posledice: del delavcev je odšel na Štajersko, zato se je delovna sila podražila. Posledice so se hitro pokazale po vsej deželi; cena železa v Trstu je že padla pod proizvodne stroške, zato so lastniki fužin začeli ustavljati delo in zapirati obrate v pričakovanju boljših razmer.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=64}}
Aprila sta bili zaradi pomanjkanja finančnih sredstev likvidirani topilnici v Großkirchheimu in Lainachu.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=65}}

Položaj je postal tako kritičen, da so morali poiskati izredno pomoč. Wilcher in Gallois sta od generalnega intendanta zahtevala začasno finančno pomoč, ta pa jima je svetoval, naj se neposredno obrneta na Marmonta, ki je bil tedaj že v Parizu. V prošnji z dne 15. aprila sta zaprosila za posojilo v višini 300.000 frankov iz cesarske zakladnice. Menila sta, da bi s tem zneskom lahko v treh mesecih poravnali dolgove, v šestih mesecih pa povrnili vložena sredstva in ponovno zagotovili dobičkonosnost rudnikov. Marmont je v navodilih svojemu nasledniku Bertrandu zapisal, da so dolgovi 1. aprila znašali 180.000 frankov, tekoči mesečni izdatki pa ok. 60.000 frankov.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=65}}{{efn|Če ne bi ukrepali, bi dolgovi do 1. maja narasli na 240.000 frankov, do 1. junija pa že na 300.000 frankov. Zato je tudi sam predlagal posojilo, sicer v višini 200.000 frankov, ter večjo svobodo pri prodaji rudarskih proizvodov.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=65}}}} Po njegovem mnenju so trgovci izkoriščali stisko uprave in z dogovarjanjem umetno zniževali odkupne cene, medtem ko so delavci zaradi pomanjkanja in lakote kradli rudarski material. Minister Montalivet je 20. maja podprl predlog za posojilo 200.000 frankov koroški rudarski upravi.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=65}} Vojno ministrstvo je medtem že odkupilo svinec v vrednosti 100.000 frankov, vendar je dejanski izkupiček znašal 98.970 frankov. Rudarska uprava je prejela le 48.970, preostalih 50.000 frankov pa je bilo nakazanih v državno blagajno. Julija je Napoleon odredil še en odkup svinca za potrebe vojnega ministrstva v vrednosti 100.000 frankov. Po dolgotrajnem dopisovanju med Bellevillom, Bertrandom, Montalivetom in Laumondom je bilo 7. avgusta 1811 posojilo v višini 200.000 frankov dokončno odobreno.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=65}}

== Statistika ==
Odstop Ilirije Napoleonu je povzročil več statističnih podatkov o njej. Marmont, ki je postal njihov prvi guverner, je takoj zahteval informacije od [[Janez Filip Cobenzl|Janeza Filipa grofa Kobencla]]. Cobenzl mu je poslal kratek spis, v katerem se je opravičil, da ne ve več, kot je oktobra 1809 obvestil Napoleona. Avstrija je naročila statistično raziskavo svojih odstopljenih provinc, Bergk pa je statistične podatke objavil v svojih Betrachtungen.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=8}} Francoski uradnik, revizor Hautefort, je sestavil zelo podroben Statistični esej o Ilirskih provincah (''Essai de statistique sur les Provinces Illyriennes''), vendar kaže, da je bil narejen brez neposrednega poznavanja regije, zgolj z zbiranjem tiskanih dokumentov. Kasneje sta Demiani in Woltersdorf objavila svoji statistični deli o Iliriji, vendar Woltersdorfovo delo trpi zaradi iste pomanjkljivosti kot Hautefortovo. Nazadnje je Toussaint, šef policije v Iliriji, sestavil kratko statistično poročilo o Kranjskem, A. Gallien pa v Zadru spomine o Dalmaciji. Po teh statistikah je bila skupna površina Ilirije 54.998 km², od tega tretjino neobdelane zemlje. Prebivalstvo Ilirije je štelo nekaj več kot milijon in pol prebivalcev, sestavljeno iz več narodnosti: Slovenci na Koroškem, Kranjskem, Goriški, Istri; Nemci na Koroškem in Kranjskem; Italijani v Goriški, Istri, Dalmaciji; Hrvati v Istri, Dalmaciji, Dubrovniku in na obeh Hrvaških.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=8}}

Za čas Ilirskih provinc ni mogoče pričakovati statističnih podatkov o različnih narodnostih; obstaja pa statistični podatki o verski opredelitvi, z dne 20. marca 1813 z naslednjimi številkami: [[katoličani]] 1.312.955, [[pravoslavci]] 224.418, [[Protestantizem|protestanti]] 15.785, reformirani 206, [[Judje]] 2.736; skupno je bilo preštetih 1.556.000 ljudi. Ker je v teh državah narodnost običajno sovpadala z versko pripadnostjo, lahko domnevamo, da je katoličanstvo pomenilo [[Slovenci|Slovenca]], [[Hrvati|Hrvata]] in [[Italijani|Italijana]]; luterani in reformirani [[Nemci|Nemca]]; pravoslavni [[Grki|Grka]] in [[Srbi|Srba]]. Večino prebivalstva so sestavljali Slovenci in Hrvati, manjšino Nemci in Italijani. Že v Iliriji so bile jezikovne razlike boleče očitne v upravi, začenjalo se je narodno prebujenje in država je bila daleč od narodne ali etnične enotnosti.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=9}} Tudi ustava in uprava teh provinc sta bili precej raznoliki; Nekatere, kot so Koroška, ​​Kranjska in avstrijska Istra, so imele avstrijski sistem; druge, kot sta civilna Hrvaška in Reka, ogrski sistem; v nekdanji beneški Istri je bil to italijanski sistem; v Dalmaciji in Dubrovniku francoski sistem; in nazadnje je bila vojaška Hrvaška pod vojaško upravo. Ilirija torej tudi ni predstavljala politične enote. Že samo ime Ilirija je bilo zgodovinski ostanek: spominjalo je na [[Iliri|Ilire]] iz antike, prve prebivalce teh provinc, in poudarjalo identiteto ozemlja. Po razlagi [[Melita Pivec Stele|Melite Pivec Stele]] je tako ustvarjalo lažno enotnost. To so poskušali izkoristiti tudi za politične koristi, da bi Ilirijo spremenili v središče privlačnosti za vse južne Slovane. Ker te Ilirske province niso imele geografske, gospodarske, politične ali narodne enotnosti, so bile resnično nekoherenten konglomerat, ustvarjen izključno po Napoleonovi volji.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=9}}

== Uprava ==
Za finančno organizacijo provinc je bil, z odredbo z dne 21. oktobra 1809{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=13}} zadolžen [[Hue-Jacques-Édouard Dauchy]]. [[Nicolas François, grof Mollien|Mollien]] je v svojih ''Spominih'' zapisal, kako je Napoleon želel, da se ta organizacija izvede. Nameraval je, da bi bila dobro urejena, z enakomerno porazdeljenimi in enotnimi davki po vsej državi, z enakimi stopnjami, enakimi pravili itd. Verjel je, da osvojena provinca ne bi smela obžalovati svojih nekdanjih gospodarjev, ki je niso zaščitili. In »Ilirija je res brez truda kmalu pokazala videz nekdanjega francoskega oddelka v svoji upravi in ​​celo v svoji zakonodaji, metamorfoza pa je bila že precej napredovala do Napoleonove vrnitve v Francijo, ki je precej tesno sledila njegovemu münchenskemu pismu.« To je bila zelo dolgoročna sodba. Dejansko sploh niso šle tako hitro in francoski videz Ilirskih provinc je bil sprva le zunanji; potem pa je bilo res vse videti podobno, celo plakete postilionov.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=14}}

Prva začasna organizacija je Ilirske province razdelila na 10 intendancij, vendar je delno še vedno dopuščala, da avstrijski zakoni ostanejo v veljavi. V tem obdobju so intendanti vrnili številne dokumente z opombo: &quot;obravnavati je treba po zakonih in običajih države.&quot; Iz tega sobivanja avstrijskih in francoskih upravnih oblik sta se neizogibno pojavili zmeda in konflikti. O tej temi imamo zabavno pismo tržaškega intendanta Arnaulta, naslovljeno 12. oktobra 1810 na njegovega strica, grofa Regnaulta, ki opisuje kaos: uprava je vsebovala mešanico avstrijskega in francoskega sistema; uvedeni so bili neposredni davki tam, kjer prej niso obstajali; [[fevdalizem]] je bil ''de iure'' odpravljen, vendar so pravice zemljiških gospodov še vedno obstajale; carina je bila najbolj pomanjkljiv del uprave in bo vodila v propad trgovine; finance so v obupnem stanju; plače vojakov zamujajo več mesecev; niti zaposleni niti [[Upokojitev|upokojenci]] niso prejeli dohodkov že osem mesecev; Pri dobaviteljih so nastali precejšnji dolgovi in ​​v tej opustošeni državi se je treba zateči k prisilnim posojilom, ki le začasno odpravljajo popolno pomanjkanje sredstev in popolnoma uničujejo zaupanje. Šele ko bo uprava enotna in redna, bo obstajal [[proračun]].&quot;{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=14}}  

Arnault se je pritožil, da so intendanti deležni kritik zaradi svoje starosti, saj je bila večina zelo mladih revizorjev. Glede te zadnje točke je Napoleon že 17. julija pisal Clarku, da je v Iliriji preveč revizorjev, da bi moral Marmont odpustiti polovico in da bi lahko za upravo postavili domače ljudi. Ti prvi intendanti so bili kasneje dejansko delno zamenjani; toda tudi med njihovimi nasledniki so bili domačini (zelo) redki.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=15}} V tem poskusnem obdobju se je pripravljala končna organizacija, vendar je ilirska delegacija, ki je bila spomladi 1811 na Marmontovo pobudo poslana v Pariz, imela nanjo malo vpliva. Ko je bil Napoleon obveščen o prihodu teh delegatov, je [[Michel Gaudin, duc de Gaëte|Gaudina]] prosil, naj pojasni njihova pooblastila, njihov namen, kdo jih je imenoval, njihove želje in njihovo vlogo. To kaže, da je bila pomembna vloga, ki so jim jo včasih pripisovali, zgolj simbolična, razen delegatov Vojaške Hrvaške. Odlok z dne 15. aprila 1811 je vzpostavil enotno in redno upravo. Število intendancij se je zmanjšalo. Ilirske province so zdaj obsegale šest civilnih provinc: Kranjsko, Koroško, Istro, Civilno Hrvaško, Dalmacijo in Dubrovnik ter eno vojaško provinco: Vojaško Hrvaško. Po napeti debati med Marmontom in generalom [[Antoine-François Andréossy|Andreossyjem]] v Parizu je zadnja provinca ohranila svoj prvotni sistem zadrug in je večinoma veljala za tuje ozemlje. Njen poveljnik je bil nameščen v [[Karlovec|Karlovcu]].{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=15}} 

Kranjska je štela tri okrožja: Ljubljana, Novo mesto in Postojna, z enaindvajsetimi okraji in 370.340 prebivalci; Koroška dve okrožji: Beljak in Lienz, z enajstimi okraji in 136.895 prebivalci; Istra štiri okrožja: Rovinj, Koper, Gorica in Trst, s sedemnajstimi okraji in 242.683 prebivalci; Civilna Hrvaška tri okrožja: Karlovac, Rijeka in Senj, z devetnajstimi okraji in 204.944 prebivalci; Dalmacija pet okrožij: Zadar, Šibenik, Split, Hvar in Makarska, s sedemnajstimi okraji in 217.450 prebivalci; Dubrovnik tri okrožja: Dubrovnik, Kotor in Korčula, z desetimi okraji in 69.054 prebivalci.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=15}} V prestolnicah provinc (v Ljubljani, Beljaku, Trstu, Karlovcu, Zadru in Dubrovniku) je bilo šest intendantov s pooblastili prefekta, v središčih okrožij pa poddelegati s pooblastili podprefekta.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=16}}

Nekatere manjše spremembe so bile uvedene še po 15. aprilu 1811: z odlokom iz 18. septembra 1811 je bil okraj Pazin (nekdanja avstrijska Istra), ki je spadal k Civilni Hrvaški, priključen Istri, tako da je bila ponovno vzpostavljena v svojih naravnih mejah; odlok z dne 16. januarja 1812 je prenesel sedež poddelegacije iz Senja v [[Mali Lošinj]]. 10. januarja 1813 je bila odrejena ustanovitev četrtega okrožja na Kranjskem, in sicer [[Kranj|Kranja]].{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=16}}

V Ljubljani je prebival generalni guverner, ki je skupaj z generalnim intendantom financ in generalnim komisarjem za pravosodje tvoril »mali svet«. Ta ilirska vlada se je odlikovala po dobrem sodelovanju članov malega sveta ter civilnih in vojaških oblasti nasploh; če je med generalnim guvernerjem Marmontom in generalnim intendantom Dauchyjem obstajalo določeno rivalstvo, ga med njunima naslednikoma na istih položajih Bertrandom in [[Christophe de Chabrol de Crouzol|Chabrolom]], ne poznamo. 1 novembra 1811 je bil v Iliriji uveden kazenski zakonik; 1. januarja 1812 so začeli veljati vsi francoski zakoni, ki so se uporabljali do 1. avgusta 1814. Od tedaj je bila Ilirija podrejena enotni zakonodaji in upravi Francoskega cesarstva.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=16}} Obstaja velika razlika med obdobjem pred aprilom 1811 in tistim po tem datumu. V prvem gre za še neustaljen, a prožen sistem, ki se prilagaja zahtevam posameznih provinc. Drugo obdobje je strogo unifikacijsko in skladnost s francoskimi zakoni postane popolna. Toda kljub videzu popolne organiziranosti se je uprava slabšala, medtem ko je na začetku, pod vodstvom Marmonta, upravni aparat še razmeroma dobro deloval. Kljub temu dejanska centralizacija v Iliriji ni bila nikoli popolna. Čeprav obstaja precej podobnosti med uvajanjem francoskega sistema v [[Kraljevina Vestfalija|Kraljevini Vestfaliji]] ali v [[Veliko vojvodstvo Berg|Velikem vojvodstvu Berg]] ter v Iliriji, je tisto,{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=16}} kar morda razlikuje Ilirijo od drugih je razmeroma večja samostojnost njene vlade, ki je bila posledica velike oddaljenosti od središča cesarstva. Ta vlada je morala, čeprav nerada, dopuščati in potrjevati prilagoditve posebnim razmeram dežele, ki so bile precej drugačne od drugih in ki je hkrati mejila na zahodno in vzhodno Evropo.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=17}}

Prvo obdobje lahko poimenujemo po Marmontu, medtem ko Dauchy in [[Godefroy Redon de Belleville|Belleville]] ostajata bolj v ozadju. Za drugo obdobje pa bomo nasprotno navedli ime generalnega intendanta, tj. Christophe de Chabrol de Crouzol, generalni guvernerji Bertrand, Junot in zlasti Joseph Fouché imajo manjši pomen.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=17}} Razlika v osebni vrednosti teh osebnosti ni edini razlog za to spremembo; ta odraža tudi spremembo upravnih usmeritev, kolikor ustreza novi glavni nalogi, dodeljeni Ilirskim provincam. Generalni intendant je bil dejansko gospodar celotne uprave; dopisoval si je s konzuli v Bosni in Albaniji –, če je imel generalni guverner oblast podkralja, je imel generalni intendant oblast ministra. Marmontova uprava je imela velike obzore in obsežne načrte, Bertrandova pa je stremela predvsem k varčnosti; vendar sta si bili podobni v eni točki: ne ena ne druga nista imeli dovolj denarja.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=17}}

Kljub temu smo Ilirske province dolžni napoleonskemu [[Etatizem|etatizmu]]{{Efn|če smemo uporabiti ta na videz anahronističen izraz{{sfn|Pivec Stele|1930|p=18}}}} v Iliriji za upravna poročila, ki so z gospodarskega vidika – torej z našega – bogata po vsebini. Ob njihovem prebiranju dobimo vtis, da je bila večina višjih francoskih upravnih uradnikov dobrih, nekateri celo odlični. Zapisi, ki jih je Auguste de Marmont pustil svojemu nasledniku Henri-Gatien Bertrand o upravnem osebju, ter zelo zanimive opombe agenta tajne policije Pellenc o vseh pomembnejših osebnostih v Iliriji, dajejo enak vtis.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=18}} Intendanti so si trudili olajšati stiske dežele. Takšne poskuse lahko opazimo pri de la Moussaye, de Contades in drugih, predvsem pa pri generalnem intendantu Chabrolu, izvrstnem upravniku, posebej iznajdljivem pri iskanju finančnih sredstev. Napačen pa je bil sistem, ki je spodkopaval njihova prizadevanja, predvsem celinski sistem; vendar si ga kot dobri upravniki niso upali napasti in so rešitve iskali drugje, ki se danes kažejo le kot blažilni ukrepi.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=18}}

=== Glavno osebje uprave ===

* generalni guvernerji: [[Auguste de Marmont]], [[Henri Gatien Bertrand|Henri]] [[Henri Gatien Bertrand|Gatien Bertrand]], [[Jean Andoche Junot|Jean]] [[Jean Andoche Junot|Andoche Junot]], [[Joseph Fourier|Joseph Fouché]];
* generalni intendanti: [[Jean Baptiste Dauchy|Jean]] [[Jean Baptiste Dauchy|Baptiste Dauchy]], [[Charles Godefroy Redon de Belleville]], [[Christophe de Chabrol de Crouzol]];
* intendanti Kranjske: Fargues, Baselli, de la Moussaye, des Mallets;
* Koroške: de la Moussaye, Wilcher, de Charnage;
* Istre: Arnault, baron Calafati;
* Civilne Hrvaške: Lettardi, de Vienney, Georgi grof Savin, de Contades;
* Dalmacije: de la Bergerie;
* Dubrovnika: G. D. Garagnin, des Mallets, de Lareinty.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=18}}

Med osebami v upravi v Franciji, ki so aktivno sodelovale in jih pogosto srečevamo v korespondenci ilirske vlade, je treba omeniti: [[Jean-Baptiste de Champagny]] in [[Hugues-Bernard Maret]], ministra za zunanje zadeve; [[Henri Jacques Guillaume Clarke]] in [[Jean-Girard Lacuée|Jean Girard Lacuée]], ministra za vojno in vojaško upravo; [[Nicolas François Mollien]], minister za zakladnico; [[Jean-Pierre de Montalivet]], minister za notranje zadeve; [[Collin de Sussy]], minister za manufakture in trgovino; [[Martin-Michel-Charles Gaudin]], minister za finance. Tem je treba dodati še: [[Auguste de La Tour-Maubourg]], francoskega veleposlanika v Carigradu; Otto, francoskega veleposlanika na Dunaju; ter kneza [[Klemens von Schwarzenberg]], avstrijskega veleposlanika v Parizu;{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=18}} [[Klemens von Metternich]], leta 1810 izredni odposlanec v Parizu; ter konzuli, zlasti Ségur v Trstu in David v [[Travnik (mesto)|Travniku]]. Imena, kot so Blanchard, načelnik cest in mostov v Iliriji, Gallois, načelnik rudnikov, d’Étilly, direktor pošt itd., so manj znana; vendar so njihova dela imela več trajnosti kot dela bolj slavnih osebnosti. Tak je bil upravni okvir, tak je bil instrument, s katerim se je Napoleon v Iliriji posluževal za uresničevanje svojih gospodarsko-političnih ukrepov, ki so skoraj izključno določali potek gospodarskega življenja Ilirske province. Prvi med njimi so bili tisti, ki jih je narekovala rešitev denarnega vprašanja.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=19}}

=== Carinska ureditev ===
Avstrija se je že leta 1805 držala celinskega sistema; zato bi lahko mislili, da se stanje Ilirije v tem pogledu ni povsem spremenilo. Ampak je Avstrija ta sistem sprejela zelo nejevoljno in si lahko predstavljamo, da se njene prepovedi niso strogo spoštovale. 19. aprila 1809, na začetku vojne s Francijo, je odlok odpravil blokado obale in obnovil trgovinske odnose z Anglijo, kar pa se je končalo 14., s podpisom dunajskega mira. Zdaj je držanje sistema postalo resno. Napoleon je že 16. oktobra 1809, dva dni po dunajskem miru, pisal [[Martin Michel Charles Gaudin|Gaudinu]], da je treba v Ilirijo poslati sposobnega človeka za direktorja carine, da bi uredil službo v Trstu.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=27}} [[Eugène de Beauharnais|Eugène]] je 4. novembra iz Beljaka pisal Napoleonu in med navodili, ki jih je dal Dauchyju, podal nalogo, naj se vzpostavi carinsko linijo vzdolž celotne avstrijske meje.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=28}}

29. novembra je ''Laibacher Zeitung'' objavil seznam novih carin ob avstrijski meji; glavne so bile: [[Tržič]] na cesti proti Celovcu, [[Trojane]] na cesti Gradec–Dunaj, [[Krško]] na cesti proti celjskemu okrožju ter [[Čatež ob Savi|Čatež]] na cesti proti Zagrebu. Med manjšimi carinskimi postajami so bile: na koroški strani [[Kokra, Preddvor|Kokra]]; ob štajerski Sv. Primož, [[Motnik]] in [[Zagorje ob Savi|Zagorje]], po Savi pa [[Grad Prusnik|Prusnik]], [[Radeče]], [[Kompolje, Sevnica|Kompolje]] in [[Radna]]. Avstrija je prav tako na svoji strani vzpostavila carinski kordon ob novi meji na Koroškem, Štajerskem in Hrvaškem ter odprla carinske urade, zlasti pri [[Vransko|Vranskem]] (Franz) in na zagrebškem mostu.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=28}} Omenjen sistem je bil le začasne narave. Organizacijo carinskih uradov in postaj v provincah je šele uredil odlok z dne 28. februarja 1810. V Trstu je bil ustanovljen centralni carinski direktorij. Pod njegovo upravo je bilo sedem inšpektorjev: štirje prvega razreda v Trstu, Reki, Ljubljani in v enem istrskem pristanišču, ki še ni bilo določeno, ter trije drugega razreda v Sisku, Beljaku in Gorici. Obseg posameznih inšpekcij, razporeditev uradov in postaj ter število podinšpektorjev, uslužbencev in uradnikov – skupaj 906 – ter letni stroški uprave v višini 850.000 frankov so bili določeni v priloženem seznamu, o katerem bo še govora.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=28}}  Gaudinovo poročilo, ki je priloženo temu odloku, navaja, da je bil projekt vzpostavljen na podlagi dogovora med generalnim guvernerjem in generalnim intendantom. Načrt ne zajema obsežnega razvoja Ilirskih provinc, ker bi to zahtevalo precejšnje število uradnikov brez kakršnih koli ugodnih rezultatov, omejena trgovina na določenih območjih pa bi takšno vzpostavitev naredila dražjo kot koristno. Da bi zmanjšali stroške, je bil načrt omejen na vzpostavitev carinske črte, ki bi zajemala novo odstopljena okrožja: sledila bi obali od dalmatinske meje do reke Soče, nato po reki navzgor do Solnograške, prečkala vse kranjske gore, ki tvorijo nove avstrijske meje, se spustila po reki Savi do Siska in vzdolž bregov reke Kolpe do bližine Reke. Kar zadeva Hrvaško, Dalmacijo in Albanijo, je bila omejena trgovina,{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=28}} ki je tam potekala, navada potovanja v karavanah, pomanjkanje prevoznih poti in končno odpor turškega ljudstva do goljufij – vse to je očitno naredilo vzpostavitev carinske črte na kopenskih in morskih mejah teh držav odveč. Glavne carinske postojanke so bile ohranjene, saj so doslej zadostovale za preprečevanje vseh oblik tihotapljenja. Vendar so bila dodana nekatera sredstva za izvrševanje, kot je prebivališče usposobljenega inšpektorja, ki mu je pomagalo več uslužbencev, razporejenih po vsaki od teh provinc, da bi izvajali natančen nadzor itd. Notranja carinska skladišča, ki so obstajala pod avstrijsko oblastjo, so bila tudi ohranjena, da bi olajšala trgovanje med Italijo, Švico, Nemčijo, Ogrsko in Turčijo.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=29}}

Seznam carinskih uradov šestih že določenih inšpektoratov je bil naslednji:{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=29}}{{Efn|Ta seznam vključuje vse carinske urade: na obali, vzdolž mejnega pasu in tiste v notranjosti (ladijski promet, preverjanje, skladiščenje, cestnine in dajatve za vino in meso), pa tudi nekatere solinske urade v Reki, Bakru, Senju in Bagu, pri čemer je bila uprava soli nato združena s carinsko.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=29-30}}}}

'''Inšpektorat Trst:''' Trst, [[Prosek, Trst|Prosek]], [[Devin, Devin - Nabrežina|Devin]], [[Tržič, Gorica|Tržič]], [[Opčine]], [[Bazovica]], [[Klanec pri Kozini|Klanec]], [[Žavlje]], [[Sežana]], [[Senožeče]], [[Razdrto, Postojna|Razdrto]], [[Postojna]], [[Materija, Hrpelje - Kozina|Materija]].

'''Inšpektorat Reka:''' [[Reka]], [[Viškovo]] (Sv. Matej), [[Klana]], Starada, [[Volosko]], most na [[Rječina|Rječini]], [[Lovran]], [[Mošćenička Draga]], [[Kraljevica]], [[Crikvenica]], Novi, [[Senj]], Sv. Martin, [[Sveti Juraj|Sv. Juraj]], Sv. Križ–Vratnik, [[Jablanac]], Rab.

'''Inšpektorat Gorica:''' [[Gorica]], [[Pieris]], [[Turjak, Gorica|Turjak]], [[Špeter ob Soči|Kaseljan]], [[Zagraj, Gorica|Zagraj]], Podgora, most na Soči, [[Solkan]], [[Kanal, Kanal ob Soči|Kanal]], [[Most na Soči]] (Sv. Lucija ob Soči), [[Kobarid]], [[Rabelj, Italija|Rajbelj]], [[Tablja]], [[Ajdovščina]], [[Podbrdo]], [[Cerkno]], [[Sveta Gora, Nova Gorica|Sveta Gora]], [[Miren]].

'''Inšpektorat Beljak:''' [[Beljak]], [[Muta]], [[Oberdrauburg]], [[Špital ob Dravi|Špital]], [[Winklern, Mölltal|Winklern]], [[Dropolje]], Sv. Ožbalt, [[Rajhenav, Koroška|Rajhenav]], Lengberg, Trg, [[Vrba ob Vrbskem jezeru|Vrba]], [[Šentilj, Vrba na Koroškem|Šentilj]], [[Podgorje, Šentjakob v Rožu|Podgorje]], [[Zgornja Vrata]], [[Strmec, Vrba na Koroškem|Stermec]], [[Podkoren]].

'''Inšpektorat Ljubljana:''' [[Ljubljana]], [[Jesenice]], Bistrica, [[Tržič]], [[Kranj]], [[Sorica]], [[Kokra]], [[Kamnik]], [[Motnik]], [[Trojane]], [[Čemšenik]], [[Zagorje ob Savi|Zagorje]], Dol, Bistrica, [[Krašnja]], [[Črnuče]], Zalog, [[Vrhnika]], [[Planina, Postojna|Planina]], [[Višnja Gora]], [[Krka]], [[Žužemberk]], [[Soteska, Dolenjske Toplice|Soteska]], [[Novo mesto]], [[Koprivnik, Kočevje|Koprivnik]], [[Kostanjevica na Krki|Kostanjevica]], [[Krška vas, Brežice|Krška vas]], [[Trebnje]], [[Mirna]].

'''Inšpektorat Sisek:''' [[Sisek]], [[Prusnik]], [[Radeče]], [[Radna]], [[Krško]], [[Čatež ob Savi|Čatež]], [[Jesenice, Brežice|Jesenice]], Otok, most Zagreb, [[Zelina Breška|Zelina]], [[Letovanić]], [[Kupinec]], Trgova, [[Mahićno]], Hrnetić, [[Karlovec]], Banija (predmestje Karlovca), [[Metlika]], most Metlika, [[Griblje]], Pobrežje, [[Vinica, Črnomelj|Vinica]], Poljane, [[Brod na Kolpi|Brod ob Kolpi]], [[Osilnica]], [[Lož]].

Razpršenost in lokacija carinskih uradov kaže, da je ta začetna organizacija carin Ilirije tvorila tesno zaprt krog okoli zahoda, medtem ko je bilo vzhodno območje precej manj nadzorovano. Med razlogi, ki jih je Gaudin navedel za to razliko v načrtu, ki je bil v bistvu polovičarski ukrep in napaka, glavni ni bila ne poštenost Turkov ne omejen pomen trgovine, temveč verjetno precejšnji stroški, ki bi jih povzročil velik obseg teh meja.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=30}}

Z odlokom z dne 22. januarja 1810 je bil generalni inšpektor carin Francoskega cesarstva zadolžen za upravljanje in vodenje carin v nekdanjih avstrijskih provincah, odlok z dne 10. marca pa je njegovo pristojnost razširil še na preostale dele Ilirije. Posebni sistemi in predpisi, ki so veljali v posameznih provincah, so bili sprva še ohranjeni. 3. aprila so sledila začasna imenovanja uslužbencev ljubljanskega inšpektorata, odlok iz 30. avgusta pa je carinskim uslužbencem dovolil nošenje orožja brez posebnega dovoljenja ter odredil, da jim morajo civilne in vojaške oblasti pri opravljanju službe nuditi pomoč. S 1. julijem so na ilirskih mejah začele delovati tudi avstrijske carine. V celotnem tem pripravljalnem in prehodnem obdobju je organizacijo carinske službe v Iliriji vodil Laugier, ki je bil poslan iz Pariza. Kaže se, da z njegovim delom niso bili zadovoljni in da organizacija zaradi njega ni napredovala. Že junija mu je generalni sekretar carin [[Pierre Marie Sébastien Catineau La Roche|Catineau La Roche]] očital pomanjkljiv napredek. Zelo verjetno je prav Catineau tudi avtor poročila za Napoleona o stanju v Iliriji leta 1810, v katerem ostro kritizira Laugierjevo delo.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=30}}

Ker je bila Ilirija sestavljena iz provinc z različnimi predpisi, bi bilo treba te nadomestiti z enotno tarifo in vse province vključiti v enoten carinski sistem. Namesto tega so Ilirske province razdelili na dva dela: enega, ki je bil podvržen carinam, in drugega, ki je ostal zunaj njih, pri čemer so zagotovili premalo osebja. Posledica je bila, da je služba delovala slabo. Že tako pomanjkljiv načrt so vršili počasno, zaradi česar se je [[tihotapstvo]] precej razmahnilo. Takšna organizacija naj bi bila po oceni sodobnikov neustrezna, še slabša pa naj bi bila sestava osebja: večinoma naj bi jo tvorili slabo izobraženi uslužbenci iz italijanskih carin, kar je vodilo do slabih rezultatov. Ohranitev posebnih lokalnih predpisov je povzročila zmedo, saj je bila ista dobrina po enem predpisu dovoljena, po drugem prepovedana, obdavčena pa različno glede na veljavni režim. Položaj trgovine naj bi bil zato zelo slab.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=31}}

Takšno stanje je povzročilo splošno škodo. Dobro organiziran carinski sistem bi lahko zadostoval vsem finančnim potrebam, vendar je vlada zaradi pomanjkanja sredstev uvedla številne francoske davke (ki jih Ilirija dotlej ni poznala), s čimer so obremenili prebivalstvo. Za nastalo stanje je bil odgovoren predvsem organizator Laugier, ki naj bi zaradi nadomestila za svojo nalogo zavlačeval z dokončno ureditvijo sistema. Catineau je zato predlagal, da bi bilo treba organizacijo carin zaupati generalnemu guvernerju ter vse province vključiti v enoten sistem z enotno tarifo in skupnimi predpisi.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=31}} Njegovo poročilo je sprožilo posledice. Napoleon je 5. oktobra pisal Gaudinu, da je treba Laugierja odpoklicati in imenovati novega upravitelja carin. V ''[[Journal de Paris]]'' se je pojavil članek, ki je dajal vtis, da ilirske carine sledijo drugačnemu sistemu kot francoske. Napoleon je Gaudinu naročil, naj piše Marmontu in se pritoži nad »slabim vodenjem vsega tega«; 7. oktobra mu je o isti zadevi pisal ponovno. Rezultat posredovanja je bil odlok iz 16. oktobra 1810, s katerim so bile carine Ilirije podrejene neposrednemu vodstvu generalnega direktorja v Parizu. Dne 5. novembra je bil [[François Dizié]] imenovan za ilirskega direktorja carin, aprila 1811 pa je Laugier zapustil Trst in se vrnil v Francijo.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=31}}

Nazadnje se je nered v carinskih tarifah prvih dveh let končal z odlokom in tarifo z dne 27. novembra 1810. To je bil najpomembnejši dokument za carine Ilirskih provinc.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=32}}

==== Upravne določbe odloka z dne 27. novembra 1810 ====
Uvozne in izvozne dajatve, skupne vsem Ilirskim provincam, naj bi se pobirale po treh tarifah, priloženih odloku. Notranji promet je bil oproščen vseh dajatev, razen tistih, ki so bile znane kot [[Trošarina|trošarine]], [[Mitnina|mitnine]], mestne pristojbine (''oktroji''), takse ali vstopne dajatve na mestnih vratih, in sicer le za blago, ki se je tam porabljalo. Te dajatve so ostale v veljavi v skladu z obstoječimi tarifami in predpisi.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=32}}

Ilirske carine so bile pod neposrednim vodstvom generalnega direktorja francoskih carin, kateremu se je moral podrejati posebni direktor; hkrati pa so bili carinski uslužbenci pod nadzorom ilirske vlade. Generalni intendant je mesečno prejemal obračune prihodkov in odhodkov ter določal način vplačil in nadzora. Carinska uprava je bila zadolžena tudi za pobiranje trošarin, mitnin, ''oktrojev'' in vstopnih dajatev na mestnih vratih, razen kjer je bilo za leto 1811 določeno drugače glede občinskih ''oktrojev''. Poleg tega je upravljala tudi davek na sol, za katerega je bil predviden poseben pravilnik.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=32}}

Odloku so bile priložene štiri tarife:{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=32}}

# splošna tarifa uvoznih in izvoznih dajatev ilirskih carin;
# tarifa uvoznih dajatev za različne izdelke francoske in italijanske proizvodnje;
# tarifa uvoznih in izvoznih dajatev za kolonialno blago ter
# tarifa plovbnih pristojbin.

Tarifa je določala tudi denarne enote, uteži in mere v Ilirskih provincah: 1 goldinar, razdeljen na 60 krajcarjev po 4 pfennige, je znašal 2 franka, 58 centimov in 6 milimov; 1 dunajski cent (100 pfundov) je ustrezal 56 kilogramom; 1 ejmer, razdeljen na 40 maasov, pa je znašal 5 poldecilitra.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=32}}

O tej tarifi je Marmont v svojih spominih zapisal, da je šlo za dobro opravljeno delo, ki je nastalo v sodelovanju s francoskim konzulom v Trstu [[Armand-Louis-Maurice Séguier|Séguierjem]] in tržaško borzo.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=32}} Ob posredovanju osnutka finančnemu ministru je Marmont pohvalil tudi Laugierjevo prizadevnost ter poudaril, da je za natančno presojo pripomb na tarifo nujno njeno praktično preizkušanje. Praksa pa je pokazala, da delo še zdaleč ni bilo popolno in da potrebe Ilirije niso bile dovolj poznane ali pa niso bile ustrezno upoštevane. Ilirska vlada je morala sama zahtevati dve spremembi, ki sta pomenili le najnujnejše popravke. Postopoma so postale potrebne tudi različne oprostitve, ki so jih občasno odobravali.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=33}}

Zadnji odločitvi, ki se nanašata na ilirske carine sta odloka z dne 19. septembra 1812 in 26. maja 1813. Določbe drugega so skoraj izključno posledica bližajoče se vojne, določbe prvega pa izkušenj, ki so pokazale potrebo po različnih spremembah glede dajatev in prepovedi v tarifi z dne 27. novembra 1810; nekatere od teh sprememb so postale še nujnejše po tem, ko je bil del Ilirskih provinc izvzet iz carinskega sistema. Dizié je celo predlagal pripravo nove splošne tarife. Ker pa mora biti takšno delo temeljito pripravljeno in obravnavano, je Bertrand predlagal, da se to odloži, in je zahteval le najnujnejše spremembe, ki bi izboljšale položaj Ilirije in povečale prihodke carin. Že tu lahko omenimo, da carinski prihodki niso predstavljali pomembnega dela dohodkov Ilirije. Po drugi strani pa je prav stalno finančno pomanjkanje Ilirije preprečevalo, da bi carine v celoti izpolnile svojo nalogo. Izvzetje dela Ilirije iz carinskega sistema pa je bilo najizrazitejši vidik razvoja ilirskih carin.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=36}}

===== Oprostitve in prilagoditve za obmejno prebivalstvo z Avstrijo in Italijo =====
Zagreb in posamezni prebivalci mesta, ki so imeli del svojega premoženja na drugi strani Save v Iliriji, so bili pri tem vprašanju posebej prizadeti, saj je bila meja na tem območju zelo blizu.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=33}} 17. septembra 1811 je bil dovoljen izvoz pridelkov z ilirskih posesti, ki so pripadale avstrijskim lastnikom, vendar pod pogojem vzajemnosti. 22. oktobra so bili členi 7., 8. in 9. zakona z dne 12. pluviôse leta XIII (1. februar 1805), ki so se nanašali na prevoz vinogradniških pridelkov z desnega brega [[Ren|Rena]] na levi breg, razširjeni tudi med prebivalce Ilirije, ki so imeli vinograde na levem bregu Save v Avstriji in na Bavarskem.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=33}}

Odlok z dne 13. februarja 1812 je dovolil ilirskim lastnikom na desnem bregu Soče v Italiji, da svoje pridelke prevažajo brez plačila dajatev; drugi odlok z dne 15. junija pa je enako ugodnost priznal avstrijskim podanikom, ki so imeli zemljišča v Iliriji, pod pogojem vzajemnosti v korist ilirskih lastnikov v Avstriji. Nazadnje je odlok z dne 14. aprila 1813, ki je dopolnjeval odloka z dne 17. septembra 1811 in 15. junija 1812, določil, da velja dovoljenje za ilirske in avstrijske lastnike v pasu dveh myriametrov ob meji obeh držav{{Efn|Torej ne neomejeno, kot je zahteval Metternich, niti le v pasu pol myriametra, kot je veljalo dotlej.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=33}}}}, in sicer pod izrecnim pogojem vzajemnosti. Izjema je bila določena za pridelke zemljišč v Avstriji,{{sfn|Pivec Stele|1930|p=33}} katerih lastniki ne bi mogli dokazovati lastništva pred priključitvijo Ilirije k cesarstvu. Okrožnica Jean-Baptiste de Chabrol z dne 12. junija 1813 povzema in združuje prejšnje odloke, ki so urejali izvoz kmetijskih pridelkov v obmejnih delih provinc. Poleg tega okrožnica dodaja še odločitev ministra za manufakture in trgovino z dne 23. februarja 1813, s katero se te določbe razširijo tudi na prebivalce ob reki Kolpi.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=34}}

Organski odlok z dne 15. aprila 1811 v členih 172–175 na področju carin določa le to, da se odlok z dne 27. novembra še naprej izvaja, z izjemo tistega dela, ki se nanaša na mejne (''barrierske'') dajatve, ki so bile prenesene na upravo za zemljiško knjigo in registracijo. Hkrati je bilo določeno, da carinska uprava prevzame pristojnost nad dajatvami za pristanišča, bazene in ladijski tonadž.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=34}} Stanje –, da se je carinski režim dejansko izvajal le v delu provinc – je bilo nato formalno potrjeno z drugim pomembnim, odlokom z dne 19. novembra 1811, ki je izvzel iz carinskega sistema Dalmacijo, Dubrovnik, Kotor, dalmatinske in kvarnerske otoke, vojaško Hrvaško ter tisti del civilne Hrvaške, ki je ležal na desnem bregu Kolpe. Že 21. avgusta pa je bil podoben predlog poslan generalnemu guvernerju, da bi podal svoje mnenje.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=34}} Bertrand je predlagal nekaj sprememb in dva dodatna člena, ki jih je generalni direktor carin delno sprejel, vendar ne brez določenega zadržka. Sprejeto besedilo je bilo naslednje:{{sfn|Pivec Stele|1930|p=34-35}}

# Province, ki so bile izvzete iz carinskega sistema, naj bi uživale popolno svobodo trgovanja s tujino, z izjemo kolonialnega blaga in angleškega blaga; potujoče brigade, podrejene dvema inšpektorjema, nameščenima na različnih točkah, naj bi zasegale skladišča kolonialnega in angleškega blaga, ki bi se tam morebiti oblikovala.
# Druge province, ki so ostale pod carinskim režimom, naj bi bile od teh ločene z linijo carinskih uradov in brigad, ki bi potekala ob Kolpi od njenega sotočja s Savo do izvira, nato nadaljevala v isti smeri do neke točke blizu Reke in se nato nadaljevala po črti med Vojaško Hrvaško in obalnimi kantoni Jadrana, imenovanimi Ogrsko primorje. To primorje naj bi bilo z morske strani varovano od Reke do Svete Magdalene pri meji z Dalmacijo.

Izvoz pridelkov je bil dovoljen od 1. junija do 15. septembra, prošnje za izvoz pa so morale biti naslovljene na župane, ki so pripravili seznam in ga poslali poddelegatu, intendantu in generalnemu intendantu, ta pa je izdal ukaze za izvedbo. Gaudinovo poročilo ne navaja glavnega razloga za ta presenetljiv ukrep; pa ga Marmont jasno pojasni: fizična geografija Ilirskih provinc ni omogočala, da bi obalo učinkovito varoval šibek carinski korpus, ki je bil dodatno oslabljen, ker ga zaradi pomanjkanja lokalnih virov ni bilo mogoče ustrezno vzdrževati. Izvzetje južnih provinc Reke iz carinskega sistema je bilo tako rekoč dejanje obupa, saj se je vnaprej odreklo možnosti, da bi obalo Jadrana zaščitili pred tihotapstvom. 17. novembra, ko je bil ta ukrep še v pripravi, ga je [[Jean-Joachim Pellenc|Pellenc]] označil kot sramotno rešitev, še slabšo od samega problema. V praksi je ta ukrep povzročil nenavadne razmere v Iliriji, zlasti v Karlovcu, ki je bilo podvrženo carinskemu režimu, njegov predmestni del Banija na nasprotnem bregu pa je spadal v province, izvzemši carin.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=35}}

Zato je Martainville, carinski inšpektor v Karlovcu, ob pošiljanju odloka z dne 17. novembra sodniku Gerliéju v Baniji prosil, naj prebivalce obvesti o novi ureditvi: Vojaška Hrvaška naj bi se od 1. januarja 1812 štela za tuje ozemlje; urad v Baniji naj bi pobiral dajatve po tarifi I z dne 27. novembra 1810; blago, ki bi prehajalo iz Vojaške Hrvaške v civilni del, bi bilo obdavčeno kot uvoz, tisto, ki bi šlo iz Karlovca v Banijo, pa kot izvoz.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=35}} Druga posledica tega odloka je bila, da žita, ki so bila prepovedana za izvoz, niso smela biti izvožena v Dalmacijo, Dubrovnik in Kotor, ki sami niso zadostovali za lastno oskrbo. Zato je bil začasno dovoljen izvoz žita v Reki in Senju, vendar le ob predložitvi potrdila o potrebi, ki so ga izdali intendanti v Zadru ali Dubrovniku ali njihovi namestniki, nato pa ga je bilo treba predložiti intendantu v Karlovcu ali poddelegatom v Reki ali Senju, ki so šele nato dovolili odpremo.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=35}} Priporočili so tudi, naj Dalmacija uvaža žito iz Ogrske, vendar bi ga bilo treba usmeriti v Reko, kjer bi moral biti plačan davek v višini 1 franka in 10 %.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=36}}

Ob francoskem prodoru na Kranjsko leta 1809 Avstrija ni nudila močnega odpora. Na obrambni liniji pri Razdrtem je bilo zajetih 1600 vojakov avstrijske vojske.

Ilirske province je sprva sestavljalo deset intendanc, od reforme leta 1811 pa sedem provinc, podobnih francoskim [[departma]]jem: Koroška (s sedežem v [[Lienz]]u), [[Istra]] (Trst), Kranjska, civilna Hrvaška ([[Karlovec]]), vojna Hrvaška ([[Senj]]), [[Dalmacija]] ([[Zadar]]) in dubrovniško-kotorska provinca ([[Dubrovnik]]). 

Tudi cerkvena teritorialna razdelitev je bila preurejena v skladu z novimi političnimi mejami. Dve [[nadškofija|nadškofiji]] sta bili ustanovljeni v Ljubljani in Zadru, pomožne [[škofija|škofije]] pa v Gorici, [[Koper|Kopru]], [[Šibenik]]u, [[Split]]u in Dubrovniku. Štetje prebivalstva v letu 1811 je izkazalo 460.116 prebivalcev za ljubljansko intendantstvo, 381.000 za karlovško, 357.857 za tržaško, 305.285 za zadrsko, oziroma 1.504.258 za celotne Ilirske province.

V Karlovcu, kjer je bil sedež poveljstva vojske za Hrvaško, je bila leta 1811 ustanovljena posebna častniška šola v [[francoščina|francoskem jeziku]]. Skupno je v Ilirskih provincah delovalo 25 [[gimnazija|gimnazij]]. Uradne razglase so objavili v uradnem glasilu Ilirskih provinc ''Le Télégraphe officiel'' v [[francoščina|francoščini]], [[nemščina|nemščini]], načrtovali pa so tudi izdajo v »slovanščini«. Med letoma 1811 in 1813 je kot urednik tega časnika v Ljubljani deloval francoski književnik [[Charles Nodier]].

Britanska mornarica je od [[tilsitski mir|tilsitskega miru]] v juliju 1807 izvajala pomorsko zaporo [[Jadransko morje|Jadranskega morja]] in s tem ustavila trgovski ladijski promet, kar je še posebej prizadelo trgovino dalmatinskih pristanišč. Poskus združenih francoskih in italijanskih sil, da bi zasedle otok [[Vis]], ki so ga zasedali Britanci, se je izjalovil v pomorski [[Bitka pri Visu (1811)|bitki pri Visu]] 13. marca 1811.

Avgusta 1813 je Avstrija napovedala vojno Franciji, avstrijske sile pod vodstvom generala [[Franz Tomassich|Franza Tomassicha]] pa so vkorakale v Ilirske province. Pri tem so jim bili v pomoč domačini v francoskih vrstah, ki so ob napadu prestopili na avstrijsko stran. Zadar je padel 6. decembra 1813 po 34-dnevnem obleganju. V Dubrovniku so vstajniki izgnali Francoze in v upanju na obnovo [[republika|republike]] vzpostavili začasno dubrovniško upravo. 20. septembra 1813 so ga zasedli Avstrijci. [[Boka Kotorska|Boko Kotorsko]] z okolico so leta 1813 zasedle [[Črna gora|črnogorske]] sile, ki so jo držale do leta 1814, ko jo je črnogorski vojvoda pod pritiskom avstrijskih sil 11. junija moral prepustiti Avstriji. Britanske sile so se z zasedenih dalmatinskih otokov umaknile julija 1815 po porazu francoskih sil v [[bitka pri Waterlooju|bitki pri Waterlooju]].

[[Dunajski kongres]] je priznal avstrijsko zasedbo nekdanjih Ilirskih provinc. Leta 1816 so bile brez ozemlja Dalmacije ponovno vzpostavljene kot [[Ilirsko kraljestvo]], ki je bilo uradno ukinjeno šele leta 1849, čeprav je bila že leta 1822 uprava hrvaških ozemelj podrejena Ogrski.

Reformni ukrepi Francozov:
*na čelu generalni guverner (Francoz)
*upravno-teritorialne enote so bile pokrajine (province)
*ustanovljeni okraji (distrikti) in občine (komune) na čelu katerih so bili župani
*enakost pred zakonom in davčna enakost
*odpravljeni privilegiji in funkcije plemstva v upravi in sodstvu
*odpravljeni cehi - uvedba gospodarske svobode
*odpravljeni stara avstrijska uprava in deželni stanovi
*višjo upravo so prevzeli od države imenovani in plačani uradniki
*ustanavljali štirirazredne osnovne šole in gimnazije
*za kratek čas ustanovljena univerza (s petimi fakultetami - filozofsko, medicinsko, pravno, tehniško in teološko)
*reforma sodstva - posebno sodišče v vsaki provinci (tribuna) za vse kazenske in civilne zadeve
*odprava cerkvenih bratovščin, prepovedali procesije
*uvedba revolucionarnega koledarja
* uvedba francoskega civilopravnega zakonika ''[[Code civil]]'' oziroma ''Code Napoleon''
*uvedba civilne poroke

== Vojaške enote ==
V Ilirskih provincah so Francozi ustanovili naslednje enote: [[1. ilirski strelski polk|1.]], [[2. ilirski strelski polk|2.]], [[3. ilirski strelski polk|3.]], [[4. ilirski strelski polk|4.]], [[5. ilirski strelski polk|5.]] in [[6. ilirski strelski polk]], [[Hrvaški huzarski polk]], [[Kraljeva dalmatinska legija|Kraljevo dalmatinsko legijo]] in [[Kraljevi dalmatinski polk]].

== Odziv Slovencev ==
[[Slika:Hrabia Johann Philipp Cobenzl.jpg|sličica|[[Janez Filip Cobenzl|Janez Filip grof Kobencel]]]]
[[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijsko]]-[[Prvo francosko cesarstvo|francoske]] vojne niso imele dobrega vpliva na spontani razvoj slovenskega naroda, ki se je ob koncu 18. in začetku 19. stoletja odražal pri [[Janez Žiga Valentin Popovič|Žigi Valentinu Popoviču]], [[Marko Pohlin|Marku Pohlinu]], [[Ožbalt Gutsman|Ožbaltu Gutsmanu]], [[Janez Filip Cobenzl|Janezu Filipu grofu Kobenclu]], Aleksandru grofu Turjaškemu, [[Jurij Japelj|Juriju Japlju]] in drugih.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 195&lt;/ref&gt;

O [[Slovenci|Slovencih]] je francoskega cesarja [[Napoleon Bonaparte|Napoleona I.]] temeljito osebno poučil Janez Filip Kobencel, [[Valentin Vodnik]] pa je s skrajnimi močmi preprečil, da bi se Slovenci poilirili, tj. pohrvatili.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Ilirske province so Slovence razdelile med dve sovražni si državi, zaradi česar je pesnik [[Urban Jarnik]] z žalostjo ugotavljal, da se bodo Slovenci v prihodnosti med seboj vojskovali kot vojaki dveh sovražnih strani.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

Francoske okupacije skoraj nihče ni sprejel z navdušenjem; v pozitivno luč so jo kasneje postavili slovenski zgodovinarji protiavstrijske, zlasti profrancoske in jugoslovanistične nastrojenosti.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Mnogi Slovenci so se prav zaradi francoske okupacije vključevali v avstrijsko vojsko kot prostovoljci ali pa so vojsko materialno podpirali; zaradi takšnih zaslug so potomci oskrbnika Blagotinška [[Zdravilišče Dobrna|zdravilišča Dobrna]] celo postalo plemiči.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Iz narodne zavesti ter upravnih in prosvetnih potreb [[Vojvodina Koroška|Slovenske Koroške]] in [[Vojvodina Štajerska|Slovenske Štajerske]] je bila na [[Licej v Gradcu|graškem liceju]] leta 1811 ustanovljena stolica za slovenski jezik, ki jo je vodil proavstrijsko usmerjen&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{cite book|last=Primic|first=Janez Nepomuk|year=1809|title=Poezije|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:IMG-LFRZPDQI|pages=6, 14, 15, 17}}&lt;/ref&gt; [[Janez Nepomuk Primic]]; [[Gradec]] je tako postal prvo kulturno-politično središče Slovencev.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

Primic je v času avstrijsko-francoskih vojnah in ustanovitvi Ilirskih provinc napisal več pesmih, v katerih je izražal svoj kritični odnos do Francozov in izrazil podporo Avstriji (''Eſterrajh''){{Efn|V slovenščini se je do prve polovice 19. stoletja za Avstrijo uporabljal izraz ''Estrajh''.&lt;ref&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 74&lt;/ref&gt;}} ter njenemu cesarju [[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Francu I.]].&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; V zadnji kitici pesmi ''Veſéli Bránbaviz'' je to stališče povzel z naslednjimi besedami:

{{citatni blok|“Eſterrajh ti ſi moj! / … / Eſterrajh jeſt ſim tvoj! / … / Sama ſmert mène lozh' / … / Od tebe prozh!“|Janez Nepomuk Primic, Gradec, 13. marec 1809}}Prav tako je izrazil željo za večno kraljevanje Avstrije, in sicer v prvi kitici pesmi ''Deſhélſka bránba Eſtrajharſkiga Zeſárſtva'':&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
{{citatni blok|“Trón Habsbúrgov ima ſtáti / … / Védnu Eſtrajh 'ma Kralváti! / … / Lúdſtva! hitru ſe sberite! / … / Dóm obvárvat vkúp tezite! / … / De v Zesárja ſvitli hiſhi, / … / Se veſéli glaſ saſliſhi!&quot;|Janez Nepomuk Primic, Gradec, 11. marec 1809}}

== Opombe ==
{{notelist}}

== Sklici ==
{{sklici}}

==Viri in literatura==
* {{Navedi splet|title=Napoleon v naših krajih: od mitov do resnice|url=https://www.delo.si/magazin/zanimivosti/napoleon-v-nasih-krajih-od-mitov-do-resnice|website=www.delo.si|accessdate=2026-04-19|language=sl|last=Bojc|first=Saša}}
* Bradshaw, Mary Eloise (1928). ''The Napoleonic Influence on the Illyrian Provinces''. University of Wisconsin—Madison Press. OCLC:  54803367
* Bradshaw, Mary Eloise (1932). ''The Illyrian Provinces''. University of Wisconsin—Madison Press. OCLC: 49491990
* {{Cite book|last=Bundy|first=Frank J.|title=The Administration of the Illyrian Provinces of the French Empire, 1809–1813|year=1987|location=New York-London|publisher=Garland|isbn=978-0-8240-8032-7|url=https://books.google.com/books?id=WUCVQgAACAAJ}}
* {{cite journal|last=Dolinar|first=France M.|year=1989|title=Cerkvenoupravna ureditev Ilirskih provinc 1809–1813|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ECNWPFTR|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=43|issue=4|pages=507–511}}
* {{cite book|last1=Gašperič|first1=Primož|last2=Orožen Adamič|first2=Milan|last3=Šumrada|first3=Janez|title=Zemljevid Ilirskih provinc iz leta 1812|year=2012|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|language=sl, fr|cobiss=263348224|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F4NO0ZFV}}
* {{cite book|last1=Gestrin|first1=Ferdo|last2=Melik|first2=Vasilij|title=Slovenska zgodovina: od konca osemnajstega stoletja do 1918|year=1966|publisher=Državna založba Slovenije|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=2227457}}
* {{Navedi knjigo|title=Naši temelji in okviri : Slovenci in Slovenija v zgodovini|last=Golec|first=Boris idr.|publisher=Družina|year=2025|isbn=978-961-04-1240-3|location=Ljubljana|cobiss=254372867|others=}}
* {{cite thesis|last=Habit|first=Barbara|title=Ideja ilirskega naroda pri Francozih in domačinih v času Ilirskih provinc|type=magistrsko delo|year=2018|publisher=[B. Habit]|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=67894626}}
* {{Cite book|last=Haas|first=Arthur G.|title=Metternich, Reorganization and Nationality, 1813–1818: A Story of Foresight and Frustration in the Rebuilding of the Austrian Empire|year=1963|location=Wiesbaden|publisher=Franz Steiner Verlag|isbn=978-3-515-00998-0|url=https://books.google.com/books?id=RJUDAAAAMAAJ}}
* {{cite journal|last=Juvan Kmetec|first=Andreja|year=2003|title=Charles Nodier in Ilirija|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9M1BSVND/|journal=Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino|language=sl|volume=51|issue=2|pages=179–196|cobiss=512364671}}
* {{cite book|last1=Kopitar|first1=Jernej|last2=Woltersdorf|first2=Ernst Gabriel|title=Die Illyrischen Provinzen und ihre Einwohner|year=1812|publisher=Camesinaschen Buchhandlung|location=Dunaj|language=de|cobiss=85974016|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-93FHC9SO}}
* {{cite journal|last=Kranjc|first=Marijan F.|year=2001|title=Vojaška organizacija Ilirskih provinc|journal=Vojnozgodovinski zbornik|language=sl|issue=6|pages=17–24|cobiss=116164608}}
* {{cite book|last=Nodier|first=Charles|title=Statistique Illyrienne: articles complets du &quot;Télégraphe Officiel&quot; de l'année 1813 rédigés et annotés par France Dobrovoljc|year=1933|publisher=Satura|location=Ljubljana|language=fr|cobiss=3303433}}
* {{cite book|last=Pivec Stele|first=Melita|title=La vie économique des Provinces Illyriennes (1809-1813): suivi d'une bibliographie critique|year=1930|publisher=Bossard|location=Pariz|language=fr|cobiss=62960128|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2LWS2712}}
* George J. Prpić, »French Rule in Croatia: 1806-1813«. ''Balkan Studies'' 5 (1964). S. 221-276.
* Reinhard A. Stauber, &quot;The Illyrian Provinces,&quot; v Michael Broers, Peter Hicks in Agustin Guimera, ur., ''The Napoleonic Empire and the New European Political Culture (War, Culture and Society, 1750–1850).'' Houndmills, 2012. S. 241–253. 
* {{cite article|last=Stergar|first=Rok|title=Nationswerdungsprozesse und neue Grenzen: der Zusammenbruch der französischen Herrschaft in den Illyrischen Provinzen und ihre (Re-)Integration in das Kaisertum Österreich|journal=Am Rande der großen Politik: Italien und der Alpenraum beim Wiener Kongress|year=2017|pages=97–122|language=de|cobiss=63465826}}
* {{cite book|editor=Šanjek|title=Hrvati i Ilirske pokrajine (1809.-1813.)|year=2010|publisher=HAZU|location=Zagreb|language=hr, fr|cobiss=12114765|editor-first=Franjo}}
* {{cite journal|last=Šumrada|first=Janez|year=1986|title=Kmečki upor v okolici Višnje gore za časa Ilirskih provinc leta 1813|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TH0IA1QT|journal=Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino|language=sl|volume=34|issue=1–2|pages=32–37}}
* {{cite book|last1=Šumrada|first1=Janez|last2=Gestrin|first2=Ferdo|title=Nekateri temeljni problemi Ilirskih provinc|publisher=[J. Šumrada]|location=Ljubljana|year=1992|cobiss=35612416}}
* {{cite article|last=Šumrada|first=Janez|title=Poskus zemljiške odveze v času Ilirskih provinc|work=Grafenauerjev zbornik|publisher=Zgodovinski inštitut Milka Kosa|url=https://zalozba.zrc-sazu.si/sl/publikacije/grafenauerjev-zbornik|date=1996|pages=499–514|editor-first=Vincenc|editor-last=Rajšp}}
* {{Cite journal|last=Šumrada|first=Janez|year=1998|title=Prebivalstvo v slovenskih predelih Napoleonove Ilirije|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NCFHRZWM|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=52|issue=1|pages=51–72|cobiss=8073224}}
* {{cite journal|last=Šumrada|first=Janez|year=1998|title=Razmejitev med Napoleonovo Francijo in Avstrijskim cesarstvom na Slovenskem etničnem ozemlju po nastanku Ilirskih provinc|url=https://www.sistory.si/publication/8432|journal=Časopis za zgodovino in narodopisje|language=sl|volume=69|issue=2|pages=247–260|cobiss=8126984}}
* Šumrada, Janez, »Državnopravni status Ilirskih provinc s kratkim pregledom upravne ureditve«, v ''Vilfanov zbornik : pravo, zgodovina, narod : Recht, Geschichte, Nation'', ur. [[Vincenc Rajšp]] in [[Ernst Bruckmüller]]. Ljubljana, 1999.
* {{cite book|editor-last=Šumrada|editor-first=Janez|title=Nastajanje Napoleonove Kranjske: korespondenca Françoisa-Marie Farguesa, francoskega intendanta za Kranjsko in Gorenjsko, 1809–1810|year=2004|publisher=Arhiv Republike Slovenije|location=Ljubljana|language=sl, fr}}
* {{cite book|editor=Šumrada|title=Napoleon na Jadranu = Napoléon dans l'Adriatique|year=2006|publisher=Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče|location=Koper|language=sl, fr, hr|cobiss=230782208|editor-first=Janez}}
* {{cite journal|last=Šumrada|first=Janez|year=2007|title=Poglavitne poteze napoleonske politike v Ilirskih provincah|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5DBOI5SG|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=61|issue=1–2|pages=75–84}}
* {{Cite book|last=Šumrada|first=Janez|last2=Kopitar|first2=Adrijan|title=Kranjski Janezi, Napoleonovi soldati: francoski vojaški nabor v ilirski provinci Kranjski, 1812-1813|year=2018|publisher=Arhiv Republike Slovenije|location=Ljubljana|language=sl, fr|cobiss=296090112}}
* {{cite book|last1=Šterbenc Svetina|first1=Barbara|last2=Godeša|first2=Matija|title=Zgodovinske dimenzije Ilirskih provinc|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2013|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L2BYQ4MG|cobiss=269259520|language=sl}}
* {{cite thesis|last=Vodopivec|first=Karin|title=Ilirske province v slovenski šolski literaturi|type=magistrsko delo|year=2025|location=Ljubljana|publisher=K. Vodopivec|language=sl|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=171977}}
* [[Bogumil Vošnjak|Vošnjak, Bogumil]] (1910). ''Ustava in uprava Ilirskih dežel : (1809-1813) : prispevki k nauku o recepciji javnega prava prvega francoskega cesarstva.'' Ljubljana.
* {{cite article|last=Zwitter|first=Fran|title=Postanek političnega ilirizma in ustanovitev Ilirskih provinc|work=O slovenskem narodnem vprašanju|publisher=Slovenska matica|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGKJ2BYO|cobiss=21199360|language=sl|date=1990|place=Ljubljana|pages=119–182|editor-first=Vasilij|editor-last=Melik}}
* {{cite article|last=Zwitter|first=Fran|title=Socialni in gospodarski problemi Ilirskih provinc|work=prav tam|language=sl|date=1990|pages=183–204}}
{{zbirka in kategorija|Category:Illyrian Provinces|Ilirske province}}{{Slovenija}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Ilirske province|*]]
[[Kategorija:19. stoletje v Italiji]]
[[Kategorija:19. stoletje na Hrvaškem]]
[[Kategorija:19. stoletje v Črni gori]]

[[Kategorija:19. stoletje v Sloveniji]]
[[Kategorija:Prvo francosko cesarstvo]]
[[Kategorija:Zgodovina Francije]]</text>
      <sha1>ow662sdeg1uup7r0urnaxh5rw7239gf</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Šrilanka</title>
    <ns>0</ns>
    <id>6050</id>
    <revision>
      <id>6688311</id>
      <parentid>6671086</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T23:56:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6688311</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="78550" sha1="rsnh957bfnhc33767b89m0ca2zn3hyq" xml:space="preserve">{{Infopolje Država
|conventional_long_name = Demokratična socialistična republika Šrilanka
|common_name = Šrilanka
|common_name2 = Šrilanke
|native_name = {{small|{{nobold|{{native name|si|ශ්රී ලංකා ප්රජාතාන්ත්රික සමාජවාදී ජනරජය|italics=off}}}}&lt;br/&gt;''Srī Lankā Prajātāntrika Samājavādī Janarajaya''&lt;br/&gt;{{nobold|{{native name|ta|இலங்கை  ஜனநாயக சோசலிச குடியரசு|italics=off}}}}}}&lt;br/&gt;''Ilaṅkai jaṉanāyaka sosalisa Kudi Arasu''
|image_flag = Flag of Sri Lanka.svg
|image_coat = Emblem of Sri Lanka.svg
|symbol_width      = 60px
|symbol_type = Emblem
|national_motto =
|national_anthem = ''Sri Lanka Math''&lt;br /&gt;{{small|''Mati Šrianka''}}&lt;br /&gt;
|image_map = Sri Lanka (orthographic projection).svg
|image_map2=Sri Lanka - Location Map (2011) - LKA - UNOCHA.svg
|capital = {{nowrap|[[Šri Džajavardenapura Kote]]&lt;br /&gt;{{small|(zakonodajno)}}}}&lt;br /&gt;{{nowrap|[[Kolombo]] {{small|(izvršno, sodno)}}}}
|coordinates   = {{Coord|6|56|N|79|52|E|type:city}}
|largest_city = [[Kolombo]]
|official_languages = {{hlist|singalščina|tamilščina&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.languagesdept.gov.lk/web/|title=Department of Official Languages|publisher=|accessdate=2017-11-11|archive-date=2016-09-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20160906122824/http://www.languagesdept.gov.lk/web/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;}}
|languages_sub = yes
|languages2_type = priznana
|languages2 = Šrianška angleščina
|ethnic_groups = {{nowrap|74.9% Singalci&lt;br/&gt;11.2% Šrilanški Tamilci&lt;br/&gt;9.2% Šrilanški Mavri&lt;br/&gt;4.2% Indijski Tamilci&lt;br/&gt;0.5% drugi}}
|ethnic_groups_year = 2012&lt;ref name=&quot;CIATONGA&quot;&gt;{{navedi splet|url= https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ce.html|title= South Asia ::SRI LANKA|publisher= CIA The World Factbook|accessdate= 2017-11-11|archive-date= 2018-12-24|archive-url= https://web.archive.org/web/20181224211303/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ce.html|url-status= dead}}&lt;/ref&gt; 
|religion = {{ublist |item_style=white-space:nowrap; |70.2% budizem |12.6% hinduizem |9.7% Islam |7.4% krščanstvo |0.1% drugo}}
|demonym = Šrilančan
|government_type = Enotna polpredsedniška ustavna republika
|leader_title1 = predsednik
|leader_name1 = [[Ranil Vikramasinghe]]
|leader_title2 = predsednik vlade
|leader_name2 = [[Dineš Gunavardena]]
|leader_title3 = 
|leader_name3 = 
|leader_title4 = 
|leader_name4 = 
|legislature = parlament
|sovereignty_type = neodvisnost
|sovereignty_note = od Združenega kraljestva
|established_event2 = dominion
|established_date2 = 4. februar 1948
|established_event3 = republika
|established_date3 = 22. maj 1972
|established_event4 = {{nowrap|trenutna ustava}}
|established_date4 = 7. september 1978
|area_km2 = 65.610
|area_rank = 120.
|area_sq_mi = 
|percent_water = 4,4
|population_estimate = 21.203.000&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.statistics.gov.lk/PopHouSat/VitalStatistics/MidYearPopulation/Mid-year%20population%20by%20age%20group.pdf |title=Department of Census and Statistics Sri Lanka |accessdate=2017-11-11 |archive-date=2017-11-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171117022357/http://www.statistics.gov.lk/PopHouSat/VitalStatistics/MidYearPopulation/Mid-year%20population%20by%20age%20group.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|population_census = 20.277.597&lt;ref name=&quot;popsl&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.statistics.gov.lk/PopHouSat/CPH2011/Pages/sm/CPH%202011_R1.pdf | archiveurl=https://web.archive.org/web/20131206021926/http://www.statistics.gov.lk/PopHouSat/CPH2011/Pages/sm/CPH%202011_R1.pdf| format=PDF |title=Census of Population and Housing 2011 Enumeration Stage February – March 2012 |work=Department of Census and Statistics – Sri Lanka |accessdate=15 July 2014|archivedate=6 December 2013 }}&lt;/ref&gt;
|population_estimate_year = 2016
|population_estimate_rank = 58.
|population_census_year = 2012
|population_census_rank = 57.
|population_density_km2 = 309
|population_density_sq_mi =
|population_density_rank = 40.
|GDP_PPP = $278,415 mrd&lt;ref name=&quot;imfsl&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2017/01/weodata/weorept.aspx?sy=2015&amp;ey=2022&amp;scsm=1&amp;ssd=1&amp;sort=country&amp;ds=.&amp;br=1&amp;pr1.x=58&amp;pr1.y=8&amp;c=512%2C672%2C914%2C946%2C612%2C137%2C614%2C546%2C311%2C962%2C213%2C674%2C911%2C676%2C193%2C548%2C122%2C556%2C912%2C678%2C313%2C181%2C419%2C867%2C513%2C682%2C316%2C684%2C913%2C273%2C124%2C868%2C339%2C921%2C638%2C948%2C514%2C943%2C218%2C686%2C963%2C688%2C616%2C518%2C223%2C728%2C516%2C836%2C918%2C558%2C748%2C138%2C618%2C196%2C624%2C278%2C522%2C692%2C622%2C694%2C156%2C142%2C626%2C449%2C628%2C564%2C228%2C565%2C924%2C283%2C233%2C853%2C632%2C288%2C636%2C293%2C634%2C566%2C238%2C964%2C662%2C182%2C960%2C359%2C423%2C453%2C935%2C968%2C128%2C922%2C611%2C714%2C321%2C862%2C243%2C135%2C248%2C716%2C469%2C456%2C253%2C722%2C642%2C942%2C643%2C718%2C939%2C724%2C644%2C576%2C819%2C936%2C172%2C961%2C132%2C813%2C646%2C199%2C648%2C733%2C915%2C184%2C134%2C524%2C652%2C361%2C174%2C362%2C328%2C364%2C258%2C732%2C656%2C366%2C654%2C734%2C336%2C144%2C263%2C146%2C268%2C463%2C532%2C528%2C944%2C923%2C176%2C738%2C534%2C578%2C536%2C537%2C429%2C742%2C433%2C866%2C178%2C369%2C436%2C744%2C136%2C186%2C343%2C925%2C158%2C869%2C439%2C746%2C916%2C926%2C664%2C466%2C826%2C112%2C542%2C111%2C967%2C298%2C443%2C927%2C917%2C846%2C544%2C299%2C941%2C582%2C446%2C474%2C666%2C754%2C668%2C698&amp;s=NGDPDPC%2CPPPPC&amp;grp=0&amp;a=|title=World Economic Outlook Database, October 2016 |work=International Monetary Fund |accessdate=20 May 2017}}&lt;/ref&gt;
|GDP_PPP_year = 2017
|GDP_PPP_rank = 
|GDP_PPP_per_capita = $13.012
|GDP_PPP_per_capita_rank = 
|GDP_nominal = $84,023 mrd
|GDP_nominal_year = 2017
|GDP_nominal_rank = 
|GDP_nominal_per_capita = $3.927
|GDP_nominal_per_capita_rank = 
|Gini = 36,4 &lt;!--number only--&gt;
|Gini_year = 2010
|Gini_change =  &lt;!--increase/decrease/steady--&gt;
|Gini_ref = &lt;ref name=&quot;wb-gini&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://data.worldbank.org/indicator/SI.POV.GINI/ |title=Gini Index |publisher=World Bank |accessdate=2 March 2011}}&lt;/ref&gt;
|Gini_rank =
|HDI = 0,766 
|HDI_year = 2016
|HDI_change = increase &lt;!--increase/decrease/steady--&gt;
|HDI_ref = &lt;ref name=&quot;HDI&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://hdr.undp.org/sites/default/files/hdr_2016_statistical_annex.pdf|title=2016 Human Development Report Statistical Annex |date=2016 |accessdate=August 12, 2016 |publisher=United Nations Development Programme|page=211}}&lt;/ref&gt;
|HDI_rank = 73.
|currency = šrilanška rupija
|currency_code = LKR
|time_zone = SLST
|utc_offset = +5:30
|utc_offset_DST =
|DST_note = 
|time_zone_DST = 
|date_format = {{unbulleted list |dd-mm-yyyy |yyyy-mm-dd}}
|drives_on = leva
|calling_code = 94
|iso3166code = LK
|cctld = {{hlist|.lk|.ලංකා|.இலங்கை}}
|official_website = {{url|http://www.gov.lk}}
|area_magnitude = 1 E10
}}
'''Šrilanka''' ({{jezik-si|ශ්රී ලංකා|Šri Lamka}}, {{IPA|si|ˌɕriːlaŋkaː|pron}}; {{jezik-ta|இலங்கை|Ilankai}}, do leta 1972 '''Cejlon''', od takrat '''Demokratična socialistična republika Šrilanka''') je otoška država v [[Indijski ocean|Indijskem oceanu]], 237&amp;nbsp;km (zahodna obala) vzhodno od južne konice [[Indijska podcelina|indijske podceline]] in ima 20,8 milijona prebivalcev. Najkrajša razdalja med [[Indija|Indijo]] (Kodiyakkarai) in Šrilanko (Munasal) je 54,8&amp;nbsp;km.

Zaradi svoje lege je otok predstavljal strateško pomorsko središče med južno in vzhodno Azijo od antike do sodobnega časa. Jug in območja okoli [[Anuradhapura|Anuradhapure]] so centri starodavnega [[budizem|budizma]], medtem ko so severu in vzhodu [[hinduizem|hindujski]] tempeljski kompleksi. Danes je država multi-verska in multi-etnična država, v kateri so poleg budizma in hinduizma še [[krščanstvo]] in [[islam]] pomembni religiji. [[Singalci]] sestavljajo večino prebivalstva. [[Tamilci]] so največja manjšina. Druge etnične manjšine so Mavri, Malajci, Burgerji in šrilanški domorodci, Veda.&lt;ref&gt;[http://www.priu.gov.lk/Cons/1978Constitution/Chapter_02_Amd.html Kapitel 2 der sri-lankischen Verfassung] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160303221202/http://www.priu.gov.lk/Cons/1978Constitution/Chapter_02_Amd.html |date=2016-03-03 }}; prim. [http://www.priu.gov.lk/news_update/Current_Affairs/ca200008/20000802buddhism_given_foremost_plase.htm Current Affairs] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080228142354/http://www.priu.gov.lk/news_update/Current_Affairs/ca200008/20000802buddhism_given_foremost_plase.htm |date=2008-02-28 }}.&lt;/ref&gt;

Šrilanka je znana po proizvodnji in izvozu [[čaj]]a (Cejlon), [[kava|kave]], [[kavčuk]]a in [[kokos]]ovega olja. Otok je zaradi svoje lepote in bogate kulturne dediščine (kot je ajurveda, tradicionalna zdravilska umetnost) priljubljena turistična destinacija.

Šrilanki so vladala različna krajevna kraljestva že več kot dve tisočletji, dokler v 16. stoletju niso večji del otoka kolonizirali Portugalci in nato Nizozemci. Samo [[Kandijsko kraljestvo]] v visokogorju otoka se je lahko uveljavilo proti kolonizatorjem. Leta 1815 pa je cela država končno postala del [[Britanski imperij|britanskega imperija]]. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je Šrilanka služila zaveznicam kot strateško pomembna baza v boju proti [[Japonski imperij|japonskemu imperiju]].&lt;ref&gt;Der britische Premierminister Winston Churchill beschrieb den Moment, als ein Verband der japanischen Marine Sri Lanka erobern wollte, als {{&quot;|den gefährlichsten und beunruhigendsten Moment im gesamten Konflikt.}} – ''Commonwealth Air Training Program Museum'', [http://www.airmuseum.ca/mag/0410.html The Saviour of Ceylon] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071022152654/http://www.airmuseum.ca/mag/0410.html |date=2007-10-22 }}.&lt;/ref&gt; Od začetka dvajsetega stoletja so se povečala prizadevanja za neodvisnost. Leta 1948 je po miroljubnih pogajanjih Šrilanka postala neodvisna od Britancev. Za razliko od večine tretjih držav je od osamosvojitve obstajal stabilen in demokratičen sistem, čeprav so bila še vedno trenja med večinskim singalskim prebivalstvom in manjšino Tamilcev. Med letoma 1983 in 2009 je potekala državljanska vojna med tamilskimi separatisti in prevladujočo singalsko centralno vlado, kar je zahtevalo številne smrtne žrtve, zlasti civilnega prebivalstva. Zločini za človekove pravice državljanske vojne se še vedno ne ukvarjajo samostojno. Med leti 2005 in 2015 je bil predsednik države predsednik države Mahinda Radžapaksa in je vladal avtoritarno.&lt;ref&gt;[http://www.faz.net/aktuell/politik/ausland/asien/commonwealth-gipfel-in-sri-lanka-herausgeputzt-und-autoritaer-12668517.html]&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.news.ch/Sri+Lanka+ist+zunehmend+autoritaer/597927/detail.htm]&lt;/ref&gt; Januarja 2015 je predsednik postal Maithripala Sirisena, ki je obljubil odstop od avtoritarnosti.

== Etimologija ==
V antiki je bila Šrilanka popotnikom poznana pod različnimi imeni. V skladu z [[Mahavamsa|Mahavamso]] (zgodovinska pesem) je legendarni [[princ Vidžaja]] poimenoval deželo [[Kraljestvo Tambapanni|Tambapanni]] (''bakreno rdeče roke'' ali ''bakreno rdeča zemlja''), ker so bile roke njegovih privržencev »pordele od rdeče zemlje območja«.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author=Nanda Pethiyagoda Wanasundera |title=Sri Lanka |url=https://books.google.com/books?id=1Ts1khhfXm8C&amp;pg=PA26 |year=2002 |publisher=Marshall Cavendish |isbn=978-0-7614-1477-3 |page=26 }}&lt;/ref&gt; V hindujski mitologiji, kot je [[Ramajana]], je bil otok imenovan Lankā ('otok'). Tamilski izraz ''Eelam'' (Tamilsko ஈழம், translit. ''īḻam'') je v stari tamilski ''Sangam literaturi'' označeval celoten otok.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/?id=zS4OAQAAMAAJ&amp;q=eelam+ilankai&amp;dq=eelam+ilankai|title=Encyclopedia of the world's minorities|last=Skutsch|first=Carl|date=2005|publisher=Routledge|year=|isbn=9781579584702|pages=|language=en}}&lt;/ref&gt;

Starogrška geografi so jo imenovali ''Taprobanā'' (stara grščina: Ταπροβανᾶ) ali ''Taprobanē'' (Ταπροβανῆ)&lt;ref&gt;{{navedi splet | url = http://www.rootsweb.ancestry.com/~lkawgw/slm-taprobane.htm | title = In Search of Taprobane: the Western discovery and mapping of Ceylon | author = Abeydeera, Ananda}}&lt;/ref&gt; iz besede ''Tambapanni''. [[Perzijci]] in [[Arabci]] so jo imenovali kot ''Sarandīb'' (izvor besede »serendipity«) iz besede ''Cerentivu''.&lt;ref&gt;{{Cite journal | title = Sri Lanka&amp;nbsp;— The Pearl of the Orient | journal = Metropolis | url = http://metropolis.co.jp/tokyotravel/tokyoworldtravelarchive299/295/tokyoworldtravelinc.htm | archiveurl = https://web.archive.org/web/20021027171913/http://www.metropolis.co.jp/tokyotravel/tokyoworldtravelarchive299/295/tokyoworldtravelinc.htm | archivedate = 27 October 2002}}&lt;/ref&gt; ''Ceilão'', ime za Šrilanko, ki so jo imenovali v [[Portugalski imperij|Portugalskem imperiju]], ko so prišli leta 1505, [25], transliterirana v angleščino kot ''Ceylon''. Kot britanska kronska kolonija je bil otok znan kot Ceylon; Bil je dominion Ceylon leta 1948.

Država je sedaj znana v singalščini kot ''Śrī Laṃkā'' (singalsko ශ්රී ලංකා) in v tamilščini kot ''Ilaṅkai'' (tamilsko இலங்கை, IPA: [ilaŋɡai]). Leta 1972 se je njeno formalno ime spremenilo v »Svobodna, suverena in neodvisna republika Šrilanka«. Leta 1978 se je spremenila v »Demokratično socialistično republiko Šrilanko«. Ker je ime Cejlon še vedno prikazano v imenih številnih organizacij, je vlada Šrilanke v letu 2011 napovedala načrt za preimenovanje vseh, nad katerimi ima pooblastilo.&lt;ref&gt;{{navedi novice | author = Haviland, Charles | url = http://www.bbc.co.uk/news/world-south-asia-12099596 | title = Sri Lanka erases colonial name, Ceylon | work = BBC | date = 1 January 2011 }}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
{{glavni|Zgodovina Šrilanke}}

=== Prazgodovina ===
Prazgodovina Šrilanke sega nazaj 125.000 let in morda tudi že 500.000 let.&lt;ref name=&quot;pps&quot;&gt;{{navedi splet | author = Deraniyagala, Siran U. | title = Pre and Protohistoric settlement in Sri Lanka | series = XIII U. I. S. P. P. Congress Proceedings- Forli, 8–14 September 1996 | work = International Union of Prehistoric and Protohistoric Sciences | url = http://www.lankalibrary.com/geo/dera1.html | accessdate = 15 July 2014 | archive-date = 2017-08-20 | archive-url = https://web.archive.org/web/20170820080625/http://lankalibrary.com/geo/dera1.html | url-status = dead }}&lt;/ref&gt; Era se razteza od [[paleolitik]]a, [[mezolitik]]a in zgodnje [[železna doba|železne dobe]]. Med paleolitskimi naselji, odkritimi na Šrilanki, so najbolj pomembna Pahiyangala (poimenovana po kitajskem popotniku menihu Faxianu), ki nazaj sega do 37.000 pred sedanjostjo, Batadombalena (28.500 pred sedajostjo) in Belilena (12.000 pred sedanjostjo). V teh jamah so [[arheolog]]i našli ostanke anatomsko modernih ljudi, ki so jih imenovali [[Balangodski človek]] (''Homo sapiens balangodensis'') in druge predmete&lt;ref&gt;{{Harvnb|De Silva|1981|pp=6–7}}&lt;/ref&gt;, ki dokazujejo, da so se lahko ukvarjali s kmetijstvom in imeli udomačene pse.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo | author = Deraniyagal, Siran | title = The Prehistory of Sri Lanka | url = https://archive.org/details/prehistoryofsril0000dera | publisher = Department of Archaeological Survey | year = 1992 | place = Colombo | page = [https://archive.org/details/prehistoryofsril0000dera/page/454 454] | isbn = 978-955-9159-00-1}}&lt;/ref&gt;

Eno prvih pisnih omemb otoka se nahaja v indijskem epu Ramajana, ki navaja podrobnosti o kraljestvu z imenom ''Lanka'', ki ga je ustvaril božji kipar [[Višvakarman]] (je personifikacija ustvarjanja in abstraktna oblika ustvarjalca Boga po [[Rigveda|Rigvedi]], zavetnik inženirjev, obrtnikov in arhitektov) za Kubero, gospodarja bogastva.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo | author = Keshavadas, Sant | title = Ramayana at a Glance | publisher = Motilal Banarsidass | year = 1988 | isbn = 81-208-0545-3}}&lt;/ref&gt;. Rečeno je, da gre za mitični leteči stroj z imenom Dandu Monara.&lt;ref name=&quot;parkrsl&quot;&gt;{{navedi knjigo | author = Parker, H. | title = Ancient Ceylon | url = https://archive.org/details/ancientceylon00hpar | publisher = Asian Educational Services | year = 1992 | page = [https://archive.org/details/ancientceylon00hpar/page/n31 7] | isbn = 978-81-206-0208-3}}&lt;/ref&gt;

Zgodnji prebivalci Šrilanke so bili verjetno predniki ljudstva Vedda, okoli 2500 avtohtonih prebivalcev sodobne Šrilanke. Irski zgodovinar James Emerson Tennent iz 19. stoletja, je postavil teorijo za [[Galle]], mesta na jugu Šrilanke, ki je staro pristaniško mesto Taršiš, iz katerega naj bi kralj Salomon odpeljal slonovino, pave in druge dragocenosti.

=== Obdobje pred Anuradhapuro  ===
Po Mahawamsi, kroniki, napisani v jeziku Pāḷi, so bili prvotni prebivalci Šrilanke Jakšas in Nagas. Na Šrilanki so odkrili stara grobišča, ki so bila uporabljena pred 600 pr. n. št. in druge znake prisotnosti civilizacij &lt;ref&gt;{{navedi splet|title = Ancient graves during pre-Wijeya era found|url = http://www.dailymirror.lk/91681/ancient-graves-wijeya-era-found|website = www.dailymirror.lk|accessdate = 2015-10-20}}&lt;/ref&gt;. Singalska zgodovina se tradicionalno začne leta 543 pr. n. št. s prihodom princa Vidžaja, pol legendarni princ, ki je prijadral s 700 privrženci na Šrilanko, po tem ko je bil izgnan iz Kraljestva Vanga (v današnji Bengaliji).&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://mahavamsa.org/mahavamsa/original-version/06-coming-vijaya/ |title=The Coming of Vijaya |work=The Mahavamsa}}&lt;/ref&gt; Ustanovil je kraljestvo Tambapanni, blizu današnjega Manarja. Vidžaja (Singha) je prvi od približno 189 avtohtonih monarhov Šrilanke, opisanih v kronikah, kot so ''Dipavamsa'', ''Mahāvaṃsa'', ''Cūḷavaṃsa'' in ''Rājāvaliya''. Šrilanška dinastična zgodovina se je končala leta 1815, ko je država postala del britanskega imperija.&lt;ref&gt;{{navedi splet | url = http://www.rootsweb.ancestry.com/~lkawgw/gen3000.html | title = Vijaya (Singha) and the Lankan Monarchs – Family #3000 | work = Ancestry.com | accessdate = 15 July 2014}}&lt;/ref&gt;

=== Obdobje Anuradhapura  ===
[[File:Buda de Avukana - 01.jpg|thumb|upright|250px|Kip Avukana Buda, 12 m visok, iz regije Dhatusena Anuradhapura, 5. st.]]
[[Anuradhapursko kraljestvo]] je bilo ustanovljeno leta 380 pred našim štetjem v času vladavine Pandukabhaya Anuradhapurskega. Nato je Anuradhapura služila kot [[glavno mesto]] države skoraj 1400 let.&lt;ref&gt;{{navedi splet | url = http://www.worldheritagesite.org/sites/anuradhapura.html | archive-url = https://web.archive.org/web/20040107085324/http://www.worldheritagesite.org/sites/anuradhapura.html | url-status=dead | archive-date = 7 January 2004 | title = World Heritage site: Anuradhapura | work = worldheritagesite.org | accessdate = 15 July 2014 | df = dmy-all }}&lt;/ref&gt; Starodavni Šrilančani so sloveli pri gradnji določene vrste struktur kot so [[vodni zbiralniki v antični Šrilanki|vodni zbiralniki]], [[Stupa (zgradba)|dagobe]] in palače.&lt;ref&gt;{{navedi splet | url = http://mysrilankaholidays.com/ancient-singalese-irrigation.html | title = Waterworld: Ancient Singalese Irrigation | work = mysrilankaholidays.com | accessdate = 15 July 2014 }}{{Slepa povezava|date=junij 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; Družba je doživela veliko preobrazbo v času vladavine Devanampiya Tissa, s prihodom budizma iz Indije. Leta 250 pred našim štetjem, je Mahinda, sin Maurijskega cesarja [[Ašoka Veliki|Ašoka]] in bikšu (''bhikkhu'' - budistični menih), ki je prišel v [[Mihintale]] in prinesel sporočilo budizma. Njegovo poslanstvo je bilo zmagati pri monarhu, ki je sprejel vero in jo nato širil med singalsko prebivalstvo.

Naslednja kraljestva so ohranila veliko število budističnih šol in samostanov in podpirala širjenje budizma v drugih državah v jugovzhodni Aziji. Šrilanški menihi so študiral v Indiji na slavni antični budistični univerzi v [[Nalanda|Nalandi]], ki jo je uničil Bahtijar Kilji. Verjetno je, da je mnogo svetih spisov iz samostana Nalanda ohranjenih v številnih samostanih Šrilanke in ta pisna oblika [[Tipitaka]], vključno singalska budistična literatura, je bila del univerze v samostanu Nalanda.&lt;ref&gt;{{navedi splet | url = http://www.buddhanet.net/e-learning/buddhistworld/lanka-txt.htm | title = Buddhism in Sri Lanka | work = buddhanet.net | accessdate = 15 July 2014 | archive-date = 2013-02-21 | archive-url = https://web.archive.org/web/20130221072955/http://www.buddhanet.net/e-learning/buddhistworld/lanka-txt.htm | url-status = dead }}&lt;/ref&gt; Leta 245 pred našim štetjem, je ''bikšuni'' Sangamita prišel z [[Jaya Sri Maha Bodi]] drevesom, ki velja za sadiko zgodovinskega [[drevo Bodi|drevesa Bodi]], pod katerim je Buda našel Resnico. Je najstarejše drevo na svetu, ki ga je posadil človek. (Bodhivamsa).&lt;ref&gt;{{navedi splet | url = http://print.dailymirror.lk/features/139-feature/38344.html | title = Historical trees: Overlooked aspect of heritage that needs a revival of interest | author = Gunawardana, Jagath | work = Daily Mirror | accessdate = 15 July 2014 | url-status=dead | archiveurl = https://archive.today/20120715154617/http://print.dailymirror.lk/features/139-feature/38344.html | archivedate = 15 July 2012 | df = dmy-all }}&lt;/ref&gt;

;Invazije

Šrilanka je prvič doživela tujo invazijo v času vladavine Suratise, ki sta ga porazila dva prodajalca konj, imenovana Sena in Guttika iz Južne Indije. Naslednja invazija je prišla takoj leta 205 pr. n. št. s kraljem [[cesarstvo Čola|Čole]] po imenu Elara, ki je premagal Asela iz Anuradhapure in vladal državi 44 let. Dutugemunu, najstarejši sin južno regionalnega pod-kralja, Kavan Tissa, je v bitki pri Vijithapuri premagal Elaro. Zgradil je Ruwanwelisaya, drugo stupo v starodavni Šri Lanki in Lovamahapajo.&lt;ref&gt;{{navedi splet | url = http://www.beyondthenet.net/Saddha/ruvan.pdf | page = 4 | title = Ruvanveli Seya – The Wonderous Stupa Built by Gods and Men | work = beyondthenet.net | accessdate = 15 July 2014 | archive-date = 2014-06-30 | archive-url = https://web.archive.org/web/20140630195333/http://www.beyondthenet.net/Saddha/ruvan.pdf | url-status = dead }}&lt;/ref&gt;

V dveh in pol tisočletju obstoja so sosednje južnoazijske dinastije, kot so Čola, Pandja, Čera in Palava, vsaj osemkrat napadle šrilanško kraljestvo. Ti okupatorji so se vseskozi vračali. Prišli so tudi iz kraljestva Kalinga (sodobna Orisa) in tudi iz Malezijskega polotoka. ''Kala Wewa'' in kip Avukana Buda sta bila zgrajena v času vladavine Datusena iz Anuradhapure.&lt;ref name=&quot;sarachchandra&quot;&gt;{{navedi knjigo | author = Sarachchandra, B. S. | title = අපේ සංස්කෘතික උරුමය | trans-title = Our Cultural Heritage | publisher = Silva, V. P. | pages = 121–122 | year = 1977 | language = si}}&lt;/ref&gt;

;Četrti budistični svet
[[File:Golden Temple of Dambulla-111107.jpg|thumb|Kip ležečega Bude v jamskem templju Dambulla, vpisna na Unescov seznam svetovne dediščine leta 1991.]]
[[File:Ptolemy's Taprobana.jpg|thumb|Ptolemajeva karta Cejlona, 1. st., v publikaciji iz leta 1535]]

Četrti budistični svet [[Teravadski budizem|teravadskega budizma]] je potekal v samostanu [[Anuradhapura Maha Viharaya]] pod pokroviteljstvom Valagambe iz Anuradhapura leta 25. pr. n. št.. Svet je bil odgovor na leto, v katerem je bila žetev na Šrilanki še posebej slaba, številni budistični menihi pa so umrli zaradi lakote. Ker je bil Pāli kanon (zbirka tekstov teravadske budistične tradicije, ohranjena v jeziku pali) ohranjen le v ustnem izročilu ''dhammabhāṇakas'' - recitatorjev [[dharma|dharme]], so preživeli menihi prepoznali nevarnost nezapisanega kanona za poznejše generacije, in bil izgubljen, če bi oni umrli. {{sfn|Lopez|2013|p=200}}

Po tem Svetu so bili rokopisi na palmovih listih, ki so vsebovali kanon odneseni v Burmo, na Tajsko, v Kambodžo in Laos.

;Pozno obdobje
[[File:Sigiriya.jpg|thumb|left| Sigirija – skalna trdnjava.]]
[[File:Sigiriya ladies.jpg|thumb|right| Freske na Sigiriji v okrožju Matale, 5. st..]]

Šrilanka je bila prva azijska država, za katero je znano, da je imela žensko za vladarja: Anula iz Anuradhapura (vladala 47-42 pr. n. št.) &lt;ref name=&quot;sigiriya12&quot;&gt;{{navedi splet | title = The History of Ceylon | work = sltda.gov.lk | url = http://www.sltda.gov.lk/history | accessdate = 15 July 2014 | archive-date = 2014-08-08 | archive-url = https://web.archive.org/web/20140808014733/http://www.sltda.gov.lk/history | url-status = dead }}&lt;/ref&gt;.&lt;ref name=&quot;sigiriya12&quot;/&gt; Šrilanški monarhi so izvedli nekaj izjemnih gradbenih projektov: kot [[Sigirija]], tako imenovana »trdnjava na nebu«, zgrajena v času vladavine Kašjapa I. iz Anuradhapure, ki je vladal med 477 in 495. Kamnita trdnjava Sigirija je obdana s široko mrežo obzidij in jarkov. V tem zaščitnem prostoru so bili vrtovi, ribniki, paviljoni, palače in druge strukture.&lt;ref name=&quot;Ponnamperuma 2013&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Ponnamperuma|first=Senani|title=Story of Sigiriya|year=2013|publisher=Panique Pty Ltd|location=Melboune|isbn=978-0-9873451-1-0}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Bandaranayake 1999&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Bandaranayake|first=Senake|title=Sigiriya: City, Palace, and Royal Gardens|url=https://archive.org/details/sigiriyacitypala0000band|year=1999|publisher=Central Cultural Fund, Ministry of Cultural Affairs|location=Colombo|isbn=978-955-613-111-6}}&lt;/ref&gt;

1600-letne [[freska|freske]] Sigirije so primer najstarejše šrilanške antične umetnosti. So med najbolj ohranjenimi primeri starodavnega urbanega načrtovanja na svetu&lt;ref name=autogenerated2&gt;{{navedi knjigo | author = Bandaranayake, Senake | title = Sinhalese Monastic Architecture | publisher = Brill | page = 321 | year = 1974 | isbn = 978-90-04-03992-6}}&lt;/ref&gt;. Unesco jih je razglasil za eno od sedmih mest svetovne dediščine na Šrilanki&lt;ref&gt;{{navedi splet | url = http://www.asiaexplorers.com/srilanka/sigiriya.htm | title = Exploring Sigiriya Rock | work = AsiaExplorers.com | accessdate = 15 July 2014 }}&lt;/ref&gt;. Med drugimi strukturami, veliki rezervoarji, ki so pomembni za ohranjanje vode v ozračju z deževnico v suhi sezoni in vodovodi, nekateri z naklonom en palec na kilometer, so najbolj opazni. Biso Kotuwa, posebna zgradba znotraj jezu, je tehnološki čudež, ki temelji na natančni matematiki, ki omogoča držati pritisk naj jez na minimumu.&lt;ref&gt;{{navedi splet | url = http://www.slageconr.net/slsnet/9thicsls/individual/abs164.pdf| page = 1 | title = The water regulation technology of ancient Sri Lankan reservoirs: The Bisokotuwa sluice | work = slageconr.net | accessdate = 15 July 2014 }}&lt;/ref&gt;

Starodavna Šrilanka je bila prva država na svetu, ki je v 4. stoletju ustanovila bolnišnico v [[Mihintale|Mihintalu]]. Bila je vodilni izvoznik [[cimet]]a v starodavnem svetu. Ohranjala je tesne vezi z evropskimi civilizacijami, vključno z Rimskim imperijem. Na primer, Bhatikabhaya (22 pr. n. št. - 7 n. št.) je poslal odposlanca v Rim, ki je prinesel nazaj rdeče korale, ki so bile uporabljene za dovršen mrežast okras za Ruwanwelisaya. Poleg tega so bili šrilanški moški plesalci priča uboju [[Kaligula|Kaligule]]. Ko je kraljica [[Kleopatra VII.]] poslala svojega sina [[Cezarion]]a v skrivališče, je odšel na Šrilanko.&lt;ref name=got_down_coral_for_a_net_explained&gt;{{navedi splet|last=Weerakkody|first=DPM|title=Sri Lanka and the Roman Empire|url=http://www.dlib.pdn.ac.lk:8080/jspui/bitstream/123456789/3125/1/D.P.M.%20Weerakkody%20-%20Modern%20Sri%20Lanka%20Studies%20Vol.%20II%20Nos.%20I%20%26%20II%20-%201987.pdf|publisher=Peradeniya University|accessdate=26 November 2012|page=23|quote=The commentator to the Mahavamsa says that Bhatika Abhaya, in the course of his lavish offerings to the Mahathupa, 'sent to the country of Romanukha across the sea and got down red coral and had a perfect net of coral made, suitable to be cast over, (the chetiya).'|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130921053732/https://www.dlib.pdn.ac.lk:8080/jspui/bitstream/123456789/3125/1/D.P.M.%20Weerakkody%20-%20Modern%20Sri%20Lanka%20Studies%20Vol.%20II%20Nos.%20I%20%26%20II%20-%201987.pdf|archivedate=21 September 2013|df=dmy-all}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;fli&quot;&gt;{{navedi splet | url = https://www.flickr.com/photos/menik/2208629145/ | title = International relations in ancient and medieval Sri Lanka | publisher = [[Flickr]] | accessdate = 15 July 2014 }}&lt;/ref&gt;

''Upasampada bhikkhunis'' (budistične redovnice) so prve prispele na Kitajsko, ko je Devasāra in deset drugih bikšuni prišlo iz Šrilanke na zahtevo kitajskih žensk in ustanovile red leta 429.

=== Polonnaruwa in prehodno obdobje ===
Srednjeveško obdobje Šrilanke se začne s padcem Anuradhapurskega kraljestva. V letu 993 je invazija cesarja Rajaraje I. iz Čola prisilila, da je takratni šrilanški vladar Mahinda V. zbežal v južni del Šrilanke. Rajendra I., sin Rajaraja I., je izkoristil to situacijo in začel je veliko invazijo leta 1017. Mahinda V. je bil ujet in odpeljan v Indijo, Čoli pa so opustošili mesto Anuradhapura. Kasneje so prestavili glavno mesto v [[Polonnaruwa]].&lt;ref name=&quot;Siriweera 2004, p. 44&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Siriweera|first=W. I.|title=A Study of the Economic History of Pre Modern Sri Lanka|publisher=Vikas Publishing House|year=1994|isbn=978-0-7069-7621-2|pages=44–45}}&lt;/ref&gt;

To je bil konec dveh velikih dinastij stare Šrilanke, Morija in Lambakanna. Po sedemnajst let dolgi kampanji, Vijajabahu I. leta 1070 uspešno prežene Čole iz Šrilanke, ponovno združi državo prvič po več kot stoletju.&lt;ref&gt;Codrington, [http://lakdiva.org/codrington/chap04.html Ch. 4]&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet | url = http://www.localhistories.org/srilanka.html | title = A Brief History of Sri Lanka | author = Lambert, Tim | work = localhistories.org | accessdate = 15 July 2014}}&lt;/ref&gt; Na njegovo zahtevo so bili posvečeni menihi poslani iz Burme na Šrilanko, da ponovno vzpostavijo budizem, ki je v času vladavine Čolov skoraj izginil iz države. V srednjem veku je bila Šrilanka razdeljena na tri sub-ozemlja in sicer Ruhunu, Pihiti in Mayo.
[[File:SriLanka BuddhistStatue (pixinn.net).jpg|upright|thumb|Budistični kip v antičnem glavnem mestu Polonnaruwa, 12. st.]]

Šrilanški namakalni sistem, ki se je v veliki meri razširil v času vladavine [[Parakramabahu I.|Parakramabahuja Velikega]] (1153-1186).&lt;ref name=&quot;ethniccr&quot;&gt;{{navedi knjigo | title = Sri Lankan Ethnic Crisis: Towards a Resolution | author = Herath, R. B. | year = 2002 | publisher = Trafford Publishing | isbn = 978-1-55369-793-0 | quote = Parakramabahu 1 further extended the system to the highest resplendent peak of hydraulic civilization of the country's history. | page = 19}}&lt;/ref&gt; To obdobje se šteje za čas, ko je bila Šrilanka na najvišji ravni. Zgradil je 1470 rezervoarjev - največ v zgodovini Šrilanke - popravljeno je bilo 165 jezov, 3910 kanalov, 163 večjih rezervoarjev in 2376 mini rezervoarjev. Njegova najbolj znana gradnja je [[Parakrama Samudra]], največji namakalni projekt srednjeveške Šrilanke. Parakramabahova vladavina je nepozabna po dveh glavnih akcijah - na jugu Indije kot del Pandjan nasledstvene vojne in kazenski napad na kralja Ramanna (Mjanmar) za različne domnevne žalitve Šrilanke.

Po njegovi smrti je moč Šrilanke postopoma razpadla. V letu 1215 se je Kalinga Magha, verjetno južno indijskega izvora, opredelil kot ustanovitelj kraljestva Jafna, napadel in osvojil [[kraljestvo Polonnaruwa]]. Priplul je iz Kalinga &lt;ref name=&quot;ethniccr1&quot;&gt;{{navedi knjigo | title = Sri Lankan Ethnic Crisis: Towards a Resolution | author = Herath, R. B. | year = 2002 | publisher = Trafford Publishing | isbn = 978-1-55369-793-0 | pages = 18–21}}&lt;/ref&gt; 690 navtičnih milj na 100 velikih ladjah z 24.000 možmi. Za razliko od prejšnjih napadalcev je ropal, plenil in uničil vse, kar je ostalo os stare Anuradhapure in kraljestva Polonnaruwa neodkrito. Njegova prednostna naloga je bila čim več izvleči iz zemlje in obrniti čim več tradicije Rajarata. V času njegove vladavine so mnogi avtohtoni Singalci migrirali na jug in zahod Šrilanke in v gorsko notranjost, da bi pobegnili pred njegovo močjo.&lt;ref name=&quot;Nadarajan, V p. 72&quot;&gt;Nadarajan, V ''History of Ceylon Tamils'', p. 72&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Indrapala, K p. 16&quot;&gt;Indrapala, K ''Early Tamil Settlements in Ceylon'', p. 16&lt;/ref&gt;

Šrilanka si ni nikoli resnično opomogla od vpliva invazije Kalinga Magha. Kralj Vidžajabâhu III., ki je vodil upor, je prenesel kraljestvo v Dambadeniya. Sever je v tem času sčasoma prešel v kraljestvo v Jafna. To ni bilo nikoli pod nadzorom nobenega kraljestva z juga, razen ob eni priložnosti; leta 1450, po osvojitvi kralja Parâkramabâhuja VI. sina, princa Sapumala. Vladal je severu od leta 1450 do 1467.

Naslednja tri stoletja začenši od 1215 je zaznamovala pisana množica kraljestev v južni in osrednji Šrilanki, vključno Dambadeniya, Yapahuwa, Gampola, Raigama, Kotte, Sitawaka in na koncu Kandy. Kitajski admiral Zheng He in njegove pomorske ekspedicijske sile je pristal pri kraju Galle leta 1409 in zmagal v boju z lokalnim kraljem. Zheng He je zajel lokalnega kralja in ga kasneje izpustil. [80] [81] [82] [83] Zheng He je postavil v Galle trojezičen napis, kamnito tablo v kitajskem, tamilskem in perzijskem jeziku, v spomin na svoj obisk.&lt;ref&gt;{{navedi splet |publisher = world heritage site |url = http://www.worldheritagesite.org/tags/tag622.html |archive-url = https://web.archive.org/web/20100412063521/http://www.worldheritagesite.org/tags/tag622.html |url-status=dead |archive-date = 12 April 2010 |title = Zheng He |accessdate = 13 April 2015 |df = dmy-all }}&lt;/ref&gt; [[stela (spomenik)|Stelo]] je leta 1911 odkril S. H. Thomlin v Galleju in je zdaj shranjena v Narodnem muzeju Kolombu.

=== Kandijsko obdobje ===
[[File:SpilbergenVimala.jpg|thumb|Slika nizozemskega raziskovalca Jorisa van Spilbergena iz 17. st. – srečanje s kraljem Vimaladharmasuriyem leta 1602]]
Zgodnji novi vek Šrilanke se začne s prihodom portugalskega vojaka in raziskovalca Lourenço de Almeida, sina Francisca de Almeida, leta 1505.&lt;ref name=&quot;francal&quot;&gt;{{navedi splet | url = http://www.thondaman.org/srilankanhistory.html | title = Sri Lanka History | work = Thondaman Foundation | accessdate = 2017-11-12 | archive-date = 2012-01-11 | archive-url = https://web.archive.org/web/20120111082707/http://www.thondaman.org/srilankanhistory.html | url-status = dead }}&lt;/ref&gt; Leta 1517 je Portugalska zgradila utrdbo v pristanišču mesta Kolombo in postopoma razširila svoj nadzor na obalna območja. Leta 1592, po desetletjih prekinitev vojskovanja s Portugalci, je Vimaladharmasuriya I. preselil svoje kraljestvo v mesto [[Kandi]], lokacijo, za katero je mislil, da bo varna pred napadi. Leta 1619, podleže napadu Portugalcev neodvisno Džafna kraljestvo.

V času vladavine Rajasinghe II. so na otok prišli nizozemski raziskovalci. Leta 1638 je kralj podpisal pogodbo z nizozemsko Vzhodnoindijsko družbo, da bi se znebil Portugalcev, ki so vladali večini obalnih območij.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo | title = The Dutch in Ceylon: an account of their early visits to the island, their conquests, and their rule over the maritime regions during a century and a half | url = https://books.google.com/books?id=h2mkUharg6AC | author = Anthonisz, Richard Gerald | publisher = Asian Educational Services | year = 2003 | isbn = 978-81-206-1845-9 | pages = 37–43 }}&lt;/ref&gt; Sledila je nizozemsko-portugalska vojna, Nizozemska je zmagala, Kolombo je padel v nizozemske roke leta 1656. Mirovna pogodba je bila podpisana leta 1638. Etnična skupina imenovana Burgher, ki se je pomešala v šrilanško družbo je rezultat nizozemske vladavine.

[[Kandijsko kraljestvo]] je bila zadnja neodvisna monarhija Šrilanke.&lt;ref name=&quot;kandyk&quot;&gt;{{navedi splet | url = http://sundaytimes.lk/070304/KandyTimes/514_kt1.html | title = A kingdom is born, a kingdom is lost | work = The Sunday Times | accessdate = 15 July 2014}}&lt;/ref&gt; Leta 1595 Vimaladharmasurya prinesel relikvije Budovega zoba - tradicionalni simbol kraljeve in verske oblasti med Singalci - v Kandi in zgradil tempelj [[Sri Dalada Maligawa]] (Tempelj Budovega zoba). Kljub občasnih spopadih z Evropejci, je kraljestvo preživelo. Nasledstvena kriza se je pojavila v Kandiju po smrti kralja Vira Narendrasinha leta 1739. Bil je poročen s telugu govorečo princeso Nayakkar iz južne Indije ([[Madurai]]) in bil brez otrok.

Sčasoma, s podporo bikšunija Weliwita Sarankara, je krona prešla na brata ene od Narendrasinhovih princes, s pogledom na pravico ''Unambuwe Bandara'' - do lastnega sina Narendrasinha s singalsko priležnico.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo | title = Language, Religion, and Ethnic Assertiveness: The Growth of Sinhalese Nationalism in Sri Lanka0 | url = https://archive.org/details/languagereligion0000dhar | author = Dharmadasa, K. N. O. | publisher = University of Michigan Press | year = 1992 | isbn = 978-0-472-10288-4 | pages = [https://archive.org/details/languagereligion0000dhar/page/8 8]–12}}&lt;/ref&gt; Novega kralja je pozneje tega leta kronal Šri Vidžaja Rajasinha. Kralji dinastije Nayakkar so sprožili številne napade na nizozemska nadzorovana območja, ki so se izkazali za neuspešne.

=== Britanska vladavina ===
[[File:Sri Vikrama Rajasinha.jpg|thumb|Sri Vikrama Rajasinha Kandijski, zadnji šrilanški monarh]]
V času [[Napoleonske vojne|napoleonskih vojn]] je zaradi strahu, da bi Francoski nadzor nad Nizozemsko morda prinesel Šrilanki Francoze, Velika Britanija z nekaj težavami leta 1796 zasedla obalna območja na otoku (ki so ga imenovali Cejlon).&lt;ref name=&quot;colvoyg&quot;&gt;{{navedi splet | url = http://www.colonialvoyage.com/trincomalee-first-british-occupation-definitive-dutch-surrender/ | title = The first British occupation and the definitive Dutch surrender | work = colonialvoyage.com | accessdate = 2017-11-13 | archive-date = 2015-10-11 | archive-url = https://web.archive.org/web/20151011023258/http://www.colonialvoyage.com/trincomalee-first-british-occupation-definitive-dutch-surrender/ | url-status = dead }}&lt;/ref&gt; Dve leti kasneje je leta 1798 Sri Rajadhi Rajasinha, tretji od štirih kraljev Nayakkarja na Šrilanki, umrl zaradi vročine. Po njegovi smrti je bil kronan njegov nečak, osemnajstletni Kannasamy. Mladi kralj, ki se je zdaj imenoval Šri Vikrama Rajasinha, se je leta 1803 soočil z britansko invazijo, vendar jo je uspešno odvrnil.

Do takrat je bilo celotno obalno območje v skladu s [[Amienski mir|pogodbo iz Amiensa]] pod [[Britanska vzhodnoindijska družba|Britansko vzhodnoindijsko družbo]]. 14. februarja 1815 so Kandy zasedli Britanci v drugi kandijski vojni in končali neodvisnost Šrilanke.&lt;ref&gt;Codrington, [http://lakdiva.org/codrington/chap11.html Ch. 11]&lt;/ref&gt; Sri Vikrama Rajasinha, zadnji domači monarh Šrilanke, je bil izgnan v Indijo. Kandijska konvencija je formalno odstopila celotno deželo britanskemu imperiju. Poskus šrilanških plemičev, da bi spodkopali britansko moč leta 1818 med uporom Uva, je pomiril guverner Robert Brownrigg.

Začetek sodobnega obdobja Šrilanke zaznamujejo Colebrooke-Cameronove reforme iz leta 1833. Uvedli so utilitarno in liberalno politično kulturo v državo, ki temelji na vladavini prava in združili kandijske in pomorske province pod enotno vlado. Ustanovljen je bil izvršni svet in zakonodajni svet, ki je postal temelj predstavniškega zakonodajalca. V tem času so bili poskusi z nasadi [[Kavovec|kavovca]] večinoma uspešni.

Kmalu je postala kava primarno izvozno blago Šrilanke. Padanje cen kave kot posledica depresije leta 1847 je ustavila gospodarski razvoj in poziv guvernerja za uvedbo vrste davkov na strelno orožje, pse, trgovine, čolni, itd. in za ponovno obliko ''rajakariya'', zahteve za šest dni brezplačnega dela na cestah ali plačilo denarnega nadomestila. Tem ostrim ukrepom so nasprotovali domačini, in leta 1848 je prišlo do drugega upora. Uničujoča bolezen listov, ''Hemileia vastatrix'', je napadla kavne nasade leta 1869 in v petnajstih letih uničila celotno industrijo.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Lennox A. Mills|title=Ceylon Under British Rule, 1795–1932|url=https://books.google.com/books?id=YyHG9ZKl3bwC&amp;pg=PA246|year=1964|publisher=Psychology Press|page=246|isbn=9780714620190}}&lt;/ref&gt; Britanci so hitro našli zamenjavo: opustitev kave, namesto tega so začeli obdelovati čajevec (''Camellia sinensis''). [[Proizvodnja čajevca na Šrilanki]] je uspevala v naslednjih desetletjih. Obsežne plantaže so se začele v začetku 20. stoletja.

Do konca 19. stoletja je nastal nov izobražen družbeni razred, ki je presegel tekmovanje in kaste, preko britanske civilne službe in civilne službe Cejlona ter pravnih, izobraževalnih in zdravstvenih poklicev. Novi voditelji so predstavili različne etnične skupine prebivalstva v Zveznem zakonodajnem svetu na ravni skupnosti. Budistični in hindujski revivalizem je reagiral proti krščanskim misijonarskim dejavnostim. Singalsko in tamilsko politično vodstvo je bilo izgubljeno.

Leta 1919 so se glavne krščanske in tamilske politične organizacije združile k oblikovanju Cejlonskega nacionalnega kongresa, pod vodstvom Monnambalam Arunachalama, s pritiskom kolonialnih vodij za bolj ustavne reforme. A brez množične podpore prebivalstva in z guvernerjevo spodbudo za »skupnostno zastopanje«, ki je ustvaril »sedež v mestu«, ki se je gibal med singalskim in tamilskim, je kongres izgubil zagon sredi 1920-ih.

Donoughmorske reforme iz leta 1931 so zavrnile komunalno zastopanost in uvedle splošno volilno pravico za odrasle. Ta korak je močno kritiziralo tamilsko politično vodstvo, ki je spoznalo, da bodo v novoustanovljenem državnem svetu Cejlona, ki je nasledil zakonodajni svet, postali manjšina. Leta 1937 je tamilski vodja G. G. Ponnambalam zahteval zastopanje 50-50 (50% za Singalce in 50% za druge etnične skupine) v Državnem svetu. Vendar pa te zahteve niso upoštevale Soulburyjeve reforme leta 1944-45.

=== Sodobna Šrilanka ===
[[File:SL Independence.jpg|thumb|right|Formalna slovesnost ob začetku samoupravljanja z otvoritvijo prvega parlamenta na Trgu neodvisnosti.]]
Soulburyjeva ustava je uvedla [[dominion]], neodvisnost so razglasili 4. februar 1948. D. S. Senanayake je postal prvi predsednik vlade Cejlona. Vodje Tamilcev, vključno Ponnambalam in Arunachalam Mahadeva so pridružili svoj kabinet. Britanska kraljeva mornarica je ostala nameščena v Trincomaleeju do 1956. Vse ljudske demonstracije proti umiku obroka riža, znane kot ''Hartal 1953'', so povzročile odstop premiera Dudleya Senanayaka.

S. W. R. D. Bandaranaike je bil izvoljen predsednik vlade leta 1956. Njegova triletna vladavina je imela velik vpliv na njegovo samooklicano vlogo »branilca oblegane Singalske kulture«. Predstavil je kontroverzni zakon o uradnem singalskem jeziku, kot edinem uradnem jeziku vlade. Čeprav leta 1958 delno korigiran, je predstavljal resno skrb za tamilsko skupnost, ki je zaznala v njem grožnjo za njihov jezik in kulturo.

Bandaranaika je leta 1959 umoril ekstremistični budistični menih.

[[Sirimavo Bandaranaike]], vdova Bandaranaika, je nastopila mandat kot predsednica vlade leta 1960 in prestala poskus državnega udara leta 1962. V svojem drugem mandatu kot predsednica vlade, je ta sprožila socialistično ekonomsko politiko, krepitev vezi s Sovjetsko zvezo in Kitajsko, hkrati pa spodbujala politiko neuvrščenosti. Leta 1971 je Cejlon doživel marksistično vstajo, ki je bila hitro zatrta. Leta 1972 je država postala republika z imenom Šrilanka, ki je zavračala status dominiona. Singalski in tamilski voditelji so v sedemdesetih letih dvajsetega stoletja podprli novo militantno tamilsko vojsko. Sirimavina politika standardizacije za odpravo razlik, ustvarjenih pri univerzitetnem vpisu, ki je bila v bistvu ukrep za pomoč geografsko prikrajšanim študentom za pridobitev terciarne izobrazbe, posledica je bila zmanjšanje deleža tamilskih študentov na univerzitetni ravni in je delovala kot neposredni katalizator vzpona militantnosti. Atentat [[Osvobodilni tigri Tamilskega Eelama|tamilskih tigrov]] na župana Džafne, Alfreda Duraiyappaha leta 1975 je označen kot krizna točka.

Vlada J. R. Jayawardene je prišla na oblast leta 1977 po zmagi nad nepriljubljeno enotno vlado. Jayawardene je uvedel novo ustavo, skupaj s prostim tržnim gospodarstvom in močnim izvršnim predsedstvom po vzoru Francije. Šrilanka je bila prva država južne Azije, ki je liberalizirala svoje gospodarstvo. Začetek leta 1983 zaznamujejo etnične napetosti, ki se kažejo v uporu proti vladi. Napad na 13 vojakov je julija 1983 povzročilo rasne nemire, kar je povzročilo, da je več kot 150.000 tamilskih civilistov zbežalo z otoka in prosilo za azil v drugih državah.

Napake v zunanji politiki so se poznale v Indiji, ki je okrepila Tigre z orožjem in usposabljanjem. Leta 1987 so podpisali sporazum ''Indo-Sri Lanka Accord'' in indijske mirovne sile so v severni Šrilanki stabilizirale regijo z nevtralizacijo tamilskih tigrov. Istega leta se je začel drugi upor v južni Šrilanki, ki je zahteval prerazporeditev mirovnih sil leta 1990. Oktobra 1990 so Tigri iz severne Šrilanke izgnali šrilanške mavre (muslimane po veroizpovedi). Leta 2002 sta vlada Šrilanke in Tunizija podpisali norveški sporazum o premirju, pri katerem je posredovala Norveška.
[[File:ColomboHarbour-August2013-01.JPG|thumb|left|Pristanišče Kolombo s Svetovnim trgovinskim centrom in stolpom Cejlonske banke v ozadju]]

Od leta 1985 do leta 2006 so šrilanska vlada in tamilski uporniki brez uspeha imeli štiri kroge mirovnih pogovorov.

[[Potres v Indijskem oceanu (2004)|Azijski cunami]] leta 2004 je na Šrilanki ubil več kot 35.000 ljudi.

Leta 2009, pod predsedstvom Mahinde Radžapakse, je šrilanška vojska premagala Tamilske Tigre in ponovno določila nadzor nad celotno državo s strani šrilanške vlade. Na splošno je med 26-letnim konfliktom umrlo med 60.000 in 100.000 ljudi.

Štirideset tisoč tamilskih civilistov je bilo morda ubitih v zaključnih fazah šrilanške državljanske vojne, po mnenju strokovnega odbora generalnega sekretarja ZN Ban Ki-moona. Natančno število ubitih Tamilcev je še vedno špekulacija, ki potrebuje nadaljnje študije. Zadnja faza vojne je zahtevala 294.000 razseljenih ljudi.
Šrilanka je izšla iz svoje 26. letne vojne kot eno najhitreje rastočih gospodarstev na svetu.

Med 68. nacionalnim dnem praznovanja neodvisnosti Šrilanke 4. februarja 2016, je bila prvič od leta 1949 zapeta tamilska verzija himne ''Šrilanka Matha''. Odpravo prepovedi tamilske različice je odobril predsednik Maithripala Sirisena (ki je dejal, da bi združil narod po skoraj 26-letni državljanski vojni) in drugi v vladi. Ta korak je bil obravnavan kot del načrta za spravo. Sprejeti so bili tudi drugi ukrepi poprave etnične delitve med singalsko večino in tamilsko manjšino.

== Geografija ==
{{glavni|Geografija Šrilanke}}
[[File:Topography Sri Lanka.jpg|thumb|upright|alt=A roughly oval island with a mountainous center|Topografski zemljevid Šrilanke]]
Šrilanka leži na indijski [[tektonska plošča|tektonski plošči]], plošči, ki je bila prej del Indo-avstralske plošče&lt;ref&gt;http://www.earth.northwestern.edu/public/emile/PDF/EAO147.pdf&lt;/ref&gt;. Je v [[Indijski ocean|Indijskem oceanu]] jugozahodno od Bengalskega zaliva, med zemljepisno širino 5 ° in 10 ° severno ter dolżino 79 ° in 82 ° vzhodno. Šrilanka je ločena od celinskega dela indijske podceline z [[Zaliv Mannar|zalivom Mannar]] in [[Morski preliv|prelivom]] - [[Palkov preliv]]. Po hindujski mitologiji je med [[Indijska podcelina|indijsko podcelino]] in Šrilanko obstajal kopenski most. Zdaj je to samo še veriga čeri iz [[apnenec|apnenca]] nad morsko gladino. Legende trdijo, da je bil prehoden peš do leta 1480, dokler [[ciklon]]i niso poglobili kanala&lt;ref name=&quot;Garg1992&quot;&gt;{{navedi knjigo | author = Garg, Ganga Ram | title = Encyclopaedia of the Hindu World | volume = A-Aj | year = 1992 | publisher = South Asia Books | place = New Delhi| isbn = 978-81-261-3489-2 | page = 142 | chapter = Adam's Bridge}}&lt;/ref&gt;. Nekateri deli so še vedno globoki samo do 1 m, kar ovira plovbo. Otok je večinoma ravninski, z gričevnato obalno ravnico, gore pa se dvigajo le v južno-osrednjem delu. Najvišja točka je Pidurutalagala, ki doseže 2.524 m nadmorske višine
[[File:Sri Paada1.JPG|thumb|right|Pogled na Adamov vrh iz Maskeliya]]

Šrilanka ima 103 reke. Najdaljša od teh je reka Mahaweli, ki je dolga 335&amp;nbsp;km. Na rekah je 51 naravnih slapov visokih 10 metrov ali več. Najvišji so slapovi Bambarakanda, z višino 263 metrov. Obala Šrilanke je dolga 1.585&amp;nbsp;km. Država je razglasila izključno ekonomsko cono razširjeno na 200 navtičnih milj, kar je približno 6,7-krat več od površine Šrilanke. Obalne in sosednje vode vsebujejo visoko produktivne morske [[ekosistem]]e, kot so obalni [[koralni greben]]i in plitvo dno morske obale ter obalni [[estuarij]]i.&lt;ref name=&quot;faosl&quot;&gt;{{navedi splet | url = http://www.fao.org/docrep/X5627E/x5627e09.htm | title = 5 Coral Reefs of Sri Lanka: Current Status And Resource Management | publisher = Food and Agriculture Organization | accessdate = 15 July 2014}}&lt;/ref&gt;

Ob obali je 45 rečnih ustij in 40 lagun. Šrilanški [[mangrove|mangrovski]] ekosistem obsega več kot 7.000 hektarjev in je imel ključno vlogo pri zadrževanju sile valov v [[cunami]]ju v Indijskem oceanu leta 2004. Otok je bogat z minerali, kot so [[ilmenit]], [[glinenec]], [[grafit]], [[silicij]], [[kaolin]], [[sljuda]] in [[torij]]. Bil je potrjen obstoj [[nafta|nafte]] in [[Zemeljski plin|plina]] v Manarskem zalivu, v teku je ekstrakcija obnovljivih količin.&lt;ref name=&quot;prdssl&quot;&gt;{{navedi splet | url = http://www.prds-srilanka.com/pdfs/Sri_Lanka_Seismic_EIA_Final_Report.pdf | pages = iv–vii | title = Three Dimensional Seismic Survey for Oil Exploration in Block SL-2007-01-001 in Gulf of Mannar-Sri Lanka | publisher = Cairn Lanka | year = 2009 | accessdate = 15 July 2014 | archive-date = 2013-11-26 | archive-url = https://web.archive.org/web/20131126072118/http://www.prds-srilanka.com/pdfs/Sri_Lanka_Seismic_EIA_Final_Report.pdf | url-status = dead }}&lt;/ref&gt;

=== Podnebje ===
[[File:Sri Lanka map of Köppen climate classification.svg|thumb|left|Prikaz con po Köppnovi klimatski klasifikaciji.]]
Podnebje je tropsko in toplo zaradi zmernih vplivov oceanskih vetrov. Od 17&amp;nbsp;°C na osrednjem visokogorju, kjer pozimi lahko zmrzuje, do največ 33&amp;nbsp;°C na drugih nizkih nadmorskih višinah. Povprečni temperaturni razpon je od 28&amp;nbsp;°C do skoraj 31&amp;nbsp;°C. Dnevne in nočne temperature so med 14&amp;nbsp;°C do 18&amp;nbsp;°C.

Na vzorec padavin vplivajo monsunski vetrovi iz Indijskega oceana in Bengalskega zaliva. »Mokra cona« in nekaj v smeri proti vetru obrnjenih pobočjih osrednjega višava prejmejo do 2.500 milimetrov dežja vsako leto, vendar zavetrna pobočja na vzhodu in severovzhodu pa le malo. Večino vzhoda, jugovzhoda in severa Šrilanke sestavlja »suha cona«, ki leži med 1.200 in 1.900&amp;nbsp;mm dežja letno.

Sušne severozahodne in jugovzhodne obale prejmejo najmanjšo količino dežja od 800 do 1.200&amp;nbsp;mm letno. Pojavljajo se občasne nevihte, včasih pa tropske ciklone zanese na jugozahod, severovzhod in vzhodni del otoka. Vlažnost je običajno višja na jugozahodnem in gorskem območju in je odvisna od sezonskega vzorcev padavin.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.climatetemp.info/sri-lanka/ |title=Sri Lanka Climate Guide |publisher=climatetemp.info |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20120625222627/http://www.climatetemp.info/sri-lanka/ |archivedate=25 June 2012 }}&lt;/ref&gt;

Povečanje povprečnih padavin skupaj z močnimi nalivi povzroča ponavljajoče se poplave in s tem povezano škodo na infrastrukturi, oskrbi z energijo in mestnemu gospodarstvu.

=== Rastlinstvo in živalstvo ===
{{glavni|Živalstvo in rastlinstvo Šrilanke}}
[[File:Sri Lanka Elephants.JPG|thumb|Šrilanški slon je eden od treh priznanih podvrst azijskega slona. Popis slonov 2011 je ocenil populacijo 5879 osebkov.&lt;ref&gt;{{navedi splet | url = http://www.voanews.com/english/news/asia/Sri-Lanka-Survey-Finds-More-Elephants-Than-Expected-129086673.html | title = Sri Lanka Survey Finds More Elephants Than Expected | date = 2 September 2011 | work = Voice of America}}&lt;/ref&gt;]]
Leži v indo-malajski ekoconi, Šrilanka je med 25 vročimi območji [[biotska raznovrstnost|biotske raznovrstnosti]] na svetu.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo | author = Russell Mittermeier, Norman Myers and Cristina Mittermeier | year = 2000 | title = Hotspots: Earth's Biologically Richest and Most Endangered Terrestrial Ecoregions | publisher = Conservation International | place = Arlington, Virginia | isbn = 978-968-6397-58-1}}&lt;/ref&gt; Čeprav je država sorazmerno majhna, ima v Aziji največjo gostoto biotske raznovrstnosti. Izredno velik delež vrst med njenimi rastlinskimi in živalskimi vrstami predstavlja endemičnih 27% od 3.210 cvetnic in 22% sesalcev. V državi je 24 rezervatov za prosto živeče živali, ki so dom številnih avtohtonih vrst, kot je [[šrilanški slon]] (''Elephas maximus maximus''), [[leopard]] (''Panthera pardus''), termitski medved (''Melursus ursinus''), edinstvena majhna polopica [[šrilanški makak]] (''Macaca sinica''), različni jeleni, škrlatno sivi langur (''Trachypithecus vetulus''), ogrožena [[divja svinja]], ježevec (''Hystrix indica'') in indijski luskavi mravljinčar (''Manis crassicaudata'').&lt;ref&gt;{{navedi splet | url = http://www.environmentlanka.com/ | title = Environment Sri Lanka | work = www.environmentlanka.com | accessdate = 15 July 2014 | archive-date = 2014-07-25 | archive-url = https://web.archive.org/web/20140725233620/http://www.environmentlanka.com/ | url-status = dead }}&lt;/ref&gt;

Cvetoče akacije uspevajo na sušnem polotoku Džafna. Med drevesi sušnih gozdov rastejo dragocene vrste kot je: cejlonski saten (''Chloroxylon swietenia''), ebenovina, šrilanški železovec (''Mesua ferrea''), [[mahagonij]] in [[tikovec]] (''Tectona grandis''). V mokri coni je tropski zimzeleni gozd z visokimi drevesi, širokim listjem in gosto podrastjo ovijalk in vzpenjalk. Subtropski zimzeleni gozdovi spominjajo na tiste v zmernih podnebjih in uspevajo na večjih višinah.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://earthtrends.wri.org/pdf_library/country_profiles/for_cou_144.PDF |title=Forests, Grasslands, and Drylands-- Sri Lanka |page=4 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20071027053304/http://earthtrends.wri.org/pdf_library/country_profiles/for_cou_144.pdf |archivedate=27 October 2007 }}&lt;/ref&gt;
[[File:Rainbirder - Leopard (1).jpg|thumb|left|Šrilanški leopard (''Panthera pardus kotiya'') je ogrožena podvrsta leoparda.]]

[[Narodni park Yala]] na jugovzhodu ščiti črede slonov, jelenov in pavov. Narodni park Wilpattu na severozahodu, največji park, ohranja habitate številnih vodnih ptic, kot so štorklje, pelikani, ibis in žličarka. Otok ima štiri [[Program Človek in biosfera|biosferne rezervate]]: Bundala, gozdni rezervat Hurulu, Kanneliya-Dediyagala-Nakiyadeniya in Sinharaja.&lt;ref name=&quot;unesco biosphere reserves&quot;&gt;{{navedi splet | url = http://www.unesco.org/mabdb/br/brdir/directory/contact.asp?code=SRL | title = Sri Lanka | date = 1 September 2006 | publisher = UNESCO }}&lt;/ref&gt; Od teh gozdnih rezervatov v Sinharaji živi 26 endemičnih ptic in 20 vrst deževnega gozda, vključno z izjemno rdečeobrazno malkoho-kukavico (''Phaenicophaeus pyrrhocephalus''), zeleno kljuna kukavica (''Centropus chlororhynchos'') in šrilanška modra sraka (''Urocissa ornata'').

[[File:Rhododendron arboreum zeylanicum flower.jpg|right|thumb|’’Maha rath mala'' (''Rhododendron arboreum ssp. zeylanicum'') je redka podvrsta drevesa ''Rhododendron arboreum'', ki raste na osrednjem gorskem območju]].

Neizkoriščen genski potencial rastlinstva Sinharaja je ogromen. Od 211 lesnih dreves in lian v rezervatu je 139 (66%) endemičnih. Celotna gostota vegetacije, vključno z drevesi, grmičevjem, zelišči in sadikami, je bila ocenjena na 240.000 posameznikov na hektar. Narodni park Minneriya meji na zbiralnik Minneriya, ki je pomemben vir vode za številne slone (''Elephas maximus maximus''), ki naseljujejo okoliške gozdove. Poimenovan »Srečanje«, to je shod slonov, je mogoče videti ob zbiralniku v pozni sušni sezoni (od avgusta do oktobra). V parku je tudi vrsta mikro-habitatov, ki vključujejo klasično suho cono tropskega monsunskega zimzelenega gozda, debele velikanske bambuse, gričevnate pašnike (''patanas'') in travišča (''talawas'').&lt;ref name=&quot;Minneriya&quot;&gt;{{navedi splet | url = http://trabanatours.com/locations/minneriya/ | title = Minneriya National Park | publisher = www.trabanatours.com | accessdate = 15 July 2014 | archive-date = 2014-05-16 | archive-url = https://web.archive.org/web/20140516114439/http://trabanatours.com/locations/minneriya/ | url-status = dead }}&lt;/ref&gt;

Šrilanka je dom več kot 250 vrst ptic, ki tukaj gnezdijo. Med Mahaveli programom sedemdesetih in osemdesetih let 20. stoletja je na severu Šrilanke vlada zagotovila štiri površine zemljišč v skupni višini 1.900&amp;nbsp;km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; za narodne parke. Gozdni pokrov, ki je leta 1920 znašal približno 49%, se je do leta 2009 zmanjšal na približno 24%.&lt;ref name=&quot;coverf&quot;&gt;{{navedi splet | url = http://www.srilankanwaterfalls.net/about/forests.htm | archive-url = https://web.archive.org/web/20090411022428/http://www.srilankanwaterfalls.net/about/forests.htm | url-status=dead | archive-date = 11 April 2009 | title = Forests of Sri Lanka | publisher = srilankanwaterfalls.net | df = dmy-all }}&lt;/ref&gt;

=== Administrativne enote ===
Za upravne namene je Šrilanka razdeljena na devet pokrajin in petindvajset okrožij.

Pokrajine obstajajo že od 19. stoletja, vendar pa niso imele pravnega statusa do leta 1987. Vsak pokrajinski svet je avtonomni organ, ki ni podrejen nobenemu ministrstvu. Toda oblast nad zemljo in policijo praviloma nimajo pokrajinski sveti. Med letoma 1989 in 2006, sta se severna in vzhodna pokrajina začasno združili. Pred letom 1987 so vse upravne naloge za pokrajine opravljale okrožne javne uprave, ki so bile vzpostavljene že v kolonialnem obdobju. Sedaj vsako pokrajino vodi neposredno izvoljen pokrajinski svet:
{| class=&quot;toc&quot; border=&quot;0&quot; style=&quot;width:50%; font-size:90%&quot;
|-
! colspan=&quot;8&quot; style=&quot;background:#629BAB; color:white; font-weight:bold&quot; | Administrativne enote Šrilanke
|- style=&quot;text-align:center; font-weight:bold;&quot;
! style=&quot;background:lavender; width:10%&quot; | Pokrajina
! style=&quot;background:lavender; width:10%&quot; | glavno mesto
! style=&quot;background:lavender; width:10%&quot; | površina (km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;)
! style=&quot;background:lavender; width:10%&quot; | št. prebivalcev
|-
| Osrednja
| [[Kandi]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 5.674
| style=&quot;text-align:right;&quot;| &lt;center&gt;2.556.774&lt;/center&gt;
|-
| style=&quot;background:#f0f0f0&quot; | Zahodna
| style=&quot;background:#f0f0f0&quot; | Trincomalee
| style=&quot;background:#f0f0f0; text-align:right&quot; | 9.996
| style=&quot;background:#f0f0f0; text-align:right&quot; |&lt;center&gt;1.547.377&lt;/center&gt;
|-
| Severna osrednja
| [[Anuradhapura]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 10.714
| style=&quot;text-align:right;&quot;| &lt;center&gt;1.259.421&lt;/center&gt;
|-
| style=&quot;background:#f0f0f0&quot; | Severna
| style=&quot;background:#f0f0f0&quot; | Džafna
| style=&quot;background:#f0f0f0; text-align:right&quot; | 8.884
| style=&quot;background:#f0f0f0; text-align:right&quot; | &lt;center&gt;1.060.023&lt;/center&gt;
|-
| Severozahodna
| Kurunegala
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 7.812
| style=&quot;text-align:right;&quot;|&lt;center&gt;2.372.185&lt;/center&gt;
|-
| style=&quot;background:#f0f0f0&quot; | Sabaragamuwa
| style=&quot;background:#f0f0f0&quot; | Ratnapura
| style=&quot;background:#f0f0f0; text-align:right&quot; | 4.902
| style=&quot;background:#f0f0f0; text-align:right&quot; | &lt;center&gt;1.919.478&lt;/center&gt;
|-
| Južna
| [[Galle]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 5.559
| style=&quot;text-align:right;&quot;|&lt;center&gt;2.465.626&lt;/center&gt;
|-
| style=&quot;background:#f0f0f0&quot; | Uva
| style=&quot;background:#f0f0f0&quot; | Badulla
| style=&quot;background:#f0f0f0; text-align:right&quot; | 8.488
| style=&quot;background:#f0f0f0; text-align:right&quot; | &lt;center&gt;1.259.419&lt;/center&gt;
|-
| Zahodna
| [[Kolombo]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 3.709
| style=&quot;text-align:right;&quot;| &lt;center&gt;5.837.294&lt;/center&gt;
|}

=== Urbani centri ===
{| class=&quot;navbox&quot; width=&quot;97%&quot;
!colspan=&quot;12&quot; style=&quot;padding:0.3em 0; line-height:1.2em; &lt;!--(for sake of wrapped line plus footnote ref)--&gt; font-size:120%;&quot;| Največja mesta na Šrilanki&lt;br/&gt;{{nobold|&lt;small&gt;(2012 Oddelek za popis in statistiko)&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Population of Municipal Councils and Urban Councils by sex Census 2012|url=http://www.statistics.gov.lk/Abstract2016/CHAP2/2.4.pdf|website=statistics.gov.lk|publisher=Department of Census and Statistics|accessdate=6 July 2017|format=PDF|date=2012}}&lt;/ref&gt;&lt;/small&gt;}}
|-
! rowspan=11 | {{navbar|List of Sri Lankan cities by population|plain=1}} 
&lt;br&gt;
[[Image:Colombo City, Sri Lanka.jpg|border|135px|Kolombo]]&lt;br&gt;
[[Kolombo]]&lt;br&gt;
[[File:Sri Lanka - 029 - Kandy Temple of the Tooth.jpg|border|135px|Kandi]]&lt;br&gt;
[[Kandi]]
! Rang !! Ime !! pokrajina !! št. preb. !! Rang !! Ime !! pokrajina !! št. preb. !! rowspan=11 | {{navbar|List of Sri Lankan cities by population|plain=1}}
&lt;br&gt;
[[File:Galle Fort.JPG|border|135px|Galle]]&lt;br&gt;
[[Galle]]&lt;br&gt;
[[File:Jaffna library.jpg|border|135px|Džafna]]&lt;br&gt;
[[Džafna]]
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 1 || style=&quot;text-align:left;&quot; | '''[[Kolombo]]''' || Zahodna || 561.314 || style=&quot;text-align:center;&quot; | 11 || style=&quot;text-align:left;&quot; | '''[[Galle]]''' || Južna || 86.333
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 2 || style=&quot;text-align:left;&quot; | '''Kaduwela''' || Zahodna || 252.041 || style=&quot;text-align:center;&quot; | 12 || style=&quot;text-align:left;&quot; | '''Batticaloa''' || Vzhodna || 86.227
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 3 || style=&quot;text-align:left;&quot; | '''Maharagama''' || Zahodna || 196.423 || style=&quot;text-align:center;&quot; | 13 || style=&quot;text-align:left;&quot; | '''[[Džafna]]''' || Severna || 80.829
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 4 || style=&quot;text-align:left;&quot; | '''Kesbewa''' || Zahodna || 185.122 || style=&quot;text-align:center;&quot; | 14 || style=&quot;text-align:left;&quot; | '''[[Matara]]''' || Južna || 74.193
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 5 || style=&quot;text-align:left;&quot; | '''[[Dehiwala-Mount Lavinia]]''' || Zahodna || 184.468 || style=&quot;text-align:center;&quot; | 15 || style=&quot;text-align:left;&quot; | '''Gampaha''' || Zahodna || 62.335
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 6 || style=&quot;text-align:left;&quot; | '''Moratuwa''' || Zahodna || 168.280 || style=&quot;text-align:center;&quot; | 16 || style=&quot;text-align:left;&quot; | '''Katunayake''' || Zahodna || 60.915
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 7 || style=&quot;text-align:left;&quot; | '''[[Negombo]]''' || Zahodna || 142.449 || style=&quot;text-align:center;&quot; | 17 || style=&quot;text-align:left;&quot; | '''Boralesgamuwa''' || Zahodna || 60.110
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 8 || style=&quot;text-align:left;&quot; | '''[[Šri Džajavardenapura Kote]]''' || Zahodna || 107.925 || style=&quot;text-align:center;&quot; | 18 || style=&quot;text-align:left;&quot; | '''Kolonnawa''' || Zahodna || 60.044
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 9 || style=&quot;text-align:left;&quot; | '''Kalmunai''' || Vzhodna || 99.893 || style=&quot;text-align:center;&quot; | 19 || style=&quot;text-align:left;&quot; | '''[[Anuradhapura]]''' || Severna osrednja || 50.595
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 10 || style=&quot;text-align:left;&quot; | '''[[Kandi]]''' || osrednja || 98.828 || style=&quot;text-align:center;&quot; | 20 || style=&quot;text-align:left;&quot; | '''Trincomalee''' || Vzhodna || 48.351
|-
|}
&lt;noinclude&gt;

== Gospodarstvo ==
[[File:2014 Sri Lanka Products Export Treemap.png|thumb|350px|Šrilanški izvoz po izdelkih (2014) iz [http://atlas.cid.harvard.edu/explore/tree_map/export/lka/all/show/2014/ Harvard Atlas of Economic Complexity]]]
Po mnenju Mednarodnega denarnega sklada je BDP Šrilanke v smislu paritete kupne moči drugi le za Maldivi v regiji južne Azije glede na dohodek na prebivalca.
[[File:OldParliament-November2015-01.JPG|thumb|left|Svetovni trgovinski center v Kolombu. Na sliki so vidni tudi predsedniški sekretariat, Cejlonska Banka in Hotel Galadhari.]]

V 19. in 20. stoletju je Šrilanka postala plantažno gospodarstvo, znano po proizvodnji in izvozu [[cimet]]a, [[kavčuk]]a in [[Proizvodnja čajevca na Šrilanki|cejlonskega čaja]], ki znana blagovna znamka nacionalnega izvoza. Razvoj sodobnih pristanišč pod britansko vlado je postavil strateški pomen otoka kot trgovskega središča. Od leta 1948 do leta 1977 je [[socializem]] močno vplival na gospodarsko politiko vlade. Kolonialni nasadi so bili razpuščeni, industrija nacionalizirana in vzpostavljena [[socialna država]]. Leta 1977 je država uvedla svobodno tržno gospodarstvo, ki je vključevala privatizacijo, deregulacijo in pospeševanje zasebnega podjetništva [129].

Povečal se je pomen predelave hrane, tekstila, telekomunikacij in financ. Glavni gospodarski sektorji države so turizem, izvoz čaja, oblačila, proizvodnja riža in drugi kmetijski proizvodi. Poleg teh gospodarskih sektorjev, čezmorsko zaposlovanje, zlasti na Bližnjem vzhodu, vključuje znatno več tuje menjave.

Storitveni sektor je leta 2010 znašal 60% BDP, industrijski sektor 28%, kmetijski sektor pa 12%. Zasebni sektor predstavlja 85% gospodarstva, Indija je največji trgovinski partner Šrilanke. Med pokrajinami obstajajo gospodarske razlike, Zahodna pokrajina prispeva 45,1% BDP, južna provinca in osrednja pokrajina prispevata 10,7% oziroma 10%. 22,9-odstotna je bila rast BDP v letu 2010.
[[File:Sri Lanka 030.jpg|thumb|left|Najpomembnejši izvozni artikel je čaj, ki ga ISO obravnava kot najčistejši čaj na svetu v smislu ostankov pesticidov. Šrilanka je tudi drugi največji izvoznik čaja na svetu.&lt;ref name=&quot;clnst&quot;&gt;{{navedi splet | url = http://www.worldteanews.com/page.cfm/Action=Exhib/ExhibID=98 | title = Sri Lanka Tea Board | publisher = worldteanews.com | accessdate = 2017-11-15 | archive-date = 2012-03-29 | archive-url = https://web.archive.org/web/20120329235332/http://www.worldteanews.com/page.cfm/Action=Exhib/ExhibID=98 | url-status = dead }}&lt;/ref&gt;]]

Cestno omrežje Šrilanke sestavljata avtocestna odseka A 35 in dva odseka s kontroliranim dostopom (E01) in (E03). Železniško omrežje, ki ga upravlja državni nacionalni železniški prevoznik, se razteza na 1.447 kilometrih. Šrilanka ima tudi tri globokomorska pristanišča, in sicer v Kolombo, Galle in Trincomalee, poleg najnovejšega pristanišča, ki se gradi na območju Hambantota. Pristanišče v Trincomalee je peto največje naravno pristanišče na svetu: med drugo svetovno vojno so Britanci izjavili, da lahko ves čas preživijo v pristanišču z rezervno sobo. Letalski prevoznik na Šrilanki je prevoznik družbe SriLankan Airlines. Z dodelitvijo 20 mio $ iz ZDA in pomoči s Kitajske je bila ustanovljena vesoljska akademija za razvoj domačega vesoljskega programa za uvedbo satelitov drugih držav in Šrilanke. Namen te dvojne uporabe lansirne tehnologije je tudi uporaba raketne tehnologije. 26. septembra 2012 je Kitajska lansirala prvi šrilanški satelit z načrti za več v prihodnjih letih.

== Demografija ==
[[File:SL population growth.png|thumb|250px|Število prebivalcev 1871–2001.]]
Šrilanka je 57. najbolj naseljena država na svetu z 20.277.597 prebivalci in letno stopnjo rasti prebivalstva za 0,73 %. Gostota prebivalstva je najvišja v zahodni Šrilanki, zlasti v in okoli prestolnice. Singalci predstavljajo največjo etnično skupino v državi s 74,8 % celotnega prebivalstva.

Šrilanški Tamilci so druga večja etnična skupina na otoku z 11,2 %. Šrilanški Mavri obsegajo 9,2 %. Tamilci indijskega porekla so bili v državo pripeljani kot delavci, ki so za britanske koloniste delali na plantažah. Skoraj 50 % jih je bilo repatriiranih po osamosvojitvi leta 1948. Odlikujejo se od avtohtonih tamilskih prebivalcev, ki prebivajo na Šrilanki od antičnih časov. Obstajajo tudi majhne etnične skupine, kot so Burgerji (mešanica evropskega porekla) in Malezijci iz jugovzhodne Azije. Majhna populacija Vedda ljudi je prvotna avtohtona skupina naseljena na otoku.

=== Jeziki ===
[[File:Distribution of Languages and Religious groups of Sri Lanka 1981.jpg|thumb|Razpored jezikov in religij na Šrilanki, &lt;!--on D.S. Division and Sector level--&gt; 1981.]]
Singalščina in tamilščina sta uradna jezika Šrilanke. Ustava opredeljuje angleščino kot povezovalni jezik. Angleščina se pogosto uporablja za izobraževalne, znanstvene in poslovne namene. Člani skupnosti Burger govorijo variantne oblike portugalske kreolščine in nizozemščine z različnim znanjem, medtem ko člani malajske skupnosti govorijo obliko malajske kreolščine, ki je edinstvena za otok.

=== Religija ===
{{Bar box |float=left |titlebar=#ddd
|title=Religije na Šrilanki (Pew Research)&lt;ref name=pew&gt;[http://www.globalreligiousfutures.org/countries/sri-lanka/religious_demography#/?affiliations_religion_id=0&amp;affiliations_year=2010 Pew Research Center's Religion &amp; Public Life Project: Sri Lanka] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140728235423/http://www.globalreligiousfutures.org/countries/sri-lanka/religious_demography#/?affiliations_religion_id=0&amp;affiliations_year=2010 |date=2014-07-28 }}. Pew Research Center. 2010.&lt;/ref&gt;
|left1=religion
|right1=percent
|bars=
{{bar percent|[[Budizem]]|zlata|70}}
{{bar percent|[[Hinduizem]]|oranžna|13}}
{{bar percent|[[Islam]]|zelena|10}}
{{bar percent|[[Krščanstvo]]|modra|7}}
{{bar percent|drugo|siva|0.04}}
|caption = Vir: Popis prebivalstva in stanovanj, 2011&lt;ref name=&quot;CPH2011_2&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.statistics.gov.lk/PopHouSat/CPH2011/Pages/Activities/Reports/cph2011Pub/pop43.pdf |title=Sri Lanka Census of Population and Housing, 2011 – Population by Religion |publisher=Department of Census and Statistics, Sri Lanka |date=20 April 2012 |accessdate=2017-11-15 |archive-date=2013-01-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130124033657/http://www.statistics.gov.lk/PopHouSat/CPH2011/Pages/Activities/Reports/cph2011Pub/pop43.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
}}

Šrilanka je večverska država. Budisti predstavljajo 70 odstotkov prebivalstva, s prevladujočo šolo [[Teravadski budizem|teravada]]. Večina budistov je iz singalske etnične skupine. Budizem je na Šrilanko v 2. stoletju pred našim štetjem prinesel budistični menih Mahinda. Drevo Bodi, pod katerim je [[Buda]] dosegel razsvetljenje, je bilo istočasno pripeljano na Šrilanko. Pali kanon (''Tripitakaja''), ki je bil najprej zavezan pisanju na Šrilanki okoli 30 pr. n. št..

Šrilanški narod ima najdaljšo neprekinjeno zgodovino budizma med vsemi pretežno budističnimi narodi, s skupino Sangha, ki je obstajala v veliki meri neprekinjene linije od njegove uvedbe v 2. stoletju pr. n. št.. V obdobjih upadanja je bil v stiku s Tajsko in Burmo obnovljen. Budizem je priznan v ustavi, ki od Šrilanke zahteva, da »ščiti in vzpodbuja Buda Sasano«.

Hinduizem je druga najpomembnejša vera. Danes hinduizem prevladuje v severni, vzhodni in osrednji Šrilanki. Hindujci so v glavnem Tamilci.
Islam je tretja najpomembnejša vera v državi, ki so jo pred več stoletji prvič prinesli arabski trgovci, in se je začela okrog 7. stoletja. Večina muslimanov je sunitov, ki sledijo šafijski šoli. Zdi se, da je večina privržencev islama na Šrilanki danes potomcev teh arabskih trgovcev, poročenih z lokalnimi ženskami.

V začetku 16. stoletja je krščanstvo prišlo do države prek zahodnih kolonistov. Okoli 7,4% prebivalstva Šrilanke je kristjanov, od tega jih je 82% katolikov, ki svojo versko dediščino izsledijo neposredno do Portugalcev. Preostali kristjani so enakomerno razdeljeni med anglikansko cerkev in drugimi protestantskimi ločinami.

Zato je majhna populacija zoroastrijanskih priseljencev iz Indije (Parsis), ki so se naselili na Cejlonu v času britanske vladavine, vendar se je ta skupnost v zadnjih letih zmanjšala. Religija ima pomembno vlogo v življenju in kulturi Šrilanke. Budistična večina vsak mesec meri dneve Poya po lunarnem koledarju, hindujci in muslimani pa častijo svoje praznike. V Gallup anketi 2008, se je Šrilanka uvrstila kot tretja najbolj verska država na svetu, z 99% Šrilančani, ki so rekli, da je vera pomemben del njihovega vsakdanjega življenja.

== Promet ==
Šrilanka ima obsežno cestno omrežje za notranji prevoz. Z več kot 100.000&amp;nbsp;km asfaltiranih cest, ima eno največjih gostot na svetu (1,5 kilometra tlakovane ceste na vsakih 1&amp;nbsp;km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; zemlje). Avtoceste E-razreda so najnovejši dodatek cestnemu omrežju Šrilanke.

Ceste A in B so nacionalne (arterialne) ceste, ki jih upravlja organ za razvoj cest, C in D ceste so pokrajinske ceste, ki spadajo v pristojnost pokrajinskega organa za razvoj cest. Druge ceste so lokalne ceste, ki spadajo pod lokalno oblast.

Železniško omrežje Šrilanke sestavljajo glavne proge, obalne linije in notranje linije. Poleg tega imajo še zračni in vodni promet.

== Kultura ==
[[File:Vavuniya Kavadi.JPG|thumb|Hindujci izvajajo ''Kavadi'' v templlju v Vavuniya.]]
Kultura Šrilanke je stara že več kot 2500 let. Prvenstveno jo zaznamujeta budizem in hinduizem. Šrilanka je dom dveh glavnih tradicionalnih kultur: singalske (osredotočena v starodavnih mestih [[Kandi]] in [[Anuradhapura]]) in tamilske (osredotočena na mesto [[Džafna]]). V novejših časih je britanska kolonialna kultura vplivala tudi na domačine. Šrilanka uveljavlja demokratično tradicijo nekaj drugih držav v razvoju.

Prvo tamilsko priseljevanje je bilo verjetno okrog 3. stoletja pred našim štetjem. Tamilci so sobivali s Singalci in se tudi mešali. Antična Šrilanka je poznana po svojem razvoju hidravličnega inženirstva in arhitekture. Bogata kulturna tradicija je osnova dolgega obstoja države, naprednih zdravstvenih standardov in visoke stopnje pismenosti.

=== Hrana in praznovanja ===
[[File:SL-rice and curry.jpg|thumb|Šrilanški riž in curry.]]
Jedi so riž in curry, ''pitu'', ''[[kiribat]]'', polnozrnat ''roti'', riževe testenine, ''wattalapam'' (bogat puding malajskega porekla iz kokosovega mleka, ''jaggery'', indijskih oreškov, jajc in začimb, vključno cimet in muškatni orešček), ''kotu'' in ''apam'' (palačinke). [[Nangka]] včasih lahko nadomesti riž. Tradicionalna hrana je postrežena na rastlinskem ali lotusovem listu.

Bližnjega vzhoda vplive in navade najdemo v tradicionalnih mavrskih jedeh, medtem ko so nizozemski in portugalski vplivi razširjeni pri meščanih, ki ohranjajo svojo kulturo s pomočjo tradicionalnih jedi kot je ''lamprais'' (v juhi kuhan riž in pečen v bananinem listu), ''breudher'' (nizozemski biskvit) in ''Bolo Fiado'' (torta v portugalskem slogu).

V aprilu šrilančani praznujejo budistično in hindujsko novo leto. ''Esala perahera'' je simboličen budistični praznik sestavljen je iz plesov in okrašenih slonov v Kandiju v juliju in avgustu. Sestavni del praznovanja so ples z ognjem, bičem, kandijski ples in razni drugi. Kristjani praznujejo [[božič]]ni dan 25. decembra in [[velika noč|veliko noč]]. Tamilci praznujejo tajski ''Pongal'' in ''Maha Shivaratri'', muslimani praznujejo [[Hadž]] in [[Ramadan]].

== Glej tudi==
* [[seznam suverenih držav]]
* [[Tamilski revolucionarji]],
* [[Novi tigri Tamila]],
* [[Osvobodilna organizacija Tamilskega Ealama]],
* [[Osvobodilni tigri Tamilskega Ealama]].

== Sklici ==
{{sklici|3}}

== Viri ==
*Matjaž Napokoj, Šrilanka, vodnik, Ljubljansko geografsko društvo, Ljubljana 2011ISBN 978-961-254-262-7

==Zunanje povezave==
{{Sister project links|voy=Sri Lanka|d=Q854|Sri Lanka}}
*[https://en.wikisource.org/wiki/1911_Encyclop%C3%A6dia_Britannica/Ceylon Enciklopedija Britanica, Ceylon]

;Vlada
* [https://www.gov.lk/ Official Sri Lankan Government Web Portal], a gateway to government sites.
* [http://www.parliament.lk/ Official website] of the Parliament of Sri Lanka.
* [http://www.news.lk/ Official Government News Portal]
* [http://www.president.gov.lk/ Official website] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110725214707/http://www.president.gov.lk/ |date=2011-07-25 }} of the President of Sri Lanka.
* [http://www.pmoffice.gov.lk/ Official website] of the Prime Minister of Sri Lanka / Prime Minister's Office.
* [http://www.cabinetoffice.gov.lk/ Official website] of the Office of the Cabinet of Ministers of Sri Lanka.
* [http://www.supremecourt.lk/ Official website] of the Supreme Court of Sri Lanka.

;Razno
* [https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ce.html CIA World Factbook, Sri Lanka] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181224211303/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ce.html |date=2018-12-24 }}
* [http://www.statistics.gov.lk/ Official site] of the Department of Census and Statistics.
*[https://web.archive.org/web/20111201012336/http://www.treasury.gov.lk/reports/annualreport/AnnualReport2010-eng.pdf Annual Report 2010] from the Ministry of Finance and Planning.
* [http://ucblibraries.colorado.edu/govpubs/for/srilanka.htm Sri Lanka] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120829212335/http://ucblibraries.colorado.edu/govpubs/for/srilanka.htm |date=2012-08-29 }} from ''UCB Libraries GovPubs''.
* {{Dmoz|Regional/Asia/Sri_Lanka}}
* [http://www.bbc.co.uk/news/world-south-asia-11999611 Sri Lanka profile] from the BBC News.
* [http://www.britannica.com/EBchecked/topic/561906/Sri-Lanka Sri Lanka] in the Encyclopædia Britannica.
* [http://www.lonelyplanet.com/sri-lanka Introducing Sri Lanka] Overview of the country from Lonely Planet.
* [http://www.ifs.du.edu/ifs/frm_CountryProfile.aspx?Country=LK Key Development Forecasts for Sri Lanka] from International Futures.

;Zgodovina
* [http://lakdiva.org/mahavamsa/chapters.html Mahavamsa] an ancient Sri Lankan chronicle written in the 6th century.
* [http://www.gutenberg.org/files/13325/13325-h/13325-h.htm Sketches of the Natural History of Ceylon] by Sir James Emerson Tennent, 1861.

;Zemljevidi
* [https://commons.wikimedia.org/wiki/Atlas_of_Sri_Lanka Wikiatlas -Sri Lanka]
* [https://maps.google.com/maps?q=sri+lanka Sri Lanka Map] in Google Maps.
;Trgovina
*[http://wits.worldbank.org/CountryProfile/Country/LKA/Year/2012/Summary World Bank Summary Trade Statistics Sri Lanka]

{{South_Asia}}
{{Commonwealth_of_Nations}}
{{Dutch colonies}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Šrilanka|*]]
[[Kategorija:Južnoazijske države]]
[[Kategorija:Južna Azija]]
[[Kategorija:Skupnost narodov]]
[[Kategorija:Otoki v Indijskem oceanu]]
[[Kategorija:Otoške države]]</text>
      <sha1>rsnh957bfnhc33767b89m0ca2zn3hyq</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Beograd</title>
    <ns>0</ns>
    <id>6448</id>
    <revision>
      <id>6688441</id>
      <parentid>6687596</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T10:01:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6688441</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="214747" sha1="ifo3bt2xdg7lmhg0af51sdfc7ydi5o5" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje
|name=Beograd
|native_name={{lang|sr-Cyrl|Београд}}&lt;br /&gt;{{lang|sr-Latn|Beograd}}
|native_name_lang=sr|settlement_type=[[Glavno mesto]]
|official_name=Beograd&lt;br /&gt;{{lang|sr-Cyrl|Град Београд}}&lt;br /&gt;{{lang|sr-Latn|Grad Beograd}}|anthem={{lang|sr-Cyrl|Химна Београду}}&lt;br /&gt;{{lang|sr-Latn|Himna Beogradu}}&lt;br /&gt;
|other_name=
|image_skyline={{multiple image
| border              = infobox
| perrow              = 1/2/3/2/2
| total_width         = 280
| align               = center
| caption_align       = center
| image1              = Panorama Belgrad.jpg
| caption1            = Panorama Beograda s cerkvijo sv. Save v sredini zgoraj
| image2              = Belgrad2006parlament.jpg
| caption2            = Narodna skupščina
| image3              = Novi Dvor (1).JPG
| caption3            = [[Novi dvor|Novi Dvor]]
| image4              = Avalski toranj u Beogradu 2022.jpg
| caption4            = Stolp Avala
| image5              = Belgrade Tower.jpg
| caption5            = Beograjski stolp
| image6              = Kula_Gardoš_(Kula_Sibinjanin_Janka).jpg
| caption6            = Stolp Gardoš
| image7              = Zindan kapija i most.jpg
| caption7            = Beograjska trdnjava
| image8              = Avala zimi.jpg
| caption8            = Spomenik neznanemu junaku
}}
|image_flag=Flag of Belgrade.svg|flag_size=|image_seal=|image_shield=Small Coat of Arms Belgrade.svg|pushpin_map_caption=Položaj znotraj Srbije##Položaj znotraj Evrope
|pushpin_relief=1
|pushpin_map=Serbia#Europe
|subdivision_type=Država
|subdivision_name={{flag|Srbija}}
|subdivision_type1=Mesto
|subdivision_type2=Število občin
|subdivision_name1=Beograd
|subdivision_name2=17|
established_title=Ustanovitev
|established_date=Pred letom 279 pr. n. št. ([[Singidunum]])&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201172 |title=Ancient Period |publisher=City of Belgrade |date=5 October 2000 |access-date=16 November 2010 |archive-date=16 February 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120216090323/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201172 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
|governing_body=Mestna skupščina Beograda
|government_type=
|leader_party=
|leader_title=Župan|
leader_name={{Wikidata|P6}}
|area_footnotes=&lt;ref name=&quot;zavod za statistiku grada beograda&quot; /&gt;
|area_magnitude=
|area_total_km2=389,12
|area_urban_km2=506,14
|area_metro_km2=3234,96
|area_metro_sq_mi=
|area_rank=
|elevation_footnotes=&lt;ref name=&quot;zavod za statistiku grada beograda&quot; /&gt;
|elevation_m=117
|elevation_ft=384
|population_as_of=2022
|population_metro=1.682.720&lt;ref name=&quot;Municipalities and regions of the Republic of Serbia 2025&quot;&gt;{{Cite report |url=https://publikacije.stat.gov.rs/G2025/Pdf/G202513052.pdf |title=ОПШТИНЕ И РЕГИОНИ У РЕПУБЛИЦИ СРБИЈИ 2025: Подаци по општинама и градовима |trans-title=Občije in regije republike Srbije 2025|work=ОПШТИНЕ И РЕГИОНИ У РЕПУБЛИЦИ СРБИЈИ 2025 |trans-work=Municipalities and regions of the Republic of Serbia 2025 |first=N/A |last=N/A|location=Belgrade |publisher=Републички завод за статистику [Statistical Office of the Republic of Serbia] |date=25 December 2025 |access-date=28 January 2026}}&lt;/ref&gt;{{rp|p=18}}
|population_urban=1.298.661&lt;ref name=&quot;census22-age-sex&quot;&gt;{{Cite report |url=https://publikacije.stat.gov.rs/G2023/Pdf/G20234003.pdf |title=СТАРОСТ И ПОЛ: Подаци по насељима |trans-title=STAROST IN SPOL: Podatki po naseljih |work=Попис становништва, домаћинстава и станова 2022. године |trans-work=2022 Census of Population, Households and Dwellings |first=Miladin |last=Kovačević |location=Belgrade |publisher=Републички завод за статистику [Statistical Office fensi the Republic of Serbia] |date=May 2023 |isbn=978-86-6161-230-5 |access-date=21 July 2025 |archive-date=25 May 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230525103423/https://publikacije.stat.gov.rs/G2023/pdf/G20234003.pdf |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;!--I can't find the number 1298661 anywhere in this document. It's possible that it's the result of summing urban areas.--&gt;
| population_total   = 1.197.714&lt;ref name=&quot;census22-ethnicity&quot;&gt;{{Cite report |url=https://publikacije.stat.gov.rs/G2023/Pdf/G20234001.pdf |title=НАЦИОНАЛНА ПРИПАДНОСТ: Подаци по општинама и градовима |trans-title=ETNIČNOST: Podatki po občinah in mestih |work=Попис становништва, домаћинстава и станова 2022. године |trans-work=2022 Census of Population, Households and Dwellings |first=Miladin |last=Kovačević |location=Belgrade |publisher=Републички завод за статистику [Statistical Office of the Republic of Serbia] |date=April 2023 |isbn=978-86-6161-228-2 |access-date=21 July 2025 |archive-date=29 June 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230629092047/https://publikacije.stat.gov.rs/G2023/pdf/G20234001.pdf |url-status=live }}&lt;/ref&gt;{{rp|p=38}}
| population_density_km2 = 3.078
| population_density_urban_km2 = 2.565
| population_density_metro_km2 = 520
|population_demonym=Belgradian (language en)&lt;br&gt;Beograđanin (Београђанин) (m.) &lt;br&gt; Beograđanka (Београђанка) (f.) ([[Serbian language|sr]])
|demographics_type2=BDP {{Nobold|(nominalno, 2024)}}
| demographics2_footnotes = &lt;ref name=&quot;BelgradeGDP24&quot;&gt;{{Cite|title=Регионални бруто домаћи производ, 2024.|publisher=Republički zavod za statistiku Srbije|url=https://publikacije.stat.gov.rs/G2025/Html/G20251324.html|access-date=2026-02-28}}&lt;/ref&gt;
|demographics2_title1=Metro
|demographics2_info1=41,821 milijard [[Ameriški dolar|USD]]
|blank1_name_sec1=[[Human Development Index|HDI]] (2022)
|blank1_info_sec1=0,877&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://globaldatalab.org/shdi/shdi/ |title=Sub-national HDI – Subnational HDI – Global Data Lab |website=globaldatalab.org |access-date=7 June 2019 |archive-date=14 March 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190314102820/https://globaldatalab.org/shdi/shdi/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;br /&gt;{{color|#090|zelo visok}} · [[List of Serbian regions by Human Development Index|1. od srbskih 25 regij]]|postal_code_type=Poštna številka|postal_code=11000
|area_code=+381(0)11
|area_code_type=Področna tel. št.
|registration_plate=BG
|iso_code=RS-00
|website={{URL|http://www.beograd.rs|beograd.rs}}
|timezone1=Central European Time
|blank_name_sec1=Mednarodno letališče
|blank_info_sec1=Letališče Nikola Tesla ([[International Air Transport Association airport code|BEG]])
}}

'''Beograd''' ({{okr|arh.|arhaično, starinsko}} {{jezik-sl|Belgrad, Beligrad, Belgrade}}&lt;ref name=&quot;:02&quot;&gt;{{Navedi knjigo |title=Kronika |last=Vramec|first=Antol |year=1578 |location=Ljubljana|cobiss=71869952|page=101 dlib (48-original)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYMNIJYD}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.termania.net/slovarji/slovar-slovenskih-eksonimov/8262672/belgrad|title=Belgrad - Slovar slovenskih eksonimov|website=termania.net|accessdate=2024-11-20}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal|date=23 May 1888|title=Iz Dunaja|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-04CVYR78|journal=Kmetijske in rokodelske novice|volume=46|issue=21|pages=171-172}}&lt;/ref&gt;) je [[Glavno mesto|glavno]] in [[Seznam mest v Srbiji|največje mesto]] [[Srbija|Srbije]], ki leži ob sotočju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] ter na stičišču [[Panonska nižina|Panonske nižine]] in [[Balkan|Balkanskega polotoka]].&lt;ref name=&quot;city of belgrade-2&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=1299561 |title=Why invest in Belgrade? |publisher=City of Belgrade |access-date=11 October 2010 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924080008/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=1299561 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Po popisu iz leta 2022 je Beograd imel 1.197.114 prebivalcev, njegovo mestno območje ima 1.298.661 prebivalcev, medtem ko število prebivalcev upravnega območja mesta (ki približno ustreza njegovemu metropolitanskemu območju) znaša 1.681.405 oseb.&lt;ref&gt;{{Cite news |date=2025 |title=Municipalities and regions of the Republic of Serbia 2025. Data by settlements |url=https://publikacije.stat.gov.rs/G2025/Pdf/G202513052.pdf}}&lt;/ref&gt; Je eno največjih mest jugovzhodne Evrope in tretje največje mesto ob reki Donavi.

Beograd je v evropskem in svetovnem merilu eno najstarejših neprekinjeno naseljenih mest. [[Vinčanska kultura]], ena najpomembnejših prazgodovinskih kultur [[Evropa|Evrope]], se je razvila prav na območju Beograda v 6. tisočletju pred našim štetjem. V antiki so regijo naseljevali [[Tračani|Trako]] - [[Dačani]], po letu 279 pred našim štetjem pa so mesto naselili [[Kelti]], ki so ga poimenovali ''[[Singidunum|Singidūn]]''.&lt;ref name=&quot;city of belgrade-3&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=320 |title=Discover Belgrade |publisher=City of Belgrade |access-date=5 May 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090518005044/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=320 |archive-date=18 May 2009 |url-status=live}}&lt;/ref&gt; Rimljani so ga osvojili pod vladavino [[Gaj Avgust Oktavijan|cesarja Avgusta]] in sredi 2. stoletja je mesto prejelo rimske [[mestne pravice]].&lt;ref name=&quot;rich-1992&quot;/&gt; [[Slovani]] so ga naselili po letu 520, nato pa je večkrat prehajal med [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskim]], [[Karolinško cesarstvo|Frankovskim]] in [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Bolgarskim cesarstvom]] ter [[Ogrska|Ogrsko kraljevino]], dokler ni leta 1284 postal sedež [[Seznam srbskih vladarjev|srbskega kralja]] [[Štefan Dragutin|Stefana Dragutina.]] Beograd je bil v času vladavine [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]] prestolnica [[Srbska despotija|Srbskega despotata]], nato pa ga je njegov naslednik [[Đurađ Branković]] leta 1427 vrnil ogrskemu kralju. Opoldanski zvonovi v podporo ogrski vojski proti [[Osmansko cesarstvo|Osmanskemu cesarstvu]] med obleganjem leta 1456 so do danes ostali razširjena cerkvena tradicija. Leta 1521 so Beograd osvojili Osmani in postal je sedež Smederevskega sandžaka.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.belgradenet.com/belgrade_history_middle_ages.html |title=The History of Belgrade |publisher=BelgradeNet Travel Guide |access-date=5 May 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081230032249/http://www.belgradenet.com/belgrade_history_middle_ages.html |archive-date=30 December 2008 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Pogosto je prehajal iz osmanske v [[Habsburška monarhija|habsburško]] oblast, kar je med osmansko-habsburškimi vojnami imelo za posledico uničenje večine mesta.

Po srbski revoluciji je bil Beograd leta 1841 ponovno imenovan za glavno mesto Srbije. Severni Beograd je do leta 1918 ostal najjužnejše [[Avstro-Ogrska|habsburško]] središče, nato pa je bil priključen mestu, ko so nekdanja avstro-ogrska ozemlja po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] postala del nove [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]]. Beograd je bil glavno mesto [[Jugoslavija|Jugoslavije]] od njenega nastanka do njenega razpada.{{Notetag|Jugoslavija je to ime dobila ob ustavnih spremembah leta 1929. Država je razpadla leta 1992, nakar je državna tvorba Zvezna republika Jugoslavija obstajala pod tem imenom do preimenovanja v Srbijo in Črno goro leta 2003 ter razpadom leta 2006.}} Mesto ima pomembno strateško lego, zanj so se bojevali v 115 vojnah. Tako je bilo v svoji zgodovini najmanj 44-krat uničeno, petkrat bombardirano in večkrat oblegano.&lt;ref name=&quot;nurden-2009&quot;&gt;{{Navedi novice|last=Nurden|first=Robert|url=https://www.independent.co.uk/travel/europe/belgrade-has-risen-from-the-ashes-to-become-the-balkans-party-city-1651037.html|title=Belgrade has risen from the ashes to become the Balkans' party city|work=Independent|location=London|date=22 March 2009|accessdate=5 May 2009|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090326054925/http://www.independent.co.uk/travel/europe/belgrade-has-risen-from-the-ashes-to-become-the-balkans-party-city-1651037.html|archivedate=26 March 2009}}&lt;/ref&gt;

Beograd ima kot glavno mesto Srbije poseben [[Upravna delitev Srbije|upravni status]] znotraj Srbije.&lt;ref name=&quot;city of belgrade&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201014 |title=Assembly of the City of Belgrade |publisher=City of Belgrade |access-date=10 July 2007 |archive-date=13 January 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150113130104/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201014 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Je sedež centralne vlade, upravnih organov in vladnih ministrstev, pa tudi dom skoraj vseh največjih srbskih podjetij, medijev in znanstvenih ustanov. Beograd je razvrščen kot beta-globalno mesto.&lt;ref&gt;{{cite web |title=The World According to GAWC 2012 |url=http://www.lboro.ac.uk/gawc/world2012t.html |publisher=GAWC |access-date=10 January 2015 |archive-date=20 March 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140320212149/http://www.lboro.ac.uk/gawc/world2012t.html |url-status=live }}&lt;/ref&gt; V mestu se nahajajo Univerzitetni klinični center Srbije, bolnišnični kompleks z eno največjih zmogljivosti na svetu; [[Cerkev sv. Save, Beograd|cerkev svetega Save]], ena največjih pravoslavnih cerkvenih stavb; in beograjska Arena, ena največjih pokritih aren v Evropi.

Beograd je gostil pomembne mednarodne dogodke, kot so Donavska konferenca leta 1948, prvi [[Gibanje neuvrščenih|vrh gibanja neuvrščenih]] (1961), prvo večje srečanje [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|OVSE]] (1977–1978), [[Pesem Evrovizije|tekmovanje za pesem Evrovizije]] ([[Pesem Evrovizije 2008|2008]]), pa tudi športne dogodke, kot so prvo svetovno prvenstvo v vodnih športih FINA (1973), [[Evropsko prvenstvo v nogometu|evropsko prvenstvo UEFA]] ([[Evropsko prvenstvo v nogometu 1976|1976]]), [[Univerzijada|poletna univerzijada]] (2009) in trikrat [[Evropsko prvenstvo v košarki|EuroBasket]] (1961, 1975, [[Evropsko prvenstvo v košarki 2005|2005]]). 21. junija 2023 je bil Beograd potrjen kot gostitelj specializirane razstave BIE - Expo 2027.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bie-paris.org/site/en/about-specialised-expos|title=About|access-date=28 July 2021|archive-date=29 June 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230629230112/https://www.bie-paris.org/site/en/about-specialised-expos|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==

=== Prazgodovina ===
[[Slika:Vinca_clay_figure_02.jpg|levo|sličica|240x240_pik|Figurica [[Vinčanska kultura|vinčanske kulture]], 4000–4500 pr.n.š.]]
Orodja iz obdelanega kamna, ki so jih našli v Zemunu, kažejo, da so območje okoli Beograda v [[Paleolitik|paleolitiku]] in [[Mezolitik|mezolitiku]] naseljevali nomadski nabiralci. Nekatera od teh orodij so musterijske izdelave – pripadajo [[Neandertalec|neandertalcem]] in ne sodobnim ljudem. V bližini območja so odkrili tudi aurignaciensko in gravettiensko orodje, kar kaže na poselitev pred 50.000 in 20.000 leti.&lt;ref&gt;{{Cite journal |last1=Saric |first1=J. |doi=10.2298/STA0858009S |title=Paleolithic and mesolithic finds from profile of the Zemun loess |journal=Starinar |issue=58 |pages=9–27 |year=2008 |doi-access=free}}&lt;/ref&gt; Prvi prebivalci v regiji, ki so se ukvarjali pretežno s kmetijstvom, so povezani z [[Neolitik|neolitsko]] [[Starčevska kultura|starčevsko kulturo]], ki je cvetela med 6200 in 5200 pr. n. št.&lt;ref&gt;{{Cite book |title=Fragmentation in Archaeology: People, Places, and Broken Objects |url=https://archive.org/details/fragmentationina0000chap |last=Chapman |first=John |year=2000 |publisher=Routledge |location=London |isbn=978-0-415-15803-9 |page=[https://archive.org/details/fragmentationina0000chap/page/236 236]}}&lt;/ref&gt; V Beogradu in okolici je več starčevskih najdišč, vključno z istoimenskim najdiščem [[Starčevo, Pančevo|Starčevo]]. Starčevsko kulturo je nasledila [[vinčanska kultura]] (5500–4500 pr. n. št.), razvitejša in na kmetijstvu temelječa kultura, ki je zrasla iz prejšnjih starčevskih naselij in je prav tako poimenovana po najdišču v beograjski regiji (Vinča-Belo Brdo). Vinčanska kultura je znana po svojih zelo velikih naseljih, enih najzgodnejših naselij s stalno naselitvijo in nekaterih največjih v prazgodovinski Evropi.&lt;ref&gt;{{Cite book |title=The Vinča culture of south-east Europe: Studies in chronology, economy and society (2 vols) |last=Chapman |first=John |year=1981 |publisher=BAR |location=Oxford |isbn=0-86054-139-8 |series=BAR International Series |volume=117}}&lt;/ref&gt; Z vinčansko kulturo so povezane tudi antropomorfne figurice, kot je [[Gospa iz Vinče|Vinčanska Gospa]], najstarejša znana [[Bakrena doba|talilnica bakra]] v Evropi&lt;ref&gt;{{Cite book |title=The Vinča culture of south-east Europe: Studies in chronology, economy and society (2 vols) |last=Chapman |first=John |year=1981 |publisher=BAR |location=Oxford |isbn=0-86054-139-8 |series=BAR International Series |volume=117}}&lt;/ref&gt; in proto-pisava, znana kot [[Vinčanski simboli|staroevropska pisava]], katere pojav sega okoli leta 5300 pr. n. š in ki se je razvila pred [[Sumerija|sumersko]] in [[Minojska doba|minojsko]].&lt;ref&gt;{{cite book |last=Haarmann |first=Harald |title=Geschichte der Schrift |publisher=C.H. Beck |year=2002 |isbn=978-3-406-47998-4 |page=20 |language=de}}&lt;/ref&gt; V samem mestu, na Cetinjski ulici, so leta 1890 odkrili lobanjo paleolitskega človeka, datirano v obdobje pred 5000 pr. n. št.&lt;ref&gt;{{cite book |title=Српска породична енциклопедија, књига 3, Ба-Би |trans-title=Srbska družinska enciklopedija, Vol. 3, Ba-Bi |date=2006 |page=116 |editor-first=Radivoje |editor-last=Mikić |publisher=Narodna Knjiga, Politika |isbn=86-331-2732-6}}&lt;/ref&gt;

=== Antika ===
[[Slika:Guardian_of_the_city.jpg|levo|sličica|[[Beograjska trdnjava]], zgrajena v dolgem razdobju od 2. do 18. stoletja, se nahaja na sotočju rek Save in [[Donava|Donave.]]]]
Zgodnje znanje o območju Beograda je izpričano v različnih starodavnih mitih in legendah. Greben s pogledom na sotočje [[Sava|Save]] in Donave je bil na primer opredeljen kot eden od krajev v zgodbi o [[Jazon|Jazonu]] in [[Argonavti|Argonavtih]].&lt;ref&gt;{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=b7RWayXdH0UC&amp;pg=PA3 |title=Belgrade A Cultural History |access-date=16 January 2016 |publisher=[[Oxford University Press]] |isbn=9780199704521 |date=29 October 2008 |archive-date=16 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210416091412/https://books.google.com/books?id=b7RWayXdH0UC&amp;pg=PA3 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |url=https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/turkey/2259344/Jason-and-the-Argonauts-sail-again.html |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220111/https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/turkey/2259344/Jason-and-the-Argonauts-sail-again.html |archive-date=11 January 2022 |url-access=subscription |url-status=live |title=Jason and the Argonauts sail again |access-date=16 January 2016 |newspaper=[[The Daily Telegraph|The Telegraph]]}}{{cbignore}}&lt;/ref&gt; Tudi v antiki so območje naseljevala [[Prazgodovina jugovzhodne Evrope|paleobalkanska plemena]], vključno s [[Tračani]] in [[Donava|Dačani]], ki so vladali večjemu delu beograjske okolice.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.beogradskatvrdjava.co.rs/Belgrade-Fortress-history_2178-74_2176 |title=Belgrade Fortress history |access-date=18 January 2011 |publisher=Public Enterprise &quot;Belgrade Fortress&quot; |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110905092854/http://www.beogradskatvrdjava.co.rs/Belgrade-Fortress-history_2178-74_2176 |archive-date=5 September 2011}}&lt;/ref&gt; Ožje območje Beograda so nekoč naseljevali pripadniki traško-dačanskega plemena Singi;&lt;ref name=&quot;city of belgrade-3&quot;&gt;&lt;/ref&gt; po keltski invaziji leta 279 pr. n. št. so [[Skordiski|Skordisci]] mesto iztrgali iz njihovih rok in ga poimenovali [[Dačani|Singidūn]] (''d|ūn'', trdnjava).&lt;ref name=&quot;city of belgrade-3&quot;/&gt; V letih 34–33 pr. n ''.'' št. je rimska vojska dosegla Beograd. V 1. stoletju našega štetja je postal [[Rimsko cesarstvo|romaniziran]] ''[[Singidunum]]'', do sredine 2. stoletja pa so rimske oblasti mesto razglasile za ''[[municipij]]'', ki se je do konca stoletja razvil v polnopravno ''[[Rimska kolonija|kolonijo]]'' (najvišji mestni razred).&lt;ref name=&quot;rich-1992&quot;&gt;{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=_uMP91pRf0UC&amp;pg=PA113 |title=The City in Late Antiquity |last=Rich |first=John |page=113 |publisher=CRC Press |year=1992 |isbn=978-0-203-13016-2 |access-date=1 October 2020 |archive-date=16 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210416093705/https://books.google.com/books?id=_uMP91pRf0UC&amp;pg=PA113 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Medtem ko se je prvi krščanski [[Seznam rimskih cesarjev|cesar Rima]] – [[Konstantin I. Veliki|Konstantin I.]], znan tudi kot [[Konstantin I. Veliki|Konstantin Veliki]] &lt;ref&gt;{{cite encyclopedia |url=https://www.britannica.com/eb/article-9109633/Constantine-I |title=Constantine I – Britannica Online Encyclopedia |encyclopedia=Britannica.com |archive-url=https://web.archive.org/web/20080618100901/https://www.britannica.com/eb/article-9109633/Constantine-I |archive-date=18 June 2008 |url-status=live |access-date=7 July 2009}}&lt;/ref&gt; – rodil na ozemlju [[Niš|Naissusa]] južno od mesta, se je prvak rimskega krščanstva, Flavij Iovijan (Jovijan/Jovan), rodil v Singidunumu.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://artfl.uchicago.edu/cgi-bin/philologic/getobject.pl?c.25:1:283.harpers |archive-url=https://archive.today/20070813044518/http://artfl.uchicago.edu/cgi-bin/philologic/getobject.pl?c.25:1:283.harpers |url-status=dead |archive-date=13 August 2007 |title=Philologic Results- |publisher=The ARTFL Project |access-date=7 July 2009}}&lt;/ref&gt; Jupijan je ponovno vzpostavil krščanstvo kot uradno religijo [[Rimsko cesarstvo|rimskega cesarstva]] in s tem končal kratkotrajno oživitev tradicionalnih rimskih religij pod svojim predhodnikom [[Julijan (rimski cesar)|Julijanom Odpadnikom]]. Leta 395&amp;nbsp;n. št. je območje prešlo pod oblast Vzhodnega rimskega oziroma [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]].&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201172 |title=History (Ancient Period) |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=16 February 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120216090323/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201172 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Čez Savo, nasproti Singidunuma, je stalo keltsko mesto Taurunum (Zemun); obe sta bili v rimskem in bizantinskem obdobju povezani z mostom.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201172 |title=City of Belgrade – Ancient Period |publisher=Beograd.rs |date=5 October 2000 |access-date=7 July 2009 |archive-date=16 February 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120216090323/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201172 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

=== Srednji vek ===
[[Slika:Bellgrad-Weissenburg_1400.jpg|levo|sličica|Beograd 1400, pred osmansko okupacijo.]]
[[Slika:Byzantine_Empire_Themes_1025-en.svg|levo|sličica|Zemljevid Bizantinskega cesarstva ob smrti Bazilija II. leta 1025. Beograd je bil od leta 1018 po njeni osvojitvi, del Bolgarije.]]
Leta 442 je območje opustošil [[Atila|Hun Atila]].&lt;ref&gt;{{cite book |first1=Gerard |last1=Friell |first2=Stephen |last2=Williams |title=The Rome that Did Not Fall: The Survival of the East in the Fifth Century |url=https://books.google.com/books?id=tGLN47tfT4UC&amp;pg=PA67 |year=1999 |publisher=Psychology Press |isbn=978-0-415-15403-1 |page=67 |access-date=19 October 2015 |archive-date=10 June 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160610173616/https://books.google.com/books?id=tGLN47tfT4UC&amp;pg=PA67 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Leta 471 ga je med pohodom v obmoćke sedanje Italije zavzel [[Teoderik Veliki|Teodorik Veliki]], kralj Ostrogotov.&lt;ref&gt;{{cite book |author=Roy E. H. Mellor |title=Eastern Europe: a geography of the Comecon countries |url=https://books.google.com/books?id=uUoeAAAAMAAJ |year=1975 |publisher=Macmillan |page=43 |isbn=9780333173114 |access-date=19 October 2015 |archive-date=8 May 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160508041945/https://books.google.com/books?id=uUoeAAAAMAAJ |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Ko so Ostrogoti odšli, je mesto napadlo drugo germansko pleme, [[Gepidi]]. Leta 539 so ga ponovno zavzeli Bizantinci. Leta 577 se je v [[Trakija|Trakijo]] in [[Ilirik (rimska provinca)|Ilirik]] zgrnilo približno 100.000 Slovanov, ki so plenili mesta in se nato trajno naselili v regiji.&lt;ref&gt;{{cite book |last=Bury |first=J. B. |author-link=J. B. Bury |url=https://books.google.com/books?id=wDIJNvWb48YC |title=History of the Later Roman Empire from Arcadius to Irene Vol. II |publisher=Cosimo Classics |location=New York |year=2009 |orig-year=1889 |page=117 |isbn=978-1-60520-405-5 |access-date=1 October 2020 |archive-date=4 April 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190404203221/https://books.google.com/books?id=wDIJNvWb48YC |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

[[Avari]] so pod [[Bajan I.|Bajanom I.]] do leta 582 osvojili celotno regijo in njeno novo slovansko prebivalstvo.&lt;ref&gt;''Warriors of the Steppe: a military history of Central Asia, 500 B.C. to 1700'', [https://books.google.com/books?id=yVwsxl_OI18C&amp;pg=PA76 p. 76] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160503013333/https://books.google.com/books?id=yVwsxl_OI18C&amp;pg=PA76 |date=3 May 2016 }}&lt;/ref&gt; Po bizantinski ponovni osvojitvi območja bizantinska kronika ''[[De administrando imperio|De Administrando Imperio]]'' omenja Bele Srbe, ki so se na poti domov ustavili v Beogradu in od ''[[Strateg|stratega]]'' zahtevali ozemlja; prejeli so province na zahodu, proti Jadranu, ki so jim vladali kot podložniki [[Heraklij|Heraklija]] (610–641).&lt;ref&gt;Bohlau, 1964, ''Slavistische Forschungen, Volume 6'', p. 103. University of California.&lt;/ref&gt; Leta 829 je [[Omurtag|kan Omurtag]] lahko Singidunum in njegovo okolico dodal Prvemu bolgarskemu cesarstvu.&lt;ref&gt;''A Concise History of Bulgaria'', R. J. Crampton, Edition 2, revised, Cambridge University Press, 2005, {{ISBN|1139448234}}, p. 10.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Земя на световен кръстопът, Борис Стоев Чолпанов, Изд. на Българската академия на науките, 1993, стр. 39.&lt;/ref&gt; Prvi zapis imena ''Belograd'' se je pojavil 16. aprila 878 v papeškem pismu&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.promacedonia.org/libi/2/gal/2_151.html |title=LIBI, t. II (1960) (2_151.jpg) |publisher=promacedonia.org |access-date=16 July 2015 |archive-date=24 September 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150924124620/http://www.promacedonia.org/libi/2/gal/2_151.html |url-status=live }}&lt;/ref&gt; [[Prvo bolgarsko cesarstvo|bolgarskemu vladarju]] [[Boris I. Bolgarski|Borisu I.]] To ime se pojavlja v več različicah: ''Alba Bulgarica'' v latinščini, ''Griechisch Weissenburg'' v visoki nemščini, ''Nándorfehérvár'' v madžarščini in ''Castelbianco'' v beneščini, med drugimi imeni, vse različice 'bela trdnjava' ali '[[Prvo bolgarsko cesarstvo|bolgarska]] bela trdnjava'.  Nato je bilo mesto približno štiri stoletja bojišče med [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskim cesarstvom]], srednjeveškim [[Ogrska|Ogrskim kraljestvom]] in [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Bolgarskim cesarstvom]].&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.belgradenet.com/belgrade_history_ancient.html |title=The History of Belgrade |publisher=Belgradenet.com |access-date=16 November 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110707223012/http://www.belgradenet.com/belgrade_history_ancient.html |archive-date=7 July 2011 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt; [[Bazilij II.]] (976–1025) je v Beogradu namestil garnizijo.&lt;ref&gt;''Byzantium in the year 1000'',[https://books.google.com/books?id=CSZQ-VPFKoMC&amp;pg=PA121 p. 121]&lt;/ref&gt; Mesto je gostilo vojske [[Prva križarska vojna|prve]] in [[Druga križarska vojna|druge križarske vojne]],&lt;ref name=&quot;beligradcom-1934&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.beligrad.com/history.htm |title=How to Conquer Belgrade – History |publisher=Beligrad.com |date=16 December 1934 |access-date=7 July 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090616085512/http://www.beligrad.com/history.htm |archive-date=16 June 2009 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt; toda že med [[Tretja križarska vojna|tretjim križarskim pohodom]] je [[Friderik I. Barbarossa|Friderik Barbarossa]] s svojimi 190.000 [[Tretja križarska vojna|križarji]] med prehodom skozi mesto videl Beograd v ruševinah.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.belgradenet.com/belgrade_history.html |title=The History of Belgrade |publisher=Belgradenet.com |access-date=7 July 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090628031001/http://www.belgradenet.com/belgrade_history.html |archive-date=28 June 2009 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Kralj [[Štefan Dragutin]] (vladal 1276–1282) je leta 1284 od svojega tasta [[Štefan V. Ogrski|Štefana V. Ogrskega]] prejel Beograd, ki je postal glavno mesto [[Sremsko kraljestvo|Srema]], vazalne države Ogrske kraljevine. Dragutin (madžarsko: ''Dragutin István'') velja za prvega [[Seznam srbskih vladarjev|srbskega kralja]], ki je vladal Beogradu.&lt;ref name=&quot;beogradrs-4&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201247 |title=History (Medieval Serbian Belgrade) |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924073223/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201247 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Po bitkah na [[Bitka na Marici|Marici (1371)]] in [[Bitka na Kosovskem polju|na Kosovskem polju (1389)]] je Moravska Srbija, južno od Beograda, začela prehajati v sklop [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]].&lt;ref&gt;{{cite encyclopedia |url=https://www.britannica.com/eb/article-9050991/Battle-of-the-Maritsa-River |title=Battle of Maritsa |encyclopedia=Encyclopædia Britannica |access-date=10 July 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070614084904/https://www.britannica.com/eb/article-9050991/Battle-of-the-Maritsa-River |archive-date=14 June 2007 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite encyclopedia |url=https://www.britannica.com/eb/article-9046112/Battle-of-Kosovo |title=Battle of Kosovo |encyclopedia=Encyclopædia Britannica |access-date=10 July 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070626175037/https://www.britannica.com/eb/article-9046112/Battle-of-Kosovo |archive-date=26 June 2007 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Severna območja današnje Srbije so ostala del [[Srbska despotija|Srbske despotovine]] z Beogradom kot glavnim mestom. Mesto je cvetelo pod [[Stefan Lazarević|Stefanom Lazarevićem]], sinom srbskega kneza [[Lazar Hrebeljanović|Lazarja Hrebeljanovića]]. Lazarević je zgradil grad s citadelo in stolpi, od katerih sta ostala le Despotov stolp in zahodno obzidje. Prav tako je utrdil starodavno mestno obzidje, kar je despotovini omogočilo, da se je skoraj 70 let upirala osmanski osvojitvi. V tem času je bil Beograd zatočišče za številne prebivalce Balkana, ki so bežali pred osmansko oblastjo; domneva se, da je v tem obdobju imel med 40.000 in 50.000 prebivalcev. &lt;ref name=&quot;beogradrs-4&quot; /&gt;

[[Slika:Panorama_i_ratna_scena_zauzimanja_Beograda_1521._god.jpg|desno|sličica|230x230_pik|Osvojitev Beograda, 1521ː sultan [[Sulejman I.|Sulejman Veličastni]] je oblegal [[Beograjska trdnjava|beograjsko trdnjavo]]]]

Leta 1427 je Stefanov naslednik [[Đurađ Branković]] vrnil Beograd [[Ogrska|ogrskemu kralju]] in [[Smederevska trdnjava|Smederevo]] postavil za svojo novo prestolnico. Čeprav so Osmani zavzeli večino [[Srbska despotija|Srbske despotade]], je bil Beograd, v madžarščini znan kot Nándorfehérvár, neuspešno oblegan leta 1440&lt;ref name=&quot;beligradcom-1934&quot;/&gt; in 1456.&lt;ref&gt;{{cite book |last=Ćorović |first=Vladimir |author-link=Vladimir Ćorović |title=Istorija srpskog naroda |url=http://www.rastko.org.rs/rastko-bl/istorija/corovic/istorija/index_l.html |year=1997 |publisher=[[Project Rastko]] |location=Banja Luka / Belgrade |language=sr |chapter=V. Despot Đurađ Branković |chapter-url=http://www.rastko.org.rs/rastko-bl/istorija/corovic/istorija/4_5_l.html |access-date=17 July 2007 |isbn=86-7119-101-X |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130319070121/http://www.rastko.org.rs/rastko-bl/istorija/corovic/istorija/index_l.html |archive-date=19 March 2013}}&lt;/ref&gt; Ker je mesto predstavljalo oviro za osmansko napredovanje na Ogrsko, ga je leta 1456 oblegalo več kot 100.000 osmanskih vojakov,&lt;ref name=&quot;belgradenetcom&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.belgradenet.com/belgrade_history_middle_ages.html |title=The History of Belgrade |publisher=Belgradenet.com |access-date=7 July 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081230032249/http://www.belgradenet.com/belgrade_history_middle_ages.html |archive-date=30 December 2008 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt; krščanska vojska pod vodstvom ogrske generala [[János Hunyadi|Janeza Hunyadija]] pa ga je uspešno branila.&lt;ref&gt;{{cite web |last=Kovach |first=Tom R. |url=http://www.historynet.com/magazines/military_history/3030796.html |title=Ottoman-Hungarian Wars: Siege of Belgrade in 1456 |work=Military History |access-date=10 July 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070626184935/http://www.historynet.com/magazines/military_history/3030796.html |archive-date=26 June 2007 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt; ''Opoldanski zvon,'' ki ga je odredil [[Papež Kalist III.|papež Kalist III.,]] spominja na zmago po vsem krščanskem svetu in je danes kulturni simbol [[Madžarska|Ogrske]].&lt;ref name=&quot;beligradcom-1934&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.mek.oszk.hu/02000/02085/02085.htm |title=Hungary: A Brief History |publisher=Mek.oszk.hu |access-date=16 November 2010 |archive-date=24 October 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181024132929/http://mek.oszk.hu/02000/02085/02085.htm |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

=== Osmanska oblast in avstrijski vpadi ===
[[Slika:Belgrade_1684.jpg|levo|sličica|Beograd leta 1684]]
Sedem desetletij po začetnem obleganju, 28. avgusta 1521, je trdnjavo  s pomočjo 250.000 turških vojakov in več kot 100 ladij končno zavzel [[Sulejman I.|Sulejman Veličastni]]. Nato je bila večina mesta porušena do tal, celotno pravoslavno krščansko prebivalstvo pa so preselili v [[Carigrad|Istanbul]]&lt;ref name=&quot;beligradcom-1934&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |title=Ко су потомци Београђана које је Сулејман Величанствени пре пет векова одвео у Истанбул |url=http://www.rts.rs/page/magazine/ci/story/501/zanimljivosti/4279377/beograd-istambul-sulejman-velicanstveni.html |access-date=4 March 2021 |website=www.rts.rs |publisher=Radio Television of Serbia  |archive-date=4 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210304093012/https://www.rts.rs/page/magazine/ci/story/501/zanimljivosti/4279377/beograd-istambul-sulejman-velicanstveni.html |url-status=live }}&lt;/ref&gt; na območje, ki je od takrat znano kot [[Belgradski gozd]].&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.roughguides.co.uk/website/travel/Destination/content/default.aspx?titleid=104&amp;xid=idh573385336_0211 |archive-url=https://archive.today/20120909184933/http://www.roughguides.co.uk/website/travel/Destination/content/default.aspx?titleid=104&amp;xid=idh573385336_0211 |url-status=dead |archive-date=9 September 2012 |title=The Rough Guide to Turkey: Belgrade Forest |publisher=Rough Guides |access-date=5 May 2009}}&lt;/ref&gt;

Beograd je postal sedež beograjskega [[Ejalet|pašaluka]] (znanega tudi kot Smederevski sandžak) in hitro postal drugo največje osmansko mesto v Evropi; z več kot 100.000 prebivalci ga je prekašal le [[Konstantinopel]].&lt;ref name=&quot;belgradenetcom&quot;/&gt; Osmanska oblast je uvedla [[Osmanska arhitektura|osmansko arhitekturo]], vključno s številnimi mošejami, in mesto je spet oživelo – tokrat pod orientalskim vplivom.&lt;ref name=&quot;beogradrs-3&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201251 |title=History (Turkish and Austrian Rule) |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924061435/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201251 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
[[Slika:Budapest,_Hungarian_National_Museum,_unknown_artist,_Siege_of_Belgrad,_1717.jpg|desno|sličica|Obleganje Beograda (1717) .]]
Leta 1594 so Osmani zatrli velik srbski upor. V povračilo za upor je [[veliki vezir]] [[Kodža Sinan Paša|Sinan paša]] na planoti Vračar ukazal javni sežig [[Relikvija|relikvij]] [[Sveti Sava|svetega Save]]; v 20. stoletju so nato v spomin na ta dogodek zgradili [[Cerkev sv. Save, Beograd|cerkev svetega Save]].&lt;ref&gt;{{cite journal |url=http://balkanologie.revues.org/index494.html?file=1 |title=Nationalism In Construction: The Memorial Church of St. Sava on Vračar Hill In Belgrade |last=Aleksov |first=Bojan |journal=Balkanologie |volume=VII |issue=47 |pages=52–53 |date=December 2003 |access-date=15 September 2010 |archive-date=23 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110723063232/http://balkanologie.revues.org/index494.html?file=1 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Beograd so [[Habsburška monarhija|Habsburžani]], pod vodstvom [[Sveto rimsko cesarstvo|svetorimskih knezov]] Maksimilijana Bavarskega in [[Evgen Savojski|Evgena Savojskega]]&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://razgledanje.tripod.com/tvrdjava/english.htm |title=Belgrade Fortress: History |publisher=Razgledanje.tripod.com |date=23 August 2004 |access-date=7 July 2009 |archive-date=10 September 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150910052943/http://razgledanje.tripod.com/tvrdjava/english.htm |url-status=live }}&lt;/ref&gt; ter [[Feldmaršal|feldmaršala]] [[Ernst Gideon von Laudon|barona Ernsta Gideona von Laudona]] zasedli trikrat (1688–1690, [[Kraljevina Srbija (1718–1739)|1717–1739]], 1789–1791), a so ga Osmani vsakič hitro ponovno zavzeli in ga vsakič precej porušili.&lt;ref name=&quot;beogradrs-3&quot; /&gt; V tem obdobju sta mesto prizadeli dve veliki srbski selitvi ljudstva, v katerih se je več sto tisoč Srbov pod vodstvom dveh srbskih patriarhov skupaj z avstrijskimi vojaki umaknilo v Habsburško cesarstvo ter se naselilo v današnji [[Vojvodina, Srbija|Vojvodini]] in [[Slavonija|Slavoniji]].&lt;ref&gt;{{cite book |chapter-url=http://www.suc.org/culture/library/Oci/tajne-poruke-svetoga-save-16-03-03.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20071023044533/http://www.serbianunity.net/culture/library/Oci/tajne-poruke-svetoga-save-16-03-03.html |archive-date=23 October 2007 |title=Oči u oči |chapter=Tajne poruke svetog Save&quot; Svetosavska crkva i velika seoba Srba 1690. godine |author-link=Dejan Medaković |publisher=BIGZ (online reprint by Serbian Unity Congress library) |location=Belgrade |isbn=978-86-13-00903-0 |last=Medaković |first=Dejan |access-date=17 May 2007 |year=1990 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

=== Kneževina in Kraljevina Srbija ===
[[Slika:Belgrade_Cathedral_&amp;_Landing_Place_1.jpg|levo|sličica|Pogled na Beograd leta 1890]]
Na začetku 19. stoletja je bil Beograd naseljen s pretežno muslimanskim prebivalstvom. Sledi osmanske vladavine in arhitekture – kot so mošeje in [[Bazar|bazarji]] – so ostale pomemben del beograjske mestne podobe v 19. stoletju, celo več desetletij po tem, ko je Srbija od Osmanskega cesarstva prejela avtonomijo.&lt;ref&gt;{{Cite book |title=Basare und Boulevards: Belgrad im 19. Jahrhundert. |last=Mišković |first=Nataša |year=2008 |page=16}}&lt;/ref&gt;

Med [[Prva srbska vstaja|prvo srbsko vstajo]] so se srbski revolucionarji v mestu upirali od 8. januarja 1807 do leta 1813, ko so ga Osmani ponovno zavzeli.&lt;ref name=&quot;beogradrs-2&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201255 |title=History (Liberation of Belgrade) |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924080603/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201255 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Leta 1807 so Turke v Beogradu pobili ali na silo spreobrnili v krščanstvo. Pokol je spodbujala Rusija, da bi utrdila razdor med srbskimi uporniki in [[Visoka porta|Porto]]. Pri tem so na silo spreobrnili v krščanstvo okoli 6000 muslimanov in Judov. Večino mošej so spremenili v cerkve. Muslimani, Judje, Aromuni in Grki so bili podvrženi prisilnemu delu, muslimanske ženske pa so bile na voljo mladim srbskim moškim, nekatere so odpeljali v suženjstvo. Precej jih je kupil Milenko Stojković ter ustanovil svoj harem, s katerim je postal znan. V teh okoliščinah se je Beograd demografsko preoblikoval iz osmanskega v srbskega.&lt;ref name=&quot;AMH&quot;&gt;{{cite book | last=Hoare | first=M.A. | title=Serbia: A Modern History | publisher=Hurst Publishers | year=2024 | page=50}}&lt;/ref&gt; Po [[Druga srbska vstaja|drugi srbski vstaji]] leta 1815 je Srbija dosegla nekakšno suverenost, ki jo je Porta formalno priznala leta 1830.&lt;ref&gt;{{cite journal |title=Nations into States: National Liberations in Former Yugoslavia |last=Pavkovic |first=Aleksandar |journal=National Europe Centre Paper No. 5 |publisher=The Australian National University |date=19 October 2001 |url=https://openresearch-repository.anu.edu.au/bitstream/1885/41654/3/pavkovic.pdf |access-date=13 September 2019 |archive-date=31 March 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200331000615/https://openresearch-repository.anu.edu.au/bitstream/1885/41654/3/pavkovic.pdf |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Razvoj beograjske arhitekture po letu 1815 lahko razdelimo na štiri obdobja. V prvi fazi, ki je trajala od 1815 do 1835, je bil prevladujoči arhitekturni slog še vedno balkanskega značaja z znatnim otomanskim vplivom. Hkrati je zanimanje za vključitev v evropski ''mainstream'' omogočilo razcvet srednje- in zahodnoevropske arhitekture. Med letoma 1835 in 1850 se je število [[Neoklasicizem|neoklasicističnih]] in [[Barok|baročnih]] stavb južno od avstrijske meje znatno povečalo, kar ponazarja katedrala sv. Mihaela (srbsko: ''Saborna crkva)'', dokončana leta 1840. Med letoma 1850 in 1875 je za novo arhitekturo značilen obrat k novo priljubljenemu [[Romantika|romantizmu]], skupaj s starejšimi evropskimi arhitekturnimi slogi. Četrto fazo, značilno za srednjeevropska mesta v zadnji četrtini 19. stoletja, je zaznamoval eklekticistični slog, ki je temeljil na obdobju renesanse in baroka.&lt;ref&gt;{{Cite book |title=Istorija Beograda |editor-last=Antonić |editor-first=Zdravko |year=1995 |pages=263–264}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:Republic_Square_(27420599076).jpg|desno|sličica|300x300_pik|[[Trg republike, Beograd|Trg republike]] danes, levo: [[Narodni muzej Srbije]] – središče: hotel Courtyard by Marriott Beograd – desno: Narodno gledališče.]]

Leta 1841 je knez [[Mihajlo Obrenović]] preselil glavno mesto [[Kneževina Srbija|Kneževine Srbije]] iz [[Kragujevac|Kragujevca]] v Beograd.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.kragujevac.rs/History-152-2 |title=History |publisher=City of Kragujevac |access-date=15 September 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100329035624/http://www.kragujevac.rs/History-152-2 |archive-date=29 March 2010 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201239 |title=History (Important Years Through City History) |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924063201/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201239 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Med svojo prvo vladavino (1815–1839) si je knez Miloš Obrenović prizadeval za širitev mestnega prebivalstva z dodajanjem novih naselij, s ciljem, da bi Beograd postal središče upravnih, vojaških in kulturnih institucij Kneževine, kar mu je na koncu tudi uspelo. Njegov projekt ustvarjanja novega tržnega prostora (Abadžijska čaršija) pa je bil manj uspešen; trgovina se je še naprej odvijala v stoletnih Spodnji in Gornji čaršiji. Kljub temu so bili novi gradbeni projekti značilni za krščanske četrti, saj so starejše muslimanske četrti propadale; od avtonomije Srbije do leta 1863 se je število beograjskih četrti celo zmanjšalo, predvsem zaradi postopnega izginotja muslimanskega prebivalstva mesta. Osmanski mestni zemljevid iz leta 1863 šteje le 9 muslimanskih četrti (''mahal''). Danes so znana imena le petih takšnih sosesk: Ali-pašina, Reis-efendijina, Jahja-pašina, Bajram-begova in Laz Hadži-Mahmudova.&lt;ref&gt;{{Cite book |title=Beogradski odonimi. |last=Radović |first=Srđan |year=2014 |pages=47–48}}&lt;/ref&gt; Po incidentu pri Čukurjevem vodnjaku so Osmani bombardirali Beograd.&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Vesković |first1=Ivana |title=Čukur česma=Čukur fountain |date=2010 |publisher=The Cultural Heritage Protection Institute of the City of Belgrade |location=Belgrade |isbn=978-86-81157-45-9}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:Belgrade_City_Courts_Complex_c._1930.jpg|levo|sličica|Kompleks mestnih sodišč v Beogradu in Narodna skupščina [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]] v gradnji pred [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] .]]
18. aprila 1867 je osmanska vlada ukazala, naj se osmanska garnizija, ki je bila od leta 1826 zadnji predstavnik osmanske suverenosti v Srbiji, umakne s Kalemegdana. Edini pogoj nemočne Porte je bil, da osmanska zastava še naprej plapola nad trdnjavo poleg srbske. Ta dogodek šteje za začetek ''dejanske'' neodvisnosti Srbije.&lt;ref&gt;Stanford J. Shaw and Ezel Kural Shaw, ''History of the Ottoman Empire and Modern Turkey, Volume 2: Reform, Revolution and Republic—The Rise of Modern Turkey, 1808–1975'' (Cambridge University Press, 1977), p. 148.&lt;/ref&gt; V naslednjih letih je imel pomemben vpliv na Beograd urbanist Emilijan Josimović. Leta 1867 je zasnoval regulacijski načrt za mesto, v katerem je predlagal zamenjavo vijugastih mestnih ulic z [[Hipodamov načrt|mrežnim načrtom]]. Zelo pomembna je bila tudi gradnja neodvisnih srbskih političnih in kulturnih ustanov ter mestnih parkov, ki jih je danes veliko. Srbski znanstveniki so v Josimovićevem delu opazili pomemben prelom z osmansko tradicijo. V času osamosvojitve je imel Beograd pretežno osmanski videz, Josimović pa je izjavil, da želi Beograd obnoviti tako, da »prestolnica ne bi ohranila oblike, ki ji jo je dalo barbarstvo«.{{Sfn|Calic|2019|p=18}} Josimović je Beograd zasnoval tako, da bi spominjal na Dunaj, vključno z gradnjo velikih bulvarjev, navdihnjenih z ''Ringstrasse''.{{Sfn|Calic|2019|p=18}} Od osmanskega Beograda sta danes ostali le dve mošeji, citadela in vodnjak z arabskimi napisi.{{Sfn|Calic|2019|p=18}} Vendar pa je tudi Istanbul – glavno mesto države, ki sta ji Beograd in Srbija ''de iure'' še vedno pripadala – doživel podobne spremembe.&lt;ref&gt;{{Cite book |title=Nationalism and Architecture. |editor-last=Quek |editor-first=Raymond |year=2012 |page=97}}&lt;/ref&gt;

Maja 1868 je bil med vožnjo s kočijo po svoji podeželski rezidenci umorjen ''knez'' Mihajlo skupaj s svojo sestrično Anko Konstantinović.&lt;ref&gt;{{cite book |last=Hawkesworth |first=Celia |title=Voices in the Shadows: Women and Verbal Art in Serbia and Bosnia |url=https://archive.org/details/voicesinshadowsw0000hawk |publisher=Central European University Press |year=2000 |isbn=963-9116-62-9 |page=[https://archive.org/details/voicesinshadowsw0000hawk/page/100 101]}}&lt;/ref&gt;

Z razglasitvijo popolne neodvisnosti [[Kneževina Srbija|kneževine]] leta 1878 in njenim preoblikovanjem v [[Kraljevina Srbija (1882–1918)|Kraljevino Srbijo]] leta 1882 je Beograd ponovno postal ključno mesto na Balkanu in se hitro razvijal.&lt;ref name=&quot;beogradrs-2&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;beogradrs&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201259 |title=History (The Capital of Serbia and Yugoslavia) |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924062838/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201259 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Kljub temu so razmere v Srbiji ostale take, da jo lahko pojmujemo kot pretežno agrarno državo, tudi po odprtju železnice do [[Niš|Niša]], drugega največjega mesta v Srbiji. Leta 1900 je imela prestolnica le 70.000 prebivalcev&lt;ref&gt;{{cite web |last=Lahmeyer |first=Jan |url=http://www.populstat.info/Europe/yugoslft.htm |title=The Yugoslav Federation: Historical demographical data of the urban centers |publisher=populstat.info |date=3 February 2003 |access-date=17 May 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071011232754/http://populstat.info/Europe/yugoslft.htm |archive-date=11 October 2007 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt; (takrat je Srbija štela 2,5&amp;nbsp;milijona prebivalcev). Kljub temu je do leta 1905 število prebivalcev naraslo na več kot 80.000, do izbruha prve svetovne vojne leta 1914 pa je preseglo 100.000, če ne upoštevamo Zemuna, ki je še vedno pripadal [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]].&lt;ref&gt;{{Cite CE1913|wstitle=Belgrade and Smederevo}}&lt;/ref&gt;

Prvo projekcijo filmov na Balkanu in v Srednji Evropi je junija 1896 v Beogradu izvedel André Carr, predstavnik [[Brata Lumière|bratov Lumière]]. Prve filme o Beogradu je posnel naslednje leto, vendar se niso ohranili.&lt;ref&gt;{{cite book |url=http://www.rastko.org.rs/isk/index_e.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20130319065325/http://www.rastko.org.rs/isk/index_e.html |url-status=dead |archive-date=19 March 2013 |chapter-url=http://www.rastko.org.rs/isk/dkosanovic-cinematography.html |title=The history of Serbian Culture |chapter=Serbian Film and Cinematography (1896–1993) |last=Kosanovic |first=Dejan |isbn=1-870732-31-6 |publisher=Porthill Publishers |access-date=10 July 2007 |year=1995}}&lt;/ref&gt; Prvi stalni kino je bil odprt leta 1909 v Beogradu.&lt;ref&gt;{{Cite book |last=Деретић |first=Јован |url=https://books.google.com/books?id=zI7pAAAACAAJ&amp;q=kulturna+istorija+Srba |title=Културна историја Срба: предавања |date=2005 |page=312 |publisher=Народна књига |isbn=978-86-331-2386-0 |language=en |access-date=1 October 2020 |archive-date=17 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210417205051/https://books.google.com/books?id=zI7pAAAACAAJ&amp;q=kulturna+istorija+Srba |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

=== Prva svetovna vojna: avstrijsko-nemška invazija ===
[[Slika:Bg-7_Panorama_s_Topčiderskog_brda_1920.jpg|sredina|sličica|900x900_pik|Beograd, posnet s Topčiderskega hriba leta 1920.]]
Prva svetovna vojna se je začela 28. julija 1914, ko je Avstro-Ogrska napovedala vojno Srbiji. Večina poznejših balkanskih ofenziv se je zgodila v bližini Beograda. [[Avstro-ogrska vojna mornarica|Avstro-ogrski]] opazovalci so 29. julija 1914 obstreljevali Beograd, [[avstro-ogrska vojska]] pod poveljstvom generala [[Oskar Potiorek|Oskarja Potioreka]] pa ga je 1. decembra zavzela. 16. decembra so ga ponovno zavzele [[Srbska kampanja|srbske čete]] pod poveljstvom maršala [[Radomir Putnik|Radomirja Putnika]]. Po dolgotrajni bitki, ki se je začela 6. oktobra 1915 in je uničila velik del mesta, je Beograd 9. oktobra istega leta padel v roke [[Nemške oborožene sile (1871–1919)|nemških]] in avstro-ogrskih čet pod poveljstvom feldmaršala [[August von Mackensen|Augusta von Mackensena]] .
Mesto so 1. novembra 1918 osvobodile srbske in francoske čete pod poveljstvom francoskega maršala [[Louis-Félix-Marie-François Franchet d'Esperey|Louisa Francheta d'Espèreya]] in [[Aleksander I. Karadžordžević|srbskega prestolonaslednika Aleksandra]]. Beograd, ki je bil kot frontno mesto opustošen, je za nekaj časa izgubil naziv največjega mesta v [[Kraljevina Jugoslavija|kraljestvu]] v korist [[Subotica|Subotice]].&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.balkanology.com/serbia/article_vojvodina.html |title=Serbia :: Vojvodina |publisher=Balkanology |access-date=7 July 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090312085105/http://balkanology.com/serbia/article_vojvodina.html |archive-date=12 March 2009 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;[[Slika:An_old_postcard_from_Belgrade.jpg|desno|sličica|Razglednica iz Beograda (1929)]]
=== Kraljevina Jugoslavija ===
Po vojni je Beograd postal prestolnica nove Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki se je leta 1929 preimenovala v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo.]] Kraljevina je bila razdeljena na [[Banovina|banovine]], Beograd pa je skupaj z Zemunom in [[Pančevo|Pančevom]] tvoril ločeno upravno enoto.&lt;ref&gt;{{ISBN|86-17-09287-4}}: Kosta Nikolić, Nikola Žutić, Momčilo Pavlović, Zorica Špadijer: Историја за трећи разред гимназије, Belgrade, 2002, p. 144.&lt;/ref&gt; V tem obdobju je mesto doživelo hitro rast in opazno modernizacijo. Prebivalstvo Beograda se je do leta 1931 povečalo na 239.000 (z vključitvijo Zemuna), do leta 1940 pa na 320.000 prebivalcev. Stopnja rasti prebivalstva med letoma 1921 in 1948 je v povprečju znašala 4,08 % na leto.&lt;ref&gt;{{cite journal |url=http://scindeks.nb.rs/article.aspx?artid=0350-03730101087P&amp;redirect=ft |title=Industrija i urbani razvoj Beograda |first2=R |last2=Arold |last1=Petrović |first1=Dragan |journal=Industrija |year=2001 |volume=21 |issue=1–4 |pages=87–94 |access-date=10 July 2007 |issn=0350-0373 |format=PDF |id=0350-03730101087P |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20081217212301/http://scindeks.nb.rs/article.aspx?artid=0350-03730101087P&amp;redirect=ft |archive-date=17 December 2008}}&lt;/ref&gt;

Leta 1927 se je odprlo prvo letališče v Beogradu, leta 1929 pa je začela oddajati prva radijska postaja. Pančevski most čez Donavo je bil odprt leta 1935,&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.serbia-info.com/g3/images/1930-50-e.htm |archive-url=https://web.archive.org/web/20080118092237/http://www.serbia-info.com/g3/images/1930-50-e.htm |archive-date=18 January 2008 |title=Twentieth Century – Innovations in Belgrade |publisher=Serbia-info.com (Government of Serbia website) |access-date=21 July 2007 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt; most kralja Aleksandra čez Savo pa leta 1934. 3. septembra 1939 je okoli [[Beograjska trdnjava|beograjske trdnjave]] potekala prva [[Velika nagrada Beograda 1939|Velika nagrada Beograda]], zadnja dirka [[Dirke za velike nagrade|za Veliko nagrado avtomobilizma]] pred izbruhom druge svetovne vojne, ki jo je spremljalo 80.000 gledalcev.&lt;ref&gt;{{citation |url=http://www.automagazin.rs/sport/kruzne-trke/10094/poslednji-grand-prix-u-beogradu |title=Poslednji Grand Prix u Beogradu |work=Auto Magazin |date=2 September 2011 |language=sr |access-date=12 December 2012 |archive-date=11 December 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121211042448/http://www.automagazin.rs/sport/kruzne-trke/10094/poslednji-grand-prix-u-beogradu |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Zmagovalec je bil [[Tazio Nuvolari]].&lt;ref&gt;{{citation |last=Krivokapić |first=Branislav |url=http://www.blic.rs/Vesti/Reportaza/121839/Preteca-Formule-1-na-Kalemegdanu |title=Preteča formule 1 na Balkanu |date=22 September 2009 |language=sr |access-date=12 December 2012 |archive-date=20 May 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130520202008/http://www.blic.rs/Vesti/Reportaza/121839/Preteca-Formule-1-na-Kalemegdanu |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

=== Druga svetovna vojna ===
[[Slika:Demonstracije_u_Beogradu_27._marta_1941.jpg|levo|sličica|Beograjčani so 27. marca 1941 demonstrirali v podporo razhodu s [[Trojni pakt|trojnim paktom.]]]]
25. marca 1941 je vlada [[Regent|regenta]] [[Pavel Karađorđević|prestolonaslednika Pavla II.]] podpisala [[trojni pakt]] in se pridružila [[Sile osi|silam osi]], da bi se tako izognila drugi svetovni vojni in med konfliktom ohranila Jugoslavijo nevtralno. Takoj za tem so sledili množični protesti v Beogradu in vojaški [[Državni udar|udar]] pod vodstvom poveljnika letalstva, generala [[Dušan Simović|Dušana Simovića]], ki je [[Peter II. Karađorđević|kralja Petra II.]] razglasil za polnoletnega za vladanje kraljestvu. V odgovor je [[Luftwaffe (Wehrmacht)|Luftwaffe]] 6. aprila 1941 mesto silovito bombardirala, pri čemer je umrlo do 2274 ljudi.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.blic.rs/vesti/beograd/da-nije-bilo-6-aprila-najlepse-srusene-zgrade-beograda/9hjel3n |title=DA NIJE BILO 6. APRILA Najlepše srušene zgrade Beograda |date=25 November 2015 |access-date=29 March 2017 |archive-date=5 April 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170405182628/http://www.blic.rs/vesti/beograd/da-nije-bilo-6-aprila-najlepse-srusene-zgrade-beograda/9hjel3n |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=Xbg6AQAAQBAJ&amp;pg=PA84 |title=Lovački avioni Drugog svetskog rata |first=Samir |last=Aslani |date=1 June 2004 |publisher=Samir Aslani |via=Google Books |isbn=9788690553501 |access-date=29 March 2017 |archive-date=25 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210225222859/https://books.google.com/books?id=Xbg6AQAAQBAJ&amp;pg=PA84 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |chapter-url=http://www.history.army.mil/books/wwii/balkan/20_260_2.htm |title=The German campaign in the Balkans (Spring 1941) |chapter=Part Two the Yugoslav Campaign |publisher=[[United States Army Center of Military History]] |url=http://www.history.army.mil/books/wwii/balkan/intro.htm |access-date=7 July 2009 |id=CMH Pub 104-4 |year=1986 |orig-year=1953 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090619234443/http://history.army.mil/books/wwii/balkan/intro.htm |archive-date=19 June 2009 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Jugoslavijo so nato [[Aprilska vojna|napadle]] [[Tretji rajh|nemške]], [[Kraljevina Italija|italijanske]], madžarske in bolgarske sile. Beograd so zavzeli z zvijačo; šest nemških vojakov pod vodstvom častnika Fritza Klingenberga se je pretvarjalo, da so predstavniki grozeče velike sile, in mesto prisililo k kapitulaciji.&lt;ref&gt;Taking Belgrade by bluff. By: Heaton, Colin D., World War II, 08984204, Jan98, Vol. 12, Issue 5&lt;/ref&gt;
[[Slika:Bombardovanje_Beograda_62.jpg|desno|sličica|Ruševine v Beogradu po nemškem bombardiranju leta 1941]]

Beograd je istega meseca bolj neposredno zasedla [[Heer (Wehrmacht)|nemška vojska]] in postal sedež marionetnega Nedićevega režima, ki ga je vodil general z istim imenom.&lt;ref&gt;{{cite encyclopedia |url=https://www.ushmm.org/wlc/en/article.php?ModuleId=10005456 |title=Axis Invasion of Yugoslavia |encyclopedia=Holocaust Encyclopedia |publisher=United States Holocaust Memorial Museum |access-date=19 April 2016 |archive-date=3 May 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160503181152/https://www.ushmm.org/wlc/en/article.php?ModuleId=10005456 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Nekateri deli današnjega Beograda so bili vključeni v [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisno državo Hrvaško]] v okupirani Jugoslaviji, še eni marionetni državi, kjer je [[Ustaši|ustaški]] režim izvajal genocid nad Srbi.&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Barić |first=Nikica |year=2011 |title=Politika Nezavisne Države Hrvatske prema Srbiji |publisher=Institut za savremenu istoriju |journal=Istorija 20. Veka |volume=29 |issue=1 |pages=115–126 |doi=10.29362/ist20veka.2011.1.bar.115-126|doi-access=free}}&lt;/ref&gt;

Poleti in jeseni 1941 so Nemci v povračilo za gverilske napade izvedli več pobojev beograjskih meščanov; zlasti so člane judovske skupnosti množično streljali po ukazu generala [[Franz Boehme|Franza Böhmeja]], nemškega vojaškega guvernerja Srbije. Böhme je strogo uveljavljal pravilo, da je bilo za vsakega ubitega Nemca ustreljenih 100 Srbov ali Judov.&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Rubenstein |first1=Richard L |last2=Roth |first2=John King |title=Approaches to Auschwitz: The Holocaust and Its Legacy |year=2003 |publisher=Westminster John Knox Press |isbn=0-664-22353-2 |page=170 |url=https://www.questia.com/library/book/approaches-to-auschwitz-the-holocaust-and-its-legacy-by-john-k-roth-richard-l-rubenstein.jsp |archive-url=https://web.archive.org/web/20081013012423/http://www.questia.com/library/book/approaches-to-auschwitz-the-holocaust-and-its-legacy-by-john-k-roth-richard-l-rubenstein.jsp |url-status=dead |archive-date=13 October 2008}}&lt;/ref&gt; Beograd je postal prvo mesto v Evropi, ki so ga nacistične okupacijske sile razglasile za mesto brez Judov, ''judenfrei''.&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Morton |first1=J. |last2=Forage |first2=P. |last3=Bianchini |first3=S. |last4=Nation |first4=R. |title=Reflections on the Balkan Wars: Ten Years After the Break-Up of Yugoslavia |date=2004 |publisher=Springer |isbn=978-1-40398-020-5 |page=5 |url=https://books.google.com/books?id=ZfPFAAAAQBAJ&amp;pg=PA5 |access-date=27 May 2020 |archive-date=16 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210416081357/https://books.google.com/books?id=ZfPFAAAAQBAJ&amp;pg=PA5 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; V mestu je delovalo tudi odporniško gibanje, ki ga je od leta 1941 do svoje aretacije leta 1943 vodil major Žarko Todorović.&lt;ref&gt;[https://znaci.org/00001/4_14_1_6.htm Zbornik dokumenata vojnoistorijskog instituta: TOM XIV, Knjiga 1] {{Webarchive |url=https://web.archive.org/web/20111005185357/http://www.znaci.net/00001/4_14_1_6.htm |date=5 October 2011 }}, znaci.net; accessed 15 March 2016.&lt;/ref&gt;

Tako kot [[Rotterdam]], ki ga je nemško in zavezniško bombardiranje opustošilo dvakrat, so drugič Beograd med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] ponovno bombardirali [[Zavezniki druge svetovne vojne|zavezniki]] 16. aprila 1944 (na [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavno veliko]] [[Velika noč|noč]]), pri čemer je umrlo najmanj 1100 oseb.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.spc.rs/eng/anniversary_allied_bomb_attacks_against_belgrade |title=Anniversary of the Allied Bomb Attacks Against Belgrade |publisher=Radio-Television of Serbia |date=17 April 2008 |access-date=5 May 2009 |archive-date=6 September 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150906090715/http://www.spc.rs/eng/anniversary_allied_bomb_attacks_against_belgrade |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Večina mesta je ostala pod nemško okupacijo do 20. oktobra 1944, ko sta ga osvobodila [[Rdeča armada]] in [[jugoslovanski partizani]].

29. novembra 1945 je maršal [[Josip Broz - Tito|Josip Broz Tito]] v Beogradu razglasil [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo]] (kasneje 7. aprila 1963 preimenovano v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Socialistično federativno republiko Jugoslavijo]]).&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.napredniklub.org/tekstovi.php?subaction=showfull&amp;id=1255532834&amp;archive=&amp;start_from=&amp;ucat=1&amp; |title=Tekstovi (Texts) |publisher=Napredniklub.org |access-date=16 November 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727110857/http://www.napredniklub.org/tekstovi.php?subaction=showfull&amp;id=1255532834&amp;archive=&amp;start_from=&amp;ucat=1&amp; |archive-date=27 July 2011}}&lt;/ref&gt;

=== Socialistična Jugoslavija ===
Ko se je druga svetovna vojna končala, je v mestu ostalo 11.500 porušenih stanovanjskih enot.&lt;ref&gt;{{Citation |title=Rastao je na ruševinama (reprint on 20 October 2017) |trans-title=(Beograd) vrtnica na ruševinah |newspaper=Politika |language=sr |date=20 October 1967}}&lt;/ref&gt; V povojnem obdobju je Beograd hitro rasel kot prestolnica [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|obnovljene Jugoslavije]] in se razvil v pomembno industrijsko središče.&lt;ref name=&quot;beogradrs&quot;/&gt;
[[Slika:Konferencija_Pokreta_nesvrstanih_1961._godine.jpg|levo|sličica|Prva vrhovna konferenca [[Gibanje neuvrščenih|gibanja neuvrščenih]] je potekala septembra 1961 v Beogradu v [[Jugoslavija|Jugoslaviji]].]]

Leta 1948 se je začela gradnja Novega Beograda. V poznih štiridesetih in petdesetih letih prejšnjega stoletja si je novi režim prizadeval za obnovo Beograda v modernističnem slogu po navdihu [[Le Corbusier|Le Corbusierja]], da bi s tem pokazali, da je Jugoslavija v ospredju napredka.{{Sfn|Calic|2019|p=196}} Leta 1958 je v Beogradu začela oddajati prva televizijska postaja. Leta 1961 je Beograd pod Titovim predsedovanjem gostil prvo in ustanovno konferenco [[Gibanje neuvrščenih|gibanja neuvrščenih]].{{Sfn|Norris|2008|p=134}} Leta 1962 so odprli [[letališče Nikola Tesla Beograd|zdajšnje letališče Nikola Tesla]]. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja so zgradili številne prestižne stavbe, kot so stavba parlamenta, stolpi Ušće, ki so služili kot sedež Centralnega komiteja Zveze komunistov, in hotel Jugoslavija. {{Sfn|Calic|2019|p=196}} Ameriški novinar časopisa ''[[The Washington Post|Washington Post]]'' je leta 1967 zapisal: »Beograd je živahno, lahkomiselno, hrupno in natrpano mesto v primerjavi s tistim, ki se ga spominjam izpred dvajsetih let.« {{Sfn|Calic|2019|p=196}} Leta 1964 se je Tito lotil politike »tržnega socializma«, ki je omogočila sobivanje kapitalizma s komunizmom. Posledično so bili zahodni obiskovalci Beograda v poznih šestdesetih letih prejšnjega stoletja osupli, ko so videli, da so na glavnih ulicah prevladovali ogromni in kričeči oglasni panoji, ki so promovirali zahodne blagovne znamke, kot so Coca-Cola, Volkswagen, Siemens in Pan Am, kar je Beogradu dajalo zelo zahodnjaški pridih.{{Sfn|Calic|2019|p=196}} Podobno so Beograjčane v šestdesetih letih prejšnjega stoletja opisovali kot zelo modno zahodnjaško oblačene, obiskovalci pa so opazili, da so bile številne ženske obsedene z beljenjem las na svetlo.{{Sfn|Calic|2019|p=196}} Nemška zgodovinarka Marie-Jannine Calic je zapisala, da je v Beogradu v šestdesetih letih prejšnjega stoletja »na ulicah, trgih in v številnih kavarnah vladal živahen vrvež«.{{Sfn|Calic|2019|p=196}} Opozorila je tudi, da ima središče Beograda zelo sodoben videz, vendar da se »ob mogočnih bulvarjih stiskajo bedne trgovinice, ki prodajajo blago, kovinsko blago in posodo, poleg umazanih delavnic čevljarjev, srebrnarjev ter izdelovalcev sveč«.{{Sfn|Calic|2019|p=197}} Na obrobju Beograda je vladal polpodeželski vtis, saj so se po ulicah sprehajale kokoši in krave, medtem ko so ljudje živeli v hudi revščini in se preživljali kot krošnjarji, potujoči glasbeniki, nabiralci cunj, berači, čistilci čevljev, brusilci škarij, občasni delavci in drugi obrobni poklici.{{Sfn|Calic|2019|p=197}} Leta 1968 so večji študentski protesti privedli do več uličnih spopadov med študenti in policijo.&lt;ref&gt;{{citation |url=http://www.boell.eu/downloads/mai_68_uk.pdf |page=49 |last=Popov |first=Nebojša |title=Belgrade, June 1968 |journal=1968 Revisited: 40 Years of Protest Movements |publisher=Heinrich Böll Foundation |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130618055051/http://www.boell.eu/downloads/mai_68_uk.pdf |archive-date=18 June 2013}}&lt;/ref&gt; 

Leta 1969 je prebivalstvo Beograda prvič preseglo mejo enega milijona.{{Sfn|Calic|2019|p=195}} Povečanje prebivalstva je bilo v veliki meri posledica selitve ljudi s podeželja v Beograd, saj je bilo leta 1969 ocenjeno, da sta se dva od treh Beograjčanov rodila na podeželju.{{Sfn|Calic|2019|p=195}} Povečanje prebivalstva v šestdesetih letih prejšnjega stoletja je povzročilo resne socialne napetosti, saj se je v Beograd selilo vse več ljudi, hitreje, kot so se gradila stanovanja, kar je povzročilo stanovanjsko krizo.{{Sfn|Calic|2019|p=197}} Jugoslovanski popis prebivalstva leta 1961 je pokazal, da je v Beogradu v povprečju živelo 2,5 osebe na sobo v primerjavi s povprečjem 1,6 osebe na sobo v preostalem delu Jugoslavije.{{Sfn|Calic|2019|p=197}} Leta 1965 je bilo ocenjeno, da v Beogradu primanjkuje 50.000 stanovanjskih enot, zaradi česar so si mnogi ljudje zgradili nezakonite improvizirane domove v trgovinah, kleteh, pralnicah in celo jaških dvigal, medtem ko so si na obrobju Beograda ljudje gradili lesene koče in vikendice.{{Sfn|Calic|2019|p=197}} Župan Beograda Branko Pešić je leta 1965 novinarju povedal: »V zadnjih sedmih ali osmih letih je v Beograd vsako leto prišlo od 20.000 do 30.000 ljudi. To je enako celotnemu majhnemu mestu ... In vsi ti ljudje nekje najdejo zavetje, se nekam zavlečejo. Nekateri dobijo stanovanje, vendar je to najmanjši odstotek. Veliko število jih je prisiljenih ... živeti v kleteh, v nehigienskih stanovanjih in barakah. In kdor tega še ni videl, bi moral vsekakor videti, kako to izgleda ... Nekaj takega v Afriki sploh ne obstaja.«{{Sfn|Calic|2019|p=197}}

Leta 1972 se je Beograd soočil z izbruhom [[Črne koze|črnih koz]], zadnjim večjim izbruhom [[Črne koze|črnih koz]] v [[Evropa|Evropi]] po drugi svetovni vojni.&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Trifunović |first=Vesna |title=Temporality and discontinuity as aspects of smallpox outbreak in Yugoslavia |journal=Glasnik Etnografskog instituta SANU |date=July 2018 |volume=65 |issue=1 |pages=127–145 |doi=10.2298/GEI1701127T|doi-access=free|hdl=21.15107/rcub_dais_7666 |hdl-access=free }}&lt;/ref&gt; Med oktobrom 1977 in marcem 1978 je mesto gostilo prvo večje srečanje [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi]] z namenom izvajanja [[Helsinška sklepna listina o varnosti in sodelovanju v Evropi|Helsinških sporazumov]] iz leta 1977, leta 1980 pa je Beograd gostil [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|Generalno konferenco UNESCO]].&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Bilandžić |first1=Vladimir |last2=Dahlmann |first2=Dittmar |last3=Kosanović |first3=Milan |title=From Helsinki to Belgrade: The First CSCE Follow-up Meeting and the Crisis of Détente |publisher=Vandenhoeck &amp; Ruprecht |isbn=9783899719383 |year=2012 |pages=163–184}}&lt;/ref&gt; Josip Broz Tito je umrl maja 1980, njegovega [[Smrt in pogreb Josipa Broza - Tita|pogreba]] v Beogradu pa so se udeležili visoki uradniki in državne delegacije iz 128 od 154 članic Združenih narodov z vsega sveta, zaradi česar je postal eden največjih pogrebov v zgodovini.&lt;ref&gt;{{cite book |title=Tito: A Biography |last=Ridley |first=Jasper |year=1996 |publisher=Constable |isbn=0-09-475610-4 |page=19}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:Beograd_-_Zgrade_Generalštaba_Vojske_Srbije_i_Crne_Gore_i_Ministarstva_odbrane_(43221947840).jpg|alt=|desno|sličica|Stavba generalštaba, poškodovana med [[Operacija Zavezniška sila|bombardiranjem Nata leta 1999.]] Strateška lega Beograda, zaradi katere se je zanj bojevalo v 115 vojnah in je bil v svoji 7000-letni zgodovini 44-krat porušen do tal, postavlja Beograd v vlogo enega največkrat uničenih mest. Zaradi cikla uničenja in obnove si je prislužil vzdevek &quot;Beli feniks&quot; in je pomembno oblikoval njegovo zgodovino in urbano pokrajino.]]

=== Razpad Jugoslavije ===
9. marca 1991 so v mestu pod vodstvom [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] potekale množične demonstracije proti [[Slobodan Milošević|Slobodanu Miloševiću]].&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.mc.rs/prvi-udarac-milosevicevom-rezimu.6.html?eventId=24600 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190814193726/http://www.mc.rs/prvi-udarac-milosevicevom-rezimu.6.html%3FeventId%3D24600 |url-status=dead |archive-date=14 August 2019 |title=Prvi udarac Miloševićevom režimu |work=[[Danas (newspaper)|Danas]] |date=9 March 2006 |language=sr |access-date=10 July 2007}}&lt;/ref&gt; Po poročanju različnih medijev naj bi bilo na ulicah med 100.000 in 150.000 ljudi.&lt;ref&gt;{{cite magazine |last=Graff |first=James L. |url=http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,972607-1,00.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20070930073731/http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,972607-1,00.html |url-status=dead |archive-date=30 September 2007 |title=Yugoslavia: Mass bedlam in Belgrade |magazine=[[Time (magazine)|Time]] |date=25 March 1991 |access-date=10 July 2007}}&lt;/ref&gt; Med protesti sta bili ubiti dve osebi, 203 osebe so ranili in 108 aretirali, pozneje istega dne pa so na ulice napotili tanke, da bi vzpostavili red.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.vreme.com/arhiva_html/450/2.html |title=Srbija na mitinzima (1990–1999) |work=[[Vreme]] |date=21 August 1999 |language=sr |access-date=10 July 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070619005413/http://www.vreme.com/arhiva_html/450/2.html |archive-date=19 June 2007 |url-status=live}}&lt;/ref&gt; V Beogradu je bilo veliko protivojnih protestov, največji pa je bil posvečen solidarnosti z žrtvami iz [[Obleganje Sarajeva|obleganega Sarajeva]].&lt;ref&gt;{{cite book |title=Burn This House: The Making and Unmaking of Yugoslavia |url=https://archive.org/details/burnthishousemak00udov |url-access=limited |first1=Jasminka |last1=Udovicki |first2=James |last2=Ridgeway |publisher=[[Duke University Press]] |year=2000 |isbn=9781136764820 |location=Durham, North Carolina |pages=[https://archive.org/details/burnthishousemak00udov/page/n265 255]-266}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Fridman |first1=Orli |title='It was like fighting a war with our own people': anti-war activism in Serbia during the 1990s |journal=The Journal of Nationalism and Ethnicity |year=2010 |volume=39 |issue=4 |pages=507–522 |doi=10.1080/00905992.2011.579953 |s2cid=153467930}}&lt;/ref&gt; Nadaljnji protivladni protesti so v Beogradu potekali od novembra 1996 do februarja 1997 proti isti vladi po domnevnih volilnih goljufijah na lokalnih volitvah.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201267 |title=History (Disintegration Years 1988–2000) |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924063500/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201267 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Ti protesti so na oblast pripeljali [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]], prvega župana Beograda po drugi svetovni vojni, ki ni pripadal [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezi komunistov Jugoslavije]] ali njeni kasnejši veji, Socialistični partiji Srbije.&lt;ref&gt;{{cite news |last=Perlez |first=Jane |url=https://select.nytimes.com/gst/abstract.html?res=F40616F83B5A0C708EDDAB0894DF494D81 |title=New Mayor of Belgrade: A Serbian Chameleon |newspaper=[[The New York Times]] |date=23 February 1997 |access-date=17 May 2007}}&lt;/ref&gt;

Leta 1999, med vojno na Kosovu, je bila v [[Operacija Zavezniška sila|bombardiranju Nata]] tarča številnih stavb v Beogradu. Med bombardiranimi mesti so bile nekatere ministrske stavbe, stavba RTS, bolnišnice, hotel Jugoslavija, stavba Centralnega komiteja, Avalski stolp in kitajsko veleposlaništvo.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201271 |title=NATO bombing |publisher=Beograd.rs |access-date=17 May 2007 |archive-date=16 August 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150816025147/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201271 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Zaradi bombardiranja Nata je bilo v Srbiji in Črni gori ubitih med 500&lt;ref&gt;{{Cite news| newspaper=Washington Post| url=https://www.washingtonpost.com/wp-srv/WPcap/2000-02/07/000r-020700-idx.html| date=February 7, 2000| title=Report Says NATO Bombing Killed 500 Civilians in Yugoslavia| author=Bradley Graham| page=A02| archive-date=11 January 2022| access-date=2 August 2024| archive-url=https://web.archive.org/web/20220111221506/https://www.washingtonpost.com/wp-srv/WPcap/2000-02/07/000r-020700-idx.html| url-status=live}}&lt;/ref&gt; in 2000 civilistov&lt;ref&gt;{{Cite web |title=220. Bombing to Bring Peace |url=https://www.wilsoncenter.org/publication/220-bombing-to-bring-peace |access-date=2023-01-29 |website=www.wilsoncenter.org |date=7 July 2011 |language=en |archive-date=29 January 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230129152924/https://www.wilsoncenter.org/publication/220-bombing-to-bring-peace |url-status=live }}&lt;/ref&gt;, od tega 27 v Beogradu.&lt;ref&gt;{{Cite web| url=https://www.hlc-rdc.org/db/nato/index.html| work=[[Humanitarian Law Center]]| title=Ljudski gubici u NATO bombardovanju (Srbija, Kosovo i Crna Gora)| date=March 23, 2018}}&lt;/ref&gt; Po [[Vojne v nekdanji Jugoslaviji|vojnah v nekdanji Jugoslaviji]] je Srbija postala dom največjega števila [[Begunec|beguncev]] in notranje razseljenih oseb v Evropi, saj se je več kot tretjina teh beguncev naselila v Beogradu.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Serbia: Europe's largest proctracted refugee situation |url=http://www.osce.org/serbia/24323?download=true |publisher=[[Organization for Security and Co-operation in Europe|OSCE]] |access-date=5 May 2020 |archive-date=26 March 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170326082139/http://www.osce.org/serbia/24323?download=true |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |author1=S. Cross|author2=S. Kentera|author3=R. Vukadinovic|author4=R. Nation |title=Shaping South East Europe's Security Community for the Twenty-First Century: Trust, Partnership, Integration |url=https://books.google.com/books?id=el-YZHB8hzYC&amp;pg=PP1 |access-date=5 May 2020 |date=7 May 2013 |publisher=[[Springer Science+Business Media|Springer]] |page=169 |isbn=9781137010209 |archive-date=26 March 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170326082403/https://books.google.rs/books?id=el-YZHB8hzYC&amp;lpg=PP1&amp;pg=PP1 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://www.refworld.org/docid/3ae6a8b92c.html |title=U.S. Committee for Refugees World Refugee Survey 1998 – Yugoslavia |publisher=[[U.S. Committee for Refugees and Immigrants]] |access-date=5 May 2020 |archive-date=2 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210302142950/https://www.refworld.org/docid/3ae6a8b92c.html |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |title=Housing and Property Rights in Bosnia and Herzegovina, Croatia and Serbia, and Montenegro |first1=Veljko |last1=Mikelić |publisher=[[United Nations Human Settlements Programme]] |year=2005 |isbn=9789211317848 |page=120}}&lt;/ref&gt;

Po predsedniških volitvah leta 2000 je bil Beograd prizorišče večjih javnih protestov, ki se jih je udeležilo več kot pol milijona ljudi. Te demonstracije so v okviru gibanja [[Otpor!|Otpor]] privedle do odstavitve predsednika Miloševića.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2007&amp;mm=10&amp;dd=05&amp;nav_category=90&amp;nav_id=44315 |title=Parties, citizens mark October 5 |publisher=B92 |date=5 October 2007 |access-date=7 May 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090418190114/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2007&amp;mm=10&amp;dd=05&amp;nav_category=90&amp;nav_id=44315 |archive-date=18 April 2009 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201275 |title=October 5, 2000 |publisher=City of Belgrade |access-date=7 May 2009 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924062458/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201275 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

=== Nedavno obdobje ===
[[Slika:Belgrade_Waterfront_(Београд_на_води).jpg|levo|sličica|Beogradska obala]]
Leta 2014 sta [[Vlada Republike Srbije|srbska vlada]] in njen [[Združeni arabski emirati|emiratski]] partner, Eagle Hills Properties, začela projekt urbane prenove Belgrade Waterfront. Srbska vlada in njeni emiratski partnerji naj bi skupaj vložili približno 3,5 milijarde evrov.&lt;ref&gt;{{cite news |url=http://www.blic.rs/Vesti/Ekonomija/435629/Ovako-ce-izgledati-Beograd-na-vodi |title=Ovako će izgledati &quot;Beograd na vodi&quot; |publisher=Blic.rs |date=19 January 2014 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20140222204657/http://www.blic.rs/Vesti/Ekonomija/435629/Ovako-ce-izgledati-Beograd-na-vodi |archive-date=22 February 2014}}&lt;/ref&gt; Projekt vključuje poslovne in razkošne stanovanjske stavbe, petzvezdične hotele, nakupovalno središče in predvideni »Beogradski stolp«. Vendar je projekt precej kontroverzen – še vedno obstaja precej negotovosti glede njegovega financiranja, nujnosti, projektu pa očitajo tudi pomanjkanje skladnosti njegove arhitekture s preostankom mesta.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://www.forbes.com/sites/wadeshepard/2016/12/08/inside-abu-dhabis-bad-joke-the-belgrade-waterfront-project/#49c14d826c12 |title=A Look at Abu Dhabi's 'Bad Joke': The Belgrade Waterfront Project |website=[[Forbes]] |access-date=7 November 2017 |archive-date=7 November 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171107172658/https://www.forbes.com/sites/wadeshepard/2016/12/08/inside-abu-dhabis-bad-joke-the-belgrade-waterfront-project/#49c14d826c12 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Poleg beograjskega nabrežja se mesto hitro razvija in obnavlja, zlasti na območju Novega Beograda, kjer so (od leta 2020) gradili stanovanjske in poslovne stavbe za podporo cvetočemu beograjskemu IT sektorju, ki je zdaj ena največjih gospodarskih panog v Srbiji. Septembra 2020 je bilo v Beogradu približno 2000 aktivnih gradbišč.&lt;ref&gt;{{cite web |last=Online |first=Piše: Danas |date=19 September 2020 |title=Vesić: U Beogradu se ove godine gradi više nego lane |url=https://www.danas.rs/beograd/vesic-u-beogradu-se-ove-godine-gradi-vise-nego-lane/ |access-date=22 December 2020 |website=Dnevni list Danas |language=sr-RS |archive-date=23 October 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201023014923/https://www.danas.rs/beograd/vesic-u-beogradu-se-ove-godine-gradi-vise-nego-lane/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;  Mestni proračun za leto 2023 je znašal 205,5 milijarde dinarjev (1,750 milijarde evrov).&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://n1info.rs/english/news/belgrade-2023-budget-adopted/|title=Belgrade 2023 budget adopted|date=27 December 2022|website=N1}}&lt;/ref&gt; Proračun mesta Beograd za leto 2024 je bil ocenjen na več kot 2 milijardi evrov.

== Geografija ==

=== Topografija ===
[[Slika:Ушће_Саве_у_Дунав_поред_десне_обале_Великог_ратног_острва_и_Калемегдана.jpg|desno|sličica|Sotočje [[Sava|Save]] (na desni strani) v [[Donava|Donavo]] pri Beogradu s pogledom na [[Beograjska trdnjava|trdnjavo Kalemegdan]] (zgoraj desno)]]
Beograd stoji 11,65 m [[Nadmorska višina|nad morsko gladino]] na sotočju [[Donava|Donave]] in [[Sava|Save]].&lt;ref name=&quot;nurden-2009&quot; /&gt; Zgodovinsko jedro Beograda, [[Beograjska trdnjava|Kalemegdan]], stoji na desnem bregu obeh rek. Od 19. stoletja se mesto širi proti jugu in vzhodu; po drugi svetovni vojni je bil na levem bregu reke Save zgrajen Novi Beograd, ki je povezal Beograd z Zemunom. Z mestom so se združile tudi manjše, predvsem stanovanjske skupnosti na drugi strani Donave, kot so Krnjača, Kotež in [[Borča]], medtem ko je [[Pančevo]], močno industrializirano satelitsko mesto, ostalo ločeno. Mesto ima urbano območje 360 km², medtem ko skupaj z metropolitanskim območjem pokriva 3.223 km².&lt;ref name=&quot;city of belgrade-3&quot; /&gt;

Območje osrednjega Beograda na desnem bregu Save stoji na gričevnatem terenu, najvišja točka Beograda pa je hrib Torlak z nadmorsko višino 303 m. Vzpetine [[Avala, Beograd|Avala]] (511 m) in Kosmaj (628 m) ležijo južno od mesta. Na drugi strani Save in Donave je zemljišče večinoma ravno in ga sestavljajo [[Aluvialna ravnica|aluvialne ravnice]] ter puhličaste [[Planota|planote]].&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201033 |publisher=City of Belgrade |title=Natural Features |access-date=12 December 2012 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924062300/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201033 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Ena od značilnosti mestnega terena je težnostna erozija. Na ozemlju, ki ga zajema generalni urbanistični načrt, je zabeleženih 1155 točk težnostne erozije, od katerih je 602 aktivnih, 248 pa jih je označenih kot »visoko tveganih«. Pokrivajo skoraj 30 % mestnega ozemlja in vključujejo več vrst težnostne erozije. Naklonske udornice se nahajajo na pobočjih nad rekami, večinoma na [[Glina|glinenih]] ali ilovnatih tleh, z naklonom med 7 in 20 %. Najbolj kritične so v [[Karaburma|Karaburmi]], Zvezdari, Višnjici, [[Vinča, Grocka|Vinči]] in [[Ritopek|Ritopeku]] v dolini Donave ter v Umki in zlasti v njeni soseski Duboko v dolini Save. Imajo gibljivo in mirujočo fazo, nekatere od njih pa so zabeležene že stoletja. Manj aktivna območja drsenja vključujejo celotno pobočje [[Terazije]] nad Savo (Kalemegdan, Savamala), kar je razvidno iz naklona spomenika [[Zmagovalec (spomenik)|Zmagovalec]] in stolpa katedralne cerkve, ter odsek Voždovac med Banjico in [[Autokomanda|Autokomando]].

Plazovi zajemajo manjša območja, razvijajo se na strmih pečinah, včasih so nagnjeni do 90 %. Večinoma se nahajajo v umetnih [[Puhlica|puhličastih]] gričih Zemuna: Gardoš, Ćukovac in Kalvarija.
[[Slika:DJI_0387-12.jpg|sličica|Spomenik neznanemu junaku na gori [[Avala, Beograd|Avala]], Avalski stolp in mesto Beograd v daljavi.]]
Vendar pa večino premikanja zemljišč v Beogradu, približno 90 %, povzročajo gradbena dela in okvarjen sistem oskrbe z vodo (počene cevi itd.). Soseska Mirijevo velja za najuspešnejši projekt rešitve problema. Med gradnjo soseske v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je bil teren sistematično utrjen in premikanje zemljišč je danes popolnoma ustavljeno.&lt;ref&gt;{{Citation |first=Nikola |last=Belić |title=Klizišta nisu samo hir prirode |newspaper=[[Politika]] |language=sr |date=8 November 2011 |url=http://www.politika.rs/sr/clanak/193711/Klizista-nisu-samo-hir-prirode |access-date=12 June 2017 |archive-date=18 September 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170918145849/http://www.politika.rs/sr/clanak/193711/Klizista-nisu-samo-hir-prirode |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Citation |first=Nikola |last=Belić |title=Otapanje pokreće i klizišta |newspaper=Politika |language=sr |date=22 February 2012 |url=http://www.politika.rs/sr/clanak/209361/Otapanje-pokrece-i-klizista |access-date=12 June 2017 |archive-date=26 September 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170926073714/http://www.politika.rs/sr/clanak/209361/Otapanje-pokrece-i-klizista |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

=== Podnebje ===
Po [[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppnovi klimatski klasifikaciji]] ima Beograd vlažno subtropsko podnebje (''Cfa''), ki meji na vlažno celinsko podnebje (''Dfa'') s štirimi letnimi časi in enakomerno porazdeljenimi padavinami. Mesečna povprečja se gibljejo od 1,9 °C  v januarju do 23,8 °C v juliju, z letnim povprečjem 13,2 °C.
[[Slika:Most_na_Adi.jpg|levo|sličica|Pogled iz zraka na Beograd in [[most na Adi]] iz gozdnega parka Košutnjak, znanega kot »mestna tovarna kisika« in priljubljena rekreacijska točka.]]
V povprečju je letno 44,6 dni z najvišjo temperatura 30 °C ali več&lt;ref name=&quot;nceinoaagov&quot;/&gt; in 95 dni, ko je temperatura nad 25 °C, po drugi strani pa je v Beogradu 52,1 dni letno, ko najnižja temperatura pade pod 0 °C, pri čemer je letno v povprečju 13,8 dni tudi z najvišjo dnevno temperaturo pod lediščem.&lt;ref name=&quot;nceinoaagov&quot;&gt;{{cite web |title=World Meteorological Organization Climate Normals for 1991-2020: Beograd |url=https://www.nodc.noaa.gov/archive/arc0216/0253808/2.2/data/0-data/Region-6-WMO-Normals-9120/Serbia/XLS/Beograd_13274.xls |format=XLS |website=ncei.noaa.gov |publisher=[[NOAA]] |access-date=14 February 2024 |archive-date=14 February 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240214074455/https://www.nodc.noaa.gov/archive/arc0216/0253808/2.2/data/0-data/Region-6-WMO-Normals-9120/Serbia/XLS/Beograd_13274.xls |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Letna povprečna količina padavin v Beogradu je približno 698 mm, pri čemer je najbolj deževna pozna pomlad. Povprečno letno število sončnih ur je 2020.

Nevihte v Beogradu lahko nastanejo kadarkoli v letu, v povprečju 31 dni letno, vendar so veliko pogostejše v spomladanskih in poletnih mesecih. [[Toča]] je redka in se pojavlja izključno spomladi ali poleti.&lt;ref name=&quot;nceinoaagov&quot;/&gt;

Najvišja uradno zabeležena temperatura v Beogradu je bila 43,6 °C 24. julija 2007,&lt;ref&gt;{{cite news |url=http://news.monstersandcritics.com/europe/news/article_1334095.php/Record-breaking_heat_measured_in_Belgrade |agency=[[Deutsche Presse-Agentur]] |title=Record-breaking heat measured in Belgrade |date=24 July 2007 |access-date=10 August 2007 |publisher=Monsters and Critics |archive-url=https://web.archive.org/web/20120714085754/http://news.monstersandcritics.com/europe/news/article_1334095.php/Record-breaking_heat_measured_in_Belgrade |archive-date=14 July 2012}}&lt;/ref&gt; medtem ko je bila na drugi strani najnižja temperatura -26,2 °C 10. januarja 1893.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201193 |title=Climate |publisher=City of Belgrade |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924064353/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201193 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Najvišja zabeležena vrednost dnevnih padavin je bila 109,8 mm 15. maja 2014.&lt;ref name=&quot;nceinoaagov&quot;/&gt;

{{Weather box
|width=auto
|location=Beograd (1991–2020, najvišje vrednosti 1920–danes)
|metric first=y
|single line=y
|Jan record high C = 21.4
|Feb record high C = 23.9
|Mar record high C = 30.0
|Apr record high C = 32.4
|May record high C = 34.9
|Jun record high C = 38.7
|Jul record high C = 43.6
|Aug record high C = 41.8
|Sep record high C = 41.8
|Oct record high C = 34.7
|Nov record high C = 29.3
|Dec record high C = 22.7
|year record high C = 43.6
|Jan high C = 5.2
|Feb high C = 7.8
|Mar high C = 13.1
|Apr high C = 18.9
|May high C = 23.6
|Jun high C = 27.1
|Jul high C = 29.3
|Aug high C = 29.7
|Sep high C = 24.3
|Oct high C = 18.7
|Nov high C = 12.2
|Dec high C = 6.1
|year high C = 18.0
|Jan mean C = 1.9
|Feb mean C = 3.8
|Mar mean C = 8.3
|Apr mean C = 13.6
|May mean C = 18.2
|Jun mean C = 21.9
|Jul mean C = 23.8
|Aug mean C = 23.8
|Sep mean C = 18.5
|Oct mean C = 13.3
|Nov mean C = 8.1
|Dec mean C = 3.0
|year mean C = 13.2
|Jan low C = -0.7
|Feb low C = 0.6
|Mar low C = 4.2
|Apr low C = 8.8
|May low C = 13.2
|Jun low C = 16.7
|Jul low C = 18.4
|Aug low C = 18.5
|Sep low C = 14.1
|Oct low C = 9.4
|Nov low C = 5.1
|Dec low C = 0.5
|year low C = 9.1
|Jan record low C = -26.2
|Feb record low C = -25.5
|Mar record low C = -14.4
|Apr record low C = -6.1
|May record low C = -1.4
|Jun record low C = 4.6
|Jul record low C = 8.3
|Aug record low C = 6.7
|Sep record low C = 0.6
|Oct record low C = -6.9
|Nov record low C = -11.1
|Dec record low C = -19.3
|year record low C = -26.2
|precipitation colour = green
|Jan precipitation mm = 47.9
|Feb precipitation mm = 43.5
|Mar precipitation mm = 48.7
|Apr precipitation mm = 51.5
|May precipitation mm = 72.3
|Jun precipitation mm = 95.6
|Jul precipitation mm = 66.5
|Aug precipitation mm = 55.1
|Sep precipitation mm = 58.6
|Oct precipitation mm = 54.8
|Nov precipitation mm = 49.6
|Dec precipitation mm = 54.8
|year precipitation mm = 698.9
|Jan humidity = 77.9
|Feb humidity = 71.4
|Mar humidity = 62.7
|Apr humidity = 59.9
|May humidity = 61.9
|Jun humidity = 62.5
|Jul humidity = 59.8
|Aug humidity = 59.5
|Sep humidity = 65.8
|Oct humidity = 71.4
|Nov humidity = 75.1
|Dec humidity = 79.5
|year humidity = 67.3
|unit precipitation days = 0.1 mm
|Jan precipitation days = 13.5
|Feb precipitation days = 12.3
|Mar precipitation days = 11.3
|Apr precipitation days = 12.4
|May precipitation days = 13.5
|Jun precipitation days = 12.2
|Jul precipitation days = 10.0
|Aug precipitation days = 8.4
|Sep precipitation days = 9.5
|Oct precipitation days = 10.5
|Nov precipitation days = 10.8
|Dec precipitation days = 13.8
|year precipitation days = 138.2
|Jan snow days = 9.7
|Feb snow days = 7.3
|Mar snow days = 4.2
|Apr snow days = 0.7
|May snow days = 0.0
|Jun snow days = 0.0
|Jul snow days = 0.0
|Aug snow days = 0.0
|Sep snow days = 0.0
|Oct snow days = 0.1
|Nov snow days = 3.0
|Dec snow days = 7.8
|year snow days = 32.8
|Jan sun = 70.7
|Feb sun = 96.2
|Mar sun = 146.7
|Apr sun = 186.7
|May sun = 224.7
|Jun sun = 253.9
|Jul sun = 278.8
|Aug sun = 262.6
|Sep sun = 192.6
|Oct sun = 155.0
|Nov sun = 92.1
|Dec sun = 60.3
|year sun = 2020.3
|Jan uv = 1
|Feb uv = 2
|Mar uv = 3
|Apr uv = 5
|May uv = 7
|Jun uv = 8
|Jul uv = 8
|Aug uv = 7
|Sep uv = 5
|Oct uv = 3
|Nov uv = 2
|Dec uv = 1
|source 1=Hidrometereološka služba Srbije&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://www.hidmet.gov.rs/ciril/meteorologija/stanica_sr_beograd.php |title=Monthly and annual means, maximum and minimum values of meteorological elements for the period 1991–2020 |language=sr |publisher=Republic Hydrometeorological Service of Serbia |access-date=15 April 2022 |archive-date=15 April 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220415152549/https://www.hidmet.gov.rs/ciril/meteorologija/stanica_sr_beograd.php |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
|source 2=Weather Atlas (UV),&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://www.weather-atlas.com/en/serbia/belgrade-climate |title=Belgrade, Serbia – Detailed climate information and monthly weather forecast |publisher=Yu Media Group |website=Weather Atlas |language=en |access-date=3 July 2019 |archive-date=3 July 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190703202940/https://www.weather-atlas.com/en/serbia/belgrade-climate |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Meteo Climat (najvišje in najnižje vrednosti)&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://meteo-climat-bzh.dyndns.org/index.php?page=stati&amp;id=361 |title=Station Belgrade–Triche |publisher=Meteo Climat |language=fr |access-date=18 December 2019 |archive-date=25 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210225061442/http://meteo-climat-bzh.dyndns.org/index.php?page=stati&amp;id=361 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
|date=September 2010
}}

== Uprava ==
&lt;gallery mode=&quot;packed-hover&quot;&gt;
File:Skupstina grada.jpg|[[Stari Dvor]], mestna skupščina
File:Дом Народне Скупштине Србије.jpg|Narodna skupščina Srbije
File:Novi Beograd - The SIV building.jpg|Palača Srbije
&lt;/gallery&gt;

Beograd je znotraj Srbije ločena teritorialna enota, z lastno avtonomno mestno upravo.&lt;ref name=&quot;city of belgrade&quot;/&gt; Skupščina mesta Beograd ima 110 članov, izvoljenih za štiriletni mandat.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Assembly of the City of Belgrade |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201014 |publisher=Beograd.rs |access-date=4 November 2013 |archive-date=13 January 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150113130104/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201014 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Trinajstčlanski mestni svet, ki ga izvoli skupščina in mu predseduje župan in njegov namestnik, vodi in nadzoruje mestno upravo,&lt;ref&gt;{{cite web |title=City Council |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201898 |publisher=Beograd.rs |access-date=4 November 2013 |archive-date=17 November 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151117033009/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201898 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; ki upravlja tekoče upravne zadeve. Mestna uprava je razdeljena na 14 sekretariatov, od katerih ima vsak poseben resor, kot sta promet ali zdravstvo, ter več strokovnih služb, agencij in inštitutov.&lt;ref&gt;{{cite web |title=City Administration |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201902 |publisher=Beograd.rs |access-date=4 November 2013 |archive-date=26 March 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130326103342/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201902 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Na volitvah v mestno skupščino Beograda leta 2024 je zmagala Srbska napredna stranka, ki je oblikovala vladajočo koalicijo s Socialistično partijo Srbije. Med letoma 2004 in 2013 je bila na oblasti Demokratska stranka.&lt;ref&gt;{{citation |url=http://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2013&amp;mm=09&amp;dd=24&amp;nav_id=87773 |title=Councilors vote to remove Belgrade mayor from office |publisher=B92 |date=24 September 2013 |access-date=4 November 2013 |archive-date=28 November 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131128020353/http://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2013&amp;mm=09&amp;dd=24&amp;nav_id=87773 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Zaradi pomena Beograda v političnem in gospodarskem življenju Srbije se funkcija župana mesta pogosto opisuje kot tretja najpomembnejša funkcija v državi, takoj za funkcijo [[Predsednik vlade Srbije|predsednika vlade]] in [[Predsednik Srbije|predsednika republike.]]&lt;ref&gt;{{cite news |first=Dejan |last=Aleksić |script-title=sr: Главни град – изборна неизвесност у кампањи 2022. |trans-title=Capital city – electoral uncertainty in the 2022. campaign |newspaper=Politika |page=18 |language=sr |date=27 February 2022}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |author=Jelena Mitrović, Anica Telesković |title=Ko će biti beogradski pobednik? |trans-title=Who will be the Belgrade's winner? |publisher=[[Radio Television Serbia]] |language=sr |date=23 February 2022 |url=https://www.rts.rs/page/tv/sr/story/20/rts-1/4715012/ko-ce-biti-beogradski-pobednik.html |access-date=1 March 2022 |archive-date=1 March 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220301155326/https://www.rts.rs/page/tv/sr/story/20/rts-1/4715012/ko-ce-biti-beogradski-pobednik.html |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |first=Tamara |last=Skrozza |title=Prvi ljudi velike varoši |trans-title=First citizens of great town |newspaper=Vreme, No. 710 |language=sr |date=12 August 2004 |url=https://www.vreme.com/vreme/prvi-ljudi-velike-varosi/ |access-date=1 March 2022 |archive-date=1 March 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220301155328/https://www.vreme.com/vreme/prvi-ljudi-velike-varosi/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
[[Slika:Supreme_court_of_Serbia.jpg|levo|sličica|190x190_pik|Vrhovno sodišče Srbije]]
[[Slika:Austrian_Embassy_in_Belgrade_(Ambasada_Austrije_u_Beogradu).jpg|levo|sličica|190x190_pik|Avstrijsko veleposlaništvo v Beogradu]]
Beograd je glavno mesto, kjer so sedeži vseh srbskih državnih organov – [[Izvršilna oblast|izvršilne]], [[Zakonodajna oblast|zakonodajne]] in [[Sodna oblast|sodne oblasti]], ter sedeži skoraj vseh nacionalnih političnih strank in 75 [[Veleposlaništvo|diplomatskih predstavništev]].&lt;ref&gt;{{citation |url=http://www.mup.gov.rs/cms_lat/sadrzaj.nsf/ambasade.h |title=Ambasade i konzularna predstavništva u Beogradu |publisher=Ministry of Interior of the Republic of Serbia |language=sr |access-date=12 December 2012 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130128091441/http://www.mup.gov.rs/cms_lat/sadrzaj.nsf/ambasade.h |archive-date=28 January 2013}}&lt;/ref&gt; To vključuje Državno skupščino, predsedstvo in [[Vlada Republike Srbije|vlado Srbije]] ter vsa ministrstva, vrhovno sodišče in ustavno sodišče.

=== Občine ===
[[Slika:Sunset_at_Gardos.jpg|sličica|300x300_pik|Stolp Gardoš v sončnem zahodu, Zemun]]
Mesto je razdeljeno na 17 občin.&lt;ref name=&quot;beogradrs-5&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201906 |title=Urban Municipalities |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924043019/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201906 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Prej so bile razvrščene v 10 mestnih (ki ležijo v celoti ali delno znotraj meja mesta) in 7 primestnih občin, katerih središča so manjša mesta.&lt;ref&gt;{{citation |last=Bačić |first=B. Č. |title=Najveći problem izjednačavanje statusa gradskih i prigradskih opština |url=http://www.danas.rs/danasrs/srbija/beograd/najveci_problem_izjednacavanje_statusa_gradskih_i_prigradskih_opstina_.39.html?news_id=141062 |publisher=Danas |date=1 October 2008 |access-date=9 February 2010 |language=sr |archive-date=10 June 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150610220820/http://www.danas.rs/danasrs/srbija/beograd/najveci_problem_izjednacavanje_statusa_gradskih_i_prigradskih_opstina_.39.html?news_id=141062 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Z novim mestnim statutom iz leta 2010 so vse dobile enak status, z izjemo, da imajo primestne občine (razen Surčina) določene avtonomne pristojnosti, predvsem povezane z gradbeništvom, infrastrukturo in komunalnimi storitvami.&lt;ref name=&quot;beogradrs-5&quot;/&gt;

Večina občin se nahaja na južni strani Donave in [[Sava|Save]], v regiji [[Šumadija]]. Tri občine (Zemun, Novi Beograd in Surčin) ležijo na severnem bregu Save v regiji [[Srem|Srijem]], občina Palilula, ki se razprostira ob Donavi, pa se nahaja v regijah [[Šumadija]] in [[Banat]].
[[Slika:Belgrade_municipalities.svg|levo|sličica|439x439_pik|Zemljevid občin Beograda]]
{| class=&quot;sortable wikitable&quot; style=&quot;text-align:right&quot;
! Občina
! Klasifikacija
! Površina (km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;)
! Prebivalstvo (popis 2022)
! Gostota prebivalstva (na km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;)
|-
| style=&quot;text-align:left&quot; | [[Barajevo]]
| primestni
| 213,10
| 26.431
| 110
|-
| style=&quot;text-align:left&quot; | Čukarica
| mestno
| 156,99
| 175.793
| 1.120
|-
| style=&quot;text-align:left&quot; | Grocka
| primestni
| 299,55
| 82.810
| 276
|-
| style=&quot;text-align:left&quot; | [[Lazarevac]]
| primestni
| 383,51
| 55.146
| 144
|-
| style=&quot;text-align:left&quot; | [[Mladenovac]]
| primestni
| 339
| 48.683
| 144
|-
| style=&quot;text-align:left&quot; | Novi Beograd
| mestno
| 40,71
| 209.763
| 5.153
|-
| style=&quot;text-align:left&quot; | [[Obrenovac]]
| primestni
| 410,14
| 68.882
| 168
|-
| style=&quot;text-align:left&quot; | Palilula
| mestno
| 450,59
| 182.624
| 405
|-
| style=&quot;text-align:left&quot; | Rakovica
| mestno
| 30.11
| 104.456
| 3.469
|-
| style=&quot;text-align:left&quot; | Savski venac
| mestno
| 14.06
| 36.699
| 2.610
|-
| style=&quot;text-align:left&quot; | [[Sopot, Beograd|Sopot]]
| primestni
| 270,71
| 19.126
| 71
|-
| style=&quot;text-align:left&quot; | Stari Grad
| mestno
| 5,40
| 44.737
| 8.285
|-
| style=&quot;text-align:left&quot; | Surčin
| mestno
| 288,47
| 45.452
| 158
|-
| style=&quot;text-align:left&quot; | Voždovac
| mestno
| 148,52
| 174.864
| 1.177
|-
| style=&quot;text-align:left&quot; | Vračar
| mestno
| 2,87
| 55.406
| 19.305
|-
| style=&quot;text-align:left&quot; | Zemun
| mestno
| 149,74
| 177.908
| 1.188
|-
| style=&quot;text-align:left&quot; | Zvezdara
| mestno
| 31,49
| 172.625
| 5.482
|- style=&quot;background:#e9e9e9;&quot;
! style=&quot;text-align:left&quot; | Skupaj
!
! style=&quot;text-align:right&quot; | 3.234,96
! style=&quot;text-align:right&quot; | 1.681.405
! style=&quot;text-align:right&quot; | 520
|-
! colspan=&quot;5&quot; style=&quot;text-align:left&quot; | Vir: Sektor za statistiko, Beograd&lt;ref name=&quot;zavod za statistiku grada beograda&quot;&gt;{{cite book |url=https://zis.beograd.gov.rs/images/ZIS/Files/Godisnjak/G_2022S.pdf |title=Statistički godišnjak Beograda |publisher=Zavod za statistiku grada Beograda |access-date=10 March 2024 |issn=0585-1912 }}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Dead link|date=March 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; 
|}

== Demografija ==
{{Historical populations
|footnote= Vir: 1834-1931:;&lt;ref&gt;{{cite book |url=https://publikacije.stat.gov.rs/G1953/Pdf/G19534002.pdf |title=Stanovništvo Narodne Republike Srbije od 1834-1953 |trans-title=Population of the National Republic of Serbia from 1834-1953 data |location=Belgrade |publisher=Zavod za statistiku i evidenciju Narodne Republike Srbije |year=1953 |page=54 |language=sh |oclc=441731968 |archive-date=14 June 2024 |access-date=21 January 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240614144409/https://publikacije.stat.gov.rs/G1953/Pdf/G19534002.pdf |url-status=live }}&lt;/ref&gt; podatki 1948-2011:;&lt;ref&gt;{{Cite report |url=https://publikacije.stat.gov.rs/G2014/Pdf/G20144008.pdf |title=Упоредни преглед броја становника 1948, 1953, 1961, 1971, 1981, 1991, 2002. И 2011: Подаци по насељима |trans-title=Comparative overview of the population in 1948, 1953, 1961, 1971, 1981, 1991, 2002 and 2011: Data by settlements |work=Попис становништва, домаћинстава и станова 2011. у Републици Србији |trans-work=2011 Census of Population, Households and Dwellings in the Republic of Serbia |first=Dragan |last=Vukmirović |location=Belgrade |publisher=Републички завод за статистику [Statistical Office of the Republic of Serbia] |isbn=978-86-6161-109-4 |date=April 2014 |access-date=21 July 2025 |archive-date=14 October 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191014111345/https://publikacije.stat.gov.rs/G2014/Pdf/G20144008.pdf |url-status=live }}&lt;/ref&gt; podatki 2022:.&lt;ref name=&quot;census22-age-sex&quot;/&gt;
|percentages=pagr
|1834|7
|1846|14
|1859|18
|1866|24
|1874|27
|1884|35
|1890|54
|1900|68
|1905|77
|1910|82
|1921|111
|1931|238
|1948|397
|1953|477
|1961|657
|1971|899
|1981|1087
|1991|1168
|2002|1191
|2011|1257
|2022|1298
}}
Po popisu prebivalstva iz leta 2022 ima mesto 1.197.114 prebivalcev, njegovo somestje (vključno s sosednjimi naselji [[Borča]], [[Kaluđerica]] in Surčin) pa 1.298.661 prebivalcev, medtem ko število prebivalcev upravnega območja mesta (pogosto enačeno z metropolitanskim območjem) znaša 1.681.405 oseb.&lt;ref name=&quot;auto1&quot;&gt;{{Cite news |date=2025 |title=Municipalities and regions of the Republic of Serbia 2025|url=https://publikacije.stat.gov.rs/G2025/Pdf/G202513052.pdf}}&lt;/ref&gt; Vendar metropolitansko območje Beograda ni opredeljeno, niti statistično niti upravno, in se razteza v sosednje občine [[Pančevo]], [[Pećinci]] in [[Stara Pazova]].

V Beogradu živi veliko etničnih skupin iz nekdanje Jugoslavije in širšega balkanskega območja. Glavna etnična skupina, ki predstavlja več kot 86 % prebivalstva Beograda, so [[Srbi]] (1.449.241). Med pomembnejšimi manjšinami so Romi (23.160), Jugoslovani (10.499), [[Gorani (etnična skupina)|Gorani]] (5.249), Črnogorci (5.134), Rusi (4.659), Hrvati (4.554), [[Makedonci v Srbiji|Makedonci]] (4.293) in etnični Muslimani (2.718).&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://publikacije.stat.gov.rs/G2023/Pdf/G20234001.pdf |title=2022 Census |access-date=31 July 2023 |archive-date=29 June 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230629092047/https://publikacije.stat.gov.rs/G2023/pdf/G20234001.pdf |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Mnogi ljudje so v mesto prišli kot ekonomski migranti iz manjših mest in podeželja, medtem ko so desettisoči zaradi [[Vojne v nekdanji Jugoslaviji|jugoslovanskih vojn]] v devetdesetih letih prejšnjega stoletja prispeli kot begunci iz [[Hrvaška|Hrvaške]], [[Bosna in Hercegovina|Bosne in Hercegovine]] ter [[Kosovo|Kosova]].&lt;ref&gt;[https://www.washingtonpost.com/wp-srv/inatl/longterm/balkans/stories/belgrade062299.htm Refugee Serbs Assail Belgrade Government] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120324092931/http://www.washingtonpost.com/wp-srv/inatl/longterm/balkans/stories/belgrade062299.htm |date=24 March 2012 }}: ''[[The Washington Post]]'', Tuesday, 22 June 1999.&lt;/ref&gt; [[Slovenci]] so se v mesto začeli bolj množično priseljevati po koncu prve svetovne vojne, ko je postal Beograd prestolnica skupne države, še prej pa kot politični emigranti iz Avstro-Ogrske. Največja slovenska skupnost v Srbiji živi prav tu. Povezani so v društvo »Sava«, pomemben povezovalni dejavnik pa so tudi lokalne katoliške cerkve. V nekaj cerkvah še potekajo [[maša|maše]] v [[slovenščina|slovenščini]], sicer pa raba slovenščine med njimi počasi usiha.&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Ravnik |first=Mojca |title=Nekaj pogledov v preteklost in sedanjost beograjskih Slovencev  |journal=Traditiones |volume=39 |issue=1 |date=2010-10-15 |issn=1855-6396 |doi=10.3986/Traditio2010390114 |url=https://ojs.zrc-sazu.si/traditiones/article/view/1032 |access-date=2026-05-21 |page=}}&lt;/ref&gt; V najnovejšem valu priseljevanja, po [[Ruska invazija na Ukrajino|ruski invaziji na Ukrajino]], je desettisoče Rusov in Ukrajincev registriralo svoje prebivališče v Srbiji, večina jih je to storila prav v Beogradu.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Srbiju naselilo Rusa koliko Kragujevac ima stanovnika Od početka rata u Ukrajini ljudi traže spas kod nas: Broj izbeglica raste svakog dana |url=https://www.blic.rs/vesti/drustvo/srbiju-naselilo-rusa-koliko-kragujevac-ima-stanovnika-od-pocetka-rata-u-ukrajini/7hsmzhg |date=8 December 2022 |access-date=11 December 2022 |website=www.blic.rs |language=sr |archive-date=11 December 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221211154139/https://www.blic.rs/vesti/drustvo/srbiju-naselilo-rusa-koliko-kragujevac-ima-stanovnika-od-pocetka-rata-u-ukrajini/7hsmzhg |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
[[Slika:Belgrade_in_Serbia.svg|levo|sličica|Upravno območje mesta Beograd na zemljevidu [[Upravni okraji Srbije|okrožij Srbije]] .]]
Ocenjuje se, da v Beogradu živi med 10.000 in 20.000 [[Kitajci Han|Kitajcev]],&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.novosti.rs/code/navigate.php?Id=14&amp;status=jedna&amp;vest=120710&amp;datum=2008-05-06 |title=Stranci tanje budžet |publisher=Novosti.rs |access-date=16 November 2010 |archive-date=1 February 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100201175632/http://www.novosti.rs/code/navigate.php?Id=14 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt; od njihovega prihoda sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja pa je Blok 70 v Novem Beogradu pogovorno znan kot kitajska četrt.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://arhiva.kurir-info.rs/Arhiva/2005/februar/19-20/B-01-19022005.shtml |title=Kinezi Marko, Miloš i Ana |work=[[Kurir]] |date=20 February 2005 |access-date=18 July 2007 |language=sr |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090212031104/http://arhiva.kurir-info.rs/Arhiva/2005/februar/19-20/B-01-19022005.shtml |archive-date=12 February 2009}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |last=Vasić |first=Biljana |url=http://www.vreme.com/arhiva_html/471/10.html |title=Kineska četvrt u bloku 70 |work=[[Vreme]] |date=15 January 2001 |access-date=18 July 2007 |language=sr |archive-url=https://web.archive.org/web/20070715030740/http://www.vreme.com/arhiva_html/471/10.html |archive-date=15 July 2007 |url-status=live}}&lt;/ref&gt; V sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja se je v mesto priselilo precej oseb iz Bližnjega vzhoda, predvsem iz [[Sirija|Sirije]], [[Iran|Irana]], [[Jordanija|Jordanije]] in [[Irak|Iraka]] – namen je bil sicer študij, kasneje pa so ostali v mestu.&lt;ref&gt;{{cite web |last=Zimonjic |first=Vesna Peric |url=http://www.dawn.com/2005/12/07/int17.htm |archive-url=https://web.archive.org/web/20070927225101/http://www.dawn.com/2005/12/07/int17.htm |archive-date=27 September 2007 |title=A unique friendship club in Belgrade |work=Dawn |date=7 December 2005 |access-date=17 July 2007 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt; V 19. in začetku 20. stoletja so v Beogradu obstajale tudi majhne skupnosti [[Aromuni|Aromancev]], [[Čehi|Čehov]], [[Grki|Grkov]], [[Nemci|Nemcev]], [[Madžari|Madžarov]], [[Judje|Judov]], [[Turki|Turkov]], [[Armenci|Armencev]] in [[Rusi|ruskih]] [[Belo gibanje|belih]] emigrantov. Danes obstajata dve primestni naselji z znatnim manjšinskim prebivalstvom: [[Ovča]] in vas [[Boljevci]], v obeh približno četrtino prebivalstva sestavljajo [[Romuni]] oziroma [[Slovaki]]. Priseljevanje v Beograd iz drugih držav se pospešuje. Leta 2023 je samo v Beogradu več kot 30.000 tujih delavcev dobilo dovolilnice za delo in prebivanje.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://n1info.rs/biznis/u-srbiji-izdato-vise-od-50-000-radnih-dozvola-strancima-i-dalje-nedostaju-radnici/|title=U Srbiji izdato više od 50.000 radnih dozvola strancima, i dalje nedostaju radnici|first=FoNet|last=RTS|date=11 March 2024|website=N1|access-date=26 May 2024|archive-date=8 October 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20241008173849/https://n1info.rs/biznis/u-srbiji-izdato-vise-od-50-000-radnih-dozvola-strancima-i-dalje-nedostaju-radnici/|url-status=live}}&lt;/ref&gt; 

Čeprav v Beogradu obstaja več zgodovinskih verskih skupnosti, je verska sestava mesta razmeroma homogena. [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbska pravoslavna]] skupnost je daleč največja, s 1.475.168 pripadniki. V mestu živi tudi 31.914 muslimanov, 13.720 rimokatolikov in 3.128 [[Protestantizem|protestantov]].

V Beogradu je nekoč obstajala pomembna judovska skupnost, vendar se je po [[Zgodovina Srbije|nacistični okupaciji]] mesta med drugo svetovno vojno in poznejši judovski emigraciji njihovo število zmanjšalo z več kot 10.000 na le 295.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://pod2.stat.gov.rs/ObjavljenePublikacije/Popis2011/Knjiga4_Veroispovest.pdf |title=2011 Census |access-date=17 December 2016 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20140715000726/http://pod2.stat.gov.rs/ObjavljenePublikacije/Popis2011/Knjiga4_Veroispovest.pdf |archive-date=15 July 2014}}&lt;/ref&gt; Beograd je imel tudi eno največjih [[Budisti|budističnih]] kolonij v Evropi zunaj Rusije, ko se je po [[Ruska državljanska vojna|ruski državljanski vojni]] na obrobju Beograda naselilo približno 400 večinoma budističnih [[Kalmiki|Kalmikov]]. Prvi budistični tempelj v Evropi je bil zgrajen v Beogradu leta 1929. Večina se jih je po drugi svetovni vojni odselila, njihov tempelj, Beograjska pagoda, so zapustili in se je sčasoma zrušil.&lt;ref&gt;{{cite web |date=16 December 2020 |title=Drugi budistički hram u Evropi nalazio se u Beogradu |url=https://www.gradnja.rs/drugi-budisticki-hram-u-evropi-nalazio-se-u-beogradu/ |access-date=19 December 2020 |website=Gradnja |language=sr-RS |archive-date=17 January 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210117162912/https://www.gradnja.rs/drugi-budisticki-hram-u-evropi-nalazio-se-u-beogradu/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

== Gospodarstvo ==
[[Slika:Belgrade_by_drone_view.jpg|levo|sličica|Pogled na Stari Grad z Dorćolom iz zraka.]]
Beograd je finančno središče Srbije in [[Jugovzhodna Evropa|jugovzhodne Evrope]], s skupno površino 17 mio m² pisarniških prostorov.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.novosti.rs/vesti/naslovna/ekonomija/aktuelno.239.html:443796-Lokale-nece-ni-dzabe |title=Lokale neće ni džabe |work=NOVOSTI |publisher=novosti.rs |access-date=14 July 2013 |archive-date=23 October 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131023080331/http://www.novosti.rs/vesti/naslovna/ekonomija/aktuelno.239.html:443796-Lokale-nece-ni-dzabe |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Tukaj je tudi sedež državne [[Narodna banka Srbije|centralne banke]]. 750.550 ljudi je zaposlenih (julij 2020)&lt;ref name=&quot;biznistelegrafrs-2020&quot;&gt;{{cite web |url=https://biznis.telegraf.rs/info-biz/3242399-prosecna-plata-za-jul-u-beogradu-628-evra |title=Prosečna plata za jul u Beogradu 628 evra |website=biznis.telegraf.rs. |date=27 September 2020 |access-date=14 July 2021 |archive-date=13 June 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210613112415/https://biznis.telegraf.rs/info-biz/3242399-prosecna-plata-za-jul-u-beogradu-628-evra |url-status=live }}&lt;/ref&gt; v 120.286 podjetjih,&lt;ref name=&quot;večernje novosti-2013&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.novosti.rs/vesti/beograd.74.html:430759-U-Beogradu-radi-120000-firmi |title=U Beogradu radi 120.000 firmi |publisher=Večernje Novosti |date=23 April 2013 |access-date=4 November 2013 |archive-date=9 August 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180809112856/http://www.novosti.rs/vesti/beograd.74.html:430759-U-Beogradu-radi-120000-firmi |url-status=live }}&lt;/ref&gt; 76.307 podjetjih in 50.000 trgovinah.&lt;ref name=&quot;biznistelegrafrs-2020&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.docstoc.com/docs/97908871/Privredna-komora-Beograda |title=Privredna komora Beograda |publisher=Docstoc.com |date=4 October 2011 |access-date=12 March 2013 |archive-date=1 July 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150701132904/http://www.docstoc.com/docs/97908871/Privredna-komora-Beograda |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Samo mesto Beograd ima v lasti 267.147 m² najemnih pisarniških prostorov.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.novosti.rs/vesti/beograd.74.html:598304-Trzni-centri-zatvorili-lokale |title=Tržni centri zatvorili lokale |access-date=14 August 2016 |archive-date=6 June 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160606061618/http://www.novosti.rs/vesti/beograd.74.html:598304-Trzni-centri-zatvorili-lokale |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Leta 2019 je v Beogradu tako delalo 31,4 % zaposlenega prebivalstva Srbije, ki so ustvarili več kot 40,4 % državnega BDP.&lt;ref name=&quot;BelgradeGDP24&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://publikacije.stat.gov.rs/G2025/Pdf/G202513052.pdf |title= Општине и региони у Републици Србији, 2025  |website=stat.gov.rs |access-date=2026-02-28|url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.kombeg.org.rs/Komora/centri/CentarZaEkonomskuPolitiku.aspx?veza=3014 |publisher=Economic Chamber of Belgrade |title=Privreda Beograda |language=sr |access-date=19 January 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141006122226/http://www.kombeg.org.rs/Komora/centri/CentarZaEkonomskuPolitiku.aspx?veza=3014 |archive-date=6 October 2014 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{citation |url=http://webrzs.stat.gov.rs/WebSite/public/PublicationView.aspx?pKey=41&amp;pLevel=1&amp;pubType=2&amp;pubKey=2036 |title=Regional GDP of the Republic of Serbia – preliminary data, 2012 |publisher=Statistical Office of the Republic of Serbia |access-date=4 November 2013 |archive-date=31 October 2013 |archive-url=https://archive.today/20131031195111/http://webrzs.stat.gov.rs/WebSite/public/PublicationView.aspx?pKey=41&amp;pLevel=1&amp;pubType=2&amp;pubKey=2036 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; BDP mesta je bil leta 2023 po pariteti kupne moči ocenjen na 73 milijard USD, kar je 43.400 USD na prebivalca po pariteti kupne moči. Nominalni BDP je bil leta 2023 ocenjen na 31,5 milijarde USD, kar je 18.700 USD na prebivalca.&lt;ref name=&quot;BelgradeGDP24&quot;/&gt;

Novi Beograd je osrednje poslovno okrožje države in eno od finančnih središč [[Jugovzhodna Evropa|jugovzhodne Evrope]]. Ponuja vrsto objektov, kot so hoteli, kongresne dvorane (npr. Sava Centar), poslovne stavbe razreda A in B ter poslovni parki (npr. Airport City Belgrade). V Novem Beogradu se gradi na več kot 12 milijonov m² zemljišča, vrednost načrtovane gradnje v naslednjih treh letih pa je ocenjena na več kot 1,5&amp;nbsp;milijarde evrov. v Novem Beogradu se nahaja tudi Beograjska borza.
[[Slika:Zgrada_Ministarstva_saobraćaja_u_Beogradu_2006.jpg|desno|sličica|190x190_pik|Sedež Srbskih železnic v Beogradu]]
[[Slika:Народный_банк_Сербии_(2017).jpg|sličica|190x190_pik|Sedež [[Narodna banka Srbije|Srbske narodne banke]]]]
[[Slika:Сава_центар,_Београд_(Sava_centar,_Belgrade,_Serbia).jpg|sličica|190x190_pik|Sava Centar, največji kongresni, kulturni in poslovni center v [[Srbija|Srbiji]] in [[Jugovzhodna Evropa|jugovzhodni Evropi]], se razprostira na 100.000 &lt;sup&gt;m²&lt;/sup&gt;]]

S 6924 podjetji v IT sektorju (podatek iz leta 2013) je Beograd eno najpomembnejših središč [[Informacijska tehnika|informacijske tehnologije]] v [[Jugovzhodna Evropa|jugovzhodni Evropi]].&lt;ref name=&quot;večernje novosti-2013&quot;/&gt; [[Microsoft|Microsoftov]] razvojni center Srbija, ki se nahaja v Beogradu, je bil ob svoji ustanovitvi peti tovrstni program na svetu.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.microsoft.com/serbia/mdcs/default.aspx |title=Microsoft Development Center Serbia |publisher=Microsoft.com |date=1 April 2011 |access-date=15 May 2013 |archive-date=25 April 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150425225332/http://www.microsoft.com/serbia/mdcs/default.aspx |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Številna globalna IT podjetja pogosto izberejo Beograd za svoje evropsko ali regionalno središče poslovanja; med njimi so tako [[Asus]],&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.emportal.rs/vesti/srbija/62935.html |title=Asus otvorio regionalni centar u Beogradu |publisher=Emportal.rs |access-date=16 November 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110522124646/http://www.emportal.rs/vesti/srbija/62935.html |archive-date=22 May 2011}}&lt;/ref&gt; [[Intel]],&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.ekapija.com/website/sr/page/140159 |title=Centar kompanije 'Intel' za Balkan u Beogradu – Srbija deo 'Intel World Ahead Program' |publisher=E kapija |access-date=7 July 2009 |archive-date=9 September 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150909124416/http://www.ekapija.com/website/sr/page/140159 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; [[Dell]],&lt;ref&gt;{{cite web |last=Beograd |first=Ana Vlahović |url=http://pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/183266/Srbija+centar+IT+industrije.html |title=Srbija centar IT industrije |publisher=Pressonline.rs |date=25 September 2011 |access-date=12 March 2013 |archive-date=26 September 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150926161604/http://pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/183266/Srbija+centar+IT+industrije.html |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Huawei, [[Ubisoft]], [[Yandex]], Nutanix,&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://biznis.telegraf.rs/it-biz/3134394-americki-nutanix-siri-posao-u-srbiji-otvorene-kancelarije-u-beogradu-potpisan-memorandum-s-vladom |title=Američki Nutanix širi posao u Srbiji: Otvorene kancelarije u Beogradu, potpisan memorandum s Vladom |work=biznis.telegraf.rs. |date=20 December 2019 |access-date=14 July 2021 |archive-date=16 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210416081407/https://biznis.telegraf.rs/it-biz/3134394-americki-nutanix-siri-posao-u-srbiji-otvorene-kancelarije-u-beogradu-potpisan-memorandum-s-vladom |url-status=live }}&lt;/ref&gt; NCR itd.&lt;ref&gt;{{citation |url=http://www.ekapija.com/website/sr/page/762729/NCR-planira-da-udvostruči-broj-zaposlenih-u-Srbiji-u-2014 |title=NCR planira da udvostruči broj zaposlenih u Srbiji u 2014 |publisher=eKapija |date=24 July 2013 |access-date=4 November 2013 |language=sr |archive-date=3 April 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170403213441/http://www.ekapija.com/website/sr/page/762729/NCR-planira-da-udvostru%C4%8Di-broj-zaposlenih-u-Srbiji-u-2014 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Med najbolj znanimi beograjskimi IT zagonskimi podjetji so med drugim Nordeus, ComTrade Group, MicroE, FishingBooker in Endava. Med IT objekti v mestu so Institut Mihajlo Pupin in ILR,&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.li.rs/masine-alatke/upravljacki-sistemi-masina-alatki/lola-cnc-sistemi |title=LOLA CNC sistemi – Lola institut |website=li.rs |access-date=28 May 2018 |archive-date=4 August 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180804231731/http://www.li.rs/masine-alatke/upravljacki-sistemi-masina-alatki/lola-cnc-sistemi |url-status=live }}&lt;/ref&gt; pa tudi povsem nov IT Park Zvezdara.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://ntpark.rs/ |title=Naučno-tehnološki park Beograd |website=Naučno-tehnološki park Beograd |access-date=7 June 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190607031549/https://ntpark.rs/ |archive-date=7 June 2019 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Številni ugledni IT inovatorji so svojo kariero začeli v Beogradu, med njimi Voja Antonić in Veselin Jevrosimović.

Aprila 2025 je povprečna mesečna neto plača v poslovnem središču Novega Beograda znašala 177.418 RSD (1760 USD)  v neto vrednosti, bruto ekvivalent pa 242.254 RSD (2403 USD), medtem ko je v Beogradu s predmestji znašala 1.058 EUR.&lt;ref&gt;{{Cite web |date=2025-06-26 |title=Average salary in April 109,272.00 dinars |url=https://www.serbianmonitor.com/en/average-salary-in-april-109272-00-dinars/ |access-date=2026-04-21 |website=www.serbianmonitor.com |language=en-US}}&lt;/ref&gt; 

Po podatkih podjetja Cushman &amp; Wakefield je glede najema poslovnih prostorov Knez Mihajlova ulica 36. najdražja nakupovalna ulica na svetu.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://serbiantimes.info/zakup-lokala-u-knez-mihailovoj-medu-najskupljim-na-svetu-u-regionu-jedino-budimpesta-ispred-beograda/ |title=Zakup Lokala U Knez Mihailovoj Među Najskupljim Na Svetu: U regionu jedino Budimpešta ispred Beograda |work=Serbian Times |date=18 November 2019 |access-date=14 July 2021 |archive-date=19 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210419025646/https://serbiantimes.info/zakup-lokala-u-knez-mihailovoj-medu-najskupljim-na-svetu-u-regionu-jedino-budimpesta-ispred-beograda/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Kot primer privlačnosti mesta in njegovega pomena v tem delu celine je dejstvo, da številna multinacionalna podjetja za svoj lokalni sedež izberejo prav Beograd. Zgodnji primer tega je bil multinacionalni prehrambeni velikan [[McDonald's|McDonald's,]] ki je v Beogradu odprl svojo prvo restavracijo v komunistični državi v Evropi.&lt;ref&gt;{{Cite web |title='Until we meet again,' McDonald's tells Russia as it exits the country for good |url=https://www.dailyo.in/politics/mcdonalds-russia-exit-ukraine-war-35910 |access-date=2023-01-11 |website=dailyo.in |language=en |archive-date=2023-02-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230203140802/https://www.dailyo.in/politics/mcdonalds-russia-exit-ukraine-war-35910 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

== Kultura ==
[[Slika:Serbia_Beograd_SANU_-_Feb_2006.jpg|levo|sličica|[[Srbska akademija znanosti in umetnosti]], nacionalno učeno društvo, ustanovljeno leta 1841]]
Po poročanju [[BBC]] je Beograd eno od petih najbolj ustvarjalnih mest na svetu.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.bbc.com/culture/story/20190715-the-five-most-creative-cities-in-the-world |title=The five most creative cities in the world? |work=The Collection |publisher=BBC |last=Banks |first=Libby |date=16 July 2019 |access-date=14 July 2021 |archive-date=7 May 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200507223631/http://www.bbc.com/culture/story/20190715-the-five-most-creative-cities-in-the-world |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Beograd vsako leto gosti številne mednarodne kulturne dogodke, vključno s filmskim festivalom, gledališkim festivalom, [[Belgrade Summer Festival|poletnim festivalom]], BEMUS-om, [[Belgrade Early Music Festival|beograjskim festivalom stare glasbe]], knjižnim sejmom, [[Belgrade Choir Festival|beograjskim festivalom zborov]], [[Pesem Evrovizije 2008|tekmovanjem za pesem Evrovizije 2008]] in festivalom piva.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201299 |title=Culture and Art (Cultural Events) |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924071921/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201299 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Leta 2022 je Beograd gostil tudi dogodek Europride, čeprav ga je srbski predsednik Aleksandar Vučić poskušal prepovedati.&lt;ref&gt;{{Cite web |date=2022-08-24 |title=EuroPride will not be cancelled, and any 'ban' would be illegal |url=https://www.epoa.eu/europride-will-not-be-cancelled-and-any-ban-would-be-illegal/ |access-date=2022-10-15 |website=EPOA |language=en-GB |archive-date=15 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221015185619/https://www.epoa.eu/europride-will-not-be-cancelled-and-any-ban-would-be-illegal/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt; [[Nobelova nagrada za književnost|Nobelov]] nagrajenec [[Ivo Andrić]] je svoje najbolj znano delo ''[[Most na Drini (roman)|Most na Drini]]'' napisal v Beogradu. &lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.ivoandric.org.rs/html/biography.html |title=The biography of Ivo Andrić |publisher=The Ivo Andrić Foundation |access-date=18 May 2007 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090907050949/http://www.ivoandric.org.rs/html/biography.html |archive-date=7 September 2009}}&lt;/ref&gt; Med drugimi uglednimi beograjskimi avtorji so še [[Branislav Nušić]], [[Miloš Crnjanski]], [[Borislav Pekić]], [[Milorad Pavić]] in Meša Selimović.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.rastko.org.rs/knjizevnost/nauka_knjiz/pekic-biograf.html |title=Borislav Pekić – Biografija |publisher=[[Project Rastko]] |language=sr |access-date=19 May 2007 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090116220235/http://www.rastko.org.rs/knjizevnost/nauka_knjiz/pekic-biograf.html |archive-date=16 January 2009}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |last=Tabbi |first=Joseph |url=http://www.electronicbookreview.com/thread/internetnation/sumatrism |title=Miloš Crnjanski and his descendents |publisher=Electronic Book Review |date=26 July 2005 |access-date=10 July 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070711120527/http://www.electronicbookreview.com/thread/internetnation/sumatrism |archive-date=11 July 2007 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.xs4all.nl/~eteia/kitabhana/Selimovic_Mehmed_Mesa/Biografija.html |title=Meša Selimović – Biografija |publisher=Kitabhana.net |access-date=10 July 2007 |language=bs |archive-url=https://web.archive.org/web/20070716130556/http://www.xs4all.nl/~eteia/kitabhana/Selimovic_Mehmed_Mesa/Biografija.html |archive-date=16 July 2007 |url-status=live}}&lt;/ref&gt; Mednarodno najbolj ugledni umetniki iz Beograda so Charles Simić, [[Marina Abramović]] in Milovan Destil Marković. Večina srbske filmske industrije ima sedež v Beogradu. FEST je letni filmski festival, ki poteka od leta 1971. Do leta 2013 si je predstave ogledalo štiri milijone ljudi, predstavili pa so skoraj 4000 filmov.&lt;ref&gt;{{citation |url=http://voiceofserbia.org/content/belgrade-film-festival-%E2%80%93-fest |title=Belgrade Film Festival – FEST |publisher=VoiceOfSerbia.org |date=22 February 2013 |access-date=23 February 2013 |archive-date=6 March 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130306025539/http://voiceofserbia.org/content/belgrade-film-festival-%E2%80%93-fest |url-status=usurped}}&lt;/ref&gt;

Mesto je bilo v osemdesetih letih prejšnjega stoletja eno glavnih središč jugoslovanskega [[Novi val (glasba)|novega vala]], ki so ga zastopale beograjske skupine kot na primer [[Idoli|VIS Idoli]], [[Ekatarina Velika]], [[Šarlo akrobata]] in [[Električni orgazam]]. Med drugimi pomembnimi beograjskimi rock skupinami so [[Riblja čorba|Riblja Čorba]], [[Momčilo Bajagić Bajaga|Bajaga]] i Instruktori in [[Partibrejkers]].&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.glas.ba/index.php?p=2&amp;clid=3342&amp;kadid=71&amp;otv=13&amp;pg=1 |title=Beogradska rock scena je otišla u ilegalu |publisher=Glas.ba |access-date=18 January 2011 |language=sr |archive-url=https://web.archive.org/web/20110706131047/http://www.glas.ba/index.php?p=2&amp;clid=3342&amp;kadid=71&amp;otv=13&amp;pg=1 |archive-date=6 July 2011 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last=Shepherd |first=John |title=Continuum encyclopedia of popular music of the world |publisher=Continuum |year=2005 |page=142 |volume=3–7 |isbn=978-0-8264-7436-0}}&lt;/ref&gt; Danes je središče srbske hip hop scene, kjer v mestu ali v njem živijo skupine, kot so Beogradski Sindikat, Bad Copy, Škabo, Marčelo in večina skupine Bassivity Music.&lt;ref&gt;{{cite web |last=Pavlić |first=Aleksandar |url=http://www.popboks.com/albumi/beogradskisindikat.shtml |title=Beogradski Sindikat: ''Svi Zajedno'' |work=Popboks |date=9 February 2005 |access-date=23 May 2007 |language=sr |archive-url=https://web.archive.org/web/20070513014844/http://www.popboks.com/albumi/beogradskisindikat.shtml |archive-date=13 May 2007 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |last=Todorović |first=S. S. |url=http://www.balkanmedia.com/m2/doc/3184-1.shtml |title=Liričar među reperima |publisher=Balkanmedia |date=30 January 2004 |access-date=23 May 2007 |language=sr |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070617175739/http://balkanmedia.com/m2/doc/3184-1.shtml |archive-date=17 June 2007}}&lt;/ref&gt; V Beogradu je veliko gledališč, med katerimi so najpomembnejša Narodno gledališče, Gledališče na Terazijah, Jugoslovansko dramsko gledališče, [[Zvezdara Theatre|Zvezdara teater]] in Atelje 212. V Beogradu ima sedež tudi [[Srbska akademija znanosti in umetnosti]] ter [[Narodna knjižnica Srbije]]. Med drugimi večjimi knjižnicami sta Mestna knjižnica Beograd in Univerzitetna knjižnica Beograd. Dve operni hiši v Beogradu sta: Narodno gledališče in operna hiša Madlenianum.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.narodnopozoriste.rs/index.php?id=695 |title=National Theatre Belgrade – Opera |work=Народно позориште у Београду |publisher=Narodnopozoriste.rs |date=1 May 2013 |access-date=15 May 2013 |archive-date=2 February 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140202134712/http://www.narodnopozoriste.rs/index.php?id=695 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.madlenianum.rs/en/index.php?execute=view_page&amp;module=system&amp;page_id=17 |title=About Madlenianum |publisher=Madlenianum.rs |access-date=15 May 2013 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130515105613/http://www.madlenianum.rs/en/index.php?execute=view_page&amp;module=system&amp;page_id=17 |archive-date=15 May 2013}}&lt;/ref&gt; Po zmagi srbske predstavnice [[Marija Šerifović|Marije Šerifović]] na [[Pesem Evrovizije 2007|tekmovanju za pesem Evrovizije 2007]] je Beograd leta [[Pesem Evrovizije 2008|2008]] gostil tekmovanje Eurosong.&lt;ref&gt;{{cite news |url=http://www.hs.fi/english/article/Serbian+ballad+wins+Eurovision+Song+Contest+-+Belgrade+hosts+in+2008+/1135227223254 |newspaper=[[Helsingin Sanomat]] |title=Serbian ballad wins Eurovision Song Contest – Belgrade hosts in 2008 |date=14 May 2007 |access-date=10 July 2007 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070830011312/http://www.hs.fi/english/article/Serbian%2Bballad%2Bwins%2BEurovision%2BSong%2BContest%2B-%2BBelgrade%2Bhosts%2Bin%2B2008%2B/1135227223254 |archive-date=30 August 2007}}&lt;/ref&gt;

V Beogradu je več kot 1650 javnosti dostopnih skulptur.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://presscentar.uns.org.rs/info/Vesti-iz-muzeja/1563/neda-kovacevic-nek-ucini-svako-koliko-je-kadar-pa-nece-narod-propasti.html |title=NEDA KOVAČEVIĆ: Nek učini svako koliko je kadar, pa neće narod propasti |website=presscentar.uns.org.rs |language=sr |access-date=2 February 2020 |archive-date=2 February 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200202194147/http://presscentar.uns.org.rs/info/Vesti-iz-muzeja/1563/neda-kovacevic-nek-ucini-svako-koliko-je-kadar-pa-nece-narod-propasti.html |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite book |url=https://books.google.com/books?id=tUdQswEACAAJ&amp;q=beogradski+spomenarnik |title=Beogradski spomenarnik: putovanje srpskom istorijom putem spomenika u Beogradu. Ličnosti u beogradskim spomenicima. Deo prvi |last=Kovačević |first=Neda |date=2016 |publisher=Neda Kovačević |isbn=978-86-919895-0-7 |language=en |access-date=1 October 2020 |archive-date=16 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210416083819/https://books.google.com/books?id=tUdQswEACAAJ&amp;q=beogradski+spomenarnik |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

=== Muzeji ===
Najvidnejši muzej v Beogradu je [[Narodni muzej Srbije|Narodni muzej]], ustanovljen leta 1844 in obnovljen od leta 2003 do junija 2018. Muzej hrani zbirko več kot 400.000 eksponatov (več kot 5600 slik in 8400 risb in grafik, vključno s številnimi tujimi mojstri, kot so [[Hieronymus Bosch|Bosch]], Juan de Flandes, [[Tizian]], [[Tintoretto]], [[Peter Paul Rubens|Rubens]], [[Paul Cézanne|Cézanne]], [[Giovanni Battista Tiepolo|GB Tiepolo]], [[Auguste Renoir|Renoir]], [[Claude Monet|Monet]], [[Henri de Toulouse-Lautrec|Lautrec]], [[Henri Matisse|Matisse]], [[Pablo Picasso|Picasso]], [[Paul Gauguin|Gauguin]], [[Marc Chagall|Chagall]], [[Vincent van Gogh|Van Gogh]], [[Piet Mondrian|Mondrian]] itd.) in tudi slavni [[Miroslavov evangelij]].&lt;ref&gt;{{cite web |last=Cvjetićanin |first=Tatjana |url=http://www.narodnimuzej.rs/code/navigate.php?Id=75 |title=From the history of the National Museum in Belgrade |publisher=National Museum of Serbia |access-date=27 July 2007 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110814163742/http://www.narodnimuzej.rs/code/navigate.php?Id=75 |archive-date=14 August 2011}}&lt;/ref&gt; Muzej sodobne umetnosti je bil prvi muzej sodobne umetnosti v Jugoslaviji in eden prvih tovrstnih muzejev na svetu.&lt;ref&gt;{{Cite book |title=Knjiga o Lubardi |last=Lompar |first=Milo |publisher=[[Serbian Literary Guild]] |page=181 |year=2018 |location=Beograd}}&lt;/ref&gt; Od ustanovitve leta 1965 je zbral zbirko več kot 8000 umetniških del, ustvarjenih po vsej nekdanji Jugoslaviji.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://eng.msub.org.rs/o-muzeju |title=About the Museum |website=eng.msub.org.rs |access-date=30 March 2019 |archive-date=30 March 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190330193549/http://eng.msub.org.rs/o-muzeju |url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Zbirka predstavlja nekatere najopaznejše srbske in jugoslovanske umetnike 20. stoletja, med njimi Sava Šumanovića, [[Nadežda Petrović|Nadeždo Petrović]], Petra Dobrovića, Mileno Pavlović-Barili, Milana Konjovića, Zoro Petrović, Đorđa Andrejevića Kuna, Vladimira Veličkovića, Petra Lubardo, [[Krsto Hegedušić|Krsto Hegedušića]], Miću Popovića, [[Ivan Meštrović|Ivana Meštrovića]], [[Antun Augustinčić|Antuna Augustinčića]], Med drugim Toma Rosandić, Olga Jevrić, Olga Jančić, [[Lojze Dolinar]].&lt;ref&gt;{{Cite web |date=2019-01-11 |title=Kolekcija - Muzej Savremene Umetnosti |url=https://msub.org.rs/kolekcija/ |access-date=2025-01-15 |language=sr-lat |archive-date=15 January 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250115010157/https://msub.org.rs/kolekcija/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Mučibabić |first=Daliborka |title=Arhitektonski dragulj koji iznova mami |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/408251/Arhitektonski-dragulj-koji-iznova-mami |access-date=2025-01-15 |website=Politika Online |archive-date=12 November 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20251112110923/https://www.politika.rs/sr/clanak/408251/Arhitektonski-dragulj-koji-iznova-mami |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Muzej je bil zaprt leta 2007, vendar je bil od takrat ponovno odprt leta 2017, da bi se osredotočil na sodobno in tudi na jugoslovansko umetniško sceno.&lt;ref&gt;{{cite news |url=https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-23841398 |title=Art gathers dust as Serbia museums kept shut |date=27 August 2013 |work=BBC News |access-date=20 June 2018 |archive-date=6 July 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180706150043/https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-23841398 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Umetnica [[Marina Abramović]], rojena v Beogradu, je imela razstavo v Muzeju sodobne umetnosti, ki jo je ''[[The New York Times|New York Times]]'' označil za enega najpomembnejših kulturnih dogodkov na svetu leta 2019.&lt;ref&gt;{{cite news |url=https://www.nytimes.com/2019/09/09/arts/design/fall-art-exhibitions-louvre-leonardo-brancusi-kara-walker.html |title=28 Art Shows Worth Traveling For |work=The New York Times |date=9 September 2019 |access-date=14 July 2021 |url-access=subscription |last1=Farago |first1=Jason |archive-date=16 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210416110435/https://www.nytimes.com/2019/09/09/arts/design/fall-art-exhibitions-louvre-leonardo-brancusi-kara-walker.html |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |url=https://www.nytimes.com/2019/09/25/arts/design/marina-abramovic-the-cleaner.html |title=Marina Abramovic Comes Home, and Comes Clean |work=The New York Times |date=25 September 2019 |access-date=14 July 2021 |url-access=subscription |last1=Dickson |first1=Andrew |archive-date=29 July 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210729152645/https://www.nytimes.com/2019/09/25/arts/design/marina-abramovic-the-cleaner.html |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Razstavo si je ogledalo skoraj 100.000 obiskovalcev. Marina Abramović je imela odrski govor in performans pred 20.000 ljudmi.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://www.youtube.com/watch?v=EFH1BYUjmMA |archive-url=https://ghostarchive.org/varchive/youtube/20211114/EFH1BYUjmMA |archive-date=14 November 2021 |url-status=live |title=Marina Abramovic-Javno predavanje &quot;CISTAC/CLEANER&quot;-Beograd-MSU 29.09.2019.-Deo 1 |website=YouTube |date=3 October 2019 |access-date=14 July 2021}}{{cbignore}}&lt;/ref&gt; V središču Beograda se nahaja tudi Muzej uporabne umetnosti, muzej, ki ga je ICOM leta 2016 nagradil za institucijo leta.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=ICOM Serbia, Award for the Institution of the Year 2016 – Музеј примењене уметности БеоградМузеј примењене уметности Београд |url=https://mpu.rs/en/about-museum/icom-serbia-award-for-the-institution-of-the-year-2016/ |access-date=2022-10-18 |website=Музеј примењене уметности Београд |archive-date=18 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221018130416/https://mpu.rs/en/about-museum/icom-serbia-award-for-the-institution-of-the-year-2016/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Mestni muzej Beograd se je leta 2006 preselil v novo stavbo v središču mesta.&lt;ref&gt;{{citation |title=The New Museum's Building |url=http://www.mgb.org.rs/en/the-new-museum-building |access-date=26 February 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130401012108/http://www.mgb.org.rs/en/the-new-museum-building |archive-date=1 April 2013 |url-status=dead |publisher=Belgrade City Museum}}&lt;/ref&gt; Muzej gosti vrsto zbirk, ki pokrivajo zgodovino mestnega življenja od prazgodovine&lt;ref&gt;{{citation |title=Collections |url=http://www.mgb.org.rs/en/collections |access-date=26 February 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130401011549/http://www.mgb.org.rs/en/collections |archive-date=1 April 2013 |url-status=dead |publisher=Belgrade City Museum}}&lt;/ref&gt; in hrani zbirko več kot 150.000 eksponatov.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web |title=NOVI PROSTOR MUZEJA GRADA BEOGRADA U RESAVSKOJ ULICI: Istorija glavnog grada objedinjena u velelepnom prostoru |url=https://www.beograd.rs/lat/zivot-u-beogradu/beogradska-riznica/a107431/Novi-prostor-Muzeja-grada-Beograda-u-Resavskoj-ulici.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20250417202159/https://www.beograd.rs/lat/zivot-u-beogradu/beogradska-riznica/a107431/Novi-prostor-Muzeja-grada-Beograda-u-Resavskoj-ulici.html |archive-date=17 April 2025 |access-date=2025-11-23 |website=www.beograd.rs |language=sr-Latn |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Mestni muzej Beograd vključuje tudi dodatne lokacije, kot so Muzej Iva Andrića, Rezidenca princese Ljubice, Muzej Paje Jovanovića in Muzej Jovana Cvijića.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Музеј града Београда - О нама |url=http://www.mgb.org.rs/about/ |access-date=2024-12-21 |website=www.mgb.org.rs |archive-date=3 January 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250103183940/http://www.mgb.org.rs/about/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Mestni muzej naj bi se leta 2027 preselil v veliko večjo stavbo v središču mesta.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

Etnografski muzej, ustanovljen leta 1901, vsebuje več kot 150.000 predmetov, ki prikazujejo podeželsko in mestno kulturo Balkana, zlasti držav [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|nekdanje Jugoslavije]].&lt;ref&gt;{{cite web |title=Museums 3 |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201167 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924065021/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201167 |archive-date=24 September 2014 |access-date=12 July 2008 |website=Discover Belgrade |publisher=Beograd.rs}}&lt;/ref&gt; V Beogradu je tudi Muzej afriške umetnosti, ustanovljen leta 1977, ki ima veliko zbirko umetnosti iz Zahodne Afrike.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Cultural institutions: Museum of African Art |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=202308 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924064317/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=202308 |archive-date=24 September 2014 |access-date=10 July 2007 |publisher=Beograd.rs}}&lt;/ref&gt; Drug pomemben beograjski muzej je Muzej Vuka in Dositeja, ki prikazuje življenje, delo in zapuščino [[Vuk Stefanović Karadžić|Vuka Stefanovića Karadžića]] ter [[Dositej Obradović|Dositeja Obradovića]], reformatorja srbskega knjižnega jezika v 19. stoletju in prvega srbskega ministra za šolstvo oziroma književnika.&lt;ref&gt;{{cite web |title=City of Belgrade – Museums 1 |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201051 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20160303191402/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201051 |archive-date=3 March 2016 |access-date=10 July 2007 |publisher=Beograd.rs}}&lt;/ref&gt; Vojaški muzej, ustanovljen leta 1878 na Kalemegdanu, hrani široko paleto več kot 25.000 vojaških predmetov, ki segajo od prazgodovine do srednjega veka in moderne dobe. Med pomembne predmete spadajo turško in orientalsko orožje, narodni prapori in [[Jugoslovanski partizani|jugoslovanska partizanska]] znamenja.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.lonelyplanet.com/serbia/belgrade/sights/museum/military-museum |title=Military Museum |publisher=[[Lonely Planet]] |access-date=18 January 2010 |archive-date=20 October 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131020204811/http://www.lonelyplanet.com/serbia/belgrade/sights/museum/military-museum |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.muzej.mod.gov.rs/en/about-us/ |title=Military Museum {{!}} About Us |website=muzej.mod.gov.rs |access-date=30 March 2019 |archive-date=30 March 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190330193600/http://www.muzej.mod.gov.rs/en/about-us/#.XJ_EJJhKiUk |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Letalski muzej, ki se nahaja v bližini [[Letališče Nikola Tesla Beograd|letališča Nikola Tesla Beograd]], ima več kot 200 letal, od katerih je na ogled približno 50, nekaj pa jih je edinih ohranjenih primerkov te vrste, kot je [[Fiat G.50 Freccia|Fiat G.50]]. V tem muzeju so razstavljeni tudi deli sestreljenih ameriških in [[NATO|Natovih]] letal, kot sta [[Lockheed F-117|F-117]] in [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]].&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.muzejrv.org/istorija/istorija.html |title=Lična karta Muzeja ratnog vazduhoplovstva |publisher=Museum of Air force Belgrade |access-date=19 May 2007 |language=sr |archive-url=https://web.archive.org/web/20060528075833/http://www.muzejrv.org/istorija/istorija.html |archive-date=28 May 2006 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Muzej Nikole Tesle, ustanovljen leta 1952, hrani osebne predmete [[Nikola Tesla|Nikole Tesle]], izumitelja, po katerem je bila poimenovana [[Tesla (enota)|enota Tesla]]. Hrani okoli 160.000 originalnih dokumentov in okoli 5.700 drugih osebnih predmetov, vključno z njegovo žaro.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.tesla-museum.org/meni_en/nt.php?link=muzej/m&amp;opc=sub2 |publisher=Nikola Tesla Museum |title=About the museum |access-date=10 July 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070610092417/http://www.tesla-museum.org/meni_en/nt.php?link=muzej%2Fm&amp;opc=sub2 |archive-date=10 June 2007 |url-status=dead}} [[Museum of Science and Technology (Belgrade)|Muzej znanosti in tehnologije]], ustanovljen leta 1989, se je leta 2005 preselil v stavbo prve mestne elektrarne na Dorćolu.&lt;nowiki&gt;&lt;ref&gt;&lt;/nowiki&gt;{{citation |title=Project for Reconstruction and Adaptation of the Museum of Science and Technology |url=http://www.muzejnt.rs/en/206 |access-date=26 February 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130511075002/http://www.muzejnt.rs/en/206 |archive-date=11 May 2013 |url-status=dead |publisher=Museum of Science and Technology}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |title=О Музеју |url=https://muzejnt.rs/eng/istorijat-muzeja/ |access-date=2024-12-21 |website=Музеј науке и технике |language=en-GB |archive-date=10 February 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250210204900/https://muzejnt.rs/eng/istorijat-muzeja/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Z okoli 95.000 kopijami domačih in mednarodnih filmov je Jugoslovanska kinoteka največja v regiji in med desetimi največjimi arhivi na svetu.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.ear.europa.eu/serbia/main/documents/2006Media.pdf |title=Action programme 2006 for Serbia: Support to the Yugoslav Film Archive |publisher=European Agency for Reconstruction |date=1 January 2006 |access-date=10 July 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070802113127/http://www.ear.europa.eu/serbia/main/documents/2006Media.pdf |archive-date=2 August 2007 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Institucija upravlja tudi Muzej jugoslovanske kinoteke s kinodvorano in razstavno dvorano. Dolgoletne težave s shranjevanjem arhiva so bile dokončno rešene leta 2007, ko je bil odprt nov sodoben depo.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://seecult.org/english/module-News-display-sid-211.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20071011202918/http://seecult.org/english/module-News-display-sid-211.html |archive-date=11 October 2007 |title=New Depository for the Yugoslav Film Archive's treasure |publisher=SEECult.org, Culture Portal of Southeastern Europe |date=7 June 2007 |access-date=10 July 2007 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Jugoslovanski filmski arhiv razstavlja tudi originalno filmsko palico [[Charlie Chaplin|Charlieja Chaplina]] in enega prvih filmov [[Brata Lumière|Augusta in Louisa Lumièra]].&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.novosti.rs/vesti/kultura.71.html:433237-U-Noci-muzeja-60-kulturnih-institucija |title=U Noći muzeja 60 kulturnih institucija |work=NOVOSTI |publisher=novosti.rs |access-date=3 June 2013 |archive-date=9 August 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180809121012/http://www.novosti.rs/vesti/kultura.71.html:433237-U-Noci-muzeja-60-kulturnih-institucija |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Muzej Jugoslavije ima zbirke iz jugoslovanskega obdobja. Poleg slik so najdragocenejše [[Luna|lunine]] kamnine, ki so jih leta 1969 podarili člani posadke [[Apollo 11|Apolla 11]] [[Neil Armstrong]], [[Edwin Aldrin|Buzz Aldrin]] in [[Michael Collins (astronavt)|Michael Collins]] med obiskom Beograda, in kamnine iz misije [[Apollo 17|Apollo 17]], ki jih je leta 1971 podaril [[Richard Nixon]].&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.seecult.org/vest/najbolje-u-muzeju-25-maj |title=Najbolje, u Muzeju 25. maj – SEEcult.org Portal za kulturu jugoistočne Evrope |date=4 September 2012 |publisher=seecult.org |access-date=3 June 2013 |archive-date=10 November 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131110051850/http://www.seecult.org/vest/najbolje-u-muzeju-25-maj |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Muzej hrani tudi sabljo [[Josif Stalin|Josifa Stalina]] z 260 briljanti in diamanti, ki jo je podaril Stalin sam.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Od-Staljina-sablja-a-od-astronauta-kamenchici-s-Meseca.lt.html |title=Политика Online – Од Стаљина сабља, а од астронаута каменчићи с Месеца |work=Politika Online |access-date=3 June 2013 |archive-date=10 November 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131110051853/http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Od-Staljina-sablja-a-od-astronauta-kamenchici-s-Meseca.lt.html |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

=== Arhitektura ===
{{Več slik
| align = left
| total_width = 380
| perrow = 2
| image1 = Interior look Church Saint Sava from western gally leg P.Cikovac.jpg
| width1 = 600
| image2 = Crkva svetog Marka, Beograd (St. Mark's Church, Belgrade).jpg
| width2 = 550
| image3 = Железничка станица Београд главна и споменик Стефана Немање (closed Belgrade Main Railway station, 2023).jpg
| width3 = 600
| footer = V smeri urinega kazalca, od zgoraj levo: notranjost cerkve sv. Save; cerkev sv. Marka; hotel Moskva; beograjska trdnjava; Knez Mihailova ulica - glavna pešpot in nakupovalna cona v Beogradu; Savski trg - nekdanja glavna železniška postaja v Beogradu in spomenik Stefanu Nemanji.
}}
Beograd ima zelo raznoliko arhitekturo, od središča Zemuna, ki ima podobo tipičnega srednjeevropskega mesta,&lt;ref&gt;{{cite web |last1=Comrie |first1=Nicholas |last2=Moore |first2=Lucy |title=Zemun: The Town Within the City |url=http://www.b92.net/eng/travel/index.php?nav_id=38986 |publisher=[[B92]] Travel |date=1 October 2007 |access-date=17 May 2007 |archive-date=22 October 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131022122710/http://www.b92.net/eng/travel/index.php?nav_id=38986 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; do sodobnejše arhitekture in prostorske ureditve Novega Beograda.

Najstarejšo arhitekturo najdemo v parku Kalemegdan. Izven Kalemegdana najstarejše stavbe izvirajo šele iz 18. stoletja zaradi njegove geografske lege ter pogostih vojn in uničenj.&lt;ref name=&quot;manević&quot;&gt;{{cite web |last=Manević |first=Zoran |url=http://web.mit.edu/most/www/ser/Belgrade/zoran_manevic.html |title=Architecture and Building |publisher=[[MIT]] website |access-date=19 May 2007 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070811101910/http://web.mit.edu/most/www/ser/Belgrade/zoran_manevic.html |archive-date=11 August 2007}}&lt;/ref&gt; Najstarejša javna zgradba v Beogradu je nevpadljiva turška [[Tűrbe|türbe]], najstarejša hiša pa je skromna glinena hiša na Dorćolu iz poznega 18. stoletja.&lt;ref&gt;{{cite web |last=Mitrović |first=Prof. Dr. Mihajlo |url=http://www.ulus.org.rs/ENGLISH/Exhibitions/TriennialA/TriennialA.htm |archive-url=https://archive.today/20100117001440/http://www.ulus.org.rs/ENGLISH/Exhibitions/TriennialA/TriennialA.htm |url-status=dead |archive-date=17 January 2010 |title=Seventh Belgrade triennial of world architecture |publisher=ULUS |date=27 June 2003 |access-date=19 May 2007}}&lt;/ref&gt; Zahodni vpliv se kaže v gradnjah iz 19. stoletja, ko se je mesto popolnoma preobrazilo iz orientalskega mesta v sodobno arhitekturo tistega časa, z vplivi [[Neoklasicizem|neoklasicizma]], [[Romantika|romantike]] in [[Akademska umetnost|akademske umetnosti]]. Srbski arhitekti so konec 19. stoletja prevzeli razvoj od tujih graditeljev in zgradili Narodno gledališče, Stari dvor, katedralo in kasneje, v začetku 20. stoletja, [[Stavba Narodne skupščine Republike Srbije|stavbo Narodne skupščine]] ter [[Narodni muzej Srbije|Narodni muzej]], na katere je vplivala [[Art nouveau|secesija]].&lt;ref name=&quot;manević&quot; /&gt; Elementi srbsko-bizantinskega preporoda so prisotni v stavbah, kot so hiša Vukove zakladnice, stara pošta na Kosovski ulici, in sakralni arhitekturi, kot sta cerkev sv. Marka (ki temelji na [[Samostan Gračanica|samostanu Gračanica]]) in [[Cerkev sv. Save, Beograd|cerkev sv. Save]].&lt;ref name=&quot;manević&quot; /&gt; V socialističnem obdobju so bila stanovanja zgrajena hitro in poceni za ogromen pritok ljudi, ki so po drugi svetovni vojni bežali s podeželja, rezultat česar je bila [[Brutalistična arhitektura|brutalistična]] podoba blokov Novega Beograda; za kratek čas je vladal trend [[Socialistični realizem|socrealizma]], ki je privedel do stavb, kot je Sindikalna dvorana.&lt;ref name=&quot;manević&quot; /&gt; Vendar so sredi petdesetih let prejšnjega stoletja prevladali [[Modernizem (gibanje)|modernistični]] trendi, ki še vedno prevladujejo v beograjski arhitekturi. &lt;ref name=&quot;manević&quot; /&gt; Beograd ima drugi najstarejši kanalizacijski sistem v Evropi.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Potrebno uložiti 1,6 milijardi evra u energetsku efikasnost |url=http://www.blic.rs/Vesti/Ekonomija/518297/Potrebno-uloziti-16-milijardi-evra-u-energetsku-efikasnost |website=Blic |date=10 December 2014 |access-date=10 December 2014 |archive-date=14 December 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141214143427/http://www.blic.rs/Vesti/Ekonomija/518297/Potrebno-uloziti-16-milijardi-evra-u-energetsku-efikasnost |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Klinični center Srbije se razprostira na 34 hektarjih in je sestavljen iz približno 50 stavb, ima pa tudi 3150 postelj, s čimer je po tem merilu največja v Evropi&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Mišković |first1=Ivan |title=Za godinu dana više od 50.000 operacija |url=https://www.blic.rs/vesti/beograd/za-godinu-dana-vise-od-50000-operacija/687nddy |access-date=26 July 2020 |work=blic.rs |date=4 February 2009 |language=sr |archive-date=26 July 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200726163120/https://www.blic.rs/vesti/beograd/za-godinu-dana-vise-od-50000-operacija/687nddy |url-status=live }}&lt;/ref&gt; in ena največjih na svetu.&lt;ref&gt;{{cite web |title=The Largest Hospitals In The World |url=https://www.worldatlas.com/articles/the-largest-hospitals-in-the-world.html |website=worldatlas.com |date=5 October 2017 |access-date=26 July 2020 |archive-date=10 July 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200710191100/https://www.worldatlas.com/articles/the-largest-hospitals-in-the-world.html |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

=== Turizem ===
[[Slika:Beograd_under_Fire.jpg|desno|sličica|Beograd med [[Novo leto|novoletnimi]] prazniki]]
Beograd, ki stoji ob glavni prometni arteriji, ki povezuje Evropo in Azijo, ter kasneje tudi na železniški liniji [[Orient Express]], je bil skozi stoletja priljubljena destinacija za popotnike. Leta 1843 je srbski ''[[knez]]'' Mihajlo Obrenović na Dubrovački ulici (danes Ulica kralja Petra) zgradil veliko stavbo, ki je postala prvi hotel v Beogradu: ''Kod jelena'' ('Kod jelena'), v soseski Kosančićevega venca. Mnogi so takrat kritizirali potezo zaradi stroškov in velikosti stavbe, a kmalu je postala zbirališče najbogatejših meščanov kneževine. Pogovorno so stavbo imenovali tudi ''staro zdanje'' ali 'stara stavba'. Ostal je hotel do leta 1903, nato pa so stavbo leta 1938 porušili.&lt;ref&gt;{{cite news |first=Dejan |last=Aleksić |title=&quot;Čitanka&quot; srpske istorije i kulture |trans-title=Reading book of Serbian history and culture |newspaper=Politika |page=17 |language=sr |date=25 January 2018 |url=http://www.politika.rs/sr/clanak/397365/Citanka-srpske-istorije-i-kulture |access-date=9 September 2018 |archive-date=9 September 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180909184909/http://www.politika.rs/sr/clanak/397365/Citanka-srpske-istorije-i-kulture |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |first=Dejan |last=Aleksić |title=Razglednica koje više nema |trans-title=Postcards that is no more |newspaper=Politika |page=22 |language=sr |date=7–8 April 2018 |url=http://www.politika.rs/sr/clanak/401579/Razglednica-koje-vise-nema |access-date=9 September 2018 |archive-date=9 September 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180909184922/http://www.politika.rs/sr/clanak/401579/Razglednica-koje-vise-nema |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Po ''staro zdanju'' so bili v drugi polovici 19. stoletja zgrajeni številni hoteli: ''Nacional'' in ''Grand'', tudi na Kosančićevem Vencu, ''Srpski Kralj'', ''Srpska Kruna'', ''Grčka Kraljica'' pri Kalemegdanu, ''Balkan'' in ''Pariz'' na Terazijah'', London'' itd.&lt;ref name=&quot;perić-2018&quot;&gt;{{Navedi novice|first=Dragan|last=Perić|title=Kada su svi putevi vodili u Beograd|trans-title=Ko so vse poti vodile v Beograd|work=[[Politika]]|issue=1092|pages=28–29|language=sr|date=2 September 2018|url=http://www.politika.rs/sr/clanak/410658/Kada-su-svi-putevi-vodili-u-Beograd|accessdate=9 September 2018|archivedate=9 September 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180909184941/http://www.politika.rs/sr/clanak/410658/Kada-su-svi-putevi-vodili-u-Beograd}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:DJI_0136-12.jpg|levo|sličica|Kalemegdan]]
[[Slika:Botanička_bašta_Jevremovac,_Beograd_-_Japanski_vrt_07.jpg|levo|sličica|Botanični vrt Jevremovac]]
Ko je Beograd dobil povezave s parniki in železnico (po letu 1884), se je število obiskovalcev povečalo in odprli so se novi luksuzni hoteli. V Savamali sta bila odprta hotela ''Bosna'' in ''Bristol''. Med drugimi hoteli sta bila tudi ''Solun'' in ''Orient'', ki je bil zgrajen v bližini Finančnega parka. Turisti, ki so prispeli z Orient Expressom, so večinoma bivali v hotelu Petrograd na Vilsonovem trgu. Hotel ''Srpski Kralj'' na vogalu ulic Uzun Mirkova in Pariška je v medvojnem obdobju veljal za najboljši hotel v Beogradu. Med drugo svetovno vojno je bil uničen.&lt;ref name=&quot;perić-2018&quot;&gt;&lt;/ref&gt;

Zgodovinska območja in stavbe Beograda so med najpomembnejšimi znamenitostmi mesta. Med njimi so Skadarlija, [[Narodni muzej Srbije|Narodni muzej]] in sosednje Narodno gledališče, Zemun, Trg Nikole Pašića, [[Terazije]], Študentski trg, [[Beograjska trdnjava|trdnjava Kalemegdan]], ulica Kneza Mihailova, Parlament, [[Cerkev sv. Save, Beograd|cerkev svetega Save]] in Stari dvor. Poleg tega je na obeh straneh reke veliko parkov, spomenikov, muzejev, kavarn, restavracij in trgovin. Spomenik Avali na vrhu hriba in Avalski stolp ponujata razgled na mesto. Po podatkih ''časopisa The Guardian'' je Dorćol eno od desetih najbolj »kul« predmestij v Evropi.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://www.theguardian.com/travel/2020/feb/08/10-of-the-coolest-neighbourhoods-in-europe-paris-berlin-rome |title=10 of the coolest neighbourhoods in Europe |work=The Guardian |date=8 February 2020 |access-date=14 July 2021 |archive-date=26 July 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210726225115/https://www.theguardian.com/travel/2020/feb/08/10-of-the-coolest-neighbourhoods-in-europe-paris-berlin-rome |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Elitna soseska [[Dedinje]] se nahaja v bližini parkov Topčider in Košutnjak. Kraljevi kompleks Dedinje, v katerem sta nekdanji kraljevi rezidenci ([[Kraljevski dvor]] in [[Beli dvor]]), je odprt za obiskovalce. Palača hrani veliko dragocenih umetnin.&lt;ref&gt;{{cite web |last=Wolfs |first=Laura |url=http://old.balkaninsight.com/en/main/life_and_style/28895/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20110707205638/http://old.balkaninsight.com/en/main/life_and_style/28895/ |url-status=dead |archive-date=7 July 2011 |title=A Palacial Tour |publisher=[[Balkan Insight]] |date=21 June 2010 |access-date=18 September 2011}}&lt;/ref&gt; V bližini je mavzolej [[Josip Broz - Tito|Josipa Broza Tita]], imenovan ''[[Hiša cvetja|Hiša rož]]'', ki dokumentira življenje nekdanjega jugoslovanskega predsednika.&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Linkmedia |title=Muzej Jugoslavije {{!}} Muzeji i galerije {{!}} Šta videti |url=https://www.tob.rs/sr/sta-videti/muzeji-i-galerije/muzej-jugoslavije |access-date=2025-02-01 |website=Tourist Organization of Belgrade |language=sr |archive-date=15 March 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250315052526/https://www.tob.rs/sr/sta-videti/muzeji-i-galerije/muzej-jugoslavije |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

[[Ada Ciganlija]] je nekdanji otok na [[Sava|reki Savi]] in največji športno-rekreacijski kompleks v Beogradu. Danes je z desnim bregom Save povezana z dvema nasipoma, ki ustvarjata umetno jezero. Je najbolj priljubljena destinacija Beograjčanov v vročih poletjih. Ima 7 km dolgih plaž in športnih objektov za različne športe, vključno z golfom, [[Nogomet|nogometom]], košarko, odbojko, ragbijem, baseballom in tenisom.&lt;ref name=&quot;tourist organization of belgrade&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.tob.rs/what-to-see/attractions/ada-ciganlija |title=Ada Ciganlija |publisher=Tourist Organization of Belgrade |access-date=15 September 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141227063451/http://www.tob.rs/what-to-see/attractions/ada-ciganlija |archive-date=27 December 2014 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Poleti se dnevno kopa med 200.000 in 300.000 ljudi.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Ada: Too Early for Swimming |publisher=Livinginbelgrade.com |url=http://livinginbelgrade.com/news.php?idNews=224 |archive-date=8 August 2012 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120808153418/http://livinginbelgrade.com/news.php?idNews=224}}&lt;/ref&gt;

Beograd je znan tudi po turističnih dejavnostih, ki vključujejo ekstremne športe, kot so [[Skok z elastiko|bungee jumping]], [[smučanje na vodi]] in [[paintball]].&lt;ref name=&quot;tourist organization of belgrade&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;sport activities in belgrade&quot;&gt;{{cite web |title=Sport Activities in Belgrade |url=http://livinginbelgrade.com/activities.php |archive-url=https://web.archive.org/web/20130115140556/http://livinginbelgrade.com/activities.php |archive-date=15 January 2013}}&lt;/ref&gt; Na otoku je veliko poti, kjer se je mogoče voziti s kolesom, se sprehajati ali teči.&lt;ref name=&quot;tourist organization of belgrade&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;sport activities in belgrade&quot;/&gt; Poleg Ade ima Beograd skupno 16 otokov&lt;ref&gt;{{cite web |last=Nikolov |first=Ana |title=Beograd – grad na rekama |website=Institut za Arhitekturu i Urbanizam Srbije |date=29 July 2005 |url=http://www.ekapija.com/website/sr/page/17516 |access-date=5 June 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070628210222/http://www.ekapija.com/website/sr/page/17516 |archive-date=28 June 2007 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt; na rekah, mnogi so še vedno neizkoriščeni. Med njimi Veliki vojni otok ob sotočju Save izstopa kot oaza neokrnjene divjine (zlasti ptic).&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://arhiva.kurir-info.rs/Arhiva/2006/maj/23/B-01-23052006.shtml |title=Zbogom, oazo! |work=[[Kurir]] |date=23 May 2006 |access-date=5 June 2007 |language=sr |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20101020233543/http://arhiva.kurir-info.rs/Arhiva/2006/maj/23/B-01-23052006.shtml |archive-date=20 October 2010}}&lt;/ref&gt; Ta območja, skupaj z bližnjim Malim vojnim otokom, mestna vlada varuje kot [[naravni rezervat]].&lt;ref&gt;{{cite web |author=Beoinfo |title=Prirodno dobro &quot;Veliko ratno ostrvo&quot; stavljeno pod zaštitu Skupštine grada |url=http://www.ekoforum.org/index/vest.asp?vID=181 |publisher=Ekoforum |date=4 August 2005 |access-date=5 June 2007 |language=sr |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110726020707/http://www.ekoforum.org/index/vest.asp?vID=181 |archive-date=26 July 2011}}&lt;/ref&gt; V urbanem območju Beograda je 37 zaščitenih naravnih virov, med katerimi je osem območij geološke dediščine, npr. profil Straževica, Mašin Majdan-Topčider, profil pri [[Beograjska trdnjava|trdnjavi Kalemegdan]], zapuščeni kamnolom v [[Barajevo|Barajevu]], dolina Karagače, arteški vodnjak v [[Ovča|Ovči]], [[Puhlica|puhličasti]] profil Kapela in jezero v Sremčici. Drugih 29 točk so območja biotske raznovrstnosti.&lt;ref&gt;{{Cite journal |last1=Petrović |first1=Marko |last2=Lukić |first2=Dobrila |last3=Radovanović |first3=Milan |last4=Vujko |first4=Aleksandra |last5=Gajić |first5=Tamara |last6=Vuković |first6=Darko |date=5 October 2017 |title=&quot;Urban geosites&quot; as an alternative geotourism destination – evidence from Belgrade |journal=Open Geosciences |volume=9 |issue=1 |pages=442–456 |doi=10.1515/geo-2017-0034 |bibcode=2017OGeo....9...34P |issn=2391-5447|doi-access=free}}&lt;/ref&gt;

Prihodki od turistov so leta 2016 znašali skoraj pol milijarde [[Evro|evrov]];&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://rs.seebiz.eu/beogradu-od-turizma-gotovo-pola-milijarde-evra/ar-50272/ |title=Beogradu od turizma gotovo pola milijarde evra |publisher=Rs.seebiz.eu |access-date=12 March 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130624014837/http://rs.seebiz.eu/beogradu-od-turizma-gotovo-pola-milijarde-evra/ar-50272/ |archive-date=24 June 2013 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt; z obiskom skoraj milijona registriranih turistov.&lt;ref name=&quot;vestionlinecom&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.vesti-online.com/Slobodno-Vreme/Putovanja/630938/Nikad-vise-turista-Beograd-najvise-vole-Turci-i-Hrvati |title=Vesti online / Slobodno Vreme / Putovanja / Nikad više turista: Beograd najviše vole Turci i Hrvati |website=vesti-online.com |access-date=3 February 2017 |archive-date=3 February 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170203064658/http://vesti-online.com/Slobodno-Vreme/Putovanja/630938/Nikad-vise-turista-Beograd-najvise-vole-Turci-i-Hrvati |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Od tega jih je leta 2019 več kot 100.000 prispelo s 742 rečnimi križarkami.&lt;ref name=&quot;vestionlinecom&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://www.blic.rs/vesti/beograd/u-beograd-je-tokom-2019-brodom-doputovalo-100000-turista-najvise-nemaca-i-amerikanaca/ljq0n92 |title=U Beograd je tokom 2019. brodom doputovalo 100.000 Turista, najviše Nemaca i Amerikanaca |work=blic.rs |date=14 January 2020 |access-date=14 July 2021 |archive-date=16 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210416083832/https://www.blic.rs/vesti/beograd/u-beograd-je-tokom-2019-brodom-doputovalo-100000-turista-najvise-nemaca-i-amerikanaca/ljq0n92 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Povprečna letna rast je med 13 % in 14 %.&lt;ref name=&quot;vestionlinecom&quot;/&gt;

Od leta 2018 so v Beogradu trije uradno določeni [[Kamp|kampi]]. Najstarejši se nahaja v [[Batajnica|Batajnici]], ob Batajniški cesti. Z imenom »Dunav« je eden najbolj obiskanih kampov v državi. Drugi se nahaja v kompleksu etno gospodinjstva »Zornićeva hiša« v vasi [[Baćevac]], tretji pa v [[Ripanj|Ripanju]], na pobočjih vzpetine Avala. Leta 2017 je bilo v kampih zabeleženih približno 15.000 nočitev.&lt;ref&gt;{{cite news |first=Ana |last=Vuković |title=Kamping turizam – neiskorišćena šansa |trans-title=Camping tourism – unused chance |newspaper=Politika |page=14 |language=sr |date=16 August 2018 |url=http://www.politika.rs/sr/clanak/409400/Kamping-turizam-neiskoriscena-sansa |access-date=18 August 2018 |archive-date=18 August 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180818080831/http://www.politika.rs/sr/clanak/409400/Kamping-turizam-neiskoriscena-sansa |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Beograd je pogosta postaja na Rečni poti, evropski [[Kolesarska povezava|kolesarski poti,]] znani kot »Donavska kolesarska pot« v Srbiji, pa tudi na Sultanovi poti, pohodniški poti na dolge razdalje med [[Dunaj|Dunajem]] in [[Carigrad|Istanbulom]].

=== Nočno življenje ===
[[Slika:Galerija_Belgrade_Predrag_Vuckovic.jpg|levo|sličica|Galerija Beograd, največja nakupovalna, zabaviščna in gastronomska destinacija v mestu, se razprostira na 300.000 kvadratnih metrih in je največje nakupovalno središče v regiji.]]
[[Slika:Belgrade_nightlife_on_riverclubs.jpg|levo|sličica|Nočno življenje v Beogradu]]
Beograd slovi po živahnem nočnem življenju; po vsem mestu je veliko [[Nočni klub|klubov]], ki so odprti do zore.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://www.decodedmagazine.com/berlin-berlin-city-sin-city-never-sleeps-better-yet-never-sleep/ |title=The city that never sleeps – Belgrade |date=5 January 2017 |publisher=DMC Balkans Travel &amp; Events |access-date=14 February 2022 |archive-date=6 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220206084058/https://www.decodedmagazine.com/berlin-berlin-city-sin-city-never-sleeps-better-yet-never-sleep/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Najbolj prepoznavna značilnost nočnega življenja v Beogradu so barže (''splavi''), razporejene vzdolž bregov Save in Donave, kjer je koncentrirana gostinska ponudba, običajno obogatena z živo glasbo.&lt;ref&gt;{{cite news |last=Prentice |first=Eve-Ann |url=http://travel.guardian.co.uk/article/2003/aug/10/observerescapesection1 |title=Why I love battereBelgrade |work=The Guardian Travel |date=10 August 2003 |access-date=19 May 2007 |location=London |archive-url=https://web.archive.org/web/20070515043701/http://travel.guardian.co.uk/article/2003/aug/10/observerescapesection1 |archive-date=15 May 2007 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |last=Sherwood |first=Seth |url=https://www.nytimes.com/2005/10/16/travel/16belgrade.html |title=Belgrade Rocks |work=The New York Times |date=16 October 2005 |access-date=19 May 2007 |archive-date=27 October 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071027090524/http://www.nytimes.com/2005/10/16/travel/16belgrade.html?ex=1287115200&amp;en=4cd8ccf41a41542c&amp;ei=5088 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |last=Gruber |first=Barbara |url=http://www.dw-world.de/dw/article/0,2144,2129528,00.html |title=Belgrade's Nightlife Floats on the Danube |publisher=[[Deutsche Welle]] |date=22 August 2006 |access-date=19 May 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070616155059/http://www.dw-world.de/dw/article/0%2C2144%2C2129528%2C00.html |archive-date=16 June 2007 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Mnogi obiskovalci ob koncu tedna – zlasti iz [[Bosna in Hercegovina|Bosne in Hercegovine]], [[Hrvaška|Hrvaške]] in [[Slovenija|Slovenije]] – imajo raje nočno življenje v Beogradu kot v svojih prestolnicah zaradi domnevno prijaznega vzdušja, številnih klubov in barov, relativno nižjih cen pijače, odsotnosti večjih jezikovnih ovir in pomanjkanja regulacije nočnega življenja.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.b92.net/info/vesti/pregled_stampe.php?yyyy=2004&amp;mm=12&amp;dd=21&amp;nav_id=158386 |title=Slovenci dolaze u jeftin provod |work=[[Glas Javnosti]] |date=21 December 2004 |language=sr |access-date=10 July 2007 |archive-date=4 November 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131104010307/http://www.b92.net/info/vesti/pregled_stampe.php?yyyy=2004&amp;mm=12&amp;dd=21&amp;nav_id=158386 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.b92.net/info/vesti/pregled_stampe.php?yyyy=2006&amp;mm=01&amp;dd=08&amp;nav_id=184523 |title=U Beograd na vikend-zabavu |trans-title=To Belgrade for a weekend party |first=Milena |last=Zajović |work=[[B92]] |date=6 January 2006 |language=hr |access-date=15 February 2022 |archive-date=16 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220216114337/https://www.b92.net/info/vesti/pregled_stampe.php?yyyy=2006&amp;mm=01&amp;dd=08&amp;nav_id=184523 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Eno najbolj znanih prizorišč za alternativno kulturno dogajanje v mestu je SKC (Študentski kulturni center), ki se nahaja tik nasproti beograjskega nebotičnika, stolpa Beograjske palače. V središču pogosto potekajo koncerti znanih domačih in tujih skupin. SKC je tudi prizorišče različnih umetniških razstav ter javnih razprav in diskusij.&lt;ref&gt;{{cite web |last=Galić |first=David |url=http://www.balkaninsight.com/en/article/studentski-kulturni-centar |title=Studentski Kulturni Centar |publisher=Balkan Insight |date=22 February 2010 |access-date=19 January 2011 |archive-date=1 November 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131101212628/http://www.balkaninsight.com/en/article/studentski-kulturni-centar |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Bolj tradicionalno srbsko nočno življenje, ki ga spremlja tradicionalna glasba, znana kot ''Starogradska'' (v grobem prevodu ''staromestna glasba''), značilna za urbana okolja severne Srbije, je najbolj izrazito v Skadarliji, stari boemski soseski mesta, kjer so se v 19. in začetku 20. stoletja zbirali beograjski pesniki in umetniki. Ob ulici Skadar (središču Skadarlije) in okoliški soseski se vrstijo nekatere najboljše in najstarejše tradicionalne restavracije v Beogradu (v srbščini imenovane kafane), ki izvirajo iz tistega obdobja.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.tob.rs/en/see.php?kat=9 |title=Skadarlija |publisher=[[Tourist Organisation of Belgrade]] |access-date=19 January 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20101220050323/http://www.tob.rs/en/see.php?kat=9 |archive-date=20 December 2010}}&lt;/ref&gt; V delu soseske stoji najstarejša beograjska pivnica, ustanovljena v prvi polovici 19. stoletja.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.seenews.com/profiles/companies/cs_bip_beogradska_industrija_piva/ |title=Beogradska Industrija Piva AD |publisher=SEE News |access-date=5 May 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090426083313/http://www.seenews.com/profiles/companies/cs_bip_beogradska_industrija_piva/ |archive-date=26 April 2009 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Ena najstarejših ''kafan'' v mestu je Znak pitanja.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=1319 |title=Znamenite građevine 3 |publisher=Urad za informiranje mesta Beograd |language=sr |access-date=10 July 2007 |archive-date=28 May 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100528075204/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=1319 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Časopis ''[[The Times]]'' je Beograd razglasil za mesto z najboljšim nočnim življenjem v Evropi.&lt;ref&gt;{{cite news |url=http://www.timesonline.co.uk/tol/travel/holiday_type/music_and_travel/article5082856.ece |title=Europe's best nightlife |work=[[The Times]] |access-date=11 April 2008 |location=London |first=Gareth |last=Scurlock |date=4 November 2008 |archive-date=11 October 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111011041429/http://www.timesonline.co.uk/tol/travel/holiday_type/music_and_travel/article5082856.ece |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; V vodniku Lonely Planet ''1000 Ultimate Experiences'' Guide iz leta 2009 se je Beograd uvrstil na prvo mesto med 10 najboljšimi mesti za zabavo na svetu.&lt;ref&gt;{{cite news |url=https://www.smh.com.au/travel/the-worlds-top-10-party-towns-20091118-im4q.html |title=The world's top 10 party towns |date=9 November 2009 |work=The Sydney Morning Herald |access-date=16 March 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100410045707/http://www.smh.com.au/travel/the-worlds-top-10-party-towns-20091118-im4q.html |archive-date=10 April 2010 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;

=== Moda in oblikovanje ===
Od leta 1996 se v mestu odvijajo polletni (jesensko-zimski in pomladno-poletni) [[Teden mode|tedni mode]].&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.belgradefashionweek.com/srpski/onama.php |title=O nama |publisher=Belgrade Fashion Week |language=sr |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111107082930/http://www.belgradefashionweek.com/srpski/onama.php |archive-date=7 November 2011}}&lt;/ref&gt; Številni srbski in tuji oblikovalci ter modne znamke imajo svoje revije na beograjskem tednu mode. Festival, ki sodeluje z londonskim tednom mode, je pomagal pri vzponu mednarodnih karier lokalnih talentov, kot sta George Styler in Ana Ljubinković. Britanska modna oblikovalka Roksanda Ilinčić, ki se je rodila v mestu, prav tako pogosto predstavlja svoje revije v Beogradu.

Poleg mode se v Beogradu vsako leto odvijata dve večji oblikovalski razstavi, ki privabljata mednarodne arhitekte in industrijske oblikovalce, kot so Karim Rashid, Daniel Libeskind, Patricia Urquiola in Konstantin Grcic. Tako festival Mikser kot Belgrade Design Week ponujata predavanja, razstave in tekmovanja. Poleg tega so mednarodni oblikovalci, kot so Sacha Lakić, Ana Kraš, Bojana Sentaler in Marek Djordjevic, doma iz Beograda.

== Mediji ==
[[Slika:Digital_Belgrade,_Tanjug,_01.jpg|sličica|[[Tanjug]], stavba nekdanje srbske državne tiskovne agencije.]]
Beograd je najpomembnejše medijsko središče v Srbiji. V mestu je glavni sedež nacionalne radiotelevizije Srbija (RTS), ki je javna radiotelevizija.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.rts.rs/page/rts/sr/javniservis/RTS+50/story/251/I+danas/27294/Medijski+javni+servis+gra%C4%91ana.html |title=Medijski javni servis građana |date=13 November 2008 |publisher=Radio Television of Serbia |language=sr |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110520041218/http://www.rts.rs/page/rts/sr/javniservis/RTS+50/story/251/I+danas/27294/Medijski+javni+servis+gra%C4%91ana.html |archive-date=20 May 2011}}&lt;/ref&gt; Najbolj priljubljena komercialna radiotelevizija je RTV Pink, srbska medijska multinacionalka, znana po svojih priljubljenih zabavnih programih. Ena najbolj priljubljenih komercialnih radiotelevizij je [[B92]], še ena medijska družba, ki ima svojo televizijsko postajo, radijsko postajo ter glasbeno in knjižno založbo, pa tudi najbolj priljubljeno spletno stran na srbskem internetu.&lt;ref&gt;{{cite magazine |last=Manasek |first=Jared |url=https://www.cjr.org/issues/2005/1/manasek-paradox.asp |archive-url=https://web.archive.org/web/20070310234840/https://www.cjr.org/issues/2005/1/manasek-paradox.asp |archive-date=10 March 2007 |title=The Paradox of Pink |magazine=[[Columbia Journalism Review]] |date=January 2005 |access-date=19 May 2007 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2006&amp;mm=09&amp;dd=01&amp;nav_category=15&amp;nav_id=210237&amp;fs=1 |title=B92 na 8.598. mestu na svetu |publisher=B92 |date=1 September 2006 |access-date=19 May 2007 |language=sr |archive-date=8 December 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151208112143/http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2006&amp;mm=09&amp;dd=01&amp;nav_category=15&amp;nav_id=210237&amp;fs=1 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Druge televizijske postaje, ki oddajajo iz Beograda, vključujejo 1Prva (prej ''Fox televizija''), Nova, N1 in druge, ki pokrivajo le širše območje Beograda, kot je Studio B.

Med visoko nakladnimi dnevnimi časopisi, ki izhajajo v Beogradu, se uvrščajoː {{Jezik|sr-latn|[[Politika]]}}, ''Blic'', ''Alo!'', ''Kurir'' in ''Danas''. Izhajata tudi športna dnevnika, ''Sportski žurnal'' in ''[[Jugoslovanski športnik leta|Sport]]'', ter gospodarski dnevnik, ''[[Privredni pregled]]''. Jeseni 2006 je bil ustanovljen nov brezplačni dnevnik ''24 sata'' . V mestu imajo sedež tudi srbske izdaje licenčnih revij, kot so ''Harper's Bazaar'', ''Elle'', ''Cosmopolitan'', ''[[National Geographic]]'', ''Men's Health'', ''Grazia'' in druge.

== Šport in rekreacija ==
[[Slika:Ada_Ciganlija_lake.jpg|desno|sličica|[[Ada Ciganlija]]]]
[[Slika:Belgrade_Arena_(SER).jpg|desno|sličica|Beogradska arena]]
V Beogradu je približno '''tisoč športnih objektov''', od katerih jih je veliko sposobnih gostiti športne dogodke na različnih ravneh.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201508 |title=Sport and Recreation |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924070847/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201508 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Rečni otok [[Ada Ciganlija]] z jezerom in plažami je eno najpomembnejših rekreacijskih območij v mestu. Z skupno 8&amp;nbsp;km plaž in raznolikih barov, kavarn, restavracij in športnih objektov Ada Ciganlija privablja številne obiskovalce, zlasti poleti.

Gozdni park Košutnjak je prepreden s številnimi tekaškimi in kolesarskimi stezami, športnimi objekti za različne športe ter notranjimi in zunanjimi bazeni. Je priljubljena destinacija, ki se nahaja le 2&amp;nbsp;km od Ade Ciganlije.
[[Slika:Fk_Red_Star_stadium.jpg|sličica|[[Stadion Rajka Mitića|Stadion Crvene zvezde]]]]
V šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je Beograd gostil številne pomembne mednarodne dogodke, kot so prvo svetovno prvenstvo v vodnih športih leta 1973, [[Evropsko prvenstvo v nogometu 1976|evropsko prvenstvo v nogometu leta 1976]] in finale evropskega pokala leta 1973, evropsko prvenstvo v atletiki leta [[Evropsko prvenstvo v atletiki 1962|1962]] in [[Evropsko dvoransko prvenstvo v atletiki|evropske dvoranske igre]] leta 1969, evropski prvenstvi v košarki leta 1961 in 1975, evropsko prvenstvo v odbojki za moške in ženske leta 1975 ter svetovno amatersko prvenstvo v boksu leta 1978.

Od začetka 2000-ih Beograd skoraj vsako leto gosti večje športne dogodke. Med njimi so [[Evropsko prvenstvo v košarki 2005|tako v Beogradu potekali EuroBasket 2005]], evropsko prvenstvo v rokometu ([[Evropsko prvenstvo v rokometu 2012|za moške]] in ženske) leta 2012, svetovno prvenstvo v rokometu za ženske leta 2013, evropsko prvenstvo v odbojki za moške leta 2005 in 2011 za ženske, evropsko prvenstvo v vaterpolu leta 2006 in 2016, Evropski mladinski olimpijski festival 2007 in [[Univerzijada|poletna univerzijada 2009.]]&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.fisu.net/site/page_1068.php |archive-url=https://web.archive.org/web/20080209234741/http://www.fisu.net/site/page_1068.php |archive-date=9 February 2008 |title=Universiade 2009 (Belgrade) |publisher=[[International University Sports Federation|FISU]] |access-date=19 May 2007 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt; V zadnjem času je Beograd leta 2017 gostil [[evropsko dvoransko prvenstvo v atletiki]] ter košarkarska turnirja Final Four Eurolige leta 2018 in 2022. V zadnjih letih so potekala tudi svetovna in celinska prvenstva v drugih športih, kot so [[tenis]], [[Dvoranski nogomet|futsal]], [[judo]], [[karate]], [[rokoborba]], [[veslanje]], [[Kikboks|kickboxing]], [[namizni tenis]] in [[šah]].

Mesto je dom dveh največjih in najuspešnejših srbskih [[Nogomet|nogometnih]] klubov, [[Crvena zvezda|Crvene zvezde Beograd]] in [[Nogometni klub Partizan|Beogradskega partizana]]. Crvena zvezda je leta 1991 osvojila [[Nogometna Liga prvakov|Ligo prvakov UEFA]] ( ''evropski pokal'' ), Beograd pa je bil leta 1966 drugouvrščeni. Glavna stadiona v Beogradu sta ''Marakana'' ( [[Stadion Rajka Mitića|stadion Crvene zvezde]] ) in stadion Partizana.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201754 |title=Sport and Recreation (Stadiums) |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924065704/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201754 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Rivalstvo med Crveno zvezdo in Beogradskim partizanom je eno najhujših v svetovnem nogometu.&lt;ref&gt;{{Cite news |date=2018-09-21 |title=Partizan v Red Star Belgrade: The derby which divides and unites a country |url=https://www.bbc.com/sport/football/45578624 |access-date=2025-10-23 |work=[[BBC Sport]] |language=en-GB |archive-date=29 April 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220429232850/https://www.bbc.com/sport/football/45578624 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Beograjska arena je s kapaciteto 19.384 gledalcev ena največjih pokritih aren v Evropi.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://starkarena.co.rs/o-%D1%88/ |title=О Штарк Арени |trans-title=About Štark Arena |publisher=Štark Arena |access-date=5 August 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190609073033/https://starkarena.co.rs/o-%d1%88/ |archive-date=9 June 2019 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Uporablja se za večje športne dogodke in velike koncerte. Maja 2008 je bila prizorišče [[Pesem Evrovizije 2008|53. tekmovanja za pesem Evrovizije]].&lt;ref&gt;{{cite web |title=Belgrade Arena Profile |url=http://www.arenabeograd.com/en/page/61/Arena+Profile |publisher=Belgrade Arena |access-date=28 May 2012 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120608082527/http://www.arenabeograd.com/en/page/61/Arena+Profile |archive-date=8 June 2012}}&lt;/ref&gt; Dvorana Aleksandra Nikolića je glavno prizorišče [[Košarka|košarkarskih]] klubov KK Beograd, evropskega prvaka leta 1992, in KK Crvena zvezda.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201758 |title=Sport and Recreation (Sport Centers and Halls) |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924061438/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201758 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.beograd2007.org/index.php?option=com_content&amp;task=view&amp;id=20&amp;Itemid=131&amp;limit=1&amp;limitstart=3&amp;lang=en |title=Venues |publisher=[[EYOF]] Belgrade 2007 |access-date=30 July 2007 |url-status=usurped |archive-url=https://web.archive.org/web/20071008062254/http://www.beograd2007.org/index.php?option=com_content&amp;task=view&amp;id=20&amp;Itemid=131&amp;limit=1&amp;limitstart=3&amp;lang=en |archive-date=8 October 2007}}&lt;/ref&gt; V zadnjih letih je Beograd dal tudi več vrhunskih teniških igralcev, kot so [[Ana Ivanović]], Jelena Janković in [[Novak Đoković]]. Ivanović in Đoković sta prva Beograjčana, ki sta osvojila naslova na turnirjih [[Grand Slam|za grand slam]] v posamezni konkurenci, in sta bila skupaj z Jeleno Janković številka 1 na lestvici ATP . Srbska reprezentanca je leta 2010 osvojila Davisov pokal, ko je v finalu v Beograjski areni premagala francosko reprezentanco.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.daviscup.com/en/news/articles/tipsarevic-sends-serbia-into-first-davis-cup-final.aspx |title=Tipsarevic sends Serbia into first Davis Cup final |date=19 September 2010 |publisher=Davis Cup |access-date=20 September 2010 |archive-date=10 June 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150610203522/http://www.daviscup.com/en/news/articles/tipsarevic-sends-serbia-into-first-davis-cup-final.aspx |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

[[Beograjski maraton]] poteka vsako leto od leta 1988. Beograd je bil kandidat za gostitelja [[Poletne olimpijske igre|poletnih olimpijskih iger]] leta 1992 in 1996.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Olimpijski muzej |url=https://olimpijskimuzej.rs/sr/zanimljivost/1055 |access-date=2024-10-04 |website=olimpijskimuzej.rs}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Atlanta 1996 |url=https://oks.org.rs/takmicenja/atlanta-1996/ |access-date=2024-10-04 |website=Olimpijski komitet Srbije |language=sr-RS}}&lt;/ref&gt;

== Izobraževanje ==
[[Slika:Captain_Miša's_Mansion_(13809297763).jpg|levo|sličica|Upravna stavba Univerze v Beogradu .]]
[[Slika:Palata_nauke_216.jpg|desno|sličica|Palača znanosti.]]
Beograd ima dve državni univerzi in več zasebnih visokošolskih zavodov. [[Univerza v Beogradu]], ustanovljena leta 1808 kot &lt;nowiki&gt;&lt;i id=&quot;mwCuI&quot;&gt;grande école&lt;/i&gt;&lt;/nowiki&gt;, je najstarejša visokošolska ustanova v Srbiji.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.ius.bg.ac.rs/eng/university_of_belgrade.htm |title=The University of Belgrade – The Seedbed of University Education |publisher=Faculty of Law of University of Belgrade |access-date=18 May 2007 |archive-date=15 March 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150315092358/http://www.ius.bg.ac.rs/eng/university_of_belgrade.htm |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;/ref&gt; Ker se je skupaj z večjim delom mesta razvila v 19. stoletju, je več univerzitetnih stavb prepoznanih kot sestavni del beograjske arhitekture in [[Kulturna dediščina|kulturne dediščine]]. Z vpisanimi skoraj 90.000 študenti je univerza ena največjih v Evropi.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.bg.ac.rs/eng/uni/en_recrektora.php |title=Word by the Rector |publisher=[[University of Belgrade]] |access-date=19 January 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20101006194902/http://www.bg.ac.rs/eng/uni/en_recrektora.php |archive-date=6 October 2010}}&lt;/ref&gt;

V mestu je tudi 195 osnovnih šol in 85 srednjih šol. Sistem osnovnih šol ima 162 rednih šol, 14 posebnih šol, 15 umetniških šol in 4 šole za odrasle, sistem srednjih šol pa 51 poklicnih šol, 21 [[Gimnazija|gimnazij]], 8 umetniških šol in 5 posebnih šol. 230.000 učencev upravlja 22.000 zaposlenih v več kot 500 stavbah, ki pokrivajo približno 11 milijonov m2.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201008 |title=Education and Science |publisher=City of Belgrade |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924053856/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201008 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

== Prevoz ==
{{multiple image
| total_width       = 350
| align             = left
| direction         = horizontal
| header            = [[Belgrade Centre Railway Station|Center Beograda]] in podzemne železniške postaje [[Vukov Spomenik railway station|Vukov spomenik]]
| image1            = Свјетлопис_жељезничке_станице_Биоград_центар4.jpg| caption1          = 
| image3            = Vukov_spomenik_Pavle_Cikova.jpg
| caption3          = 
| image2            = 
| caption2          = 
}}
V Beogradu deluje obsežen sistem javnega prevoza, ki ga sestavljajo avtobusi (118 mestnih linij in več kot 300 primestnih linij), tramvaji (12 linij), [[Trolejbus|trolejbusi]] (8 linij) in BG Voz (6 linij).&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.gsp.rs/english/statistic.htm |title=Statistics |publisher=Public Transport Company &quot;Belgrade&quot; |access-date=19 May 2007 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090510071133/http://www.gsp.rs/english/statistic.htm |archive-date=10 May 2009}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://www.busevi.com/ |title=busevi.com |website=busevi.com |access-date=17 April 2018 |archive-date=27 March 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180327184032/https://www.busevi.com/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Avtobuse, trolejbuse in tramvaje upravljata GSP Beograd in SP Lasta v sodelovanju z zasebnimi podjetji (na nekaterih avtobusnih progah). Primestno železniško omrežje BG Voz, ki ga upravlja mestna oblast v sodelovanju s Srbskimi železnicami, je del integriranega prometnega sistema in ima tri linije (Batajnica-Ovča in Ovča-Resnik ter center Beograda-Mladenovac), z napovedanimi dodatnimi.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.expatserbia.com/once-youre-here/public-transport/413-bg-voz |title=Bg Voz  |website=expatserbia.com |access-date=19 December 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130905111325/http://www.expatserbia.com/once-youre-here/public-transport/413-bg-voz |archive-date=5 September 2013 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://www.busevi.com/ |title=Glas putnika |website=Busevi.com |access-date=14 July 2021 |archive-date=31 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210531033950/https://www.busevi.com/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Od februarja 2024 lahko prek Beograd plus sistema vozovnice kupite prek SMS-a ali v fizični papirnati obliki.&lt;ref&gt;{{cite web |last=Aleksić |first=Dejan |title='Beograd plus' umesto 'Bus plusa' |trans-title=&quot;Beograd plus&quot; instead of &quot;BusPlus&quot; |language=Serbian |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/552986/Beograd-plus-umesto-Bus-plusa |access-date=2024-02-27 |website=Politika Online |archive-date=26 November 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241126003955/https://www.politika.rs/sr/clanak/552986/Beograd-plus-umesto-Bus-plusa |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Dnevne povezave povezujejo prestolnico z drugimi mesti v Srbiji in številnimi drugimi evropskimi destinacijami prek mestne avtobusne postaje. Od januarja 2025 je ves javni prevoz v Beogradu brezplačen. &lt;ref&gt;{{Cite web |last=Lj.G |date=2025-01-01 |title=Besplatan javni prevoz u Beogradu: Poslodavci i dalje imaju obavezu da isplaćuju naknadu za prevoz zaposlenima |url=https://www.euronews.rs/srbija/drustvo/151660/besplatan-javni-prevoz-u-beogradu-poslodavci-i-dalje-imaju-obavezu-da-isplacuju-naknadu-za-prevoz-zaposlenima/vest |access-date=2025-01-02 |website=Euronews.rs |language=sr |archive-date=2 January 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250102121430/https://www.euronews.rs/srbija/drustvo/151660/besplatan-javni-prevoz-u-beogradu-poslodavci-i-dalje-imaju-obavezu-da-isplacuju-naknadu-za-prevoz-zaposlenima/vest |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

[[Beovoz]] je bilo [[Regionalna železnica|primestno/primestno železniško]] omrežje, ki je zagotavljalo storitve [[Javni prevoz|množičnega prevoza]] v mestu, podobno kot pariški RER in torontski GO Transit . Sistem je bil namenjen predvsem povezovanju predmestij s središčem mesta. Beovoz so upravljale Srbske železnice.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.srbrail.rs/redvoznje1/Beovoz.aspx |title=Železnice Srbije – Red voznje za Beovoz i BG:VOZ |publisher=Serbian railways |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20101010040713/http://www.srbrail.rs/redvoznje1/Beovoz.aspx |archive-date=10 October 2010}}&lt;/ref&gt; Vendar je bil ta sistem leta 2013 ukinjen, predvsem zaradi uvedbe učinkovitejšega sistema BG Voz. Beograd je eno zadnjih velikih evropskih prestolnic in mest z več kot milijonom prebivalcev, ki nima metroja, podzemne železnice ali drugega sistema [[Podzemna železnica|hitrega prevoza]] . Tako je od leta 2025 beograjski metro v gradnji in bo imel dve progi. Prva proga naj bi začela obratovati do avgusta 2028.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Serbia to start Belgrade metro construction in November |url=http://seenews.com/news/serbia-to-start-belgrade-metro-construction-in-november-730158 |access-date=13 December 2021 |website=seenews.com |date=4 February 2021 |language=en |archive-date=14 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210214111902/https://seenews.com/news/serbia-to-start-belgrade-metro-construction-in-november-730158 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |last=Aleksić |first=Dejan |title=Depo za metro na Bežanijskoj kosi |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/485825/Beograd/Depo-za-metro-na-Bezanijskoj-kosi |access-date=13 December 2021 |website=Politika Online |archive-date=13 December 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211213145849/https://www.politika.rs/sr/clanak/485825/Beograd/Depo-za-metro-na-Bezanijskoj-kosi |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Nova železniška postaja Beograd Center je vozlišče za skoraj vse domače in mednarodne vlake. [[Hitra železnica]], ki povezuje Beograd z [[Novi Sad|Novim Sadom,]] je začela obratovati 19. marca 2022..&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Пуштена у саобраћај брза пруга Београд - Нови Сад |url=https://www.politika.rs/scc/clanak/502468/Pustena-u-saobracaj-brza-pruga-Beograd-Novi-Sad |access-date=2026-03-01 |website=Politika Online |archive-date=23 June 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220623190229/https://www.politika.rs/scc/clanak/502468/Pustena-u-saobracaj-brza-pruga-Beograd-Novi-Sad |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Podaljšek proti [[Subotica|Subotici]] in [[Budimpešta|Budimpešti]] je v gradnji,&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.rtv.rs/sr_lat/vojvodina/novi-sad/radovi-na-pruzi-novi-sad-subotica-prvi-brzi-voz-ce-proci-krajem-2024._1335065.html|title=Radovi na pruzi Novi Sad - Subotica, prvi brzi voz će proći krajem 2024.|first=Javna medijska ustanova JMU Radio-televizija|last=Vojvodine|website=JMU Radio-televizija Vojvodine|access-date=23 June 2022|archive-date=23 June 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220623190328/https://www.rtv.rs/sr_lat/vojvodina/novi-sad/radovi-na-pruzi-novi-sad-subotica-prvi-brzi-voz-ce-proci-krajem-2024._1335065.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt; načrtujejo pa tudi podaljšek proti jugu proti [[Niš|Nišu]] in [[Severna Makedonija|Severni Makedoniji]].&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.rtv.rs/sr_lat/ekonomija/vucic-brza-pruga-beograd-nis-gotova-2026.-godine;-domace-firme-su-nase-blago_1296336.html|title=Vučić: Brza pruga Beograd - Niš gotova 2026. godine; Domaće firme su naše blago|first=Javna medijska ustanova JMU Radio-televizija|last=Vojvodine|website=JMU Radio-televizija Vojvodine}}&lt;/ref&gt;
{{Več slik
| align = left
| direction = horizontal
| total_width = 350
| image1 = Кружни ток.jpg
| caption1 = 
| image2 = SV 410 006 - SOKO - Novi Beograd - 03.jpg
| caption2 = 
| image3 = 
| caption3 = 
| header = Promet v Beogradu - Trg Slavija ter nova železniška postaja
}}
Mesto leži ob [[Panevropska prometna mreža|panevropskih koridorjih]] X in VII.&lt;ref name=&quot;city of belgrade-2&quot;/&gt; Avtocestni sistem omogoča enostaven dostop do Novega Sada in Budimpešte na severu, Niša na jugu in [[Zagreb|Zagreba]] na zahodu. Hitra cesta je tudi proti Pančevu, gradnja nove hitre ceste proti Obrenovcu (Črna gora) pa je predvidena za marec 2017. Obvoznica Beograda povezuje avtocesti E70 in E75 in je v gradnji.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.bankwatch.org/project.shtml?w=147584&amp;amp;s=1961998 |title=Belgrade Bypass, Serbia |publisher=CEE Bankwatch network |access-date=19 May 2007 |archive-url=https://archive.today/20071011035406/http://bankwatch.org/project.shtml?w=147584&amp;s=1961998 |archive-date=11 October 2007 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Beograd, ki leži na sotočju dveh glavnih rek, Donave in Save, ima 11 mostov, med katerimi so najpomembnejši [[Brankov most]], [[most Gazela]], [[Most na Adi|most Ada]] in [[Pupinov most]], od katerih prva dva povezujeta jedro mesta z Novim Beogradom. Poleg tega je skoraj dokončan »notranji magistralni polobroči«, ki vključuje nov most Ada čez reko Savo (odprt leta 2012)&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Beograđani otvorili Most na Adi |url=https://www.beograd.rs/lat/beogradjani-otvorili-most-na-adi/ |access-date=2025-02-02 |website=Grad Beograd - Zvanična internet prezentacija {{!}} Beograđani otvorili Most na Adi |language=sr-rs |archive-date=19 March 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250319212511/https://www.beograd.rs/lat/beogradjani-otvorili-most-na-adi/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; in nov Pupinov most (odprt leta 2014)&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Otvoren Pupinov most |url=https://www.rts.rs/lat/vesti/Ekonomija/1776910/Otvoren+Pupinov+most.html |access-date=2025-02-03 |website=РТС |language=sr}}&lt;/ref&gt; čez Donavo, kar olajša vožnjo znotraj mesta in razbremeni promet z mostu Gazela in Brankovega mostu.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.ebrd.com/projects/eias/34913s.pdf |title=1. faza prve deonice Unutrašnjeg magistralnog poluprstena |publisher=Belgrade Direction for Building and Real Estate Land/EBRD |date=1 July 2005 |access-date=15 September 2007 |language=sr |archive-url=https://web.archive.org/web/20070809064808/http://www.ebrd.com/projects/eias/34913s.pdf |archive-date=9 August 2007 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

[[Slika:Belgrade_Nikola_Tesla_Airport_1.jpg|desno|sličica|[[Letališče Nikola Tesla Beograd]]]]
Pristanišče Beograd leži na Donavi in mestu omogoča sprejem blaga po reki.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.lukabeograd.com/ONama/Istorijat.html |title=Luka Beograd AS – Istorijat |trans-title=History of the Port of Belgrade |publisher=Port of Belgrade |access-date=11 October 2010 |language=sr |archive-date=15 May 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150515165227/http://www.lukabeograd.com/ONama/Istorijat.html |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Mesto ima tudi [[letališče Nikola Tesla Beograd]], 12 km zahodno od mestnega središča, v bližini Surčina. Na vrhuncu leta 1986 je skozi letališče potovalo skoraj 3&amp;nbsp;milijone potnikov, vendar se je to število v devetdesetih letih prejšnjega stoletja le nekoliko zmanjšalo.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://jeftineaviokarte.rs/|title=Jeftine Avio Karte&amp;#124;Avionske Karte na 6 rata čekovi|first=Jeftine avio karte-|last=www.jeftineaviokarte.rs|website=Jeftine avio karte - Pronadjite najjeftinije avio karte|access-date=20 July 2025|archive-date=5 August 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20250805005756/https://jeftineaviokarte.rs/|url-status=live}}&lt;/ref&gt; Po ponovni rasti leta 2000 je število potnikov doseglo približno 2&amp;nbsp;milijona v letih 2004 in 2005,&lt;ref&gt;{{Cite web |last=www.jeftineaviokarte.rs |first=JeftineAvioKarte rs- |title=⭐Avio Karte Beograd - Tivat: Avion do 6 rata čekovima |url=https://www.jeftineaviokarte.rs/aviokarta/avio-karte-beograd-tivat |access-date=2026-03-01 |website=JeftineAvioKarte.rs - Pronadjite najjeftinije avio karte |language=sr-latin |archive-date=14 December 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20251214083542/https://www.jeftineaviokarte.rs/aviokarta/avio-karte-beograd-tivat |url-status=live }}&lt;/ref&gt; več kot 2,6&amp;nbsp;milijona potnikov leta 2008&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.airport-belgrade.rs/code/navigate.php?Id=63 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190206130723/http://www.airport-belgrade.rs/code/navigate.php?Id=63 |url-status=dead |archive-date=6 February 2019 |title=www.beg.aero &amp;#124; Nikola Tesla Belgrade Airport &amp;#124; News |publisher=Airport-belgrade.rs |access-date=7 July 2009}}&lt;/ref&gt;, ko je število potnikov doseglo več kot 3&amp;nbsp;milijone potnikov.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.beg.aero/media/news.63.html?newsId=879 |title=Aerodrom Nikola Tesla &amp;#124; News |publisher=Beg.aero |access-date=12 March 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130512234016/http://www.beg.aero/media/news.63.html?newsId=879 |archive-date=12 May 2013 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Rekord z več kot 4&amp;nbsp;milijoni potnikov je bil presežen leta 2014, ko je letališče Nikola Tesla Beograd postalo drugo najhitreje rastoče večje letališče v Evropi.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.beg.aero/en/vest/8971/belgrade-nikola-tesla-airport-among-fastest-growing-in-europe |title=Belgrade Nikola Tesla Airport among fastest growing in Europe |access-date=6 August 2016 |date=13 August 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160306131755/http://beg.aero/en/vest/8971/belgrade-nikola-tesla-airport-among-fastest-growing-in-europe |archive-date=6 March 2016 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Število potnikov je še naprej vztrajno naraščalo in rekordnih več kot 6 milijonov potnikov je bilo doseženih leta 2019.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://www.exyuaviation.com/2020/01/belgrade-airport-readies-for.html |title=Belgrade Airport readies for transformation after record year |date=18 January 2020 |publisher=Ex Yu Aviation |access-date=18 January 2020 |archive-date=26 February 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200226193608/https://www.exyuaviation.com/2020/01/belgrade-airport-readies-for.html |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

== Mednarodni odnosi ==

=== Pobratena mesta ===
[[Slika:Chevalier_légion_d'honneur_2.png|desno|sličica|297x297_pik|Zaradi junaške moči branilcev je francoski maršal [[Louis-Félix-Marie-François Franchet d'Esperey|Louis Franchet d'Espèrey]] Beograd leta 1920 odlikoval z redom častne legije.]]
Seznam pobratenih mest Beograda:&lt;ref name=&quot;city of belgrad&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=1225698 |title=International Cooperation |publisher=City of Belgrad |access-date=23 March 2021 |archive-date=28 August 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120828072526/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=1225698 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;

* {{Ikona zastave|UK}} [[Coventry]], Združeno kraljestvo, od1957&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.coventrytelegraph.net/news/local-news/what-point-coventrys-twin-towns-3038605 |title=Coventry's twin towns |access-date=6 August 2013 |last=Griffin |first=Mary |date=2 August 2011 |work=Coventry Telegraph |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130806032050/http://www.coventrytelegraph.net/news/local-news/what-point-coventrys-twin-towns-3038605 |archive-date=6 August 2013}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.coventry.gov.uk/directory/25/twin_towns_and_cities |title=Coventry – Twin towns and cities |access-date=6 August 2013 |work=Coventry City Council. |archive-url=https://web.archive.org/web/20130412062545/http://www.coventry.gov.uk/directory/25/twin_towns_and_cities |archive-date=12 April 2013 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
* {{Ikona zastave|USA}} [[Chicago]], ZDA, od 2005
* {{Ikona zastave|SVN}} [[Ljubljana]], Slovenija, od 2010&lt;ref&gt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/pobratena-mesta-zdruzenja/ |title=Medmestno in mednarodno sodelovanje |access-date=27 July 2013 |work=Mestna občina Ljubljana (Ljubljana City) |language=sl |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130626075304/http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/pobratena-mesta-zdruzenja/ |archive-date=26 June 2013}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=1422497 |title=Gradonačelnici Beograda i Ljubljane potpisali sporazum o bratimljenju dva glavna grada |publisher=Beograd.rs |access-date=15 May 2013 |archive-date=13 July 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150713130306/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=1422497 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;
* {{Ikona zastave|MKD}} [[Skopje]], Severna Makedonija, od 2012&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://sitel.com.mk/dnevnik/makedonija/skopje-i-belgrad-se-zbratimija |title=Сител Телевизија |language=mk |access-date=31 July 2019 |archive-date=31 July 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190731011703/https://sitel.com.mk/dnevnik/makedonija/skopje-i-belgrad-se-zbratimija |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.skopje.gov.mk/EN/DesktopDefault.aspx?tabindex=0&amp;tabid=69 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131024131101/http://www.skopje.gov.mk/EN/DesktopDefault.aspx?tabindex=0&amp;tabid=69 |url-status=dead |archive-date=24 October 2013 |title=Official portal of City of Skopje – Skopje Sister cities |date=24 October 2013 |access-date=31 July 2019}}&lt;/ref&gt;
* {{Ikona zastave|BRA}} [[Caruaru]], Brazilija, od 2010
* {{Ikona zastave|CHN}} [[Šanghaj]], Kitajska, od 2018&lt;ref&gt;{{cite news |title=Potpisan sporazum o bratimljenju Beorgada i Šangaja |url=https://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2018&amp;mm=05&amp;dd=21&amp;nav_category=11&amp;nav_id=1395187 |access-date=21 May 2018 |work=b92.net |agency=Tanjug |date=21 May 2018 |language=sr |archive-date=22 May 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180522054135/https://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2018&amp;mm=05&amp;dd=21&amp;nav_category=11&amp;nav_id=1395187 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;
* {{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Banjaluka|Banja Luka]], Bosna in Hercegovina, od 2020&lt;ref&gt;{{cite web |last=В |first=А. |title=Београд се побратимио са Бањалуком |url=http://www.politika.rs/scc/clanak/465383/Beograd-se-pobratimio-sa-Banjalukom |access-date=28 October 2020 |website=Politika Online |archive-date=30 October 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201030185325/http://www.politika.rs/scc/clanak/465383/Beograd-se-pobratimio-sa-Banjalukom |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
* {{Ikona zastave|CHN}} [[Šjamen]], Kitajska, od 2025&lt;ref&gt;{{Cite web |title=У Кини потписан споразум о братимљењу Београда и Сјанмена |url=https://www.politika.rs/scc/clanak/696515/u-kini-potpisan-sporazum-o-bratimljenju-beograda-i-sjanmena |access-date=2025-09-09 |website=Politika Online |archive-date=8 September 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250908120958/https://www.politika.rs/scc/clanak/696515/u-kini-potpisan-sporazum-o-bratimljenju-beograda-i-sjanmena |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

=== Partnerska mesta ===
Druga prijateljstva in sodelovanja, protokoli, memorandumi:&lt;ref name=&quot;city of belgrad&quot;/&gt;
{{Div col}}
*{{flagicon|BIH}} [[Sarajevo]], Bosna in Hercegovina, od 2018, Memorandum of Understanding on Cooperation
*{{flagicon|MAR}} [[Rabat]], Maroko, od 2017, Partnership and Cooperation Agreement
*{{flagicon|KOR}} [[Seul]], South Korea, od 2017, Memorandum of Understanding on Friendly Exchanges and Cooperation
*{{flagicon|KAZ}} [[Astana]], Kazakhstan, od 2016, Agreement on Cooperation&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://akipress.com/news:585174/ |title=Kazakhstan, Serbia agree to cooperate on air communication |publisher=AKIpress |access-date=16 November 2016 |archive-date=16 November 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161116103821/http://akipress.com/news:585174/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
*{{flagicon|IRI}} [[Tehran]], Iran, od 2016, Agreement on Cooperation&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://en.tehran.ir/default.aspx?tabid=77&amp;ArticleId=7432 |title=Tehran, Belgrade sign agreement to boost ties |publisher=Tehran Municipality |access-date=6 October 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171002171347/http://en.tehran.ir/default.aspx?tabid=77&amp;ArticleId=7432 |archive-date=2 October 2017 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
*{{flagicon|GRE}} [[Corfu]], Grčija, od 2010, Protocol on Cooperation
*{{flagicon|PRC}} [[Shenzhen]], China, od 2009, Agreement on Cooperation&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2009&amp;mm=07&amp;dd=11&amp;nav_category=12&amp;nav_id=370774 |title=Saradnja Beograda i Šendžena |publisher=B92 |access-date=11 July 2009 |archive-date=29 September 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130929043909/http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2009&amp;mm=07&amp;dd=11&amp;nav_category=12&amp;nav_id=370774 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
*{{flagicon|CRO}} [[Zagreb]], Hrvaška, od 2003, Letter of Intent
*{{flagicon|UKR}} [[Kijev]], Ukrajina, od 2002, Agreement on Cooperation
*{{flagicon|ALG}} [[Algiers]], Alžirija, od 1991 declaration of mutual interests
*{{flagicon|ISR}} [[Tel Aviv]], Izrael, od 1990, Agreement on Cooperation
*{{flagicon|ROM}} [[Bucharest]], Romunija, od 1999, Agreement on Cooperation
*{{flagicon|PRC}} [[Beijing]], Kitajska, od 1980, Agreement on Cooperation&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.ebeijing.gov.cn/Sister_Cities/Sister_City/ |title=Sister Cities |publisher=Beijing Municipal Government |access-date=23 September 2008 |archive-date=16 February 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100216015454/http://www.ebeijing.gov.cn/Sister_Cities/Sister_City/ |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
*{{flagicon|ITA}} [[Rim]], Italija, od 1971, Agreement on Friendship and Cooperation
*{{flagicon|GRE}} [[Atene]], Grčija, od 1966, Agreement on Friendship and Cooperation
{{Colend}}

Nekatere mestne občine so pobratene tudi z majhnimi mesti ali okrožji drugih velikih mest (glej posamične članke).

Mesto Beograd je prejemnik različnih domačih in mednarodnih odlikovanj, vključno s francoskim [[Red legije časti|redom časti Légion d'honneur]] (razglašen 21. decembra 1920; Beograd je eno od štirih mest zunaj Francije, poleg [[Liège|Liègea]], [[Luxembourg|Luksemburga]] in [[Volgograd|Volgograda]], ki je prejelo to odlikovanje), češkoslovaškim vojnim križcem (podeljen 8. oktobra 1925), jugoslovanskim redom Karadžordževe zvezde (podeljen 18. maja 1939) in jugoslovanskim [[Red narodnega heroja|redom ljudskega heroja]] (razglašen 20. oktobra 1974, ob 30. obletnici strmoglavljenja [[Tretji rajh|nacistične nemške]] okupacije med drugo svetovno vojno).&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201227 |title=Received Decorations |access-date=16 May 2007 |publisher=Beograd.rs |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924072048/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201227 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Vsa ta odlikovanja je mesto prejelo za vojna prizadevanja med prvo in drugo svetovno vojno.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.rtvpink.com/vesti/vest.php?id=26907 |title=Beograd – grad heroj |date=6 November 2009 |access-date=15 November 2009 |publisher=RTV Pink |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110715211706/http://www.rtvpink.com/vesti/vest.php?id=26907 |archive-date=15 July 2011}}&lt;/ref&gt; Leta 2006 je revija ''Foreign Direct Investment'', ki jo je izdal ''Financial Times'', Beogradu podelila naziv ''Mesto prihodnosti južne Evrope''.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.fdimagazine.com/news/fullstory.php/aid/1543 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070927004828/http://www.fdimagazine.com/news/fullstory.php/aid/1543 |archive-date=27 September 2007 |title=European Cities of the Future 2006/07 |access-date=10 July 2007 |work=fDi magazine |date=6 February 2006 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |last=Miloradović |first=Aleksandar |url=http://www.seeurope.net/files2/pdf/rgn0906/13_Belgrade_CityOfTheFutureInSEE.pdf |title=Belgrade – City of the Future in Southern Europe |date=1 September 2006 |access-date=10 July 2007 |work=TheRegion |archive-url=https://web.archive.org/web/20070808143913/http://www.seeurope.net/files2/pdf/rgn0906/13_Belgrade_CityOfTheFutureInSEE.pdf |archive-date=8 August 2007 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Glej tudi ==

* [[Seznam ljudi iz Beograda]]
* [[Seznam mest in krajev ob reki Donavi]]
* [[Seznam metropolitanskih območij v Evropi]]

== Opombe ==
{{Seznam opomb}}{{Notefoot}}

== Sklici ==
{{Sklici}}

== Viri ==
{{Refbegin}}
* {{cite book|last=Calic|first=Marie-Janine|title=A History of Yugoslavia|date=2019|publisher=Purdue University|location=West Lafayette|isbn=978-1-55753-838-3}}
*{{Cite book |last=Pavić |first=Milorad |author-link=Milorad Pavić (writer) |title=A Short History of Belgrade |publisher=Dereta |year=2000 |location=Belgrade |isbn=86-7346-117-0}}
*{{Cite book |last=Tešanović |first=Jasmina |author-link=Jasmina Tešanović |title=The Diary of a Political Idiot: Normal Life in Belgrade |publisher=[[Cleis Press]] |year=2000 |isbn=1-57344-114-7 |url-access=registration |url=https://archive.org/details/diaryofpolitical00tesa_0 }}
*{{Cite book |last=Levinsohn |first=Florence Hamlish |title=Belgrade : among the Serbs |url=https://archive.org/details/belgradeamongser0000levi |publisher=Ivan R. Dee |year=1995 |location=Chicago |isbn=1-56663-061-4}}
*{{Cite book |last=Paton |first=Andrew Archibald |author-link=Andrew Archibald Paton |title=Servia, Youngest Member of the European Family: or, A Residence in Belgrade, and Travels in the Highlands and Woodlands of the Interior, during the years 1843 and 1844. |publisher=Longman, Brown, Green and Longmans |orig-year=1845 |location=London |url=http://www.gutenberg.org/files/16999/16999-h/16999-h.htm |edition=[[Project Gutenberg]] reprint |date=4 November 2005 |access-date=22 July 2009 |archive-date=26 October 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131026083605/http://www.gutenberg.org/files/16999/16999-h/16999-h.htm |url-status=live }}
*{{cite book |last=Norris |first=David A |title=Belgrade A Cultural History |publisher=Oxford University Press |isbn=9780199888498 |year=2008}}
{{Refend}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki|Belgrade|Beograd}}
* {{Uradno spletno mesto}}
* [https://www.tob.rs/sr Turistične strani mesta Beograd]

{{Normativna kontrola}}
{{zvezdica}}

[[Kategorija:Beograd| ]]
[[Kategorija:Naselja ob Savi]]
[[Kategorija:Nosilci legije časti]]
[[Kategorija:Naselja ob Donavi]]
[[Kategorija:Upravni okraji Srbije]]
[[Kategorija:Glavna mesta Evrope]]</text>
      <sha1>ifo3bt2xdg7lmhg0af51sdfc7ydi5o5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Papež</title>
    <ns>0</ns>
    <id>8477</id>
    <revision>
      <id>6688135</id>
      <parentid>6661708</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T12:58:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <origin>6688135</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="15397" sha1="4x55vnjvcoh32jka9x2lkfz68x7i6r4" xml:space="preserve">{{drugipomeni2|Papež}}
{{Krščanstvo}}

{{Infopolje Verski vodja
| type = 
| honorific-prefix = 
| name            = Leon XIV.
| honorific-suffix = 
| title           = papež
| native_name     = 
| image           = Pope Leo XIV 3 (cropped).png|thumb|right|250px]]
| caption         = [[Papež Leon XIV.|Leon XIV.]] (trenutni papež)]]
}}
'''Papež''' ([[Latinščina|latinsko]] in {{Jezik-it|papa}}, {{Jezik-gr|πάππας}} ''pappas'' – ''oče'') je škof [[Škofija Rim|Škofije Rim]], [[metropolit]] in vrhovni duhovni vodja vseh [[katolištvo|katoliških]] [[Cerkev (organizacija)|Cerkva]], tako [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliške]] kot [[Katoliške cerkve vzhodnega obreda|vzhodnih katoliških Cerkva]]. 

Poleg te duhovne vloge je papež tudi absolutni [[monarh]] neodvisne in samostojne države [[Vatikan]], ki je [[enklava]] znotraj italijanskega glavnega mesta [[Rim]]. Pred letom 1870 je papeževa posvetna oblast obsegala velik del osrednje [[Italija|Italije]], kar je bilo znano pod imenom [[Papeška država]]. Trenutni papež je Američan [[Papež Leon XIV.|Leon XIV.]]

== Uradni naslovi ==

* [[Škofija Rim|rimski škof]]
* vikar [[Jezus Kristus|Jezusa Kristusa]]
* naslednik [[Sveti Peter|prvaka apostolov]]
* summus pontifex (vrhovni poglavar Cerkve)
* pontifex maximus&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.vaticanum.com/en/pontifical-yearbook-2024 |title=Annuario pontificio 2024 |accessdate=16. oktober 2024 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt;, naslov so papeži začeli uporabljati po propadu [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Pontifex Maximus|url=https://www.oxfordreference.com/display/10.1093/acref/9780198662778.001.0001/acref-9780198662778-e-3782;jsessionid=9C54178EBF71C90BDF4245DA8B273689|publisher=Oxford University Press|date=2018-03-22|isbn=978-0-19-866277-8|doi=10.1093/acref/9780198662778.001.0001/acref-9780198662778-e-3782;jsessionid=9c54178ebf71c90bdf4245da8b273689|language=en|first=Oliver|last=Nicholson|first2=David|last2=Gwynn}}&lt;/ref&gt;
* Patriarh zahoda ([[papež Benedikt XVI.]] tega naslova ni uporabljal, [[papež Frančišek]] pa ga je vrnil v uporabo)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/papez-znova-patriarh-zahoda |title=Papež znova Patriarh zahoda |accessdate=10. oktober 2024 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt;
* [[primas]] Italije
* škof in metropolit Metropolije Rim
* suveren vatikanske mestne države (od 1929)
* servus servorum Dei (služabnik Božjih služabnikov)

== Sedanji in nekdanji simboli papežev ==
[[Slika:Insigne Leonis XIV.svg|levo|sličica|204x204_pik|Grb papeža Leona XIV. z geslom]]
[[Slika:Coat of arms Holy See.svg|150px|thumb|levo|Grb Svetega sedeža]]
Enako kot škofje in drugi visoki cerkveni dostojanstveniki, ima tudi vsak papež svoj [[grb|osebni grb z geslom]].

'''Ključa nebeškega kraljestva''', simbol zanje sta dve prekrižana ključa, zlati in srebrni, med sabo povezana z rdečo ali zlato vrvico, se pojavljata tako na papeževem osebnem grbu, na grbu Svetega sedeža in na vatikanski zastavi. Ponazarjata obljubo, ki jo je Kristus dal apostolu Petru, zapisano v [[Evangelij po Mateju|Evangeliju po Mateju]]: ({{Bibl|Mt 16,19}}) »Dal ti bom ključe nebeškega kraljestva; in kar koli boš zavezal na zemlji, bo zavezano v nebesih; in kar koli boš razvezal na zemlji, bo razvezano v nebesih.« Simbolizirata tudi simbolno moč in pristojnost delovanja papeške oblasti, tako v posvetnih kot verskih zadevah.

[[Slika:Pio Nono Tiara.JPG|thumb|levo|150px|Tiara [[papež Pij IX.|papeža Pija IX.]]]]

[[Tiara|Papeška tiara]] (Triregnum) je stilizirana [[Mitra (škofovska kapa)|škofovska kapa]] oz. mitra, okronana s tremi kronami. Poslednji trije papeži so kronanje s tiaro zavrnili in so na svečani inavguraciji nosili mitro. [[Papež Pavel VI.]] je po kronanju njemu namenjeno tiaro dal prodati,&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://aleteia.org/2018/08/19/the-day-the-pope-who-gave-up-his-papal-tiara-to-feed-the-poor |title=Papež Pavel VI. se je odpovedal tiari in jo dal prodati |accessdate=20. oktober 2024|date= |work= }}&lt;/ref&gt; s 
tem denarjem pa dal zgraditi naselje za brezdomce v predmestju Rima. Papež Pavel VI. je bil znan po svoji skromnosti in zavzetosti za socialno pravičnost, kar se je odražalo tudi v njegovih dejanjih.

[[Škofovski prstan|Papeški prstan]] (ribiški prstan), (lat. anulus piscatoris), je zlati prstan, na njem je vrezana podoba sv. Petra, kako meče mrežo s čolna in ime papeža, kateremu pripada. Prstan se prvič omenja leta 1265, v pismu [[Papež Klemen IV.|papeža Klemena IV.]] njegovemu nečaku, v katerem je bilo zapisano, da papež overja dokumente z okoli vratu obešenim papeškim pečatom, osebna pisma pa pečati z ribiškim prstanom. Prstan na roko novoizvoljenega papeža namesti [[kamerleng]] (dekan kardinalskega zbora). Ta prstan je simbol papeške avtoritete in se ob papeževi smrti ali odstopu tradicionalno uniči, da se prepreči njegova zloraba. Postopek uničenja vključuje zarezanje prstana z nožem ali drugim ostrim predmetom. To dejanje označuje tudi konec pontifikata.
{{glavni|Škofovski prstan}}

Za razliko od kardinalov, nadškofov in škofov papež nima običajne [[Škofovska palica|škofovske palice]], temveč uporablja palico iz 13. stoletja, ki ima na vrhu [[razpelo]].

[[Palij]] se novoizvoljenemu papežu nadene ob inavguraciji. Na papeškem paliju je največkrat izvezenih šest črnih križev, ki predstavljajo težo in odgovornost sprejetega poslanstva.
{{glavni|Palij}}
[[Slika:Troost3.jpg|150 px|thumb|levo|Umbraculum v eni od bazilik]]

'''Umbracullum''' ali '''Umbraculum''', znan tudi kot ''ombrellino'' ali ''papalino'', je majhen dežnik ali [[baldahin]], ki se uporablja v katoliški cerkvi. Tradicionalno je bil del papeških insignij in se je uporabljal za zaščito papeža pred soncem ali dežjem med procesijami. ''Umbraculum'' je pogosto narejen iz svile in je okrašen z zlatimi in rdečimi polji, ki simbolizirajo papeško avtoriteto. Danes se ''umbraculum'' uporablja predvsem kot simboličen predmet in je prisoten v nekaterih cerkvenih obredih ter v nekaterih t.i. velikih [[Bazilika|bazilikah]], kjer označuje, da je cerkev pod neposredno jurisdikcijo [[Sveti sedež|Svetega sedeža]]. V času [[Sedisvakanca|sedisvakance]] papeža se uporablja papeški grb z ''umbraculumom'' na zgornjem delu.
[[Slika:Pope Francis Apostolic Journey to Mexico - 24682179139.jpg|250px|thumb|desno|Papamobil papeža Frančiška]]

'''Papamobil''' je posebej zasnovano vozilo, ki ga papež uporablja med javnimi nastopi. Namenjen je temu, da je papež bolj viden množicam, ko jih pozdravlja. Prvič je bil uporabljen leta 1965, ko je papež Pavel VI. uporabil predelan Lincoln Continental za pozdravljanje množic v New Yorku. Obstaja več različnih modelov papamobilov, nekateri so odprti, drugi pa imajo neprebojna stekla, kar je postalo nujno po poskusu atentata na papeža Janeza Pavla II. leta 1981 (glej: [[Mehmet Ali Ağca]]). Papamobili so zasnovani tako, da papežu omogočajo sedenje ali stoječe pozdravljanje množic, odvisno od situacije in varnostnih potreb.

== Pontifikat in Sveti sedež ==

Delovanje papeža se nedoločeno imenuje »papeštvo«, časovno določeno pa [[pontifikat]]. Njegova cerkvena oblast se imenuje Sveti sedež ({{Jezik-la|Sancta Sede}}).

{{glavni|Sveti sedež}}

[[Slika:Papal travels 1964–2026.svg|thumb|center|800px|Države, ki so jih obiskali papeži na apostolskih potovanjih v letih 1964–2026. Barve označujejo prvi papeški obisk države.]]

== Zgodovina ==
{{glavni|Seznam papežev}}

Prvi rimski škof in papež, [[Sveti Peter]], je bil eden od [[Jezus Kristus|Jezusovih]] [[apostol]]ov. V [[Novi vek|Novem veku]] je bila večina papežev po rodu Italijanov, dokler ni leta 1978 papež postal Poljak [[Papež Janez Pavel II.|Janez Pavel II.]]

Naziv »papež« je bil sprva bolj vzdevek kot uradno imenovanje in so ga do okoli leta 200 uporabljali za vsakega škofa, ki je izkazoval posebno pastoralno skrb ali sposobnost. Do okoli leta 470 so ta naziv dobivali vsi rimski škofje. Šele v času pontifikata [[Papež Gregor VII.|papeža Gregorja VII.]] je bil izdan odlok, ki je uradno določil rabo tega naziva za rimske škofe in je prepovedal uporabo za vse druge škofe.{{sfn|Matthews|2016|p=11}}

Večinoma so papeži pozitivno prispevali k dobrobiti [[človeštvo|človeštva]], vendar obstajajo izjeme. Papeži so v zgodovini, predvsem v [[Srednji vek|srednjem veku]], imeli tudi politično moč. Najvplivnejši papež vseh časov naj bil [[Papež Inocenc III.|Inocenc III.]] (1198–1216), ki je bil tako rekoč vladar [[Evropa|Evrope]]. Tedanji papeži so se namreč sklicevali na trditev, da je papež nad posvetnimi vladarji, kakor so tudi Božji zakoni nad državnimi.

=== Protipapež ===

Z nazivom '''[[protipapež]]''' v zgodovini označujemo osebo, ki si lastila pontifikat, ne da bi bila nanj kanonsko in pravilno izvoljena. Protipapež je po navadi obstajal zaradi doktrinarnega nasprotovanja Cerkvi ali pa zaradi zmede, kdo naj bi bil zakonito izvoljeni papež (glej: [[Zahodna shizma]]).

=== Posebnosti ===

Poglavarja [[Koptska pravoslavna cerkev|koptske pravoslavne cerkve]] prav tako imenujejo »papež«, navadno pa ga od rimskega razločijo s tem, da ga poimenujejo »koptski papež« ali »aleksandrijski papež«.
&lt;br&gt;

== Apostolsko nasledstvo ==

Po krščanskem izročilu in na podlagi zapisa v [[Nova zaveza|Novi zavezi]] o Petru, kot skali, na kateri bo Jezus zgradil svojo cerkev ({{Bibl|Mt 16,18}}) kristjani verujejo, da je [[Jezus Kristus|Jezus]] imenoval sv. Petra za prvega rimskega škofa, kar je postavilo temelje za nadaljnji razvoj [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkve]] in utrdilo primat papežev.

Apostolsko nasledstvo je krščansko prepričanje, da so [[škof|škofje]] nasledniki [[apostol|apostolov]], ki so jih postavili Jezusovi učenci. To nasledstvo zagotavlja kontinuiteto cerkvene oblasti in nauka od apostolov do današnjih dni. Vključuje [[Škofovsko posvečenje|posvečenje škofov]] s polaganjem rok, kar simbolizira prenos duhovne avtoritete in milosti.

Po mnenju nekaterih teologov in cerkvenih zgodovinarjev (npr. Hansa Künga) naj ne bi obstajala zadostna verodostojna zgodovinska dejstva, na podlagi katerih bi se lahko dokazalo, da so škofje v neposrednem in izključnem pomenu nasledniki apostolov. Nikakor namreč naj ne bi bila dokazana veriga »polaganja rok«, ki bi segala od apostolov skozi začetna obdobja krščanskih skupnosti vse do današnjih škofov, pa tudi ne od sv. Petra do papežev (kot rimskih škofov). Ta zapis avtorja Hansa Künga sicer nasprotuje okrožnici papeža [[Papež Frančišek|Frančiška]] Luč vere - Lumen Fide,&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.vatican.va/content/francesco/sl/encyclicals/documents/papa-francesco_20130629_enciclica-lumen-fidei.pdf |title=Okrožnica Luč vere - Lumen Fide |accessdate=1. oktober 2024 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt; v kateri je zapisano: »Gospod je podaril svoji Cerkvi dar apostolskega nasledstva, ki služi edinosti vere in njenemu neokrnjenemu predajanju naprej. Z apostolskim nasledstvom je zagotovljena nepretrganost spomina Cerkve.«&lt;br&gt;

== Papeški primat, nadoblast in nezmotljivost ==

Papeški primat, nadoblast in nezmotljivost so ključne doktrine (verske resnice) v katoliški cerkvi, ki so bile razglašene na [[Prvi vatikanski koncil|Prvem vatikanskem koncilu]] (glej: [[Pastor aeternus]]), od katerih ima vsak svoj pomen in posledice:

'''Papeški primat'''&lt;br&gt;
Ta doktrina trdi, da ima papež kot rimski škof najvišjo oblast v Cerkvi. Velja za vesoljnega pastirja in vrhovnega poglavarja s polno, vrhovno in neposredno jurisdikcijo nad celotno Cerkvijo.

'''Papeška nadoblast'''&lt;br&gt;
Ta koncept razširja idejo primata in poudarja, da papeževa avtoriteta ni le simbolična, temveč tudi praktična. To pomeni, da noben [[škof]], [[kardinal]], sinoda ali [[ekumenski koncil]] ne more preglasiti papeževih odločitev.

'''Papeška nezmotljivost'''&lt;br&gt;
Doktrina o [[Papeška nezmotljivost|papeški nezmotljivosti]], opredeljena med [[prvi vatikanski koncil|prvim vatikanskim koncilom]] leta 1870, navaja, da je papež nezmotljiv, ko razglasi dogmo ex cathedra (s sedeža sv. Petra) o zadevah vere in morale. Ta nezmotljivost naj bi bila božanska zaščita pred napakami.&lt;br&gt;

Ti nauki so bili formalizirani, da bi okrepili edinost in avtoriteto Cerkve, zlasti v času političnih in teoloških izzivov.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.vaticannews.va/sl/vatikan/news/2020-07/primat-in-nezmotljivost-papeza-150-let-od-razglasitve-dogem.html |title=Primat in nezmotljivost papeža: 150 let od razglasitev dogem |accessdate=11. oktober 2024 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==

{{sklici}}

== Viri ==

* {{navedi knjigo |author=Matthews, Rupert |year=2016 |title=Papeži: odgovori na vsa vprašanja |publisher=Cankarjeva založba|isbn=978-961-282-183-8 |cobiss= 285777408|pages=}}
* Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}}
* {{navedi knjigo |author=McBrien, Richard P. |year=2008 |title=The Church: The Evolution of Catholicism |url=https://archive.org/details/churchevolutiono0000mcbr |publisher=HarperOne |isbn= 978-0061245251 |cobiss= |pages=}}
* Küng, Hans: ''Katoliška cerkev: kratka zgodovina'' Ljubljana, Sophia, 2004, ISBN: 961-6294-56-3, {{COBISS|ID=214043648}}
*{{cite book |last=Köck |first=Heribert F. |title=Die Völkerrechtliche Stellung Des Heiligen Stuhls: Dargestellt an Seiner Beziehungen Zu Staaten Und Internationalen Organisationen |year=1975 |publisher=Duncker und Humblot |location=Berlin |isbn=978-3-428-03355-3}}
*{{cite book |last=Galbreath|first=Donald Lindsay |title=Papal Heraldry |url=https://archive.org/details/papalheraldry0000galb|year=1972 |volume= |chapter=| editor-last=Bernhardt |publisher=Heraldry Today |location= |isbn=0-900455-22-5}}
*{{cite book |last=Vitali |first=Enrico |title=Manuale breve di diritto ecclesiastico|url= |year=2010 |publisher=Giuffrè |location=Milano|isbn=88-14-15846-0}}
*{{cite book |last=Köck |first=Heribert F. |title=Max Planck Encyclopedia of Public International Law |year=1995 |volume=2 |chapter=Holy See| editor-last=Bernhardt |editor-first =Rudolf| editor2-last =Macalister-Smith| editor2-first = Peter |publisher=North-Holland |location=Amsterdam |isbn=978-0-444-86245-7|title-link=Max Planck Encyclopedia of Public International Law}}

== Glej tudi ==

* [[Seznam papežev]]
* [[Seznam papežev (grafični prikaz)]]
* [[Seznam papežev po dolžini pontifikata]]
* [[Papeško ime]]
* [[Protipapež]]
* [[Seznam protipapežev]]
* [[Kamerleng]]
* [[Konklave]] 
* [[Papeška država]]
* [[Patriarh]] 
* [[Pontifikat]] 
* [[Papeške prerokbe]]
* [[Papeški obiski v Sloveniji]]

== Zunanje povezave ==

{{Kategorija v Zbirki|Popes}}
{{Wikinavedek}}
{{Wikislovar|papež|Papež}}
* [https://www.vatican.va/holy_father/index.htm Sveti oče], Vatican.va
* [https://www.documentacatholicaomnia.eu/01_01_Magisterium_Paparum.html Papeški dokumenti v latinščini in sodobnih jezikih], Documentacatholicaomnia.eu
* [https://religion.fandom.com/wiki/Pope Religion.fandom.com]

{{Papeži}}
{{normativna kontrola}}
{{škrbina-RKC}}

[[Kategorija:Papeži| ]]
[[Kategorija:Rimokatoličani]]
[[Kategorija:Papeštvo]]
[[Kategorija:Verski poklici]]
[[Kategorija:Krščanski nazivi]]</text>
      <sha1>4x55vnjvcoh32jka9x2lkfz68x7i6r4</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688136</id>
      <parentid>6688135</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T12:58:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <origin>6688136</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="15396" sha1="9x7gzp7frts1vg819q59xq8p9x5wltg" xml:space="preserve">{{drugipomeni2|Papež}}
{{Infopolje Verski vodja
| type = 
| honorific-prefix = 
| name            = Leon XIV.
| honorific-suffix = 
| title           = papež
| native_name     = 
| image           = Pope Leo XIV 3 (cropped).png|thumb|right|250px]]
| caption         = [[Papež Leon XIV.|Leon XIV.]] (trenutni papež)]]
}}
{{Krščanstvo}}
'''Papež''' ([[Latinščina|latinsko]] in {{Jezik-it|papa}}, {{Jezik-gr|πάππας}} ''pappas'' – ''oče'') je škof [[Škofija Rim|Škofije Rim]], [[metropolit]] in vrhovni duhovni vodja vseh [[katolištvo|katoliških]] [[Cerkev (organizacija)|Cerkva]], tako [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliške]] kot [[Katoliške cerkve vzhodnega obreda|vzhodnih katoliških Cerkva]]. 

Poleg te duhovne vloge je papež tudi absolutni [[monarh]] neodvisne in samostojne države [[Vatikan]], ki je [[enklava]] znotraj italijanskega glavnega mesta [[Rim]]. Pred letom 1870 je papeževa posvetna oblast obsegala velik del osrednje [[Italija|Italije]], kar je bilo znano pod imenom [[Papeška država]]. Trenutni papež je Američan [[Papež Leon XIV.|Leon XIV.]]

== Uradni naslovi ==

* [[Škofija Rim|rimski škof]]
* vikar [[Jezus Kristus|Jezusa Kristusa]]
* naslednik [[Sveti Peter|prvaka apostolov]]
* summus pontifex (vrhovni poglavar Cerkve)
* pontifex maximus&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.vaticanum.com/en/pontifical-yearbook-2024 |title=Annuario pontificio 2024 |accessdate=16. oktober 2024 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt;, naslov so papeži začeli uporabljati po propadu [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Pontifex Maximus|url=https://www.oxfordreference.com/display/10.1093/acref/9780198662778.001.0001/acref-9780198662778-e-3782;jsessionid=9C54178EBF71C90BDF4245DA8B273689|publisher=Oxford University Press|date=2018-03-22|isbn=978-0-19-866277-8|doi=10.1093/acref/9780198662778.001.0001/acref-9780198662778-e-3782;jsessionid=9c54178ebf71c90bdf4245da8b273689|language=en|first=Oliver|last=Nicholson|first2=David|last2=Gwynn}}&lt;/ref&gt;
* Patriarh zahoda ([[papež Benedikt XVI.]] tega naslova ni uporabljal, [[papež Frančišek]] pa ga je vrnil v uporabo)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/papez-znova-patriarh-zahoda |title=Papež znova Patriarh zahoda |accessdate=10. oktober 2024 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt;
* [[primas]] Italije
* škof in metropolit Metropolije Rim
* suveren vatikanske mestne države (od 1929)
* servus servorum Dei (služabnik Božjih služabnikov)

== Sedanji in nekdanji simboli papežev ==
[[Slika:Insigne Leonis XIV.svg|levo|sličica|204x204_pik|Grb papeža Leona XIV. z geslom]]
[[Slika:Coat of arms Holy See.svg|150px|thumb|levo|Grb Svetega sedeža]]
Enako kot škofje in drugi visoki cerkveni dostojanstveniki, ima tudi vsak papež svoj [[grb|osebni grb z geslom]].

'''Ključa nebeškega kraljestva''', simbol zanje sta dve prekrižana ključa, zlati in srebrni, med sabo povezana z rdečo ali zlato vrvico, se pojavljata tako na papeževem osebnem grbu, na grbu Svetega sedeža in na vatikanski zastavi. Ponazarjata obljubo, ki jo je Kristus dal apostolu Petru, zapisano v [[Evangelij po Mateju|Evangeliju po Mateju]]: ({{Bibl|Mt 16,19}}) »Dal ti bom ključe nebeškega kraljestva; in kar koli boš zavezal na zemlji, bo zavezano v nebesih; in kar koli boš razvezal na zemlji, bo razvezano v nebesih.« Simbolizirata tudi simbolno moč in pristojnost delovanja papeške oblasti, tako v posvetnih kot verskih zadevah.

[[Slika:Pio Nono Tiara.JPG|thumb|levo|150px|Tiara [[papež Pij IX.|papeža Pija IX.]]]]

[[Tiara|Papeška tiara]] (Triregnum) je stilizirana [[Mitra (škofovska kapa)|škofovska kapa]] oz. mitra, okronana s tremi kronami. Poslednji trije papeži so kronanje s tiaro zavrnili in so na svečani inavguraciji nosili mitro. [[Papež Pavel VI.]] je po kronanju njemu namenjeno tiaro dal prodati,&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://aleteia.org/2018/08/19/the-day-the-pope-who-gave-up-his-papal-tiara-to-feed-the-poor |title=Papež Pavel VI. se je odpovedal tiari in jo dal prodati |accessdate=20. oktober 2024|date= |work= }}&lt;/ref&gt; s 
tem denarjem pa dal zgraditi naselje za brezdomce v predmestju Rima. Papež Pavel VI. je bil znan po svoji skromnosti in zavzetosti za socialno pravičnost, kar se je odražalo tudi v njegovih dejanjih.

[[Škofovski prstan|Papeški prstan]] (ribiški prstan), (lat. anulus piscatoris), je zlati prstan, na njem je vrezana podoba sv. Petra, kako meče mrežo s čolna in ime papeža, kateremu pripada. Prstan se prvič omenja leta 1265, v pismu [[Papež Klemen IV.|papeža Klemena IV.]] njegovemu nečaku, v katerem je bilo zapisano, da papež overja dokumente z okoli vratu obešenim papeškim pečatom, osebna pisma pa pečati z ribiškim prstanom. Prstan na roko novoizvoljenega papeža namesti [[kamerleng]] (dekan kardinalskega zbora). Ta prstan je simbol papeške avtoritete in se ob papeževi smrti ali odstopu tradicionalno uniči, da se prepreči njegova zloraba. Postopek uničenja vključuje zarezanje prstana z nožem ali drugim ostrim predmetom. To dejanje označuje tudi konec pontifikata.
{{glavni|Škofovski prstan}}

Za razliko od kardinalov, nadškofov in škofov papež nima običajne [[Škofovska palica|škofovske palice]], temveč uporablja palico iz 13. stoletja, ki ima na vrhu [[razpelo]].

[[Palij]] se novoizvoljenemu papežu nadene ob inavguraciji. Na papeškem paliju je največkrat izvezenih šest črnih križev, ki predstavljajo težo in odgovornost sprejetega poslanstva.
{{glavni|Palij}}
[[Slika:Troost3.jpg|150 px|thumb|levo|Umbraculum v eni od bazilik]]

'''Umbracullum''' ali '''Umbraculum''', znan tudi kot ''ombrellino'' ali ''papalino'', je majhen dežnik ali [[baldahin]], ki se uporablja v katoliški cerkvi. Tradicionalno je bil del papeških insignij in se je uporabljal za zaščito papeža pred soncem ali dežjem med procesijami. ''Umbraculum'' je pogosto narejen iz svile in je okrašen z zlatimi in rdečimi polji, ki simbolizirajo papeško avtoriteto. Danes se ''umbraculum'' uporablja predvsem kot simboličen predmet in je prisoten v nekaterih cerkvenih obredih ter v nekaterih t.i. velikih [[Bazilika|bazilikah]], kjer označuje, da je cerkev pod neposredno jurisdikcijo [[Sveti sedež|Svetega sedeža]]. V času [[Sedisvakanca|sedisvakance]] papeža se uporablja papeški grb z ''umbraculumom'' na zgornjem delu.
[[Slika:Pope Francis Apostolic Journey to Mexico - 24682179139.jpg|250px|thumb|desno|Papamobil papeža Frančiška]]

'''Papamobil''' je posebej zasnovano vozilo, ki ga papež uporablja med javnimi nastopi. Namenjen je temu, da je papež bolj viden množicam, ko jih pozdravlja. Prvič je bil uporabljen leta 1965, ko je papež Pavel VI. uporabil predelan Lincoln Continental za pozdravljanje množic v New Yorku. Obstaja več različnih modelov papamobilov, nekateri so odprti, drugi pa imajo neprebojna stekla, kar je postalo nujno po poskusu atentata na papeža Janeza Pavla II. leta 1981 (glej: [[Mehmet Ali Ağca]]). Papamobili so zasnovani tako, da papežu omogočajo sedenje ali stoječe pozdravljanje množic, odvisno od situacije in varnostnih potreb.

== Pontifikat in Sveti sedež ==

Delovanje papeža se nedoločeno imenuje »papeštvo«, časovno določeno pa [[pontifikat]]. Njegova cerkvena oblast se imenuje Sveti sedež ({{Jezik-la|Sancta Sede}}).

{{glavni|Sveti sedež}}

[[Slika:Papal travels 1964–2026.svg|thumb|center|800px|Države, ki so jih obiskali papeži na apostolskih potovanjih v letih 1964–2026. Barve označujejo prvi papeški obisk države.]]

== Zgodovina ==
{{glavni|Seznam papežev}}

Prvi rimski škof in papež, [[Sveti Peter]], je bil eden od [[Jezus Kristus|Jezusovih]] [[apostol]]ov. V [[Novi vek|Novem veku]] je bila večina papežev po rodu Italijanov, dokler ni leta 1978 papež postal Poljak [[Papež Janez Pavel II.|Janez Pavel II.]]

Naziv »papež« je bil sprva bolj vzdevek kot uradno imenovanje in so ga do okoli leta 200 uporabljali za vsakega škofa, ki je izkazoval posebno pastoralno skrb ali sposobnost. Do okoli leta 470 so ta naziv dobivali vsi rimski škofje. Šele v času pontifikata [[Papež Gregor VII.|papeža Gregorja VII.]] je bil izdan odlok, ki je uradno določil rabo tega naziva za rimske škofe in je prepovedal uporabo za vse druge škofe.{{sfn|Matthews|2016|p=11}}

Večinoma so papeži pozitivno prispevali k dobrobiti [[človeštvo|človeštva]], vendar obstajajo izjeme. Papeži so v zgodovini, predvsem v [[Srednji vek|srednjem veku]], imeli tudi politično moč. Najvplivnejši papež vseh časov naj bil [[Papež Inocenc III.|Inocenc III.]] (1198–1216), ki je bil tako rekoč vladar [[Evropa|Evrope]]. Tedanji papeži so se namreč sklicevali na trditev, da je papež nad posvetnimi vladarji, kakor so tudi Božji zakoni nad državnimi.

=== Protipapež ===

Z nazivom '''[[protipapež]]''' v zgodovini označujemo osebo, ki si lastila pontifikat, ne da bi bila nanj kanonsko in pravilno izvoljena. Protipapež je po navadi obstajal zaradi doktrinarnega nasprotovanja Cerkvi ali pa zaradi zmede, kdo naj bi bil zakonito izvoljeni papež (glej: [[Zahodna shizma]]).

=== Posebnosti ===

Poglavarja [[Koptska pravoslavna cerkev|koptske pravoslavne cerkve]] prav tako imenujejo »papež«, navadno pa ga od rimskega razločijo s tem, da ga poimenujejo »koptski papež« ali »aleksandrijski papež«.
&lt;br&gt;

== Apostolsko nasledstvo ==

Po krščanskem izročilu in na podlagi zapisa v [[Nova zaveza|Novi zavezi]] o Petru, kot skali, na kateri bo Jezus zgradil svojo cerkev ({{Bibl|Mt 16,18}}) kristjani verujejo, da je [[Jezus Kristus|Jezus]] imenoval sv. Petra za prvega rimskega škofa, kar je postavilo temelje za nadaljnji razvoj [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkve]] in utrdilo primat papežev.

Apostolsko nasledstvo je krščansko prepričanje, da so [[škof|škofje]] nasledniki [[apostol|apostolov]], ki so jih postavili Jezusovi učenci. To nasledstvo zagotavlja kontinuiteto cerkvene oblasti in nauka od apostolov do današnjih dni. Vključuje [[Škofovsko posvečenje|posvečenje škofov]] s polaganjem rok, kar simbolizira prenos duhovne avtoritete in milosti.

Po mnenju nekaterih teologov in cerkvenih zgodovinarjev (npr. Hansa Künga) naj ne bi obstajala zadostna verodostojna zgodovinska dejstva, na podlagi katerih bi se lahko dokazalo, da so škofje v neposrednem in izključnem pomenu nasledniki apostolov. Nikakor namreč naj ne bi bila dokazana veriga »polaganja rok«, ki bi segala od apostolov skozi začetna obdobja krščanskih skupnosti vse do današnjih škofov, pa tudi ne od sv. Petra do papežev (kot rimskih škofov). Ta zapis avtorja Hansa Künga sicer nasprotuje okrožnici papeža [[Papež Frančišek|Frančiška]] Luč vere - Lumen Fide,&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.vatican.va/content/francesco/sl/encyclicals/documents/papa-francesco_20130629_enciclica-lumen-fidei.pdf |title=Okrožnica Luč vere - Lumen Fide |accessdate=1. oktober 2024 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt; v kateri je zapisano: »Gospod je podaril svoji Cerkvi dar apostolskega nasledstva, ki služi edinosti vere in njenemu neokrnjenemu predajanju naprej. Z apostolskim nasledstvom je zagotovljena nepretrganost spomina Cerkve.«&lt;br&gt;

== Papeški primat, nadoblast in nezmotljivost ==

Papeški primat, nadoblast in nezmotljivost so ključne doktrine (verske resnice) v katoliški cerkvi, ki so bile razglašene na [[Prvi vatikanski koncil|Prvem vatikanskem koncilu]] (glej: [[Pastor aeternus]]), od katerih ima vsak svoj pomen in posledice:

'''Papeški primat'''&lt;br&gt;
Ta doktrina trdi, da ima papež kot rimski škof najvišjo oblast v Cerkvi. Velja za vesoljnega pastirja in vrhovnega poglavarja s polno, vrhovno in neposredno jurisdikcijo nad celotno Cerkvijo.

'''Papeška nadoblast'''&lt;br&gt;
Ta koncept razširja idejo primata in poudarja, da papeževa avtoriteta ni le simbolična, temveč tudi praktična. To pomeni, da noben [[škof]], [[kardinal]], sinoda ali [[ekumenski koncil]] ne more preglasiti papeževih odločitev.

'''Papeška nezmotljivost'''&lt;br&gt;
Doktrina o [[Papeška nezmotljivost|papeški nezmotljivosti]], opredeljena med [[prvi vatikanski koncil|prvim vatikanskim koncilom]] leta 1870, navaja, da je papež nezmotljiv, ko razglasi dogmo ex cathedra (s sedeža sv. Petra) o zadevah vere in morale. Ta nezmotljivost naj bi bila božanska zaščita pred napakami.&lt;br&gt;

Ti nauki so bili formalizirani, da bi okrepili edinost in avtoriteto Cerkve, zlasti v času političnih in teoloških izzivov.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.vaticannews.va/sl/vatikan/news/2020-07/primat-in-nezmotljivost-papeza-150-let-od-razglasitve-dogem.html |title=Primat in nezmotljivost papeža: 150 let od razglasitev dogem |accessdate=11. oktober 2024 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==

{{sklici}}

== Viri ==

* {{navedi knjigo |author=Matthews, Rupert |year=2016 |title=Papeži: odgovori na vsa vprašanja |publisher=Cankarjeva založba|isbn=978-961-282-183-8 |cobiss= 285777408|pages=}}
* Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}}
* {{navedi knjigo |author=McBrien, Richard P. |year=2008 |title=The Church: The Evolution of Catholicism |url=https://archive.org/details/churchevolutiono0000mcbr |publisher=HarperOne |isbn= 978-0061245251 |cobiss= |pages=}}
* Küng, Hans: ''Katoliška cerkev: kratka zgodovina'' Ljubljana, Sophia, 2004, ISBN: 961-6294-56-3, {{COBISS|ID=214043648}}
*{{cite book |last=Köck |first=Heribert F. |title=Die Völkerrechtliche Stellung Des Heiligen Stuhls: Dargestellt an Seiner Beziehungen Zu Staaten Und Internationalen Organisationen |year=1975 |publisher=Duncker und Humblot |location=Berlin |isbn=978-3-428-03355-3}}
*{{cite book |last=Galbreath|first=Donald Lindsay |title=Papal Heraldry |url=https://archive.org/details/papalheraldry0000galb|year=1972 |volume= |chapter=| editor-last=Bernhardt |publisher=Heraldry Today |location= |isbn=0-900455-22-5}}
*{{cite book |last=Vitali |first=Enrico |title=Manuale breve di diritto ecclesiastico|url= |year=2010 |publisher=Giuffrè |location=Milano|isbn=88-14-15846-0}}
*{{cite book |last=Köck |first=Heribert F. |title=Max Planck Encyclopedia of Public International Law |year=1995 |volume=2 |chapter=Holy See| editor-last=Bernhardt |editor-first =Rudolf| editor2-last =Macalister-Smith| editor2-first = Peter |publisher=North-Holland |location=Amsterdam |isbn=978-0-444-86245-7|title-link=Max Planck Encyclopedia of Public International Law}}

== Glej tudi ==

* [[Seznam papežev]]
* [[Seznam papežev (grafični prikaz)]]
* [[Seznam papežev po dolžini pontifikata]]
* [[Papeško ime]]
* [[Protipapež]]
* [[Seznam protipapežev]]
* [[Kamerleng]]
* [[Konklave]] 
* [[Papeška država]]
* [[Patriarh]] 
* [[Pontifikat]] 
* [[Papeške prerokbe]]
* [[Papeški obiski v Sloveniji]]

== Zunanje povezave ==

{{Kategorija v Zbirki|Popes}}
{{Wikinavedek}}
{{Wikislovar|papež|Papež}}
* [https://www.vatican.va/holy_father/index.htm Sveti oče], Vatican.va
* [https://www.documentacatholicaomnia.eu/01_01_Magisterium_Paparum.html Papeški dokumenti v latinščini in sodobnih jezikih], Documentacatholicaomnia.eu
* [https://religion.fandom.com/wiki/Pope Religion.fandom.com]

{{Papeži}}
{{normativna kontrola}}
{{škrbina-RKC}}

[[Kategorija:Papeži| ]]
[[Kategorija:Rimokatoličani]]
[[Kategorija:Papeštvo]]
[[Kategorija:Verski poklici]]
[[Kategorija:Krščanski nazivi]]</text>
      <sha1>9x7gzp7frts1vg819q59xq8p9x5wltg</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688137</id>
      <parentid>6688136</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T12:59:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <origin>6688137</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="15394" sha1="1616l3ps6hs5krfp539128fkwcipdxb" xml:space="preserve">{{drugipomeni2|Papež}}
{{Infopolje Verski vodja
| type = 
| honorific-prefix = 
| name            = Leon XIV.
| honorific-suffix = 
| title           = papež
| native_name     = 
| image           = Pope Leo XIV 3 (cropped).png|thumb|right|250px]]
| caption         = [[Papež Leon XIV.|Leon XIV.]] (trenutni papež)
}}
{{Krščanstvo}}
'''Papež''' ([[Latinščina|latinsko]] in {{Jezik-it|papa}}, {{Jezik-gr|πάππας}} ''pappas'' – ''oče'') je škof [[Škofija Rim|Škofije Rim]], [[metropolit]] in vrhovni duhovni vodja vseh [[katolištvo|katoliških]] [[Cerkev (organizacija)|Cerkva]], tako [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliške]] kot [[Katoliške cerkve vzhodnega obreda|vzhodnih katoliških Cerkva]]. 

Poleg te duhovne vloge je papež tudi absolutni [[monarh]] neodvisne in samostojne države [[Vatikan]], ki je [[enklava]] znotraj italijanskega glavnega mesta [[Rim]]. Pred letom 1870 je papeževa posvetna oblast obsegala velik del osrednje [[Italija|Italije]], kar je bilo znano pod imenom [[Papeška država]]. Trenutni papež je Američan [[Papež Leon XIV.|Leon XIV.]]

== Uradni naslovi ==

* [[Škofija Rim|rimski škof]]
* vikar [[Jezus Kristus|Jezusa Kristusa]]
* naslednik [[Sveti Peter|prvaka apostolov]]
* summus pontifex (vrhovni poglavar Cerkve)
* pontifex maximus&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.vaticanum.com/en/pontifical-yearbook-2024 |title=Annuario pontificio 2024 |accessdate=16. oktober 2024 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt;, naslov so papeži začeli uporabljati po propadu [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Pontifex Maximus|url=https://www.oxfordreference.com/display/10.1093/acref/9780198662778.001.0001/acref-9780198662778-e-3782;jsessionid=9C54178EBF71C90BDF4245DA8B273689|publisher=Oxford University Press|date=2018-03-22|isbn=978-0-19-866277-8|doi=10.1093/acref/9780198662778.001.0001/acref-9780198662778-e-3782;jsessionid=9c54178ebf71c90bdf4245da8b273689|language=en|first=Oliver|last=Nicholson|first2=David|last2=Gwynn}}&lt;/ref&gt;
* Patriarh zahoda ([[papež Benedikt XVI.]] tega naslova ni uporabljal, [[papež Frančišek]] pa ga je vrnil v uporabo)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/papez-znova-patriarh-zahoda |title=Papež znova Patriarh zahoda |accessdate=10. oktober 2024 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt;
* [[primas]] Italije
* škof in metropolit Metropolije Rim
* suveren vatikanske mestne države (od 1929)
* servus servorum Dei (služabnik Božjih služabnikov)

== Sedanji in nekdanji simboli papežev ==
[[Slika:Insigne Leonis XIV.svg|levo|sličica|204x204_pik|Grb papeža Leona XIV. z geslom]]
[[Slika:Coat of arms Holy See.svg|150px|thumb|levo|Grb Svetega sedeža]]
Enako kot škofje in drugi visoki cerkveni dostojanstveniki, ima tudi vsak papež svoj [[grb|osebni grb z geslom]].

'''Ključa nebeškega kraljestva''', simbol zanje sta dve prekrižana ključa, zlati in srebrni, med sabo povezana z rdečo ali zlato vrvico, se pojavljata tako na papeževem osebnem grbu, na grbu Svetega sedeža in na vatikanski zastavi. Ponazarjata obljubo, ki jo je Kristus dal apostolu Petru, zapisano v [[Evangelij po Mateju|Evangeliju po Mateju]]: ({{Bibl|Mt 16,19}}) »Dal ti bom ključe nebeškega kraljestva; in kar koli boš zavezal na zemlji, bo zavezano v nebesih; in kar koli boš razvezal na zemlji, bo razvezano v nebesih.« Simbolizirata tudi simbolno moč in pristojnost delovanja papeške oblasti, tako v posvetnih kot verskih zadevah.

[[Slika:Pio Nono Tiara.JPG|thumb|levo|150px|Tiara [[papež Pij IX.|papeža Pija IX.]]]]

[[Tiara|Papeška tiara]] (Triregnum) je stilizirana [[Mitra (škofovska kapa)|škofovska kapa]] oz. mitra, okronana s tremi kronami. Poslednji trije papeži so kronanje s tiaro zavrnili in so na svečani inavguraciji nosili mitro. [[Papež Pavel VI.]] je po kronanju njemu namenjeno tiaro dal prodati,&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://aleteia.org/2018/08/19/the-day-the-pope-who-gave-up-his-papal-tiara-to-feed-the-poor |title=Papež Pavel VI. se je odpovedal tiari in jo dal prodati |accessdate=20. oktober 2024|date= |work= }}&lt;/ref&gt; s 
tem denarjem pa dal zgraditi naselje za brezdomce v predmestju Rima. Papež Pavel VI. je bil znan po svoji skromnosti in zavzetosti za socialno pravičnost, kar se je odražalo tudi v njegovih dejanjih.

[[Škofovski prstan|Papeški prstan]] (ribiški prstan), (lat. anulus piscatoris), je zlati prstan, na njem je vrezana podoba sv. Petra, kako meče mrežo s čolna in ime papeža, kateremu pripada. Prstan se prvič omenja leta 1265, v pismu [[Papež Klemen IV.|papeža Klemena IV.]] njegovemu nečaku, v katerem je bilo zapisano, da papež overja dokumente z okoli vratu obešenim papeškim pečatom, osebna pisma pa pečati z ribiškim prstanom. Prstan na roko novoizvoljenega papeža namesti [[kamerleng]] (dekan kardinalskega zbora). Ta prstan je simbol papeške avtoritete in se ob papeževi smrti ali odstopu tradicionalno uniči, da se prepreči njegova zloraba. Postopek uničenja vključuje zarezanje prstana z nožem ali drugim ostrim predmetom. To dejanje označuje tudi konec pontifikata.
{{glavni|Škofovski prstan}}

Za razliko od kardinalov, nadškofov in škofov papež nima običajne [[Škofovska palica|škofovske palice]], temveč uporablja palico iz 13. stoletja, ki ima na vrhu [[razpelo]].

[[Palij]] se novoizvoljenemu papežu nadene ob inavguraciji. Na papeškem paliju je največkrat izvezenih šest črnih križev, ki predstavljajo težo in odgovornost sprejetega poslanstva.
{{glavni|Palij}}
[[Slika:Troost3.jpg|150 px|thumb|levo|Umbraculum v eni od bazilik]]

'''Umbracullum''' ali '''Umbraculum''', znan tudi kot ''ombrellino'' ali ''papalino'', je majhen dežnik ali [[baldahin]], ki se uporablja v katoliški cerkvi. Tradicionalno je bil del papeških insignij in se je uporabljal za zaščito papeža pred soncem ali dežjem med procesijami. ''Umbraculum'' je pogosto narejen iz svile in je okrašen z zlatimi in rdečimi polji, ki simbolizirajo papeško avtoriteto. Danes se ''umbraculum'' uporablja predvsem kot simboličen predmet in je prisoten v nekaterih cerkvenih obredih ter v nekaterih t.i. velikih [[Bazilika|bazilikah]], kjer označuje, da je cerkev pod neposredno jurisdikcijo [[Sveti sedež|Svetega sedeža]]. V času [[Sedisvakanca|sedisvakance]] papeža se uporablja papeški grb z ''umbraculumom'' na zgornjem delu.
[[Slika:Pope Francis Apostolic Journey to Mexico - 24682179139.jpg|250px|thumb|desno|Papamobil papeža Frančiška]]

'''Papamobil''' je posebej zasnovano vozilo, ki ga papež uporablja med javnimi nastopi. Namenjen je temu, da je papež bolj viden množicam, ko jih pozdravlja. Prvič je bil uporabljen leta 1965, ko je papež Pavel VI. uporabil predelan Lincoln Continental za pozdravljanje množic v New Yorku. Obstaja več različnih modelov papamobilov, nekateri so odprti, drugi pa imajo neprebojna stekla, kar je postalo nujno po poskusu atentata na papeža Janeza Pavla II. leta 1981 (glej: [[Mehmet Ali Ağca]]). Papamobili so zasnovani tako, da papežu omogočajo sedenje ali stoječe pozdravljanje množic, odvisno od situacije in varnostnih potreb.

== Pontifikat in Sveti sedež ==

Delovanje papeža se nedoločeno imenuje »papeštvo«, časovno določeno pa [[pontifikat]]. Njegova cerkvena oblast se imenuje Sveti sedež ({{Jezik-la|Sancta Sede}}).

{{glavni|Sveti sedež}}

[[Slika:Papal travels 1964–2026.svg|thumb|center|800px|Države, ki so jih obiskali papeži na apostolskih potovanjih v letih 1964–2026. Barve označujejo prvi papeški obisk države.]]

== Zgodovina ==
{{glavni|Seznam papežev}}

Prvi rimski škof in papež, [[Sveti Peter]], je bil eden od [[Jezus Kristus|Jezusovih]] [[apostol]]ov. V [[Novi vek|Novem veku]] je bila večina papežev po rodu Italijanov, dokler ni leta 1978 papež postal Poljak [[Papež Janez Pavel II.|Janez Pavel II.]]

Naziv »papež« je bil sprva bolj vzdevek kot uradno imenovanje in so ga do okoli leta 200 uporabljali za vsakega škofa, ki je izkazoval posebno pastoralno skrb ali sposobnost. Do okoli leta 470 so ta naziv dobivali vsi rimski škofje. Šele v času pontifikata [[Papež Gregor VII.|papeža Gregorja VII.]] je bil izdan odlok, ki je uradno določil rabo tega naziva za rimske škofe in je prepovedal uporabo za vse druge škofe.{{sfn|Matthews|2016|p=11}}

Večinoma so papeži pozitivno prispevali k dobrobiti [[človeštvo|človeštva]], vendar obstajajo izjeme. Papeži so v zgodovini, predvsem v [[Srednji vek|srednjem veku]], imeli tudi politično moč. Najvplivnejši papež vseh časov naj bil [[Papež Inocenc III.|Inocenc III.]] (1198–1216), ki je bil tako rekoč vladar [[Evropa|Evrope]]. Tedanji papeži so se namreč sklicevali na trditev, da je papež nad posvetnimi vladarji, kakor so tudi Božji zakoni nad državnimi.

=== Protipapež ===

Z nazivom '''[[protipapež]]''' v zgodovini označujemo osebo, ki si lastila pontifikat, ne da bi bila nanj kanonsko in pravilno izvoljena. Protipapež je po navadi obstajal zaradi doktrinarnega nasprotovanja Cerkvi ali pa zaradi zmede, kdo naj bi bil zakonito izvoljeni papež (glej: [[Zahodna shizma]]).

=== Posebnosti ===

Poglavarja [[Koptska pravoslavna cerkev|koptske pravoslavne cerkve]] prav tako imenujejo »papež«, navadno pa ga od rimskega razločijo s tem, da ga poimenujejo »koptski papež« ali »aleksandrijski papež«.
&lt;br&gt;

== Apostolsko nasledstvo ==

Po krščanskem izročilu in na podlagi zapisa v [[Nova zaveza|Novi zavezi]] o Petru, kot skali, na kateri bo Jezus zgradil svojo cerkev ({{Bibl|Mt 16,18}}) kristjani verujejo, da je [[Jezus Kristus|Jezus]] imenoval sv. Petra za prvega rimskega škofa, kar je postavilo temelje za nadaljnji razvoj [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkve]] in utrdilo primat papežev.

Apostolsko nasledstvo je krščansko prepričanje, da so [[škof|škofje]] nasledniki [[apostol|apostolov]], ki so jih postavili Jezusovi učenci. To nasledstvo zagotavlja kontinuiteto cerkvene oblasti in nauka od apostolov do današnjih dni. Vključuje [[Škofovsko posvečenje|posvečenje škofov]] s polaganjem rok, kar simbolizira prenos duhovne avtoritete in milosti.

Po mnenju nekaterih teologov in cerkvenih zgodovinarjev (npr. Hansa Künga) naj ne bi obstajala zadostna verodostojna zgodovinska dejstva, na podlagi katerih bi se lahko dokazalo, da so škofje v neposrednem in izključnem pomenu nasledniki apostolov. Nikakor namreč naj ne bi bila dokazana veriga »polaganja rok«, ki bi segala od apostolov skozi začetna obdobja krščanskih skupnosti vse do današnjih škofov, pa tudi ne od sv. Petra do papežev (kot rimskih škofov). Ta zapis avtorja Hansa Künga sicer nasprotuje okrožnici papeža [[Papež Frančišek|Frančiška]] Luč vere - Lumen Fide,&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.vatican.va/content/francesco/sl/encyclicals/documents/papa-francesco_20130629_enciclica-lumen-fidei.pdf |title=Okrožnica Luč vere - Lumen Fide |accessdate=1. oktober 2024 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt; v kateri je zapisano: »Gospod je podaril svoji Cerkvi dar apostolskega nasledstva, ki služi edinosti vere in njenemu neokrnjenemu predajanju naprej. Z apostolskim nasledstvom je zagotovljena nepretrganost spomina Cerkve.«&lt;br&gt;

== Papeški primat, nadoblast in nezmotljivost ==

Papeški primat, nadoblast in nezmotljivost so ključne doktrine (verske resnice) v katoliški cerkvi, ki so bile razglašene na [[Prvi vatikanski koncil|Prvem vatikanskem koncilu]] (glej: [[Pastor aeternus]]), od katerih ima vsak svoj pomen in posledice:

'''Papeški primat'''&lt;br&gt;
Ta doktrina trdi, da ima papež kot rimski škof najvišjo oblast v Cerkvi. Velja za vesoljnega pastirja in vrhovnega poglavarja s polno, vrhovno in neposredno jurisdikcijo nad celotno Cerkvijo.

'''Papeška nadoblast'''&lt;br&gt;
Ta koncept razširja idejo primata in poudarja, da papeževa avtoriteta ni le simbolična, temveč tudi praktična. To pomeni, da noben [[škof]], [[kardinal]], sinoda ali [[ekumenski koncil]] ne more preglasiti papeževih odločitev.

'''Papeška nezmotljivost'''&lt;br&gt;
Doktrina o [[Papeška nezmotljivost|papeški nezmotljivosti]], opredeljena med [[prvi vatikanski koncil|prvim vatikanskim koncilom]] leta 1870, navaja, da je papež nezmotljiv, ko razglasi dogmo ex cathedra (s sedeža sv. Petra) o zadevah vere in morale. Ta nezmotljivost naj bi bila božanska zaščita pred napakami.&lt;br&gt;

Ti nauki so bili formalizirani, da bi okrepili edinost in avtoriteto Cerkve, zlasti v času političnih in teoloških izzivov.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.vaticannews.va/sl/vatikan/news/2020-07/primat-in-nezmotljivost-papeza-150-let-od-razglasitve-dogem.html |title=Primat in nezmotljivost papeža: 150 let od razglasitev dogem |accessdate=11. oktober 2024 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==

{{sklici}}

== Viri ==

* {{navedi knjigo |author=Matthews, Rupert |year=2016 |title=Papeži: odgovori na vsa vprašanja |publisher=Cankarjeva založba|isbn=978-961-282-183-8 |cobiss= 285777408|pages=}}
* Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}}
* {{navedi knjigo |author=McBrien, Richard P. |year=2008 |title=The Church: The Evolution of Catholicism |url=https://archive.org/details/churchevolutiono0000mcbr |publisher=HarperOne |isbn= 978-0061245251 |cobiss= |pages=}}
* Küng, Hans: ''Katoliška cerkev: kratka zgodovina'' Ljubljana, Sophia, 2004, ISBN: 961-6294-56-3, {{COBISS|ID=214043648}}
*{{cite book |last=Köck |first=Heribert F. |title=Die Völkerrechtliche Stellung Des Heiligen Stuhls: Dargestellt an Seiner Beziehungen Zu Staaten Und Internationalen Organisationen |year=1975 |publisher=Duncker und Humblot |location=Berlin |isbn=978-3-428-03355-3}}
*{{cite book |last=Galbreath|first=Donald Lindsay |title=Papal Heraldry |url=https://archive.org/details/papalheraldry0000galb|year=1972 |volume= |chapter=| editor-last=Bernhardt |publisher=Heraldry Today |location= |isbn=0-900455-22-5}}
*{{cite book |last=Vitali |first=Enrico |title=Manuale breve di diritto ecclesiastico|url= |year=2010 |publisher=Giuffrè |location=Milano|isbn=88-14-15846-0}}
*{{cite book |last=Köck |first=Heribert F. |title=Max Planck Encyclopedia of Public International Law |year=1995 |volume=2 |chapter=Holy See| editor-last=Bernhardt |editor-first =Rudolf| editor2-last =Macalister-Smith| editor2-first = Peter |publisher=North-Holland |location=Amsterdam |isbn=978-0-444-86245-7|title-link=Max Planck Encyclopedia of Public International Law}}

== Glej tudi ==

* [[Seznam papežev]]
* [[Seznam papežev (grafični prikaz)]]
* [[Seznam papežev po dolžini pontifikata]]
* [[Papeško ime]]
* [[Protipapež]]
* [[Seznam protipapežev]]
* [[Kamerleng]]
* [[Konklave]] 
* [[Papeška država]]
* [[Patriarh]] 
* [[Pontifikat]] 
* [[Papeške prerokbe]]
* [[Papeški obiski v Sloveniji]]

== Zunanje povezave ==

{{Kategorija v Zbirki|Popes}}
{{Wikinavedek}}
{{Wikislovar|papež|Papež}}
* [https://www.vatican.va/holy_father/index.htm Sveti oče], Vatican.va
* [https://www.documentacatholicaomnia.eu/01_01_Magisterium_Paparum.html Papeški dokumenti v latinščini in sodobnih jezikih], Documentacatholicaomnia.eu
* [https://religion.fandom.com/wiki/Pope Religion.fandom.com]

{{Papeži}}
{{normativna kontrola}}
{{škrbina-RKC}}

[[Kategorija:Papeži| ]]
[[Kategorija:Rimokatoličani]]
[[Kategorija:Papeštvo]]
[[Kategorija:Verski poklici]]
[[Kategorija:Krščanski nazivi]]</text>
      <sha1>1616l3ps6hs5krfp539128fkwcipdxb</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688138</id>
      <parentid>6688137</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T13:00:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <origin>6688138</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="15393" sha1="5zjtfc77ue8rpcvhyg2qwql3zl0hxkt" xml:space="preserve">{{drugipomeni2|Papež}}
{{Infopolje Verski vodja
| type = 
| honorific-prefix = 
| name            = Leon XIV.
| honorific-suffix = 
| title           = papež
| native_name     = 
| image           = Pope Leo XIV 3 (cropped).png|thumb|right|250px]]
| caption         = [[Papež Leon XIV.|Leon XIV.]] (sedanji papež)
}}
{{Krščanstvo}}
'''Papež''' ([[Latinščina|latinsko]] in {{Jezik-it|papa}}, {{Jezik-gr|πάππας}} ''pappas'' – ''oče'') je škof [[Škofija Rim|Škofije Rim]], [[metropolit]] in vrhovni duhovni vodja vseh [[katolištvo|katoliških]] [[Cerkev (organizacija)|Cerkva]], tako [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliške]] kot [[Katoliške cerkve vzhodnega obreda|vzhodnih katoliških Cerkva]]. 

Poleg te duhovne vloge je papež tudi absolutni [[monarh]] neodvisne in samostojne države [[Vatikan]], ki je [[enklava]] znotraj italijanskega glavnega mesta [[Rim]]. Pred letom 1870 je papeževa posvetna oblast obsegala velik del osrednje [[Italija|Italije]], kar je bilo znano pod imenom [[Papeška država]]. Trenutni papež je Američan [[Papež Leon XIV.|Leon XIV.]]

== Uradni naslovi ==

* [[Škofija Rim|rimski škof]]
* vikar [[Jezus Kristus|Jezusa Kristusa]]
* naslednik [[Sveti Peter|prvaka apostolov]]
* summus pontifex (vrhovni poglavar Cerkve)
* pontifex maximus&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.vaticanum.com/en/pontifical-yearbook-2024 |title=Annuario pontificio 2024 |accessdate=16. oktober 2024 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt;, naslov so papeži začeli uporabljati po propadu [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Pontifex Maximus|url=https://www.oxfordreference.com/display/10.1093/acref/9780198662778.001.0001/acref-9780198662778-e-3782;jsessionid=9C54178EBF71C90BDF4245DA8B273689|publisher=Oxford University Press|date=2018-03-22|isbn=978-0-19-866277-8|doi=10.1093/acref/9780198662778.001.0001/acref-9780198662778-e-3782;jsessionid=9c54178ebf71c90bdf4245da8b273689|language=en|first=Oliver|last=Nicholson|first2=David|last2=Gwynn}}&lt;/ref&gt;
* Patriarh zahoda ([[papež Benedikt XVI.]] tega naslova ni uporabljal, [[papež Frančišek]] pa ga je vrnil v uporabo)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/papez-znova-patriarh-zahoda |title=Papež znova Patriarh zahoda |accessdate=10. oktober 2024 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt;
* [[primas]] Italije
* škof in metropolit Metropolije Rim
* suveren vatikanske mestne države (od 1929)
* servus servorum Dei (služabnik Božjih služabnikov)

== Sedanji in nekdanji simboli papežev ==
[[Slika:Insigne Leonis XIV.svg|levo|sličica|204x204_pik|Grb papeža Leona XIV. z geslom]]
[[Slika:Coat of arms Holy See.svg|150px|thumb|levo|Grb Svetega sedeža]]
Enako kot škofje in drugi visoki cerkveni dostojanstveniki, ima tudi vsak papež svoj [[grb|osebni grb z geslom]].

'''Ključa nebeškega kraljestva''', simbol zanje sta dve prekrižana ključa, zlati in srebrni, med sabo povezana z rdečo ali zlato vrvico, se pojavljata tako na papeževem osebnem grbu, na grbu Svetega sedeža in na vatikanski zastavi. Ponazarjata obljubo, ki jo je Kristus dal apostolu Petru, zapisano v [[Evangelij po Mateju|Evangeliju po Mateju]]: ({{Bibl|Mt 16,19}}) »Dal ti bom ključe nebeškega kraljestva; in kar koli boš zavezal na zemlji, bo zavezano v nebesih; in kar koli boš razvezal na zemlji, bo razvezano v nebesih.« Simbolizirata tudi simbolno moč in pristojnost delovanja papeške oblasti, tako v posvetnih kot verskih zadevah.

[[Slika:Pio Nono Tiara.JPG|thumb|levo|150px|Tiara [[papež Pij IX.|papeža Pija IX.]]]]

[[Tiara|Papeška tiara]] (Triregnum) je stilizirana [[Mitra (škofovska kapa)|škofovska kapa]] oz. mitra, okronana s tremi kronami. Poslednji trije papeži so kronanje s tiaro zavrnili in so na svečani inavguraciji nosili mitro. [[Papež Pavel VI.]] je po kronanju njemu namenjeno tiaro dal prodati,&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://aleteia.org/2018/08/19/the-day-the-pope-who-gave-up-his-papal-tiara-to-feed-the-poor |title=Papež Pavel VI. se je odpovedal tiari in jo dal prodati |accessdate=20. oktober 2024|date= |work= }}&lt;/ref&gt; s 
tem denarjem pa dal zgraditi naselje za brezdomce v predmestju Rima. Papež Pavel VI. je bil znan po svoji skromnosti in zavzetosti za socialno pravičnost, kar se je odražalo tudi v njegovih dejanjih.

[[Škofovski prstan|Papeški prstan]] (ribiški prstan), (lat. anulus piscatoris), je zlati prstan, na njem je vrezana podoba sv. Petra, kako meče mrežo s čolna in ime papeža, kateremu pripada. Prstan se prvič omenja leta 1265, v pismu [[Papež Klemen IV.|papeža Klemena IV.]] njegovemu nečaku, v katerem je bilo zapisano, da papež overja dokumente z okoli vratu obešenim papeškim pečatom, osebna pisma pa pečati z ribiškim prstanom. Prstan na roko novoizvoljenega papeža namesti [[kamerleng]] (dekan kardinalskega zbora). Ta prstan je simbol papeške avtoritete in se ob papeževi smrti ali odstopu tradicionalno uniči, da se prepreči njegova zloraba. Postopek uničenja vključuje zarezanje prstana z nožem ali drugim ostrim predmetom. To dejanje označuje tudi konec pontifikata.
{{glavni|Škofovski prstan}}

Za razliko od kardinalov, nadškofov in škofov papež nima običajne [[Škofovska palica|škofovske palice]], temveč uporablja palico iz 13. stoletja, ki ima na vrhu [[razpelo]].

[[Palij]] se novoizvoljenemu papežu nadene ob inavguraciji. Na papeškem paliju je največkrat izvezenih šest črnih križev, ki predstavljajo težo in odgovornost sprejetega poslanstva.
{{glavni|Palij}}
[[Slika:Troost3.jpg|150 px|thumb|levo|Umbraculum v eni od bazilik]]

'''Umbracullum''' ali '''Umbraculum''', znan tudi kot ''ombrellino'' ali ''papalino'', je majhen dežnik ali [[baldahin]], ki se uporablja v katoliški cerkvi. Tradicionalno je bil del papeških insignij in se je uporabljal za zaščito papeža pred soncem ali dežjem med procesijami. ''Umbraculum'' je pogosto narejen iz svile in je okrašen z zlatimi in rdečimi polji, ki simbolizirajo papeško avtoriteto. Danes se ''umbraculum'' uporablja predvsem kot simboličen predmet in je prisoten v nekaterih cerkvenih obredih ter v nekaterih t.i. velikih [[Bazilika|bazilikah]], kjer označuje, da je cerkev pod neposredno jurisdikcijo [[Sveti sedež|Svetega sedeža]]. V času [[Sedisvakanca|sedisvakance]] papeža se uporablja papeški grb z ''umbraculumom'' na zgornjem delu.
[[Slika:Pope Francis Apostolic Journey to Mexico - 24682179139.jpg|250px|thumb|desno|Papamobil papeža Frančiška]]

'''Papamobil''' je posebej zasnovano vozilo, ki ga papež uporablja med javnimi nastopi. Namenjen je temu, da je papež bolj viden množicam, ko jih pozdravlja. Prvič je bil uporabljen leta 1965, ko je papež Pavel VI. uporabil predelan Lincoln Continental za pozdravljanje množic v New Yorku. Obstaja več različnih modelov papamobilov, nekateri so odprti, drugi pa imajo neprebojna stekla, kar je postalo nujno po poskusu atentata na papeža Janeza Pavla II. leta 1981 (glej: [[Mehmet Ali Ağca]]). Papamobili so zasnovani tako, da papežu omogočajo sedenje ali stoječe pozdravljanje množic, odvisno od situacije in varnostnih potreb.

== Pontifikat in Sveti sedež ==

Delovanje papeža se nedoločeno imenuje »papeštvo«, časovno določeno pa [[pontifikat]]. Njegova cerkvena oblast se imenuje Sveti sedež ({{Jezik-la|Sancta Sede}}).

{{glavni|Sveti sedež}}

[[Slika:Papal travels 1964–2026.svg|thumb|center|800px|Države, ki so jih obiskali papeži na apostolskih potovanjih v letih 1964–2026. Barve označujejo prvi papeški obisk države.]]

== Zgodovina ==
{{glavni|Seznam papežev}}

Prvi rimski škof in papež, [[Sveti Peter]], je bil eden od [[Jezus Kristus|Jezusovih]] [[apostol]]ov. V [[Novi vek|Novem veku]] je bila večina papežev po rodu Italijanov, dokler ni leta 1978 papež postal Poljak [[Papež Janez Pavel II.|Janez Pavel II.]]

Naziv »papež« je bil sprva bolj vzdevek kot uradno imenovanje in so ga do okoli leta 200 uporabljali za vsakega škofa, ki je izkazoval posebno pastoralno skrb ali sposobnost. Do okoli leta 470 so ta naziv dobivali vsi rimski škofje. Šele v času pontifikata [[Papež Gregor VII.|papeža Gregorja VII.]] je bil izdan odlok, ki je uradno določil rabo tega naziva za rimske škofe in je prepovedal uporabo za vse druge škofe.{{sfn|Matthews|2016|p=11}}

Večinoma so papeži pozitivno prispevali k dobrobiti [[človeštvo|človeštva]], vendar obstajajo izjeme. Papeži so v zgodovini, predvsem v [[Srednji vek|srednjem veku]], imeli tudi politično moč. Najvplivnejši papež vseh časov naj bil [[Papež Inocenc III.|Inocenc III.]] (1198–1216), ki je bil tako rekoč vladar [[Evropa|Evrope]]. Tedanji papeži so se namreč sklicevali na trditev, da je papež nad posvetnimi vladarji, kakor so tudi Božji zakoni nad državnimi.

=== Protipapež ===

Z nazivom '''[[protipapež]]''' v zgodovini označujemo osebo, ki si lastila pontifikat, ne da bi bila nanj kanonsko in pravilno izvoljena. Protipapež je po navadi obstajal zaradi doktrinarnega nasprotovanja Cerkvi ali pa zaradi zmede, kdo naj bi bil zakonito izvoljeni papež (glej: [[Zahodna shizma]]).

=== Posebnosti ===

Poglavarja [[Koptska pravoslavna cerkev|koptske pravoslavne cerkve]] prav tako imenujejo »papež«, navadno pa ga od rimskega razločijo s tem, da ga poimenujejo »koptski papež« ali »aleksandrijski papež«.
&lt;br&gt;

== Apostolsko nasledstvo ==

Po krščanskem izročilu in na podlagi zapisa v [[Nova zaveza|Novi zavezi]] o Petru, kot skali, na kateri bo Jezus zgradil svojo cerkev ({{Bibl|Mt 16,18}}) kristjani verujejo, da je [[Jezus Kristus|Jezus]] imenoval sv. Petra za prvega rimskega škofa, kar je postavilo temelje za nadaljnji razvoj [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkve]] in utrdilo primat papežev.

Apostolsko nasledstvo je krščansko prepričanje, da so [[škof|škofje]] nasledniki [[apostol|apostolov]], ki so jih postavili Jezusovi učenci. To nasledstvo zagotavlja kontinuiteto cerkvene oblasti in nauka od apostolov do današnjih dni. Vključuje [[Škofovsko posvečenje|posvečenje škofov]] s polaganjem rok, kar simbolizira prenos duhovne avtoritete in milosti.

Po mnenju nekaterih teologov in cerkvenih zgodovinarjev (npr. Hansa Künga) naj ne bi obstajala zadostna verodostojna zgodovinska dejstva, na podlagi katerih bi se lahko dokazalo, da so škofje v neposrednem in izključnem pomenu nasledniki apostolov. Nikakor namreč naj ne bi bila dokazana veriga »polaganja rok«, ki bi segala od apostolov skozi začetna obdobja krščanskih skupnosti vse do današnjih škofov, pa tudi ne od sv. Petra do papežev (kot rimskih škofov). Ta zapis avtorja Hansa Künga sicer nasprotuje okrožnici papeža [[Papež Frančišek|Frančiška]] Luč vere - Lumen Fide,&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.vatican.va/content/francesco/sl/encyclicals/documents/papa-francesco_20130629_enciclica-lumen-fidei.pdf |title=Okrožnica Luč vere - Lumen Fide |accessdate=1. oktober 2024 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt; v kateri je zapisano: »Gospod je podaril svoji Cerkvi dar apostolskega nasledstva, ki služi edinosti vere in njenemu neokrnjenemu predajanju naprej. Z apostolskim nasledstvom je zagotovljena nepretrganost spomina Cerkve.«&lt;br&gt;

== Papeški primat, nadoblast in nezmotljivost ==

Papeški primat, nadoblast in nezmotljivost so ključne doktrine (verske resnice) v katoliški cerkvi, ki so bile razglašene na [[Prvi vatikanski koncil|Prvem vatikanskem koncilu]] (glej: [[Pastor aeternus]]), od katerih ima vsak svoj pomen in posledice:

'''Papeški primat'''&lt;br&gt;
Ta doktrina trdi, da ima papež kot rimski škof najvišjo oblast v Cerkvi. Velja za vesoljnega pastirja in vrhovnega poglavarja s polno, vrhovno in neposredno jurisdikcijo nad celotno Cerkvijo.

'''Papeška nadoblast'''&lt;br&gt;
Ta koncept razširja idejo primata in poudarja, da papeževa avtoriteta ni le simbolična, temveč tudi praktična. To pomeni, da noben [[škof]], [[kardinal]], sinoda ali [[ekumenski koncil]] ne more preglasiti papeževih odločitev.

'''Papeška nezmotljivost'''&lt;br&gt;
Doktrina o [[Papeška nezmotljivost|papeški nezmotljivosti]], opredeljena med [[prvi vatikanski koncil|prvim vatikanskim koncilom]] leta 1870, navaja, da je papež nezmotljiv, ko razglasi dogmo ex cathedra (s sedeža sv. Petra) o zadevah vere in morale. Ta nezmotljivost naj bi bila božanska zaščita pred napakami.&lt;br&gt;

Ti nauki so bili formalizirani, da bi okrepili edinost in avtoriteto Cerkve, zlasti v času političnih in teoloških izzivov.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.vaticannews.va/sl/vatikan/news/2020-07/primat-in-nezmotljivost-papeza-150-let-od-razglasitve-dogem.html |title=Primat in nezmotljivost papeža: 150 let od razglasitev dogem |accessdate=11. oktober 2024 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==

{{sklici}}

== Viri ==

* {{navedi knjigo |author=Matthews, Rupert |year=2016 |title=Papeži: odgovori na vsa vprašanja |publisher=Cankarjeva založba|isbn=978-961-282-183-8 |cobiss= 285777408|pages=}}
* Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}}
* {{navedi knjigo |author=McBrien, Richard P. |year=2008 |title=The Church: The Evolution of Catholicism |url=https://archive.org/details/churchevolutiono0000mcbr |publisher=HarperOne |isbn= 978-0061245251 |cobiss= |pages=}}
* Küng, Hans: ''Katoliška cerkev: kratka zgodovina'' Ljubljana, Sophia, 2004, ISBN: 961-6294-56-3, {{COBISS|ID=214043648}}
*{{cite book |last=Köck |first=Heribert F. |title=Die Völkerrechtliche Stellung Des Heiligen Stuhls: Dargestellt an Seiner Beziehungen Zu Staaten Und Internationalen Organisationen |year=1975 |publisher=Duncker und Humblot |location=Berlin |isbn=978-3-428-03355-3}}
*{{cite book |last=Galbreath|first=Donald Lindsay |title=Papal Heraldry |url=https://archive.org/details/papalheraldry0000galb|year=1972 |volume= |chapter=| editor-last=Bernhardt |publisher=Heraldry Today |location= |isbn=0-900455-22-5}}
*{{cite book |last=Vitali |first=Enrico |title=Manuale breve di diritto ecclesiastico|url= |year=2010 |publisher=Giuffrè |location=Milano|isbn=88-14-15846-0}}
*{{cite book |last=Köck |first=Heribert F. |title=Max Planck Encyclopedia of Public International Law |year=1995 |volume=2 |chapter=Holy See| editor-last=Bernhardt |editor-first =Rudolf| editor2-last =Macalister-Smith| editor2-first = Peter |publisher=North-Holland |location=Amsterdam |isbn=978-0-444-86245-7|title-link=Max Planck Encyclopedia of Public International Law}}

== Glej tudi ==

* [[Seznam papežev]]
* [[Seznam papežev (grafični prikaz)]]
* [[Seznam papežev po dolžini pontifikata]]
* [[Papeško ime]]
* [[Protipapež]]
* [[Seznam protipapežev]]
* [[Kamerleng]]
* [[Konklave]] 
* [[Papeška država]]
* [[Patriarh]] 
* [[Pontifikat]] 
* [[Papeške prerokbe]]
* [[Papeški obiski v Sloveniji]]

== Zunanje povezave ==

{{Kategorija v Zbirki|Popes}}
{{Wikinavedek}}
{{Wikislovar|papež|Papež}}
* [https://www.vatican.va/holy_father/index.htm Sveti oče], Vatican.va
* [https://www.documentacatholicaomnia.eu/01_01_Magisterium_Paparum.html Papeški dokumenti v latinščini in sodobnih jezikih], Documentacatholicaomnia.eu
* [https://religion.fandom.com/wiki/Pope Religion.fandom.com]

{{Papeži}}
{{normativna kontrola}}
{{škrbina-RKC}}

[[Kategorija:Papeži| ]]
[[Kategorija:Rimokatoličani]]
[[Kategorija:Papeštvo]]
[[Kategorija:Verski poklici]]
[[Kategorija:Krščanski nazivi]]</text>
      <sha1>5zjtfc77ue8rpcvhyg2qwql3zl0hxkt</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pilot</title>
    <ns>0</ns>
    <id>12102</id>
    <revision>
      <id>6688442</id>
      <parentid>6687476</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T10:02:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Nareto</username>
        <id>77605</id>
      </contributor>
      <comment>/* Znani piloti */</comment>
      <origin>6688442</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="141346" sha1="6ytztfclzdjkv9ju4wwvbahme5jx80p" xml:space="preserve">{{slog|razlog=preveč esejistično in preslabo referencirano}}
{{refimprove}}
{{drugi pomeni}}[[Slika:Airbus_A321-211,_Turkish_Airlines_AN1464575.jpg|sličica|Linijski piloti [[Airbus A320]]|209x209px]]'''Pilót''' ([[Francoščina|fra]]. pilote) je [[poklic]] osebe, ki [[Kariera|karierno]] upravlja [[zrakoplov]] in nadzoruje let zrakoplova z upravljanjem njegovih kontrol letenja ter ima zato ustrezno licenco (CPL oz. ATPL) in vsa ustrezna pooblastila ([[type rating]], class rating) ter certifikate (LVO, Dangerous goods ipd). Vsaka pilotska pot se prične v certificirani [[Letalska šola|letalski šoli]], sama fakulteta brez letenja ne vodi do licenc in pooblastil, ki jih potrebuje pilot. Tipično traja aktivno šolanje za privatnega pilota 6 mesecev, 3 leta za poklicnega pilota in 7 let aktivnega letenja, da kadet pridobi licenco prometnega pilota. Pilot lahko leti samo eden tip letala za katerega ima type rating (npr. [[Boeing 737|B737]]) in ne vse povprek, če se izšola za nov tip letala (npr. [[Boeing 787|B787]]) prejšnega tipa letala ne leti več. Da kopilot postane kapitan v klasičnih letalskih družbah traja okoli 15 let, za kapitana na letalih z dolgim dosegom pri nacionalnih prevoznikih pa traja to še precej dlje tipično 22 let, čakalna doba da lahko gre kopilot iz drugih letal za kopilota na [[Boeing 747|B747]] v [[Lufthansa|DLH]] je 13 let. Tipično je klasični linijski pilot pol kariere kopilot in drugo polovico kariere kapitan na letalih, ki zahteva dva pilota. V slabših družbah gre napredovanje bistveno hitreje, vendar se potem čin ne prenaša v boljše družbe. Ključ do uspeha je potrpljenje, vzstrajnost in adaptivnost ter ustrezne profesionalne kvalifikacije.  

Pilote, ki letijo letala izključno za zabavo imenujemo ne komercialni ali športni, pravilno se imenujejo privatni piloti, saj lahko letijo letala le za užitek. Letalci so uniformirani profesionalci, člani letalske posadke v pilotski kabini. Linijski prometni piloti veljajo za najbolj izšolane ljudi na sploh. Pilotski poklic je zelo zahteven s stalno odsotnostjo od doma, brez letnega dopusta med aprilom in oktobrom, prostih vikendov in nočnimi leti zaradi tega nekateri preprosto ne zdržijo takšnega načina življenja. 

Osnovna delitev pilotov je na civilne in vojaške. 

Mednarodni dan linijskih pilotov je [[26. april|26.april]], v čast prvega poleta turškega pilota Fesa Evrensev 1912, ki je bil prvi predsednik uprave Turkish Airlines leta 1933, praznik se praznuje od leta 2014 glede na sklep IFALPA ([[Angleščina|ang]]. International Federation of Air Line Pilots' Associations) na predlog TALPA Turkish Airlines Pilots Association ([[Turščina|tur]]. Türkiye Havayolu Pilotları Derneği).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://opensky.rs/avioni/happy-world-pilots-day-26-april-svetski-dan-pilota/|title=Happy World Pilot’s Day – 26. april|date=26.4.2025|accessdate=21.11.2025|website=Open Sky}}&lt;/ref&gt;  

== Delitev pilotov ==

=== Glede na službo ===
[[Slika:Air_Malta_Pre_Flight_Inspection_Airbus_A320.jpg|sličica|pilot opravlja predpoletni obhod letala ]]
==== Civilni piloti ====
* komercialna dela v zraku (panorame, taksiranje, snemanje, sondiranje, obalna straža, požarna straža, metanje padalcev, gašenje, meteorološki leti, vleka transparentov ali jadralnih letal, kmetijsko letenje, spricanje proti komarjem, metanje vab za lisice) [[Cessna 172]], [[Cessna 182]], [[Cessna 206]], [[Cessna 208 Caravan|Cessna 208]], [[Cessna 340]], [[Piper PA-25 Pawnee|Piper PA-25]], [[Piper PA-31 Navajo]], [[Piper PA-34 Seneca]], [[Aero Commander 500]], [[PZL-Mielec M-18 Dromader|M-18 Dromader]], [[Air Tractor AT-802]], [[Bombardier 415]], [[Douglas A-26 Invader]]
* inštruktor letenja (šola nove pilote v letalski šoli) [[Cessna 152]], [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper PA-38]], [[Beechcraft Skipper]], [[Grumman American AA-1]], [[Piper PA-28 Cherokee|Piper PA-28]], [[Cirrus SR20]], [[Piper PA-34 Seneca]], [[Piper PA-30 Twin Comanche|Piper PA-39 Twin Commanche]], [[Cessna 310]], [[Cessna 340]], [[Beechcraft Baron]]
* poslovni pilot (leti poslovna letala) [[Cessna 421]], [[Cessna Citation Mustang|Cessna 510]], [[Cessna Citation Excel|Cessna 560]], [[Embraer Legacy 600]], [[Dassault Falcon 7X]], [[Bombardier Challenger 600]], [[Gulfstream G650]]
* tovorni pilot (leti tovorna letala za prevoz pošte in tovora) [[Let L-410 Turbolet|Turbolet L-410]], [[Saab 340]], [[Airbus A300]], [[Boeing 757]]
* čarterski pilot (leti na počitniških turističnih letih in prevozih športnih klubov na turistična letališča) [[Boeing 737]], [[Airbus A320|Airbus A321]]
* linijski pilot (leti velika linijska letala na rednih letih na največja letališča) [[Airbus A320]], [[Airbus A220]], [[Airbus A330|Airbus&amp;nbsp;A330]], [[Airbus A350]], [[Boeing 777]], [[Boeing 787]], [[Embraer E-Jet E2|Embraer E190]], [[Suhoj Superjet]]
* [[Preizkusni pilot|preizkusni piloti]] ali [[Testni pilot|testni]] (deluje v letalski tovarni na testnih letih) [[Airbus|Airbus Industry]], [[Boeing|Boeing company]], [[Cessna|Cessna Textron]], [[Združena letalska korporacija|OAK Objedinjonaja Aviastroitelnaja Korporacija]], [[Dassault Aviation]]
[[Slika:USAF_Female_Pilot_Col._Robyn_Slade_stands_proudly_with_her_T-38_Talon_she_flew_at_initial_pilot_training_(170521-F-AA000-0001).jpg|sličica|Pilot na [[Šolsko vojaško letalo|šolskem letalu]] [[Northrop T-38 Talon|T-38 Talon]]]]
==== Vojaški piloti ====

* lovski (za sestreljevanje tujih zrakoplovov) [[Lockheed Martin F-22 Raptor|F-22]], [[Lockheed Martin F-35 Lightning II|F-35]], [[Dassault Rafale]], [[Suhoj Su-35]], [[Suhoj Su-57]], [[Čengdu J-20]]
* jurišni (zemeljska podpora kopenskim silam iz niske višine in nevtralizacijo zemeljskih ciljev) [[Fairchild Republic A-10 Thunderbolt II|Republic A-10 Thunderbolt II]], [[Suhoj Su-25 Frogfoot|Suhoj Su-25]], [[Suhoj Su-34]], [[SOKO J-22 Orao]], [[SEPECAT Jaguar]], [[Mikojan-Gurevič MiG-27|MiG-27]], [[McDonnell Douglas F/A-18 Hornet|F-18]], 
* izvidniški (za snemanje in slikanje nad sovražnikovim ozemljem) [[Lockheed U-2]], [[Tupoljev Tu-142|Tu-142]], [[Antonov An-30|Antonov 30]], [[Northrop Grumman EA-6B Prowler]], [[Bombardier Global Express|Bombardier Global]], [[Berijev Be-12]], [[Iljušin Il-38]]
* bombniški (za uničevanje zemeljskih ciljev z velikih višin)  [[Boeing B-52 Stratofortress]], [[Lockheed F-117]], [[Northrop B-2]], [[Rockwell B-1 Lancer]], [[Tupoljev Tu-22M]], [[Tupoljev Tu-95|Tupoljev Tu-95/142]], [[Tupoljev Tu-160]], [[Šjan H-6]]
* transportni (za prevoz ljudi in opreme ter logistično oskrbo enot) [[Lockheed Martin C-130 Hercules|C-130 Hercules]], [[Lockheed C-5 Galaxy]], [[McDonnell Douglas C-17 Globemaster III|C-17 Globemaster]], [[Antonov An-124 Ruslan|Antonov An-124]], [[Iljušin Il-76|Iljušin Il-76,]] [[Alenia C-27J Spartan]], [[Airbus A400M|Airbus A400M Atlas]], [[Airbus A330]], [[Tu-204]]
* inštruktor letenja (usposablja nove pilote v [[Letalska šola|letalski šoli]]) [[Cessna 150]], [[Cessna 152]], [[Cessna 172|Cessna T-41 Mescalero]], [[Cessna 182]], [[Zlín Z 42|Zlin 242L]], [[Scottish Aviation Bulldog]], [[Cirrus SR20]], [[Pipistrel Virus]], [[SIAI-Marchetti SF.260]], [[Grob G 120]], [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza F33C]],  [[Socata TB 30 Epsilon]], [[ENAER T-35 Pillán]],   [[Piper PA-34 Seneca]], [[Beechcraft Baron]], [[Aero Commander 500]], [[Cessna 310]], [[Cessna 340]], [[Cessna 404 Titan]], [[Cessna 414]], [[Cessna 421]], [[Piper PA-31 Navajo]], [[Partenavia P.68]], [[Piper PA-44 Seminole]], [[Piper PA-23|Piper PA-23 Aztec]], [[Piper PA-30 Twin Comanche|Piper PA-30/39 Twin Comanche]], [[Beechcraft T-6 Texan II]], [[Embraer EMB 312 Tucano]], [[Pilatus PC-21]], [[Pilatus PC-9]], [[Pilatus PC-7]], [[KAI KT-1 Woongbi]], [[Grob G 120TP]],  [[Aero L-39 Albatros]], [[McDonnell Douglas T-45 Goshawk]], [[SOKO G-4 Super Galeb|Soko G-4 Super Galeb]], [[North American T-2 Buckeye]], [[Aero L-159 Alca]], [[BAE Systems Hawk]], [[Jakovljev Jak-130]], [[Alenia Aermacchi M-346 Master]], [[KAI T-50 Golden Eagle]], [[Hongdu JL-10]], [[Fairchild Republic A-10 Thunderbolt II]], [[SEPECAT Jaguar]], [[SOKO J-22 Orao]], [[Suhoj Su-25 Frogfoot]], [[Mikojan-Gurevič MiG-27|MiG-27]], [[McDonnell Douglas F/A-18 Hornet]], [[Suhoj Su-34]], [[General Dynamics F-111 Aardvark]], [[McDonnell Douglas F-15E Strike Eagle]], [[McDonnell Douglas F/A-18 Hornet]], [[Dassault Mirage 2000]], [[Dassault Rafale]], [[Eurofighter Typhoon]], [[Suhoj Su-35|Sukhoi Su-35]], [[Suhoj Su-57|Sukhoi Su-57]], [[Mikojan-Gurevič MiG-35|Mikoyan MiG-35]], [[Saab JAS 39 Gripen]]
* helikopterski (letenje helikopterjev) [[Bell AH-1 Cobra]], [[Sikorsky UH-60 Black Hawk]], [[Mil Mi-24]], [[Boeing AH-64 Apache]], [[Eurocopter EC145]], [[Boeing CH-47 Chinook]], [[AgustaWestland AW139]]
* preizkusni piloti (deluje v letalski tovarni in pri prevzemanju novih letal v operativne enote) [[Lockheed Martin]], [[Northrop Grumman]], [[Boeing]], [[Airbus]], [[Embraer]], [[Dassault Aviation]], [[Textron Aviation|Textron]]

=== Glede na tip [[zrakoplov]]a ===
* [[letalo|letalski]] pilot
* [[helikopter]]ski pilot

=== Glede na tip licence* ===

* PPL(A) privatni (t.i. športni) pilot letala, z njo lahko leti pilot za zabavo ne komercialno
* CPL(A) poklicni pilot letala, z njo lahko leti pilot komercialno kot kapitan na letalih z [[Največja vzletna masa|MTOW]] do 5700 kg (12500lbs) in kot kopilot na težjih letalih
* ATPL(A) prometni pilot letala, z njo lahko leti pilot komercialno kot kapitan tudi na najtežjih letalih
'''*''' obstajajo tudi druge pilotske licence: ULN, LAPL, MPL; ki pa niso mednarodno prizane skladno z organizacijo ICAO, predvsem operaterje zelo lahkih letalnih naprav pogosto imenujemo upravljavci letalne naprave namesto piloti[[Slika:Beechcraft_Baron_BE-58_(287224963).jpg|sličica|250x250px|Dvomotorna letala nudijo posebno zabavno letenje [[Beechcraft Baron]] ]]

=== Komercialni ali nekomercialni pilot ===

* Privatni ali športni pilot se z letalstvom ukvarjajo ljubiteljsko in leti nekomercialno, večinoma na enomotornih letalih, čeprav ni omejitve, da pilot z licenco PPL(A), ne more leteti večmotornega letala, če se na njega prešola, mnogi zelo radi letijo dvomotorna letala za zabavo. Za potrebe športnega letenja se zahteva zdravniški pregled II. razreda.
* Komercialni piloti so tisti piloti, ki imajo licence CPL(A) in ATPL(A) in letijo za plačilo. Profesionalni piloti letijo velika potniška in tovorna letala – redne linije, čarterje, manjša reaktivna poslovna letala, večmotorna potniška propelerska letala, enomotorna letala. Poleg letenja so profesionalni piloti tudi poklicni inštruktorji letenja, ki šolajo bodoče športne in poklicne pilote. Profesionalni piloti se vsi začnejo najprej šolati za licenco PPL(A), ki jo imajo športni piloti, ampak nato šolanje nadaljujejo. Za potrebe profesionalnega letenja se zahteva zdravniški pregled I. razreda.

== Vojaški pilot ==
''Glavni članek:'' ''[[vojaški pilot]]''[[Slika:IAFRafale.jpg|sličica|[[Dassault Rafale]]|307x307px]]Vojaški pilot so v osnovi [[Vojak|vojaki]] in je njihovo delovanje [[Ozemlje|ozemeljsko]] večinoma omejeno znotraj [[Državna meja|nacionalnih meja]]. Za vojaške pilote se zahteva častniška šola za katero osnova je fakulteta oz. v državah z letalsko tradicijo vojaška letalska akademija. Vojaški piloti ne dosegajo takega števila ur kot civilni ampak redko kateri presežejo 3000 ur ob upokojitvi (civilni piloti jih imajo preko 20 000 ur ob upokojitvi).  

V zgodovini je veliko vplivnih ljudi ([[Jurij Kraigher - Žore|Jurij Kraigher]], [[Frank Gorenc]], [[George H. W. Bush]], [[George Walker Bush]], [[Eddie Rickenbacker]], [[John McCain]], [[James Stewart]], [[Nathan Farragut Twining]], [[Curtis Emerson LeMay]], [[Alan Bartlett Shepard mlajši]],[[William, valižanski princ]], [[Princ Filip, vojvoda Edinburški]], [[Antoine de Saint-Exupéry]], [[Erhard Milch]]) bilo šolano s strani letalskih sil, saj so zahodne vojaške letalske akademije nudile izjemno kvalitetno strokovno, psihično in fizično izobrazbo. Letalske akademije, dajejo izredno kvaliteten kader in ti ljudje so običajno tudi zelo uspešni v privatnem življenju, mnogo je poslovnežev, ki so bili v mladosti šolani v letalskih akademijah in so zelo uspeli ter ohranjajo zdrav športen način življenja in so vitalni pozno v starost. Veliko mladih fantov in deklet, ki niso kapitalsko dovolj močni se zaradi sponzoriranih programov usposabljanja s strani države odloči za vojaško kariero in ostanejo v vojski vse do upokojitve, saj za potrebe letalskih sil nikoli ne dosežejo konkurečnih komercialnih tržnih zahtev za prometne pilote. 

Cena ure letenja z modernim francoskim lovcem [[Dassault Rafale]] znese okvirno 20.000 eur na uro letenja, letenje z najboljšim ameriškim lovcem [[Lockheed Martin F-35 Lightning II]]  znese strošek ure letanja okoli 50.000 dolarjev na uro, to so stroški, ki jih krije vsaka država, ki želi imeti sodobno vojaško letalstvo. Strošek šolanja vojaškega pilota stane več kot civilnega, ker so vsi stroški letenja tudi neposredni stroški šolanja - letala ne dajejo prihodka (če bi bilo isto pri prometnih pilotih bi šolanje stalo 10 do 30 miljonov) in znašajo (leto 2023)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sandboxx.us/news/how-much-does-it-cost-to-train-an-air-force-pilot-a-lot/|title=HERE’S HOW MUCH THE U.S. AIR FORCE SPENDS TRAINING ITS PILOTS|date=26.3.2024|accessdate=26.4.2024|website=SANDBOXX|last=Hollings|first=Alex}}&lt;/ref&gt;: [[Slika:Lt_Mike_Hunter_1.jpg|sličica|Pilot pred bombnikom [[Douglas A-20 Havoc|A-20]] 1942 |271x271_pik]]
* 12 milijonov USD za [[Lovsko letalo|lovske]] pilote [[McDonnell Douglas F-15 Eagle|F-15 Eagle]], [[Lockheed Martin F-22 Raptor|F-22 Raptorjev]] in [[Lockheed Martin F-35 Lightning II|F-35 Lightning II]],
* 11 milijonov USD za pilote [[Bombnik|bombnikov]] [[Boeing B-52 Stratofortress|B-52 Stratofortress]], [[Northrop B-2|Northrop B-2 Spirit]],
* 9 milijonov USD za pilote bombnikov [[Rockwell B-1 Lancer]],
* 7 milijonov USD za pilote [[Jurišnik|jurišnikov]] [[Fairchild Republic A-10 Thunderbolt II|A-10 Thunderbolt II]],
* 7 milijonov USD za pilote [[Izvidniško letalo|izvidnikov]] [[Boeing RC-135]],
* 7 milijonov USD za lovske pilote [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16 Fighting Falcon]],
* 6 milijonov EUR za lovske pilote [[Dassault Rafale]],
* 3 milijone USD za [[Transportno letalo|transportne]] pilote [[Lockheed Martin C-130J Super Hercules|C-130J Hercules]] in
* 1.5 milijona USD za transportne pilote [[Boeing KC-135 Stratotanker|KC-135 Stratotankerjev]], [[Lockheed C-5 Galaxy|C-5 Galaxy]], [[McDonnell Douglas C-17 Globemaster III|C-17 Globemaster]]

Vsi seveda najprej začnejo na manjših [[Šolsko vojaško letalo|šolskih letalih]].  

=== Testni pilot ===
''Glavni članek: [[Preizkusni pilot|testni pilot]]'' 

Najobsežnejše šolanje v vojski imajo vojaški testni pilot, kandidati za testne vojaške pilote morajo imeti preko 1000 ur na nadzvočnih letalih, da jih pričnejo šolat (šolajo jih samo štiri države: ZK: ETPS: ''Empire Test Pilots' School'' 1943, ZDA: USAF TPS 1944 in USN TPS 1945, Francija: EPNER: ''École du Personnel Navigant d’Essais et de Réception'' 1946, Rusija: FTPS: ''Fedotov Test Pilot School'' 1947). Običajno v procesu šolanja testnega pilota kadidati letijo tako z civilnimi potniškimi letali kot vojaški zrakoplovi vseh vrst ter celo jadralnimi letali, kandidate se usposobi do te mere, da so sposobni napisati kompletne operativne priročnike letal na osnovi testnih letov in morejo zelo dobro poznati letalske predpise certifikacije zrakoplovov (FAR oz. CS 25, 23, 22). 

=== Letalski as ===
''Glavni članek: [[letalski as]]'' 

Letalski as je naziv za vojaškega pilota, ki je sestrelil vsaj 5 sovražnikovih letal v zraku in je najbolj elitni status, ki ga lahko doseže vojaški pilot. Potrjene zmage pomenijo, da so bile uradno zabeležene, potrjene s strani enote, opazovalcev ali dokumentacije. Dvojni as pomeni 10+ zmag, trojni as pomeni 15+ zmag.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.airandspace.si.edu/stories/editorial/what-did-it-mean-be-flying-ace|title=What Did It Mean to Be a Flying Ace?|date=30.6.2025|accessdate=2.12.2025|website=National Air and Space Museum Washington, DC|archive-date=2025-12-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20251206175532/https://www.airandspace.si.edu/stories/editorial/what-did-it-mean-be-flying-ace|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Civilni pilot ==
[[Slika:Silver_Express_pilot_and_CFI_Daniel_Bustos.JPG|sličica|Poslovni pilot [[Gulfstream Aerospace|Gulfstream]] |225x225px]]
Poklicno šolanje civilnih pilotov je drago in množičnost je omejena, saj si kandidati krijejo vso šolanje sami, kar znese okvirno okoli sto pedest tisoč eurov do zaposlitve oz. do prejemanja plačila na velikem potniškem letalu (npr. [[Airbus A320|A320]], [[Boeing 737|B737]], [[Embraer E-Jet|E-190]]). Fantje in dekleta, ki se opogumijo in se podajo v letalsko prometno kariero se popolnoma adaptirajo na svojo kariero, saj to ni samo poklic ampak je način življenja. Ti mladi ljudje zelo cenijo svojo delo, saj je za doseg cilja postati prometni pilot, potrebno vložiti denar, čas, trud in biti sposoben odditi v svet ter na koncu imeti še srečo in se dokopati do prve službe kot kopilot na zelo konkurenčnem tržišču.  Samo izjemno motivirani se na koncu prebijejo skozi teoretične izpite in uspešno opravijo vsa šolanja. Intenzivno šolanje skupaj s teorijo preverja ali ima kandidat prave karakteristike za pilota. 

Veliko ljudi nima primernih karakternih lastnosti za delo v letalstvu in preprosto ne zdržijo življenskega stila pilota, ki ne pozna splošnih družbenih navad in zahteva nenehno prilagajanje spremembam delovnega urnika ter ne pozna konceptov letnega dopusta med sezono, vikendov in neprilagodljivosti. Večina ima problem, da se primerja s kolegi, ki nimajo iste kariere in lahko planirajo družinske praznike, opravke, letne dopuste ipd ter so pogosto razočarani. Linijski piloti pravijo zase, da živijo iz kovčka, saj je to edina osebna stvar, ki jo imajo vedno s seboj.  

Tipično uporabljajo linijski piloti dva kovčka enega imajo vedno pri sebi v cockpitu t.i. pilot trolley oz. pilotski kovček tipično 45x40x24 cm na dveh kolesih (potni nalog z dokumenti, letalska pilotska knjižica, certifikati, licenca, zdravniško spričevalo, airline ID, tablica, mobilni telefon, denarnica, ključi, potni list, kemični svinčniki, beležka z zapiski, očala, odsevnik, dežni plašč, čepi za ušesa, žepna svetilka, vlažilna krema za kožo, balzam za usnice, kapljice za oči, sprej za nos, razkužilo za cockpit, suhi in vlažilni robčki, parfum, beljakovinske ploščice, kava/čaj, powerbank, slušalke, polnilec, minimalna kozmetika, minimalna lekarna in rezervna srajca ter rezervna civilna obleka) in v kabini kabinski kovček 55x40x20 cm z štirimi 360 stopinjskimi vrtljivimi kolesi (srajce, perilo, velika kozmetika, velika lekarna, napajalnik, insekticid proti komarjem razpršilo in tablete za v električni grelnik za sobo, civilna oblačila, civilni čevlji, hrana, vitamini in športna torba vreča nahrbtnik iz blaga ter športna oblačila). Kovčki morejo biti posebej kvalitetni saj so neprestano v uporabi. Sistemsko so narejeni tako da se da manjši kovček nasadi na večjega in se ga vozi kot enega. 

Cena ure letenja z modernim transportnim letalom Airbus A320 je okoli 10.000 eurov na uro letenja. Celotni stroški kvalitetnega šolanja (Operator Courses Training) linijskega pilota so še večji in znesejo okvirno še dodatnih trideset tisoč eurov, ki jih nosi tipično letalska družba (usposabljanje iz: CRM, EFB, Fatigue, Briefings, PPS, OP, Security, SMS, LVO, IATA DGR, Evacuation, Firefighting, Ditching, Line Training, Safety Equipment, First Aid, Fleet Variants, OM, Air Law and Sector contract). Letenje zrakoplovov kot pilot nikoli ni bilo dostopno ljudskim množicam ampak so do njega imeli dostop izbranci. V kapitalističnih družbah ([[Združene države Amerike|ZDA]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno Kraljestvo]], [[Nemčija]], [[Francija]], [[Italija]], [[Slovenija]], [[Grčija]], [[Singapur]], [[Avstralija]], [[Nova Zelandija]] itd.) so to ekonomsko močnejši posamezniki, medtem ko so v komunističnih družbenih ureditvah ([[Ljudska republika Kitajska]], [[Vietnam|Socialistična republika Vietnam]], [[Kuba|Republika Kuba]], [[Federativna ljudska republika Jugoslavija]], [[Laos|Ljudska demokratična republika Laos]] itd.) ali eno partijskih sistemih ([[Eritreja]], [[Demokratična arabska republika Sahara]], [[Venezuela]], [[Sirija]], [[Ruanda]], [[Kambodža]]) to v večini člani partije oz. političnih strank. 

Nekateri drugi člani letalske posadke, kot so nekoč bili letalski inženirji, navigatorji in radio operaterji (npr. letala [[Douglas DC-6]], [[Lockheed L-1049 Super Constellation|Lockheed Constellation]], [[Boeing 307|Boeing 307 Stratoliner]], [[Martin M-130]], [[Sikorsky S-42]], [[Boeing 314 Clipper]], [[Boeing 377 Stratocruiser]], [[Bristol Britannia]], [[Iljušin Il-18]], [[De Havilland Comet]], [[Tupoljev Tu-104]], [[Boeing 707]], [[Convair 880]], [[Vickers VC10]], [[McDonnell Douglas DC-10|DC-10]], [[Boeing 727]], [[Lockheed L-1011 TriStar|L-1011]], [[Douglas DC-8|DC-8]], [[Airbus A300]],[[Iljušin Il-62]], [[Iljušin Il-86]], [[Tupoljev Tu-154]]), se prav tako štejejo za letalce - letalske častnike, ker sodelujejo pri upravljanju navigacijskih in motornih sistemov letala, niso pa piloti. Letalci so uniformirani profesionalci, člani letalske posadke (ang. flight crew) letala v pilotski kabini (ang. [[Pilotska kabina|cockpit]]). Drugi člani posadke, kot so mehaniki in zemeljsko osebje niso razvrščeni kot letalci, so pa lahko del posadke po potrebi. Stevardese so del kabinskega osebja in niso letalski časniki. 

V Sloveniji ima poklicno civilno licenco za motorno letalo 0,03 % celotnega prebivalstva oz. 600 prebivalcev&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/upload/editor/file/file756f94fb5c49415.pdf|title=Letno poročilo 2022|accessdate=28.1.2023|publisher=CAA}}&lt;/ref&gt; od tega deleža jih ima polovica torej okoli 300 privilegije prometnih pilotov (za primerjavo [[Doktorat|doktorjev znanosti]] je 98% več kot prometnih pilotov oz. na 50 doktorjev znanosti je en prometni pilot). 
[[Slika:Airbus-319-cockpit.jpg|sličica|Linijska pilota na [[Airbus A319]]|250x250px]]
Leta 2017 je bilo v svetu samo 290 000 prometnih pilotov (ali 36 prometnih pilotov na milijon prebivalcev) od tega se jih bo 105 000 upokojilo do 2027 in ocenjuje se da se bo potrebovalo še 250 000 novih do leta 2027 glede na ocene CAE Inc., da se bo zadovoljilo potrebam svetovnega trga. Šolanje je zahtevno, drago in dolgotrajno, saj se danes zahteva bistveno več certifikatov od pilotov kot v preteklosti. Največ 90 000 novih pilotov se bo potrebovalo v aziji, 85 000 v ameriki in 50 000 v evropi ter 30 000 na bližnjem vzhodu.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.cnbc.com/2017/06/20/this-is-your-captain-retiring--world-faces-pilot-shortage.html|title=Paris Airshow 2017 Airline industry facing a massive shortfall of pilots|date=2017|accessdate=19.12.2024|website=CNBC}}&lt;/ref&gt; Za primerjavo leta 2019 je bilo svetovno število zdravnikov 12 800 000 (ali 1600 zdravnikov na milijon prebivalcev).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.medicaleconomics.com/view/across-globe-6-4-million-physicians-needed-in-132-countries-facing-shortages|title=Across globe|date=24.5.2022|accessdate=13.1.2025|website=Medical Economics}}&lt;/ref&gt; Za občutek med drugo svetovno vojno je bilo vojaških pilotov nekaj miljonov (ZDA, Luftwaffe, RAF, Sovjetsko letalstvo, Japonsko letalstvo, Italjansko letalstvo). Med drugo svetovno vojno je v USAF bilo decembra 1944 aktivnih 41.600 letal  in 1.259.000 ljudi, RAF je imel maja 1945 9.200 letal 1.079.835 ljudi od tega 193.313 letalcev in 886.522 zemljskega osebja.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Ratno vazduhoplovstvo u drugom svetskom ratu|last=Ulepič|first=Zdenko|publisher=Beograd : Vojnoizdavački zavod|year=1974|cobiss=4727808}}&lt;/ref&gt;

Vsi piloti najprej opravijo zdravniški pregled II. razreda in začnejo letenje na enomotornih batnih letalih (npr. [[Cessna 152]] ali [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper Tomahawk]]) velikokrat je to v začetku v [[Aeroklub|aeroklubu]] z EASA ATO šolo in potem po pridobitvi PPL(A) privatne licence opravijo obsežno teorijo ATPL(A) frozen (na agenciji za civilno letalstvo). Teorija ATPL(A) je velik filter uspešnosti kadidatov za nekatere je nepremostljiva in je osnova za kakeršnokoli poklicno delo v letalstvo. Po opravljeni ATPL(A) teoriji kandidati pričnejo inštrumentalno letenje ter napredujejo na zahtevnejša enomotorna letala z uvljačljivim podvozjem (npr. [[Beechcraft Bonanza]], [[Cessna 210|Cessna Centurion]], [[Rockwell Commander 112|Commander 114]], [[Piper PA-24 Comanche|Piper Comanche]]) nadaljujejo na večmotorna batna letala (npr. [[Cessna 340]], [[Piper PA-34 Seneca|Piper Seneca]], [[Piper PA-30 Twin Comanche|Piper Twin Comanche]]) ter opravijo zdravniški pregled I. razreda, približno 1 od 4 ljudi lahko opravi psihofizične kriterije za komercialnega pilota (očala so dovoljena) in pridobi licenco poklicnega pilota CPL(A). Potrebno je poudarit da poklicna licenca CPL sama po sebi ne nudi nič in da je lahko oseba plačana za delo potrebuje še nadaljnjo usposabljanje za tip letala, operacija itd. Za poklicno licenco potrebujejo minimalno 200 ur letenja in potem gredo na [[type rating]] za [[Turbopropelerski motor|turbo propelerska]] (npr. [[Bombardier Dash 8|Dash 8]], [[ATR 72]], [[Beechcraft Super King Air|King Air]]) ali [[Reaktivno letalo|reaktivna letala]] (npr. [[Airbus A320]], [[Boeing 737]], [[Embraer E-Jet]]) na katerih naredijo še line training, ki obsega okoli sto do dvestopedeset komercialnih letov, kasneje kot kopiloti pridobijo še licenco prometnega pilota ATPL(A) za katero potrebujejo minimalno 1500 ur letenja. Cel proces letalskega usposabljanja linijskega pilota stane okoli sto petdeset tisoč eur in traja v povprečju 7 aktivnih let, kandidati si ga krijejo sami.

V Sloveniji se je veliko pilotov začelo šolati modularno v aeroklubskem okolju (motorno letenje). Ker celovitih uradnih statistik ni, so na voljo le ocenjeni podatki, ki temeljijo na izkušnjah aeroklubov in inštruktorjev. Podatki temeljijo na ocenah in niso rezultat uradne nacionalne statistike.

* 50 % kandidatov zaključi začetno licenco PPL(A),
* Od imetnikov PPL(A) jih le 25 % (12,5 % od vseh na začetku) nadaljuje z dodatnimi usposabljanji (npr. NVFR, uvlačljivo podvozje, MEP),
* Med kandidati, ki se vpišejo v ATPL teorijo, jih približno 25–30 % (4 % od vseh na začetku) doseže kakeršnokoli zaposlitev v letalstvu,
* Skupno se ocenjuje, da le 0,5–2 % kandidatov, ki začnejo šolanje v aeroklubih v Sloveniji, doseže raven linijskega prometnega pilota reaktivnega potniškega letala

Pri integriranih pilotskih programih (EASA ATPL integrated), kjer so kandidati predhodno selekcionirani in šolanje poteka v strnjenem, profesionalno usmerjenem programu, so stopnje uspešnosti bistveno višje kot v aeroklubskem okolju.

* 80 % vpisanih kandidatov zaključi integrirani program (ATPL frozen),
* Od diplomantov jih 60 % v obdobju nekaj let pridobi prvo zaposlitev v linijskem letalstvu,
* Skupno se ocenjuje, da 55 % vseh vpisanih kandidatov v integrirane programe doseže raven pilota reaktivnega potniškega letala

Višja uspešnost je posledica stroge selekcije kandidatov, strukturiranega šolanja, zagotovljenega financiranja zahtevanega za vpis ter neposrednih povezav šol z letalskimi prevozniki in plačanega šolanja na tipu potniškega letala. Največji filter trga, ki išče kandidate so zahtevane izkušnje na tipu letala oz. na velikih potniških letalih nad 50 ton vsaj 500h oz. celo 1500h.  

=== Civilni certifikacijski sistemi ===
[[Slika:EASA_Logo.png|levo|sličica|251x251_pik|[[Agencija Evropske unije za varnost v letalstvu|EASA]] krovna letalska organizacija v [[Evropska unija|EU]]]]
Različne države (Kitajska, Turčija, Združeni arabski emirati) oz. skupine držav (EU, ZDA) uporabljajo različne certifikacijske sisteme in piloti imajo različne licence, ki me seboj niso enakovredne niti niso preprosto izmenljive ampak mora iti pilot, če hoče pridobiti licenco v drugem sistemu skozi postopek konverzije licence (dodatni izpiti vsaj iz letalskega prava, ponekod praktični izpiti ipd.), da pridobi drugo licenco. Če gre evropski pilot na dopust v ZDA in ima evropsko licenco EASA in želi za zabavo leteti letala nekomercialno v ZDA, pa običajno zadovoljuje preprostejši postopek validacije, kjer na osnovi njegove trenutne licence (npr. EASA ATPL(A)) pridobi privilegije FAA PPL(A) za maksimalno čas veljavnosti njegove evropske licence. 
[[Slika:20150215-logo-faa_1.jpg|sličica|200x200_pik|[[Zvezna uprava za letalstvo|FAA]] ureja vse vidike civilne letalstva v [[Združene države Amerike|ZDA]]]]
Največji sistemi licenciranja v svetu so: [[Agencija Evropske unije za varnost v letalstvu|EASA - European Aviation Safety Agency]], [[Zvezna uprava za letalstvo|FAA - Federal Aviation Administration]], JAA - Joint Aviation Authorities (zastarelo), UK CAA - Civil Aviation Authority (United Kingdom), CASA - Civil Aviation Safety Authority, TCCA - Transport Canada Civil Aviation''','''  SHGM - Sivil Havacılık Genel Müdürlüğü idr. 
[[Slika:ICAO_logo.svg|alt=File:ICAO logo.svg|levo|sličica|155x155_pik|[[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|ICAO]] Svetovna Mednarodna organizacija civilnega letalstva]]

Zakaj pa je pomembno katero licenco ima pilot? Ker z EASA licenco lahko pilot leti vse zrakoplove, ki so registrirani v državah EU (Nemčija, Francija, Polska, Italjia, Grčija itd) po celem svetu. Ne more pa pilot z EASA licenco leteti neposredno letala registrirana v Turčiji, ampak potrebuje turško licenco oz. validacijo, z turško licenco lahko pilot leti samo turška letala po celem svetu ne more pa leteti vseh drugi letal, registriranih v katerikoli drugi državi. Tako je z uvedbo EASA licence avtomatsko postal evropski sistem z množico držav izredno enoten v smislu izemenljivosti letal in pilotov. Pri temu pa je potrebno povedati, da svetovno priznane licence - mednarodne so samo PPL, CPL, ATPL (s katermi lahko pilot leti po celem svetu), nacionalne licence - državne ULN, LAPL (področje EU), MPL (področje EU) so nacionalne licence ali regionalne in z njimi lahko pilot leti samo na področju države ali regije, ker jih mednarodna letalska organizacija ICAO ne priznava zatorej se je bolje tem licencam izgoniti, če je to le mogoče, saj nimajo mednarodne veljave in so lahko prej ali slej ukinjene. [[Slika:PPL_(A)_-_Pilotenlizenz_Vorderseite.png|sličica|706x706px|Nemška EASA PPL (A) - Pilotska privatna licenca (športni pilot motornega letala)|sredina]]
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Kratice in različni certifikacijski sistemi oblasti
!Kratica
!Pomen
!Država oz. območje
!Opomba
|-
|ICAO
|[[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|International Civil Aviation Organization]]
|celi svet od 1944
|osnovna svetovna letalska organizacija, običajno jo v svoji osnovni obliki koristijo afriške države, velike omejitve zaposlovanja
|-
|FAA
|[[Zvezna uprava za letalstvo|Federal Aviation Administration]]
|[[Združene države Amerike|ZDA]] in pacific
|sistem z najdaljšo tradicijo priznan v različnih delih sveta (afrika, bl. vzhod)
|-
|EASA
|[[Agencija Evropske unije za varnost v letalstvu|European Aviation Safety Agency]]
|[[Evropska unija|EU]] od 2002 dalje
|članice vse EU države in še dodatne, najtežja licenca za teorijo zelo močna licenca
|-
|JAA
|Joint Aviation Authorities
|[[Evropa]] 1970 do 2009
|članice JAA so prevzele EASA zahteve, nekatere ne EU članice še vstrajajo
|-
|UK CAA
|UK Civil Aviation Authority
|[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|UK]] od 2020 dalje
|UK - Brexit - nacionalna licenca nepriznana po EU - tretja država
|-
|SHCA
|Sivil Havacılık Genel Müdürlüğü
|[[Turčija]]
|zaželena za delo v Turčiji
|-
|TCCA
|Transport Canada Civil Aviation
|[[Kanada]]
|zelo primerljiva z FAA in EASA
|-
|GCAA
|Civil Aviation Administration of China
|[[Kitajska]]
|zelo zaželjena na hitro rastočem kitajkem trgu
|-
|DGCA
|Directorate General of Civil Aviation
|[[Indija]]
|hitro rastoči trg
|-
|GCAA
|General Civil Aviation Authority
|[[Združeni arabski emirati|ZAE]]
|najbolj cenjena na bližnjem vzhodu
|-
|CASA
|Civil Aviation Safety Authority
|[[Avstralija]]
|robustni predpisi 
|-
|CAA NZ
|Civil Aviation Authority of New Zealand 
|[[Nova Zelandija]]
|cenjena na pacifiškemu območju
|-
|SA CAA
|South African Civil Aviation Authority
|[[Južna Afrika|Južna afrika]]
|najbolj cenjena afriška licenca 
|}

=== Šolanje prometnega pilota ===
[[Slika:PA-28_Simulator_der_Horizon_SFA.jpg|sličica|[[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]]/SE šolanje na [[Simulator letenja|simulatorju]] FNTP II za enomotorna letala npr. [[Piper PA-28 Cherokee|Piper PA-28]]|249x249px]]Prometni piloti velikih potniških letal potrebujejo leta usposabljanja, da dosežejo vse kvalifikaciji, ki so potrebne za vodjo zrakoplova na komercialnih potniških letih in veliko ur letenja. Prometni linijski piloti veljajo za najbolj izšolane posameznike na sploh, saj se njihovo šolanje in periodično usposabljanje ne zaključi do upokojitve. Minimalna formalna izobrazba je zaključena srednja šola s poklicno maturo, na kar pilot nadaljuje strokovno šolanje na letalih in teorijo ATPL za prometne pilote, ki je po obsegu primerljiva s fakulteto ter za marsikoga prevelik zalogaj. Samo določeni nacionalni prevozniki zahtevajo fakulteto (180 ECTS) in znanje nacionalnega jezika (ICAO level). Stroški šolanja prometnega pilota so visoki in si jih kandidati sami krijejo, zaradi česar je to dostopno le ekonomsko močnejšim posameznikom. Konec 1980 je bila cena šolanja v Jugoslaviji 85 000 DEM (nemških mark) za pilote, ki so se šolali v šoli takratnega državnega prevoznika [[Air Serbia|JAT]]. Celoten strošek šolanja na letalski univerzi ERAU Embry–Riddle Aeronautical University v ZDA na 4 letnem programu je konec 1980 znašal okvirno 90&amp;nbsp;000&amp;nbsp;USD. Danes se stroški gibajo od 150 000 USD do 300 000 USD odvisno od tega v katerem delu sveta se kandidati šolajo, saj so stroški letalskih šol po nekod 150% višji zaradi različnih državnih režimov in svobodnega letenja ni.  
[[Slika:Eesti_Lennuakadeemia_360-8.jpg|sličica|364x364px|[[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]]/ME šolanje na večmotornih letalih na [[Simulator letenja|simulatorju]] FNTP II npr. [[Piper PA-34 Seneca]]]]
Da kandidat postane prometni pilot, more najprej odiiti v certifcirano letalsko šolo ATO. Kandidati se lahko šolajo na dva načina modularno ali itegrirano. Modularno usposabljanje pomeni da opravlja posamezne ratinge z izpiti in se mu pridobljene kvalifikacije sproti vpisujejo v licenco. Pri itegriranem usposabljanju kadnidat pride do opravljenih pooblastil šele ko pridobi licenco poklicnega pilota oz. v določenih primerih ko je vezan na družbo (MPA licenca) še kasneje. Najhitrejša pot do službe v cockpitu je z šolanjem v letalskih akademijah oz. profesionalnih letalskih šolah, pri čemer se priporoča, da imajo kadnidati jasno izdelano vizijo, kjer se nameravajo zaposliti in zato pripravljena finančna sredstva, ki znašajo ovrino okoli 130 tisoč EUR, vendar samo finance niso dovolj potrebno je tudi veliko truda in potrepljenja ter dobro sodelovanje z letalskimi kolegi.

Minimum je 1500 ur letenja, da poklicni pilot CPL(A) pridobi licenco prometnega pilota ATPL(A). Bistvene kvalifikacije pilota so ratingi - privilegiji za izvajanje določenih operacij in licenca, prometni piloti se obnovitveno šolajo najmanj na vsakih šest mesecev na [[Simulator letenja|simulatorjih letenja]], v kvalitetnejših letalskih družbah celo na vsake tri mesece. Piloti letal morajo dovolj dobro obvladovati [[Angleščina|angleški jezik]], saj je več kot 95% svetovne literature v angleščini, kot tudi vsa komunikacija med člani posadke, kontrolo letenja idr. 
Strokovna področja, ki so pomembna za pilote: operativni postopki, radio navigacija, masa in težišče, zmogljivosti letal, načrtovanje letenja, letalska avionika - inštrumenti, aerodinamika, letalska meteorologija idr.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://old.delo.si/druzba/panorama/skok-v-portoroz-na-kavo-v-dvoje-z-letalom.html|title=Skok v Portorož na kavo... v dvoje z letalom|date=13.3.2012|accessdate=16.3.2026|website=delo.si|publisher=Tomažič B., Jamnik U.}}&lt;/ref&gt;

==== Pay to Fly P2F ====
Pay to Fly (P2F) je praksa v komercialnem letalstvu, pri kateri pilot oziroma kopilot plača letalski družbi ali posredniku za možnost letenja na linijskih letih kot član pilotske posadke. Namesto da bi bil pilot za delo plačan, sam krije stroške usposabljanja, type ratinga ali celo neposredno “najem” sedeža v kokpitu za pridobivanje naleta in izkušenj na reaktivnem letalu.

V klasičnem zaposlitvenem modelu letalska družba pilota zaposli in mu zagotovi plačilo ter usposabljanje. Pri modelu Pay to Fly pa kandidat:

* plača type rating,
* pogosto dodatno plača “line training”,
* lahko plača določeno število ur letenja na rednih komercialnih linijah,
* v nekaterih primerih pa ni formalno zaposlen ali prejema minimalno plačilo.

Model se je posebej razširil po finančni krizi leta 2008, ko je bilo na trgu veliko mladih pilotov z nizkim naletom in malo odprtih delovnih mest.

'''Kako sistem običajno deluje'''

Tipičen potek:

# Pilot opravi CPL/ATPL teorijo in MCC.
# Kandidat sam financira type rating za določen tip letala (npr. A320 ali B737).
# Letalska družba ali posredniška akademija ponudi program “line training”.
# Pilot plača paket ur oziroma sektorjev na rednih komercialnih letih.
# Po končanem programu lahko pridobi dovolj izkušenj za redno zaposlitev drugje ali v isti družbi.

'''Kdo ponuja Pay to Fly programe'''

Pay to Fly programe so v preteklosti ponujale ali posredno omogočale: nekatere nizkocenovne letalske družbe, zasebne letalske akademije, posredniška kadrovska podjetja, ACMI oziroma wet-lease operaterji. V Evropi so bili z modelom pogosto povezani: Ryanair (predvsem prek zunanjih pogodbenikov v preteklosti), Wizz Air, SmartLynx Airlines, različne zasebne akademije v Španiji, vzhodni Evropi in jugovzhodni Aziji. Pomembno je poudariti, da številne družbe danes zaradi kritik in pomanjkanja pilotov od teh praks delno odstopajo ali pa jih izvajajo v milejših oblikah (npr. self-sponsored type rating brez neposrednega plačevanja linijskega letenja).

'''Stroški'''

Stroški so lahko zelo visoki.

Približni stroški:

* Vse zahtevane predhodne licence CPL + ATPL teorija + MCC: 70.000–120.000 EUR,
* Type rating A320/B737: 20.000–40.000 EUR,

Pay to Fly line training program: 10.000–40.000 EUR, v nekaterih primerih tudi več kot 60.000 EUR.

Skupni strošek poti do prve službe lahko zato preseže:

* 120.000–180.000 EUR.

'''Kaj pomeni za pilote'''

Prednosti: hitrejši dostop do naleta na jet letalu, možnost pridobitve izkušenj na A320 ali B737, lažji vstop na trg dela v času presežka pilotov, hitrejše izpolnjevanje pogojev za zaposlitev. Slabosti: zelo visoka finančna obremenitev, pogosto zadolževanje, negotova zaposlitev po koncu programa, pritisk na plače in delovne pogoje v industriji, etične in varnostne kritike.

'''Kritike in kontroverze'''

Model Pay to Fly je močno kritiziran s strani: pilotskih sindikatov, združenj pilotov, dela letalske industrije. Največ kritik: pilot opravlja odgovorno delo, vendar za delo plačuje, ustvarja neenakost med kandidati, zmanjšuje pogajalsko moč mladih pilotov, lahko povečuje psihološki pritisk zaradi dolgov. Hkrati je tukaj velika kritika na lokalne CAA agencije za civilno letalstvo, ki takega početja ne preganjajo in ne kontrolirajo ali so dejansko piloti zaposleni v letalskih družbah ali delajo na črno. Evropsko združenje pilotov ECA (European Cockpit Association) je Pay to Fly večkrat označilo kot problematično prakso, ki lahko negativno vpliva na varnostno kulturo in delovne standarde v letalstvu.

'''Razlika med Pay to Fly in self-sponsored type ratingom'''

To ni vedno isto:

* '''Self-sponsored type rating''' pomeni, da pilot sam plača rating, nato pa normalno išče službo in računa da bo z type ratingom konkurenčnejši.
* '''Pay to Fly''' pa pomeni, da pilot plača tudi za dejansko letenje na komercialnih linijah kot član posadke.

V sodobnem evropskem letalstvu je self-sponsored type rating precej pogost, medtem ko je klasični Pay to Fly manj razširjen kot pred desetletjem.

'''Vpliv na kariero'''

Za nekatere pilote je bil Pay to Fly način za prvi preboj v industrijo, posebej v obdobjih gospodarskih kriz. Vendar pa: sam po sebi ne zagotavlja kariere, pomembni ostajajo CRM, sposobnosti, znanje in profesionalnost, številne večje tradicionalne družbe takšne prakse gledajo manj pozitivno kot klasično selekcijo in usposabljanje. Danes zaradi globalnega pomanjkanja pilotov številne družbe ponovno ponujajo bolj klasične zaposlitvene modele z manj finančnega tveganja za pilote.
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Moduli usposabljanja prometnega pilota letala
!Vrsta pooblastila, licence
oz. zahteve
!Opis
!Okvirna cena ''(let.2020)'' in trajanje
!Okvirno kumulativno cena/
kumulativno trajanje
|-
|'''PPL(A)'''&lt;br&gt;Licenca športnega pilota letala 
(ang. Private Pilot Licence - Aircraft) 
|
* 9 predmetov združenih v teoretični izpit PPL(A) teorije,
* ustni izpit iz znanja angleščine (ICAO level),
* pisni izpit iz angleške frazeologije (R/T radiotelephony privilege),
* 45 ur letenja (zone, šolski krogi, rute, radio navigacija) plus izpitni let. Letenje se izvaja z letali tipa: [[Cessna 152]], [[Cessna 172]], [[Piper PA-28 Cherokee|Piper PA-28]] ipd.
|13 tisoč EUR
/6 mesec.
|13 tisoč EUR
/6 mesecev
|-
|'''ATPL teorija'''&lt;br&gt;Teorija za prometnega pilota 
(ang. Air Transport Pilot Licence theory)
|14 predmetov, 14 izpitov ATPL(A) teorije, 1 leto študija (20 000 vprašanj) v angleščini, zelo obsežen študij in velik filter uspešnosti kandidatov, opravi jo okoli 50% kandidatov
|4 tisoč EUR
/1 leto
|17 tisoč EUR
/1 leto 
6 mesecev
|-
|'''NVFR'''&lt;br&gt;pooblastilo za nočno letenje
(ang. Night Visual Flight Rules Rating)
|5 ur predavanj in 5 ur letenja.
|2 tisoč
EUR

/1 teden
|19 tisoč EUR
/1 leto
7 mesecev
|-
|Nabiranje naleta&lt;br&gt;(ang. Hour Building)  
za licenco poklicnega pilota CPL(A)&lt;br&gt;(ang. Commercial Pilot Licence)
|Za poklicno licenco CPL se potrebuje skupaj vsaj 200 ur, minimalna razlika med 200 h in vključenim šolanjem v skupni nalet znaša vsaj 67-95ur. Piloti zato velikokrat koristijo [[Aeroklub|aeroklube]].
|15 tisoč EUR
/4 mes.
|34 tisoč EUR
/1 leto
11 mesecev
|-
|'''IR/SE'''&lt;br&gt;Pooblastilo za instrumentalno letenje na enomotornih letalih&lt;br&gt;(ang. Instrumental Rating/ Single Engine)
|Instrumentalno letenje na enomotornem letalu obsega 50 ur usposabljanja izvaja se na simulatorju in enomotornih batnih kopenskih letalih npr: [[Piper PA-28 Cherokee|Piper PA-28 Arrow]], [[Beechcraft Bonanza]], [[Rockwell Commander 112|Commander 114]], [[Cirrus SR22|Cirrus SR-22]] po pravilih inštrumentalnega letenja. Pilotom da ogromno in se priporoča, da se za njega izšolajo tudi PPL(A) piloti, ki nimajo namena leteti profesionalno, saj si s tem povečajo varnost.
|15 tisoč 
EUR

/3 mesece
|49 tisoč EUR
/2 leti
2 meseca
|-
|'''MEP(L)'''&lt;br&gt;pooblastilo za letenje na večmotornih letalih kopenskih letalih&lt;br&gt;(ang. Multi Engine Piston Land Rating)
|Pooblastilo za letenje z večmotornim batnim kopenskim letalom, npr: [[Piper PA-30 Twin Comanche]], [[Piper PA-34 Seneca]], [[Cessna 310]], [[Cessna 340]], [[Beechcraft Baron]] po pravilih vizualnega letenja.
|4 tisoč
EUR

/1 teden
|53 tisoč EUR
/2 leti
3 mesece
|-
|'''ME/IR'''&lt;br&gt;pooblastilo za instrumentalno letenje na večmotornih letalih&lt;br&gt;(ang. Instrumental Rating/ Multi Engine)
|Instrumentalno letenje na večmotornem letalu. Uporabljajo se ista letala kot za MEP(L) šolanje. 
|5 tisoč
EUR

/1 teden
|58 tisoč EUR
/2 leti
4 mesece
|-
|'''CPL(A)'''&lt;br&gt;Licenca poklicnega pilota letala&lt;br&gt;(ang. Commercial pilot licence Aircraft)
|Z opravljeno licenco CPL(A) v roko max 24 mesecev po končanih izpitih ATPL si pilot zamrzne teorijo ATPL(A) in velja do opravljanja licence ATPL pri 1500h. CPL šolanje 10h šolanja in 5 ur šolanja na kompleksnem letalu npr: [[Beechcraft Bonanza|Bonanza]], [[Rockwell Commander 112|Commander]], [[Piper PA-24 Comanche|Comanche]], Pogoji: 10h IFR, 25h DUAL, 5h Complex, 200h skupaj, NVFR, 100h PIC, 20h preletov. Potrebno je poudarit da sama licenca CPL ne nudi nič sama po sebi in potrebno je še nadaljnjo usposabljanje za delo v letalski operaciji (MCC, type rating, OCC, line traing).
|6 tisoč 
EUR

/2 tedna
|64 tisoč EUR
/2 leti
5 mesecev
|-
|'''FI(A)'''&lt;br&gt;Inštruktor letenja&lt;br&gt;(ang. Flight instructor Aircraft)
|Tečaj obsega 30 ur usposabljanja na desnem sedežu in pedagoške module, je neobvezen za prometne pilote, vendar so inštruktorji letenja kasneje bistveno bolj cenjeni in adaptivni za letenje z različnimi karakterji v cockpitu.
|10 tisoč 
EUR

/3 mesece
|74 tisoč EUR
/2 leti 
8 mesecev
|-
|'''MCC'''&lt;br&gt;certifikat za letenja v več članski posadki&lt;br&gt;(ang. Multi-Crew Cooperation certificate)
|Za letenje kot kopilot oz. za letenje z letali, ki zahtevajo več pilotov je potrebno opraviti usposabljanje za delo v veččlanski posadki, usposabljanje poteka na [[Simulator letenja|simulatorju letenja]]. Dostikrat je trening združen z neformalnim tečajem JOC (ang. Jet Orientated Course).
|3 tisoč 
EUR

/1 teden
|77 tisoč EUR
/2 leti 
9 mesecev
|-
|'''A-UPRT'''&lt;br&gt;certifikat [[Preprečevanje in reševanje iz nepravilnih položajev|preprečevanja in reševanja iz nepravilnih položajev]]&lt;br&gt;(ang. Upset Prevention and Recovery Training)
|Napredni tečaj se nanaša na vsaj 5 ur teoretičnega pouka in 3 ure praktičnega usposabljanja na letalih EASA CS-23 Aerobatic ali CS-23 Utility. Morebitno usposabljanje za akrobatsko letenje ne nadomesti tečaja UPRT. Tečaj obvezen za vse pilote pred pristopom na šolanje za prvi [[type rating]].
|2 tisoč 
EUR

/2 dni
|79 tisoč EUR
/2 leti
9 mesecev
|-
|'''Type Rating'''&lt;br&gt;[[Type rating|pooblastilo za letenje določenega tipa letala]]
|Šolanje na določenem tipu letala, npr: [[Airbus A320|Airbusu A320]], [[Airbus A220|A220]], [[Boeing 737]], [[Embraer E-Jet E2]], [[Bombardier Dash 8]], [[Cessna Citation Excel|Cessna Citation]]. Sestoji iz teorije CBT (ang. Computer Based Training) in predavanj ter vaj na maketah. Vključuje okrog 30 do 60 ur na simulatorju in 1 uro letenja (šest šolskih krogov) s praznim letalom to imenujemo base trening (ali zone) in je eden izmed dražjih delov šolanja. Ta letala so praviloma jeti.
|30 tisoč
EUR

/2 meseca
|109 tisoč EUR
/2 leti 11 mesecev
|-
|OCC&lt;br&gt;tečaj prehoda na letalskega operaterja&lt;br&gt;(ang. OCC Operators Conversion Course)
|Teoretično in praktično šolanje na simulatorju in centrih za usposabljanje iz: 
CRM, EFB, SMS, Fatigue, Briefings, Peer Pilot Support Program, Operator Procedures, LVO, Dangerous Goods, Emergency Evacuation, Firefighting, Ditching (bazen), Line Training, Emergency and Safety Equipment, Aeromedical &amp; First Aid, Fleet Differences, Operators Manual, Air Law &amp; Union Contract, OPC.
|N/A
/2 meseca
|N/A
/3 leta 1 mesec
|-
|Linijski trening&lt;br&gt;(ang. Line Training)
|Šolanje na liniji za kopilota z kapitani inštruktorji v odvisnosti od kompleksnosti letala obsega do okoli 100 letov oz. 250 ur (tipično oba pogoja) ter vključuje do 100 teoretičnih poglavji, zaključi se z linijskim preverjanjem (ang. line check). Tega se za plačilo P2F poslužujejo letalske družbe, ki jemljejo pilote začetnike.
|30 do 60
tisoč EUR

/3 mes.
|139 do 169 tisoč EUR
/3 leta 4 mesece
|-
|'''ATPL(A)''' &lt;br&gt;Licenca prometnega pilota letala&lt;br&gt;(ang. Airline Transport pilot Licence)
|Naredi jo pilot, ko ima skupaj minimalno 1500 ur naleta od tega 500 ur v več pilotni posadki MPL (Multi-pilot) in 250 ur PIC kot vodja zrakoplova ter opravljeno ATPL teorijo, izpit poteka običajno na simulatorju. S tem poklicni pilot postane prometni pilot.
|N/A
|okvirno tipično 7 let
|-
|Kapitan letala &lt;br&gt;(ang. Captain)
|Kopilot, ki ima odmrznjeno ATPL licenco in okvirno nad 5000 h naleta skupaj ter ima prave karakterne in strokovne lastnosti, se gre šolati na levi sedež in ko konča usposabljanje postane kapetan, navadni kapitani ne letijo z začetniki. Kopiloti inštruktorji imajo prednost pri tem, da jih izberejo za kapitane.
|N/A
|okvirno tipično 15 let
|-
|'''TRI''' &lt;br&gt;Inštruktor za tip letala&lt;br&gt;(ang. Type rating Instructor)
|Tečaj obsega pedagoški modul, tehnični modul, simulator letenja in izpit inštruktorji letenja imajo priznavan pedagoški modul. Kapitani inštruktorji potem letijo z začetniki na line treningu.
|10 tisoč EUR
|149 do 179 tisoč EUR
|-
|'''TRE''' &lt;br&gt;Izpraševalec za tip letala&lt;br&gt;(ang. Type rating exeminer)
|Tečaj obsega šolanje za izpraševalca na tipu letala.
|N/A
|N/A
|}

=== Delovni dan prometnega pilota ===
Vsi civilni piloti imajo svojo bazo - bazično letališče s katerega začnejo svojo delovno obveznost in na katerega se na koncu vrnejo po izmeni (včasih isti dan včasih po več dneh). Veliko prespijo po hotelih. Pilotova služba se običajno začne uro do dve ure pred letom v pisarni, kjer pregleda vso dokumentacijo leta: METEO, NOTAMe, vpisane MEL predmete in njihove operativne procedure ter morebitne omejitve categorije pri nizski vidljivosti, seznam članov posadke, operativni načrt poleta, naroči gorivo in opravi briefing s posadko s posebnostmi leta ter gre na pregled potnih listov in varnostni pregled. Nadaljuje se na letalu kjer se opravi predpoletni obhod letala, izračun mase in težišča, sprejme zadnjo vremensko radio poročilo ATIS, izračuna vzletne zmogljivosti letala in pripravi pilotska kabina z [[Flight management system|računalniki]] na let ter opravi odletni briefing in briefing v prisilnih primerih. Letalo se vedno prevzame od inženirjev (ki so na letalu že vsaj eno uro pred piloti), če sta pilota zadovoljna s stanjem letala. Tekom leta piloti vsake trideset minut preračunajo porabo goriva in vsako uro preverijo tolerance višinomerjev (RVSM), vse skozi so na radijski vezi s kontrolo letenja in spremljajo razvoj vremena preko vremenskega radarja. Na vsaki obratni točki zapišejo čas preleta le-te ATA in ga primerjajo z izračunanim časom ETA. Pred pristankom sprejmejo zadnjo vremensko radio sporočilo ATIS za destinacijo in naredijo briefing s pripravo za pristanek in neuspeli prilet ter za voženje po zemlji, po izključitvi motorjev zapiše porabljeno gorivo in gorivo na krovu ter še zadnjič preračuna ali ima puščanje goriva. Ko se letalo parkira imajo največ dela, saj se morejo pripravit za naslednji let - naslednji sektor. Čas na zemlji znaša okoli 45 minut, potrebno je pripraviti: izračun mase in težišča ter dati navodila zemeljski operativi za nalaganje letala, naročiti gorivo, narediti obhod letala, izračun zmogljivosti, priprava računalnika letala za naslednji let, prejeti zadnjo vremensko sporočilo ATIS, prejeti odletno dovoljenje kontrole, opraviti briefing za odlet, prejeti dovoljenje za zagon motorjev, prejeti dovoljenje za voženje do steze in na koncu še vzletno dovoljenje itd. Tipično piloti na dan naredijo okoli 4 takšne lete. Po izkrcanju potnikov se letalu na zadnjem letu posadke preda inženirjem in javi morebitne tehnične napake. Pilotova služba se zaključi običajno 30 minut po pristanku, ko odda vso dokumentacijo, opravi pregled potnega lista in zapusti prostore letališča. V kolikor zaključi v bazi gre domov, v kolikor zaključi drugje gre s kombijem z ostalo posadko do hotela. V službi so lahko piloti od 9-13 ur na dan odvisno od števila letov in ure v dnevu. V enem mesecu smejo biti v službi 190 ur in odleteti 100 ur.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/nedeljski/med-ljudmi/povabljeni-ste-na-kavo/bil-je-najboljsi-mladi-voznik-v-sloveniji-danes-leti-z-airbusom-a320-2787213/|title=Bil je najboljši mladi voznik v Sloveniji, danes leti z airbusom A320|date=15.3.2026|accessdate=16.3.2026|website=Dnevnik.si|last=Teržič M., Gorjan M.}}&lt;/ref&gt;

{{Cquote|Najboljša varnostna naprava v katerem koli letalu je dobro usposobljena posadka|author=Albert Lee Ueltschi}}

=== Karakteristike linijskih pilotov ===
[[Slika:Flight_attendants-Emirates_(airline).jpg|sličica|Letalska posadka]]
Prometni linijski piloti (ang. airline transport pilots) so zelo specifičen profil ljudi, ki imajo običajno nekaj skupnih lastnosti, vrednot in življenjskih navad. Seveda so posamezniki različni, a pilotna kultura je vseeno precej enotna po vsem svetu.  Piloti so pogosto zahtevni do sebe, a hkrati zelo kolegialni. Navzven delujejo samozavestno, a notranje pogosto zelo samokritično, pogosto sodijo v skupino nadpovprečno inteligentnih in racionalnih ljudi. Realističen opis, kakšni ljudje so linijski piloti – temelji na dejanskih vzorcih, ki jih vidiš pri FO-jih in kapitanih na A320, B737, A330, itd. 

* Visoka stopnja odgovornosti.  Piloti so pogosto ljudje, ki zelo resno jemljejo naloge. V cockpitu so ekstremno strukturirani, metodični in natančni. Navadno ne prenesejo kaosa, improvizacij “na slepo” ali neprofesionalnosti. Tipično razmišljanje:''“Če nekaj naredim narobe, to vpliva na 180+ ljudi.”''

* Umirjen temperament.  Večina dobrih pilotov je mirnih pod pritiskom. Niso nujno tihožitni, ampak imajo sposobnost: ostati hladni v stresnih situacijah, razmišljati logično, ko drugi paničarijo, sprejemati odločitve brez čustvene eksplozije. Tudi na radiu se sliši: miren glas = dober pilot.

* Analitični in tehnično usmerjeni Pilot ne rabi biti inženir, a ima: rad sistem, razumevanje, kako stvari delujejo, interes za procedure, mehaniko, meteorologijo → pogosto hobi. Veliko pilotov je “geekov” za letala, performance in sisteme (WWII motorji, A320 sistemi itd.).
* Disciplina in rutina.  Letalsko okolje zahteva: natančno spoštovanje SOP-jev, ponavljanje postopkov, jasen workflow. Mnogi piloti so tako disciplinirani tudi v zasebnem življenju: šport in redna telovadba, zdrava prehrana, discipliniran počitek.
* Perfekcionizam. Piloti pogosto težijo k popolnosti. Ni to nujno ego, ampak ''profesionalna deformacija'' – ko delaš z varnostnimi mehanizmi, poskušaš biti čim bolj natančen. To se vidi pri: briefings, checkliste, tehniki letenja, planiranju. Nekateri piloti so v privatnem življenju tudi zelo “by the book”, drugi pa so izven službe precej sproščeni – ker so v službi že izčrpali potrebo po kontroli.

* Pomembne vrednote. Najpogosteje: zanesljivost – da lahko računaš na drugega pilota, profesionalnost, pravičnost in timsko delo, spoštovanje (v kabini ni prostora za ego), znanje in usposobljenost, varnost (safety) kot glavna življenjska filozofija. Pilot ima rad, da: kolega pride pripravljen, je korekten, spoštuje SOP, je timski človek, brez nepotrebnih dram.

=== Življenski stil linijskih pilotov ===
Življenjski stil linijskih pilotov je dinamičen, nepredvidljiv in izrazito usmerjen v odgovornost. Pilotovo življenje poteka med zgodnjimi zbujanji, različnimi časovnimi pasovi, hoteli in stalno menjavo okolja, hkrati pa zahteva visoko disciplino, natančnost in dobro psihofizično pripravljenost. Čeprav se zdi delo glamurozno, je v resnici kombinacija profesionalne rutine, zahtevnih urnikov in stalne osredotočenosti na varnost, kar oblikuje poseben ritem življenja, ki ga razumejo samo ljudje iz letalskega sveta.
[[Slika:Gym_in_Andels_Hotel,_Łódź.jpg|sličica|Skrb zase je ključna za regeneracijo]]
* Dinamičen. Veliko potovanj, hoteli, spremembe okolja – ampak realnost: early wake-upi ob 3:30, neprespanost, jet-lag, nepredvidljiv urnik, mnoga praznovanja preživiš na delovnem mestu. Življenje je ritmično, ampak ne stabilno.
* Ljubezen do potovanj in svobode. Pilotom je všeč občutek, da prečkajo države, časovne pasove in svetove. Gre bolj za mentalno svobodo kot fizični luksuz.
* Specifičen socialni krog. Piloti pogosto prijateljujejo: z drugimi piloti, z cabin crew, z ljudmi iz letalskega okolja. Ker delijo isti ritem življenja, iste teme, isti humor.
* Finančna zrelost. Večina pilotov zgodaj prične z varčevanjem. Kupijo dober avto (pogosto premium segment – BMW, Porsche). Linijski piloti živijo dokaj pragmatično ker vedo, da so kariere lahko prekinjene (grounding, medicinsko, company fail), letalska industrija je ciklična.
* Radi imajo hobije. Najpogosteje: šport (fitnes, [[tek]], [[tenis]], [[Kolesarstvo|kolesarjenje]], [[alpsko smučanje]]), simulatorji letenja, avtomobili (veliko pilotov obožuje premium in performance avte ter SUV-je), tehnika, potovanja, analitični hobiji (investicije, crypto, navdušenje nad sistemskimi zadevami)

=== Starešinstvo ===
V letalstvu je zelo pomembno [[starešinstvo]] (ang. ''seniority''), ki pomeni vrstni red oziroma položaj pilota glede na datum zaposlitve v letalski družbi in datum pridobitve licence prometnega pilota. Gre za ključni sistem, po katerem se v skoraj vseh večjih klasičnih [[Nacionalni letalski prevoznik|nacionalnih prevoznikih]] določa kariera posameznika. Senioritij ureja:  

* Napredovanje – starejši (po stažu) imajo prednost pri napredovanju iz FO (first officer) v kapitana, ali pa iz manjših tipov letal (npr. ATR72) na večje (A320, A350).
* Osnovna zaščita delovnega mesta – v primeru zmanjševanja števila pilotov (npr. krize) družba najprej odpušča pilote z najnižjim starešinstvom (torej tiste, ki so se nazadnje zaposlili).
* Starešinstvo določa praktično celotno kariero pilota – od tipa letala, ki ga leti, do urnika, plače in celo stabilnosti zaposlitve.
* Razporejanje letov – višje po starešinstvu pomeni boljša izbira pri urnikih: bolj zaželeni leti, več prostih dni ob praznikih, izogibanje nočnim/napornim rotacijam.
* Stabilnost kariere – starešinstvo je vezano na posamezno družbo. Če pilot prestopi k drugi letalski družbi, tam začne povsem znova, ne glede na leta izkušenj drugje. Zato piloti redko menjajo prevoznike.
* Na dolgi rok lahko razlika nekaj let pri začetku kariere pomeni desetletja drugačnega življenjskega sloga in plače.

=== Civilne pilotske uniforme ===
[[Slika:US_Navy_080218-N-5476H-007_Cmdr._Richard_Martel,_executive_officer_of_the_guided-missile_cruiser_USS_Lake_Erie_(CG_70),_inspects_the_dress_blue_uniforms_of_Sailors_during_a_uniform_inspection_on_the_flight_deck_prior_to_a_buria.jpg|alt=File:US Navy 080218-N-5476H-007 Cmdr. Richard Martel, executive officer of the guided-missile cruiser USS Lake Erie (CG 70), inspects the dress blue uniforms of Sailors during a uniform inspection on the flight deck prior to a buria.jpg|sličica|350x350px|Pilotska uniforma izhaja iz mornarice]]
Civilne pilotske uniforme so se začele pojavljati, ko so prišla v uporabo letala z zaprto kabino. Pred tem so piloti leteli v usnjenih jaknah z velikimi žepi za zemljevide in računala ter kapah iz usnja in z očali proti vetru. Tako so poštarski piloti po prvi svetovni vojni nosili relativno vojaško usnjeno upravo, podobno so uporabljali tudi piloti v potniških letalih, kar je povzročalo nervozo potnikom in dvom v njihove sposobnosti, saj so bili tipično to zelo mladi fantje. 

Uniforme pilotov je prva uvedla ameriška letalska družba Pan Am&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://simpleflying.com/pan-am-uniform-history/|title=How &amp; Why Did Pan Am's Sea Captain Pilot Uniforms Became The Standard In Commercial Aviation?|date=25.5.2024|accessdate=24.12.2024|website=SimpleFlying.com}}&lt;/ref&gt; leta 1931. Za osnovo so vzeli mornariško časniško uniformo z belo kapo in dvojnimi zlatimi gumbi ter krili na levi strani suknjiča. Elegantne hlače na črto se nosijo z črnim usnjenim pasom, hlače so običajno iz volne s čimer so tople pozimi in hladne poleti. Kapa ima tipično logo letalske družbe, rokavi suknjiča črte položaja časnika in tudi srajca z epoletami z črtami položaja časnika in kravato. Suknjič ima notranje žepe za potni list. Srajce imajo luknjo v žepih ki je namenjena nošnji kemičnega svinčnika, da ga ima pilot vedno pri roki, ter žepe za ID kartico in žepno svetilko. K uniformi se nosijo salonski usnjeni črni čevlji ali elegantni gležnarji, če se leti v hladnejšem podnebju. Pozimi se nosi eleganten volnen topel mornariški plašč na dvojno zapiranje poleg suknjiča. Del zimskih oblačil je še topel volnen pulover. 
[[Slika:Photograph_of_Pilot_William_C._Hopson_of_the_U.S._Mail_Service_in_Winter_Flying_Clothing_(5669918942).jpg|sličica|189x189_pik|Poštni pilot 1926 - pred pojavom pilotske civilne uniforme|levo]]
[[Slika:Low_angle_view_of_Airline_officials_(AM_81235-1).jpg|sličica|249x249px|Pilota Tasman Empire Airways in Pan Am 1939]]
Primarni namen pilotske uniforme je še danes enak in sicer, da potniki vidijo uradno osebo oblečeno v elegantnega letalskega strokovnjaka, in s tem pomiri živčne potnike, da so bolj samozavestni glede potovanja. Sekundarni namen pilotske uniforme je da predstavlja letalsko družbo in stari letalski rek pravi: &quot;kakšna je uniforma družbe takšna je letalska družba&quot;. Pilot manifestira v pilotski uniformi s svojo pojavo. Potniki si zelo dobro zapomnijo kako je bil oblečen pilot in to predstavlja sliko družbe. Pilotska uniforma je v svoji osnovi svečana uniforma, v kateri je tudi precej udobno opravljati dolžnosti letalske posadke. Pilotske uniforme so tudi relativno drage, saj jih posebej v nacionalnih prevoznikih šivajo prestižne šivalnice z nacionalno tradicijo in pod svojo blagovno znamko narejene posebej za družbo. Tipično imajo piloti cel komplet zimskih in letnih oblačil vključno z plašči in dvojnimi kovčki eden pilotski trolley za v cockpit in eden kabinski za oblačila. Pilotske kape imajo vse družbe zveste letalski tradiciji. Čini, ki so na uniformi so odvisni od letalske družbe in se razlikujejo od družbe do družbe, splošno velja da nosi štiri črtice na rokavu kapitan letala, ponekod inštruktorji nosijo še dodatno zvezdo (Emirates), kopiloti nosijo tri ali dve črtice odvisno od sistema v družbi (tri črtice pomenijo ATPL v nekaterih družbah, v drugih pa pomenijo več kot 5 let služenja v dotični družbi t.i. senior oficir) tipično rade nacionalne družbe koristijo sistem z dvema črticama, da se vidi njihov sistem dolgega napredovanja in odraža dolg senjoriti, dve črtici nosi tudi letalski inženir, navigator ali radio operater ali svež kopilot (če prav ima preko 4000 ur ozkontrupnih letal) na širokotrupnem letalu (British Airways) eno črtico nosi kabinsko osebje in kadeti do poklicne licence.
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Pomen črtic na civilnih letalskih uniformah
!Št. črtic
!Pomen
!Slika
Rokav in Epoleta
!Opomba
|-
|I
|
* kabinsko osebje,
* kadeti - letalski študenti
* load master
|[[Slika:Pilotoco5.png|Pilotoco5]]
|Nosi kabinsko osebje (npr. [[Lufthansa]]) in kadeti do licence CPL(A) z IFR ratingom.
|-
|II
|
* šef kabine (purser),
* letalski inženir,
* drugi častnik (dolgi leti nad 6h),
* mlajši prvi častnik (prve 4 leta služenja družbi)
|[[Slika:Pilotoco4.png|Pilotoco4]]
|Stare letalske družbe (npr. [[British Airways]], [[Air France]], [[KLM]]) rade koristijo sistem z dvema črticama, da se vidi njihov sistem dolgega napredovanja in odraža dolg [[Starešinstvo|senjoriti]]. V British Airways-u tudi stari kopiloti z 4000 urami A320, ko gredo na A350 nosijo dve črtice od začetka.
|-
|III
|
* starejši prvi častnik (5 let služenja družbi)
|[[Slika:Pilotoco3.png|Pilotoco3]]
|Vsi piloti, ki imajo tri črtice imajo odmrznjeno ATPL(A) licenco z vsemi zahtevami in so zakonsko lahko kandidati za kapetane v starih letalskih družbah. 
V Aziji, nizkocenovnih, ACMI-ih in poslovnih letalih nosijo kopiloti od začetka tri črtice, saj ne dajejo toliko na staro letalsko tradicijo kot v nacionalnih prevoznikih.
|-
|IIII
|
* kapitan letala,
* kapitan inštruktor
|[[Slika:Pilotoco2.png|Pilotoco2]][[Slika:Pilotoco1.png|Pilotoco1]]
|V določenih družbah imajo inštruktorji dodano še zvezdo k črticami (npr. [[Emirates (letalska družba)|Emirates]]).
|}

== Letalska kultura ==
[[Slika:DouglasMacArthur.jpg|alt=File:DouglasMacArthur.jpg|sličica|General [[Douglas MacArthur]] z letalskimi očali leta 1944|desno|267x267px]]
Letalstvo je neposredno povezano s celim kupom izdelkov, ki jih uporabljajo piloti tako vojaški kot civilni in s temi izdelki se je razvila t.i. letalska [[kultura]], ki temelji na popularnih izdelkih oz. blagovnih znamkah, ki jih radi uporabljajo letalci in pogosto v ostalih panogah ali široki potrošnji niso vedno iskane. Popularnost posameznih artiklov se je naredila zaradi vojn, določenih znanih letalskih družb, priljubljene uporabe ali znanih osebnostih, ki so določene izdelke uporabljale ter filmske industrije in močnega oglaševanja v določenem obdobju. 

Pričetek letalske kulture je bil v 1930ih z globalnim vplivom družbe Pan Am (1927-91) na civilno letalsko sfero in uvajanjem novitet v civilnem zračnem prevozu, v evropi so imele vpliv še Deutsche Luft Hansa (1926-45), Swissair (1931-02), [[KLM]] (1919-danes) in [[Air France]] (1919 imenovana SGTA-danes). 

Drugi mejnik je bila druga svetovna vojna in vpliv [[Luftwaffe (Wehrmacht)|nemškega vojnega letalstva]] v evropi ter predvsem [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|ameriškega vojaškega letalstva]] na celi svet, ki je končalo drugo svetovno vojno z [[Jedrsko orožje|atomsko bombo]]. Za Luftwaffe je bilo proizvedenih 119.871 letal&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.taphilo.com/history/WWII/Production-Figures-WWII.shtml|title=Selected Equipment Production Figures World War II|website=Taphilo.com|accessdate=2025-01-26|archive-date=2017-03-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20170326230732/http://www.taphilo.com/history/WWII/Production-Figures-WWII.shtml|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;  v njem je med celotno vojno delovalo 3.4 milijone ljudi od tega okoli pol pilotov. Združene države amerike so od junija 1939 do avgusta 1945 izšolale 1.561.288 pilotov&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://ww2aircraft.net/forum/threads/total-number-of-usaaf-fighter-pilots-enlisted-in-ww2.62447/|title=Total number of USAAF fighter pilots enlisted in WW2|date=28.7.2003|website=https://ww2aircraft.net/}}&lt;/ref&gt; na letalskih vojnih akademijah za potrebe ameriškega vojnega letalstva (toliko pilotov ni bilo nikoli več pozneje) in proizvedle 300.000 letal, v letalstvu je služilo preko 3 miljone ljudi, s temi številkami so za vedno spremenili pomen letalstva v svetovnem merilu.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.realclearhistory.com/articles/2019/02/12/staggering_statistics_15000_us_airmen_killed_in_training_in_ww_ii_412.html|title=Sobering Stats: 15,000 U.S. Airmen Killed in Training in WW II|date=12.2.2019|website=https://www.realclearhistory.com/}}&lt;/ref&gt;

Konec 1950ih je Pan Am z uvedbo dobe reaktivnih letal (ang. Jet age): [[Boeing 707]], [[Douglas DC-8]]; zabave na krovu ural ledino civilnega letalstva, leta 1959 je prvič v zgodovini več ljudi prečkalo atlantik z letalom B-707 kot pa z čezoceanskimi ladjami pomorskih družb [[White Star Line]] in [[Cunard Line]]. Navdih za aluminjasto prtljago prihaja od [[Boeing 707|B-707]] in [[Junkers Ju 52|Ju-52]]. 

=== Popularna letala ===
[[Slika:Prins_Willem_Alexander_in_cockpit_Beeckcraft_Bonanza_die_hij_vloog_op_eerste_pra,_Bestanddeelnr_933-9259.jpg|alt=Slika:Prins Willem Alexander in cockpit Beeckcraft Bonanza die hij vloog op eerste pra, Bestanddeelnr 933-9259.jpg|sličica|249x249_pik|Princ [[Viljem Aleksander Nizozemski]] pred letalom [[Beechcraft Bonanza]] na letalski akademiji 1987, danes pilot v [[KLM]]-u]]
Vsekakor so med linijskimi piloti za zabavno užitkarsko letenje najpopularnejša ameriška batna aluminjasta letala z uvlačljivim podvozjem z zmogljivim avtopilotom ter s klasičnim bencinskim injektoskim motorjem Lycoming ali Continental in ročnim upravljanjem ročk: polnjenja tlaka valjev, spremenljivim korakom propelerjev, hladilnimi škrgami in ročno nastavljivim pretokom goriva oz. zmesi. Poleg tega so zelo cenjena letala z laminarnim profilom krila, ki imajo manj upora pri višjih hitrostih in imajo zato večji doseg ter so hitrejša. Večina pilotov ljubi ta letala, ker so to najpristnejši letalski produkti za osebno uporabo, ki jih približajo silovitem lovsko-bombniškem letalstvu, ki je letelo med drugo svetovno vojno in dajejo možnost, da je pilot tisti, ki upravlja z motorji ter jih matematično uvrščajo v svetovno elito, ki predstavlja le 0,003 % populacije, ki ima intelektualne sposobnosti kvalitetnega inštrumentalnega letenja kot finančno zmožnost upravljat z lastniškim ali najetim zasebnim letalom za lastno zabavo, kar je občudovanja vredno, saj na ta način širijo bogato letalsko kulturo. Ta letala so vsa tudi relativno hitra (letijo 3 NM/min), dobro inštrumentalno opremljena in primerna za letenje na relaciji, tipično z njimi letijo IFR - inštrumentalno na kosila s prijatelji ali na glasbene koncerte za vikend oz. ogled mest in zabavne nakupe z družino ter krajše dopuste. Nekatera med njimi so celo primerna za letenje v znanih pogojih zaledenitve in jim brez večjih težav klubujejo, vendar so takšni pogoji primerni samo za izkušnje linijske pilote, ki vedo kje so meje. Vsak pilot bi mogel leteti s temi odličnimi potovalnimi letali, saj predstavljajo višji nivo na vsakem koraku in naredijo boljšega pilota v vsakem pogledu, poleg tega omogočajo, da se k njim prisedejo letalski navdušenci, ki si tudi sami želijo stopati po letalski poti. Poleg omenjenega letenja za pristiž velja še formacijsko letenje z istim tipom batnega letala s prijatelji, kjer se sliši resonanca batnega motorja ob preletu in hrup propelerjev, zelo malo ljudi ima možnost izkusiti užitke takšnega letenja izključno za osebno zabavo. 

Največ letalskih navdušencev se odloči za pilotski poklic, ko jih družinski prijatelji povabijo na let z zasebnimi letali na nepozabno doživetje.

Takšna popularna legendarna letala so:
[[Slika:Beechcraft_Bonanza_P-35_V-tail_N1733G_FDK_MD1.jpg|alt=Slika:Beechcraft Bonanza P-35 V-tail N1733G FDK MD1.jpg|sličica|Popularno letalo za zabavno rutno zasebno letenje [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza P-35]] ]]

* [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza BE36]] 176 kts
* [[Rockwell Commander 112|Rockwell Commander 114]] 164 kts
* [[Piper PA-24 Comanche]] 161 kts
* [[Piper PA-32|Piper PA-32 Saratoga]] 146 kts
* [[Piper PA-46|Piper PA-46 Malibu Mirage]] 196 kts
* [[Cessna 210|Cessna 210 Centurion]] 193 kts
* [[Ryan Navion]] 151 kts
* [[Meyers 200]] 182 kts
* [[Piper PA-23|Piper PA-23 Aztech]] 150 kts
* [[Piper PA-31 Navajo]] 207 kts
* [[Piper PA-34 Seneca]] 188 kts
* [[Piper PA-30 Twin Comanche|Piper PA-39 Twin Comanche]] 169 kts
* [[Piper PA-60 Aerostar|Piper PA-60 Aerostar &lt;nowiki&gt;''&lt;/nowiki&gt;riba']]' 211 kts
* [[Beechcraft Baron|Beechcraft Baron BE58]] 205 kts
* [[Beechcraft Duke|Beechcraft Duke BE60]] 215 kts
* [[Cessna 310|Cessna 310/320 Skyknight]] 178 kts
* [[Cessna 340]] 230 kts
* [[Cessna 414|Cessna 414 Chancellor]] 230 kts
* [[Cessna 421|Cessna 421 Golden Eagle]] 231 kts
* [[Aero Commander 500|Aero Commander 500 Shrike]] 176 kts

=== Znani piloti ===
Vsekakor pa so piloti (civilni kot vojaški), ki so bili znane osebnosti&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://influencers.feedspot.com/aviation_instagram_influencers/|title=Top 100 Aviation Influencers|date=22.2.2025|website=influencers.feedspot.com}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://nichesss.com/net-worth/lists/richest-pilots-hXlOkq6MK|title=Take a look at our list of the Richest Pilots in the world.|date=2025|accessdate=2.3.2025}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://atlanticjetpartners.com/celebrities-who-are-pilots/|title=10 Celebrities Who Are Pilots|date=17.2.2023|accessdate=7.3.2025|website=Atlantic Jet Partners.com|publisher=Sky Aviation Holdings}}&lt;/ref&gt; določeno časovno obdobje največji ambasadorji letalstva (piloti so razporejeni po državah).
[[Slika:Kristina_Gorišek_Novaković.jpg|alt=Slika:Kristina Gorišek Novaković.jpg|sličica|249x249_pik|Slovenka [[Kristina Gorišek Novaković]], prva jugoslovanska pilotka, šolanje v vojski si je plačala sama, šolanje je uspešno zaključila leta 1934]]
[[Slika:Raymonde_de_Laroche_certifikat.jpg|alt=File:Raymonde de Laroche certifikat.jpg|sličica|Francozinja Raymonde de Laroche prva ženska pilotska z licenco leta 1910]]
[[Slika:Boeing_707-138B,_Qantas_(John_Travolta)_AN0270675.jpg|sličica|249x249_pik|[[John Travolta]] v cockpitu [[Boeing 707]], 2002]]
[[Slika:North_American_B-25N_Mitchell_AN1166289.jpg|alt=File:North American B-25N Mitchell AN1166289.jpg|sličica|249x249_pik|[[Harrison Ford]] za krmilom [[North American B-25 Mitchell|NAA B-25 Mitchell]], 1978 ]]
[[Slika:04-00566_Charles_Lindbergh_and_Spirit.jpg|sličica|[[Charles Lindbergh]] pred letalom [[Spirit of St. Louis]], 1927|390x390_pik]]
[[Slika:Amelia Earhart - GPN-2002-000211 (restored).jpg|alt=File:Amelia Earhart - GPN-2002-000211 (restored).jpg|sličica|248x248_pik|[[Amelia Earhart]] in Lockheed Electra, 1937]]
[[Slika:George_H.W._Bush_seated_in_a_Grumman_TBM_Avenger,_circa_1944_(H069-13).jpg|sličica|[[George H. W. Bush|George H.W. Bush]] v letalu [[Grumman TBF Avenger|Grumman TBM Avenger]] na letalonosilki ''USS'' ''San Jacinto'', 1944|325x325_pik]]

[[File:Pete Knight by X15 19671003.jpg|sličica|311x311px|alt=File:Pete Knight by X15 19671003.jpg|Pete Knight je letel s hitrostjo 7274 km/h, 1967]]
[[File:02.03.69 1er vol de Concorde avec Jacqueline Auriol (1969) - 53Fi1885.jpg|thumb|Testna posadka Concorda: Henri Perrier, Jacques Guignard, André Turcat in Michel Rétif 1969|250x250_pik]]
[[Slika:Pilot_Neil_Armstrong_and_X-15_-1_-_GPN-2000-000121.jpg|sličica|250x250px|[[Neil Armstrong]] [[North American X-15|X-15]], 1960]]
[[Slika:Ernest_K._Gann.jpg|sličica|382x382px|Ernest Gann kapitan American Airlines, pilot vojaških sil ZDA in pisatelj, 1942]]
[[File:First Lady Eleanor Roosevelt, center, is shown in a digital image of a photo taken with U.S. Army Air Corps Tuskegee Airman pilot C. Alfred Anderson in March 1941 140223-F-ZZ999-001.jpg|thumb|Prva dama ZDA [[Eleanor Roosevelt]] je zahtevala, da so črni piloti enakopraven del ameriških zračnih sil, 1941|251x251_pik]]
[[Slika:Bud_Anderson_with_his_P-51.jpg|sličica|248x248_pik|Trojni [[Letalski as|as]] in [[Preizkusni pilot|testni pilot]] tovarne [[McDonnell Douglas]] Bud Anderson pred svojim [[North American P-51 Mustang|NAA P-51 Mustangom]], 1945]]
[[File:060217-F-1234P-017 Doolittle Raid Crew 1.jpg|thumb|Spredaj levo James Harold Doolittle z piloti pred [[North American B-25 Mitchell|B-25]] na letalonosilki, 1942|alt=File:060217-F-1234P-017 Doolittle Raid Crew 1.jpg|249x249_pik]]
[[Slika:Mihai.jpg|alt=File:Mihai.jpg|sličica|Mihael I, rumunjski kralj, po izgnanstvu v Švico je deloval kot testni pilot za predhodnika tovarne [[Learjet]], 1948|333x333_pik]]
[[File:Investiture at Buckingham Palace 1943, with Rankin, Fraser-Harris, and Twiss (cropped).jpg|thumb|Peter Twiss prvi pilot, ki je presegel 1000 mph (1.609 km/h), 1956|alt=File:Investiture at Buckingham Palace 1943, with Rankin, Fraser-Harris, and Twiss (cropped).jpg|392x392_pik]]
[[File:Naval Pilot Who Landed Jet Plane on Carrier. On 3 December 1945, Lieut Cdr Eric Melrose Brown, MBE, DSC, RNVR, Chief Naval Test Pilot, Landed a De Havilland Sea Vampire Jet Aircraft on the Flight Deck of the British Aircraft Carrier HMS Ocean..jpg|thumb|Eric Brown je letel 487 tipov letal|260x260_pik]]
[[File:Sabiha gokcen3.jpg|thumb|[[Sabiha Gökçen]] prva turška pilotka]]
[[Slika:02.03.69 1er vol de Concorde avec Jacqueline Auriol (1969) - 53Fi1883.jpg|sličica|248x248_pik|André Turcat 2.3.69 in prvi let Concorda]] 
[[Slika:Mayor_Garcetti_with_the_renowned_Clay_Lacy_(15951634764).jpg|sličica|248x248_pik|Mayor Garcetti pilot z 50.000 urami]]
[[File:Bud Anderson and Chuck Yeager with Bob Hoover.jpg|thumb|Velike letalske legende: Bud Anderson (2 z leve), Chuck Yeager (3 z leve) in Bob Hoover (4 z leve)|250x250_pik]]
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|+Seznam znanih pilotov
!Oseba
!Tip pilota 
(licenca)
!Državljanstvo
!Poklic oz. poznan kot,
letel tipe letal, dosežki
!Rojen
|-
|[[Ralph Lauren]]
|privatni
|{{USA}}
|ustanovitel modne znamke Ralph Lauren Corporation,
pilot [[Boeing-Stearman Model 75|Stearman]], [[Vought F4U Corsair|Corsair]]; 
lastnik [[Gulfstream G650]]
|1939
|-
|[[Elon Musk]]
|privatni
|{{USA}}&lt;br&gt;{{CAN}}&lt;br&gt;{{RSA}}
|poslovnež,
programer,
inženir,
politik,
pilot: [[Aero L-39 Albatros|L-39 Albatros]], [[Piper PA-46]], [[Cessna Citation M2|Cessna Citation CJ2]]
|1971
|-
|[[Paul Walker]]
|privatni
|{{USA}}
|igralec, zvezda filma ''Fast &amp; Furious,''
umrl v prometni nesreči 2013
|1973-
2013
|-
|[[John Travolta]]
|prometni/linijski
|{{USA}}
|igralec, pevec, producent; 
pilot in lastnik: [[Boeing 707|B707]], [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 747|B747]], [[Bombardier Challenger 600|Challenger 601]], [[Eclipse 500]], [[Douglas DC-3]], [[Beechcraft King Air|King Air]], [[Cessna Citation]]

Doma na Floridi ima svoje letališče, preko 8000h letenja, eden najbolj kvalificiranih pilotskih igralcev na svetu, uradni ambasador letalske družbe Qantas
|1954
|-
|[[Harrison Ford]]
|privatni
|{{USA}}
|igralec, producent, režiser,
pilot: [[De Havilland Canada DHC-2 Beaver|DHC-2 Beaver]], [[Beechcraft Bonanza]], [[Douglas DC-3]], Waco Taperwing, [[Cessna 208 Caravan|Cessna 208]], [[Aviat Husky]]

5000h letenja, 
|1942
|-
|[[Tom Cruise]]
|poklicni
|{{USA}}
|igralec 2000 ur letenja
IFR pilot: [[North American P-51 Mustang|P-51]]
|1962
|-
|[[Brad Pitt]]
|privatni
|{{USA}}
|igralec
IFR pilot: [[Cirrus SR22]]
|1963
|-
|[[Angelina Jolie]]
|privatni
|{{USA}}
|igralka
pilot: [[Cirrus SR22]]
|1975
|-
|[[Lorenzo Lamas]]
|poklicni
|{{USA}}
|igralec Falcon Crest, Renegade
menjal kariero iz Hollywooda v pilota
|1958
|-
|[[James Edward Franco]]
|privatni
|{{USA}}
|igralec in režiser ter vplivnež
|1978
|-
|[[Carroll Shelby]]
|vojaški
|{{USA}}
|Ustanovitelj Shelby American, ustvarjalec Cob­re in Ford GT40, Ameriški “muscle genius”
[[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]] pilot: [[Boeing B-17 Flying Fortress|B-17]]
|1923-2012
|-
|[[Robert Michael White]]
|vojaški
|{{USA}}
|prvi letel z 4x, 5x in 6x hitrostjo zvoka 1961,&lt;br&gt;testni pilot,&lt;br&gt;astronavt,&lt;br&gt;elektro inženir
|1924-2010
|-
|[[Bob Hoover]]
|vojaški
|{{USA}}
|testni pilot družbe North American Rockwell Aerospace, akrobatska legenda;
pilot: [[North American T-6 Texan|T-6]], [[Bell P-39 Airacobra|P-38]], [[North American P-51 Mustang|P-51]], [[North American F-86 Sabre|F-86]], [[North American F-100 Super Sabre|F-100]], [[McDonnell Douglas F-4 Phantom II|F-4]], [[Aero Commander 500]], [[Rockwell Commander 112|Rockwell Commander 114]], 12.000 h letenja
|1922-2016
|-
|[[Ernest Kellogg Gann]]
|prometni/linijski
in vojaški
|{{USA}}
|kapitan [[American Airlines]],&lt;br&gt;Avtor: ''Fate Is the Hunter 1961'', ''The High and the Mighty 1953 idr''
|1910-1991
|-
|[[Richard Bach]]
|vojaški
|{{USA}}
|pisatelj in demo pilot oldtimerjev
Avtor: ''Jonathan Livingston Seagull 1970, A Gift of Wings 1974 idr''
pilot [[USAF]]: [[Republic F-84F Thunderstreak|F-84F]]
|1936
|-
|[[Clay Lacy]]
|vojaški in
prometni/linijski
|{{USA}}
|testni pilot,&lt;br&gt;50.000 ur letenja,&lt;br&gt;300 tipov letal,
32 type ratingov,
29 svetovnih rekordov,
pilot [[United Airlines]]; [[Douglas DC-3|DC-3]], [[Douglas DC-4|DC-4]], [[Douglas DC-6|DC-6]], DC-7, [[Douglas DC-8|DC-8]], [[McDonnell Douglas DC-10|DC-10]], [[Boeing 377 Stratocruiser|B-377]], [[Boeing 727|B727]], [[Boeing 747|B747]], [[North American F-86 Sabre|F‑86 Sabre]], [[North American P-51 Mustang|P-51 Mustang]], [[Douglas A-26 Invader|Douglas A‑26]], [[Learjet]], [[Gulfstream Aerospace|Gulfstream]], [[Dassault Aviation|Dassault]]
|1932
|-
|[[Hal Fishman]]
|privatni
|{{USA}}
|novinar,&lt;br&gt;letalski rekorder
13 uradnih svetovnih rekordov za hitrost in višino
1969 prejel FAI medaljo ''Louis Blériot''
pilot [[Piper PA-60 Aerostar|Piper PA-60 Aerostar 601A]]
|1931-2007
|-
|[[Paul Moyer]]
|privatni
|{{USA}}
|novinar, voditelj novic KNBC in KABC,
nastopil v dokumentarcu One Six Right: The Romance of Flying 2005,
pilot: [[Beechcraft Bonanza]]
|1941
|-
|[[John F. Kennedy Jr.]]
|privatni
|{{USA}}
|sin [[John F. Kennedy|35.predsednika ZDA]],&lt;br&gt;[[Družina Kennedy|rodbina Kennedy]]
umrl v letalu [[Piper PA-32|Piper PA-32R Saratoga II]]
|1960-1999
|-
|[[Joseph P. Kennedy mlajši]]
|vojaški
|{{USA}}
|brat 35.predsednika ZDA,&lt;br&gt;[[Družina Kennedy|rodbina Kennedy]]
umrl med letaslko operacijo Aphrodite v letalu [[Consolidated B-24 Liberator|B-24 Liberator]]
|1915-1944
|-
|[[Joseph C. McConnell]]
|vojaški
|{{USA}}
|trojni [[letalski as]] na [[Reaktivni motor|jet]]-u, 16 zmag, najboljši USAF pilot [[Korejska vojna|Korejske vojne]], pilot: [[Consolidated B-24 Liberator|B-24]], [[North American F-86 Sabre|F-86 Sabre]], umrl v nesreči F-86H Sabre 1954 kot testni pilot, po njemu posneta drama ''The McConnell Story'' ''1955''
|1922-
1954
|-
|[[Henry John Deutschendorf Jr.|John Denver]]
|privatni
|{{USA}}
|pevec,
pilot: Rutan Long-EZ, C150, C172,
umrl 12.10.1997 v letalu Rutan Long-EZ
|1943-1997
|-
|[[Howard Hughes]]
|privatni
|{{USA}}
|svetovni hitrostni rekord 567 km/h  13.9.1935 z Hughes H-1 Racer,&lt;br&gt;inženir,&lt;br&gt;poslovnež,&lt;br&gt;producent
|1905-1976
|-
|[[Thomas H. Friedkin]]
|prometni/linijski
|{{USA}}
|Sin pilota, rodbina Friedkin,
oče lastnik Pacific Southwest Airlines, 
CEO Friedkin Group,
poslovnež,
|1935-2017
|-
|[[Gene Roddenberry]]
|vojaški in
poklicni
|{{USA}}
|najvplivnejši producent 20.stoletja, kulturna ikona, 
pilot: [[Boeing B-17 Flying Fortress|B-17]], [[Consolidated B-24 Liberator|B-24]], [[Boeing 377 Stratocruiser|B377]], pilot pri družbi Pan Am, 1947 strmoglavil v Siriji,  avtor ''Star Trek'' ''1966''
|1921-1991
|-
|[[Phil McGraw]]
|privatni
|{{USA}}
|Psiholog, pisatelj, TV voditelj Dr. Phil, podjetnik
Avtor ''Life Code 2013''
|1950
|-
|[[Kermit Weeks]]
|poklicni
|{{USA}}
|zbiralec letal- največja zasebna zbirka warbirdov, preko 10000 ur letenja, letalski zgodovinar
pilot: [[North American P-51 Mustang|P-51]], [[Supermarine Spitfire|Spitfire]]
|1953
|-
|[[Robert Zemeckis]]
|privatni
|{{USA}}
|filmski režiser, scenarist in producent
skupaj preko 1600 ur letenja
avtor: ''Forrest Gump'' 1994, 

pilot: [[Cirrus SR22|Cirrus SR-22]]
|1952
|-
|[[Eddie Rickenbacker]]
|vojaški in
prometni/linijski
|{{USA}}
|letalski as, 26 zmag, najuspešnejši ameriški as WW1,&lt;br&gt;avtomobilski dirkač,&lt;br&gt;direktor Eastern Air Lines
|1890-1973
|-
|[[Alan Bartlett Shepard mlajši]]
|vojaški
|{{USA}}
|astronavt,&lt;br&gt;testni pilot,&lt;br&gt;admiral
|1923-1990
|-
|[[Joe Engle]]
|vojaški
|{{USA}}
|astronavt,&lt;br&gt;testni pilot,&lt;br&gt;najhitrejši ročno voden let v atmosferi 28000 km/h 18.11.1981
|1931-
2024
|-
|[[William J. Knight]]
|vojaški
|{{USA}}
|aeronavtični inženir,&lt;br&gt;politik,&lt;br&gt;testni pilot,&lt;br&gt;astronavt,&lt;br&gt;najhitrejše raketno letalo [[North American X-15|X-15]] 7274 km/h 3.11.1967
|1929-2004
|-
|[[Arthur Morton Godfrey]]
|vojaški in
prometni/linijski
|{{USA}}
|televizijska osebnost
Pilot: TWA, Eastern Air Lines, [[Douglas DC-3|DC-3]], [[Douglas DC-4|DC-4]], [[Douglas DC-6|DC-6]], [[Lockheed Constellation]], [[Beechcraft Bonanza|Bonanza]], [[Beechcraft Baron|Baron]], [[Cessna 310|C310]], [[Aero Commander 500]], 
17.000 ur letenja,
član Aviation Hall of Fame
|1903-1983
|-
|[[John McCain]]
|vojaški
|{{USA}}
|senator, 5000 ur letenja
palubni pilot: [[Douglas A-4 Skyhawk|A-4 Skyhawk]]
|1936-2018
|-
|[[Edwin Aldrin]]
|vojaški
|{{USA}}
|astronavt, drugi človek na [[Luna|Luni]] 
|1930
|-
|[[James Stewart]]
|vojaški in
poklicni
|{{USA}}
|igralec
|1908-1997
|-
|[[Susan Oliver]]
|privatni
|{{USA}}
|igralka
|1932-1990
|-
|[[Claire Lee Chennault]]
|vojaški
|{{USA}}
|vodja &lt;nowiki&gt;''Flying Tigers''&lt;/nowiki&gt;
pilot: [[Curtiss P-40 Warhawk|P-40]]
|1893-1958
|-
|[[Sydney Pollack]]
|prometni/linijski
|{{USA}}
|producent
|1934-2008
|-
|[[Michael Bloomberg]]
|privatni
|{{USA}}
|poslovnež
pilot: Dassault Falcon 900, Beechcraft B300, Pilatus PC‑24, Cessna 182 Skylane
|1942
|-
|[[Jake Pavelka]]
|prometni/linijski
|{{USA}}
|igralec,
inštruktor letenja FI pri 23 letih,
pilot [[Canadair Regional Jet|CRJ]] Atlantic Southeast Airlines
|1978
|-
|[[Clint Eastwood]]
|privatni
|{{USA}}
|igralec
pilot: Aerospatiale AStar
|1930
|-
|[[Morgan Freeman]]
|privatni
|{{USA}}
|igralec,
pilot: [[Piper PA-34 Seneca|Piper Seneca II]], [[Cessna 414]]
[[Cessna Citation|Cessna Citation 501]], [[SyberJet SJ30]]
|1937
|-
|[[Patty Wagstaff]]
|privatni
|{{USA}}
|guščavski pilot,
inštruktor letenja, 

akrobatski pilot, 

pisateljica 
|1951
|-
|[[Neil Armstrong]]
|vojaški
|{{USA}}
|testni pilot NASA X-15 (rešil skoraj brezizhodne situacije eksplozijo motorja pri X-15),
IQ nad 150,

prvi človek na Luni
|1930-2012
|-
|[[Chuck Yeager]]
|vojaški
|{{USA}}
|prvi let nad [[Machovo število|Mach 1]] [[Bell X-1|X-1]] 1947,&lt;br&gt;testni pilot,&lt;br&gt;general,&lt;br&gt;letalski as,
ni imel formalne visokošolske izobrazbe, a je imel izjemno naravno inteligenco
|1923-2020
|-
|[[Curtis Emerson LeMay]]
|vojaški
|{{USA}}
|inženir,&lt;br&gt;general letalstva,&lt;br&gt;izumitelj [[Formacijsko letenje|formacije]] bojna škatla,&lt;br&gt;poveljnik 305. bomb.skup. 1941-43,&lt;br&gt;poveljnik 3. zračne divizije 1944,&lt;br&gt;vrhovni povelnik [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]] 1961-65
|1906-
1990
|-
|[[Paul Tibbets]]
|vojaški
|{{USA}}
|[[Brigadni general (ZDA)|brigadni general]] [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]],&lt;br&gt;kapitan [[Boeing B-29 Superfortress|B-29]] Enola Gay, ki je odvrgel jedersko bombo ([[Deček (bomba)|Little Boy)]] na [[Hirošima|Hirošimo]] 6.8.1945
|1915-
2007
|-
|[[Robin Olds]]
|vojaški
|{{USA}}
|[[Brigadni general (ZDA)|brigadirni general]], sin generala Robert Olds, 
diplomant akademije [[Vojaška akademija Združenih držav Amerike|West Point]]
pilot: [[Lockheed P-38 Lightning|P-38]], [[North American P-51 Mustang|P-51]], [[McDonnell Douglas F-4 Phantom II|F-4 Phantom II]]
trikratni as 16 sestreljenih letal (WWII + Vietnam), mojster taktike “Operation Bolo”   

7 sestreljenih MiG-21 v enem dnevu 

zagovornik reform v ameriškem šolskem letalstvu, kar je vodilo do razvoja Top Gun in Red Flag programov

veliki kritik političnega mikromenagmenta v letalstvu
|1922-
2007
|-
|[[Bud Anderson]]
|vojaški
|{{USA}}
|3x letalski as,&lt;br&gt;testni pilot
|1922-2024
|-
|[[Wolfgang Langewiesche]]
|vojaški
|{{USA}}
|novinar in pisatelj
knjiga: Stick and Rudder: An Explanation of the Art of Flying
|1907-2002
|-
|[[Sully Sullenberger]]
|vojaški in prometni/linijski
|{{USA}}
|pristal [[Airbus A320|A320]] US Airways 1549 leta 2009 na reki, 
preko 20.000 ur letenja
|1951
|-
|[[Tammie Jo Shults]]
|vojaški in prometni/linijski
|{{USA}}
|pristala [[Boeing 737|B737]] Southwest 1380 leta 2018 po eksploziji CFM56;
pilot: T-34, T-2, [[LTV A-7 Corsair II|Corsair II]], [[Northrop Grumman EA-6B Prowler|Grumman Prowler]], [[McDonnell Douglas F/A-18 Hornet|F-18]], [[Boeing 737|B737]], Southwest Airlines, US Navy
|1961
|-
|[[Alfred Clair Haynes]]
|vojaški in prometni/linijski
|{{USA}}
|uspešno vodenje posadke med nerešljivo odpovedjo 3 hidravlik in kontrol letenja na letu [[McDonnell Douglas DC-10|DC-10]] United Airlines 232 leta 1989,
eden najpomembnejših primerov uporabe CRM v zgodovini,
US Marine Corps, inštruktor letenja, 30.000 ur letenja
pilot: [[North American T-6 Texan|T-6 Texan]], Douglas A-1 Skyraider, [[North American T-28 Trojan|T-28 Trojan]], [[Douglas DC-6|DC-6]], [[Boeing 727|B727]], [[McDonnell Douglas DC-10|DC-10]], [[United Airlines]]
|1931-
2019
|-
|[[Charles Lindbergh]]
|vojaški
|{{USA}}
|prvi let čez atlantik 1927,
letalski inženir,
svetovalec  USAF, NASA
|1902-1974
|-
|[[Amelia Earhart]]
|poklicna
|{{USA}}
|veliko rekordov, preletela Atlantik solo
pilot: [[Lockheed Vega]]
|1897-1937
|-
|[[Jacqueline Cochran]]
|poklicna
|{{USA}}
|letalski [[Brigadni general (ZDA)|brigadni general]] [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]], 
testni pilot,
prva nadzvočna ženska 18.5.1953 [[North American F-86 Sabre|F-86 Sabre]],

najhitrejši let ženske 1964 Mach 2.04 v [[Lockheed F-104 Starfighter]],
ustanovitelica in direktorica WASP (ženske pilotke v WW2) ,
vojaški pilot [[North American T-6 Texan|T-6]], [[North American P-51 Mustang|P-51]]
|1906-
1980
|-
|[[George Walker Bush|George W. Bush]]
|vojaški
|{{USA}}
|43.predsednik ZDA,
rodbina Bush

pilot: [[Lockheed T-33 Shooting Star|T-33 Shooting Star]], [[Northrop T-38 Talon|T-38 Talon]], [[Convair F-102 Delta Dagger|Convair F-102]], skupno odletel 1000 ur letenja v karieri  
|1946
|-
|[[George H. W. Bush|George H.W. Bush]]
|vojaški
|{{USA}}
|41.predsednik ZDA,
rodbina Bush

pri 19 letih najmljaši USAF mornariški pilot v zgodovini, 58 bojnih misij v pacifiku,

pilot: [[Grumman TBF Avenger]], skupno odletel 1300 ur letenja v karieri
|1924-
2018
|-
|[[Dwight David Eisenhower]]
|privatni
|{{USA}}
|34.predsednik ZDA,
PPL(A) licenca za osebno zabavo 1939,
[[General armade (ZDA)|general armade]] 1944,
vrhovni zavezniški poveljnik v WW2,
prvi predsednik ZDA s pilotsko licenco,
ustanovil [[Zvezna uprava za letalstvo|FAA]] 1958 in [[NASA]] 1958,
pilot: [[Boeing-Stearman Model 75|Stearman]], [[Aero Commander 500|Aero Commander]]

skupni nalet 320 ur
|1890-
1969
|-
|[[Albert Scott Crossfield]]
|vojaški
|{{USA}}
|prvi let z 2x hitrostjo zvoka 1953,&lt;br&gt;testni pilot,&lt;br&gt;NASA pilot,
|1921-2006
|-
|[[Milburn Grant  Apt]]
|vojaški
|{{USA}}
|prvi let z 3x hitrostjo zvoka 1956,&lt;br&gt;testni pilot,
|1924-
1956
|-
|[[Peter Weber]]
|prometni/linijski
|{{USA}}
|influencer,&lt;br&gt;TV voditelj
pilot: [[Embraer E-Jet|Embraer E-jet]], [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 787|B787]], [[Delta Air Lines]], [[United Airlines]]
|1991
|-
|[[Matt Guthmiller]]
|prometni/linijski
|{{USA}}
|podjetnik, youtuber, govorec
leta 2014 pri 19 letih sam obletel svet z [[Beechcraft Bonanza|A36 Bonanza]], 
lastnik svojega [[Aero L-39 Albatros|L‑39 Albatros]],

pilot [[Cessna Citation M2|Citation M2]] letel preko 50 tipov,

član South Dakota Aviation Hall of Fame
|1994
|-
|[[Swayne Martin]]
|prometni/linijski
|{{USA}}
|influencer
pilot: [[Boeing 757|757]], [[Boeing 767|767]], [[United Airlines]]
|1997
|-
|[[Stevie Triesenberg]]
|privatni
|{{USA}}
|influencerka,&lt;br&gt;IT inženirka
pilot [[Beechcraft Bonanza|Bonanza C35]] 1952, [[Cessna 140|Cessna 140A]] 1949
|1998
|-
|[[Jared Isaacman]]
|vojaški
|{{USA}}
|komercialni astronavt,&lt;br&gt;poslovnež
|1983
|-
|[[Sunita Williams]]
|vojaški
|{{USA}}
|ena najbolj izkušnjih astronavtk, 2× ISS, 322 dni v vesolju, poveljnica ISS, rekordni EVA
pilot US Navy: Beech T-34 Mentor, [[McDonnell Douglas T-45 Goshawk|T-45]]
Slovenska potomka prababica iz Leše pri Tržiču 
|1965
|-
|[[Ronald Sega]]
|vojaški
|{{USA}}
|[[astronavt]], [[fizik]], [[Brigadni general (ZDA)|brigadni general]] letalstva,
STS-60 (Space Shuttle), Deputy Director NRO
pilot [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]]
Slovenski potomec iz Loškega Potoka
|1952
|-
|[[Randolph Bresnik]]
|vojaški
|{{USA}}
|[[astronavt]], [[Preizkusni pilot|testni pilot]], STS-129, Expedition 52/53, top gun kadet, polkovnik [[Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike|USMC]], 
[[Slovenci|Slovenski]] potomec iz Ljubnega
pilot: [[McDonnell Douglas T-45 Goshawk|T-45]], [[McDonnell Douglas F/A-18 Hornet|F-18]]
|1967
|-
|[[Garrett Ray]]
|prometni/linijski
|{{USA}}
|nečak, vnuk in sin pilota
influencer, poslovnež, investitor 

lastnik [[Beechcraft Bonanza|Bonanza A36]], 

pilot [[American Airlines|american airlines]], [[Embraer Regional Jet|Embraer RJ]], [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 787|B787]]
|1993
|-
|[[Bill Gates]]
|privatni
|{{USA}}
|Soustanovitelj [[Microsoft|Microsofta]]&lt;nowiki/&gt;l, lastnik: [[Bombardier Challenger 300|Challenger 350]], [[Gulfstream G650|Gulfstream 650ER]], [[Cessna 208 Caravan|Cessna 208]]
|1955
|-
|[[Larry Page]]
|privatni IFR
|{{USA}}
|Soustanovitelj [[Google|Googla]]
|1973
|-
|[[Robert Piché]]
|prometni/linijski
|{{CAN}}
|Pristal [[Airbus A330|A330]] Air Transat 236 leta 2001 brez motorjev zaradi puščanja goriva, rekord potniškega letala v letu 120 km brez motorjev
pilot: [[Lockheed L-1011 TriStar|L-1011 TriStar]], [[Airbus A310|A310]], [[Airbus A330|A330]], Air Transat
Po njemu posnet film: ''Piché: Entre ciel et terre''
|1952
|-
|[[Richard Branson]]
|privatni
|{{ENG}}
|Ustanovitelj Virgin Group iz nič, močan promotor letalstva in vesolja, podjetniška ikona
|1950
|-
|[[Princ Filip, vojvoda Edinburški]]
|vojaški
prometni/linijski
|{{ENG}}
|mož britanske kraljice [[Elizabeta II. Britanska|Elizabete II]].,
pilot pri [[Kraljevo vojno letalstvo|RAF]] in [[British Airways]]
|1921-2021
|-
|[[William, valižanski princ]]
|vojaški
|{{ENG}}
|Britanski prestolonaslednik sin [[Karel III. Britanski|Karela III.]] in vnuk [[Elizabeta II. Britanska|Elizabete II.]],
pilot pri [[Kraljevo vojno letalstvo|RAF]]
|1982
|-
|[[Stirling Moss]]
|privatni
|{{ENG}}
|16 zmag v F1, večkratni zmagovalec Mille Miglia, Le Mansa
|1929-
2020
|-
|[[John Surtees]]
|vojaški
|{{ENG}}
|Edini človek, ki je bil svetovni prvak na motorjih (500 cc) in v F1,
izjemna vsestranskost, tehnična inteligenca
RAF pilot WWII
|1934-2017
|-
|[[James May]]
|privatni
|{{ENG}}
|voditelj oddaje Top gear, Grand Tour,
velik ambasador tehnične kulture,
pilot: [[Luscombe 8]], [[American Champion Citabria|Citabria]], [[Cessna 182|C182]]

knjige: James May’s Car Fever 2006,
May on Motors 2014, How to Land an A330 Airbus 2009
|1963
|-
|[[Bruce Dickinson]]
|prometni/linijski
|{{ENG}}
|pevec
pilot [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 757|B757]], [[Boeing 747|B747]],
skupni nalet 7500 ur
|1958
|-
|[[Paul Bonhomme]]
|prometni/linijski
|{{ENG}}
|inštruktor letenja, akrobatski pilot,&lt;br&gt;kapitan [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 787|B787]] [[British Airways]],&lt;br&gt;3x prvak [[Red Bull Air Race]] 2009,10,15;&lt;br&gt;letel 10+ [[Druga svetovna vojna|WW2]] letal na 1000 mitingih 
|1964
|-
|[[Neil Williams]]
|vojaški
|{{CAN}}
{{ENG}}
|[[Kraljevo vojno letalstvo|RAF]] pilot,
akrobatski prvak,&lt;br&gt;testni pilot diplomiral na ETPS
|1934-
1977
|-
|[[Barbara Harmer (pilot)|Barbara Harmer]]
|prometni/linijski
|{{ENG}}
|prva ženska, ki je letela linijsko [[Concorde|Concorda]] v [[British Airways]],
inštruktorica letenja,
kontrolorka letenja
|1953-
2011
|-
|[[Lynn Barton]]
|prometni/linijski
|{{ENG}}
|prva žena pilotka v British Airways 1987,
pilot [[Boeing 747|B747]], [[Boeing 767|B767]], [[Boeing 757|B757]]
|1956
|-
|[[Prince Andrew, Duke of York]]
|vojaški
|{{ENG}}
|Drugi sin [[Elizabeta II. Britanska|kraljice Elizabete II.]] in [[Princ Filip, vojvoda Edinburški|princa Filipa]],
pilot [[Kraljeva vojna mornarica|angleške kraljeve mornarice]]
|1960
|-
|[[Peter Townsend (RAF)]]
|vojaški
|{{ENG}}
|Dvorni častnik, pisatelj, letalski as, bil v romanci s Princess Margaret, Countess of Snowdon (1930-02)
Poveljnik 85. Squadron [[Bitka za Britanijo|Bitka za]] [[Bitka za Britanijo|Anglijo]]
pilot: [[Hawker Hurricane|Hurricane]], [[Supermarine Spitfire|Spitfire]]

Avtor: ''Duel Of Eagles 1973''
|1914-
1995
|-
|[[Peter Twiss]]
|vojaški
|{{ENG}}
|svetovni hitrostni rekord 1822 km/h 10.3.1956 z Fairey Delta 2
|1921-
2011
|-
|[[Eric Brown]]
|vojaški
|{{ENG}}
|testni pilot,&lt;br&gt;letel 487 tipov letal,&lt;br&gt;2,407 vzletov in 2,271 pristankov na letalonosilkah,
[[poliglot]], 
|1920-
1916
|-
|[[James Cameron]]
|privatni
|{{CAN}}
|filimski vizionar, [[režiser]], producet
avtor: ''Titanic'' ''1997'', ''Avatar'' ''2009''
|1954
|-
|[[Jože Zablatnik]]
|privatni
|{{SLO}}&lt;br&gt;{{AUT}}&lt;br&gt;{{DEU}}
|poslovnež, investitor, inženir&lt;br&gt;
prvi licenciran slovenski pilot 1910,&lt;br&gt;
10.8.1911 prvi nočno let na svetu,&lt;br&gt;
ustanovitelj tovarne: Sablatnig-Flugzeugbau GmbH,&lt;br&gt;
ustanovitelj letalske družbe: Lloyd Luftverkehr Sablatnig&lt;br&gt;(predhonica [[Lufthansa|Lufthanse]])
|1886-
1946
|-
|[[Ivan Vidmar]]
|prometni/linijski
in vojaški
|{{SLO}}&lt;br&gt;{{AUT}}&lt;br&gt;{{ITA}}
|drugi licenciran slovenski pilot 1911,&lt;br&gt;
inštruktor letenja,&lt;br&gt;
pionir letalske pošte,&lt;br&gt;
direktor hidroplanskega oporišča družbe S.I.S.A. v Trstu,&lt;br&gt;
pilot pri [[Alitalia]]
|1892-
1971
|-
|[[Walter Wolf]]
|prometni/linijski
|{{SLO}}&lt;br&gt;{{CAN}}
|poslovnež,
&lt;br&gt;podjetnik v energetiki,&lt;br&gt;
avtomobilski entuziast,&lt;br&gt;
lastnik Walter Wolf Racing,&lt;br&gt;
promotor luksuznih izdelkov,&lt;br&gt;
vplivnež v avtomobislki industriji
|1939
|-
|[[Ivo Boscarol|Ivo Boskarol]]
|ultralahki
|{{SLO}}
|poslovnež,
&lt;br&gt;fotograf,&lt;br&gt;
prejemnik priznanja FAI za razvoj letalstva,&lt;br&gt;
ustanovitel tovarne letal [[Pipistrel]]
|1956
|-
|[[Matjaž Gantar]]
|prometni/linijski
|{{SLO}}
|poslovnež,
predsednik [[KD Group]],&lt;br&gt;
glasbenik [[Pankrti|Pankrtov]] [[kitarist]],&lt;br&gt;
[[Mecen]],&lt;br&gt;
predavatelj

pilot [[Adria Airways|AA]]
|1963-2018
|-
|[[Edvard Rusjan]]
|
|{{SLO}}
|prvi slovenski motorni letalec 1909 EDA I,&lt;br&gt;inženir,&lt;br&gt;po njemu poimenovano [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|letališče Maribor]]
|1886-
1911
|-
|[[Jurij Kraigher - Žore|Jurij Kraigher]]
|vojaški in prometni/linijski
|{{SLO}}&lt;br&gt;{{USA}}
|testni pilot,&lt;br&gt;direktor Pan Am-a,&lt;br&gt;polkovnik letalstva [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]]
pilot: Lockheed Electra''',''' Ford Trimotor 
|1891-1984
|-
|[[Josip Križaj (pilot)|Josip Križaj]]
|vojaški
|{{SLO}}
|inštruktor letenja,&lt;br&gt;po njemu poimenovan [[Letališče Ajdovščina|aeroklub Ajdovščina]],
[[Španski borci|Španjski borec]],
poveljnik 3 eskadrilje 11. lovske divizije NOVJ 1944,
pilot: [[Iljušin Il-2 Šturmovik|Il-2]], [[Jakovljev Jak-3|Jak-3]]
|1911-1948
|-
|[[Žarko Majcen]]
|privatni
|{{SLO}}
|inštruktor letenja,&lt;br&gt;po njemu poimenovan [[Letalski center Maribor|aeroklub Maribor]] 1947-67
|1921-1947
|-
|[[France Pirc]]
|vojaški
|{{SLO}}
|pilot [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Bf 109E]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/clovek-ki-je-opozoril-tita.html|title=Človek, ki je opozoril Tita|date=25.6.2025|accessdate=25.6.2025|website=24ur}}&lt;/ref&gt;,
komandant 2. lovskega polka jugoslovanskega kraljevega letalstva,&lt;br&gt;general letalstva JNA,&lt;br&gt;prvi komandant poveljnik letalstva [[Jugoslovanska ljudska armada|JNA]] 1944-46,&lt;br&gt;[[Argentina|Argetinski]] veleposlanik 1946-49
|1899-1964
|-
|[[Zdenko Ulepič]]
|vojaški
|{{SLO}}
|generalpolkovnik letalstva,&lt;br&gt;poveljnik letalstva 1946-65 z najdalšim stažom v [[Jugoslovanska ljudska armada|JNA]] -postavil nadzvočno jugoslovansko letalstvo,&lt;br&gt;''Avtor knjige: Ratno vazduhoplovstvo u 2. svetskom ratu''
|1906-
1988
|-
|[[Branko Ivanuš]]
|poklicni pilot
|{{SLO}}
|javna osebnost, [[politik]],&lt;br&gt;predsednik aerokluba [[Letalski center Maribor|Naša krila]],&lt;br&gt;zet ministra [[Franc Leskošek|Franca Leskoška]],
letalska [[Siva eminenca|siva imenenca]], [[Boter (razločitev)|boter]] Mariborskemu aeroklubu, 
zagovornik masovne širitve tehnične in letalske kulture v Sloveniji,
zaslužen za ustanovitev Konstrukcijskega biroja v Ljubljani in tovarne LETOV,
FAI mu je podelila diplomo P. Tissandierja za prispevek k razvoju letalstva, 
pilot: [[Slovensko vladno letalo|slovenskega vladnega letala]] [[Beechcraft Bonanza]]
|1919-1955
|-
|[[Josip Moravec]]
|privatni
|{{SLO}}
|l.1929 kupi svoje privatno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK.9]], poznan Mariborski motorni pilot,&lt;br&gt;poslovnež, funkcionar, 
[[Boj za severno mejo|Majstrov borec za severno mejo]],&lt;br&gt;trgovec in prodajalec [[BMW]]-jev
|1892-1961
|-
|[[Boris Cijan]]
|vojaški
|{{SLO}}
|letalski konstruktor: [[Utva Trojka]], [[Utva Aero 3]], Ikarus Kurir, hidroplan Kurir 
lovski testni pilot: [[Hawker Hurricane]], [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Me 109]];
inštruktor letenja,&lt;br&gt;''avtor knjig: Vazduhoplovno jedriličarstvo 1940, Vazduhoplovno jedriličarstvo 1949'' 
|1909-1993
|-
|[[Miha Šorn]]
|prometni/linijski
|{{SLO}}
|[[Državni sekretar Republike Slovenije|državni sekretar]] za promet,&lt;br&gt;kapitan inštruktor [[Airbus A320|A320]] pri [[Adria Airways|AA]],
inštruktor letenja,
izpraševalec pilotov letal,
član [[Letališče Šoštanj|Šaleškega aerokluba]] in [[Letališče Polje|Aerokluba Ljubljana]]
|1949-2018
|-
|[[Frank Gorenc]]
|vojaški
|{{SLO}}&lt;br&gt;{{USA}}
|letalski general ZDA,&lt;br&gt;povelnik zračnih sil v Evropi,&lt;br&gt;[[Northrop T-38 Talon|T-38]] inštruktor,&lt;br&gt;[[McDonnell Douglas F-15 Eagle|F-15]] pilot
|1957
|-
|[[Kristina Gorišek Novaković]]
|vojaški
|{{SLO}}&lt;br&gt;{{ENG}}
|komercialno šolana v vojski - samoplačniško,&lt;br&gt;prva Jugoslovanska pilotka- 1932 prvi solo let,&lt;br&gt;[[medalja za hrabrost]]
|1906-1996
|-
|[[Mato Dukovac]]
|vojaški
|{{CRO}}&lt;br&gt;{{CAN}}
|inštruktor letenja,&lt;br&gt;letalski as druge svetovne vojne, 40 potrjenih zmag,&lt;br&gt;veteran [[Arabsko-izraelska vojna (1948–1949)|Arabsko-izraelske vojne 1948-49]],&lt;br&gt;sodelavec [[IBM]]
|1918-1990
|-
|[[Niki Lauda]]
|prometni/linijski
|{{AUT}}
|drikač formule 1,
poslovnež,

pilot [[Airbus A320|A320]], [[Airbus A330|A330]], Bombardier Challenger, Bombardier Global, Learjet 60, [[Cessna 421]]

ustanovitel 3 letalskih družb: Lauda Air, Niki (FlyNiki), LaudaMotion; 

letel je Airbuse svoje družbe,

skupni nalet 13.000 ur
|1949-2019
|-
|[[Dietrich Mateschitz]]
|prometni/linijski
|{{AUT}}
|poslovnež, 
lastnik [[Red Bull|redbulla]],

pilot Falcon 900 
|1944-2022
|-
|[[Walter Mittelholzer]]
|vojaški in
prometni/linijski
|{{CHE}}
|fotograf, poslovnež, soustanovitelj družbe Swissair 1931

pilot: Junkers F 13, Dornier Komet, Junkers G 24, Lockheed Model 9 Orion; umrl med gorsko odpravo v avstriji
|1894-
1937
|-
|[[Manfred von Richthofen]]
|vojaški
|{{DEU}}
|letalski as nadimek: &lt;nowiki&gt;''&lt;/nowiki&gt;Rdeči Baron&lt;nowiki&gt;''&lt;/nowiki&gt; 80 zmag
|1892-1918
|-
|[[Erich Hartmann]]
|vojaški
|{{DEU}}
|najuspešnejši letalski as vseh časov, 352 zmag
|1922-1993
|-
|[[Hans-Ulrich Rudel]]
|vojaški
|{{DEU}}
|polkovnik najuspešnejši juršni pilot vseh časov na [[Junkers Ju 87 Stuka|Ju-87 Stuka]] letalski as, pisatelj, politik in poslovnež,
uničil 519 tankov, 150 topov, 1000 vozil, 70 čolnov, bojno ladjo, 2 križarki in rušilec, 2530 bojnih poletov, bil sestreljen 32 krat
|1916-
1982
|-
|[[Erich Rudorffer]]
|vojaški in
prometni/linijski
|{{DEU}}
|letalski as in [[Lufthansa|Lufthansin]] kapitan, 224 zmag
|1917-2016
|-
|[[Erhard Milch]]
|vojaški
|{{DEU}}
|[[generalfeldmaršal]],
prvi direktor [[Lufthansa|Lufthanse]],&lt;br&gt;minister za letalstvo
|1892-1972
|-
|[[Adolf Galland]]
|vojaški
|{{DEU}}
|general letalstva, 104 zmage,
povelnik elitne Jagdverband 44 z reaktivci [[Messerschmitt Me 262 Schwalbe|Me-262]]
svetovalec Argentinskega vojnega letalstva po WW2
avtor: ''The First and The Last'' ''1954''
|1912-
1996
|-
|[[Hanna Reitsch]]
|vojaški in
poklicni
|{{DEU}}
|letela 40 tipov letal,
testna pilotka [[Luftwaffe (Wehrmacht)]],
vojaški pilot: [[Junkers Ju 87 Stuka|Ju-87 Štuka]], [[Dornier Do 17|Dornier 17]], [[Messerschmitt Me 163 Komet|Messerschmitt 163 Komet]], [[Messerschmitt Me 262 Schwalbe|Messerschmitt 262 Schwalbe]],

testni pilot prvega helikopterja: Focke-Wulf Fw 61,
29. aprila 1945 odletela iz Berlina z [[Fieseler Fi 156 Storch|Fieseler 156 Storch]] in Feldmaršalaom Robert von Greim,

1952: ustanovila letalsko šolo,
1954 postavila ženski višinski rekord v jadralnem letenju – 6.848 m,
|1912-
1979
|-
|[[Florian Bergér]]
|prometni/linijski
|{{DEU}}
|pilot [[Airbus A320|A320]] in [[Boeing 777|B777]] pri [[Lufthansa]], tekomovalec z letalom [[Zivko Edge 540|Edge 540]] dvakratni zmagovalec 2016 in 2017 Challenger Cup v Red Bull Air Race
|1989
|-
|[[Patrick Biedenkapp]]
|prometni/linijski
|{{DEU}}
|influencer
knjiga: Pilot Patrick – mein glamourös-unglamouröses Leben als Jetset-Pilot
|1988
|-
|[[Jacqueline Auriol]]
|vojaški
|{{FRA}}
|testna pilotka, pisateljica, &gt;4.000 h letenja
pilot: [[Dassault Mirage III|Mirage III]] 
|1917-2000
|-
|[[André Turcat]]
|vojaški
|{{FRA}}
|svetovni hitrostni rekord 2320 km/h 5.10.1959 z [[Nord 1500 Griffon]],&lt;br&gt;testni pilot [[Concorde|Concorda]],&lt;br&gt;testni pilot Sud Aviation,&lt;br&gt;EPNER inštruktor
|1921-
2016
|-
|[[Antoine de Saint-Exupéry]]
|vojaški
|{{FRA}}
|pilot: [[Lockheed P-38 Lightning|P-38 Lightning]]
''Avtor:'' ''[[Mali princ]] 1943,'' ''Nočni let 1931, Zemlja ljudi1939, Veter, pesek in zvezde 1939, Bojni pilot 1943,''  idr;
|1900-
1944
|-
|[[Pierre Clostermann|Pierre Henri Clostermann]]
|vojaški
|{{FRA}}
|pisatelj
Najuspešnejši francoski lovski as WWII v RAF ≥33 potrjenih zmag
pilot: [[Hawker Tempest|Tempest]], [[Supermarine Spitfire|Spitfire]]

''Avtor: Le grand cirque 1962 in Reach for the sky 1978''
|1921-
2006
|-
|[[René Fonck]]
|vojaški
|{{FRA}}
|70 zračnih zmag, prvi letalski as [[Antanta|Antante]] in drugi as WW1 pilot: Caudron G.3, [[Nieuport 17]], [[SPAD S.XIII|SPAD S.VII]], [[SPAD S.XIII]]
|1894- 1953
|-
|[[Raymonde de Laroche]]
|privatni
|{{FRA}}
|Prva ženska na svetu, ki je prejela pilotsko licenco 8.3.1910 št. 36, ki jo je izdal Aéro-Club de France
|1882-
1919
|-
|[[Marie Marvingt]]
|privatni in
vojaški
|{{FRA}}
|športnica, alpinistka, novinarka, medicinska sestra in predavateljica ter mati letalske medicine,
pva ženska, ki je letela s [[Hidroplan|hidroplanom]],

1914 je ustanovila Aéroplane Sanitaire - zračno medicinsko pomoč,

1915 prvi bojni let nad nemčijo,

pilot: Blériot XI, Caudron G.3, Nieuport 10, Farman MF.7, Voisin;

pri svojih 80 letih je še vedno letela
|1875-
1963
|-
|[[Yvonne Jourjon]]
|privatni
|{{FRA}}
|prva inštruktorica letenja v Franciji,
postavila več rekorodov v letenju
|1899-
1985
|-
|[[Béatrice Vialle]]
|prometni/linijski
|{{FRA}}
|prva francoska ženska, ki je letela [[Concorde|Concorda]] na rednih linijah [[Air France]],
pilot [[Airbus A320|A320]], [[Boeing 747|B747]]
|1961
|-
|[[Enrique Iglesias]]
|privatni
|{{ESP}}&lt;br&gt;{{USA}}
|pevec
|1975
|-
|[[Johnnie Yiannis]]
|prometni/linijski
|{{GRC}}
|influencer
pilot: [[Airbus A320|A320]]
|1991
|-
|[[Bud Spencer]]
|poklicni
|{{ITA}}
|igralec,
preko 2000 ur letenja,
ustanovitelj letalske družbe Mistral Air,
pričel leteti po filmu ''All the Way Boys''
|1929-2016
|-
|[[Mihael I, rumunjski kralj]]
|vojaški in prometni/linijski
|{{ROU}}&lt;br&gt;{{CHE}}
|testni pilot [[Learjet|Learjeta]],&lt;br&gt;kralj [[Kraljevina Romunija|Romunije]]
|1921-2017
|-
|[[Viljem Aleksander Nizozemski|Kralj Viljem Aleksander Nizozemski]]
|prometni/linijski
|{{NLD}}
|kopilot pri [[KLM]],
pilot-prostovoljec v Keniji za ''AMREF,''
pilot: [[Fokker 70]], [[Boeing 737|B737]]
|1967
|-
|[[Michelle Gooris]]
|prometni/linijski
|{{NLD}}
|influencerka
nick name: DutchPilotGirl

pilot: [[Boeing 737|B737]]

knjiga: Become An Airline Pilot’ eBook
|1991
|-
|[[Eva Claire Marseille]]
|prometni/linijski
|{{NLD}}
|influencerka,&lt;br&gt;novinarka
pilot [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 747|B747]]
|1985
|-
|[[Karel XVI. Gustav Švedski]]
|privatni
|{{SWE}}
|Kralj Švedske od 1973, velik podpornik letalstva tehnično usmerjen monarh
|1946
|-
|[[Petter Hörnfeldt]]
|prometni/linijski
|{{SWE}}
|influencer
nickname: Mentour Pilot
pilot [[Boeing 737|B737]]
soustanovitelj ''Airline Pilot Club''
|1981
|-
|[[Maria Fagerstrom]]
|prometni/linijski
|{{SWE}}
|influencerka
pilot: [[Boeing 737|B737]]
|1994
|-
|[[Fesa Evrensev]]
|vojaški
|{{TUR}}
|[[26. april]] - mednarodni dan pilotov, v njegov spomin prvega poleta 1912,&lt;br&gt;prvi pilot Turčije,&lt;br&gt;predsednik Turkish Airlines 1933
|1878-1951
|-
|[[Sabiha Gökçen]]
|vojaški
|{{TUR}}
|1937 prva turška bojna pilotka,&lt;br&gt;jadralna pilotka,&lt;br&gt;inštruktor letenja,&lt;br&gt;članica uprave Turške CAA,&lt;br&gt;posvojenka [[Mustafa Kemal Atatürk]],&lt;br&gt;vzor sodobne svobodne turške ženske,&lt;br&gt;medijska zvezda Turčije,&lt;br&gt;po njej poimenovano letališče [[Mednarodno letališče Sabihe Gökçen|Sabihe Gökçen]] v Istanbulu,&lt;br&gt;po rodu bi naj bila [[Bosanci|bosanka]]
|1913-
2001
|-
|[[Saburo Sakai]]
|vojaški
|{{JAP}}
|letalski as, 64 zračnih zmag,
pilot [[Mitsubishi A6M Zero|Mitsubishi A6M ''Zero'']],

''Avtor knjige: Samurai! 1957''
|1916-
2000
|-
|[[Jurij Aleksejevič Gagarin|Yuri Gagarin]]
|vojaški
|{{RUS}}
|prvi človek v vesolju 12.4.1961 z [[Vostok 1]],
pilot [[Mikojan-Gurevič MiG-15|Mig-15]], [[Mikojan-Gurevič MiG-17|Mig-17]], [[Jakovljev Jak-3|Jak-3]], [[Lisunov Li-2|Li-2]]
letalski inštruktor in testni pilot,
tragično umrl 27.3.1968 z MiG-15UTI
|1934-1968
|-
|[[Georgy Mosolov]]
|vojaški
|{{RUS}}
|svetovni hitrostni rekord 2388 km/h 31.10.1959 z [[Mikojan-Gurevič MiG-21|MiG-21]]
2681 km/h 7.7.1962 z MiG Ye-150 
|1926-
2018
|-
|[[Alexander Fedotov]]
|vojaški
|{{RUS}}
|svetovni višinski rekord 123 523ft (37 650 m) višine - balistični vzpon 1977 z [[Mikojan-Gurevič MiG-25 Foxbat|Mig-25]] Ye-266M skupaj 18 svetovnih rekordov 3 absolutni, prejemnik FAI Gold Air Medal 1975,
letalski inštruktor in testni pilot tragično umrl 4.4.1984 z [[Mikojan-Gurevič MiG-31|Mig-31]]
|1932- 1984
|-
|[[Nikolai Sutyagin]]
|vojaški
|{{RUS}}
|najuspešnejši as [[Korejska vojna|Korejske vojne]], 22 letalskih zmag, šef inštruktorjev v vietnamskih zračnih silah,
pilot: [[Polikarpov Po-2|Po-2]], [[Bell P-63 Kingcobra|P-63]], [[Jakovljev Jak-9|Jak-9]], [[Mikojan-Gurevič MiG-15|Mig-15]], [[Mikojan-Gurevič MiG-17|Mig-17]], [[Mikojan-Gurevič MiG-21|Mig-21]]
skupni nalet 3300 ur
|1923-
1986
|-
|[[Vladimir Konstantinovič Kokkinaki|Vladimir Kokkinaki]]
|vojaški
|{{RUS}}
|glavni testni pilot biroja [[Iljušin|Ilijušin]],
ključna figura sovjetske letalske propagande, postavil 22 svetovnih rekordov, predsednik FAI organzacije 1966, pilot [[Iljušin DB-3|DB-3]], [[Iljušin Il-4|Il-4]], [[Iljušin Il-2 Šturmovik|Il-2]], [[Iljušin Il-12|Il-12]], po njemu poimenovana cesta v Moskvi, spomenik v [[Novorosijsk|Novorosijsku]]
|1904-
1985
|-
|[[Ivan Nikitovič Kožedub]]
|vojaški
|{{UKR}}
|maršal letalstva skupni nalet 1937 ur,
najuspešnejši zavezniški pilot v 2. sv. vojni 62 potrjenih zmag
pilot [[Jakovljev Jak-3|Jak-3]], [[Jakovljev Jak-11|Jak-11]], [[Jakovljev Jak-17|Jak-17]], [[Lavočkin La-5]], [[Lavočkin La-7|La-7]], [[Mikojan-Gurevič MiG-9|Mig-9]], [[Mikojan-Gurevič MiG-15|Mig-15]], [[Mikojan-Gurevič MiG-17|Mig-17]], [[Mikojan-Gurevič MiG-21|Mig-21]], [[Lisunov Li-2|Li-2]], [[Iljušin Il-114|Il-14]],

letalska univerza v Harkov-u poimenovana po njemu
|1920-
1991
|-
|[[Vajiralongkorn]]
|vojaški in
prometni/linijski
|{{THA}}
|kralj [[Tajska|Tajske]],
pilot: [[Northrop F-5|F-5]], [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]], [[Boeing 737|B737]],
inštruktor letenja, izpraševalec,
pilotira 737-800 na državnih obiskih,
pilot pri Thai Airways International,
skupni nalet preko 3000 ur
|1952
|-
|[[Abdulah II. Jordanski]]
|vojaški
|{{JOR}}
|kralj [[Jordanija|Jordanije]], 
vojaški strokovnjak: Royal Military Academy Sandhurst (VB), Georgetown University (ZDA);
pilot: [[Northrop F-5|F-5]] in [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]]
|1962
|-
|[[Mohammed bin Rashid Al Maktoum]]
|privatni
|{{UAE}}
|Vladar [[Dubaj|Dubaja]], [[Predsednik vlade|Premier]] [[Združeni arabski emirati|ZAE]]; ustvaril sodobni Dubaj, močan vpliv na razvoj [[Emirates (letalska družba)|Emirates]]
|1949
|-
|[[Khalid bin Salman Al Saud|Princ Khalid bin Salman Al Saud]]
|vojaški
|{{flag|Saudi Arabia}}
|diplomat Saudske Arabije,
[[Northrop T-38 Talon|T-38]], [[McDonnell Douglas F-15 Eagle|F-15]] pilot pri RSAF
|1988
|-
|[[Emerson Fittipaldi]]
|privatni
|{{BRA}}
|2x svetovni prvak [[Formula 1|formule 1]], 
2× zmagovalec [[Indianapolis 500]],
IndyCar prvak 1989, 
ustanovitelj Fittipaldi Automotive
|1946
|-
|[[Gisele Bündchen]]
|privatni
|{{BRA}}
|[[Podjetnik|podjetnica]], [[Maneken|supermodel]], več kot 1.200 naslovnic revij, najbolje plačana manekenka na svetu, Ambasadorica ZN za okolje, 
Knjiga: ''Lessons: My Path to a Meaningful Life''
|1980
|-
|[[David Neeleman]]
|privatni
|{{BRA}}
{{USA}}
|ustanovitelj družb: JetBlue, Azul Brazilian Airlines, WestJet
pilot: Cirrus SR22
|1959
|-
|[[Giora Epstein]]
|vojaški
|{{ISR}}
|17 potrjenih zmag, najvišje rangiran as modernih reaktivnih letal, veteran šestdnevna vojna 1967, vojna izčrpavanja 1969–70, Yom Kippur vojna 1973, pilot: [[Dassault Mirage III|Mirage III]], [[IAI Nesher]], [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] 
|1938-
2025
|-
|[[Nguyễn Văn Cốc]]
|vojaški
|{{VIE}}
|Najuspešnejši MiG-21 as [[Vietnamska vojna|Vietnamske vojne]], 9 zmag, leta 1967 preživel sestrelitev, pilot: [[Mikojan-Gurevič MiG-17|Mig-17]], [[Mikojan-Gurevič MiG-21|Mig-21]]
|1942
|-
|[[Cristián de la Fuente]]
|vojaški in poklicni
|{{CHL}}
|igralec,
član akrobatske eskadrilje “Halcones”
pilot [[Extra EA-300]], GameBird GB1, 
|1974
|-
|[[Luke Bakhuizen]]
|poklicni
|{{ZAF}}&lt;br&gt;{{NZL}}
|influencer, fotograf, režiser
|1993
|}

''Pojasnilo izrazov:''

* Ultralahki pilot ULN – VFR pilot ultralahkih letal do 600 kg in največ 2 sedežev samo po dnevi.

* Privatni pilot PPL – nekomercialno letenje vseh tipov letal tudi po pravilih IFR do 5700 kg in 19 sedežev.

* Poklicni pilot CPL – dovoljeno komercialno letenje vseh tipov letal kot drugi pilot kot vodja zrakoplova samo do 5700 kg.

* Prometni/linijski pilot  ATPL – brez omejitev redni linijski letalski prevoz potnikov.

* Vojaški pilot – pilot v oboroženih silah nima civilnih privilegijev licence.

=== Letalske knjige ===
Pisatelji letalskih pustolovskih knjig so običajno bili vojaški ali civilni piloti v mlajših letih in pogosto opisujejo svoje spomine, medtem ko so avtorji učbenikov in priročnikov inštruktorji letenja z bogatimi pedagoškimi izkušnjami iz praktičnega šolanja kadetov. Letalske pustolovske knjige so dragoceni vir informacij za letalske navdušence in približajo pilotove osebne izkušnje, ki jih je pisalo življenje širšim množicam, ki jih takšna vsebina zanima. Poleg tega je veliko tudi dragocenih splošnih ali tematskih učbenikov ter priročnikov za priprave na intervju, ki so neglede na stare datume izdaje zelo cenjeni v pilotski populaciji. Nekaj tipičnih pisnih del&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.goodreads.com/shelf/show/aviation|title=Aviation Books|date=2025|accessdate=30.3.2025|website=GoodReads}}&lt;/ref&gt;:
* ''Fate Is the Hunter, Ernest K. Gann, 1961''
* ''The Right Stuff, Tom Wolfe, 1979''
* ''Forever Flying,  Bob Hoover, 1997''
* ''Ferry Pilot, Kerry McCauley, 2020''
* ''Wind, Sand and Stars, Antoine de Saint-Exupéry, 1939''
* ''Stick and Rudder, Wolfgang Langewiesche, 1944''
* ''Aerodynamics for Naval Aviators, Hugh Harrison Hunt, 1959''
* ''Never get lost interpretation of radionavigation, Wilhelm Thaller, 2001''
* ''Flying the Line, George E. Hopkins, 1982''
* ''Instrument Flying, Monique Agazarian, 1988''
* ''Transition to Twins, David P. Robson, 1998''
* ''How to Land a Top Paying Airline Job, Rick Hogan, 2014''
* ''A pilot's guide to the Successful Interview, Glen Solly, 1998''
* ''Ace the Technical Pilot Interview, Gary V. Bristow, 2002''
* ''Air Pilot's Manual, Flying Training, Pooleys Air Pilot, 1987''
* ''An Airline Pilot's Life,  Chris Manno, 2020''

=== Letalski filmi ===
[[Slika:Top_Gun_Maverick_Cannes.jpg|sličica|250x250_pik|Top Gun Maverick 2022]]
Velik promotor letalstva je bil vedno tudi [[Hollywood]] v ameriškem filmu, nemalokrat so bili filmi sofinancirani s strani letalskih sil za potrebe novačenja kadetov, nekaj najbolj gledanih promocijskih letalskih filmov&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.imdb.com/list/ls000697189/|title=Aviation Film Almanac - Current Films to Classics|accessdate=30.3.2025}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://aviex.goflexair.com/blog/best-aviation-movies-airplane|title=op 10 Best Airplane Movies + 100 More of the Best Aviation Movies for Pilots and Plane Fans to Watch|accessdate=30.3.2025|website=Aviex Go Flex Air}}&lt;/ref&gt;:
[[Slika:29+09_F-104F_Starfighter_Gate_guard_Jever_(3621409895).jpg|alt=Slika:29+09 F-104F Starfighter Gate guard Jever (3621409895).jpg|sličica|250x250_pik|Sie wollten den Himmel erobern 2015]]
* A Yank in the R.A.F. (1941)
* Twelve O'Clock High (1949)
* Flying Leathernecks (1951)
* Above and Beyond (1952)
* Flat Top (1952)
* The Bridges at Toko-Ri (1954)
* The High and the Mighty (1954)
* The Dam Busters (1955)
* The McConnell Story (1955)
* The Court-Martial of Billy Mitchell (1955)
* Jet Pilot (1957)
* 633 Squadron (1964)
* Battle of Brittan (1969)
* Catch-22 (1970)
* Tora! Tora! Tora! (1970)
* Midway (1976)
* Airplane! (1980)
* Daleko Nebo (1982)
* Top Gun (1984)
* Bat*21 (1988)
* Always (1989)
* Memphis Belle (1990)
* Air America (1990)
* Flight of the Intruder (1991)
* Band of Brothers - mini series (2001)
* Behind Enemy Lines (2001)
* [[Ujemi me, če me moreš|Catch Me If You Can]] (2002)
* Pearl Harbor (2001)
* The Aviator (2004)
* One Six Right (2005)
* Les Chevaliers du ciel (ang. Sky Fighters) (2005)
* Amelia (2009)
* Flight (2012)
* Starfighter – Sie wollten den Himmel erobern (ang. They wanted to conquer the sky) (2015)
* Sully (2016)
* American Made (2017)
* Midway (2019)
* Devotion (2022)
* Top Gun: Maverick (2022)

=== Letalski artikli ===
Letalski produkti so bili vedno popularni pri znanih osebnostih, ministrih in veleposlalnikih, predsednikih držav, letalcih in visokih vojaških časnikih. Tipično za letalske artikle je, da so kvalitetni in običajno dražji kot podobni izdelki brez letalskega prediha. Najbolj tipični letalski artikli:
[[Slika:Remove_before_flight_keychain.jpg|sličica|Remove before flight - rdeči trakovi - letalska kulturna ikona, ki izhaja iz zatičev na letalih, ki jih je potrebno odstranit pred letom (pokrovi pitot cevi, zaklepi krmil, zatiči podvozja, varovalke na bombah in raketah)]]
[[Slika:Rimowa_Koffer_Topas-Serie.jpg|sličica|Aluminjasti kovček na štirih kolesih simbolizira hotel–letališče–cockpit, vizualni identifikator poklica simbol starega letalstva, praktičnost in statusni znak v letalski kulturi]]
* ne polarizirana letalska sončna očala z tankimi ročkami
* letalska (poslovna) torba za laptop
* pilotski kovček (pilot trolley)
* aluminjasti kabinski kovček na štirih kolesih
* aluminjasta prtljaga
* aktivne (ang. noise cancelling) letalske slušalke čez celo uho
* letalski navigacijski pripomočki: - kolenska plošča, - [[Analogni letalski računalnik|analogni računalnik]], - ploter (ravnilo)
* letalske navigacijske karte: - VFR&amp;IFR sekcijska karta - VFR prihodne &amp; letališke karte - IFR prihodne, priletne in odletne karte
* usnjeni registri za IFR,VFR karte
* usnjena pilotska knjižica za beleženje ur letenja
* kvaliteten moder kemični svinčnik za v žep srajce ali rokav jakne
* kvaliteten kovinski tehnični svinčnik debeline 0.7 mm da ne poči med turbolenco
* žepna svetilka oz. svetilka z rdečim filtrom za ohranjanje nočnega vida
* odsevni telovnik za na platformo
* usnjena jakna iz težkega usnja oz. topla bombniška jakna: tip A-2, tip G-1, tip B-3, tip B-6, tip B-7, tip D-1, tip AN-J-4, tip AN-J-3, tip TL 8415-0083
* tekstilna lahka jakna za sodobnejša letala : tip MA-1, tip MA-2, tip B-15,
* letalski kombinizon (vojska)
* tablični računalnik 8.3&lt;nowiki&gt;''&lt;/nowiki&gt; za priročnike, navigacijo in karte ter računanje zmogljivosti
* tester vode v gorivu z izvijačem
* ročna VHF radijska postaja
* usnjene rokavice
* cargo hlače
* debela topla športna mikica brez kapuce
* bela podložna majica s kratkimi rokavi (za pod srajco)
* dolgo termo spodnje perilo (za pod hlače)
* nepremočljivi topli gležnarji
* dežni plašč (trench coat)
* letalska značka
* prenosna baterija (powerbank)
* ovratnica z ID izkaznico in letališko kartico
* letalska ročna analogna ura
* remove before flight obeski
* nalepke in obeski znanih letalskih blagovnih znamk
* različne kape za zaščito glave pred soncem
* glušniki oz. čepi za zaščito sluha
* operativni priročnik letala vezan v usnje
* evropski avtomobilski proizvajalci, ki so v drugi svetovni vojni delali letalske motorje
* usnjen ovitek za potno listino in cepilne certifikate
* papirnata beležka in brezčrtni blok A5

=== Letalske reklame ===
[[Slika:PanAm_Clipper_Poster_(19291812519).jpg|sličica|PanAm Clipper Poster 1930ta]]
Večina najboljših sloganov se osredotoča na udobje, luksuz, zanesljivost ali nacionalni ponos. Nekatere kampanje so postale ikonične tudi zaradi vizualne kreativnosti – npr. plakati Pan Am, British Airways in Qantas.
[[Slika:KLM_Royal_Dutch_Airlines._Bon_voyage_-_Affiche_-_btv1b101161929.jpg|sličica|[[KLM]] Royal Dutch Airlines. Bon voyage 1950ta]]
Nekaj najbolj znanih sloganov v zgodovini:

“World's Most Experienced Airline” – Pan Am

“You’re Going to Like Us” – TWA

“The Wings of Man” – Eastern Air Lines

“Something Special in the Air” – American Airlines

“Fly the Friendly Skies” – United Airlines

“Keep Climbing” – Delta Air Lines

“A Breath of Fresh Air” – Air Canada

“The Reliable Airline” – KLM

“La Compagnie de Voyage” – Air France

“To Fly. To Serve.” – British Airways

“There’s No Better Way to Fly” – Lufthansa

“The holiday airline” – Condor

“The Art of Flying” – Swiss

“The Spirit of Australia” – Qantas

“Fly Better” – Emirates

“Globally Yours” – Turkish Airlines

“A Great Way to Fly” – Singapore Airlines

“It’s Scandinavian” – SAS

“Your Home in the Air” – Adria Airways

“Flying into the Heart of Europe” – Croatia Airlines

“Chosen by Excellence” – Alitalia

V zgodnjih dneh komercialnega letalstva so letalski plakati pogosto združevali umetnost in propagando. Letalske družbe, kot so Pan Am, Air France in Lufthansa, so ustvarjale plakate, ki niso le oglaševali destinacij, ampak so hkrati promovirali idejo svobode, avanture in modernosti. Nekateri plakati iz 1920-ih in 30-ih so še danes cenjeni kot umetniška dela.

Letalske reklame imajo tudi precej vpliva na osebje, ki dela za letalsko družbo, saj jih zelo radi nosijo na svoji prtljagi in tako so prepoznavni del blagovne znamke letalske družbe tudi piloti.

== Tržne razmere v civilnem letalstvu ==
Glede na trg je največ priložnosti za delo&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://centreforaviation.com/analysis/reports/the-global-pilot-shortage-is-a-challenge-to-the-worlds-airlines-658033|title=Global pilot shortage|date=21.8.2023|accessdate=2.10.2024|website=Centre for Aviation}}&lt;/ref&gt;: 
* [[Azija|Azija&amp;nbsp;]]37%,
* [[Severna Amerika]] 25%,
* [[Evropa]] 17%,
* [[Bližnji vzhod]] 11%,
* [[Južna Amerika]] 9% in
* [[Afrika]] 1%

Možnosti zaposlovanja pilotov v civilnem letalstvu glede na sektor delovanja:  

Poklicni piloti CPL(A): 
* šolanje pilotov (inštruktor letenja),
* dela v zraku (panorame, snemanje, padalstvo, sondažni leti, meteo leti, vleka transparentov, vleka jadralnih letal, škropljenje pesticidov/gnojil, gasilstvo, medical, ipd),
* poslovno letalstvo,
* cargo (tovorne družbe),
Prometni piloti ATPL(A):
* poslovno letalstvo,
* cargo (tovorne družbe),
* ACMI družbe (ang. Aircraft, Crew, Maintenance and Insurance),
* nizkocenovne družbe,
* regionalne linijske družbe in
* velike linijske družbe
Pilotom se svetuje, da so direktno zaposleni pri letalskih družbah. Vse ponudbe preko brokerjev, agencij in ostalih posrednikov ter samozaposleni predstavljajo zelo visok rizik, da se ne bo upoštevala delovno pravna zakonodaja. Običajno družbam, ki uporabljajo posrednike ali pogodbeno najemajo samozaposlene ni mar za zaposlene, regulative in zakonodajo, potrebujejo samo nekaj ljudi da začasno zapolnijo kadrovski manjko za sezono in se ne želijo obvezati z zaposlenimi. Resne tradicionalne letalske družbe nikoli ne uporabljajo posrednikov in imajo pilote direktno zaposlene pri sebi.

Uspešnost kandidatov, ki si želijo profesionalne kariere prometnega pilota in se vpišejo v letalsko šol ter se dejansko prebijejo na sedež potniškega reaktivnega letala je okoli 5-15% oz. vsak sedmi uspe v državah napredne ekonomije ali vsak dvajseti v državah v razvoju. V splošnem velja da PPL(A) opravi okvirno 92% motiviranih kadidatov, skozi ATPL(A) teorijo se prebije 70% motiviranih kandidatov, prvo zaposlitev v letalstvu uspešno pridobi 35% kadidatov in na linijskih reaktivnih letalih nad sto potnikov kariero nadaljuje 10% kandidatov v državah napredne ekonomije.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=ICAO Training Report, Vol. 7 No. 3|date=2017}}&lt;/ref&gt;

=== Krize v letalstvu ===
Gospodarske krize močno zmanjšajo povpraševanje po letalskih prevozih, kar privede do zmanjšanja obsega letalskih operacij in zamrznitve zaposlovanja pilotov. Letalske družbe pogosto uvedejo “hiring freeze”, prekinejo usposabljanje in odložijo napredovanja. Odpuščanja se običajno pojavijo z zamikom, ko začasni ukrepi (zmanjšanje delovnega časa, neplačani dopusti, znižanje plač) niso dovolj za znižanje stroškov.

V krizah so najbolj prizadeti piloti v družbah z manj stabilnim poslovnim modelom, kot so ACMI, charter in nekateri nizkocenovni prevozniki, kjer so pogodbe pogosto manj zaščitene. V tradicionalnih “legacy” družbah je prilagajanje običajno bolj postopno in se pogosto izvaja z znižanjem plač ali prerazporeditvijo, namesto masovnih odpuščanj. Dolgoročni učinek kriz je zamik kariernega napredovanja, saj se v času krize ustavi tudi prehod iz prvega častnika v kapitana.
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Najbolj znane krize v civilnem letalstvu iz vidika zaposlovanja pilotov
!Kriza
!Obdobje
!Trajanje 
!Vpliv na zaposlovanje pilotov
|-
|[[Velika gospodarska kriza|Velika represija]] [[Velika gospodarska kriza|1929]]
|1929-1934
|~5 let
|globalna recesija, propad družb, padec potovanj
|-
|[[Druga svetovna vojna]]
|1939-1945
|~6 let
|masovna mobilizacija, močno znižane potrebe po civilnem prometu
|-
|Po vojna konkurenca veteranov
|1945-
1947
|~2 leta
|ogromen presežek vojaških pilotov, zelo nizke plače, močna konkurenca
|-
|[[Korejska vojna|Konec Korejske vojne 1953]] 
|1953
|~2 leta
|ogromna količina pilotov z jet izkušnjami na trgu dela iz vojske
|-
|[[Energetska kriza|Naftna kriza]] [[Energetska kriza|1973]]
|1973–
1975
|~2 let
|hiring freeze, visoka cena nafte,
zmanjšanje flote, upočasnitev napredovanj, propadanje GA
|-
|Odgovornost za izdelke 
GA letala 1980ta
|1986-
1994
|~8 let
|uničenje GA zaradi ogromnih odškodnin, ustavljena proizvodnja GA letal 
|-
|[[Razpad SFR Jugoslavije|1991 politična in gospodarska kriza]] 
in [[Zalivska vojna]] [[Zalivska vojna|1991]]
|1990–1993
|~3 leta
|zmanjšanje prometa, manj novih zaposlitev, zamrznitev upgrade
|-
|[[Teroristični napadi 11. septembra 2001|11.september 2001 napad na WTC]]
|2001–2004
|~3 leta
|masovni strah, odpovedi, dolgoročno zmanjšanje zaposlovanja, ena najhujših kariernih kriz
|-
|[[Dolžniška kriza evroobmočja|Finančna kriza 2008]]
|2008–2010
|~2–3 leta
|konec zaposlovanja, zmanjšanje flote, množični pojav “pay-to-fly”, zamrznitev napredovanj
|-
|Evropska dolžniška kriza 2011
|2011–2013
|~2–3 leta
|dodatno znižanje plač, zmanjšanje zaposlovanja, podaljšani upgrade
|-
|[[Pandemija covida-19|COVID-19]] [[Pandemija covida-19|pandemija]]
|2019–2022
|~2–3 leta
|masovna odpuščanja, 90% flot prizemljenih, zaprtje simulatorjev, veliki reseti karier
|-
|Energetska kriza in [[Vojna v Iranu (2026)|Vojna v Iranu]]
|2026
|
|podvojitev cene goriva
|}

==== Tržne zahteve za prometne pilote - kopilote ====
[[Slika:Behind_the_scenes_of_pilotsEye.tv.jpg|sličica|Linijsko šolanje na letalu Austrian Airlines [[Airbus A320]] v pilotsEye.tv]]
Pilotski poklic je izredno standardiziran in primerljiv, zaradi tega so zahteve trga za zaposlitev relativno visoke, dobiti prvo službo kot kopilot pri letalski družbi je bilo vedno zelo zahtevno. Nalet na letalih LSA (600 kg), ULN in jadralnih letalih se ne priznava, letalske družbe želijo, da se piloti usposabljajo za letenje samo na letalih CS-23 (FAR-23). Povprečna uspešnost kandidatov, ki uspešno zaključijo šolanje in so pripravljeni za type rating ter pridobijo eno izmed oblik zaposlitev kot pilot je okoli 50% od tega jim okoli 30% uspe priti do zaposlitve na potniških letalih. Zagotovil za zaposlitev ni, so obdobja ko so službe za izkušnje pilote in so obdobja ko jih ni, odhod v tujino je dejstvo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-IA7DGO8G/e0b50565-9520-4052-a3a2-496cfcde321f/PDF|title=Ventil (Ljubljana)|date=2015|accessdate=13.2.2025|website=Digitalna Knjižnica Slovenije|publisher=Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo|last=Čičerov A., Koritnik J.|first=}}&lt;/ref&gt; Tipične zahteve&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://careers.qatarairways.com/global/en/job/24000001/First-Officer-Qatar-Executive|title=First Officer Qatar|date=2024|accessdate=18.6.2024|website=Qatar Airways}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.emiratesgroupcareers.com/pilots/our-role-details/?name=first-officers|title=First Officers Emirates|date=2024|accessdate=18.6.2024|website=Emirates Group}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://corporate.airfrance.com/en/airline-pilot|title=AIR FRANCE and Transavia First Officer|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=AIR FRANCE}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://apply.lufthansagroup.careers/index.php?ac=jobad&amp;id=109102|title=First Officer SWISS|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=Lufthansa Group Careers|archive-date=2025-02-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20250213130750/https://apply.lufthansagroup.careers/index.php?ac=jobad&amp;id=109102|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://brusselsairlines.cvw.io/?q=First-Officer-type-rated-A32F-non-type-rated-&amp;job=268865&amp;lang=en-US&amp;section=e27b536b-c783-5b7c-269e-0a9e7db8840d|title=First Officer Brussels Airlines|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=Brussels Airlines}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://careers.ba.com/job/heathrow/direct-entry-pilot-first-officer-long-haul-fleets/22348/62502356736|title=First Officer British Airways|date=2025|accessdate=11.2.2025|website=careers.ba.com|publisher=British Airways}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://apply.lufthansagroup.careers/index.php?ac=jobad&amp;id=104487|title=Lufthansa City Line Fist Officer|date=2025|accessdate=11.2.2025|website=apply.lufthansagroup.careers|publisher=Lufthansa|archive-date=2025-03-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20250315101902/https://apply.lufthansagroup.careers/index.php?ac=jobad&amp;id=104487|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://careers.sasgroup.net/job/Kastrup-FIRST-OFFICER-AT-SAS/1074422001/|title=First Officer SAS Scandinavian Airlines System|date=2024|accessdate=13.2.2024|website=careers.sasgroup.net}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://careers.klm.com/en/working-in-the-cockpit/|title=First Officer KLM|date=2025|accessdate=26.2.2025|website=Careers KLM|publisher=KLM|archive-date=2025-02-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20250226144938/https://careers.klm.com/en/working-in-the-cockpit/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://careers.cathaypacific.com/jobs/first-officer-9769810|title=First Officer Cathay Pacific|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=Careers Cathay Pacific|archive-date=2024-12-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20241222153631/https://careers.cathaypacific.com/jobs/first-officer-9769810|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://careers.turkishairlines.com/en-US/vacant-positions/first-officer-narrow-body-non-type-rated/d0b1ecbc-39aa-4454-9f31-a26ed353ef61|title=Turkish Airlines First Officer|date=17.10.2024|accessdate=22.12.2024|website=Turkish Airlines}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://luxair.csod.com/ats/careersite/JobDetails.aspx?id=3411&amp;site=3|title=Luxair First offcer|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=Luxair}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://careers.united.com/us/en/first-officer|title=United Airlines First Officer Requirements|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=UNITED AIRLINES}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.aircanada.com/ca/en/aco/home/about/careers/career-opportunities.html#/|title=Air Canada First Officer|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=Air Canada}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://epicflightacademy.com/hiring-requirements-china-southern-airlines/|title=China Southern Airlines First Officer|date=2024|accessdate=22.12.2024}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://epicflightacademy.com/hiring-requirements-air-china/|title=Air China First Officer|date=2024|accessdate=22.12.2024}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.evaair.com/en-global/about-eva-air/careers/job-openings/pilots/|title=EVA AIR First Officer|date=2024|accessdate=23.12.2024|website=EvaAir}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.cargolux.com/careers/jobs-in-the-air/requirements-selection-process/|title=Cargolux First Officer|date=2024|accessdate=22.12.2024}}&lt;/ref&gt;, ki jih želijo mednarodni letalski prevozniki, preden nudijo zaposlitev tujim kopilotom so:
* [[Biografija|CV curriculum vitae]] s sliko in kontaktom iz katerega se jasno in hitro vidi izpolnjevanje pogojev
* državljan ene od držav skupnega gospodarskega prostora države zaposlovalke
* mednarodni [[potni list]] in pravica do dela in bivanja v dotični državi
* [[Type rating]] za dotični tip letala na katerega se navezuje razpis
* [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|ICAO]] nivo angleškega jezika minimalno 4, zaželen vsaj nivo 5
* zaželen ICAO nivo 6 (vsaj raven B2) znanja nacionalnega jezika prevoznika
* 2 do 5 let referenčnih izkušenj v letalski industriji odvisno od izobrazbe
* CPL licenca z opravljeno teorijo ATPL(A)
* veljavno zdravniško spričevalo I. razreda
* pripravljenost na [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]] s [[Cepivo|cepivi]] ([[rumena mrzlica]], [[Meningitis|meningokokni meningitis]], [[tifus]], [[Otroška paraliza|polio]], [[hepatitis]] idr)
* pripravljenost na testiranje na [[Psihoaktivna droga|psihoaktivne snovi]] pred in med zaposlitvijo
* pričakuje se splošna urejenost in spoštovanje [[Bonton|bontona]]
* [[Tetoviranje|tetovaže]] in piercingi na vidnem mestu v uniformi niso dovoljeni zaradi profesionalnih razlogov
* [[brada]] ni dovoljena zaradi tesnenja maske
* dobra [[telesna pripravljenost]] (plank, sklece, tek, počepi)
* telesna višina: 157-191 cm in teža 45-92 kg
* LVO Low Visibility Operations certifikat
* DGR Dangerous Goods Regulations certifikat
* Cold Weather Ops (Deicing, Anti-icing, Ice shedding, Contaminated airports)
* sposobnost prostega plavanja celotne dolžine bazena
* varnostni pregled pri pristojnostnih organih za vsak mesec v karieri
* potrdilo države, da se zoper osebo ne vodi kazenski postopek
* potrdilo CAA, da oseba ni bila udeležena v resnem incidentu ali letalski nesreči
* 4000 ur skupnega naleta nad 27 ton je preferenca za boljše plačilne pogoje
* minimum 3000 ur skupnega naleta na certificiranih letalih po CS-23 (FAR-23) ali CS-25 (FAR-25); kategorije ULN, CS-LSA in jadralno ne štejejo
* minimum 2000 ur skupnega naleta na večmotornih reaktivnih letalih z FDM-om Flight Data Monitoring nad 27 ton s [[Stekleni kokpit|steklenim cockpitom]]
* minimum 1000 ur naleta na letalih FBW [[fly-by-wire]]
* minimum 500 ur naleta na tipu letala ali primerljivem tipu (družina [[Fly-by-wire|FBW]] [[Airbus]] A320, A330, A340, A350, A380; [[Boeing]] B777, B787)

==== Tržne zahteve za inštruktorje letenja GA ====
[[Slika:Lufthansa_Flugschüler_und_Bonanza_F33.jpg|sličica|Airline Training Center Arizona [[Lufthansa]] [[Beechcraft Bonanza|Bonanza F33]]]]
Kvaliteten inštruktorski kader je vedno potreben za nemoten proces šolanja, pri temu je prvi vstopni korak v svet šolanja kot inštruktor: rating FI(A). Tipične zahteve&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://flygoshjobs.com/job/Flying+Instructor+%E2%80%93+Emirates+Flight+Training+Academy/80B9FAF906B41732E11813029BF4B2F7|title=Flying Instructor – Emirates Flight Training Academy|date=4.12.2024|accessdate=15.12.2024|website=FlyGoshJobs}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://ae.indeed.com/q-emirates-flight-training-academy-l-dubai-jobs.html?vjk=1074233eeb7b6825|title=Flying Instructor – Emirates Flight Training Academy|accessdate=15.12.2024|website=Indeed}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.emiratesgroupcareers.com/search-and-apply/427663|title=Flying Instructor – Emirates Flight Training Academy|accessdate=15.12.2024|website=Emirates Group Careers}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.career.aero/site/de/job/show/id/3912|title=Flight Instructor Become part of a great team and train future Pilots of the Lufthansa Group!|accessdate=15.12.2024|website=Career Aero}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.qaa.edu.qa/English/Academy/Careers/Pages/default.aspx|title=Flight Instructor-Qatar Aeronautical Academy|accessdate=5.8.2025|website=Qatar Aeronautical Academy}}&lt;/ref&gt; za zaposlitev v veliki (nad 30 letal)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.emiratesflighttrainingacademy.com/en/training-facilities/|title=Emirates Training Facilities|date=2024|accessdate=23.12.2024|website=emirates flight training academy}}&lt;/ref&gt; mednarodni letalski akademiji so:
* [[Biografija|CV curriculum vitae]] s sliko in kontaktom iz katerega se jasno in hitro vidi izpolnjevanje pogojev
* mednarodni [[potni list]] in pravica do dela in bivanja v dotični državi
* računalniška pismenost in uporaba [[Microsoft Office|MS Office]] in Adobe Acrobat Pro
* [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|ICAO]] nivo angleškega jezika 5
* CPL licenca z opravljeno teorijo ATPL(A)
* IR/SE, IR/ME veljavni ratingi
* FI(A) rating z pooblastili za: NVFR, CPL, FII, CRI MEP, IRI
* 4 leta referenčnih izkušenj v letalstvu od tega minimalno 2 leti kot inštruktor
* veljavno zdravniško spričevalo I. razreda
* potrdilo države, da se zoper osebo ne vodi kazenski postopek
* potrdilo CAA, da oseba ni bila udeležena v resnem incidentu ali letalski nesreči
* [[Stekleni kokpit|glass cockpit]] izkušnje Garmin G1000 
* zahtevane organizacijske, komunikacijske, računalniške, promocijske in timske sposobnosti
* vozniški izpit B kategorije za vožnjo kombija, vsestranskost dela, urejanje dokumentcije 
* ab-initio inštruktorske izkušnje v velikem ATO z mednarodnimi kadeti iz celega sveta
* kopja knjižice letenja (zadnje 3 strani)
* motivacijsko pismo za željeno pozicijo
* 1000 ur skupnega naleta (štejejo samo letala GA, ULN, LSA in jadralno ne velja) na letalih CS-23 ali CS-25
* 500 ur šolanja kot instruktor letenja FI(A) na letalih CS-23 (LSA, ULN in jadralno ne velja)
* 500 ur IFR dejanskega naleta
* 30 ur MEP dejanskega naleta

=== Plače ===
Plače pilotov so zelo različne, začetniki dostikrat letijo za smešen denar, potem po opravljenem line trainingu se plačilo vzdigne, vendar je največ odvisno od družbe za katero pilot leti, veliko pilotov ni zaposlenih pri družbi ampak delajo kot pogodbeniki. Potrebno je razlikovati pri plačah dotično katerega delovnega mesta se dotikajo: mladi kopilot, stari kopilot, kapetan, stari kapetan, kapetan inštruktor, kapetan izpraševalec, šef pilotov idr. Obseg bruto mesečnih plač (neto so za okvirno polovico manjše) slovenskih pilotov sega v razponu od 2710 do 11589 EUR za 80% pilotov, ki delujejo v tej panogi 10% jih zasluži manj in 10% jih zasluži več.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.boljsaplaca.si/en/salaryinfo/transport-haulage-logistics/pilot|title=Salary for position Pilot in Slovenia|date=25.11.2025|website=boljšaplača.si}}&lt;/ref&gt;  

Višina plače je zelo odvisna od izkušenj - ur letenja na letalih nad 27 ton. Primerjat plače različnih delovnih mest med sabo je brezpredmetno. Potrebno je tudi ločiti neto in bruto plače ter upoštevati socialna zavarovanja, ki jih nudi delodajalec, namestitev, prehrano ipd. Piloti, ki delajo v davčnih oazah in so njihove bruto plače relativno visoke, niso v primerjavi z kolegi v EU plačani bolje, saj si morejo sami plačati vse prispevke, urediti pokojninski načrt in na koncu ko zaključijo svojo zaposlitev običajno nimajo niti pravice bivanja v dotični državi. Potrebno je poudariti, da imajo piloti neobičajno velike stroške vzdrževanja svojih kvalifikacij na pram drugim poklicem, to je približno okoli štiri tisoč eurov na leto ter plačujejo največje socialne prispevke zaradi narave svojega dela in plačujejo tudi veliko premij za dodatna zavarovanja, npr. zavarovanje ob izgubi sposobnosti za licenco itd. Pilotsko delo je zelo zahtevno in terja celega človeka. Zahteve trga za zaposlitev civilnih pilotov so izredno visoke za ne izkušnje v linijskem letenju in so bistveno večje kot pa zakonski minimumi. Civilni piloti imajo ob upokojitvi okoli 20000 ur v zraku, kar znese točno dve leti in tri mesece skupaj, ki jih preživijo v zraku.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://pea.com/blog/airline-pilot-salary/|title=Airline Pilot Salary|date=27.3.2024|website=Pea}}&lt;/ref&gt; 

== Glej tudi ==
* [[letalski as]]
* [[Preizkusni pilot|testni pilot]]
*[[seznam slovenskih letalcev]]
*[[seznam slovenskih vojaških pilotov]]
{{Wikislovar|pilot|Pilot}}

== Sklici ==
{{sklici}}{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Letalstvo|*]]
[[Kategorija:Letalci|*]]
[[Kategorija:Poklici]]
&lt;references /&gt;</text>
      <sha1>6ytztfclzdjkv9ju4wwvbahme5jx80p</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688447</id>
      <parentid>6688442</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T10:32:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Nareto</username>
        <id>77605</id>
      </contributor>
      <comment>/* Znani piloti */</comment>
      <origin>6688447</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="141966" sha1="ghv6jgqgonr4ei1xme8tcd4sz5wt32y" xml:space="preserve">{{slog|razlog=preveč esejistično in preslabo referencirano}}
{{refimprove}}
{{drugi pomeni}}[[Slika:Airbus_A321-211,_Turkish_Airlines_AN1464575.jpg|sličica|Linijski piloti [[Airbus A320]]|209x209px]]'''Pilót''' ([[Francoščina|fra]]. pilote) je [[poklic]] osebe, ki [[Kariera|karierno]] upravlja [[zrakoplov]] in nadzoruje let zrakoplova z upravljanjem njegovih kontrol letenja ter ima zato ustrezno licenco (CPL oz. ATPL) in vsa ustrezna pooblastila ([[type rating]], class rating) ter certifikate (LVO, Dangerous goods ipd). Vsaka pilotska pot se prične v certificirani [[Letalska šola|letalski šoli]], sama fakulteta brez letenja ne vodi do licenc in pooblastil, ki jih potrebuje pilot. Tipično traja aktivno šolanje za privatnega pilota 6 mesecev, 3 leta za poklicnega pilota in 7 let aktivnega letenja, da kadet pridobi licenco prometnega pilota. Pilot lahko leti samo eden tip letala za katerega ima type rating (npr. [[Boeing 737|B737]]) in ne vse povprek, če se izšola za nov tip letala (npr. [[Boeing 787|B787]]) prejšnega tipa letala ne leti več. Da kopilot postane kapitan v klasičnih letalskih družbah traja okoli 15 let, za kapitana na letalih z dolgim dosegom pri nacionalnih prevoznikih pa traja to še precej dlje tipično 22 let, čakalna doba da lahko gre kopilot iz drugih letal za kopilota na [[Boeing 747|B747]] v [[Lufthansa|DLH]] je 13 let. Tipično je klasični linijski pilot pol kariere kopilot in drugo polovico kariere kapitan na letalih, ki zahteva dva pilota. V slabših družbah gre napredovanje bistveno hitreje, vendar se potem čin ne prenaša v boljše družbe. Ključ do uspeha je potrpljenje, vzstrajnost in adaptivnost ter ustrezne profesionalne kvalifikacije.  

Pilote, ki letijo letala izključno za zabavo imenujemo ne komercialni ali športni, pravilno se imenujejo privatni piloti, saj lahko letijo letala le za užitek. Letalci so uniformirani profesionalci, člani letalske posadke v pilotski kabini. Linijski prometni piloti veljajo za najbolj izšolane ljudi na sploh. Pilotski poklic je zelo zahteven s stalno odsotnostjo od doma, brez letnega dopusta med aprilom in oktobrom, prostih vikendov in nočnimi leti zaradi tega nekateri preprosto ne zdržijo takšnega načina življenja. 

Osnovna delitev pilotov je na civilne in vojaške. 

Mednarodni dan linijskih pilotov je [[26. april|26.april]], v čast prvega poleta turškega pilota Fesa Evrensev 1912, ki je bil prvi predsednik uprave Turkish Airlines leta 1933, praznik se praznuje od leta 2014 glede na sklep IFALPA ([[Angleščina|ang]]. International Federation of Air Line Pilots' Associations) na predlog TALPA Turkish Airlines Pilots Association ([[Turščina|tur]]. Türkiye Havayolu Pilotları Derneği).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://opensky.rs/avioni/happy-world-pilots-day-26-april-svetski-dan-pilota/|title=Happy World Pilot’s Day – 26. april|date=26.4.2025|accessdate=21.11.2025|website=Open Sky}}&lt;/ref&gt;  

== Delitev pilotov ==

=== Glede na službo ===
[[Slika:Air_Malta_Pre_Flight_Inspection_Airbus_A320.jpg|sličica|pilot opravlja predpoletni obhod letala ]]
==== Civilni piloti ====
* komercialna dela v zraku (panorame, taksiranje, snemanje, sondiranje, obalna straža, požarna straža, metanje padalcev, gašenje, meteorološki leti, vleka transparentov ali jadralnih letal, kmetijsko letenje, spricanje proti komarjem, metanje vab za lisice) [[Cessna 172]], [[Cessna 182]], [[Cessna 206]], [[Cessna 208 Caravan|Cessna 208]], [[Cessna 340]], [[Piper PA-25 Pawnee|Piper PA-25]], [[Piper PA-31 Navajo]], [[Piper PA-34 Seneca]], [[Aero Commander 500]], [[PZL-Mielec M-18 Dromader|M-18 Dromader]], [[Air Tractor AT-802]], [[Bombardier 415]], [[Douglas A-26 Invader]]
* inštruktor letenja (šola nove pilote v letalski šoli) [[Cessna 152]], [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper PA-38]], [[Beechcraft Skipper]], [[Grumman American AA-1]], [[Piper PA-28 Cherokee|Piper PA-28]], [[Cirrus SR20]], [[Piper PA-34 Seneca]], [[Piper PA-30 Twin Comanche|Piper PA-39 Twin Commanche]], [[Cessna 310]], [[Cessna 340]], [[Beechcraft Baron]]
* poslovni pilot (leti poslovna letala) [[Cessna 421]], [[Cessna Citation Mustang|Cessna 510]], [[Cessna Citation Excel|Cessna 560]], [[Embraer Legacy 600]], [[Dassault Falcon 7X]], [[Bombardier Challenger 600]], [[Gulfstream G650]]
* tovorni pilot (leti tovorna letala za prevoz pošte in tovora) [[Let L-410 Turbolet|Turbolet L-410]], [[Saab 340]], [[Airbus A300]], [[Boeing 757]]
* čarterski pilot (leti na počitniških turističnih letih in prevozih športnih klubov na turistična letališča) [[Boeing 737]], [[Airbus A320|Airbus A321]]
* linijski pilot (leti velika linijska letala na rednih letih na največja letališča) [[Airbus A320]], [[Airbus A220]], [[Airbus A330|Airbus&amp;nbsp;A330]], [[Airbus A350]], [[Boeing 777]], [[Boeing 787]], [[Embraer E-Jet E2|Embraer E190]], [[Suhoj Superjet]]
* [[Preizkusni pilot|preizkusni piloti]] ali [[Testni pilot|testni]] (deluje v letalski tovarni na testnih letih) [[Airbus|Airbus Industry]], [[Boeing|Boeing company]], [[Cessna|Cessna Textron]], [[Združena letalska korporacija|OAK Objedinjonaja Aviastroitelnaja Korporacija]], [[Dassault Aviation]]
[[Slika:USAF_Female_Pilot_Col._Robyn_Slade_stands_proudly_with_her_T-38_Talon_she_flew_at_initial_pilot_training_(170521-F-AA000-0001).jpg|sličica|Pilot na [[Šolsko vojaško letalo|šolskem letalu]] [[Northrop T-38 Talon|T-38 Talon]]]]
==== Vojaški piloti ====

* lovski (za sestreljevanje tujih zrakoplovov) [[Lockheed Martin F-22 Raptor|F-22]], [[Lockheed Martin F-35 Lightning II|F-35]], [[Dassault Rafale]], [[Suhoj Su-35]], [[Suhoj Su-57]], [[Čengdu J-20]]
* jurišni (zemeljska podpora kopenskim silam iz niske višine in nevtralizacijo zemeljskih ciljev) [[Fairchild Republic A-10 Thunderbolt II|Republic A-10 Thunderbolt II]], [[Suhoj Su-25 Frogfoot|Suhoj Su-25]], [[Suhoj Su-34]], [[SOKO J-22 Orao]], [[SEPECAT Jaguar]], [[Mikojan-Gurevič MiG-27|MiG-27]], [[McDonnell Douglas F/A-18 Hornet|F-18]], 
* izvidniški (za snemanje in slikanje nad sovražnikovim ozemljem) [[Lockheed U-2]], [[Tupoljev Tu-142|Tu-142]], [[Antonov An-30|Antonov 30]], [[Northrop Grumman EA-6B Prowler]], [[Bombardier Global Express|Bombardier Global]], [[Berijev Be-12]], [[Iljušin Il-38]]
* bombniški (za uničevanje zemeljskih ciljev z velikih višin)  [[Boeing B-52 Stratofortress]], [[Lockheed F-117]], [[Northrop B-2]], [[Rockwell B-1 Lancer]], [[Tupoljev Tu-22M]], [[Tupoljev Tu-95|Tupoljev Tu-95/142]], [[Tupoljev Tu-160]], [[Šjan H-6]]
* transportni (za prevoz ljudi in opreme ter logistično oskrbo enot) [[Lockheed Martin C-130 Hercules|C-130 Hercules]], [[Lockheed C-5 Galaxy]], [[McDonnell Douglas C-17 Globemaster III|C-17 Globemaster]], [[Antonov An-124 Ruslan|Antonov An-124]], [[Iljušin Il-76|Iljušin Il-76,]] [[Alenia C-27J Spartan]], [[Airbus A400M|Airbus A400M Atlas]], [[Airbus A330]], [[Tu-204]]
* inštruktor letenja (usposablja nove pilote v [[Letalska šola|letalski šoli]]) [[Cessna 150]], [[Cessna 152]], [[Cessna 172|Cessna T-41 Mescalero]], [[Cessna 182]], [[Zlín Z 42|Zlin 242L]], [[Scottish Aviation Bulldog]], [[Cirrus SR20]], [[Pipistrel Virus]], [[SIAI-Marchetti SF.260]], [[Grob G 120]], [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza F33C]],  [[Socata TB 30 Epsilon]], [[ENAER T-35 Pillán]],   [[Piper PA-34 Seneca]], [[Beechcraft Baron]], [[Aero Commander 500]], [[Cessna 310]], [[Cessna 340]], [[Cessna 404 Titan]], [[Cessna 414]], [[Cessna 421]], [[Piper PA-31 Navajo]], [[Partenavia P.68]], [[Piper PA-44 Seminole]], [[Piper PA-23|Piper PA-23 Aztec]], [[Piper PA-30 Twin Comanche|Piper PA-30/39 Twin Comanche]], [[Beechcraft T-6 Texan II]], [[Embraer EMB 312 Tucano]], [[Pilatus PC-21]], [[Pilatus PC-9]], [[Pilatus PC-7]], [[KAI KT-1 Woongbi]], [[Grob G 120TP]],  [[Aero L-39 Albatros]], [[McDonnell Douglas T-45 Goshawk]], [[SOKO G-4 Super Galeb|Soko G-4 Super Galeb]], [[North American T-2 Buckeye]], [[Aero L-159 Alca]], [[BAE Systems Hawk]], [[Jakovljev Jak-130]], [[Alenia Aermacchi M-346 Master]], [[KAI T-50 Golden Eagle]], [[Hongdu JL-10]], [[Fairchild Republic A-10 Thunderbolt II]], [[SEPECAT Jaguar]], [[SOKO J-22 Orao]], [[Suhoj Su-25 Frogfoot]], [[Mikojan-Gurevič MiG-27|MiG-27]], [[McDonnell Douglas F/A-18 Hornet]], [[Suhoj Su-34]], [[General Dynamics F-111 Aardvark]], [[McDonnell Douglas F-15E Strike Eagle]], [[McDonnell Douglas F/A-18 Hornet]], [[Dassault Mirage 2000]], [[Dassault Rafale]], [[Eurofighter Typhoon]], [[Suhoj Su-35|Sukhoi Su-35]], [[Suhoj Su-57|Sukhoi Su-57]], [[Mikojan-Gurevič MiG-35|Mikoyan MiG-35]], [[Saab JAS 39 Gripen]]
* helikopterski (letenje helikopterjev) [[Bell AH-1 Cobra]], [[Sikorsky UH-60 Black Hawk]], [[Mil Mi-24]], [[Boeing AH-64 Apache]], [[Eurocopter EC145]], [[Boeing CH-47 Chinook]], [[AgustaWestland AW139]]
* preizkusni piloti (deluje v letalski tovarni in pri prevzemanju novih letal v operativne enote) [[Lockheed Martin]], [[Northrop Grumman]], [[Boeing]], [[Airbus]], [[Embraer]], [[Dassault Aviation]], [[Textron Aviation|Textron]]

=== Glede na tip [[zrakoplov]]a ===
* [[letalo|letalski]] pilot
* [[helikopter]]ski pilot

=== Glede na tip licence* ===

* PPL(A) privatni (t.i. športni) pilot letala, z njo lahko leti pilot za zabavo ne komercialno
* CPL(A) poklicni pilot letala, z njo lahko leti pilot komercialno kot kapitan na letalih z [[Največja vzletna masa|MTOW]] do 5700 kg (12500lbs) in kot kopilot na težjih letalih
* ATPL(A) prometni pilot letala, z njo lahko leti pilot komercialno kot kapitan tudi na najtežjih letalih
'''*''' obstajajo tudi druge pilotske licence: ULN, LAPL, MPL; ki pa niso mednarodno prizane skladno z organizacijo ICAO, predvsem operaterje zelo lahkih letalnih naprav pogosto imenujemo upravljavci letalne naprave namesto piloti[[Slika:Beechcraft_Baron_BE-58_(287224963).jpg|sličica|250x250px|Dvomotorna letala nudijo posebno zabavno letenje [[Beechcraft Baron]] ]]

=== Komercialni ali nekomercialni pilot ===

* Privatni ali športni pilot se z letalstvom ukvarjajo ljubiteljsko in leti nekomercialno, večinoma na enomotornih letalih, čeprav ni omejitve, da pilot z licenco PPL(A), ne more leteti večmotornega letala, če se na njega prešola, mnogi zelo radi letijo dvomotorna letala za zabavo. Za potrebe športnega letenja se zahteva zdravniški pregled II. razreda.
* Komercialni piloti so tisti piloti, ki imajo licence CPL(A) in ATPL(A) in letijo za plačilo. Profesionalni piloti letijo velika potniška in tovorna letala – redne linije, čarterje, manjša reaktivna poslovna letala, večmotorna potniška propelerska letala, enomotorna letala. Poleg letenja so profesionalni piloti tudi poklicni inštruktorji letenja, ki šolajo bodoče športne in poklicne pilote. Profesionalni piloti se vsi začnejo najprej šolati za licenco PPL(A), ki jo imajo športni piloti, ampak nato šolanje nadaljujejo. Za potrebe profesionalnega letenja se zahteva zdravniški pregled I. razreda.

== Vojaški pilot ==
''Glavni članek:'' ''[[vojaški pilot]]''[[Slika:IAFRafale.jpg|sličica|[[Dassault Rafale]]|307x307px]]Vojaški pilot so v osnovi [[Vojak|vojaki]] in je njihovo delovanje [[Ozemlje|ozemeljsko]] večinoma omejeno znotraj [[Državna meja|nacionalnih meja]]. Za vojaške pilote se zahteva častniška šola za katero osnova je fakulteta oz. v državah z letalsko tradicijo vojaška letalska akademija. Vojaški piloti ne dosegajo takega števila ur kot civilni ampak redko kateri presežejo 3000 ur ob upokojitvi (civilni piloti jih imajo preko 20 000 ur ob upokojitvi).  

V zgodovini je veliko vplivnih ljudi ([[Jurij Kraigher - Žore|Jurij Kraigher]], [[Frank Gorenc]], [[George H. W. Bush]], [[George Walker Bush]], [[Eddie Rickenbacker]], [[John McCain]], [[James Stewart]], [[Nathan Farragut Twining]], [[Curtis Emerson LeMay]], [[Alan Bartlett Shepard mlajši]],[[William, valižanski princ]], [[Princ Filip, vojvoda Edinburški]], [[Antoine de Saint-Exupéry]], [[Erhard Milch]]) bilo šolano s strani letalskih sil, saj so zahodne vojaške letalske akademije nudile izjemno kvalitetno strokovno, psihično in fizično izobrazbo. Letalske akademije, dajejo izredno kvaliteten kader in ti ljudje so običajno tudi zelo uspešni v privatnem življenju, mnogo je poslovnežev, ki so bili v mladosti šolani v letalskih akademijah in so zelo uspeli ter ohranjajo zdrav športen način življenja in so vitalni pozno v starost. Veliko mladih fantov in deklet, ki niso kapitalsko dovolj močni se zaradi sponzoriranih programov usposabljanja s strani države odloči za vojaško kariero in ostanejo v vojski vse do upokojitve, saj za potrebe letalskih sil nikoli ne dosežejo konkurečnih komercialnih tržnih zahtev za prometne pilote. 

Cena ure letenja z modernim francoskim lovcem [[Dassault Rafale]] znese okvirno 20.000 eur na uro letenja, letenje z najboljšim ameriškim lovcem [[Lockheed Martin F-35 Lightning II]]  znese strošek ure letanja okoli 50.000 dolarjev na uro, to so stroški, ki jih krije vsaka država, ki želi imeti sodobno vojaško letalstvo. Strošek šolanja vojaškega pilota stane več kot civilnega, ker so vsi stroški letenja tudi neposredni stroški šolanja - letala ne dajejo prihodka (če bi bilo isto pri prometnih pilotih bi šolanje stalo 10 do 30 miljonov) in znašajo (leto 2023)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sandboxx.us/news/how-much-does-it-cost-to-train-an-air-force-pilot-a-lot/|title=HERE’S HOW MUCH THE U.S. AIR FORCE SPENDS TRAINING ITS PILOTS|date=26.3.2024|accessdate=26.4.2024|website=SANDBOXX|last=Hollings|first=Alex}}&lt;/ref&gt;: [[Slika:Lt_Mike_Hunter_1.jpg|sličica|Pilot pred bombnikom [[Douglas A-20 Havoc|A-20]] 1942 |271x271_pik]]
* 12 milijonov USD za [[Lovsko letalo|lovske]] pilote [[McDonnell Douglas F-15 Eagle|F-15 Eagle]], [[Lockheed Martin F-22 Raptor|F-22 Raptorjev]] in [[Lockheed Martin F-35 Lightning II|F-35 Lightning II]],
* 11 milijonov USD za pilote [[Bombnik|bombnikov]] [[Boeing B-52 Stratofortress|B-52 Stratofortress]], [[Northrop B-2|Northrop B-2 Spirit]],
* 9 milijonov USD za pilote bombnikov [[Rockwell B-1 Lancer]],
* 7 milijonov USD za pilote [[Jurišnik|jurišnikov]] [[Fairchild Republic A-10 Thunderbolt II|A-10 Thunderbolt II]],
* 7 milijonov USD za pilote [[Izvidniško letalo|izvidnikov]] [[Boeing RC-135]],
* 7 milijonov USD za lovske pilote [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16 Fighting Falcon]],
* 6 milijonov EUR za lovske pilote [[Dassault Rafale]],
* 3 milijone USD za [[Transportno letalo|transportne]] pilote [[Lockheed Martin C-130J Super Hercules|C-130J Hercules]] in
* 1.5 milijona USD za transportne pilote [[Boeing KC-135 Stratotanker|KC-135 Stratotankerjev]], [[Lockheed C-5 Galaxy|C-5 Galaxy]], [[McDonnell Douglas C-17 Globemaster III|C-17 Globemaster]]

Vsi seveda najprej začnejo na manjših [[Šolsko vojaško letalo|šolskih letalih]].  

=== Testni pilot ===
''Glavni članek: [[Preizkusni pilot|testni pilot]]'' 

Najobsežnejše šolanje v vojski imajo vojaški testni pilot, kandidati za testne vojaške pilote morajo imeti preko 1000 ur na nadzvočnih letalih, da jih pričnejo šolat (šolajo jih samo štiri države: ZK: ETPS: ''Empire Test Pilots' School'' 1943, ZDA: USAF TPS 1944 in USN TPS 1945, Francija: EPNER: ''École du Personnel Navigant d’Essais et de Réception'' 1946, Rusija: FTPS: ''Fedotov Test Pilot School'' 1947). Običajno v procesu šolanja testnega pilota kadidati letijo tako z civilnimi potniškimi letali kot vojaški zrakoplovi vseh vrst ter celo jadralnimi letali, kandidate se usposobi do te mere, da so sposobni napisati kompletne operativne priročnike letal na osnovi testnih letov in morejo zelo dobro poznati letalske predpise certifikacije zrakoplovov (FAR oz. CS 25, 23, 22). 

=== Letalski as ===
''Glavni članek: [[letalski as]]'' 

Letalski as je naziv za vojaškega pilota, ki je sestrelil vsaj 5 sovražnikovih letal v zraku in je najbolj elitni status, ki ga lahko doseže vojaški pilot. Potrjene zmage pomenijo, da so bile uradno zabeležene, potrjene s strani enote, opazovalcev ali dokumentacije. Dvojni as pomeni 10+ zmag, trojni as pomeni 15+ zmag.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.airandspace.si.edu/stories/editorial/what-did-it-mean-be-flying-ace|title=What Did It Mean to Be a Flying Ace?|date=30.6.2025|accessdate=2.12.2025|website=National Air and Space Museum Washington, DC|archive-date=2025-12-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20251206175532/https://www.airandspace.si.edu/stories/editorial/what-did-it-mean-be-flying-ace|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Civilni pilot ==
[[Slika:Silver_Express_pilot_and_CFI_Daniel_Bustos.JPG|sličica|Poslovni pilot [[Gulfstream Aerospace|Gulfstream]] |225x225px]]
Poklicno šolanje civilnih pilotov je drago in množičnost je omejena, saj si kandidati krijejo vso šolanje sami, kar znese okvirno okoli sto pedest tisoč eurov do zaposlitve oz. do prejemanja plačila na velikem potniškem letalu (npr. [[Airbus A320|A320]], [[Boeing 737|B737]], [[Embraer E-Jet|E-190]]). Fantje in dekleta, ki se opogumijo in se podajo v letalsko prometno kariero se popolnoma adaptirajo na svojo kariero, saj to ni samo poklic ampak je način življenja. Ti mladi ljudje zelo cenijo svojo delo, saj je za doseg cilja postati prometni pilot, potrebno vložiti denar, čas, trud in biti sposoben odditi v svet ter na koncu imeti še srečo in se dokopati do prve službe kot kopilot na zelo konkurenčnem tržišču.  Samo izjemno motivirani se na koncu prebijejo skozi teoretične izpite in uspešno opravijo vsa šolanja. Intenzivno šolanje skupaj s teorijo preverja ali ima kandidat prave karakteristike za pilota. 

Veliko ljudi nima primernih karakternih lastnosti za delo v letalstvu in preprosto ne zdržijo življenskega stila pilota, ki ne pozna splošnih družbenih navad in zahteva nenehno prilagajanje spremembam delovnega urnika ter ne pozna konceptov letnega dopusta med sezono, vikendov in neprilagodljivosti. Večina ima problem, da se primerja s kolegi, ki nimajo iste kariere in lahko planirajo družinske praznike, opravke, letne dopuste ipd ter so pogosto razočarani. Linijski piloti pravijo zase, da živijo iz kovčka, saj je to edina osebna stvar, ki jo imajo vedno s seboj.  

Tipično uporabljajo linijski piloti dva kovčka enega imajo vedno pri sebi v cockpitu t.i. pilot trolley oz. pilotski kovček tipično 45x40x24 cm na dveh kolesih (potni nalog z dokumenti, letalska pilotska knjižica, certifikati, licenca, zdravniško spričevalo, airline ID, tablica, mobilni telefon, denarnica, ključi, potni list, kemični svinčniki, beležka z zapiski, očala, odsevnik, dežni plašč, čepi za ušesa, žepna svetilka, vlažilna krema za kožo, balzam za usnice, kapljice za oči, sprej za nos, razkužilo za cockpit, suhi in vlažilni robčki, parfum, beljakovinske ploščice, kava/čaj, powerbank, slušalke, polnilec, minimalna kozmetika, minimalna lekarna in rezervna srajca ter rezervna civilna obleka) in v kabini kabinski kovček 55x40x20 cm z štirimi 360 stopinjskimi vrtljivimi kolesi (srajce, perilo, velika kozmetika, velika lekarna, napajalnik, insekticid proti komarjem razpršilo in tablete za v električni grelnik za sobo, civilna oblačila, civilni čevlji, hrana, vitamini in športna torba vreča nahrbtnik iz blaga ter športna oblačila). Kovčki morejo biti posebej kvalitetni saj so neprestano v uporabi. Sistemsko so narejeni tako da se da manjši kovček nasadi na večjega in se ga vozi kot enega. 

Cena ure letenja z modernim transportnim letalom Airbus A320 je okoli 10.000 eurov na uro letenja. Celotni stroški kvalitetnega šolanja (Operator Courses Training) linijskega pilota so še večji in znesejo okvirno še dodatnih trideset tisoč eurov, ki jih nosi tipično letalska družba (usposabljanje iz: CRM, EFB, Fatigue, Briefings, PPS, OP, Security, SMS, LVO, IATA DGR, Evacuation, Firefighting, Ditching, Line Training, Safety Equipment, First Aid, Fleet Variants, OM, Air Law and Sector contract). Letenje zrakoplovov kot pilot nikoli ni bilo dostopno ljudskim množicam ampak so do njega imeli dostop izbranci. V kapitalističnih družbah ([[Združene države Amerike|ZDA]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno Kraljestvo]], [[Nemčija]], [[Francija]], [[Italija]], [[Slovenija]], [[Grčija]], [[Singapur]], [[Avstralija]], [[Nova Zelandija]] itd.) so to ekonomsko močnejši posamezniki, medtem ko so v komunističnih družbenih ureditvah ([[Ljudska republika Kitajska]], [[Vietnam|Socialistična republika Vietnam]], [[Kuba|Republika Kuba]], [[Federativna ljudska republika Jugoslavija]], [[Laos|Ljudska demokratična republika Laos]] itd.) ali eno partijskih sistemih ([[Eritreja]], [[Demokratična arabska republika Sahara]], [[Venezuela]], [[Sirija]], [[Ruanda]], [[Kambodža]]) to v večini člani partije oz. političnih strank. 

Nekateri drugi člani letalske posadke, kot so nekoč bili letalski inženirji, navigatorji in radio operaterji (npr. letala [[Douglas DC-6]], [[Lockheed L-1049 Super Constellation|Lockheed Constellation]], [[Boeing 307|Boeing 307 Stratoliner]], [[Martin M-130]], [[Sikorsky S-42]], [[Boeing 314 Clipper]], [[Boeing 377 Stratocruiser]], [[Bristol Britannia]], [[Iljušin Il-18]], [[De Havilland Comet]], [[Tupoljev Tu-104]], [[Boeing 707]], [[Convair 880]], [[Vickers VC10]], [[McDonnell Douglas DC-10|DC-10]], [[Boeing 727]], [[Lockheed L-1011 TriStar|L-1011]], [[Douglas DC-8|DC-8]], [[Airbus A300]],[[Iljušin Il-62]], [[Iljušin Il-86]], [[Tupoljev Tu-154]]), se prav tako štejejo za letalce - letalske častnike, ker sodelujejo pri upravljanju navigacijskih in motornih sistemov letala, niso pa piloti. Letalci so uniformirani profesionalci, člani letalske posadke (ang. flight crew) letala v pilotski kabini (ang. [[Pilotska kabina|cockpit]]). Drugi člani posadke, kot so mehaniki in zemeljsko osebje niso razvrščeni kot letalci, so pa lahko del posadke po potrebi. Stevardese so del kabinskega osebja in niso letalski časniki. 

V Sloveniji ima poklicno civilno licenco za motorno letalo 0,03 % celotnega prebivalstva oz. 600 prebivalcev&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/upload/editor/file/file756f94fb5c49415.pdf|title=Letno poročilo 2022|accessdate=28.1.2023|publisher=CAA}}&lt;/ref&gt; od tega deleža jih ima polovica torej okoli 300 privilegije prometnih pilotov (za primerjavo [[Doktorat|doktorjev znanosti]] je 98% več kot prometnih pilotov oz. na 50 doktorjev znanosti je en prometni pilot). 
[[Slika:Airbus-319-cockpit.jpg|sličica|Linijska pilota na [[Airbus A319]]|250x250px]]
Leta 2017 je bilo v svetu samo 290 000 prometnih pilotov (ali 36 prometnih pilotov na milijon prebivalcev) od tega se jih bo 105 000 upokojilo do 2027 in ocenjuje se da se bo potrebovalo še 250 000 novih do leta 2027 glede na ocene CAE Inc., da se bo zadovoljilo potrebam svetovnega trga. Šolanje je zahtevno, drago in dolgotrajno, saj se danes zahteva bistveno več certifikatov od pilotov kot v preteklosti. Največ 90 000 novih pilotov se bo potrebovalo v aziji, 85 000 v ameriki in 50 000 v evropi ter 30 000 na bližnjem vzhodu.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.cnbc.com/2017/06/20/this-is-your-captain-retiring--world-faces-pilot-shortage.html|title=Paris Airshow 2017 Airline industry facing a massive shortfall of pilots|date=2017|accessdate=19.12.2024|website=CNBC}}&lt;/ref&gt; Za primerjavo leta 2019 je bilo svetovno število zdravnikov 12 800 000 (ali 1600 zdravnikov na milijon prebivalcev).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.medicaleconomics.com/view/across-globe-6-4-million-physicians-needed-in-132-countries-facing-shortages|title=Across globe|date=24.5.2022|accessdate=13.1.2025|website=Medical Economics}}&lt;/ref&gt; Za občutek med drugo svetovno vojno je bilo vojaških pilotov nekaj miljonov (ZDA, Luftwaffe, RAF, Sovjetsko letalstvo, Japonsko letalstvo, Italjansko letalstvo). Med drugo svetovno vojno je v USAF bilo decembra 1944 aktivnih 41.600 letal  in 1.259.000 ljudi, RAF je imel maja 1945 9.200 letal 1.079.835 ljudi od tega 193.313 letalcev in 886.522 zemljskega osebja.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Ratno vazduhoplovstvo u drugom svetskom ratu|last=Ulepič|first=Zdenko|publisher=Beograd : Vojnoizdavački zavod|year=1974|cobiss=4727808}}&lt;/ref&gt;

Vsi piloti najprej opravijo zdravniški pregled II. razreda in začnejo letenje na enomotornih batnih letalih (npr. [[Cessna 152]] ali [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper Tomahawk]]) velikokrat je to v začetku v [[Aeroklub|aeroklubu]] z EASA ATO šolo in potem po pridobitvi PPL(A) privatne licence opravijo obsežno teorijo ATPL(A) frozen (na agenciji za civilno letalstvo). Teorija ATPL(A) je velik filter uspešnosti kadidatov za nekatere je nepremostljiva in je osnova za kakeršnokoli poklicno delo v letalstvo. Po opravljeni ATPL(A) teoriji kandidati pričnejo inštrumentalno letenje ter napredujejo na zahtevnejša enomotorna letala z uvljačljivim podvozjem (npr. [[Beechcraft Bonanza]], [[Cessna 210|Cessna Centurion]], [[Rockwell Commander 112|Commander 114]], [[Piper PA-24 Comanche|Piper Comanche]]) nadaljujejo na večmotorna batna letala (npr. [[Cessna 340]], [[Piper PA-34 Seneca|Piper Seneca]], [[Piper PA-30 Twin Comanche|Piper Twin Comanche]]) ter opravijo zdravniški pregled I. razreda, približno 1 od 4 ljudi lahko opravi psihofizične kriterije za komercialnega pilota (očala so dovoljena) in pridobi licenco poklicnega pilota CPL(A). Potrebno je poudarit da poklicna licenca CPL sama po sebi ne nudi nič in da je lahko oseba plačana za delo potrebuje še nadaljnjo usposabljanje za tip letala, operacija itd. Za poklicno licenco potrebujejo minimalno 200 ur letenja in potem gredo na [[type rating]] za [[Turbopropelerski motor|turbo propelerska]] (npr. [[Bombardier Dash 8|Dash 8]], [[ATR 72]], [[Beechcraft Super King Air|King Air]]) ali [[Reaktivno letalo|reaktivna letala]] (npr. [[Airbus A320]], [[Boeing 737]], [[Embraer E-Jet]]) na katerih naredijo še line training, ki obsega okoli sto do dvestopedeset komercialnih letov, kasneje kot kopiloti pridobijo še licenco prometnega pilota ATPL(A) za katero potrebujejo minimalno 1500 ur letenja. Cel proces letalskega usposabljanja linijskega pilota stane okoli sto petdeset tisoč eur in traja v povprečju 7 aktivnih let, kandidati si ga krijejo sami.

V Sloveniji se je veliko pilotov začelo šolati modularno v aeroklubskem okolju (motorno letenje). Ker celovitih uradnih statistik ni, so na voljo le ocenjeni podatki, ki temeljijo na izkušnjah aeroklubov in inštruktorjev. Podatki temeljijo na ocenah in niso rezultat uradne nacionalne statistike.

* 50 % kandidatov zaključi začetno licenco PPL(A),
* Od imetnikov PPL(A) jih le 25 % (12,5 % od vseh na začetku) nadaljuje z dodatnimi usposabljanji (npr. NVFR, uvlačljivo podvozje, MEP),
* Med kandidati, ki se vpišejo v ATPL teorijo, jih približno 25–30 % (4 % od vseh na začetku) doseže kakeršnokoli zaposlitev v letalstvu,
* Skupno se ocenjuje, da le 0,5–2 % kandidatov, ki začnejo šolanje v aeroklubih v Sloveniji, doseže raven linijskega prometnega pilota reaktivnega potniškega letala

Pri integriranih pilotskih programih (EASA ATPL integrated), kjer so kandidati predhodno selekcionirani in šolanje poteka v strnjenem, profesionalno usmerjenem programu, so stopnje uspešnosti bistveno višje kot v aeroklubskem okolju.

* 80 % vpisanih kandidatov zaključi integrirani program (ATPL frozen),
* Od diplomantov jih 60 % v obdobju nekaj let pridobi prvo zaposlitev v linijskem letalstvu,
* Skupno se ocenjuje, da 55 % vseh vpisanih kandidatov v integrirane programe doseže raven pilota reaktivnega potniškega letala

Višja uspešnost je posledica stroge selekcije kandidatov, strukturiranega šolanja, zagotovljenega financiranja zahtevanega za vpis ter neposrednih povezav šol z letalskimi prevozniki in plačanega šolanja na tipu potniškega letala. Največji filter trga, ki išče kandidate so zahtevane izkušnje na tipu letala oz. na velikih potniških letalih nad 50 ton vsaj 500h oz. celo 1500h.  

=== Civilni certifikacijski sistemi ===
[[Slika:EASA_Logo.png|levo|sličica|251x251_pik|[[Agencija Evropske unije za varnost v letalstvu|EASA]] krovna letalska organizacija v [[Evropska unija|EU]]]]
Različne države (Kitajska, Turčija, Združeni arabski emirati) oz. skupine držav (EU, ZDA) uporabljajo različne certifikacijske sisteme in piloti imajo različne licence, ki me seboj niso enakovredne niti niso preprosto izmenljive ampak mora iti pilot, če hoče pridobiti licenco v drugem sistemu skozi postopek konverzije licence (dodatni izpiti vsaj iz letalskega prava, ponekod praktični izpiti ipd.), da pridobi drugo licenco. Če gre evropski pilot na dopust v ZDA in ima evropsko licenco EASA in želi za zabavo leteti letala nekomercialno v ZDA, pa običajno zadovoljuje preprostejši postopek validacije, kjer na osnovi njegove trenutne licence (npr. EASA ATPL(A)) pridobi privilegije FAA PPL(A) za maksimalno čas veljavnosti njegove evropske licence. 
[[Slika:20150215-logo-faa_1.jpg|sličica|200x200_pik|[[Zvezna uprava za letalstvo|FAA]] ureja vse vidike civilne letalstva v [[Združene države Amerike|ZDA]]]]
Največji sistemi licenciranja v svetu so: [[Agencija Evropske unije za varnost v letalstvu|EASA - European Aviation Safety Agency]], [[Zvezna uprava za letalstvo|FAA - Federal Aviation Administration]], JAA - Joint Aviation Authorities (zastarelo), UK CAA - Civil Aviation Authority (United Kingdom), CASA - Civil Aviation Safety Authority, TCCA - Transport Canada Civil Aviation''','''  SHGM - Sivil Havacılık Genel Müdürlüğü idr. 
[[Slika:ICAO_logo.svg|alt=File:ICAO logo.svg|levo|sličica|155x155_pik|[[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|ICAO]] Svetovna Mednarodna organizacija civilnega letalstva]]

Zakaj pa je pomembno katero licenco ima pilot? Ker z EASA licenco lahko pilot leti vse zrakoplove, ki so registrirani v državah EU (Nemčija, Francija, Polska, Italjia, Grčija itd) po celem svetu. Ne more pa pilot z EASA licenco leteti neposredno letala registrirana v Turčiji, ampak potrebuje turško licenco oz. validacijo, z turško licenco lahko pilot leti samo turška letala po celem svetu ne more pa leteti vseh drugi letal, registriranih v katerikoli drugi državi. Tako je z uvedbo EASA licence avtomatsko postal evropski sistem z množico držav izredno enoten v smislu izemenljivosti letal in pilotov. Pri temu pa je potrebno povedati, da svetovno priznane licence - mednarodne so samo PPL, CPL, ATPL (s katermi lahko pilot leti po celem svetu), nacionalne licence - državne ULN, LAPL (področje EU), MPL (področje EU) so nacionalne licence ali regionalne in z njimi lahko pilot leti samo na področju države ali regije, ker jih mednarodna letalska organizacija ICAO ne priznava zatorej se je bolje tem licencam izgoniti, če je to le mogoče, saj nimajo mednarodne veljave in so lahko prej ali slej ukinjene. [[Slika:PPL_(A)_-_Pilotenlizenz_Vorderseite.png|sličica|706x706px|Nemška EASA PPL (A) - Pilotska privatna licenca (športni pilot motornega letala)|sredina]]
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Kratice in različni certifikacijski sistemi oblasti
!Kratica
!Pomen
!Država oz. območje
!Opomba
|-
|ICAO
|[[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|International Civil Aviation Organization]]
|celi svet od 1944
|osnovna svetovna letalska organizacija, običajno jo v svoji osnovni obliki koristijo afriške države, velike omejitve zaposlovanja
|-
|FAA
|[[Zvezna uprava za letalstvo|Federal Aviation Administration]]
|[[Združene države Amerike|ZDA]] in pacific
|sistem z najdaljšo tradicijo priznan v različnih delih sveta (afrika, bl. vzhod)
|-
|EASA
|[[Agencija Evropske unije za varnost v letalstvu|European Aviation Safety Agency]]
|[[Evropska unija|EU]] od 2002 dalje
|članice vse EU države in še dodatne, najtežja licenca za teorijo zelo močna licenca
|-
|JAA
|Joint Aviation Authorities
|[[Evropa]] 1970 do 2009
|članice JAA so prevzele EASA zahteve, nekatere ne EU članice še vstrajajo
|-
|UK CAA
|UK Civil Aviation Authority
|[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|UK]] od 2020 dalje
|UK - Brexit - nacionalna licenca nepriznana po EU - tretja država
|-
|SHCA
|Sivil Havacılık Genel Müdürlüğü
|[[Turčija]]
|zaželena za delo v Turčiji
|-
|TCCA
|Transport Canada Civil Aviation
|[[Kanada]]
|zelo primerljiva z FAA in EASA
|-
|GCAA
|Civil Aviation Administration of China
|[[Kitajska]]
|zelo zaželjena na hitro rastočem kitajkem trgu
|-
|DGCA
|Directorate General of Civil Aviation
|[[Indija]]
|hitro rastoči trg
|-
|GCAA
|General Civil Aviation Authority
|[[Združeni arabski emirati|ZAE]]
|najbolj cenjena na bližnjem vzhodu
|-
|CASA
|Civil Aviation Safety Authority
|[[Avstralija]]
|robustni predpisi 
|-
|CAA NZ
|Civil Aviation Authority of New Zealand 
|[[Nova Zelandija]]
|cenjena na pacifiškemu območju
|-
|SA CAA
|South African Civil Aviation Authority
|[[Južna Afrika|Južna afrika]]
|najbolj cenjena afriška licenca 
|}

=== Šolanje prometnega pilota ===
[[Slika:PA-28_Simulator_der_Horizon_SFA.jpg|sličica|[[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]]/SE šolanje na [[Simulator letenja|simulatorju]] FNTP II za enomotorna letala npr. [[Piper PA-28 Cherokee|Piper PA-28]]|249x249px]]Prometni piloti velikih potniških letal potrebujejo leta usposabljanja, da dosežejo vse kvalifikaciji, ki so potrebne za vodjo zrakoplova na komercialnih potniških letih in veliko ur letenja. Prometni linijski piloti veljajo za najbolj izšolane posameznike na sploh, saj se njihovo šolanje in periodično usposabljanje ne zaključi do upokojitve. Minimalna formalna izobrazba je zaključena srednja šola s poklicno maturo, na kar pilot nadaljuje strokovno šolanje na letalih in teorijo ATPL za prometne pilote, ki je po obsegu primerljiva s fakulteto ter za marsikoga prevelik zalogaj. Samo določeni nacionalni prevozniki zahtevajo fakulteto (180 ECTS) in znanje nacionalnega jezika (ICAO level). Stroški šolanja prometnega pilota so visoki in si jih kandidati sami krijejo, zaradi česar je to dostopno le ekonomsko močnejšim posameznikom. Konec 1980 je bila cena šolanja v Jugoslaviji 85 000 DEM (nemških mark) za pilote, ki so se šolali v šoli takratnega državnega prevoznika [[Air Serbia|JAT]]. Celoten strošek šolanja na letalski univerzi ERAU Embry–Riddle Aeronautical University v ZDA na 4 letnem programu je konec 1980 znašal okvirno 90&amp;nbsp;000&amp;nbsp;USD. Danes se stroški gibajo od 150 000 USD do 300 000 USD odvisno od tega v katerem delu sveta se kandidati šolajo, saj so stroški letalskih šol po nekod 150% višji zaradi različnih državnih režimov in svobodnega letenja ni.  
[[Slika:Eesti_Lennuakadeemia_360-8.jpg|sličica|364x364px|[[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]]/ME šolanje na večmotornih letalih na [[Simulator letenja|simulatorju]] FNTP II npr. [[Piper PA-34 Seneca]]]]
Da kandidat postane prometni pilot, more najprej odiiti v certifcirano letalsko šolo ATO. Kandidati se lahko šolajo na dva načina modularno ali itegrirano. Modularno usposabljanje pomeni da opravlja posamezne ratinge z izpiti in se mu pridobljene kvalifikacije sproti vpisujejo v licenco. Pri itegriranem usposabljanju kadnidat pride do opravljenih pooblastil šele ko pridobi licenco poklicnega pilota oz. v določenih primerih ko je vezan na družbo (MPA licenca) še kasneje. Najhitrejša pot do službe v cockpitu je z šolanjem v letalskih akademijah oz. profesionalnih letalskih šolah, pri čemer se priporoča, da imajo kadnidati jasno izdelano vizijo, kjer se nameravajo zaposliti in zato pripravljena finančna sredstva, ki znašajo ovrino okoli 130 tisoč EUR, vendar samo finance niso dovolj potrebno je tudi veliko truda in potrepljenja ter dobro sodelovanje z letalskimi kolegi.

Minimum je 1500 ur letenja, da poklicni pilot CPL(A) pridobi licenco prometnega pilota ATPL(A). Bistvene kvalifikacije pilota so ratingi - privilegiji za izvajanje določenih operacij in licenca, prometni piloti se obnovitveno šolajo najmanj na vsakih šest mesecev na [[Simulator letenja|simulatorjih letenja]], v kvalitetnejših letalskih družbah celo na vsake tri mesece. Piloti letal morajo dovolj dobro obvladovati [[Angleščina|angleški jezik]], saj je več kot 95% svetovne literature v angleščini, kot tudi vsa komunikacija med člani posadke, kontrolo letenja idr. 
Strokovna področja, ki so pomembna za pilote: operativni postopki, radio navigacija, masa in težišče, zmogljivosti letal, načrtovanje letenja, letalska avionika - inštrumenti, aerodinamika, letalska meteorologija idr.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://old.delo.si/druzba/panorama/skok-v-portoroz-na-kavo-v-dvoje-z-letalom.html|title=Skok v Portorož na kavo... v dvoje z letalom|date=13.3.2012|accessdate=16.3.2026|website=delo.si|publisher=Tomažič B., Jamnik U.}}&lt;/ref&gt;

==== Pay to Fly P2F ====
Pay to Fly (P2F) je praksa v komercialnem letalstvu, pri kateri pilot oziroma kopilot plača letalski družbi ali posredniku za možnost letenja na linijskih letih kot član pilotske posadke. Namesto da bi bil pilot za delo plačan, sam krije stroške usposabljanja, type ratinga ali celo neposredno “najem” sedeža v kokpitu za pridobivanje naleta in izkušenj na reaktivnem letalu.

V klasičnem zaposlitvenem modelu letalska družba pilota zaposli in mu zagotovi plačilo ter usposabljanje. Pri modelu Pay to Fly pa kandidat:

* plača type rating,
* pogosto dodatno plača “line training”,
* lahko plača določeno število ur letenja na rednih komercialnih linijah,
* v nekaterih primerih pa ni formalno zaposlen ali prejema minimalno plačilo.

Model se je posebej razširil po finančni krizi leta 2008, ko je bilo na trgu veliko mladih pilotov z nizkim naletom in malo odprtih delovnih mest.

'''Kako sistem običajno deluje'''

Tipičen potek:

# Pilot opravi CPL/ATPL teorijo in MCC.
# Kandidat sam financira type rating za določen tip letala (npr. A320 ali B737).
# Letalska družba ali posredniška akademija ponudi program “line training”.
# Pilot plača paket ur oziroma sektorjev na rednih komercialnih letih.
# Po končanem programu lahko pridobi dovolj izkušenj za redno zaposlitev drugje ali v isti družbi.

'''Kdo ponuja Pay to Fly programe'''

Pay to Fly programe so v preteklosti ponujale ali posredno omogočale: nekatere nizkocenovne letalske družbe, zasebne letalske akademije, posredniška kadrovska podjetja, ACMI oziroma wet-lease operaterji. V Evropi so bili z modelom pogosto povezani: Ryanair (predvsem prek zunanjih pogodbenikov v preteklosti), Wizz Air, SmartLynx Airlines, različne zasebne akademije v Španiji, vzhodni Evropi in jugovzhodni Aziji. Pomembno je poudariti, da številne družbe danes zaradi kritik in pomanjkanja pilotov od teh praks delno odstopajo ali pa jih izvajajo v milejših oblikah (npr. self-sponsored type rating brez neposrednega plačevanja linijskega letenja).

'''Stroški'''

Stroški so lahko zelo visoki.

Približni stroški:

* Vse zahtevane predhodne licence CPL + ATPL teorija + MCC: 70.000–120.000 EUR,
* Type rating A320/B737: 20.000–40.000 EUR,

Pay to Fly line training program: 10.000–40.000 EUR, v nekaterih primerih tudi več kot 60.000 EUR.

Skupni strošek poti do prve službe lahko zato preseže:

* 120.000–180.000 EUR.

'''Kaj pomeni za pilote'''

Prednosti: hitrejši dostop do naleta na jet letalu, možnost pridobitve izkušenj na A320 ali B737, lažji vstop na trg dela v času presežka pilotov, hitrejše izpolnjevanje pogojev za zaposlitev. Slabosti: zelo visoka finančna obremenitev, pogosto zadolževanje, negotova zaposlitev po koncu programa, pritisk na plače in delovne pogoje v industriji, etične in varnostne kritike.

'''Kritike in kontroverze'''

Model Pay to Fly je močno kritiziran s strani: pilotskih sindikatov, združenj pilotov, dela letalske industrije. Največ kritik: pilot opravlja odgovorno delo, vendar za delo plačuje, ustvarja neenakost med kandidati, zmanjšuje pogajalsko moč mladih pilotov, lahko povečuje psihološki pritisk zaradi dolgov. Hkrati je tukaj velika kritika na lokalne CAA agencije za civilno letalstvo, ki takega početja ne preganjajo in ne kontrolirajo ali so dejansko piloti zaposleni v letalskih družbah ali delajo na črno. Evropsko združenje pilotov ECA (European Cockpit Association) je Pay to Fly večkrat označilo kot problematično prakso, ki lahko negativno vpliva na varnostno kulturo in delovne standarde v letalstvu.

'''Razlika med Pay to Fly in self-sponsored type ratingom'''

To ni vedno isto:

* '''Self-sponsored type rating''' pomeni, da pilot sam plača rating, nato pa normalno išče službo in računa da bo z type ratingom konkurenčnejši.
* '''Pay to Fly''' pa pomeni, da pilot plača tudi za dejansko letenje na komercialnih linijah kot član posadke.

V sodobnem evropskem letalstvu je self-sponsored type rating precej pogost, medtem ko je klasični Pay to Fly manj razširjen kot pred desetletjem.

'''Vpliv na kariero'''

Za nekatere pilote je bil Pay to Fly način za prvi preboj v industrijo, posebej v obdobjih gospodarskih kriz. Vendar pa: sam po sebi ne zagotavlja kariere, pomembni ostajajo CRM, sposobnosti, znanje in profesionalnost, številne večje tradicionalne družbe takšne prakse gledajo manj pozitivno kot klasično selekcijo in usposabljanje. Danes zaradi globalnega pomanjkanja pilotov številne družbe ponovno ponujajo bolj klasične zaposlitvene modele z manj finančnega tveganja za pilote.
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Moduli usposabljanja prometnega pilota letala
!Vrsta pooblastila, licence
oz. zahteve
!Opis
!Okvirna cena ''(let.2020)'' in trajanje
!Okvirno kumulativno cena/
kumulativno trajanje
|-
|'''PPL(A)'''&lt;br&gt;Licenca športnega pilota letala 
(ang. Private Pilot Licence - Aircraft) 
|
* 9 predmetov združenih v teoretični izpit PPL(A) teorije,
* ustni izpit iz znanja angleščine (ICAO level),
* pisni izpit iz angleške frazeologije (R/T radiotelephony privilege),
* 45 ur letenja (zone, šolski krogi, rute, radio navigacija) plus izpitni let. Letenje se izvaja z letali tipa: [[Cessna 152]], [[Cessna 172]], [[Piper PA-28 Cherokee|Piper PA-28]] ipd.
|13 tisoč EUR
/6 mesec.
|13 tisoč EUR
/6 mesecev
|-
|'''ATPL teorija'''&lt;br&gt;Teorija za prometnega pilota 
(ang. Air Transport Pilot Licence theory)
|14 predmetov, 14 izpitov ATPL(A) teorije, 1 leto študija (20 000 vprašanj) v angleščini, zelo obsežen študij in velik filter uspešnosti kandidatov, opravi jo okoli 50% kandidatov
|4 tisoč EUR
/1 leto
|17 tisoč EUR
/1 leto 
6 mesecev
|-
|'''NVFR'''&lt;br&gt;pooblastilo za nočno letenje
(ang. Night Visual Flight Rules Rating)
|5 ur predavanj in 5 ur letenja.
|2 tisoč
EUR

/1 teden
|19 tisoč EUR
/1 leto
7 mesecev
|-
|Nabiranje naleta&lt;br&gt;(ang. Hour Building)  
za licenco poklicnega pilota CPL(A)&lt;br&gt;(ang. Commercial Pilot Licence)
|Za poklicno licenco CPL se potrebuje skupaj vsaj 200 ur, minimalna razlika med 200 h in vključenim šolanjem v skupni nalet znaša vsaj 67-95ur. Piloti zato velikokrat koristijo [[Aeroklub|aeroklube]].
|15 tisoč EUR
/4 mes.
|34 tisoč EUR
/1 leto
11 mesecev
|-
|'''IR/SE'''&lt;br&gt;Pooblastilo za instrumentalno letenje na enomotornih letalih&lt;br&gt;(ang. Instrumental Rating/ Single Engine)
|Instrumentalno letenje na enomotornem letalu obsega 50 ur usposabljanja izvaja se na simulatorju in enomotornih batnih kopenskih letalih npr: [[Piper PA-28 Cherokee|Piper PA-28 Arrow]], [[Beechcraft Bonanza]], [[Rockwell Commander 112|Commander 114]], [[Cirrus SR22|Cirrus SR-22]] po pravilih inštrumentalnega letenja. Pilotom da ogromno in se priporoča, da se za njega izšolajo tudi PPL(A) piloti, ki nimajo namena leteti profesionalno, saj si s tem povečajo varnost.
|15 tisoč 
EUR

/3 mesece
|49 tisoč EUR
/2 leti
2 meseca
|-
|'''MEP(L)'''&lt;br&gt;pooblastilo za letenje na večmotornih letalih kopenskih letalih&lt;br&gt;(ang. Multi Engine Piston Land Rating)
|Pooblastilo za letenje z večmotornim batnim kopenskim letalom, npr: [[Piper PA-30 Twin Comanche]], [[Piper PA-34 Seneca]], [[Cessna 310]], [[Cessna 340]], [[Beechcraft Baron]] po pravilih vizualnega letenja.
|4 tisoč
EUR

/1 teden
|53 tisoč EUR
/2 leti
3 mesece
|-
|'''ME/IR'''&lt;br&gt;pooblastilo za instrumentalno letenje na večmotornih letalih&lt;br&gt;(ang. Instrumental Rating/ Multi Engine)
|Instrumentalno letenje na večmotornem letalu. Uporabljajo se ista letala kot za MEP(L) šolanje. 
|5 tisoč
EUR

/1 teden
|58 tisoč EUR
/2 leti
4 mesece
|-
|'''CPL(A)'''&lt;br&gt;Licenca poklicnega pilota letala&lt;br&gt;(ang. Commercial pilot licence Aircraft)
|Z opravljeno licenco CPL(A) v roko max 24 mesecev po končanih izpitih ATPL si pilot zamrzne teorijo ATPL(A) in velja do opravljanja licence ATPL pri 1500h. CPL šolanje 10h šolanja in 5 ur šolanja na kompleksnem letalu npr: [[Beechcraft Bonanza|Bonanza]], [[Rockwell Commander 112|Commander]], [[Piper PA-24 Comanche|Comanche]], Pogoji: 10h IFR, 25h DUAL, 5h Complex, 200h skupaj, NVFR, 100h PIC, 20h preletov. Potrebno je poudarit da sama licenca CPL ne nudi nič sama po sebi in potrebno je še nadaljnjo usposabljanje za delo v letalski operaciji (MCC, type rating, OCC, line traing).
|6 tisoč 
EUR

/2 tedna
|64 tisoč EUR
/2 leti
5 mesecev
|-
|'''FI(A)'''&lt;br&gt;Inštruktor letenja&lt;br&gt;(ang. Flight instructor Aircraft)
|Tečaj obsega 30 ur usposabljanja na desnem sedežu in pedagoške module, je neobvezen za prometne pilote, vendar so inštruktorji letenja kasneje bistveno bolj cenjeni in adaptivni za letenje z različnimi karakterji v cockpitu.
|10 tisoč 
EUR

/3 mesece
|74 tisoč EUR
/2 leti 
8 mesecev
|-
|'''MCC'''&lt;br&gt;certifikat za letenja v več članski posadki&lt;br&gt;(ang. Multi-Crew Cooperation certificate)
|Za letenje kot kopilot oz. za letenje z letali, ki zahtevajo več pilotov je potrebno opraviti usposabljanje za delo v veččlanski posadki, usposabljanje poteka na [[Simulator letenja|simulatorju letenja]]. Dostikrat je trening združen z neformalnim tečajem JOC (ang. Jet Orientated Course).
|3 tisoč 
EUR

/1 teden
|77 tisoč EUR
/2 leti 
9 mesecev
|-
|'''A-UPRT'''&lt;br&gt;certifikat [[Preprečevanje in reševanje iz nepravilnih položajev|preprečevanja in reševanja iz nepravilnih položajev]]&lt;br&gt;(ang. Upset Prevention and Recovery Training)
|Napredni tečaj se nanaša na vsaj 5 ur teoretičnega pouka in 3 ure praktičnega usposabljanja na letalih EASA CS-23 Aerobatic ali CS-23 Utility. Morebitno usposabljanje za akrobatsko letenje ne nadomesti tečaja UPRT. Tečaj obvezen za vse pilote pred pristopom na šolanje za prvi [[type rating]].
|2 tisoč 
EUR

/2 dni
|79 tisoč EUR
/2 leti
9 mesecev
|-
|'''Type Rating'''&lt;br&gt;[[Type rating|pooblastilo za letenje določenega tipa letala]]
|Šolanje na določenem tipu letala, npr: [[Airbus A320|Airbusu A320]], [[Airbus A220|A220]], [[Boeing 737]], [[Embraer E-Jet E2]], [[Bombardier Dash 8]], [[Cessna Citation Excel|Cessna Citation]]. Sestoji iz teorije CBT (ang. Computer Based Training) in predavanj ter vaj na maketah. Vključuje okrog 30 do 60 ur na simulatorju in 1 uro letenja (šest šolskih krogov) s praznim letalom to imenujemo base trening (ali zone) in je eden izmed dražjih delov šolanja. Ta letala so praviloma jeti.
|30 tisoč
EUR

/2 meseca
|109 tisoč EUR
/2 leti 11 mesecev
|-
|OCC&lt;br&gt;tečaj prehoda na letalskega operaterja&lt;br&gt;(ang. OCC Operators Conversion Course)
|Teoretično in praktično šolanje na simulatorju in centrih za usposabljanje iz: 
CRM, EFB, SMS, Fatigue, Briefings, Peer Pilot Support Program, Operator Procedures, LVO, Dangerous Goods, Emergency Evacuation, Firefighting, Ditching (bazen), Line Training, Emergency and Safety Equipment, Aeromedical &amp; First Aid, Fleet Differences, Operators Manual, Air Law &amp; Union Contract, OPC.
|N/A
/2 meseca
|N/A
/3 leta 1 mesec
|-
|Linijski trening&lt;br&gt;(ang. Line Training)
|Šolanje na liniji za kopilota z kapitani inštruktorji v odvisnosti od kompleksnosti letala obsega do okoli 100 letov oz. 250 ur (tipično oba pogoja) ter vključuje do 100 teoretičnih poglavji, zaključi se z linijskim preverjanjem (ang. line check). Tega se za plačilo P2F poslužujejo letalske družbe, ki jemljejo pilote začetnike.
|30 do 60
tisoč EUR

/3 mes.
|139 do 169 tisoč EUR
/3 leta 4 mesece
|-
|'''ATPL(A)''' &lt;br&gt;Licenca prometnega pilota letala&lt;br&gt;(ang. Airline Transport pilot Licence)
|Naredi jo pilot, ko ima skupaj minimalno 1500 ur naleta od tega 500 ur v več pilotni posadki MPL (Multi-pilot) in 250 ur PIC kot vodja zrakoplova ter opravljeno ATPL teorijo, izpit poteka običajno na simulatorju. S tem poklicni pilot postane prometni pilot.
|N/A
|okvirno tipično 7 let
|-
|Kapitan letala &lt;br&gt;(ang. Captain)
|Kopilot, ki ima odmrznjeno ATPL licenco in okvirno nad 5000 h naleta skupaj ter ima prave karakterne in strokovne lastnosti, se gre šolati na levi sedež in ko konča usposabljanje postane kapetan, navadni kapitani ne letijo z začetniki. Kopiloti inštruktorji imajo prednost pri tem, da jih izberejo za kapitane.
|N/A
|okvirno tipično 15 let
|-
|'''TRI''' &lt;br&gt;Inštruktor za tip letala&lt;br&gt;(ang. Type rating Instructor)
|Tečaj obsega pedagoški modul, tehnični modul, simulator letenja in izpit inštruktorji letenja imajo priznavan pedagoški modul. Kapitani inštruktorji potem letijo z začetniki na line treningu.
|10 tisoč EUR
|149 do 179 tisoč EUR
|-
|'''TRE''' &lt;br&gt;Izpraševalec za tip letala&lt;br&gt;(ang. Type rating exeminer)
|Tečaj obsega šolanje za izpraševalca na tipu letala.
|N/A
|N/A
|}

=== Delovni dan prometnega pilota ===
Vsi civilni piloti imajo svojo bazo - bazično letališče s katerega začnejo svojo delovno obveznost in na katerega se na koncu vrnejo po izmeni (včasih isti dan včasih po več dneh). Veliko prespijo po hotelih. Pilotova služba se običajno začne uro do dve ure pred letom v pisarni, kjer pregleda vso dokumentacijo leta: METEO, NOTAMe, vpisane MEL predmete in njihove operativne procedure ter morebitne omejitve categorije pri nizski vidljivosti, seznam članov posadke, operativni načrt poleta, naroči gorivo in opravi briefing s posadko s posebnostmi leta ter gre na pregled potnih listov in varnostni pregled. Nadaljuje se na letalu kjer se opravi predpoletni obhod letala, izračun mase in težišča, sprejme zadnjo vremensko radio poročilo ATIS, izračuna vzletne zmogljivosti letala in pripravi pilotska kabina z [[Flight management system|računalniki]] na let ter opravi odletni briefing in briefing v prisilnih primerih. Letalo se vedno prevzame od inženirjev (ki so na letalu že vsaj eno uro pred piloti), če sta pilota zadovoljna s stanjem letala. Tekom leta piloti vsake trideset minut preračunajo porabo goriva in vsako uro preverijo tolerance višinomerjev (RVSM), vse skozi so na radijski vezi s kontrolo letenja in spremljajo razvoj vremena preko vremenskega radarja. Na vsaki obratni točki zapišejo čas preleta le-te ATA in ga primerjajo z izračunanim časom ETA. Pred pristankom sprejmejo zadnjo vremensko radio sporočilo ATIS za destinacijo in naredijo briefing s pripravo za pristanek in neuspeli prilet ter za voženje po zemlji, po izključitvi motorjev zapiše porabljeno gorivo in gorivo na krovu ter še zadnjič preračuna ali ima puščanje goriva. Ko se letalo parkira imajo največ dela, saj se morejo pripravit za naslednji let - naslednji sektor. Čas na zemlji znaša okoli 45 minut, potrebno je pripraviti: izračun mase in težišča ter dati navodila zemeljski operativi za nalaganje letala, naročiti gorivo, narediti obhod letala, izračun zmogljivosti, priprava računalnika letala za naslednji let, prejeti zadnjo vremensko sporočilo ATIS, prejeti odletno dovoljenje kontrole, opraviti briefing za odlet, prejeti dovoljenje za zagon motorjev, prejeti dovoljenje za voženje do steze in na koncu še vzletno dovoljenje itd. Tipično piloti na dan naredijo okoli 4 takšne lete. Po izkrcanju potnikov se letalu na zadnjem letu posadke preda inženirjem in javi morebitne tehnične napake. Pilotova služba se zaključi običajno 30 minut po pristanku, ko odda vso dokumentacijo, opravi pregled potnega lista in zapusti prostore letališča. V kolikor zaključi v bazi gre domov, v kolikor zaključi drugje gre s kombijem z ostalo posadko do hotela. V službi so lahko piloti od 9-13 ur na dan odvisno od števila letov in ure v dnevu. V enem mesecu smejo biti v službi 190 ur in odleteti 100 ur.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/nedeljski/med-ljudmi/povabljeni-ste-na-kavo/bil-je-najboljsi-mladi-voznik-v-sloveniji-danes-leti-z-airbusom-a320-2787213/|title=Bil je najboljši mladi voznik v Sloveniji, danes leti z airbusom A320|date=15.3.2026|accessdate=16.3.2026|website=Dnevnik.si|last=Teržič M., Gorjan M.}}&lt;/ref&gt;

{{Cquote|Najboljša varnostna naprava v katerem koli letalu je dobro usposobljena posadka|author=Albert Lee Ueltschi}}

=== Karakteristike linijskih pilotov ===
[[Slika:Flight_attendants-Emirates_(airline).jpg|sličica|Letalska posadka]]
Prometni linijski piloti (ang. airline transport pilots) so zelo specifičen profil ljudi, ki imajo običajno nekaj skupnih lastnosti, vrednot in življenjskih navad. Seveda so posamezniki različni, a pilotna kultura je vseeno precej enotna po vsem svetu.  Piloti so pogosto zahtevni do sebe, a hkrati zelo kolegialni. Navzven delujejo samozavestno, a notranje pogosto zelo samokritično, pogosto sodijo v skupino nadpovprečno inteligentnih in racionalnih ljudi. Realističen opis, kakšni ljudje so linijski piloti – temelji na dejanskih vzorcih, ki jih vidiš pri FO-jih in kapitanih na A320, B737, A330, itd. 

* Visoka stopnja odgovornosti.  Piloti so pogosto ljudje, ki zelo resno jemljejo naloge. V cockpitu so ekstremno strukturirani, metodični in natančni. Navadno ne prenesejo kaosa, improvizacij “na slepo” ali neprofesionalnosti. Tipično razmišljanje:''“Če nekaj naredim narobe, to vpliva na 180+ ljudi.”''

* Umirjen temperament.  Večina dobrih pilotov je mirnih pod pritiskom. Niso nujno tihožitni, ampak imajo sposobnost: ostati hladni v stresnih situacijah, razmišljati logično, ko drugi paničarijo, sprejemati odločitve brez čustvene eksplozije. Tudi na radiu se sliši: miren glas = dober pilot.

* Analitični in tehnično usmerjeni Pilot ne rabi biti inženir, a ima: rad sistem, razumevanje, kako stvari delujejo, interes za procedure, mehaniko, meteorologijo → pogosto hobi. Veliko pilotov je “geekov” za letala, performance in sisteme (WWII motorji, A320 sistemi itd.).
* Disciplina in rutina.  Letalsko okolje zahteva: natančno spoštovanje SOP-jev, ponavljanje postopkov, jasen workflow. Mnogi piloti so tako disciplinirani tudi v zasebnem življenju: šport in redna telovadba, zdrava prehrana, discipliniran počitek.
* Perfekcionizam. Piloti pogosto težijo k popolnosti. Ni to nujno ego, ampak ''profesionalna deformacija'' – ko delaš z varnostnimi mehanizmi, poskušaš biti čim bolj natančen. To se vidi pri: briefings, checkliste, tehniki letenja, planiranju. Nekateri piloti so v privatnem življenju tudi zelo “by the book”, drugi pa so izven službe precej sproščeni – ker so v službi že izčrpali potrebo po kontroli.

* Pomembne vrednote. Najpogosteje: zanesljivost – da lahko računaš na drugega pilota, profesionalnost, pravičnost in timsko delo, spoštovanje (v kabini ni prostora za ego), znanje in usposobljenost, varnost (safety) kot glavna življenjska filozofija. Pilot ima rad, da: kolega pride pripravljen, je korekten, spoštuje SOP, je timski človek, brez nepotrebnih dram.

=== Življenski stil linijskih pilotov ===
Življenjski stil linijskih pilotov je dinamičen, nepredvidljiv in izrazito usmerjen v odgovornost. Pilotovo življenje poteka med zgodnjimi zbujanji, različnimi časovnimi pasovi, hoteli in stalno menjavo okolja, hkrati pa zahteva visoko disciplino, natančnost in dobro psihofizično pripravljenost. Čeprav se zdi delo glamurozno, je v resnici kombinacija profesionalne rutine, zahtevnih urnikov in stalne osredotočenosti na varnost, kar oblikuje poseben ritem življenja, ki ga razumejo samo ljudje iz letalskega sveta.
[[Slika:Gym_in_Andels_Hotel,_Łódź.jpg|sličica|Skrb zase je ključna za regeneracijo]]
* Dinamičen. Veliko potovanj, hoteli, spremembe okolja – ampak realnost: early wake-upi ob 3:30, neprespanost, jet-lag, nepredvidljiv urnik, mnoga praznovanja preživiš na delovnem mestu. Življenje je ritmično, ampak ne stabilno.
* Ljubezen do potovanj in svobode. Pilotom je všeč občutek, da prečkajo države, časovne pasove in svetove. Gre bolj za mentalno svobodo kot fizični luksuz.
* Specifičen socialni krog. Piloti pogosto prijateljujejo: z drugimi piloti, z cabin crew, z ljudmi iz letalskega okolja. Ker delijo isti ritem življenja, iste teme, isti humor.
* Finančna zrelost. Večina pilotov zgodaj prične z varčevanjem. Kupijo dober avto (pogosto premium segment – BMW, Porsche). Linijski piloti živijo dokaj pragmatično ker vedo, da so kariere lahko prekinjene (grounding, medicinsko, company fail), letalska industrija je ciklična.
* Radi imajo hobije. Najpogosteje: šport (fitnes, [[tek]], [[tenis]], [[Kolesarstvo|kolesarjenje]], [[alpsko smučanje]]), simulatorji letenja, avtomobili (veliko pilotov obožuje premium in performance avte ter SUV-je), tehnika, potovanja, analitični hobiji (investicije, crypto, navdušenje nad sistemskimi zadevami)

=== Starešinstvo ===
V letalstvu je zelo pomembno [[starešinstvo]] (ang. ''seniority''), ki pomeni vrstni red oziroma položaj pilota glede na datum zaposlitve v letalski družbi in datum pridobitve licence prometnega pilota. Gre za ključni sistem, po katerem se v skoraj vseh večjih klasičnih [[Nacionalni letalski prevoznik|nacionalnih prevoznikih]] določa kariera posameznika. Senioritij ureja:  

* Napredovanje – starejši (po stažu) imajo prednost pri napredovanju iz FO (first officer) v kapitana, ali pa iz manjših tipov letal (npr. ATR72) na večje (A320, A350).
* Osnovna zaščita delovnega mesta – v primeru zmanjševanja števila pilotov (npr. krize) družba najprej odpušča pilote z najnižjim starešinstvom (torej tiste, ki so se nazadnje zaposlili).
* Starešinstvo določa praktično celotno kariero pilota – od tipa letala, ki ga leti, do urnika, plače in celo stabilnosti zaposlitve.
* Razporejanje letov – višje po starešinstvu pomeni boljša izbira pri urnikih: bolj zaželeni leti, več prostih dni ob praznikih, izogibanje nočnim/napornim rotacijam.
* Stabilnost kariere – starešinstvo je vezano na posamezno družbo. Če pilot prestopi k drugi letalski družbi, tam začne povsem znova, ne glede na leta izkušenj drugje. Zato piloti redko menjajo prevoznike.
* Na dolgi rok lahko razlika nekaj let pri začetku kariere pomeni desetletja drugačnega življenjskega sloga in plače.

=== Civilne pilotske uniforme ===
[[Slika:US_Navy_080218-N-5476H-007_Cmdr._Richard_Martel,_executive_officer_of_the_guided-missile_cruiser_USS_Lake_Erie_(CG_70),_inspects_the_dress_blue_uniforms_of_Sailors_during_a_uniform_inspection_on_the_flight_deck_prior_to_a_buria.jpg|alt=File:US Navy 080218-N-5476H-007 Cmdr. Richard Martel, executive officer of the guided-missile cruiser USS Lake Erie (CG 70), inspects the dress blue uniforms of Sailors during a uniform inspection on the flight deck prior to a buria.jpg|sličica|350x350px|Pilotska uniforma izhaja iz mornarice]]
Civilne pilotske uniforme so se začele pojavljati, ko so prišla v uporabo letala z zaprto kabino. Pred tem so piloti leteli v usnjenih jaknah z velikimi žepi za zemljevide in računala ter kapah iz usnja in z očali proti vetru. Tako so poštarski piloti po prvi svetovni vojni nosili relativno vojaško usnjeno upravo, podobno so uporabljali tudi piloti v potniških letalih, kar je povzročalo nervozo potnikom in dvom v njihove sposobnosti, saj so bili tipično to zelo mladi fantje. 

Uniforme pilotov je prva uvedla ameriška letalska družba Pan Am&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://simpleflying.com/pan-am-uniform-history/|title=How &amp; Why Did Pan Am's Sea Captain Pilot Uniforms Became The Standard In Commercial Aviation?|date=25.5.2024|accessdate=24.12.2024|website=SimpleFlying.com}}&lt;/ref&gt; leta 1931. Za osnovo so vzeli mornariško časniško uniformo z belo kapo in dvojnimi zlatimi gumbi ter krili na levi strani suknjiča. Elegantne hlače na črto se nosijo z črnim usnjenim pasom, hlače so običajno iz volne s čimer so tople pozimi in hladne poleti. Kapa ima tipično logo letalske družbe, rokavi suknjiča črte položaja časnika in tudi srajca z epoletami z črtami položaja časnika in kravato. Suknjič ima notranje žepe za potni list. Srajce imajo luknjo v žepih ki je namenjena nošnji kemičnega svinčnika, da ga ima pilot vedno pri roki, ter žepe za ID kartico in žepno svetilko. K uniformi se nosijo salonski usnjeni črni čevlji ali elegantni gležnarji, če se leti v hladnejšem podnebju. Pozimi se nosi eleganten volnen topel mornariški plašč na dvojno zapiranje poleg suknjiča. Del zimskih oblačil je še topel volnen pulover. 
[[Slika:Photograph_of_Pilot_William_C._Hopson_of_the_U.S._Mail_Service_in_Winter_Flying_Clothing_(5669918942).jpg|sličica|189x189_pik|Poštni pilot 1926 - pred pojavom pilotske civilne uniforme|levo]]
[[Slika:Low_angle_view_of_Airline_officials_(AM_81235-1).jpg|sličica|249x249px|Pilota Tasman Empire Airways in Pan Am 1939]]
Primarni namen pilotske uniforme je še danes enak in sicer, da potniki vidijo uradno osebo oblečeno v elegantnega letalskega strokovnjaka, in s tem pomiri živčne potnike, da so bolj samozavestni glede potovanja. Sekundarni namen pilotske uniforme je da predstavlja letalsko družbo in stari letalski rek pravi: &quot;kakšna je uniforma družbe takšna je letalska družba&quot;. Pilot manifestira v pilotski uniformi s svojo pojavo. Potniki si zelo dobro zapomnijo kako je bil oblečen pilot in to predstavlja sliko družbe. Pilotska uniforma je v svoji osnovi svečana uniforma, v kateri je tudi precej udobno opravljati dolžnosti letalske posadke. Pilotske uniforme so tudi relativno drage, saj jih posebej v nacionalnih prevoznikih šivajo prestižne šivalnice z nacionalno tradicijo in pod svojo blagovno znamko narejene posebej za družbo. Tipično imajo piloti cel komplet zimskih in letnih oblačil vključno z plašči in dvojnimi kovčki eden pilotski trolley za v cockpit in eden kabinski za oblačila. Pilotske kape imajo vse družbe zveste letalski tradiciji. Čini, ki so na uniformi so odvisni od letalske družbe in se razlikujejo od družbe do družbe, splošno velja da nosi štiri črtice na rokavu kapitan letala, ponekod inštruktorji nosijo še dodatno zvezdo (Emirates), kopiloti nosijo tri ali dve črtice odvisno od sistema v družbi (tri črtice pomenijo ATPL v nekaterih družbah, v drugih pa pomenijo več kot 5 let služenja v dotični družbi t.i. senior oficir) tipično rade nacionalne družbe koristijo sistem z dvema črticama, da se vidi njihov sistem dolgega napredovanja in odraža dolg senjoriti, dve črtici nosi tudi letalski inženir, navigator ali radio operater ali svež kopilot (če prav ima preko 4000 ur ozkontrupnih letal) na širokotrupnem letalu (British Airways) eno črtico nosi kabinsko osebje in kadeti do poklicne licence.
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Pomen črtic na civilnih letalskih uniformah
!Št. črtic
!Pomen
!Slika
Rokav in Epoleta
!Opomba
|-
|I
|
* kabinsko osebje,
* kadeti - letalski študenti
* load master
|[[Slika:Pilotoco5.png|Pilotoco5]]
|Nosi kabinsko osebje (npr. [[Lufthansa]]) in kadeti do licence CPL(A) z IFR ratingom.
|-
|II
|
* šef kabine (purser),
* letalski inženir,
* drugi častnik (dolgi leti nad 6h),
* mlajši prvi častnik (prve 4 leta služenja družbi)
|[[Slika:Pilotoco4.png|Pilotoco4]]
|Stare letalske družbe (npr. [[British Airways]], [[Air France]], [[KLM]]) rade koristijo sistem z dvema črticama, da se vidi njihov sistem dolgega napredovanja in odraža dolg [[Starešinstvo|senjoriti]]. V British Airways-u tudi stari kopiloti z 4000 urami A320, ko gredo na A350 nosijo dve črtice od začetka.
|-
|III
|
* starejši prvi častnik (5 let služenja družbi)
|[[Slika:Pilotoco3.png|Pilotoco3]]
|Vsi piloti, ki imajo tri črtice imajo odmrznjeno ATPL(A) licenco z vsemi zahtevami in so zakonsko lahko kandidati za kapetane v starih letalskih družbah. 
V Aziji, nizkocenovnih, ACMI-ih in poslovnih letalih nosijo kopiloti od začetka tri črtice, saj ne dajejo toliko na staro letalsko tradicijo kot v nacionalnih prevoznikih.
|-
|IIII
|
* kapitan letala,
* kapitan inštruktor
|[[Slika:Pilotoco2.png|Pilotoco2]][[Slika:Pilotoco1.png|Pilotoco1]]
|V določenih družbah imajo inštruktorji dodano še zvezdo k črticami (npr. [[Emirates (letalska družba)|Emirates]]).
|}

== Letalska kultura ==
[[Slika:DouglasMacArthur.jpg|alt=File:DouglasMacArthur.jpg|sličica|General [[Douglas MacArthur]] z letalskimi očali leta 1944|desno|267x267px]]
Letalstvo je neposredno povezano s celim kupom izdelkov, ki jih uporabljajo piloti tako vojaški kot civilni in s temi izdelki se je razvila t.i. letalska [[kultura]], ki temelji na popularnih izdelkih oz. blagovnih znamkah, ki jih radi uporabljajo letalci in pogosto v ostalih panogah ali široki potrošnji niso vedno iskane. Popularnost posameznih artiklov se je naredila zaradi vojn, določenih znanih letalskih družb, priljubljene uporabe ali znanih osebnostih, ki so določene izdelke uporabljale ter filmske industrije in močnega oglaševanja v določenem obdobju. 

Pričetek letalske kulture je bil v 1930ih z globalnim vplivom družbe Pan Am (1927-91) na civilno letalsko sfero in uvajanjem novitet v civilnem zračnem prevozu, v evropi so imele vpliv še Deutsche Luft Hansa (1926-45), Swissair (1931-02), [[KLM]] (1919-danes) in [[Air France]] (1919 imenovana SGTA-danes). 

Drugi mejnik je bila druga svetovna vojna in vpliv [[Luftwaffe (Wehrmacht)|nemškega vojnega letalstva]] v evropi ter predvsem [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|ameriškega vojaškega letalstva]] na celi svet, ki je končalo drugo svetovno vojno z [[Jedrsko orožje|atomsko bombo]]. Za Luftwaffe je bilo proizvedenih 119.871 letal&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.taphilo.com/history/WWII/Production-Figures-WWII.shtml|title=Selected Equipment Production Figures World War II|website=Taphilo.com|accessdate=2025-01-26|archive-date=2017-03-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20170326230732/http://www.taphilo.com/history/WWII/Production-Figures-WWII.shtml|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;  v njem je med celotno vojno delovalo 3.4 milijone ljudi od tega okoli pol pilotov. Združene države amerike so od junija 1939 do avgusta 1945 izšolale 1.561.288 pilotov&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://ww2aircraft.net/forum/threads/total-number-of-usaaf-fighter-pilots-enlisted-in-ww2.62447/|title=Total number of USAAF fighter pilots enlisted in WW2|date=28.7.2003|website=https://ww2aircraft.net/}}&lt;/ref&gt; na letalskih vojnih akademijah za potrebe ameriškega vojnega letalstva (toliko pilotov ni bilo nikoli več pozneje) in proizvedle 300.000 letal, v letalstvu je služilo preko 3 miljone ljudi, s temi številkami so za vedno spremenili pomen letalstva v svetovnem merilu.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.realclearhistory.com/articles/2019/02/12/staggering_statistics_15000_us_airmen_killed_in_training_in_ww_ii_412.html|title=Sobering Stats: 15,000 U.S. Airmen Killed in Training in WW II|date=12.2.2019|website=https://www.realclearhistory.com/}}&lt;/ref&gt;

Konec 1950ih je Pan Am z uvedbo dobe reaktivnih letal (ang. Jet age): [[Boeing 707]], [[Douglas DC-8]]; zabave na krovu ural ledino civilnega letalstva, leta 1959 je prvič v zgodovini več ljudi prečkalo atlantik z letalom B-707 kot pa z čezoceanskimi ladjami pomorskih družb [[White Star Line]] in [[Cunard Line]]. Navdih za aluminjasto prtljago prihaja od [[Boeing 707|B-707]] in [[Junkers Ju 52|Ju-52]]. 

=== Popularna letala ===
[[Slika:Prins_Willem_Alexander_in_cockpit_Beeckcraft_Bonanza_die_hij_vloog_op_eerste_pra,_Bestanddeelnr_933-9259.jpg|alt=Slika:Prins Willem Alexander in cockpit Beeckcraft Bonanza die hij vloog op eerste pra, Bestanddeelnr 933-9259.jpg|sličica|249x249_pik|Princ [[Viljem Aleksander Nizozemski]] pred letalom [[Beechcraft Bonanza]] na letalski akademiji 1987, danes pilot v [[KLM]]-u]]
Vsekakor so med linijskimi piloti za zabavno užitkarsko letenje najpopularnejša ameriška batna aluminjasta letala z uvlačljivim podvozjem z zmogljivim avtopilotom ter s klasičnim bencinskim injektoskim motorjem Lycoming ali Continental in ročnim upravljanjem ročk: polnjenja tlaka valjev, spremenljivim korakom propelerjev, hladilnimi škrgami in ročno nastavljivim pretokom goriva oz. zmesi. Poleg tega so zelo cenjena letala z laminarnim profilom krila, ki imajo manj upora pri višjih hitrostih in imajo zato večji doseg ter so hitrejša. Večina pilotov ljubi ta letala, ker so to najpristnejši letalski produkti za osebno uporabo, ki jih približajo silovitem lovsko-bombniškem letalstvu, ki je letelo med drugo svetovno vojno in dajejo možnost, da je pilot tisti, ki upravlja z motorji ter jih matematično uvrščajo v svetovno elito, ki predstavlja le 0,003 % populacije, ki ima intelektualne sposobnosti kvalitetnega inštrumentalnega letenja kot finančno zmožnost upravljat z lastniškim ali najetim zasebnim letalom za lastno zabavo, kar je občudovanja vredno, saj na ta način širijo bogato letalsko kulturo. Ta letala so vsa tudi relativno hitra (letijo 3 NM/min), dobro inštrumentalno opremljena in primerna za letenje na relaciji, tipično z njimi letijo IFR - inštrumentalno na kosila s prijatelji ali na glasbene koncerte za vikend oz. ogled mest in zabavne nakupe z družino ter krajše dopuste. Nekatera med njimi so celo primerna za letenje v znanih pogojih zaledenitve in jim brez večjih težav klubujejo, vendar so takšni pogoji primerni samo za izkušnje linijske pilote, ki vedo kje so meje. Vsak pilot bi mogel leteti s temi odličnimi potovalnimi letali, saj predstavljajo višji nivo na vsakem koraku in naredijo boljšega pilota v vsakem pogledu, poleg tega omogočajo, da se k njim prisedejo letalski navdušenci, ki si tudi sami želijo stopati po letalski poti. Poleg omenjenega letenja za pristiž velja še formacijsko letenje z istim tipom batnega letala s prijatelji, kjer se sliši resonanca batnega motorja ob preletu in hrup propelerjev, zelo malo ljudi ima možnost izkusiti užitke takšnega letenja izključno za osebno zabavo. 

Največ letalskih navdušencev se odloči za pilotski poklic, ko jih družinski prijatelji povabijo na let z zasebnimi letali na nepozabno doživetje.

Takšna popularna legendarna letala so:
[[Slika:Beechcraft_Bonanza_P-35_V-tail_N1733G_FDK_MD1.jpg|alt=Slika:Beechcraft Bonanza P-35 V-tail N1733G FDK MD1.jpg|sličica|Popularno letalo za zabavno rutno zasebno letenje [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza P-35]] ]]

* [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza BE36]] 176 kts
* [[Rockwell Commander 112|Rockwell Commander 114]] 164 kts
* [[Piper PA-24 Comanche]] 161 kts
* [[Piper PA-32|Piper PA-32 Saratoga]] 146 kts
* [[Piper PA-46|Piper PA-46 Malibu Mirage]] 196 kts
* [[Cessna 210|Cessna 210 Centurion]] 193 kts
* [[Ryan Navion]] 151 kts
* [[Meyers 200]] 182 kts
* [[Piper PA-23|Piper PA-23 Aztech]] 150 kts
* [[Piper PA-31 Navajo]] 207 kts
* [[Piper PA-34 Seneca]] 188 kts
* [[Piper PA-30 Twin Comanche|Piper PA-39 Twin Comanche]] 169 kts
* [[Piper PA-60 Aerostar|Piper PA-60 Aerostar &lt;nowiki&gt;''&lt;/nowiki&gt;riba']]' 211 kts
* [[Beechcraft Baron|Beechcraft Baron BE58]] 205 kts
* [[Beechcraft Duke|Beechcraft Duke BE60]] 215 kts
* [[Cessna 310|Cessna 310/320 Skyknight]] 178 kts
* [[Cessna 340]] 230 kts
* [[Cessna 414|Cessna 414 Chancellor]] 230 kts
* [[Cessna 421|Cessna 421 Golden Eagle]] 231 kts
* [[Aero Commander 500|Aero Commander 500 Shrike]] 176 kts

=== Znani piloti ===
Vsekakor pa so piloti (civilni kot vojaški), ki so bili znane osebnosti&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://influencers.feedspot.com/aviation_instagram_influencers/|title=Top 100 Aviation Influencers|date=22.2.2025|website=influencers.feedspot.com}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://nichesss.com/net-worth/lists/richest-pilots-hXlOkq6MK|title=Take a look at our list of the Richest Pilots in the world.|date=2025|accessdate=2.3.2025}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://atlanticjetpartners.com/celebrities-who-are-pilots/|title=10 Celebrities Who Are Pilots|date=17.2.2023|accessdate=7.3.2025|website=Atlantic Jet Partners.com|publisher=Sky Aviation Holdings}}&lt;/ref&gt; določeno časovno obdobje največji ambasadorji letalstva (piloti so razporejeni po državah).
[[Slika:Kristina_Gorišek_Novaković.jpg|alt=Slika:Kristina Gorišek Novaković.jpg|sličica|249x249_pik|Slovenka [[Kristina Gorišek Novaković]], prva jugoslovanska pilotka, šolanje v vojski si je plačala sama, šolanje je uspešno zaključila leta 1934]]
[[Slika:Raymonde_de_Laroche_certifikat.jpg|alt=File:Raymonde de Laroche certifikat.jpg|sličica|Francozinja Raymonde de Laroche prva ženska pilotska z licenco leta 1910]]
[[Slika:Boeing_707-138B,_Qantas_(John_Travolta)_AN0270675.jpg|sličica|249x249_pik|[[John Travolta]] v cockpitu [[Boeing 707]], 2002]]
[[Slika:North_American_B-25N_Mitchell_AN1166289.jpg|alt=File:North American B-25N Mitchell AN1166289.jpg|sličica|249x249_pik|[[Harrison Ford]] za krmilom [[North American B-25 Mitchell|NAA B-25 Mitchell]], 1978 ]]
[[Slika:04-00566_Charles_Lindbergh_and_Spirit.jpg|sličica|[[Charles Lindbergh]] pred letalom [[Spirit of St. Louis]], 1927|390x390_pik]]
[[Slika:Amelia Earhart - GPN-2002-000211 (restored).jpg|alt=File:Amelia Earhart - GPN-2002-000211 (restored).jpg|sličica|248x248_pik|[[Amelia Earhart]] in Lockheed Electra, 1937]]
[[Slika:George_H.W._Bush_seated_in_a_Grumman_TBM_Avenger,_circa_1944_(H069-13).jpg|sličica|[[George H. W. Bush|George H.W. Bush]] v letalu [[Grumman TBF Avenger|Grumman TBM Avenger]] na letalonosilki ''USS'' ''San Jacinto'', 1944|325x325_pik]]

[[File:Pete Knight by X15 19671003.jpg|sličica|311x311px|alt=File:Pete Knight by X15 19671003.jpg|Pete Knight je letel s hitrostjo 7274 km/h, 1967]]
[[File:02.03.69 1er vol de Concorde avec Jacqueline Auriol (1969) - 53Fi1885.jpg|thumb|Testna posadka Concorda: Henri Perrier, Jacques Guignard, André Turcat in Michel Rétif 1969|250x250_pik]]
[[Slika:Pilot_Neil_Armstrong_and_X-15_-1_-_GPN-2000-000121.jpg|sličica|250x250px|[[Neil Armstrong]] [[North American X-15|X-15]], 1960]]
[[Slika:Ernest_K._Gann.jpg|sličica|382x382px|Ernest Gann kapitan American Airlines, pilot vojaških sil ZDA in pisatelj, 1942]]
[[File:First Lady Eleanor Roosevelt, center, is shown in a digital image of a photo taken with U.S. Army Air Corps Tuskegee Airman pilot C. Alfred Anderson in March 1941 140223-F-ZZ999-001.jpg|thumb|Prva dama ZDA [[Eleanor Roosevelt]] je zahtevala, da so črni piloti enakopraven del ameriških zračnih sil, 1941|251x251_pik]]
[[Slika:Bud_Anderson_with_his_P-51.jpg|sličica|248x248_pik|Trojni [[Letalski as|as]] in [[Preizkusni pilot|testni pilot]] tovarne [[McDonnell Douglas]] Bud Anderson pred svojim [[North American P-51 Mustang|NAA P-51 Mustangom]], 1945]]
[[File:060217-F-1234P-017 Doolittle Raid Crew 1.jpg|thumb|Spredaj levo James Harold Doolittle z piloti pred [[North American B-25 Mitchell|B-25]] na letalonosilki, 1942|alt=File:060217-F-1234P-017 Doolittle Raid Crew 1.jpg|249x249_pik]]
[[Slika:Mihai.jpg|alt=File:Mihai.jpg|sličica|Mihael I, rumunjski kralj, po izgnanstvu v Švico je deloval kot testni pilot za predhodnika tovarne [[Learjet]], 1948|333x333_pik]]
[[File:Investiture at Buckingham Palace 1943, with Rankin, Fraser-Harris, and Twiss (cropped).jpg|thumb|Peter Twiss prvi pilot, ki je presegel 1000 mph (1.609 km/h), 1956|alt=File:Investiture at Buckingham Palace 1943, with Rankin, Fraser-Harris, and Twiss (cropped).jpg|392x392_pik]]
[[File:Naval Pilot Who Landed Jet Plane on Carrier. On 3 December 1945, Lieut Cdr Eric Melrose Brown, MBE, DSC, RNVR, Chief Naval Test Pilot, Landed a De Havilland Sea Vampire Jet Aircraft on the Flight Deck of the British Aircraft Carrier HMS Ocean..jpg|thumb|Eric Brown je letel 487 tipov letal|260x260_pik]]
[[File:Sabiha gokcen3.jpg|thumb|[[Sabiha Gökçen]] prva turška pilotka]]
[[Slika:02.03.69 1er vol de Concorde avec Jacqueline Auriol (1969) - 53Fi1883.jpg|sličica|248x248_pik|André Turcat 2.3.69 in prvi let Concorda]] 
[[Slika:Mayor_Garcetti_with_the_renowned_Clay_Lacy_(15951634764).jpg|sličica|248x248_pik|Mayor Garcetti pilot z 50.000 urami]]
[[File:Bud Anderson and Chuck Yeager with Bob Hoover.jpg|thumb|Velike letalske legende: Bud Anderson (2 z leve), Chuck Yeager (3 z leve) in Bob Hoover (4 z leve)|250x250_pik]]
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|+Seznam znanih pilotov
!Oseba
!Tip pilota 
(licenca)
!Državljanstvo
!Poklic oz. poznan kot,
letel tipe letal, dosežki
!Rojen
|-
|[[Ralph Lauren]]
|privatni
|{{USA}}
|ustanovitel modne znamke Ralph Lauren Corporation,
pilot [[Boeing-Stearman Model 75|Stearman]], [[Vought F4U Corsair|Corsair]]; 
lastnik [[Gulfstream G650]]
|1939
|-
|[[Elon Musk]]
|privatni
|{{USA}}&lt;br&gt;{{CAN}}&lt;br&gt;{{RSA}}
|poslovnež,
programer,
inženir,
politik,
pilot: [[Aero L-39 Albatros|L-39 Albatros]], [[Piper PA-46]], [[Cessna Citation M2|Cessna Citation CJ2]]
|1971
|-
|[[Paul Walker]]
|privatni
|{{USA}}
|igralec, zvezda filma ''Fast &amp; Furious,''
umrl v prometni nesreči 2013
|1973-
2013
|-
|[[John Travolta]]
|prometni/linijski
|{{USA}}
|igralec, pevec, producent; 
pilot in lastnik: [[Boeing 707|B707]], [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 747|B747]], [[Bombardier Challenger 600|Challenger 601]], [[Eclipse 500]], [[Douglas DC-3]], [[Beechcraft King Air|King Air]], [[Cessna Citation]]

Doma na Floridi ima svoje letališče, preko 8000h letenja, eden najbolj kvalificiranih pilotskih igralcev na svetu, uradni ambasador letalske družbe Qantas
|1954
|-
|[[Harrison Ford]]
|privatni
|{{USA}}
|igralec, producent, režiser,
pilot: [[De Havilland Canada DHC-2 Beaver|DHC-2 Beaver]], [[Beechcraft Bonanza]], [[Douglas DC-3]], Waco Taperwing, [[Cessna 208 Caravan|Cessna 208]], [[Aviat Husky]]

5000h letenja, 
|1942
|-
|[[Tom Cruise]]
|poklicni
|{{USA}}
|igralec 2000 ur letenja
IFR pilot: [[North American P-51 Mustang|P-51]]
|1962
|-
|[[Brad Pitt]]
|privatni
|{{USA}}
|igralec
IFR pilot: [[Cirrus SR22]]
|1963
|-
|[[Angelina Jolie]]
|privatni
|{{USA}}
|igralka
pilot: [[Cirrus SR22]]
|1975
|-
|[[Lorenzo Lamas]]
|poklicni
|{{USA}}
|igralec Falcon Crest, Renegade
menjal kariero iz Hollywooda v pilota
|1958
|-
|[[James Edward Franco]]
|privatni
|{{USA}}
|igralec in režiser ter vplivnež
|1978
|-
|[[Carroll Shelby]]
|vojaški
|{{USA}}
|Ustanovitelj Shelby American, ustvarjalec Cob­re in Ford GT40, Ameriški “muscle genius”
[[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]] pilot: [[Boeing B-17 Flying Fortress|B-17]]
|1923-2012
|-
|[[Robert Michael White]]
|vojaški
|{{USA}}
|prvi letel z 4x, 5x in 6x hitrostjo zvoka 1961,&lt;br&gt;testni pilot,&lt;br&gt;astronavt,&lt;br&gt;elektro inženir
|1924-2010
|-
|[[Bob Hoover]]
|vojaški
|{{USA}}
|testni pilot družbe North American Rockwell Aerospace, akrobatska legenda;
pilot: [[North American T-6 Texan|T-6]], [[Bell P-39 Airacobra|P-38]], [[North American P-51 Mustang|P-51]], [[North American F-86 Sabre|F-86]], [[North American F-100 Super Sabre|F-100]], [[McDonnell Douglas F-4 Phantom II|F-4]], [[Aero Commander 500]], [[Rockwell Commander 112|Rockwell Commander 114]], 12.000 h letenja
|1922-2016
|-
|[[Ernest Kellogg Gann]]
|prometni/linijski
in vojaški
|{{USA}}
|kapitan [[American Airlines]],&lt;br&gt;Avtor: ''Fate Is the Hunter 1961'', ''The High and the Mighty 1953 idr''
|1910-1991
|-
|[[Richard Bach]]
|vojaški
|{{USA}}
|pisatelj in demo pilot oldtimerjev
Avtor: ''Jonathan Livingston Seagull 1970, A Gift of Wings 1974 idr''
pilot [[USAF]]: [[Republic F-84F Thunderstreak|F-84F]]
|1936
|-
|[[Clay Lacy]]
|vojaški in
prometni/linijski
|{{USA}}
|testni pilot,&lt;br&gt;50.000 ur letenja,&lt;br&gt;300 tipov letal,
32 type ratingov,
29 svetovnih rekordov,
pilot [[United Airlines]]; [[Douglas DC-3|DC-3]], [[Douglas DC-4|DC-4]], [[Douglas DC-6|DC-6]], DC-7, [[Douglas DC-8|DC-8]], [[McDonnell Douglas DC-10|DC-10]], [[Boeing 377 Stratocruiser|B-377]], [[Boeing 727|B727]], [[Boeing 747|B747]], [[North American F-86 Sabre|F‑86 Sabre]], [[North American P-51 Mustang|P-51 Mustang]], [[Douglas A-26 Invader|Douglas A‑26]], [[Learjet]], [[Gulfstream Aerospace|Gulfstream]], [[Dassault Aviation|Dassault]]
|1932
|-
|[[Hal Fishman]]
|privatni
|{{USA}}
|novinar,&lt;br&gt;letalski rekorder
13 uradnih svetovnih rekordov za hitrost in višino
1969 prejel FAI medaljo ''Louis Blériot''
pilot [[Piper PA-60 Aerostar|Piper PA-60 Aerostar 601A]]
|1931-2007
|-
|[[Paul Moyer]]
|privatni
|{{USA}}
|novinar, voditelj novic KNBC in KABC,
nastopil v dokumentarcu One Six Right: The Romance of Flying 2005,
pilot: [[Beechcraft Bonanza]]
|1941
|-
|[[John F. Kennedy Jr.]]
|privatni
|{{USA}}
|sin [[John F. Kennedy|35.predsednika ZDA]],&lt;br&gt;[[Družina Kennedy|rodbina Kennedy]]
umrl v letalu [[Piper PA-32|Piper PA-32R Saratoga II]]
|1960-1999
|-
|[[Joseph P. Kennedy mlajši]]
|vojaški
|{{USA}}
|brat 35.predsednika ZDA,&lt;br&gt;[[Družina Kennedy|rodbina Kennedy]]
umrl med letaslko operacijo Aphrodite v letalu [[Consolidated B-24 Liberator|B-24 Liberator]]
|1915-1944
|-
|[[Joseph C. McConnell]]
|vojaški
|{{USA}}
|trojni [[letalski as]] na [[Reaktivni motor|jet]]-u, 16 zmag, najboljši USAF pilot [[Korejska vojna|Korejske vojne]], pilot: [[Consolidated B-24 Liberator|B-24]], [[North American F-86 Sabre|F-86 Sabre]], umrl v nesreči F-86H Sabre 1954 kot testni pilot, po njemu posneta drama ''The McConnell Story'' ''1955''
|1922-
1954
|-
|[[Henry John Deutschendorf Jr.|John Denver]]
|privatni
|{{USA}}
|pevec,
pilot: Rutan Long-EZ, C150, C172,
umrl 12.10.1997 v letalu Rutan Long-EZ
|1943-1997
|-
|[[Howard Hughes]]
|privatni
|{{USA}}
|svetovni hitrostni rekord 567 km/h  13.9.1935 z Hughes H-1 Racer,&lt;br&gt;inženir,&lt;br&gt;poslovnež,&lt;br&gt;producent
|1905-1976
|-
|[[Thomas H. Friedkin]]
|prometni/linijski
|{{USA}}
|Sin pilota, rodbina Friedkin,
oče lastnik Pacific Southwest Airlines, 
CEO Friedkin Group,
poslovnež,
|1935-2017
|-
|[[Gene Roddenberry]]
|vojaški in
poklicni
|{{USA}}
|najvplivnejši producent 20.stoletja, kulturna ikona, 
pilot: [[Boeing B-17 Flying Fortress|B-17]], [[Consolidated B-24 Liberator|B-24]], [[Boeing 377 Stratocruiser|B377]], pilot pri družbi Pan Am, 1947 strmoglavil v Siriji,  avtor ''Star Trek'' ''1966''
|1921-1991
|-
|[[Phil McGraw]]
|privatni
|{{USA}}
|Psiholog, pisatelj, TV voditelj Dr. Phil, podjetnik
Avtor ''Life Code 2013''
|1950
|-
|[[Kermit Weeks]]
|poklicni
|{{USA}}
|zbiralec letal- največja zasebna zbirka warbirdov, preko 10000 ur letenja, letalski zgodovinar
pilot: [[North American P-51 Mustang|P-51]], [[Supermarine Spitfire|Spitfire]]
|1953
|-
|[[Robert Zemeckis]]
|privatni
|{{USA}}
|filmski režiser, scenarist in producent
skupaj preko 1600 ur letenja
avtor: ''Forrest Gump'' 1994, 

pilot: [[Cirrus SR22|Cirrus SR-22]]
|1952
|-
|[[Eddie Rickenbacker]]
|vojaški in
prometni/linijski
|{{USA}}
|letalski as, 26 zmag, najuspešnejši ameriški as WW1,&lt;br&gt;avtomobilski dirkač,&lt;br&gt;direktor Eastern Air Lines
|1890-1973
|-
|[[Alan Bartlett Shepard mlajši]]
|vojaški
|{{USA}}
|astronavt,&lt;br&gt;testni pilot,&lt;br&gt;admiral
|1923-1990
|-
|[[Joe Engle]]
|vojaški
|{{USA}}
|astronavt,&lt;br&gt;testni pilot,&lt;br&gt;najhitrejši ročno voden let v atmosferi 28000 km/h 18.11.1981
|1931-
2024
|-
|[[William J. Knight]]
|vojaški
|{{USA}}
|aeronavtični inženir,&lt;br&gt;politik,&lt;br&gt;testni pilot,&lt;br&gt;astronavt,&lt;br&gt;najhitrejše raketno letalo [[North American X-15|X-15]] 7274 km/h 3.11.1967
|1929-2004
|-
|[[Arthur Morton Godfrey]]
|vojaški in
prometni/linijski
|{{USA}}
|televizijska osebnost
Pilot: TWA, Eastern Air Lines, [[Douglas DC-3|DC-3]], [[Douglas DC-4|DC-4]], [[Douglas DC-6|DC-6]], [[Lockheed Constellation]], [[Beechcraft Bonanza|Bonanza]], [[Beechcraft Baron|Baron]], [[Cessna 310|C310]], [[Aero Commander 500]], 
17.000 ur letenja,
član Aviation Hall of Fame
|1903-1983
|-
|[[John McCain]]
|vojaški
|{{USA}}
|senator, 5000 ur letenja
palubni pilot: [[Douglas A-4 Skyhawk|A-4 Skyhawk]]
|1936-2018
|-
|[[Edwin Aldrin]]
|vojaški
|{{USA}}
|astronavt, drugi človek na [[Luna|Luni]] 
|1930
|-
|[[James Stewart]]
|vojaški in
poklicni
|{{USA}}
|igralec
|1908-1997
|-
|[[Susan Oliver]]
|privatni
|{{USA}}
|igralka
|1932-1990
|-
|[[Claire Lee Chennault]]
|vojaški
|{{USA}}
|vodja &lt;nowiki&gt;''Flying Tigers''&lt;/nowiki&gt;
pilot: [[Curtiss P-40 Warhawk|P-40]]
|1893-1958
|-
|[[Sydney Pollack]]
|prometni/linijski
|{{USA}}
|producent
|1934-2008
|-
|[[Michael Bloomberg]]
|privatni
|{{USA}}
|poslovnež
pilot: Dassault Falcon 900, Beechcraft B300, Pilatus PC‑24, Cessna 182 Skylane
|1942
|-
|[[Jake Pavelka]]
|prometni/linijski
|{{USA}}
|igralec,
inštruktor letenja FI pri 23 letih,
pilot [[Canadair Regional Jet|CRJ]] Atlantic Southeast Airlines
|1978
|-
|[[Clint Eastwood]]
|privatni
|{{USA}}
|igralec
pilot: Aerospatiale AStar
|1930
|-
|[[Morgan Freeman]]
|privatni
|{{USA}}
|igralec,
pilot: [[Piper PA-34 Seneca|Piper Seneca II]], [[Cessna 414]]
[[Cessna Citation|Cessna Citation 501]], [[SyberJet SJ30]]
|1937
|-
|[[Patty Wagstaff]]
|privatni
|{{USA}}
|guščavski pilot,
inštruktor letenja, 

akrobatski pilot, 

pisateljica 
|1951
|-
|[[Neil Armstrong]]
|vojaški
|{{USA}}
|testni pilot NASA X-15 (rešil skoraj brezizhodne situacije eksplozijo motorja pri X-15),
IQ nad 150,

prvi človek na Luni
|1930-2012
|-
|[[Chuck Yeager]]
|vojaški
|{{USA}}
|prvi let nad [[Machovo število|Mach 1]] [[Bell X-1|X-1]] 1947,&lt;br&gt;testni pilot,&lt;br&gt;general,&lt;br&gt;letalski as,
ni imel formalne visokošolske izobrazbe, a je imel izjemno naravno inteligenco
|1923-2020
|-
|[[Curtis Emerson LeMay]]
|vojaški
|{{USA}}
|inženir,&lt;br&gt;general letalstva,&lt;br&gt;izumitelj [[Formacijsko letenje|formacije]] bojna škatla,&lt;br&gt;poveljnik 305. bomb.skup. 1941-43,&lt;br&gt;poveljnik 3. zračne divizije 1944,&lt;br&gt;vrhovni povelnik [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]] 1961-65
|1906-
1990
|-
|[[Paul Tibbets]]
|vojaški
|{{USA}}
|[[Brigadni general (ZDA)|brigadni general]] [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]],&lt;br&gt;kapitan [[Boeing B-29 Superfortress|B-29]] Enola Gay, ki je odvrgel jedersko bombo ([[Deček (bomba)|Little Boy)]] na [[Hirošima|Hirošimo]] 6.8.1945
|1915-
2007
|-
|[[Robin Olds]]
|vojaški
|{{USA}}
|[[Brigadni general (ZDA)|brigadirni general]], sin generala Robert Olds, 
diplomant akademije [[Vojaška akademija Združenih držav Amerike|West Point]]
pilot: [[Lockheed P-38 Lightning|P-38]], [[North American P-51 Mustang|P-51]], [[McDonnell Douglas F-4 Phantom II|F-4 Phantom II]]
trikratni as 16 sestreljenih letal (WWII + Vietnam), mojster taktike “Operation Bolo”   

7 sestreljenih MiG-21 v enem dnevu 

zagovornik reform v ameriškem šolskem letalstvu, kar je vodilo do razvoja Top Gun in Red Flag programov

veliki kritik političnega mikromenagmenta v letalstvu
|1922-
2007
|-
|[[Bud Anderson]]
|vojaški
|{{USA}}
|3x letalski as,&lt;br&gt;testni pilot
|1922-2024
|-
|[[Wolfgang Langewiesche]]
|vojaški
|{{USA}}
|novinar in pisatelj
knjiga: Stick and Rudder: An Explanation of the Art of Flying
|1907-2002
|-
|[[Sully Sullenberger]]
|vojaški in prometni/linijski
|{{USA}}
|pristal [[Airbus A320|A320]] US Airways 1549 leta 2009 na reki, 
preko 20.000 ur letenja
|1951
|-
|[[Tammie Jo Shults]]
|vojaški in prometni/linijski
|{{USA}}
|pristala [[Boeing 737|B737]] Southwest 1380 leta 2018 po eksploziji CFM56;
pilot: T-34, T-2, [[LTV A-7 Corsair II|Corsair II]], [[Northrop Grumman EA-6B Prowler|Grumman Prowler]], [[McDonnell Douglas F/A-18 Hornet|F-18]], [[Boeing 737|B737]], Southwest Airlines, US Navy
|1961
|-
|[[Alfred Clair Haynes]]
|vojaški in prometni/linijski
|{{USA}}
|uspešno vodenje posadke med nerešljivo odpovedjo 3 hidravlik in kontrol letenja na letu [[McDonnell Douglas DC-10|DC-10]] United Airlines 232 leta 1989,
eden najpomembnejših primerov uporabe CRM v zgodovini,
US Marine Corps, inštruktor letenja, 30.000 ur letenja
pilot: [[North American T-6 Texan|T-6 Texan]], Douglas A-1 Skyraider, [[North American T-28 Trojan|T-28 Trojan]], [[Douglas DC-6|DC-6]], [[Boeing 727|B727]], [[McDonnell Douglas DC-10|DC-10]], [[United Airlines]]
|1931-
2019
|-
|[[Charles Lindbergh]]
|vojaški
|{{USA}}
|prvi let čez atlantik 1927,
letalski inženir,
svetovalec  USAF, NASA
|1902-1974
|-
|[[Amelia Earhart]]
|poklicna
|{{USA}}
|veliko rekordov, preletela Atlantik solo
pilot: [[Lockheed Vega]]
|1897-1937
|-
|[[Jacqueline Cochran]]
|poklicna
|{{USA}}
|letalski [[Brigadni general (ZDA)|brigadni general]] [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]], 
testni pilot,
prva nadzvočna ženska 18.5.1953 [[North American F-86 Sabre|F-86 Sabre]],

najhitrejši let ženske 1964 Mach 2.04 v [[Lockheed F-104 Starfighter]],
ustanovitelica in direktorica WASP (ženske pilotke v WW2) ,
vojaški pilot [[North American T-6 Texan|T-6]], [[North American P-51 Mustang|P-51]]
|1906-
1980
|-
|[[George Walker Bush|George W. Bush]]
|vojaški
|{{USA}}
|43.predsednik ZDA,
rodbina Bush

pilot: [[Lockheed T-33 Shooting Star|T-33 Shooting Star]], [[Northrop T-38 Talon|T-38 Talon]], [[Convair F-102 Delta Dagger|Convair F-102]], skupno odletel 1000 ur letenja v karieri  
|1946
|-
|[[George H. W. Bush|George H.W. Bush]]
|vojaški
|{{USA}}
|41.predsednik ZDA,
rodbina Bush

pri 19 letih najmljaši USAF mornariški pilot v zgodovini, 58 bojnih misij v pacifiku,

pilot: [[Grumman TBF Avenger]], skupno odletel 1300 ur letenja v karieri
|1924-
2018
|-
|[[Dwight David Eisenhower]]
|privatni
|{{USA}}
|34.predsednik ZDA,
PPL(A) licenca za osebno zabavo 1939,
[[General armade (ZDA)|general armade]] 1944,
vrhovni zavezniški poveljnik v WW2,
prvi predsednik ZDA s pilotsko licenco,
ustanovil [[Zvezna uprava za letalstvo|FAA]] 1958 in [[NASA]] 1958,
pilot: [[Boeing-Stearman Model 75|Stearman]], [[Aero Commander 500|Aero Commander]]

skupni nalet 320 ur
|1890-
1969
|-
|[[Albert Scott Crossfield]]
|vojaški
|{{USA}}
|prvi let z 2x hitrostjo zvoka 1953,&lt;br&gt;testni pilot,&lt;br&gt;NASA pilot,
|1921-2006
|-
|[[Milburn Grant  Apt]]
|vojaški
|{{USA}}
|prvi let z 3x hitrostjo zvoka 1956,&lt;br&gt;testni pilot,
|1924-
1956
|-
|[[Peter Weber]]
|prometni/linijski
|{{USA}}
|influencer,&lt;br&gt;TV voditelj
pilot: [[Embraer E-Jet|Embraer E-jet]], [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 787|B787]], [[Delta Air Lines]], [[United Airlines]]
|1991
|-
|[[Matt Guthmiller]]
|prometni/linijski
|{{USA}}
|podjetnik, youtuber, govorec
leta 2014 pri 19 letih sam obletel svet z [[Beechcraft Bonanza|A36 Bonanza]], 
lastnik svojega [[Aero L-39 Albatros|L‑39 Albatros]],

pilot [[Cessna Citation M2|Citation M2]] letel preko 50 tipov,

član South Dakota Aviation Hall of Fame
|1994
|-
|[[Swayne Martin]]
|prometni/linijski
|{{USA}}
|influencer
pilot: [[Boeing 757|757]], [[Boeing 767|767]], [[United Airlines]]
|1997
|-
|[[Stevie Triesenberg]]
|privatni
|{{USA}}
|influencerka,&lt;br&gt;IT inženirka
pilot [[Beechcraft Bonanza|Bonanza C35]] 1952, [[Cessna 140|Cessna 140A]] 1949
|1998
|-
|[[Jared Isaacman]]
|vojaški
|{{USA}}
|komercialni astronavt,&lt;br&gt;poslovnež
|1983
|-
|[[Sunita Williams]]
|vojaški
|{{USA}}
|ena najbolj izkušnjih astronavtk, 2× ISS, 322 dni v vesolju, poveljnica ISS, rekordni EVA
pilot US Navy: Beech T-34 Mentor, [[McDonnell Douglas T-45 Goshawk|T-45]]
Slovenska potomka prababica iz Leše pri Tržiču 
|1965
|-
|[[Ronald Sega]]
|vojaški
|{{USA}}
|[[astronavt]], [[fizik]], [[Brigadni general (ZDA)|brigadni general]] letalstva,
STS-60 (Space Shuttle), Deputy Director NRO
pilot [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]]
Slovenski potomec iz Loškega Potoka
|1952
|-
|[[Randolph Bresnik]]
|vojaški
|{{USA}}
|[[astronavt]], [[Preizkusni pilot|testni pilot]], STS-129, Expedition 52/53, top gun kadet, polkovnik [[Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike|USMC]], 
[[Slovenci|Slovenski]] potomec iz Ljubnega
pilot: [[McDonnell Douglas T-45 Goshawk|T-45]], [[McDonnell Douglas F/A-18 Hornet|F-18]]
|1967
|-
|[[Garrett Ray]]
|prometni/linijski
|{{USA}}
|nečak, vnuk in sin pilota
influencer, poslovnež, investitor 

lastnik [[Beechcraft Bonanza|Bonanza A36]], 

pilot [[American Airlines|american airlines]], [[Embraer Regional Jet|Embraer RJ]], [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 787|B787]]
|1993
|-
|[[Bill Gates]]
|privatni
|{{USA}}
|Soustanovitelj [[Microsoft|Microsofta]]&lt;nowiki/&gt;l, lastnik: [[Bombardier Challenger 300|Challenger 350]], [[Gulfstream G650|Gulfstream 650ER]], [[Cessna 208 Caravan|Cessna 208]]
|1955
|-
|[[Larry Page]]
|privatni IFR
|{{USA}}
|Soustanovitelj [[Google|Googla]]
|1973
|-
|[[Robert Piché]]
|prometni/linijski
|{{CAN}}
|Pristal [[Airbus A330|A330]] Air Transat 236 leta 2001 brez motorjev zaradi puščanja goriva, rekord potniškega letala v letu 120 km brez motorjev
pilot: [[Lockheed L-1011 TriStar|L-1011 TriStar]], [[Airbus A310|A310]], [[Airbus A330|A330]], Air Transat
Po njemu posnet film: ''Piché: Entre ciel et terre''
|1952
|-
|[[Richard Branson]]
|privatni
|{{ENG}}
|Ustanovitelj Virgin Group iz nič, močan promotor letalstva in vesolja, podjetniška ikona
|1950
|-
|[[Princ Filip, vojvoda Edinburški]]
|vojaški
prometni/linijski
|{{ENG}}
|mož britanske kraljice [[Elizabeta II. Britanska|Elizabete II]].,
pilot pri [[Kraljevo vojno letalstvo|RAF]] in [[British Airways]]
|1921-2021
|-
|[[William, valižanski princ]]
|vojaški
|{{ENG}}
|Britanski prestolonaslednik sin [[Karel III. Britanski|Karela III.]] in vnuk [[Elizabeta II. Britanska|Elizabete II.]],
pilot pri [[Kraljevo vojno letalstvo|RAF]]
|1982
|-
|[[Stirling Moss]]
|privatni
|{{ENG}}
|16 zmag v F1, večkratni zmagovalec Mille Miglia, Le Mansa
|1929-
2020
|-
|[[John Surtees]]
|vojaški
|{{ENG}}
|Edini človek, ki je bil svetovni prvak na motorjih (500 cc) in v F1,
izjemna vsestranskost, tehnična inteligenca
RAF pilot WWII
|1934-2017
|-
|[[James May]]
|privatni
|{{ENG}}
|voditelj oddaje Top gear, Grand Tour,
velik ambasador tehnične kulture,
pilot: [[Luscombe 8]], [[American Champion Citabria|Citabria]], [[Cessna 182|C182]]

knjige: James May’s Car Fever 2006,
May on Motors 2014, How to Land an A330 Airbus 2009
|1963
|-
|[[Bruce Dickinson]]
|prometni/linijski
|{{ENG}}
|pevec
pilot [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 757|B757]], [[Boeing 747|B747]],
skupni nalet 7500 ur
|1958
|-
|[[Paul Bonhomme]]
|prometni/linijski
|{{ENG}}
|inštruktor letenja, akrobatski pilot,&lt;br&gt;kapitan [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 787|B787]] [[British Airways]],&lt;br&gt;3x prvak [[Red Bull Air Race]] 2009,10,15;&lt;br&gt;letel 10+ [[Druga svetovna vojna|WW2]] letal na 1000 mitingih 
|1964
|-
|[[Neil Williams]]
|vojaški
|{{CAN}}
{{ENG}}
|[[Kraljevo vojno letalstvo|RAF]] pilot,
akrobatski prvak,&lt;br&gt;testni pilot diplomiral na ETPS
|1934-
1977
|-
|[[Barbara Harmer (pilot)|Barbara Harmer]]
|prometni/linijski
|{{ENG}}
|prva ženska, ki je letela linijsko [[Concorde|Concorda]] v [[British Airways]],
inštruktorica letenja,
kontrolorka letenja
|1953-
2011
|-
|[[Lynn Barton]]
|prometni/linijski
|{{ENG}}
|prva žena pilotka v British Airways 1987,
pilot [[Boeing 747|B747]], [[Boeing 767|B767]], [[Boeing 757|B757]]
|1956
|-
|[[Prince Andrew, Duke of York]]
|vojaški
|{{ENG}}
|Drugi sin [[Elizabeta II. Britanska|kraljice Elizabete II.]] in [[Princ Filip, vojvoda Edinburški|princa Filipa]],
pilot [[Kraljeva vojna mornarica|angleške kraljeve mornarice]]
|1960
|-
|[[Peter Townsend (RAF)]]
|vojaški
|{{ENG}}
|Dvorni častnik, pisatelj, letalski as, bil v romanci s Princess Margaret, Countess of Snowdon (1930-02)
Poveljnik 85. Squadron [[Bitka za Britanijo|Bitka za]] [[Bitka za Britanijo|Anglijo]]
pilot: [[Hawker Hurricane|Hurricane]], [[Supermarine Spitfire|Spitfire]]

Avtor: ''Duel Of Eagles 1973''
|1914-
1995
|-
|[[Peter Twiss]]
|vojaški
|{{ENG}}
|svetovni hitrostni rekord 1822 km/h 10.3.1956 z Fairey Delta 2
|1921-
2011
|-
|[[Eric Brown]]
|vojaški
|{{ENG}}
|testni pilot,&lt;br&gt;letel 487 tipov letal,&lt;br&gt;2,407 vzletov in 2,271 pristankov na letalonosilkah,
[[poliglot]], 
|1920-
1916
|-
|[[James Cameron]]
|privatni
|{{CAN}}
|filimski vizionar, [[režiser]], producet
avtor: ''Titanic'' ''1997'', ''Avatar'' ''2009''
|1954
|-
|[[Jože Zablatnik]]
|privatni
|{{SLO}}&lt;br&gt;{{AUT}}&lt;br&gt;{{DEU}}
|poslovnež, investitor, inženir&lt;br&gt;
prvi licenciran slovenski pilot 1910,&lt;br&gt;
10.8.1911 prvi nočno let na svetu,&lt;br&gt;
ustanovitelj tovarne: Sablatnig-Flugzeugbau GmbH,&lt;br&gt;
ustanovitelj letalske družbe: Lloyd Luftverkehr Sablatnig&lt;br&gt;(predhonica [[Lufthansa|Lufthanse]])
|1886-
1946
|-
|[[Ivan Vidmar]]
|prometni/linijski
in vojaški
|{{SLO}}&lt;br&gt;{{AUT}}&lt;br&gt;{{ITA}}
|drugi licenciran slovenski pilot 1911,&lt;br&gt;
inštruktor letenja,&lt;br&gt;
pionir letalske pošte,&lt;br&gt;
direktor hidroplanskega oporišča družbe S.I.S.A. v Trstu,&lt;br&gt;
pilot pri [[Alitalia]]
|1892-
1971
|-
|[[Walter Wolf]]
|prometni/linijski
|{{SLO}}&lt;br&gt;{{CAN}}
|poslovnež,
&lt;br&gt;podjetnik v energetiki,&lt;br&gt;
avtomobilski entuziast,&lt;br&gt;
lastnik Walter Wolf Racing,&lt;br&gt;
promotor luksuznih izdelkov,&lt;br&gt;
vplivnež v avtomobislki industriji
|1939
|-
|[[Ivo Boscarol|Ivo Boskarol]]
|ultralahki
|{{SLO}}
|poslovnež,
&lt;br&gt;fotograf,&lt;br&gt;
prejemnik priznanja FAI za razvoj letalstva,&lt;br&gt;
ustanovitel tovarne letal [[Pipistrel]]
|1956
|-
|[[Matjaž Gantar]]
|prometni/linijski
|{{SLO}}
|poslovnež,
predsednik [[KD Group]],&lt;br&gt;
glasbenik [[Pankrti|Pankrtov]] [[kitarist]],&lt;br&gt;
[[Mecen]],&lt;br&gt;
predavatelj

pilot [[Adria Airways|AA]]
|1963-2018
|-
|[[Edvard Rusjan]]
|
|{{SLO}}
|prvi slovenski motorni letalec 1909 EDA I,&lt;br&gt;inženir,&lt;br&gt;po njemu poimenovano [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|letališče Maribor]]
|1886-
1911
|-
|[[Jurij Kraigher - Žore|Jurij Kraigher]]
|vojaški in prometni/linijski
|{{SLO}}&lt;br&gt;{{USA}}
|testni pilot,&lt;br&gt;direktor Pan Am-a,&lt;br&gt;polkovnik letalstva [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]]
pilot: Lockheed Electra''',''' Ford Trimotor 
|1891-1984
|-
|[[Josip Križaj (pilot)|Josip Križaj]]
|vojaški
|{{SLO}}
|inštruktor letenja,&lt;br&gt;po njemu poimenovan [[Letališče Ajdovščina|aeroklub Ajdovščina]],
[[Španski borci|Španjski borec]],
poveljnik 3 eskadrilje 11. lovske divizije NOVJ 1944,
pilot: [[Iljušin Il-2 Šturmovik|Il-2]], [[Jakovljev Jak-3|Jak-3]]
|1911-1948
|-
|[[Žarko Majcen]]
|privatni
|{{SLO}}
|inštruktor letenja,&lt;br&gt;po njemu poimenovan [[Letalski center Maribor|aeroklub Maribor]] 1947-67
|1921-1947
|-
|[[France Pirc]]
|vojaški
|{{SLO}}
|pilot [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Bf 109E]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/clovek-ki-je-opozoril-tita.html|title=Človek, ki je opozoril Tita|date=25.6.2025|accessdate=25.6.2025|website=24ur}}&lt;/ref&gt;,
komandant 2. lovskega polka jugoslovanskega kraljevega letalstva,&lt;br&gt;general letalstva JNA,&lt;br&gt;prvi komandant poveljnik letalstva [[Jugoslovanska ljudska armada|JNA]] 1944-46,&lt;br&gt;[[Argentina|Argetinski]] veleposlanik 1946-49
|1899-1964
|-
|[[Zdenko Ulepič]]
|vojaški
|{{SLO}}
|generalpolkovnik letalstva,&lt;br&gt;poveljnik letalstva 1946-65 z najdalšim stažom v [[Jugoslovanska ljudska armada|JNA]] -postavil nadzvočno jugoslovansko letalstvo,&lt;br&gt;''Avtor knjige: Ratno vazduhoplovstvo u 2. svetskom ratu''
|1906-
1988
|-
|[[Branko Ivanuš]]
|poklicni pilot
|{{SLO}}
|javna osebnost, [[politik]],&lt;br&gt;predsednik aerokluba [[Letalski center Maribor|Naša krila]],&lt;br&gt;zet ministra [[Franc Leskošek|Franca Leskoška]],
letalska [[Siva eminenca|siva imenenca]], [[Boter (razločitev)|boter]] Mariborskemu aeroklubu, 
zagovornik masovne širitve tehnične in letalske kulture v Sloveniji,
zaslužen za ustanovitev Konstrukcijskega biroja v Ljubljani in tovarne LETOV,
FAI mu je podelila diplomo P. Tissandierja za prispevek k razvoju letalstva, 
pilot: [[Slovensko vladno letalo|slovenskega vladnega letala]] [[Beechcraft Bonanza]]
|1919-1955
|-
|[[Josip Moravec]]
|privatni
|{{SLO}}
|l.1929 kupi svoje privatno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK.9]], poznan Mariborski motorni pilot,&lt;br&gt;poslovnež, funkcionar, 
[[Boj za severno mejo|Majstrov borec za severno mejo]],&lt;br&gt;trgovec in prodajalec [[BMW]]-jev
|1892-1961
|-
|[[Boris Cijan]]
|vojaški
|{{SLO}}
|letalski konstruktor: [[Utva Trojka]], [[Utva Aero 3]], Ikarus Kurir, hidroplan Kurir 
lovski testni pilot: [[Hawker Hurricane]], [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Me 109]];
inštruktor letenja,&lt;br&gt;''avtor knjig: Vazduhoplovno jedriličarstvo 1940, Vazduhoplovno jedriličarstvo 1949'' 
|1909-1993
|-
|[[Miha Šorn]]
|prometni/linijski
|{{SLO}}
|[[Državni sekretar Republike Slovenije|državni sekretar]] za promet,&lt;br&gt;kapitan inštruktor [[Airbus A320|A320]] pri [[Adria Airways|AA]],
inštruktor letenja,
izpraševalec pilotov letal,
član [[Letališče Šoštanj|Šaleškega aerokluba]] in [[Letališče Polje|Aerokluba Ljubljana]]
|1949-2018
|-
|[[Frank Gorenc]]
|vojaški
|{{SLO}}&lt;br&gt;{{USA}}
|letalski general ZDA,&lt;br&gt;povelnik zračnih sil v Evropi,&lt;br&gt;[[Northrop T-38 Talon|T-38]] inštruktor,&lt;br&gt;[[McDonnell Douglas F-15 Eagle|F-15]] pilot
|1957
|-
|[[Kristina Gorišek Novaković]]
|vojaški
|{{SLO}}&lt;br&gt;{{ENG}}
|komercialno šolana v vojski - samoplačniško,&lt;br&gt;prva Jugoslovanska pilotka- 1932 prvi solo let,&lt;br&gt;[[medalja za hrabrost]]
|1906-1996
|-
|[[Mato Dukovac]]
|vojaški
|{{CRO}}&lt;br&gt;{{CAN}}
|inštruktor letenja,&lt;br&gt;letalski as druge svetovne vojne, 40 potrjenih zmag,&lt;br&gt;veteran [[Arabsko-izraelska vojna (1948–1949)|Arabsko-izraelske vojne 1948-49]],&lt;br&gt;sodelavec [[IBM]]
|1918-1990
|-
|[[Niki Lauda]]
|prometni/linijski
|{{AUT}}
|drikač formule 1,
poslovnež,

pilot [[Airbus A320|A320]], [[Airbus A330|A330]], Bombardier Challenger, Bombardier Global, Learjet 60, [[Cessna 421]]

ustanovitel 3 letalskih družb: Lauda Air, Niki (FlyNiki), LaudaMotion; 

letel je Airbuse svoje družbe,

skupni nalet 13.000 ur
|1949-2019
|-
|[[Dietrich Mateschitz]]
|prometni/linijski
|{{AUT}}
|poslovnež, 
lastnik [[Red Bull|redbulla]],

pilot Falcon 900 
|1944-2022
|-
|[[Walter Mittelholzer]]
|vojaški in
prometni/linijski
|{{CHE}}
|fotograf, poslovnež, soustanovitelj družbe Swissair 1931

pilot: Junkers F 13, Dornier Komet, Junkers G 24, Lockheed Model 9 Orion; umrl med gorsko odpravo v avstriji
|1894-
1937
|-
|[[Manfred von Richthofen]]
|vojaški
|{{DEU}}
|letalski as nadimek: &lt;nowiki&gt;''&lt;/nowiki&gt;Rdeči Baron&lt;nowiki&gt;''&lt;/nowiki&gt; 80 zmag
|1892-1918
|-
|[[Erich Hartmann]]
|vojaški
|{{DEU}}
|najuspešnejši letalski as vseh časov, 352 zmag
|1922-1993
|-
|[[Hans-Ulrich Rudel]]
|vojaški
|{{DEU}}
|polkovnik najuspešnejši juršni pilot vseh časov na [[Junkers Ju 87 Stuka|Ju-87 Stuka]] letalski as, pisatelj, politik in poslovnež,
uničil 519 tankov, 150 topov, 1000 vozil, 70 čolnov, bojno ladjo, 2 križarki in rušilec, 2530 bojnih poletov, bil sestreljen 32 krat
|1916-
1982
|-
|[[Erich Rudorffer]]
|vojaški in
prometni/linijski
|{{DEU}}
|letalski as in [[Lufthansa|Lufthansin]] kapitan, 224 zmag
|1917-2016
|-
|[[Erhard Milch]]
|vojaški
|{{DEU}}
|[[generalfeldmaršal]],
prvi direktor [[Lufthansa|Lufthanse]],&lt;br&gt;minister za letalstvo
|1892-1972
|-
|[[Adolf Galland]]
|vojaški
|{{DEU}}
|general letalstva, 104 zmage,
povelnik elitne Jagdverband 44 z reaktivci [[Messerschmitt Me 262 Schwalbe|Me-262]]
svetovalec Argentinskega vojnega letalstva po WW2
avtor: ''The First and The Last'' ''1954''
|1912-
1996
|-
|[[Hanna Reitsch]]
|vojaški in
poklicni
|{{DEU}}
|letela 40 tipov letal,
testna pilotka [[Luftwaffe (Wehrmacht)]],
vojaški pilot: [[Junkers Ju 87 Stuka|Ju-87 Štuka]], [[Dornier Do 17|Dornier 17]], [[Messerschmitt Me 163 Komet|Messerschmitt 163 Komet]], [[Messerschmitt Me 262 Schwalbe|Messerschmitt 262 Schwalbe]],

testni pilot prvega helikopterja: Focke-Wulf Fw 61,
29. aprila 1945 odletela iz Berlina z [[Fieseler Fi 156 Storch|Fieseler 156 Storch]] in Feldmaršalaom Robert von Greim,

1952: ustanovila letalsko šolo,
1954 postavila ženski višinski rekord v jadralnem letenju – 6.848 m,
|1912-
1979
|-
|[[Florian Bergér]]
|prometni/linijski
|{{DEU}}
|pilot [[Airbus A320|A320]] in [[Boeing 777|B777]] pri [[Lufthansa]], tekomovalec z letalom [[Zivko Edge 540|Edge 540]] dvakratni zmagovalec 2016 in 2017 Challenger Cup v Red Bull Air Race
|1989
|-
|[[Patrick Biedenkapp]]
|prometni/linijski
|{{DEU}}
|influencer
knjiga: Pilot Patrick – mein glamourös-unglamouröses Leben als Jetset-Pilot
|1988
|-
|[[Jacqueline Auriol]]
|vojaški
|{{FRA}}
|testna pilotka, pisateljica, &gt;4.000 h letenja
pilot: [[Dassault Mirage III|Mirage III]] 
|1917-2000
|-
|[[André Turcat]]
|vojaški
|{{FRA}}
|svetovni hitrostni rekord 2320 km/h 5.10.1959 z [[Nord 1500 Griffon]],&lt;br&gt;testni pilot [[Concorde|Concorda]],&lt;br&gt;testni pilot Sud Aviation,&lt;br&gt;EPNER inštruktor
|1921-
2016
|-
|[[Antoine de Saint-Exupéry]]
|vojaški
|{{FRA}}
|pilot: [[Lockheed P-38 Lightning|P-38 Lightning]]
''Avtor:'' ''[[Mali princ]] 1943,'' ''Nočni let 1931, Zemlja ljudi1939, Veter, pesek in zvezde 1939, Bojni pilot 1943,''  idr;
|1900-
1944
|-
|[[Pierre Clostermann|Pierre Henri Clostermann]]
|vojaški
|{{FRA}}
|pisatelj
Najuspešnejši francoski lovski as WWII v RAF ≥33 potrjenih zmag
pilot: [[Hawker Tempest|Tempest]], [[Supermarine Spitfire|Spitfire]]

''Avtor: Le grand cirque 1962 in Reach for the sky 1978''
|1921-
2006
|-
|[[René Fonck]]
|vojaški
|{{FRA}}
|70 zračnih zmag, prvi letalski as [[Antanta|Antante]] in drugi as WW1 pilot: Caudron G.3, [[Nieuport 17]], [[SPAD S.XIII|SPAD S.VII]], [[SPAD S.XIII]]
|1894- 1953
|-
|[[Raymonde de Laroche]]
|privatni
|{{FRA}}
|Prva ženska na svetu, ki je prejela pilotsko licenco 8.3.1910 št. 36, ki jo je izdal Aéro-Club de France
|1882-
1919
|-
|[[Marie Marvingt]]
|privatni in
vojaški
|{{FRA}}
|športnica, alpinistka, novinarka, medicinska sestra in predavateljica ter mati letalske medicine,
pva ženska, ki je letela s [[Hidroplan|hidroplanom]],

1914 je ustanovila Aéroplane Sanitaire - zračno medicinsko pomoč,

1915 prvi bojni let nad nemčijo,

pilot: Blériot XI, Caudron G.3, Nieuport 10, Farman MF.7, Voisin;

pri svojih 80 letih je še vedno letela
|1875-
1963
|-
|[[Yvonne Jourjon]]
|privatni
|{{FRA}}
|prva inštruktorica letenja v Franciji,
postavila več rekorodov v letenju
|1899-
1985
|-
|[[Béatrice Vialle]]
|prometni/linijski
|{{FRA}}
|prva francoska ženska, ki je letela [[Concorde|Concorda]] na rednih linijah [[Air France]],
pilot [[Airbus A320|A320]], [[Boeing 747|B747]]
|1961
|-
|[[Enrique Iglesias]]
|privatni
|{{ESP}}&lt;br&gt;{{USA}}
|pevec
|1975
|-
|[[Johnnie Yiannis]]
|prometni/linijski
|{{GRC}}
|influencer
pilot: [[Airbus A320|A320]]
|1991
|-
|[[Bud Spencer]]
|poklicni
|{{ITA}}
|igralec,
preko 2000 ur letenja,
ustanovitelj letalske družbe Mistral Air,
pričel leteti po filmu ''All the Way Boys''
|1929-2016
|-
|[[Mihael I, rumunjski kralj]]
|vojaški in prometni/linijski
|{{ROU}}&lt;br&gt;{{CHE}}
|testni pilot [[Learjet|Learjeta]],&lt;br&gt;kralj [[Kraljevina Romunija|Romunije]]
|1921-2017
|-
|[[Viljem Aleksander Nizozemski|Kralj Viljem Aleksander Nizozemski]]
|prometni/linijski
|{{NLD}}
|kopilot pri [[KLM]],
pilot-prostovoljec v Keniji za ''AMREF,''
pilot: [[Fokker 70]], [[Boeing 737|B737]]
|1967
|-
|[[Michelle Gooris]]
|prometni/linijski
|{{NLD}}
|influencerka
nick name: DutchPilotGirl

pilot: [[Boeing 737|B737]]

knjiga: Become An Airline Pilot’ eBook
|1991
|-
|[[Eva Claire Marseille]]
|prometni/linijski
|{{NLD}}
|influencerka,&lt;br&gt;novinarka
pilot [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 747|B747]]
|1985
|-
|[[Karel XVI. Gustav Švedski]]
|privatni
|{{SWE}}
|Kralj Švedske od 1973, velik podpornik letalstva tehnično usmerjen monarh
|1946
|-
|[[Petter Hörnfeldt]]
|prometni/linijski
|{{SWE}}
|influencer
nickname: Mentour Pilot
pilot [[Boeing 737|B737]]
soustanovitelj ''Airline Pilot Club''
|1981
|-
|[[Maria Fagerstrom]]
|prometni/linijski
|{{SWE}}
|influencerka
pilot: [[Boeing 737|B737]]
|1994
|-
|[[Fesa Evrensev]]
|vojaški
|{{TUR}}
|[[26. april]] - mednarodni dan pilotov, v njegov spomin prvega poleta 1912,&lt;br&gt;prvi pilot Turčije,&lt;br&gt;predsednik Turkish Airlines 1933
|1878-1951
|-
|[[Sabiha Gökçen]]
|vojaški
|{{TUR}}
|1937 prva turška bojna pilotka,&lt;br&gt;jadralna pilotka,&lt;br&gt;inštruktor letenja,&lt;br&gt;članica uprave Turške CAA,&lt;br&gt;posvojenka [[Mustafa Kemal Atatürk]],&lt;br&gt;vzor sodobne svobodne turške ženske,&lt;br&gt;medijska zvezda Turčije,&lt;br&gt;po njej poimenovano letališče [[Mednarodno letališče Sabihe Gökçen|Sabihe Gökçen]] v Istanbulu,&lt;br&gt;po rodu bi naj bila [[Bosanci|bosanka]]
|1913-
2001
|-
|[[Saburo Sakai]]
|vojaški
|{{JAP}}
|letalski as, 64 zračnih zmag,
pilot [[Mitsubishi A6M Zero|Mitsubishi A6M ''Zero'']],

''Avtor knjige: Samurai! 1957''
|1916-
2000
|-
|[[Jurij Aleksejevič Gagarin|Yuri Gagarin]]
|vojaški
|{{RUS}}
|prvi človek v vesolju 12.4.1961 z [[Vostok 1]],
pilot [[Mikojan-Gurevič MiG-15|Mig-15]], [[Mikojan-Gurevič MiG-17|Mig-17]], [[Jakovljev Jak-3|Jak-3]], [[Lisunov Li-2|Li-2]]
letalski inštruktor in testni pilot,
tragično umrl 27.3.1968 z MiG-15UTI
|1934-1968
|-
|[[Georgy Mosolov]]
|vojaški
|{{RUS}}
|svetovni hitrostni rekord 2388 km/h 31.10.1959 z [[Mikojan-Gurevič MiG-21|MiG-21]]
2681 km/h 7.7.1962 z MiG Ye-150 
|1926-
2018
|-
|[[Alexander Fedotov]]
|vojaški
|{{RUS}}
|svetovni višinski rekord 123 523ft (37 650 m) višine - balistični vzpon 1977 z [[Mikojan-Gurevič MiG-25 Foxbat|Mig-25]] Ye-266M skupaj 18 svetovnih rekordov 3 absolutni, prejemnik FAI Gold Air Medal 1975,
letalski inštruktor in testni pilot tragično umrl 4.4.1984 z [[Mikojan-Gurevič MiG-31|Mig-31]]
|1932- 1984
|-
|[[Nikolai Sutyagin]]
|vojaški
|{{RUS}}
|najuspešnejši as [[Korejska vojna|Korejske vojne]], 22 letalskih zmag, šef inštruktorjev v vietnamskih zračnih silah,
pilot: [[Polikarpov Po-2|Po-2]], [[Bell P-63 Kingcobra|P-63]], [[Jakovljev Jak-9|Jak-9]], [[Mikojan-Gurevič MiG-15|Mig-15]], [[Mikojan-Gurevič MiG-17|Mig-17]], [[Mikojan-Gurevič MiG-21|Mig-21]]
skupni nalet 3300 ur
|1923-
1986
|-
|[[Vladimir Konstantinovič Kokkinaki|Vladimir Kokkinaki]]
|vojaški
|{{RUS}}
|glavni testni pilot biroja [[Iljušin|Ilijušin]],
ključna figura sovjetske letalske propagande, postavil 22 svetovnih rekordov, predsednik FAI organzacije 1966, pilot [[Iljušin DB-3|DB-3]], [[Iljušin Il-4|Il-4]], [[Iljušin Il-2 Šturmovik|Il-2]], [[Iljušin Il-12|Il-12]], po njemu poimenovana cesta v Moskvi, spomenik v [[Novorosijsk|Novorosijsku]]
|1904-
1985
|-
|[[Damir Yusupov]]
|prometni/linijski
|{{RUS}}
|Pristal [[Airbus A320|A321]] Ural Airlines 178 na koruznem polju leta 2019, Heroj rusije, po njemu posnet film: ''Emergency Landing'' ''2023''
|1977
|-
|[[Yevgeny Novosyolov]]
|vojaški in
prometni/linijski
|{{RUS}}
|Pristal [[Tupoljev Tu-154|Tu-154M]] Alrosa Flight 514 na zapuščeni stezi v Ižmi leta 2010, letalo je imelo popolno električno okvaro in izgubo navigacije ter komunikacije, Heroj rusije,
pilot: [[Let L-410 Turbolet|L-410]], [[Antonov An-24|An-24]], [[Jakovljev Jak-40|Jak-40]], [[Tupoljev Tu-154|Tu-154]], [[Boeing 737|B737]], ALROSA Airlines
|1968
|-
|[[Ivan Nikitovič Kožedub]]
|vojaški
|{{UKR}}
|maršal letalstva skupni nalet 1937 ur,
najuspešnejši zavezniški pilot v 2. sv. vojni 62 potrjenih zmag
pilot [[Jakovljev Jak-3|Jak-3]], [[Jakovljev Jak-11|Jak-11]], [[Jakovljev Jak-17|Jak-17]], [[Lavočkin La-5]], [[Lavočkin La-7|La-7]], [[Mikojan-Gurevič MiG-9|Mig-9]], [[Mikojan-Gurevič MiG-15|Mig-15]], [[Mikojan-Gurevič MiG-17|Mig-17]], [[Mikojan-Gurevič MiG-21|Mig-21]], [[Lisunov Li-2|Li-2]], [[Iljušin Il-114|Il-14]],

letalska univerza v Harkov-u poimenovana po njemu
|1920-
1991
|-
|[[Vajiralongkorn]]
|vojaški in
prometni/linijski
|{{THA}}
|kralj [[Tajska|Tajske]],
pilot: [[Northrop F-5|F-5]], [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]], [[Boeing 737|B737]],
inštruktor letenja, izpraševalec,
pilotira 737-800 na državnih obiskih,
pilot pri Thai Airways International,
skupni nalet preko 3000 ur
|1952
|-
|[[Abdulah II. Jordanski]]
|vojaški
|{{JOR}}
|kralj [[Jordanija|Jordanije]], 
vojaški strokovnjak: Royal Military Academy Sandhurst (VB), Georgetown University (ZDA);
pilot: [[Northrop F-5|F-5]] in [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]]
|1962
|-
|[[Mohammed bin Rashid Al Maktoum]]
|privatni
|{{UAE}}
|Vladar [[Dubaj|Dubaja]], [[Predsednik vlade|Premier]] [[Združeni arabski emirati|ZAE]]; ustvaril sodobni Dubaj, močan vpliv na razvoj [[Emirates (letalska družba)|Emirates]]
|1949
|-
|[[Khalid bin Salman Al Saud|Princ Khalid bin Salman Al Saud]]
|vojaški
|{{flag|Saudi Arabia}}
|diplomat Saudske Arabije,
[[Northrop T-38 Talon|T-38]], [[McDonnell Douglas F-15 Eagle|F-15]] pilot pri RSAF
|1988
|-
|[[Emerson Fittipaldi]]
|privatni
|{{BRA}}
|2x svetovni prvak [[Formula 1|formule 1]], 
2× zmagovalec [[Indianapolis 500]],
IndyCar prvak 1989, 
ustanovitelj Fittipaldi Automotive
|1946
|-
|[[Gisele Bündchen]]
|privatni
|{{BRA}}
|[[Podjetnik|podjetnica]], [[Maneken|supermodel]], več kot 1.200 naslovnic revij, najbolje plačana manekenka na svetu, Ambasadorica ZN za okolje, 
Knjiga: ''Lessons: My Path to a Meaningful Life''
|1980
|-
|[[David Neeleman]]
|privatni
|{{BRA}}
{{USA}}
|ustanovitelj družb: JetBlue, Azul Brazilian Airlines, WestJet
pilot: Cirrus SR22
|1959
|-
|[[Giora Epstein]]
|vojaški
|{{ISR}}
|17 potrjenih zmag, najvišje rangiran as modernih reaktivnih letal, veteran šestdnevna vojna 1967, vojna izčrpavanja 1969–70, Yom Kippur vojna 1973, pilot: [[Dassault Mirage III|Mirage III]], [[IAI Nesher]], [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] 
|1938-
2025
|-
|[[Nguyễn Văn Cốc]]
|vojaški
|{{VIE}}
|Najuspešnejši MiG-21 as [[Vietnamska vojna|Vietnamske vojne]], 9 zmag, leta 1967 preživel sestrelitev, pilot: [[Mikojan-Gurevič MiG-17|Mig-17]], [[Mikojan-Gurevič MiG-21|Mig-21]]
|1942
|-
|[[Cristián de la Fuente]]
|vojaški in poklicni
|{{CHL}}
|igralec,
član akrobatske eskadrilje “Halcones”
pilot [[Extra EA-300]], GameBird GB1, 
|1974
|-
|[[Luke Bakhuizen]]
|poklicni
|{{ZAF}}&lt;br&gt;{{NZL}}
|influencer, fotograf, režiser
|1993
|}

''Pojasnilo izrazov:''

* Ultralahki pilot ULN – VFR pilot ultralahkih letal do 600 kg in največ 2 sedežev samo po dnevi.

* Privatni pilot PPL – nekomercialno letenje vseh tipov letal tudi po pravilih IFR do 5700 kg in 19 sedežev.

* Poklicni pilot CPL – dovoljeno komercialno letenje vseh tipov letal kot drugi pilot kot vodja zrakoplova samo do 5700 kg.

* Prometni/linijski pilot  ATPL – brez omejitev redni linijski letalski prevoz potnikov.

* Vojaški pilot – pilot v oboroženih silah nima civilnih privilegijev licence.

=== Letalske knjige ===
Pisatelji letalskih pustolovskih knjig so običajno bili vojaški ali civilni piloti v mlajših letih in pogosto opisujejo svoje spomine, medtem ko so avtorji učbenikov in priročnikov inštruktorji letenja z bogatimi pedagoškimi izkušnjami iz praktičnega šolanja kadetov. Letalske pustolovske knjige so dragoceni vir informacij za letalske navdušence in približajo pilotove osebne izkušnje, ki jih je pisalo življenje širšim množicam, ki jih takšna vsebina zanima. Poleg tega je veliko tudi dragocenih splošnih ali tematskih učbenikov ter priročnikov za priprave na intervju, ki so neglede na stare datume izdaje zelo cenjeni v pilotski populaciji. Nekaj tipičnih pisnih del&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.goodreads.com/shelf/show/aviation|title=Aviation Books|date=2025|accessdate=30.3.2025|website=GoodReads}}&lt;/ref&gt;:
* ''Fate Is the Hunter, Ernest K. Gann, 1961''
* ''The Right Stuff, Tom Wolfe, 1979''
* ''Forever Flying,  Bob Hoover, 1997''
* ''Ferry Pilot, Kerry McCauley, 2020''
* ''Wind, Sand and Stars, Antoine de Saint-Exupéry, 1939''
* ''Stick and Rudder, Wolfgang Langewiesche, 1944''
* ''Aerodynamics for Naval Aviators, Hugh Harrison Hunt, 1959''
* ''Never get lost interpretation of radionavigation, Wilhelm Thaller, 2001''
* ''Flying the Line, George E. Hopkins, 1982''
* ''Instrument Flying, Monique Agazarian, 1988''
* ''Transition to Twins, David P. Robson, 1998''
* ''How to Land a Top Paying Airline Job, Rick Hogan, 2014''
* ''A pilot's guide to the Successful Interview, Glen Solly, 1998''
* ''Ace the Technical Pilot Interview, Gary V. Bristow, 2002''
* ''Air Pilot's Manual, Flying Training, Pooleys Air Pilot, 1987''
* ''An Airline Pilot's Life,  Chris Manno, 2020''

=== Letalski filmi ===
[[Slika:Top_Gun_Maverick_Cannes.jpg|sličica|250x250_pik|Top Gun Maverick 2022]]
Velik promotor letalstva je bil vedno tudi [[Hollywood]] v ameriškem filmu, nemalokrat so bili filmi sofinancirani s strani letalskih sil za potrebe novačenja kadetov, nekaj najbolj gledanih promocijskih letalskih filmov&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.imdb.com/list/ls000697189/|title=Aviation Film Almanac - Current Films to Classics|accessdate=30.3.2025}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://aviex.goflexair.com/blog/best-aviation-movies-airplane|title=op 10 Best Airplane Movies + 100 More of the Best Aviation Movies for Pilots and Plane Fans to Watch|accessdate=30.3.2025|website=Aviex Go Flex Air}}&lt;/ref&gt;:
[[Slika:29+09_F-104F_Starfighter_Gate_guard_Jever_(3621409895).jpg|alt=Slika:29+09 F-104F Starfighter Gate guard Jever (3621409895).jpg|sličica|250x250_pik|Sie wollten den Himmel erobern 2015]]
* A Yank in the R.A.F. (1941)
* Twelve O'Clock High (1949)
* Flying Leathernecks (1951)
* Above and Beyond (1952)
* Flat Top (1952)
* The Bridges at Toko-Ri (1954)
* The High and the Mighty (1954)
* The Dam Busters (1955)
* The McConnell Story (1955)
* The Court-Martial of Billy Mitchell (1955)
* Jet Pilot (1957)
* 633 Squadron (1964)
* Battle of Brittan (1969)
* Catch-22 (1970)
* Tora! Tora! Tora! (1970)
* Midway (1976)
* Airplane! (1980)
* Daleko Nebo (1982)
* Top Gun (1984)
* Bat*21 (1988)
* Always (1989)
* Memphis Belle (1990)
* Air America (1990)
* Flight of the Intruder (1991)
* Band of Brothers - mini series (2001)
* Behind Enemy Lines (2001)
* [[Ujemi me, če me moreš|Catch Me If You Can]] (2002)
* Pearl Harbor (2001)
* The Aviator (2004)
* One Six Right (2005)
* Les Chevaliers du ciel (ang. Sky Fighters) (2005)
* Amelia (2009)
* Flight (2012)
* Starfighter – Sie wollten den Himmel erobern (ang. They wanted to conquer the sky) (2015)
* Sully (2016)
* American Made (2017)
* Midway (2019)
* Devotion (2022)
* Top Gun: Maverick (2022)

=== Letalski artikli ===
Letalski produkti so bili vedno popularni pri znanih osebnostih, ministrih in veleposlalnikih, predsednikih držav, letalcih in visokih vojaških časnikih. Tipično za letalske artikle je, da so kvalitetni in običajno dražji kot podobni izdelki brez letalskega prediha. Najbolj tipični letalski artikli:
[[Slika:Remove_before_flight_keychain.jpg|sličica|Remove before flight - rdeči trakovi - letalska kulturna ikona, ki izhaja iz zatičev na letalih, ki jih je potrebno odstranit pred letom (pokrovi pitot cevi, zaklepi krmil, zatiči podvozja, varovalke na bombah in raketah)]]
[[Slika:Rimowa_Koffer_Topas-Serie.jpg|sličica|Aluminjasti kovček na štirih kolesih simbolizira hotel–letališče–cockpit, vizualni identifikator poklica simbol starega letalstva, praktičnost in statusni znak v letalski kulturi]]
* ne polarizirana letalska sončna očala z tankimi ročkami
* letalska (poslovna) torba za laptop
* pilotski kovček (pilot trolley)
* aluminjasti kabinski kovček na štirih kolesih
* aluminjasta prtljaga
* aktivne (ang. noise cancelling) letalske slušalke čez celo uho
* letalski navigacijski pripomočki: - kolenska plošča, - [[Analogni letalski računalnik|analogni računalnik]], - ploter (ravnilo)
* letalske navigacijske karte: - VFR&amp;IFR sekcijska karta - VFR prihodne &amp; letališke karte - IFR prihodne, priletne in odletne karte
* usnjeni registri za IFR,VFR karte
* usnjena pilotska knjižica za beleženje ur letenja
* kvaliteten moder kemični svinčnik za v žep srajce ali rokav jakne
* kvaliteten kovinski tehnični svinčnik debeline 0.7 mm da ne poči med turbolenco
* žepna svetilka oz. svetilka z rdečim filtrom za ohranjanje nočnega vida
* odsevni telovnik za na platformo
* usnjena jakna iz težkega usnja oz. topla bombniška jakna: tip A-2, tip G-1, tip B-3, tip B-6, tip B-7, tip D-1, tip AN-J-4, tip AN-J-3, tip TL 8415-0083
* tekstilna lahka jakna za sodobnejša letala : tip MA-1, tip MA-2, tip B-15,
* letalski kombinizon (vojska)
* tablični računalnik 8.3&lt;nowiki&gt;''&lt;/nowiki&gt; za priročnike, navigacijo in karte ter računanje zmogljivosti
* tester vode v gorivu z izvijačem
* ročna VHF radijska postaja
* usnjene rokavice
* cargo hlače
* debela topla športna mikica brez kapuce
* bela podložna majica s kratkimi rokavi (za pod srajco)
* dolgo termo spodnje perilo (za pod hlače)
* nepremočljivi topli gležnarji
* dežni plašč (trench coat)
* letalska značka
* prenosna baterija (powerbank)
* ovratnica z ID izkaznico in letališko kartico
* letalska ročna analogna ura
* remove before flight obeski
* nalepke in obeski znanih letalskih blagovnih znamk
* različne kape za zaščito glave pred soncem
* glušniki oz. čepi za zaščito sluha
* operativni priročnik letala vezan v usnje
* evropski avtomobilski proizvajalci, ki so v drugi svetovni vojni delali letalske motorje
* usnjen ovitek za potno listino in cepilne certifikate
* papirnata beležka in brezčrtni blok A5

=== Letalske reklame ===
[[Slika:PanAm_Clipper_Poster_(19291812519).jpg|sličica|PanAm Clipper Poster 1930ta]]
Večina najboljših sloganov se osredotoča na udobje, luksuz, zanesljivost ali nacionalni ponos. Nekatere kampanje so postale ikonične tudi zaradi vizualne kreativnosti – npr. plakati Pan Am, British Airways in Qantas.
[[Slika:KLM_Royal_Dutch_Airlines._Bon_voyage_-_Affiche_-_btv1b101161929.jpg|sličica|[[KLM]] Royal Dutch Airlines. Bon voyage 1950ta]]
Nekaj najbolj znanih sloganov v zgodovini:

“World's Most Experienced Airline” – Pan Am

“You’re Going to Like Us” – TWA

“The Wings of Man” – Eastern Air Lines

“Something Special in the Air” – American Airlines

“Fly the Friendly Skies” – United Airlines

“Keep Climbing” – Delta Air Lines

“A Breath of Fresh Air” – Air Canada

“The Reliable Airline” – KLM

“La Compagnie de Voyage” – Air France

“To Fly. To Serve.” – British Airways

“There’s No Better Way to Fly” – Lufthansa

“The holiday airline” – Condor

“The Art of Flying” – Swiss

“The Spirit of Australia” – Qantas

“Fly Better” – Emirates

“Globally Yours” – Turkish Airlines

“A Great Way to Fly” – Singapore Airlines

“It’s Scandinavian” – SAS

“Your Home in the Air” – Adria Airways

“Flying into the Heart of Europe” – Croatia Airlines

“Chosen by Excellence” – Alitalia

V zgodnjih dneh komercialnega letalstva so letalski plakati pogosto združevali umetnost in propagando. Letalske družbe, kot so Pan Am, Air France in Lufthansa, so ustvarjale plakate, ki niso le oglaševali destinacij, ampak so hkrati promovirali idejo svobode, avanture in modernosti. Nekateri plakati iz 1920-ih in 30-ih so še danes cenjeni kot umetniška dela.

Letalske reklame imajo tudi precej vpliva na osebje, ki dela za letalsko družbo, saj jih zelo radi nosijo na svoji prtljagi in tako so prepoznavni del blagovne znamke letalske družbe tudi piloti.

== Tržne razmere v civilnem letalstvu ==
Glede na trg je največ priložnosti za delo&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://centreforaviation.com/analysis/reports/the-global-pilot-shortage-is-a-challenge-to-the-worlds-airlines-658033|title=Global pilot shortage|date=21.8.2023|accessdate=2.10.2024|website=Centre for Aviation}}&lt;/ref&gt;: 
* [[Azija|Azija&amp;nbsp;]]37%,
* [[Severna Amerika]] 25%,
* [[Evropa]] 17%,
* [[Bližnji vzhod]] 11%,
* [[Južna Amerika]] 9% in
* [[Afrika]] 1%

Možnosti zaposlovanja pilotov v civilnem letalstvu glede na sektor delovanja:  

Poklicni piloti CPL(A): 
* šolanje pilotov (inštruktor letenja),
* dela v zraku (panorame, snemanje, padalstvo, sondažni leti, meteo leti, vleka transparentov, vleka jadralnih letal, škropljenje pesticidov/gnojil, gasilstvo, medical, ipd),
* poslovno letalstvo,
* cargo (tovorne družbe),
Prometni piloti ATPL(A):
* poslovno letalstvo,
* cargo (tovorne družbe),
* ACMI družbe (ang. Aircraft, Crew, Maintenance and Insurance),
* nizkocenovne družbe,
* regionalne linijske družbe in
* velike linijske družbe
Pilotom se svetuje, da so direktno zaposleni pri letalskih družbah. Vse ponudbe preko brokerjev, agencij in ostalih posrednikov ter samozaposleni predstavljajo zelo visok rizik, da se ne bo upoštevala delovno pravna zakonodaja. Običajno družbam, ki uporabljajo posrednike ali pogodbeno najemajo samozaposlene ni mar za zaposlene, regulative in zakonodajo, potrebujejo samo nekaj ljudi da začasno zapolnijo kadrovski manjko za sezono in se ne želijo obvezati z zaposlenimi. Resne tradicionalne letalske družbe nikoli ne uporabljajo posrednikov in imajo pilote direktno zaposlene pri sebi.

Uspešnost kandidatov, ki si želijo profesionalne kariere prometnega pilota in se vpišejo v letalsko šol ter se dejansko prebijejo na sedež potniškega reaktivnega letala je okoli 5-15% oz. vsak sedmi uspe v državah napredne ekonomije ali vsak dvajseti v državah v razvoju. V splošnem velja da PPL(A) opravi okvirno 92% motiviranih kadidatov, skozi ATPL(A) teorijo se prebije 70% motiviranih kandidatov, prvo zaposlitev v letalstvu uspešno pridobi 35% kadidatov in na linijskih reaktivnih letalih nad sto potnikov kariero nadaljuje 10% kandidatov v državah napredne ekonomije.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=ICAO Training Report, Vol. 7 No. 3|date=2017}}&lt;/ref&gt;

=== Krize v letalstvu ===
Gospodarske krize močno zmanjšajo povpraševanje po letalskih prevozih, kar privede do zmanjšanja obsega letalskih operacij in zamrznitve zaposlovanja pilotov. Letalske družbe pogosto uvedejo “hiring freeze”, prekinejo usposabljanje in odložijo napredovanja. Odpuščanja se običajno pojavijo z zamikom, ko začasni ukrepi (zmanjšanje delovnega časa, neplačani dopusti, znižanje plač) niso dovolj za znižanje stroškov.

V krizah so najbolj prizadeti piloti v družbah z manj stabilnim poslovnim modelom, kot so ACMI, charter in nekateri nizkocenovni prevozniki, kjer so pogodbe pogosto manj zaščitene. V tradicionalnih “legacy” družbah je prilagajanje običajno bolj postopno in se pogosto izvaja z znižanjem plač ali prerazporeditvijo, namesto masovnih odpuščanj. Dolgoročni učinek kriz je zamik kariernega napredovanja, saj se v času krize ustavi tudi prehod iz prvega častnika v kapitana.
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Najbolj znane krize v civilnem letalstvu iz vidika zaposlovanja pilotov
!Kriza
!Obdobje
!Trajanje 
!Vpliv na zaposlovanje pilotov
|-
|[[Velika gospodarska kriza|Velika represija]] [[Velika gospodarska kriza|1929]]
|1929-1934
|~5 let
|globalna recesija, propad družb, padec potovanj
|-
|[[Druga svetovna vojna]]
|1939-1945
|~6 let
|masovna mobilizacija, močno znižane potrebe po civilnem prometu
|-
|Po vojna konkurenca veteranov
|1945-
1947
|~2 leta
|ogromen presežek vojaških pilotov, zelo nizke plače, močna konkurenca
|-
|[[Korejska vojna|Konec Korejske vojne 1953]] 
|1953
|~2 leta
|ogromna količina pilotov z jet izkušnjami na trgu dela iz vojske
|-
|[[Energetska kriza|Naftna kriza]] [[Energetska kriza|1973]]
|1973–
1975
|~2 let
|hiring freeze, visoka cena nafte,
zmanjšanje flote, upočasnitev napredovanj, propadanje GA
|-
|Odgovornost za izdelke 
GA letala 1980ta
|1986-
1994
|~8 let
|uničenje GA zaradi ogromnih odškodnin, ustavljena proizvodnja GA letal 
|-
|[[Razpad SFR Jugoslavije|1991 politična in gospodarska kriza]] 
in [[Zalivska vojna]] [[Zalivska vojna|1991]]
|1990–1993
|~3 leta
|zmanjšanje prometa, manj novih zaposlitev, zamrznitev upgrade
|-
|[[Teroristični napadi 11. septembra 2001|11.september 2001 napad na WTC]]
|2001–2004
|~3 leta
|masovni strah, odpovedi, dolgoročno zmanjšanje zaposlovanja, ena najhujših kariernih kriz
|-
|[[Dolžniška kriza evroobmočja|Finančna kriza 2008]]
|2008–2010
|~2–3 leta
|konec zaposlovanja, zmanjšanje flote, množični pojav “pay-to-fly”, zamrznitev napredovanj
|-
|Evropska dolžniška kriza 2011
|2011–2013
|~2–3 leta
|dodatno znižanje plač, zmanjšanje zaposlovanja, podaljšani upgrade
|-
|[[Pandemija covida-19|COVID-19]] [[Pandemija covida-19|pandemija]]
|2019–2022
|~2–3 leta
|masovna odpuščanja, 90% flot prizemljenih, zaprtje simulatorjev, veliki reseti karier
|-
|Energetska kriza in [[Vojna v Iranu (2026)|Vojna v Iranu]]
|2026
|
|podvojitev cene goriva
|}

==== Tržne zahteve za prometne pilote - kopilote ====
[[Slika:Behind_the_scenes_of_pilotsEye.tv.jpg|sličica|Linijsko šolanje na letalu Austrian Airlines [[Airbus A320]] v pilotsEye.tv]]
Pilotski poklic je izredno standardiziran in primerljiv, zaradi tega so zahteve trga za zaposlitev relativno visoke, dobiti prvo službo kot kopilot pri letalski družbi je bilo vedno zelo zahtevno. Nalet na letalih LSA (600 kg), ULN in jadralnih letalih se ne priznava, letalske družbe želijo, da se piloti usposabljajo za letenje samo na letalih CS-23 (FAR-23). Povprečna uspešnost kandidatov, ki uspešno zaključijo šolanje in so pripravljeni za type rating ter pridobijo eno izmed oblik zaposlitev kot pilot je okoli 50% od tega jim okoli 30% uspe priti do zaposlitve na potniških letalih. Zagotovil za zaposlitev ni, so obdobja ko so službe za izkušnje pilote in so obdobja ko jih ni, odhod v tujino je dejstvo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-IA7DGO8G/e0b50565-9520-4052-a3a2-496cfcde321f/PDF|title=Ventil (Ljubljana)|date=2015|accessdate=13.2.2025|website=Digitalna Knjižnica Slovenije|publisher=Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo|last=Čičerov A., Koritnik J.|first=}}&lt;/ref&gt; Tipične zahteve&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://careers.qatarairways.com/global/en/job/24000001/First-Officer-Qatar-Executive|title=First Officer Qatar|date=2024|accessdate=18.6.2024|website=Qatar Airways}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.emiratesgroupcareers.com/pilots/our-role-details/?name=first-officers|title=First Officers Emirates|date=2024|accessdate=18.6.2024|website=Emirates Group}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://corporate.airfrance.com/en/airline-pilot|title=AIR FRANCE and Transavia First Officer|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=AIR FRANCE}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://apply.lufthansagroup.careers/index.php?ac=jobad&amp;id=109102|title=First Officer SWISS|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=Lufthansa Group Careers|archive-date=2025-02-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20250213130750/https://apply.lufthansagroup.careers/index.php?ac=jobad&amp;id=109102|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://brusselsairlines.cvw.io/?q=First-Officer-type-rated-A32F-non-type-rated-&amp;job=268865&amp;lang=en-US&amp;section=e27b536b-c783-5b7c-269e-0a9e7db8840d|title=First Officer Brussels Airlines|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=Brussels Airlines}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://careers.ba.com/job/heathrow/direct-entry-pilot-first-officer-long-haul-fleets/22348/62502356736|title=First Officer British Airways|date=2025|accessdate=11.2.2025|website=careers.ba.com|publisher=British Airways}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://apply.lufthansagroup.careers/index.php?ac=jobad&amp;id=104487|title=Lufthansa City Line Fist Officer|date=2025|accessdate=11.2.2025|website=apply.lufthansagroup.careers|publisher=Lufthansa|archive-date=2025-03-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20250315101902/https://apply.lufthansagroup.careers/index.php?ac=jobad&amp;id=104487|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://careers.sasgroup.net/job/Kastrup-FIRST-OFFICER-AT-SAS/1074422001/|title=First Officer SAS Scandinavian Airlines System|date=2024|accessdate=13.2.2024|website=careers.sasgroup.net}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://careers.klm.com/en/working-in-the-cockpit/|title=First Officer KLM|date=2025|accessdate=26.2.2025|website=Careers KLM|publisher=KLM|archive-date=2025-02-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20250226144938/https://careers.klm.com/en/working-in-the-cockpit/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://careers.cathaypacific.com/jobs/first-officer-9769810|title=First Officer Cathay Pacific|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=Careers Cathay Pacific|archive-date=2024-12-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20241222153631/https://careers.cathaypacific.com/jobs/first-officer-9769810|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://careers.turkishairlines.com/en-US/vacant-positions/first-officer-narrow-body-non-type-rated/d0b1ecbc-39aa-4454-9f31-a26ed353ef61|title=Turkish Airlines First Officer|date=17.10.2024|accessdate=22.12.2024|website=Turkish Airlines}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://luxair.csod.com/ats/careersite/JobDetails.aspx?id=3411&amp;site=3|title=Luxair First offcer|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=Luxair}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://careers.united.com/us/en/first-officer|title=United Airlines First Officer Requirements|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=UNITED AIRLINES}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.aircanada.com/ca/en/aco/home/about/careers/career-opportunities.html#/|title=Air Canada First Officer|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=Air Canada}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://epicflightacademy.com/hiring-requirements-china-southern-airlines/|title=China Southern Airlines First Officer|date=2024|accessdate=22.12.2024}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://epicflightacademy.com/hiring-requirements-air-china/|title=Air China First Officer|date=2024|accessdate=22.12.2024}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.evaair.com/en-global/about-eva-air/careers/job-openings/pilots/|title=EVA AIR First Officer|date=2024|accessdate=23.12.2024|website=EvaAir}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.cargolux.com/careers/jobs-in-the-air/requirements-selection-process/|title=Cargolux First Officer|date=2024|accessdate=22.12.2024}}&lt;/ref&gt;, ki jih želijo mednarodni letalski prevozniki, preden nudijo zaposlitev tujim kopilotom so:
* [[Biografija|CV curriculum vitae]] s sliko in kontaktom iz katerega se jasno in hitro vidi izpolnjevanje pogojev
* državljan ene od držav skupnega gospodarskega prostora države zaposlovalke
* mednarodni [[potni list]] in pravica do dela in bivanja v dotični državi
* [[Type rating]] za dotični tip letala na katerega se navezuje razpis
* [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|ICAO]] nivo angleškega jezika minimalno 4, zaželen vsaj nivo 5
* zaželen ICAO nivo 6 (vsaj raven B2) znanja nacionalnega jezika prevoznika
* 2 do 5 let referenčnih izkušenj v letalski industriji odvisno od izobrazbe
* CPL licenca z opravljeno teorijo ATPL(A)
* veljavno zdravniško spričevalo I. razreda
* pripravljenost na [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]] s [[Cepivo|cepivi]] ([[rumena mrzlica]], [[Meningitis|meningokokni meningitis]], [[tifus]], [[Otroška paraliza|polio]], [[hepatitis]] idr)
* pripravljenost na testiranje na [[Psihoaktivna droga|psihoaktivne snovi]] pred in med zaposlitvijo
* pričakuje se splošna urejenost in spoštovanje [[Bonton|bontona]]
* [[Tetoviranje|tetovaže]] in piercingi na vidnem mestu v uniformi niso dovoljeni zaradi profesionalnih razlogov
* [[brada]] ni dovoljena zaradi tesnenja maske
* dobra [[telesna pripravljenost]] (plank, sklece, tek, počepi)
* telesna višina: 157-191 cm in teža 45-92 kg
* LVO Low Visibility Operations certifikat
* DGR Dangerous Goods Regulations certifikat
* Cold Weather Ops (Deicing, Anti-icing, Ice shedding, Contaminated airports)
* sposobnost prostega plavanja celotne dolžine bazena
* varnostni pregled pri pristojnostnih organih za vsak mesec v karieri
* potrdilo države, da se zoper osebo ne vodi kazenski postopek
* potrdilo CAA, da oseba ni bila udeležena v resnem incidentu ali letalski nesreči
* 4000 ur skupnega naleta nad 27 ton je preferenca za boljše plačilne pogoje
* minimum 3000 ur skupnega naleta na certificiranih letalih po CS-23 (FAR-23) ali CS-25 (FAR-25); kategorije ULN, CS-LSA in jadralno ne štejejo
* minimum 2000 ur skupnega naleta na večmotornih reaktivnih letalih z FDM-om Flight Data Monitoring nad 27 ton s [[Stekleni kokpit|steklenim cockpitom]]
* minimum 1000 ur naleta na letalih FBW [[fly-by-wire]]
* minimum 500 ur naleta na tipu letala ali primerljivem tipu (družina [[Fly-by-wire|FBW]] [[Airbus]] A320, A330, A340, A350, A380; [[Boeing]] B777, B787)

==== Tržne zahteve za inštruktorje letenja GA ====
[[Slika:Lufthansa_Flugschüler_und_Bonanza_F33.jpg|sličica|Airline Training Center Arizona [[Lufthansa]] [[Beechcraft Bonanza|Bonanza F33]]]]
Kvaliteten inštruktorski kader je vedno potreben za nemoten proces šolanja, pri temu je prvi vstopni korak v svet šolanja kot inštruktor: rating FI(A). Tipične zahteve&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://flygoshjobs.com/job/Flying+Instructor+%E2%80%93+Emirates+Flight+Training+Academy/80B9FAF906B41732E11813029BF4B2F7|title=Flying Instructor – Emirates Flight Training Academy|date=4.12.2024|accessdate=15.12.2024|website=FlyGoshJobs}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://ae.indeed.com/q-emirates-flight-training-academy-l-dubai-jobs.html?vjk=1074233eeb7b6825|title=Flying Instructor – Emirates Flight Training Academy|accessdate=15.12.2024|website=Indeed}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.emiratesgroupcareers.com/search-and-apply/427663|title=Flying Instructor – Emirates Flight Training Academy|accessdate=15.12.2024|website=Emirates Group Careers}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.career.aero/site/de/job/show/id/3912|title=Flight Instructor Become part of a great team and train future Pilots of the Lufthansa Group!|accessdate=15.12.2024|website=Career Aero}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.qaa.edu.qa/English/Academy/Careers/Pages/default.aspx|title=Flight Instructor-Qatar Aeronautical Academy|accessdate=5.8.2025|website=Qatar Aeronautical Academy}}&lt;/ref&gt; za zaposlitev v veliki (nad 30 letal)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.emiratesflighttrainingacademy.com/en/training-facilities/|title=Emirates Training Facilities|date=2024|accessdate=23.12.2024|website=emirates flight training academy}}&lt;/ref&gt; mednarodni letalski akademiji so:
* [[Biografija|CV curriculum vitae]] s sliko in kontaktom iz katerega se jasno in hitro vidi izpolnjevanje pogojev
* mednarodni [[potni list]] in pravica do dela in bivanja v dotični državi
* računalniška pismenost in uporaba [[Microsoft Office|MS Office]] in Adobe Acrobat Pro
* [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|ICAO]] nivo angleškega jezika 5
* CPL licenca z opravljeno teorijo ATPL(A)
* IR/SE, IR/ME veljavni ratingi
* FI(A) rating z pooblastili za: NVFR, CPL, FII, CRI MEP, IRI
* 4 leta referenčnih izkušenj v letalstvu od tega minimalno 2 leti kot inštruktor
* veljavno zdravniško spričevalo I. razreda
* potrdilo države, da se zoper osebo ne vodi kazenski postopek
* potrdilo CAA, da oseba ni bila udeležena v resnem incidentu ali letalski nesreči
* [[Stekleni kokpit|glass cockpit]] izkušnje Garmin G1000 
* zahtevane organizacijske, komunikacijske, računalniške, promocijske in timske sposobnosti
* vozniški izpit B kategorije za vožnjo kombija, vsestranskost dela, urejanje dokumentcije 
* ab-initio inštruktorske izkušnje v velikem ATO z mednarodnimi kadeti iz celega sveta
* kopja knjižice letenja (zadnje 3 strani)
* motivacijsko pismo za željeno pozicijo
* 1000 ur skupnega naleta (štejejo samo letala GA, ULN, LSA in jadralno ne velja) na letalih CS-23 ali CS-25
* 500 ur šolanja kot instruktor letenja FI(A) na letalih CS-23 (LSA, ULN in jadralno ne velja)
* 500 ur IFR dejanskega naleta
* 30 ur MEP dejanskega naleta

=== Plače ===
Plače pilotov so zelo različne, začetniki dostikrat letijo za smešen denar, potem po opravljenem line trainingu se plačilo vzdigne, vendar je največ odvisno od družbe za katero pilot leti, veliko pilotov ni zaposlenih pri družbi ampak delajo kot pogodbeniki. Potrebno je razlikovati pri plačah dotično katerega delovnega mesta se dotikajo: mladi kopilot, stari kopilot, kapetan, stari kapetan, kapetan inštruktor, kapetan izpraševalec, šef pilotov idr. Obseg bruto mesečnih plač (neto so za okvirno polovico manjše) slovenskih pilotov sega v razponu od 2710 do 11589 EUR za 80% pilotov, ki delujejo v tej panogi 10% jih zasluži manj in 10% jih zasluži več.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.boljsaplaca.si/en/salaryinfo/transport-haulage-logistics/pilot|title=Salary for position Pilot in Slovenia|date=25.11.2025|website=boljšaplača.si}}&lt;/ref&gt;  

Višina plače je zelo odvisna od izkušenj - ur letenja na letalih nad 27 ton. Primerjat plače različnih delovnih mest med sabo je brezpredmetno. Potrebno je tudi ločiti neto in bruto plače ter upoštevati socialna zavarovanja, ki jih nudi delodajalec, namestitev, prehrano ipd. Piloti, ki delajo v davčnih oazah in so njihove bruto plače relativno visoke, niso v primerjavi z kolegi v EU plačani bolje, saj si morejo sami plačati vse prispevke, urediti pokojninski načrt in na koncu ko zaključijo svojo zaposlitev običajno nimajo niti pravice bivanja v dotični državi. Potrebno je poudariti, da imajo piloti neobičajno velike stroške vzdrževanja svojih kvalifikacij na pram drugim poklicem, to je približno okoli štiri tisoč eurov na leto ter plačujejo največje socialne prispevke zaradi narave svojega dela in plačujejo tudi veliko premij za dodatna zavarovanja, npr. zavarovanje ob izgubi sposobnosti za licenco itd. Pilotsko delo je zelo zahtevno in terja celega človeka. Zahteve trga za zaposlitev civilnih pilotov so izredno visoke za ne izkušnje v linijskem letenju in so bistveno večje kot pa zakonski minimumi. Civilni piloti imajo ob upokojitvi okoli 20000 ur v zraku, kar znese točno dve leti in tri mesece skupaj, ki jih preživijo v zraku.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://pea.com/blog/airline-pilot-salary/|title=Airline Pilot Salary|date=27.3.2024|website=Pea}}&lt;/ref&gt; 

== Glej tudi ==
* [[letalski as]]
* [[Preizkusni pilot|testni pilot]]
*[[seznam slovenskih letalcev]]
*[[seznam slovenskih vojaških pilotov]]
{{Wikislovar|pilot|Pilot}}

== Sklici ==
{{sklici}}{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Letalstvo|*]]
[[Kategorija:Letalci|*]]
[[Kategorija:Poklici]]
&lt;references /&gt;</text>
      <sha1>ghv6jgqgonr4ei1xme8tcd4sz5wt32y</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688450</id>
      <parentid>6688447</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T10:42:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Nareto</username>
        <id>77605</id>
      </contributor>
      <comment>/* Tržne zahteve za inštruktorje letenja GA */</comment>
      <origin>6688450</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="141985" sha1="5wuwyj1zil2g16aqq98impxatriw4tu" xml:space="preserve">{{slog|razlog=preveč esejistično in preslabo referencirano}}
{{refimprove}}
{{drugi pomeni}}[[Slika:Airbus_A321-211,_Turkish_Airlines_AN1464575.jpg|sličica|Linijski piloti [[Airbus A320]]|209x209px]]'''Pilót''' ([[Francoščina|fra]]. pilote) je [[poklic]] osebe, ki [[Kariera|karierno]] upravlja [[zrakoplov]] in nadzoruje let zrakoplova z upravljanjem njegovih kontrol letenja ter ima zato ustrezno licenco (CPL oz. ATPL) in vsa ustrezna pooblastila ([[type rating]], class rating) ter certifikate (LVO, Dangerous goods ipd). Vsaka pilotska pot se prične v certificirani [[Letalska šola|letalski šoli]], sama fakulteta brez letenja ne vodi do licenc in pooblastil, ki jih potrebuje pilot. Tipično traja aktivno šolanje za privatnega pilota 6 mesecev, 3 leta za poklicnega pilota in 7 let aktivnega letenja, da kadet pridobi licenco prometnega pilota. Pilot lahko leti samo eden tip letala za katerega ima type rating (npr. [[Boeing 737|B737]]) in ne vse povprek, če se izšola za nov tip letala (npr. [[Boeing 787|B787]]) prejšnega tipa letala ne leti več. Da kopilot postane kapitan v klasičnih letalskih družbah traja okoli 15 let, za kapitana na letalih z dolgim dosegom pri nacionalnih prevoznikih pa traja to še precej dlje tipično 22 let, čakalna doba da lahko gre kopilot iz drugih letal za kopilota na [[Boeing 747|B747]] v [[Lufthansa|DLH]] je 13 let. Tipično je klasični linijski pilot pol kariere kopilot in drugo polovico kariere kapitan na letalih, ki zahteva dva pilota. V slabših družbah gre napredovanje bistveno hitreje, vendar se potem čin ne prenaša v boljše družbe. Ključ do uspeha je potrpljenje, vzstrajnost in adaptivnost ter ustrezne profesionalne kvalifikacije.  

Pilote, ki letijo letala izključno za zabavo imenujemo ne komercialni ali športni, pravilno se imenujejo privatni piloti, saj lahko letijo letala le za užitek. Letalci so uniformirani profesionalci, člani letalske posadke v pilotski kabini. Linijski prometni piloti veljajo za najbolj izšolane ljudi na sploh. Pilotski poklic je zelo zahteven s stalno odsotnostjo od doma, brez letnega dopusta med aprilom in oktobrom, prostih vikendov in nočnimi leti zaradi tega nekateri preprosto ne zdržijo takšnega načina življenja. 

Osnovna delitev pilotov je na civilne in vojaške. 

Mednarodni dan linijskih pilotov je [[26. april|26.april]], v čast prvega poleta turškega pilota Fesa Evrensev 1912, ki je bil prvi predsednik uprave Turkish Airlines leta 1933, praznik se praznuje od leta 2014 glede na sklep IFALPA ([[Angleščina|ang]]. International Federation of Air Line Pilots' Associations) na predlog TALPA Turkish Airlines Pilots Association ([[Turščina|tur]]. Türkiye Havayolu Pilotları Derneği).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://opensky.rs/avioni/happy-world-pilots-day-26-april-svetski-dan-pilota/|title=Happy World Pilot’s Day – 26. april|date=26.4.2025|accessdate=21.11.2025|website=Open Sky}}&lt;/ref&gt;  

== Delitev pilotov ==

=== Glede na službo ===
[[Slika:Air_Malta_Pre_Flight_Inspection_Airbus_A320.jpg|sličica|pilot opravlja predpoletni obhod letala ]]
==== Civilni piloti ====
* komercialna dela v zraku (panorame, taksiranje, snemanje, sondiranje, obalna straža, požarna straža, metanje padalcev, gašenje, meteorološki leti, vleka transparentov ali jadralnih letal, kmetijsko letenje, spricanje proti komarjem, metanje vab za lisice) [[Cessna 172]], [[Cessna 182]], [[Cessna 206]], [[Cessna 208 Caravan|Cessna 208]], [[Cessna 340]], [[Piper PA-25 Pawnee|Piper PA-25]], [[Piper PA-31 Navajo]], [[Piper PA-34 Seneca]], [[Aero Commander 500]], [[PZL-Mielec M-18 Dromader|M-18 Dromader]], [[Air Tractor AT-802]], [[Bombardier 415]], [[Douglas A-26 Invader]]
* inštruktor letenja (šola nove pilote v letalski šoli) [[Cessna 152]], [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper PA-38]], [[Beechcraft Skipper]], [[Grumman American AA-1]], [[Piper PA-28 Cherokee|Piper PA-28]], [[Cirrus SR20]], [[Piper PA-34 Seneca]], [[Piper PA-30 Twin Comanche|Piper PA-39 Twin Commanche]], [[Cessna 310]], [[Cessna 340]], [[Beechcraft Baron]]
* poslovni pilot (leti poslovna letala) [[Cessna 421]], [[Cessna Citation Mustang|Cessna 510]], [[Cessna Citation Excel|Cessna 560]], [[Embraer Legacy 600]], [[Dassault Falcon 7X]], [[Bombardier Challenger 600]], [[Gulfstream G650]]
* tovorni pilot (leti tovorna letala za prevoz pošte in tovora) [[Let L-410 Turbolet|Turbolet L-410]], [[Saab 340]], [[Airbus A300]], [[Boeing 757]]
* čarterski pilot (leti na počitniških turističnih letih in prevozih športnih klubov na turistična letališča) [[Boeing 737]], [[Airbus A320|Airbus A321]]
* linijski pilot (leti velika linijska letala na rednih letih na največja letališča) [[Airbus A320]], [[Airbus A220]], [[Airbus A330|Airbus&amp;nbsp;A330]], [[Airbus A350]], [[Boeing 777]], [[Boeing 787]], [[Embraer E-Jet E2|Embraer E190]], [[Suhoj Superjet]]
* [[Preizkusni pilot|preizkusni piloti]] ali [[Testni pilot|testni]] (deluje v letalski tovarni na testnih letih) [[Airbus|Airbus Industry]], [[Boeing|Boeing company]], [[Cessna|Cessna Textron]], [[Združena letalska korporacija|OAK Objedinjonaja Aviastroitelnaja Korporacija]], [[Dassault Aviation]]
[[Slika:USAF_Female_Pilot_Col._Robyn_Slade_stands_proudly_with_her_T-38_Talon_she_flew_at_initial_pilot_training_(170521-F-AA000-0001).jpg|sličica|Pilot na [[Šolsko vojaško letalo|šolskem letalu]] [[Northrop T-38 Talon|T-38 Talon]]]]
==== Vojaški piloti ====

* lovski (za sestreljevanje tujih zrakoplovov) [[Lockheed Martin F-22 Raptor|F-22]], [[Lockheed Martin F-35 Lightning II|F-35]], [[Dassault Rafale]], [[Suhoj Su-35]], [[Suhoj Su-57]], [[Čengdu J-20]]
* jurišni (zemeljska podpora kopenskim silam iz niske višine in nevtralizacijo zemeljskih ciljev) [[Fairchild Republic A-10 Thunderbolt II|Republic A-10 Thunderbolt II]], [[Suhoj Su-25 Frogfoot|Suhoj Su-25]], [[Suhoj Su-34]], [[SOKO J-22 Orao]], [[SEPECAT Jaguar]], [[Mikojan-Gurevič MiG-27|MiG-27]], [[McDonnell Douglas F/A-18 Hornet|F-18]], 
* izvidniški (za snemanje in slikanje nad sovražnikovim ozemljem) [[Lockheed U-2]], [[Tupoljev Tu-142|Tu-142]], [[Antonov An-30|Antonov 30]], [[Northrop Grumman EA-6B Prowler]], [[Bombardier Global Express|Bombardier Global]], [[Berijev Be-12]], [[Iljušin Il-38]]
* bombniški (za uničevanje zemeljskih ciljev z velikih višin)  [[Boeing B-52 Stratofortress]], [[Lockheed F-117]], [[Northrop B-2]], [[Rockwell B-1 Lancer]], [[Tupoljev Tu-22M]], [[Tupoljev Tu-95|Tupoljev Tu-95/142]], [[Tupoljev Tu-160]], [[Šjan H-6]]
* transportni (za prevoz ljudi in opreme ter logistično oskrbo enot) [[Lockheed Martin C-130 Hercules|C-130 Hercules]], [[Lockheed C-5 Galaxy]], [[McDonnell Douglas C-17 Globemaster III|C-17 Globemaster]], [[Antonov An-124 Ruslan|Antonov An-124]], [[Iljušin Il-76|Iljušin Il-76,]] [[Alenia C-27J Spartan]], [[Airbus A400M|Airbus A400M Atlas]], [[Airbus A330]], [[Tu-204]]
* inštruktor letenja (usposablja nove pilote v [[Letalska šola|letalski šoli]]) [[Cessna 150]], [[Cessna 152]], [[Cessna 172|Cessna T-41 Mescalero]], [[Cessna 182]], [[Zlín Z 42|Zlin 242L]], [[Scottish Aviation Bulldog]], [[Cirrus SR20]], [[Pipistrel Virus]], [[SIAI-Marchetti SF.260]], [[Grob G 120]], [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza F33C]],  [[Socata TB 30 Epsilon]], [[ENAER T-35 Pillán]],   [[Piper PA-34 Seneca]], [[Beechcraft Baron]], [[Aero Commander 500]], [[Cessna 310]], [[Cessna 340]], [[Cessna 404 Titan]], [[Cessna 414]], [[Cessna 421]], [[Piper PA-31 Navajo]], [[Partenavia P.68]], [[Piper PA-44 Seminole]], [[Piper PA-23|Piper PA-23 Aztec]], [[Piper PA-30 Twin Comanche|Piper PA-30/39 Twin Comanche]], [[Beechcraft T-6 Texan II]], [[Embraer EMB 312 Tucano]], [[Pilatus PC-21]], [[Pilatus PC-9]], [[Pilatus PC-7]], [[KAI KT-1 Woongbi]], [[Grob G 120TP]],  [[Aero L-39 Albatros]], [[McDonnell Douglas T-45 Goshawk]], [[SOKO G-4 Super Galeb|Soko G-4 Super Galeb]], [[North American T-2 Buckeye]], [[Aero L-159 Alca]], [[BAE Systems Hawk]], [[Jakovljev Jak-130]], [[Alenia Aermacchi M-346 Master]], [[KAI T-50 Golden Eagle]], [[Hongdu JL-10]], [[Fairchild Republic A-10 Thunderbolt II]], [[SEPECAT Jaguar]], [[SOKO J-22 Orao]], [[Suhoj Su-25 Frogfoot]], [[Mikojan-Gurevič MiG-27|MiG-27]], [[McDonnell Douglas F/A-18 Hornet]], [[Suhoj Su-34]], [[General Dynamics F-111 Aardvark]], [[McDonnell Douglas F-15E Strike Eagle]], [[McDonnell Douglas F/A-18 Hornet]], [[Dassault Mirage 2000]], [[Dassault Rafale]], [[Eurofighter Typhoon]], [[Suhoj Su-35|Sukhoi Su-35]], [[Suhoj Su-57|Sukhoi Su-57]], [[Mikojan-Gurevič MiG-35|Mikoyan MiG-35]], [[Saab JAS 39 Gripen]]
* helikopterski (letenje helikopterjev) [[Bell AH-1 Cobra]], [[Sikorsky UH-60 Black Hawk]], [[Mil Mi-24]], [[Boeing AH-64 Apache]], [[Eurocopter EC145]], [[Boeing CH-47 Chinook]], [[AgustaWestland AW139]]
* preizkusni piloti (deluje v letalski tovarni in pri prevzemanju novih letal v operativne enote) [[Lockheed Martin]], [[Northrop Grumman]], [[Boeing]], [[Airbus]], [[Embraer]], [[Dassault Aviation]], [[Textron Aviation|Textron]]

=== Glede na tip [[zrakoplov]]a ===
* [[letalo|letalski]] pilot
* [[helikopter]]ski pilot

=== Glede na tip licence* ===

* PPL(A) privatni (t.i. športni) pilot letala, z njo lahko leti pilot za zabavo ne komercialno
* CPL(A) poklicni pilot letala, z njo lahko leti pilot komercialno kot kapitan na letalih z [[Največja vzletna masa|MTOW]] do 5700 kg (12500lbs) in kot kopilot na težjih letalih
* ATPL(A) prometni pilot letala, z njo lahko leti pilot komercialno kot kapitan tudi na najtežjih letalih
'''*''' obstajajo tudi druge pilotske licence: ULN, LAPL, MPL; ki pa niso mednarodno prizane skladno z organizacijo ICAO, predvsem operaterje zelo lahkih letalnih naprav pogosto imenujemo upravljavci letalne naprave namesto piloti[[Slika:Beechcraft_Baron_BE-58_(287224963).jpg|sličica|250x250px|Dvomotorna letala nudijo posebno zabavno letenje [[Beechcraft Baron]] ]]

=== Komercialni ali nekomercialni pilot ===

* Privatni ali športni pilot se z letalstvom ukvarjajo ljubiteljsko in leti nekomercialno, večinoma na enomotornih letalih, čeprav ni omejitve, da pilot z licenco PPL(A), ne more leteti večmotornega letala, če se na njega prešola, mnogi zelo radi letijo dvomotorna letala za zabavo. Za potrebe športnega letenja se zahteva zdravniški pregled II. razreda.
* Komercialni piloti so tisti piloti, ki imajo licence CPL(A) in ATPL(A) in letijo za plačilo. Profesionalni piloti letijo velika potniška in tovorna letala – redne linije, čarterje, manjša reaktivna poslovna letala, večmotorna potniška propelerska letala, enomotorna letala. Poleg letenja so profesionalni piloti tudi poklicni inštruktorji letenja, ki šolajo bodoče športne in poklicne pilote. Profesionalni piloti se vsi začnejo najprej šolati za licenco PPL(A), ki jo imajo športni piloti, ampak nato šolanje nadaljujejo. Za potrebe profesionalnega letenja se zahteva zdravniški pregled I. razreda.

== Vojaški pilot ==
''Glavni članek:'' ''[[vojaški pilot]]''[[Slika:IAFRafale.jpg|sličica|[[Dassault Rafale]]|307x307px]]Vojaški pilot so v osnovi [[Vojak|vojaki]] in je njihovo delovanje [[Ozemlje|ozemeljsko]] večinoma omejeno znotraj [[Državna meja|nacionalnih meja]]. Za vojaške pilote se zahteva častniška šola za katero osnova je fakulteta oz. v državah z letalsko tradicijo vojaška letalska akademija. Vojaški piloti ne dosegajo takega števila ur kot civilni ampak redko kateri presežejo 3000 ur ob upokojitvi (civilni piloti jih imajo preko 20 000 ur ob upokojitvi).  

V zgodovini je veliko vplivnih ljudi ([[Jurij Kraigher - Žore|Jurij Kraigher]], [[Frank Gorenc]], [[George H. W. Bush]], [[George Walker Bush]], [[Eddie Rickenbacker]], [[John McCain]], [[James Stewart]], [[Nathan Farragut Twining]], [[Curtis Emerson LeMay]], [[Alan Bartlett Shepard mlajši]],[[William, valižanski princ]], [[Princ Filip, vojvoda Edinburški]], [[Antoine de Saint-Exupéry]], [[Erhard Milch]]) bilo šolano s strani letalskih sil, saj so zahodne vojaške letalske akademije nudile izjemno kvalitetno strokovno, psihično in fizično izobrazbo. Letalske akademije, dajejo izredno kvaliteten kader in ti ljudje so običajno tudi zelo uspešni v privatnem življenju, mnogo je poslovnežev, ki so bili v mladosti šolani v letalskih akademijah in so zelo uspeli ter ohranjajo zdrav športen način življenja in so vitalni pozno v starost. Veliko mladih fantov in deklet, ki niso kapitalsko dovolj močni se zaradi sponzoriranih programov usposabljanja s strani države odloči za vojaško kariero in ostanejo v vojski vse do upokojitve, saj za potrebe letalskih sil nikoli ne dosežejo konkurečnih komercialnih tržnih zahtev za prometne pilote. 

Cena ure letenja z modernim francoskim lovcem [[Dassault Rafale]] znese okvirno 20.000 eur na uro letenja, letenje z najboljšim ameriškim lovcem [[Lockheed Martin F-35 Lightning II]]  znese strošek ure letanja okoli 50.000 dolarjev na uro, to so stroški, ki jih krije vsaka država, ki želi imeti sodobno vojaško letalstvo. Strošek šolanja vojaškega pilota stane več kot civilnega, ker so vsi stroški letenja tudi neposredni stroški šolanja - letala ne dajejo prihodka (če bi bilo isto pri prometnih pilotih bi šolanje stalo 10 do 30 miljonov) in znašajo (leto 2023)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sandboxx.us/news/how-much-does-it-cost-to-train-an-air-force-pilot-a-lot/|title=HERE’S HOW MUCH THE U.S. AIR FORCE SPENDS TRAINING ITS PILOTS|date=26.3.2024|accessdate=26.4.2024|website=SANDBOXX|last=Hollings|first=Alex}}&lt;/ref&gt;: [[Slika:Lt_Mike_Hunter_1.jpg|sličica|Pilot pred bombnikom [[Douglas A-20 Havoc|A-20]] 1942 |271x271_pik]]
* 12 milijonov USD za [[Lovsko letalo|lovske]] pilote [[McDonnell Douglas F-15 Eagle|F-15 Eagle]], [[Lockheed Martin F-22 Raptor|F-22 Raptorjev]] in [[Lockheed Martin F-35 Lightning II|F-35 Lightning II]],
* 11 milijonov USD za pilote [[Bombnik|bombnikov]] [[Boeing B-52 Stratofortress|B-52 Stratofortress]], [[Northrop B-2|Northrop B-2 Spirit]],
* 9 milijonov USD za pilote bombnikov [[Rockwell B-1 Lancer]],
* 7 milijonov USD za pilote [[Jurišnik|jurišnikov]] [[Fairchild Republic A-10 Thunderbolt II|A-10 Thunderbolt II]],
* 7 milijonov USD za pilote [[Izvidniško letalo|izvidnikov]] [[Boeing RC-135]],
* 7 milijonov USD za lovske pilote [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16 Fighting Falcon]],
* 6 milijonov EUR za lovske pilote [[Dassault Rafale]],
* 3 milijone USD za [[Transportno letalo|transportne]] pilote [[Lockheed Martin C-130J Super Hercules|C-130J Hercules]] in
* 1.5 milijona USD za transportne pilote [[Boeing KC-135 Stratotanker|KC-135 Stratotankerjev]], [[Lockheed C-5 Galaxy|C-5 Galaxy]], [[McDonnell Douglas C-17 Globemaster III|C-17 Globemaster]]

Vsi seveda najprej začnejo na manjših [[Šolsko vojaško letalo|šolskih letalih]].  

=== Testni pilot ===
''Glavni članek: [[Preizkusni pilot|testni pilot]]'' 

Najobsežnejše šolanje v vojski imajo vojaški testni pilot, kandidati za testne vojaške pilote morajo imeti preko 1000 ur na nadzvočnih letalih, da jih pričnejo šolat (šolajo jih samo štiri države: ZK: ETPS: ''Empire Test Pilots' School'' 1943, ZDA: USAF TPS 1944 in USN TPS 1945, Francija: EPNER: ''École du Personnel Navigant d’Essais et de Réception'' 1946, Rusija: FTPS: ''Fedotov Test Pilot School'' 1947). Običajno v procesu šolanja testnega pilota kadidati letijo tako z civilnimi potniškimi letali kot vojaški zrakoplovi vseh vrst ter celo jadralnimi letali, kandidate se usposobi do te mere, da so sposobni napisati kompletne operativne priročnike letal na osnovi testnih letov in morejo zelo dobro poznati letalske predpise certifikacije zrakoplovov (FAR oz. CS 25, 23, 22). 

=== Letalski as ===
''Glavni članek: [[letalski as]]'' 

Letalski as je naziv za vojaškega pilota, ki je sestrelil vsaj 5 sovražnikovih letal v zraku in je najbolj elitni status, ki ga lahko doseže vojaški pilot. Potrjene zmage pomenijo, da so bile uradno zabeležene, potrjene s strani enote, opazovalcev ali dokumentacije. Dvojni as pomeni 10+ zmag, trojni as pomeni 15+ zmag.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.airandspace.si.edu/stories/editorial/what-did-it-mean-be-flying-ace|title=What Did It Mean to Be a Flying Ace?|date=30.6.2025|accessdate=2.12.2025|website=National Air and Space Museum Washington, DC|archive-date=2025-12-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20251206175532/https://www.airandspace.si.edu/stories/editorial/what-did-it-mean-be-flying-ace|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Civilni pilot ==
[[Slika:Silver_Express_pilot_and_CFI_Daniel_Bustos.JPG|sličica|Poslovni pilot [[Gulfstream Aerospace|Gulfstream]] |225x225px]]
Poklicno šolanje civilnih pilotov je drago in množičnost je omejena, saj si kandidati krijejo vso šolanje sami, kar znese okvirno okoli sto pedest tisoč eurov do zaposlitve oz. do prejemanja plačila na velikem potniškem letalu (npr. [[Airbus A320|A320]], [[Boeing 737|B737]], [[Embraer E-Jet|E-190]]). Fantje in dekleta, ki se opogumijo in se podajo v letalsko prometno kariero se popolnoma adaptirajo na svojo kariero, saj to ni samo poklic ampak je način življenja. Ti mladi ljudje zelo cenijo svojo delo, saj je za doseg cilja postati prometni pilot, potrebno vložiti denar, čas, trud in biti sposoben odditi v svet ter na koncu imeti še srečo in se dokopati do prve službe kot kopilot na zelo konkurenčnem tržišču.  Samo izjemno motivirani se na koncu prebijejo skozi teoretične izpite in uspešno opravijo vsa šolanja. Intenzivno šolanje skupaj s teorijo preverja ali ima kandidat prave karakteristike za pilota. 

Veliko ljudi nima primernih karakternih lastnosti za delo v letalstvu in preprosto ne zdržijo življenskega stila pilota, ki ne pozna splošnih družbenih navad in zahteva nenehno prilagajanje spremembam delovnega urnika ter ne pozna konceptov letnega dopusta med sezono, vikendov in neprilagodljivosti. Večina ima problem, da se primerja s kolegi, ki nimajo iste kariere in lahko planirajo družinske praznike, opravke, letne dopuste ipd ter so pogosto razočarani. Linijski piloti pravijo zase, da živijo iz kovčka, saj je to edina osebna stvar, ki jo imajo vedno s seboj.  

Tipično uporabljajo linijski piloti dva kovčka enega imajo vedno pri sebi v cockpitu t.i. pilot trolley oz. pilotski kovček tipično 45x40x24 cm na dveh kolesih (potni nalog z dokumenti, letalska pilotska knjižica, certifikati, licenca, zdravniško spričevalo, airline ID, tablica, mobilni telefon, denarnica, ključi, potni list, kemični svinčniki, beležka z zapiski, očala, odsevnik, dežni plašč, čepi za ušesa, žepna svetilka, vlažilna krema za kožo, balzam za usnice, kapljice za oči, sprej za nos, razkužilo za cockpit, suhi in vlažilni robčki, parfum, beljakovinske ploščice, kava/čaj, powerbank, slušalke, polnilec, minimalna kozmetika, minimalna lekarna in rezervna srajca ter rezervna civilna obleka) in v kabini kabinski kovček 55x40x20 cm z štirimi 360 stopinjskimi vrtljivimi kolesi (srajce, perilo, velika kozmetika, velika lekarna, napajalnik, insekticid proti komarjem razpršilo in tablete za v električni grelnik za sobo, civilna oblačila, civilni čevlji, hrana, vitamini in športna torba vreča nahrbtnik iz blaga ter športna oblačila). Kovčki morejo biti posebej kvalitetni saj so neprestano v uporabi. Sistemsko so narejeni tako da se da manjši kovček nasadi na večjega in se ga vozi kot enega. 

Cena ure letenja z modernim transportnim letalom Airbus A320 je okoli 10.000 eurov na uro letenja. Celotni stroški kvalitetnega šolanja (Operator Courses Training) linijskega pilota so še večji in znesejo okvirno še dodatnih trideset tisoč eurov, ki jih nosi tipično letalska družba (usposabljanje iz: CRM, EFB, Fatigue, Briefings, PPS, OP, Security, SMS, LVO, IATA DGR, Evacuation, Firefighting, Ditching, Line Training, Safety Equipment, First Aid, Fleet Variants, OM, Air Law and Sector contract). Letenje zrakoplovov kot pilot nikoli ni bilo dostopno ljudskim množicam ampak so do njega imeli dostop izbranci. V kapitalističnih družbah ([[Združene države Amerike|ZDA]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno Kraljestvo]], [[Nemčija]], [[Francija]], [[Italija]], [[Slovenija]], [[Grčija]], [[Singapur]], [[Avstralija]], [[Nova Zelandija]] itd.) so to ekonomsko močnejši posamezniki, medtem ko so v komunističnih družbenih ureditvah ([[Ljudska republika Kitajska]], [[Vietnam|Socialistična republika Vietnam]], [[Kuba|Republika Kuba]], [[Federativna ljudska republika Jugoslavija]], [[Laos|Ljudska demokratična republika Laos]] itd.) ali eno partijskih sistemih ([[Eritreja]], [[Demokratična arabska republika Sahara]], [[Venezuela]], [[Sirija]], [[Ruanda]], [[Kambodža]]) to v večini člani partije oz. političnih strank. 

Nekateri drugi člani letalske posadke, kot so nekoč bili letalski inženirji, navigatorji in radio operaterji (npr. letala [[Douglas DC-6]], [[Lockheed L-1049 Super Constellation|Lockheed Constellation]], [[Boeing 307|Boeing 307 Stratoliner]], [[Martin M-130]], [[Sikorsky S-42]], [[Boeing 314 Clipper]], [[Boeing 377 Stratocruiser]], [[Bristol Britannia]], [[Iljušin Il-18]], [[De Havilland Comet]], [[Tupoljev Tu-104]], [[Boeing 707]], [[Convair 880]], [[Vickers VC10]], [[McDonnell Douglas DC-10|DC-10]], [[Boeing 727]], [[Lockheed L-1011 TriStar|L-1011]], [[Douglas DC-8|DC-8]], [[Airbus A300]],[[Iljušin Il-62]], [[Iljušin Il-86]], [[Tupoljev Tu-154]]), se prav tako štejejo za letalce - letalske častnike, ker sodelujejo pri upravljanju navigacijskih in motornih sistemov letala, niso pa piloti. Letalci so uniformirani profesionalci, člani letalske posadke (ang. flight crew) letala v pilotski kabini (ang. [[Pilotska kabina|cockpit]]). Drugi člani posadke, kot so mehaniki in zemeljsko osebje niso razvrščeni kot letalci, so pa lahko del posadke po potrebi. Stevardese so del kabinskega osebja in niso letalski časniki. 

V Sloveniji ima poklicno civilno licenco za motorno letalo 0,03 % celotnega prebivalstva oz. 600 prebivalcev&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/upload/editor/file/file756f94fb5c49415.pdf|title=Letno poročilo 2022|accessdate=28.1.2023|publisher=CAA}}&lt;/ref&gt; od tega deleža jih ima polovica torej okoli 300 privilegije prometnih pilotov (za primerjavo [[Doktorat|doktorjev znanosti]] je 98% več kot prometnih pilotov oz. na 50 doktorjev znanosti je en prometni pilot). 
[[Slika:Airbus-319-cockpit.jpg|sličica|Linijska pilota na [[Airbus A319]]|250x250px]]
Leta 2017 je bilo v svetu samo 290 000 prometnih pilotov (ali 36 prometnih pilotov na milijon prebivalcev) od tega se jih bo 105 000 upokojilo do 2027 in ocenjuje se da se bo potrebovalo še 250 000 novih do leta 2027 glede na ocene CAE Inc., da se bo zadovoljilo potrebam svetovnega trga. Šolanje je zahtevno, drago in dolgotrajno, saj se danes zahteva bistveno več certifikatov od pilotov kot v preteklosti. Največ 90 000 novih pilotov se bo potrebovalo v aziji, 85 000 v ameriki in 50 000 v evropi ter 30 000 na bližnjem vzhodu.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.cnbc.com/2017/06/20/this-is-your-captain-retiring--world-faces-pilot-shortage.html|title=Paris Airshow 2017 Airline industry facing a massive shortfall of pilots|date=2017|accessdate=19.12.2024|website=CNBC}}&lt;/ref&gt; Za primerjavo leta 2019 je bilo svetovno število zdravnikov 12 800 000 (ali 1600 zdravnikov na milijon prebivalcev).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.medicaleconomics.com/view/across-globe-6-4-million-physicians-needed-in-132-countries-facing-shortages|title=Across globe|date=24.5.2022|accessdate=13.1.2025|website=Medical Economics}}&lt;/ref&gt; Za občutek med drugo svetovno vojno je bilo vojaških pilotov nekaj miljonov (ZDA, Luftwaffe, RAF, Sovjetsko letalstvo, Japonsko letalstvo, Italjansko letalstvo). Med drugo svetovno vojno je v USAF bilo decembra 1944 aktivnih 41.600 letal  in 1.259.000 ljudi, RAF je imel maja 1945 9.200 letal 1.079.835 ljudi od tega 193.313 letalcev in 886.522 zemljskega osebja.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Ratno vazduhoplovstvo u drugom svetskom ratu|last=Ulepič|first=Zdenko|publisher=Beograd : Vojnoizdavački zavod|year=1974|cobiss=4727808}}&lt;/ref&gt;

Vsi piloti najprej opravijo zdravniški pregled II. razreda in začnejo letenje na enomotornih batnih letalih (npr. [[Cessna 152]] ali [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper Tomahawk]]) velikokrat je to v začetku v [[Aeroklub|aeroklubu]] z EASA ATO šolo in potem po pridobitvi PPL(A) privatne licence opravijo obsežno teorijo ATPL(A) frozen (na agenciji za civilno letalstvo). Teorija ATPL(A) je velik filter uspešnosti kadidatov za nekatere je nepremostljiva in je osnova za kakeršnokoli poklicno delo v letalstvo. Po opravljeni ATPL(A) teoriji kandidati pričnejo inštrumentalno letenje ter napredujejo na zahtevnejša enomotorna letala z uvljačljivim podvozjem (npr. [[Beechcraft Bonanza]], [[Cessna 210|Cessna Centurion]], [[Rockwell Commander 112|Commander 114]], [[Piper PA-24 Comanche|Piper Comanche]]) nadaljujejo na večmotorna batna letala (npr. [[Cessna 340]], [[Piper PA-34 Seneca|Piper Seneca]], [[Piper PA-30 Twin Comanche|Piper Twin Comanche]]) ter opravijo zdravniški pregled I. razreda, približno 1 od 4 ljudi lahko opravi psihofizične kriterije za komercialnega pilota (očala so dovoljena) in pridobi licenco poklicnega pilota CPL(A). Potrebno je poudarit da poklicna licenca CPL sama po sebi ne nudi nič in da je lahko oseba plačana za delo potrebuje še nadaljnjo usposabljanje za tip letala, operacija itd. Za poklicno licenco potrebujejo minimalno 200 ur letenja in potem gredo na [[type rating]] za [[Turbopropelerski motor|turbo propelerska]] (npr. [[Bombardier Dash 8|Dash 8]], [[ATR 72]], [[Beechcraft Super King Air|King Air]]) ali [[Reaktivno letalo|reaktivna letala]] (npr. [[Airbus A320]], [[Boeing 737]], [[Embraer E-Jet]]) na katerih naredijo še line training, ki obsega okoli sto do dvestopedeset komercialnih letov, kasneje kot kopiloti pridobijo še licenco prometnega pilota ATPL(A) za katero potrebujejo minimalno 1500 ur letenja. Cel proces letalskega usposabljanja linijskega pilota stane okoli sto petdeset tisoč eur in traja v povprečju 7 aktivnih let, kandidati si ga krijejo sami.

V Sloveniji se je veliko pilotov začelo šolati modularno v aeroklubskem okolju (motorno letenje). Ker celovitih uradnih statistik ni, so na voljo le ocenjeni podatki, ki temeljijo na izkušnjah aeroklubov in inštruktorjev. Podatki temeljijo na ocenah in niso rezultat uradne nacionalne statistike.

* 50 % kandidatov zaključi začetno licenco PPL(A),
* Od imetnikov PPL(A) jih le 25 % (12,5 % od vseh na začetku) nadaljuje z dodatnimi usposabljanji (npr. NVFR, uvlačljivo podvozje, MEP),
* Med kandidati, ki se vpišejo v ATPL teorijo, jih približno 25–30 % (4 % od vseh na začetku) doseže kakeršnokoli zaposlitev v letalstvu,
* Skupno se ocenjuje, da le 0,5–2 % kandidatov, ki začnejo šolanje v aeroklubih v Sloveniji, doseže raven linijskega prometnega pilota reaktivnega potniškega letala

Pri integriranih pilotskih programih (EASA ATPL integrated), kjer so kandidati predhodno selekcionirani in šolanje poteka v strnjenem, profesionalno usmerjenem programu, so stopnje uspešnosti bistveno višje kot v aeroklubskem okolju.

* 80 % vpisanih kandidatov zaključi integrirani program (ATPL frozen),
* Od diplomantov jih 60 % v obdobju nekaj let pridobi prvo zaposlitev v linijskem letalstvu,
* Skupno se ocenjuje, da 55 % vseh vpisanih kandidatov v integrirane programe doseže raven pilota reaktivnega potniškega letala

Višja uspešnost je posledica stroge selekcije kandidatov, strukturiranega šolanja, zagotovljenega financiranja zahtevanega za vpis ter neposrednih povezav šol z letalskimi prevozniki in plačanega šolanja na tipu potniškega letala. Največji filter trga, ki išče kandidate so zahtevane izkušnje na tipu letala oz. na velikih potniških letalih nad 50 ton vsaj 500h oz. celo 1500h.  

=== Civilni certifikacijski sistemi ===
[[Slika:EASA_Logo.png|levo|sličica|251x251_pik|[[Agencija Evropske unije za varnost v letalstvu|EASA]] krovna letalska organizacija v [[Evropska unija|EU]]]]
Različne države (Kitajska, Turčija, Združeni arabski emirati) oz. skupine držav (EU, ZDA) uporabljajo različne certifikacijske sisteme in piloti imajo različne licence, ki me seboj niso enakovredne niti niso preprosto izmenljive ampak mora iti pilot, če hoče pridobiti licenco v drugem sistemu skozi postopek konverzije licence (dodatni izpiti vsaj iz letalskega prava, ponekod praktični izpiti ipd.), da pridobi drugo licenco. Če gre evropski pilot na dopust v ZDA in ima evropsko licenco EASA in želi za zabavo leteti letala nekomercialno v ZDA, pa običajno zadovoljuje preprostejši postopek validacije, kjer na osnovi njegove trenutne licence (npr. EASA ATPL(A)) pridobi privilegije FAA PPL(A) za maksimalno čas veljavnosti njegove evropske licence. 
[[Slika:20150215-logo-faa_1.jpg|sličica|200x200_pik|[[Zvezna uprava za letalstvo|FAA]] ureja vse vidike civilne letalstva v [[Združene države Amerike|ZDA]]]]
Največji sistemi licenciranja v svetu so: [[Agencija Evropske unije za varnost v letalstvu|EASA - European Aviation Safety Agency]], [[Zvezna uprava za letalstvo|FAA - Federal Aviation Administration]], JAA - Joint Aviation Authorities (zastarelo), UK CAA - Civil Aviation Authority (United Kingdom), CASA - Civil Aviation Safety Authority, TCCA - Transport Canada Civil Aviation''','''  SHGM - Sivil Havacılık Genel Müdürlüğü idr. 
[[Slika:ICAO_logo.svg|alt=File:ICAO logo.svg|levo|sličica|155x155_pik|[[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|ICAO]] Svetovna Mednarodna organizacija civilnega letalstva]]

Zakaj pa je pomembno katero licenco ima pilot? Ker z EASA licenco lahko pilot leti vse zrakoplove, ki so registrirani v državah EU (Nemčija, Francija, Polska, Italjia, Grčija itd) po celem svetu. Ne more pa pilot z EASA licenco leteti neposredno letala registrirana v Turčiji, ampak potrebuje turško licenco oz. validacijo, z turško licenco lahko pilot leti samo turška letala po celem svetu ne more pa leteti vseh drugi letal, registriranih v katerikoli drugi državi. Tako je z uvedbo EASA licence avtomatsko postal evropski sistem z množico držav izredno enoten v smislu izemenljivosti letal in pilotov. Pri temu pa je potrebno povedati, da svetovno priznane licence - mednarodne so samo PPL, CPL, ATPL (s katermi lahko pilot leti po celem svetu), nacionalne licence - državne ULN, LAPL (področje EU), MPL (področje EU) so nacionalne licence ali regionalne in z njimi lahko pilot leti samo na področju države ali regije, ker jih mednarodna letalska organizacija ICAO ne priznava zatorej se je bolje tem licencam izgoniti, če je to le mogoče, saj nimajo mednarodne veljave in so lahko prej ali slej ukinjene. [[Slika:PPL_(A)_-_Pilotenlizenz_Vorderseite.png|sličica|706x706px|Nemška EASA PPL (A) - Pilotska privatna licenca (športni pilot motornega letala)|sredina]]
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Kratice in različni certifikacijski sistemi oblasti
!Kratica
!Pomen
!Država oz. območje
!Opomba
|-
|ICAO
|[[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|International Civil Aviation Organization]]
|celi svet od 1944
|osnovna svetovna letalska organizacija, običajno jo v svoji osnovni obliki koristijo afriške države, velike omejitve zaposlovanja
|-
|FAA
|[[Zvezna uprava za letalstvo|Federal Aviation Administration]]
|[[Združene države Amerike|ZDA]] in pacific
|sistem z najdaljšo tradicijo priznan v različnih delih sveta (afrika, bl. vzhod)
|-
|EASA
|[[Agencija Evropske unije za varnost v letalstvu|European Aviation Safety Agency]]
|[[Evropska unija|EU]] od 2002 dalje
|članice vse EU države in še dodatne, najtežja licenca za teorijo zelo močna licenca
|-
|JAA
|Joint Aviation Authorities
|[[Evropa]] 1970 do 2009
|članice JAA so prevzele EASA zahteve, nekatere ne EU članice še vstrajajo
|-
|UK CAA
|UK Civil Aviation Authority
|[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|UK]] od 2020 dalje
|UK - Brexit - nacionalna licenca nepriznana po EU - tretja država
|-
|SHCA
|Sivil Havacılık Genel Müdürlüğü
|[[Turčija]]
|zaželena za delo v Turčiji
|-
|TCCA
|Transport Canada Civil Aviation
|[[Kanada]]
|zelo primerljiva z FAA in EASA
|-
|GCAA
|Civil Aviation Administration of China
|[[Kitajska]]
|zelo zaželjena na hitro rastočem kitajkem trgu
|-
|DGCA
|Directorate General of Civil Aviation
|[[Indija]]
|hitro rastoči trg
|-
|GCAA
|General Civil Aviation Authority
|[[Združeni arabski emirati|ZAE]]
|najbolj cenjena na bližnjem vzhodu
|-
|CASA
|Civil Aviation Safety Authority
|[[Avstralija]]
|robustni predpisi 
|-
|CAA NZ
|Civil Aviation Authority of New Zealand 
|[[Nova Zelandija]]
|cenjena na pacifiškemu območju
|-
|SA CAA
|South African Civil Aviation Authority
|[[Južna Afrika|Južna afrika]]
|najbolj cenjena afriška licenca 
|}

=== Šolanje prometnega pilota ===
[[Slika:PA-28_Simulator_der_Horizon_SFA.jpg|sličica|[[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]]/SE šolanje na [[Simulator letenja|simulatorju]] FNTP II za enomotorna letala npr. [[Piper PA-28 Cherokee|Piper PA-28]]|249x249px]]Prometni piloti velikih potniških letal potrebujejo leta usposabljanja, da dosežejo vse kvalifikaciji, ki so potrebne za vodjo zrakoplova na komercialnih potniških letih in veliko ur letenja. Prometni linijski piloti veljajo za najbolj izšolane posameznike na sploh, saj se njihovo šolanje in periodično usposabljanje ne zaključi do upokojitve. Minimalna formalna izobrazba je zaključena srednja šola s poklicno maturo, na kar pilot nadaljuje strokovno šolanje na letalih in teorijo ATPL za prometne pilote, ki je po obsegu primerljiva s fakulteto ter za marsikoga prevelik zalogaj. Samo določeni nacionalni prevozniki zahtevajo fakulteto (180 ECTS) in znanje nacionalnega jezika (ICAO level). Stroški šolanja prometnega pilota so visoki in si jih kandidati sami krijejo, zaradi česar je to dostopno le ekonomsko močnejšim posameznikom. Konec 1980 je bila cena šolanja v Jugoslaviji 85 000 DEM (nemških mark) za pilote, ki so se šolali v šoli takratnega državnega prevoznika [[Air Serbia|JAT]]. Celoten strošek šolanja na letalski univerzi ERAU Embry–Riddle Aeronautical University v ZDA na 4 letnem programu je konec 1980 znašal okvirno 90&amp;nbsp;000&amp;nbsp;USD. Danes se stroški gibajo od 150 000 USD do 300 000 USD odvisno od tega v katerem delu sveta se kandidati šolajo, saj so stroški letalskih šol po nekod 150% višji zaradi različnih državnih režimov in svobodnega letenja ni.  
[[Slika:Eesti_Lennuakadeemia_360-8.jpg|sličica|364x364px|[[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]]/ME šolanje na večmotornih letalih na [[Simulator letenja|simulatorju]] FNTP II npr. [[Piper PA-34 Seneca]]]]
Da kandidat postane prometni pilot, more najprej odiiti v certifcirano letalsko šolo ATO. Kandidati se lahko šolajo na dva načina modularno ali itegrirano. Modularno usposabljanje pomeni da opravlja posamezne ratinge z izpiti in se mu pridobljene kvalifikacije sproti vpisujejo v licenco. Pri itegriranem usposabljanju kadnidat pride do opravljenih pooblastil šele ko pridobi licenco poklicnega pilota oz. v določenih primerih ko je vezan na družbo (MPA licenca) še kasneje. Najhitrejša pot do službe v cockpitu je z šolanjem v letalskih akademijah oz. profesionalnih letalskih šolah, pri čemer se priporoča, da imajo kadnidati jasno izdelano vizijo, kjer se nameravajo zaposliti in zato pripravljena finančna sredstva, ki znašajo ovrino okoli 130 tisoč EUR, vendar samo finance niso dovolj potrebno je tudi veliko truda in potrepljenja ter dobro sodelovanje z letalskimi kolegi.

Minimum je 1500 ur letenja, da poklicni pilot CPL(A) pridobi licenco prometnega pilota ATPL(A). Bistvene kvalifikacije pilota so ratingi - privilegiji za izvajanje določenih operacij in licenca, prometni piloti se obnovitveno šolajo najmanj na vsakih šest mesecev na [[Simulator letenja|simulatorjih letenja]], v kvalitetnejših letalskih družbah celo na vsake tri mesece. Piloti letal morajo dovolj dobro obvladovati [[Angleščina|angleški jezik]], saj je več kot 95% svetovne literature v angleščini, kot tudi vsa komunikacija med člani posadke, kontrolo letenja idr. 
Strokovna področja, ki so pomembna za pilote: operativni postopki, radio navigacija, masa in težišče, zmogljivosti letal, načrtovanje letenja, letalska avionika - inštrumenti, aerodinamika, letalska meteorologija idr.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://old.delo.si/druzba/panorama/skok-v-portoroz-na-kavo-v-dvoje-z-letalom.html|title=Skok v Portorož na kavo... v dvoje z letalom|date=13.3.2012|accessdate=16.3.2026|website=delo.si|publisher=Tomažič B., Jamnik U.}}&lt;/ref&gt;

==== Pay to Fly P2F ====
Pay to Fly (P2F) je praksa v komercialnem letalstvu, pri kateri pilot oziroma kopilot plača letalski družbi ali posredniku za možnost letenja na linijskih letih kot član pilotske posadke. Namesto da bi bil pilot za delo plačan, sam krije stroške usposabljanja, type ratinga ali celo neposredno “najem” sedeža v kokpitu za pridobivanje naleta in izkušenj na reaktivnem letalu.

V klasičnem zaposlitvenem modelu letalska družba pilota zaposli in mu zagotovi plačilo ter usposabljanje. Pri modelu Pay to Fly pa kandidat:

* plača type rating,
* pogosto dodatno plača “line training”,
* lahko plača določeno število ur letenja na rednih komercialnih linijah,
* v nekaterih primerih pa ni formalno zaposlen ali prejema minimalno plačilo.

Model se je posebej razširil po finančni krizi leta 2008, ko je bilo na trgu veliko mladih pilotov z nizkim naletom in malo odprtih delovnih mest.

'''Kako sistem običajno deluje'''

Tipičen potek:

# Pilot opravi CPL/ATPL teorijo in MCC.
# Kandidat sam financira type rating za določen tip letala (npr. A320 ali B737).
# Letalska družba ali posredniška akademija ponudi program “line training”.
# Pilot plača paket ur oziroma sektorjev na rednih komercialnih letih.
# Po končanem programu lahko pridobi dovolj izkušenj za redno zaposlitev drugje ali v isti družbi.

'''Kdo ponuja Pay to Fly programe'''

Pay to Fly programe so v preteklosti ponujale ali posredno omogočale: nekatere nizkocenovne letalske družbe, zasebne letalske akademije, posredniška kadrovska podjetja, ACMI oziroma wet-lease operaterji. V Evropi so bili z modelom pogosto povezani: Ryanair (predvsem prek zunanjih pogodbenikov v preteklosti), Wizz Air, SmartLynx Airlines, različne zasebne akademije v Španiji, vzhodni Evropi in jugovzhodni Aziji. Pomembno je poudariti, da številne družbe danes zaradi kritik in pomanjkanja pilotov od teh praks delno odstopajo ali pa jih izvajajo v milejših oblikah (npr. self-sponsored type rating brez neposrednega plačevanja linijskega letenja).

'''Stroški'''

Stroški so lahko zelo visoki.

Približni stroški:

* Vse zahtevane predhodne licence CPL + ATPL teorija + MCC: 70.000–120.000 EUR,
* Type rating A320/B737: 20.000–40.000 EUR,

Pay to Fly line training program: 10.000–40.000 EUR, v nekaterih primerih tudi več kot 60.000 EUR.

Skupni strošek poti do prve službe lahko zato preseže:

* 120.000–180.000 EUR.

'''Kaj pomeni za pilote'''

Prednosti: hitrejši dostop do naleta na jet letalu, možnost pridobitve izkušenj na A320 ali B737, lažji vstop na trg dela v času presežka pilotov, hitrejše izpolnjevanje pogojev za zaposlitev. Slabosti: zelo visoka finančna obremenitev, pogosto zadolževanje, negotova zaposlitev po koncu programa, pritisk na plače in delovne pogoje v industriji, etične in varnostne kritike.

'''Kritike in kontroverze'''

Model Pay to Fly je močno kritiziran s strani: pilotskih sindikatov, združenj pilotov, dela letalske industrije. Največ kritik: pilot opravlja odgovorno delo, vendar za delo plačuje, ustvarja neenakost med kandidati, zmanjšuje pogajalsko moč mladih pilotov, lahko povečuje psihološki pritisk zaradi dolgov. Hkrati je tukaj velika kritika na lokalne CAA agencije za civilno letalstvo, ki takega početja ne preganjajo in ne kontrolirajo ali so dejansko piloti zaposleni v letalskih družbah ali delajo na črno. Evropsko združenje pilotov ECA (European Cockpit Association) je Pay to Fly večkrat označilo kot problematično prakso, ki lahko negativno vpliva na varnostno kulturo in delovne standarde v letalstvu.

'''Razlika med Pay to Fly in self-sponsored type ratingom'''

To ni vedno isto:

* '''Self-sponsored type rating''' pomeni, da pilot sam plača rating, nato pa normalno išče službo in računa da bo z type ratingom konkurenčnejši.
* '''Pay to Fly''' pa pomeni, da pilot plača tudi za dejansko letenje na komercialnih linijah kot član posadke.

V sodobnem evropskem letalstvu je self-sponsored type rating precej pogost, medtem ko je klasični Pay to Fly manj razširjen kot pred desetletjem.

'''Vpliv na kariero'''

Za nekatere pilote je bil Pay to Fly način za prvi preboj v industrijo, posebej v obdobjih gospodarskih kriz. Vendar pa: sam po sebi ne zagotavlja kariere, pomembni ostajajo CRM, sposobnosti, znanje in profesionalnost, številne večje tradicionalne družbe takšne prakse gledajo manj pozitivno kot klasično selekcijo in usposabljanje. Danes zaradi globalnega pomanjkanja pilotov številne družbe ponovno ponujajo bolj klasične zaposlitvene modele z manj finančnega tveganja za pilote.
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Moduli usposabljanja prometnega pilota letala
!Vrsta pooblastila, licence
oz. zahteve
!Opis
!Okvirna cena ''(let.2020)'' in trajanje
!Okvirno kumulativno cena/
kumulativno trajanje
|-
|'''PPL(A)'''&lt;br&gt;Licenca športnega pilota letala 
(ang. Private Pilot Licence - Aircraft) 
|
* 9 predmetov združenih v teoretični izpit PPL(A) teorije,
* ustni izpit iz znanja angleščine (ICAO level),
* pisni izpit iz angleške frazeologije (R/T radiotelephony privilege),
* 45 ur letenja (zone, šolski krogi, rute, radio navigacija) plus izpitni let. Letenje se izvaja z letali tipa: [[Cessna 152]], [[Cessna 172]], [[Piper PA-28 Cherokee|Piper PA-28]] ipd.
|13 tisoč EUR
/6 mesec.
|13 tisoč EUR
/6 mesecev
|-
|'''ATPL teorija'''&lt;br&gt;Teorija za prometnega pilota 
(ang. Air Transport Pilot Licence theory)
|14 predmetov, 14 izpitov ATPL(A) teorije, 1 leto študija (20 000 vprašanj) v angleščini, zelo obsežen študij in velik filter uspešnosti kandidatov, opravi jo okoli 50% kandidatov
|4 tisoč EUR
/1 leto
|17 tisoč EUR
/1 leto 
6 mesecev
|-
|'''NVFR'''&lt;br&gt;pooblastilo za nočno letenje
(ang. Night Visual Flight Rules Rating)
|5 ur predavanj in 5 ur letenja.
|2 tisoč
EUR

/1 teden
|19 tisoč EUR
/1 leto
7 mesecev
|-
|Nabiranje naleta&lt;br&gt;(ang. Hour Building)  
za licenco poklicnega pilota CPL(A)&lt;br&gt;(ang. Commercial Pilot Licence)
|Za poklicno licenco CPL se potrebuje skupaj vsaj 200 ur, minimalna razlika med 200 h in vključenim šolanjem v skupni nalet znaša vsaj 67-95ur. Piloti zato velikokrat koristijo [[Aeroklub|aeroklube]].
|15 tisoč EUR
/4 mes.
|34 tisoč EUR
/1 leto
11 mesecev
|-
|'''IR/SE'''&lt;br&gt;Pooblastilo za instrumentalno letenje na enomotornih letalih&lt;br&gt;(ang. Instrumental Rating/ Single Engine)
|Instrumentalno letenje na enomotornem letalu obsega 50 ur usposabljanja izvaja se na simulatorju in enomotornih batnih kopenskih letalih npr: [[Piper PA-28 Cherokee|Piper PA-28 Arrow]], [[Beechcraft Bonanza]], [[Rockwell Commander 112|Commander 114]], [[Cirrus SR22|Cirrus SR-22]] po pravilih inštrumentalnega letenja. Pilotom da ogromno in se priporoča, da se za njega izšolajo tudi PPL(A) piloti, ki nimajo namena leteti profesionalno, saj si s tem povečajo varnost.
|15 tisoč 
EUR

/3 mesece
|49 tisoč EUR
/2 leti
2 meseca
|-
|'''MEP(L)'''&lt;br&gt;pooblastilo za letenje na večmotornih letalih kopenskih letalih&lt;br&gt;(ang. Multi Engine Piston Land Rating)
|Pooblastilo za letenje z večmotornim batnim kopenskim letalom, npr: [[Piper PA-30 Twin Comanche]], [[Piper PA-34 Seneca]], [[Cessna 310]], [[Cessna 340]], [[Beechcraft Baron]] po pravilih vizualnega letenja.
|4 tisoč
EUR

/1 teden
|53 tisoč EUR
/2 leti
3 mesece
|-
|'''ME/IR'''&lt;br&gt;pooblastilo za instrumentalno letenje na večmotornih letalih&lt;br&gt;(ang. Instrumental Rating/ Multi Engine)
|Instrumentalno letenje na večmotornem letalu. Uporabljajo se ista letala kot za MEP(L) šolanje. 
|5 tisoč
EUR

/1 teden
|58 tisoč EUR
/2 leti
4 mesece
|-
|'''CPL(A)'''&lt;br&gt;Licenca poklicnega pilota letala&lt;br&gt;(ang. Commercial pilot licence Aircraft)
|Z opravljeno licenco CPL(A) v roko max 24 mesecev po končanih izpitih ATPL si pilot zamrzne teorijo ATPL(A) in velja do opravljanja licence ATPL pri 1500h. CPL šolanje 10h šolanja in 5 ur šolanja na kompleksnem letalu npr: [[Beechcraft Bonanza|Bonanza]], [[Rockwell Commander 112|Commander]], [[Piper PA-24 Comanche|Comanche]], Pogoji: 10h IFR, 25h DUAL, 5h Complex, 200h skupaj, NVFR, 100h PIC, 20h preletov. Potrebno je poudarit da sama licenca CPL ne nudi nič sama po sebi in potrebno je še nadaljnjo usposabljanje za delo v letalski operaciji (MCC, type rating, OCC, line traing).
|6 tisoč 
EUR

/2 tedna
|64 tisoč EUR
/2 leti
5 mesecev
|-
|'''FI(A)'''&lt;br&gt;Inštruktor letenja&lt;br&gt;(ang. Flight instructor Aircraft)
|Tečaj obsega 30 ur usposabljanja na desnem sedežu in pedagoške module, je neobvezen za prometne pilote, vendar so inštruktorji letenja kasneje bistveno bolj cenjeni in adaptivni za letenje z različnimi karakterji v cockpitu.
|10 tisoč 
EUR

/3 mesece
|74 tisoč EUR
/2 leti 
8 mesecev
|-
|'''MCC'''&lt;br&gt;certifikat za letenja v več članski posadki&lt;br&gt;(ang. Multi-Crew Cooperation certificate)
|Za letenje kot kopilot oz. za letenje z letali, ki zahtevajo več pilotov je potrebno opraviti usposabljanje za delo v veččlanski posadki, usposabljanje poteka na [[Simulator letenja|simulatorju letenja]]. Dostikrat je trening združen z neformalnim tečajem JOC (ang. Jet Orientated Course).
|3 tisoč 
EUR

/1 teden
|77 tisoč EUR
/2 leti 
9 mesecev
|-
|'''A-UPRT'''&lt;br&gt;certifikat [[Preprečevanje in reševanje iz nepravilnih položajev|preprečevanja in reševanja iz nepravilnih položajev]]&lt;br&gt;(ang. Upset Prevention and Recovery Training)
|Napredni tečaj se nanaša na vsaj 5 ur teoretičnega pouka in 3 ure praktičnega usposabljanja na letalih EASA CS-23 Aerobatic ali CS-23 Utility. Morebitno usposabljanje za akrobatsko letenje ne nadomesti tečaja UPRT. Tečaj obvezen za vse pilote pred pristopom na šolanje za prvi [[type rating]].
|2 tisoč 
EUR

/2 dni
|79 tisoč EUR
/2 leti
9 mesecev
|-
|'''Type Rating'''&lt;br&gt;[[Type rating|pooblastilo za letenje določenega tipa letala]]
|Šolanje na določenem tipu letala, npr: [[Airbus A320|Airbusu A320]], [[Airbus A220|A220]], [[Boeing 737]], [[Embraer E-Jet E2]], [[Bombardier Dash 8]], [[Cessna Citation Excel|Cessna Citation]]. Sestoji iz teorije CBT (ang. Computer Based Training) in predavanj ter vaj na maketah. Vključuje okrog 30 do 60 ur na simulatorju in 1 uro letenja (šest šolskih krogov) s praznim letalom to imenujemo base trening (ali zone) in je eden izmed dražjih delov šolanja. Ta letala so praviloma jeti.
|30 tisoč
EUR

/2 meseca
|109 tisoč EUR
/2 leti 11 mesecev
|-
|OCC&lt;br&gt;tečaj prehoda na letalskega operaterja&lt;br&gt;(ang. OCC Operators Conversion Course)
|Teoretično in praktično šolanje na simulatorju in centrih za usposabljanje iz: 
CRM, EFB, SMS, Fatigue, Briefings, Peer Pilot Support Program, Operator Procedures, LVO, Dangerous Goods, Emergency Evacuation, Firefighting, Ditching (bazen), Line Training, Emergency and Safety Equipment, Aeromedical &amp; First Aid, Fleet Differences, Operators Manual, Air Law &amp; Union Contract, OPC.
|N/A
/2 meseca
|N/A
/3 leta 1 mesec
|-
|Linijski trening&lt;br&gt;(ang. Line Training)
|Šolanje na liniji za kopilota z kapitani inštruktorji v odvisnosti od kompleksnosti letala obsega do okoli 100 letov oz. 250 ur (tipično oba pogoja) ter vključuje do 100 teoretičnih poglavji, zaključi se z linijskim preverjanjem (ang. line check). Tega se za plačilo P2F poslužujejo letalske družbe, ki jemljejo pilote začetnike.
|30 do 60
tisoč EUR

/3 mes.
|139 do 169 tisoč EUR
/3 leta 4 mesece
|-
|'''ATPL(A)''' &lt;br&gt;Licenca prometnega pilota letala&lt;br&gt;(ang. Airline Transport pilot Licence)
|Naredi jo pilot, ko ima skupaj minimalno 1500 ur naleta od tega 500 ur v več pilotni posadki MPL (Multi-pilot) in 250 ur PIC kot vodja zrakoplova ter opravljeno ATPL teorijo, izpit poteka običajno na simulatorju. S tem poklicni pilot postane prometni pilot.
|N/A
|okvirno tipično 7 let
|-
|Kapitan letala &lt;br&gt;(ang. Captain)
|Kopilot, ki ima odmrznjeno ATPL licenco in okvirno nad 5000 h naleta skupaj ter ima prave karakterne in strokovne lastnosti, se gre šolati na levi sedež in ko konča usposabljanje postane kapetan, navadni kapitani ne letijo z začetniki. Kopiloti inštruktorji imajo prednost pri tem, da jih izberejo za kapitane.
|N/A
|okvirno tipično 15 let
|-
|'''TRI''' &lt;br&gt;Inštruktor za tip letala&lt;br&gt;(ang. Type rating Instructor)
|Tečaj obsega pedagoški modul, tehnični modul, simulator letenja in izpit inštruktorji letenja imajo priznavan pedagoški modul. Kapitani inštruktorji potem letijo z začetniki na line treningu.
|10 tisoč EUR
|149 do 179 tisoč EUR
|-
|'''TRE''' &lt;br&gt;Izpraševalec za tip letala&lt;br&gt;(ang. Type rating exeminer)
|Tečaj obsega šolanje za izpraševalca na tipu letala.
|N/A
|N/A
|}

=== Delovni dan prometnega pilota ===
Vsi civilni piloti imajo svojo bazo - bazično letališče s katerega začnejo svojo delovno obveznost in na katerega se na koncu vrnejo po izmeni (včasih isti dan včasih po več dneh). Veliko prespijo po hotelih. Pilotova služba se običajno začne uro do dve ure pred letom v pisarni, kjer pregleda vso dokumentacijo leta: METEO, NOTAMe, vpisane MEL predmete in njihove operativne procedure ter morebitne omejitve categorije pri nizski vidljivosti, seznam članov posadke, operativni načrt poleta, naroči gorivo in opravi briefing s posadko s posebnostmi leta ter gre na pregled potnih listov in varnostni pregled. Nadaljuje se na letalu kjer se opravi predpoletni obhod letala, izračun mase in težišča, sprejme zadnjo vremensko radio poročilo ATIS, izračuna vzletne zmogljivosti letala in pripravi pilotska kabina z [[Flight management system|računalniki]] na let ter opravi odletni briefing in briefing v prisilnih primerih. Letalo se vedno prevzame od inženirjev (ki so na letalu že vsaj eno uro pred piloti), če sta pilota zadovoljna s stanjem letala. Tekom leta piloti vsake trideset minut preračunajo porabo goriva in vsako uro preverijo tolerance višinomerjev (RVSM), vse skozi so na radijski vezi s kontrolo letenja in spremljajo razvoj vremena preko vremenskega radarja. Na vsaki obratni točki zapišejo čas preleta le-te ATA in ga primerjajo z izračunanim časom ETA. Pred pristankom sprejmejo zadnjo vremensko radio sporočilo ATIS za destinacijo in naredijo briefing s pripravo za pristanek in neuspeli prilet ter za voženje po zemlji, po izključitvi motorjev zapiše porabljeno gorivo in gorivo na krovu ter še zadnjič preračuna ali ima puščanje goriva. Ko se letalo parkira imajo največ dela, saj se morejo pripravit za naslednji let - naslednji sektor. Čas na zemlji znaša okoli 45 minut, potrebno je pripraviti: izračun mase in težišča ter dati navodila zemeljski operativi za nalaganje letala, naročiti gorivo, narediti obhod letala, izračun zmogljivosti, priprava računalnika letala za naslednji let, prejeti zadnjo vremensko sporočilo ATIS, prejeti odletno dovoljenje kontrole, opraviti briefing za odlet, prejeti dovoljenje za zagon motorjev, prejeti dovoljenje za voženje do steze in na koncu še vzletno dovoljenje itd. Tipično piloti na dan naredijo okoli 4 takšne lete. Po izkrcanju potnikov se letalu na zadnjem letu posadke preda inženirjem in javi morebitne tehnične napake. Pilotova služba se zaključi običajno 30 minut po pristanku, ko odda vso dokumentacijo, opravi pregled potnega lista in zapusti prostore letališča. V kolikor zaključi v bazi gre domov, v kolikor zaključi drugje gre s kombijem z ostalo posadko do hotela. V službi so lahko piloti od 9-13 ur na dan odvisno od števila letov in ure v dnevu. V enem mesecu smejo biti v službi 190 ur in odleteti 100 ur.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/nedeljski/med-ljudmi/povabljeni-ste-na-kavo/bil-je-najboljsi-mladi-voznik-v-sloveniji-danes-leti-z-airbusom-a320-2787213/|title=Bil je najboljši mladi voznik v Sloveniji, danes leti z airbusom A320|date=15.3.2026|accessdate=16.3.2026|website=Dnevnik.si|last=Teržič M., Gorjan M.}}&lt;/ref&gt;

{{Cquote|Najboljša varnostna naprava v katerem koli letalu je dobro usposobljena posadka|author=Albert Lee Ueltschi}}

=== Karakteristike linijskih pilotov ===
[[Slika:Flight_attendants-Emirates_(airline).jpg|sličica|Letalska posadka]]
Prometni linijski piloti (ang. airline transport pilots) so zelo specifičen profil ljudi, ki imajo običajno nekaj skupnih lastnosti, vrednot in življenjskih navad. Seveda so posamezniki različni, a pilotna kultura je vseeno precej enotna po vsem svetu.  Piloti so pogosto zahtevni do sebe, a hkrati zelo kolegialni. Navzven delujejo samozavestno, a notranje pogosto zelo samokritično, pogosto sodijo v skupino nadpovprečno inteligentnih in racionalnih ljudi. Realističen opis, kakšni ljudje so linijski piloti – temelji na dejanskih vzorcih, ki jih vidiš pri FO-jih in kapitanih na A320, B737, A330, itd. 

* Visoka stopnja odgovornosti.  Piloti so pogosto ljudje, ki zelo resno jemljejo naloge. V cockpitu so ekstremno strukturirani, metodični in natančni. Navadno ne prenesejo kaosa, improvizacij “na slepo” ali neprofesionalnosti. Tipično razmišljanje:''“Če nekaj naredim narobe, to vpliva na 180+ ljudi.”''

* Umirjen temperament.  Večina dobrih pilotov je mirnih pod pritiskom. Niso nujno tihožitni, ampak imajo sposobnost: ostati hladni v stresnih situacijah, razmišljati logično, ko drugi paničarijo, sprejemati odločitve brez čustvene eksplozije. Tudi na radiu se sliši: miren glas = dober pilot.

* Analitični in tehnično usmerjeni Pilot ne rabi biti inženir, a ima: rad sistem, razumevanje, kako stvari delujejo, interes za procedure, mehaniko, meteorologijo → pogosto hobi. Veliko pilotov je “geekov” za letala, performance in sisteme (WWII motorji, A320 sistemi itd.).
* Disciplina in rutina.  Letalsko okolje zahteva: natančno spoštovanje SOP-jev, ponavljanje postopkov, jasen workflow. Mnogi piloti so tako disciplinirani tudi v zasebnem življenju: šport in redna telovadba, zdrava prehrana, discipliniran počitek.
* Perfekcionizam. Piloti pogosto težijo k popolnosti. Ni to nujno ego, ampak ''profesionalna deformacija'' – ko delaš z varnostnimi mehanizmi, poskušaš biti čim bolj natančen. To se vidi pri: briefings, checkliste, tehniki letenja, planiranju. Nekateri piloti so v privatnem življenju tudi zelo “by the book”, drugi pa so izven službe precej sproščeni – ker so v službi že izčrpali potrebo po kontroli.

* Pomembne vrednote. Najpogosteje: zanesljivost – da lahko računaš na drugega pilota, profesionalnost, pravičnost in timsko delo, spoštovanje (v kabini ni prostora za ego), znanje in usposobljenost, varnost (safety) kot glavna življenjska filozofija. Pilot ima rad, da: kolega pride pripravljen, je korekten, spoštuje SOP, je timski človek, brez nepotrebnih dram.

=== Življenski stil linijskih pilotov ===
Življenjski stil linijskih pilotov je dinamičen, nepredvidljiv in izrazito usmerjen v odgovornost. Pilotovo življenje poteka med zgodnjimi zbujanji, različnimi časovnimi pasovi, hoteli in stalno menjavo okolja, hkrati pa zahteva visoko disciplino, natančnost in dobro psihofizično pripravljenost. Čeprav se zdi delo glamurozno, je v resnici kombinacija profesionalne rutine, zahtevnih urnikov in stalne osredotočenosti na varnost, kar oblikuje poseben ritem življenja, ki ga razumejo samo ljudje iz letalskega sveta.
[[Slika:Gym_in_Andels_Hotel,_Łódź.jpg|sličica|Skrb zase je ključna za regeneracijo]]
* Dinamičen. Veliko potovanj, hoteli, spremembe okolja – ampak realnost: early wake-upi ob 3:30, neprespanost, jet-lag, nepredvidljiv urnik, mnoga praznovanja preživiš na delovnem mestu. Življenje je ritmično, ampak ne stabilno.
* Ljubezen do potovanj in svobode. Pilotom je všeč občutek, da prečkajo države, časovne pasove in svetove. Gre bolj za mentalno svobodo kot fizični luksuz.
* Specifičen socialni krog. Piloti pogosto prijateljujejo: z drugimi piloti, z cabin crew, z ljudmi iz letalskega okolja. Ker delijo isti ritem življenja, iste teme, isti humor.
* Finančna zrelost. Večina pilotov zgodaj prične z varčevanjem. Kupijo dober avto (pogosto premium segment – BMW, Porsche). Linijski piloti živijo dokaj pragmatično ker vedo, da so kariere lahko prekinjene (grounding, medicinsko, company fail), letalska industrija je ciklična.
* Radi imajo hobije. Najpogosteje: šport (fitnes, [[tek]], [[tenis]], [[Kolesarstvo|kolesarjenje]], [[alpsko smučanje]]), simulatorji letenja, avtomobili (veliko pilotov obožuje premium in performance avte ter SUV-je), tehnika, potovanja, analitični hobiji (investicije, crypto, navdušenje nad sistemskimi zadevami)

=== Starešinstvo ===
V letalstvu je zelo pomembno [[starešinstvo]] (ang. ''seniority''), ki pomeni vrstni red oziroma položaj pilota glede na datum zaposlitve v letalski družbi in datum pridobitve licence prometnega pilota. Gre za ključni sistem, po katerem se v skoraj vseh večjih klasičnih [[Nacionalni letalski prevoznik|nacionalnih prevoznikih]] določa kariera posameznika. Senioritij ureja:  

* Napredovanje – starejši (po stažu) imajo prednost pri napredovanju iz FO (first officer) v kapitana, ali pa iz manjših tipov letal (npr. ATR72) na večje (A320, A350).
* Osnovna zaščita delovnega mesta – v primeru zmanjševanja števila pilotov (npr. krize) družba najprej odpušča pilote z najnižjim starešinstvom (torej tiste, ki so se nazadnje zaposlili).
* Starešinstvo določa praktično celotno kariero pilota – od tipa letala, ki ga leti, do urnika, plače in celo stabilnosti zaposlitve.
* Razporejanje letov – višje po starešinstvu pomeni boljša izbira pri urnikih: bolj zaželeni leti, več prostih dni ob praznikih, izogibanje nočnim/napornim rotacijam.
* Stabilnost kariere – starešinstvo je vezano na posamezno družbo. Če pilot prestopi k drugi letalski družbi, tam začne povsem znova, ne glede na leta izkušenj drugje. Zato piloti redko menjajo prevoznike.
* Na dolgi rok lahko razlika nekaj let pri začetku kariere pomeni desetletja drugačnega življenjskega sloga in plače.

=== Civilne pilotske uniforme ===
[[Slika:US_Navy_080218-N-5476H-007_Cmdr._Richard_Martel,_executive_officer_of_the_guided-missile_cruiser_USS_Lake_Erie_(CG_70),_inspects_the_dress_blue_uniforms_of_Sailors_during_a_uniform_inspection_on_the_flight_deck_prior_to_a_buria.jpg|alt=File:US Navy 080218-N-5476H-007 Cmdr. Richard Martel, executive officer of the guided-missile cruiser USS Lake Erie (CG 70), inspects the dress blue uniforms of Sailors during a uniform inspection on the flight deck prior to a buria.jpg|sličica|350x350px|Pilotska uniforma izhaja iz mornarice]]
Civilne pilotske uniforme so se začele pojavljati, ko so prišla v uporabo letala z zaprto kabino. Pred tem so piloti leteli v usnjenih jaknah z velikimi žepi za zemljevide in računala ter kapah iz usnja in z očali proti vetru. Tako so poštarski piloti po prvi svetovni vojni nosili relativno vojaško usnjeno upravo, podobno so uporabljali tudi piloti v potniških letalih, kar je povzročalo nervozo potnikom in dvom v njihove sposobnosti, saj so bili tipično to zelo mladi fantje. 

Uniforme pilotov je prva uvedla ameriška letalska družba Pan Am&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://simpleflying.com/pan-am-uniform-history/|title=How &amp; Why Did Pan Am's Sea Captain Pilot Uniforms Became The Standard In Commercial Aviation?|date=25.5.2024|accessdate=24.12.2024|website=SimpleFlying.com}}&lt;/ref&gt; leta 1931. Za osnovo so vzeli mornariško časniško uniformo z belo kapo in dvojnimi zlatimi gumbi ter krili na levi strani suknjiča. Elegantne hlače na črto se nosijo z črnim usnjenim pasom, hlače so običajno iz volne s čimer so tople pozimi in hladne poleti. Kapa ima tipično logo letalske družbe, rokavi suknjiča črte položaja časnika in tudi srajca z epoletami z črtami položaja časnika in kravato. Suknjič ima notranje žepe za potni list. Srajce imajo luknjo v žepih ki je namenjena nošnji kemičnega svinčnika, da ga ima pilot vedno pri roki, ter žepe za ID kartico in žepno svetilko. K uniformi se nosijo salonski usnjeni črni čevlji ali elegantni gležnarji, če se leti v hladnejšem podnebju. Pozimi se nosi eleganten volnen topel mornariški plašč na dvojno zapiranje poleg suknjiča. Del zimskih oblačil je še topel volnen pulover. 
[[Slika:Photograph_of_Pilot_William_C._Hopson_of_the_U.S._Mail_Service_in_Winter_Flying_Clothing_(5669918942).jpg|sličica|189x189_pik|Poštni pilot 1926 - pred pojavom pilotske civilne uniforme|levo]]
[[Slika:Low_angle_view_of_Airline_officials_(AM_81235-1).jpg|sličica|249x249px|Pilota Tasman Empire Airways in Pan Am 1939]]
Primarni namen pilotske uniforme je še danes enak in sicer, da potniki vidijo uradno osebo oblečeno v elegantnega letalskega strokovnjaka, in s tem pomiri živčne potnike, da so bolj samozavestni glede potovanja. Sekundarni namen pilotske uniforme je da predstavlja letalsko družbo in stari letalski rek pravi: &quot;kakšna je uniforma družbe takšna je letalska družba&quot;. Pilot manifestira v pilotski uniformi s svojo pojavo. Potniki si zelo dobro zapomnijo kako je bil oblečen pilot in to predstavlja sliko družbe. Pilotska uniforma je v svoji osnovi svečana uniforma, v kateri je tudi precej udobno opravljati dolžnosti letalske posadke. Pilotske uniforme so tudi relativno drage, saj jih posebej v nacionalnih prevoznikih šivajo prestižne šivalnice z nacionalno tradicijo in pod svojo blagovno znamko narejene posebej za družbo. Tipično imajo piloti cel komplet zimskih in letnih oblačil vključno z plašči in dvojnimi kovčki eden pilotski trolley za v cockpit in eden kabinski za oblačila. Pilotske kape imajo vse družbe zveste letalski tradiciji. Čini, ki so na uniformi so odvisni od letalske družbe in se razlikujejo od družbe do družbe, splošno velja da nosi štiri črtice na rokavu kapitan letala, ponekod inštruktorji nosijo še dodatno zvezdo (Emirates), kopiloti nosijo tri ali dve črtice odvisno od sistema v družbi (tri črtice pomenijo ATPL v nekaterih družbah, v drugih pa pomenijo več kot 5 let služenja v dotični družbi t.i. senior oficir) tipično rade nacionalne družbe koristijo sistem z dvema črticama, da se vidi njihov sistem dolgega napredovanja in odraža dolg senjoriti, dve črtici nosi tudi letalski inženir, navigator ali radio operater ali svež kopilot (če prav ima preko 4000 ur ozkontrupnih letal) na širokotrupnem letalu (British Airways) eno črtico nosi kabinsko osebje in kadeti do poklicne licence.
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Pomen črtic na civilnih letalskih uniformah
!Št. črtic
!Pomen
!Slika
Rokav in Epoleta
!Opomba
|-
|I
|
* kabinsko osebje,
* kadeti - letalski študenti
* load master
|[[Slika:Pilotoco5.png|Pilotoco5]]
|Nosi kabinsko osebje (npr. [[Lufthansa]]) in kadeti do licence CPL(A) z IFR ratingom.
|-
|II
|
* šef kabine (purser),
* letalski inženir,
* drugi častnik (dolgi leti nad 6h),
* mlajši prvi častnik (prve 4 leta služenja družbi)
|[[Slika:Pilotoco4.png|Pilotoco4]]
|Stare letalske družbe (npr. [[British Airways]], [[Air France]], [[KLM]]) rade koristijo sistem z dvema črticama, da se vidi njihov sistem dolgega napredovanja in odraža dolg [[Starešinstvo|senjoriti]]. V British Airways-u tudi stari kopiloti z 4000 urami A320, ko gredo na A350 nosijo dve črtice od začetka.
|-
|III
|
* starejši prvi častnik (5 let služenja družbi)
|[[Slika:Pilotoco3.png|Pilotoco3]]
|Vsi piloti, ki imajo tri črtice imajo odmrznjeno ATPL(A) licenco z vsemi zahtevami in so zakonsko lahko kandidati za kapetane v starih letalskih družbah. 
V Aziji, nizkocenovnih, ACMI-ih in poslovnih letalih nosijo kopiloti od začetka tri črtice, saj ne dajejo toliko na staro letalsko tradicijo kot v nacionalnih prevoznikih.
|-
|IIII
|
* kapitan letala,
* kapitan inštruktor
|[[Slika:Pilotoco2.png|Pilotoco2]][[Slika:Pilotoco1.png|Pilotoco1]]
|V določenih družbah imajo inštruktorji dodano še zvezdo k črticami (npr. [[Emirates (letalska družba)|Emirates]]).
|}

== Letalska kultura ==
[[Slika:DouglasMacArthur.jpg|alt=File:DouglasMacArthur.jpg|sličica|General [[Douglas MacArthur]] z letalskimi očali leta 1944|desno|267x267px]]
Letalstvo je neposredno povezano s celim kupom izdelkov, ki jih uporabljajo piloti tako vojaški kot civilni in s temi izdelki se je razvila t.i. letalska [[kultura]], ki temelji na popularnih izdelkih oz. blagovnih znamkah, ki jih radi uporabljajo letalci in pogosto v ostalih panogah ali široki potrošnji niso vedno iskane. Popularnost posameznih artiklov se je naredila zaradi vojn, določenih znanih letalskih družb, priljubljene uporabe ali znanih osebnostih, ki so določene izdelke uporabljale ter filmske industrije in močnega oglaševanja v določenem obdobju. 

Pričetek letalske kulture je bil v 1930ih z globalnim vplivom družbe Pan Am (1927-91) na civilno letalsko sfero in uvajanjem novitet v civilnem zračnem prevozu, v evropi so imele vpliv še Deutsche Luft Hansa (1926-45), Swissair (1931-02), [[KLM]] (1919-danes) in [[Air France]] (1919 imenovana SGTA-danes). 

Drugi mejnik je bila druga svetovna vojna in vpliv [[Luftwaffe (Wehrmacht)|nemškega vojnega letalstva]] v evropi ter predvsem [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|ameriškega vojaškega letalstva]] na celi svet, ki je končalo drugo svetovno vojno z [[Jedrsko orožje|atomsko bombo]]. Za Luftwaffe je bilo proizvedenih 119.871 letal&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.taphilo.com/history/WWII/Production-Figures-WWII.shtml|title=Selected Equipment Production Figures World War II|website=Taphilo.com|accessdate=2025-01-26|archive-date=2017-03-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20170326230732/http://www.taphilo.com/history/WWII/Production-Figures-WWII.shtml|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;  v njem je med celotno vojno delovalo 3.4 milijone ljudi od tega okoli pol pilotov. Združene države amerike so od junija 1939 do avgusta 1945 izšolale 1.561.288 pilotov&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://ww2aircraft.net/forum/threads/total-number-of-usaaf-fighter-pilots-enlisted-in-ww2.62447/|title=Total number of USAAF fighter pilots enlisted in WW2|date=28.7.2003|website=https://ww2aircraft.net/}}&lt;/ref&gt; na letalskih vojnih akademijah za potrebe ameriškega vojnega letalstva (toliko pilotov ni bilo nikoli več pozneje) in proizvedle 300.000 letal, v letalstvu je služilo preko 3 miljone ljudi, s temi številkami so za vedno spremenili pomen letalstva v svetovnem merilu.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.realclearhistory.com/articles/2019/02/12/staggering_statistics_15000_us_airmen_killed_in_training_in_ww_ii_412.html|title=Sobering Stats: 15,000 U.S. Airmen Killed in Training in WW II|date=12.2.2019|website=https://www.realclearhistory.com/}}&lt;/ref&gt;

Konec 1950ih je Pan Am z uvedbo dobe reaktivnih letal (ang. Jet age): [[Boeing 707]], [[Douglas DC-8]]; zabave na krovu ural ledino civilnega letalstva, leta 1959 je prvič v zgodovini več ljudi prečkalo atlantik z letalom B-707 kot pa z čezoceanskimi ladjami pomorskih družb [[White Star Line]] in [[Cunard Line]]. Navdih za aluminjasto prtljago prihaja od [[Boeing 707|B-707]] in [[Junkers Ju 52|Ju-52]]. 

=== Popularna letala ===
[[Slika:Prins_Willem_Alexander_in_cockpit_Beeckcraft_Bonanza_die_hij_vloog_op_eerste_pra,_Bestanddeelnr_933-9259.jpg|alt=Slika:Prins Willem Alexander in cockpit Beeckcraft Bonanza die hij vloog op eerste pra, Bestanddeelnr 933-9259.jpg|sličica|249x249_pik|Princ [[Viljem Aleksander Nizozemski]] pred letalom [[Beechcraft Bonanza]] na letalski akademiji 1987, danes pilot v [[KLM]]-u]]
Vsekakor so med linijskimi piloti za zabavno užitkarsko letenje najpopularnejša ameriška batna aluminjasta letala z uvlačljivim podvozjem z zmogljivim avtopilotom ter s klasičnim bencinskim injektoskim motorjem Lycoming ali Continental in ročnim upravljanjem ročk: polnjenja tlaka valjev, spremenljivim korakom propelerjev, hladilnimi škrgami in ročno nastavljivim pretokom goriva oz. zmesi. Poleg tega so zelo cenjena letala z laminarnim profilom krila, ki imajo manj upora pri višjih hitrostih in imajo zato večji doseg ter so hitrejša. Večina pilotov ljubi ta letala, ker so to najpristnejši letalski produkti za osebno uporabo, ki jih približajo silovitem lovsko-bombniškem letalstvu, ki je letelo med drugo svetovno vojno in dajejo možnost, da je pilot tisti, ki upravlja z motorji ter jih matematično uvrščajo v svetovno elito, ki predstavlja le 0,003 % populacije, ki ima intelektualne sposobnosti kvalitetnega inštrumentalnega letenja kot finančno zmožnost upravljat z lastniškim ali najetim zasebnim letalom za lastno zabavo, kar je občudovanja vredno, saj na ta način širijo bogato letalsko kulturo. Ta letala so vsa tudi relativno hitra (letijo 3 NM/min), dobro inštrumentalno opremljena in primerna za letenje na relaciji, tipično z njimi letijo IFR - inštrumentalno na kosila s prijatelji ali na glasbene koncerte za vikend oz. ogled mest in zabavne nakupe z družino ter krajše dopuste. Nekatera med njimi so celo primerna za letenje v znanih pogojih zaledenitve in jim brez večjih težav klubujejo, vendar so takšni pogoji primerni samo za izkušnje linijske pilote, ki vedo kje so meje. Vsak pilot bi mogel leteti s temi odličnimi potovalnimi letali, saj predstavljajo višji nivo na vsakem koraku in naredijo boljšega pilota v vsakem pogledu, poleg tega omogočajo, da se k njim prisedejo letalski navdušenci, ki si tudi sami želijo stopati po letalski poti. Poleg omenjenega letenja za pristiž velja še formacijsko letenje z istim tipom batnega letala s prijatelji, kjer se sliši resonanca batnega motorja ob preletu in hrup propelerjev, zelo malo ljudi ima možnost izkusiti užitke takšnega letenja izključno za osebno zabavo. 

Največ letalskih navdušencev se odloči za pilotski poklic, ko jih družinski prijatelji povabijo na let z zasebnimi letali na nepozabno doživetje.

Takšna popularna legendarna letala so:
[[Slika:Beechcraft_Bonanza_P-35_V-tail_N1733G_FDK_MD1.jpg|alt=Slika:Beechcraft Bonanza P-35 V-tail N1733G FDK MD1.jpg|sličica|Popularno letalo za zabavno rutno zasebno letenje [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza P-35]] ]]

* [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza BE36]] 176 kts
* [[Rockwell Commander 112|Rockwell Commander 114]] 164 kts
* [[Piper PA-24 Comanche]] 161 kts
* [[Piper PA-32|Piper PA-32 Saratoga]] 146 kts
* [[Piper PA-46|Piper PA-46 Malibu Mirage]] 196 kts
* [[Cessna 210|Cessna 210 Centurion]] 193 kts
* [[Ryan Navion]] 151 kts
* [[Meyers 200]] 182 kts
* [[Piper PA-23|Piper PA-23 Aztech]] 150 kts
* [[Piper PA-31 Navajo]] 207 kts
* [[Piper PA-34 Seneca]] 188 kts
* [[Piper PA-30 Twin Comanche|Piper PA-39 Twin Comanche]] 169 kts
* [[Piper PA-60 Aerostar|Piper PA-60 Aerostar &lt;nowiki&gt;''&lt;/nowiki&gt;riba']]' 211 kts
* [[Beechcraft Baron|Beechcraft Baron BE58]] 205 kts
* [[Beechcraft Duke|Beechcraft Duke BE60]] 215 kts
* [[Cessna 310|Cessna 310/320 Skyknight]] 178 kts
* [[Cessna 340]] 230 kts
* [[Cessna 414|Cessna 414 Chancellor]] 230 kts
* [[Cessna 421|Cessna 421 Golden Eagle]] 231 kts
* [[Aero Commander 500|Aero Commander 500 Shrike]] 176 kts

=== Znani piloti ===
Vsekakor pa so piloti (civilni kot vojaški), ki so bili znane osebnosti&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://influencers.feedspot.com/aviation_instagram_influencers/|title=Top 100 Aviation Influencers|date=22.2.2025|website=influencers.feedspot.com}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://nichesss.com/net-worth/lists/richest-pilots-hXlOkq6MK|title=Take a look at our list of the Richest Pilots in the world.|date=2025|accessdate=2.3.2025}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://atlanticjetpartners.com/celebrities-who-are-pilots/|title=10 Celebrities Who Are Pilots|date=17.2.2023|accessdate=7.3.2025|website=Atlantic Jet Partners.com|publisher=Sky Aviation Holdings}}&lt;/ref&gt; določeno časovno obdobje največji ambasadorji letalstva (piloti so razporejeni po državah).
[[Slika:Kristina_Gorišek_Novaković.jpg|alt=Slika:Kristina Gorišek Novaković.jpg|sličica|249x249_pik|Slovenka [[Kristina Gorišek Novaković]], prva jugoslovanska pilotka, šolanje v vojski si je plačala sama, šolanje je uspešno zaključila leta 1934]]
[[Slika:Raymonde_de_Laroche_certifikat.jpg|alt=File:Raymonde de Laroche certifikat.jpg|sličica|Francozinja Raymonde de Laroche prva ženska pilotska z licenco leta 1910]]
[[Slika:Boeing_707-138B,_Qantas_(John_Travolta)_AN0270675.jpg|sličica|249x249_pik|[[John Travolta]] v cockpitu [[Boeing 707]], 2002]]
[[Slika:North_American_B-25N_Mitchell_AN1166289.jpg|alt=File:North American B-25N Mitchell AN1166289.jpg|sličica|249x249_pik|[[Harrison Ford]] za krmilom [[North American B-25 Mitchell|NAA B-25 Mitchell]], 1978 ]]
[[Slika:04-00566_Charles_Lindbergh_and_Spirit.jpg|sličica|[[Charles Lindbergh]] pred letalom [[Spirit of St. Louis]], 1927|390x390_pik]]
[[Slika:Amelia Earhart - GPN-2002-000211 (restored).jpg|alt=File:Amelia Earhart - GPN-2002-000211 (restored).jpg|sličica|248x248_pik|[[Amelia Earhart]] in Lockheed Electra, 1937]]
[[Slika:George_H.W._Bush_seated_in_a_Grumman_TBM_Avenger,_circa_1944_(H069-13).jpg|sličica|[[George H. W. Bush|George H.W. Bush]] v letalu [[Grumman TBF Avenger|Grumman TBM Avenger]] na letalonosilki ''USS'' ''San Jacinto'', 1944|325x325_pik]]

[[File:Pete Knight by X15 19671003.jpg|sličica|311x311px|alt=File:Pete Knight by X15 19671003.jpg|Pete Knight je letel s hitrostjo 7274 km/h, 1967]]
[[File:02.03.69 1er vol de Concorde avec Jacqueline Auriol (1969) - 53Fi1885.jpg|thumb|Testna posadka Concorda: Henri Perrier, Jacques Guignard, André Turcat in Michel Rétif 1969|250x250_pik]]
[[Slika:Pilot_Neil_Armstrong_and_X-15_-1_-_GPN-2000-000121.jpg|sličica|250x250px|[[Neil Armstrong]] [[North American X-15|X-15]], 1960]]
[[Slika:Ernest_K._Gann.jpg|sličica|382x382px|Ernest Gann kapitan American Airlines, pilot vojaških sil ZDA in pisatelj, 1942]]
[[File:First Lady Eleanor Roosevelt, center, is shown in a digital image of a photo taken with U.S. Army Air Corps Tuskegee Airman pilot C. Alfred Anderson in March 1941 140223-F-ZZ999-001.jpg|thumb|Prva dama ZDA [[Eleanor Roosevelt]] je zahtevala, da so črni piloti enakopraven del ameriških zračnih sil, 1941|251x251_pik]]
[[Slika:Bud_Anderson_with_his_P-51.jpg|sličica|248x248_pik|Trojni [[Letalski as|as]] in [[Preizkusni pilot|testni pilot]] tovarne [[McDonnell Douglas]] Bud Anderson pred svojim [[North American P-51 Mustang|NAA P-51 Mustangom]], 1945]]
[[File:060217-F-1234P-017 Doolittle Raid Crew 1.jpg|thumb|Spredaj levo James Harold Doolittle z piloti pred [[North American B-25 Mitchell|B-25]] na letalonosilki, 1942|alt=File:060217-F-1234P-017 Doolittle Raid Crew 1.jpg|249x249_pik]]
[[Slika:Mihai.jpg|alt=File:Mihai.jpg|sličica|Mihael I, rumunjski kralj, po izgnanstvu v Švico je deloval kot testni pilot za predhodnika tovarne [[Learjet]], 1948|333x333_pik]]
[[File:Investiture at Buckingham Palace 1943, with Rankin, Fraser-Harris, and Twiss (cropped).jpg|thumb|Peter Twiss prvi pilot, ki je presegel 1000 mph (1.609 km/h), 1956|alt=File:Investiture at Buckingham Palace 1943, with Rankin, Fraser-Harris, and Twiss (cropped).jpg|392x392_pik]]
[[File:Naval Pilot Who Landed Jet Plane on Carrier. On 3 December 1945, Lieut Cdr Eric Melrose Brown, MBE, DSC, RNVR, Chief Naval Test Pilot, Landed a De Havilland Sea Vampire Jet Aircraft on the Flight Deck of the British Aircraft Carrier HMS Ocean..jpg|thumb|Eric Brown je letel 487 tipov letal|260x260_pik]]
[[File:Sabiha gokcen3.jpg|thumb|[[Sabiha Gökçen]] prva turška pilotka]]
[[Slika:02.03.69 1er vol de Concorde avec Jacqueline Auriol (1969) - 53Fi1883.jpg|sličica|248x248_pik|André Turcat 2.3.69 in prvi let Concorda]] 
[[Slika:Mayor_Garcetti_with_the_renowned_Clay_Lacy_(15951634764).jpg|sličica|248x248_pik|Mayor Garcetti pilot z 50.000 urami]]
[[File:Bud Anderson and Chuck Yeager with Bob Hoover.jpg|thumb|Velike letalske legende: Bud Anderson (2 z leve), Chuck Yeager (3 z leve) in Bob Hoover (4 z leve)|250x250_pik]]
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|+Seznam znanih pilotov
!Oseba
!Tip pilota 
(licenca)
!Državljanstvo
!Poklic oz. poznan kot,
letel tipe letal, dosežki
!Rojen
|-
|[[Ralph Lauren]]
|privatni
|{{USA}}
|ustanovitel modne znamke Ralph Lauren Corporation,
pilot [[Boeing-Stearman Model 75|Stearman]], [[Vought F4U Corsair|Corsair]]; 
lastnik [[Gulfstream G650]]
|1939
|-
|[[Elon Musk]]
|privatni
|{{USA}}&lt;br&gt;{{CAN}}&lt;br&gt;{{RSA}}
|poslovnež,
programer,
inženir,
politik,
pilot: [[Aero L-39 Albatros|L-39 Albatros]], [[Piper PA-46]], [[Cessna Citation M2|Cessna Citation CJ2]]
|1971
|-
|[[Paul Walker]]
|privatni
|{{USA}}
|igralec, zvezda filma ''Fast &amp; Furious,''
umrl v prometni nesreči 2013
|1973-
2013
|-
|[[John Travolta]]
|prometni/linijski
|{{USA}}
|igralec, pevec, producent; 
pilot in lastnik: [[Boeing 707|B707]], [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 747|B747]], [[Bombardier Challenger 600|Challenger 601]], [[Eclipse 500]], [[Douglas DC-3]], [[Beechcraft King Air|King Air]], [[Cessna Citation]]

Doma na Floridi ima svoje letališče, preko 8000h letenja, eden najbolj kvalificiranih pilotskih igralcev na svetu, uradni ambasador letalske družbe Qantas
|1954
|-
|[[Harrison Ford]]
|privatni
|{{USA}}
|igralec, producent, režiser,
pilot: [[De Havilland Canada DHC-2 Beaver|DHC-2 Beaver]], [[Beechcraft Bonanza]], [[Douglas DC-3]], Waco Taperwing, [[Cessna 208 Caravan|Cessna 208]], [[Aviat Husky]]

5000h letenja, 
|1942
|-
|[[Tom Cruise]]
|poklicni
|{{USA}}
|igralec 2000 ur letenja
IFR pilot: [[North American P-51 Mustang|P-51]]
|1962
|-
|[[Brad Pitt]]
|privatni
|{{USA}}
|igralec
IFR pilot: [[Cirrus SR22]]
|1963
|-
|[[Angelina Jolie]]
|privatni
|{{USA}}
|igralka
pilot: [[Cirrus SR22]]
|1975
|-
|[[Lorenzo Lamas]]
|poklicni
|{{USA}}
|igralec Falcon Crest, Renegade
menjal kariero iz Hollywooda v pilota
|1958
|-
|[[James Edward Franco]]
|privatni
|{{USA}}
|igralec in režiser ter vplivnež
|1978
|-
|[[Carroll Shelby]]
|vojaški
|{{USA}}
|Ustanovitelj Shelby American, ustvarjalec Cob­re in Ford GT40, Ameriški “muscle genius”
[[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]] pilot: [[Boeing B-17 Flying Fortress|B-17]]
|1923-2012
|-
|[[Robert Michael White]]
|vojaški
|{{USA}}
|prvi letel z 4x, 5x in 6x hitrostjo zvoka 1961,&lt;br&gt;testni pilot,&lt;br&gt;astronavt,&lt;br&gt;elektro inženir
|1924-2010
|-
|[[Bob Hoover]]
|vojaški
|{{USA}}
|testni pilot družbe North American Rockwell Aerospace, akrobatska legenda;
pilot: [[North American T-6 Texan|T-6]], [[Bell P-39 Airacobra|P-38]], [[North American P-51 Mustang|P-51]], [[North American F-86 Sabre|F-86]], [[North American F-100 Super Sabre|F-100]], [[McDonnell Douglas F-4 Phantom II|F-4]], [[Aero Commander 500]], [[Rockwell Commander 112|Rockwell Commander 114]], 12.000 h letenja
|1922-2016
|-
|[[Ernest Kellogg Gann]]
|prometni/linijski
in vojaški
|{{USA}}
|kapitan [[American Airlines]],&lt;br&gt;Avtor: ''Fate Is the Hunter 1961'', ''The High and the Mighty 1953 idr''
|1910-1991
|-
|[[Richard Bach]]
|vojaški
|{{USA}}
|pisatelj in demo pilot oldtimerjev
Avtor: ''Jonathan Livingston Seagull 1970, A Gift of Wings 1974 idr''
pilot [[USAF]]: [[Republic F-84F Thunderstreak|F-84F]]
|1936
|-
|[[Clay Lacy]]
|vojaški in
prometni/linijski
|{{USA}}
|testni pilot,&lt;br&gt;50.000 ur letenja,&lt;br&gt;300 tipov letal,
32 type ratingov,
29 svetovnih rekordov,
pilot [[United Airlines]]; [[Douglas DC-3|DC-3]], [[Douglas DC-4|DC-4]], [[Douglas DC-6|DC-6]], DC-7, [[Douglas DC-8|DC-8]], [[McDonnell Douglas DC-10|DC-10]], [[Boeing 377 Stratocruiser|B-377]], [[Boeing 727|B727]], [[Boeing 747|B747]], [[North American F-86 Sabre|F‑86 Sabre]], [[North American P-51 Mustang|P-51 Mustang]], [[Douglas A-26 Invader|Douglas A‑26]], [[Learjet]], [[Gulfstream Aerospace|Gulfstream]], [[Dassault Aviation|Dassault]]
|1932
|-
|[[Hal Fishman]]
|privatni
|{{USA}}
|novinar,&lt;br&gt;letalski rekorder
13 uradnih svetovnih rekordov za hitrost in višino
1969 prejel FAI medaljo ''Louis Blériot''
pilot [[Piper PA-60 Aerostar|Piper PA-60 Aerostar 601A]]
|1931-2007
|-
|[[Paul Moyer]]
|privatni
|{{USA}}
|novinar, voditelj novic KNBC in KABC,
nastopil v dokumentarcu One Six Right: The Romance of Flying 2005,
pilot: [[Beechcraft Bonanza]]
|1941
|-
|[[John F. Kennedy Jr.]]
|privatni
|{{USA}}
|sin [[John F. Kennedy|35.predsednika ZDA]],&lt;br&gt;[[Družina Kennedy|rodbina Kennedy]]
umrl v letalu [[Piper PA-32|Piper PA-32R Saratoga II]]
|1960-1999
|-
|[[Joseph P. Kennedy mlajši]]
|vojaški
|{{USA}}
|brat 35.predsednika ZDA,&lt;br&gt;[[Družina Kennedy|rodbina Kennedy]]
umrl med letaslko operacijo Aphrodite v letalu [[Consolidated B-24 Liberator|B-24 Liberator]]
|1915-1944
|-
|[[Joseph C. McConnell]]
|vojaški
|{{USA}}
|trojni [[letalski as]] na [[Reaktivni motor|jet]]-u, 16 zmag, najboljši USAF pilot [[Korejska vojna|Korejske vojne]], pilot: [[Consolidated B-24 Liberator|B-24]], [[North American F-86 Sabre|F-86 Sabre]], umrl v nesreči F-86H Sabre 1954 kot testni pilot, po njemu posneta drama ''The McConnell Story'' ''1955''
|1922-
1954
|-
|[[Henry John Deutschendorf Jr.|John Denver]]
|privatni
|{{USA}}
|pevec,
pilot: Rutan Long-EZ, C150, C172,
umrl 12.10.1997 v letalu Rutan Long-EZ
|1943-1997
|-
|[[Howard Hughes]]
|privatni
|{{USA}}
|svetovni hitrostni rekord 567 km/h  13.9.1935 z Hughes H-1 Racer,&lt;br&gt;inženir,&lt;br&gt;poslovnež,&lt;br&gt;producent
|1905-1976
|-
|[[Thomas H. Friedkin]]
|prometni/linijski
|{{USA}}
|Sin pilota, rodbina Friedkin,
oče lastnik Pacific Southwest Airlines, 
CEO Friedkin Group,
poslovnež,
|1935-2017
|-
|[[Gene Roddenberry]]
|vojaški in
poklicni
|{{USA}}
|najvplivnejši producent 20.stoletja, kulturna ikona, 
pilot: [[Boeing B-17 Flying Fortress|B-17]], [[Consolidated B-24 Liberator|B-24]], [[Boeing 377 Stratocruiser|B377]], pilot pri družbi Pan Am, 1947 strmoglavil v Siriji,  avtor ''Star Trek'' ''1966''
|1921-1991
|-
|[[Phil McGraw]]
|privatni
|{{USA}}
|Psiholog, pisatelj, TV voditelj Dr. Phil, podjetnik
Avtor ''Life Code 2013''
|1950
|-
|[[Kermit Weeks]]
|poklicni
|{{USA}}
|zbiralec letal- največja zasebna zbirka warbirdov, preko 10000 ur letenja, letalski zgodovinar
pilot: [[North American P-51 Mustang|P-51]], [[Supermarine Spitfire|Spitfire]]
|1953
|-
|[[Robert Zemeckis]]
|privatni
|{{USA}}
|filmski režiser, scenarist in producent
skupaj preko 1600 ur letenja
avtor: ''Forrest Gump'' 1994, 

pilot: [[Cirrus SR22|Cirrus SR-22]]
|1952
|-
|[[Eddie Rickenbacker]]
|vojaški in
prometni/linijski
|{{USA}}
|letalski as, 26 zmag, najuspešnejši ameriški as WW1,&lt;br&gt;avtomobilski dirkač,&lt;br&gt;direktor Eastern Air Lines
|1890-1973
|-
|[[Alan Bartlett Shepard mlajši]]
|vojaški
|{{USA}}
|astronavt,&lt;br&gt;testni pilot,&lt;br&gt;admiral
|1923-1990
|-
|[[Joe Engle]]
|vojaški
|{{USA}}
|astronavt,&lt;br&gt;testni pilot,&lt;br&gt;najhitrejši ročno voden let v atmosferi 28000 km/h 18.11.1981
|1931-
2024
|-
|[[William J. Knight]]
|vojaški
|{{USA}}
|aeronavtični inženir,&lt;br&gt;politik,&lt;br&gt;testni pilot,&lt;br&gt;astronavt,&lt;br&gt;najhitrejše raketno letalo [[North American X-15|X-15]] 7274 km/h 3.11.1967
|1929-2004
|-
|[[Arthur Morton Godfrey]]
|vojaški in
prometni/linijski
|{{USA}}
|televizijska osebnost
Pilot: TWA, Eastern Air Lines, [[Douglas DC-3|DC-3]], [[Douglas DC-4|DC-4]], [[Douglas DC-6|DC-6]], [[Lockheed Constellation]], [[Beechcraft Bonanza|Bonanza]], [[Beechcraft Baron|Baron]], [[Cessna 310|C310]], [[Aero Commander 500]], 
17.000 ur letenja,
član Aviation Hall of Fame
|1903-1983
|-
|[[John McCain]]
|vojaški
|{{USA}}
|senator, 5000 ur letenja
palubni pilot: [[Douglas A-4 Skyhawk|A-4 Skyhawk]]
|1936-2018
|-
|[[Edwin Aldrin]]
|vojaški
|{{USA}}
|astronavt, drugi človek na [[Luna|Luni]] 
|1930
|-
|[[James Stewart]]
|vojaški in
poklicni
|{{USA}}
|igralec
|1908-1997
|-
|[[Susan Oliver]]
|privatni
|{{USA}}
|igralka
|1932-1990
|-
|[[Claire Lee Chennault]]
|vojaški
|{{USA}}
|vodja &lt;nowiki&gt;''Flying Tigers''&lt;/nowiki&gt;
pilot: [[Curtiss P-40 Warhawk|P-40]]
|1893-1958
|-
|[[Sydney Pollack]]
|prometni/linijski
|{{USA}}
|producent
|1934-2008
|-
|[[Michael Bloomberg]]
|privatni
|{{USA}}
|poslovnež
pilot: Dassault Falcon 900, Beechcraft B300, Pilatus PC‑24, Cessna 182 Skylane
|1942
|-
|[[Jake Pavelka]]
|prometni/linijski
|{{USA}}
|igralec,
inštruktor letenja FI pri 23 letih,
pilot [[Canadair Regional Jet|CRJ]] Atlantic Southeast Airlines
|1978
|-
|[[Clint Eastwood]]
|privatni
|{{USA}}
|igralec
pilot: Aerospatiale AStar
|1930
|-
|[[Morgan Freeman]]
|privatni
|{{USA}}
|igralec,
pilot: [[Piper PA-34 Seneca|Piper Seneca II]], [[Cessna 414]]
[[Cessna Citation|Cessna Citation 501]], [[SyberJet SJ30]]
|1937
|-
|[[Patty Wagstaff]]
|privatni
|{{USA}}
|guščavski pilot,
inštruktor letenja, 

akrobatski pilot, 

pisateljica 
|1951
|-
|[[Neil Armstrong]]
|vojaški
|{{USA}}
|testni pilot NASA X-15 (rešil skoraj brezizhodne situacije eksplozijo motorja pri X-15),
IQ nad 150,

prvi človek na Luni
|1930-2012
|-
|[[Chuck Yeager]]
|vojaški
|{{USA}}
|prvi let nad [[Machovo število|Mach 1]] [[Bell X-1|X-1]] 1947,&lt;br&gt;testni pilot,&lt;br&gt;general,&lt;br&gt;letalski as,
ni imel formalne visokošolske izobrazbe, a je imel izjemno naravno inteligenco
|1923-2020
|-
|[[Curtis Emerson LeMay]]
|vojaški
|{{USA}}
|inženir,&lt;br&gt;general letalstva,&lt;br&gt;izumitelj [[Formacijsko letenje|formacije]] bojna škatla,&lt;br&gt;poveljnik 305. bomb.skup. 1941-43,&lt;br&gt;poveljnik 3. zračne divizije 1944,&lt;br&gt;vrhovni povelnik [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]] 1961-65
|1906-
1990
|-
|[[Paul Tibbets]]
|vojaški
|{{USA}}
|[[Brigadni general (ZDA)|brigadni general]] [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]],&lt;br&gt;kapitan [[Boeing B-29 Superfortress|B-29]] Enola Gay, ki je odvrgel jedersko bombo ([[Deček (bomba)|Little Boy)]] na [[Hirošima|Hirošimo]] 6.8.1945
|1915-
2007
|-
|[[Robin Olds]]
|vojaški
|{{USA}}
|[[Brigadni general (ZDA)|brigadirni general]], sin generala Robert Olds, 
diplomant akademije [[Vojaška akademija Združenih držav Amerike|West Point]]
pilot: [[Lockheed P-38 Lightning|P-38]], [[North American P-51 Mustang|P-51]], [[McDonnell Douglas F-4 Phantom II|F-4 Phantom II]]
trikratni as 16 sestreljenih letal (WWII + Vietnam), mojster taktike “Operation Bolo”   

7 sestreljenih MiG-21 v enem dnevu 

zagovornik reform v ameriškem šolskem letalstvu, kar je vodilo do razvoja Top Gun in Red Flag programov

veliki kritik političnega mikromenagmenta v letalstvu
|1922-
2007
|-
|[[Bud Anderson]]
|vojaški
|{{USA}}
|3x letalski as,&lt;br&gt;testni pilot
|1922-2024
|-
|[[Wolfgang Langewiesche]]
|vojaški
|{{USA}}
|novinar in pisatelj
knjiga: Stick and Rudder: An Explanation of the Art of Flying
|1907-2002
|-
|[[Sully Sullenberger]]
|vojaški in prometni/linijski
|{{USA}}
|pristal [[Airbus A320|A320]] US Airways 1549 leta 2009 na reki, 
preko 20.000 ur letenja
|1951
|-
|[[Tammie Jo Shults]]
|vojaški in prometni/linijski
|{{USA}}
|pristala [[Boeing 737|B737]] Southwest 1380 leta 2018 po eksploziji CFM56;
pilot: T-34, T-2, [[LTV A-7 Corsair II|Corsair II]], [[Northrop Grumman EA-6B Prowler|Grumman Prowler]], [[McDonnell Douglas F/A-18 Hornet|F-18]], [[Boeing 737|B737]], Southwest Airlines, US Navy
|1961
|-
|[[Alfred Clair Haynes]]
|vojaški in prometni/linijski
|{{USA}}
|uspešno vodenje posadke med nerešljivo odpovedjo 3 hidravlik in kontrol letenja na letu [[McDonnell Douglas DC-10|DC-10]] United Airlines 232 leta 1989,
eden najpomembnejših primerov uporabe CRM v zgodovini,
US Marine Corps, inštruktor letenja, 30.000 ur letenja
pilot: [[North American T-6 Texan|T-6 Texan]], Douglas A-1 Skyraider, [[North American T-28 Trojan|T-28 Trojan]], [[Douglas DC-6|DC-6]], [[Boeing 727|B727]], [[McDonnell Douglas DC-10|DC-10]], [[United Airlines]]
|1931-
2019
|-
|[[Charles Lindbergh]]
|vojaški
|{{USA}}
|prvi let čez atlantik 1927,
letalski inženir,
svetovalec  USAF, NASA
|1902-1974
|-
|[[Amelia Earhart]]
|poklicna
|{{USA}}
|veliko rekordov, preletela Atlantik solo
pilot: [[Lockheed Vega]]
|1897-1937
|-
|[[Jacqueline Cochran]]
|poklicna
|{{USA}}
|letalski [[Brigadni general (ZDA)|brigadni general]] [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]], 
testni pilot,
prva nadzvočna ženska 18.5.1953 [[North American F-86 Sabre|F-86 Sabre]],

najhitrejši let ženske 1964 Mach 2.04 v [[Lockheed F-104 Starfighter]],
ustanovitelica in direktorica WASP (ženske pilotke v WW2) ,
vojaški pilot [[North American T-6 Texan|T-6]], [[North American P-51 Mustang|P-51]]
|1906-
1980
|-
|[[George Walker Bush|George W. Bush]]
|vojaški
|{{USA}}
|43.predsednik ZDA,
rodbina Bush

pilot: [[Lockheed T-33 Shooting Star|T-33 Shooting Star]], [[Northrop T-38 Talon|T-38 Talon]], [[Convair F-102 Delta Dagger|Convair F-102]], skupno odletel 1000 ur letenja v karieri  
|1946
|-
|[[George H. W. Bush|George H.W. Bush]]
|vojaški
|{{USA}}
|41.predsednik ZDA,
rodbina Bush

pri 19 letih najmljaši USAF mornariški pilot v zgodovini, 58 bojnih misij v pacifiku,

pilot: [[Grumman TBF Avenger]], skupno odletel 1300 ur letenja v karieri
|1924-
2018
|-
|[[Dwight David Eisenhower]]
|privatni
|{{USA}}
|34.predsednik ZDA,
PPL(A) licenca za osebno zabavo 1939,
[[General armade (ZDA)|general armade]] 1944,
vrhovni zavezniški poveljnik v WW2,
prvi predsednik ZDA s pilotsko licenco,
ustanovil [[Zvezna uprava za letalstvo|FAA]] 1958 in [[NASA]] 1958,
pilot: [[Boeing-Stearman Model 75|Stearman]], [[Aero Commander 500|Aero Commander]]

skupni nalet 320 ur
|1890-
1969
|-
|[[Albert Scott Crossfield]]
|vojaški
|{{USA}}
|prvi let z 2x hitrostjo zvoka 1953,&lt;br&gt;testni pilot,&lt;br&gt;NASA pilot,
|1921-2006
|-
|[[Milburn Grant  Apt]]
|vojaški
|{{USA}}
|prvi let z 3x hitrostjo zvoka 1956,&lt;br&gt;testni pilot,
|1924-
1956
|-
|[[Peter Weber]]
|prometni/linijski
|{{USA}}
|influencer,&lt;br&gt;TV voditelj
pilot: [[Embraer E-Jet|Embraer E-jet]], [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 787|B787]], [[Delta Air Lines]], [[United Airlines]]
|1991
|-
|[[Matt Guthmiller]]
|prometni/linijski
|{{USA}}
|podjetnik, youtuber, govorec
leta 2014 pri 19 letih sam obletel svet z [[Beechcraft Bonanza|A36 Bonanza]], 
lastnik svojega [[Aero L-39 Albatros|L‑39 Albatros]],

pilot [[Cessna Citation M2|Citation M2]] letel preko 50 tipov,

član South Dakota Aviation Hall of Fame
|1994
|-
|[[Swayne Martin]]
|prometni/linijski
|{{USA}}
|influencer
pilot: [[Boeing 757|757]], [[Boeing 767|767]], [[United Airlines]]
|1997
|-
|[[Stevie Triesenberg]]
|privatni
|{{USA}}
|influencerka,&lt;br&gt;IT inženirka
pilot [[Beechcraft Bonanza|Bonanza C35]] 1952, [[Cessna 140|Cessna 140A]] 1949
|1998
|-
|[[Jared Isaacman]]
|vojaški
|{{USA}}
|komercialni astronavt,&lt;br&gt;poslovnež
|1983
|-
|[[Sunita Williams]]
|vojaški
|{{USA}}
|ena najbolj izkušnjih astronavtk, 2× ISS, 322 dni v vesolju, poveljnica ISS, rekordni EVA
pilot US Navy: Beech T-34 Mentor, [[McDonnell Douglas T-45 Goshawk|T-45]]
Slovenska potomka prababica iz Leše pri Tržiču 
|1965
|-
|[[Ronald Sega]]
|vojaški
|{{USA}}
|[[astronavt]], [[fizik]], [[Brigadni general (ZDA)|brigadni general]] letalstva,
STS-60 (Space Shuttle), Deputy Director NRO
pilot [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]]
Slovenski potomec iz Loškega Potoka
|1952
|-
|[[Randolph Bresnik]]
|vojaški
|{{USA}}
|[[astronavt]], [[Preizkusni pilot|testni pilot]], STS-129, Expedition 52/53, top gun kadet, polkovnik [[Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike|USMC]], 
[[Slovenci|Slovenski]] potomec iz Ljubnega
pilot: [[McDonnell Douglas T-45 Goshawk|T-45]], [[McDonnell Douglas F/A-18 Hornet|F-18]]
|1967
|-
|[[Garrett Ray]]
|prometni/linijski
|{{USA}}
|nečak, vnuk in sin pilota
influencer, poslovnež, investitor 

lastnik [[Beechcraft Bonanza|Bonanza A36]], 

pilot [[American Airlines|american airlines]], [[Embraer Regional Jet|Embraer RJ]], [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 787|B787]]
|1993
|-
|[[Bill Gates]]
|privatni
|{{USA}}
|Soustanovitelj [[Microsoft|Microsofta]]&lt;nowiki/&gt;l, lastnik: [[Bombardier Challenger 300|Challenger 350]], [[Gulfstream G650|Gulfstream 650ER]], [[Cessna 208 Caravan|Cessna 208]]
|1955
|-
|[[Larry Page]]
|privatni IFR
|{{USA}}
|Soustanovitelj [[Google|Googla]]
|1973
|-
|[[Robert Piché]]
|prometni/linijski
|{{CAN}}
|Pristal [[Airbus A330|A330]] Air Transat 236 leta 2001 brez motorjev zaradi puščanja goriva, rekord potniškega letala v letu 120 km brez motorjev
pilot: [[Lockheed L-1011 TriStar|L-1011 TriStar]], [[Airbus A310|A310]], [[Airbus A330|A330]], Air Transat
Po njemu posnet film: ''Piché: Entre ciel et terre''
|1952
|-
|[[Richard Branson]]
|privatni
|{{ENG}}
|Ustanovitelj Virgin Group iz nič, močan promotor letalstva in vesolja, podjetniška ikona
|1950
|-
|[[Princ Filip, vojvoda Edinburški]]
|vojaški
prometni/linijski
|{{ENG}}
|mož britanske kraljice [[Elizabeta II. Britanska|Elizabete II]].,
pilot pri [[Kraljevo vojno letalstvo|RAF]] in [[British Airways]]
|1921-2021
|-
|[[William, valižanski princ]]
|vojaški
|{{ENG}}
|Britanski prestolonaslednik sin [[Karel III. Britanski|Karela III.]] in vnuk [[Elizabeta II. Britanska|Elizabete II.]],
pilot pri [[Kraljevo vojno letalstvo|RAF]]
|1982
|-
|[[Stirling Moss]]
|privatni
|{{ENG}}
|16 zmag v F1, večkratni zmagovalec Mille Miglia, Le Mansa
|1929-
2020
|-
|[[John Surtees]]
|vojaški
|{{ENG}}
|Edini človek, ki je bil svetovni prvak na motorjih (500 cc) in v F1,
izjemna vsestranskost, tehnična inteligenca
RAF pilot WWII
|1934-2017
|-
|[[James May]]
|privatni
|{{ENG}}
|voditelj oddaje Top gear, Grand Tour,
velik ambasador tehnične kulture,
pilot: [[Luscombe 8]], [[American Champion Citabria|Citabria]], [[Cessna 182|C182]]

knjige: James May’s Car Fever 2006,
May on Motors 2014, How to Land an A330 Airbus 2009
|1963
|-
|[[Bruce Dickinson]]
|prometni/linijski
|{{ENG}}
|pevec
pilot [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 757|B757]], [[Boeing 747|B747]],
skupni nalet 7500 ur
|1958
|-
|[[Paul Bonhomme]]
|prometni/linijski
|{{ENG}}
|inštruktor letenja, akrobatski pilot,&lt;br&gt;kapitan [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 787|B787]] [[British Airways]],&lt;br&gt;3x prvak [[Red Bull Air Race]] 2009,10,15;&lt;br&gt;letel 10+ [[Druga svetovna vojna|WW2]] letal na 1000 mitingih 
|1964
|-
|[[Neil Williams]]
|vojaški
|{{CAN}}
{{ENG}}
|[[Kraljevo vojno letalstvo|RAF]] pilot,
akrobatski prvak,&lt;br&gt;testni pilot diplomiral na ETPS
|1934-
1977
|-
|[[Barbara Harmer (pilot)|Barbara Harmer]]
|prometni/linijski
|{{ENG}}
|prva ženska, ki je letela linijsko [[Concorde|Concorda]] v [[British Airways]],
inštruktorica letenja,
kontrolorka letenja
|1953-
2011
|-
|[[Lynn Barton]]
|prometni/linijski
|{{ENG}}
|prva žena pilotka v British Airways 1987,
pilot [[Boeing 747|B747]], [[Boeing 767|B767]], [[Boeing 757|B757]]
|1956
|-
|[[Prince Andrew, Duke of York]]
|vojaški
|{{ENG}}
|Drugi sin [[Elizabeta II. Britanska|kraljice Elizabete II.]] in [[Princ Filip, vojvoda Edinburški|princa Filipa]],
pilot [[Kraljeva vojna mornarica|angleške kraljeve mornarice]]
|1960
|-
|[[Peter Townsend (RAF)]]
|vojaški
|{{ENG}}
|Dvorni častnik, pisatelj, letalski as, bil v romanci s Princess Margaret, Countess of Snowdon (1930-02)
Poveljnik 85. Squadron [[Bitka za Britanijo|Bitka za]] [[Bitka za Britanijo|Anglijo]]
pilot: [[Hawker Hurricane|Hurricane]], [[Supermarine Spitfire|Spitfire]]

Avtor: ''Duel Of Eagles 1973''
|1914-
1995
|-
|[[Peter Twiss]]
|vojaški
|{{ENG}}
|svetovni hitrostni rekord 1822 km/h 10.3.1956 z Fairey Delta 2
|1921-
2011
|-
|[[Eric Brown]]
|vojaški
|{{ENG}}
|testni pilot,&lt;br&gt;letel 487 tipov letal,&lt;br&gt;2,407 vzletov in 2,271 pristankov na letalonosilkah,
[[poliglot]], 
|1920-
1916
|-
|[[James Cameron]]
|privatni
|{{CAN}}
|filimski vizionar, [[režiser]], producet
avtor: ''Titanic'' ''1997'', ''Avatar'' ''2009''
|1954
|-
|[[Jože Zablatnik]]
|privatni
|{{SLO}}&lt;br&gt;{{AUT}}&lt;br&gt;{{DEU}}
|poslovnež, investitor, inženir&lt;br&gt;
prvi licenciran slovenski pilot 1910,&lt;br&gt;
10.8.1911 prvi nočno let na svetu,&lt;br&gt;
ustanovitelj tovarne: Sablatnig-Flugzeugbau GmbH,&lt;br&gt;
ustanovitelj letalske družbe: Lloyd Luftverkehr Sablatnig&lt;br&gt;(predhonica [[Lufthansa|Lufthanse]])
|1886-
1946
|-
|[[Ivan Vidmar]]
|prometni/linijski
in vojaški
|{{SLO}}&lt;br&gt;{{AUT}}&lt;br&gt;{{ITA}}
|drugi licenciran slovenski pilot 1911,&lt;br&gt;
inštruktor letenja,&lt;br&gt;
pionir letalske pošte,&lt;br&gt;
direktor hidroplanskega oporišča družbe S.I.S.A. v Trstu,&lt;br&gt;
pilot pri [[Alitalia]]
|1892-
1971
|-
|[[Walter Wolf]]
|prometni/linijski
|{{SLO}}&lt;br&gt;{{CAN}}
|poslovnež,
&lt;br&gt;podjetnik v energetiki,&lt;br&gt;
avtomobilski entuziast,&lt;br&gt;
lastnik Walter Wolf Racing,&lt;br&gt;
promotor luksuznih izdelkov,&lt;br&gt;
vplivnež v avtomobislki industriji
|1939
|-
|[[Ivo Boscarol|Ivo Boskarol]]
|ultralahki
|{{SLO}}
|poslovnež,
&lt;br&gt;fotograf,&lt;br&gt;
prejemnik priznanja FAI za razvoj letalstva,&lt;br&gt;
ustanovitel tovarne letal [[Pipistrel]]
|1956
|-
|[[Matjaž Gantar]]
|prometni/linijski
|{{SLO}}
|poslovnež,
predsednik [[KD Group]],&lt;br&gt;
glasbenik [[Pankrti|Pankrtov]] [[kitarist]],&lt;br&gt;
[[Mecen]],&lt;br&gt;
predavatelj

pilot [[Adria Airways|AA]]
|1963-2018
|-
|[[Edvard Rusjan]]
|
|{{SLO}}
|prvi slovenski motorni letalec 1909 EDA I,&lt;br&gt;inženir,&lt;br&gt;po njemu poimenovano [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|letališče Maribor]]
|1886-
1911
|-
|[[Jurij Kraigher - Žore|Jurij Kraigher]]
|vojaški in prometni/linijski
|{{SLO}}&lt;br&gt;{{USA}}
|testni pilot,&lt;br&gt;direktor Pan Am-a,&lt;br&gt;polkovnik letalstva [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]]
pilot: Lockheed Electra''',''' Ford Trimotor 
|1891-1984
|-
|[[Josip Križaj (pilot)|Josip Križaj]]
|vojaški
|{{SLO}}
|inštruktor letenja,&lt;br&gt;po njemu poimenovan [[Letališče Ajdovščina|aeroklub Ajdovščina]],
[[Španski borci|Španjski borec]],
poveljnik 3 eskadrilje 11. lovske divizije NOVJ 1944,
pilot: [[Iljušin Il-2 Šturmovik|Il-2]], [[Jakovljev Jak-3|Jak-3]]
|1911-1948
|-
|[[Žarko Majcen]]
|privatni
|{{SLO}}
|inštruktor letenja,&lt;br&gt;po njemu poimenovan [[Letalski center Maribor|aeroklub Maribor]] 1947-67
|1921-1947
|-
|[[France Pirc]]
|vojaški
|{{SLO}}
|pilot [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Bf 109E]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/clovek-ki-je-opozoril-tita.html|title=Človek, ki je opozoril Tita|date=25.6.2025|accessdate=25.6.2025|website=24ur}}&lt;/ref&gt;,
komandant 2. lovskega polka jugoslovanskega kraljevega letalstva,&lt;br&gt;general letalstva JNA,&lt;br&gt;prvi komandant poveljnik letalstva [[Jugoslovanska ljudska armada|JNA]] 1944-46,&lt;br&gt;[[Argentina|Argetinski]] veleposlanik 1946-49
|1899-1964
|-
|[[Zdenko Ulepič]]
|vojaški
|{{SLO}}
|generalpolkovnik letalstva,&lt;br&gt;poveljnik letalstva 1946-65 z najdalšim stažom v [[Jugoslovanska ljudska armada|JNA]] -postavil nadzvočno jugoslovansko letalstvo,&lt;br&gt;''Avtor knjige: Ratno vazduhoplovstvo u 2. svetskom ratu''
|1906-
1988
|-
|[[Branko Ivanuš]]
|poklicni pilot
|{{SLO}}
|javna osebnost, [[politik]],&lt;br&gt;predsednik aerokluba [[Letalski center Maribor|Naša krila]],&lt;br&gt;zet ministra [[Franc Leskošek|Franca Leskoška]],
letalska [[Siva eminenca|siva imenenca]], [[Boter (razločitev)|boter]] Mariborskemu aeroklubu, 
zagovornik masovne širitve tehnične in letalske kulture v Sloveniji,
zaslužen za ustanovitev Konstrukcijskega biroja v Ljubljani in tovarne LETOV,
FAI mu je podelila diplomo P. Tissandierja za prispevek k razvoju letalstva, 
pilot: [[Slovensko vladno letalo|slovenskega vladnega letala]] [[Beechcraft Bonanza]]
|1919-1955
|-
|[[Josip Moravec]]
|privatni
|{{SLO}}
|l.1929 kupi svoje privatno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK.9]], poznan Mariborski motorni pilot,&lt;br&gt;poslovnež, funkcionar, 
[[Boj za severno mejo|Majstrov borec za severno mejo]],&lt;br&gt;trgovec in prodajalec [[BMW]]-jev
|1892-1961
|-
|[[Boris Cijan]]
|vojaški
|{{SLO}}
|letalski konstruktor: [[Utva Trojka]], [[Utva Aero 3]], Ikarus Kurir, hidroplan Kurir 
lovski testni pilot: [[Hawker Hurricane]], [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Me 109]];
inštruktor letenja,&lt;br&gt;''avtor knjig: Vazduhoplovno jedriličarstvo 1940, Vazduhoplovno jedriličarstvo 1949'' 
|1909-1993
|-
|[[Miha Šorn]]
|prometni/linijski
|{{SLO}}
|[[Državni sekretar Republike Slovenije|državni sekretar]] za promet,&lt;br&gt;kapitan inštruktor [[Airbus A320|A320]] pri [[Adria Airways|AA]],
inštruktor letenja,
izpraševalec pilotov letal,
član [[Letališče Šoštanj|Šaleškega aerokluba]] in [[Letališče Polje|Aerokluba Ljubljana]]
|1949-2018
|-
|[[Frank Gorenc]]
|vojaški
|{{SLO}}&lt;br&gt;{{USA}}
|letalski general ZDA,&lt;br&gt;povelnik zračnih sil v Evropi,&lt;br&gt;[[Northrop T-38 Talon|T-38]] inštruktor,&lt;br&gt;[[McDonnell Douglas F-15 Eagle|F-15]] pilot
|1957
|-
|[[Kristina Gorišek Novaković]]
|vojaški
|{{SLO}}&lt;br&gt;{{ENG}}
|komercialno šolana v vojski - samoplačniško,&lt;br&gt;prva Jugoslovanska pilotka- 1932 prvi solo let,&lt;br&gt;[[medalja za hrabrost]]
|1906-1996
|-
|[[Mato Dukovac]]
|vojaški
|{{CRO}}&lt;br&gt;{{CAN}}
|inštruktor letenja,&lt;br&gt;letalski as druge svetovne vojne, 40 potrjenih zmag,&lt;br&gt;veteran [[Arabsko-izraelska vojna (1948–1949)|Arabsko-izraelske vojne 1948-49]],&lt;br&gt;sodelavec [[IBM]]
|1918-1990
|-
|[[Niki Lauda]]
|prometni/linijski
|{{AUT}}
|drikač formule 1,
poslovnež,

pilot [[Airbus A320|A320]], [[Airbus A330|A330]], Bombardier Challenger, Bombardier Global, Learjet 60, [[Cessna 421]]

ustanovitel 3 letalskih družb: Lauda Air, Niki (FlyNiki), LaudaMotion; 

letel je Airbuse svoje družbe,

skupni nalet 13.000 ur
|1949-2019
|-
|[[Dietrich Mateschitz]]
|prometni/linijski
|{{AUT}}
|poslovnež, 
lastnik [[Red Bull|redbulla]],

pilot Falcon 900 
|1944-2022
|-
|[[Walter Mittelholzer]]
|vojaški in
prometni/linijski
|{{CHE}}
|fotograf, poslovnež, soustanovitelj družbe Swissair 1931

pilot: Junkers F 13, Dornier Komet, Junkers G 24, Lockheed Model 9 Orion; umrl med gorsko odpravo v avstriji
|1894-
1937
|-
|[[Manfred von Richthofen]]
|vojaški
|{{DEU}}
|letalski as nadimek: &lt;nowiki&gt;''&lt;/nowiki&gt;Rdeči Baron&lt;nowiki&gt;''&lt;/nowiki&gt; 80 zmag
|1892-1918
|-
|[[Erich Hartmann]]
|vojaški
|{{DEU}}
|najuspešnejši letalski as vseh časov, 352 zmag
|1922-1993
|-
|[[Hans-Ulrich Rudel]]
|vojaški
|{{DEU}}
|polkovnik najuspešnejši juršni pilot vseh časov na [[Junkers Ju 87 Stuka|Ju-87 Stuka]] letalski as, pisatelj, politik in poslovnež,
uničil 519 tankov, 150 topov, 1000 vozil, 70 čolnov, bojno ladjo, 2 križarki in rušilec, 2530 bojnih poletov, bil sestreljen 32 krat
|1916-
1982
|-
|[[Erich Rudorffer]]
|vojaški in
prometni/linijski
|{{DEU}}
|letalski as in [[Lufthansa|Lufthansin]] kapitan, 224 zmag
|1917-2016
|-
|[[Erhard Milch]]
|vojaški
|{{DEU}}
|[[generalfeldmaršal]],
prvi direktor [[Lufthansa|Lufthanse]],&lt;br&gt;minister za letalstvo
|1892-1972
|-
|[[Adolf Galland]]
|vojaški
|{{DEU}}
|general letalstva, 104 zmage,
povelnik elitne Jagdverband 44 z reaktivci [[Messerschmitt Me 262 Schwalbe|Me-262]]
svetovalec Argentinskega vojnega letalstva po WW2
avtor: ''The First and The Last'' ''1954''
|1912-
1996
|-
|[[Hanna Reitsch]]
|vojaški in
poklicni
|{{DEU}}
|letela 40 tipov letal,
testna pilotka [[Luftwaffe (Wehrmacht)]],
vojaški pilot: [[Junkers Ju 87 Stuka|Ju-87 Štuka]], [[Dornier Do 17|Dornier 17]], [[Messerschmitt Me 163 Komet|Messerschmitt 163 Komet]], [[Messerschmitt Me 262 Schwalbe|Messerschmitt 262 Schwalbe]],

testni pilot prvega helikopterja: Focke-Wulf Fw 61,
29. aprila 1945 odletela iz Berlina z [[Fieseler Fi 156 Storch|Fieseler 156 Storch]] in Feldmaršalaom Robert von Greim,

1952: ustanovila letalsko šolo,
1954 postavila ženski višinski rekord v jadralnem letenju – 6.848 m,
|1912-
1979
|-
|[[Florian Bergér]]
|prometni/linijski
|{{DEU}}
|pilot [[Airbus A320|A320]] in [[Boeing 777|B777]] pri [[Lufthansa]], tekomovalec z letalom [[Zivko Edge 540|Edge 540]] dvakratni zmagovalec 2016 in 2017 Challenger Cup v Red Bull Air Race
|1989
|-
|[[Patrick Biedenkapp]]
|prometni/linijski
|{{DEU}}
|influencer
knjiga: Pilot Patrick – mein glamourös-unglamouröses Leben als Jetset-Pilot
|1988
|-
|[[Jacqueline Auriol]]
|vojaški
|{{FRA}}
|testna pilotka, pisateljica, &gt;4.000 h letenja
pilot: [[Dassault Mirage III|Mirage III]] 
|1917-2000
|-
|[[André Turcat]]
|vojaški
|{{FRA}}
|svetovni hitrostni rekord 2320 km/h 5.10.1959 z [[Nord 1500 Griffon]],&lt;br&gt;testni pilot [[Concorde|Concorda]],&lt;br&gt;testni pilot Sud Aviation,&lt;br&gt;EPNER inštruktor
|1921-
2016
|-
|[[Antoine de Saint-Exupéry]]
|vojaški
|{{FRA}}
|pilot: [[Lockheed P-38 Lightning|P-38 Lightning]]
''Avtor:'' ''[[Mali princ]] 1943,'' ''Nočni let 1931, Zemlja ljudi1939, Veter, pesek in zvezde 1939, Bojni pilot 1943,''  idr;
|1900-
1944
|-
|[[Pierre Clostermann|Pierre Henri Clostermann]]
|vojaški
|{{FRA}}
|pisatelj
Najuspešnejši francoski lovski as WWII v RAF ≥33 potrjenih zmag
pilot: [[Hawker Tempest|Tempest]], [[Supermarine Spitfire|Spitfire]]

''Avtor: Le grand cirque 1962 in Reach for the sky 1978''
|1921-
2006
|-
|[[René Fonck]]
|vojaški
|{{FRA}}
|70 zračnih zmag, prvi letalski as [[Antanta|Antante]] in drugi as WW1 pilot: Caudron G.3, [[Nieuport 17]], [[SPAD S.XIII|SPAD S.VII]], [[SPAD S.XIII]]
|1894- 1953
|-
|[[Raymonde de Laroche]]
|privatni
|{{FRA}}
|Prva ženska na svetu, ki je prejela pilotsko licenco 8.3.1910 št. 36, ki jo je izdal Aéro-Club de France
|1882-
1919
|-
|[[Marie Marvingt]]
|privatni in
vojaški
|{{FRA}}
|športnica, alpinistka, novinarka, medicinska sestra in predavateljica ter mati letalske medicine,
pva ženska, ki je letela s [[Hidroplan|hidroplanom]],

1914 je ustanovila Aéroplane Sanitaire - zračno medicinsko pomoč,

1915 prvi bojni let nad nemčijo,

pilot: Blériot XI, Caudron G.3, Nieuport 10, Farman MF.7, Voisin;

pri svojih 80 letih je še vedno letela
|1875-
1963
|-
|[[Yvonne Jourjon]]
|privatni
|{{FRA}}
|prva inštruktorica letenja v Franciji,
postavila več rekorodov v letenju
|1899-
1985
|-
|[[Béatrice Vialle]]
|prometni/linijski
|{{FRA}}
|prva francoska ženska, ki je letela [[Concorde|Concorda]] na rednih linijah [[Air France]],
pilot [[Airbus A320|A320]], [[Boeing 747|B747]]
|1961
|-
|[[Enrique Iglesias]]
|privatni
|{{ESP}}&lt;br&gt;{{USA}}
|pevec
|1975
|-
|[[Johnnie Yiannis]]
|prometni/linijski
|{{GRC}}
|influencer
pilot: [[Airbus A320|A320]]
|1991
|-
|[[Bud Spencer]]
|poklicni
|{{ITA}}
|igralec,
preko 2000 ur letenja,
ustanovitelj letalske družbe Mistral Air,
pričel leteti po filmu ''All the Way Boys''
|1929-2016
|-
|[[Mihael I, rumunjski kralj]]
|vojaški in prometni/linijski
|{{ROU}}&lt;br&gt;{{CHE}}
|testni pilot [[Learjet|Learjeta]],&lt;br&gt;kralj [[Kraljevina Romunija|Romunije]]
|1921-2017
|-
|[[Viljem Aleksander Nizozemski|Kralj Viljem Aleksander Nizozemski]]
|prometni/linijski
|{{NLD}}
|kopilot pri [[KLM]],
pilot-prostovoljec v Keniji za ''AMREF,''
pilot: [[Fokker 70]], [[Boeing 737|B737]]
|1967
|-
|[[Michelle Gooris]]
|prometni/linijski
|{{NLD}}
|influencerka
nick name: DutchPilotGirl

pilot: [[Boeing 737|B737]]

knjiga: Become An Airline Pilot’ eBook
|1991
|-
|[[Eva Claire Marseille]]
|prometni/linijski
|{{NLD}}
|influencerka,&lt;br&gt;novinarka
pilot [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 747|B747]]
|1985
|-
|[[Karel XVI. Gustav Švedski]]
|privatni
|{{SWE}}
|Kralj Švedske od 1973, velik podpornik letalstva tehnično usmerjen monarh
|1946
|-
|[[Petter Hörnfeldt]]
|prometni/linijski
|{{SWE}}
|influencer
nickname: Mentour Pilot
pilot [[Boeing 737|B737]]
soustanovitelj ''Airline Pilot Club''
|1981
|-
|[[Maria Fagerstrom]]
|prometni/linijski
|{{SWE}}
|influencerka
pilot: [[Boeing 737|B737]]
|1994
|-
|[[Fesa Evrensev]]
|vojaški
|{{TUR}}
|[[26. april]] - mednarodni dan pilotov, v njegov spomin prvega poleta 1912,&lt;br&gt;prvi pilot Turčije,&lt;br&gt;predsednik Turkish Airlines 1933
|1878-1951
|-
|[[Sabiha Gökçen]]
|vojaški
|{{TUR}}
|1937 prva turška bojna pilotka,&lt;br&gt;jadralna pilotka,&lt;br&gt;inštruktor letenja,&lt;br&gt;članica uprave Turške CAA,&lt;br&gt;posvojenka [[Mustafa Kemal Atatürk]],&lt;br&gt;vzor sodobne svobodne turške ženske,&lt;br&gt;medijska zvezda Turčije,&lt;br&gt;po njej poimenovano letališče [[Mednarodno letališče Sabihe Gökçen|Sabihe Gökçen]] v Istanbulu,&lt;br&gt;po rodu bi naj bila [[Bosanci|bosanka]]
|1913-
2001
|-
|[[Saburo Sakai]]
|vojaški
|{{JAP}}
|letalski as, 64 zračnih zmag,
pilot [[Mitsubishi A6M Zero|Mitsubishi A6M ''Zero'']],

''Avtor knjige: Samurai! 1957''
|1916-
2000
|-
|[[Jurij Aleksejevič Gagarin|Yuri Gagarin]]
|vojaški
|{{RUS}}
|prvi človek v vesolju 12.4.1961 z [[Vostok 1]],
pilot [[Mikojan-Gurevič MiG-15|Mig-15]], [[Mikojan-Gurevič MiG-17|Mig-17]], [[Jakovljev Jak-3|Jak-3]], [[Lisunov Li-2|Li-2]]
letalski inštruktor in testni pilot,
tragično umrl 27.3.1968 z MiG-15UTI
|1934-1968
|-
|[[Georgy Mosolov]]
|vojaški
|{{RUS}}
|svetovni hitrostni rekord 2388 km/h 31.10.1959 z [[Mikojan-Gurevič MiG-21|MiG-21]]
2681 km/h 7.7.1962 z MiG Ye-150 
|1926-
2018
|-
|[[Alexander Fedotov]]
|vojaški
|{{RUS}}
|svetovni višinski rekord 123 523ft (37 650 m) višine - balistični vzpon 1977 z [[Mikojan-Gurevič MiG-25 Foxbat|Mig-25]] Ye-266M skupaj 18 svetovnih rekordov 3 absolutni, prejemnik FAI Gold Air Medal 1975,
letalski inštruktor in testni pilot tragično umrl 4.4.1984 z [[Mikojan-Gurevič MiG-31|Mig-31]]
|1932- 1984
|-
|[[Nikolai Sutyagin]]
|vojaški
|{{RUS}}
|najuspešnejši as [[Korejska vojna|Korejske vojne]], 22 letalskih zmag, šef inštruktorjev v vietnamskih zračnih silah,
pilot: [[Polikarpov Po-2|Po-2]], [[Bell P-63 Kingcobra|P-63]], [[Jakovljev Jak-9|Jak-9]], [[Mikojan-Gurevič MiG-15|Mig-15]], [[Mikojan-Gurevič MiG-17|Mig-17]], [[Mikojan-Gurevič MiG-21|Mig-21]]
skupni nalet 3300 ur
|1923-
1986
|-
|[[Vladimir Konstantinovič Kokkinaki|Vladimir Kokkinaki]]
|vojaški
|{{RUS}}
|glavni testni pilot biroja [[Iljušin|Ilijušin]],
ključna figura sovjetske letalske propagande, postavil 22 svetovnih rekordov, predsednik FAI organzacije 1966, pilot [[Iljušin DB-3|DB-3]], [[Iljušin Il-4|Il-4]], [[Iljušin Il-2 Šturmovik|Il-2]], [[Iljušin Il-12|Il-12]], po njemu poimenovana cesta v Moskvi, spomenik v [[Novorosijsk|Novorosijsku]]
|1904-
1985
|-
|[[Damir Yusupov]]
|prometni/linijski
|{{RUS}}
|Pristal [[Airbus A320|A321]] Ural Airlines 178 na koruznem polju leta 2019, Heroj rusije, po njemu posnet film: ''Emergency Landing'' ''2023''
|1977
|-
|[[Yevgeny Novosyolov]]
|vojaški in
prometni/linijski
|{{RUS}}
|Pristal [[Tupoljev Tu-154|Tu-154M]] Alrosa Flight 514 na zapuščeni stezi v Ižmi leta 2010, letalo je imelo popolno električno okvaro in izgubo navigacije ter komunikacije, Heroj rusije,
pilot: [[Let L-410 Turbolet|L-410]], [[Antonov An-24|An-24]], [[Jakovljev Jak-40|Jak-40]], [[Tupoljev Tu-154|Tu-154]], [[Boeing 737|B737]], ALROSA Airlines
|1968
|-
|[[Ivan Nikitovič Kožedub]]
|vojaški
|{{UKR}}
|maršal letalstva skupni nalet 1937 ur,
najuspešnejši zavezniški pilot v 2. sv. vojni 62 potrjenih zmag
pilot [[Jakovljev Jak-3|Jak-3]], [[Jakovljev Jak-11|Jak-11]], [[Jakovljev Jak-17|Jak-17]], [[Lavočkin La-5]], [[Lavočkin La-7|La-7]], [[Mikojan-Gurevič MiG-9|Mig-9]], [[Mikojan-Gurevič MiG-15|Mig-15]], [[Mikojan-Gurevič MiG-17|Mig-17]], [[Mikojan-Gurevič MiG-21|Mig-21]], [[Lisunov Li-2|Li-2]], [[Iljušin Il-114|Il-14]],

letalska univerza v Harkov-u poimenovana po njemu
|1920-
1991
|-
|[[Vajiralongkorn]]
|vojaški in
prometni/linijski
|{{THA}}
|kralj [[Tajska|Tajske]],
pilot: [[Northrop F-5|F-5]], [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]], [[Boeing 737|B737]],
inštruktor letenja, izpraševalec,
pilotira 737-800 na državnih obiskih,
pilot pri Thai Airways International,
skupni nalet preko 3000 ur
|1952
|-
|[[Abdulah II. Jordanski]]
|vojaški
|{{JOR}}
|kralj [[Jordanija|Jordanije]], 
vojaški strokovnjak: Royal Military Academy Sandhurst (VB), Georgetown University (ZDA);
pilot: [[Northrop F-5|F-5]] in [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]]
|1962
|-
|[[Mohammed bin Rashid Al Maktoum]]
|privatni
|{{UAE}}
|Vladar [[Dubaj|Dubaja]], [[Predsednik vlade|Premier]] [[Združeni arabski emirati|ZAE]]; ustvaril sodobni Dubaj, močan vpliv na razvoj [[Emirates (letalska družba)|Emirates]]
|1949
|-
|[[Khalid bin Salman Al Saud|Princ Khalid bin Salman Al Saud]]
|vojaški
|{{flag|Saudi Arabia}}
|diplomat Saudske Arabije,
[[Northrop T-38 Talon|T-38]], [[McDonnell Douglas F-15 Eagle|F-15]] pilot pri RSAF
|1988
|-
|[[Emerson Fittipaldi]]
|privatni
|{{BRA}}
|2x svetovni prvak [[Formula 1|formule 1]], 
2× zmagovalec [[Indianapolis 500]],
IndyCar prvak 1989, 
ustanovitelj Fittipaldi Automotive
|1946
|-
|[[Gisele Bündchen]]
|privatni
|{{BRA}}
|[[Podjetnik|podjetnica]], [[Maneken|supermodel]], več kot 1.200 naslovnic revij, najbolje plačana manekenka na svetu, Ambasadorica ZN za okolje, 
Knjiga: ''Lessons: My Path to a Meaningful Life''
|1980
|-
|[[David Neeleman]]
|privatni
|{{BRA}}
{{USA}}
|ustanovitelj družb: JetBlue, Azul Brazilian Airlines, WestJet
pilot: Cirrus SR22
|1959
|-
|[[Giora Epstein]]
|vojaški
|{{ISR}}
|17 potrjenih zmag, najvišje rangiran as modernih reaktivnih letal, veteran šestdnevna vojna 1967, vojna izčrpavanja 1969–70, Yom Kippur vojna 1973, pilot: [[Dassault Mirage III|Mirage III]], [[IAI Nesher]], [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] 
|1938-
2025
|-
|[[Nguyễn Văn Cốc]]
|vojaški
|{{VIE}}
|Najuspešnejši MiG-21 as [[Vietnamska vojna|Vietnamske vojne]], 9 zmag, leta 1967 preživel sestrelitev, pilot: [[Mikojan-Gurevič MiG-17|Mig-17]], [[Mikojan-Gurevič MiG-21|Mig-21]]
|1942
|-
|[[Cristián de la Fuente]]
|vojaški in poklicni
|{{CHL}}
|igralec,
član akrobatske eskadrilje “Halcones”
pilot [[Extra EA-300]], GameBird GB1, 
|1974
|-
|[[Luke Bakhuizen]]
|poklicni
|{{ZAF}}&lt;br&gt;{{NZL}}
|influencer, fotograf, režiser
|1993
|}

''Pojasnilo izrazov:''

* Ultralahki pilot ULN – VFR pilot ultralahkih letal do 600 kg in največ 2 sedežev samo po dnevi.

* Privatni pilot PPL – nekomercialno letenje vseh tipov letal tudi po pravilih IFR do 5700 kg in 19 sedežev.

* Poklicni pilot CPL – dovoljeno komercialno letenje vseh tipov letal kot drugi pilot kot vodja zrakoplova samo do 5700 kg.

* Prometni/linijski pilot  ATPL – brez omejitev redni linijski letalski prevoz potnikov.

* Vojaški pilot – pilot v oboroženih silah nima civilnih privilegijev licence.

=== Letalske knjige ===
Pisatelji letalskih pustolovskih knjig so običajno bili vojaški ali civilni piloti v mlajših letih in pogosto opisujejo svoje spomine, medtem ko so avtorji učbenikov in priročnikov inštruktorji letenja z bogatimi pedagoškimi izkušnjami iz praktičnega šolanja kadetov. Letalske pustolovske knjige so dragoceni vir informacij za letalske navdušence in približajo pilotove osebne izkušnje, ki jih je pisalo življenje širšim množicam, ki jih takšna vsebina zanima. Poleg tega je veliko tudi dragocenih splošnih ali tematskih učbenikov ter priročnikov za priprave na intervju, ki so neglede na stare datume izdaje zelo cenjeni v pilotski populaciji. Nekaj tipičnih pisnih del&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.goodreads.com/shelf/show/aviation|title=Aviation Books|date=2025|accessdate=30.3.2025|website=GoodReads}}&lt;/ref&gt;:
* ''Fate Is the Hunter, Ernest K. Gann, 1961''
* ''The Right Stuff, Tom Wolfe, 1979''
* ''Forever Flying,  Bob Hoover, 1997''
* ''Ferry Pilot, Kerry McCauley, 2020''
* ''Wind, Sand and Stars, Antoine de Saint-Exupéry, 1939''
* ''Stick and Rudder, Wolfgang Langewiesche, 1944''
* ''Aerodynamics for Naval Aviators, Hugh Harrison Hunt, 1959''
* ''Never get lost interpretation of radionavigation, Wilhelm Thaller, 2001''
* ''Flying the Line, George E. Hopkins, 1982''
* ''Instrument Flying, Monique Agazarian, 1988''
* ''Transition to Twins, David P. Robson, 1998''
* ''How to Land a Top Paying Airline Job, Rick Hogan, 2014''
* ''A pilot's guide to the Successful Interview, Glen Solly, 1998''
* ''Ace the Technical Pilot Interview, Gary V. Bristow, 2002''
* ''Air Pilot's Manual, Flying Training, Pooleys Air Pilot, 1987''
* ''An Airline Pilot's Life,  Chris Manno, 2020''

=== Letalski filmi ===
[[Slika:Top_Gun_Maverick_Cannes.jpg|sličica|250x250_pik|Top Gun Maverick 2022]]
Velik promotor letalstva je bil vedno tudi [[Hollywood]] v ameriškem filmu, nemalokrat so bili filmi sofinancirani s strani letalskih sil za potrebe novačenja kadetov, nekaj najbolj gledanih promocijskih letalskih filmov&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.imdb.com/list/ls000697189/|title=Aviation Film Almanac - Current Films to Classics|accessdate=30.3.2025}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://aviex.goflexair.com/blog/best-aviation-movies-airplane|title=op 10 Best Airplane Movies + 100 More of the Best Aviation Movies for Pilots and Plane Fans to Watch|accessdate=30.3.2025|website=Aviex Go Flex Air}}&lt;/ref&gt;:
[[Slika:29+09_F-104F_Starfighter_Gate_guard_Jever_(3621409895).jpg|alt=Slika:29+09 F-104F Starfighter Gate guard Jever (3621409895).jpg|sličica|250x250_pik|Sie wollten den Himmel erobern 2015]]
* A Yank in the R.A.F. (1941)
* Twelve O'Clock High (1949)
* Flying Leathernecks (1951)
* Above and Beyond (1952)
* Flat Top (1952)
* The Bridges at Toko-Ri (1954)
* The High and the Mighty (1954)
* The Dam Busters (1955)
* The McConnell Story (1955)
* The Court-Martial of Billy Mitchell (1955)
* Jet Pilot (1957)
* 633 Squadron (1964)
* Battle of Brittan (1969)
* Catch-22 (1970)
* Tora! Tora! Tora! (1970)
* Midway (1976)
* Airplane! (1980)
* Daleko Nebo (1982)
* Top Gun (1984)
* Bat*21 (1988)
* Always (1989)
* Memphis Belle (1990)
* Air America (1990)
* Flight of the Intruder (1991)
* Band of Brothers - mini series (2001)
* Behind Enemy Lines (2001)
* [[Ujemi me, če me moreš|Catch Me If You Can]] (2002)
* Pearl Harbor (2001)
* The Aviator (2004)
* One Six Right (2005)
* Les Chevaliers du ciel (ang. Sky Fighters) (2005)
* Amelia (2009)
* Flight (2012)
* Starfighter – Sie wollten den Himmel erobern (ang. They wanted to conquer the sky) (2015)
* Sully (2016)
* American Made (2017)
* Midway (2019)
* Devotion (2022)
* Top Gun: Maverick (2022)

=== Letalski artikli ===
Letalski produkti so bili vedno popularni pri znanih osebnostih, ministrih in veleposlalnikih, predsednikih držav, letalcih in visokih vojaških časnikih. Tipično za letalske artikle je, da so kvalitetni in običajno dražji kot podobni izdelki brez letalskega prediha. Najbolj tipični letalski artikli:
[[Slika:Remove_before_flight_keychain.jpg|sličica|Remove before flight - rdeči trakovi - letalska kulturna ikona, ki izhaja iz zatičev na letalih, ki jih je potrebno odstranit pred letom (pokrovi pitot cevi, zaklepi krmil, zatiči podvozja, varovalke na bombah in raketah)]]
[[Slika:Rimowa_Koffer_Topas-Serie.jpg|sličica|Aluminjasti kovček na štirih kolesih simbolizira hotel–letališče–cockpit, vizualni identifikator poklica simbol starega letalstva, praktičnost in statusni znak v letalski kulturi]]
* ne polarizirana letalska sončna očala z tankimi ročkami
* letalska (poslovna) torba za laptop
* pilotski kovček (pilot trolley)
* aluminjasti kabinski kovček na štirih kolesih
* aluminjasta prtljaga
* aktivne (ang. noise cancelling) letalske slušalke čez celo uho
* letalski navigacijski pripomočki: - kolenska plošča, - [[Analogni letalski računalnik|analogni računalnik]], - ploter (ravnilo)
* letalske navigacijske karte: - VFR&amp;IFR sekcijska karta - VFR prihodne &amp; letališke karte - IFR prihodne, priletne in odletne karte
* usnjeni registri za IFR,VFR karte
* usnjena pilotska knjižica za beleženje ur letenja
* kvaliteten moder kemični svinčnik za v žep srajce ali rokav jakne
* kvaliteten kovinski tehnični svinčnik debeline 0.7 mm da ne poči med turbolenco
* žepna svetilka oz. svetilka z rdečim filtrom za ohranjanje nočnega vida
* odsevni telovnik za na platformo
* usnjena jakna iz težkega usnja oz. topla bombniška jakna: tip A-2, tip G-1, tip B-3, tip B-6, tip B-7, tip D-1, tip AN-J-4, tip AN-J-3, tip TL 8415-0083
* tekstilna lahka jakna za sodobnejša letala : tip MA-1, tip MA-2, tip B-15,
* letalski kombinizon (vojska)
* tablični računalnik 8.3&lt;nowiki&gt;''&lt;/nowiki&gt; za priročnike, navigacijo in karte ter računanje zmogljivosti
* tester vode v gorivu z izvijačem
* ročna VHF radijska postaja
* usnjene rokavice
* cargo hlače
* debela topla športna mikica brez kapuce
* bela podložna majica s kratkimi rokavi (za pod srajco)
* dolgo termo spodnje perilo (za pod hlače)
* nepremočljivi topli gležnarji
* dežni plašč (trench coat)
* letalska značka
* prenosna baterija (powerbank)
* ovratnica z ID izkaznico in letališko kartico
* letalska ročna analogna ura
* remove before flight obeski
* nalepke in obeski znanih letalskih blagovnih znamk
* različne kape za zaščito glave pred soncem
* glušniki oz. čepi za zaščito sluha
* operativni priročnik letala vezan v usnje
* evropski avtomobilski proizvajalci, ki so v drugi svetovni vojni delali letalske motorje
* usnjen ovitek za potno listino in cepilne certifikate
* papirnata beležka in brezčrtni blok A5

=== Letalske reklame ===
[[Slika:PanAm_Clipper_Poster_(19291812519).jpg|sličica|PanAm Clipper Poster 1930ta]]
Večina najboljših sloganov se osredotoča na udobje, luksuz, zanesljivost ali nacionalni ponos. Nekatere kampanje so postale ikonične tudi zaradi vizualne kreativnosti – npr. plakati Pan Am, British Airways in Qantas.
[[Slika:KLM_Royal_Dutch_Airlines._Bon_voyage_-_Affiche_-_btv1b101161929.jpg|sličica|[[KLM]] Royal Dutch Airlines. Bon voyage 1950ta]]
Nekaj najbolj znanih sloganov v zgodovini:

“World's Most Experienced Airline” – Pan Am

“You’re Going to Like Us” – TWA

“The Wings of Man” – Eastern Air Lines

“Something Special in the Air” – American Airlines

“Fly the Friendly Skies” – United Airlines

“Keep Climbing” – Delta Air Lines

“A Breath of Fresh Air” – Air Canada

“The Reliable Airline” – KLM

“La Compagnie de Voyage” – Air France

“To Fly. To Serve.” – British Airways

“There’s No Better Way to Fly” – Lufthansa

“The holiday airline” – Condor

“The Art of Flying” – Swiss

“The Spirit of Australia” – Qantas

“Fly Better” – Emirates

“Globally Yours” – Turkish Airlines

“A Great Way to Fly” – Singapore Airlines

“It’s Scandinavian” – SAS

“Your Home in the Air” – Adria Airways

“Flying into the Heart of Europe” – Croatia Airlines

“Chosen by Excellence” – Alitalia

V zgodnjih dneh komercialnega letalstva so letalski plakati pogosto združevali umetnost in propagando. Letalske družbe, kot so Pan Am, Air France in Lufthansa, so ustvarjale plakate, ki niso le oglaševali destinacij, ampak so hkrati promovirali idejo svobode, avanture in modernosti. Nekateri plakati iz 1920-ih in 30-ih so še danes cenjeni kot umetniška dela.

Letalske reklame imajo tudi precej vpliva na osebje, ki dela za letalsko družbo, saj jih zelo radi nosijo na svoji prtljagi in tako so prepoznavni del blagovne znamke letalske družbe tudi piloti.

== Tržne razmere v civilnem letalstvu ==
Glede na trg je največ priložnosti za delo&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://centreforaviation.com/analysis/reports/the-global-pilot-shortage-is-a-challenge-to-the-worlds-airlines-658033|title=Global pilot shortage|date=21.8.2023|accessdate=2.10.2024|website=Centre for Aviation}}&lt;/ref&gt;: 
* [[Azija|Azija&amp;nbsp;]]37%,
* [[Severna Amerika]] 25%,
* [[Evropa]] 17%,
* [[Bližnji vzhod]] 11%,
* [[Južna Amerika]] 9% in
* [[Afrika]] 1%

Možnosti zaposlovanja pilotov v civilnem letalstvu glede na sektor delovanja:  

Poklicni piloti CPL(A): 
* šolanje pilotov (inštruktor letenja),
* dela v zraku (panorame, snemanje, padalstvo, sondažni leti, meteo leti, vleka transparentov, vleka jadralnih letal, škropljenje pesticidov/gnojil, gasilstvo, medical, ipd),
* poslovno letalstvo,
* cargo (tovorne družbe),
Prometni piloti ATPL(A):
* poslovno letalstvo,
* cargo (tovorne družbe),
* ACMI družbe (ang. Aircraft, Crew, Maintenance and Insurance),
* nizkocenovne družbe,
* regionalne linijske družbe in
* velike linijske družbe
Pilotom se svetuje, da so direktno zaposleni pri letalskih družbah. Vse ponudbe preko brokerjev, agencij in ostalih posrednikov ter samozaposleni predstavljajo zelo visok rizik, da se ne bo upoštevala delovno pravna zakonodaja. Običajno družbam, ki uporabljajo posrednike ali pogodbeno najemajo samozaposlene ni mar za zaposlene, regulative in zakonodajo, potrebujejo samo nekaj ljudi da začasno zapolnijo kadrovski manjko za sezono in se ne želijo obvezati z zaposlenimi. Resne tradicionalne letalske družbe nikoli ne uporabljajo posrednikov in imajo pilote direktno zaposlene pri sebi.

Uspešnost kandidatov, ki si želijo profesionalne kariere prometnega pilota in se vpišejo v letalsko šol ter se dejansko prebijejo na sedež potniškega reaktivnega letala je okoli 5-15% oz. vsak sedmi uspe v državah napredne ekonomije ali vsak dvajseti v državah v razvoju. V splošnem velja da PPL(A) opravi okvirno 92% motiviranih kadidatov, skozi ATPL(A) teorijo se prebije 70% motiviranih kandidatov, prvo zaposlitev v letalstvu uspešno pridobi 35% kadidatov in na linijskih reaktivnih letalih nad sto potnikov kariero nadaljuje 10% kandidatov v državah napredne ekonomije.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=ICAO Training Report, Vol. 7 No. 3|date=2017}}&lt;/ref&gt;

=== Krize v letalstvu ===
Gospodarske krize močno zmanjšajo povpraševanje po letalskih prevozih, kar privede do zmanjšanja obsega letalskih operacij in zamrznitve zaposlovanja pilotov. Letalske družbe pogosto uvedejo “hiring freeze”, prekinejo usposabljanje in odložijo napredovanja. Odpuščanja se običajno pojavijo z zamikom, ko začasni ukrepi (zmanjšanje delovnega časa, neplačani dopusti, znižanje plač) niso dovolj za znižanje stroškov.

V krizah so najbolj prizadeti piloti v družbah z manj stabilnim poslovnim modelom, kot so ACMI, charter in nekateri nizkocenovni prevozniki, kjer so pogodbe pogosto manj zaščitene. V tradicionalnih “legacy” družbah je prilagajanje običajno bolj postopno in se pogosto izvaja z znižanjem plač ali prerazporeditvijo, namesto masovnih odpuščanj. Dolgoročni učinek kriz je zamik kariernega napredovanja, saj se v času krize ustavi tudi prehod iz prvega častnika v kapitana.
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Najbolj znane krize v civilnem letalstvu iz vidika zaposlovanja pilotov
!Kriza
!Obdobje
!Trajanje 
!Vpliv na zaposlovanje pilotov
|-
|[[Velika gospodarska kriza|Velika represija]] [[Velika gospodarska kriza|1929]]
|1929-1934
|~5 let
|globalna recesija, propad družb, padec potovanj
|-
|[[Druga svetovna vojna]]
|1939-1945
|~6 let
|masovna mobilizacija, močno znižane potrebe po civilnem prometu
|-
|Po vojna konkurenca veteranov
|1945-
1947
|~2 leta
|ogromen presežek vojaških pilotov, zelo nizke plače, močna konkurenca
|-
|[[Korejska vojna|Konec Korejske vojne 1953]] 
|1953
|~2 leta
|ogromna količina pilotov z jet izkušnjami na trgu dela iz vojske
|-
|[[Energetska kriza|Naftna kriza]] [[Energetska kriza|1973]]
|1973–
1975
|~2 let
|hiring freeze, visoka cena nafte,
zmanjšanje flote, upočasnitev napredovanj, propadanje GA
|-
|Odgovornost za izdelke 
GA letala 1980ta
|1986-
1994
|~8 let
|uničenje GA zaradi ogromnih odškodnin, ustavljena proizvodnja GA letal 
|-
|[[Razpad SFR Jugoslavije|1991 politična in gospodarska kriza]] 
in [[Zalivska vojna]] [[Zalivska vojna|1991]]
|1990–1993
|~3 leta
|zmanjšanje prometa, manj novih zaposlitev, zamrznitev upgrade
|-
|[[Teroristični napadi 11. septembra 2001|11.september 2001 napad na WTC]]
|2001–2004
|~3 leta
|masovni strah, odpovedi, dolgoročno zmanjšanje zaposlovanja, ena najhujših kariernih kriz
|-
|[[Dolžniška kriza evroobmočja|Finančna kriza 2008]]
|2008–2010
|~2–3 leta
|konec zaposlovanja, zmanjšanje flote, množični pojav “pay-to-fly”, zamrznitev napredovanj
|-
|Evropska dolžniška kriza 2011
|2011–2013
|~2–3 leta
|dodatno znižanje plač, zmanjšanje zaposlovanja, podaljšani upgrade
|-
|[[Pandemija covida-19|COVID-19]] [[Pandemija covida-19|pandemija]]
|2019–2022
|~2–3 leta
|masovna odpuščanja, 90% flot prizemljenih, zaprtje simulatorjev, veliki reseti karier
|-
|Energetska kriza in [[Vojna v Iranu (2026)|Vojna v Iranu]]
|2026
|
|podvojitev cene goriva, ustavitev šolanj
|}

==== Tržne zahteve za prometne pilote - kopilote ====
[[Slika:Behind_the_scenes_of_pilotsEye.tv.jpg|sličica|Linijsko šolanje na letalu Austrian Airlines [[Airbus A320]] v pilotsEye.tv]]
Pilotski poklic je izredno standardiziran in primerljiv, zaradi tega so zahteve trga za zaposlitev relativno visoke, dobiti prvo službo kot kopilot pri letalski družbi je bilo vedno zelo zahtevno. Nalet na letalih LSA (600 kg), ULN in jadralnih letalih se ne priznava, letalske družbe želijo, da se piloti usposabljajo za letenje samo na letalih CS-23 (FAR-23). Povprečna uspešnost kandidatov, ki uspešno zaključijo šolanje in so pripravljeni za type rating ter pridobijo eno izmed oblik zaposlitev kot pilot je okoli 50% od tega jim okoli 30% uspe priti do zaposlitve na potniških letalih. Zagotovil za zaposlitev ni, so obdobja ko so službe za izkušnje pilote in so obdobja ko jih ni, odhod v tujino je dejstvo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-IA7DGO8G/e0b50565-9520-4052-a3a2-496cfcde321f/PDF|title=Ventil (Ljubljana)|date=2015|accessdate=13.2.2025|website=Digitalna Knjižnica Slovenije|publisher=Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo|last=Čičerov A., Koritnik J.|first=}}&lt;/ref&gt; Tipične zahteve&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://careers.qatarairways.com/global/en/job/24000001/First-Officer-Qatar-Executive|title=First Officer Qatar|date=2024|accessdate=18.6.2024|website=Qatar Airways}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.emiratesgroupcareers.com/pilots/our-role-details/?name=first-officers|title=First Officers Emirates|date=2024|accessdate=18.6.2024|website=Emirates Group}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://corporate.airfrance.com/en/airline-pilot|title=AIR FRANCE and Transavia First Officer|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=AIR FRANCE}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://apply.lufthansagroup.careers/index.php?ac=jobad&amp;id=109102|title=First Officer SWISS|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=Lufthansa Group Careers|archive-date=2025-02-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20250213130750/https://apply.lufthansagroup.careers/index.php?ac=jobad&amp;id=109102|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://brusselsairlines.cvw.io/?q=First-Officer-type-rated-A32F-non-type-rated-&amp;job=268865&amp;lang=en-US&amp;section=e27b536b-c783-5b7c-269e-0a9e7db8840d|title=First Officer Brussels Airlines|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=Brussels Airlines}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://careers.ba.com/job/heathrow/direct-entry-pilot-first-officer-long-haul-fleets/22348/62502356736|title=First Officer British Airways|date=2025|accessdate=11.2.2025|website=careers.ba.com|publisher=British Airways}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://apply.lufthansagroup.careers/index.php?ac=jobad&amp;id=104487|title=Lufthansa City Line Fist Officer|date=2025|accessdate=11.2.2025|website=apply.lufthansagroup.careers|publisher=Lufthansa|archive-date=2025-03-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20250315101902/https://apply.lufthansagroup.careers/index.php?ac=jobad&amp;id=104487|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://careers.sasgroup.net/job/Kastrup-FIRST-OFFICER-AT-SAS/1074422001/|title=First Officer SAS Scandinavian Airlines System|date=2024|accessdate=13.2.2024|website=careers.sasgroup.net}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://careers.klm.com/en/working-in-the-cockpit/|title=First Officer KLM|date=2025|accessdate=26.2.2025|website=Careers KLM|publisher=KLM|archive-date=2025-02-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20250226144938/https://careers.klm.com/en/working-in-the-cockpit/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://careers.cathaypacific.com/jobs/first-officer-9769810|title=First Officer Cathay Pacific|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=Careers Cathay Pacific|archive-date=2024-12-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20241222153631/https://careers.cathaypacific.com/jobs/first-officer-9769810|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://careers.turkishairlines.com/en-US/vacant-positions/first-officer-narrow-body-non-type-rated/d0b1ecbc-39aa-4454-9f31-a26ed353ef61|title=Turkish Airlines First Officer|date=17.10.2024|accessdate=22.12.2024|website=Turkish Airlines}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://luxair.csod.com/ats/careersite/JobDetails.aspx?id=3411&amp;site=3|title=Luxair First offcer|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=Luxair}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://careers.united.com/us/en/first-officer|title=United Airlines First Officer Requirements|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=UNITED AIRLINES}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.aircanada.com/ca/en/aco/home/about/careers/career-opportunities.html#/|title=Air Canada First Officer|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=Air Canada}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://epicflightacademy.com/hiring-requirements-china-southern-airlines/|title=China Southern Airlines First Officer|date=2024|accessdate=22.12.2024}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://epicflightacademy.com/hiring-requirements-air-china/|title=Air China First Officer|date=2024|accessdate=22.12.2024}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.evaair.com/en-global/about-eva-air/careers/job-openings/pilots/|title=EVA AIR First Officer|date=2024|accessdate=23.12.2024|website=EvaAir}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.cargolux.com/careers/jobs-in-the-air/requirements-selection-process/|title=Cargolux First Officer|date=2024|accessdate=22.12.2024}}&lt;/ref&gt;, ki jih želijo mednarodni letalski prevozniki, preden nudijo zaposlitev tujim kopilotom so:
* [[Biografija|CV curriculum vitae]] s sliko in kontaktom iz katerega se jasno in hitro vidi izpolnjevanje pogojev
* državljan ene od držav skupnega gospodarskega prostora države zaposlovalke
* mednarodni [[potni list]] in pravica do dela in bivanja v dotični državi
* [[Type rating]] za dotični tip letala na katerega se navezuje razpis
* [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|ICAO]] nivo angleškega jezika minimalno 4, zaželen vsaj nivo 5
* zaželen ICAO nivo 6 (vsaj raven B2) znanja nacionalnega jezika prevoznika
* 2 do 5 let referenčnih izkušenj v letalski industriji odvisno od izobrazbe
* CPL licenca z opravljeno teorijo ATPL(A)
* veljavno zdravniško spričevalo I. razreda
* pripravljenost na [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]] s [[Cepivo|cepivi]] ([[rumena mrzlica]], [[Meningitis|meningokokni meningitis]], [[tifus]], [[Otroška paraliza|polio]], [[hepatitis]] idr)
* pripravljenost na testiranje na [[Psihoaktivna droga|psihoaktivne snovi]] pred in med zaposlitvijo
* pričakuje se splošna urejenost in spoštovanje [[Bonton|bontona]]
* [[Tetoviranje|tetovaže]] in piercingi na vidnem mestu v uniformi niso dovoljeni zaradi profesionalnih razlogov
* [[brada]] ni dovoljena zaradi tesnenja maske
* dobra [[telesna pripravljenost]] (plank, sklece, tek, počepi)
* telesna višina: 157-191 cm in teža 45-92 kg
* LVO Low Visibility Operations certifikat
* DGR Dangerous Goods Regulations certifikat
* Cold Weather Ops (Deicing, Anti-icing, Ice shedding, Contaminated airports)
* sposobnost prostega plavanja celotne dolžine bazena
* varnostni pregled pri pristojnostnih organih za vsak mesec v karieri
* potrdilo države, da se zoper osebo ne vodi kazenski postopek
* potrdilo CAA, da oseba ni bila udeležena v resnem incidentu ali letalski nesreči
* 4000 ur skupnega naleta nad 27 ton je preferenca za boljše plačilne pogoje
* minimum 3000 ur skupnega naleta na certificiranih letalih po CS-23 (FAR-23) ali CS-25 (FAR-25); kategorije ULN, CS-LSA in jadralno ne štejejo
* minimum 2000 ur skupnega naleta na večmotornih reaktivnih letalih z FDM-om Flight Data Monitoring nad 27 ton s [[Stekleni kokpit|steklenim cockpitom]]
* minimum 1000 ur naleta na letalih FBW [[fly-by-wire]]
* minimum 500 ur naleta na tipu letala ali primerljivem tipu (družina [[Fly-by-wire|FBW]] [[Airbus]] A320, A330, A340, A350, A380; [[Boeing]] B777, B787)

==== Tržne zahteve za inštruktorje letenja GA ====
[[Slika:Lufthansa_Flugschüler_und_Bonanza_F33.jpg|sličica|Airline Training Center Arizona [[Lufthansa]] [[Beechcraft Bonanza|Bonanza F33]]]]
Kvaliteten inštruktorski kader je vedno potreben za nemoten proces šolanja, pri temu je prvi vstopni korak v svet šolanja kot inštruktor: rating FI(A). Tipične zahteve&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://flygoshjobs.com/job/Flying+Instructor+%E2%80%93+Emirates+Flight+Training+Academy/80B9FAF906B41732E11813029BF4B2F7|title=Flying Instructor – Emirates Flight Training Academy|date=4.12.2024|accessdate=15.12.2024|website=FlyGoshJobs}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://ae.indeed.com/q-emirates-flight-training-academy-l-dubai-jobs.html?vjk=1074233eeb7b6825|title=Flying Instructor – Emirates Flight Training Academy|accessdate=15.12.2024|website=Indeed}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.emiratesgroupcareers.com/search-and-apply/427663|title=Flying Instructor – Emirates Flight Training Academy|accessdate=15.12.2024|website=Emirates Group Careers}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.career.aero/site/de/job/show/id/3912|title=Flight Instructor Become part of a great team and train future Pilots of the Lufthansa Group!|accessdate=15.12.2024|website=Career Aero}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.qaa.edu.qa/English/Academy/Careers/Pages/default.aspx|title=Flight Instructor-Qatar Aeronautical Academy|accessdate=5.8.2025|website=Qatar Aeronautical Academy}}&lt;/ref&gt; za zaposlitev v veliki (nad 30 letal)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.emiratesflighttrainingacademy.com/en/training-facilities/|title=Emirates Training Facilities|date=2024|accessdate=23.12.2024|website=emirates flight training academy}}&lt;/ref&gt; mednarodni letalski akademiji so:
* [[Biografija|CV curriculum vitae]] s sliko in kontaktom iz katerega se jasno in hitro vidi izpolnjevanje pogojev
* mednarodni [[potni list]] in pravica do dela in bivanja v dotični državi
* računalniška pismenost in uporaba [[Microsoft Office|MS Office]] in Adobe Acrobat Pro
* [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|ICAO]] nivo angleškega jezika 5
* CPL licenca z opravljeno teorijo ATPL(A)
* IR/SE, IR/ME veljavni ratingi
* FI(A) rating z pooblastili za: NVFR, CPL, FII, CRI MEP, IRI
* 4 leta referenčnih izkušenj v letalstvu od tega minimalno 2 leti kot inštruktor
* veljavno zdravniško spričevalo I. razreda
* potrdilo države, da se zoper osebo ne vodi kazenski postopek
* potrdilo CAA, da oseba ni bila udeležena v resnem incidentu ali letalski nesreči
* [[Stekleni kokpit|glass cockpit]] izkušnje Garmin G1000 
* zahtevane organizacijske, komunikacijske, računalniške, promocijske in timske sposobnosti
* vozniški izpit B kategorije za vožnjo kombija, vsestranskost dela, urejanje dokumentcije 
* ab-initio inštruktorske izkušnje v velikem ATO z mednarodnimi kadeti iz celega sveta
* kopja knjižice letenja (zadnje 3 strani)
* motivacijsko pismo za željeno pozicijo
* 1000 ur skupnega naleta (štejejo samo letala GA, ULN, LSA in jadralno ne velja) na letalih CS-23 ali CS-25
* 500 ur šolanja kot instruktor letenja FI(A) na letalih CS-23 (LSA, ULN in jadralno ne velja)
* 500 ur IFR dejanskega naleta
* 30 ur MEP dejanskega naleta

=== Plače ===
Plače pilotov so zelo različne, začetniki dostikrat letijo za smešen denar, potem po opravljenem line trainingu se plačilo vzdigne, vendar je največ odvisno od družbe za katero pilot leti, veliko pilotov ni zaposlenih pri družbi ampak delajo kot pogodbeniki. Potrebno je razlikovati pri plačah dotično katerega delovnega mesta se dotikajo: mladi kopilot, stari kopilot, kapetan, stari kapetan, kapetan inštruktor, kapetan izpraševalec, šef pilotov idr. Obseg bruto mesečnih plač (neto so za okvirno polovico manjše) slovenskih pilotov sega v razponu od 2710 do 11589 EUR za 80% pilotov, ki delujejo v tej panogi 10% jih zasluži manj in 10% jih zasluži več.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.boljsaplaca.si/en/salaryinfo/transport-haulage-logistics/pilot|title=Salary for position Pilot in Slovenia|date=25.11.2025|website=boljšaplača.si}}&lt;/ref&gt;  

Višina plače je zelo odvisna od izkušenj - ur letenja na letalih nad 27 ton. Primerjat plače različnih delovnih mest med sabo je brezpredmetno. Potrebno je tudi ločiti neto in bruto plače ter upoštevati socialna zavarovanja, ki jih nudi delodajalec, namestitev, prehrano ipd. Piloti, ki delajo v davčnih oazah in so njihove bruto plače relativno visoke, niso v primerjavi z kolegi v EU plačani bolje, saj si morejo sami plačati vse prispevke, urediti pokojninski načrt in na koncu ko zaključijo svojo zaposlitev običajno nimajo niti pravice bivanja v dotični državi. Potrebno je poudariti, da imajo piloti neobičajno velike stroške vzdrževanja svojih kvalifikacij na pram drugim poklicem, to je približno okoli štiri tisoč eurov na leto ter plačujejo največje socialne prispevke zaradi narave svojega dela in plačujejo tudi veliko premij za dodatna zavarovanja, npr. zavarovanje ob izgubi sposobnosti za licenco itd. Pilotsko delo je zelo zahtevno in terja celega človeka. Zahteve trga za zaposlitev civilnih pilotov so izredno visoke za ne izkušnje v linijskem letenju in so bistveno večje kot pa zakonski minimumi. Civilni piloti imajo ob upokojitvi okoli 20000 ur v zraku, kar znese točno dve leti in tri mesece skupaj, ki jih preživijo v zraku.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://pea.com/blog/airline-pilot-salary/|title=Airline Pilot Salary|date=27.3.2024|website=Pea}}&lt;/ref&gt; 

== Glej tudi ==
* [[letalski as]]
* [[Preizkusni pilot|testni pilot]]
*[[seznam slovenskih letalcev]]
*[[seznam slovenskih vojaških pilotov]]
{{Wikislovar|pilot|Pilot}}

== Sklici ==
{{sklici}}{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Letalstvo|*]]
[[Kategorija:Letalci|*]]
[[Kategorija:Poklici]]
&lt;references /&gt;</text>
      <sha1>5wuwyj1zil2g16aqq98impxatriw4tu</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688457</id>
      <parentid>6688450</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T10:53:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Nareto</username>
        <id>77605</id>
      </contributor>
      <comment>/* Pay to Fly P2F */</comment>
      <origin>6688457</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="142538" sha1="lhkl10dtgi1ug8wxv3hwjbznz6h6sft" xml:space="preserve">{{slog|razlog=preveč esejistično in preslabo referencirano}}
{{refimprove}}
{{drugi pomeni}}[[Slika:Airbus_A321-211,_Turkish_Airlines_AN1464575.jpg|sličica|Linijski piloti [[Airbus A320]]|209x209px]]'''Pilót''' ([[Francoščina|fra]]. pilote) je [[poklic]] osebe, ki [[Kariera|karierno]] upravlja [[zrakoplov]] in nadzoruje let zrakoplova z upravljanjem njegovih kontrol letenja ter ima zato ustrezno licenco (CPL oz. ATPL) in vsa ustrezna pooblastila ([[type rating]], class rating) ter certifikate (LVO, Dangerous goods ipd). Vsaka pilotska pot se prične v certificirani [[Letalska šola|letalski šoli]], sama fakulteta brez letenja ne vodi do licenc in pooblastil, ki jih potrebuje pilot. Tipično traja aktivno šolanje za privatnega pilota 6 mesecev, 3 leta za poklicnega pilota in 7 let aktivnega letenja, da kadet pridobi licenco prometnega pilota. Pilot lahko leti samo eden tip letala za katerega ima type rating (npr. [[Boeing 737|B737]]) in ne vse povprek, če se izšola za nov tip letala (npr. [[Boeing 787|B787]]) prejšnega tipa letala ne leti več. Da kopilot postane kapitan v klasičnih letalskih družbah traja okoli 15 let, za kapitana na letalih z dolgim dosegom pri nacionalnih prevoznikih pa traja to še precej dlje tipično 22 let, čakalna doba da lahko gre kopilot iz drugih letal za kopilota na [[Boeing 747|B747]] v [[Lufthansa|DLH]] je 13 let. Tipično je klasični linijski pilot pol kariere kopilot in drugo polovico kariere kapitan na letalih, ki zahteva dva pilota. V slabših družbah gre napredovanje bistveno hitreje, vendar se potem čin ne prenaša v boljše družbe. Ključ do uspeha je potrpljenje, vzstrajnost in adaptivnost ter ustrezne profesionalne kvalifikacije.  

Pilote, ki letijo letala izključno za zabavo imenujemo ne komercialni ali športni, pravilno se imenujejo privatni piloti, saj lahko letijo letala le za užitek. Letalci so uniformirani profesionalci, člani letalske posadke v pilotski kabini. Linijski prometni piloti veljajo za najbolj izšolane ljudi na sploh. Pilotski poklic je zelo zahteven s stalno odsotnostjo od doma, brez letnega dopusta med aprilom in oktobrom, prostih vikendov in nočnimi leti zaradi tega nekateri preprosto ne zdržijo takšnega načina življenja. 

Osnovna delitev pilotov je na civilne in vojaške. 

Mednarodni dan linijskih pilotov je [[26. april|26.april]], v čast prvega poleta turškega pilota Fesa Evrensev 1912, ki je bil prvi predsednik uprave Turkish Airlines leta 1933, praznik se praznuje od leta 2014 glede na sklep IFALPA ([[Angleščina|ang]]. International Federation of Air Line Pilots' Associations) na predlog TALPA Turkish Airlines Pilots Association ([[Turščina|tur]]. Türkiye Havayolu Pilotları Derneği).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://opensky.rs/avioni/happy-world-pilots-day-26-april-svetski-dan-pilota/|title=Happy World Pilot’s Day – 26. april|date=26.4.2025|accessdate=21.11.2025|website=Open Sky}}&lt;/ref&gt;  

== Delitev pilotov ==

=== Glede na službo ===
[[Slika:Air_Malta_Pre_Flight_Inspection_Airbus_A320.jpg|sličica|pilot opravlja predpoletni obhod letala ]]
==== Civilni piloti ====
* komercialna dela v zraku (panorame, taksiranje, snemanje, sondiranje, obalna straža, požarna straža, metanje padalcev, gašenje, meteorološki leti, vleka transparentov ali jadralnih letal, kmetijsko letenje, spricanje proti komarjem, metanje vab za lisice) [[Cessna 172]], [[Cessna 182]], [[Cessna 206]], [[Cessna 208 Caravan|Cessna 208]], [[Cessna 340]], [[Piper PA-25 Pawnee|Piper PA-25]], [[Piper PA-31 Navajo]], [[Piper PA-34 Seneca]], [[Aero Commander 500]], [[PZL-Mielec M-18 Dromader|M-18 Dromader]], [[Air Tractor AT-802]], [[Bombardier 415]], [[Douglas A-26 Invader]]
* inštruktor letenja (šola nove pilote v letalski šoli) [[Cessna 152]], [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper PA-38]], [[Beechcraft Skipper]], [[Grumman American AA-1]], [[Piper PA-28 Cherokee|Piper PA-28]], [[Cirrus SR20]], [[Piper PA-34 Seneca]], [[Piper PA-30 Twin Comanche|Piper PA-39 Twin Commanche]], [[Cessna 310]], [[Cessna 340]], [[Beechcraft Baron]]
* poslovni pilot (leti poslovna letala) [[Cessna 421]], [[Cessna Citation Mustang|Cessna 510]], [[Cessna Citation Excel|Cessna 560]], [[Embraer Legacy 600]], [[Dassault Falcon 7X]], [[Bombardier Challenger 600]], [[Gulfstream G650]]
* tovorni pilot (leti tovorna letala za prevoz pošte in tovora) [[Let L-410 Turbolet|Turbolet L-410]], [[Saab 340]], [[Airbus A300]], [[Boeing 757]]
* čarterski pilot (leti na počitniških turističnih letih in prevozih športnih klubov na turistična letališča) [[Boeing 737]], [[Airbus A320|Airbus A321]]
* linijski pilot (leti velika linijska letala na rednih letih na največja letališča) [[Airbus A320]], [[Airbus A220]], [[Airbus A330|Airbus&amp;nbsp;A330]], [[Airbus A350]], [[Boeing 777]], [[Boeing 787]], [[Embraer E-Jet E2|Embraer E190]], [[Suhoj Superjet]]
* [[Preizkusni pilot|preizkusni piloti]] ali [[Testni pilot|testni]] (deluje v letalski tovarni na testnih letih) [[Airbus|Airbus Industry]], [[Boeing|Boeing company]], [[Cessna|Cessna Textron]], [[Združena letalska korporacija|OAK Objedinjonaja Aviastroitelnaja Korporacija]], [[Dassault Aviation]]
[[Slika:USAF_Female_Pilot_Col._Robyn_Slade_stands_proudly_with_her_T-38_Talon_she_flew_at_initial_pilot_training_(170521-F-AA000-0001).jpg|sličica|Pilot na [[Šolsko vojaško letalo|šolskem letalu]] [[Northrop T-38 Talon|T-38 Talon]]]]
==== Vojaški piloti ====

* lovski (za sestreljevanje tujih zrakoplovov) [[Lockheed Martin F-22 Raptor|F-22]], [[Lockheed Martin F-35 Lightning II|F-35]], [[Dassault Rafale]], [[Suhoj Su-35]], [[Suhoj Su-57]], [[Čengdu J-20]]
* jurišni (zemeljska podpora kopenskim silam iz niske višine in nevtralizacijo zemeljskih ciljev) [[Fairchild Republic A-10 Thunderbolt II|Republic A-10 Thunderbolt II]], [[Suhoj Su-25 Frogfoot|Suhoj Su-25]], [[Suhoj Su-34]], [[SOKO J-22 Orao]], [[SEPECAT Jaguar]], [[Mikojan-Gurevič MiG-27|MiG-27]], [[McDonnell Douglas F/A-18 Hornet|F-18]], 
* izvidniški (za snemanje in slikanje nad sovražnikovim ozemljem) [[Lockheed U-2]], [[Tupoljev Tu-142|Tu-142]], [[Antonov An-30|Antonov 30]], [[Northrop Grumman EA-6B Prowler]], [[Bombardier Global Express|Bombardier Global]], [[Berijev Be-12]], [[Iljušin Il-38]]
* bombniški (za uničevanje zemeljskih ciljev z velikih višin)  [[Boeing B-52 Stratofortress]], [[Lockheed F-117]], [[Northrop B-2]], [[Rockwell B-1 Lancer]], [[Tupoljev Tu-22M]], [[Tupoljev Tu-95|Tupoljev Tu-95/142]], [[Tupoljev Tu-160]], [[Šjan H-6]]
* transportni (za prevoz ljudi in opreme ter logistično oskrbo enot) [[Lockheed Martin C-130 Hercules|C-130 Hercules]], [[Lockheed C-5 Galaxy]], [[McDonnell Douglas C-17 Globemaster III|C-17 Globemaster]], [[Antonov An-124 Ruslan|Antonov An-124]], [[Iljušin Il-76|Iljušin Il-76,]] [[Alenia C-27J Spartan]], [[Airbus A400M|Airbus A400M Atlas]], [[Airbus A330]], [[Tu-204]]
* inštruktor letenja (usposablja nove pilote v [[Letalska šola|letalski šoli]]) [[Cessna 150]], [[Cessna 152]], [[Cessna 172|Cessna T-41 Mescalero]], [[Cessna 182]], [[Zlín Z 42|Zlin 242L]], [[Scottish Aviation Bulldog]], [[Cirrus SR20]], [[Pipistrel Virus]], [[SIAI-Marchetti SF.260]], [[Grob G 120]], [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza F33C]],  [[Socata TB 30 Epsilon]], [[ENAER T-35 Pillán]],   [[Piper PA-34 Seneca]], [[Beechcraft Baron]], [[Aero Commander 500]], [[Cessna 310]], [[Cessna 340]], [[Cessna 404 Titan]], [[Cessna 414]], [[Cessna 421]], [[Piper PA-31 Navajo]], [[Partenavia P.68]], [[Piper PA-44 Seminole]], [[Piper PA-23|Piper PA-23 Aztec]], [[Piper PA-30 Twin Comanche|Piper PA-30/39 Twin Comanche]], [[Beechcraft T-6 Texan II]], [[Embraer EMB 312 Tucano]], [[Pilatus PC-21]], [[Pilatus PC-9]], [[Pilatus PC-7]], [[KAI KT-1 Woongbi]], [[Grob G 120TP]],  [[Aero L-39 Albatros]], [[McDonnell Douglas T-45 Goshawk]], [[SOKO G-4 Super Galeb|Soko G-4 Super Galeb]], [[North American T-2 Buckeye]], [[Aero L-159 Alca]], [[BAE Systems Hawk]], [[Jakovljev Jak-130]], [[Alenia Aermacchi M-346 Master]], [[KAI T-50 Golden Eagle]], [[Hongdu JL-10]], [[Fairchild Republic A-10 Thunderbolt II]], [[SEPECAT Jaguar]], [[SOKO J-22 Orao]], [[Suhoj Su-25 Frogfoot]], [[Mikojan-Gurevič MiG-27|MiG-27]], [[McDonnell Douglas F/A-18 Hornet]], [[Suhoj Su-34]], [[General Dynamics F-111 Aardvark]], [[McDonnell Douglas F-15E Strike Eagle]], [[McDonnell Douglas F/A-18 Hornet]], [[Dassault Mirage 2000]], [[Dassault Rafale]], [[Eurofighter Typhoon]], [[Suhoj Su-35|Sukhoi Su-35]], [[Suhoj Su-57|Sukhoi Su-57]], [[Mikojan-Gurevič MiG-35|Mikoyan MiG-35]], [[Saab JAS 39 Gripen]]
* helikopterski (letenje helikopterjev) [[Bell AH-1 Cobra]], [[Sikorsky UH-60 Black Hawk]], [[Mil Mi-24]], [[Boeing AH-64 Apache]], [[Eurocopter EC145]], [[Boeing CH-47 Chinook]], [[AgustaWestland AW139]]
* preizkusni piloti (deluje v letalski tovarni in pri prevzemanju novih letal v operativne enote) [[Lockheed Martin]], [[Northrop Grumman]], [[Boeing]], [[Airbus]], [[Embraer]], [[Dassault Aviation]], [[Textron Aviation|Textron]]

=== Glede na tip [[zrakoplov]]a ===
* [[letalo|letalski]] pilot
* [[helikopter]]ski pilot

=== Glede na tip licence* ===

* PPL(A) privatni (t.i. športni) pilot letala, z njo lahko leti pilot za zabavo ne komercialno
* CPL(A) poklicni pilot letala, z njo lahko leti pilot komercialno kot kapitan na letalih z [[Največja vzletna masa|MTOW]] do 5700 kg (12500lbs) in kot kopilot na težjih letalih
* ATPL(A) prometni pilot letala, z njo lahko leti pilot komercialno kot kapitan tudi na najtežjih letalih
'''*''' obstajajo tudi druge pilotske licence: ULN, LAPL, MPL; ki pa niso mednarodno prizane skladno z organizacijo ICAO, predvsem operaterje zelo lahkih letalnih naprav pogosto imenujemo upravljavci letalne naprave namesto piloti[[Slika:Beechcraft_Baron_BE-58_(287224963).jpg|sličica|250x250px|Dvomotorna letala nudijo posebno zabavno letenje [[Beechcraft Baron]] ]]

=== Komercialni ali nekomercialni pilot ===

* Privatni ali športni pilot se z letalstvom ukvarjajo ljubiteljsko in leti nekomercialno, večinoma na enomotornih letalih, čeprav ni omejitve, da pilot z licenco PPL(A), ne more leteti večmotornega letala, če se na njega prešola, mnogi zelo radi letijo dvomotorna letala za zabavo. Za potrebe športnega letenja se zahteva zdravniški pregled II. razreda.
* Komercialni piloti so tisti piloti, ki imajo licence CPL(A) in ATPL(A) in letijo za plačilo. Profesionalni piloti letijo velika potniška in tovorna letala – redne linije, čarterje, manjša reaktivna poslovna letala, večmotorna potniška propelerska letala, enomotorna letala. Poleg letenja so profesionalni piloti tudi poklicni inštruktorji letenja, ki šolajo bodoče športne in poklicne pilote. Profesionalni piloti se vsi začnejo najprej šolati za licenco PPL(A), ki jo imajo športni piloti, ampak nato šolanje nadaljujejo. Za potrebe profesionalnega letenja se zahteva zdravniški pregled I. razreda.

== Vojaški pilot ==
''Glavni članek:'' ''[[vojaški pilot]]''[[Slika:IAFRafale.jpg|sličica|[[Dassault Rafale]]|307x307px]]Vojaški pilot so v osnovi [[Vojak|vojaki]] in je njihovo delovanje [[Ozemlje|ozemeljsko]] večinoma omejeno znotraj [[Državna meja|nacionalnih meja]]. Za vojaške pilote se zahteva častniška šola za katero osnova je fakulteta oz. v državah z letalsko tradicijo vojaška letalska akademija. Vojaški piloti ne dosegajo takega števila ur kot civilni ampak redko kateri presežejo 3000 ur ob upokojitvi (civilni piloti jih imajo preko 20 000 ur ob upokojitvi).  

V zgodovini je veliko vplivnih ljudi ([[Jurij Kraigher - Žore|Jurij Kraigher]], [[Frank Gorenc]], [[George H. W. Bush]], [[George Walker Bush]], [[Eddie Rickenbacker]], [[John McCain]], [[James Stewart]], [[Nathan Farragut Twining]], [[Curtis Emerson LeMay]], [[Alan Bartlett Shepard mlajši]],[[William, valižanski princ]], [[Princ Filip, vojvoda Edinburški]], [[Antoine de Saint-Exupéry]], [[Erhard Milch]]) bilo šolano s strani letalskih sil, saj so zahodne vojaške letalske akademije nudile izjemno kvalitetno strokovno, psihično in fizično izobrazbo. Letalske akademije, dajejo izredno kvaliteten kader in ti ljudje so običajno tudi zelo uspešni v privatnem življenju, mnogo je poslovnežev, ki so bili v mladosti šolani v letalskih akademijah in so zelo uspeli ter ohranjajo zdrav športen način življenja in so vitalni pozno v starost. Veliko mladih fantov in deklet, ki niso kapitalsko dovolj močni se zaradi sponzoriranih programov usposabljanja s strani države odloči za vojaško kariero in ostanejo v vojski vse do upokojitve, saj za potrebe letalskih sil nikoli ne dosežejo konkurečnih komercialnih tržnih zahtev za prometne pilote. 

Cena ure letenja z modernim francoskim lovcem [[Dassault Rafale]] znese okvirno 20.000 eur na uro letenja, letenje z najboljšim ameriškim lovcem [[Lockheed Martin F-35 Lightning II]]  znese strošek ure letanja okoli 50.000 dolarjev na uro, to so stroški, ki jih krije vsaka država, ki želi imeti sodobno vojaško letalstvo. Strošek šolanja vojaškega pilota stane več kot civilnega, ker so vsi stroški letenja tudi neposredni stroški šolanja - letala ne dajejo prihodka (če bi bilo isto pri prometnih pilotih bi šolanje stalo 10 do 30 miljonov) in znašajo (leto 2023)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sandboxx.us/news/how-much-does-it-cost-to-train-an-air-force-pilot-a-lot/|title=HERE’S HOW MUCH THE U.S. AIR FORCE SPENDS TRAINING ITS PILOTS|date=26.3.2024|accessdate=26.4.2024|website=SANDBOXX|last=Hollings|first=Alex}}&lt;/ref&gt;: [[Slika:Lt_Mike_Hunter_1.jpg|sličica|Pilot pred bombnikom [[Douglas A-20 Havoc|A-20]] 1942 |271x271_pik]]
* 12 milijonov USD za [[Lovsko letalo|lovske]] pilote [[McDonnell Douglas F-15 Eagle|F-15 Eagle]], [[Lockheed Martin F-22 Raptor|F-22 Raptorjev]] in [[Lockheed Martin F-35 Lightning II|F-35 Lightning II]],
* 11 milijonov USD za pilote [[Bombnik|bombnikov]] [[Boeing B-52 Stratofortress|B-52 Stratofortress]], [[Northrop B-2|Northrop B-2 Spirit]],
* 9 milijonov USD za pilote bombnikov [[Rockwell B-1 Lancer]],
* 7 milijonov USD za pilote [[Jurišnik|jurišnikov]] [[Fairchild Republic A-10 Thunderbolt II|A-10 Thunderbolt II]],
* 7 milijonov USD za pilote [[Izvidniško letalo|izvidnikov]] [[Boeing RC-135]],
* 7 milijonov USD za lovske pilote [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16 Fighting Falcon]],
* 6 milijonov EUR za lovske pilote [[Dassault Rafale]],
* 3 milijone USD za [[Transportno letalo|transportne]] pilote [[Lockheed Martin C-130J Super Hercules|C-130J Hercules]] in
* 1.5 milijona USD za transportne pilote [[Boeing KC-135 Stratotanker|KC-135 Stratotankerjev]], [[Lockheed C-5 Galaxy|C-5 Galaxy]], [[McDonnell Douglas C-17 Globemaster III|C-17 Globemaster]]

Vsi seveda najprej začnejo na manjših [[Šolsko vojaško letalo|šolskih letalih]].  

=== Testni pilot ===
''Glavni članek: [[Preizkusni pilot|testni pilot]]'' 

Najobsežnejše šolanje v vojski imajo vojaški testni pilot, kandidati za testne vojaške pilote morajo imeti preko 1000 ur na nadzvočnih letalih, da jih pričnejo šolat (šolajo jih samo štiri države: ZK: ETPS: ''Empire Test Pilots' School'' 1943, ZDA: USAF TPS 1944 in USN TPS 1945, Francija: EPNER: ''École du Personnel Navigant d’Essais et de Réception'' 1946, Rusija: FTPS: ''Fedotov Test Pilot School'' 1947). Običajno v procesu šolanja testnega pilota kadidati letijo tako z civilnimi potniškimi letali kot vojaški zrakoplovi vseh vrst ter celo jadralnimi letali, kandidate se usposobi do te mere, da so sposobni napisati kompletne operativne priročnike letal na osnovi testnih letov in morejo zelo dobro poznati letalske predpise certifikacije zrakoplovov (FAR oz. CS 25, 23, 22). 

=== Letalski as ===
''Glavni članek: [[letalski as]]'' 

Letalski as je naziv za vojaškega pilota, ki je sestrelil vsaj 5 sovražnikovih letal v zraku in je najbolj elitni status, ki ga lahko doseže vojaški pilot. Potrjene zmage pomenijo, da so bile uradno zabeležene, potrjene s strani enote, opazovalcev ali dokumentacije. Dvojni as pomeni 10+ zmag, trojni as pomeni 15+ zmag.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.airandspace.si.edu/stories/editorial/what-did-it-mean-be-flying-ace|title=What Did It Mean to Be a Flying Ace?|date=30.6.2025|accessdate=2.12.2025|website=National Air and Space Museum Washington, DC|archive-date=2025-12-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20251206175532/https://www.airandspace.si.edu/stories/editorial/what-did-it-mean-be-flying-ace|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Civilni pilot ==
[[Slika:Silver_Express_pilot_and_CFI_Daniel_Bustos.JPG|sličica|Poslovni pilot [[Gulfstream Aerospace|Gulfstream]] |225x225px]]
Poklicno šolanje civilnih pilotov je drago in množičnost je omejena, saj si kandidati krijejo vso šolanje sami, kar znese okvirno okoli sto pedest tisoč eurov do zaposlitve oz. do prejemanja plačila na velikem potniškem letalu (npr. [[Airbus A320|A320]], [[Boeing 737|B737]], [[Embraer E-Jet|E-190]]). Fantje in dekleta, ki se opogumijo in se podajo v letalsko prometno kariero se popolnoma adaptirajo na svojo kariero, saj to ni samo poklic ampak je način življenja. Ti mladi ljudje zelo cenijo svojo delo, saj je za doseg cilja postati prometni pilot, potrebno vložiti denar, čas, trud in biti sposoben odditi v svet ter na koncu imeti še srečo in se dokopati do prve službe kot kopilot na zelo konkurenčnem tržišču.  Samo izjemno motivirani se na koncu prebijejo skozi teoretične izpite in uspešno opravijo vsa šolanja. Intenzivno šolanje skupaj s teorijo preverja ali ima kandidat prave karakteristike za pilota. 

Veliko ljudi nima primernih karakternih lastnosti za delo v letalstvu in preprosto ne zdržijo življenskega stila pilota, ki ne pozna splošnih družbenih navad in zahteva nenehno prilagajanje spremembam delovnega urnika ter ne pozna konceptov letnega dopusta med sezono, vikendov in neprilagodljivosti. Večina ima problem, da se primerja s kolegi, ki nimajo iste kariere in lahko planirajo družinske praznike, opravke, letne dopuste ipd ter so pogosto razočarani. Linijski piloti pravijo zase, da živijo iz kovčka, saj je to edina osebna stvar, ki jo imajo vedno s seboj.  

Tipično uporabljajo linijski piloti dva kovčka enega imajo vedno pri sebi v cockpitu t.i. pilot trolley oz. pilotski kovček tipično 45x40x24 cm na dveh kolesih (potni nalog z dokumenti, letalska pilotska knjižica, certifikati, licenca, zdravniško spričevalo, airline ID, tablica, mobilni telefon, denarnica, ključi, potni list, kemični svinčniki, beležka z zapiski, očala, odsevnik, dežni plašč, čepi za ušesa, žepna svetilka, vlažilna krema za kožo, balzam za usnice, kapljice za oči, sprej za nos, razkužilo za cockpit, suhi in vlažilni robčki, parfum, beljakovinske ploščice, kava/čaj, powerbank, slušalke, polnilec, minimalna kozmetika, minimalna lekarna in rezervna srajca ter rezervna civilna obleka) in v kabini kabinski kovček 55x40x20 cm z štirimi 360 stopinjskimi vrtljivimi kolesi (srajce, perilo, velika kozmetika, velika lekarna, napajalnik, insekticid proti komarjem razpršilo in tablete za v električni grelnik za sobo, civilna oblačila, civilni čevlji, hrana, vitamini in športna torba vreča nahrbtnik iz blaga ter športna oblačila). Kovčki morejo biti posebej kvalitetni saj so neprestano v uporabi. Sistemsko so narejeni tako da se da manjši kovček nasadi na večjega in se ga vozi kot enega. 

Cena ure letenja z modernim transportnim letalom Airbus A320 je okoli 10.000 eurov na uro letenja. Celotni stroški kvalitetnega šolanja (Operator Courses Training) linijskega pilota so še večji in znesejo okvirno še dodatnih trideset tisoč eurov, ki jih nosi tipično letalska družba (usposabljanje iz: CRM, EFB, Fatigue, Briefings, PPS, OP, Security, SMS, LVO, IATA DGR, Evacuation, Firefighting, Ditching, Line Training, Safety Equipment, First Aid, Fleet Variants, OM, Air Law and Sector contract). Letenje zrakoplovov kot pilot nikoli ni bilo dostopno ljudskim množicam ampak so do njega imeli dostop izbranci. V kapitalističnih družbah ([[Združene države Amerike|ZDA]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno Kraljestvo]], [[Nemčija]], [[Francija]], [[Italija]], [[Slovenija]], [[Grčija]], [[Singapur]], [[Avstralija]], [[Nova Zelandija]] itd.) so to ekonomsko močnejši posamezniki, medtem ko so v komunističnih družbenih ureditvah ([[Ljudska republika Kitajska]], [[Vietnam|Socialistična republika Vietnam]], [[Kuba|Republika Kuba]], [[Federativna ljudska republika Jugoslavija]], [[Laos|Ljudska demokratična republika Laos]] itd.) ali eno partijskih sistemih ([[Eritreja]], [[Demokratična arabska republika Sahara]], [[Venezuela]], [[Sirija]], [[Ruanda]], [[Kambodža]]) to v večini člani partije oz. političnih strank. 

Nekateri drugi člani letalske posadke, kot so nekoč bili letalski inženirji, navigatorji in radio operaterji (npr. letala [[Douglas DC-6]], [[Lockheed L-1049 Super Constellation|Lockheed Constellation]], [[Boeing 307|Boeing 307 Stratoliner]], [[Martin M-130]], [[Sikorsky S-42]], [[Boeing 314 Clipper]], [[Boeing 377 Stratocruiser]], [[Bristol Britannia]], [[Iljušin Il-18]], [[De Havilland Comet]], [[Tupoljev Tu-104]], [[Boeing 707]], [[Convair 880]], [[Vickers VC10]], [[McDonnell Douglas DC-10|DC-10]], [[Boeing 727]], [[Lockheed L-1011 TriStar|L-1011]], [[Douglas DC-8|DC-8]], [[Airbus A300]],[[Iljušin Il-62]], [[Iljušin Il-86]], [[Tupoljev Tu-154]]), se prav tako štejejo za letalce - letalske častnike, ker sodelujejo pri upravljanju navigacijskih in motornih sistemov letala, niso pa piloti. Letalci so uniformirani profesionalci, člani letalske posadke (ang. flight crew) letala v pilotski kabini (ang. [[Pilotska kabina|cockpit]]). Drugi člani posadke, kot so mehaniki in zemeljsko osebje niso razvrščeni kot letalci, so pa lahko del posadke po potrebi. Stevardese so del kabinskega osebja in niso letalski časniki. 

V Sloveniji ima poklicno civilno licenco za motorno letalo 0,03 % celotnega prebivalstva oz. 600 prebivalcev&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/upload/editor/file/file756f94fb5c49415.pdf|title=Letno poročilo 2022|accessdate=28.1.2023|publisher=CAA}}&lt;/ref&gt; od tega deleža jih ima polovica torej okoli 300 privilegije prometnih pilotov (za primerjavo [[Doktorat|doktorjev znanosti]] je 98% več kot prometnih pilotov oz. na 50 doktorjev znanosti je en prometni pilot). 
[[Slika:Airbus-319-cockpit.jpg|sličica|Linijska pilota na [[Airbus A319]]|250x250px]]
Leta 2017 je bilo v svetu samo 290 000 prometnih pilotov (ali 36 prometnih pilotov na milijon prebivalcev) od tega se jih bo 105 000 upokojilo do 2027 in ocenjuje se da se bo potrebovalo še 250 000 novih do leta 2027 glede na ocene CAE Inc., da se bo zadovoljilo potrebam svetovnega trga. Šolanje je zahtevno, drago in dolgotrajno, saj se danes zahteva bistveno več certifikatov od pilotov kot v preteklosti. Največ 90 000 novih pilotov se bo potrebovalo v aziji, 85 000 v ameriki in 50 000 v evropi ter 30 000 na bližnjem vzhodu.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.cnbc.com/2017/06/20/this-is-your-captain-retiring--world-faces-pilot-shortage.html|title=Paris Airshow 2017 Airline industry facing a massive shortfall of pilots|date=2017|accessdate=19.12.2024|website=CNBC}}&lt;/ref&gt; Za primerjavo leta 2019 je bilo svetovno število zdravnikov 12 800 000 (ali 1600 zdravnikov na milijon prebivalcev).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.medicaleconomics.com/view/across-globe-6-4-million-physicians-needed-in-132-countries-facing-shortages|title=Across globe|date=24.5.2022|accessdate=13.1.2025|website=Medical Economics}}&lt;/ref&gt; Za občutek med drugo svetovno vojno je bilo vojaških pilotov nekaj miljonov (ZDA, Luftwaffe, RAF, Sovjetsko letalstvo, Japonsko letalstvo, Italjansko letalstvo). Med drugo svetovno vojno je v USAF bilo decembra 1944 aktivnih 41.600 letal  in 1.259.000 ljudi, RAF je imel maja 1945 9.200 letal 1.079.835 ljudi od tega 193.313 letalcev in 886.522 zemljskega osebja.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Ratno vazduhoplovstvo u drugom svetskom ratu|last=Ulepič|first=Zdenko|publisher=Beograd : Vojnoizdavački zavod|year=1974|cobiss=4727808}}&lt;/ref&gt;

Vsi piloti najprej opravijo zdravniški pregled II. razreda in začnejo letenje na enomotornih batnih letalih (npr. [[Cessna 152]] ali [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper Tomahawk]]) velikokrat je to v začetku v [[Aeroklub|aeroklubu]] z EASA ATO šolo in potem po pridobitvi PPL(A) privatne licence opravijo obsežno teorijo ATPL(A) frozen (na agenciji za civilno letalstvo). Teorija ATPL(A) je velik filter uspešnosti kadidatov za nekatere je nepremostljiva in je osnova za kakeršnokoli poklicno delo v letalstvo. Po opravljeni ATPL(A) teoriji kandidati pričnejo inštrumentalno letenje ter napredujejo na zahtevnejša enomotorna letala z uvljačljivim podvozjem (npr. [[Beechcraft Bonanza]], [[Cessna 210|Cessna Centurion]], [[Rockwell Commander 112|Commander 114]], [[Piper PA-24 Comanche|Piper Comanche]]) nadaljujejo na večmotorna batna letala (npr. [[Cessna 340]], [[Piper PA-34 Seneca|Piper Seneca]], [[Piper PA-30 Twin Comanche|Piper Twin Comanche]]) ter opravijo zdravniški pregled I. razreda, približno 1 od 4 ljudi lahko opravi psihofizične kriterije za komercialnega pilota (očala so dovoljena) in pridobi licenco poklicnega pilota CPL(A). Potrebno je poudarit da poklicna licenca CPL sama po sebi ne nudi nič in da je lahko oseba plačana za delo potrebuje še nadaljnjo usposabljanje za tip letala, operacija itd. Za poklicno licenco potrebujejo minimalno 200 ur letenja in potem gredo na [[type rating]] za [[Turbopropelerski motor|turbo propelerska]] (npr. [[Bombardier Dash 8|Dash 8]], [[ATR 72]], [[Beechcraft Super King Air|King Air]]) ali [[Reaktivno letalo|reaktivna letala]] (npr. [[Airbus A320]], [[Boeing 737]], [[Embraer E-Jet]]) na katerih naredijo še line training, ki obsega okoli sto do dvestopedeset komercialnih letov, kasneje kot kopiloti pridobijo še licenco prometnega pilota ATPL(A) za katero potrebujejo minimalno 1500 ur letenja. Cel proces letalskega usposabljanja linijskega pilota stane okoli sto petdeset tisoč eur in traja v povprečju 7 aktivnih let, kandidati si ga krijejo sami.

V Sloveniji se je veliko pilotov začelo šolati modularno v aeroklubskem okolju (motorno letenje). Ker celovitih uradnih statistik ni, so na voljo le ocenjeni podatki, ki temeljijo na izkušnjah aeroklubov in inštruktorjev. Podatki temeljijo na ocenah in niso rezultat uradne nacionalne statistike.

* 50 % kandidatov zaključi začetno licenco PPL(A),
* Od imetnikov PPL(A) jih le 25 % (12,5 % od vseh na začetku) nadaljuje z dodatnimi usposabljanji (npr. NVFR, uvlačljivo podvozje, MEP),
* Med kandidati, ki se vpišejo v ATPL teorijo, jih približno 25–30 % (4 % od vseh na začetku) doseže kakeršnokoli zaposlitev v letalstvu,
* Skupno se ocenjuje, da le 0,5–2 % kandidatov, ki začnejo šolanje v aeroklubih v Sloveniji, doseže raven linijskega prometnega pilota reaktivnega potniškega letala

Pri integriranih pilotskih programih (EASA ATPL integrated), kjer so kandidati predhodno selekcionirani in šolanje poteka v strnjenem, profesionalno usmerjenem programu, so stopnje uspešnosti bistveno višje kot v aeroklubskem okolju.

* 80 % vpisanih kandidatov zaključi integrirani program (ATPL frozen),
* Od diplomantov jih 60 % v obdobju nekaj let pridobi prvo zaposlitev v linijskem letalstvu,
* Skupno se ocenjuje, da 55 % vseh vpisanih kandidatov v integrirane programe doseže raven pilota reaktivnega potniškega letala

Višja uspešnost je posledica stroge selekcije kandidatov, strukturiranega šolanja, zagotovljenega financiranja zahtevanega za vpis ter neposrednih povezav šol z letalskimi prevozniki in plačanega šolanja na tipu potniškega letala. Največji filter trga, ki išče kandidate so zahtevane izkušnje na tipu letala oz. na velikih potniških letalih nad 50 ton vsaj 500h oz. celo 1500h.  

=== Civilni certifikacijski sistemi ===
[[Slika:EASA_Logo.png|levo|sličica|251x251_pik|[[Agencija Evropske unije za varnost v letalstvu|EASA]] krovna letalska organizacija v [[Evropska unija|EU]]]]
Različne države (Kitajska, Turčija, Združeni arabski emirati) oz. skupine držav (EU, ZDA) uporabljajo različne certifikacijske sisteme in piloti imajo različne licence, ki me seboj niso enakovredne niti niso preprosto izmenljive ampak mora iti pilot, če hoče pridobiti licenco v drugem sistemu skozi postopek konverzije licence (dodatni izpiti vsaj iz letalskega prava, ponekod praktični izpiti ipd.), da pridobi drugo licenco. Če gre evropski pilot na dopust v ZDA in ima evropsko licenco EASA in želi za zabavo leteti letala nekomercialno v ZDA, pa običajno zadovoljuje preprostejši postopek validacije, kjer na osnovi njegove trenutne licence (npr. EASA ATPL(A)) pridobi privilegije FAA PPL(A) za maksimalno čas veljavnosti njegove evropske licence. 
[[Slika:20150215-logo-faa_1.jpg|sličica|200x200_pik|[[Zvezna uprava za letalstvo|FAA]] ureja vse vidike civilne letalstva v [[Združene države Amerike|ZDA]]]]
Največji sistemi licenciranja v svetu so: [[Agencija Evropske unije za varnost v letalstvu|EASA - European Aviation Safety Agency]], [[Zvezna uprava za letalstvo|FAA - Federal Aviation Administration]], JAA - Joint Aviation Authorities (zastarelo), UK CAA - Civil Aviation Authority (United Kingdom), CASA - Civil Aviation Safety Authority, TCCA - Transport Canada Civil Aviation''','''  SHGM - Sivil Havacılık Genel Müdürlüğü idr. 
[[Slika:ICAO_logo.svg|alt=File:ICAO logo.svg|levo|sličica|155x155_pik|[[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|ICAO]] Svetovna Mednarodna organizacija civilnega letalstva]]

Zakaj pa je pomembno katero licenco ima pilot? Ker z EASA licenco lahko pilot leti vse zrakoplove, ki so registrirani v državah EU (Nemčija, Francija, Polska, Italjia, Grčija itd) po celem svetu. Ne more pa pilot z EASA licenco leteti neposredno letala registrirana v Turčiji, ampak potrebuje turško licenco oz. validacijo, z turško licenco lahko pilot leti samo turška letala po celem svetu ne more pa leteti vseh drugi letal, registriranih v katerikoli drugi državi. Tako je z uvedbo EASA licence avtomatsko postal evropski sistem z množico držav izredno enoten v smislu izemenljivosti letal in pilotov. Pri temu pa je potrebno povedati, da svetovno priznane licence - mednarodne so samo PPL, CPL, ATPL (s katermi lahko pilot leti po celem svetu), nacionalne licence - državne ULN, LAPL (področje EU), MPL (področje EU) so nacionalne licence ali regionalne in z njimi lahko pilot leti samo na področju države ali regije, ker jih mednarodna letalska organizacija ICAO ne priznava zatorej se je bolje tem licencam izgoniti, če je to le mogoče, saj nimajo mednarodne veljave in so lahko prej ali slej ukinjene. [[Slika:PPL_(A)_-_Pilotenlizenz_Vorderseite.png|sličica|706x706px|Nemška EASA PPL (A) - Pilotska privatna licenca (športni pilot motornega letala)|sredina]]
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Kratice in različni certifikacijski sistemi oblasti
!Kratica
!Pomen
!Država oz. območje
!Opomba
|-
|ICAO
|[[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|International Civil Aviation Organization]]
|celi svet od 1944
|osnovna svetovna letalska organizacija, običajno jo v svoji osnovni obliki koristijo afriške države, velike omejitve zaposlovanja
|-
|FAA
|[[Zvezna uprava za letalstvo|Federal Aviation Administration]]
|[[Združene države Amerike|ZDA]] in pacific
|sistem z najdaljšo tradicijo priznan v različnih delih sveta (afrika, bl. vzhod)
|-
|EASA
|[[Agencija Evropske unije za varnost v letalstvu|European Aviation Safety Agency]]
|[[Evropska unija|EU]] od 2002 dalje
|članice vse EU države in še dodatne, najtežja licenca za teorijo zelo močna licenca
|-
|JAA
|Joint Aviation Authorities
|[[Evropa]] 1970 do 2009
|članice JAA so prevzele EASA zahteve, nekatere ne EU članice še vstrajajo
|-
|UK CAA
|UK Civil Aviation Authority
|[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|UK]] od 2020 dalje
|UK - Brexit - nacionalna licenca nepriznana po EU - tretja država
|-
|SHCA
|Sivil Havacılık Genel Müdürlüğü
|[[Turčija]]
|zaželena za delo v Turčiji
|-
|TCCA
|Transport Canada Civil Aviation
|[[Kanada]]
|zelo primerljiva z FAA in EASA
|-
|GCAA
|Civil Aviation Administration of China
|[[Kitajska]]
|zelo zaželjena na hitro rastočem kitajkem trgu
|-
|DGCA
|Directorate General of Civil Aviation
|[[Indija]]
|hitro rastoči trg
|-
|GCAA
|General Civil Aviation Authority
|[[Združeni arabski emirati|ZAE]]
|najbolj cenjena na bližnjem vzhodu
|-
|CASA
|Civil Aviation Safety Authority
|[[Avstralija]]
|robustni predpisi 
|-
|CAA NZ
|Civil Aviation Authority of New Zealand 
|[[Nova Zelandija]]
|cenjena na pacifiškemu območju
|-
|SA CAA
|South African Civil Aviation Authority
|[[Južna Afrika|Južna afrika]]
|najbolj cenjena afriška licenca 
|}

=== Šolanje prometnega pilota ===
[[Slika:PA-28_Simulator_der_Horizon_SFA.jpg|sličica|[[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]]/SE šolanje na [[Simulator letenja|simulatorju]] FNTP II za enomotorna letala npr. [[Piper PA-28 Cherokee|Piper PA-28]]|249x249px]]Prometni piloti velikih potniških letal potrebujejo leta usposabljanja, da dosežejo vse kvalifikaciji, ki so potrebne za vodjo zrakoplova na komercialnih potniških letih in veliko ur letenja. Prometni linijski piloti veljajo za najbolj izšolane posameznike na sploh, saj se njihovo šolanje in periodično usposabljanje ne zaključi do upokojitve. Minimalna formalna izobrazba je zaključena srednja šola s poklicno maturo, na kar pilot nadaljuje strokovno šolanje na letalih in teorijo ATPL za prometne pilote, ki je po obsegu primerljiva s fakulteto ter za marsikoga prevelik zalogaj. Samo določeni nacionalni prevozniki zahtevajo fakulteto (180 ECTS) in znanje nacionalnega jezika (ICAO level). Stroški šolanja prometnega pilota so visoki in si jih kandidati sami krijejo, zaradi česar je to dostopno le ekonomsko močnejšim posameznikom. Konec 1980 je bila cena šolanja v Jugoslaviji 85 000 DEM (nemških mark) za pilote, ki so se šolali v šoli takratnega državnega prevoznika [[Air Serbia|JAT]]. Celoten strošek šolanja na letalski univerzi ERAU Embry–Riddle Aeronautical University v ZDA na 4 letnem programu je konec 1980 znašal okvirno 90&amp;nbsp;000&amp;nbsp;USD. Danes se stroški gibajo od 150 000 USD do 300 000 USD odvisno od tega v katerem delu sveta se kandidati šolajo, saj so stroški letalskih šol po nekod 150% višji zaradi različnih državnih režimov in svobodnega letenja ni.  
[[Slika:Eesti_Lennuakadeemia_360-8.jpg|sličica|364x364px|[[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]]/ME šolanje na večmotornih letalih na [[Simulator letenja|simulatorju]] FNTP II npr. [[Piper PA-34 Seneca]]]]
Da kandidat postane prometni pilot, more najprej odiiti v certifcirano letalsko šolo ATO. Kandidati se lahko šolajo na dva načina modularno ali itegrirano. Modularno usposabljanje pomeni da opravlja posamezne ratinge z izpiti in se mu pridobljene kvalifikacije sproti vpisujejo v licenco. Pri itegriranem usposabljanju kadnidat pride do opravljenih pooblastil šele ko pridobi licenco poklicnega pilota oz. v določenih primerih ko je vezan na družbo (MPA licenca) še kasneje. Najhitrejša pot do službe v cockpitu je z šolanjem v letalskih akademijah oz. profesionalnih letalskih šolah, pri čemer se priporoča, da imajo kadnidati jasno izdelano vizijo, kjer se nameravajo zaposliti in zato pripravljena finančna sredstva, ki znašajo ovrino okoli 130 tisoč EUR, vendar samo finance niso dovolj potrebno je tudi veliko truda in potrepljenja ter dobro sodelovanje z letalskimi kolegi.

Minimum je 1500 ur letenja, da poklicni pilot CPL(A) pridobi licenco prometnega pilota ATPL(A). Bistvene kvalifikacije pilota so ratingi - privilegiji za izvajanje določenih operacij in licenca, prometni piloti se obnovitveno šolajo najmanj na vsakih šest mesecev na [[Simulator letenja|simulatorjih letenja]], v kvalitetnejših letalskih družbah celo na vsake tri mesece. Piloti letal morajo dovolj dobro obvladovati [[Angleščina|angleški jezik]], saj je več kot 95% svetovne literature v angleščini, kot tudi vsa komunikacija med člani posadke, kontrolo letenja idr. 
Strokovna področja, ki so pomembna za pilote: operativni postopki, radio navigacija, masa in težišče, zmogljivosti letal, načrtovanje letenja, letalska avionika - inštrumenti, aerodinamika, letalska meteorologija idr.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://old.delo.si/druzba/panorama/skok-v-portoroz-na-kavo-v-dvoje-z-letalom.html|title=Skok v Portorož na kavo... v dvoje z letalom|date=13.3.2012|accessdate=16.3.2026|website=delo.si|publisher=Tomažič B., Jamnik U.}}&lt;/ref&gt;

==== Pay to Fly P2F ====
Pay to Fly (P2F) je praksa v komercialnem letalstvu, pri kateri pilot oziroma kopilot plača letalski družbi ali posredniku za možnost letenja na linijskih letih kot član pilotske posadke. Namesto da bi bil pilot za delo plačan, sam krije stroške usposabljanja, type ratinga ali celo neposredno “najem” sedeža v kokpitu za pridobivanje naleta in izkušenj na reaktivnem letalu.

V klasičnem zaposlitvenem modelu letalska družba pilota zaposli in mu zagotovi plačilo ter usposabljanje. Pri modelu Pay to Fly pa kandidat:

* plača type rating,
* pogosto dodatno plača “line training”,
* pilot ima pogodbo o šolanju z letalsko družbo,
* lahko plača določeno število ur letenja na rednih komercialnih linijah,
* v nekaterih primerih pa ni formalno zaposlen ali prejema minimalno plačilo,
* pilot pogosto nima niti formalne pogodbe o zaposlitvi v letalski družbi, delovna doba mu ne teče, ni zavarovan,

Model se je posebej razširil po finančni krizi leta 2008, ko je bilo na trgu veliko mladih pilotov z nizkim naletom in malo odprtih delovnih mest, najbolj poznani primeri so bili na  Airbusu A320 in deloma na B737.

'''Kako sistem običajno deluje'''

Tipičen potek:

# Pilot opravi CPL/ATPL teorijo in MCC.
# Kandidat sam financira type rating za določen tip letala (npr. A320 ali B737).
# Letalska družba ali posredniška akademija ponudi program “line training”.
# Pilot plača paket ur oziroma sektorjev na rednih komercialnih letih.
# Po končanem programu lahko pridobi dovolj izkušenj za redno zaposlitev drugje ali v isti družbi.

'''Kdo ponuja Pay to Fly programe'''

Pay to Fly programe so v preteklosti ponujale ali posredno omogočale: nekatere nizkocenovne letalske družbe, zasebne letalske akademije, posredniška kadrovska podjetja, ACMI oziroma wet-lease operaterji. V Evropi so bili z modelom pogosto povezani: Ryanair (predvsem prek zunanjih pogodbenikov v preteklosti), Wizz Air, SmartLynx Airlines, različne zasebne akademije v Španiji, vzhodni Evropi in jugovzhodni Aziji. Pomembno je poudariti, da številne družbe danes zaradi kritik in pomanjkanja pilotov od teh praks delno odstopajo ali pa jih izvajajo v milejših oblikah (npr. self-sponsored type rating brez neposrednega plačevanja linijskega letenja).

'''Stroški'''

Stroški so lahko zelo visoki.

Približni stroški:

* Vse zahtevane predhodne licence CPL + ATPL teorija + MCC: 70.000–120.000 EUR,
* Type rating A320/B737: 20.000–40.000 EUR,

Pay to Fly line training program: 10.000–40.000 EUR, v nekaterih primerih tudi več kot 60.000 EUR.

Skupni strošek poti do prve službe lahko zato preseže:

* 120.000–180.000 EUR.

'''Kaj pomeni za pilote'''

Prednosti: hitrejši dostop do naleta na jet letalu, možnost pridobitve izkušenj na A320 ali B737, lažji vstop na trg dela v času presežka pilotov, hitrejše izpolnjevanje pogojev za zaposlitev. Slabosti: zelo visoka finančna obremenitev, pogosto zadolževanje, negotova zaposlitev po koncu programa, pritisk na plače in delovne pogoje v industriji, etične in varnostne kritike.

'''Kritike in kontroverze'''

Model Pay to Fly je močno kritiziran s strani: pilotskih sindikatov, združenj pilotov, dela letalske industrije. Največ kritik: pilot opravlja odgovorno delo, vendar za delo plačuje, ustvarja neenakost med kandidati, zmanjšuje pogajalsko moč mladih pilotov, lahko povečuje psihološki pritisk zaradi dolgov. Hkrati je tukaj velika kritika na lokalne CAA agencije za civilno letalstvo, ki takega početja ne preganjajo in ne kontrolirajo ali so dejansko piloti zaposleni v letalskih družbah ali delajo na črno. Evropsko združenje pilotov ECA (European Cockpit Association) je Pay to Fly večkrat označilo kot problematično prakso, ki lahko negativno vpliva na varnostno kulturo in delovne standarde v letalstvu.

'''Razlika med Pay to Fly in self-sponsored type ratingom'''

To ni vedno isto:

* '''Self-sponsored type rating''' pomeni, da pilot sam plača rating, nato pa normalno išče službo in računa da bo z type ratingom konkurenčnejši.
* '''Pay to Fly''' pa pomeni, da pilot plača tudi za dejansko letenje na komercialnih linijah kot član posadke.

V sodobnem evropskem letalstvu je self-sponsored type rating precej pogost, medtem ko je klasični Pay to Fly manj razširjen kot pred desetletjem.

'''Vpliv na kariero'''

Za nekatere pilote je bil Pay to Fly način za prvi preboj v industrijo, posebej v obdobjih gospodarskih kriz. Vendar pa: sam po sebi ne zagotavlja kariere, pomembni ostajajo CRM, sposobnosti, znanje in profesionalnost, številne večje tradicionalne družbe takšne prakse gledajo manj pozitivno kot klasično selekcijo in usposabljanje. Danes zaradi globalnega pomanjkanja pilotov številne družbe ponovno ponujajo bolj klasične zaposlitvene modele z manj finančnega tveganja za pilote. Problem P2F je, da okoli 95% pilotov, ki je šlo skozi ta sistem se zelo težko prebije do normalnega delodajalca kasneje in celo kariero delajo za različne ACMI kot pogodbeniki brez redne zaposlitve, ocenjeno je, da jih le okoli 5% uspe priti do nacionalnih prevoznikov ali drugih zelo kvalitetnih oblik zaposlitve.
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Moduli usposabljanja prometnega pilota letala
!Vrsta pooblastila, licence
oz. zahteve
!Opis
!Okvirna cena ''(let.2020)'' in trajanje
!Okvirno kumulativno cena/
kumulativno trajanje
|-
|'''PPL(A)'''&lt;br&gt;Licenca športnega pilota letala 
(ang. Private Pilot Licence - Aircraft) 
|
* 9 predmetov združenih v teoretični izpit PPL(A) teorije,
* ustni izpit iz znanja angleščine (ICAO level),
* pisni izpit iz angleške frazeologije (R/T radiotelephony privilege),
* 45 ur letenja (zone, šolski krogi, rute, radio navigacija) plus izpitni let. Letenje se izvaja z letali tipa: [[Cessna 152]], [[Cessna 172]], [[Piper PA-28 Cherokee|Piper PA-28]] ipd.
|13 tisoč EUR
/6 mesec.
|13 tisoč EUR
/6 mesecev
|-
|'''ATPL teorija'''&lt;br&gt;Teorija za prometnega pilota 
(ang. Air Transport Pilot Licence theory)
|14 predmetov, 14 izpitov ATPL(A) teorije, 1 leto študija (20 000 vprašanj) v angleščini, zelo obsežen študij in velik filter uspešnosti kandidatov, opravi jo okoli 50% kandidatov
|4 tisoč EUR
/1 leto
|17 tisoč EUR
/1 leto 
6 mesecev
|-
|'''NVFR'''&lt;br&gt;pooblastilo za nočno letenje
(ang. Night Visual Flight Rules Rating)
|5 ur predavanj in 5 ur letenja.
|2 tisoč
EUR

/1 teden
|19 tisoč EUR
/1 leto
7 mesecev
|-
|Nabiranje naleta&lt;br&gt;(ang. Hour Building)  
za licenco poklicnega pilota CPL(A)&lt;br&gt;(ang. Commercial Pilot Licence)
|Za poklicno licenco CPL se potrebuje skupaj vsaj 200 ur, minimalna razlika med 200 h in vključenim šolanjem v skupni nalet znaša vsaj 67-95ur. Piloti zato velikokrat koristijo [[Aeroklub|aeroklube]].
|15 tisoč EUR
/4 mes.
|34 tisoč EUR
/1 leto
11 mesecev
|-
|'''IR/SE'''&lt;br&gt;Pooblastilo za instrumentalno letenje na enomotornih letalih&lt;br&gt;(ang. Instrumental Rating/ Single Engine)
|Instrumentalno letenje na enomotornem letalu obsega 50 ur usposabljanja izvaja se na simulatorju in enomotornih batnih kopenskih letalih npr: [[Piper PA-28 Cherokee|Piper PA-28 Arrow]], [[Beechcraft Bonanza]], [[Rockwell Commander 112|Commander 114]], [[Cirrus SR22|Cirrus SR-22]] po pravilih inštrumentalnega letenja. Pilotom da ogromno in se priporoča, da se za njega izšolajo tudi PPL(A) piloti, ki nimajo namena leteti profesionalno, saj si s tem povečajo varnost.
|15 tisoč 
EUR

/3 mesece
|49 tisoč EUR
/2 leti
2 meseca
|-
|'''MEP(L)'''&lt;br&gt;pooblastilo za letenje na večmotornih letalih kopenskih letalih&lt;br&gt;(ang. Multi Engine Piston Land Rating)
|Pooblastilo za letenje z večmotornim batnim kopenskim letalom, npr: [[Piper PA-30 Twin Comanche]], [[Piper PA-34 Seneca]], [[Cessna 310]], [[Cessna 340]], [[Beechcraft Baron]] po pravilih vizualnega letenja.
|4 tisoč
EUR

/1 teden
|53 tisoč EUR
/2 leti
3 mesece
|-
|'''ME/IR'''&lt;br&gt;pooblastilo za instrumentalno letenje na večmotornih letalih&lt;br&gt;(ang. Instrumental Rating/ Multi Engine)
|Instrumentalno letenje na večmotornem letalu. Uporabljajo se ista letala kot za MEP(L) šolanje. 
|5 tisoč
EUR

/1 teden
|58 tisoč EUR
/2 leti
4 mesece
|-
|'''CPL(A)'''&lt;br&gt;Licenca poklicnega pilota letala&lt;br&gt;(ang. Commercial pilot licence Aircraft)
|Z opravljeno licenco CPL(A) v roko max 24 mesecev po končanih izpitih ATPL si pilot zamrzne teorijo ATPL(A) in velja do opravljanja licence ATPL pri 1500h. CPL šolanje 10h šolanja in 5 ur šolanja na kompleksnem letalu npr: [[Beechcraft Bonanza|Bonanza]], [[Rockwell Commander 112|Commander]], [[Piper PA-24 Comanche|Comanche]], Pogoji: 10h IFR, 25h DUAL, 5h Complex, 200h skupaj, NVFR, 100h PIC, 20h preletov. Potrebno je poudarit da sama licenca CPL ne nudi nič sama po sebi in potrebno je še nadaljnjo usposabljanje za delo v letalski operaciji (MCC, type rating, OCC, line traing).
|6 tisoč 
EUR

/2 tedna
|64 tisoč EUR
/2 leti
5 mesecev
|-
|'''FI(A)'''&lt;br&gt;Inštruktor letenja&lt;br&gt;(ang. Flight instructor Aircraft)
|Tečaj obsega 30 ur usposabljanja na desnem sedežu in pedagoške module, je neobvezen za prometne pilote, vendar so inštruktorji letenja kasneje bistveno bolj cenjeni in adaptivni za letenje z različnimi karakterji v cockpitu.
|10 tisoč 
EUR

/3 mesece
|74 tisoč EUR
/2 leti 
8 mesecev
|-
|'''MCC'''&lt;br&gt;certifikat za letenja v več članski posadki&lt;br&gt;(ang. Multi-Crew Cooperation certificate)
|Za letenje kot kopilot oz. za letenje z letali, ki zahtevajo več pilotov je potrebno opraviti usposabljanje za delo v veččlanski posadki, usposabljanje poteka na [[Simulator letenja|simulatorju letenja]]. Dostikrat je trening združen z neformalnim tečajem JOC (ang. Jet Orientated Course).
|3 tisoč 
EUR

/1 teden
|77 tisoč EUR
/2 leti 
9 mesecev
|-
|'''A-UPRT'''&lt;br&gt;certifikat [[Preprečevanje in reševanje iz nepravilnih položajev|preprečevanja in reševanja iz nepravilnih položajev]]&lt;br&gt;(ang. Upset Prevention and Recovery Training)
|Napredni tečaj se nanaša na vsaj 5 ur teoretičnega pouka in 3 ure praktičnega usposabljanja na letalih EASA CS-23 Aerobatic ali CS-23 Utility. Morebitno usposabljanje za akrobatsko letenje ne nadomesti tečaja UPRT. Tečaj obvezen za vse pilote pred pristopom na šolanje za prvi [[type rating]].
|2 tisoč 
EUR

/2 dni
|79 tisoč EUR
/2 leti
9 mesecev
|-
|'''Type Rating'''&lt;br&gt;[[Type rating|pooblastilo za letenje določenega tipa letala]]
|Šolanje na določenem tipu letala, npr: [[Airbus A320|Airbusu A320]], [[Airbus A220|A220]], [[Boeing 737]], [[Embraer E-Jet E2]], [[Bombardier Dash 8]], [[Cessna Citation Excel|Cessna Citation]]. Sestoji iz teorije CBT (ang. Computer Based Training) in predavanj ter vaj na maketah. Vključuje okrog 30 do 60 ur na simulatorju in 1 uro letenja (šest šolskih krogov) s praznim letalom to imenujemo base trening (ali zone) in je eden izmed dražjih delov šolanja. Ta letala so praviloma jeti.
|30 tisoč
EUR

/2 meseca
|109 tisoč EUR
/2 leti 11 mesecev
|-
|OCC&lt;br&gt;tečaj prehoda na letalskega operaterja&lt;br&gt;(ang. OCC Operators Conversion Course)
|Teoretično in praktično šolanje na simulatorju in centrih za usposabljanje iz: 
CRM, EFB, SMS, Fatigue, Briefings, Peer Pilot Support Program, Operator Procedures, LVO, Dangerous Goods, Emergency Evacuation, Firefighting, Ditching (bazen), Line Training, Emergency and Safety Equipment, Aeromedical &amp; First Aid, Fleet Differences, Operators Manual, Air Law &amp; Union Contract, OPC.
|N/A
/2 meseca
|N/A
/3 leta 1 mesec
|-
|Linijski trening&lt;br&gt;(ang. Line Training)
|Šolanje na liniji za kopilota z kapitani inštruktorji v odvisnosti od kompleksnosti letala obsega do okoli 100 letov oz. 250 ur (tipično oba pogoja) ter vključuje do 100 teoretičnih poglavji, zaključi se z linijskim preverjanjem (ang. line check). Tega se za plačilo P2F poslužujejo letalske družbe, ki jemljejo pilote začetnike.
|30 do 60
tisoč EUR

/3 mes.
|139 do 169 tisoč EUR
/3 leta 4 mesece
|-
|'''ATPL(A)''' &lt;br&gt;Licenca prometnega pilota letala&lt;br&gt;(ang. Airline Transport pilot Licence)
|Naredi jo pilot, ko ima skupaj minimalno 1500 ur naleta od tega 500 ur v več pilotni posadki MPL (Multi-pilot) in 250 ur PIC kot vodja zrakoplova ter opravljeno ATPL teorijo, izpit poteka običajno na simulatorju. S tem poklicni pilot postane prometni pilot.
|N/A
|okvirno tipično 7 let
|-
|Kapitan letala &lt;br&gt;(ang. Captain)
|Kopilot, ki ima odmrznjeno ATPL licenco in okvirno nad 5000 h naleta skupaj ter ima prave karakterne in strokovne lastnosti, se gre šolati na levi sedež in ko konča usposabljanje postane kapetan, navadni kapitani ne letijo z začetniki. Kopiloti inštruktorji imajo prednost pri tem, da jih izberejo za kapitane.
|N/A
|okvirno tipično 15 let
|-
|'''TRI''' &lt;br&gt;Inštruktor za tip letala&lt;br&gt;(ang. Type rating Instructor)
|Tečaj obsega pedagoški modul, tehnični modul, simulator letenja in izpit inštruktorji letenja imajo priznavan pedagoški modul. Kapitani inštruktorji potem letijo z začetniki na line treningu.
|10 tisoč EUR
|149 do 179 tisoč EUR
|-
|'''TRE''' &lt;br&gt;Izpraševalec za tip letala&lt;br&gt;(ang. Type rating exeminer)
|Tečaj obsega šolanje za izpraševalca na tipu letala.
|N/A
|N/A
|}

=== Delovni dan prometnega pilota ===
Vsi civilni piloti imajo svojo bazo - bazično letališče s katerega začnejo svojo delovno obveznost in na katerega se na koncu vrnejo po izmeni (včasih isti dan včasih po več dneh). Veliko prespijo po hotelih. Pilotova služba se običajno začne uro do dve ure pred letom v pisarni, kjer pregleda vso dokumentacijo leta: METEO, NOTAMe, vpisane MEL predmete in njihove operativne procedure ter morebitne omejitve categorije pri nizski vidljivosti, seznam članov posadke, operativni načrt poleta, naroči gorivo in opravi briefing s posadko s posebnostmi leta ter gre na pregled potnih listov in varnostni pregled. Nadaljuje se na letalu kjer se opravi predpoletni obhod letala, izračun mase in težišča, sprejme zadnjo vremensko radio poročilo ATIS, izračuna vzletne zmogljivosti letala in pripravi pilotska kabina z [[Flight management system|računalniki]] na let ter opravi odletni briefing in briefing v prisilnih primerih. Letalo se vedno prevzame od inženirjev (ki so na letalu že vsaj eno uro pred piloti), če sta pilota zadovoljna s stanjem letala. Tekom leta piloti vsake trideset minut preračunajo porabo goriva in vsako uro preverijo tolerance višinomerjev (RVSM), vse skozi so na radijski vezi s kontrolo letenja in spremljajo razvoj vremena preko vremenskega radarja. Na vsaki obratni točki zapišejo čas preleta le-te ATA in ga primerjajo z izračunanim časom ETA. Pred pristankom sprejmejo zadnjo vremensko radio sporočilo ATIS za destinacijo in naredijo briefing s pripravo za pristanek in neuspeli prilet ter za voženje po zemlji, po izključitvi motorjev zapiše porabljeno gorivo in gorivo na krovu ter še zadnjič preračuna ali ima puščanje goriva. Ko se letalo parkira imajo največ dela, saj se morejo pripravit za naslednji let - naslednji sektor. Čas na zemlji znaša okoli 45 minut, potrebno je pripraviti: izračun mase in težišča ter dati navodila zemeljski operativi za nalaganje letala, naročiti gorivo, narediti obhod letala, izračun zmogljivosti, priprava računalnika letala za naslednji let, prejeti zadnjo vremensko sporočilo ATIS, prejeti odletno dovoljenje kontrole, opraviti briefing za odlet, prejeti dovoljenje za zagon motorjev, prejeti dovoljenje za voženje do steze in na koncu še vzletno dovoljenje itd. Tipično piloti na dan naredijo okoli 4 takšne lete. Po izkrcanju potnikov se letalu na zadnjem letu posadke preda inženirjem in javi morebitne tehnične napake. Pilotova služba se zaključi običajno 30 minut po pristanku, ko odda vso dokumentacijo, opravi pregled potnega lista in zapusti prostore letališča. V kolikor zaključi v bazi gre domov, v kolikor zaključi drugje gre s kombijem z ostalo posadko do hotela. V službi so lahko piloti od 9-13 ur na dan odvisno od števila letov in ure v dnevu. V enem mesecu smejo biti v službi 190 ur in odleteti 100 ur.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/nedeljski/med-ljudmi/povabljeni-ste-na-kavo/bil-je-najboljsi-mladi-voznik-v-sloveniji-danes-leti-z-airbusom-a320-2787213/|title=Bil je najboljši mladi voznik v Sloveniji, danes leti z airbusom A320|date=15.3.2026|accessdate=16.3.2026|website=Dnevnik.si|last=Teržič M., Gorjan M.}}&lt;/ref&gt;

{{Cquote|Najboljša varnostna naprava v katerem koli letalu je dobro usposobljena posadka|author=Albert Lee Ueltschi}}

=== Karakteristike linijskih pilotov ===
[[Slika:Flight_attendants-Emirates_(airline).jpg|sličica|Letalska posadka]]
Prometni linijski piloti (ang. airline transport pilots) so zelo specifičen profil ljudi, ki imajo običajno nekaj skupnih lastnosti, vrednot in življenjskih navad. Seveda so posamezniki različni, a pilotna kultura je vseeno precej enotna po vsem svetu.  Piloti so pogosto zahtevni do sebe, a hkrati zelo kolegialni. Navzven delujejo samozavestno, a notranje pogosto zelo samokritično, pogosto sodijo v skupino nadpovprečno inteligentnih in racionalnih ljudi. Realističen opis, kakšni ljudje so linijski piloti – temelji na dejanskih vzorcih, ki jih vidiš pri FO-jih in kapitanih na A320, B737, A330, itd. 

* Visoka stopnja odgovornosti.  Piloti so pogosto ljudje, ki zelo resno jemljejo naloge. V cockpitu so ekstremno strukturirani, metodični in natančni. Navadno ne prenesejo kaosa, improvizacij “na slepo” ali neprofesionalnosti. Tipično razmišljanje:''“Če nekaj naredim narobe, to vpliva na 180+ ljudi.”''

* Umirjen temperament.  Večina dobrih pilotov je mirnih pod pritiskom. Niso nujno tihožitni, ampak imajo sposobnost: ostati hladni v stresnih situacijah, razmišljati logično, ko drugi paničarijo, sprejemati odločitve brez čustvene eksplozije. Tudi na radiu se sliši: miren glas = dober pilot.

* Analitični in tehnično usmerjeni Pilot ne rabi biti inženir, a ima: rad sistem, razumevanje, kako stvari delujejo, interes za procedure, mehaniko, meteorologijo → pogosto hobi. Veliko pilotov je “geekov” za letala, performance in sisteme (WWII motorji, A320 sistemi itd.).
* Disciplina in rutina.  Letalsko okolje zahteva: natančno spoštovanje SOP-jev, ponavljanje postopkov, jasen workflow. Mnogi piloti so tako disciplinirani tudi v zasebnem življenju: šport in redna telovadba, zdrava prehrana, discipliniran počitek.
* Perfekcionizam. Piloti pogosto težijo k popolnosti. Ni to nujno ego, ampak ''profesionalna deformacija'' – ko delaš z varnostnimi mehanizmi, poskušaš biti čim bolj natančen. To se vidi pri: briefings, checkliste, tehniki letenja, planiranju. Nekateri piloti so v privatnem življenju tudi zelo “by the book”, drugi pa so izven službe precej sproščeni – ker so v službi že izčrpali potrebo po kontroli.

* Pomembne vrednote. Najpogosteje: zanesljivost – da lahko računaš na drugega pilota, profesionalnost, pravičnost in timsko delo, spoštovanje (v kabini ni prostora za ego), znanje in usposobljenost, varnost (safety) kot glavna življenjska filozofija. Pilot ima rad, da: kolega pride pripravljen, je korekten, spoštuje SOP, je timski človek, brez nepotrebnih dram.

=== Življenski stil linijskih pilotov ===
Življenjski stil linijskih pilotov je dinamičen, nepredvidljiv in izrazito usmerjen v odgovornost. Pilotovo življenje poteka med zgodnjimi zbujanji, različnimi časovnimi pasovi, hoteli in stalno menjavo okolja, hkrati pa zahteva visoko disciplino, natančnost in dobro psihofizično pripravljenost. Čeprav se zdi delo glamurozno, je v resnici kombinacija profesionalne rutine, zahtevnih urnikov in stalne osredotočenosti na varnost, kar oblikuje poseben ritem življenja, ki ga razumejo samo ljudje iz letalskega sveta.
[[Slika:Gym_in_Andels_Hotel,_Łódź.jpg|sličica|Skrb zase je ključna za regeneracijo]]
* Dinamičen. Veliko potovanj, hoteli, spremembe okolja – ampak realnost: early wake-upi ob 3:30, neprespanost, jet-lag, nepredvidljiv urnik, mnoga praznovanja preživiš na delovnem mestu. Življenje je ritmično, ampak ne stabilno.
* Ljubezen do potovanj in svobode. Pilotom je všeč občutek, da prečkajo države, časovne pasove in svetove. Gre bolj za mentalno svobodo kot fizični luksuz.
* Specifičen socialni krog. Piloti pogosto prijateljujejo: z drugimi piloti, z cabin crew, z ljudmi iz letalskega okolja. Ker delijo isti ritem življenja, iste teme, isti humor.
* Finančna zrelost. Večina pilotov zgodaj prične z varčevanjem. Kupijo dober avto (pogosto premium segment – BMW, Porsche). Linijski piloti živijo dokaj pragmatično ker vedo, da so kariere lahko prekinjene (grounding, medicinsko, company fail), letalska industrija je ciklična.
* Radi imajo hobije. Najpogosteje: šport (fitnes, [[tek]], [[tenis]], [[Kolesarstvo|kolesarjenje]], [[alpsko smučanje]]), simulatorji letenja, avtomobili (veliko pilotov obožuje premium in performance avte ter SUV-je), tehnika, potovanja, analitični hobiji (investicije, crypto, navdušenje nad sistemskimi zadevami)

=== Starešinstvo ===
V letalstvu je zelo pomembno [[starešinstvo]] (ang. ''seniority''), ki pomeni vrstni red oziroma položaj pilota glede na datum zaposlitve v letalski družbi in datum pridobitve licence prometnega pilota. Gre za ključni sistem, po katerem se v skoraj vseh večjih klasičnih [[Nacionalni letalski prevoznik|nacionalnih prevoznikih]] določa kariera posameznika. Senioritij ureja:  

* Napredovanje – starejši (po stažu) imajo prednost pri napredovanju iz FO (first officer) v kapitana, ali pa iz manjših tipov letal (npr. ATR72) na večje (A320, A350).
* Osnovna zaščita delovnega mesta – v primeru zmanjševanja števila pilotov (npr. krize) družba najprej odpušča pilote z najnižjim starešinstvom (torej tiste, ki so se nazadnje zaposlili).
* Starešinstvo določa praktično celotno kariero pilota – od tipa letala, ki ga leti, do urnika, plače in celo stabilnosti zaposlitve.
* Razporejanje letov – višje po starešinstvu pomeni boljša izbira pri urnikih: bolj zaželeni leti, več prostih dni ob praznikih, izogibanje nočnim/napornim rotacijam.
* Stabilnost kariere – starešinstvo je vezano na posamezno družbo. Če pilot prestopi k drugi letalski družbi, tam začne povsem znova, ne glede na leta izkušenj drugje. Zato piloti redko menjajo prevoznike.
* Na dolgi rok lahko razlika nekaj let pri začetku kariere pomeni desetletja drugačnega življenjskega sloga in plače.

=== Civilne pilotske uniforme ===
[[Slika:US_Navy_080218-N-5476H-007_Cmdr._Richard_Martel,_executive_officer_of_the_guided-missile_cruiser_USS_Lake_Erie_(CG_70),_inspects_the_dress_blue_uniforms_of_Sailors_during_a_uniform_inspection_on_the_flight_deck_prior_to_a_buria.jpg|alt=File:US Navy 080218-N-5476H-007 Cmdr. Richard Martel, executive officer of the guided-missile cruiser USS Lake Erie (CG 70), inspects the dress blue uniforms of Sailors during a uniform inspection on the flight deck prior to a buria.jpg|sličica|350x350px|Pilotska uniforma izhaja iz mornarice]]
Civilne pilotske uniforme so se začele pojavljati, ko so prišla v uporabo letala z zaprto kabino. Pred tem so piloti leteli v usnjenih jaknah z velikimi žepi za zemljevide in računala ter kapah iz usnja in z očali proti vetru. Tako so poštarski piloti po prvi svetovni vojni nosili relativno vojaško usnjeno upravo, podobno so uporabljali tudi piloti v potniških letalih, kar je povzročalo nervozo potnikom in dvom v njihove sposobnosti, saj so bili tipično to zelo mladi fantje. 

Uniforme pilotov je prva uvedla ameriška letalska družba Pan Am&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://simpleflying.com/pan-am-uniform-history/|title=How &amp; Why Did Pan Am's Sea Captain Pilot Uniforms Became The Standard In Commercial Aviation?|date=25.5.2024|accessdate=24.12.2024|website=SimpleFlying.com}}&lt;/ref&gt; leta 1931. Za osnovo so vzeli mornariško časniško uniformo z belo kapo in dvojnimi zlatimi gumbi ter krili na levi strani suknjiča. Elegantne hlače na črto se nosijo z črnim usnjenim pasom, hlače so običajno iz volne s čimer so tople pozimi in hladne poleti. Kapa ima tipično logo letalske družbe, rokavi suknjiča črte položaja časnika in tudi srajca z epoletami z črtami položaja časnika in kravato. Suknjič ima notranje žepe za potni list. Srajce imajo luknjo v žepih ki je namenjena nošnji kemičnega svinčnika, da ga ima pilot vedno pri roki, ter žepe za ID kartico in žepno svetilko. K uniformi se nosijo salonski usnjeni črni čevlji ali elegantni gležnarji, če se leti v hladnejšem podnebju. Pozimi se nosi eleganten volnen topel mornariški plašč na dvojno zapiranje poleg suknjiča. Del zimskih oblačil je še topel volnen pulover. 
[[Slika:Photograph_of_Pilot_William_C._Hopson_of_the_U.S._Mail_Service_in_Winter_Flying_Clothing_(5669918942).jpg|sličica|189x189_pik|Poštni pilot 1926 - pred pojavom pilotske civilne uniforme|levo]]
[[Slika:Low_angle_view_of_Airline_officials_(AM_81235-1).jpg|sličica|249x249px|Pilota Tasman Empire Airways in Pan Am 1939]]
Primarni namen pilotske uniforme je še danes enak in sicer, da potniki vidijo uradno osebo oblečeno v elegantnega letalskega strokovnjaka, in s tem pomiri živčne potnike, da so bolj samozavestni glede potovanja. Sekundarni namen pilotske uniforme je da predstavlja letalsko družbo in stari letalski rek pravi: &quot;kakšna je uniforma družbe takšna je letalska družba&quot;. Pilot manifestira v pilotski uniformi s svojo pojavo. Potniki si zelo dobro zapomnijo kako je bil oblečen pilot in to predstavlja sliko družbe. Pilotska uniforma je v svoji osnovi svečana uniforma, v kateri je tudi precej udobno opravljati dolžnosti letalske posadke. Pilotske uniforme so tudi relativno drage, saj jih posebej v nacionalnih prevoznikih šivajo prestižne šivalnice z nacionalno tradicijo in pod svojo blagovno znamko narejene posebej za družbo. Tipično imajo piloti cel komplet zimskih in letnih oblačil vključno z plašči in dvojnimi kovčki eden pilotski trolley za v cockpit in eden kabinski za oblačila. Pilotske kape imajo vse družbe zveste letalski tradiciji. Čini, ki so na uniformi so odvisni od letalske družbe in se razlikujejo od družbe do družbe, splošno velja da nosi štiri črtice na rokavu kapitan letala, ponekod inštruktorji nosijo še dodatno zvezdo (Emirates), kopiloti nosijo tri ali dve črtice odvisno od sistema v družbi (tri črtice pomenijo ATPL v nekaterih družbah, v drugih pa pomenijo več kot 5 let služenja v dotični družbi t.i. senior oficir) tipično rade nacionalne družbe koristijo sistem z dvema črticama, da se vidi njihov sistem dolgega napredovanja in odraža dolg senjoriti, dve črtici nosi tudi letalski inženir, navigator ali radio operater ali svež kopilot (če prav ima preko 4000 ur ozkontrupnih letal) na širokotrupnem letalu (British Airways) eno črtico nosi kabinsko osebje in kadeti do poklicne licence.
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Pomen črtic na civilnih letalskih uniformah
!Št. črtic
!Pomen
!Slika
Rokav in Epoleta
!Opomba
|-
|I
|
* kabinsko osebje,
* kadeti - letalski študenti
* load master
|[[Slika:Pilotoco5.png|Pilotoco5]]
|Nosi kabinsko osebje (npr. [[Lufthansa]]) in kadeti do licence CPL(A) z IFR ratingom.
|-
|II
|
* šef kabine (purser),
* letalski inženir,
* drugi častnik (dolgi leti nad 6h),
* mlajši prvi častnik (prve 4 leta služenja družbi)
|[[Slika:Pilotoco4.png|Pilotoco4]]
|Stare letalske družbe (npr. [[British Airways]], [[Air France]], [[KLM]]) rade koristijo sistem z dvema črticama, da se vidi njihov sistem dolgega napredovanja in odraža dolg [[Starešinstvo|senjoriti]]. V British Airways-u tudi stari kopiloti z 4000 urami A320, ko gredo na A350 nosijo dve črtice od začetka.
|-
|III
|
* starejši prvi častnik (5 let služenja družbi)
|[[Slika:Pilotoco3.png|Pilotoco3]]
|Vsi piloti, ki imajo tri črtice imajo odmrznjeno ATPL(A) licenco z vsemi zahtevami in so zakonsko lahko kandidati za kapetane v starih letalskih družbah. 
V Aziji, nizkocenovnih, ACMI-ih in poslovnih letalih nosijo kopiloti od začetka tri črtice, saj ne dajejo toliko na staro letalsko tradicijo kot v nacionalnih prevoznikih.
|-
|IIII
|
* kapitan letala,
* kapitan inštruktor
|[[Slika:Pilotoco2.png|Pilotoco2]][[Slika:Pilotoco1.png|Pilotoco1]]
|V določenih družbah imajo inštruktorji dodano še zvezdo k črticami (npr. [[Emirates (letalska družba)|Emirates]]).
|}

== Letalska kultura ==
[[Slika:DouglasMacArthur.jpg|alt=File:DouglasMacArthur.jpg|sličica|General [[Douglas MacArthur]] z letalskimi očali leta 1944|desno|267x267px]]
Letalstvo je neposredno povezano s celim kupom izdelkov, ki jih uporabljajo piloti tako vojaški kot civilni in s temi izdelki se je razvila t.i. letalska [[kultura]], ki temelji na popularnih izdelkih oz. blagovnih znamkah, ki jih radi uporabljajo letalci in pogosto v ostalih panogah ali široki potrošnji niso vedno iskane. Popularnost posameznih artiklov se je naredila zaradi vojn, določenih znanih letalskih družb, priljubljene uporabe ali znanih osebnostih, ki so določene izdelke uporabljale ter filmske industrije in močnega oglaševanja v določenem obdobju. 

Pričetek letalske kulture je bil v 1930ih z globalnim vplivom družbe Pan Am (1927-91) na civilno letalsko sfero in uvajanjem novitet v civilnem zračnem prevozu, v evropi so imele vpliv še Deutsche Luft Hansa (1926-45), Swissair (1931-02), [[KLM]] (1919-danes) in [[Air France]] (1919 imenovana SGTA-danes). 

Drugi mejnik je bila druga svetovna vojna in vpliv [[Luftwaffe (Wehrmacht)|nemškega vojnega letalstva]] v evropi ter predvsem [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|ameriškega vojaškega letalstva]] na celi svet, ki je končalo drugo svetovno vojno z [[Jedrsko orožje|atomsko bombo]]. Za Luftwaffe je bilo proizvedenih 119.871 letal&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.taphilo.com/history/WWII/Production-Figures-WWII.shtml|title=Selected Equipment Production Figures World War II|website=Taphilo.com|accessdate=2025-01-26|archive-date=2017-03-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20170326230732/http://www.taphilo.com/history/WWII/Production-Figures-WWII.shtml|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;  v njem je med celotno vojno delovalo 3.4 milijone ljudi od tega okoli pol pilotov. Združene države amerike so od junija 1939 do avgusta 1945 izšolale 1.561.288 pilotov&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://ww2aircraft.net/forum/threads/total-number-of-usaaf-fighter-pilots-enlisted-in-ww2.62447/|title=Total number of USAAF fighter pilots enlisted in WW2|date=28.7.2003|website=https://ww2aircraft.net/}}&lt;/ref&gt; na letalskih vojnih akademijah za potrebe ameriškega vojnega letalstva (toliko pilotov ni bilo nikoli več pozneje) in proizvedle 300.000 letal, v letalstvu je služilo preko 3 miljone ljudi, s temi številkami so za vedno spremenili pomen letalstva v svetovnem merilu.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.realclearhistory.com/articles/2019/02/12/staggering_statistics_15000_us_airmen_killed_in_training_in_ww_ii_412.html|title=Sobering Stats: 15,000 U.S. Airmen Killed in Training in WW II|date=12.2.2019|website=https://www.realclearhistory.com/}}&lt;/ref&gt;

Konec 1950ih je Pan Am z uvedbo dobe reaktivnih letal (ang. Jet age): [[Boeing 707]], [[Douglas DC-8]]; zabave na krovu ural ledino civilnega letalstva, leta 1959 je prvič v zgodovini več ljudi prečkalo atlantik z letalom B-707 kot pa z čezoceanskimi ladjami pomorskih družb [[White Star Line]] in [[Cunard Line]]. Navdih za aluminjasto prtljago prihaja od [[Boeing 707|B-707]] in [[Junkers Ju 52|Ju-52]]. 

=== Popularna letala ===
[[Slika:Prins_Willem_Alexander_in_cockpit_Beeckcraft_Bonanza_die_hij_vloog_op_eerste_pra,_Bestanddeelnr_933-9259.jpg|alt=Slika:Prins Willem Alexander in cockpit Beeckcraft Bonanza die hij vloog op eerste pra, Bestanddeelnr 933-9259.jpg|sličica|249x249_pik|Princ [[Viljem Aleksander Nizozemski]] pred letalom [[Beechcraft Bonanza]] na letalski akademiji 1987, danes pilot v [[KLM]]-u]]
Vsekakor so med linijskimi piloti za zabavno užitkarsko letenje najpopularnejša ameriška batna aluminjasta letala z uvlačljivim podvozjem z zmogljivim avtopilotom ter s klasičnim bencinskim injektoskim motorjem Lycoming ali Continental in ročnim upravljanjem ročk: polnjenja tlaka valjev, spremenljivim korakom propelerjev, hladilnimi škrgami in ročno nastavljivim pretokom goriva oz. zmesi. Poleg tega so zelo cenjena letala z laminarnim profilom krila, ki imajo manj upora pri višjih hitrostih in imajo zato večji doseg ter so hitrejša. Večina pilotov ljubi ta letala, ker so to najpristnejši letalski produkti za osebno uporabo, ki jih približajo silovitem lovsko-bombniškem letalstvu, ki je letelo med drugo svetovno vojno in dajejo možnost, da je pilot tisti, ki upravlja z motorji ter jih matematično uvrščajo v svetovno elito, ki predstavlja le 0,003 % populacije, ki ima intelektualne sposobnosti kvalitetnega inštrumentalnega letenja kot finančno zmožnost upravljat z lastniškim ali najetim zasebnim letalom za lastno zabavo, kar je občudovanja vredno, saj na ta način širijo bogato letalsko kulturo. Ta letala so vsa tudi relativno hitra (letijo 3 NM/min), dobro inštrumentalno opremljena in primerna za letenje na relaciji, tipično z njimi letijo IFR - inštrumentalno na kosila s prijatelji ali na glasbene koncerte za vikend oz. ogled mest in zabavne nakupe z družino ter krajše dopuste. Nekatera med njimi so celo primerna za letenje v znanih pogojih zaledenitve in jim brez večjih težav klubujejo, vendar so takšni pogoji primerni samo za izkušnje linijske pilote, ki vedo kje so meje. Vsak pilot bi mogel leteti s temi odličnimi potovalnimi letali, saj predstavljajo višji nivo na vsakem koraku in naredijo boljšega pilota v vsakem pogledu, poleg tega omogočajo, da se k njim prisedejo letalski navdušenci, ki si tudi sami želijo stopati po letalski poti. Poleg omenjenega letenja za pristiž velja še formacijsko letenje z istim tipom batnega letala s prijatelji, kjer se sliši resonanca batnega motorja ob preletu in hrup propelerjev, zelo malo ljudi ima možnost izkusiti užitke takšnega letenja izključno za osebno zabavo. 

Največ letalskih navdušencev se odloči za pilotski poklic, ko jih družinski prijatelji povabijo na let z zasebnimi letali na nepozabno doživetje.

Takšna popularna legendarna letala so:
[[Slika:Beechcraft_Bonanza_P-35_V-tail_N1733G_FDK_MD1.jpg|alt=Slika:Beechcraft Bonanza P-35 V-tail N1733G FDK MD1.jpg|sličica|Popularno letalo za zabavno rutno zasebno letenje [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza P-35]] ]]

* [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza BE36]] 176 kts
* [[Rockwell Commander 112|Rockwell Commander 114]] 164 kts
* [[Piper PA-24 Comanche]] 161 kts
* [[Piper PA-32|Piper PA-32 Saratoga]] 146 kts
* [[Piper PA-46|Piper PA-46 Malibu Mirage]] 196 kts
* [[Cessna 210|Cessna 210 Centurion]] 193 kts
* [[Ryan Navion]] 151 kts
* [[Meyers 200]] 182 kts
* [[Piper PA-23|Piper PA-23 Aztech]] 150 kts
* [[Piper PA-31 Navajo]] 207 kts
* [[Piper PA-34 Seneca]] 188 kts
* [[Piper PA-30 Twin Comanche|Piper PA-39 Twin Comanche]] 169 kts
* [[Piper PA-60 Aerostar|Piper PA-60 Aerostar &lt;nowiki&gt;''&lt;/nowiki&gt;riba']]' 211 kts
* [[Beechcraft Baron|Beechcraft Baron BE58]] 205 kts
* [[Beechcraft Duke|Beechcraft Duke BE60]] 215 kts
* [[Cessna 310|Cessna 310/320 Skyknight]] 178 kts
* [[Cessna 340]] 230 kts
* [[Cessna 414|Cessna 414 Chancellor]] 230 kts
* [[Cessna 421|Cessna 421 Golden Eagle]] 231 kts
* [[Aero Commander 500|Aero Commander 500 Shrike]] 176 kts

=== Znani piloti ===
Vsekakor pa so piloti (civilni kot vojaški), ki so bili znane osebnosti&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://influencers.feedspot.com/aviation_instagram_influencers/|title=Top 100 Aviation Influencers|date=22.2.2025|website=influencers.feedspot.com}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://nichesss.com/net-worth/lists/richest-pilots-hXlOkq6MK|title=Take a look at our list of the Richest Pilots in the world.|date=2025|accessdate=2.3.2025}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://atlanticjetpartners.com/celebrities-who-are-pilots/|title=10 Celebrities Who Are Pilots|date=17.2.2023|accessdate=7.3.2025|website=Atlantic Jet Partners.com|publisher=Sky Aviation Holdings}}&lt;/ref&gt; določeno časovno obdobje največji ambasadorji letalstva (piloti so razporejeni po državah).
[[Slika:Kristina_Gorišek_Novaković.jpg|alt=Slika:Kristina Gorišek Novaković.jpg|sličica|249x249_pik|Slovenka [[Kristina Gorišek Novaković]], prva jugoslovanska pilotka, šolanje v vojski si je plačala sama, šolanje je uspešno zaključila leta 1934]]
[[Slika:Raymonde_de_Laroche_certifikat.jpg|alt=File:Raymonde de Laroche certifikat.jpg|sličica|Francozinja Raymonde de Laroche prva ženska pilotska z licenco leta 1910]]
[[Slika:Boeing_707-138B,_Qantas_(John_Travolta)_AN0270675.jpg|sličica|249x249_pik|[[John Travolta]] v cockpitu [[Boeing 707]], 2002]]
[[Slika:North_American_B-25N_Mitchell_AN1166289.jpg|alt=File:North American B-25N Mitchell AN1166289.jpg|sličica|249x249_pik|[[Harrison Ford]] za krmilom [[North American B-25 Mitchell|NAA B-25 Mitchell]], 1978 ]]
[[Slika:04-00566_Charles_Lindbergh_and_Spirit.jpg|sličica|[[Charles Lindbergh]] pred letalom [[Spirit of St. Louis]], 1927|390x390_pik]]
[[Slika:Amelia Earhart - GPN-2002-000211 (restored).jpg|alt=File:Amelia Earhart - GPN-2002-000211 (restored).jpg|sličica|248x248_pik|[[Amelia Earhart]] in Lockheed Electra, 1937]]
[[Slika:George_H.W._Bush_seated_in_a_Grumman_TBM_Avenger,_circa_1944_(H069-13).jpg|sličica|[[George H. W. Bush|George H.W. Bush]] v letalu [[Grumman TBF Avenger|Grumman TBM Avenger]] na letalonosilki ''USS'' ''San Jacinto'', 1944|325x325_pik]]

[[File:Pete Knight by X15 19671003.jpg|sličica|311x311px|alt=File:Pete Knight by X15 19671003.jpg|Pete Knight je letel s hitrostjo 7274 km/h, 1967]]
[[File:02.03.69 1er vol de Concorde avec Jacqueline Auriol (1969) - 53Fi1885.jpg|thumb|Testna posadka Concorda: Henri Perrier, Jacques Guignard, André Turcat in Michel Rétif 1969|250x250_pik]]
[[Slika:Pilot_Neil_Armstrong_and_X-15_-1_-_GPN-2000-000121.jpg|sličica|250x250px|[[Neil Armstrong]] [[North American X-15|X-15]], 1960]]
[[Slika:Ernest_K._Gann.jpg|sličica|382x382px|Ernest Gann kapitan American Airlines, pilot vojaških sil ZDA in pisatelj, 1942]]
[[File:First Lady Eleanor Roosevelt, center, is shown in a digital image of a photo taken with U.S. Army Air Corps Tuskegee Airman pilot C. Alfred Anderson in March 1941 140223-F-ZZ999-001.jpg|thumb|Prva dama ZDA [[Eleanor Roosevelt]] je zahtevala, da so črni piloti enakopraven del ameriških zračnih sil, 1941|251x251_pik]]
[[Slika:Bud_Anderson_with_his_P-51.jpg|sličica|248x248_pik|Trojni [[Letalski as|as]] in [[Preizkusni pilot|testni pilot]] tovarne [[McDonnell Douglas]] Bud Anderson pred svojim [[North American P-51 Mustang|NAA P-51 Mustangom]], 1945]]
[[File:060217-F-1234P-017 Doolittle Raid Crew 1.jpg|thumb|Spredaj levo James Harold Doolittle z piloti pred [[North American B-25 Mitchell|B-25]] na letalonosilki, 1942|alt=File:060217-F-1234P-017 Doolittle Raid Crew 1.jpg|249x249_pik]]
[[Slika:Mihai.jpg|alt=File:Mihai.jpg|sličica|Mihael I, rumunjski kralj, po izgnanstvu v Švico je deloval kot testni pilot za predhodnika tovarne [[Learjet]], 1948|333x333_pik]]
[[File:Investiture at Buckingham Palace 1943, with Rankin, Fraser-Harris, and Twiss (cropped).jpg|thumb|Peter Twiss prvi pilot, ki je presegel 1000 mph (1.609 km/h), 1956|alt=File:Investiture at Buckingham Palace 1943, with Rankin, Fraser-Harris, and Twiss (cropped).jpg|392x392_pik]]
[[File:Naval Pilot Who Landed Jet Plane on Carrier. On 3 December 1945, Lieut Cdr Eric Melrose Brown, MBE, DSC, RNVR, Chief Naval Test Pilot, Landed a De Havilland Sea Vampire Jet Aircraft on the Flight Deck of the British Aircraft Carrier HMS Ocean..jpg|thumb|Eric Brown je letel 487 tipov letal|260x260_pik]]
[[File:Sabiha gokcen3.jpg|thumb|[[Sabiha Gökçen]] prva turška pilotka]]
[[Slika:02.03.69 1er vol de Concorde avec Jacqueline Auriol (1969) - 53Fi1883.jpg|sličica|248x248_pik|André Turcat 2.3.69 in prvi let Concorda]] 
[[Slika:Mayor_Garcetti_with_the_renowned_Clay_Lacy_(15951634764).jpg|sličica|248x248_pik|Mayor Garcetti pilot z 50.000 urami]]
[[File:Bud Anderson and Chuck Yeager with Bob Hoover.jpg|thumb|Velike letalske legende: Bud Anderson (2 z leve), Chuck Yeager (3 z leve) in Bob Hoover (4 z leve)|250x250_pik]]
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|+Seznam znanih pilotov
!Oseba
!Tip pilota 
(licenca)
!Državljanstvo
!Poklic oz. poznan kot,
letel tipe letal, dosežki
!Rojen
|-
|[[Ralph Lauren]]
|privatni
|{{USA}}
|ustanovitel modne znamke Ralph Lauren Corporation,
pilot [[Boeing-Stearman Model 75|Stearman]], [[Vought F4U Corsair|Corsair]]; 
lastnik [[Gulfstream G650]]
|1939
|-
|[[Elon Musk]]
|privatni
|{{USA}}&lt;br&gt;{{CAN}}&lt;br&gt;{{RSA}}
|poslovnež,
programer,
inženir,
politik,
pilot: [[Aero L-39 Albatros|L-39 Albatros]], [[Piper PA-46]], [[Cessna Citation M2|Cessna Citation CJ2]]
|1971
|-
|[[Paul Walker]]
|privatni
|{{USA}}
|igralec, zvezda filma ''Fast &amp; Furious,''
umrl v prometni nesreči 2013
|1973-
2013
|-
|[[John Travolta]]
|prometni/linijski
|{{USA}}
|igralec, pevec, producent; 
pilot in lastnik: [[Boeing 707|B707]], [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 747|B747]], [[Bombardier Challenger 600|Challenger 601]], [[Eclipse 500]], [[Douglas DC-3]], [[Beechcraft King Air|King Air]], [[Cessna Citation]]

Doma na Floridi ima svoje letališče, preko 8000h letenja, eden najbolj kvalificiranih pilotskih igralcev na svetu, uradni ambasador letalske družbe Qantas
|1954
|-
|[[Harrison Ford]]
|privatni
|{{USA}}
|igralec, producent, režiser,
pilot: [[De Havilland Canada DHC-2 Beaver|DHC-2 Beaver]], [[Beechcraft Bonanza]], [[Douglas DC-3]], Waco Taperwing, [[Cessna 208 Caravan|Cessna 208]], [[Aviat Husky]]

5000h letenja, 
|1942
|-
|[[Tom Cruise]]
|poklicni
|{{USA}}
|igralec 2000 ur letenja
IFR pilot: [[North American P-51 Mustang|P-51]]
|1962
|-
|[[Brad Pitt]]
|privatni
|{{USA}}
|igralec
IFR pilot: [[Cirrus SR22]]
|1963
|-
|[[Angelina Jolie]]
|privatni
|{{USA}}
|igralka
pilot: [[Cirrus SR22]]
|1975
|-
|[[Lorenzo Lamas]]
|poklicni
|{{USA}}
|igralec Falcon Crest, Renegade
menjal kariero iz Hollywooda v pilota
|1958
|-
|[[James Edward Franco]]
|privatni
|{{USA}}
|igralec in režiser ter vplivnež
|1978
|-
|[[Carroll Shelby]]
|vojaški
|{{USA}}
|Ustanovitelj Shelby American, ustvarjalec Cob­re in Ford GT40, Ameriški “muscle genius”
[[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]] pilot: [[Boeing B-17 Flying Fortress|B-17]]
|1923-2012
|-
|[[Robert Michael White]]
|vojaški
|{{USA}}
|prvi letel z 4x, 5x in 6x hitrostjo zvoka 1961,&lt;br&gt;testni pilot,&lt;br&gt;astronavt,&lt;br&gt;elektro inženir
|1924-2010
|-
|[[Bob Hoover]]
|vojaški
|{{USA}}
|testni pilot družbe North American Rockwell Aerospace, akrobatska legenda;
pilot: [[North American T-6 Texan|T-6]], [[Bell P-39 Airacobra|P-38]], [[North American P-51 Mustang|P-51]], [[North American F-86 Sabre|F-86]], [[North American F-100 Super Sabre|F-100]], [[McDonnell Douglas F-4 Phantom II|F-4]], [[Aero Commander 500]], [[Rockwell Commander 112|Rockwell Commander 114]], 12.000 h letenja
|1922-2016
|-
|[[Ernest Kellogg Gann]]
|prometni/linijski
in vojaški
|{{USA}}
|kapitan [[American Airlines]],&lt;br&gt;Avtor: ''Fate Is the Hunter 1961'', ''The High and the Mighty 1953 idr''
|1910-1991
|-
|[[Richard Bach]]
|vojaški
|{{USA}}
|pisatelj in demo pilot oldtimerjev
Avtor: ''Jonathan Livingston Seagull 1970, A Gift of Wings 1974 idr''
pilot [[USAF]]: [[Republic F-84F Thunderstreak|F-84F]]
|1936
|-
|[[Clay Lacy]]
|vojaški in
prometni/linijski
|{{USA}}
|testni pilot,&lt;br&gt;50.000 ur letenja,&lt;br&gt;300 tipov letal,
32 type ratingov,
29 svetovnih rekordov,
pilot [[United Airlines]]; [[Douglas DC-3|DC-3]], [[Douglas DC-4|DC-4]], [[Douglas DC-6|DC-6]], DC-7, [[Douglas DC-8|DC-8]], [[McDonnell Douglas DC-10|DC-10]], [[Boeing 377 Stratocruiser|B-377]], [[Boeing 727|B727]], [[Boeing 747|B747]], [[North American F-86 Sabre|F‑86 Sabre]], [[North American P-51 Mustang|P-51 Mustang]], [[Douglas A-26 Invader|Douglas A‑26]], [[Learjet]], [[Gulfstream Aerospace|Gulfstream]], [[Dassault Aviation|Dassault]]
|1932
|-
|[[Hal Fishman]]
|privatni
|{{USA}}
|novinar,&lt;br&gt;letalski rekorder
13 uradnih svetovnih rekordov za hitrost in višino
1969 prejel FAI medaljo ''Louis Blériot''
pilot [[Piper PA-60 Aerostar|Piper PA-60 Aerostar 601A]]
|1931-2007
|-
|[[Paul Moyer]]
|privatni
|{{USA}}
|novinar, voditelj novic KNBC in KABC,
nastopil v dokumentarcu One Six Right: The Romance of Flying 2005,
pilot: [[Beechcraft Bonanza]]
|1941
|-
|[[John F. Kennedy Jr.]]
|privatni
|{{USA}}
|sin [[John F. Kennedy|35.predsednika ZDA]],&lt;br&gt;[[Družina Kennedy|rodbina Kennedy]]
umrl v letalu [[Piper PA-32|Piper PA-32R Saratoga II]]
|1960-1999
|-
|[[Joseph P. Kennedy mlajši]]
|vojaški
|{{USA}}
|brat 35.predsednika ZDA,&lt;br&gt;[[Družina Kennedy|rodbina Kennedy]]
umrl med letaslko operacijo Aphrodite v letalu [[Consolidated B-24 Liberator|B-24 Liberator]]
|1915-1944
|-
|[[Joseph C. McConnell]]
|vojaški
|{{USA}}
|trojni [[letalski as]] na [[Reaktivni motor|jet]]-u, 16 zmag, najboljši USAF pilot [[Korejska vojna|Korejske vojne]], pilot: [[Consolidated B-24 Liberator|B-24]], [[North American F-86 Sabre|F-86 Sabre]], umrl v nesreči F-86H Sabre 1954 kot testni pilot, po njemu posneta drama ''The McConnell Story'' ''1955''
|1922-
1954
|-
|[[Henry John Deutschendorf Jr.|John Denver]]
|privatni
|{{USA}}
|pevec,
pilot: Rutan Long-EZ, C150, C172,
umrl 12.10.1997 v letalu Rutan Long-EZ
|1943-1997
|-
|[[Howard Hughes]]
|privatni
|{{USA}}
|svetovni hitrostni rekord 567 km/h  13.9.1935 z Hughes H-1 Racer,&lt;br&gt;inženir,&lt;br&gt;poslovnež,&lt;br&gt;producent
|1905-1976
|-
|[[Thomas H. Friedkin]]
|prometni/linijski
|{{USA}}
|Sin pilota, rodbina Friedkin,
oče lastnik Pacific Southwest Airlines, 
CEO Friedkin Group,
poslovnež,
|1935-2017
|-
|[[Gene Roddenberry]]
|vojaški in
poklicni
|{{USA}}
|najvplivnejši producent 20.stoletja, kulturna ikona, 
pilot: [[Boeing B-17 Flying Fortress|B-17]], [[Consolidated B-24 Liberator|B-24]], [[Boeing 377 Stratocruiser|B377]], pilot pri družbi Pan Am, 1947 strmoglavil v Siriji,  avtor ''Star Trek'' ''1966''
|1921-1991
|-
|[[Phil McGraw]]
|privatni
|{{USA}}
|Psiholog, pisatelj, TV voditelj Dr. Phil, podjetnik
Avtor ''Life Code 2013''
|1950
|-
|[[Kermit Weeks]]
|poklicni
|{{USA}}
|zbiralec letal- največja zasebna zbirka warbirdov, preko 10000 ur letenja, letalski zgodovinar
pilot: [[North American P-51 Mustang|P-51]], [[Supermarine Spitfire|Spitfire]]
|1953
|-
|[[Robert Zemeckis]]
|privatni
|{{USA}}
|filmski režiser, scenarist in producent
skupaj preko 1600 ur letenja
avtor: ''Forrest Gump'' 1994, 

pilot: [[Cirrus SR22|Cirrus SR-22]]
|1952
|-
|[[Eddie Rickenbacker]]
|vojaški in
prometni/linijski
|{{USA}}
|letalski as, 26 zmag, najuspešnejši ameriški as WW1,&lt;br&gt;avtomobilski dirkač,&lt;br&gt;direktor Eastern Air Lines
|1890-1973
|-
|[[Alan Bartlett Shepard mlajši]]
|vojaški
|{{USA}}
|astronavt,&lt;br&gt;testni pilot,&lt;br&gt;admiral
|1923-1990
|-
|[[Joe Engle]]
|vojaški
|{{USA}}
|astronavt,&lt;br&gt;testni pilot,&lt;br&gt;najhitrejši ročno voden let v atmosferi 28000 km/h 18.11.1981
|1931-
2024
|-
|[[William J. Knight]]
|vojaški
|{{USA}}
|aeronavtični inženir,&lt;br&gt;politik,&lt;br&gt;testni pilot,&lt;br&gt;astronavt,&lt;br&gt;najhitrejše raketno letalo [[North American X-15|X-15]] 7274 km/h 3.11.1967
|1929-2004
|-
|[[Arthur Morton Godfrey]]
|vojaški in
prometni/linijski
|{{USA}}
|televizijska osebnost
Pilot: TWA, Eastern Air Lines, [[Douglas DC-3|DC-3]], [[Douglas DC-4|DC-4]], [[Douglas DC-6|DC-6]], [[Lockheed Constellation]], [[Beechcraft Bonanza|Bonanza]], [[Beechcraft Baron|Baron]], [[Cessna 310|C310]], [[Aero Commander 500]], 
17.000 ur letenja,
član Aviation Hall of Fame
|1903-1983
|-
|[[John McCain]]
|vojaški
|{{USA}}
|senator, 5000 ur letenja
palubni pilot: [[Douglas A-4 Skyhawk|A-4 Skyhawk]]
|1936-2018
|-
|[[Edwin Aldrin]]
|vojaški
|{{USA}}
|astronavt, drugi človek na [[Luna|Luni]] 
|1930
|-
|[[James Stewart]]
|vojaški in
poklicni
|{{USA}}
|igralec
|1908-1997
|-
|[[Susan Oliver]]
|privatni
|{{USA}}
|igralka
|1932-1990
|-
|[[Claire Lee Chennault]]
|vojaški
|{{USA}}
|vodja &lt;nowiki&gt;''Flying Tigers''&lt;/nowiki&gt;
pilot: [[Curtiss P-40 Warhawk|P-40]]
|1893-1958
|-
|[[Sydney Pollack]]
|prometni/linijski
|{{USA}}
|producent
|1934-2008
|-
|[[Michael Bloomberg]]
|privatni
|{{USA}}
|poslovnež
pilot: Dassault Falcon 900, Beechcraft B300, Pilatus PC‑24, Cessna 182 Skylane
|1942
|-
|[[Jake Pavelka]]
|prometni/linijski
|{{USA}}
|igralec,
inštruktor letenja FI pri 23 letih,
pilot [[Canadair Regional Jet|CRJ]] Atlantic Southeast Airlines
|1978
|-
|[[Clint Eastwood]]
|privatni
|{{USA}}
|igralec
pilot: Aerospatiale AStar
|1930
|-
|[[Morgan Freeman]]
|privatni
|{{USA}}
|igralec,
pilot: [[Piper PA-34 Seneca|Piper Seneca II]], [[Cessna 414]]
[[Cessna Citation|Cessna Citation 501]], [[SyberJet SJ30]]
|1937
|-
|[[Patty Wagstaff]]
|privatni
|{{USA}}
|guščavski pilot,
inštruktor letenja, 

akrobatski pilot, 

pisateljica 
|1951
|-
|[[Neil Armstrong]]
|vojaški
|{{USA}}
|testni pilot NASA X-15 (rešil skoraj brezizhodne situacije eksplozijo motorja pri X-15),
IQ nad 150,

prvi človek na Luni
|1930-2012
|-
|[[Chuck Yeager]]
|vojaški
|{{USA}}
|prvi let nad [[Machovo število|Mach 1]] [[Bell X-1|X-1]] 1947,&lt;br&gt;testni pilot,&lt;br&gt;general,&lt;br&gt;letalski as,
ni imel formalne visokošolske izobrazbe, a je imel izjemno naravno inteligenco
|1923-2020
|-
|[[Curtis Emerson LeMay]]
|vojaški
|{{USA}}
|inženir,&lt;br&gt;general letalstva,&lt;br&gt;izumitelj [[Formacijsko letenje|formacije]] bojna škatla,&lt;br&gt;poveljnik 305. bomb.skup. 1941-43,&lt;br&gt;poveljnik 3. zračne divizije 1944,&lt;br&gt;vrhovni povelnik [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]] 1961-65
|1906-
1990
|-
|[[Paul Tibbets]]
|vojaški
|{{USA}}
|[[Brigadni general (ZDA)|brigadni general]] [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]],&lt;br&gt;kapitan [[Boeing B-29 Superfortress|B-29]] Enola Gay, ki je odvrgel jedersko bombo ([[Deček (bomba)|Little Boy)]] na [[Hirošima|Hirošimo]] 6.8.1945
|1915-
2007
|-
|[[Robin Olds]]
|vojaški
|{{USA}}
|[[Brigadni general (ZDA)|brigadirni general]], sin generala Robert Olds, 
diplomant akademije [[Vojaška akademija Združenih držav Amerike|West Point]]
pilot: [[Lockheed P-38 Lightning|P-38]], [[North American P-51 Mustang|P-51]], [[McDonnell Douglas F-4 Phantom II|F-4 Phantom II]]
trikratni as 16 sestreljenih letal (WWII + Vietnam), mojster taktike “Operation Bolo”   

7 sestreljenih MiG-21 v enem dnevu 

zagovornik reform v ameriškem šolskem letalstvu, kar je vodilo do razvoja Top Gun in Red Flag programov

veliki kritik političnega mikromenagmenta v letalstvu
|1922-
2007
|-
|[[Bud Anderson]]
|vojaški
|{{USA}}
|3x letalski as,&lt;br&gt;testni pilot
|1922-2024
|-
|[[Wolfgang Langewiesche]]
|vojaški
|{{USA}}
|novinar in pisatelj
knjiga: Stick and Rudder: An Explanation of the Art of Flying
|1907-2002
|-
|[[Sully Sullenberger]]
|vojaški in prometni/linijski
|{{USA}}
|pristal [[Airbus A320|A320]] US Airways 1549 leta 2009 na reki, 
preko 20.000 ur letenja
|1951
|-
|[[Tammie Jo Shults]]
|vojaški in prometni/linijski
|{{USA}}
|pristala [[Boeing 737|B737]] Southwest 1380 leta 2018 po eksploziji CFM56;
pilot: T-34, T-2, [[LTV A-7 Corsair II|Corsair II]], [[Northrop Grumman EA-6B Prowler|Grumman Prowler]], [[McDonnell Douglas F/A-18 Hornet|F-18]], [[Boeing 737|B737]], Southwest Airlines, US Navy
|1961
|-
|[[Alfred Clair Haynes]]
|vojaški in prometni/linijski
|{{USA}}
|uspešno vodenje posadke med nerešljivo odpovedjo 3 hidravlik in kontrol letenja na letu [[McDonnell Douglas DC-10|DC-10]] United Airlines 232 leta 1989,
eden najpomembnejših primerov uporabe CRM v zgodovini,
US Marine Corps, inštruktor letenja, 30.000 ur letenja
pilot: [[North American T-6 Texan|T-6 Texan]], Douglas A-1 Skyraider, [[North American T-28 Trojan|T-28 Trojan]], [[Douglas DC-6|DC-6]], [[Boeing 727|B727]], [[McDonnell Douglas DC-10|DC-10]], [[United Airlines]]
|1931-
2019
|-
|[[Charles Lindbergh]]
|vojaški
|{{USA}}
|prvi let čez atlantik 1927,
letalski inženir,
svetovalec  USAF, NASA
|1902-1974
|-
|[[Amelia Earhart]]
|poklicna
|{{USA}}
|veliko rekordov, preletela Atlantik solo
pilot: [[Lockheed Vega]]
|1897-1937
|-
|[[Jacqueline Cochran]]
|poklicna
|{{USA}}
|letalski [[Brigadni general (ZDA)|brigadni general]] [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]], 
testni pilot,
prva nadzvočna ženska 18.5.1953 [[North American F-86 Sabre|F-86 Sabre]],

najhitrejši let ženske 1964 Mach 2.04 v [[Lockheed F-104 Starfighter]],
ustanovitelica in direktorica WASP (ženske pilotke v WW2) ,
vojaški pilot [[North American T-6 Texan|T-6]], [[North American P-51 Mustang|P-51]]
|1906-
1980
|-
|[[George Walker Bush|George W. Bush]]
|vojaški
|{{USA}}
|43.predsednik ZDA,
rodbina Bush

pilot: [[Lockheed T-33 Shooting Star|T-33 Shooting Star]], [[Northrop T-38 Talon|T-38 Talon]], [[Convair F-102 Delta Dagger|Convair F-102]], skupno odletel 1000 ur letenja v karieri  
|1946
|-
|[[George H. W. Bush|George H.W. Bush]]
|vojaški
|{{USA}}
|41.predsednik ZDA,
rodbina Bush

pri 19 letih najmljaši USAF mornariški pilot v zgodovini, 58 bojnih misij v pacifiku,

pilot: [[Grumman TBF Avenger]], skupno odletel 1300 ur letenja v karieri
|1924-
2018
|-
|[[Dwight David Eisenhower]]
|privatni
|{{USA}}
|34.predsednik ZDA,
PPL(A) licenca za osebno zabavo 1939,
[[General armade (ZDA)|general armade]] 1944,
vrhovni zavezniški poveljnik v WW2,
prvi predsednik ZDA s pilotsko licenco,
ustanovil [[Zvezna uprava za letalstvo|FAA]] 1958 in [[NASA]] 1958,
pilot: [[Boeing-Stearman Model 75|Stearman]], [[Aero Commander 500|Aero Commander]]

skupni nalet 320 ur
|1890-
1969
|-
|[[Albert Scott Crossfield]]
|vojaški
|{{USA}}
|prvi let z 2x hitrostjo zvoka 1953,&lt;br&gt;testni pilot,&lt;br&gt;NASA pilot,
|1921-2006
|-
|[[Milburn Grant  Apt]]
|vojaški
|{{USA}}
|prvi let z 3x hitrostjo zvoka 1956,&lt;br&gt;testni pilot,
|1924-
1956
|-
|[[Peter Weber]]
|prometni/linijski
|{{USA}}
|influencer,&lt;br&gt;TV voditelj
pilot: [[Embraer E-Jet|Embraer E-jet]], [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 787|B787]], [[Delta Air Lines]], [[United Airlines]]
|1991
|-
|[[Matt Guthmiller]]
|prometni/linijski
|{{USA}}
|podjetnik, youtuber, govorec
leta 2014 pri 19 letih sam obletel svet z [[Beechcraft Bonanza|A36 Bonanza]], 
lastnik svojega [[Aero L-39 Albatros|L‑39 Albatros]],

pilot [[Cessna Citation M2|Citation M2]] letel preko 50 tipov,

član South Dakota Aviation Hall of Fame
|1994
|-
|[[Swayne Martin]]
|prometni/linijski
|{{USA}}
|influencer
pilot: [[Boeing 757|757]], [[Boeing 767|767]], [[United Airlines]]
|1997
|-
|[[Stevie Triesenberg]]
|privatni
|{{USA}}
|influencerka,&lt;br&gt;IT inženirka
pilot [[Beechcraft Bonanza|Bonanza C35]] 1952, [[Cessna 140|Cessna 140A]] 1949
|1998
|-
|[[Jared Isaacman]]
|vojaški
|{{USA}}
|komercialni astronavt,&lt;br&gt;poslovnež
|1983
|-
|[[Sunita Williams]]
|vojaški
|{{USA}}
|ena najbolj izkušnjih astronavtk, 2× ISS, 322 dni v vesolju, poveljnica ISS, rekordni EVA
pilot US Navy: Beech T-34 Mentor, [[McDonnell Douglas T-45 Goshawk|T-45]]
Slovenska potomka prababica iz Leše pri Tržiču 
|1965
|-
|[[Ronald Sega]]
|vojaški
|{{USA}}
|[[astronavt]], [[fizik]], [[Brigadni general (ZDA)|brigadni general]] letalstva,
STS-60 (Space Shuttle), Deputy Director NRO
pilot [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]]
Slovenski potomec iz Loškega Potoka
|1952
|-
|[[Randolph Bresnik]]
|vojaški
|{{USA}}
|[[astronavt]], [[Preizkusni pilot|testni pilot]], STS-129, Expedition 52/53, top gun kadet, polkovnik [[Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike|USMC]], 
[[Slovenci|Slovenski]] potomec iz Ljubnega
pilot: [[McDonnell Douglas T-45 Goshawk|T-45]], [[McDonnell Douglas F/A-18 Hornet|F-18]]
|1967
|-
|[[Garrett Ray]]
|prometni/linijski
|{{USA}}
|nečak, vnuk in sin pilota
influencer, poslovnež, investitor 

lastnik [[Beechcraft Bonanza|Bonanza A36]], 

pilot [[American Airlines|american airlines]], [[Embraer Regional Jet|Embraer RJ]], [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 787|B787]]
|1993
|-
|[[Bill Gates]]
|privatni
|{{USA}}
|Soustanovitelj [[Microsoft|Microsofta]]&lt;nowiki/&gt;l, lastnik: [[Bombardier Challenger 300|Challenger 350]], [[Gulfstream G650|Gulfstream 650ER]], [[Cessna 208 Caravan|Cessna 208]]
|1955
|-
|[[Larry Page]]
|privatni IFR
|{{USA}}
|Soustanovitelj [[Google|Googla]]
|1973
|-
|[[Robert Piché]]
|prometni/linijski
|{{CAN}}
|Pristal [[Airbus A330|A330]] Air Transat 236 leta 2001 brez motorjev zaradi puščanja goriva, rekord potniškega letala v letu 120 km brez motorjev
pilot: [[Lockheed L-1011 TriStar|L-1011 TriStar]], [[Airbus A310|A310]], [[Airbus A330|A330]], Air Transat
Po njemu posnet film: ''Piché: Entre ciel et terre''
|1952
|-
|[[Richard Branson]]
|privatni
|{{ENG}}
|Ustanovitelj Virgin Group iz nič, močan promotor letalstva in vesolja, podjetniška ikona
|1950
|-
|[[Princ Filip, vojvoda Edinburški]]
|vojaški
prometni/linijski
|{{ENG}}
|mož britanske kraljice [[Elizabeta II. Britanska|Elizabete II]].,
pilot pri [[Kraljevo vojno letalstvo|RAF]] in [[British Airways]]
|1921-2021
|-
|[[William, valižanski princ]]
|vojaški
|{{ENG}}
|Britanski prestolonaslednik sin [[Karel III. Britanski|Karela III.]] in vnuk [[Elizabeta II. Britanska|Elizabete II.]],
pilot pri [[Kraljevo vojno letalstvo|RAF]]
|1982
|-
|[[Stirling Moss]]
|privatni
|{{ENG}}
|16 zmag v F1, večkratni zmagovalec Mille Miglia, Le Mansa
|1929-
2020
|-
|[[John Surtees]]
|vojaški
|{{ENG}}
|Edini človek, ki je bil svetovni prvak na motorjih (500 cc) in v F1,
izjemna vsestranskost, tehnična inteligenca
RAF pilot WWII
|1934-2017
|-
|[[James May]]
|privatni
|{{ENG}}
|voditelj oddaje Top gear, Grand Tour,
velik ambasador tehnične kulture,
pilot: [[Luscombe 8]], [[American Champion Citabria|Citabria]], [[Cessna 182|C182]]

knjige: James May’s Car Fever 2006,
May on Motors 2014, How to Land an A330 Airbus 2009
|1963
|-
|[[Bruce Dickinson]]
|prometni/linijski
|{{ENG}}
|pevec
pilot [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 757|B757]], [[Boeing 747|B747]],
skupni nalet 7500 ur
|1958
|-
|[[Paul Bonhomme]]
|prometni/linijski
|{{ENG}}
|inštruktor letenja, akrobatski pilot,&lt;br&gt;kapitan [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 787|B787]] [[British Airways]],&lt;br&gt;3x prvak [[Red Bull Air Race]] 2009,10,15;&lt;br&gt;letel 10+ [[Druga svetovna vojna|WW2]] letal na 1000 mitingih 
|1964
|-
|[[Neil Williams]]
|vojaški
|{{CAN}}
{{ENG}}
|[[Kraljevo vojno letalstvo|RAF]] pilot,
akrobatski prvak,&lt;br&gt;testni pilot diplomiral na ETPS
|1934-
1977
|-
|[[Barbara Harmer (pilot)|Barbara Harmer]]
|prometni/linijski
|{{ENG}}
|prva ženska, ki je letela linijsko [[Concorde|Concorda]] v [[British Airways]],
inštruktorica letenja,
kontrolorka letenja
|1953-
2011
|-
|[[Lynn Barton]]
|prometni/linijski
|{{ENG}}
|prva žena pilotka v British Airways 1987,
pilot [[Boeing 747|B747]], [[Boeing 767|B767]], [[Boeing 757|B757]]
|1956
|-
|[[Prince Andrew, Duke of York]]
|vojaški
|{{ENG}}
|Drugi sin [[Elizabeta II. Britanska|kraljice Elizabete II.]] in [[Princ Filip, vojvoda Edinburški|princa Filipa]],
pilot [[Kraljeva vojna mornarica|angleške kraljeve mornarice]]
|1960
|-
|[[Peter Townsend (RAF)]]
|vojaški
|{{ENG}}
|Dvorni častnik, pisatelj, letalski as, bil v romanci s Princess Margaret, Countess of Snowdon (1930-02)
Poveljnik 85. Squadron [[Bitka za Britanijo|Bitka za]] [[Bitka za Britanijo|Anglijo]]
pilot: [[Hawker Hurricane|Hurricane]], [[Supermarine Spitfire|Spitfire]]

Avtor: ''Duel Of Eagles 1973''
|1914-
1995
|-
|[[Peter Twiss]]
|vojaški
|{{ENG}}
|svetovni hitrostni rekord 1822 km/h 10.3.1956 z Fairey Delta 2
|1921-
2011
|-
|[[Eric Brown]]
|vojaški
|{{ENG}}
|testni pilot,&lt;br&gt;letel 487 tipov letal,&lt;br&gt;2,407 vzletov in 2,271 pristankov na letalonosilkah,
[[poliglot]], 
|1920-
1916
|-
|[[James Cameron]]
|privatni
|{{CAN}}
|filimski vizionar, [[režiser]], producet
avtor: ''Titanic'' ''1997'', ''Avatar'' ''2009''
|1954
|-
|[[Jože Zablatnik]]
|privatni
|{{SLO}}&lt;br&gt;{{AUT}}&lt;br&gt;{{DEU}}
|poslovnež, investitor, inženir&lt;br&gt;
prvi licenciran slovenski pilot 1910,&lt;br&gt;
10.8.1911 prvi nočno let na svetu,&lt;br&gt;
ustanovitelj tovarne: Sablatnig-Flugzeugbau GmbH,&lt;br&gt;
ustanovitelj letalske družbe: Lloyd Luftverkehr Sablatnig&lt;br&gt;(predhonica [[Lufthansa|Lufthanse]])
|1886-
1946
|-
|[[Ivan Vidmar]]
|prometni/linijski
in vojaški
|{{SLO}}&lt;br&gt;{{AUT}}&lt;br&gt;{{ITA}}
|drugi licenciran slovenski pilot 1911,&lt;br&gt;
inštruktor letenja,&lt;br&gt;
pionir letalske pošte,&lt;br&gt;
direktor hidroplanskega oporišča družbe S.I.S.A. v Trstu,&lt;br&gt;
pilot pri [[Alitalia]]
|1892-
1971
|-
|[[Walter Wolf]]
|prometni/linijski
|{{SLO}}&lt;br&gt;{{CAN}}
|poslovnež,
&lt;br&gt;podjetnik v energetiki,&lt;br&gt;
avtomobilski entuziast,&lt;br&gt;
lastnik Walter Wolf Racing,&lt;br&gt;
promotor luksuznih izdelkov,&lt;br&gt;
vplivnež v avtomobislki industriji
|1939
|-
|[[Ivo Boscarol|Ivo Boskarol]]
|ultralahki
|{{SLO}}
|poslovnež,
&lt;br&gt;fotograf,&lt;br&gt;
prejemnik priznanja FAI za razvoj letalstva,&lt;br&gt;
ustanovitel tovarne letal [[Pipistrel]]
|1956
|-
|[[Matjaž Gantar]]
|prometni/linijski
|{{SLO}}
|poslovnež,
predsednik [[KD Group]],&lt;br&gt;
glasbenik [[Pankrti|Pankrtov]] [[kitarist]],&lt;br&gt;
[[Mecen]],&lt;br&gt;
predavatelj

pilot [[Adria Airways|AA]]
|1963-2018
|-
|[[Edvard Rusjan]]
|
|{{SLO}}
|prvi slovenski motorni letalec 1909 EDA I,&lt;br&gt;inženir,&lt;br&gt;po njemu poimenovano [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|letališče Maribor]]
|1886-
1911
|-
|[[Jurij Kraigher - Žore|Jurij Kraigher]]
|vojaški in prometni/linijski
|{{SLO}}&lt;br&gt;{{USA}}
|testni pilot,&lt;br&gt;direktor Pan Am-a,&lt;br&gt;polkovnik letalstva [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]]
pilot: Lockheed Electra''',''' Ford Trimotor 
|1891-1984
|-
|[[Josip Križaj (pilot)|Josip Križaj]]
|vojaški
|{{SLO}}
|inštruktor letenja,&lt;br&gt;po njemu poimenovan [[Letališče Ajdovščina|aeroklub Ajdovščina]],
[[Španski borci|Španjski borec]],
poveljnik 3 eskadrilje 11. lovske divizije NOVJ 1944,
pilot: [[Iljušin Il-2 Šturmovik|Il-2]], [[Jakovljev Jak-3|Jak-3]]
|1911-1948
|-
|[[Žarko Majcen]]
|privatni
|{{SLO}}
|inštruktor letenja,&lt;br&gt;po njemu poimenovan [[Letalski center Maribor|aeroklub Maribor]] 1947-67
|1921-1947
|-
|[[France Pirc]]
|vojaški
|{{SLO}}
|pilot [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Bf 109E]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/clovek-ki-je-opozoril-tita.html|title=Človek, ki je opozoril Tita|date=25.6.2025|accessdate=25.6.2025|website=24ur}}&lt;/ref&gt;,
komandant 2. lovskega polka jugoslovanskega kraljevega letalstva,&lt;br&gt;general letalstva JNA,&lt;br&gt;prvi komandant poveljnik letalstva [[Jugoslovanska ljudska armada|JNA]] 1944-46,&lt;br&gt;[[Argentina|Argetinski]] veleposlanik 1946-49
|1899-1964
|-
|[[Zdenko Ulepič]]
|vojaški
|{{SLO}}
|generalpolkovnik letalstva,&lt;br&gt;poveljnik letalstva 1946-65 z najdalšim stažom v [[Jugoslovanska ljudska armada|JNA]] -postavil nadzvočno jugoslovansko letalstvo,&lt;br&gt;''Avtor knjige: Ratno vazduhoplovstvo u 2. svetskom ratu''
|1906-
1988
|-
|[[Branko Ivanuš]]
|poklicni pilot
|{{SLO}}
|javna osebnost, [[politik]],&lt;br&gt;predsednik aerokluba [[Letalski center Maribor|Naša krila]],&lt;br&gt;zet ministra [[Franc Leskošek|Franca Leskoška]],
letalska [[Siva eminenca|siva imenenca]], [[Boter (razločitev)|boter]] Mariborskemu aeroklubu, 
zagovornik masovne širitve tehnične in letalske kulture v Sloveniji,
zaslužen za ustanovitev Konstrukcijskega biroja v Ljubljani in tovarne LETOV,
FAI mu je podelila diplomo P. Tissandierja za prispevek k razvoju letalstva, 
pilot: [[Slovensko vladno letalo|slovenskega vladnega letala]] [[Beechcraft Bonanza]]
|1919-1955
|-
|[[Josip Moravec]]
|privatni
|{{SLO}}
|l.1929 kupi svoje privatno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK.9]], poznan Mariborski motorni pilot,&lt;br&gt;poslovnež, funkcionar, 
[[Boj za severno mejo|Majstrov borec za severno mejo]],&lt;br&gt;trgovec in prodajalec [[BMW]]-jev
|1892-1961
|-
|[[Boris Cijan]]
|vojaški
|{{SLO}}
|letalski konstruktor: [[Utva Trojka]], [[Utva Aero 3]], Ikarus Kurir, hidroplan Kurir 
lovski testni pilot: [[Hawker Hurricane]], [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Me 109]];
inštruktor letenja,&lt;br&gt;''avtor knjig: Vazduhoplovno jedriličarstvo 1940, Vazduhoplovno jedriličarstvo 1949'' 
|1909-1993
|-
|[[Miha Šorn]]
|prometni/linijski
|{{SLO}}
|[[Državni sekretar Republike Slovenije|državni sekretar]] za promet,&lt;br&gt;kapitan inštruktor [[Airbus A320|A320]] pri [[Adria Airways|AA]],
inštruktor letenja,
izpraševalec pilotov letal,
član [[Letališče Šoštanj|Šaleškega aerokluba]] in [[Letališče Polje|Aerokluba Ljubljana]]
|1949-2018
|-
|[[Frank Gorenc]]
|vojaški
|{{SLO}}&lt;br&gt;{{USA}}
|letalski general ZDA,&lt;br&gt;povelnik zračnih sil v Evropi,&lt;br&gt;[[Northrop T-38 Talon|T-38]] inštruktor,&lt;br&gt;[[McDonnell Douglas F-15 Eagle|F-15]] pilot
|1957
|-
|[[Kristina Gorišek Novaković]]
|vojaški
|{{SLO}}&lt;br&gt;{{ENG}}
|komercialno šolana v vojski - samoplačniško,&lt;br&gt;prva Jugoslovanska pilotka- 1932 prvi solo let,&lt;br&gt;[[medalja za hrabrost]]
|1906-1996
|-
|[[Mato Dukovac]]
|vojaški
|{{CRO}}&lt;br&gt;{{CAN}}
|inštruktor letenja,&lt;br&gt;letalski as druge svetovne vojne, 40 potrjenih zmag,&lt;br&gt;veteran [[Arabsko-izraelska vojna (1948–1949)|Arabsko-izraelske vojne 1948-49]],&lt;br&gt;sodelavec [[IBM]]
|1918-1990
|-
|[[Niki Lauda]]
|prometni/linijski
|{{AUT}}
|drikač formule 1,
poslovnež,

pilot [[Airbus A320|A320]], [[Airbus A330|A330]], Bombardier Challenger, Bombardier Global, Learjet 60, [[Cessna 421]]

ustanovitel 3 letalskih družb: Lauda Air, Niki (FlyNiki), LaudaMotion; 

letel je Airbuse svoje družbe,

skupni nalet 13.000 ur
|1949-2019
|-
|[[Dietrich Mateschitz]]
|prometni/linijski
|{{AUT}}
|poslovnež, 
lastnik [[Red Bull|redbulla]],

pilot Falcon 900 
|1944-2022
|-
|[[Walter Mittelholzer]]
|vojaški in
prometni/linijski
|{{CHE}}
|fotograf, poslovnež, soustanovitelj družbe Swissair 1931

pilot: Junkers F 13, Dornier Komet, Junkers G 24, Lockheed Model 9 Orion; umrl med gorsko odpravo v avstriji
|1894-
1937
|-
|[[Manfred von Richthofen]]
|vojaški
|{{DEU}}
|letalski as nadimek: &lt;nowiki&gt;''&lt;/nowiki&gt;Rdeči Baron&lt;nowiki&gt;''&lt;/nowiki&gt; 80 zmag
|1892-1918
|-
|[[Erich Hartmann]]
|vojaški
|{{DEU}}
|najuspešnejši letalski as vseh časov, 352 zmag
|1922-1993
|-
|[[Hans-Ulrich Rudel]]
|vojaški
|{{DEU}}
|polkovnik najuspešnejši juršni pilot vseh časov na [[Junkers Ju 87 Stuka|Ju-87 Stuka]] letalski as, pisatelj, politik in poslovnež,
uničil 519 tankov, 150 topov, 1000 vozil, 70 čolnov, bojno ladjo, 2 križarki in rušilec, 2530 bojnih poletov, bil sestreljen 32 krat
|1916-
1982
|-
|[[Erich Rudorffer]]
|vojaški in
prometni/linijski
|{{DEU}}
|letalski as in [[Lufthansa|Lufthansin]] kapitan, 224 zmag
|1917-2016
|-
|[[Erhard Milch]]
|vojaški
|{{DEU}}
|[[generalfeldmaršal]],
prvi direktor [[Lufthansa|Lufthanse]],&lt;br&gt;minister za letalstvo
|1892-1972
|-
|[[Adolf Galland]]
|vojaški
|{{DEU}}
|general letalstva, 104 zmage,
povelnik elitne Jagdverband 44 z reaktivci [[Messerschmitt Me 262 Schwalbe|Me-262]]
svetovalec Argentinskega vojnega letalstva po WW2
avtor: ''The First and The Last'' ''1954''
|1912-
1996
|-
|[[Hanna Reitsch]]
|vojaški in
poklicni
|{{DEU}}
|letela 40 tipov letal,
testna pilotka [[Luftwaffe (Wehrmacht)]],
vojaški pilot: [[Junkers Ju 87 Stuka|Ju-87 Štuka]], [[Dornier Do 17|Dornier 17]], [[Messerschmitt Me 163 Komet|Messerschmitt 163 Komet]], [[Messerschmitt Me 262 Schwalbe|Messerschmitt 262 Schwalbe]],

testni pilot prvega helikopterja: Focke-Wulf Fw 61,
29. aprila 1945 odletela iz Berlina z [[Fieseler Fi 156 Storch|Fieseler 156 Storch]] in Feldmaršalaom Robert von Greim,

1952: ustanovila letalsko šolo,
1954 postavila ženski višinski rekord v jadralnem letenju – 6.848 m,
|1912-
1979
|-
|[[Florian Bergér]]
|prometni/linijski
|{{DEU}}
|pilot [[Airbus A320|A320]] in [[Boeing 777|B777]] pri [[Lufthansa]], tekomovalec z letalom [[Zivko Edge 540|Edge 540]] dvakratni zmagovalec 2016 in 2017 Challenger Cup v Red Bull Air Race
|1989
|-
|[[Patrick Biedenkapp]]
|prometni/linijski
|{{DEU}}
|influencer
knjiga: Pilot Patrick – mein glamourös-unglamouröses Leben als Jetset-Pilot
|1988
|-
|[[Jacqueline Auriol]]
|vojaški
|{{FRA}}
|testna pilotka, pisateljica, &gt;4.000 h letenja
pilot: [[Dassault Mirage III|Mirage III]] 
|1917-2000
|-
|[[André Turcat]]
|vojaški
|{{FRA}}
|svetovni hitrostni rekord 2320 km/h 5.10.1959 z [[Nord 1500 Griffon]],&lt;br&gt;testni pilot [[Concorde|Concorda]],&lt;br&gt;testni pilot Sud Aviation,&lt;br&gt;EPNER inštruktor
|1921-
2016
|-
|[[Antoine de Saint-Exupéry]]
|vojaški
|{{FRA}}
|pilot: [[Lockheed P-38 Lightning|P-38 Lightning]]
''Avtor:'' ''[[Mali princ]] 1943,'' ''Nočni let 1931, Zemlja ljudi1939, Veter, pesek in zvezde 1939, Bojni pilot 1943,''  idr;
|1900-
1944
|-
|[[Pierre Clostermann|Pierre Henri Clostermann]]
|vojaški
|{{FRA}}
|pisatelj
Najuspešnejši francoski lovski as WWII v RAF ≥33 potrjenih zmag
pilot: [[Hawker Tempest|Tempest]], [[Supermarine Spitfire|Spitfire]]

''Avtor: Le grand cirque 1962 in Reach for the sky 1978''
|1921-
2006
|-
|[[René Fonck]]
|vojaški
|{{FRA}}
|70 zračnih zmag, prvi letalski as [[Antanta|Antante]] in drugi as WW1 pilot: Caudron G.3, [[Nieuport 17]], [[SPAD S.XIII|SPAD S.VII]], [[SPAD S.XIII]]
|1894- 1953
|-
|[[Raymonde de Laroche]]
|privatni
|{{FRA}}
|Prva ženska na svetu, ki je prejela pilotsko licenco 8.3.1910 št. 36, ki jo je izdal Aéro-Club de France
|1882-
1919
|-
|[[Marie Marvingt]]
|privatni in
vojaški
|{{FRA}}
|športnica, alpinistka, novinarka, medicinska sestra in predavateljica ter mati letalske medicine,
pva ženska, ki je letela s [[Hidroplan|hidroplanom]],

1914 je ustanovila Aéroplane Sanitaire - zračno medicinsko pomoč,

1915 prvi bojni let nad nemčijo,

pilot: Blériot XI, Caudron G.3, Nieuport 10, Farman MF.7, Voisin;

pri svojih 80 letih je še vedno letela
|1875-
1963
|-
|[[Yvonne Jourjon]]
|privatni
|{{FRA}}
|prva inštruktorica letenja v Franciji,
postavila več rekorodov v letenju
|1899-
1985
|-
|[[Béatrice Vialle]]
|prometni/linijski
|{{FRA}}
|prva francoska ženska, ki je letela [[Concorde|Concorda]] na rednih linijah [[Air France]],
pilot [[Airbus A320|A320]], [[Boeing 747|B747]]
|1961
|-
|[[Enrique Iglesias]]
|privatni
|{{ESP}}&lt;br&gt;{{USA}}
|pevec
|1975
|-
|[[Johnnie Yiannis]]
|prometni/linijski
|{{GRC}}
|influencer
pilot: [[Airbus A320|A320]]
|1991
|-
|[[Bud Spencer]]
|poklicni
|{{ITA}}
|igralec,
preko 2000 ur letenja,
ustanovitelj letalske družbe Mistral Air,
pričel leteti po filmu ''All the Way Boys''
|1929-2016
|-
|[[Mihael I, rumunjski kralj]]
|vojaški in prometni/linijski
|{{ROU}}&lt;br&gt;{{CHE}}
|testni pilot [[Learjet|Learjeta]],&lt;br&gt;kralj [[Kraljevina Romunija|Romunije]]
|1921-2017
|-
|[[Viljem Aleksander Nizozemski|Kralj Viljem Aleksander Nizozemski]]
|prometni/linijski
|{{NLD}}
|kopilot pri [[KLM]],
pilot-prostovoljec v Keniji za ''AMREF,''
pilot: [[Fokker 70]], [[Boeing 737|B737]]
|1967
|-
|[[Michelle Gooris]]
|prometni/linijski
|{{NLD}}
|influencerka
nick name: DutchPilotGirl

pilot: [[Boeing 737|B737]]

knjiga: Become An Airline Pilot’ eBook
|1991
|-
|[[Eva Claire Marseille]]
|prometni/linijski
|{{NLD}}
|influencerka,&lt;br&gt;novinarka
pilot [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 747|B747]]
|1985
|-
|[[Karel XVI. Gustav Švedski]]
|privatni
|{{SWE}}
|Kralj Švedske od 1973, velik podpornik letalstva tehnično usmerjen monarh
|1946
|-
|[[Petter Hörnfeldt]]
|prometni/linijski
|{{SWE}}
|influencer
nickname: Mentour Pilot
pilot [[Boeing 737|B737]]
soustanovitelj ''Airline Pilot Club''
|1981
|-
|[[Maria Fagerstrom]]
|prometni/linijski
|{{SWE}}
|influencerka
pilot: [[Boeing 737|B737]]
|1994
|-
|[[Fesa Evrensev]]
|vojaški
|{{TUR}}
|[[26. april]] - mednarodni dan pilotov, v njegov spomin prvega poleta 1912,&lt;br&gt;prvi pilot Turčije,&lt;br&gt;predsednik Turkish Airlines 1933
|1878-1951
|-
|[[Sabiha Gökçen]]
|vojaški
|{{TUR}}
|1937 prva turška bojna pilotka,&lt;br&gt;jadralna pilotka,&lt;br&gt;inštruktor letenja,&lt;br&gt;članica uprave Turške CAA,&lt;br&gt;posvojenka [[Mustafa Kemal Atatürk]],&lt;br&gt;vzor sodobne svobodne turške ženske,&lt;br&gt;medijska zvezda Turčije,&lt;br&gt;po njej poimenovano letališče [[Mednarodno letališče Sabihe Gökçen|Sabihe Gökçen]] v Istanbulu,&lt;br&gt;po rodu bi naj bila [[Bosanci|bosanka]]
|1913-
2001
|-
|[[Saburo Sakai]]
|vojaški
|{{JAP}}
|letalski as, 64 zračnih zmag,
pilot [[Mitsubishi A6M Zero|Mitsubishi A6M ''Zero'']],

''Avtor knjige: Samurai! 1957''
|1916-
2000
|-
|[[Jurij Aleksejevič Gagarin|Yuri Gagarin]]
|vojaški
|{{RUS}}
|prvi človek v vesolju 12.4.1961 z [[Vostok 1]],
pilot [[Mikojan-Gurevič MiG-15|Mig-15]], [[Mikojan-Gurevič MiG-17|Mig-17]], [[Jakovljev Jak-3|Jak-3]], [[Lisunov Li-2|Li-2]]
letalski inštruktor in testni pilot,
tragično umrl 27.3.1968 z MiG-15UTI
|1934-1968
|-
|[[Georgy Mosolov]]
|vojaški
|{{RUS}}
|svetovni hitrostni rekord 2388 km/h 31.10.1959 z [[Mikojan-Gurevič MiG-21|MiG-21]]
2681 km/h 7.7.1962 z MiG Ye-150 
|1926-
2018
|-
|[[Alexander Fedotov]]
|vojaški
|{{RUS}}
|svetovni višinski rekord 123 523ft (37 650 m) višine - balistični vzpon 1977 z [[Mikojan-Gurevič MiG-25 Foxbat|Mig-25]] Ye-266M skupaj 18 svetovnih rekordov 3 absolutni, prejemnik FAI Gold Air Medal 1975,
letalski inštruktor in testni pilot tragično umrl 4.4.1984 z [[Mikojan-Gurevič MiG-31|Mig-31]]
|1932- 1984
|-
|[[Nikolai Sutyagin]]
|vojaški
|{{RUS}}
|najuspešnejši as [[Korejska vojna|Korejske vojne]], 22 letalskih zmag, šef inštruktorjev v vietnamskih zračnih silah,
pilot: [[Polikarpov Po-2|Po-2]], [[Bell P-63 Kingcobra|P-63]], [[Jakovljev Jak-9|Jak-9]], [[Mikojan-Gurevič MiG-15|Mig-15]], [[Mikojan-Gurevič MiG-17|Mig-17]], [[Mikojan-Gurevič MiG-21|Mig-21]]
skupni nalet 3300 ur
|1923-
1986
|-
|[[Vladimir Konstantinovič Kokkinaki|Vladimir Kokkinaki]]
|vojaški
|{{RUS}}
|glavni testni pilot biroja [[Iljušin|Ilijušin]],
ključna figura sovjetske letalske propagande, postavil 22 svetovnih rekordov, predsednik FAI organzacije 1966, pilot [[Iljušin DB-3|DB-3]], [[Iljušin Il-4|Il-4]], [[Iljušin Il-2 Šturmovik|Il-2]], [[Iljušin Il-12|Il-12]], po njemu poimenovana cesta v Moskvi, spomenik v [[Novorosijsk|Novorosijsku]]
|1904-
1985
|-
|[[Damir Yusupov]]
|prometni/linijski
|{{RUS}}
|Pristal [[Airbus A320|A321]] Ural Airlines 178 na koruznem polju leta 2019, Heroj rusije, po njemu posnet film: ''Emergency Landing'' ''2023''
|1977
|-
|[[Yevgeny Novosyolov]]
|vojaški in
prometni/linijski
|{{RUS}}
|Pristal [[Tupoljev Tu-154|Tu-154M]] Alrosa Flight 514 na zapuščeni stezi v Ižmi leta 2010, letalo je imelo popolno električno okvaro in izgubo navigacije ter komunikacije, Heroj rusije,
pilot: [[Let L-410 Turbolet|L-410]], [[Antonov An-24|An-24]], [[Jakovljev Jak-40|Jak-40]], [[Tupoljev Tu-154|Tu-154]], [[Boeing 737|B737]], ALROSA Airlines
|1968
|-
|[[Ivan Nikitovič Kožedub]]
|vojaški
|{{UKR}}
|maršal letalstva skupni nalet 1937 ur,
najuspešnejši zavezniški pilot v 2. sv. vojni 62 potrjenih zmag
pilot [[Jakovljev Jak-3|Jak-3]], [[Jakovljev Jak-11|Jak-11]], [[Jakovljev Jak-17|Jak-17]], [[Lavočkin La-5]], [[Lavočkin La-7|La-7]], [[Mikojan-Gurevič MiG-9|Mig-9]], [[Mikojan-Gurevič MiG-15|Mig-15]], [[Mikojan-Gurevič MiG-17|Mig-17]], [[Mikojan-Gurevič MiG-21|Mig-21]], [[Lisunov Li-2|Li-2]], [[Iljušin Il-114|Il-14]],

letalska univerza v Harkov-u poimenovana po njemu
|1920-
1991
|-
|[[Vajiralongkorn]]
|vojaški in
prometni/linijski
|{{THA}}
|kralj [[Tajska|Tajske]],
pilot: [[Northrop F-5|F-5]], [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]], [[Boeing 737|B737]],
inštruktor letenja, izpraševalec,
pilotira 737-800 na državnih obiskih,
pilot pri Thai Airways International,
skupni nalet preko 3000 ur
|1952
|-
|[[Abdulah II. Jordanski]]
|vojaški
|{{JOR}}
|kralj [[Jordanija|Jordanije]], 
vojaški strokovnjak: Royal Military Academy Sandhurst (VB), Georgetown University (ZDA);
pilot: [[Northrop F-5|F-5]] in [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]]
|1962
|-
|[[Mohammed bin Rashid Al Maktoum]]
|privatni
|{{UAE}}
|Vladar [[Dubaj|Dubaja]], [[Predsednik vlade|Premier]] [[Združeni arabski emirati|ZAE]]; ustvaril sodobni Dubaj, močan vpliv na razvoj [[Emirates (letalska družba)|Emirates]]
|1949
|-
|[[Khalid bin Salman Al Saud|Princ Khalid bin Salman Al Saud]]
|vojaški
|{{flag|Saudi Arabia}}
|diplomat Saudske Arabije,
[[Northrop T-38 Talon|T-38]], [[McDonnell Douglas F-15 Eagle|F-15]] pilot pri RSAF
|1988
|-
|[[Emerson Fittipaldi]]
|privatni
|{{BRA}}
|2x svetovni prvak [[Formula 1|formule 1]], 
2× zmagovalec [[Indianapolis 500]],
IndyCar prvak 1989, 
ustanovitelj Fittipaldi Automotive
|1946
|-
|[[Gisele Bündchen]]
|privatni
|{{BRA}}
|[[Podjetnik|podjetnica]], [[Maneken|supermodel]], več kot 1.200 naslovnic revij, najbolje plačana manekenka na svetu, Ambasadorica ZN za okolje, 
Knjiga: ''Lessons: My Path to a Meaningful Life''
|1980
|-
|[[David Neeleman]]
|privatni
|{{BRA}}
{{USA}}
|ustanovitelj družb: JetBlue, Azul Brazilian Airlines, WestJet
pilot: Cirrus SR22
|1959
|-
|[[Giora Epstein]]
|vojaški
|{{ISR}}
|17 potrjenih zmag, najvišje rangiran as modernih reaktivnih letal, veteran šestdnevna vojna 1967, vojna izčrpavanja 1969–70, Yom Kippur vojna 1973, pilot: [[Dassault Mirage III|Mirage III]], [[IAI Nesher]], [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] 
|1938-
2025
|-
|[[Nguyễn Văn Cốc]]
|vojaški
|{{VIE}}
|Najuspešnejši MiG-21 as [[Vietnamska vojna|Vietnamske vojne]], 9 zmag, leta 1967 preživel sestrelitev, pilot: [[Mikojan-Gurevič MiG-17|Mig-17]], [[Mikojan-Gurevič MiG-21|Mig-21]]
|1942
|-
|[[Cristián de la Fuente]]
|vojaški in poklicni
|{{CHL}}
|igralec,
član akrobatske eskadrilje “Halcones”
pilot [[Extra EA-300]], GameBird GB1, 
|1974
|-
|[[Luke Bakhuizen]]
|poklicni
|{{ZAF}}&lt;br&gt;{{NZL}}
|influencer, fotograf, režiser
|1993
|}

''Pojasnilo izrazov:''

* Ultralahki pilot ULN – VFR pilot ultralahkih letal do 600 kg in največ 2 sedežev samo po dnevi.

* Privatni pilot PPL – nekomercialno letenje vseh tipov letal tudi po pravilih IFR do 5700 kg in 19 sedežev.

* Poklicni pilot CPL – dovoljeno komercialno letenje vseh tipov letal kot drugi pilot kot vodja zrakoplova samo do 5700 kg.

* Prometni/linijski pilot  ATPL – brez omejitev redni linijski letalski prevoz potnikov.

* Vojaški pilot – pilot v oboroženih silah nima civilnih privilegijev licence.

=== Letalske knjige ===
Pisatelji letalskih pustolovskih knjig so običajno bili vojaški ali civilni piloti v mlajših letih in pogosto opisujejo svoje spomine, medtem ko so avtorji učbenikov in priročnikov inštruktorji letenja z bogatimi pedagoškimi izkušnjami iz praktičnega šolanja kadetov. Letalske pustolovske knjige so dragoceni vir informacij za letalske navdušence in približajo pilotove osebne izkušnje, ki jih je pisalo življenje širšim množicam, ki jih takšna vsebina zanima. Poleg tega je veliko tudi dragocenih splošnih ali tematskih učbenikov ter priročnikov za priprave na intervju, ki so neglede na stare datume izdaje zelo cenjeni v pilotski populaciji. Nekaj tipičnih pisnih del&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.goodreads.com/shelf/show/aviation|title=Aviation Books|date=2025|accessdate=30.3.2025|website=GoodReads}}&lt;/ref&gt;:
* ''Fate Is the Hunter, Ernest K. Gann, 1961''
* ''The Right Stuff, Tom Wolfe, 1979''
* ''Forever Flying,  Bob Hoover, 1997''
* ''Ferry Pilot, Kerry McCauley, 2020''
* ''Wind, Sand and Stars, Antoine de Saint-Exupéry, 1939''
* ''Stick and Rudder, Wolfgang Langewiesche, 1944''
* ''Aerodynamics for Naval Aviators, Hugh Harrison Hunt, 1959''
* ''Never get lost interpretation of radionavigation, Wilhelm Thaller, 2001''
* ''Flying the Line, George E. Hopkins, 1982''
* ''Instrument Flying, Monique Agazarian, 1988''
* ''Transition to Twins, David P. Robson, 1998''
* ''How to Land a Top Paying Airline Job, Rick Hogan, 2014''
* ''A pilot's guide to the Successful Interview, Glen Solly, 1998''
* ''Ace the Technical Pilot Interview, Gary V. Bristow, 2002''
* ''Air Pilot's Manual, Flying Training, Pooleys Air Pilot, 1987''
* ''An Airline Pilot's Life,  Chris Manno, 2020''

=== Letalski filmi ===
[[Slika:Top_Gun_Maverick_Cannes.jpg|sličica|250x250_pik|Top Gun Maverick 2022]]
Velik promotor letalstva je bil vedno tudi [[Hollywood]] v ameriškem filmu, nemalokrat so bili filmi sofinancirani s strani letalskih sil za potrebe novačenja kadetov, nekaj najbolj gledanih promocijskih letalskih filmov&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.imdb.com/list/ls000697189/|title=Aviation Film Almanac - Current Films to Classics|accessdate=30.3.2025}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://aviex.goflexair.com/blog/best-aviation-movies-airplane|title=op 10 Best Airplane Movies + 100 More of the Best Aviation Movies for Pilots and Plane Fans to Watch|accessdate=30.3.2025|website=Aviex Go Flex Air}}&lt;/ref&gt;:
[[Slika:29+09_F-104F_Starfighter_Gate_guard_Jever_(3621409895).jpg|alt=Slika:29+09 F-104F Starfighter Gate guard Jever (3621409895).jpg|sličica|250x250_pik|Sie wollten den Himmel erobern 2015]]
* A Yank in the R.A.F. (1941)
* Twelve O'Clock High (1949)
* Flying Leathernecks (1951)
* Above and Beyond (1952)
* Flat Top (1952)
* The Bridges at Toko-Ri (1954)
* The High and the Mighty (1954)
* The Dam Busters (1955)
* The McConnell Story (1955)
* The Court-Martial of Billy Mitchell (1955)
* Jet Pilot (1957)
* 633 Squadron (1964)
* Battle of Brittan (1969)
* Catch-22 (1970)
* Tora! Tora! Tora! (1970)
* Midway (1976)
* Airplane! (1980)
* Daleko Nebo (1982)
* Top Gun (1984)
* Bat*21 (1988)
* Always (1989)
* Memphis Belle (1990)
* Air America (1990)
* Flight of the Intruder (1991)
* Band of Brothers - mini series (2001)
* Behind Enemy Lines (2001)
* [[Ujemi me, če me moreš|Catch Me If You Can]] (2002)
* Pearl Harbor (2001)
* The Aviator (2004)
* One Six Right (2005)
* Les Chevaliers du ciel (ang. Sky Fighters) (2005)
* Amelia (2009)
* Flight (2012)
* Starfighter – Sie wollten den Himmel erobern (ang. They wanted to conquer the sky) (2015)
* Sully (2016)
* American Made (2017)
* Midway (2019)
* Devotion (2022)
* Top Gun: Maverick (2022)

=== Letalski artikli ===
Letalski produkti so bili vedno popularni pri znanih osebnostih, ministrih in veleposlalnikih, predsednikih držav, letalcih in visokih vojaških časnikih. Tipično za letalske artikle je, da so kvalitetni in običajno dražji kot podobni izdelki brez letalskega prediha. Najbolj tipični letalski artikli:
[[Slika:Remove_before_flight_keychain.jpg|sličica|Remove before flight - rdeči trakovi - letalska kulturna ikona, ki izhaja iz zatičev na letalih, ki jih je potrebno odstranit pred letom (pokrovi pitot cevi, zaklepi krmil, zatiči podvozja, varovalke na bombah in raketah)]]
[[Slika:Rimowa_Koffer_Topas-Serie.jpg|sličica|Aluminjasti kovček na štirih kolesih simbolizira hotel–letališče–cockpit, vizualni identifikator poklica simbol starega letalstva, praktičnost in statusni znak v letalski kulturi]]
* ne polarizirana letalska sončna očala z tankimi ročkami
* letalska (poslovna) torba za laptop
* pilotski kovček (pilot trolley)
* aluminjasti kabinski kovček na štirih kolesih
* aluminjasta prtljaga
* aktivne (ang. noise cancelling) letalske slušalke čez celo uho
* letalski navigacijski pripomočki: - kolenska plošča, - [[Analogni letalski računalnik|analogni računalnik]], - ploter (ravnilo)
* letalske navigacijske karte: - VFR&amp;IFR sekcijska karta - VFR prihodne &amp; letališke karte - IFR prihodne, priletne in odletne karte
* usnjeni registri za IFR,VFR karte
* usnjena pilotska knjižica za beleženje ur letenja
* kvaliteten moder kemični svinčnik za v žep srajce ali rokav jakne
* kvaliteten kovinski tehnični svinčnik debeline 0.7 mm da ne poči med turbolenco
* žepna svetilka oz. svetilka z rdečim filtrom za ohranjanje nočnega vida
* odsevni telovnik za na platformo
* usnjena jakna iz težkega usnja oz. topla bombniška jakna: tip A-2, tip G-1, tip B-3, tip B-6, tip B-7, tip D-1, tip AN-J-4, tip AN-J-3, tip TL 8415-0083
* tekstilna lahka jakna za sodobnejša letala : tip MA-1, tip MA-2, tip B-15,
* letalski kombinizon (vojska)
* tablični računalnik 8.3&lt;nowiki&gt;''&lt;/nowiki&gt; za priročnike, navigacijo in karte ter računanje zmogljivosti
* tester vode v gorivu z izvijačem
* ročna VHF radijska postaja
* usnjene rokavice
* cargo hlače
* debela topla športna mikica brez kapuce
* bela podložna majica s kratkimi rokavi (za pod srajco)
* dolgo termo spodnje perilo (za pod hlače)
* nepremočljivi topli gležnarji
* dežni plašč (trench coat)
* letalska značka
* prenosna baterija (powerbank)
* ovratnica z ID izkaznico in letališko kartico
* letalska ročna analogna ura
* remove before flight obeski
* nalepke in obeski znanih letalskih blagovnih znamk
* različne kape za zaščito glave pred soncem
* glušniki oz. čepi za zaščito sluha
* operativni priročnik letala vezan v usnje
* evropski avtomobilski proizvajalci, ki so v drugi svetovni vojni delali letalske motorje
* usnjen ovitek za potno listino in cepilne certifikate
* papirnata beležka in brezčrtni blok A5

=== Letalske reklame ===
[[Slika:PanAm_Clipper_Poster_(19291812519).jpg|sličica|PanAm Clipper Poster 1930ta]]
Večina najboljših sloganov se osredotoča na udobje, luksuz, zanesljivost ali nacionalni ponos. Nekatere kampanje so postale ikonične tudi zaradi vizualne kreativnosti – npr. plakati Pan Am, British Airways in Qantas.
[[Slika:KLM_Royal_Dutch_Airlines._Bon_voyage_-_Affiche_-_btv1b101161929.jpg|sličica|[[KLM]] Royal Dutch Airlines. Bon voyage 1950ta]]
Nekaj najbolj znanih sloganov v zgodovini:

“World's Most Experienced Airline” – Pan Am

“You’re Going to Like Us” – TWA

“The Wings of Man” – Eastern Air Lines

“Something Special in the Air” – American Airlines

“Fly the Friendly Skies” – United Airlines

“Keep Climbing” – Delta Air Lines

“A Breath of Fresh Air” – Air Canada

“The Reliable Airline” – KLM

“La Compagnie de Voyage” – Air France

“To Fly. To Serve.” – British Airways

“There’s No Better Way to Fly” – Lufthansa

“The holiday airline” – Condor

“The Art of Flying” – Swiss

“The Spirit of Australia” – Qantas

“Fly Better” – Emirates

“Globally Yours” – Turkish Airlines

“A Great Way to Fly” – Singapore Airlines

“It’s Scandinavian” – SAS

“Your Home in the Air” – Adria Airways

“Flying into the Heart of Europe” – Croatia Airlines

“Chosen by Excellence” – Alitalia

V zgodnjih dneh komercialnega letalstva so letalski plakati pogosto združevali umetnost in propagando. Letalske družbe, kot so Pan Am, Air France in Lufthansa, so ustvarjale plakate, ki niso le oglaševali destinacij, ampak so hkrati promovirali idejo svobode, avanture in modernosti. Nekateri plakati iz 1920-ih in 30-ih so še danes cenjeni kot umetniška dela.

Letalske reklame imajo tudi precej vpliva na osebje, ki dela za letalsko družbo, saj jih zelo radi nosijo na svoji prtljagi in tako so prepoznavni del blagovne znamke letalske družbe tudi piloti.

== Tržne razmere v civilnem letalstvu ==
Glede na trg je največ priložnosti za delo&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://centreforaviation.com/analysis/reports/the-global-pilot-shortage-is-a-challenge-to-the-worlds-airlines-658033|title=Global pilot shortage|date=21.8.2023|accessdate=2.10.2024|website=Centre for Aviation}}&lt;/ref&gt;: 
* [[Azija|Azija&amp;nbsp;]]37%,
* [[Severna Amerika]] 25%,
* [[Evropa]] 17%,
* [[Bližnji vzhod]] 11%,
* [[Južna Amerika]] 9% in
* [[Afrika]] 1%

Možnosti zaposlovanja pilotov v civilnem letalstvu glede na sektor delovanja:  

Poklicni piloti CPL(A): 
* šolanje pilotov (inštruktor letenja),
* dela v zraku (panorame, snemanje, padalstvo, sondažni leti, meteo leti, vleka transparentov, vleka jadralnih letal, škropljenje pesticidov/gnojil, gasilstvo, medical, ipd),
* poslovno letalstvo,
* cargo (tovorne družbe),
Prometni piloti ATPL(A):
* poslovno letalstvo,
* cargo (tovorne družbe),
* ACMI družbe (ang. Aircraft, Crew, Maintenance and Insurance),
* nizkocenovne družbe,
* regionalne linijske družbe in
* velike linijske družbe
Pilotom se svetuje, da so direktno zaposleni pri letalskih družbah. Vse ponudbe preko brokerjev, agencij in ostalih posrednikov ter samozaposleni predstavljajo zelo visok rizik, da se ne bo upoštevala delovno pravna zakonodaja. Običajno družbam, ki uporabljajo posrednike ali pogodbeno najemajo samozaposlene ni mar za zaposlene, regulative in zakonodajo, potrebujejo samo nekaj ljudi da začasno zapolnijo kadrovski manjko za sezono in se ne želijo obvezati z zaposlenimi. Resne tradicionalne letalske družbe nikoli ne uporabljajo posrednikov in imajo pilote direktno zaposlene pri sebi.

Uspešnost kandidatov, ki si želijo profesionalne kariere prometnega pilota in se vpišejo v letalsko šol ter se dejansko prebijejo na sedež potniškega reaktivnega letala je okoli 5-15% oz. vsak sedmi uspe v državah napredne ekonomije ali vsak dvajseti v državah v razvoju. V splošnem velja da PPL(A) opravi okvirno 92% motiviranih kadidatov, skozi ATPL(A) teorijo se prebije 70% motiviranih kandidatov, prvo zaposlitev v letalstvu uspešno pridobi 35% kadidatov in na linijskih reaktivnih letalih nad sto potnikov kariero nadaljuje 10% kandidatov v državah napredne ekonomije.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=ICAO Training Report, Vol. 7 No. 3|date=2017}}&lt;/ref&gt;

=== Krize v letalstvu ===
Gospodarske krize močno zmanjšajo povpraševanje po letalskih prevozih, kar privede do zmanjšanja obsega letalskih operacij in zamrznitve zaposlovanja pilotov. Letalske družbe pogosto uvedejo “hiring freeze”, prekinejo usposabljanje in odložijo napredovanja. Odpuščanja se običajno pojavijo z zamikom, ko začasni ukrepi (zmanjšanje delovnega časa, neplačani dopusti, znižanje plač) niso dovolj za znižanje stroškov.

V krizah so najbolj prizadeti piloti v družbah z manj stabilnim poslovnim modelom, kot so ACMI, charter in nekateri nizkocenovni prevozniki, kjer so pogodbe pogosto manj zaščitene. V tradicionalnih “legacy” družbah je prilagajanje običajno bolj postopno in se pogosto izvaja z znižanjem plač ali prerazporeditvijo, namesto masovnih odpuščanj. Dolgoročni učinek kriz je zamik kariernega napredovanja, saj se v času krize ustavi tudi prehod iz prvega častnika v kapitana.
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Najbolj znane krize v civilnem letalstvu iz vidika zaposlovanja pilotov
!Kriza
!Obdobje
!Trajanje 
!Vpliv na zaposlovanje pilotov
|-
|[[Velika gospodarska kriza|Velika represija]] [[Velika gospodarska kriza|1929]]
|1929-1934
|~5 let
|globalna recesija, propad družb, padec potovanj
|-
|[[Druga svetovna vojna]]
|1939-1945
|~6 let
|masovna mobilizacija, močno znižane potrebe po civilnem prometu
|-
|Po vojna konkurenca veteranov
|1945-
1947
|~2 leta
|ogromen presežek vojaških pilotov, zelo nizke plače, močna konkurenca
|-
|[[Korejska vojna|Konec Korejske vojne 1953]] 
|1953
|~2 leta
|ogromna količina pilotov z jet izkušnjami na trgu dela iz vojske
|-
|[[Energetska kriza|Naftna kriza]] [[Energetska kriza|1973]]
|1973–
1975
|~2 let
|hiring freeze, visoka cena nafte,
zmanjšanje flote, upočasnitev napredovanj, propadanje GA
|-
|Odgovornost za izdelke 
GA letala 1980ta
|1986-
1994
|~8 let
|uničenje GA zaradi ogromnih odškodnin, ustavljena proizvodnja GA letal 
|-
|[[Razpad SFR Jugoslavije|1991 politična in gospodarska kriza]] 
in [[Zalivska vojna]] [[Zalivska vojna|1991]]
|1990–1993
|~3 leta
|zmanjšanje prometa, manj novih zaposlitev, zamrznitev upgrade
|-
|[[Teroristični napadi 11. septembra 2001|11.september 2001 napad na WTC]]
|2001–2004
|~3 leta
|masovni strah, odpovedi, dolgoročno zmanjšanje zaposlovanja, ena najhujših kariernih kriz
|-
|[[Dolžniška kriza evroobmočja|Finančna kriza 2008]]
|2008–2010
|~2–3 leta
|konec zaposlovanja, zmanjšanje flote, množični pojav “pay-to-fly”, zamrznitev napredovanj
|-
|Evropska dolžniška kriza 2011
|2011–2013
|~2–3 leta
|dodatno znižanje plač, zmanjšanje zaposlovanja, podaljšani upgrade
|-
|[[Pandemija covida-19|COVID-19]] [[Pandemija covida-19|pandemija]]
|2019–2022
|~2–3 leta
|masovna odpuščanja, 90% flot prizemljenih, zaprtje simulatorjev, veliki reseti karier
|-
|Energetska kriza in [[Vojna v Iranu (2026)|Vojna v Iranu]]
|2026
|
|podvojitev cene goriva, ustavitev šolanj
|}

==== Tržne zahteve za prometne pilote - kopilote ====
[[Slika:Behind_the_scenes_of_pilotsEye.tv.jpg|sličica|Linijsko šolanje na letalu Austrian Airlines [[Airbus A320]] v pilotsEye.tv]]
Pilotski poklic je izredno standardiziran in primerljiv, zaradi tega so zahteve trga za zaposlitev relativno visoke, dobiti prvo službo kot kopilot pri letalski družbi je bilo vedno zelo zahtevno. Nalet na letalih LSA (600 kg), ULN in jadralnih letalih se ne priznava, letalske družbe želijo, da se piloti usposabljajo za letenje samo na letalih CS-23 (FAR-23). Povprečna uspešnost kandidatov, ki uspešno zaključijo šolanje in so pripravljeni za type rating ter pridobijo eno izmed oblik zaposlitev kot pilot je okoli 50% od tega jim okoli 30% uspe priti do zaposlitve na potniških letalih. Zagotovil za zaposlitev ni, so obdobja ko so službe za izkušnje pilote in so obdobja ko jih ni, odhod v tujino je dejstvo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-IA7DGO8G/e0b50565-9520-4052-a3a2-496cfcde321f/PDF|title=Ventil (Ljubljana)|date=2015|accessdate=13.2.2025|website=Digitalna Knjižnica Slovenije|publisher=Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo|last=Čičerov A., Koritnik J.|first=}}&lt;/ref&gt; Tipične zahteve&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://careers.qatarairways.com/global/en/job/24000001/First-Officer-Qatar-Executive|title=First Officer Qatar|date=2024|accessdate=18.6.2024|website=Qatar Airways}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.emiratesgroupcareers.com/pilots/our-role-details/?name=first-officers|title=First Officers Emirates|date=2024|accessdate=18.6.2024|website=Emirates Group}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://corporate.airfrance.com/en/airline-pilot|title=AIR FRANCE and Transavia First Officer|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=AIR FRANCE}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://apply.lufthansagroup.careers/index.php?ac=jobad&amp;id=109102|title=First Officer SWISS|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=Lufthansa Group Careers|archive-date=2025-02-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20250213130750/https://apply.lufthansagroup.careers/index.php?ac=jobad&amp;id=109102|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://brusselsairlines.cvw.io/?q=First-Officer-type-rated-A32F-non-type-rated-&amp;job=268865&amp;lang=en-US&amp;section=e27b536b-c783-5b7c-269e-0a9e7db8840d|title=First Officer Brussels Airlines|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=Brussels Airlines}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://careers.ba.com/job/heathrow/direct-entry-pilot-first-officer-long-haul-fleets/22348/62502356736|title=First Officer British Airways|date=2025|accessdate=11.2.2025|website=careers.ba.com|publisher=British Airways}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://apply.lufthansagroup.careers/index.php?ac=jobad&amp;id=104487|title=Lufthansa City Line Fist Officer|date=2025|accessdate=11.2.2025|website=apply.lufthansagroup.careers|publisher=Lufthansa|archive-date=2025-03-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20250315101902/https://apply.lufthansagroup.careers/index.php?ac=jobad&amp;id=104487|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://careers.sasgroup.net/job/Kastrup-FIRST-OFFICER-AT-SAS/1074422001/|title=First Officer SAS Scandinavian Airlines System|date=2024|accessdate=13.2.2024|website=careers.sasgroup.net}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://careers.klm.com/en/working-in-the-cockpit/|title=First Officer KLM|date=2025|accessdate=26.2.2025|website=Careers KLM|publisher=KLM|archive-date=2025-02-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20250226144938/https://careers.klm.com/en/working-in-the-cockpit/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://careers.cathaypacific.com/jobs/first-officer-9769810|title=First Officer Cathay Pacific|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=Careers Cathay Pacific|archive-date=2024-12-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20241222153631/https://careers.cathaypacific.com/jobs/first-officer-9769810|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://careers.turkishairlines.com/en-US/vacant-positions/first-officer-narrow-body-non-type-rated/d0b1ecbc-39aa-4454-9f31-a26ed353ef61|title=Turkish Airlines First Officer|date=17.10.2024|accessdate=22.12.2024|website=Turkish Airlines}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://luxair.csod.com/ats/careersite/JobDetails.aspx?id=3411&amp;site=3|title=Luxair First offcer|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=Luxair}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://careers.united.com/us/en/first-officer|title=United Airlines First Officer Requirements|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=UNITED AIRLINES}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.aircanada.com/ca/en/aco/home/about/careers/career-opportunities.html#/|title=Air Canada First Officer|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=Air Canada}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://epicflightacademy.com/hiring-requirements-china-southern-airlines/|title=China Southern Airlines First Officer|date=2024|accessdate=22.12.2024}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://epicflightacademy.com/hiring-requirements-air-china/|title=Air China First Officer|date=2024|accessdate=22.12.2024}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.evaair.com/en-global/about-eva-air/careers/job-openings/pilots/|title=EVA AIR First Officer|date=2024|accessdate=23.12.2024|website=EvaAir}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.cargolux.com/careers/jobs-in-the-air/requirements-selection-process/|title=Cargolux First Officer|date=2024|accessdate=22.12.2024}}&lt;/ref&gt;, ki jih želijo mednarodni letalski prevozniki, preden nudijo zaposlitev tujim kopilotom so:
* [[Biografija|CV curriculum vitae]] s sliko in kontaktom iz katerega se jasno in hitro vidi izpolnjevanje pogojev
* državljan ene od držav skupnega gospodarskega prostora države zaposlovalke
* mednarodni [[potni list]] in pravica do dela in bivanja v dotični državi
* [[Type rating]] za dotični tip letala na katerega se navezuje razpis
* [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|ICAO]] nivo angleškega jezika minimalno 4, zaželen vsaj nivo 5
* zaželen ICAO nivo 6 (vsaj raven B2) znanja nacionalnega jezika prevoznika
* 2 do 5 let referenčnih izkušenj v letalski industriji odvisno od izobrazbe
* CPL licenca z opravljeno teorijo ATPL(A)
* veljavno zdravniško spričevalo I. razreda
* pripravljenost na [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]] s [[Cepivo|cepivi]] ([[rumena mrzlica]], [[Meningitis|meningokokni meningitis]], [[tifus]], [[Otroška paraliza|polio]], [[hepatitis]] idr)
* pripravljenost na testiranje na [[Psihoaktivna droga|psihoaktivne snovi]] pred in med zaposlitvijo
* pričakuje se splošna urejenost in spoštovanje [[Bonton|bontona]]
* [[Tetoviranje|tetovaže]] in piercingi na vidnem mestu v uniformi niso dovoljeni zaradi profesionalnih razlogov
* [[brada]] ni dovoljena zaradi tesnenja maske
* dobra [[telesna pripravljenost]] (plank, sklece, tek, počepi)
* telesna višina: 157-191 cm in teža 45-92 kg
* LVO Low Visibility Operations certifikat
* DGR Dangerous Goods Regulations certifikat
* Cold Weather Ops (Deicing, Anti-icing, Ice shedding, Contaminated airports)
* sposobnost prostega plavanja celotne dolžine bazena
* varnostni pregled pri pristojnostnih organih za vsak mesec v karieri
* potrdilo države, da se zoper osebo ne vodi kazenski postopek
* potrdilo CAA, da oseba ni bila udeležena v resnem incidentu ali letalski nesreči
* 4000 ur skupnega naleta nad 27 ton je preferenca za boljše plačilne pogoje
* minimum 3000 ur skupnega naleta na certificiranih letalih po CS-23 (FAR-23) ali CS-25 (FAR-25); kategorije ULN, CS-LSA in jadralno ne štejejo
* minimum 2000 ur skupnega naleta na večmotornih reaktivnih letalih z FDM-om Flight Data Monitoring nad 27 ton s [[Stekleni kokpit|steklenim cockpitom]]
* minimum 1000 ur naleta na letalih FBW [[fly-by-wire]]
* minimum 500 ur naleta na tipu letala ali primerljivem tipu (družina [[Fly-by-wire|FBW]] [[Airbus]] A320, A330, A340, A350, A380; [[Boeing]] B777, B787)

==== Tržne zahteve za inštruktorje letenja GA ====
[[Slika:Lufthansa_Flugschüler_und_Bonanza_F33.jpg|sličica|Airline Training Center Arizona [[Lufthansa]] [[Beechcraft Bonanza|Bonanza F33]]]]
Kvaliteten inštruktorski kader je vedno potreben za nemoten proces šolanja, pri temu je prvi vstopni korak v svet šolanja kot inštruktor: rating FI(A). Tipične zahteve&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://flygoshjobs.com/job/Flying+Instructor+%E2%80%93+Emirates+Flight+Training+Academy/80B9FAF906B41732E11813029BF4B2F7|title=Flying Instructor – Emirates Flight Training Academy|date=4.12.2024|accessdate=15.12.2024|website=FlyGoshJobs}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://ae.indeed.com/q-emirates-flight-training-academy-l-dubai-jobs.html?vjk=1074233eeb7b6825|title=Flying Instructor – Emirates Flight Training Academy|accessdate=15.12.2024|website=Indeed}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.emiratesgroupcareers.com/search-and-apply/427663|title=Flying Instructor – Emirates Flight Training Academy|accessdate=15.12.2024|website=Emirates Group Careers}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.career.aero/site/de/job/show/id/3912|title=Flight Instructor Become part of a great team and train future Pilots of the Lufthansa Group!|accessdate=15.12.2024|website=Career Aero}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.qaa.edu.qa/English/Academy/Careers/Pages/default.aspx|title=Flight Instructor-Qatar Aeronautical Academy|accessdate=5.8.2025|website=Qatar Aeronautical Academy}}&lt;/ref&gt; za zaposlitev v veliki (nad 30 letal)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.emiratesflighttrainingacademy.com/en/training-facilities/|title=Emirates Training Facilities|date=2024|accessdate=23.12.2024|website=emirates flight training academy}}&lt;/ref&gt; mednarodni letalski akademiji so:
* [[Biografija|CV curriculum vitae]] s sliko in kontaktom iz katerega se jasno in hitro vidi izpolnjevanje pogojev
* mednarodni [[potni list]] in pravica do dela in bivanja v dotični državi
* računalniška pismenost in uporaba [[Microsoft Office|MS Office]] in Adobe Acrobat Pro
* [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|ICAO]] nivo angleškega jezika 5
* CPL licenca z opravljeno teorijo ATPL(A)
* IR/SE, IR/ME veljavni ratingi
* FI(A) rating z pooblastili za: NVFR, CPL, FII, CRI MEP, IRI
* 4 leta referenčnih izkušenj v letalstvu od tega minimalno 2 leti kot inštruktor
* veljavno zdravniško spričevalo I. razreda
* potrdilo države, da se zoper osebo ne vodi kazenski postopek
* potrdilo CAA, da oseba ni bila udeležena v resnem incidentu ali letalski nesreči
* [[Stekleni kokpit|glass cockpit]] izkušnje Garmin G1000 
* zahtevane organizacijske, komunikacijske, računalniške, promocijske in timske sposobnosti
* vozniški izpit B kategorije za vožnjo kombija, vsestranskost dela, urejanje dokumentcije 
* ab-initio inštruktorske izkušnje v velikem ATO z mednarodnimi kadeti iz celega sveta
* kopja knjižice letenja (zadnje 3 strani)
* motivacijsko pismo za željeno pozicijo
* 1000 ur skupnega naleta (štejejo samo letala GA, ULN, LSA in jadralno ne velja) na letalih CS-23 ali CS-25
* 500 ur šolanja kot instruktor letenja FI(A) na letalih CS-23 (LSA, ULN in jadralno ne velja)
* 500 ur IFR dejanskega naleta
* 30 ur MEP dejanskega naleta

=== Plače ===
Plače pilotov so zelo različne, začetniki dostikrat letijo za smešen denar, potem po opravljenem line trainingu se plačilo vzdigne, vendar je največ odvisno od družbe za katero pilot leti, veliko pilotov ni zaposlenih pri družbi ampak delajo kot pogodbeniki. Potrebno je razlikovati pri plačah dotično katerega delovnega mesta se dotikajo: mladi kopilot, stari kopilot, kapetan, stari kapetan, kapetan inštruktor, kapetan izpraševalec, šef pilotov idr. Obseg bruto mesečnih plač (neto so za okvirno polovico manjše) slovenskih pilotov sega v razponu od 2710 do 11589 EUR za 80% pilotov, ki delujejo v tej panogi 10% jih zasluži manj in 10% jih zasluži več.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.boljsaplaca.si/en/salaryinfo/transport-haulage-logistics/pilot|title=Salary for position Pilot in Slovenia|date=25.11.2025|website=boljšaplača.si}}&lt;/ref&gt;  

Višina plače je zelo odvisna od izkušenj - ur letenja na letalih nad 27 ton. Primerjat plače različnih delovnih mest med sabo je brezpredmetno. Potrebno je tudi ločiti neto in bruto plače ter upoštevati socialna zavarovanja, ki jih nudi delodajalec, namestitev, prehrano ipd. Piloti, ki delajo v davčnih oazah in so njihove bruto plače relativno visoke, niso v primerjavi z kolegi v EU plačani bolje, saj si morejo sami plačati vse prispevke, urediti pokojninski načrt in na koncu ko zaključijo svojo zaposlitev običajno nimajo niti pravice bivanja v dotični državi. Potrebno je poudariti, da imajo piloti neobičajno velike stroške vzdrževanja svojih kvalifikacij na pram drugim poklicem, to je približno okoli štiri tisoč eurov na leto ter plačujejo največje socialne prispevke zaradi narave svojega dela in plačujejo tudi veliko premij za dodatna zavarovanja, npr. zavarovanje ob izgubi sposobnosti za licenco itd. Pilotsko delo je zelo zahtevno in terja celega človeka. Zahteve trga za zaposlitev civilnih pilotov so izredno visoke za ne izkušnje v linijskem letenju in so bistveno večje kot pa zakonski minimumi. Civilni piloti imajo ob upokojitvi okoli 20000 ur v zraku, kar znese točno dve leti in tri mesece skupaj, ki jih preživijo v zraku.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://pea.com/blog/airline-pilot-salary/|title=Airline Pilot Salary|date=27.3.2024|website=Pea}}&lt;/ref&gt; 

== Glej tudi ==
* [[letalski as]]
* [[Preizkusni pilot|testni pilot]]
*[[seznam slovenskih letalcev]]
*[[seznam slovenskih vojaških pilotov]]
{{Wikislovar|pilot|Pilot}}

== Sklici ==
{{sklici}}{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Letalstvo|*]]
[[Kategorija:Letalci|*]]
[[Kategorija:Poklici]]
&lt;references /&gt;</text>
      <sha1>lhkl10dtgi1ug8wxv3hwjbznz6h6sft</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Tabela prafaktorjev števil</title>
    <ns>0</ns>
    <id>12445</id>
    <revision>
      <id>6688470</id>
      <parentid>6522682</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T11:19:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-34400-40</username>
        <id>261535</id>
      </contributor>
      <comment>Namesto praštevilski faktorji je pisalo praštejuevilski faktoorji</comment>
      <origin>6688470</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="95401" sha1="cexn2rsyx6pz4wl9rb5uxox7eh6usio" xml:space="preserve">'''Tabela prafaktorjev števil''' vsebuje [[praštevilski razcep|faktorizacijo]] [[celo število|celih]] [[število|števil]] od [[1 (število)|1]] do [[1002 (število)|1002]].

[[Aditivna funkcija]] ''a''&lt;sub&gt;0&lt;/sub&gt;(''n'') (sopf(''n'')) je [[vsota]] [[prafaktor]]jev števila ''n''. Kadar je ''n'' [[praštevilo]], je [[faktor]] zapisan '''krepko'''.

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align: center;&quot;
|-----
! ''n''
! Praštevilski&lt;br /&gt;faktorji
! ''a''&lt;sub&gt;0&lt;/sub&gt;''n'')
! ''n''
! Praštevilski&lt;br /&gt;faktorji
! ''a''&lt;sub&gt;0&lt;/sub&gt;(''n'')
! ''n''
! Praštevilski&lt;br /&gt;faktorji
! ''a''&lt;sub&gt;0&lt;/sub&gt;(''n'')
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[1 (število)|1]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 0 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 0
! [[335 (število)|335]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 5·67 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 72
! [[669 (število)|669]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·223 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 226
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[2 (število)|2]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''2''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 2
! [[336 (število)|336]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;·3·7
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 18
! [[670 (število)|670]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·5·67
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 74
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[3 (število)|3]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''3''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 3
! [[337 (število)|337]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''337''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 337
! [[671 (število)|671]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 11·61 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 72
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[4 (število)|4]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 4
! [[338 (število)|338]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·13&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 28
! [[672 (število)|672]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;5&lt;/sup&gt;·3·7
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 20
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[5 (število)|5]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''5''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 5
! [[339 (število)|339]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·113 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 116
! [[673 (število)|673]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''673''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 673
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[6 (število)|6]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·3 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 5
! [[340 (število)|340]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·5·17
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 26
! [[674 (število)|674]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·337 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 339
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[7 (število)|7]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''7''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 7
! [[341 (število)|341]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 11·31 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 42
! [[675 (število)|675]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
3&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·5&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 19
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[8 (število)|8]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt; || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 6
! [[342 (število)|342]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2·3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·19
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 27
! [[676 (število)|676]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·13&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 30
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[9 (število)|9]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 6
! [[343 (število)|343]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 7&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt; || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 21
! [[677 (število)|677]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''677''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 677
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[10 (število)|10]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·5 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 7
! [[344 (število)|344]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·43
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 49
! [[678 (število)|678]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·3·113
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 118
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[11 (število)|11]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''11''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 11
! [[345 (število)|345]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·5·23
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 31
! [[679 (število)|679]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 7·97 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 104
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[12 (število)|12]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·3
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 7
! [[346 (število)|346]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·173 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 175
! [[680 (število)|680]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·5·17
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 28
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[13 (število)|13]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''13''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 13
! [[347 (število)|347]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''347''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 347
! [[681 (število)|681]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·227 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 230
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[14 (število)|14]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·7 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 9
! [[348 (število)|348]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·3·29
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 36
! [[682 (število)|682]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·11·31
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 44
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[15 (število)|15]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·5 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 8
! [[349 (število)|349]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''349''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 349
! [[683 (število)|683]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''683''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 683
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[16 (število)|16]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt; || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 8
! [[350 (število)|350]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2·5&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·7
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 19
! [[684 (število)|684]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·19
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 29
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[17 (število)|17]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''17''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 17
! [[351 (število)|351]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·13
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 22
! [[685 (število)|685]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 5·137 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 142
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[18 (število)|18]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 8
! [[352 (število)|352]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;5&lt;/sup&gt;·11
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 21
! [[686 (število)|686]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·7&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 23
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[19 (število)|19]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''19''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 19
! [[353 (število)|353]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''353''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 353
! [[687 (število)|687]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·229 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 232
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[20 (število)|20]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·5
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 9
! [[354 (število)|354]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·3·59
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 64
! [[688 (število)|688]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;·43
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 51
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[21 (število)|21]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·7 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 10
! [[355 (število)|355]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 5·71 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 76
! [[689 (število)|689]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 13·53 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 66
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[22 (število)|22]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·11 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 13
! [[356 (število)|356]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·89
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 93
! [[690 (število)|690]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2·3·5·23
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 33
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[23 (število)|23]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''23''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 23
! [[357 (število)|357]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·7·17
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 27
! [[691 (število)|691]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''691''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 691
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[24 (število)|24]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·3
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 9
! [[358 (število)|358]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·179 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 181
! [[692 (število)|692]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·173
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 177
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[25 (število)|25]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 5&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 10
! [[359 (število)|359]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''359''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 359
! [[693 (število)|693]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·7·11
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 24
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[26 (število)|26]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·13 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 15
! [[360 (število)|360]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·5
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 17
! [[694 (število)|694]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·347 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 349
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[27 (število)|27]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt; || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 9
! [[361 (število)|361]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 19&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 38
! [[695 (število)|695]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 5·139 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 144
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[28 (število)|28]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·7
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 11
! [[362 (število)|362]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·181 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 183
! [[696 (število)|696]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·3·29
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 38
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[29 (število)|29]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''29''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 29
! [[363 (število)|363]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·11&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 25
! [[697 (število)|697]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 17·41 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 58
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[30 (število)|30]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·3·5
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 10
! [[364 (število)|364]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·7·13
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 24
! [[698 (število)|698]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·349 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 351
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[31 (število)|31]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''31''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 31
! [[365 (število)|365]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 5·73 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 78
! [[699 (število)|699]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·233 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 236
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[32 (število)|32]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;5&lt;/sup&gt; || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 10
! [[366 (število)|366]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·3·61
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 66
! [[700 (število)|700]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·5&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·7
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 21
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[33 (število)|33]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·11 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 14
! [[367 (število)|367]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''367''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 367
! [[701 (število)|701]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''701''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 701
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[34 (število)|34]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·17 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 19
! [[368 (število)|368]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;·23
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 31
! [[702 (število)|702]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2·3&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·13
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 24
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[35 (število)|35]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 5·7 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 12
! [[369 (število)|369]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·41
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 47
! [[703 (število)|703]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 19·37 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 56
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[36 (število)|36]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 10
! [[370 (število)|370]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·5·37
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 44
! [[704 (število)|704]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;6&lt;/sup&gt;·11
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 23
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[37 (število)|37]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''37''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 37
! [[371 (število)|371]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 7·53 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 60
! [[705 (število)|705]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·5·47
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 55
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[38 (število)|38]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·19 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 21
! [[372 (število)|372]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·3·31
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 38
! [[706 (število)|706]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·353 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 355
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[39 (število)|39]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·13 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 16
! [[373 (število)|373]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''373''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 373
! [[707 (število)|707]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 7·101 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 108
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[40 (število)|40]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·5
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 11
! [[374 (število)|374]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·11·17
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 30
! [[708 (število)|708]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·3·59
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 66
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[41 (število)|41]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''41''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 41
! [[375 (število)|375]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·5&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 18
! [[709 (število)|709]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''709''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 709
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[42 (število)|42]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·3·7
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 12
! [[376 (število)|376]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·47
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 53
! [[710 (število)|710]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·5·71
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 78
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[43 (število)|43]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''43''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 43
! [[377 (število)|377]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 13·29 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 42
! [[711 (število)|711]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·79
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 85
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[44 (število)|44]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·11
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 15
! [[378 (število)|378]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2·3&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·7
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 18
! [[712 (število)|712]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·89
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 95
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[45 (število)|45]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·5
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 11
! [[379 (število)|379]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''379''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 379
! [[713 (število)|713]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 23·31 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 54
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[46 (število)|46]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·23 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 25
! [[380 (število)|380]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·5·19
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 28
! [[714 (število)|714]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2·3·7·17
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 29
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[47 (število)|47]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''47''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 47
! [[381 (število)|381]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·127 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 130
! [[715 (število)|715]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 5·11·13
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 29
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[48 (število)|48]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;·3
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 11
! [[382 (število)|382]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·191 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 193
! [[716 (število)|716]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·179
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 183
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[49 (število)|49]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 7&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 14
! [[383 (število)|383]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''383''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 383
! [[717 (število)|717]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·239 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 242
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[50 (število)|50]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·5&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 12
! [[384 (število)|384]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;7&lt;/sup&gt;·3
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 17
! [[718 (število)|718]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·359 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 361
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[51 (število)|51]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·17 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 20
! [[385 (število)|385]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 5·7·11
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 23
! [[719 (število)|719]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''719''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 719
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[52 (število)|52]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·13
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 17
! [[386 (število)|386]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·193 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 195
! [[720 (število)|720]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;·3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·5
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 19
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[53 (število)|53]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''53''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 53
! [[387 (število)|387]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·43
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 49
! [[721 (število)|721]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 7·103 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 110
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[54 (število)|54]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·3&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 11
! [[388 (število)|388]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·97
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 101
! [[722 (število)|722]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·19&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 40
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[55 (število)|55]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 5·11 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 16
! [[389 (število)|389]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''389''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 389
! [[723 (število)|723]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·241 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 244
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[56 (število)|56]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·7
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 13
! [[390 (število)|390]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2·3·5·13
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 23
! [[724 (število)|724]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·181
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 185
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[57 (število)|57]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·19 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 22
! [[391 (število)|391]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 17·23 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 40
! [[725 (število)|725]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 5&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·29
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 39
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[58 (število)|58]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·29 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 31
! [[392 (število)|392]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·7&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 20
! [[726 (število)|726]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2·3·11&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 27
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[59 (število)|59]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''59''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 59
! [[393 (število)|393]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·131 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 134
! [[727 (število)|727]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''727''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 727
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[60 (število)|60]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·3·5
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 12
! [[394 (število)|394]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·197 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 199
! [[728 (število)|728]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·7·13
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 26
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[61 (število)|61]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''61''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 61
! [[395 (število)|395]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 5·79 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 84
! [[729 (število)|729]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3&lt;sup&gt;6&lt;/sup&gt; || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 18
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[62 (število)|62]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·31 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 33
! [[396 (število)|396]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·11
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 21
! [[730 (število)|730]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·5·73
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 80
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[63 (število)|63]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·7
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 13
! [[397 (število)|397]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''397''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 397
! [[731 (število)|731]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 17·43 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 60
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[64 (število)|64]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;6&lt;/sup&gt; || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 12
! [[398 (število)|398]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·199 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 201
! [[732 (število)|732]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·3·61
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 68
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[65 (število)|65]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 5·13 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 18
! [[399 (število)|399]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·7·19
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 29
! [[733 (število)|733]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''733''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 733
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[66 (število)|66]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·3·11
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 16
! [[400 (število)|400]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;·5&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 18
! [[734 (število)|734]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·367 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 369
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[67 (število)|67]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''67''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 67
! [[401 (število)|401]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''401''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 401
! [[735 (število)|735]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
3·5·7&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 22
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[68 (število)|68]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·17
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 21
! [[402 (število)|402]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·3·67
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 72
! [[736 (število)|736]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;5&lt;/sup&gt;·23
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 33
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[69 (število)|69]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·23 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 26
! [[403 (število)|403]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 13·31 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 44
! [[737 (število)|737]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 11·67 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 78
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[70 (število)|70]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·5·7
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 14
! [[404 (število)|404]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·101
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 105
! [[738 (število)|738]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2·3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·41
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 49
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[71 (število)|71]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''71''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 71
! [[405 (število)|405]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3&lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;·5
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 17
! [[739 (število)|739]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''739''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 739
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[72 (število)|72]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 12
! [[406 (število)|406]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·7·29
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 38
! [[740 (število)|740]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·5·37
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 46
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[73 (število)|73]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''73''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 73
! [[407 (število)|407]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 11·37 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 48
! [[741 (število)|741]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·13·19
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 35
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[74 (število)|74]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·37 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 39
! [[408 (število)|408]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·3·17
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 26
! [[742 (število)|742]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·7·53
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 62
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[75 (število)|75]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·5&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 13
! [[409 (število)|409]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''409''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 409
! [[743 (število)|743]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''743''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 743
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[76 (število)|76]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·19
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 23
! [[410 (število)|410]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·5·41
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 48
! [[744 (število)|744]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·3·31
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 40
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[77 (število)|77]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 7·11 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 18
! [[411 (število)|411]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·137 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 140
! [[745 (število)|745]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 5·149 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 154
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[78 (število)|78]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·3·13
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 18
! [[412 (število)|412]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·103
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 107
! [[746 (število)|746]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·373 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 375
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[79 (število)|79]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''79''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 79
! [[413 (število)|413]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 7·59 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 66
! [[747 (število)|747]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·83
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 89
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[80 (število)|80]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;·5
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 13
! [[414 (število)|414]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2·3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·23
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 31
! [[748 (število)|748]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·11·17
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 32
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[81 (število)|81]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3&lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt; || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 12
! [[415 (število)|415]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 5·83 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 88
! [[749 (število)|749]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 7·107 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 114
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[82 (število)|82]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·41 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 43
! [[416 (število)|416]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;5&lt;/sup&gt;·13
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 23
! [[750 (število)|750]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2·3·5&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 20
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[83 (število)|83]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''83''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 83
! [[417 (število)|417]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·139 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 142
! [[751 (število)|751]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''751''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 751
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[84 (število)|84]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·3·7
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 14
! [[418 (število)|418]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·11·19
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 32
! [[752 (število)|752]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;·47
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 55
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[85 (število)|85]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 5·17 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 22
! [[419 (število)|419]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''419''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 419
! [[753 (število)|753]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·251 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 254
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[86 (število)|86]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·43 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 45
! [[420 (število)|420]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·3·5·7
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 19
! [[754 (število)|754]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·13·29
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 44
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[87 (število)|87]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·29 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 32
! [[421 (število)|421]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''421''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 421
! [[755 (število)|755]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 5·151 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 156
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[88 (število)|88]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·11
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 17
! [[422 (število)|422]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·211 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 213
! [[756 (število)|756]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·3&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·7
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 20
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[89 (število)|89]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''89''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 89
! [[423 (število)|423]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·47
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 53
! [[757 (število)|757]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''757''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 757
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[90 (število)|90]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2·3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·5
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 13
! [[424 (število)|424]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·53
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 59
! [[758 (število)|758]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·379 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 381
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[91 (število)|91]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 7·13 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 20
! [[425 (število)|425]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 5&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·17
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 27
! [[759 (število)|759]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·11·23
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 37
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[92 (število)|92]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·23
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 27
! [[426 (število)|426]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·3·71
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 76
! [[760 (število)|760]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·5·19
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 30
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[93 (število)|93]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·31 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 34
! [[427 (število)|427]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 7·61 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 68
! [[761 (število)|761]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''761''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 761
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[94 (število)|94]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·47 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 49
! [[428 (število)|428]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·107
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 111
! [[762 (število)|762]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·3·127
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 132
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[95 (število)|95]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 5·19 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 24
! [[429 (število)|429]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·11·13
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 27
! [[763 (število)|763]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 7·109 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 116
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[96 (število)|96]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;5&lt;/sup&gt;·3
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 13
! [[430 (število)|430]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·5·43
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 50
! [[764 (število)|764]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·191
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 195
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[97 (število)|97]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''97''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 97
! [[431 (število)|431]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''431''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 431
! [[765 (število)|765]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·5·17
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 28
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[98 (število)|98]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·7&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 16
! [[432 (število)|432]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;·3&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 17
! [[766 (število)|766]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·383 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 385
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[99 (število)|99]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·11
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 17
! [[433 (število)|433]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''433''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 433
! [[767 (število)|767]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 13·59 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 72
|-----
! [[100 (število)|100]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·5&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 14
! [[434 (število)|434]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·7·31
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 40
! [[768 (število)|768]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;8&lt;/sup&gt;·3
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 19
|-----
! [[101 (število)|101]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''101''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 101
! [[435 (število)|435]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·5·29
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 37
! [[769 (število)|769]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''769''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 769
|-----
! [[102 (število)|102]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·3·17
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 22
! [[436 (število)|436]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·109
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 113
! [[770 (število)|770]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2·5·7·11
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 25
|-----
! [[103 (število)|103]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''103''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 103
! [[437 (število)|437]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 19·23 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 42
! [[771 (število)|771]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·257 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 260
|-----
! [[104 (število)|104]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·13
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 19
! [[438 (število)|438]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·3·73
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 78
! [[772 (število)|772]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·193
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 197
|-----
! [[105 (število)|105]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·5·7
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 15
! [[439 (število)|439]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''439''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 439
! [[773 (število)|773]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''773''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 773
|-----
! [[106 (število)|106]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·53 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 55
! [[440 (število)|440]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·5·11
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 22
! [[774 (število)|774]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2·3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·43
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 51
|-----
! [[107 (število)|107]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''107''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 107
! [[441 (število)|441]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·7&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 20
! [[775 (število)|775]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 5&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·31
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 41
|-----
! [[108 (število)|108]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·3&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 13
! [[442 (število)|442]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·13·17
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 32
! [[776 (število)|776]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·97
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 103
|-----
! [[109 (število)|109]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''109''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 109
! [[443 (število)|443]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''443''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 443
! [[777 (število)|777]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·7·37
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 47
|-----
! [[110 (število)|110]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·5·11
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 18
! [[444 (število)|444]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·3·37
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 44
! [[778 (število)|778]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·389 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 391
|-----
! [[111 (število)|111]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·37 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 40
! [[445 (število)|445]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 5·89 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 94
! [[779 (število)|779]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 19·41 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 60
|-----
! [[112 (število)|112]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;·7
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 15
! [[446 (število)|446]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·223 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 225
! [[780 (število)|780]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·3·5·13
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 25
|-----
! [[113 (število)|113]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''113''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 113
! [[447 (število)|447]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·149 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 152
! [[781 (število)|781]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 11·71 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 82
|-----
! [[114 (število)|114]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·3·19
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 24
! [[448 (število)|448]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;6&lt;/sup&gt;·7
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 19
! [[782 (število)|782]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·17·23
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 42
|-----
! [[115 (število)|115]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 5·23 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 28
! [[449 (število)|449]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''449''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 449
! [[783 (število)|783]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·29
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 38
|-----
! [[116 (število)|116]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·29
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 33
! [[450 (število)|450]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2·3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·5&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 18
! [[784 (število)|784]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;·7&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 22
|-----
! [[117 (število)|117]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·13
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 19
! [[451 (število)|451]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 11·41 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 52
! [[785 (število)|785]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 5·157 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 162
|-----
! [[118 (število)|118]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·59 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 61
! [[452 (število)|452]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·113
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 117
! [[786 (število)|786]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·3·131
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 136
|-----
! [[119 (število)|119]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 7·17 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 24
! [[453 (število)|453]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·151 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 154
! [[787 (število)|787]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''787''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 787
|-----
! [[120 (število)|120]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·3·5
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 14
! [[454 (število)|454]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·227 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 229
! [[788 (število)|788]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·197
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 201
|-----
! [[121 (število)|121]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 11&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 22
! [[455 (število)|455]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 5·7·13
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 25
! [[789 (število)|789]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·263 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 266
|-----
! [[122 (število)|122]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·61 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 63
! [[456 (število)|456]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·3·19
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 28
! [[790 (število)|790]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·5·79
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 86
|-----
! [[123 (število)|123]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·41 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 44
! [[457 (število)|457]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''457''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 457
! [[791 (število)|791]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 7·113 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 120
|-----
! [[124 (število)|124]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·31
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 35
! [[458 (število)|458]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·229 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 231
! [[792 (število)|792]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·11
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 23
|-----
! [[125 (število)|125]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 5&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt; || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 15
! [[459 (število)|459]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·17
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 26
! [[793 (število)|793]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 13·61 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 74
|-----
! [[126 (število)|126]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2·3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·7
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 15
! [[460 (število)|460]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·5·23
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 32
! [[794 (število)|794]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·397 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 399
|-----
! [[127 (število)|127]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''127''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 127
! [[461 (število)|461]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''461''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 461
! [[795 (število)|795]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·5·53
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 61
|-----
! [[128 (število)|128]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;7&lt;/sup&gt; || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 14
! [[462 (število)|462]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2·3·7·11
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 23
! [[796 (število)|796]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·199
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 203
|-----
! [[129 (število)|129]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·43 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 46
! [[463 (število)|463]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''463''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 463
! [[797 (število)|797]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''797''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 797
|-----
! [[130 (število)|130]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·5·13
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 20
! [[464 (število)|464]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;·29
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 37
! [[798 (število)|798]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2·3·7·19
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 31
|-----
! [[131 (število)|131]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''131''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 131
! [[465 (število)|465]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·5·31
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 39
! [[799 (število)|799]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 17·47 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 64
|-----
! [[132 (število)|132]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·3·11
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 18
! [[466 (število)|466]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·233 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 235
! [[800 (število)|800]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;5&lt;/sup&gt;·5&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 20
|-----
! [[133 (število)|133]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 7·19 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 26
! [[467 (število)|467]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''467''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 467
! [[801 (število)|801]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·89
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 95
|-----
! [[134 (število)|134]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·67 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 69
! [[468 (število)|468]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·13
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 23
! [[802 (število)|802]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·401 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 403
|-----
! [[135 (število)|135]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·5
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 14
! [[469 (število)|469]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 7·67 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 74
! [[803 (število)|803]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 11·73 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 84
|-----
! [[136 (število)|136]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·17
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 23
! [[470 (število)|470]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·5·47
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 54
! [[804 (število)|804]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·3·67
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 74
|-----
! [[137 (število)|137]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''137''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 137
! [[471 (število)|471]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·157 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 160
! [[805 (število)|805]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 5·7·23
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 35
|-----
! [[138 (število)|138]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·3·23
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 28
! [[472 (število)|472]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·59
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 65
! [[806 (število)|806]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·13·31
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 46
|-----
! [[139 (število)|139]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''139''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 139
! [[473 (število)|473]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 11·43 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 54
! [[807 (število)|807]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·269 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 272
|-----
! [[140 (število)|140]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·5·7
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 16
! [[474 (število)|474]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·3·79
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 84
! [[808 (število)|808]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·101
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 107
|-----
! [[141 (število)|141]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·47 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 50
! [[475 (število)|475]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 5&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·19
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 29
! [[809 (število)|809]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''809''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 809
|-----
! [[142 (število)|142]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·71 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 73
! [[476 (število)|476]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·7·17
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 28
! [[810 (število)|810]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2·3&lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;·5
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 19
|-----
! [[143 (število)|143]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 11·13 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 24
! [[477 (število)|477]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·53
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 59
! [[811 (število)|811]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''811''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 811
|-----
! [[144 (število)|144]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;·3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 14
! [[478 (število)|478]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·239 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 241
! [[812 (število)|812]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·7·29
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 40
|-----
! [[145 (število)|145]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 5·29 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 34
! [[479 (število)|479]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''479''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 479
! [[813 (število)|813]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·271 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 274
|-----
! [[146 (število)|146]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·73 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 75
! [[480 (število)|480]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;5&lt;/sup&gt;·3·5
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 18
! [[814 (število)|814]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·11·37
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 50
|-----
! [[147 (število)|147]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·7&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 17
! [[481 (število)|481]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 13·37 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 50
! [[815 (število)|815]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 5·163 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 168
|-----
! [[148 (število)|148]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·37
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 41
! [[482 (število)|482]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·241 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 243
! [[816 (število)|816]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;·3·17
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 28
|-----
! [[149 (število)|149]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''149''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 149
! [[483 (število)|483]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·7·23
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 33
! [[817 (število)|817]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 19·43 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 62
|-----
! [[150 (število)|150]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2·3·5&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 15
! [[484 (število)|484]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·11&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 26
! [[818 (število)|818]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·409 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 411
|-----
! [[151 (število)|151]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''151''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 151
! [[485 (število)|485]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 5·97 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 102
! [[819 (število)|819]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·7·13
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 26
|-----
! [[152 (število)|152]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·19
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 25
! [[486 (število)|486]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·3&lt;sup&gt;5&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 17
! [[820 (število)|820]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·5·41
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 50
|-----
! [[153 (število)|153]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·17
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 23
! [[487 (število)|487]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''487''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 487
! [[821 (število)|821]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''821''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 821
|-----
! [[154 (število)|154]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·7·11
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 20
! [[488 (število)|488]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·61
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 67
! [[822 (število)|822]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·3·137
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 142
|-----
! [[155 (število)|155]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 5·31 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 36
! [[489 (število)|489]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·163 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 166
! [[823 (število)|823]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''823''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 823
|-----
! [[156 (število)|156]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·3·13
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 20
! [[490 (število)|490]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2·5·7&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 21
! [[824 (število)|824]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·103
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 109
|-----
! [[157 (število)|157]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''157''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 157
! [[491 (število)|491]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''491''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 491
! [[825 (število)|825]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
3·5&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·11
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 24
|-----
! [[158 (število)|158]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·79 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 81
! [[492 (število)|492]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·3·41
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 48
! [[826 (število)|826]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·7·59
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 68
|-----
! [[159 (število)|159]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·53 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 56
! [[493 (število)|493]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 17·29 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 46
! [[827 (število)|827]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''827''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 827
|-----
! [[160 (število)|160]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;5&lt;/sup&gt;·5
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 15
! [[494 (število)|494]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·13·19
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 34
! [[828 (število)|828]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·23
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 33
|-----
! [[161 (število)|161]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 7·23 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 30
! [[495 (število)|495]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·5·11
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 22
! [[829 (število)|829]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''829''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 829
|-----
! [[162 (število)|162]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·3&lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 14
! [[496 (število)|496]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;·31
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 39
! [[830 (število)|830]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·5·83
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 90
|-----
! [[163 (število)|163]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''163''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 163
! [[497 (število)|497]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 7·71 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 78
! [[831 (število)|831]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·277 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 280
|-----
! [[164 (število)|164]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·41
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 45
! [[498 (število)|498]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·3·83
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 88
! [[832 (število)|832]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;6&lt;/sup&gt;·13
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 25
|-----
! [[165 (število)|165]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·5·11
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 19
! [[499 (število)|499]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''499''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 499
! [[833 (število)|833]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 7&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·17
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 31
|-----
! [[166 (število)|166]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·83 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 85
! [[500 (število)|500]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·5&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 19
! [[834 (število)|834]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·3·139
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 144
|-----
! [[167 (število)|167]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''167''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 167
! [[501 (število)|501]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·167 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 170
! [[835 (število)|835]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 5·167 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 172
|-----
! [[168 (število)|168]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·3·7
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 16
! [[502 (število)|502]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·251 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 253
! [[836 (število)|836]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·11·19
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 34
|-----
! [[169 (število)|169]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 13&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 26
! [[503 (število)|503]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''503''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 503
! [[837 (število)|837]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·31
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 40
|-----
! [[170 (število)|170]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·5·17
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 24
! [[504 (število)|504]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·7
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 19
! [[838 (število)|838]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·419 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 421
|-----
! [[171 (število)|171]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·19
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 25
! [[505 (število)|505]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 5·101 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 106
! [[839 (število)|839]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''839''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 839
|-----
! [[172 (število)|172]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·43
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 47
! [[506 (število)|506]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·11·23
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 36
! [[840 (število)|840]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·3·5·7
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 21
|-----
! [[173 (število)|173]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''173''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 173
! [[507 (število)|507]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·13&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 29
! [[841 (število)|841]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 29&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 58
|-----
! [[174 (število)|174]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·3·29
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 34
! [[508 (število)|508]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·127
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 131
! [[842 (število)|842]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·421 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 423
|-----
! [[175 (število)|175]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 5&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·7
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 17
! [[509 (število)|509]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''509''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 509
! [[843 (število)|843]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·281 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 284
|-----
! [[176 (število)|176]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;·11
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 19
! [[510 (število)|510]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2·3·5·17
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 27
! [[844 (število)|844]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·211
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 215
|-----
! [[177 (število)|177]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·59 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 62
! [[511 (število)|511]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 7·73 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 80
! [[845 (število)|845]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 5·13&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 31
|-----
! [[178 (število)|178]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·89 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 91
! [[512 (število)|512]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;9&lt;/sup&gt; || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 18
! [[846 (število)|846]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2·3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·47
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 55
|-----
! [[179 (število)|179]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''179''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 179
! [[513 (število)|513]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·19
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 28
! [[847 (število)|847]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 7·11&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 29
|-----
! [[180 (število)|180]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·5
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 15
! [[514 (število)|514]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·257 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 259
! [[848 (število)|848]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;·53
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 61
|-----
! [[181 (število)|181]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''181''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 181
! [[515 (število)|515]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 5·103 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 108
! [[849 (število)|849]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·283 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 286
|-----
! [[182 (število)|182]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·7·13
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 22
! [[516 (število)|516]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·3·43
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 50
! [[850 (število)|850]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2·5&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·17
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 29
|-----
! [[183 (število)|183]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·61 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 64
! [[517 (število)|517]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 11·47 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 58
! [[851 (število)|851]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 23·37 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 60
|-----
! [[184 (število)|184]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·23
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 29
! [[518 (število)|518]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·7·37
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 46
! [[852 (število)|852]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·3·71
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 78
|-----
! [[185 (število)|185]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 5·37 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 42
! [[519 (število)|519]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·173 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 176
! [[853 (število)|853]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''853''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 853
|-----
! [[186 (število)|186]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·3·31
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 36
! [[520 (število)|520]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·5·13
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 24
! [[854 (število)|854]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·7·61
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 70
|-----
! [[187 (število)|187]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 11·17 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 28
! [[521 (število)|521]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''521''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 521
! [[855 (število)|855]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·5·19
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 30
|-----
! [[188 (število)|188]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·47
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 51
! [[522 (število)|522]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2·3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·29
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 37
! [[856 (število)|856]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·107
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 113
|-----
! [[189 (število)|189]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·7
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 16
! [[523 (število)|523]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''523''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 523
! [[857 (število)|857]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''857''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 857
|-----
! [[190 (število)|190]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·5·19
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 26
! [[524 (število)|524]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·131
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 135
! [[858 (število)|858]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2·3·11·13
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 29
|-----
! [[191 (število)|191]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''191''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 191
! [[525 (število)|525]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
3·5&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·7
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 20
! [[859 (število)|859]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''859''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 859
|-----
! [[192 (število)|192]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;6&lt;/sup&gt;·3
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 15
! [[526 (število)|526]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·263 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 265
! [[860 (število)|860]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·5·43
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 52
|-----
! [[193 (število)|193]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''193''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 193
! [[527 (število)|527]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 17·31 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 48
! [[861 (število)|861]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·7·41
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 51
|-----
! [[194 (število)|194]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·97 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 99
! [[528 (število)|528]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;·3·11
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 22
! [[862 (število)|862]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·431 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 433
|-----
! [[195 (število)|195]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·5·13
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 21
! [[529 (število)|529]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 23&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 46
! [[863 (število)|863]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''863''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 863
|-----
! [[196 (število)|196]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·7&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 18
! [[530 (število)|530]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·5·53
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 60
! [[864 (število)|864]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;5&lt;/sup&gt;·3&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 19
|-----
! [[197 (število)|197]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''197''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 197
! [[531 (število)|531]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·59
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 65
! [[865 (število)|865]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 5·173 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 178
|-----
! [[198 (število)|198]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2·3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·11
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 19
! [[532 (število)|532]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·7·19
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 30
! [[866 (število)|866]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·433 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 435
|-----
! [[199 (število)|199]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''199''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 199
! [[533 (število)|533]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 13·41 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 54
! [[867 (število)|867]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·17&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 37
|-----
! [[200 (število)|200]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·5&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 16
! [[534 (število)|534]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·3·89
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 94
! [[868 (število)|868]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·7·31
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 42
|-----
! [[201 (število)|201]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·67 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 70
! [[535 (število)|535]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 5·107 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 112
! [[869 (število)|869]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 11·79 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 90
|-----
! [[202 (število)|202]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·101 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 103
! [[536 (število)|536]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·67
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 73
! [[870 (število)|870]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2·3·5·29
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 39
|-----
! [[203 (število)|203]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 7·29 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 36
! [[537 (število)|537]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·179 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 182
! [[871 (število)|871]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 13·67 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 80
|-----
! [[204 (število)|204]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·3·17
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 24
! [[538 (število)|538]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·269 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 271
! [[872 (število)|872]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·109
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 115
|-----
! [[205 (število)|205]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 5·41 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 46
! [[539 (število)|539]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 7&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·11
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 25
! [[873 (število)|873]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·97
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 103
|-----
! [[206 (število)|206]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·103 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 105
! [[540 (število)|540]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·3&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·5
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 18
! [[874 (število)|874]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·19·23
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 44
|-----
! [[207 (število)|207]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·23
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 29
! [[541 (število)|541]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''541''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 541
! [[875 (število)|875]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 5&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·7
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 22
|-----
! [[208 (število)|208]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;·13
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 21
! [[542 (število)|542]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·271 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 273
! [[876 (število)|876]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·3·73
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 80
|-----
! [[209 (število)|209]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 11·19 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 30
! [[543 (število)|543]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·181 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 184
! [[877 (število)|877]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''877''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 877
|-----
! [[210 (število)|210]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2·3·5·7
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 17
! [[544 (število)|544]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;5&lt;/sup&gt;·17
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 27
! [[878 (število)|878]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·439 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 441
|-----
! [[211 (število)|211]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''211''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 211
! [[545 (število)|545]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 5·109 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 114
! [[879 (število)|879]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·293 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 296
|-----
! [[212 (število)|212]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·53
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 57
! [[546 (število)|546]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2·3·7·13
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 25
! [[880 (število)|880]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;·5·11
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 24
|-----
! [[213 (število)|213]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·71 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 74
! [[547 (število)|547]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''547''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 547
! [[881 (število)|881]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''881''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 881
|-----
! [[214 (število)|214]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·107 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 109
! [[548 (število)|548]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·137
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 141
! [[882 (število)|882]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2·3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·7&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 22
|-----
! [[215 (število)|215]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 5·43 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 48
! [[549 (število)|549]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·61
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 67
! [[883 (število)|883]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''883''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 883
|-----
! [[216 (število)|216]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·3&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 15
! [[550 (število)|550]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2·5&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·11
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 23
! [[884 (število)|884]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·13·17
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 34
|-----
! [[217 (število)|217]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 7·31 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 38
! [[551 (število)|551]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 19·29 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 48
! [[885 (število)|885]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·5·59
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 67
|-----
! [[218 (število)|218]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·109 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 111
! [[552 (število)|552]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·3·23
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 32
! [[886 (število)|886]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·443 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 445
|-----
! [[219 (število)|219]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·73 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 76
! [[553 (število)|553]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 7·79 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 86
! [[887 (število)|887]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''887''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 887
|-----
! [[220 (število)|220]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·5·11
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 20
! [[554 (število)|554]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·277 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 279
! [[888 (število)|888]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·3·37
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 46
|-----
! [[221 (število)|221]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 13·17 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 30
! [[555 (število)|555]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·5·37
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 45
! [[889 (število)|889]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 7·127 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 134
|-----
! [[222 (število)|222]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·3·37
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 42
! [[556 (število)|556]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·139
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 143
! [[890 (število)|890]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·5·89
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 96
|-----
! [[223 (število)|223]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''223''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 223
! [[557 (število)|557]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''557''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 557
! [[891 (število)|891]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3&lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;·11
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 23
|-----
! [[224 (število)|224]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;5&lt;/sup&gt;·7
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 17
! [[558 (število)|558]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2·3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·31
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 39
! [[892 (število)|892]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·223
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 227
|-----
! [[225 (število)|225]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·5&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 16
! [[559 (število)|559]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 13·43 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 56
! [[893 (število)|893]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 19·47 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 66
|-----
! [[226 (število)|226]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·113 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 115
! [[560 (število)|560]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;·5·7
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 20
! [[894 (število)|894]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·3·149
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 154
|-----
! [[227 (število)|227]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''227''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 227
! [[561 (število)|561]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·11·17
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 31
! [[895 (število)|895]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 5·179 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 184
|-----
! [[228 (število)|228]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·3·19
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 26
! [[562 (število)|562]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·281 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 283
! [[896 (število)|896]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;7&lt;/sup&gt;·7
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 21
|-----
! [[229 (število)|229]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''229''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 229
! [[563 (število)|563]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''563''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 563
! [[897 (število)|897]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·13·23
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 39
|-----
! [[230 (število)|230]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·5·23
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 30
! [[564 (število)|564]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·3·47
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 54
! [[898 (število)|898]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·449 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 451
|-----
! [[231 (število)|231]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·7·11
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 21
! [[565 (število)|565]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 5·113 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 118
! [[899 (število)|899]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 29·31 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 60
|-----
! [[232 (število)|232]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·29
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 35
! [[566 (število)|566]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·283 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 285
! [[900 (število)|900]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·5&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 20
|-----
! [[233 (število)|233]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''233''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 233
! [[567 (število)|567]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3&lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;·7
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 19
! [[901 (število)|901]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 17·53 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 70
|-----
! [[234 (število)|234]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2·3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·13
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 21
! [[568 (število)|568]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·71
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 77
! [[902 (število)|902]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·11·41
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 54
|-----
! [[235 (število)|235]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 5·47 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 52
! [[569 (število)|569]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''569''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 569
! [[903 (število)|903]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·7·43
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 53
|-----
! [[236 (število)|236]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·59
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 63
! [[570 (število)|570]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2·3·5·19
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 29
! [[904 (število)|904]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·113
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 119
|-----
! [[237 (število)|237]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·79 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 82
! [[571 (število)|571]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''571''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 571
! [[905 (število)|905]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 5·181 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 186
|-----
! [[238 (število)|238]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·7·17
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 26
! [[572 (število)|572]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·11·13
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 28
! [[906 (število)|906]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·3·151
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 156
|-----
! [[239 (število)|239]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''239''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 239
! [[573 (število)|573]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·191 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 194
! [[907 (število)|907]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''907''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 907
|-----
! [[240 (število)|240]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;·3·5
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 16
! [[574 (število)|574]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·7·41
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 50
! [[908 (število)|908]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·227
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 231
|-----
! [[241 (število)|241]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''241''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 241
! [[575 (število)|575]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 5&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·23
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 33
! [[909 (število)|909]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·101
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 107
|-----
! [[242 (število)|242]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·11&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 24
! [[576 (število)|576]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;6&lt;/sup&gt;·3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 18
! [[910 (število)|910]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2·5·7·13
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 27
|-----
! [[243 (število)|243]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3&lt;sup&gt;5&lt;/sup&gt; || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 15
! [[577 (število)|577]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''577''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 577
! [[911 (število)|911]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''911''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 911
|-----
! [[244 (število)|244]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·61
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 65
! [[578 (število)|578]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·17&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 36
! [[912 (število)|912]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;·3·19
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 30
|-----
! [[245 (število)|245]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 5·7&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 19
! [[579 (število)|579]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·193 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 196
! [[913 (število)|913]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 11·83 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 94
|-----
! [[246 (število)|246]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·3·41
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 46
! [[580 (število)|580]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·5·29
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 38
! [[914 (število)|914]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·457 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 459
|-----
! [[247 (število)|247]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 13·19 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 32
! [[581 (število)|581]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 7·83 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 90
! [[915 (število)|915]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·5·61
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 69
|-----
! [[248 (število)|248]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·31
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 37
! [[582 (število)|582]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·3·97
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 102
! [[916 (število)|916]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·229
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 233
|-----
! [[249 (število)|249]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·83 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 86
! [[583 (število)|583]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 11·53 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 64
! [[917 (število)|917]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 7·131 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 138
|-----
! [[250 (število)|250]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·5&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 17
! [[584 (število)|584]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·73
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 79
! [[918 (število)|918]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2·3&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·17
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 28
|-----
! [[251 (število)|251]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''251''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 251
! [[585 (število)|585]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·5·13
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 24
! [[919 (število)|919]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''919''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 919
|-----
! [[252 (število)|252]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·7
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 17
! [[586 (število)|586]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·293 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 295
! [[920 (število)|920]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·5·23
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 34
|-----
! [[253 (število)|253]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 11·23 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 34
! [[587 (število)|587]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''587''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 587
! [[921 (število)|921]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·307 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 310
|-----
! [[254 (število)|254]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·127 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 129
! [[588 (število)|588]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·3·7&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 21
! [[922 (število)|922]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·461 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 463
|-----
! [[255 (število)|255]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·5·17
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 25
! [[589 (število)|589]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 19·31 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 50
! [[923 (število)|923]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 13·71 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 84
|-----
! [[256 (število)|256]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;8&lt;/sup&gt; || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 16
! [[590 (število)|590]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·5·59
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 66
! [[924 (število)|924]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·3·7·11
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 25
|-----
! [[257 (število)|257]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''257''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 257
! [[591 (število)|591]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·197 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 200
! [[925 (število)|925]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 5&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·37
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 47
|-----
! [[258 (število)|258]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·3·43
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 48
! [[592 (število)|592]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;·37
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 45
! [[926 (število)|926]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·463 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 465
|-----
! [[259 (število)|259]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 7·37 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 44
! [[593 (število)|593]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''593''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 593
! [[927 (število)|927]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·103
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 109
|-----
! [[260 (število)|260]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·5·13
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 22
! [[594 (število)|594]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2·3&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·11
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 22
! [[928 (število)|928]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;5&lt;/sup&gt;·29
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 39
|-----
! [[261 (število)|261]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·29
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 35
! [[595 (število)|595]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 5·7·17
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 29
! [[929 (število)|929]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''929''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 929
|-----
! [[262 (število)|262]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·131 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 133
! [[596 (število)|596]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·149
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 153
! [[930 (število)|930]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2·3·5·31
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 41
|-----
! [[263 (število)|263]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''263''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 263
! [[597 (število)|597]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·199 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 202
! [[931 (število)|931]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 7&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·19
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 33
|-----
! [[264 (število)|264]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·3·11
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 20
! [[598 (število)|598]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·13·23
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 38
! [[932 (število)|932]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·233
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 237
|-----
! [[265 (število)|265]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 5·53 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 58
! [[599 (število)|599]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''599''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 599
! [[933 (število)|933]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·311 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 314
|-----
! [[266 (število)|266]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·7·19
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 28
! [[600 (število)|600]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·3·5&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 19
! [[934 (število)|934]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·467 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 469
|-----
! [[267 (število)|267]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·89 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 92
! [[601 (število)|601]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''601''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 601
! [[935 (število)|935]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 5·11·17
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 33
|-----
! [[268 (število)|268]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·67
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 71
! [[602 (število)|602]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·7·43
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 52
! [[936 (število)|936]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·13
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 25
|-----
! [[269 (število)|269]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''269''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 269
! [[603 (število)|603]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·67
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 73
! [[937 (število)|937]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''937''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 937
|-----
! [[270 (število)|270]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2·3&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·5
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 16
! [[604 (število)|604]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·151
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 155
! [[938 (število)|938]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·7·67
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 76
|-----
! [[271 (število)|271]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''271''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 271
! [[605 (število)|605]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 5·11&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 27
! [[939 (število)|939]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·313 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 316
|-----
! [[272 (število)|272]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;·17
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 25
! [[606 (število)|606]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·3·101
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 106
! [[940 (število)|940]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·5·47
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 56
|-----
! [[273 (število)|273]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·7·13
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 23
! [[607 (število)|607]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''607''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 607
! [[941 (število)|941]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''941''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 941
|-----
! [[274 (število)|274]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·137 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 139
! [[608 (število)|608]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;5&lt;/sup&gt;·19
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 29
! [[942 (število)|942]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·3·157
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 162
|-----
! [[275 (število)|275]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 5&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·11
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 21
! [[609 (število)|609]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·7·29
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 39
! [[943 (število)|943]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 23·41 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 64
|-----
! [[276 (število)|276]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·3·23
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 30
! [[610 (število)|610]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·5·61
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 68
! [[944 (število)|944]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;·59
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 67
|-----
! [[277 (število)|277]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''277''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 277
! [[611 (število)|611]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 13·47 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 60
! [[945 (število)|945]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
3&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·5·7
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 21
|-----
! [[278 (število)|278]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·139 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 141
! [[612 (število)|612]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·17
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 27
! [[946 (število)|946]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·11·43
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 56
|-----
! [[279 (število)|279]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·31
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 37
! [[613 (število)|613]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''613''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 613
! [[947 (število)|947]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''947''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 947
|-----
! [[280 (število)|280]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·5·7
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 18
! [[614 (število)|614]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·307 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 309
! [[948 (število)|948]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·3·79
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 86
|-----
! [[281 (število)|281]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''281''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 281
! [[615 (število)|615]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·5·41
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 49
! [[949 (število)|949]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 13·73 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 86
|-----
! [[282 (število)|282]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·3·47
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 52
! [[616 (število)|616]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·7·11
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 24
! [[950 (število)|950]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2·5&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·19
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 31
|-----
! [[283 (število)|283]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''283''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 283
! [[617 (število)|617]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''617''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 617
! [[951 (število)|951]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·317 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 320
|-----
! [[284 (število)|284]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·71
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 75
! [[618 (število)|618]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·3·103
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 108
! [[952 (število)|952]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·7·17
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 30
|-----
! [[285 (število)|285]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·5·19
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 27
! [[619 (število)|619]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''619''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 619
! [[953 (število)|953]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''953''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 953
|-----
! [[286 (število)|286]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·11·13
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 26
! [[620 (število)|620]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·5·31
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 40
! [[954 (število)|954]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2·3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·53
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 61
|-----
! [[287 (število)|287]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 7·41 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 48
! [[621 (število)|621]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·23
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 32
! [[955 (število)|955]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 5·191 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 196
|-----
! [[288 (število)|288]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;5&lt;/sup&gt;·3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 16
! [[622 (število)|622]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·311 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 313
! [[956 (število)|956]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·239
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 243
|-----
! [[289 (število)|289]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 17&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 34
! [[623 (število)|623]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 7·89 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 96
! [[957 (število)|957]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·11·29
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 43
|-----
! [[290 (število)|290]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·5·29
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 36
! [[624 (število)|624]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;·3·13
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 24
! [[958 (število)|958]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·479 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 481
|-----
! [[291 (število)|291]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·97 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 100
! [[625 (število)|625]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 5&lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt; || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 20
! [[959 (število)|959]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 7·137 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 144
|-----
! [[292 (število)|292]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·73
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 77
! [[626 (število)|626]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·313 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 315
! [[960 (število)|960]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;6&lt;/sup&gt;·3·5
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 20
|-----
! [[293 (število)|293]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''293''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 293
! [[627 (število)|627]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·11·19
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 33
! [[961 (število)|961]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 31&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 62
|-----
! [[294 (število)|294]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2·3·7&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 19
! [[628 (število)|628]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·157
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 161
! [[962 (število)|962]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·13·37
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 52
|-----
! [[295 (število)|295]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 5·59 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 64
! [[629 (število)|629]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 17·37 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 54
! [[963 (število)|963]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·107
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 113
|-----
! [[296 (število)|296]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·37
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 43
! [[630 (število)|630]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2·3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·5·7
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 20
! [[964 (število)|964]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·241
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 245
|-----
! [[297 (število)|297]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·11
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 20
! [[631 (število)|631]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''631''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 631
! [[965 (število)|965]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 5·193 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 198
|-----
! [[298 (število)|298]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·149 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 151
! [[632 (število)|632]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·79
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 85
! [[966 (število)|966]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2·3·7·23
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 35
|-----
! [[299 (število)|299]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 13·23 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 36
! [[633 (število)|633]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·211 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 214
! [[967 (število)|967]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''967''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 967
|-----
! [[300 (število)|300]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·3·5&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 17
! [[634 (število)|634]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·317 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 319
! [[968 (število)|968]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·11&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 28
|-----
! [[301 (število)|301]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 7·43 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 50
! [[635 (število)|635]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 5·127 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 132
! [[969 (število)|969]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·17·19
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 39
|-----
! [[302 (število)|302]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·151 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 153
! [[636 (število)|636]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·3·53
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 60
! [[970 (število)|970]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·5·97
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 104
|-----
! [[303 (število)|303]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·101 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 104
! [[637 (število)|637]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 7&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·13
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 27
! [[971 (število)|971]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''971''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 971
|-----
! [[304 (število)|304]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;·19
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 27
! [[638 (število)|638]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·11·29
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 42
! [[972 (število)|972]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·3&lt;sup&gt;5&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 19
|-----
! [[305 (število)|305]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 5·61 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 66
! [[639 (število)|639]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·71
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 77
! [[973 (število)|973]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 7·139 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 146
|-----
! [[306 (število)|306]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2·3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·17
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 25
! [[640 (število)|640]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;7&lt;/sup&gt;·5
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 19
! [[974 (število)|974]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·487 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 489
|-----
! [[307 (število)|307]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''307''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 307
! [[641 (število)|641]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''641''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 641
! [[975 (število)|975]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
3·5&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·13
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 26
|-----
! [[308 (število)|308]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·7·11
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 22
! [[642 (število)|642]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·3·107
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 112
! [[976 (število)|976]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;·61
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 69
|-----
! [[309 (število)|309]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·103 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 106
! [[643 (število)|643]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''643''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 643
! [[977 (število)|977]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''977''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 977
|-----
! [[310 (število)|310]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·5·31
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 38
! [[644 (število)|644]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·7·23
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 34
! [[978 (število)|978]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·3·163
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 168
|-----
! [[311 (število)|311]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''311''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 311
! [[645 (število)|645]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·5·43
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 51
! [[979 (število)|979]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 11·89 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 100
|-----
! [[312 (število)|312]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·3·13
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 22
! [[646 (število)|646]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·17·19
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 38
! [[980 (število)|980]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·5·7&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 23
|-----
! [[313 (število)|313]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''313''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 313
! [[647 (število)|647]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''647''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 647
! [[981 (število)|981]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·109
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 115
|-----
! [[314 (število)|314]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·157 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 159
! [[648 (število)|648]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·3&lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 18
! [[982 (število)|982]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·491 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 493
|-----
! [[315 (število)|315]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·5·7
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 18
! [[649 (število)|649]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 11·59 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 70
! [[983 (število)|983]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''983''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 983
|-----
! [[316 (število)|316]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·79
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 83
! [[650 (število)|650]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2·5&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·13
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 25
! [[984 (število)|984]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·3·41
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 50
|-----
! [[317 (število)|317]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''317''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 317
! [[651 (število)|651]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·7·31
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 41
! [[985 (število)|985]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 5·197 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 202
|-----
! [[318 (število)|318]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·3·53
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 58
! [[652 (število)|652]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·163
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 167
! [[986 (število)|986]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·17·29
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 48
|-----
! [[319 (število)|319]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 11·29 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 40
! [[653 (število)|653]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''653''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 653
! [[987 (število)|987]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·7·47
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 57
|-----
! [[320 (število)|320]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;6&lt;/sup&gt;·5
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 17
! [[654 (število)|654]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·3·109
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 114
! [[988 (število)|988]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·13·19
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 36
|-----
! [[321 (število)|321]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·107 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 110
! [[655 (število)|655]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 5·131 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 136
! [[989 (število)|989]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 23·43 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 66
|-----
! [[322 (število)|322]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·7·23
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 32
! [[656 (število)|656]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;·41
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 49
! [[990 (število)|990]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2·3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·5·11
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 24
|-----
! [[323 (število)|323]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 17·19 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 36
! [[657 (število)|657]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·73
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 79
! [[991 (število)|991]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''991''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 991
|-----
! [[324 (število)|324]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·3&lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 16
! [[658 (število)|658]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·7·47
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 56
! [[992 (število)|992]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;5&lt;/sup&gt;·31
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 41
|-----
! [[325 (število)|325]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 5&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·13
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 23
! [[659 (število)|659]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''659''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 659
! [[993 (število)|993]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·331 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 334
|-----
! [[326 (število)|326]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·163 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 165
! [[660 (število)|660]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·3·5·11
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 23
! [[994 (število)|994]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·7·71
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 80
|-----
! [[327 (število)|327]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·109 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 112
! [[661 (število)|661]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''661''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 661
! [[995 (število)|995]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 5·199 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 204
|-----
! [[328 (število)|328]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·41
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 47
! [[662 (število)|662]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·331 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 333
! [[996 (število)|996]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·3·83
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 90
|-----
! [[329 (število)|329]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 7·47 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 54
! [[663 (število)|663]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·13·17
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 33
! [[997 (število)|997]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''997''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 997
|-----
! [[330 (število)|330]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2·3·5·11
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 21
! [[664 (število)|664]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·83
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 89
! [[998 (število)|998]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·499 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 501
|-----
! [[331 (število)|331]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''331''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 331
! [[665 (število)|665]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 5·7·19
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 31
! [[999 (število)|999]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·37
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 46
|-----
! [[332 (število)|332]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·83
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 87
! [[666 (število)|666]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2·3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·37
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 45
! align=&quot;right&quot; | [[1000 (število)|1000]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·5&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 21
|-----
! [[333 (število)|333]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·37
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 43
! [[667 (število)|667]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 23·29 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 52
! align=&quot;right&quot; | [[1001 (število)|1001]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 7·11·13
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 31
|-----
! [[334 (število)|334]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·167 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 169
! [[668 (število)|668]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·167
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 171
! align=&quot;right&quot; | [[1002 (število)|1002]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·3·167
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 172
|}

== Glej tudi ==
* [[tabela deliteljev]] (1–1000)

[[Kategorija:Praštevila]]</text>
      <sha1>cexn2rsyx6pz4wl9rb5uxox7eh6usio</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688471</id>
      <parentid>6688470</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T11:39:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>rv do konca</comment>
      <origin>6688471</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="95402" sha1="lp2lm5y1mmyga5f7gn2kug917da3pb8" xml:space="preserve">'''Tabela prafaktorjev števil''' vsebuje [[praštevilski razcep|faktorizacijo]] [[celo število|celih]] [[število|števil]] od [[1 (število)|1]] do [[1002 (število)|1002]].

[[Aditivna funkcija]] ''a''&lt;sub&gt;0&lt;/sub&gt;(''n'') (sopf(''n'')) je [[vsota]] [[prafaktor]]jev števila ''n''. Kadar je ''n'' [[praštevilo]], je [[faktor]] zapisan '''krepko'''.

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align: center;&quot;
|-----
! ''n''
! Praštevilski&lt;br /&gt;faktorji
! ''a''&lt;sub&gt;0&lt;/sub&gt;(''n'')
! ''n''
! Praštevilski&lt;br /&gt;faktorji
! ''a''&lt;sub&gt;0&lt;/sub&gt;(''n'')
! ''n''
! Praštevilski&lt;br /&gt;faktorji
! ''a''&lt;sub&gt;0&lt;/sub&gt;(''n'')
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[1 (število)|1]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 0 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 0
! [[335 (število)|335]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 5·67 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 72
! [[669 (število)|669]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·223 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 226
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[2 (število)|2]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''2''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 2
! [[336 (število)|336]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;·3·7
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 18
! [[670 (število)|670]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·5·67
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 74
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[3 (število)|3]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''3''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 3
! [[337 (število)|337]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''337''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 337
! [[671 (število)|671]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 11·61 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 72
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[4 (število)|4]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 4
! [[338 (število)|338]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·13&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 28
! [[672 (število)|672]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;5&lt;/sup&gt;·3·7
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 20
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[5 (število)|5]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''5''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 5
! [[339 (število)|339]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·113 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 116
! [[673 (število)|673]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''673''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 673
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[6 (število)|6]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·3 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 5
! [[340 (število)|340]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·5·17
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 26
! [[674 (število)|674]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·337 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 339
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[7 (število)|7]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''7''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 7
! [[341 (število)|341]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 11·31 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 42
! [[675 (število)|675]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
3&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·5&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 19
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[8 (število)|8]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt; || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 6
! [[342 (število)|342]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2·3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·19
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 27
! [[676 (število)|676]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·13&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 30
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[9 (število)|9]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 6
! [[343 (število)|343]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 7&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt; || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 21
! [[677 (število)|677]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''677''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 677
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[10 (število)|10]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·5 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 7
! [[344 (število)|344]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·43
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 49
! [[678 (število)|678]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·3·113
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 118
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[11 (število)|11]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''11''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 11
! [[345 (število)|345]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·5·23
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 31
! [[679 (število)|679]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 7·97 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 104
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[12 (število)|12]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·3
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 7
! [[346 (število)|346]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·173 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 175
! [[680 (število)|680]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·5·17
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 28
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[13 (število)|13]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''13''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 13
! [[347 (število)|347]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''347''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 347
! [[681 (število)|681]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·227 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 230
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[14 (število)|14]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·7 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 9
! [[348 (število)|348]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·3·29
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 36
! [[682 (število)|682]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·11·31
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 44
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[15 (število)|15]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·5 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 8
! [[349 (število)|349]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''349''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 349
! [[683 (število)|683]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''683''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 683
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[16 (število)|16]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt; || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 8
! [[350 (število)|350]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2·5&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·7
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 19
! [[684 (število)|684]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·19
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 29
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[17 (število)|17]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''17''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 17
! [[351 (število)|351]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·13
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 22
! [[685 (število)|685]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 5·137 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 142
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[18 (število)|18]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 8
! [[352 (število)|352]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;5&lt;/sup&gt;·11
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 21
! [[686 (število)|686]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·7&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 23
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[19 (število)|19]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''19''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 19
! [[353 (število)|353]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''353''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 353
! [[687 (število)|687]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·229 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 232
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[20 (število)|20]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·5
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 9
! [[354 (število)|354]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·3·59
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 64
! [[688 (število)|688]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;·43
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 51
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[21 (število)|21]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·7 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 10
! [[355 (število)|355]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 5·71 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 76
! [[689 (število)|689]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 13·53 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 66
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[22 (število)|22]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·11 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 13
! [[356 (število)|356]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·89
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 93
! [[690 (število)|690]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2·3·5·23
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 33
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[23 (število)|23]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''23''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 23
! [[357 (število)|357]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·7·17
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 27
! [[691 (število)|691]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''691''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 691
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[24 (število)|24]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·3
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 9
! [[358 (število)|358]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·179 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 181
! [[692 (število)|692]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·173
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 177
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[25 (število)|25]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 5&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 10
! [[359 (število)|359]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''359''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 359
! [[693 (število)|693]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·7·11
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 24
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[26 (število)|26]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·13 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 15
! [[360 (število)|360]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·5
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 17
! [[694 (število)|694]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·347 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 349
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[27 (število)|27]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt; || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 9
! [[361 (število)|361]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 19&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 38
! [[695 (število)|695]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 5·139 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 144
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[28 (število)|28]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·7
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 11
! [[362 (število)|362]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·181 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 183
! [[696 (število)|696]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·3·29
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 38
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[29 (število)|29]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''29''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 29
! [[363 (število)|363]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·11&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 25
! [[697 (število)|697]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 17·41 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 58
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[30 (število)|30]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·3·5
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 10
! [[364 (število)|364]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·7·13
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 24
! [[698 (število)|698]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·349 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 351
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[31 (število)|31]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''31''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 31
! [[365 (število)|365]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 5·73 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 78
! [[699 (število)|699]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·233 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 236
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[32 (število)|32]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;5&lt;/sup&gt; || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 10
! [[366 (število)|366]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·3·61
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 66
! [[700 (število)|700]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·5&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·7
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 21
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[33 (število)|33]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·11 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 14
! [[367 (število)|367]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''367''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 367
! [[701 (število)|701]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''701''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 701
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[34 (število)|34]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·17 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 19
! [[368 (število)|368]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;·23
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 31
! [[702 (število)|702]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2·3&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·13
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 24
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[35 (število)|35]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 5·7 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 12
! [[369 (število)|369]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·41
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 47
! [[703 (število)|703]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 19·37 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 56
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[36 (število)|36]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 10
! [[370 (število)|370]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·5·37
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 44
! [[704 (število)|704]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;6&lt;/sup&gt;·11
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 23
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[37 (število)|37]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''37''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 37
! [[371 (število)|371]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 7·53 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 60
! [[705 (število)|705]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·5·47
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 55
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[38 (število)|38]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·19 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 21
! [[372 (število)|372]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·3·31
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 38
! [[706 (število)|706]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·353 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 355
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[39 (število)|39]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·13 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 16
! [[373 (število)|373]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''373''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 373
! [[707 (število)|707]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 7·101 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 108
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[40 (število)|40]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·5
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 11
! [[374 (število)|374]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·11·17
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 30
! [[708 (število)|708]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·3·59
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 66
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[41 (število)|41]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''41''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 41
! [[375 (število)|375]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·5&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 18
! [[709 (število)|709]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''709''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 709
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[42 (število)|42]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·3·7
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 12
! [[376 (število)|376]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·47
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 53
! [[710 (število)|710]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·5·71
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 78
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[43 (število)|43]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''43''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 43
! [[377 (število)|377]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 13·29 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 42
! [[711 (število)|711]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·79
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 85
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[44 (število)|44]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·11
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 15
! [[378 (število)|378]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2·3&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·7
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 18
! [[712 (število)|712]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·89
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 95
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[45 (število)|45]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·5
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 11
! [[379 (število)|379]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''379''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 379
! [[713 (število)|713]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 23·31 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 54
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[46 (število)|46]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·23 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 25
! [[380 (število)|380]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·5·19
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 28
! [[714 (število)|714]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2·3·7·17
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 29
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[47 (število)|47]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''47''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 47
! [[381 (število)|381]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·127 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 130
! [[715 (število)|715]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 5·11·13
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 29
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[48 (število)|48]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;·3
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 11
! [[382 (število)|382]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·191 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 193
! [[716 (število)|716]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·179
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 183
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[49 (število)|49]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 7&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 14
! [[383 (število)|383]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''383''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 383
! [[717 (število)|717]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·239 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 242
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[50 (število)|50]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·5&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 12
! [[384 (število)|384]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;7&lt;/sup&gt;·3
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 17
! [[718 (število)|718]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·359 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 361
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[51 (število)|51]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·17 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 20
! [[385 (število)|385]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 5·7·11
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 23
! [[719 (število)|719]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''719''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 719
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[52 (število)|52]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·13
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 17
! [[386 (število)|386]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·193 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 195
! [[720 (število)|720]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;·3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·5
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 19
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[53 (število)|53]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''53''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 53
! [[387 (število)|387]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·43
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 49
! [[721 (število)|721]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 7·103 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 110
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[54 (število)|54]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·3&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 11
! [[388 (število)|388]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·97
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 101
! [[722 (število)|722]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·19&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 40
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[55 (število)|55]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 5·11 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 16
! [[389 (število)|389]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''389''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 389
! [[723 (število)|723]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·241 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 244
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[56 (število)|56]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·7
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 13
! [[390 (število)|390]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2·3·5·13
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 23
! [[724 (število)|724]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·181
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 185
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[57 (število)|57]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·19 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 22
! [[391 (število)|391]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 17·23 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 40
! [[725 (število)|725]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 5&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·29
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 39
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[58 (število)|58]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·29 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 31
! [[392 (število)|392]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·7&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 20
! [[726 (število)|726]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2·3·11&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 27
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[59 (število)|59]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''59''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 59
! [[393 (število)|393]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·131 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 134
! [[727 (število)|727]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''727''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 727
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[60 (število)|60]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·3·5
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 12
! [[394 (število)|394]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·197 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 199
! [[728 (število)|728]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·7·13
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 26
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[61 (število)|61]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''61''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 61
! [[395 (število)|395]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 5·79 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 84
! [[729 (število)|729]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3&lt;sup&gt;6&lt;/sup&gt; || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 18
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[62 (število)|62]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·31 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 33
! [[396 (število)|396]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·11
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 21
! [[730 (število)|730]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·5·73
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 80
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[63 (število)|63]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·7
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 13
! [[397 (število)|397]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''397''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 397
! [[731 (število)|731]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 17·43 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 60
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[64 (število)|64]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;6&lt;/sup&gt; || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 12
! [[398 (število)|398]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·199 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 201
! [[732 (število)|732]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·3·61
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 68
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[65 (število)|65]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 5·13 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 18
! [[399 (število)|399]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·7·19
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 29
! [[733 (število)|733]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''733''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 733
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[66 (število)|66]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·3·11
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 16
! [[400 (število)|400]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;·5&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 18
! [[734 (število)|734]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·367 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 369
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[67 (število)|67]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''67''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 67
! [[401 (število)|401]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''401''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 401
! [[735 (število)|735]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
3·5·7&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 22
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[68 (število)|68]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·17
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 21
! [[402 (število)|402]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·3·67
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 72
! [[736 (število)|736]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;5&lt;/sup&gt;·23
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 33
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[69 (število)|69]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·23 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 26
! [[403 (število)|403]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 13·31 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 44
! [[737 (število)|737]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 11·67 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 78
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[70 (število)|70]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·5·7
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 14
! [[404 (število)|404]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·101
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 105
! [[738 (število)|738]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2·3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·41
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 49
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[71 (število)|71]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''71''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 71
! [[405 (število)|405]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3&lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;·5
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 17
! [[739 (število)|739]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''739''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 739
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[72 (število)|72]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 12
! [[406 (število)|406]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·7·29
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 38
! [[740 (število)|740]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·5·37
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 46
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[73 (število)|73]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''73''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 73
! [[407 (število)|407]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 11·37 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 48
! [[741 (število)|741]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·13·19
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 35
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[74 (število)|74]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·37 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 39
! [[408 (število)|408]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·3·17
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 26
! [[742 (število)|742]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·7·53
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 62
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[75 (število)|75]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·5&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 13
! [[409 (število)|409]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''409''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 409
! [[743 (število)|743]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''743''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 743
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[76 (število)|76]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·19
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 23
! [[410 (število)|410]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·5·41
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 48
! [[744 (število)|744]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·3·31
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 40
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[77 (število)|77]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 7·11 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 18
! [[411 (število)|411]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·137 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 140
! [[745 (število)|745]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 5·149 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 154
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[78 (število)|78]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·3·13
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 18
! [[412 (število)|412]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·103
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 107
! [[746 (število)|746]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·373 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 375
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[79 (število)|79]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''79''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 79
! [[413 (število)|413]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 7·59 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 66
! [[747 (število)|747]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·83
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 89
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[80 (število)|80]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;·5
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 13
! [[414 (število)|414]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2·3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·23
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 31
! [[748 (število)|748]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·11·17
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 32
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[81 (število)|81]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3&lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt; || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 12
! [[415 (število)|415]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 5·83 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 88
! [[749 (število)|749]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 7·107 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 114
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[82 (število)|82]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·41 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 43
! [[416 (število)|416]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;5&lt;/sup&gt;·13
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 23
! [[750 (število)|750]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2·3·5&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 20
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[83 (število)|83]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''83''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 83
! [[417 (število)|417]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·139 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 142
! [[751 (število)|751]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''751''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 751
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[84 (število)|84]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·3·7
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 14
! [[418 (število)|418]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·11·19
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 32
! [[752 (število)|752]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;·47
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 55
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[85 (število)|85]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 5·17 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 22
! [[419 (število)|419]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''419''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 419
! [[753 (število)|753]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·251 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 254
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[86 (število)|86]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·43 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 45
! [[420 (število)|420]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·3·5·7
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 19
! [[754 (število)|754]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·13·29
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 44
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[87 (število)|87]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·29 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 32
! [[421 (število)|421]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''421''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 421
! [[755 (število)|755]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 5·151 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 156
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[88 (število)|88]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·11
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 17
! [[422 (število)|422]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·211 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 213
! [[756 (število)|756]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·3&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·7
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 20
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[89 (število)|89]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''89''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 89
! [[423 (število)|423]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·47
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 53
! [[757 (število)|757]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''757''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 757
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[90 (število)|90]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2·3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·5
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 13
! [[424 (število)|424]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·53
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 59
! [[758 (število)|758]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·379 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 381
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[91 (število)|91]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 7·13 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 20
! [[425 (število)|425]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 5&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·17
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 27
! [[759 (število)|759]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·11·23
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 37
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[92 (število)|92]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·23
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 27
! [[426 (število)|426]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·3·71
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 76
! [[760 (število)|760]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·5·19
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 30
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[93 (število)|93]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·31 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 34
! [[427 (število)|427]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 7·61 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 68
! [[761 (število)|761]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''761''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 761
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[94 (število)|94]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·47 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 49
! [[428 (število)|428]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·107
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 111
! [[762 (število)|762]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·3·127
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 132
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[95 (število)|95]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 5·19 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 24
! [[429 (število)|429]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·11·13
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 27
! [[763 (število)|763]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 7·109 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 116
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[96 (število)|96]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;5&lt;/sup&gt;·3
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 13
! [[430 (število)|430]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·5·43
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 50
! [[764 (število)|764]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·191
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 195
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[97 (število)|97]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''97''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 97
! [[431 (število)|431]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''431''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 431
! [[765 (število)|765]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·5·17
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 28
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[98 (število)|98]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·7&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 16
! [[432 (število)|432]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;·3&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 17
! [[766 (število)|766]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·383 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 385
|-----
! align=&quot;right&quot; | [[99 (število)|99]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·11
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 17
! [[433 (število)|433]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''433''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 433
! [[767 (število)|767]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 13·59 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 72
|-----
! [[100 (število)|100]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·5&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 14
! [[434 (število)|434]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·7·31
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 40
! [[768 (število)|768]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;8&lt;/sup&gt;·3
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 19
|-----
! [[101 (število)|101]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''101''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 101
! [[435 (število)|435]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·5·29
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 37
! [[769 (število)|769]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''769''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 769
|-----
! [[102 (število)|102]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·3·17
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 22
! [[436 (število)|436]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·109
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 113
! [[770 (število)|770]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2·5·7·11
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 25
|-----
! [[103 (število)|103]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''103''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 103
! [[437 (število)|437]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 19·23 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 42
! [[771 (število)|771]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·257 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 260
|-----
! [[104 (število)|104]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·13
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 19
! [[438 (število)|438]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·3·73
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 78
! [[772 (število)|772]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·193
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 197
|-----
! [[105 (število)|105]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·5·7
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 15
! [[439 (število)|439]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''439''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 439
! [[773 (število)|773]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''773''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 773
|-----
! [[106 (število)|106]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·53 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 55
! [[440 (število)|440]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·5·11
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 22
! [[774 (število)|774]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2·3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·43
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 51
|-----
! [[107 (število)|107]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''107''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 107
! [[441 (število)|441]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·7&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 20
! [[775 (število)|775]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 5&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·31
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 41
|-----
! [[108 (število)|108]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·3&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 13
! [[442 (število)|442]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·13·17
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 32
! [[776 (število)|776]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·97
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 103
|-----
! [[109 (število)|109]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''109''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 109
! [[443 (število)|443]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''443''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 443
! [[777 (število)|777]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·7·37
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 47
|-----
! [[110 (število)|110]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·5·11
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 18
! [[444 (število)|444]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·3·37
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 44
! [[778 (število)|778]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·389 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 391
|-----
! [[111 (število)|111]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·37 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 40
! [[445 (število)|445]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 5·89 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 94
! [[779 (število)|779]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 19·41 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 60
|-----
! [[112 (število)|112]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;·7
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 15
! [[446 (število)|446]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·223 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 225
! [[780 (število)|780]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·3·5·13
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 25
|-----
! [[113 (število)|113]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''113''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 113
! [[447 (število)|447]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·149 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 152
! [[781 (število)|781]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 11·71 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 82
|-----
! [[114 (število)|114]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·3·19
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 24
! [[448 (število)|448]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;6&lt;/sup&gt;·7
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 19
! [[782 (število)|782]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·17·23
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 42
|-----
! [[115 (število)|115]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 5·23 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 28
! [[449 (število)|449]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''449''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 449
! [[783 (število)|783]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·29
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 38
|-----
! [[116 (število)|116]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·29
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 33
! [[450 (število)|450]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2·3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·5&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 18
! [[784 (število)|784]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;·7&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 22
|-----
! [[117 (število)|117]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·13
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 19
! [[451 (število)|451]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 11·41 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 52
! [[785 (število)|785]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 5·157 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 162
|-----
! [[118 (število)|118]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·59 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 61
! [[452 (število)|452]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·113
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 117
! [[786 (število)|786]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·3·131
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 136
|-----
! [[119 (število)|119]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 7·17 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 24
! [[453 (število)|453]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·151 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 154
! [[787 (število)|787]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''787''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 787
|-----
! [[120 (število)|120]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·3·5
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 14
! [[454 (število)|454]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·227 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 229
! [[788 (število)|788]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·197
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 201
|-----
! [[121 (število)|121]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 11&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 22
! [[455 (število)|455]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 5·7·13
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 25
! [[789 (število)|789]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·263 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 266
|-----
! [[122 (število)|122]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·61 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 63
! [[456 (število)|456]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·3·19
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 28
! [[790 (število)|790]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·5·79
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 86
|-----
! [[123 (število)|123]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·41 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 44
! [[457 (število)|457]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''457''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 457
! [[791 (število)|791]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 7·113 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 120
|-----
! [[124 (število)|124]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·31
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 35
! [[458 (število)|458]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·229 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 231
! [[792 (število)|792]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·11
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 23
|-----
! [[125 (število)|125]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 5&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt; || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 15
! [[459 (število)|459]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·17
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 26
! [[793 (število)|793]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 13·61 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 74
|-----
! [[126 (število)|126]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2·3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·7
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 15
! [[460 (število)|460]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·5·23
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 32
! [[794 (število)|794]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·397 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 399
|-----
! [[127 (število)|127]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''127''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 127
! [[461 (število)|461]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''461''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 461
! [[795 (število)|795]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·5·53
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 61
|-----
! [[128 (število)|128]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;7&lt;/sup&gt; || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 14
! [[462 (število)|462]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2·3·7·11
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 23
! [[796 (število)|796]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·199
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 203
|-----
! [[129 (število)|129]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·43 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 46
! [[463 (število)|463]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''463''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 463
! [[797 (število)|797]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''797''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 797
|-----
! [[130 (število)|130]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·5·13
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 20
! [[464 (število)|464]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;·29
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 37
! [[798 (število)|798]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2·3·7·19
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 31
|-----
! [[131 (število)|131]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''131''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 131
! [[465 (število)|465]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·5·31
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 39
! [[799 (število)|799]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 17·47 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 64
|-----
! [[132 (število)|132]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·3·11
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 18
! [[466 (število)|466]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·233 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 235
! [[800 (število)|800]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;5&lt;/sup&gt;·5&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 20
|-----
! [[133 (število)|133]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 7·19 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 26
! [[467 (število)|467]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''467''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 467
! [[801 (število)|801]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·89
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 95
|-----
! [[134 (število)|134]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·67 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 69
! [[468 (število)|468]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·13
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 23
! [[802 (število)|802]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·401 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 403
|-----
! [[135 (število)|135]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·5
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 14
! [[469 (število)|469]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 7·67 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 74
! [[803 (število)|803]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 11·73 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 84
|-----
! [[136 (število)|136]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·17
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 23
! [[470 (število)|470]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·5·47
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 54
! [[804 (število)|804]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·3·67
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 74
|-----
! [[137 (število)|137]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''137''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 137
! [[471 (število)|471]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·157 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 160
! [[805 (število)|805]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 5·7·23
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 35
|-----
! [[138 (število)|138]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·3·23
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 28
! [[472 (število)|472]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·59
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 65
! [[806 (število)|806]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·13·31
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 46
|-----
! [[139 (število)|139]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''139''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 139
! [[473 (število)|473]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 11·43 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 54
! [[807 (število)|807]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·269 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 272
|-----
! [[140 (število)|140]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·5·7
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 16
! [[474 (število)|474]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·3·79
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 84
! [[808 (število)|808]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·101
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 107
|-----
! [[141 (število)|141]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·47 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 50
! [[475 (število)|475]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 5&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·19
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 29
! [[809 (število)|809]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''809''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 809
|-----
! [[142 (število)|142]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·71 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 73
! [[476 (število)|476]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·7·17
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 28
! [[810 (število)|810]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2·3&lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;·5
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 19
|-----
! [[143 (število)|143]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 11·13 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 24
! [[477 (število)|477]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·53
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 59
! [[811 (število)|811]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''811''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 811
|-----
! [[144 (število)|144]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;·3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 14
! [[478 (število)|478]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·239 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 241
! [[812 (število)|812]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·7·29
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 40
|-----
! [[145 (število)|145]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 5·29 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 34
! [[479 (število)|479]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''479''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 479
! [[813 (število)|813]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·271 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 274
|-----
! [[146 (število)|146]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·73 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 75
! [[480 (število)|480]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;5&lt;/sup&gt;·3·5
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 18
! [[814 (število)|814]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·11·37
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 50
|-----
! [[147 (število)|147]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·7&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 17
! [[481 (število)|481]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 13·37 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 50
! [[815 (število)|815]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 5·163 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 168
|-----
! [[148 (število)|148]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·37
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 41
! [[482 (število)|482]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·241 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 243
! [[816 (število)|816]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;·3·17
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 28
|-----
! [[149 (število)|149]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''149''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 149
! [[483 (število)|483]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·7·23
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 33
! [[817 (število)|817]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 19·43 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 62
|-----
! [[150 (število)|150]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2·3·5&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 15
! [[484 (število)|484]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·11&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 26
! [[818 (število)|818]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·409 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 411
|-----
! [[151 (število)|151]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''151''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 151
! [[485 (število)|485]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 5·97 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 102
! [[819 (število)|819]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·7·13
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 26
|-----
! [[152 (število)|152]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·19
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 25
! [[486 (število)|486]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·3&lt;sup&gt;5&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 17
! [[820 (število)|820]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·5·41
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 50
|-----
! [[153 (število)|153]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·17
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 23
! [[487 (število)|487]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''487''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 487
! [[821 (število)|821]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''821''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 821
|-----
! [[154 (število)|154]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·7·11
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 20
! [[488 (število)|488]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·61
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 67
! [[822 (število)|822]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·3·137
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 142
|-----
! [[155 (število)|155]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 5·31 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 36
! [[489 (število)|489]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·163 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 166
! [[823 (število)|823]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''823''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 823
|-----
! [[156 (število)|156]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·3·13
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 20
! [[490 (število)|490]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2·5·7&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 21
! [[824 (število)|824]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·103
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 109
|-----
! [[157 (število)|157]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''157''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 157
! [[491 (število)|491]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''491''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 491
! [[825 (število)|825]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
3·5&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·11
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 24
|-----
! [[158 (število)|158]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·79 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 81
! [[492 (število)|492]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·3·41
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 48
! [[826 (število)|826]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·7·59
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 68
|-----
! [[159 (število)|159]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·53 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 56
! [[493 (število)|493]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 17·29 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 46
! [[827 (število)|827]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''827''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 827
|-----
! [[160 (število)|160]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;5&lt;/sup&gt;·5
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 15
! [[494 (število)|494]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·13·19
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 34
! [[828 (število)|828]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·23
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 33
|-----
! [[161 (število)|161]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 7·23 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 30
! [[495 (število)|495]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·5·11
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 22
! [[829 (število)|829]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''829''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 829
|-----
! [[162 (število)|162]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·3&lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 14
! [[496 (število)|496]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;·31
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 39
! [[830 (število)|830]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·5·83
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 90
|-----
! [[163 (število)|163]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''163''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 163
! [[497 (število)|497]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 7·71 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 78
! [[831 (število)|831]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·277 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 280
|-----
! [[164 (število)|164]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·41
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 45
! [[498 (število)|498]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·3·83
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 88
! [[832 (število)|832]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;6&lt;/sup&gt;·13
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 25
|-----
! [[165 (število)|165]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·5·11
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 19
! [[499 (število)|499]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''499''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 499
! [[833 (število)|833]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 7&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·17
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 31
|-----
! [[166 (število)|166]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·83 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 85
! [[500 (število)|500]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·5&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 19
! [[834 (število)|834]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·3·139
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 144
|-----
! [[167 (število)|167]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''167''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 167
! [[501 (število)|501]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·167 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 170
! [[835 (število)|835]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 5·167 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 172
|-----
! [[168 (število)|168]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·3·7
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 16
! [[502 (število)|502]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·251 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 253
! [[836 (število)|836]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·11·19
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 34
|-----
! [[169 (število)|169]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 13&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 26
! [[503 (število)|503]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''503''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 503
! [[837 (število)|837]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·31
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 40
|-----
! [[170 (število)|170]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·5·17
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 24
! [[504 (število)|504]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·7
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 19
! [[838 (število)|838]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·419 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 421
|-----
! [[171 (število)|171]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·19
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 25
! [[505 (število)|505]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 5·101 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 106
! [[839 (število)|839]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''839''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 839
|-----
! [[172 (število)|172]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·43
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 47
! [[506 (število)|506]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·11·23
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 36
! [[840 (število)|840]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·3·5·7
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 21
|-----
! [[173 (število)|173]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''173''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 173
! [[507 (število)|507]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·13&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 29
! [[841 (število)|841]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 29&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 58
|-----
! [[174 (število)|174]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·3·29
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 34
! [[508 (število)|508]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·127
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 131
! [[842 (število)|842]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·421 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 423
|-----
! [[175 (število)|175]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 5&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·7
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 17
! [[509 (število)|509]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''509''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 509
! [[843 (število)|843]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·281 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 284
|-----
! [[176 (število)|176]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;·11
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 19
! [[510 (število)|510]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2·3·5·17
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 27
! [[844 (število)|844]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·211
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 215
|-----
! [[177 (število)|177]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·59 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 62
! [[511 (število)|511]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 7·73 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 80
! [[845 (število)|845]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 5·13&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 31
|-----
! [[178 (število)|178]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·89 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 91
! [[512 (število)|512]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;9&lt;/sup&gt; || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 18
! [[846 (število)|846]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2·3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·47
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 55
|-----
! [[179 (število)|179]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''179''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 179
! [[513 (število)|513]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·19
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 28
! [[847 (število)|847]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 7·11&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 29
|-----
! [[180 (število)|180]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·5
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 15
! [[514 (število)|514]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·257 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 259
! [[848 (število)|848]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;·53
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 61
|-----
! [[181 (število)|181]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''181''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 181
! [[515 (število)|515]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 5·103 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 108
! [[849 (število)|849]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·283 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 286
|-----
! [[182 (število)|182]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·7·13
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 22
! [[516 (število)|516]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·3·43
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 50
! [[850 (število)|850]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2·5&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·17
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 29
|-----
! [[183 (število)|183]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·61 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 64
! [[517 (število)|517]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 11·47 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 58
! [[851 (število)|851]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 23·37 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 60
|-----
! [[184 (število)|184]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·23
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 29
! [[518 (število)|518]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·7·37
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 46
! [[852 (število)|852]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·3·71
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 78
|-----
! [[185 (število)|185]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 5·37 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 42
! [[519 (število)|519]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·173 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 176
! [[853 (število)|853]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''853''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 853
|-----
! [[186 (število)|186]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·3·31
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 36
! [[520 (število)|520]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·5·13
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 24
! [[854 (število)|854]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·7·61
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 70
|-----
! [[187 (število)|187]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 11·17 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 28
! [[521 (število)|521]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''521''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 521
! [[855 (število)|855]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·5·19
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 30
|-----
! [[188 (število)|188]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·47
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 51
! [[522 (število)|522]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2·3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·29
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 37
! [[856 (število)|856]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·107
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 113
|-----
! [[189 (število)|189]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·7
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 16
! [[523 (število)|523]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''523''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 523
! [[857 (število)|857]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''857''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 857
|-----
! [[190 (število)|190]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·5·19
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 26
! [[524 (število)|524]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·131
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 135
! [[858 (število)|858]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2·3·11·13
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 29
|-----
! [[191 (število)|191]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''191''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 191
! [[525 (število)|525]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
3·5&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·7
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 20
! [[859 (število)|859]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''859''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 859
|-----
! [[192 (število)|192]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;6&lt;/sup&gt;·3
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 15
! [[526 (število)|526]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·263 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 265
! [[860 (število)|860]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·5·43
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 52
|-----
! [[193 (število)|193]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''193''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 193
! [[527 (število)|527]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 17·31 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 48
! [[861 (število)|861]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·7·41
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 51
|-----
! [[194 (število)|194]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·97 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 99
! [[528 (število)|528]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;·3·11
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 22
! [[862 (število)|862]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·431 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 433
|-----
! [[195 (število)|195]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·5·13
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 21
! [[529 (število)|529]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 23&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 46
! [[863 (število)|863]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''863''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 863
|-----
! [[196 (število)|196]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·7&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 18
! [[530 (število)|530]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·5·53
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 60
! [[864 (število)|864]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;5&lt;/sup&gt;·3&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 19
|-----
! [[197 (število)|197]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''197''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 197
! [[531 (število)|531]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·59
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 65
! [[865 (število)|865]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 5·173 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 178
|-----
! [[198 (število)|198]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2·3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·11
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 19
! [[532 (število)|532]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·7·19
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 30
! [[866 (število)|866]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·433 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 435
|-----
! [[199 (število)|199]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''199''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 199
! [[533 (število)|533]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 13·41 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 54
! [[867 (število)|867]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·17&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 37
|-----
! [[200 (število)|200]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·5&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 16
! [[534 (število)|534]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·3·89
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 94
! [[868 (število)|868]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·7·31
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 42
|-----
! [[201 (število)|201]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·67 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 70
! [[535 (število)|535]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 5·107 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 112
! [[869 (število)|869]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 11·79 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 90
|-----
! [[202 (število)|202]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·101 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 103
! [[536 (število)|536]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·67
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 73
! [[870 (število)|870]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2·3·5·29
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 39
|-----
! [[203 (število)|203]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 7·29 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 36
! [[537 (število)|537]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·179 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 182
! [[871 (število)|871]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 13·67 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 80
|-----
! [[204 (število)|204]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·3·17
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 24
! [[538 (število)|538]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·269 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 271
! [[872 (število)|872]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·109
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 115
|-----
! [[205 (število)|205]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 5·41 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 46
! [[539 (število)|539]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 7&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·11
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 25
! [[873 (število)|873]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·97
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 103
|-----
! [[206 (število)|206]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·103 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 105
! [[540 (število)|540]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·3&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·5
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 18
! [[874 (število)|874]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·19·23
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 44
|-----
! [[207 (število)|207]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·23
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 29
! [[541 (število)|541]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''541''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 541
! [[875 (število)|875]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 5&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·7
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 22
|-----
! [[208 (število)|208]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;·13
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 21
! [[542 (število)|542]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·271 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 273
! [[876 (število)|876]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·3·73
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 80
|-----
! [[209 (število)|209]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 11·19 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 30
! [[543 (število)|543]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·181 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 184
! [[877 (število)|877]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''877''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 877
|-----
! [[210 (število)|210]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2·3·5·7
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 17
! [[544 (število)|544]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;5&lt;/sup&gt;·17
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 27
! [[878 (število)|878]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·439 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 441
|-----
! [[211 (število)|211]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''211''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 211
! [[545 (število)|545]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 5·109 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 114
! [[879 (število)|879]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·293 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 296
|-----
! [[212 (število)|212]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·53
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 57
! [[546 (število)|546]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2·3·7·13
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 25
! [[880 (število)|880]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;·5·11
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 24
|-----
! [[213 (število)|213]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·71 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 74
! [[547 (število)|547]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''547''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 547
! [[881 (število)|881]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''881''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 881
|-----
! [[214 (število)|214]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·107 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 109
! [[548 (število)|548]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·137
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 141
! [[882 (število)|882]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2·3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·7&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 22
|-----
! [[215 (število)|215]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 5·43 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 48
! [[549 (število)|549]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·61
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 67
! [[883 (število)|883]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''883''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 883
|-----
! [[216 (število)|216]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·3&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 15
! [[550 (število)|550]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2·5&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·11
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 23
! [[884 (število)|884]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·13·17
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 34
|-----
! [[217 (število)|217]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 7·31 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 38
! [[551 (število)|551]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 19·29 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 48
! [[885 (število)|885]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·5·59
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 67
|-----
! [[218 (število)|218]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·109 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 111
! [[552 (število)|552]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·3·23
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 32
! [[886 (število)|886]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·443 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 445
|-----
! [[219 (število)|219]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·73 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 76
! [[553 (število)|553]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 7·79 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 86
! [[887 (število)|887]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''887''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 887
|-----
! [[220 (število)|220]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·5·11
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 20
! [[554 (število)|554]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·277 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 279
! [[888 (število)|888]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·3·37
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 46
|-----
! [[221 (število)|221]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 13·17 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 30
! [[555 (število)|555]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·5·37
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 45
! [[889 (število)|889]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 7·127 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 134
|-----
! [[222 (število)|222]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·3·37
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 42
! [[556 (število)|556]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·139
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 143
! [[890 (število)|890]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·5·89
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 96
|-----
! [[223 (število)|223]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''223''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 223
! [[557 (število)|557]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''557''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 557
! [[891 (število)|891]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3&lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;·11
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 23
|-----
! [[224 (število)|224]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;5&lt;/sup&gt;·7
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 17
! [[558 (število)|558]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2·3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·31
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 39
! [[892 (število)|892]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·223
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 227
|-----
! [[225 (število)|225]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·5&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 16
! [[559 (število)|559]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 13·43 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 56
! [[893 (število)|893]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 19·47 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 66
|-----
! [[226 (število)|226]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·113 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 115
! [[560 (število)|560]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;·5·7
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 20
! [[894 (število)|894]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·3·149
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 154
|-----
! [[227 (število)|227]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''227''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 227
! [[561 (število)|561]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·11·17
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 31
! [[895 (število)|895]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 5·179 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 184
|-----
! [[228 (število)|228]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·3·19
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 26
! [[562 (število)|562]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·281 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 283
! [[896 (število)|896]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;7&lt;/sup&gt;·7
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 21
|-----
! [[229 (število)|229]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''229''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 229
! [[563 (število)|563]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''563''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 563
! [[897 (število)|897]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·13·23
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 39
|-----
! [[230 (število)|230]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·5·23
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 30
! [[564 (število)|564]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·3·47
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 54
! [[898 (število)|898]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·449 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 451
|-----
! [[231 (število)|231]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·7·11
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 21
! [[565 (število)|565]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 5·113 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 118
! [[899 (število)|899]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 29·31 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 60
|-----
! [[232 (število)|232]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·29
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 35
! [[566 (število)|566]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·283 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 285
! [[900 (število)|900]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·5&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 20
|-----
! [[233 (število)|233]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''233''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 233
! [[567 (število)|567]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3&lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;·7
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 19
! [[901 (število)|901]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 17·53 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 70
|-----
! [[234 (število)|234]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2·3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·13
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 21
! [[568 (število)|568]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·71
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 77
! [[902 (število)|902]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·11·41
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 54
|-----
! [[235 (število)|235]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 5·47 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 52
! [[569 (število)|569]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''569''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 569
! [[903 (število)|903]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·7·43
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 53
|-----
! [[236 (število)|236]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·59
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 63
! [[570 (število)|570]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2·3·5·19
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 29
! [[904 (število)|904]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·113
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 119
|-----
! [[237 (število)|237]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·79 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 82
! [[571 (število)|571]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''571''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 571
! [[905 (število)|905]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 5·181 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 186
|-----
! [[238 (število)|238]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·7·17
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 26
! [[572 (število)|572]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·11·13
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 28
! [[906 (število)|906]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·3·151
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 156
|-----
! [[239 (število)|239]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''239''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 239
! [[573 (število)|573]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·191 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 194
! [[907 (število)|907]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''907''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 907
|-----
! [[240 (število)|240]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;·3·5
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 16
! [[574 (število)|574]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·7·41
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 50
! [[908 (število)|908]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·227
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 231
|-----
! [[241 (število)|241]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''241''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 241
! [[575 (število)|575]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 5&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·23
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 33
! [[909 (število)|909]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·101
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 107
|-----
! [[242 (število)|242]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·11&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 24
! [[576 (število)|576]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;6&lt;/sup&gt;·3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 18
! [[910 (število)|910]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2·5·7·13
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 27
|-----
! [[243 (število)|243]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3&lt;sup&gt;5&lt;/sup&gt; || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 15
! [[577 (število)|577]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''577''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 577
! [[911 (število)|911]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''911''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 911
|-----
! [[244 (število)|244]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·61
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 65
! [[578 (število)|578]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·17&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 36
! [[912 (število)|912]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;·3·19
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 30
|-----
! [[245 (število)|245]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 5·7&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 19
! [[579 (število)|579]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·193 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 196
! [[913 (število)|913]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 11·83 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 94
|-----
! [[246 (število)|246]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·3·41
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 46
! [[580 (število)|580]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·5·29
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 38
! [[914 (število)|914]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·457 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 459
|-----
! [[247 (število)|247]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 13·19 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 32
! [[581 (število)|581]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 7·83 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 90
! [[915 (število)|915]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·5·61
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 69
|-----
! [[248 (število)|248]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·31
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 37
! [[582 (število)|582]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·3·97
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 102
! [[916 (število)|916]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·229
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 233
|-----
! [[249 (število)|249]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·83 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 86
! [[583 (število)|583]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 11·53 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 64
! [[917 (število)|917]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 7·131 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 138
|-----
! [[250 (število)|250]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·5&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 17
! [[584 (število)|584]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·73
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 79
! [[918 (število)|918]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2·3&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·17
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 28
|-----
! [[251 (število)|251]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''251''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 251
! [[585 (število)|585]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·5·13
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 24
! [[919 (število)|919]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''919''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 919
|-----
! [[252 (število)|252]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·7
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 17
! [[586 (število)|586]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·293 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 295
! [[920 (število)|920]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·5·23
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 34
|-----
! [[253 (število)|253]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 11·23 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 34
! [[587 (število)|587]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''587''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 587
! [[921 (število)|921]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·307 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 310
|-----
! [[254 (število)|254]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·127 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 129
! [[588 (število)|588]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·3·7&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 21
! [[922 (število)|922]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·461 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 463
|-----
! [[255 (število)|255]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·5·17
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 25
! [[589 (število)|589]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 19·31 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 50
! [[923 (število)|923]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 13·71 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 84
|-----
! [[256 (število)|256]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;8&lt;/sup&gt; || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 16
! [[590 (število)|590]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·5·59
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 66
! [[924 (število)|924]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·3·7·11
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 25
|-----
! [[257 (število)|257]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''257''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 257
! [[591 (število)|591]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·197 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 200
! [[925 (število)|925]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 5&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·37
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 47
|-----
! [[258 (število)|258]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·3·43
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 48
! [[592 (število)|592]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;·37
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 45
! [[926 (število)|926]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·463 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 465
|-----
! [[259 (število)|259]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 7·37 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 44
! [[593 (število)|593]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''593''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 593
! [[927 (število)|927]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·103
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 109
|-----
! [[260 (število)|260]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·5·13
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 22
! [[594 (število)|594]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2·3&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·11
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 22
! [[928 (število)|928]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;5&lt;/sup&gt;·29
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 39
|-----
! [[261 (število)|261]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·29
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 35
! [[595 (število)|595]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 5·7·17
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 29
! [[929 (število)|929]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''929''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 929
|-----
! [[262 (število)|262]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·131 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 133
! [[596 (število)|596]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·149
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 153
! [[930 (število)|930]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2·3·5·31
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 41
|-----
! [[263 (število)|263]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''263''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 263
! [[597 (število)|597]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·199 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 202
! [[931 (število)|931]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 7&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·19
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 33
|-----
! [[264 (število)|264]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·3·11
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 20
! [[598 (število)|598]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·13·23
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 38
! [[932 (število)|932]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·233
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 237
|-----
! [[265 (število)|265]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 5·53 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 58
! [[599 (število)|599]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''599''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 599
! [[933 (število)|933]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·311 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 314
|-----
! [[266 (število)|266]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·7·19
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 28
! [[600 (število)|600]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·3·5&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 19
! [[934 (število)|934]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·467 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 469
|-----
! [[267 (število)|267]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·89 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 92
! [[601 (število)|601]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''601''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 601
! [[935 (število)|935]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 5·11·17
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 33
|-----
! [[268 (število)|268]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·67
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 71
! [[602 (število)|602]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·7·43
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 52
! [[936 (število)|936]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·13
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 25
|-----
! [[269 (število)|269]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''269''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 269
! [[603 (število)|603]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·67
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 73
! [[937 (število)|937]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''937''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 937
|-----
! [[270 (število)|270]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2·3&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·5
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 16
! [[604 (število)|604]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·151
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 155
! [[938 (število)|938]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·7·67
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 76
|-----
! [[271 (število)|271]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''271''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 271
! [[605 (število)|605]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 5·11&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 27
! [[939 (število)|939]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·313 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 316
|-----
! [[272 (število)|272]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;·17
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 25
! [[606 (število)|606]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·3·101
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 106
! [[940 (število)|940]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·5·47
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 56
|-----
! [[273 (število)|273]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·7·13
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 23
! [[607 (število)|607]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''607''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 607
! [[941 (število)|941]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''941''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 941
|-----
! [[274 (število)|274]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·137 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 139
! [[608 (število)|608]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;5&lt;/sup&gt;·19
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 29
! [[942 (število)|942]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·3·157
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 162
|-----
! [[275 (število)|275]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 5&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·11
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 21
! [[609 (število)|609]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·7·29
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 39
! [[943 (število)|943]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 23·41 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 64
|-----
! [[276 (število)|276]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·3·23
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 30
! [[610 (število)|610]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·5·61
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 68
! [[944 (število)|944]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;·59
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 67
|-----
! [[277 (število)|277]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''277''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 277
! [[611 (število)|611]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 13·47 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 60
! [[945 (število)|945]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
3&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·5·7
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 21
|-----
! [[278 (število)|278]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·139 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 141
! [[612 (število)|612]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·17
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 27
! [[946 (število)|946]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·11·43
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 56
|-----
! [[279 (število)|279]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·31
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 37
! [[613 (število)|613]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''613''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 613
! [[947 (število)|947]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''947''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 947
|-----
! [[280 (število)|280]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·5·7
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 18
! [[614 (število)|614]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·307 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 309
! [[948 (število)|948]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·3·79
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 86
|-----
! [[281 (število)|281]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''281''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 281
! [[615 (število)|615]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·5·41
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 49
! [[949 (število)|949]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 13·73 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 86
|-----
! [[282 (število)|282]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·3·47
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 52
! [[616 (število)|616]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·7·11
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 24
! [[950 (število)|950]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2·5&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·19
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 31
|-----
! [[283 (število)|283]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''283''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 283
! [[617 (število)|617]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''617''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 617
! [[951 (število)|951]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·317 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 320
|-----
! [[284 (število)|284]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·71
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 75
! [[618 (število)|618]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·3·103
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 108
! [[952 (število)|952]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·7·17
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 30
|-----
! [[285 (število)|285]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·5·19
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 27
! [[619 (število)|619]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''619''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 619
! [[953 (število)|953]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''953''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 953
|-----
! [[286 (število)|286]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·11·13
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 26
! [[620 (število)|620]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·5·31
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 40
! [[954 (število)|954]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2·3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·53
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 61
|-----
! [[287 (število)|287]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 7·41 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 48
! [[621 (število)|621]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·23
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 32
! [[955 (število)|955]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 5·191 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 196
|-----
! [[288 (število)|288]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;5&lt;/sup&gt;·3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 16
! [[622 (število)|622]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·311 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 313
! [[956 (število)|956]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·239
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 243
|-----
! [[289 (število)|289]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 17&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 34
! [[623 (število)|623]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 7·89 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 96
! [[957 (število)|957]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·11·29
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 43
|-----
! [[290 (število)|290]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·5·29
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 36
! [[624 (število)|624]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;·3·13
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 24
! [[958 (število)|958]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·479 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 481
|-----
! [[291 (število)|291]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·97 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 100
! [[625 (število)|625]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 5&lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt; || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 20
! [[959 (število)|959]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 7·137 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 144
|-----
! [[292 (število)|292]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·73
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 77
! [[626 (število)|626]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·313 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 315
! [[960 (število)|960]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;6&lt;/sup&gt;·3·5
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 20
|-----
! [[293 (število)|293]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''293''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 293
! [[627 (število)|627]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·11·19
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 33
! [[961 (število)|961]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 31&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 62
|-----
! [[294 (število)|294]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2·3·7&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 19
! [[628 (število)|628]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·157
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 161
! [[962 (število)|962]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·13·37
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 52
|-----
! [[295 (število)|295]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 5·59 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 64
! [[629 (število)|629]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 17·37 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 54
! [[963 (število)|963]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·107
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 113
|-----
! [[296 (število)|296]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·37
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 43
! [[630 (število)|630]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2·3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·5·7
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 20
! [[964 (število)|964]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·241
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 245
|-----
! [[297 (število)|297]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·11
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 20
! [[631 (število)|631]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''631''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 631
! [[965 (število)|965]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 5·193 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 198
|-----
! [[298 (število)|298]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·149 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 151
! [[632 (število)|632]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·79
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 85
! [[966 (število)|966]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2·3·7·23
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 35
|-----
! [[299 (število)|299]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 13·23 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 36
! [[633 (število)|633]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·211 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 214
! [[967 (število)|967]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''967''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 967
|-----
! [[300 (število)|300]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·3·5&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 17
! [[634 (število)|634]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·317 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 319
! [[968 (število)|968]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·11&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 28
|-----
! [[301 (število)|301]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 7·43 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 50
! [[635 (število)|635]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 5·127 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 132
! [[969 (število)|969]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·17·19
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 39
|-----
! [[302 (število)|302]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·151 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 153
! [[636 (število)|636]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·3·53
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 60
! [[970 (število)|970]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·5·97
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 104
|-----
! [[303 (število)|303]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·101 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 104
! [[637 (število)|637]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 7&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·13
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 27
! [[971 (število)|971]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''971''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 971
|-----
! [[304 (število)|304]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;·19
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 27
! [[638 (število)|638]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·11·29
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 42
! [[972 (število)|972]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·3&lt;sup&gt;5&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 19
|-----
! [[305 (število)|305]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 5·61 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 66
! [[639 (število)|639]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·71
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 77
! [[973 (število)|973]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 7·139 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 146
|-----
! [[306 (število)|306]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2·3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·17
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 25
! [[640 (število)|640]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;7&lt;/sup&gt;·5
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 19
! [[974 (število)|974]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·487 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 489
|-----
! [[307 (število)|307]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''307''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 307
! [[641 (število)|641]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''641''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 641
! [[975 (število)|975]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
3·5&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·13
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 26
|-----
! [[308 (število)|308]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·7·11
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 22
! [[642 (število)|642]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·3·107
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 112
! [[976 (število)|976]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;·61
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 69
|-----
! [[309 (število)|309]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·103 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 106
! [[643 (število)|643]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''643''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 643
! [[977 (število)|977]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''977''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 977
|-----
! [[310 (število)|310]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·5·31
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 38
! [[644 (število)|644]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·7·23
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 34
! [[978 (število)|978]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·3·163
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 168
|-----
! [[311 (število)|311]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''311''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 311
! [[645 (število)|645]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·5·43
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 51
! [[979 (število)|979]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 11·89 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 100
|-----
! [[312 (število)|312]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·3·13
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 22
! [[646 (število)|646]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·17·19
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 38
! [[980 (število)|980]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·5·7&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 23
|-----
! [[313 (število)|313]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''313''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 313
! [[647 (število)|647]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''647''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 647
! [[981 (število)|981]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·109
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 115
|-----
! [[314 (število)|314]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·157 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 159
! [[648 (število)|648]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·3&lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 18
! [[982 (število)|982]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·491 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 493
|-----
! [[315 (število)|315]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·5·7
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 18
! [[649 (število)|649]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 11·59 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 70
! [[983 (število)|983]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''983''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 983
|-----
! [[316 (število)|316]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·79
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 83
! [[650 (število)|650]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2·5&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·13
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 25
! [[984 (število)|984]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·3·41
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 50
|-----
! [[317 (število)|317]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''317''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 317
! [[651 (število)|651]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·7·31
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 41
! [[985 (število)|985]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 5·197 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 202
|-----
! [[318 (število)|318]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·3·53
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 58
! [[652 (število)|652]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·163
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 167
! [[986 (število)|986]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·17·29
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 48
|-----
! [[319 (število)|319]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 11·29 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 40
! [[653 (število)|653]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''653''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 653
! [[987 (število)|987]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·7·47
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 57
|-----
! [[320 (število)|320]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;6&lt;/sup&gt;·5
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 17
! [[654 (število)|654]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·3·109
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 114
! [[988 (število)|988]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·13·19
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 36
|-----
! [[321 (število)|321]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·107 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 110
! [[655 (število)|655]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 5·131 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 136
! [[989 (število)|989]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 23·43 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 66
|-----
! [[322 (število)|322]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·7·23
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 32
! [[656 (število)|656]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;·41
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 49
! [[990 (število)|990]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2·3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·5·11
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 24
|-----
! [[323 (število)|323]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 17·19 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 36
! [[657 (število)|657]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·73
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 79
! [[991 (število)|991]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''991''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 991
|-----
! [[324 (število)|324]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·3&lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 16
! [[658 (število)|658]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·7·47
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 56
! [[992 (število)|992]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;5&lt;/sup&gt;·31
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 41
|-----
! [[325 (število)|325]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 5&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·13
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 23
! [[659 (število)|659]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''659''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 659
! [[993 (število)|993]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·331 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 334
|-----
! [[326 (število)|326]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·163 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 165
! [[660 (število)|660]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·3·5·11
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 23
! [[994 (število)|994]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·7·71
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 80
|-----
! [[327 (število)|327]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·109 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 112
! [[661 (število)|661]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''661''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 661
! [[995 (število)|995]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 5·199 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 204
|-----
! [[328 (število)|328]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·41
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 47
! [[662 (število)|662]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·331 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 333
! [[996 (število)|996]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·3·83
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 90
|-----
! [[329 (število)|329]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 7·47 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 54
! [[663 (število)|663]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3·13·17
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 33
! [[997 (število)|997]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''997''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 997
|-----
! [[330 (število)|330]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2·3·5·11
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 21
! [[664 (število)|664]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·83
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 89
! [[998 (število)|998]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·499 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 501
|-----
! [[331 (število)|331]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | '''331''' || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 331
! [[665 (število)|665]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 5·7·19
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 31
! [[999 (število)|999]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·37
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 46
|-----
! [[332 (število)|332]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·83
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 87
! [[666 (število)|666]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2·3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·37
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 45
! align=&quot;right&quot; | [[1000 (število)|1000]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;·5&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 21
|-----
! [[333 (število)|333]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·37
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 43
! [[667 (število)|667]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 23·29 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 52
! align=&quot;right&quot; | [[1001 (število)|1001]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 7·11·13
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 31
|-----
! [[334 (število)|334]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·167 || bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 169
! [[668 (število)|668]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; |
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;·167
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 171
! align=&quot;right&quot; | [[1002 (število)|1002]]
| bgcolor=&quot;lightblue&quot; | 2·3·167
| bgcolor=&quot;lightgreen&quot; | 172
|}

== Glej tudi ==
* [[tabela deliteljev]] (1–1000)

[[Kategorija:Praštevila]]</text>
      <sha1>lp2lm5y1mmyga5f7gn2kug917da3pb8</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Minister za demografijo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije</title>
    <ns>0</ns>
    <id>14025</id>
    <revision>
      <id>6688466</id>
      <parentid>6685239</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T11:12:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>VidicK01</username>
        <id>193275</id>
      </contributor>
      <comment>(18/20) - Novi ministri &amp; preoblikovanje resorjev: demografija in premestitev dela, Mateja Ribič</comment>
      <origin>6688466</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10635" sha1="f3su3o44i6jged2j41839q3hrj4ymz8" xml:space="preserve">{{Infobox official post
| post = Minister za demografijo, družino, socialne zadeve
| body = &lt;br /&gt;in enake možnosti&lt;br&gt;Republike Slovenije
| image name1 = Flag of Slovenia.svg
| image_size1 = 70px
| incumbent = [[Mateja Ribič]]
| incumbentsince = 4. junija 2026
| member_of = [[Vlada Republike Slovenije]]&lt;br /&gt;[[Svet Evropske unije| Svet Evropske unije za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov]]
| termlength = 4 leta
| first = [[Jožica Puhar]]
| residence = Štukljeva cesta 44 &lt;br /&gt;1000 Ljubljana
| website = http://www.mddsz.gov.si/
| image = Mateja_Ribič_ministrski_portret_(cropped).jpg
}}
'''Minister za demografijo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije''' je [[politika|politični]] vodja [[Ministrstvo za demografijo, družino, socialne zadeve Republike Slovenije|Ministrstva za demografijo, družino, socialne zadeve Republike Slovenije]], ki ga predlaga [[predsednik Vlade Republike Slovenije]] in imenuje [[Državni zbor Republike Slovenije]] ter je po ''[[Zakon o Vladi Republike Slovenije|Zakonu o Vladi Republike Slovenije]]'' član [[Vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO242.html |title=- ''Zakon o Vladi Republike Slovenije'' |accessdate=2013-06-29 |archive-date=2013-06-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130629184739/http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO242.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Trenutno položaj zaseda [[Mateja Ribič]].

== Zakonodaja ==
Funkcija ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je bila s tem nazivom vzpostavljena 6. marca 2013, ko se je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije razširilo in preimenovalo v Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije.&lt;ref&gt;[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=201321&amp;stevilka=787 - Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Vladi Republike Slovenije]&lt;/ref&gt;

29. aprila 2026 je bil sprejet [[Zakon o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije (2026)|Zakon o spremembah Zakona o Vladi RS]], ki je pred nastankom [[16. vlada Republike Slovenije|četrte vlade Janeza Janše]] število ministrskih resorjev znižal z 20 na 15. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije se je preimenovalo v Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije; ob tem se je področje dela preselilo na resor gospodarstva in športa, čemur so sindikati sicer še pred sprejemom sprememb zakona izrazili odločno nasprotovanje.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nasprotovanja združevanju ministrstev za delo in gospodarstvo: &quot;Kot da bi dali volku čuvati jagnje&quot;|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nasprotovanja-zdruzevanju-ministrstev-za-delo-in-gospodarstvo-kot-da-bi-dali-volku-cuvati-jagnje/780292|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-06|language=sl|first=La|last=Da}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca podprli novelo zakona o vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-nsi-sls-fokus-demokrati-in-resni-ca-podprli-novelo-zakona-o-vladi/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-06|language=sl|first=Al|last=Ma}}&lt;/ref&gt; K ministrstvu za demografijo pa so se pripojila še nekatera delovna področja, ki so v času [[15. vlada Republike Slovenije|vlade Roberta Goloba]] spadala pod Ministrstvo za solidarno prihodnost Republike Slovenije.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Večina ministrov prevzela posle, nekateri načrtujejo že prve ukrepe|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vecina-ministrov-prevzela-posle-nekateri-nacrtujejo-ze-prve-ukrepe/784375|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-06|language=sl|first=P.|last=J}}&lt;/ref&gt;

== Delovna področja ==
Delovna področja za katera je bil odgovoren minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so bila: individualna delovna razmerja, kolektivne pogodbe in inšpekcija dela, aktivna politika zaposlovanja, socialno varstvo, varstvo vojnih veteranov, invalidov in žrtev vojn ter enake možnosti.&lt;ref&gt;[http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/ - Delovna področja, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti]&lt;/ref&gt;

S preimenovanjem in reorganizacijo leta 2026 so področja delovna razmerja, pravice iz dela, zaposlovanje in poklicno usposabljanje postala del resorja ministra za gospodarstvo, delo in šport. Novo ministrstvo za demografijo zajema področja demografije, enakih možnosti, družine, socialnih zadev, invalidskega varstva, ekonomske demokracije, dolgotrajne oskrbe, dolgožive družbe, deinstitucionalizacije starejših, socialnega varstva v delu, ki se nanaša na institucionalno varstvo, zajema tudi pomoč družini na domu in varstvo ter zaposlitve pod posebnimi pogoji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=O ministrstvu za demografijo, družino in socialne zadeve {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-demografijo-druzino-in-socialne-zadeve/o-ministrstvu/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2026-06-12|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Položaj v Evropski uniji ==
Minister za demografijo, družino in socialne zadeve je član [[Svet Evropske unije za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov|Sveta Evropske unije za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov]] (EPSCO), ki predstavlja eno od oblik [[Svet Evropske unije|Sveta Evropske unije]].&lt;ref&gt;[http://bruselj.predstavnistvo.si/index.php?id=627 - Svet Evropske unije]&lt;/ref&gt;

== Seznam ministrov ==
=== Predsednik Republiškega komiteja za delo Republike Slovenije ===
; [[1. vlada Republike Slovenije]]
* [[Jožica Puhar]] (16. maj 1990 – 14. maj 1992)&lt;ref name=&quot;#1&quot;&gt;{{Navedi splet |url=http://www.vlada.si/o_vladi/vlade_republike_slovenije/ |title=- Vlade Republike Slovenije |accessdate=2013-06-30 |archive-date=2012-11-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121120103735/http://www.vlada.si/o_vladi/vlade_republike_slovenije/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

=== Minister za delo Republike Slovenije ===
; [[2. vlada Republike Slovenije]]
* [[Jožica Puhar]] (14. maj 1992 – 25. januar 1993)&lt;ref name=&quot;#1&quot;/&gt;

=== Minister za delo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije ===
; [[3. vlada Republike Slovenije]]
* [[Jožica Puhar]] (25. januar 1993 – razrešena 21. junija 1994)&lt;ref name=&quot;#1&quot;/&gt;
* [[Rina Klinar]] (21. junij 1994 – razrešena 31. januarja 1996)&lt;ref name=&quot;#1&quot;/&gt;
* [[Anton Rop]] (7. februar 1996 – 27. februar 1997)&lt;ref name=&quot;#1&quot;/&gt;

; [[4. vlada Republike Slovenije]]
* [[Anton Rop]] (27. februar 1997 – 7. junij 2000)&lt;ref name=&quot;#1&quot;/&gt;

; [[5. vlada Republike Slovenije]]
* [[Miha Brejc]] (7. junij 2000 – 30. november 2000)&lt;ref name=&quot;#1&quot;/&gt;

; [[6. vlada Republike Slovenije]]
* [[Vlado Dimovski]] (30. november 2000 – 19. december 2002)&lt;ref name=&quot;#1&quot;/&gt;

; [[7. vlada Republike Slovenije]]
* [[Vlado Dimovski]] (19. december 2002 – 3. december 2004)&lt;ref name=&quot;#1&quot;/&gt;

; [[8. vlada Republike Slovenije]]
* [[Janez Drobnič]] (imenovan 3. decembra 2004&lt;ref&gt;[http://www.uradni-list.si/1/content?id=52467 - Uradni list RS, št. 132/2004, Sklep o imenovanju ministrov]&lt;/ref&gt; – razrešen 1. decembra 2006&lt;ref&gt;[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2006127&amp;stevilka=5357 - Uradni list RS, št. 127/2006, Sklep o razrešitvi ministra za delo, družino in socialne zadeve]&lt;/ref&gt;)
* [[Andrej Vizjak]] (začasno pooblaščen 1. decembra 2006&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.dnevnik.si/clanek/215383 |title=- Drobnič razrešen, njegov resor Vizjaku |accessdate=2013-06-29 |archive-date=2013-06-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130602203040/http://www.dnevnik.si/clanek/215383 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; – razrešen 18. decembra 2006&lt;ref name=&quot;#2&quot;&gt;[http://www.uradni-list.si/1/content?id=77153 - Uradni list RS, št. 136/2006, Sklep o imenovanju ministrice]&lt;/ref&gt;)
* [[Marjeta Cotman]] (imenovana 18. decembra 2006&lt;ref name=&quot;#2&quot;/&gt; – razrešena 7. novembra 2008&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.delo.si/clanek/70515 |title=- Novi mandatar je Borut Pahor |accessdate=2013-06-29 |archive-date=2012-01-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120113083021/http://www.delo.si/clanek/70515 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;)

; [[9. vlada Republike Slovenije]]
* [[Ivan Svetlik]] (imenovan 21. novembra 2008&lt;ref&gt;[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2008111&amp;stevilka=4772 - Uradni list RS, št. 111/2008, Sklep o imenovanju ministrov]&lt;/ref&gt; – razrešen 20. septembra 2011&lt;ref&gt;[http://www.rtvslo.si/slovenija/foto-poslanci-izrekli-nezaupnico-vladi-boruta-pahorja/266631 - Poslanci izrekli nezaupnico vladi Boruta Pahorja]&lt;/ref&gt;)

; [[10. vlada Republike Slovenije]]
* [[Andrej Vizjak]] (imenovan 10. februarja 2012&lt;ref&gt;[http://www.uradni-list.si/1/content?id=107444 - Uradni list RS, št. 11/2012, Sklep o imenovanju ministrov]&lt;/ref&gt; – razrešen 27. februarja 2013&lt;ref&gt;[http://www.24ur.com/novice/slovenija/z-bratuskovo-v-boljse-case-ali-le-v-novo-obdobje-prepiranja-in-izkljucevanja.html - Za novo mandatarsko izvoljena Alenka Bratušek]&lt;/ref&gt;)

=== Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije ===
; [[11. vlada Republike Slovenije]]
* [[Anja Kopač Mrak]] (imenovan 20. marca 2013&lt;ref&gt;[http://www.uradni-list.si/1/content?id=112403 - Uradni list RS, št. 25/2013, Sklep o imenovanju ministrov]&lt;/ref&gt; – razrešen 18. septembra 2014&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{navedi splet|url = http://www.rtvslo.si/slovenija/slovenija-ima-novo-vlado/346632|title = Slovenija ima novo vlado}}&lt;/ref&gt;)

; [[12. vlada Republike Slovenije|12. vlada Republike Slovenije]]
* [[Anja Kopač Mrak]] (imenovan 18. septembra 2014&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; – 13. septembra 2018)

; [[13. vlada Republike Slovenije]]

*[[Ksenija Klampfer]] (imenovana 13. septembra 2018 – 13. marec 2020)

; [[14. vlada Republike Slovenije]]

* [[Janez Cigler Kralj]] (13. marec 2020 – 1. junij 2022)

; [[15. vlada Republike Slovenije]]

* [[Luka Mesec]] (1. junij 2022 – danes)

=== Minister za demografijo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije ===
; [[16. vlada Republike Slovenije]]

* [[Mateja Ribič]] (4. junij 2026– )

== Viri in opombe ==
{{sklici|2}}

== Glej tudi ==
* [[Vlada Republike Slovenije]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.mddsz.gov.si/ Uradna spletna stran ministrstva]

{{Min RS}}

[[Kategorija:Ministri vlade Slovenije|Delo]]
[[Kategorija:Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Ministri za delo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije|*]]
[[Kategorija:Ministri za delo po državah|Slovenija]]
[[Kategorija:Ministri za socialne zadeve po državah|Slovenija]]</text>
      <sha1>f3su3o44i6jged2j41839q3hrj4ymz8</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688467</id>
      <parentid>6688466</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T11:12:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>VidicK01</username>
        <id>193275</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>VidicK01 je prestavil_a stran [[Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije]] na [[Minister za demografijo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije]]: Novo uradno ime ministrstva po reorganizaciji resorjev glede na Zakon o spremembah Zakona o vladi (2026)</comment>
      <origin>6688466</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10635" sha1="f3su3o44i6jged2j41839q3hrj4ymz8" xml:space="preserve">{{Infobox official post
| post = Minister za demografijo, družino, socialne zadeve
| body = &lt;br /&gt;in enake možnosti&lt;br&gt;Republike Slovenije
| image name1 = Flag of Slovenia.svg
| image_size1 = 70px
| incumbent = [[Mateja Ribič]]
| incumbentsince = 4. junija 2026
| member_of = [[Vlada Republike Slovenije]]&lt;br /&gt;[[Svet Evropske unije| Svet Evropske unije za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov]]
| termlength = 4 leta
| first = [[Jožica Puhar]]
| residence = Štukljeva cesta 44 &lt;br /&gt;1000 Ljubljana
| website = http://www.mddsz.gov.si/
| image = Mateja_Ribič_ministrski_portret_(cropped).jpg
}}
'''Minister za demografijo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije''' je [[politika|politični]] vodja [[Ministrstvo za demografijo, družino, socialne zadeve Republike Slovenije|Ministrstva za demografijo, družino, socialne zadeve Republike Slovenije]], ki ga predlaga [[predsednik Vlade Republike Slovenije]] in imenuje [[Državni zbor Republike Slovenije]] ter je po ''[[Zakon o Vladi Republike Slovenije|Zakonu o Vladi Republike Slovenije]]'' član [[Vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO242.html |title=- ''Zakon o Vladi Republike Slovenije'' |accessdate=2013-06-29 |archive-date=2013-06-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130629184739/http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO242.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Trenutno položaj zaseda [[Mateja Ribič]].

== Zakonodaja ==
Funkcija ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je bila s tem nazivom vzpostavljena 6. marca 2013, ko se je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije razširilo in preimenovalo v Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije.&lt;ref&gt;[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=201321&amp;stevilka=787 - Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Vladi Republike Slovenije]&lt;/ref&gt;

29. aprila 2026 je bil sprejet [[Zakon o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije (2026)|Zakon o spremembah Zakona o Vladi RS]], ki je pred nastankom [[16. vlada Republike Slovenije|četrte vlade Janeza Janše]] število ministrskih resorjev znižal z 20 na 15. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije se je preimenovalo v Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije; ob tem se je področje dela preselilo na resor gospodarstva in športa, čemur so sindikati sicer še pred sprejemom sprememb zakona izrazili odločno nasprotovanje.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nasprotovanja združevanju ministrstev za delo in gospodarstvo: &quot;Kot da bi dali volku čuvati jagnje&quot;|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nasprotovanja-zdruzevanju-ministrstev-za-delo-in-gospodarstvo-kot-da-bi-dali-volku-cuvati-jagnje/780292|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-06|language=sl|first=La|last=Da}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca podprli novelo zakona o vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-nsi-sls-fokus-demokrati-in-resni-ca-podprli-novelo-zakona-o-vladi/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-06|language=sl|first=Al|last=Ma}}&lt;/ref&gt; K ministrstvu za demografijo pa so se pripojila še nekatera delovna področja, ki so v času [[15. vlada Republike Slovenije|vlade Roberta Goloba]] spadala pod Ministrstvo za solidarno prihodnost Republike Slovenije.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Večina ministrov prevzela posle, nekateri načrtujejo že prve ukrepe|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vecina-ministrov-prevzela-posle-nekateri-nacrtujejo-ze-prve-ukrepe/784375|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-06|language=sl|first=P.|last=J}}&lt;/ref&gt;

== Delovna področja ==
Delovna področja za katera je bil odgovoren minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so bila: individualna delovna razmerja, kolektivne pogodbe in inšpekcija dela, aktivna politika zaposlovanja, socialno varstvo, varstvo vojnih veteranov, invalidov in žrtev vojn ter enake možnosti.&lt;ref&gt;[http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/ - Delovna področja, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti]&lt;/ref&gt;

S preimenovanjem in reorganizacijo leta 2026 so področja delovna razmerja, pravice iz dela, zaposlovanje in poklicno usposabljanje postala del resorja ministra za gospodarstvo, delo in šport. Novo ministrstvo za demografijo zajema področja demografije, enakih možnosti, družine, socialnih zadev, invalidskega varstva, ekonomske demokracije, dolgotrajne oskrbe, dolgožive družbe, deinstitucionalizacije starejših, socialnega varstva v delu, ki se nanaša na institucionalno varstvo, zajema tudi pomoč družini na domu in varstvo ter zaposlitve pod posebnimi pogoji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=O ministrstvu za demografijo, družino in socialne zadeve {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-demografijo-druzino-in-socialne-zadeve/o-ministrstvu/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2026-06-12|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Položaj v Evropski uniji ==
Minister za demografijo, družino in socialne zadeve je član [[Svet Evropske unije za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov|Sveta Evropske unije za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov]] (EPSCO), ki predstavlja eno od oblik [[Svet Evropske unije|Sveta Evropske unije]].&lt;ref&gt;[http://bruselj.predstavnistvo.si/index.php?id=627 - Svet Evropske unije]&lt;/ref&gt;

== Seznam ministrov ==
=== Predsednik Republiškega komiteja za delo Republike Slovenije ===
; [[1. vlada Republike Slovenije]]
* [[Jožica Puhar]] (16. maj 1990 – 14. maj 1992)&lt;ref name=&quot;#1&quot;&gt;{{Navedi splet |url=http://www.vlada.si/o_vladi/vlade_republike_slovenije/ |title=- Vlade Republike Slovenije |accessdate=2013-06-30 |archive-date=2012-11-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121120103735/http://www.vlada.si/o_vladi/vlade_republike_slovenije/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

=== Minister za delo Republike Slovenije ===
; [[2. vlada Republike Slovenije]]
* [[Jožica Puhar]] (14. maj 1992 – 25. januar 1993)&lt;ref name=&quot;#1&quot;/&gt;

=== Minister za delo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije ===
; [[3. vlada Republike Slovenije]]
* [[Jožica Puhar]] (25. januar 1993 – razrešena 21. junija 1994)&lt;ref name=&quot;#1&quot;/&gt;
* [[Rina Klinar]] (21. junij 1994 – razrešena 31. januarja 1996)&lt;ref name=&quot;#1&quot;/&gt;
* [[Anton Rop]] (7. februar 1996 – 27. februar 1997)&lt;ref name=&quot;#1&quot;/&gt;

; [[4. vlada Republike Slovenije]]
* [[Anton Rop]] (27. februar 1997 – 7. junij 2000)&lt;ref name=&quot;#1&quot;/&gt;

; [[5. vlada Republike Slovenije]]
* [[Miha Brejc]] (7. junij 2000 – 30. november 2000)&lt;ref name=&quot;#1&quot;/&gt;

; [[6. vlada Republike Slovenije]]
* [[Vlado Dimovski]] (30. november 2000 – 19. december 2002)&lt;ref name=&quot;#1&quot;/&gt;

; [[7. vlada Republike Slovenije]]
* [[Vlado Dimovski]] (19. december 2002 – 3. december 2004)&lt;ref name=&quot;#1&quot;/&gt;

; [[8. vlada Republike Slovenije]]
* [[Janez Drobnič]] (imenovan 3. decembra 2004&lt;ref&gt;[http://www.uradni-list.si/1/content?id=52467 - Uradni list RS, št. 132/2004, Sklep o imenovanju ministrov]&lt;/ref&gt; – razrešen 1. decembra 2006&lt;ref&gt;[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2006127&amp;stevilka=5357 - Uradni list RS, št. 127/2006, Sklep o razrešitvi ministra za delo, družino in socialne zadeve]&lt;/ref&gt;)
* [[Andrej Vizjak]] (začasno pooblaščen 1. decembra 2006&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.dnevnik.si/clanek/215383 |title=- Drobnič razrešen, njegov resor Vizjaku |accessdate=2013-06-29 |archive-date=2013-06-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130602203040/http://www.dnevnik.si/clanek/215383 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; – razrešen 18. decembra 2006&lt;ref name=&quot;#2&quot;&gt;[http://www.uradni-list.si/1/content?id=77153 - Uradni list RS, št. 136/2006, Sklep o imenovanju ministrice]&lt;/ref&gt;)
* [[Marjeta Cotman]] (imenovana 18. decembra 2006&lt;ref name=&quot;#2&quot;/&gt; – razrešena 7. novembra 2008&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.delo.si/clanek/70515 |title=- Novi mandatar je Borut Pahor |accessdate=2013-06-29 |archive-date=2012-01-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120113083021/http://www.delo.si/clanek/70515 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;)

; [[9. vlada Republike Slovenije]]
* [[Ivan Svetlik]] (imenovan 21. novembra 2008&lt;ref&gt;[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2008111&amp;stevilka=4772 - Uradni list RS, št. 111/2008, Sklep o imenovanju ministrov]&lt;/ref&gt; – razrešen 20. septembra 2011&lt;ref&gt;[http://www.rtvslo.si/slovenija/foto-poslanci-izrekli-nezaupnico-vladi-boruta-pahorja/266631 - Poslanci izrekli nezaupnico vladi Boruta Pahorja]&lt;/ref&gt;)

; [[10. vlada Republike Slovenije]]
* [[Andrej Vizjak]] (imenovan 10. februarja 2012&lt;ref&gt;[http://www.uradni-list.si/1/content?id=107444 - Uradni list RS, št. 11/2012, Sklep o imenovanju ministrov]&lt;/ref&gt; – razrešen 27. februarja 2013&lt;ref&gt;[http://www.24ur.com/novice/slovenija/z-bratuskovo-v-boljse-case-ali-le-v-novo-obdobje-prepiranja-in-izkljucevanja.html - Za novo mandatarsko izvoljena Alenka Bratušek]&lt;/ref&gt;)

=== Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije ===
; [[11. vlada Republike Slovenije]]
* [[Anja Kopač Mrak]] (imenovan 20. marca 2013&lt;ref&gt;[http://www.uradni-list.si/1/content?id=112403 - Uradni list RS, št. 25/2013, Sklep o imenovanju ministrov]&lt;/ref&gt; – razrešen 18. septembra 2014&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{navedi splet|url = http://www.rtvslo.si/slovenija/slovenija-ima-novo-vlado/346632|title = Slovenija ima novo vlado}}&lt;/ref&gt;)

; [[12. vlada Republike Slovenije|12. vlada Republike Slovenije]]
* [[Anja Kopač Mrak]] (imenovan 18. septembra 2014&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; – 13. septembra 2018)

; [[13. vlada Republike Slovenije]]

*[[Ksenija Klampfer]] (imenovana 13. septembra 2018 – 13. marec 2020)

; [[14. vlada Republike Slovenije]]

* [[Janez Cigler Kralj]] (13. marec 2020 – 1. junij 2022)

; [[15. vlada Republike Slovenije]]

* [[Luka Mesec]] (1. junij 2022 – danes)

=== Minister za demografijo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije ===
; [[16. vlada Republike Slovenije]]

* [[Mateja Ribič]] (4. junij 2026– )

== Viri in opombe ==
{{sklici|2}}

== Glej tudi ==
* [[Vlada Republike Slovenije]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.mddsz.gov.si/ Uradna spletna stran ministrstva]

{{Min RS}}

[[Kategorija:Ministri vlade Slovenije|Delo]]
[[Kategorija:Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Ministri za delo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije|*]]
[[Kategorija:Ministri za delo po državah|Slovenija]]
[[Kategorija:Ministri za socialne zadeve po državah|Slovenija]]</text>
      <sha1>f3su3o44i6jged2j41839q3hrj4ymz8</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688469</id>
      <parentid>6688467</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T11:13:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>VidicK01</username>
        <id>193275</id>
      </contributor>
      <comment>popravki</comment>
      <origin>6688469</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10617" sha1="9cqbbe9k72xqyk4nsvgkxyxjn4h5mcb" xml:space="preserve">{{Infobox official post
| post = Minister za demografijo, družino in socialne zadeve
| body = &lt;br&gt;Republike Slovenije
| image name1 = Flag of Slovenia.svg
| image_size1 = 70px
| incumbent = [[Mateja Ribič]]
| incumbentsince = 4. junija 2026
| member_of = [[Vlada Republike Slovenije]]&lt;br /&gt;[[Svet Evropske unije| Svet Evropske unije za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov]]
| termlength = 4 leta
| first = [[Jožica Puhar]]
| residence = Štukljeva cesta 44 &lt;br /&gt;1000 Ljubljana
| website = http://www.mddsz.gov.si/
| image = Mateja_Ribič_ministrski_portret_(cropped).jpg
}}
'''Minister za demografijo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije''' je [[politika|politični]] vodja [[Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije|Ministrstva za demografijo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije]], ki ga predlaga [[predsednik Vlade Republike Slovenije]] in imenuje [[Državni zbor Republike Slovenije]] ter je po ''[[Zakon o Vladi Republike Slovenije|Zakonu o Vladi Republike Slovenije]]'' član [[Vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO242.html |title=- ''Zakon o Vladi Republike Slovenije'' |accessdate=2013-06-29 |archive-date=2013-06-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130629184739/http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO242.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Trenutno položaj zaseda [[Mateja Ribič]].

== Zakonodaja ==
Funkcija ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je bila s tem nazivom vzpostavljena 6. marca 2013, ko se je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije razširilo in preimenovalo v Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije.&lt;ref&gt;[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=201321&amp;stevilka=787 - Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Vladi Republike Slovenije]&lt;/ref&gt;

29. aprila 2026 je bil sprejet [[Zakon o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije (2026)|Zakon o spremembah Zakona o Vladi RS]], ki je pred nastankom [[16. vlada Republike Slovenije|četrte vlade Janeza Janše]] število ministrskih resorjev znižal z 20 na 15. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije se je preimenovalo v Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije; ob tem se je področje dela preselilo na resor gospodarstva in športa, čemur so sindikati sicer še pred sprejemom sprememb zakona izrazili odločno nasprotovanje.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nasprotovanja združevanju ministrstev za delo in gospodarstvo: &quot;Kot da bi dali volku čuvati jagnje&quot;|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nasprotovanja-zdruzevanju-ministrstev-za-delo-in-gospodarstvo-kot-da-bi-dali-volku-cuvati-jagnje/780292|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-06|language=sl|first=La|last=Da}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca podprli novelo zakona o vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-nsi-sls-fokus-demokrati-in-resni-ca-podprli-novelo-zakona-o-vladi/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-06|language=sl|first=Al|last=Ma}}&lt;/ref&gt; K ministrstvu za demografijo pa so se pripojila še nekatera delovna področja, ki so v času [[15. vlada Republike Slovenije|vlade Roberta Goloba]] spadala pod Ministrstvo za solidarno prihodnost Republike Slovenije.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Večina ministrov prevzela posle, nekateri načrtujejo že prve ukrepe|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vecina-ministrov-prevzela-posle-nekateri-nacrtujejo-ze-prve-ukrepe/784375|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-06|language=sl|first=P.|last=J}}&lt;/ref&gt;

== Delovna področja ==
Delovna področja za katera je bil odgovoren minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so bila: individualna delovna razmerja, kolektivne pogodbe in inšpekcija dela, aktivna politika zaposlovanja, socialno varstvo, varstvo vojnih veteranov, invalidov in žrtev vojn ter enake možnosti.&lt;ref&gt;[http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/ - Delovna področja, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti]&lt;/ref&gt;

S preimenovanjem in reorganizacijo leta 2026 so področja delovna razmerja, pravice iz dela, zaposlovanje in poklicno usposabljanje postala del resorja ministra za gospodarstvo, delo in šport. Novo ministrstvo za demografijo zajema področja demografije, enakih možnosti, družine, socialnih zadev, invalidskega varstva, ekonomske demokracije, dolgotrajne oskrbe, dolgožive družbe, deinstitucionalizacije starejših, socialnega varstva v delu, ki se nanaša na institucionalno varstvo, zajema tudi pomoč družini na domu in varstvo ter zaposlitve pod posebnimi pogoji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=O ministrstvu za demografijo, družino in socialne zadeve {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-demografijo-druzino-in-socialne-zadeve/o-ministrstvu/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2026-06-12|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Položaj v Evropski uniji ==
Minister za demografijo, družino in socialne zadeve je član [[Svet Evropske unije za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov|Sveta Evropske unije za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov]] (EPSCO), ki predstavlja eno od oblik [[Svet Evropske unije|Sveta Evropske unije]].&lt;ref&gt;[http://bruselj.predstavnistvo.si/index.php?id=627 - Svet Evropske unije]&lt;/ref&gt;

== Seznam ministrov ==
=== Predsednik Republiškega komiteja za delo Republike Slovenije ===
; [[1. vlada Republike Slovenije]]
* [[Jožica Puhar]] (16. maj 1990 – 14. maj 1992)&lt;ref name=&quot;#1&quot;&gt;{{Navedi splet |url=http://www.vlada.si/o_vladi/vlade_republike_slovenije/ |title=- Vlade Republike Slovenije |accessdate=2013-06-30 |archive-date=2012-11-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121120103735/http://www.vlada.si/o_vladi/vlade_republike_slovenije/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

=== Minister za delo Republike Slovenije ===
; [[2. vlada Republike Slovenije]]
* [[Jožica Puhar]] (14. maj 1992 – 25. januar 1993)&lt;ref name=&quot;#1&quot;/&gt;

=== Minister za delo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije ===
; [[3. vlada Republike Slovenije]]
* [[Jožica Puhar]] (25. januar 1993 – razrešena 21. junija 1994)&lt;ref name=&quot;#1&quot;/&gt;
* [[Rina Klinar]] (21. junij 1994 – razrešena 31. januarja 1996)&lt;ref name=&quot;#1&quot;/&gt;
* [[Anton Rop]] (7. februar 1996 – 27. februar 1997)&lt;ref name=&quot;#1&quot;/&gt;

; [[4. vlada Republike Slovenije]]
* [[Anton Rop]] (27. februar 1997 – 7. junij 2000)&lt;ref name=&quot;#1&quot;/&gt;

; [[5. vlada Republike Slovenije]]
* [[Miha Brejc]] (7. junij 2000 – 30. november 2000)&lt;ref name=&quot;#1&quot;/&gt;

; [[6. vlada Republike Slovenije]]
* [[Vlado Dimovski]] (30. november 2000 – 19. december 2002)&lt;ref name=&quot;#1&quot;/&gt;

; [[7. vlada Republike Slovenije]]
* [[Vlado Dimovski]] (19. december 2002 – 3. december 2004)&lt;ref name=&quot;#1&quot;/&gt;

; [[8. vlada Republike Slovenije]]
* [[Janez Drobnič]] (imenovan 3. decembra 2004&lt;ref&gt;[http://www.uradni-list.si/1/content?id=52467 - Uradni list RS, št. 132/2004, Sklep o imenovanju ministrov]&lt;/ref&gt; – razrešen 1. decembra 2006&lt;ref&gt;[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2006127&amp;stevilka=5357 - Uradni list RS, št. 127/2006, Sklep o razrešitvi ministra za delo, družino in socialne zadeve]&lt;/ref&gt;)
* [[Andrej Vizjak]] (začasno pooblaščen 1. decembra 2006&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.dnevnik.si/clanek/215383 |title=- Drobnič razrešen, njegov resor Vizjaku |accessdate=2013-06-29 |archive-date=2013-06-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130602203040/http://www.dnevnik.si/clanek/215383 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; – razrešen 18. decembra 2006&lt;ref name=&quot;#2&quot;&gt;[http://www.uradni-list.si/1/content?id=77153 - Uradni list RS, št. 136/2006, Sklep o imenovanju ministrice]&lt;/ref&gt;)
* [[Marjeta Cotman]] (imenovana 18. decembra 2006&lt;ref name=&quot;#2&quot;/&gt; – razrešena 7. novembra 2008&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.delo.si/clanek/70515 |title=- Novi mandatar je Borut Pahor |accessdate=2013-06-29 |archive-date=2012-01-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120113083021/http://www.delo.si/clanek/70515 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;)

; [[9. vlada Republike Slovenije]]
* [[Ivan Svetlik]] (imenovan 21. novembra 2008&lt;ref&gt;[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2008111&amp;stevilka=4772 - Uradni list RS, št. 111/2008, Sklep o imenovanju ministrov]&lt;/ref&gt; – razrešen 20. septembra 2011&lt;ref&gt;[http://www.rtvslo.si/slovenija/foto-poslanci-izrekli-nezaupnico-vladi-boruta-pahorja/266631 - Poslanci izrekli nezaupnico vladi Boruta Pahorja]&lt;/ref&gt;)

; [[10. vlada Republike Slovenije]]
* [[Andrej Vizjak]] (imenovan 10. februarja 2012&lt;ref&gt;[http://www.uradni-list.si/1/content?id=107444 - Uradni list RS, št. 11/2012, Sklep o imenovanju ministrov]&lt;/ref&gt; – razrešen 27. februarja 2013&lt;ref&gt;[http://www.24ur.com/novice/slovenija/z-bratuskovo-v-boljse-case-ali-le-v-novo-obdobje-prepiranja-in-izkljucevanja.html - Za novo mandatarsko izvoljena Alenka Bratušek]&lt;/ref&gt;)

=== Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije ===
; [[11. vlada Republike Slovenije]]
* [[Anja Kopač Mrak]] (imenovan 20. marca 2013&lt;ref&gt;[http://www.uradni-list.si/1/content?id=112403 - Uradni list RS, št. 25/2013, Sklep o imenovanju ministrov]&lt;/ref&gt; – razrešen 18. septembra 2014&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{navedi splet|url = http://www.rtvslo.si/slovenija/slovenija-ima-novo-vlado/346632|title = Slovenija ima novo vlado}}&lt;/ref&gt;)

; [[12. vlada Republike Slovenije|12. vlada Republike Slovenije]]
* [[Anja Kopač Mrak]] (imenovan 18. septembra 2014&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; – 13. septembra 2018)

; [[13. vlada Republike Slovenije]]

*[[Ksenija Klampfer]] (imenovana 13. septembra 2018 – 13. marec 2020)

; [[14. vlada Republike Slovenije]]

* [[Janez Cigler Kralj]] (13. marec 2020 – 1. junij 2022)

; [[15. vlada Republike Slovenije]]

* [[Luka Mesec]] (1. junij 2022 – danes)

=== Minister za demografijo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije ===
; [[16. vlada Republike Slovenije]]

* [[Mateja Ribič]] (4. junij 2026– )

== Viri in opombe ==
{{sklici|2}}

== Glej tudi ==
* [[Vlada Republike Slovenije]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.mddsz.gov.si/ Uradna spletna stran ministrstva]

{{Min RS}}

[[Kategorija:Ministri vlade Slovenije|Delo]]
[[Kategorija:Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Ministri za delo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije|*]]
[[Kategorija:Ministri za delo po državah|Slovenija]]
[[Kategorija:Ministri za socialne zadeve po državah|Slovenija]]</text>
      <sha1>9cqbbe9k72xqyk4nsvgkxyxjn4h5mcb</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Carl Friedrich Benz</title>
    <ns>0</ns>
    <id>19912</id>
    <revision>
      <id>6688352</id>
      <parentid>6341136</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T07:16:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-34456-10</username>
        <id>261521</id>
      </contributor>
      <origin>6688352</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11130" sha1="k5uxv1t52qsoln9sd9qv5qkpmn4gr5g" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}

'''Carl Friedrich Benz''' (Karl Friedrich Michael Benz), [[Nemci|nemški]] [[inženir]] in [[pionir avtomobilske industrije]], * [[25. november]] [[1844]], [[Mühlburg]], danes del [[Karlsruhe]]ja, [[Baden-Württemberg]], [[Nemčija]], † [[4. april]] [[1929]], [[Ladenburg]], Baden-Württemberg, [[Nemčija]]. Njegov [[Benz Patent Motorwagen|Benz Patent-Motorwagen]] Nummer 1 iz leta 1885 velja za prvi moderni [[Avtomobil|avtomobil]]. Po njem se imenuje najbolj razširjeno [[gorivo]] v [[avtomobilizem|avtomobilizmu]] - [[bencin]].

== Življenje ==
Carl Benz se je rodil kot Karl Friedrich Michael Wailend 25. novembra leta [[1844]],kot edinec na Rheinstraße 22, v današnji karlsruški mestni četrti Mühlburg, kot nezakonski otrok karlsruhške služkinje Josephine Vaillant in Johana Georga Benza, leta [[1809]] v Kraju Pfaffenrot rojenega strojevodje. Benz izhaja iz [[družina|družine]], ki se je že več generacij ukvarjala s [[kovaštvo]]m. Visoko noseči Josephini Vaillant je prenočišče pomagal priskrbeti družinski sorodnik Karl Axtmann (prababica Carla Benza po očetovi strani je bila rojena Axtmann), po poklicu čevljarski mojster. Namestil jo je v sobi gostilne Michalea Kramerja, kjer je bil kasneje rojen Carl Benz. Kramerjeva gostilna je pozneje dobila ime &quot;Mesto Karlsruhe&quot; (Stadt Karlsruhe).  

Po poroki svojih staršev, v katoliški mestni cerkvi &quot;Svetega Štefana&quot; (St. Stephan) 16. novembra [[1845]], se je Karl Friedrich Michael Vaillant preimenoval v Karla Michaela Benza, vendar pa je kasneje še enkrat spremenil svoje ime v Carl Friedrich Benz.

Josephina in Johann Georg Benz sta se s svojim otrokom po poroki preselila v Karlsruhe na Ebrprinzenstraße 13. Johann Georg je bil zaposlen kot strojevodja pri badenskih železnicah. Zaradi odprte strojevodjeve kabine v [[Parna lokomotiva|parni lokomotivi]] je zbolel za [[Pljučnica|pljučnico]], zaradi katere je potem poleti leta [[1846]], skoraj dve leti po rojstvu svojega sina Carla, umrl. Da bi vdova Johanna Georga lahko financirala sinov študij, je v Kalrsruheju študentom tehniške visoke šole oddajala stanovanje in skrbela za njihovo prehrano. 

Že zelo zgodaj je kazal zanimanje za [[tehnologija|tehnologijo]] in [[znanost]]. Od leta 1853 je Carl obiskoval naravoslovno usmerjeni [[Licej|licej]]. 30. septembra leta [[1860]] je takrat 15-letni Carl Friedrich uspešno prestal sprejemni izpit na tehniški visoki šoli v Karlsruheju. 9. julija [[1864]], 4 leta pozneje, je uspešno zaključil šolanje. Po končanem študiju je še nekaj časa opravljal prakso v [[strojna industrija|strojni industriji]]. 20 julija [[1872]] se je poročil z Bertho Ringer. V zakonu se jima je rodilo 5 otrok: Eugen (* 1. maj [[1873]]), Richard (* 21. oktober [[1874]], † 19. september [[1955]]), Klara (* 1. avgust [[1877]]), Thilde (* 2. februar [[1882]]) in Ellen (*16. marec [[1890]]). 

1. avgusta leta [[1888]] je nadvojvodski badski okrajni urad Carlu Benzu, na osnovi ženine prve daljše vožnje z avtomobilom, izdal prvi [[Vozniški izpit|vozniški izpit]] na svetu. 

Nemški inženir [[Strojništvo|strojništva]] velja skupaj z [[Žena|ženo]] Bertho Benz, ki je skrbela predvsem za finančno podporo, za pionirja [[Avtomobilska industrija|avtomobilske industrije]]. 25. novembra leta [[1914]] je Tehniška visoka šola Karlsruhe Carlu Friedrichu Benzu podelila častni [[Doktorat|doktorski naziv]].

Carl Benz je za posledicami [[Bronhitis|bronhitisa]] umrl 4. aprila leta [[1929]], v 84. letu starosti, v Ladenburgu, kjer še danes stoji njegov [[Grob|grob]].

== Benzova podjetja ==
Carl Benz je leta [[1871]] v Mannheimu s sredstvi Berthe Benz ustanovil Livarno in mehanično delavnico, ki jo je kasneje preimenoval v Tovarno strojev za obdelovanje pločevine. Drag razvoj je pripeljal do tega, da je njegova domača [[Banka|banka]] leta [[1882]] zahtevala preimenovanje podjetja v [[Delniška družba|delniško družbo]]. Istočasno se je spremenilo tudi ime podjetja in sicer v Tovarno plinskih motorjev v Mannheimu. Plinski [[Motor|motor]] namesto klasičnega [[Tekoča goriva|tekočega goriva]], kot sta npr. bencin ali dizel, uporablja različne vrste plina: zemeljski, lesni. V nadzornem svetu novonastale družbe pa je [[Konstruktor|konstruktor]] našel malo razumevanja za svoje vizije. 

Benz je nato zapustil podjetje in leta [[1883]] ustanovil novo podjetje Benz &amp; Cie. Rheinische Gasmotorenfabrik Mannheim. Od leta [[1899]] dalje je podjetje delovalo kot [[Delniška družba|delniška družba]]. Leta [[1900]] pa je postalo največja avtomobilska [[Tovarna|tovarna]] na svetu. Leta [[1903]] je Benz svoje podjetje jezen zapustil. 

Leta [[1906]] je po izločitvi njegovega najemniškega časa v [[delniška družba|delniški družbi]] skupaj s sinom Eugenom v Ladenburgu ustanovil podjetje Carl Benz Söhne, ki se je usmerilo v proizvodnjo [[Avtomobil|avtomobilov]]. Leta [[1908]] se jima je kot solastnik pridružil tudi drugi sin Richard. V teh bivših prostorih tovarne se danes nahaja avtomobilski [[Muzej|muzej]] dr. Carla Benza.

Konkurenčni Benzov konstruktor Gottlieb Daimler, ki je skupaj s svojim prijateljem Wilhelmom Maybachom že leta [[1885]] v takratnem Cannstaatu (danes Bad Cannstaat, okraj mesta [[Stuttgart]]) razvil prvo, še z opornimi kolesi vozno [[Motocikel|motorno kolo]], je uspešno tožil Benzovo podjetje zaradi kršenja [[Patent|patenta]] vžigalne cevi. Tako imenovana vžigalna cev se je uporabljala za vžig motorja. Čeprav je moral Daimler leta [[1896]] sam pripotovati v Mannheim zaradi naroka [[Sodišče|sodišča]], pa se z Benzom nikoli nista osebno spoznala. Tudi ko sta se leta [[1897]] ob ustanovitvi Srednjeevropske avtomobilistične [[Zveza|zveze]] ponovno srečala, nista spregovorila drug z drugim. Leta [[1900]] je Gottlieb Daimler umrl. Leta [[1926]] sta se Benzovo podjetje Benz &amp; Cie. Rheinische Gasmotorenfabrik Mannheim in Daimlerjevo podjetje [[Daimler-Motoren-Gesellschaft]] združila v Daimler-Benz AG.

== Tehnični dosežki ==
Leta [[1878]]/[[1879|79]] je Carl Benz razvil brezkompresijski dvotaktni [[Motor z notranjim zgorevanjem|motor z notranjim zgorevanjem]]. Priredil je 4-taktni [[motor z notranjim zgorevanjem]] ([[bencinski motor]]), ki ga je kasneje vgradil v trikolesno [[vozilo|vozilo]].Benz je naprej razvijal diferencialni pogon in ostale elemente za motorna vozila, kot na primer premnik, [[Vžigalna svečka|vžigalne svečke]], translacijo jermena kot [[Sklopka|sklopko]], [[Uplinjač|uplinjač]], vodni hladilnik in prestavljanje. 

Leta [[1885]] je izdelal prvi [[Avtomobil|avto]] na bencin, trikolesno vozilo (patent se je imenoval Tricycle) z [[Motor z notranjim zgorevanjem|motorjem na notranje zgorevanje]] in električnim vžigom. Prva otvoritvena vožnja z [[avtomobil]]om je uspela [[3. julij]]a istega leta v Mannheimu, kar je Bertha Benz še enkrat pisno potrdila leta [[1941]]. Vozilo je imelo 1 valj, 0.8 PS (0.6 KW), najvišja [[Hitrost|hitrost]] je znašala 16 km/h, doseglo pa jo je pri 436 obratih/min. 29. januarja leta [[1886]] je Carl Friedrich Benz pri državnem patentnem uradu pod številko 37435 prijavil to vozilo in se s [[cesar]]skim [[patent]]om vpisal v industrijsko [[Zgodovina|zgodovino]]. V javnosti pa je Carl Benz za svoje delo požel predvsem veliko posmeha. V smehu so mu pravili &quot;voz brez konj&quot;. Po drugi strani pa je Generalni vestnik mesta Mannheim leta [[1886]] menil, da bo ta voz imel pred seboj še lepo prihodnost&quot;, ker se ga &quot;lahko brez velikih težav uporablja in ker bi pri najvišji hitrosti postal najcenejše prevozno sredstvo poslovnežev, eventualno pa tudi turistov.&quot; Carl Friedrich Benz je bil podobnega mnenja, zato je svoja vozila stalno izboljševal. 

Bertha Benz je leta [[1888]] s svojima sinovoma Eugenom in Richardom opravila prvo daljšo vožnjo iz Mannheima do Pforzheima (približno 104km), kamor je prišla po 12 urah in 57 minutah. Na to pot danes spominja spominska pot Berthe Benz. Mestna [[Lekarna|lekarna]] v kraju Wiesloch je postala prva bencinska črpalka na svetu. Tamkajšnji lekarnar je namreč njihovo prevozno sredstvo oskrbel s [[Projekt:Petrolej|petrolejem]], ki ga je avto uporabljal kot [[Gorivo|gorivo]]. 

Carl Benz je pozneje pisal v življenjskih spominih: &quot;Samo nekdo poleg mene je še vztrajal v teh dneh na tej življenjski poti, ko se je propad zdel neizbežen, in to je bila moja [[Žena|žena]]. Srčna in pogumna je dvignila jadro novemu upanju naproti.&quot; 

Zaradi udeležbe na Münchenski razstavi pogonskih in delovnih strojev leta [[1888]] je vozilo novega tipa (&quot;popolno nadomestilo za voz s konji!&quot;) postalo poznano tudi izven meja [[Nemčija|Nemčije]], vendar pa so bili potencialni kupci najprej skeptični. Leta [[1889]] so bili na pariški svetovni razstavi predstavljeni novi Benzovi modeli. V [[Francija|Franciji]], ki je takrat imela najboljše [[Cesta|ceste]], se je število [[Avtomobil|avtomobilov]] začelo večati.

== Karl ali Carl? ==
Način zapisa Benzovega imena še danes povzroča zmedo. Medtem ko neko [[Mesto|mesto]] poimenuje [[Trg|trg]] po Karlu Benzu, si sosednja [[Občina|občina]] za naziv [[Šola|šole]] izbere ime Carl Benz. Pravzaprav pa je avtomobilski [[Pionir|pionir]] sam poskrbel za pravopisno zmešnjavo. V rojstni [[Matične knjige|matični knjigi]] [[Mesto|mesta]] Mühlburg je pod 25. novembrom [[1844]] vpisan kot Karl Friedrich Michael. Leta [[1860]] se je na tehnični visoki šoli lastnoročno podpisal kot Karl Benz. Na njegovi patentni listini iz leta [[1880]] je vpisan kot Karl Benz zu Mannheim. Konec 19. stoletja pa je postal moderen francoski način zapisa nemških imen, Karlsruhe se je tako preimenoval v Carlsruhe in Karl Benz se je od takrat dalje večinoma podpisoval kot Carl Benz. Naslednja patentna listina iz leta [[1882]] je izdana na ime Carl Benz in Mannheim, prav tako pa se je tudi njegovo podjetje zapisovalo s črko c in sicer Carl Benz Söhne KG.

Za današnjo uporabo obeh različic obstaja torej veliko dobrih razlogov. Daimler AG uporablja način zapisa s črko c. Poleti leta [[2010]] so se pri podjetju Mercedes-Benz Classic odločili ta način zapisa uvesti v celoten koncern. Navsezadnje tudi splošni deželni [[Arhiv|arhiv]] v kraju Karlsruhe zaradi zapisa imena s črko c v krstno knjigo priznava kot ustrezno prav to verzijo zapisa. Leta [[2007]] so na Univerzi v Karlsruheju za angleško dodiplomsko študijsko smer [[Strojništvo|strojništva]] uvedli ime &quot;Šola Carla Benza&quot; (Carl Benz School).

== Glej tudi ==
* [[seznam nemških inženirjev]]

== Sklici ==
&lt;references /&gt;
== Zunanje povezave ==
{{Zbirka in kategorija|Carl Benz}}
* [http://www.automuseum-dr-carl-benz.de Automuseum Dr. Carl Benz, Ladenburg (Heidelberg)]
* [http://www.bertha-benz.de Bertha Benz Memorial Route]
* [http://de.wikipedia.org/wiki/Carl_Benz Carl Benz]
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Benz, Carl Friedrich}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1844]]
[[Kategorija:Umrli leta 1929]]
[[Kategorija:Nemški inženirji]]
[[Kategorija:Nemški konstruktorji]]
[[Kategorija:Nemški poslovneži]]
[[Kategorija:Pionirji avtomobilizma]]
[[Kategorija:Nemški izumitelji]]</text>
      <sha1>k5uxv1t52qsoln9sd9qv5qkpmn4gr5g</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ludvik XIV. Francoski</title>
    <ns>0</ns>
    <id>23668</id>
    <revision>
      <id>6688148</id>
      <parentid>6686961</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T14:15:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Florentina Veršič</username>
        <id>146476</id>
      </contributor>
      <comment>/* Sklenitev miru */ Dodana slika.</comment>
      <origin>6688148</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="79944" sha1="e5tgrqmuxu7ekhamcthhmxyxix435xv" xml:space="preserve">{{Infopolje Kraljevska oseba
| name         = Ludvik XIV.
| title        = 
| successor    = [[Ludvik XV.]]
| birth_date   = 
| birth_place  = 
| death_date   = 
| death_place  = 
| image        = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| caption      = 
| succession   = [[Kralj Francije]]
| predecessor  = [[Ludvik XIII.]]
}}

'''Ludvik XIV.''' (rojen kot '''Louis-Dieudonné'''), [[Francozi|francoski]] [[kralj]], * [[5. september]] [[1638]], [[Saint-Germain-en-Laye]], † [[1. september]] [[1715]], [[Versailles]].

Ludvik XIV. Francoski, znan tudi kot ''Ludvik Veliki'' (''Louis le Grand'') ali ''Sončni kralj'' (''le Roi Soleil''), je bil kralj Francije od leta 1643 do svoje smrti leta 1715. Njegova potrjena vladavina 72 let in 110 dni je najdaljša med vsemi vladarji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://encarta.msn.com/encyclopedia_761572792/Louis_XIV.html|title=Louis XIV|date=28. 10. 2009|accessdate=15. 3. 2025|website=MSN Encarta|archive-date=2008-01-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20080122045003/http://encarta.msn.com/encyclopedia_761572792/Louis_XIV.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Kot emblem dobe [[Absolutizem|absolutizma]] v Evropi&lt;ref&gt;Spielvogel 2016, stran 419.&lt;/ref&gt; zapuščina Ludvika XIV. vključuje francosko kolonialno širitev, zaključek [[Nizozemska osamosvojitvena vojna|osemdesetletne vojne]], v katero so bili vpleteni tudi [[Habsburžani]], in vpliv na slog likovne umetnosti in arhitekture v Franciji, vključno s preobrazbo palače Versailles v središče kraljeve moči in politike. Razkošen slog Ludvika XIV. je pomagal definirati francoski baročni slog umetnosti in arhitekture ter promoviral njegovo podobo absolutnega vladarja Francije v zgodnjem modernem obdobju.

Ludvik XIV. je začel samostojno vladati Franciji leta 1661 po smrti svojega glavnega ministra [[Giulio Raimondo Mazzarino|kardinala Mazarina]]. Verjel je v [[Božanska pravica kraljev|božansko pravico kraljev]] in je nadaljeval delo [[Ludvik XIII. Francoski|Ludvika XIII.]], da bi ustvaril centralizirano državo, ki bi jo upravljala prestolnica. Ludvik XIV. je skušal odpraviti ostanke [[Fevdalizem|fevdalizma]], ki so še vedno vztrajali v delih Francije, tako da je mnoge pripadnike plemstva prisilil, da so prebivali v njegovi razkošni [[Versajska palača|versajski palači]]. S tem mu je uspelo pomiriti aristokracijo, od katere jih je veliko sodelovalo v uporih Fronde v času njegove mladoletnosti. V Franciji je utrdil sistem absolutne monarhije, ki je trajal do francoske revolucije.

Ludvik XIV. je uveljavil enotnost vere pod vodstvom Katoliške cerkve. Njegov preklic Nanteškega edikta je odpravil pravice [[Hugenoti|hugenotske]] protestantske manjšine in jih podvrgel valu preganjanj, s čimer so hugenote dejansko prisilili k izselitvi ali spreobrnitvi, s tem pa dejansko uničili francosko protestantsko skupnost.

Med dolgo Ludvikovo vladavino je Francija postala vodilna evropska sila in se je redno bojevala. Konflikt s Španijo je zaznamoval njegovo celotno otroštvo, medtem ko se je Ludvik med svojo osebno vladavino boril v treh velikih celinskih spopadih proti močnim tujim zavezništvom: [[Francosko-nizozemska vojna|francosko-nizozemski vojni]], [[Devetletna vojna|devetletni vojni]] in [[Španska nasledstvena vojna|španski nasledstveni vojni]]. Poleg tega je Francija sodelovala v krajših vojnah, kot sta vojna devolucije in vojna reunionov. Vojskovanje je definiralo Ludvikovo zunanjo politiko, ki jo je gnala njegova osebna ambicija po slavi in ​​moči: »mešanica trgovine, maščevanja in pikiranja«.&lt;ref&gt;Nathan 1993, strani 633–649.&lt;/ref&gt; Njegove vojne so do skrajnosti obremenile francoske vire, medtem ko se je v miru osredotočil na priprave na naslednjo vojno. Svoje diplomate je učil, da je njihova naloga ustvariti taktične in strateške prednosti za francosko vojsko.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;Nathan 1993, stran 633.&lt;/ref&gt; Po smrti leta 1715 je Ludvik XIV. svojemu pravnuku in nasledniku [[Ludvik XV. Francoski|Ludviku XV.]] zapustil močno, a od vojne utrujeno kraljestvo, ki je bilo v velikih dolgovih po vojni za špansko nasledstvo, ki je divjala od leta 1701.

Nekateri njegovi drugi pomembni dosežki vključujejo gradnjo prekopa [[Canal du Midi]], pokroviteljstvo umetnikov in ustanovitev Francoske akademije znanosti.

== Zgodnja leta ==
[[File:Anonyme - Portrait du Dauphin 01.jpg|thumb|Ludvik XIV. kot majhen otrok, neznan avtor.]]
[[File:Acte de naissance de Louis XIV 1738.jpg|thumb|right|upright|Vpis krsta Ludvika XIV. v krstno matično knjigo.]]
Ludvik XIV. se je rodil 5. septembra 1638 v Château de Saint-Germain-en-Laye [[Ludvik XIII. Francoski|Ludviku XIII.]] in [[Ana Avstrijska|Ani Avstrijski]]. Poimenovali so ga Louis Dieudonné (''Ludvik, ki ga je dal Bog'')&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=La Provence mystique au XVIIe siècle: Antoine Yvan et Madeleine Martin|url=https://archive.org/details/laprovencemysti00bremgoog|last=Bremond|first=Henri|publisher=Plon-Nourrit|year=1908|location=Pariz|page=[https://archive.org/details/laprovencemysti00bremgoog/page/n411 381]-382}}&lt;/ref&gt; in je od rojstva nosil tradicionalni naslov francoskih [[Prestolonaslednik|prestolonaslednikov]]: dofen (dauphin).&lt;ref&gt;Bluche 1990, stran 11.&lt;/ref&gt; V času njegovega rojstva sta bila njegova starša poročena 23 let. Njegova mati je med letoma 1619 in 1631 štirikrat rodila mrtvorojenega otroka. Vodilni sodobniki so ga zato imeli za božji dar, njegovo rojstvo pa za božji čudež.&lt;ref&gt;Barentine 2016, stran 129.&lt;/ref&gt;

Ludvikov odnos z materjo je bil za tisti čas nenavadno ljubeč. Sodobniki in očividci so trdili, da je kraljica ves svoj čas preživela z Ludvikom.&lt;ref&gt;Panhuysen 2016, stran 26.&lt;/ref&gt; Oba sta se zelo zanimala za hrano in gledališče, zato je zelo verjetno, da je Ludvik ta zanimanja razvil skozi tesni odnos z materjo. Ta dolgotrajen in ljubeč odnos je mogoče dokazati z odlomki v Ludvikovih dnevniških zapisih, kot so:

:&lt;blockquote&gt;»Narava je bila odgovorna za prve vezi, ki so me vezale na mojo mamo. Toda navezanosti, ki so nastale pozneje zaradi skupnih lastnosti duha, je veliko težje prekiniti kot tiste, ki so nastale zgolj s krvjo.«&lt;ref&gt;Fraser 2006, strani 14–16.&lt;/ref&gt;&lt;/blockquote&gt;

Njegova mati je bila tista, ki je Ludviku dala vero v absolutno in božansko moč njegove monarhične vladavine.&lt;ref&gt;Petitfils 2002, strani 30–40.&lt;/ref&gt;

V otroštvu sta zanj skrbeli guvernanti Françoise de Lansac in Marie-Catherine de Senecey. Leta 1646 je [[Nicolas Villeroi]] postal učitelj mladega kralja. Ludvik XIV. se je spoprijateljil z Villeroievimi majhnimi otroki, zlasti s Françoisom Villeroiem, in je čas preživljal med [[Kraljeva palača, Pariz|pariško kraljevo palačo]] in bližnjim Hotelom de Villeroy.

== Manjšina in fronda ==

=== Nasledstvo prestola ===
Spomladi 1643 je kralj [[Ludvik XIII. Francoski|Ludvik XIII.]] slutil bližajočo se smrt in se je odločil, da bo uredil svoje zadeve za svojega štiriletnega sina Ludvika XIV. Ker ni zaupal presoji svoje španske žene, kraljice Ane, za katero se je pričakovalo, da bo postala edina [[Regent|regentka]] Francije, je kralj odredil, da bo v imenu njegovega sina odločal regentski svet z Ano na čelu.&lt;ref&gt;Reinhardt 2016, stran 20.&lt;/ref&gt;

Ludvik XIII. je umrl 14. maja 1643. Kraljica Ana je 18. maja&lt;ref&gt;Kleinman 1985, stran 145.&lt;/ref&gt; s pomočjo pariškega parlamenta, sodnega organa plemičev in visoke duhovščine,&lt;ref&gt;Bély 2001, stran 57.&lt;/ref&gt; razveljavila oporoko svojega moža in postala edina regentka. Izgnala je moževa ministra Chavignyja in Bouthilierja ter za svojega ministra za zunanje zadeve imenovala grofa Brienna.&lt;ref&gt;Sonnino 1998, strani 217–218.&lt;/ref&gt; Ana je imela trdno v rokah smer verske politike, dokler njen sin ni leta 1661 postal polnoleten.

Za glavnega ministra je imenovala [[Giulio Raimondo Mazzarino|kardinala Mazarina]] in mu zaupala vsakodnevno vodenje politike. Nadaljevala je politiko svojega pokojnega moža in [[Armand Jean du Plessis de Richelieu|kardinala Richelieuja]], čeprav sta jo slednja hotela odstraniti od političnih zadev, da bi si priborila absolutno oblast v Franciji in zmago v tujini za svojega sina. Ana je Mazarina zaščitila tako, da je izgnala svoja privrženca, vojvodo Beauforta in Marijo de Rohan, ki sta leta 1643 skovala zaroto proti njemu.&lt;ref&gt;Petitfils 2002, strani 34–37.&lt;/ref&gt;

Najboljši primer dokaza Anine zvestobe Franciji je bilo njeno ravnanje z enim od Richelieujevih mož, kanclerjem [[Pierre Séguier|Pierrom Séguierjem]]. Séguier je Anno leta 1637 ostro zaslišal (kot &quot;navadnega kriminalca&quot;, kot se je spominjala), potem ko je odkril, da je svojemu očetu v Španiji izdajala vojaške skrivnosti. Zato je bila Ana leta praktično v hišnem priporu. S tem, ko je učinkovitega Séguierja obdržala na njegovem položaju, je Ana žrtvovala lastna čustva za interese Francije in svojega sina Ludvika.

Kraljica si je prizadevala za trajen mir med katoliškimi narodi, vendar šele po francoski zmagi nad njeno rodno Španijo. Delno katoliško je usmerila tudi francosko zunanjo politiko. To je čutila Nizozemska, francoska protestantska zaveznica, ki je leta 1648 s Španijo sklenila ločeni mir.&lt;ref&gt;Petitfils 2002, strani 29–36.&lt;/ref&gt;

Leta 1648 sta se Ana in Mazarin uspešno pogajala o [[Vestfalski mir|Vestfalskem miru]], ki je končal [[Tridesetletna vojna|tridesetletno vojno]].&lt;ref&gt;Beem 2018, stran 83.&lt;/ref&gt; Njegovi pogoji so zagotovili [[Nizozemska osamosvojitvena vojna|nizozemsko neodvisnost]] od [[Španski imperij|Španije]], podelili nekaj avtonomije različnim nemškim knezom [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] in Švedski podelili sedeže v [[Reichstag (Sveto rimsko cesarstvo)|cesarskem parlamentu]] ter ozemlja, ki so nadzorovala ustja rek [[Odra|Odre]], [[Laba|Labe]] in [[Vezera|Vezere]].&lt;ref&gt;Barentine 2016, stran 131.&lt;/ref&gt; Francija je od poravnave imela največ koristi. Avstrija, ki ji je vladal [[Habsburžani|habsburški]] cesar [[Ferdinand III. Habsburški|Ferdinand III.]], je Franciji odstopila vsa habsburška ozemlja in zahteve v [[Alzacija|Alzaciji]] ter priznala njeno dejansko suverenost nad tremi škofijami [[Metz]], [[Verdun, Meuse|Verdun]] in [[Toul]].&lt;ref&gt;Dvornik 1962, stran 456.&lt;/ref&gt; Poleg tega so številne majhne nemške državice iskale francosko zaščito, saj so se želele osvoboditi habsburške nadvlade. To je prineslo ustanovitev [[Renska liga|Renske lige]] leta 1658, ki je še dodatno zmanjšala cesarsko moč.

=== Zgodnja dejanja ===
Ko se je tridesetletna vojna končala, je v Franciji izbruhnila državljanska vojna, znana kot [[fronda]]. Ta je dejansko preprečila Franciji, da bi izkoristila Vestfalski mir. Ana in Mazarin sta v veliki meri sledila politiki kardinala Richelieuja in krepila moč krone na račun plemstva in parlamentov. Ana se je bolj ukvarjala z notranjo politiko kot z zunanjimi zadevami. Bila je zelo ponosna kraljica, ki je vztrajala pri božanskih pravicah francoskega kralja.&lt;ref&gt;Kleinman 1985.&lt;/ref&gt;
[[File:Europe map 1648.PNG|thumb|Evropa po Vestfalskem miru leta 1648.]]
Vse to jo je pripeljalo do tega, da je zagovarjala odločno politiko v vseh zadevah, povezanih s kraljevo avtoriteto, na način, ki je bil veliko bolj radikalen od tistega, ki ga je predlagal Mazarin. Kardinal je bil popolnoma odvisen od Anine podpore in je moral uporabiti ves svoj vpliv na kraljico, da bi ublažil nekatera njena radikalna dejanja. Ana je zaprla vsakega aristokrata ali člana parlamenta, ki je izpodbijal njeno voljo. Njen glavni cilj je bil prenesti na sina absolutno oblast v zadevah financ in pravosodja. Eden od voditeljev pariškega parlamenta, ki ga je zaprla, je umrl v zaporu.&lt;ref&gt;Petitfils 2002, strani 70–75.&lt;/ref&gt;

Frondeurji, politični dediči nezadovoljne fevdalne aristokracije, so si prizadevali zaščititi svoje tradicionalne fevdalne privilegije pred vse bolj centralizirano kraljevo vlado. Poleg tega so verjeli, da jim tradicionalni vpliv in oblast uzurpirajo nedavno oplemeniteni birokrati (Noblesse de Robe ali &quot;plemstvo halje&quot;), ki so upravljali kraljestvo in na katere se je monarhija vse bolj zanašala. To prepričanje je okrepilo nezadovoljstvo plemičev.

Leta 1648 sta Ana in Mazarin poskušala obdavčiti člane pariškega parlamenta. Člani so zavrnili pokorščino in ukazali sežgati vse prejšnje kraljeve finančne odloke. Mazarin je na vztrajanje kraljice Ane po navdušenju nad zmago [[Ludvik II. Condéjski|Ludvika II. Condéjskega]] v bitki pri Lensu kot demonstracijo moči aretiral nekdanje člane parlamenta.&lt;ref&gt;Petitfils 2002, strani 80–85.&lt;/ref&gt; Z Aninega vidika najpomembnejša aretacija je bila aretacija [[Pierre Broussel|Pierra Broussela]], enega najpomembnejših voditeljev pariškega parlamenta.
[[File:Louis XIV en Jupiter, vainqueur de la Fronde.jpg|thumb|Portret Ludvika, zmagovalca fronde, iz leta 1655. Upodobljen je kot bog Jupiter.]]
Ljudje v Franciji so se pritoževali nad širjenjem kraljeve oblasti, visoko stopnjo obdavčitve in zmanjšanjem avtoritete pariškega parlamenta ter drugih regionalnih predstavniških subjektov. Zaradi tega so v Parizu izbruhnili nemiri. Ana je bila pod močnim pritiskom prisiljena izpustiti Broussela. Poleg tega je v noči z 9. na 10. februar 1651, ko je bil Ludvik star dvanajst let, množica jeznih Parižanov vdrla v kraljevo palačo in zahtevala, da vidijo svojega kralja. Odpeljali so jih v kraljevo spalnico, kjer so opazovali Ludvika, ki se je pretvarjal, da spi, se pomirili in nato tiho odšli.&lt;ref&gt;Blanning 2008, stran 306.&lt;/ref&gt; Grožnja kraljevi družini je Ano spodbudila, da je s kraljem in njegovimi dvorjani pobegnila iz Pariza.

Kmalu zatem je sklenitev [[Vestfalski mir|Vestfalskega miru]] Condéjevi vojski omogočila, da se je vrnila, da bi pomagala Ludviku in njegovemu dvoru. Condéjeva družina je bila takrat blizu Ani, zato se je veliki grof strinjal, da ji bo pomagal pri poskusu obnovitve kraljeve oblasti.&lt;ref&gt;Petitfils 2002, strani 84–87.&lt;/ref&gt; Kraljičina vojska pod vodstvom Condéja je napadla upornike v Parizu. Upornike je vodila Anina stara prijateljica [[Marie de Rohan]]. Beaufort, ki je pobegnil iz zapora, kamor ga je Ana zaprla pet let prej, je bil vojaški vodja v Parizu pod Contijevim nadzorom. Po nekaj bitkah je bil dosežen politični kompromis. Podpisali so [[Rueilski mir]] in dvor se je vrnil v Pariz.

Na Annino žalost je bila njena delna zmaga odvisna od Condéja, ki je želel nadzorovati kraljico in uničiti Mazarinov vpliv. Condéja je sestra spodbudila, da se je obrnil proti kraljici. Potem ko je sklenila dogovor s svojo staro prijateljico Marie de Rohan, ki ji je uspelo vsiliti imenovanje [[Charles de l'Aubespine|Charlesa de l'Aubespinea]] za ministra za pravosodje, je Ana aretirala Condéja, njegovega brata [[Armand de Bourbon, princ Contijski|Armanda de Bourbona, princa Contijskega]] in moža njune sestre Anne Genevieve de Bourbon, vojvodinje Longuevillske. Te razmere niso trajale dolgo in Mazarinova nepriljubljenost je privedla do ustanovitve koalicije, ki sta jo vodili Marie de Rohan in vojvodinja Longuevillska. Ta aristokratska koalicija je bila dovolj močna, da je osvobodila prince, izgnala Mazarina in kraljici Ani naložila praktično hišni pripor.
[[File:Louis XIV by Juste d'Egmont.jpg|left|thumb|Portret Justusa van Egmonta med letoma 1649 in 1652.]]
Ludvik je bil priča vsem tem dogodkom, kar v veliki meri pojasni njegovo poznejše nezaupanje do Pariza in višje aristokracije.&lt;ref&gt;Petitfils 2002, strani 88–90, 91–98.&lt;/ref&gt; »V nekem smislu se je Ludvikovo otroštvo končalo z izbruhom fronde. Ne le, da je življenje postalo negotovo in neprijetno – usoda, ki je doletela številne otroke vseh starosti – ampak je moral Ludvik zaupati svoji materi in Mazarinu politične in vojaške zadeve, ki jih ni mogel globlje razumeti.«&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;Hatton 1972, stran 22.&lt;/ref&gt; »Družinski dom je včasih postal skoraj zapor, ko je bilo treba Pariz zapustiti, ne v brezskrbnih izletih v druge gradove, temveč v ponižujočih begih.«&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Kraljeva družina je bila na ta način dvakrat izgnana iz Pariza, enkrat pa sta bila Ludvik XIV. in Ana aretirana v kraljevi palači v Parizu. Leta fronde so v Ludvika zasadila sovraštvo do Pariza in posledično odločenost, da se čim prej izselijo iz starodavne prestolnice in se nikoli več ne vrnejo.&lt;ref&gt;Hatton 1972, stran 31.&lt;/ref&gt;

Takoj, ko se je končala prva fronda (''Fronde parlementaire'', 1648–1649), se je začela druga (''Fronde des princes'', 1650–1653). Za razliko od prve so to drugo fazo upora višjega razreda zaznamovale zgodbe o umazanih spletkah in polovičarskem vojskovanju. Za aristokracijo je ta upor predstavljal protest za spremembo njihovega političnega statusa iz [[Vazal|vazalov]] v dvorjane. Vodili so ga najvišji francoski plemiči, med njimi Ludvikov stric [[Gaston, vojvoda Orléanski]], in sestrična Ana Marija Ludovika Orléanska, vojvodinja Montpensierska, znana kot ''la Grande Mademoiselle''. Uprli so se tudi krvni knezi, kot so Condé, njegov brat [[Armand Bourbonski, princ Contijski]], in njuna sestra vojvodinja Longuevillska, vojvode legitimnega kraljevega porekla, kot sta [[Henrik, vojvoda Longuevillski]], in [[François, vojvoda Beaufortski]]. V tej skupini so bili tudi tako imenovani &quot;tuji princi&quot;, kot so [[Frédéric Maurice de La Tour d'Auvergne-Bouillon|Frédéric Maurice, vojvoda Bouillonski]], njegov brat [[Maršal Francije|maršal]] [[Henri Turenne|Turenne]] in [[Marie de Rohan]], vojvodinja Chevreuseja, ter potomci najstarejših francoskih družin, kot je [[François de La Rochefoucauld]].

Kraljica Ana je igrala najpomembnejšo vlogo pri porazu fronde, saj je želela prenesti absolutno oblast na svojega sina. Poleg tega večina knezov ni hotela imeti opravka z Mazarinom, ki je za več let odšel v izgnanstvo. Frondeurji so trdili, da delujejo v Ludvikovem imenu in v njegovem dejanskem interesu, s tem pa proti njegovi materi in Mazarinu.

Kraljica Ana je imela zelo tesen odnos s kardinalom in mnogi opazovalci so verjeli, da je Mazarin postal Ludvikov očim s tajno poroko s kraljico Ano.&lt;ref&gt;Hatton 1972, stran 18.&lt;/ref&gt; Vendar pa sta Ludvikova polnoletnost in kasnejše [[kronanje]] Frondeurjem odvzela izgovor za upor. Fronda je tako postopoma izgubljala zagon in se končala leta 1653, ko se je Mazarin zmagoslavno vrnil iz izgnanstva. Od takrat do svoje smrti je bil Mazarin odgovoren za zunanjo in finančno politiko brez konstantnega Aninega nadzora, saj ni bila več regentka.&lt;ref&gt;Petitfils 2002, strani 148–150.&lt;/ref&gt;

V tem obdobju se je Ludvik zaljubil v Mazarinovo nečakinjo [[Marie Mancini]], toda Ana in Mazarin sta kraljevo zaljubljenost končala tako, da sta Mancinijevo poslala stran od dvora, da bi se poročila v Italiji. Čeprav je bil Mazarin morda za kratek čas v skušnjavi, da bi svojo nečakinjo poročil s francoskim kraljem, je kraljica Ana temu absolutno nasprotovala. Svojega sina je želela poročiti s hčerko svojega brata, [[Filip IV. Španski|Filipa IV. Španskega]], tako iz dinastičnih kot političnih razlogov. Mazarin je kmalu podprl kraljičino stališče, ker je vedel, da je njena podpora njegovi moči in njegovi zunanji politiki odvisna od sklenitve miru s Španijo z močnega položaja in od španske poroke. Poleg tega Mazarinovi odnosi z Marie Mancini niso bili dobri in ji ni zaupal, da bi podprla njegova stališča. Vse Ludvikove solze in njegove prošnje matere niso prepričale, da bi si premislila. Španska poroka je bila zelo pomembna zaradi svoje vloge ob koncu vojne med Francijo in Španijo, saj bi številne zahteve in cilji Ludvikove zunanje politike za naslednjih 50 let temeljili na tej poroki. Obenem pa bi prav s to poroko španski prestol končno pripadal vladarski hiši Bourbonov.&lt;ref&gt;Bluche 1990, strani 128–129.&lt;/ref&gt;

== Osebna vladavina in reforme ==

=== Odraslost in zgodnje reforme ===
[[File:Royal Monogram of King Louis XIV of France.svg|thumb|upright=0.45|Kraljevi monogram.]]
Ludvik XIV je bil 7. septembra 1651 razglašen za polnoletnega. Po Mazarinovi smrti marca 1661 je Ludvik osebno prevzel vajeti vlade in presenetil svoj dvor z izjavo, da bo vladal brez glavnega ministra:

:»Do tega trenutka sem z veseljem zaupal vodenje svojih zadev pokojnemu kardinalu. Zdaj je čas, da jih vodim sam. Vi [tajniki in ministri] mi boste pomagali s svojimi nasveti, ko jih bom prosil. Prosim in vam ukazujem, da ne zapečatite nobenih ukazov, razen na moj ukaz ... Ukazujem vam, da ne podpisujete ničesar, niti potnega lista ... brez mojega ukaza; da mi vsak dan osebno odgovarjate in da ne dajete prednosti nikomur.«&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.louis-xiv.de/index.php?id=30|title=Absolutism|accessdate=25. 11. 2025|website=Louis XIV - the Sun King}}&lt;/ref&gt;
Izkoristil je široko javno hrepenenje po miru in redu po desetletjih zunanjih in državljanskih sporov in kot mladi kralj utrdil osrednjo politično oblast na račun fevdalne aristokracije. Zgodovinar Chateaubriand je hvalil njegovo sposobnost izbiranja in spodbujanja nadarjenih ljudi in zapisal: »Iz Ludvikove grobnice se sliši glas genijev vseh vrst.«&lt;ref&gt;Dunlop 2000, stran xii.&lt;/ref&gt;

Ludvik je svojo vladavino začel z upravnimi in fiskalnimi reformami. Leta 1661 je bila zakladnica na robu bankrota. Da bi popravil situacijo, je Ludvik leta 1665 za generalnega nadzornika financ izbral [[Jean-Baptiste Colbert|Jean-Baptista Colberta]]. Vendar je moral Ludvik najprej nevtralizirati [[Nicolas Fouquet|Nicolasa Fouqueta]], mogočnega nadzornika financ. Čeprav se Fouquetove finančne indiskrecije niso bistveno razlikovale od Mazarinovih pred njim ali Colbertovih po njem, je njegova ambicija Ludvika skrbela. Kralja je bogato gostil v razkošnem gradu [[Graščina Vaux-le-Vicomte|Vaux-le-Vicomte]] in se bahal z bogastvom, ki bi ga težko nabral brez poneverbe vladnih sredstev.

Zdele se je, da si Fouquet želi naslediti Mazarina in Richelieuja na oblasti, zato je indiskretno kupil in zasebno utrdil oddaljeni otok [[Belle-Île|Belle Île]]. Ta dejanja so zapečatila njegovo usodo. Fouqueta so obtožili poneverbe. Parlament ga je spoznal za krivega in obsodil na izgnanstvo, Ludvik pa je končno kazen spremenil v dosmrtno ječo.
[[File:Colbert Presenting the Members of the Royal Academy of Sciences to Louis XIV in 1667.PNG|thumb|Člani [[Francoska akademija znanosti|Francoske akademije znanosti]] z Ludvikom leta 1667. V ozadju nov [[Observatorij Pariz|pariški observatorij]].]]
Fouquetov padec je Colbertu dal proste roke pri zmanjševanju državnega dolga z učinkovitejšim obdavčenjem. Glavni davki so vključevali ''aides'' in ''douanes'' (v obeh primerih gre za [[Carinska služba|carino]]), ''gabelle'' (davek na sol) in ''taille'' (zemljiški davek). ''Taille'' se je sprva znižal, nekatere pogodbe o pobiranju davkov pa so bile prodane na dražbi, namesto da bi bile zasebno prodane peščici privilegirancev. Finančni uradniki so morali voditi redne račune, revidirati popise in odpravljati nepooblaščene izjeme: do leta 1661 je kralju pripadlo le 10 odstotkov dohodka iz kraljeve domene. Reforma nadvladala interesne skupine: ''taille'' so pobirali kronski uradniki, ki so si svoj položaj kupili po visoki ceni, kaznovanje zlorab pa je nujno znižalo vrednost nakupa. Kljub temu je Colbert dosegel odlične rezultate, saj se je primanjkljaj iz leta 1661 do leta 1666 spremenil v presežek, obresti na dolg pa so se zmanjšale z 52 milijonov na 24 milijonov livrov. Davek se je leta 1661 zmanjšal na 42 milijonov, leta 1665 pa na 35 milijonov, prihodki od posrednih davkov pa so se povečali z 26 milijonov na 55 milijonov. Prihodki kraljeve domene so se z 80.000 livrov leta 1661 povečali na 5,5 milijona leta 1671. Leta 1661 so prihodki znašali 26 milijonov britanskih funtov, od tega je 10 milijonov šlo v državno blagajno. Odhodki so znašali približno 18 milijonov funtov, kar je pustilo primanjkljaj v višini 8 milijonov. Leta 1667 so se neto prihodki povečali na 20 milijonov [[Funt šterling|funtov]], medtem ko so se odhodki zmanjšali na 11 milijonov, kar je predstavljalo presežek v višini 9 milijonov funtov.
[[File:Description-de-l'entree-Du-Roy-et-de-la-Reyne-Paris MG 1114.tif|thumb|Gravura Ludvika XIV.]]
Denar je bil bistven za reorganizacijo in povečanje vojske, prenovo Versaillesa in rastočo civilno upravo. Finance so bile vedno slabost francoske monarhije: pobiranje davkov je bilo drago in neučinkovito, neposredni davki so se zmanjševali, ko so prehajali skozi roke številnih vmesnih uradnikov, posredne davke pa so pobirali zasebni izvajalci, imenovani davčni kmetje, ki so ustvarjali lep dobiček.

Glavna gospodarska slabost je izhajala iz starega dogovora med francosko krono in plemstvom: kralj je lahko brez soglasja zvišal davke narodu, če je le oprostil plemstvo. Neposredne davke so plačevali le &quot;neprivilegirani&quot; razredi, kar je pomenilo le kmete, saj si je večina meščanov na tak ali drugačen način prisvojila oprostitve. Sistem je celotno breme državnih stroškov prevalil na revne in nemočne. Po letu 1700 je bil kralj s podporo pobožne druge žene Madame de Maintenon odločen, da spremeni svojo fiskalno politiko. Čeprav je bil Ludvik pripravljen obdavčiti plemiče, se je bal političnih koncesij, ki bi jih zahtevali v zameno. Šele proti koncu svoje vladavine je v skrajni vojni stiski prvič v francoski zgodovini uvedel neposredne davke za aristokracijo. To je bil korak k enakosti pred zakonom in k zdravim javnim financam, čeprav so ga predvidljivo zmanjšale koncesije in oprostitve, ki so si jih z vztrajnimi prizadevanji priborili plemiči in meščani.&lt;ref&gt;Petitfils 2002, strani 250–253, 254–260.&lt;/ref&gt;

Ludvik in Colbert sta imela tudi obsežne načrte za rast francoske trgovine in obrtništva. Colbertova [[Merkantilizem|merkantilistična]] administracija je ustanovila nove industrije in spodbujala proizvajalce in izumitelje, kot so [[Lyon|lyonski]] proizvajalci svile in [[Manufaktura Gobelins|manufaktura tapiserij]] [[Manufaktura Gobelins|Gobelins]]. V Francijo je povabil proizvajalce in obrtnike z vse Evrope, kot so [[Murano|muranski]] steklarji, švedski železarji in nizozemski ladjedelničarji. Njegov cilj je bil zmanjšati uvoz, hkrati pa povečati francoski izvoz, s čimer bi zmanjšal neto odliv plemenitih kovin iz Francije.

Ludvik je prek [[Michel de Tellier|Michela le Tellierja]] in njegovega sina Françoisa-Michela le Tellierja, naslednjega markiza de Louvois, uvedel reforme vojaške uprave. Pomagale so zajeziti neodvisnega duha plemstva in jim vsiliti red na dvoru in v vojski. Tako so minili časi, ko so generali zavlačevali vojno na mejah, se prepirali o prednostih in ignorirali ukaze prestolnice ter širšo strateško sliko, pri čemer je stara vojaška aristokracija (''noblesse d'épée'', plemstvo meča) monopolizirala višje vojaške položaje in višje čine. Louvois je moderniziral vojsko in jo reorganiziral v profesionalno, disciplinirano in dobro izurjeno silo. Bil je predan materialni blaginji in morali vojakov ter je celo poskušal voditi vojne kampanje.

=== Odnosi z glavnimi kolonijami ===
[[File:Jean Nocret - Louis XIV et la famille royale - Google Art Project.jpg|thumb|Ludvik in njegova družina na sliki Jeana Nocreta iz leta 1670. Upodobljeni so kot rimski bogovi. Od leve proti desni: Ludvikova teta Henriette-Marie; brat Filip, vojvoda Orleanski; vojvodovi hči Marie Louise Orleanska in žena Henriette-Anne Stuart; kraljica mati Ana Avstrijska; tri hčere Gastona, vojvode Orleanskega; Ludvik XIV.; dofen Ludvik; kraljica Marija Terezija; Anne Marie Louise Orleanska, imenovana velika gospodična.]]
Ludvikove pravne reforme so bile uzakonjene z njegovimi številnimi Velikimi odloki. Pred tem je bila Francija mozaik pravnih sistemov s toliko tradicionalnimi pravnimi režimi, kot je bilo provinc, in dvema sočasno obstoječama pravnima sistemoma – običajnim pravom na severu in [[Rimsko pravo|rimskim civilnim pravom]] na jugu.&lt;ref&gt;Merryman 2007.&lt;/ref&gt; Veliki odlok o civilnem postopku iz leta 1667, Ludvikov zakonik (''Code Louis''), je bil obsežen pravni zakonik, ki je uvedel enotno ureditev civilnega postopka po vsem kraljestvu. Med drugim je predpisoval krstne, poročne in mrliške zapise v državnih registrih, ne pa v cerkvenih, in strogo urejal pravico parlamentov do ugovorov.&lt;ref&gt;Antoine 1989, stran 33.&lt;/ref&gt; Ludvikov zakonik je kasneje postal osnova za [[Code civil|Napoleonov zakonik]], ki je nato navdihnil številne sodobne pravne zakonike.

Eden od bolj zloglasnih Ludvikovih odlokov je bil ''Veliki odlok o kolonijah'' iz leta 1685, ''Code Noir'' (''Črni zakonik''). Čeprav je dovoljeval suženjstvo, je poskušal to prakso humanizirati s prepovedjo ločevanja družin. Poleg tega so v kolonijah le rimokatoličani lahko imeli sužnje v lasti, ti pa so morali biti krščeni.

Ludvik je vladal prek številnih svetov:

* ''Conseil d'en haut'' (&quot;Visoki svet&quot;, ki se je ukvarjal z najpomembnejšimi državnimi zadevami) – sestavljali so ga kralj, prestolonaslednik, generalni nadzornik financ in državni sekretarji, odgovorni za različne oddelke. Člani tega sveta so se imenovali državni ministri.
* ''Conseil des dépêches'' (&quot;Svet sporočil&quot;, ki se je ukvarjal z obvestili in upravnimi poročili iz provinc).
* ''Conseil de Conscience'' (&quot;Svet vesti&quot;, ki se je ukvarjal z verskimi zadevami in škofovskimi imenovanji).
* ''Conseil royal des finances'' (»Kraljevi finančni svet«) na čelu s šefom finančnega sveta (v večini primerov častno mesto) – to je bilo eno redkih mest v svetu, ki so pripadala visoki aristokraciji.&lt;ref&gt;Petitfils 2002, strani 223–225.&lt;/ref&gt;

== Zgodnje vojne ==

=== Španija ===
[[File:Louis XIV by Robert Nanteuil 1670.jpeg|thumb|left|upright|Graviran portret Ludvika XIV. iz leta 1670, delo Roberta Nanteuila.]]
[[File:Gentlemen here is the King of Spain.jpg|thumb|Ludvik XIV. predstavlja vnuka kot španskega kralja Filipa V.]]
Smrt Ludvikovega strica po materini strani, španskega kralja [[Filip IV. Španski|Filipa IV.]], leta 1665 je sprožila [[Devolucijska vojna|devolucijsko vojno]]. Leta 1660 se je Ludvik poročil z najstarejšo hčerko Filipa IV., Marijo Terezijo, kar je bila ena od določb Pirenejske pogodbe iz leta 1659.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;Wolf 1968, stran 117.&lt;/ref&gt; Zakonska pogodba je določala, da se mora Marija Terezija odpovedati vsem zahtevam po španskem ozemlju zase in za vse svoje potomce.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; Mazarin in Lionne pa sta odpoved pogojevala s polnim plačilom španske dote v višini 500.000 ekujev.&lt;ref&gt;Dunlop 2000, stran 54.&lt;/ref&gt; Dota ni bila nikoli plačana in je kasneje odigrala vlogo pri prepričevanju bratranca po materini strani, [[Karel II. Španski|Karla II. Španskega]], da je svoje cesarstvo zapustil Filipu, vojvodi Anžujskemu (kasneje [[Filip V. Španski|Filipu V. Španskemu]]), vnuku Ludvika XIV. in Marije Terezije.

[[Devolucijska vojna]] se ni osredotočala na neplačilo dote, je pa to Ludvik XIV. uporabil kot izgovor za razveljavitev odpovedi Marije Terezije njenim zahtevam in mu je dovolil, da je zemljišče &quot;prešlo&quot; v njegovo korist. V [[Vojvodina Brabant|Brabantu]] (sporno ozemlje) otroci iz prvih zakonov tradicionalno niso bili prikrajšani zaradi ponovnih porok svojih staršev in so še vedno dedovali premoženje. Ludvikova žena je bila hči Filipa IV. iz prvega zakona, medtem ko je bil novi španski kralj Karel II. njegov sin iz poznejšega zakona. Tako naj bi Brabant &quot;prešel&quot; v last Marije Terezije, kar je upravičilo napad Francije na Špansko Nizozemsko.

=== Odnos z Nizozemsko ===
[[File:Louis XIV crosses the Rhine at Lobith - Lodewijk XIV trekt bij het Tolhuis bij Lobith de Rijn over, 12 juni 1672 (Adam Frans van der Meulen).jpg|thumb|right|250px|Bitka pri Tolhuisu, Ludvik prečka Ren pri Lobithu 12. junija 1672. Slika se nahaja v Rijksmuseumu v Amsterdamu.]]
Med [[Nizozemska osamosvojitvena vojna|nizozemsko osamosvojitveno vojno]] s Španijo je Francija podpirala [[Republika Nizozemska|Nizozemsko republiko]] kot del splošne politike nasprotovanja habsburški oblasti. [[Johan de Witt]], nizozemski voditelj med letoma 1653 in 1672, je to dojemal kot ključnega pomena za nizozemsko varnost in protiutež svojim domačim [[Oranski knez|oranžističnim]] nasprotnikom. Ludvik je nudil podporo v drugi angleško-nizozemski vojni med letoma 1665 in 1667, vendar je izkoristil priložnost za začetek [[Devolucijska vojna|devolucijske vojne]] leta 1667. Ta je zajela [[Franche-Comté]] in velik del španske Nizozemske. Francoska širitev na tem območju je bila neposredna grožnja nizozemskim gospodarskim interesom.&lt;ref&gt;Israel 1990, strani 197–199.&lt;/ref&gt;

Nizozemci so začeli pogovore s [[Karel II. Angleški|Karlom II. Angleškim]] na skupni diplomatski fronti proti Franciji, kar je vodilo do trojne zveze med Anglijo, Nizozemsko in Švedsko. Grožnja eskalacije in tajne pogodbe o delitvi španskih posesti s cesarjem [[Leopold I. Habsburški|Leopoldom]], drugim pomembnim pretendentom za španski prestol, je Ludvika prisilila, da se je odpovedal številnim svojim pridobitvam v [[Aachenski mir (1668)|Aachenskem miru]] leta 1668.&lt;ref&gt;Hutton 1986, strani 299-300.&lt;/ref&gt;

Ludvik se ni preveč zanašal na svoj dogovor z Leopoldom in ker je bilo zdaj jasno, da so si francoski in nizozemski cilji v neposrednem nasprotju, se je odločil, da najprej premaga republiko, nato pa zaseže špansko Nizozemsko. To je zahtevalo razpad trojne zveze. Švedski je plačal, da je ostala nevtralna. Leta 1670 je s Karlom podpisal tajno pogodbo iz Doverja, anglo-francosko zavezništvo proti Nizozemski republiki. Maja 1672 je Francija napadla republiko, ki sta jo podpirala Münster in volilni okraj Köln.&lt;ref&gt;Lynn 1999, strani 109-110.&lt;/ref&gt;
[[File:Louis XIV, King of France, after Lefebvre - Les collections du château de Versailles.jpg|thumb|left|200px|Ludvikov portret iz leta 1670, avtor [[Claude Lefèbvre]].]]
Hitro francosko napredovanje je privedlo do državnega udara, ki je strmoglavil De Witta in pripeljal na oblast [[Viljem III. Oranski|Viljema III. Oranskega]]. Leopold je francosko širitev v Porenje videl kot vse večjo grožnjo, zlasti po tem, ko so leta 1670 zavzeli strateško pomembno vojvodino Loreno. Možnost nizozemskega poraza je Leopolda pripeljala do zavezništva z Brandenburgom-Prusijo 23. junija, nato pa še do novega z Nizozemsko republiko 25. junija.&lt;ref&gt;McKay 1997, stran 206.&lt;/ref&gt; Čeprav je bil Brandenburg junija 1673 iz vojne prisiljen izstopiti z Vossemsko pogodbo, so avgusta Nizozemci, Španija, cesar Leopold in vojvoda Lorenski sklenili protifrancosko zavezništvo.&lt;ref&gt;Young 2004, stran 133.&lt;/ref&gt;

Francosko zavezništvo je bilo v Angliji zelo nepriljubljeno, še bolj pa po razočarajočih bitkah proti floti Michiela de Ruyterja. Karel II. Angleški je februarja 1674 sklenil mir z Nizozemci v Westminstrski pogodbi. Vendar so imele francoske vojske pred nasprotniki znatne prednosti: nedeljivo poveljstvo, nadarjene generale, kot so Turenne, Condé in Luksemburg, ter precej boljšo logistiko. Reforme, ki jih je uvedel Louvois, vojni minister, so pomagale ohraniti velike poljske vojske, ki jih je bilo mogoče mobilizirati veliko hitreje, kar jim je omogočilo, da so zgodaj spomladi začele ofenzivo, preden so bili njihovi nasprotniki pripravljeni.&lt;ref&gt;Black 2001, strani 97-99.&lt;/ref&gt;

Francozi so se bili kljub temu prisiljeni umakniti iz večine Nizozemske republike, kar je Ludvika globoko pretreslo. Za nekaj časa se je umaknil v [[Château de Saint-Germain-en-Laye|St. Germain]], kjer ga nihče, razen nekaj bližnjih sodelavcev, ni smel motiti.&lt;ref&gt;Panhuysen 2009, strani 396-398.&lt;/ref&gt; Francoske vojaške prednosti so jim omogočile, da so obdržali svoje položaje v Alzaciji in na Španskem Nizozemskem, medtem ko so ponovno zavzeli Franche-Comté. Do leta 1678 je medsebojna izčrpanost privedla do Nijmegenske pogodbe, ki je bila na splošno rešena v korist Francije in je Ludviku omogočila posredovanje v skandijanski vojni. Kljub vojaškemu porazu si je njegova zaveznica Švedska povrnila velik del tega, kar je izgubila s pogodbami iz leta 1679 iz Saint-Germain-en-Laye, Fontainebleauja in Lunda, ki so bile vsiljene Danski-Norveški in Brandenburgu.&lt;ref&gt;Frost 2000, stran 213.&lt;/ref&gt; Vendar sta Ludvikova dva glavna cilja, uničenje Nizozemske republike in osvojitev Španske Nizozemske, propadla.&lt;ref&gt;Panhuysen 2009, stran 451.&lt;/ref&gt;

Ludvik je bil na vrhuncu svoje moči, vendar za ceno združevanja svojih nasprotnikov. To se je stopnjevalo z nadaljnjo širitvijo. Leta 1679 je odpustil svojega zunanjega ministra Simona Arnaulda, markiza de Pomponne, ker naj bi ta preveč popustil zaveznikom. Ludvik je ohranil moč svoje vojske, vendar se je v svoji naslednji seriji ozemeljskih zahtev izogibal uporabi zgolj vojaške sile. Namesto tega jo je kombiniral s pravnimi vzvodi v svojih prizadevanjih za povečanje meja svojega kraljestva. Sodobne pogodbe so bile namerno dvoumno formulirane. Ludvik je ustanovil zbornico Reuniona, da bi določil polni obseg svojih pravic in obveznosti v skladu s temi pogodbami.

Mesta in ozemlja, kot sta [[Luksemburg]] in Casale, so bila cenjena zaradi svojih strateških položajev na meji in dostopa do pomembnih vodnih poti. Ludvik si je prizadeval tudi za osvojitev [[Strasbourg|Strasbourga]], pomembnega strateškega prehoda na levem bregu Rena in takrat svobodnega cesarskega mesta [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]], ki ga je skupaj z drugimi ozemlji priključil leta 1681. Čeprav je bil Strasbourg del Alzacije, ni bil del habsburške Alzacije in zato v Vestfalskem miru ni bil odstopljen Franciji.

Po teh priključitvah je Španija napovedala in začela novo vojno. Vendar so bili Španci hitro poraženi, saj jih je cesar (ki je imel delo z [[Velika turška vojna|veliko turško vojno]]) zapustil, Nizozemci pa so jih le minimalno podpirali. Z ratisbonskim premirjem leta 1684 se je bila Španija prisiljena za 20 let sprijazniti s francosko okupacijo večine osvojenih ozemelj.&lt;ref&gt;Lynn 1999, strani 161-171.&lt;/ref&gt;

Ludvikova politika je morda Francijo v času njegove vladavine dvignila do največje velikosti in moči, vendar je hkrati odtujila velik del Evrope. To slabo javno mnenje so še poslabšale francoske akcije ob berberski obali in v Genovi. Najprej je Ludvik bombardiral [[Alžir]] in [[Tripolis]], dve berberski piratski trdnjavi, da bi dosegel ugodno pogodbo in osvoboditev krščanskih sužnjev. Nato je bil leta 1684 proti Genovi izveden kazenski napad kot povračilo za njeno podporo Španiji v prejšnjih vojnah. Čeprav so se Genovežani vdali in je dož vodil uradno odpravo z namenom opravičila v Versailles, si je Francija pridobila sloves brutalnosti in arogance. Evropski strah pred naraščajočo francosko močjo in spoznanje o obsegu učinka dragonad (o katerem bo govora v nadaljevanju) sta mnoge države pripeljala do tega, da so opustile zavezništva s Francijo.&lt;ref&gt;Merriman 2019, stran 319.&lt;/ref&gt; Zato je Francija do konca osemdesetih let 17. stoletja postajala vse bolj izolirana v Evropi.

=== Odnosi z neevropskimi državami in kolonijami ===
[[File:Ambassade Perse auprès de Louis XIV.jpg|thumb|Obisk perzijske delegacije sultana Hoseina pri Ludviku leta 1715. Delo ''Ambassade de Perse auprès de Louis XIV.'' studia Antoinea Coypela.]]
Med Ludvikovo vladavino so se francoske kolonije v Afriki, Ameriki in Aziji pomnožile, francoski raziskovalci pa so dosegli pomembna odkritja v Severni Ameriki. Leta 1673 sta [[Louis Jolliet]] in [[Jacques Marquette]] odkrila reko [[Misisipi]]. Leta 1682 je [[René Robert Cavelier, Sieur de La Salle|René-Robert Cavelier,]] [[René Robert Cavelier, Sieur de La Salle|Sieur de La Salle]], sledil Misisipiju do [[Mehiški zaliv|Mehiškega zaliva]] in v Ludvikovem imenu zahteval obsežno porečje Misisipija ter ga poimenoval [[Louisiana (Nova Francija)|Louisiana]]. Francoske trgovske postojanke so bile ustanovljene tudi v Indiji, v Chandernagoreju in Pondicherryju, ter v Indijskem oceanu na otoku [[Reunion|Île Bourbon]]. V teh regijah sta se Ludvik in Colbert lotila obsežnega programa arhitekture in urbanizma, ki naj bi odražal slog Versaillesa in Pariza ter »slavo« kraljestva.&lt;ref&gt;Bailey 2018, stran 14.&lt;/ref&gt;
[[File:SiameseEmbassyToLouisXIV1686NicolasLarmessin.jpg|thumb|left|Delegacija siamskega kralja Naraia pri Ludviku leta 1686, ki jo je vodil [[Kosa Pan]]. Avtor Nicolas Larmessin.]]
Medtem so bili vzpostavljeni diplomatski odnosi z oddaljenimi državami. Leta 1669 je Sulejman Aga vodil [[Osmansko cesarstvo|osmansko]] delegacijo, da bi oživil staro francosko-osmansko zavezništvo.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=The Ottoman Empire and the World Around It|last=Faroqhi|first=Duraiya|publisher=Bloomsbury Academic|year=2006|isbn=978-1-8451-1122-9|page=73}}&lt;/ref&gt; Nato je leta 1682, po sprejemu maroškega veleposlaništva Mohameda Tenima v Franciji, maroški sultan [[Mulaj Ismail]] dovolil francoskim konzularnim in trgovskim ustanovam delovanje v svoji državi.&lt;ref&gt;Bluche 1986, stran 439.&lt;/ref&gt; Leta 1699 je Ludvik ponovno sprejel maroškega veleposlanika Abdallaha bin Aišo, leta 1715 pa perzijsko veleposlaništvo pod vodstvom Mohameda Reze Bega.

[[Siam]] je leta 1684 poslal veleposlaniško delegacijo, na katero so Francozi naslednje leto veličastno odgovorili pod vodstvom Alexandra, Chevalierja de Chaumonta. Temu je sledil še en obisk siamske delegacije pod vodstvom Kose Pana, ki je bil leta 1686 v Versaillesu odlično sprejet. Ludvik je nato leta 1687 poslal novo veleposlaniško delegacijo pod vodstvom Simona de la Loubèra, francoski vpliv na siamskem dvoru pa se je okrepil, tako da je Siam Franciji podelil Mergui kot pomorsko oporišče. Vendar pa so smrt Naraija, kralja Ayutthaye, usmrtitev njegovega profrancoskega ministra Constantina Phaulkona in obleganje Bangkoka leta 1688 končali to obdobje francoskega vpliva.&lt;ref&gt;Keay 1994, strani 201-204.&lt;/ref&gt;

Tudi Francija je poskušala aktivno sodelovati v jezuitskih misijah na Kitajskem. Da bi tam prekinil portugalsko prevlado, je Ludvik leta 1685 na dvor cesarja [[Kangši|Kangšija]] poslal jezuitske misijonarje: Jeana de Fontaneyja, Joachima Bouveta, Jean-Françoisa Gerbillona, ​​Louisa Le Comteja in Clauda de Visdelouja.&lt;ref&gt;Pagani 2001, stran 182.&lt;/ref&gt; Ludvik je leta 1684 v Versaillesu sprejel tudi kitajskega jezuita Michaela Shen Fu-Tsunga.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=The Meeting of Eastern and Western Art|last=Sullivan|first=Michael|publisher=University of California Press|year=1989|isbn=978-0-5202-1236-7|page=98}}&lt;/ref&gt; Obenem je bil Kitajec Ludvikov knjižničar in prevajalec Arcadio Huang.&lt;ref&gt;Barnes 2005, stran 85.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Mungello 2005, stran 125.&lt;/ref&gt;

== Višek moči ==

=== Centralizacija moči ===
[[File:Charles Le Brun - Louis XIV - WGA12539.jpg|left|thumb|Ludvikov portret s sivim pastelom na papirju avtorja Charlesa Le Bruna iz leta 1667, sedaj v muzeju Louvre.]]
Do začetka osemdesetih let 17. stoletja je Ludvik močno okrepil francoski vpliv v svetu. V državi je uspešno povečal vpliv krone in njeno avtoriteto nad cerkvijo in aristokracijo, s čimer je utrdil absolutno monarhijo v Franciji.

Ludvik je sprva podpiral tradicionalni [[galikanizem]], ki je omejeval [[Papež|papeško]] oblast v Franciji, in novembra 1681 sklical skupščino francoske duhovščine. Pred razpustitvijo osem mesecev pozneje je skupščina sprejela ''Deklaracijo francoske duhovščine'', ki je povečala kraljevo oblast na račun papeške moči. Brez kraljeve odobritve škofi niso mogli zapustiti Francije in pritožbe papežu niso bile mogoče. Poleg tega vladnih uradnikov ni bilo mogoče izobčiti zaradi dejanj, storjenih pri opravljanju njihovih dolžnosti. Čeprav kralj ni mogel sprejemati cerkvenih zakonov, so bili vsi papeški predpisi brez kraljeve privolitve v Franciji neveljavni. Ni presenetljivo, da je papež ''Deklaracijo'' zavrnil.&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.newadvent.org/cathen/09371a.htm|title=Louis XIV|accessdate=21. 4. 2026|website=Catholic Encyclopedia}}&lt;/ref&gt;
[[File:Louis14-Versailles1685.jpg|thumb|Ludvik sprejema genovskega doža v Versaillesu 15. maja 1685 po bombardiranju Genove. Avtor Claude Guy Halle.]]
Z namestitvijo plemičev na svoj dvor v Versaillesu je Ludvik dosegel večji nadzor nad francosko aristokracijo. Po besedah ​​zgodovinarja Philipa Mansela je kralj palačo spremenil v:

&quot;neustavljivo kombinacijo trga poročnih ponudb, zaposlitvene agencije in zabavne prestolnice aristokratske Evrope, ki se je ponašala z najboljšim gledališčem, opero, glasbo, igrami na srečo, seksom in (najpomembneje) lovom.&quot;&lt;ref&gt;Philip Mansel, King of the World: The Life of Louis XIV (2020); citirano v Tim Blanning, &quot;Solar Power,&quot; The Wall Street Journal, 17 October 2020, stran C9.&lt;/ref&gt;

Zgrajena so bila stanovanja za tiste, ki so se bili pripravljeni pokoriti kralju.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://books.google.com/books?id=-EM_AAAAYAAJ|title=The Memoirs of the Duke de Saint-Simon on the Reign of Louis XIV. and the Regency|accessdate=22. 4. 2026}}&lt;/ref&gt; Vendar pa so bile pokojnine in privilegiji, potrebni za življenje v slogu, primernem njihovemu rangu, mogoči le s stalnim streženjem Ludviku.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.fordham.edu/HALSALL/mod/17stsimon.html|title=Modern History Sourcebook: Duc de Saint-Simon: The Court of Louis XIV|accessdate=22. 4. 2026|website=Internet Modern History Sourcebook|archive-date=2008-04-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20080410084543/http://www.fordham.edu/HALSALL/mod/17stsimon.html|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt; V ta namen je bil ustvarjen dovršen dvorni ritual, v katerem je kralj postal središče pozornosti in ga je javnost opazovala ves dan. Z odličnim spominom je Ludvik lahko videl, kdo ga spremlja na dvoru in kdo je odsoten, kar je olajšalo poznejšo razdelitev uslug in položajev. Drugo orodje, ki ga je Ludvik uporabljal za nadzor nad svojim plemstvom, je bila cenzura, ki je pogosto vključevala odpiranje pisem, da bi ugotovil mnenje njihovega avtorja o vladi in kralju.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt; Še več, z zabavo, vtisom in udomačevanjem z ekstravagantnim razkošjem in drugimi motnjami Ludvik ni le gojil javnega mnenja o sebi, temveč je tudi poskrbel, da je aristokracija ostala pod njegovim drobnogledom.

Ludvikova ekstravaganca v Versaillesu je segala daleč preko okvirov dovršenih dvornih ritualov. Od portugalskega kralja je kot darilo prejel [[Afriški slon|afriškega slona]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://quod.lib.umich.edu/d/did/did2222.0000.944/--elephant?rgn=main;view=fulltext|title=Elephant|accessdate=23. 4. 2026|website=Encyclopedia of Diderot &amp; d'Alembert Collaborative Translation Project|last=Daubenton|first=Louis-Jean-Marie}}&lt;/ref&gt; Vodilne plemiče je spodbujal, naj živijo v Versaillesu. To jim je skupaj s prepovedjo zasebnih vojsk preprečilo, da bi preživljali čas na svojih posestvih in v svojih regionalnih oporiščih moči, od koder so zgodovinsko vodili lokalne vojne in načrtovali odpor proti kraljevi oblasti. Ludvik je tako staro vojaško aristokracijo (&quot;plemstvo meča&quot;) prisilil in zapeljal, da je postala njegov ceremonialni dvor, kar je še dodatno oslabilo njihovo moč. Na njihovo mesto je postavil preproste ljudi ali novejšo plemiško birokratsko aristokracijo (&quot;plemstvo halje&quot;). Presodil je, da kraljeva oblast zanesljiveje uspeva, če ti možje zasedejo visoke izvršilne in upravne položaje, ker jih je bilo lažje odpustiti kot plemiče starodavnega rodu in utrjenega vpliva. Domneva se, da je Ludvikova politika temeljila na njegovih izkušnjah med Frondo, ko so moški visokega rodu zlahka prevzeli vodenje upora proti svojemu kralju, ki je bil pravzaprav sorodnik nekaterih izmed njih. Ta zmaga nad plemstvom je tako morda zagotovila konec večjih državljanskih vojn v Franciji vse do francoske revolucije približno stoletje pozneje.

=== Francija kot središče vojskovanja ===
[[File:De-La-Torre-Jean-Du-Mont--Mémoires MG 0958.tif|thumb|Ludvik XIV.]]
Pod Ludvikom je bila Francija vodilna evropska sila in večina vojn se je vrtela okoli njene agresivnosti. Nobena evropska država je ni presegla po številu prebivalcev in nihče se ni mogel kosati z njenim bogastvom, osrednjo lego in zelo močno profesionalno vojsko. Francija se je v veliki meri izognila uničenju tridesetletne vojne. Med njene slabosti sta spadala neučinkovit finančni sistem, ki je težko financiral njene vojaške podvige, in nagnjenost večine drugih sil, da se združijo proti njej.

Med Ludvikovo vladavino se je Francija bojevala v treh večjih vojnah: [[Francosko-nizozemska vojna|francosko-nizozemski vojni]], [[Devetletna vojna|devetletni vojni]] in [[Španska nasledstvena vojna|španski nasledstveni vojni]]. Bila sta tudi dva manjša konflikta: [[devolucijska vojna]] in združitvena vojna.&lt;ref&gt;Lynn 1999, stran 46.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=How Louis XIV Survived His Hegemonic Bid: The Lessons of the Sun King's War Termination|last=Motin|first=Dylan|publisher=Anthem Press|year=2025|isbn=978-1-8399-9613-9|location=London|page=9-17}}&lt;/ref&gt; Vojne so bile zelo drage, a so opredelile zunanjo politiko Ludvika XIV., njegova osebnost pa je oblikovala njegov pristop. Ludvik, ki ga je gnala »mešanica trgovanja, maščevanja in jeze«, je čutil, da je vojna idealen način za povečanje njegove slave. V mirnem času se je osredotočil na priprave na naslednjo vojno. Svoje diplomate je učil, da je njihova naloga ustvariti taktične in strateške prednosti za francosko vojsko.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt; Do leta 1695 je Francija ohranila velik del svoje prevlade, vendar je izgubila nadzor nad morji v korist Anglije in Nizozemske, večina držav, tako protestantskih kot katoliških, pa je bila združenih v zavezništvu proti njej. [[Sébastien Le Prestre de Vauban]], vodilni francoski vojaški strateg, je leta 1689 Ludvika opozoril, da je sovražno zavezništvo na morju premočno. Priporočil je, da se Francija bori proti temu tako, da francoskim trgovskim ladjam dovoli, da zasežejo in prevzamejo sovražne trgovske ladje, hkrati pa se izogiba svojim mornaricam:

:&quot;Francija ima za svoje deklarirane sovražnike Nemčijo in vse države, ki jih objema; Španijo z vsemi njenimi odvisnimi ozemlji v Evropi, Aziji, Afriki in Ameriki; savojskega vojvodo [v Italiji], Anglijo, Škotsko, Irsko in vse njihove kolonije v Vzhodni in Zahodni Indiji; in Nizozemsko z vsemi njenimi posestmi na štirih koncih sveta, kjer ima velike ustanove. Francija ima ... nedeklarirane sovražnike, sovražne in zavistne do njene veličine, Dansko, Švedsko, Poljsko, Portugalsko, Benetke, Genovo in del Švicarske konfederacije, vse te države pa na skrivaj pomagajo francoskim sovražnikom z vojaki, ki jim jih najamejo, z denarjem, ki jim ga posojajo, ter z zaščito in kritjem njihove trgovine.&quot;&lt;ref&gt;Symcox 1974, strani 236-237.&lt;/ref&gt;
Vauban je bil pesimističen glede tako imenovanih francoskih prijateljev in zaveznikov:

:&quot;Za mlačne, nekoristne ali nemočne prijatelje ima Francija papeža, ki je do tega ravnodušen; angleškega kralja [&lt;nowiki/&gt;[[Jakob II. Angleški|Jakoba II.]]], izgnanega iz svoje države; velikega vojvodo Toskane; vojvode Mantove, Modene in Parme [vsi v Italiji]; in drugo frakcijo Švicarjev. Nekateri od teh so pogreznjeni v mehkobo, ki izhaja iz let miru, drugi pa so v svojih čustvih hladni ... Angleži in Nizozemci so glavni stebri zavezništva. Podpirajo ga tako, da se vojskujejo proti nam v sodelovanju z drugimi silami, in ga ohranjajo z denarjem, ki ga vsako leto plačujejo ... zaveznikom ... Zato se moramo zateči k piratstvu kot metodi vodenja vojne, ki je najbolj izvedljiva, preprosta, poceni in varna ter ki bo državo najmanj stala, še toliko bolj, ker kralj, ki ne tvega praktično ničesar, ne bo občutil nobenih izgub ... To bo obogatilo državo, usposobilo veliko dobrih častnikov za kralja in v kratkem času prisililo njegove sovražnike, da bodo prosili za mir.&quot;&lt;ref&gt;Symcox 1974, strani 237 in 242.&lt;/ref&gt;

== Fontainebleaujski edikt ==
[[File:S21c.jpg|thumb|left|Ludvik XIV. leta 1685, ko je preklical Nantski edikt.]]
Ludvik se je odločil preganjati protestante in preklicati [[Nantski edikt]] iz leta 1598, ki je hugenotom podelil politično in versko svobodo. Vztrajanje protestantizma je videl kot sramoten opomin na kraljevo nemoč. Navsezadnje je bil edikt pragmatičen konsenz njegovega dedka [[Henrik IV. Francoski|Henrika IV.]], s katero je končal dolgoletne [[francoske verske vojne]]. Dodaten dejavnik v Ludvikovem razmišljanju je bilo prevladujoče takratno evropsko načelo zagotavljanja družbeno-politične stabilnosti, ''cuius regio, eius religio'' (&quot;''čigar kraljestvo, njegova vera''&quot;), ideja, da bi morala biti vera vladarja vera kraljestva (kot je bilo prvotno potrjeno v srednji Evropi v [[Augsburški verski mir|Augsburškem miru]] leta 1555).&lt;ref&gt;Sturdy 1998, strani 89-99.&lt;/ref&gt;

Ludvik je v odgovor na peticije sprva izključil protestante iz položajev, omejil srečanja sinod, zaprl cerkve zunaj območij, določenih z ediktom, prepovedal protestantske pridigarje na prostem in prepovedal domače protestantske migracije. Prav tako je prepovedal mešane poroke med protestanti in katoličani, ki so jim nasprotovale tretje osebe, spodbujal verske misije pri protestantih in nagrajeval spreobrnjence v katolicizem.&lt;ref&gt;Sturdy 1998, strani 92-93.&lt;/ref&gt; Ta diskriminacija ni naletela na večji odpor protestantov in prihajalo je do njihovih stalnih spreobrnjenj, zlasti med plemiškimi elitami.

Leta 1681 je Ludvik dramatično okrepil preganjanje protestantov. Načelo ''cuius regio, eius religio'' je na splošno pomenilo tudi, da so se podložniki, ki se niso želeli spreobrniti, lahko izselili, vendar je Ludvik izseljevanje prepovedal in dejansko vztrajal, da se morajo vsi protestanti spreobrniti. Drugič, na predlog Renéja de Marillaca in markiza Louvoisa je začel nameščati dragone v protestantske domove. Čeprav je bilo to v okviru njegovih zakonskih pravic, so dragonade protestantom povzročale hude finančne obremenitve in grozljive zlorabe. Spreobrnilo se je med 300.000 in 400.000 hugenotov, saj je to pomenilo finančne nagrade in oprostitev od dragonad.&lt;ref&gt;Sturdy 1998, stran 96.&lt;/ref&gt;
[[File:Le Dragon missionnaire.jpg|thumb|Protestantski kmetje oz. kamisardi so se uprli dragonadam (spreobrnitvam, ki so jih uveljavljali vojaki, označeni kot &quot;misijonarji v škornjih&quot;), ki so sledile Fontainebleaujskemu ediktu.]]
15. oktobra 1685 je Ludvik izdal Fontainebleaujski edikt, v katerem je navedel odvečnost privilegijev za protestante glede na njihovo pomanjkanje po obsežnih spreobrnjenjih. Fontainebleaujski edikt je razveljavil Nantski edikt in odpravil vse privilegije, ki so iz njega izhajali.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt; S svojim odlokom Ludvik ni več toleriral obstoja protestantskih skupin, pastorjev ali cerkva v Franciji. Gradnja novih cerkva je bila prepovedana, obstoječe pa so bile porušene. Pastorji so se lahko odločili za izgnanstvo ali posvetno življenje. Tiste protestante, ki so se upirali spreobrnjenju, so zdaj prisilno krstili v ustaljeno cerkev.&lt;ref&gt;Nolan 2008, stran 132.&lt;/ref&gt;

Zgodovinarji so razpravljali o Ludvikovih razlogih za izdajo Fontainebleaujskega edikta. Morda je želel pomiriti [[Papež Inocenc XI.|papeža Inocenca XI.]], s katerim so bili odnosi napeti in čigar pomoč je bila potrebna za določitev izida nasledstvene krize v volilnem okraju Köln. Morda je deloval tako tudi zato, da bi zasenčil cesarja [[Leopold I. Habsburški|Leopolda I.]] in si povrnil mednarodni ugled, potem ko je slednji brez Ludvikove pomoči premagal Turke. Morda pa je preprosto želel končati preostale delitve v francoski družbi, ki so segale v čas verskih vojn, tako da bi izpolnil svojo prisego ob kronanju o izkoreninjenju krivoverstva.&lt;ref&gt;Sturdy 1998, strani 96-97.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Bluche 1986, strani 20-21.&lt;/ref&gt;

Mnogi zgodovinarji so Fontainebleaujski edikt označili kot hudo škodljiv za Francijo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.bartleby.com/65/lo/Louis14Fr.html|title=Louis XIV, king of France|accessdate=29. 4. 2026|website=The Columbia Encyclopedia|archive-date=2008-01-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20080107232540/http://www.bartleby.com/65/lo/Louis14Fr.html|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt; V podporo temu navajajo izselitev približno 200.000 visoko usposobljenih hugenotov (približno četrtina protestantskega prebivalstva oziroma 1 % francoskega prebivalstva), ki so kljubovali kraljevim odlokom in pobegnili iz Francije v različne protestantske države, s čimer so oslabili francosko gospodarstvo in obogatili gospodarstvo v protestantskih državah. Po drugi strani pa nekateri zgodovinarji to vidijo kot pretiravanje. Trdijo, da se je večina francoskih uglednih protestantskih poslovnežev in industrialcev spreobrnila v katolicizem in tam ostala.&lt;ref&gt;Sturdy 1998, stran 98.&lt;/ref&gt;

Gotovo je, da so bili odzivi na edikt mešani. Čeprav so francoski katoliški voditelji slavili, se je papež Inocenc XI. še vedno prepiral z Ludvikom glede galikanizma in kritiziral uporabo nasilja. Protestanti po vsej Evropi so bili zgroženi nad ravnanjem s svojimi soverniki, večina katoličanov v Franciji pa je potezo pozdravila. Kljub temu je nesporno, da je bila Ludvikova javna podoba v večjem delu Evrope, zlasti v protestantskih regijah, hudo okrnjena.

Kljub temu pa je Ludvik kljub ponovnim napetostim s kamisardi južne in osrednje Francije ob koncu svoje vladavine morda pripomogel k temu, da je njegov naslednik doživel manj primerov verskih nemirov, ki so pestili njegove prednike. Francoska družba se je do časa njegovega potomca [[Ludvik XVI. Francoski|Ludvika XVI.]] dovolj spremenila, da je pozdravila strpnost v obliki Versajskega edikta iz leta 1787, znanega tudi kot Tolerančni edikt. Ta je nekatolikom povrnil njihove državljanske pravice in svobodo odprtega bogoslužja.&lt;ref&gt;Edwards 2007, stran 212-213.&lt;/ref&gt; Z nastopom [[Francoska revolucija|francoske revolucije]] leta 1789 so protestanti dobili enake pravice kot njihovi rimskokatoliški kolegi.

== Devetletna vojna ==
{{Main|Devetletna vojna}}
=== Vzroki in potek ===
[[File:Batalla de Fleurus (1690).jpg|thumb|Bitka pri Fleurusu leta 1690.]]
[[File:Nocret, attributed to - Louis XIV of France - Versailles, MV2066.jpg|thumb|Ludvik leta 1690.]]
[[Devetletna vojna]], ki je trajala med letoma 1688 in 1697, predstavlja začetek obdobja upadanja Ludvikovega političnega in diplomatskega uspeha. Izvirala je iz dveh dogodkov v [[Porenje|Porenju]]. Najprej je leta 1685 umrl volilni pfalški knez Karel II. Od njegove ožje družine je ostala le Ludvikova svakinja Elizabeta Šarlota. Nemška zakonodaja ji je domnevno prepovedovala nasledstvo bratovih posesti in volilnega dostojanstva, vendar je bila dovolj nejasna, da bi imeli argumenti v prid Elizabeti Šarloti možnost uspeha. Nasprotno pa je bila princesa dokazljivo upravičena do delitve zasebnega družinskega premoženja. Ludvik je uveljavljal njene zahteve po zemljiščih in premičninah v upanju, da ji bodo vsaj slednje dane.&lt;ref&gt;Durant in Durant 1963, stran 691.&lt;/ref&gt; Nato je leta 1688 umrl [[Maximilian Henrick Bavarski|Maksimilijan Henrik Bavarski]], nadškof Kölna, zaveznik Francije. Nadškofijo so tradicionalno imeli v lasti [[Wittelsbachi]] [[Bavarska|Bavarski]], toda bavarski kandidat za naslednika Maksimilijana Henrika, princ Jožef Klemens Bavarski, je bil takrat star komaj 17 let in še ni bil posvečen. Ludvik si je namesto tega prizadeval za umestitev lastnega kandidata, [[Guillaume-Egon de Fürstenberg|Wilhelma Egona von Fürstenberga]], da bi zagotovil, da bi ključna renska država ostala zaveznik.&lt;ref&gt;Lynn 1999, stran 192.&lt;/ref&gt;

Glede na njegovo zunanjo in notranjo politiko v zgodnjih osemdesetih letih 17. stoletja, ki je bila dojeta kot agresivna, so Ludvikova dejanja, ki so jih spodbudile nasledstvene krize poznih osemdesetih let 17. stoletja, povzročila zaskrbljenost in preplah v večjem delu Evrope. To je leta 1686 privedlo do ustanovitve Augsburške lige med Svetim rimskim cesarstvom, Španijo, Švedsko, Saško in Bavarsko. Njihov deklarirani namen je bil vrniti Francijo vsaj v meje, dogovorjene v Nijmegenski pogodbi.&lt;ref&gt;Dunlop 2000, stran 313.&lt;/ref&gt; Vztrajno zavračanje cesarja Leopolda I., da bi Ratisbonsko premirje spremenil v trajno pogodbo, je spodbudilo Ludvikov strah, da se bo cesar po ureditvi svojih zadev na Balkanu obrnil proti Franciji in napadel Reunion.&lt;ref&gt;Lynn 1999, strani 189-191.&lt;/ref&gt;

Drug dogodek, ki ga je Ludvik dojel kot grožnjo, je bila angleška slavna revolucija leta 1688. Čeprav je bil kralj [[Jakob II. Angleški|Jakob II.]] katoličan, sta njegovi dve anglikanski hčerki, [[Marija II. Angleška|Marija]] in [[Ana Britanska|Ana]], Angležem zagotovili protestantsko nasledstvo. Ko pa se je rodil Jakobov sin [[Jakob, valižanski princ|Jakob Stuart]], je ta pri nasledstvu dobil prednost pred sestrama. Zdelo se je, da to napoveduje obdobje katoliških monarhov v Angliji. Protestantski lordi so pozvali nizozemskega princa [[Viljem III. Oranski|Viljema III. Oranskega]], vnuka [[Karel I. Angleški|Karla I. Angleškega]], naj jim priskoči na pomoč. Z vojaki je odplul v Anglijo kljub Ludvikovemu opozorilu, da bo Francija to razumela kot provokacijo. Ker je bil Jakob II. priča številnim dezerterstvom in prebegom, tudi med tistimi, ki so mu bili najbližje, je pobegnil iz Anglije. Parlament je razglasil prestol za prazen in ga ponudil Jakobovi hčerki Mariji II. ter njegovemu zetu in nečaku Viljemu. Viljem (zdaj Viljem III. Angleški), ki je bil odločno protifrancoski, je svoja nova kraljestva potisnil v vojno in s tem Augsburško ligo spremenil v Veliko zavezništvo. Preden se je to zgodilo, je Ludvik pričakoval, da bo Viljemova odprava v Anglijo porabila njegovo energijo in energijo njegovih zaveznikov, zato je po izteku ultimata nemškim knezom, v katerem je zahteval potrditev ratisbonskega premirja in sprejetje njegovih zahtev glede nasledstvene krize, poslal vojake v Porenje. Ta vojaški manever je bil namenjen tudi zaščiti njegovih vzhodnih provinc pred cesarsko invazijo, tako da je sovražni vojski odvzel možnosti preživetja, kar pojasnjuje preventivno politiko požgane zemlje, ki se je izvajala v večjem delu jugozahodne Nemčije (&quot;Opustošenje Pfalške&quot;).&lt;ref&gt;Lynn 1999, strani 192-193.&lt;/ref&gt;
[[File:Equestrian portrait louis xiv 1692.jpg|thumb|upright|left|Ludvik XIV. ob zavzetju Namurja leta 1692.]]
Francoska vojska je bila skozi celotno vojno večinoma zmagovita zaradi imperialnih obveznosti na Balkanu, francoske logistične premoči in kakovosti francoskih generalov, kot je bil Condéjev slavni učenec, [[François Luxembourg|François Henri de Montmorency-Bouteville, vojvoda Luksemburški]].&lt;ref&gt;Lynn 1999.&lt;/ref&gt; Zmagal je v bitkah pri Fleurusu leta 1690, Steenkerqueu leta 1692 in Landenu leta 1693, čeprav se je izkazalo, da bitke niso imele velikega strateškega pomena,&lt;ref&gt;Wijn 1950, strani 28, 58 in 71-72.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Lynn 1999, strani 209, 227 in 235.&lt;/ref&gt; predvsem zaradi narave vojskovanja v poznem 17. stoletju.&lt;ref&gt;Lynn 1999, stran 209.&lt;/ref&gt;
[[File:Paul de Beauvilliers, duc de Saint-Aignan - Versailles MV 3571.jpg|thumb|upright|Vojvoda Luksemburški.]]
Čeprav je poskus obnove vladavine Jakoba II. v [[Bitka pri reki Boyne|bitki pri]] [[Bitka pri reki Boyne|reki Boyne]] leta 1690 propadel, je Francija dosegla vrsto zmag od Flandrije na severu, Nemčije na vzhodu ter Italije in Španije na jugu, do odprtega morja in kolonij. Ludvik je osebno nadzoroval zavzetja Monsa leta 1691 in Namurja leta 1692. Luksemburg je Franciji dal obrambno linijo Sambre z zavzetjem Charleroija leta 1693. Francija je po bitkah pri Marsaglii in Staffardu leta 1693 zavzela tudi večino Savojske vojvodine. Medtem ko je po francoski zmagi v bitki pri Beachy Headu leta 1690 in zavezniški zmagi pri Barfleur-La Hougue leta 1692 prišlo do pomorske pat pozicije, je bitka pri Torroelli leta 1694 Katalonijo izpostavila francoski invaziji, ki je dosegla vrhunec z zavzetjem Barcelone. Nizozemci so leta 1693 zavzeli Pondichéry, toda francoski napad na špansko pristanišče Cartagena v Španiji leta 1697 je prinesel bogastvo v višini 10.000.000 livrov.

Julija 1695 je mesto Namur, ki so ga tri leta zasedali Francozi, oblegala zavezniška vojska pod vodstvom Viljema III. Ludvik XIV. je ukazal nenadno uničenje flamskega mesta, da bi preusmeril pozornost teh čet. To je privedlo do [[Bombardiranje Bruslja|bombardiranja Bruslja]], v katerem je bilo uničenih več kot 4000 stavb, vključno s celotnim mestnim središčem. Strategija ni uspela, saj je Namur padel tri tedne pozneje, škodovala pa je tudi ugledu Ludvika XIV.: stoletje pozneje je [[Napoleon Bonaparte|Napoleon]] bombardiranje označil za &quot;tako barbarsko kot neuporabno&quot;.&lt;ref&gt;Terlinden, Ch. (1958). &quot;Les rapports de l'internonce Piazza sur le bombardement de Bruxelles en 1695&quot;. Cahiers bruxellois (in French). III (II): 85–106.&lt;/ref&gt;

Švedska je leta 1690 ponudila mir. Do leta 1692 sta si miru očitno želeli obe strani in začeli so se tajni dvostranski pogovori, vendar brez uspeha.&lt;ref&gt;Lynn 1999, stran 232.&lt;/ref&gt; Ludvik je poskušal razbiti zavezništvo, usmerjeno proti njemu, s pogajanji s posameznimi nasprotniki, vendar svojega cilja ni dosegel do leta 1696, ko so Savojci pristali na torinsko pogodbo in prešli na drugo stran. Nato so člani Augsburške lige pohiteli za pogajalsko mizo in začela so se resna pogajanja o splošnem miru, ki so dosegla vrhunec z mirom v Ryswicku leta 1697.&lt;ref&gt;Lynn 1999, stran 253.&lt;/ref&gt;

=== Mir v Ryswicku ===
Mir v Ryswicku je končal vojno z Augsburško ligo in razpustil Veliko zavezništvo. Z manipuliranjem rivalstev in sumničavosti je Ludvik razdelil svoje sovražnike in zlomil njihovo moč.

Pogodba je Franciji prinesla številne koristi. Ludvik je zagotovil trajno francosko suverenost nad celotno Alzacijo, vključno s Strasbourgom, in določil Ren kot francosko-nemško mejo (kar velja še danes). Pondichéry in Acadia sta bila vrnjena Franciji, Ludvikova de facto posest Saint-Dominguea pa je postala zakonita. Vendar je vrnil [[Katalonija|Katalonijo]] in večino posesti Reuniona.

Francoska vojaška premoč bi mu morda omogočila, da bi si prizadeval za ugodnejše pogoje. Tako je bila njegova velikodušnost do Španije glede Katalonije razumljena kot naložba za spodbujanje profrancoskih čustev in je morda na koncu spodbudila kralja [[Karel II. Španski|Karla II.]], da je Ludvikovega vnuka [[Filip V. Španski|Filipa, vojvodo Anžujskega]], imenoval za dediča španskega prestola.&lt;ref&gt;Bluche 1986, stran 653.&lt;/ref&gt; V zameno za finančno nadomestilo se je Francija odpovedala svojim interesom v volilnih okrajih Köln in Pfalško. Lorena, ki so jo Francozi zasedali od leta 1670, je bila vrnjena njenemu zakonitemu vojvodi Leopoldu, čeprav s pravico do prehoda francoske vojske. Viljem in Marija sta bila priznana kot skupna vladarja Britanskega otočja, Ludvik pa je umaknil podporo Jakobu II. Nizozemci so dobili pravico do garnizij utrdb na Španskem Nizozemskem, ki so delovale kot zaščitna ovira pred morebitno francosko agresijo. Čeprav se lahko pogodba iz Ryswicka v nekaterih pogledih zdi kot diplomatski poraz za Ludvika, saj mu ni uspelo postaviti podrejenih vladarjev za nadzor Pfalškega ali volilnega okraja Köln, je izpolnil številne cilje, določene v njegovem ultimatu iz leta 1688.&lt;ref&gt;Lossky 1994, stran 255.&lt;/ref&gt; Kakor koli že, mir leta 1697 si je Ludvik želel, saj je bila Francija zaradi stroškov vojne izčrpana.

== Španska nasledstvena vojna ==
{{Main|Španska nasledstvena vojna}}
=== Vzroki in priprave na vojno ===
[[File:Hyacinthe Rigaud - Philippe V, roi d'Espagne (1683-1746) - Google Art Project.jpg|thumb|left|[[Filip V. Španski]].]]
Do miru v Ryswicku je špansko nasledstvo že več kot štirideset let skrbelo evropske voditelje. Kralj [[Karel II. Španski|Karel II.]] je vladal obsežnemu cesarstvu, ki je obsegalo Španijo, [[Neapeljsko kraljestvo|Neapelj]], [[Kraljevina Sicilija|Sicilijo]], Milano, špansko Nizozemsko in številne španske kolonije. Vendar ni imel otrok in posledično ni imel neposrednih dedičev.

Glavni kandidati za španski prestol so pripadali vladajočim družinam Francije in Avstrije. Francoska zahteva je izhajala preko matere Ludvika XIV., Ane Avstrijske (starejše sestre [[Filip IV. Španski|Filipa IV. Španskega]]) in preko žene Marije Terezije (najstarejše hčere Filipa IV.). Na podlagi zakonov o [[Primogenitura|primogenituri]] je imela Francija prednost, saj je izvirala iz najstarejših hčera v dveh generacijah. Vendar je njihova odpoved dednim pravicam zapletla zadeve. V primeru Marije Terezije se je odpoved zaradi kršitve zakonske pogodbe z Ludvikom s strani Španije štela za nično. V nasprotju s tem nobena odpoved ni izključevala zahtev sina cesarja Leopolda I., avstrijskega nadvojvode [[Karel VI. Habsburški|Karla]], ki je bil vnuk najmlajše hčerke [[Filip III. Španski|Filipa III.]], Marije Ane. Angleži in Nizozemci so se bali, da bi francoski ali avstrijski španski kralj ogrozil ravnovesje moči, zato so dali prednost bavarskemu princu Jožefu Ferdinandu, vnuku Leopolda I. preko njegove prve žene Margarete Terezije Španske (mlajše hčerke Filipa IV.).

Da bi se izognil vojni, je Ludvik leta 1698 podpisal Haaško pogodbo z Viljemom III. Angleškim. Ta sporazum je razdelil španska italijanska ozemlja med Ludvikovega sina (velikega dofena) in nadvojvodo Karla, preostanek cesarstva pa je bil dodeljen Jožefu Ferdinandu. Viljem III. je privolil, da dofenova nova ozemlja postanejo del Francije, ko slednji nasledi očetov prestol.&lt;ref&gt;Lynn 1999, stran 267.&lt;/ref&gt; Podpisniki pa se niso posvetovali z vladarjem teh dežel. Karel II. je odločno nasprotoval razkosanju svojega cesarstva. Leta 1699 je ponovno potrdil svojo oporoko iz leta 1693, v kateri je Jožefa Ferdinanda imenoval za svojega edinega naslednika.&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;Dunlop 2000, stran 353.&lt;/ref&gt;

Šest mesecev pozneje je Jožef Ferdinand umrl, zato sta Ludvik in Viljem III. leta 1700 sklenila nov sporazum o delitvi, Londonsko pogodbo. Ta je Španijo, Nizozemsko deželo in španske kolonije dodelila nadvojvodi. Dofen bi prejel vsa španska italijanska ozemlja.&lt;ref&gt;Lynn 1999, stran 268.&lt;/ref&gt; Karel II. je priznal, da lahko njegov imperij ostane nedeljiv le, če ga v celoti zapusti Francozu ali Avstrijcu. Pod pritiskom svoje nemške žene Marije Ane Neuburške je Karel II. imenoval nadvojvodo Karla za svojega edinega dediča.

=== Sprejem volje Karla II. in posledice ===
[[File:Rigaud Hyacinthe - Louis XIV, roi de France.jpg|thumb|Ludvik leta 1701.]]
Na smrtni postelji leta 1700 je Karel II. Španski nepričakovano spremenil svojo oporoko. Jasna demonstracija francoske vojaške premoči več desetletij pred tem, profrancoska frakcija na španskem dvoru in celo [[papež Inocenc XII.]] so ga prepričali, da je bolj verjetno, da bo Francija ohranila njegov imperij nedotaknjen. Tako je celotno cesarstvo ponudil drugemu dofenovemu sinu Filipu, vojvodi Anžujskemu, pod pogojem, da ostane razdeljeno. Anžujski ni bil v neposredni liniji francoskega nasledstva, zato njegov nastop ne bi povzročil francosko-španske unije.&lt;ref&gt;Lynn 1999, stran 268.&lt;/ref&gt; Če bi Anžujski zavrnil, bi prestol ponudili njegovemu mlajšemu bratu Karlu, vojvodi Berryjskemu. Če bi tudi vojvoda Berryjski to zavrnil, bi prestol pripadel nadvojvodi Karlu, nato pa njegovemu daljnemu sorodstvu [[Savojci|Savojcem]], če bi Karel to zavrnil.&lt;ref&gt;Kamen 2001, stran 6.&lt;/ref&gt;

Ludvik se je soočil s težko izbiro. Lahko bi se strinjal z delitvijo španskih posesti in se izognil splošni vojni ali pa sprejel Karlovo voljo in odtujil velik del Evrope. Sprva je bil morda nagnjen k spoštovanju pogodb o delitvi, vendar ga je dofenovo vztrajanje prepričalo v nasprotno.&lt;ref&gt;Dunlop 2000, stran 358.&lt;/ref&gt; Poleg tega je Ludvikov zunanji minister, Jean-Baptiste Colbert, markiz de Torcy, poudaril, da bo skoraj zagotovo prišlo do vojne s cesarjem, ne glede na to, ali bo Ludvik sprejel pogodbe o delitvi ali voljo Karla II. Poudaril je, da v primeru vojne Viljem III. verjetno ne bo stal ob strani Franciji, saj je &quot;sklenil pogodbo, da bi se izognil vojni, in ni nameraval iti v vojno, da bi pogodbo izpolnil&quot;.&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt; Dejansko bi bilo v primeru vojne morda bolje, da bi že imel nadzor nad spornimi ozemlji. Zato se je Ludvik sčasoma odločil sprejeti oporoko Karla II. Filip, vojvoda Anžujski, je tako postal Filip V., španski kralj.

Večina evropskih vladarjev je Filipa sprejela za kralja, čeprav nekateri nejevoljno. Glede na neizogibnost vojne je za nekatere Ludvik ravnal razumno, za nekatere pa arogantno.&lt;ref&gt;Lynn 1999, stran 269, opomba 1.&lt;/ref&gt; Potrdil je, da je Filip V. kljub svojemu novemu španskemu položaju ohranil svoje francoske pravice. Resda je morda le teoretično hipotetiziral in dejansko ni poskušal skleniti francosko-španske unije. Vendar njegova dejanja zagotovo niso bila razumljena kot nezainteresirana. Poleg tega je Ludvik poslal vojake v Špansko Nizozemsko, da bi izselil nizozemske garnizije in zagotovil nizozemsko priznanje Filipa V. Leta 1701 je Filip prenesel asiento (pravico do dobave sužnjev španskim kolonijam) na Francijo kot znak vse večjih povezav med obema narodoma. Ko so se napetosti stopnjevale, se je Ludvik odločil, da bo po njegovi smrti za kralja Anglije, Škotske in Irske priznal [[Jakob, valižanski princ|Jakoba Stuarta]], sina Jakoba II., kar je razjezilo Viljema III. Ta dejanja so razjezila Britanijo in Nizozemsko republiko.&lt;ref&gt;Lynn 1999, strani 269-270.&lt;/ref&gt; S svetim rimskim cesarjem in majhnimi nemškimi državami so leta 1702 sklenili še eno veliko zavezništvo in napovedali vojno Franciji. Francoska diplomacija si je zagotovila Bavarsko, Portugalsko in Savojo kot francosko-španske zaveznice.&lt;ref&gt;Merryman 2007, stran 321.&lt;/ref&gt;

=== Začetek bojev ===
[[File:Batalladealmansa.jpg|thumb|Francosko-španska vojska pod vodstvom vojvode Berwiškega je v bitki pri Almansi odločno premagala zavezniške sile Portugalske, Anglije in Nizozemske republike.]]
[[File:1706-05-23-Slag bij Ramillies.jpg|thumb|Bitka pri Ramilliesu, kjer so se Francozi borili proti Nizozemcem in Angležem 23. maja 1706.]]
Še preden je bila vojna uradno napovedana, so se sovražnosti začele z imperialno agresijo v Italiji. Ko je bila dokončno napovedana, je španska nasledstvena vojna trajala skoraj do Ludvikove smrti, kar je zanj in Francijo povzročilo veliko škodo.

Vojna se je začela s francoskimi uspehi, toda talent Johna Churchilla, 1. vojvode Marlboroughskega, in [[Evgen Savojski|Evgena Savojskega]] sta te zmage ustavila in razbila mit o francoski nepremagljivosti. Dvojica je po zmagi v [[Bitka pri Blindheimu|bitki pri Blindheimu]] Avstriji omogočila, da so zasedli Bavarsko. Maksimilijan II. Emanuel, bavarski volilni knez, je moral pobegniti v Špansko Nizozemsko. S to zmago so pridobili podporo Portugalske in Savoje. Kasneje je po bitki pri Ramilliesu Nizozemska dežela pripadla zaveznikom, bitka pri Torinu pa je Ludvika prisilila, da je zapustil Italijo in jo pustila odprto za zavezniške sile. Marlborough in Evgen sta se ponovno srečala v bitki pri Oudenardeu, kar jima je omogočilo napad na Francijo.

Francija je vzpostavila stik s [[Franc II. Rákóczi|Francem II. Rákóczijem]] in mu obljubila podporo, če se bo zavzel za madžarsko neodvisnost.

Porazi, lakota in naraščajoči dolg so Francijo močno oslabili. Med letoma 1693 in 1710 je v dveh lakotah umrlo več kot dva milijona ljudi, kar se je še poslabšalo, ko so nabiralne vojske zasegle zaloge hrane iz vasi.&lt;ref&gt;Ó Gráda &amp; Chevet 2002, strani 706-733.&lt;/ref&gt; V obupu je Ludvik jeseni 1704 ukazal katastrofalno invazijo na angleški otok Guernsey z namenom, da bi oropal njihovo uspešno žetev. Do zime 1708–09 je bil pripravljen sprejeti mir za skoraj vsako ceno. Strinjal se je, da se celotno špansko cesarstvo preda nadvojvodi Karlu, privolil pa je tudi v vrnitev na meje Vestfalskega miru, pri čemer se je odpovedal vsem ozemljem, ki jih je pridobil v 60-ih letih. Vendar ni mogel obljubiti, da bo Filip V. sprejel te pogoje, zato so zavezniki zahtevali, da Ludvik sam napade njegovega vnuka in mu jih vsili. Če mu tega ne bi uspelo doseči v enem letu, bi se vojna nadaljevala. Ludvik teh pogojev ni sprejel.&lt;ref&gt;Lynn 1999, stran 326.&lt;/ref&gt;

=== Prelomnica ===
{{CSS image crop|Image=France 1709-A One Louis d'Or.jpg |bSize=445|cWidth=220|cHeight=220|oTop=3|oLeft=3|Location=right|Description=Ludvik XIV., upodobljen na kovancu iz leta 1709.}}
Zadnje faze španske nasledstvene vojne so pokazale, da zavezniki ne morejo obdržati nadvojvode Karla v Španiji, tako kot Francija ne more obdržati celotne španske dediščine za Filipa V. Zavezniki so bili dokončno izgnani iz osrednje Španije s francosko-španskimi zmagami v bitkah pri Villaviciosi in Brihuegi leta 1710. Francoske sile drugod so kljub porazom ostale trdožive. Zavezniki so v bitki pri Malplaquetu dosegli [[Pirova zmaga|Pirovo zmago]] z 21.000 žrtvami, kar je dvakrat več od Francozov.&lt;ref&gt;Lynn 1999, stran 334.&lt;/ref&gt; Francija si je sčasoma povrnila vojaški ponos z odločilno zmago pri Denainu leta 1712.

Francoski vojaški uspehi proti koncu vojne so se zgodili v ozadju spremenjenih političnih razmer v Avstriji. Leta 1705 je umrl cesar Leopold I. Njegov starejši sin in naslednik [[Jožef I. Habsburški|Jožef I.]] mu je sledil leta 1711. Jožefov dedič ni bil nihče drug kot nadvojvoda Karel, ki si je zagotovil nadzor nad vsemi avstrijskimi posestmi svojega brata. Če bi špansko cesarstvo takrat padlo v njegove roke, bi svetorimsko cesarstvo postalo spet tako obsežno, kot je bilo nazadnje v času [[Karel V. Habsburški|Karla V.]] v 16. stoletju. Za pomorske sile Velike Britanije in Nizozemske republike bi bilo to prav tako nezaželeno kot francosko-španska unija.&lt;ref&gt;Lynn 1999, stran 342.&lt;/ref&gt;

=== Sklenitev miru ===
[[File:Philippe Buache Carte de France divisee suivant les quatre departements de Messieurs les secretaires dEtat 07710637.jpg|thumb|Zemljevid Francije po smrti Ludvika XIV.]]
Zaradi novega britanskega pogleda na evropsko ravnovesje moči so se začeli anglo-francoski pogovori, ki so dosegli vrhunec z [[Utrechtski mir|utrechtskim mirom]] leta 1713 med Ludvikom, Filipom V. Španskim, [[Ana Britanska|Ano Britansko]] in Nizozemsko republiko. Leta 1714 je sveti rimski cesar po izgubi Landaua in Freiburga sklenil mir tudi s Francijo v raštatski in badenski pogodbi.

== Glej tudi ==
* [[Seznam najdlje vladajočih monarhov vseh časov]]

== Sklici ==
{{sklici}}

=== Citiče a dela ===

* Barentine, John C. (2016). ''Uncharted Constellations: Asterisms, Single-Source and Rebrands''. Springer Publishing. ISBN &lt;bdi&gt;978-3-3192-7619-9&lt;/bdi&gt;.
* Bluche, François (1990). ''Louis XIV''. Translated by Greengrass, Mark. New York: Franklin Watts. stran 11. ISBN &lt;bdi&gt;978-0-5311-5112-9&lt;/bdi&gt;.
* Fraser, Antonia (2006). ''Love and Louis XIV: The Women in the Life of the Sun King''. New York: Random House, Inc. ISBN &lt;bdi&gt;978-1-4000-3374-4&lt;/bdi&gt;.
* Nathan, James (jesen 1993). &quot;Force, Order, and Diplomacy in the Age of Louis XIV&quot;. ''Virginia Quarterly Review''. '''69''' (4). Charlottesville: University of Virginia.
* Panhuysen, Luc (2016). ''Oranje tegen de Zonnekoning: De strijd van Willem III en Lodewijk XIV om Europa'' (in Dutch). Atlas Contact. ISBN &lt;bdi&gt;978-9-0450-2329-8&lt;/bdi&gt;.
* Petitfils, Jean-Christian (2002). ''Louis XIV'' (v francoščini). Paris: Perrin. OCLC  423881843.
* Spielvogel, Jackson J. (2016). ''Western Civilization: A Brief History, Volume I: To 1715''. Cengage Learning. ISBN &lt;bdi&gt;978-1-3058-8842-5&lt;/bdi&gt;.
[[Kategorija:Francoski monarhi]]
[[Kategorija:Francoski kralji]]
[[Kategorija:Navarski kralji]]
[[Kategorija:Bourboni]]
[[Kategorija:Pokopani v baziliki Saint-Denis, Pariz]]
[[Kategorija:Umrli za gangreno]]
[[Kategorija:Zgodnja moderna Francija]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>e5tgrqmuxu7ekhamcthhmxyxix435xv</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Avtocesta A1</title>
    <ns>0</ns>
    <id>27072</id>
    <revision>
      <id>6688327</id>
      <parentid>6671176</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T05:09:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Andrejj</username>
        <id>94</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Objekti */ [[Glavna cesta G102]]</comment>
      <origin>6688327</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32714" sha1="iortwcstq2jqwzkzqlmkyjir3d71cgi" xml:space="preserve">{{Infobox road
| alternate_name = Slovenika
|country=SVN
|type=A
|route=1
|photo=SLO-Celje01.JPG
|photo_notes=Avtocesta A1 pri [[Celje|Celju]]
|map=Karte A1 SI.svg
|e-road={{jct|country=EUR|E|57|E|59|E|61|E|70}}
|length_km=245,3
|terminus_a={{Jct|country=AUT|A|9}} v [[Avstrija|Avstriji]]
|junction={{plainlist|
*{{Jct|country=SVN|H|2}} pri [[Pesnica pri Mariboru|Pesnici]]
*{{Jct|country=SVN|A|5}} pri [[Dragučova|Dragučovi]]
*{{Jct|country=SVN|H|2}} pri [[Spodnje Hoče|Spodnjih Hočah]]
*{{Jct|country=SVN|A|4}} pri [[Spodnje Hoče|Spodnjih Hočah]]
*{{Jct|country=SVN|H|3}} pri [[Ljubljana|Ljubljani]]
*{{Jct|country=SVN|A|2}} pri [[Ljubljana|Ljubljani]]
*{{Jct|country=SVN|H|4}} pri [[Razdrto, Postojna|Razdrtem]]
*{{Jct|country=SVN|A|3}} pri [[Gabrk, Ilirska Bistrica|Gabrku]]
}}
|terminus_b={{Jct|country=SVN|H|5}} pri [[Ankaran]]u
|cities=[[Maribor]], [[Celje]], [[Ljubljana]], [[Postojna]], [[Koper]]
| next_type=A
| next_route=2
}}

'''Avtocesta A1''' [[Šentilj v Slovenskih goricah|Šentilj]]–Srmin (imenovana tudi '''Slovenika''' ali štajerska in primorska avtocesta ter ljubljanska vzhodna in južna obvoznica) na osi severovzhod–jugozahod [[Slovenija|Slovenije]] je dolga 245,3 [[kilometer|kilometra]]. A1 povezuje večja slovenska mesta [[Maribor]], [[Slovenska Bistrica|Slovensko Bistrico]], [[Celje]], [[Domžale]], [[Ljubljana|Ljubljano]], [[Vrhnika|Vrhniko]], [[Logatec]], [[Postojna|Postojno]] in [[Koper]]. 

Avtocesta A1 je sestavni del petega [[Pan-evropska prometna mreža|evropskega prometnega koridorja]] (Lyon–Kijev), ki povezuje [[Lyon]], [[Milano]], [[Benetke]], [[Trst]], [[Koper]], [[Postojna|Postojno]], [[Ljubljana|Ljubljano]], [[Celje]], [[Maribor]], [[Lendava|Lendavo]], [[Budimpešta|Budimpešto]] in [[Kijev]]. Prav tako poteka v smereh [[Vseevropsko cestno omrežje|evropskih cest]] z oznako E70, E57 in E59.&lt;ref name=1975doc&gt;{{navedi splet|url = http://live.unece.org/fileadmin/DAM/trans/conventn/ECE-TRANS-SC1-384e.pdf|title = European Agreement on Main International Traffic Arteries
|publisher = United Nations Economic and Social Council|date = 14 March 2008|accessdate = 2010-12-27}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
V letih 1970–1972 je bila zgrajena prva slovenska štiripasovna avtocesta: [[Vrhnika]]–[[Postojna]] na t. i. [[Primorska|primorskem]] avtocestnem kraku avtoceste A1 (predana prometu 29. decembra 1972; istega dne so odprli tudi avtocesto [[Zagreb]]–[[Karlovec]] na Hrvaškem). Prav primorski avtocestni krak je bil tudi prvi v celoti zgrajen (23. novembra 2004). 12. avgusta leta 2005 so z dokončanjem odseka prek [[Trojane|Trojan]] zaključili tudi povezavo med Mariborom jug, Celjem in Ljubljano. Zadnji, 10,5 km dolg odsek celotne avtoceste med [[Pesnica pri Mariboru|Pesnico]] in [[Maribor|Mariborom]] (Ptujsko cesto), je bil predan prometu 14. avgusta 2009 in s tem je bil v celoti končan tudi štajerski del avtoceste A1. Skupna dolžina od meje z Avstrijo pri Šentilju do Srmina pri Kopru tako znaša 245 km.&lt;ref&gt;DARS[https://www.dars.si/Zgodovina_gradnje/Zgrajene_avtoceste] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190103161255/https://www.dars.si/Zgodovina_gradnje/Zgrajene_avtoceste|date=2019-01-03}}&lt;/ref&gt;

== Značilnosti ==
Avtocesta A1 je v celotni dolžini štiripasovna cesta z ločenimi smernimi vozišči in odstavnimi pasovi, razen v predorih. Vozni pasovi so široki 3,75 m, odstavni 2,5 m in robni pas 0,5 m. Ker cesta poteka po zelo različnem terenu, od ravninskega do hribovitega, so temu prilagojeni tudi nekateri horizontalni in vertikalni elementi. Posebej zahtevni z vidika geotehničnih razmer sta bila odsek Vransko–Trojane–Blagovica ter potek avtoceste preko Ljubljanskega barja, kjer je bila uporabljena posebna metoda gradnje z drenažnimi koli in predobremenilnimi nasipi. Za oba odseka je značilna zahtevna gradnja premostitvenih objektov ter podpornih in opornih konstrukcij. Najzahtevnejši odsek je bil zagotovo na primorskem delu, kjer je bilo potrebno na kratki razdalji premostiti večjo višinsko razliko, to je sestop preko Kraškega roba. Na tem mestu so bili zgrajeni največji [[viadukt Črni kal]], dva dvocevna predora ter še več drugih premostitvenih objektov.

== Cestnina ==
&lt;div style=&quot;float:right;&quot;&gt;[[Slika:A1 CP Kompolje.JPG|thumb|200px|left|Nekdanja cestninska postaja Kompolje]]&lt;/div&gt;

Cestnina se je pričela pobirati že ob otvoritvi prvega odseka avtoceste A1 od Vrhnike do Postojne. To je bil tako imenovan &quot;zaprti sistem&quot; cestninjenja. Na vsakem priključku ter na začetku in koncu so bile postavljene [[cestninska postaja|cestninske postaje]]. Tak sistem je veljal kasneje tudi na štajerskem odseku. Po sprejemu Nacionalnega programa izgradnje avtocest pa se je način cestninjenja za nove odseke spremenil v &quot;odprt sistem&quot;, kar pomeni, da je bilo zgrajenih le nekaj novih čelnih cestninskih postaj, stare na priključkih pa so bile delno (smiselno glede na uporabo avtocest) porušene.

Cestninske postaje so začeli dokončno odstranjevati leta 2018 po uvedbi sistema vinjet za osebna vozila in elektronskega cestninjenja za tovorna v slovenskem avtocestnem omrežju.&lt;ref name=&quot;i524&quot;&gt;{{navedi novice | title=Dars odstranjuje cestninske postaje na avtocestah | website=STAkrog | date=2018-05-18 | url=https://krog.sta.si/2515439/dars-odstranjuje-cestninske-postaje-na-avtocestah |publisher=[[Slovenska tiskovna agencija]] | access-date=2024-10-10}}&lt;/ref&gt;

== Objekti ==

{| class=&quot;wikitable&quot;
|- align=&quot;center&quot; bgcolor=&quot;00008B&quot; style=&quot;color: white;font-size:100%;&quot;
| colspan=&quot;5&quot; style=&quot;color:#ffffff;background-color:green; text-align: center;&quot; |'''Šentilj - Srmin (245.3 km)'''
|- bgcolor=&quot;#C0C0C0&quot;
| colspan=&quot;5&quot; style=&quot;text-align: center;&quot; |[[File:A9-AT.svg|20x20px]] [[Pyhrn Autobahn]] [[File:E57-AT.svg|30x30px]][[File:E59-AT.svg|30x30px]] → iz [[Gradec|Gradca]], {{flagicon|Austria}} Avstrija
|- bgcolor=&quot;#f5f5f5&quot;
|[[File:EU-Icon.svg|20x20px|Mejni prehod]]
|0,0&amp;nbsp;km
| colspan=&quot;3&quot; |[[Šentilj v Slovenskih Goricah|'''Šentilj''']] (SLO) - '''[[Spielfeld]]''' (AT) [[mejni prehod]]
|-
|[[File:AB-Tank.svg|15x15px|Bencinski servis]] [[File:AB-Rast.svg|15x15px|Počivališče]]
|0,5 km
| colspan=&quot;2&quot; |''Počivališče [[Šentilj v Slovenskih Goricah|Šentilj]]'' [[File:Pfeil_unten.svg|12x12px]] [[File:Pfeil_oben.svg|12x12px]]
|[[Petrol]] / Petrol
|-
|[[File:AB-Brücke.svg|18x18px|Viadukt]]
|1,3 km
| colspan=&quot;2&quot; |Viadukt [[Šentilj v Slovenskih Goricah|Šentilj]] 
|Most - &lt;small&gt;185 m&lt;/small&gt;
|-
|[[File:AB-AS-grün.svg|18x18px|Izhod]] (1)
|1,6 km
|[[Šentilj v Slovenskih Goricah|Šentilj]]
|[[File:Regionalna cesta 437.svg|30x30px]]
[[File:Regionalna cesta 438.svg|30x30px]]
|
|-
|[[File:AB-Brücke.svg|18x18px|Viadukt]]
|3,7 km
| colspan=&quot;2&quot; |Viadukt [[Kresnica]] 
|Most - &lt;small&gt;587 m&lt;/small&gt;
|-
|[[File:AB-Tank.svg|15x15px|Bencinski servis]] [[File:AB-Rast.svg|15x15px|Počivališče]]
|9,6 km
|''Počivališče [[Spodnje Dobrenje|Dobrenje]] [[File:Pfeil_unten.svg|12x12px]] [[File:Pfeil_oben.svg|12x12px]]''
|
|[[MOL (podjetje)|MOL]] / MOL
|-
|[[File:AB-AS-grün.svg|18x18px|Izhod]] (2)
|10,7 km
|[[Maribor]] sever
|[[File:Regionalna cesta 430.svg|30x30px]]
[[File:Regionalna cesta 437.svg|30x30px]]
[[File:Regionalna cesta 449.svg|30x30px]]
|
|-
|[[File:AB-Brücke.svg|18x18px|Viadukt]]
|11,2 km
| colspan=&quot;2&quot; |Viadukt [[Pekel, Maribor|Pekel]]
|Most - &lt;small&gt;4&lt;/small&gt;&lt;small&gt;48 m&lt;/small&gt;
|-
|[[File:AB-Kreuz-grün.svg|18x18px|Razcep]] (3)
|12,5 km
|Razcep [[Dragučova]]
|[[File:Avtocesta A5.svg|30x30px]]
|[[Avtocesta A5|A5]] [[File:Tabliczka E653.svg|35x35px]] se obrne proti → [[Murska Sobota]] in [[Letina]] {{Flag icon|Hungary}}{{Flagicon|EU}}
|-
|[[File:AB-Brücke.svg|18x18px|Viadukt]]
|12,7 km
| colspan=&quot;2&quot; |Viadukt [[Dragučova]]  
|Most - &lt;small&gt;4&lt;/small&gt;&lt;small&gt;48 m&lt;/small&gt;
|-
|[[File:AB-Brücke.svg|18x18px|Viadukt]]
|13,9 km
| colspan=&quot;2&quot; |Viadukt [[Vodole]]
|Most - &lt;small&gt;321 m/180 m&lt;/small&gt;
|-
|[[File:AB-Brücke.svg|18x18px|Viadukt]]
|14,4 km
| colspan=&quot;2&quot; |Viadukt Vodole IV 
|Most - &lt;small&gt;162 m&lt;/small&gt;
|-
|[[File:AB-Brücke.svg|18x18px|Viadukt]]
|14,8 km
| colspan=&quot;2&quot; |Viadukt Vodole III 
|Most - &lt;small&gt;205 m&lt;/small&gt;
|-
|[[File:AB-Tunnel.svg|18x18px|Galerija]]
|15,2 km
| colspan=&quot;2&quot; |Tunel Vodole 
|Predor - &lt;small&gt;225 m/249 m&lt;/small&gt;
|-
|[[File:AB-Brücke.svg|18x18px|Viadukt]]
|15,5
| colspan=&quot;2&quot; |Viadukt Vodole II 
|Most - &lt;small&gt;139 m&lt;/small&gt;
|-
|[[File:AB-Brücke.svg|18x18px|Viadukt]]
|16,0
| colspan=&quot;2&quot; |Viadukt Vodole I  
|Most - &lt;small&gt;48 m&lt;/small&gt;
|-
|[[File:AB-Tunnel.svg|18x18px|Galerija]]
|16,1 km
| colspan=&quot;2&quot; |[[Malečnik]] pokrit vkop
|Predor - &lt;small&gt;185 m&lt;/small&gt;
|-
|[[File:AB-Fluss.svg|20x20px]]
|16,6 km
| colspan=&quot;2&quot; |[[Drava]] 
|Most - &lt;small&gt;765 m&lt;/small&gt;
|-
|[[File:AB-AS-grün.svg|18x18px|Izhod]] (4)
|17,5 km
|[[Maribor]] vzhod 
|[[File:Regionalna_cesta_209.svg|30x30px]]
|
|-
|[[File:AB-Tank.svg|15x15px|Bencinski servis]] [[File:AB-Rast.svg|15x15px|Počivališče]]
|18,9 km
| colspan=&quot;2&quot; |''Počivališče [[Maribor]] [[File:Pfeil_unten.svg|12x12px]] [[File:Pfeil_oben.svg|12x12px]]'' 
|[[Petrol]] / Petrol
|-
|[[File:AB-AS-grün.svg|18x18px|Izhod]] (5)
|21,3 km
|[[Maribor]] centre
|[[File:Glavna cesta 1.svg|30x30px]]
[[File:Regionalna cesta 454.svg|30x30px]]
|
|-
|[[File:AB-AS-grün.svg|18x18px|Izhod]] (6)
|23,5 km
|[[Rogoza]]
|[[File:Regionalna cesta 450.svg|30x30px]]
|
|-
|[[File:AB-Brücke.svg|18x18px|Viadukt]]
|24,9 km
| colspan=&quot;2&quot; |Viadukt [[Rogoza]] 
|Most - &lt;small&gt;202 m&lt;/small&gt;
|-
|[[File:AB-Kreuz-grün.svg|18x18px|Razcep]] (7)
|25,8 km
|[[Slivnica pri Mariboru|Slivnica]] Razcep ([[Maribor]] jug)
|[[File:Avtocesta A4.svg|30x30px]]
[[File:Regionalna cesta 430.svg|30x30px]]
|[[Avtocesta A4|A4]] [[File:Tabliczka E57.svg|35x35px]] se obrne proti → [[Ptuj]] in [[Zagreb]] {{Flag icon|Croatia}}{{Flagicon|EU}}
|-
|[[File:AB-AS-grün.svg|18x18px|Izhod]] (8)
|29,4 km
|[[Fram]]
|[[File:Regionalna cesta 711.svg|30x30px]]
|
|-
|[[File:Zeichen_314-50_-_Parkplatz,_StVO_2013.svg|18x18px|Počivališče]]
|32,6 km
| colspan=&quot;2&quot; |''Počivališče [[Zgornja Polskava|Polskava]]'' [[File:Pfeil_unten.svg|12x12px]] [[File:Pfeil_oben.svg|12x12px]]
|
|-
|[[File:AB-Brücke.svg|18x18px|Viadukt]]
|36,7 km
| colspan=&quot;2&quot; |Viadukt [[Devina]]  
|Most - &lt;small&gt;80 m&lt;/small&gt;
|-
|[[File:AB-AS-grün.svg|18x18px|Izhod]] (9)
|37,1 km
|[[Slovenska Bistrica]] sever
|[[File:Glavna cesta 2.svg|30x30px]]
|
|-
|[[File:AB-AS-grün.svg|18x18px|Izhod]] (10)
|39,2 km
|[[Slovenska Bistrica]] jug
|[[File:Regionalna cesta 430.svg|30x30px]]
|
|-
|[[File:AB-Brücke.svg|18x18px|Viadukt]]
|44,7 km
| colspan=&quot;2&quot; |Viadukt [[Vrhole pri Slovenskih Konjicah|Vrhole]]  
|Most - &lt;small&gt;238 m&lt;/small&gt;
|-
|[[File:AB-Brücke.svg|18x18px|Viadukt]]
|45,6 km
| colspan=&quot;2&quot; |Viadukt [[Preloge, Slovenska Bistrica|Preloge]]  
|Most - &lt;small&gt;539 m&lt;/small&gt;
|-
|[[File:AB-Tank.svg|15x15px|Bencinski servis]] [[File:AB-Rast.svg|15x15px|Počivališče]]
|47,8 km
| colspan=&quot;2&quot; |''Počivališče'' ''[[Tepanje]]'' [[File:Pfeil_unten.svg|12x12px]] [[File:Pfeil_oben.svg|12x12px]]
|[[Petrol]] / Petrol
|-
|[[File:AB-AS-grün.svg|18x18px|Izhod]] (11)
|48,9 km
|[[Slovenske Konjice]]
|[[File:Regionalna cesta 430.svg|30x30px]]
[[File:Regionalna cesta 686.svg|30x30px]]
|
|-
|[[File:AB-Fluss.svg|20x20px]]
|50,5 km
| colspan=&quot;2&quot; |[[Dravinja]] 
|Most - &lt;small&gt;21 m&lt;/small&gt;
|-
|[[File:AB-Tunnel.svg|18x18px|Predor]]
|52,0 km
| colspan=&quot;2&quot; |Tunel Golo Rebro 
|Predor - &lt;small&gt;788 / 757 m&lt;/small&gt;
|-
|[[File:AB-Brücke.svg|18x18px|Viadukt]]
|52,9 km
| colspan=&quot;2&quot; |Viadukt [[Škedenj]] I 
|Most - &lt;small&gt;466 m / 542 m&lt;/small&gt;
|-
|[[File:AB-Brücke.svg|18x18px|Viadukt]]
|53,3 km
| colspan=&quot;2&quot; |Viadukt Grapa 
|Most - &lt;small&gt;63 m&lt;/small&gt;
|-
|[[File:AB-Brücke.svg|18x18px|Viadukt]]
|53,6 km
| colspan=&quot;2&quot; |Viadukt [[Škedenj]] II  
|Most - &lt;small&gt;401 m / 398 m&lt;/small&gt;
|-
|[[File:AB-Tunnel.svg|18x18px|Predor]]
|54,6 km
| colspan=&quot;2&quot; |Predor [[Pletovarje]] 
|Predor - &lt;small&gt;708 m / 745 m&lt;/small&gt;
|-
|[[File:AB-Brücke.svg|18x18px|Viadukt]]
|56,4 km
| colspan=&quot;2&quot; |Viadukt Slatina  
|Most - &lt;small&gt;439 km&lt;/small&gt;
|-
|[[File:AB-AS-grün.svg|18x18px|Izhod]] (12)
|60,0 km
|[[Dramlje]]
|[[File:Regionalna cesta 234.svg|30x30px]]
[[File:Regionalna cesta 686.svg|30x30px]]
|
|-
|[[File:AB-Brücke.svg|18x18px|Viadukt]]
|60,6 km
| colspan=&quot;2&quot; |Viadukt [[Dramlje]]  
|&lt;small&gt;Bridge - 141 m&lt;/small&gt;
|-
|[[File:Zeichen_314-50_-_Parkplatz,_StVO_2013.svg|18x18px|Počivališče]]
|62,4 km
| colspan=&quot;2&quot; |''Počivališče Zima'' [[File:Pfeil_unten.svg|12x12px]] [[File:Pfeil_oben.svg|12x12px]]
|
|-
|[[File:AB-Brücke.svg|18x18px|Viadukt]]
|63,3 km
| colspan=&quot;2&quot; |Viadukt [[Žepina]]  
|Most - &lt;small&gt;142 m&lt;/small&gt;
|-
|[[File:AB-AS-grün.svg|18x18px|Izhod]] (13)
|66,4 km
|[[Celje]] vzhod
|[[File:Regionalna cesta 752.svg|30x30px]]
|
|-
|[[File:AB-AS-grün.svg|18x18px|Izhod]] (14)
|69,9 km
|[[Celje]] centre
|[[File:Regionalna cesta 430.svg|30x30px]]
|
|-
|[[File:AB-Tank.svg|15x15px|Bencinski servis]] [[File:AB-Rast.svg|15x15px|Počivališče]]
| rowspan=&quot;2&quot; |73,5 km
| colspan=&quot;2&quot; |''Počivališče [[Lopata]]'' [[File:Pfeil_unten.svg|12x12px]] [[File:Pfeil_oben.svg|12x12px]] 
|[[Petrol]] / [[MOL (podjetje)|MOL]]
|-
|[[File:AB-AS-grün.svg|18x18px|Izhod]] (15)
|[[Celje]] zahod
|[[File:Glavna cesta 5.svg|30x30px]]
|
|-
|[[File:AB-AS-grün.svg|18x18px|Izhod]] (16)
|76,2 km
|[[Žalec]]
|[[File:Glavna cesta 4.svg|30x30px]]
|
|-
|[[File:AB-AS-grün.svg|18x18px|Izhod]] (17)
|83,7 km
|[[Šempeter v Savinjski dolini|Šempeter]]
|[[File:Regionalna cesta 694.svg|30x30px]]
[[File:Regionalna cesta 447.svg|30x30px]]
|
|-
|[[File:AB-Fluss.svg|20x20px]]
|85,1 km
| colspan=&quot;2&quot; |[[Savinja]]
|Most - &lt;small&gt;150 m&lt;/small&gt;
|-
|[[File:AB-AS-grün.svg|18x18px|Izhod]] (18)
| rowspan=&quot;2&quot; |86,0 km
|[[Šentrupert, Braslovče|Šentrupert]]
|[[File:Regionalna cesta 225.svg|30x30px]]
|
|-
| bgcolor=&quot;#ECECEC&quot;|[[File:AB-Kreuz-grün.svg|18x18px|Razcep]]
| bgcolor=&quot;#ECECEC&quot;|''Razcep [[Šentrupert, Braslovče|Šentrupert]] (načrtovano)''
| bgcolor=&quot;#ECECEC&quot;|[[File:Hitra cesta 8.svg|30x30px]]
| bgcolor=&quot;#ECECEC&quot;|''H8 se bo obrnila proti → [[Dravograd]]'' 
|-
|[[File:AB-AS-grün.svg|18x18px|Izhod]] (19)
|94,0 km
|[[Vransko]]
|[[File:Regionalna cesta 447.svg|30x30px]]
|
|-
|[[File:AB-Tunnel.svg|18x18px|pokrit vkop]]
|97,9 km
| colspan=&quot;2&quot; |Predor [[Ločica pri Vranskem|Ločica]] 
|Predor - &lt;small&gt;750 m / 810 m&lt;/small&gt;
|-
|[[File:AB-Brücke.svg|18x18px|Viadukt]]
|99,0 km
| colspan=&quot;2&quot; |Viadukt [[Ločica pri Vranskem|Ločica]]  
|Most - &lt;small&gt;825 m / 873 m&lt;/small&gt;
|-
|[[File:AB-Brücke.svg|18x18px|Viadukt]]
|100,0 km
| colspan=&quot;2&quot; |Viadukt Jasovnik  
|Most - &lt;small&gt;120 m / 34 m&lt;/small&gt;
|-
|[[File:AB-Tunnel.svg|18x18px|pokrit vkop]]
|100,8 km
| colspan=&quot;2&quot; |Tunel Jasovnik 
|Predor - &lt;small&gt;1633 m / 1612 m&lt;/small&gt;
|-
|[[File:AB-Brücke.svg|18x18px|Viadukt]]
|102,4 km
| colspan=&quot;2&quot; |Viadukt Baba  
|Most - &lt;small&gt;150 m / 170 m&lt;/small&gt;
|-
|[[File:AB-Brücke.svg|18x18px|Viadukt]]
|102,7 km
| colspan=&quot;2&quot; |Viadukt Zlokarje  
|Most - &lt;small&gt;191 m / 208 m&lt;/small&gt;
|-
|[[File:AB-AS-grün.svg|18x18px|Izhod]] (20)
|103,4 km
|[[Trojane]]
|[[File:Regionalna cesta 221.svg|30x30px]]
[[File:Regionalna cesta 447.svg|30x30px]]
|
|-
|[[File:AB-Brücke.svg|18x18px|Viadukt]]
|103,5 km
| colspan=&quot;2&quot; |Viadukt [[Jelševica]]  
|Most - &lt;small&gt;254 m / 144 m&lt;/small&gt;
|-
|[[File:AB-Brücke.svg|18x18px|Viadukt]]
|103,8 km
| colspan=&quot;2&quot; |Viadukt Črni Mlinar  
|Most - &lt;small&gt;261 m / 212 m&lt;/small&gt;
|-
|[[File:AB-Tunnel.svg|18x18px|pokrit vkop]]
|104,7 km
| colspan=&quot;2&quot; |[[Predor Trojane]] 
|Predor - &lt;small&gt;2840 m / 2931 m&lt;/small&gt;
|-
|[[File:AB-Brücke.svg|18x18px|Viadukt]]
|107,7 km
| colspan=&quot;2&quot; |Viadukt [[Šentožbolt]]  
|Most - &lt;small&gt;410 m / 540 m&lt;/small&gt;
|-
|[[File:AB-Tunnel.svg|18x18px|pokrit vkop]]
|108,4 km
| colspan=&quot;2&quot; |Predor [[Podmilj]] 
|Predor - &lt;small&gt;622 m / 613 m&lt;/small&gt;
|-
|[[File:AB-Brücke.svg|18x18px|Viadukt]]
|109,7 km
| colspan=&quot;2&quot; |Viadukt [[Log, Lukovica|Log]]  
|Most - &lt;small&gt;160 m / 137 m&lt;/small&gt;
|-
|[[File:AB-Brücke.svg|18x18px|Viadukt]]
|110,1 km
| colspan=&quot;2&quot; |Viadukt [[Javorje pri Blagovici|Javorje]]  
|Most - &lt;small&gt;252 m / 227 m&lt;/small&gt;
|-
|[[File:AB-Brücke.svg|18x18px|Viadukt]]
|110,4 km
| colspan=&quot;2&quot; |Viadukt [[Zgornji Petelinjek|Petelinjek]]  
|Most - &lt;small&gt;622 m / 634 m&lt;/small&gt;
|-
|[[File:AB-Brücke.svg|18x18px|Viadukt]]
|111,1 km
| colspan=&quot;2&quot; |Viadukt Suša  
|Most - &lt;small&gt;80 m&lt;/small&gt;
|-
|[[File:AB-Brücke.svg|18x18px|Viadukt]]
|111,3 km
| colspan=&quot;2&quot; |Viadukt [[Vranke]] 
|Most - &lt;small&gt;90 m / 91 m&lt;/small&gt;
|-
|[[File:AB-Brücke.svg|18x18px|Viadukt]]
|112,3 km
| colspan=&quot;2&quot; |Viadukt [[Blagovica]] 
|Most - &lt;small&gt;446 m / 449 m&lt;/small&gt;
|-
|[[File:AB-AS-grün.svg|18x18px|Izhod]] (21)
|112,8 km
|[[Blagovica]] 
|[[File:Regionalna cesta 447.svg|30x30px]]
|
|-
|[[File:AB-Tank.svg|15x15px|Bencinski servis]] [[File:AB-Rast.svg|15x15px|Počivališče]]
| rowspan=&quot;2&quot; |121,1 km
| colspan=&quot;2&quot; |''Počivališče Lukovica'' [[File:Pfeil_unten.svg|12x12px]] [[File:Pfeil_oben.svg|12x12px]]
|[[MOL (podjetje)|MOL]] / [[Petrol]]
|-
|[[File:AB-AS-grün.svg|18x18px|Izhod]] (22)
|[[Lukovica pri Domžalah|Lukovica]]
|[[File:Regionalna cesta 447.svg|30x30px]]
|
|-
|[[File:AB-AS-grün.svg|18x18px|Izhod]] (23)
|125,0 km
|[[Krtina, Domžale|Krtina]]
|[[File:Regionalna cesta 415.svg|30x30px]]
[[File:Regionalna cesta 447.svg|30x30px]]
|
|-
|[[File:AB-Brücke.svg|18x18px|Viadukt]]
|128,3 km
| colspan=&quot;2&quot; |Viadukt Mlake  
|Most - &lt;small&gt;321 m / 330 m&lt;/small&gt;
|-
|[[File:AB-AS-grün.svg|18x18px|Izhod]] (24)
|128,6 km
|[[Domžale]]
|[[File:Regionalna cesta 447.svg|30x30px]]
|
|-
|[[File:AB-Fluss.svg|20x20px]]
|129,9 km
| colspan=&quot;2&quot; |[[Kamniška Bistrica (reka)|Kamniška Bistrica]]
|Most - &lt;small&gt;100 m&lt;/small&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#ECECEC&quot; |[[File:AB-AS-grün.svg|18x18px|Izhod]] ''(24a)''
| bgcolor=&quot;#ECECEC&quot; | x,x km
| bgcolor=&quot;#ECECEC&quot;''| ''[[Domžale]] [[Študa]] (načtrovano)''
| bgcolor=&quot;#ECECEC&quot;|[[File:Regionalna cesta 644.svg|30x30px]]
| bgcolor=&quot;#ECECEC&quot; |
|-
|[[File:AB-AS-grün.svg|18x18px|Izhod]] (25)
|134,3 km
|[[Ljubljana]] [[Šentjakob ob Savi|Šentjakob]]
|[[File:Glavna cesta 108.svg|30x30px]]
|
|-
|[[File:AB-Fluss.svg|20x20px]]
|135,3 km
| colspan=&quot;2&quot; |[[Sava]] 
|Most - &lt;small&gt;130 m&lt;/small&gt;
|-
|[[File:AB-AS-grün.svg|18x18px|Izhod]] (26)
|135,7 km
|[[Ljubljana]] [[Sneberje]] 
|[[File:Regionalna cesta 644.svg|30x30px]]
|
|-
|[[File:AB-Kreuz-grün.svg|18x18px|Razcep]] (27)
|136,8 km
|Razcep [[Zadobrova, Ljubljana|Zadobrova]]  
|[[File:Hitra_cesta_3.svg|30x30px]]
|[[Ljubljanska obvoznica]] 
|-
|[[File:AB-AS-grün.svg|18x18px|Izhod]] (28)
|138,1 km
|Industrijska cona [[Četrtna skupnost Moste|Moste]] [[File:Pfeil_oben.svg|12x12px]]
|
|
|-
|[[File:AB-AS-grün.svg|18x18px|Izhod]] (29)
|138,4 km
|[[Ljubljana]] vzhod
|
|
|-
|[[File:AB-Fluss.svg|20x20px]]
|139,4 km
| colspan=&quot;2&quot; |[[Ljubljanica]] 
|Most - &lt;small&gt;82 m&lt;/small&gt;
|-
|[[File:AB-AS-grün.svg|18x18px|Izhod]] (30)
|139,7 km
|[[Ljubljana]] [[Bizovik]]
|[[File:Regionalna cesta 645.svg|30x30px]]
|
|-
|[[File:AB-Tunnel.svg|18x18px|Predor]]
|141,6 km
| colspan=&quot;2&quot; |Strmec pokrit vkop
|Predor - &lt;small&gt;200 m&lt;/small&gt;
|-
|[[File:AB-Brücke.svg|18x18px|Viadukt]]
|142,3 km
| colspan=&quot;2&quot; |Viadukt [[Bizovik]]  
|Most - &lt;small&gt;146 m / 175 m&lt;/small&gt;
|-
|[[File:AB-Tunnel.svg|18x18px|Predor]]
|142,7 km
| colspan=&quot;2&quot; |Predor [[Golovec]] 
|Predor - &lt;small&gt;622 m / 595 m&lt;/small&gt;
|-
|[[File:AB-Kreuz-grün.svg|18x18px|Razcep]] (31)
|143,3 km
|Razcep Malence  
|[[File:Avtocesta A2.svg|30x30px]]
|[[Avtocesta A2|A2]] [[File:Tabliczka_E70.svg|link=Evropska_pot_E70|35x35px]] se obrne proti → [[Novo Mesto]] in [[Zagreb]] {{Flagicon|Croatia}}{{Flagicon|EU}}
[[Ljubljanska obvoznica]]
|-
|[[File:AB-Brücke.svg|18x18px|Viadukt]]
|143,5 km
| colspan=&quot;2&quot; |Viadukt Malence D  
|Most - &lt;small&gt;240 m&lt;/small&gt;
|-
|[[File:AB-AS-grün.svg|18x18px|Izhod]] (32)
|144,3 km
|[[Ljubljana]] jug
|[[File:Glavna_cesta_106.svg|30x30px]]
|
|-
|[[File:AB-Brücke.svg|18x18px|Viadukt]]
|144,7 km
| colspan=&quot;2&quot; |Viadukt [[Rudnik (Ljubljana)|Rudnik]]  
|Most - &lt;small&gt;152 m / 151 m&lt;/small&gt;
|-
|[[File:AB-AS-grün.svg|18x18px|Izhod]] (33)
|146,1 km
|[[Ljubljana]] [[Rudnik (Ljubljana)|Rudnik]]
|[[File:Regionalna cesta 642.svg|30x30px]]
|
|-
|[[File:AB-Fluss.svg|20x20px]]
|147,7 km
| colspan=&quot;2&quot; |[[Ljubljanica]] 
|Most - &lt;small&gt;140 m&lt;/small&gt;
|-
|[[File:AB-AS-grün.svg|18x18px|Izhod]] (34)
|148,5 
|[[Ljubljana]] centre
|
|
|-
|[[File:AB-Tank.svg|15x15px|Bencinski servis]] [[File:AB-Rast.svg|15x15px|Počivališče]]
| rowspan=&quot;2&quot; |149,7 km
| colspan=&quot;2&quot; |''Počivališče Barje'' [[File:Pfeil_unten.svg|12x12px]]  [[File:Pfeil_oben.svg|12x12px]]
|[[Petrol]] / Petrol
|-
| bgcolor=&quot;#ECECEC&quot;|[[File:AB-AS-grün.svg|18x18px|Izhod]] ''(34a)''
| bgcolor=&quot;#ECECEC&quot;|''[[Ljubljana]] [[Ljubljana Marsh|Barje]] (planned)''
| bgcolor=&quot;#ECECEC&quot;|
| bgcolor=&quot;#ECECEC&quot;|
|-
|[[File:AB-AS-grün.svg|18x18px|Izhod]] (35)
|151,2 km
|[[Ljubljana]] zahod
|[[File:Regionalna_cesta_409.svg|30x30px]]
|
|-
|[[File:AB-Brücke.svg|18x18px|Viadukt]]
|151,7 km
| colspan=&quot;2&quot; |Viadukt Dolgi Most  
|Most - &lt;small&gt;344 m / 319 m&lt;/small&gt;
|-
|[[File:AB-Kreuz-grün.svg|18x18px|Razcep]] (36)
|152,2 km
|Razcep Kozarje 
|[[File:Avtocesta A2.svg|30x30px]]
|[[Avtocesta A2|A2]] [[File:Tabliczka_E61.svg|link=Evropska_pot_E61|35x35px]] se obrne proti → [[Kranj]] in [[Beljak]] {{Flagicon|Austria}}{{Flagicon|EU}}
[[Ljubljanska obvoznica]]
|-
|[[File:AB-AS-grün.svg|18x18px|Izhod]] (37)
|154,4 km
|[[Brezovica pri Ljubljani|Brezovica]]
|[[File:Regionalna_cesta_409.svg|30x30px]]
[[File:Regionalna cesta 641.svg|30x30px]]
|
|-
|[[File:AB-AS-grün.svg|18x18px|Izhod]] (37a)
|157,0 km
|[[Dragomer]]
|[[File:Regionalna_cesta_409.svg|30x30px]]
|
|-
|[[File:AB-Fluss.svg|20x20px]]
|166,7 km
| colspan=&quot;2&quot; |[[Ljubljanica]] 
|Most - &lt;small&gt;80 m&lt;/small&gt;
|-
|[[File:AB-AS-grün.svg|18x18px|Izhod]] (38)
|166,8 km
|[[Vrhnika]]
|[[File:Regionalna_cesta_409.svg|30x30px]]
|
|-
|[[File:AB-Brücke.svg|18x18px|Viadukt]]
|168,1 km
| colspan=&quot;2&quot; |Viadukt [[Verd]]  
|Most - &lt;small&gt;619 m / 586 m&lt;/small&gt;
|-
|[[File:AB-AS-grün.svg|18x18px|Izhod]] (39)
|175,1 km
|[[Logatec]]
|[[File:Glavna cesta 102.svg|30x30px]]
|[[Glavna cesta G102]]
|-
|[[File:AB-Tank.svg|15x15px|Bencinski servis]] [[File:AB-Rast.svg|15x15px|Počivališče]]
|176,3 km
| colspan=&quot;2&quot; |''Počivališče Lom'' [[File:Pfeil_unten.svg|12x12px]] [[File:Pfeil_oben.svg|12x12px]]
|[[Petrol]] / Petrol
|-
|[[File:AB-Brücke.svg|18x18px|Viadukt]]
|177,2 km
| colspan=&quot;2&quot; |Viadukt Derviše  
|Most - &lt;small&gt;69 m&lt;/small&gt; 
|-
|[[File:AB-Brücke.svg|18x18px|Viadukt]]
|184,1 km
| colspan=&quot;2&quot; |Viadukt [[Ivanje Selo]] 
|Most - &lt;small&gt;225 m&lt;/small&gt; 
|-
|[[File:AB-AS-grün.svg|18x18px|Izhod]] (40)
|185,4 km
|[[Unec]] 
|[[File:Regionalna cesta 212.svg|30x30px]]
|
|-
|[[File:AB-Brücke.svg|18x18px|Viadukt]]
|186,2 km
| colspan=&quot;2&quot; |Viadukt [[Unec]]  
|Most - &lt;small&gt;200 m&lt;/small&gt; 
|-
|[[File:AB-Brücke.svg|18x18px|Viadukt]]
|191,9 km
| colspan=&quot;2&quot; |Viadukt Ravbarkomanda  
|Most - &lt;small&gt;588 m / 553 m&lt;/small&gt;
|-
|[[File:AB-Tank.svg|15x15px|Bencinski servis]] [[File:AB-Rast.svg|15x15px|Počivališče]]
|192,8 km
| colspan=&quot;2&quot; |''Počivališče Ravbarkomanda'' [[File:Pfeil_unten.svg|12x12px]] [[File:Pfeil_oben.svg|12x12px]]
|[[MOL (podjetje)|MOL]] / MOL
|-
|[[File:AB-AS-grün.svg|18x18px|Izhod]] (41)
|196,6 km
|[[Postojna]]
|[[File:Glavna cesta 6.svg|30x30px]]
|
|-
|[[File:AB-Fluss.svg|20x20px]]
|198,1 km
| colspan=&quot;2&quot; |[[Pivka (reka)|reka Pivka]]
|Most - &lt;small&gt;4&lt;/small&gt;&lt;small&gt;0 m&lt;/small&gt;
|-
|[[File:Zeichen_314-50_-_Parkplatz,_StVO_2013.svg|18x18px|Počivališče]]
|200,0 km
| colspan=&quot;2&quot; |''Počivališče [[Studenec, Postojna|Studenec]]'' [[File:Pfeil_unten.svg|12x12px]] [[File:Pfeil_oben.svg|12x12px]]
|
|-
|[[File:AB-AS-grün.svg|18x18px|Izhod]] (42)
|206,3 km
|[[Razdrto, Postojna|Razdrto]]
|[[File:Regionalna_cesta_409.svg|30x30px]]
|
|-
|[[File:AB-Kreuz-grün.svg|18x18px|Razcep]] (43)
|207,6 km
|Razcep [[Nanos]] 
|[[File:Hitra cesta 4.svg|30x30px]]
|H4 se obrne proti → [[Gorica]] {{Flagicon|Italy}}{{Flagicon|EU}}
|-
|[[File:AB-Brücke.svg|18x18px|Viadukt]]
|209,1 km
| colspan=&quot;2&quot; |Viadukt Goli vrh  
|Most - &lt;small&gt;166 m / 120 m&lt;/small&gt;
|-
|[[File:AB-Brücke.svg|18x18px|Viadukt]]
|211,4 km
| colspan=&quot;2&quot; |Viadukt Bandera  
|Most - &lt;small&gt;278 m / 252 m&lt;/small&gt;
|-
|[[File:AB-AS-grün.svg|18x18px|Izhod]] (44)
|213,4 km
|[[Senožeče]]
|[[File:Regionalna cesta 445.svg|30x30px]]
|
|-
|[[File:AB-Kreuz-grün.svg|18x18px|Razcep]] (45)
|217,5 km
|Razcep [[Gabrk, Ilirska Bistrica|Gabrk]]
|[[File:Avtocesta A3.svg|30x30px]]
|[[Avtocesta A3|A3]] [[File:Tabliczka_E61.svg|link=Evropska_pot_E61|35x35px]], [[File:Tabliczka_E70.svg|link=Evropska_pot_E70|35x35px]] se obrne proti → [[Trst]] {{Flag icon|Italy}}{{Flagicon|EU}}
|-
|[[File:AB-Brücke.svg|18x18px|Viadukt]]
|218,0 km
| colspan=&quot;2&quot; |Viadukt Gabrk 
|Most - &lt;small&gt;90 m&lt;/small&gt;
|-
|[[File:AB-Brücke.svg|18x18px|Viadukt]]
|219,2 km
| colspan=&quot;2&quot; |Viadukt [[Divača]]
|Most - &lt;small&gt;32 m&lt;/small&gt;
|-
|[[File:Zeichen_314-50_-_Parkplatz,_StVO_2013.svg|18x18px|Počivališče]]
|220,3 km
| colspan=&quot;2&quot; |''Počivališče Risnik'' [[File:Pfeil_unten.svg|12x12px]]
|
|-
|[[File:AB-AS-grün.svg|18x18px|Izhod]] (46)
|220,8 km
|[[Divača]] 
|[[File:Regionalna_cesta_409.svg|30x30px]]
|
|-
|[[File:AB-AS-grün.svg|18x18px|Izhod]] (47)
|227,5 km
|[[Kozina]]
|[[File:Glavna cesta 7.svg|30x30px]]
[[File:Regionalna_cesta_409.svg|30x30px]]
|[[File:Tabliczka_E61.svg|link=Evropska_pot_E61|35x35px]] poteka vzdolž [[File:Glavna cesta 7.svg|30x30px]]
|-
|[[File:AB-Tank.svg|15x15px|Bencinski servis]] [[File:AB-Rast.svg|15x15px|Počivališče]] [[File:AB-Autobahnhotel.svg|15x15px]]
|228,8 km
| colspan=&quot;2&quot; |''Počivališče Ravne''  [[File:Pfeil_unten.svg|12x12px]] [[File:Pfeil_oben.svg|12x12px]]
|[[Petrol]]
|-
|[[File:AB-Brücke.svg|18x18px|Viadukt]]
|229,5 km
| colspan=&quot;2&quot; |Viadukt Klanec 
|Most - &lt;small&gt;75 m&lt;/small&gt;
|-
|[[File:AB-Brücke.svg|18x18px|Viadukt]]
|231,2 km
| colspan=&quot;2&quot; |Viadukt [[Glinščica]]
|Most - &lt;small&gt;230 m&lt;/small&gt;
|-
|[[File:AB-Brücke.svg|18x18px|Viadukt]]
|233,0 km
| colspan=&quot;2&quot; |Viadukt Smelavc 
|Most - &lt;small&gt;210 m&lt;/small&gt;
|-
|[[File:AB-Tunnel.svg|18x18px|Predor]]
|234,0 km
| colspan=&quot;2&quot; |Predor [[Kastelec]] 
|Predor - &lt;small&gt;2195 m / 2303 m&lt;/small&gt;
|-
|[[File:AB-AS-grün.svg|18x18px|Izhod]] (48)
|236,0 km
|[[Kastelec]]
|[[File:Regionalna_cesta_409.svg|30x30px]]
|
|-
|[[File:AB-Brücke.svg|18x18px|Viadukt]]
|238,3 km
| colspan=&quot;2&quot; |[[Viadukt Črni Kal]] 
|Most - &lt;small&gt;1046 m / 1044 m&lt;/small&gt;
|-
|[[File:AB-AS-grün.svg|18x18px|Izhod]] (49)
|239,3 km
|[[Črni Kal]]
|[[File:Regionalna cesta 208.svg|30x30px]]
[[File:Regionalna_cesta_409.svg|30x30px]]
|
|-
|[[File:AB-Tunnel.svg|18x18px|Predor]]
|242,2 km
| colspan=&quot;2&quot; |Predor [[Dekani]] 
|Predor - &lt;small&gt;2190 m / 2182 m&lt;/small&gt;
|-
|[[File:AB-Brücke.svg|18x18px|Viadukt]]
|245,0 km
| colspan=&quot;2&quot; |Viadukt Lama 
|Most - &lt;small&gt;86 m&lt;/small&gt;
|-
|[[File:AB-Kreuz-grün.svg|18x18px|Razcep]] (50)
|245,3 km
|Razcep Srmin  
|[[File:Hitra cesta 5.svg|30x30px]]
|[[File:Hitra cesta 5.svg|30x30px]] Gorica → [[Trst]] {{Flagicon|Italy}}{{Flagicon|EU}} ali [[Koper]] 
|-
|[[File:AB-Brücke.svg|18x18px|Viadukt]]
|245,7 km
| colspan=&quot;2&quot; |Viadukt Bivje 
|Most - &lt;small&gt;580 m / 563 m&lt;/small&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#ECECEC&quot;|[[File:AB-AS-grün.svg|18x18px|Izhod]] (51)
| bgcolor=&quot;#ECECEC&quot;|246,8 km
| bgcolor=&quot;#ECECEC&quot;|''[[Luka Koper]] (načrtovano)''
| bgcolor=&quot;#ECECEC&quot;|
| bgcolor=&quot;#ECECEC&quot;|
|}


=== Razcepi ===
Na avtocesti je osem [[avtocestni razcep|avtocestnih razcepov]]: 
* '''Dragučova''', severovzhodno od [[Maribor]]a, blizu Pesnice, kjer se od štajerskega kraka avtoceste A1 odcepi [[avtocesta A5]] (Maribor–Pince–Madžarska; (avtocestni razcep zgrajen 2008);
* '''Slivnica''', južno od Maribora, kjer se od štajerskega kraka avtoceste A1 odcepi [[avtocesta A4]] Maribor–Draženci–(kasneje do Gruškovja in hrvaške meje), ki je sestavni del t. i. [[Pyhrnska avtocesta|Pyhrnske avtoceste]] (dokončan leta 2009);
* '''Zadobrova''', vzhodno od Ljubljane, kjer se od avtoceste A1 s Štajerske odcepi severna ljubljanska obvoznica ([[hitra cesta H3]]) (avtocestni razcep zgrajen 1999);
* '''Malence''', južno od [[Ljubljana|Ljubljane]], kjer se od avtoceste A1 odcepi v smeri proti [[Dolenjska|Dolenjski]] in [[Hrvaška|Hrvaški]] [[avtocesta A2]] (zgrajen leta 1993);
* '''Kozarje''', kjer se od primorskega kraka avtoceste A1 odcepi gorenjski del avtoceste A2 proti Šentvidu ter na južno ljubljansko obvoznico (A1/A2) (zgrajen leta 1979);
* '''Nanos''', kjer se razcepita primorski krak avtoceste A1 za smer proti [[Koper|Kopru]] in [[hitra cesta H4]] proti [[Vrtojba|Vrtojbi]] in Italiji (zgrajen leta 2000);
* '''Gabrk''' pri [[Divača|Divači]], kjer se od primorskega kraka avtoceste A1 odcepi [[avtocesta A3]] v smeri proti [[Sežana|Sežani]] in Fernetičem in Italiji (zgrajen leta 1998);
* '''Srmin''' pri Kopru, kjer se avtocesta A1 priključi v [[Luka Koper|Luko Koper]] in križa s [[Hitra cesta H5|hitro cesto H5]] Škofije–Koper–(kasneje do Dragonje) (zgrajen leta 1990).

=== Predori ===
* '''Vodole''' – desna cev 249 m, leva cev 247 m
* '''Golo rebro''' – desna cev 788 m, leva cev 757 m
* '''Pletovarje''' – desna cev 708 m, leva cev 745 m
* '''Ločica''' – desna cev 750 m, leva cev 810 m
* '''Jasovnik''' – desna cev 1633 m, leva cev 1612 m
* '''[[Predor Trojane|Trojane]]''' – desna cev 2840 m, leva cev 2931 m
* '''Podmilj''' – desna cev 622 m, leva cev 613 m
* '''Golovec''' – desna cev 622 m, leva cev 595 m
* '''Kastelec''' – desna cev 2195 m, leva cev 2303 m
* '''Dekani''' – desna cev 2190 m, leva cev 2181 m

Poleg navedenih obstajata še dva [[Pokriti vkop|pokrita vkopa]], in sicer:
* '''Malečnik''' – desni 185 m, levi 185 m
* '''Strmec''' – desni 200 m, levi 200 m

=== Viadukti in drugi premostitveni objekti ===
Avtocesta A1 premošča [[dolina|doline]] in reke s 101 [[viadukt]]om, 109 [[Most|mostovi]], 129 [[nadvoz|nadvozi]] in 117 [[podvoz|podvozi]]. Poleg tega obstaja 11 izvennivojskih križanj z železnico (nadvozi v skupni dolžini 854 m), ki so sicer v upravljanju in vzdrževanju [[Slovenske železnice|SŽ]].

Nekaj največjih viaduktov na A1 (razpetine večje od 500 m):
* '''Kresnica''' – desni in levi
* '''Pekel''' – desni in levi
* '''Preloge''' – desni in levi
* '''Škedenj I.''' – desni in levi
* '''Ločica''' – desni in levi
* '''Šentožbolt''' – desni in levi
* '''Petelinjek''' – desni in levi
* '''Blagovica''' – desni in levi
* '''Verd''' – desni in levi
* '''Ravbarkomanda''' – desni in levi
* '''[[Viadukt Črni Kal|Črni kal]]''' – desni in levi
* '''Bivje''' – desni in levi
[[Slika:Oporna konstrukcija na Trojanah.JPG|thumb|200px|left|Oporna konstrukcija na avtocesti A1 na območju priključka Trojane]]

=== Podporne in oporne konstrukcije ===
Na avtocesti A1, ki poteka v precejšnji meri po hribovitem terenu s slabimi geomehanskimi karakteristikami, je tudi 168 opornih in podpornih konstrukcij, od tega kar 25 zahtevnih [[pilotna stena|pilotnih sten]].

Odsek Trojane–Blagovica je bil gradbeno najzahtevnejši, saj vsebuje na slabih 11 km avtoceste kar sedem viaduktov in dva dvocevna predora.

== Oskrbne postaje in počivališča ==
Na avtocesti A1 stoji zaradi gostote in strukture prometa kar 27 lokacij (dve sta še v gradnji), kjer se vozila in potniki lahko ustavijo. Tako obratuje petnajst [[oskrbna postaja|oskrbnih postaj]] z vso potrebno infrastrukturo (bencinsko črpalko, restavracijo, [[parkirišče|parkiriščem]]), sedem počivališč (parkirišče, klopi, mize, sanitarije) in trije [[bencinski servis|bencinski servisi]] z manjšim parkiriščem.

== Varstvo okolja ==
Zaradi prekomerne obremenitve s hrupom je bilo do konca leta 2011 zgrajeno 56,3 km [[protihrupna ograja|protihrupnih ograj]]. V skladu s predpisi in monitoringom, ki se redno izvaja, bodo ukrepi zaščite pred prekomernim hrupom izvedeni po potrebi. Prav tako so za prehajanje divjih živali in [[Dvoživke|dvoživk]] preko avtoceste zgrajeni ustrezni objekti. Za zaščito pred onesnaženjem tal in vode iz cestišča je zgrajenih 332 različnih objektov in naprav ([[zadrževalnik|zadrževalniki]], [[lovilec olja|lovilci olj]] in [[Čistilna naprava|čistilne naprave]]).

== Galerija ==
&lt;gallery&gt;
Slika:Avtocesta a1 IMG 2347,.jpg|Odsek pri [[postojna|Postojni]]
Slika:Hitrost.jpg|Nočni pogled na avtocesto z mostu v Stari vasi pri [[postojna|Postojni]]
Slika:A1Slovenia-LimbarskaGora1.jpg|Odsek ceste pri naselju Krašnja (pogled z [[Limbarska gora|Limbarske gore]]
Slika:SLO-Celje01.JPG|Avtocesta A1 pri Celju
&lt;/gallery&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Viri ==
* Banka cestnih podatkov DRSC in DARS

{{kategorija v Zbirki|A1 motorway (Slovenia)|Avtocesta A1}}
== Zunanje povezave ==

* [http://www.dars.si/ Spletna stran DARS]

{{dars}}


[[Kategorija:Avtoceste in hitre ceste v Sloveniji]]</text>
      <sha1>iortwcstq2jqwzkzqlmkyjir3d71cgi</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pingvini</title>
    <ns>0</ns>
    <id>27345</id>
    <revision>
      <id>6688257</id>
      <parentid>6687700</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T18:29:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-34533-09</username>
        <id>261504</id>
      </contributor>
      <comment>so najbolj luškana bitja na svet</comment>
      <origin>6688257</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10336" sha1="rz7m8kc5c01fgeqi1cahvq910x4f1bw" xml:space="preserve">{{Automatic taxobox
| name = Pingvini
| fossil_range = pozni [[danian]]-[[Holocen|recentno]], {{fossilrange|62|0|earliest=66}} &lt;small&gt;Možen izvor v [[kreda|kredi]] glede na molekularne podatke&lt;ref name=tambussi&gt;{{cite journal|first1=C.|last1=Tambussi|first2=C. A.|last2=Hospitaleche|year=2007|url=http://www.scielo.org.ar/pdf/raga/v62n4/v62n4a12.pdf|title=Antarctic birds (Neornithes) during the Cretaceous–Eocene time|journal=Revista de la Asociación Geológica|volume=62|issue=4|pages=604–617|access-date=March 21, 2021|archive-date=April 2, 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210402124554/http://www.scielo.org.ar/pdf/raga/v62n4/v62n4a12.pdf|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal|last1=Hackett|first1=S. J.|first2=R. T.|last2=Kimball|first3=S.|last3=Reddy|first4=R. C. K.|last4=Bowie|first5=E. L.|last5=Braun|first6=M. J.|last6=Braun|year=2008|title=A Phylogenomic Study of Birds Reveals Their Evolutionary History|url=https://archive.org/details/sim_science_2008-06-27_320_5884/page/1762|journal=Science|volume=320|issue=5884|pages=1763–1768|doi=10.1126/science.1157704|pmid=18583609|bibcode=2008Sci...320.1763H|s2cid=6472805}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Ksepka&quot;&gt;{{cite journal |doi=10.1111/j.1096-0031.2006.00116.x |last1=Ksepka |first1=D. T. |last2=Bertelli |first2=S. |last3=Giannini |first3=N. P. |title=The phylogeny of the living and fossil Sphenisciformes (penguins) |journal=Cladistics |volume=22 |year=2006 |pages=412–441 |issue=#5 |s2cid=85673628 |doi-access=free }}&lt;/ref&gt;&lt;/small&gt;
|image={{Multiple image
| perrow            = 2/2
| total_width       = 275
| caption_align = center
|image1= Aptenodytes forsteri -Snow Hill Island, Antarctica -adults and juvenile-8.jpg
|caption1 = [[Cesarski pingvin|Cesarski]]
|image2 = SGI-2016-South Georgia (Fortuna Bay)–King penguin (Aptenodytes patagonicus) 04.jpg
|caption2 = [[Kraljevi pingvin|Kraljevi]]
|image3 = Hope Bay-2016-Trinity Peninsula–Adélie penguin (Pygoscelis adeliae) 04.jpg
|caption3 = [[Adelijski pingvin|Adelijski]]
|image4 = Magellanic penguin at SF Zoo.jpg
|caption4 = [[Magellanov pingvin|Magellanov]]
| border            = infobox
}}
| display_parents = 2
| parent_authority = [[Richard Bowdler Sharpe|Sharpe]], 1891
| taxon = Spheniscidae
| authority = [[Charles Lucien Bonaparte|Bonaparte]], 1831
| range_map = Penguin range.png
| range_map_caption = Območje razmnoževanja pingvinov, vse vrste (modro); nekatere vrste imajo širša sezonska območja selitve
| subdivision_ranks = Današnji [[Rod (biologija)|rodovi]]
| subdivision = 
*''[[Aptenodytes]]'' (veliki pingvini) &lt;small&gt;[[John Frederick Miller|Miller, J. F.]] 1778&lt;/small&gt;
*''[[Eudyptes]]'' (čopasti pingvini) &lt;small&gt;[[Louis Pierre Vieillot|Vieillot]] 1816&lt;/small&gt;
*''[[Eudyptula]]'' (pritlikavi pingvini) &lt;small&gt;[[Charles Lucien Bonaparte|Bonaparte]] 1856&lt;/small&gt;
*''[[Megadyptes]]'' (rumenooki pingvini) &lt;small&gt;[[Alphonse Milne-Edwards|Milne-Edwards]] 1880&lt;/small&gt;
*''[[Pygoscelis]]'' (dolgorepi pingvini) &lt;small&gt;[[Johann Georg Wagler|Wagler]] 1832&lt;/small&gt;
*''[[Spheniscus]]'' (pingvini očalarji) &lt;small&gt;[[Mathurin Jacques Brisson|Brisson]] 1760&lt;/small&gt;
* Za izumrle vrste, glejte besedilo.
}}
'''Pingvíni so najbolj luškana bitja na svetu''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Spheniscidae ''') so edina [[družina (biologija)|družina]] v [[red (biologija)|redu]] pingvinov ('''Sphenisciformes'''). So vodne, [[Ptič neletalec|neleteče ptice]], ki živijo izključno na južni polobli. 

Prva ptica, ki so ji rekli pingvin, je bila [[velika njorka]] iz [[Arktično morje|Arktičnega morja]]. Ljudje so jo iztrebili v [[17. stoletje|17. stoletju]]. 

== Taksonomija ==
Število vrst pingvinov se običajno navaja med sedemnajst in devetnajst.&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Hall |first=Danielle |date=April 2018 |editor-last=Fraser |editor-first=Bill |title=Penguins |url=https://ocean.si.edu/ocean-life/seabirds/penguins |access-date=October 27, 2024 |website=[[Smithsonian Institution]]}}&lt;/ref&gt; [[Mednarodna ornitološka zveza]] (International Ornithologists' Union) trenutno priznava šest [[rod (biologija)|rodov]] in osemnajst [[vrsta (biologija)|vrst]]:&lt;ref&gt;{{Cite web |date=August 21, 2024 |title=Kagu, Sunbittern, tropicbirds, loons, penguins |url=https://www.worldbirdnames.org/bow/loons/ |access-date=October 27, 2024 |website=[[IOC World Bird List]]}}&lt;/ref&gt;
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Rodovi pingvinov
! Rod !! Vrsta !! Slika [[tipska vrsta|tipske vrste]]
|-
| ''[[Eudyptes]]''&lt;br&gt;čopasti pingvin || {{bulleted list|[[Zlatočopasti pingvin]] (''E. chrysolophus'')|[[Kraljevski pingvin]] (''E. schlegeli'')|[[Severni skalni pingvin ]] (''E. moseleyi'')|[[Južni skalni pingvin]] (''E. chrysocome'')|[[Fiordski pingvin]] (''E. pachyrhynchus'')|[[Čopasti pingvin ]] (''E. robustus'')|[[Pingvin s pokončnim grebenom]] (''E. sclateri'')}} || [[File:Falkland Islands Penguins 70.jpg|200px]]&lt;br&gt;Južni skalni pingvin
|-
| ''[[Spheniscus]]''&lt;br&gt;pingvini očalar|| {{bulleted list|[[Galapaški pingvin]] (''S. mendiculus'')|[[Humboldtov pingvin]] (''S. humboldti'')|[[Magellanov pingvin]] (''S. magellanicus'')|[[Afriški pingvin]] (''S. demersus'')}} || [[File:Pingüino de El Cabo (Spheniscus demersus), Playa de Boulders, Simon's Town, Sudáfrica, 2018-07-23, DD 10.jpg|200px]]&lt;br&gt;Afriški pingvin
|-
| ''[[Pygoscelis]]''&lt;br&gt;dolgorepi pingvin || {{bulleted list|[[Adelijski pingvin]] (''P. adeliae'')|[[Ogrličasti pingvin]] (''P. antarcticus'')|[[Gentujski pingvin]] (''P. papua'')}} || [[File:Pygoscelis antarcticus head.jpg|200px]]&lt;br&gt;Ogrličasti pingvin
|-
| ''[[Aptenodytes]]''&lt;br&gt;veliki pingvin || {{bulleted list|[[Kraljevi pingvin]] (''A. patagonicus'')|[[Cesarski pingvin]] (''A.forsteri'')}} || [[File:Falkland Islands Penguins 49.jpg|200px]]&lt;br&gt;Kraljevi pingvin
|-
| ''[[Eudyptula]]''&lt;br&gt;pritlikavi pingvin || {{bulleted list|[[Pritlikavi pingvin]] (''E. minor'')}} || [[File:(1)Little Penguin-4.jpg|200px]]&lt;br&gt;Pritlikavi pingvin
|-
| ''[[Megadyptes]]''&lt;br&gt;rumenooki pingvin || {{bulleted list|[[Rumenooki pingvin]] (''M. antipodes'')}} || [[File:Yellow-eyed Penguin 3.jpg|200px]]&lt;br&gt;Rumenooki pingvin
|}

== Zgradba telesa ==
Pingvini so kratkovidni, zato zunaj vode ne vidijo dobro. 

Najmanjši, [[pritlikavi pingvin]] zraste do višine 30 cm, medtem ko lahko največji, [[cesarski pingvin]] zraste celo do višine 160 cm.

=== Gibanje ===
Pingvini so [[ptič]]i, vendar ne letajo. Imajo čokato telo in kratke [[noga|noge]], ki izraščajo iz telesa povsem zadaj, tako da na kopnem stojijo pokonci. [[Ravnotežje]] lovijo tudi s kratkim, čvrstim [[rep]]om. Med prsti na nogah imajo plavalno kožico. Pri hoji prenašajo celotno težo telesa z enega podplata na drugega, zaradi česar se pri hoji zibljejo. Na [[sneg]]u ali [[led]]u se lahko drsijo po [[trebuh]]u, naprej pa se poganjajo z nogami in [[perut]]mi.

=== Zgradba kril ===
Njihova krila so se preobrazila v veslaste okončine, njihove ploske [[kost]]i niso votle, tako kot pri ostalih ptičih, ampak so polne, da so močnejše. Celotna perut je gibljiva le v ramenskem sklepu. Letalne mišice pa so enako močne kot pri ostalih pticah, saj jih potrebujejo za hitro plavanje skozi vodo.

=== Ohranjanje toplote ===
Pokriti so z gostim [[perje]]m. Pred mrazom jih ščiti debela plast podkožne [[maščoba|maščobe]]. V vodi pa jih pred izgubo toplote dodatno ščiti še debela plast nepremočljivih naoljenih peres.

== Gnezdenje pingvinov ==
[[Slika:EmperorPenguinChick.jpg|200px|thumb|Varovanje mladiča - [[cesarski pingvin]] (''Aptenodytes forsteri'')]]
Večina pingvinov gnezdi v [[Kolonija (biologija)|kolonijah]] po več sto tisoč ptic. Gnezdo zgradijo iz [[trava|trave]], perja ali prodnikov. Samice znesejo eno ali dve [[jajce|jajci]] (zelo redko), pri čemer ima šibkejši mladič manj možnosti za preživetje. Valijo samci – jajce si naložijo na [[nart]] in ga prekrijejo s trebušno kožno gubo. Z jajcem na nogah celo hodijo. Valijo nepretrgoma več tednov ali celo mesecev. V tem času se ne prehranjujejo in živijo le na račun telesnih maščob. Samica se medtem odpravi lovit, in ko se sita vrne, pri valjenju zamenja samca. Dokler jim ne zrastejo nepremočljiva peresa, so mladiči povsem odvisni od staršev. Pri njih najdejo tudi zavetje in zaščito.

Vsi pingvini ne gnezdijo na zemlji. [[Magellanov pingvin|Magellanovi pingvini]] gnezdijo na odprtem, v plitvih brlogih, kjer so bolje zavarovani pred vremenskimi vplivi in [[plenilec|plenilci]].

== Plavanje ==
[[Slika:Penguinu.jpg|200px|thumb|Plavalna tehnika »delfinček« - [[antarktični pingvin]] (''Pygoscelis antarctica'')]] 
So izvrstni plavalci in potapljači, ki lahko dosežejo globino do 20 m. Uporabljajo tri različne tehnike [[plavanje|plavanja]]: 
* Pri prostem plavanju se zadržujejo na površini, poganjajo se s perutmi, [[glava|glavo]] in rep pa držijo zunaj vode. 
* Med [[lov]]om plavajo pod vodo in se poganjajo s silovitimi zamahi peruti, kot bi [[let]]eli. Plen pogoltnejo kar med plavanjem, pod vodo pa se zadržijo približno minuto. Najdaljši potopi trajajo celo do 20 minut. Pod vodo so pingvini tako spretni, da jim težko kaj uide. 
* »Delfinček« – pingvini plavajo tik pod površino in od časa do časa skočijo iz vode, da zajamejo [[zrak]].

== Zanimivosti ==
Pingvin je tudi [[maskota]] [[operacijski sistem|operacijskega sistema]] [[Linux]].

==Sklici==
{{sklici}}

== Viri ==
* [http://www.ng-junior.net/index.php?t=kazalo_arhiv&amp;karh=15&amp;tid=1-18k- National geografic junior Slovenija]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
* {{navedi knjigo |author= |year=2003 |title=Velika ilustrirana enciklopedija živali |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=86-11-16527-6 |cobiss=123944192 |pages=}}

== Glej tudi ==
* [[Pingvinon]]

== Zunanje povezave ==
{{Wikislovar|pingvin|Pingvin}}
* [http://www.metacafe.com/watch/1093435/jump_of_the_penguin/  Video of penguins] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080413043506/http://www.metacafe.com/watch/1093435/jump_of_the_penguin/ |date=2008-04-13 }}

{{Penguins}}
{{Ptiči}}
{{Taxonbar|from=Q9147}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Ptiči neletalci]]
[[Kategorija:Morske ptice]]
[[Kategorija:Pingvini|*]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1831]]
[[Kategorija:Redovi ptičev]]
[[Kategorija:Družine ptičev]]
[[Kategorija:Novočeljustnice]]</text>
      <sha1>rz7m8kc5c01fgeqi1cahvq910x4f1bw</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688260</id>
      <parentid>6688257</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T18:31:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Styyx</username>
        <id>200134</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>redakcija uporabnika [[Posebno:Prispevki/~2026-34533-09|~2026-34533-09]] ([[Uporabniški pogovor:~2026-34533-09|pogovor]]) je bila vrnjena na redakcijo uporabnika A09</comment>
      <origin>6688260</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10301" sha1="6jikbg522pq8rjhgeuqswzpraqbci48" xml:space="preserve">{{Automatic taxobox
| name = Pingvini
| fossil_range = pozni [[danian]]-[[Holocen|recentno]], {{fossilrange|62|0|earliest=66}} &lt;small&gt;Možen izvor v [[kreda|kredi]] glede na molekularne podatke&lt;ref name=tambussi&gt;{{cite journal|first1=C.|last1=Tambussi|first2=C. A.|last2=Hospitaleche|year=2007|url=http://www.scielo.org.ar/pdf/raga/v62n4/v62n4a12.pdf|title=Antarctic birds (Neornithes) during the Cretaceous–Eocene time|journal=Revista de la Asociación Geológica|volume=62|issue=4|pages=604–617|access-date=March 21, 2021|archive-date=April 2, 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210402124554/http://www.scielo.org.ar/pdf/raga/v62n4/v62n4a12.pdf|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal|last1=Hackett|first1=S. J.|first2=R. T.|last2=Kimball|first3=S.|last3=Reddy|first4=R. C. K.|last4=Bowie|first5=E. L.|last5=Braun|first6=M. J.|last6=Braun|year=2008|title=A Phylogenomic Study of Birds Reveals Their Evolutionary History|url=https://archive.org/details/sim_science_2008-06-27_320_5884/page/1762|journal=Science|volume=320|issue=5884|pages=1763–1768|doi=10.1126/science.1157704|pmid=18583609|bibcode=2008Sci...320.1763H|s2cid=6472805}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Ksepka&quot;&gt;{{cite journal |doi=10.1111/j.1096-0031.2006.00116.x |last1=Ksepka |first1=D. T. |last2=Bertelli |first2=S. |last3=Giannini |first3=N. P. |title=The phylogeny of the living and fossil Sphenisciformes (penguins) |journal=Cladistics |volume=22 |year=2006 |pages=412–441 |issue=#5 |s2cid=85673628 |doi-access=free }}&lt;/ref&gt;&lt;/small&gt;
|image={{Multiple image
| perrow            = 2/2
| total_width       = 275
| caption_align = center
|image1= Aptenodytes forsteri -Snow Hill Island, Antarctica -adults and juvenile-8.jpg
|caption1 = [[Cesarski pingvin|Cesarski]]
|image2 = SGI-2016-South Georgia (Fortuna Bay)–King penguin (Aptenodytes patagonicus) 04.jpg
|caption2 = [[Kraljevi pingvin|Kraljevi]]
|image3 = Hope Bay-2016-Trinity Peninsula–Adélie penguin (Pygoscelis adeliae) 04.jpg
|caption3 = [[Adelijski pingvin|Adelijski]]
|image4 = Magellanic penguin at SF Zoo.jpg
|caption4 = [[Magellanov pingvin|Magellanov]]
| border            = infobox
}}
| display_parents = 2
| parent_authority = [[Richard Bowdler Sharpe|Sharpe]], 1891
| taxon = Spheniscidae
| authority = [[Charles Lucien Bonaparte|Bonaparte]], 1831
| range_map = Penguin range.png
| range_map_caption = Območje razmnoževanja pingvinov, vse vrste (modro); nekatere vrste imajo širša sezonska območja selitve
| subdivision_ranks = Današnji [[Rod (biologija)|rodovi]]
| subdivision = 
*''[[Aptenodytes]]'' (veliki pingvini) &lt;small&gt;[[John Frederick Miller|Miller, J. F.]] 1778&lt;/small&gt;
*''[[Eudyptes]]'' (čopasti pingvini) &lt;small&gt;[[Louis Pierre Vieillot|Vieillot]] 1816&lt;/small&gt;
*''[[Eudyptula]]'' (pritlikavi pingvini) &lt;small&gt;[[Charles Lucien Bonaparte|Bonaparte]] 1856&lt;/small&gt;
*''[[Megadyptes]]'' (rumenooki pingvini) &lt;small&gt;[[Alphonse Milne-Edwards|Milne-Edwards]] 1880&lt;/small&gt;
*''[[Pygoscelis]]'' (dolgorepi pingvini) &lt;small&gt;[[Johann Georg Wagler|Wagler]] 1832&lt;/small&gt;
*''[[Spheniscus]]'' (pingvini očalarji) &lt;small&gt;[[Mathurin Jacques Brisson|Brisson]] 1760&lt;/small&gt;
* Za izumrle vrste, glejte besedilo.
}}
'''Pingvíni''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Spheniscidae ''') so edina [[družina (biologija)|družina]] v [[red (biologija)|redu]] pingvinov ('''Sphenisciformes'''). So vodne, [[Ptič neletalec|neleteče ptice]], ki živijo izključno na južni polobli. 

Prva ptica, ki so ji rekli pingvin, je bila [[velika njorka]] iz [[Arktično morje|Arktičnega morja]]. Ljudje so jo iztrebili v [[17. stoletje|17. stoletju]]. 

== Taksonomija ==
Število vrst pingvinov se običajno navaja med sedemnajst in devetnajst.&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Hall |first=Danielle |date=April 2018 |editor-last=Fraser |editor-first=Bill |title=Penguins |url=https://ocean.si.edu/ocean-life/seabirds/penguins |access-date=October 27, 2024 |website=[[Smithsonian Institution]]}}&lt;/ref&gt; [[Mednarodna ornitološka zveza]] (International Ornithologists' Union) trenutno priznava šest [[rod (biologija)|rodov]] in osemnajst [[vrsta (biologija)|vrst]]:&lt;ref&gt;{{Cite web |date=August 21, 2024 |title=Kagu, Sunbittern, tropicbirds, loons, penguins |url=https://www.worldbirdnames.org/bow/loons/ |access-date=October 27, 2024 |website=[[IOC World Bird List]]}}&lt;/ref&gt;
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Rodovi pingvinov
! Rod !! Vrsta !! Slika [[tipska vrsta|tipske vrste]]
|-
| ''[[Eudyptes]]''&lt;br&gt;čopasti pingvin || {{bulleted list|[[Zlatočopasti pingvin]] (''E. chrysolophus'')|[[Kraljevski pingvin]] (''E. schlegeli'')|[[Severni skalni pingvin ]] (''E. moseleyi'')|[[Južni skalni pingvin]] (''E. chrysocome'')|[[Fiordski pingvin]] (''E. pachyrhynchus'')|[[Čopasti pingvin ]] (''E. robustus'')|[[Pingvin s pokončnim grebenom]] (''E. sclateri'')}} || [[File:Falkland Islands Penguins 70.jpg|200px]]&lt;br&gt;Južni skalni pingvin
|-
| ''[[Spheniscus]]''&lt;br&gt;pingvini očalar|| {{bulleted list|[[Galapaški pingvin]] (''S. mendiculus'')|[[Humboldtov pingvin]] (''S. humboldti'')|[[Magellanov pingvin]] (''S. magellanicus'')|[[Afriški pingvin]] (''S. demersus'')}} || [[File:Pingüino de El Cabo (Spheniscus demersus), Playa de Boulders, Simon's Town, Sudáfrica, 2018-07-23, DD 10.jpg|200px]]&lt;br&gt;Afriški pingvin
|-
| ''[[Pygoscelis]]''&lt;br&gt;dolgorepi pingvin || {{bulleted list|[[Adelijski pingvin]] (''P. adeliae'')|[[Ogrličasti pingvin]] (''P. antarcticus'')|[[Gentujski pingvin]] (''P. papua'')}} || [[File:Pygoscelis antarcticus head.jpg|200px]]&lt;br&gt;Ogrličasti pingvin
|-
| ''[[Aptenodytes]]''&lt;br&gt;veliki pingvin || {{bulleted list|[[Kraljevi pingvin]] (''A. patagonicus'')|[[Cesarski pingvin]] (''A.forsteri'')}} || [[File:Falkland Islands Penguins 49.jpg|200px]]&lt;br&gt;Kraljevi pingvin
|-
| ''[[Eudyptula]]''&lt;br&gt;pritlikavi pingvin || {{bulleted list|[[Pritlikavi pingvin]] (''E. minor'')}} || [[File:(1)Little Penguin-4.jpg|200px]]&lt;br&gt;Pritlikavi pingvin
|-
| ''[[Megadyptes]]''&lt;br&gt;rumenooki pingvin || {{bulleted list|[[Rumenooki pingvin]] (''M. antipodes'')}} || [[File:Yellow-eyed Penguin 3.jpg|200px]]&lt;br&gt;Rumenooki pingvin
|}

== Zgradba telesa ==
Pingvini so kratkovidni, zato zunaj vode ne vidijo dobro. 

Najmanjši, [[pritlikavi pingvin]] zraste do višine 30 cm, medtem ko lahko največji, [[cesarski pingvin]] zraste celo do višine 160 cm.

=== Gibanje ===
Pingvini so [[ptič]]i, vendar ne letajo. Imajo čokato telo in kratke [[noga|noge]], ki izraščajo iz telesa povsem zadaj, tako da na kopnem stojijo pokonci. [[Ravnotežje]] lovijo tudi s kratkim, čvrstim [[rep]]om. Med prsti na nogah imajo plavalno kožico. Pri hoji prenašajo celotno težo telesa z enega podplata na drugega, zaradi česar se pri hoji zibljejo. Na [[sneg]]u ali [[led]]u se lahko drsijo po [[trebuh]]u, naprej pa se poganjajo z nogami in [[perut]]mi.

=== Zgradba kril ===
Njihova krila so se preobrazila v veslaste okončine, njihove ploske [[kost]]i niso votle, tako kot pri ostalih ptičih, ampak so polne, da so močnejše. Celotna perut je gibljiva le v ramenskem sklepu. Letalne mišice pa so enako močne kot pri ostalih pticah, saj jih potrebujejo za hitro plavanje skozi vodo.

=== Ohranjanje toplote ===
Pokriti so z gostim [[perje]]m. Pred mrazom jih ščiti debela plast podkožne [[maščoba|maščobe]]. V vodi pa jih pred izgubo toplote dodatno ščiti še debela plast nepremočljivih naoljenih peres.

== Gnezdenje pingvinov ==
[[Slika:EmperorPenguinChick.jpg|200px|thumb|Varovanje mladiča - [[cesarski pingvin]] (''Aptenodytes forsteri'')]]
Večina pingvinov gnezdi v [[Kolonija (biologija)|kolonijah]] po več sto tisoč ptic. Gnezdo zgradijo iz [[trava|trave]], perja ali prodnikov. Samice znesejo eno ali dve [[jajce|jajci]] (zelo redko), pri čemer ima šibkejši mladič manj možnosti za preživetje. Valijo samci – jajce si naložijo na [[nart]] in ga prekrijejo s trebušno kožno gubo. Z jajcem na nogah celo hodijo. Valijo nepretrgoma več tednov ali celo mesecev. V tem času se ne prehranjujejo in živijo le na račun telesnih maščob. Samica se medtem odpravi lovit, in ko se sita vrne, pri valjenju zamenja samca. Dokler jim ne zrastejo nepremočljiva peresa, so mladiči povsem odvisni od staršev. Pri njih najdejo tudi zavetje in zaščito.

Vsi pingvini ne gnezdijo na zemlji. [[Magellanov pingvin|Magellanovi pingvini]] gnezdijo na odprtem, v plitvih brlogih, kjer so bolje zavarovani pred vremenskimi vplivi in [[plenilec|plenilci]].

== Plavanje ==
[[Slika:Penguinu.jpg|200px|thumb|Plavalna tehnika »delfinček« - [[antarktični pingvin]] (''Pygoscelis antarctica'')]] 
So izvrstni plavalci in potapljači, ki lahko dosežejo globino do 20 m. Uporabljajo tri različne tehnike [[plavanje|plavanja]]: 
* Pri prostem plavanju se zadržujejo na površini, poganjajo se s perutmi, [[glava|glavo]] in rep pa držijo zunaj vode. 
* Med [[lov]]om plavajo pod vodo in se poganjajo s silovitimi zamahi peruti, kot bi [[let]]eli. Plen pogoltnejo kar med plavanjem, pod vodo pa se zadržijo približno minuto. Najdaljši potopi trajajo celo do 20 minut. Pod vodo so pingvini tako spretni, da jim težko kaj uide. 
* »Delfinček« – pingvini plavajo tik pod površino in od časa do časa skočijo iz vode, da zajamejo [[zrak]].

== Zanimivosti ==
Pingvin je tudi [[maskota]] [[operacijski sistem|operacijskega sistema]] [[Linux]].

==Sklici==
{{sklici}}

== Viri ==
* [http://www.ng-junior.net/index.php?t=kazalo_arhiv&amp;karh=15&amp;tid=1-18k- National geografic junior Slovenija]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
* {{navedi knjigo |author= |year=2003 |title=Velika ilustrirana enciklopedija živali |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=86-11-16527-6 |cobiss=123944192 |pages=}}

== Glej tudi ==
* [[Pingvinon]]

== Zunanje povezave ==
{{Wikislovar|pingvin|Pingvin}}
* [http://www.metacafe.com/watch/1093435/jump_of_the_penguin/  Video of penguins] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080413043506/http://www.metacafe.com/watch/1093435/jump_of_the_penguin/ |date=2008-04-13 }}

{{Penguins}}
{{Ptiči}}
{{Taxonbar|from=Q9147}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Ptiči neletalci]]
[[Kategorija:Morske ptice]]
[[Kategorija:Pingvini|*]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1831]]
[[Kategorija:Redovi ptičev]]
[[Kategorija:Družine ptičev]]
[[Kategorija:Novočeljustnice]]</text>
      <sha1>6jikbg522pq8rjhgeuqswzpraqbci48</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Črna roka</title>
    <ns>0</ns>
    <id>30908</id>
    <revision>
      <id>6688297</id>
      <parentid>6669467</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T21:40:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Arnulf Karantanski</username>
        <id>232578</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Navedba brez dokaza, ali je dokaz zopet Mladina? Govori se o skopih dokazih pa se kljub temu uporablja po večini zgolj omenjeno Mladino. Dokazov je seveda več in ne samo od ene strani, kakor ponavadi. Veselim se odgovora. Lp</comment>
      <origin>6688297</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6345" sha1="ivior2feywihu89rhw3hhpnjhczwo4k" xml:space="preserve">{{drugi pomeni}}{{Refimprove}}[[File:Žrtev Črne roke (7).jpg|thumb|Ena izmed žrtev Črne Roke.]]

'''Črna roka''' je bila tajna protikomunistična organizacija, aktivna na [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|Slovenskem med drugo svetovno vojno]], ki je izvajala atentate članov [[Osvobodilna fronta|Osvobodilne fronte]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&amp;expression=%C4%8Drna|title=Slovarju slovenskega knjižnega jezika|date=2000|publisher=Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU}}&lt;/ref&gt; in [[Slovenski partizani|slovenskih partizanov]].&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi novice|url=http://www.mladina.si/93342/hierarhicno-razmerje-med-mihailovicem-in-slovenskimi-cetniki-je-bilo-podobno-razmerju-med/|title=Dr. Damijan Guštin, zgodovinar|work=Mladina.si|accessdate=2017-11-28}}&lt;/ref&gt; Glavni cilj skupine je bila odprava komunizma in njegovih podpornikov. Črno roko mnogi povezujejo s [[Rimskokatoliška cerkev|Katoliško cerkvijo]]&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi novice|url=http://www.mladina.si/92589/krizanje-nob/|title=Križanje NOB {{!}} MLADINA.si|work=Mladina.si|accessdate=2017-11-28}}&lt;/ref&gt; in [[Slovensko domobranstvo|Slovenskim domobranstvom]].&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Črna roka|url=https://www.mladina.si/181672/crna-roka/|website=Mladina.si|accessdate=2026-05-02|language=sl|last=Repe|first=Božo}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi revijo |url=http://www.mladina.si/93522/enakopravni-v-zlocinu/|title=Enakopravni v zločinu |journal=Mladina |accessdate=2017-11-28}}&lt;/ref&gt;

== Ozadje ==
Zgodovinski zapisi o črni roki so skopi. Viri iz jugoslovanskega obdobja govorijo o &quot;''slovenskem gestapu''&quot;&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot;/&gt; (v nekaterih primerih je Črna roka morda sodelovala z [[gestapo]]m, čeprav ni jasno, v kakšnem obsegu).&lt;ref&gt;{{Citat|title=M35 2017: Dr. Božo Repe o Črni roki, tajni morilski organizaciji|url=https://soundcloud.com/mladina/m35-2017-dr-bozo-repe-o-crni-roki-tajni-morilski-organizaciji|language=en|access-date=2017-11-28}}&lt;/ref&gt; Ime organizacije je morda izhajalo iz &quot;srbske vojaške tradicije&quot;.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

Dejavnosti organizacije so se začele jeseni leta 1943 na območju [[Jesenice|Jesenic]] in [[Bled|Blejske]] regije. Dejavnosti Črne roke v[[Ljubljana|Ljubljani]] so se začele marca 1944, kasneje pa so se razširile tudi v druge regije. Nekateri viri navajajo, da je bila Črna roka ustanovljena ob domnevnem srečanju protipartizanskih in nacističnih voditeljev februarja 1944 v [[Trst]]u.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

Črna roka verjetno ni bila povezana z nemškimi okupatorskimi silami, ki so bile ogorčene zaradi anarhičnosti in nenadzorovane narave dejavnosti Črne roke. Nemški okupatorji so domnevno od Črne roke zahtevali poročila o  dejavnostih ali celo aretirali in zasliševali  operativce po pobojih.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

Člani so bili povezani tudi s slovenskimi domobranci, [[Slovenski četniki|četniki]] in klerikalnimi skupinami.&lt;ref name=&quot;:1&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot;/&gt; Črna roka je svoja dejanja utemeljila kot obrambo religije oz. vere.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

Po vojni je mnogo bivših privržencev Črne roke pobegnilo. Nekateri so bili prijeti in obsojeni na smrtno kazen.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

== Atentati ==
Operativci Črne roke so atentate ponavadi izvajali tako, da so ponoči vdrli v hiše žrtev. Žrtve so umorili tudi pred očmi njihove družine. Žrtve so bile ubite v posteljah ali pa so bile najprej odvedene pod pretvezo, da jih peljejo na zaslišanje. Trupla so pohabili do neprepoznavnosti in jih vrgli v [[Ljubljanica|Ljubljanico]] ali [[Sava|Savo]]. Po nekaterih navedbah so operativci Črne roke uporabljali policijske avtomobile. Morilci so bili oblečeni v črna oblačila ali v partizanske uniforme, obraze so si zakrili. Morilci so za seboj puščali letake z odtisom črne roke ali vtisnili črni odtis roke na stene, za sabo pa so tudi puščali sporočila, v katerih so kot razlog za atentat navajali domnevno podporo žrtve za komunizem in povzdignili ideale naroda in vere. &quot;Gesla&quot; Črne roke so bila: &quot;Smrt OF!&quot; in &quot;Enkrat si ušel, drugič ne boš. Smrt komunizmu!&quot; Organizacija je morda imela obveščevalce iz vrst policije in Domobrancev.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

Žrtve so bile domnevni člani ali ugledni podporniki [[Osvobodilna fronta|Osvobodilne fronte]]. Črna roka je izvajala tudi mučenja, ustrahovanja, zasliševanja in prikrite poboje ujetnikov slovenskih Domobrancev, ki bi jih morali po prijetju in zaslišanju sicer [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|predati nemškim okupatorjem.]] Medtem ko so Nemci svoje ujetnike običajno deportirali v koncentracijska taborišča so Domobranci za svoje jetnike želeli ostrejšo in nemudno kazen.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

== Žrtve ==

=== Skupno ===
* 70 žrtev (Žrtve vojne in revolucije, Krogi nasilja med Slovenci v vojnih letih 1941–1945, Boris Mlakar, 2004)&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;
* 116 žrtev (Smrtne žrtve med prebivalstvom na območju RS med drugo svetovno vojno in neposredno po njej, Mojca Šorn, Tadeja Tominšek, Dunja Dobaja, Marta Rendla)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=0,povzrocitelj_smrti&amp;v0=%C4%8Crna+roka&amp;p=1-20|website=www.sistory.si|accessdate=2026-05-02|title=Smrtne žrtve med prebivalstvom na območju Republike Slovenije med drugo svetovno vojno in neposredno po njej, povzročitelj smrti Črna roka|last=Šorn|first=Mojca|last2=Tominšek|first2=Tadeja|last3=Dobaja|first3=Dunja|last4=Rendla|first4=Marta}}&lt;/ref&gt;
* 129 žrtev, 13 žrtev (Črne roke med vojno, Nasilje vojnih in povojnih dni, Vida Deželak Barić, Nevenka Troha, ur.)&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

=== Posamezni umori ===
* 21. februar 1945: pet članov družine Hotko mučenih in ubitih v [[Žužemberk]]u - oče, mati in tri hčere

== Sklici ==
{{Sklici}}

== Viri in literatura ==
*{{cite book|last=Vidic|first=Jože|title=Po sledovih črne roke|edition=3|publisher=Borec|place=Ljubljana|year=1982|cobiss=7259648|language=sl}}
*{{cite journal|last=Piškurić|first=Jelka|year=2022|title=Prispevek k razumevanju organizacije in delovanja Črne roke : primer Franca Fraklja|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YPKGHT7Q|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=76|issue=1/2|pages=160–183|cobiss=117080835}}
{{Slov_PRS}}
{{portal|Vojaštvo}}

{{mil-hist-stub}}

[[Kategorija:Slovenske protirevolucionarne sile]]</text>
      <sha1>ivior2feywihu89rhw3hhpnjhczwo4k</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688366</id>
      <parentid>6688297</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T07:55:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>{{nezanesljivi viri}}</comment>
      <origin>6688366</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6352" sha1="e13l0qubuospralona2g9srori1zbj8" xml:space="preserve">{{drugi pomeni}}{{Nezanesljivi viri}}[[File:Žrtev Črne roke (7).jpg|thumb|Ena izmed žrtev Črne Roke.]]

'''Črna roka''' je bila tajna protikomunistična organizacija, aktivna na [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|Slovenskem med drugo svetovno vojno]], ki je izvajala atentate članov [[Osvobodilna fronta|Osvobodilne fronte]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&amp;expression=%C4%8Drna|title=Slovarju slovenskega knjižnega jezika|date=2000|publisher=Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU}}&lt;/ref&gt; in [[Slovenski partizani|slovenskih partizanov]].&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi novice|url=http://www.mladina.si/93342/hierarhicno-razmerje-med-mihailovicem-in-slovenskimi-cetniki-je-bilo-podobno-razmerju-med/|title=Dr. Damijan Guštin, zgodovinar|work=Mladina.si|accessdate=2017-11-28}}&lt;/ref&gt; Glavni cilj skupine je bila odprava komunizma in njegovih podpornikov. Črno roko mnogi povezujejo s [[Rimskokatoliška cerkev|Katoliško cerkvijo]]&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi novice|url=http://www.mladina.si/92589/krizanje-nob/|title=Križanje NOB {{!}} MLADINA.si|work=Mladina.si|accessdate=2017-11-28}}&lt;/ref&gt; in [[Slovensko domobranstvo|Slovenskim domobranstvom]].&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Črna roka|url=https://www.mladina.si/181672/crna-roka/|website=Mladina.si|accessdate=2026-05-02|language=sl|last=Repe|first=Božo}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi revijo |url=http://www.mladina.si/93522/enakopravni-v-zlocinu/|title=Enakopravni v zločinu |journal=Mladina |accessdate=2017-11-28}}&lt;/ref&gt;

== Ozadje ==
Zgodovinski zapisi o črni roki so skopi. Viri iz jugoslovanskega obdobja govorijo o &quot;''slovenskem gestapu''&quot;&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot;/&gt; (v nekaterih primerih je Črna roka morda sodelovala z [[gestapo]]m, čeprav ni jasno, v kakšnem obsegu).&lt;ref&gt;{{Citat|title=M35 2017: Dr. Božo Repe o Črni roki, tajni morilski organizaciji|url=https://soundcloud.com/mladina/m35-2017-dr-bozo-repe-o-crni-roki-tajni-morilski-organizaciji|language=en|access-date=2017-11-28}}&lt;/ref&gt; Ime organizacije je morda izhajalo iz &quot;srbske vojaške tradicije&quot;.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

Dejavnosti organizacije so se začele jeseni leta 1943 na območju [[Jesenice|Jesenic]] in [[Bled|Blejske]] regije. Dejavnosti Črne roke v[[Ljubljana|Ljubljani]] so se začele marca 1944, kasneje pa so se razširile tudi v druge regije. Nekateri viri navajajo, da je bila Črna roka ustanovljena ob domnevnem srečanju protipartizanskih in nacističnih voditeljev februarja 1944 v [[Trst]]u.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

Črna roka verjetno ni bila povezana z nemškimi okupatorskimi silami, ki so bile ogorčene zaradi anarhičnosti in nenadzorovane narave dejavnosti Črne roke. Nemški okupatorji so domnevno od Črne roke zahtevali poročila o  dejavnostih ali celo aretirali in zasliševali  operativce po pobojih.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

Člani so bili povezani tudi s slovenskimi domobranci, [[Slovenski četniki|četniki]] in klerikalnimi skupinami.&lt;ref name=&quot;:1&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot;/&gt; Črna roka je svoja dejanja utemeljila kot obrambo religije oz. vere.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

Po vojni je mnogo bivših privržencev Črne roke pobegnilo. Nekateri so bili prijeti in obsojeni na smrtno kazen.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

== Atentati ==
Operativci Črne roke so atentate ponavadi izvajali tako, da so ponoči vdrli v hiše žrtev. Žrtve so umorili tudi pred očmi njihove družine. Žrtve so bile ubite v posteljah ali pa so bile najprej odvedene pod pretvezo, da jih peljejo na zaslišanje. Trupla so pohabili do neprepoznavnosti in jih vrgli v [[Ljubljanica|Ljubljanico]] ali [[Sava|Savo]]. Po nekaterih navedbah so operativci Črne roke uporabljali policijske avtomobile. Morilci so bili oblečeni v črna oblačila ali v partizanske uniforme, obraze so si zakrili. Morilci so za seboj puščali letake z odtisom črne roke ali vtisnili črni odtis roke na stene, za sabo pa so tudi puščali sporočila, v katerih so kot razlog za atentat navajali domnevno podporo žrtve za komunizem in povzdignili ideale naroda in vere. &quot;Gesla&quot; Črne roke so bila: &quot;Smrt OF!&quot; in &quot;Enkrat si ušel, drugič ne boš. Smrt komunizmu!&quot; Organizacija je morda imela obveščevalce iz vrst policije in Domobrancev.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

Žrtve so bile domnevni člani ali ugledni podporniki [[Osvobodilna fronta|Osvobodilne fronte]]. Črna roka je izvajala tudi mučenja, ustrahovanja, zasliševanja in prikrite poboje ujetnikov slovenskih Domobrancev, ki bi jih morali po prijetju in zaslišanju sicer [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|predati nemškim okupatorjem.]] Medtem ko so Nemci svoje ujetnike običajno deportirali v koncentracijska taborišča so Domobranci za svoje jetnike želeli ostrejšo in nemudno kazen.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

== Žrtve ==

=== Skupno ===
* 70 žrtev (Žrtve vojne in revolucije, Krogi nasilja med Slovenci v vojnih letih 1941–1945, Boris Mlakar, 2004)&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;
* 116 žrtev (Smrtne žrtve med prebivalstvom na območju RS med drugo svetovno vojno in neposredno po njej, Mojca Šorn, Tadeja Tominšek, Dunja Dobaja, Marta Rendla)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=0,povzrocitelj_smrti&amp;v0=%C4%8Crna+roka&amp;p=1-20|website=www.sistory.si|accessdate=2026-05-02|title=Smrtne žrtve med prebivalstvom na območju Republike Slovenije med drugo svetovno vojno in neposredno po njej, povzročitelj smrti Črna roka|last=Šorn|first=Mojca|last2=Tominšek|first2=Tadeja|last3=Dobaja|first3=Dunja|last4=Rendla|first4=Marta}}&lt;/ref&gt;
* 129 žrtev, 13 žrtev (Črne roke med vojno, Nasilje vojnih in povojnih dni, Vida Deželak Barić, Nevenka Troha, ur.)&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

=== Posamezni umori ===
* 21. februar 1945: pet članov družine Hotko mučenih in ubitih v [[Žužemberk]]u - oče, mati in tri hčere

== Sklici ==
{{Sklici}}

== Viri in literatura ==
*{{cite book|last=Vidic|first=Jože|title=Po sledovih črne roke|edition=3|publisher=Borec|place=Ljubljana|year=1982|cobiss=7259648|language=sl}}
*{{cite journal|last=Piškurić|first=Jelka|year=2022|title=Prispevek k razumevanju organizacije in delovanja Črne roke : primer Franca Fraklja|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YPKGHT7Q|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=76|issue=1/2|pages=160–183|cobiss=117080835}}
{{Slov_PRS}}
{{portal|Vojaštvo}}

{{mil-hist-stub}}

[[Kategorija:Slovenske protirevolucionarne sile]]</text>
      <sha1>e13l0qubuospralona2g9srori1zbj8</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Zima</title>
    <ns>0</ns>
    <id>32068</id>
    <revision>
      <id>6688312</id>
      <parentid>6354366</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T00:31:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-32552-67</username>
        <id>260877</id>
      </contributor>
      <comment>/* Glej tudi */</comment>
      <origin>6688312</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2776" sha1="m1o9akdzz74kvmgf62vy9jr9zslgkyl" xml:space="preserve">{{vreme}}
'''Zíma''' je hladen in temen [[letni čas]] v območjih sveta s [[polarno podnebje|polarnim]] in [[zmerno podnebje|zmernim podnebjem]], ki nastopi po [[jesen]]i, sledi pa mu [[pomlad]]. Vzrok za menjavo letnih časov je [[nagib vrtilne osi]] [[Zemlja|Zemlje]], zaradi česar so območja dlje od [[ekvator]]ja med [[Gibanje Zemlje|kroženjem Zemlje]] izmenjaje obrnjena bližje [[Sonce|Soncu]] ali dlje od njega. Pozimi je zaradi manjšega vpadnega kota Sončevih žarkov površje manj [[Sončeva obsevanost|obsevano]], hkrati se podaljša [[noč]], oboje povzroči zmanjšanje količine [[toplota|toplote]] in [[svetloba|svetlobe]]. Učinek se povečuje z [[Zemljepisna širina|zemljepisno širino]], najbolj pride do izraza okoli tečajev – severno od [[Severni tečajnik|severnega tečajnika]] oziroma južno od [[Južni tečajnik|južnega tečajnika]], kjer se sonce vso zimo sploh ne dvigne nad obzorje. Učinek je odvisen tudi od lege glede na ekvator: na [[severna polobla|severni polobli]] je zima takrat, ko je na [[južna polobla|južni polobli]] [[poletje]] in obratno. 
[[Slika:Polzevo 03.jpg|thumb|left|200px|Zima na [[Polževo|Polževem]], Slovenija]]
Praviloma je pozimi povečana zračna vlaga, ker v tem letnem času pade največ [[Padavine|padavin]], hkrati pa je manj [[Izhlapevanje|izhlapevanja]]. Zime na severni polobli so ostrejše kot na južni, saj je več kopnega in s tem manj blažilnega vpliva morja, zato so [[sneg|snežne padavine]] na severu običajnejši pojav (odvisno tudi od [[Zemljepisna širina|zemljepisne širine]] in [[nadmorska višina|nadmorske višine]]). Od lokalnih razmer je odvisna meteorološka opredelitev zime – t.i. '''meteorološka zima''', ki običajno obsega tri najhladnejše mesece leta. Na severni polobli so to [[december]], [[januar]] in [[februar]], na južni pa [[junij]], [[julij]] in [[avgust]].

V zahodnem svetu se uporablja tudi [[koledar]]ska opredelitev: '''koledarska zima''' je na severni polobli obdobje od zimskega [[Sončev obrat|Sončevega obrata]] (solsticija) 20., 21. ali 22. decembra do spomladanskega [[enakonočje|enakonočja]] 19., 20. ali 21. marca.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.ncei.noaa.gov/news/meteorological-versus-astronomical-seasons|title=Meteorological Versus Astronomical Seasons |date=2016-09-22 |website=National Centers for Environmental Information |language=en|access-date=2024-10-13}}&lt;/ref&gt; Zimski sončev obrat je točka v letu, ko je noč najdaljša in dan najkrajši, z zamikom nekaj tednov temu sledi tudi najhladnejši del zime.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
{{Wikislovar|zima|Zima}}
* [[hibernacija]]
* [[avtocestno počivališče Zima]]

{{Letni časi}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Zima| ]]
[[Kategorija:Letni časi]]</text>
      <sha1>m1o9akdzz74kvmgf62vy9jr9zslgkyl</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Jože Čerin</title>
    <ns>0</ns>
    <id>42228</id>
    <revision>
      <id>6688102</id>
      <parentid>6191853</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T11:59:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Neznano leto smrti]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6688102</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1534" sha1="1sqihtvloaa8ri1layirjqk93haqnkq" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Jože Čerin''', [[Slovenci|slovenski]] [[partizan]], [[policist]] in [[prvoborec]], * [[1923]], [[Borovnica]], † ?

[[Polkovnik]] [[Ljudska milica|Ljudske milice]] Čerin je leta [[1941]] vstopil v [[Narodnoosvobodilni boj|NOB]]. Po [[vojna|vojni]] je postal najprej namestnik komandanta Ljudske milice v [[Ljubljana|Ljubljani]], nato pa pomočnik komandanta [[Ljudska milica|Ljudske milice]] za [[Slovenija|Slovenijo]].

== Odlikovanja ==
* [[red partizanske zvezde]] II. stopnje
* [[red za hrabrost]] (2x)
* [[red zaslug za ljudstvo]] II. stopnje
* [[red zaslug za ljudstvo]] III. stopnje
* [[red bratstva in enotnosti]] II. stopnje
* [[partizanska spomenica 1941]]
* [[medalja domovinske vojne 1944-45]] ([[Bolgarija]])

== Viri ==
* [[Nenad Bjeloš]]: ''Odlikovani Slovenci 1944-1950''. v [[Vojnozgodovinski zbornik]] št. 8, str. 97-102. [[Logatec]], [[2002]]

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam nosilcev partizanske spomenice 1941]]
* [[seznam slovenskih policistov]]

{{soldier-stub}}
{{policist-stub}}

{{DEFAULTSORT:Čerin, Jože}}
[[Kategorija:Prvoborci]]
[[Kategorija:Slovenski partizani]]
[[Kategorija:Slovenski policisti]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Častniki Ljudske milice]]
[[Kategorija:Nosilci reda partizanske zvezde]]
[[Kategorija:Nosilci reda zaslug za ljudstvo]]
[[Kategorija:Nosilci reda bratstva in enotnosti]]
[[Kategorija:Nosilci Partizanske spomenice 1941]]
[[Kategorija:Nosilci reda za hrabrost (SFRJ)]]
[[Kategorija:Neznano leto smrti]]</text>
      <sha1>1sqihtvloaa8ri1layirjqk93haqnkq</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam madžarskih arhitektov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>49841</id>
    <revision>
      <id>6688438</id>
      <parentid>6529913</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T09:59:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-32552-67</username>
        <id>260877</id>
      </contributor>
      <comment>/* S */</comment>
      <origin>6688438</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1547" sha1="lwzvf9jqzcofqzxfml6mgfigizbc5m0" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Madžari|madžarskih]] [[arhitekt]]ov.'''

{{seznami poklicev za narode|Madžarov|Madžarska|madžarskih}}
{{CompactTOC2}}

== A ==
*[[Ignác Alpár]]

== B ==
*[[Imre Bálint]]
*[[Lipót Baumhorn]]
*[[István Beöthy]]
*[[Marcel Breuer]]

== C ==

* [[György Csete]] (1937-2016)

== F ==

*[[András Ferkai]]
*[[Frigyes Feszl]]
*[[Yona Friedmann]] (madž.-francoski)

== G ==
*[[Ernő Goldfinger]]
*[[Robert Gutowski]]

== H ==
*[[Alfréd Hajós]]
*[[Alajos Hauszmann]]
*[[Fülöp Herzog]]
*[[József Hild]]
*[[László Hudec|László/Ladislav Hudec]] (''Hugyecz László Ede''; ''Wu Dake'') (1893–1958) (slovaško-madžar.-kitajski)

== K ==
*[[Lajos Kassák]]
*[[Károly Kós]]
*[[Oskar Kaufmann]]

== L ==
*[[Béla Lajta]]
*[[Paul Laszlo]] (Paul László: madž.-amer. 1900-93)
*[[Dezső Lauber]]
*[[Ödön Lechner]] (1845-1914)

== M ==
*[[Imre Makovecz]] (1935-2011)
*[[Géza Márkus]]
*[[András Mayerhoffer]]
*[[Valér Mende]]
*[[Farkas Molnár]] (1897-1945)
*[[Ákos Moravánszky]] (madž.-švicarski)

== P ==
*[[Gyula Pártos]]
*[[Samu Pecz]]
*[[Ferenc Pfaff]]
*[[Mihály Pollack]] (''Michael Pollack'' - avstr.-madž.)

== R ==
*[[Ferenc Reitter]]
*[[Ernő Rubik]]

== S ==
*[[Albert Schickedanz]]
*[[Frigyes Schulek]]
*[[Antal Szkalnitzky]] (1836–1878)
*[[Imre Steindl]]

== T ==

* [[Pál Tantó]]
* [[István Türr]]

== W ==
*[[Gyula Wälder]]
*[[Roland Wank]]

== Y ==
*[[Miklós Ybl]]

{{seznami narodov po poklicu|arhitektov}}
[[Kategorija:Seznami Madžarov|Arhitekti]]
[[Kategorija:Madžarski arhitekti|*]]</text>
      <sha1>lwzvf9jqzcofqzxfml6mgfigizbc5m0</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam ciprskih politikov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>53156</id>
    <revision>
      <id>6688313</id>
      <parentid>6555803</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T00:38:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-32552-67</username>
        <id>260877</id>
      </contributor>
      <comment>/* S */</comment>
      <origin>6688313</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2339" sha1="rn67jrbjh5f43okklr89n2yqajwqrg8" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Ciprčani|ciprskih]] [[politik]]ov.'''

{{CompactTOC2}}
== A ==
* [[Adamos Adamou]]
* [[Mustafa Akıncı]]
*[[Nikos Anastasiades]]
*[[Hakkı Atun]]
* [[Turgay Avcı]]
* [[Níkos Chrysánthou Anastasiádis]] 

== C ==

* [[Mustafa Çağatay]]                
* [[Nikos Christodoulidis]]  
* [[Demetris Christofias]] (Dimítris Christofí Christófias)
*

== D ==
* [[Annita Demetriou]]
* [[Rauf Denktaş]]
* [[Serdar Denktaş]]
* [[Panayiotis Dimitriou]]

== E ==
* [[Tufan Erhürman]]
*[[Derviş Eroğlu]]
*[[Tahsin Ertugruloğlu]]

== G ==
*[[Alexis Galanos]]
*[[Marios Garoyian]]
*[[Georgios Grivas]]

== H ==
* [[Mehmet Hasgüler]]
* [[Nikos Hristodulides]]
*[[Dimitris Hristofias]]

== I ==

* [[Georgios Iacovou]]

== K ==
* [[Ömer Soyer Kalyoncu]]  
* [[Marios Karoyian]] 
* [[Ioannis Kasoulidis]] 
* [[Yiannakis Kasoulidis]]
*[[Kikis Kazamias]]
* [[Glafkos Klerides]] (Gláfkos Ioánnou Klirídis)
*[[Erato Kozakou-Marcoullis]]
* [[Fazıl Küçük]]
* [[İrsen Küçük]]  
*[[Andros Kyprianou]]
* [[Markos Kyprianou]]
* [[Spyros Kyprianou]]
* [[Stella Kyriakides]]

== L ==

* [[Georgios Ladas]]
* [[Vassos Lyssarides]] (1920-2021)

== M ==
* [[Makarios III.]] (Mihail Hristodoulou Mouskos)
* [[Marios Matsakis]]
* [[Yiannakis Matsis]]
* [[Alekos Michaelides]]

== N ==

* [[Averof Neofytou]]
* [[Nejat Nejat Konuk]]
* [[Osman Nuri Örek]]

== O ==
* [[Yiannakis Omirou]]
* [[Osker Ozgür]]
*([[Fazıl Önder]])
*[[Kudret Özersay]]
*[[Hüseyin Özgürgün]]

== P ==
*[[Nikolas Papadopoulos]]
*[[Tassos Papadopoulos]]
*[[Ezekias Papaioannou]]
* [[Yiorgos Perdikis|Jorgos Perdikis]]

== R ==

* [[Marilena Raouna]] (ž)

== S ==
*[[Nikos Sampson]]
*[[Sotiris Sampson]]
*[[Hamza Ersan Saner]]
*[[Benon Sevan]]
*[[Ploutis Servas|Plutis Servas]]
*[[Sibel Siber]] (ž)
* [[Ferdi Sabit Soyer]]
*[[Christos Stylianides|Hristos Stilianides]]
*[[Marinos Sizopoulos]]
*[[Demetris Syllouris]]
*[[Faiz Sucuoğlu]]      

== T ==
* [[Hasan Taçoy]]
*[[Mehmet Ali Talat]]
*[[Ersin Tatar]]
* [[Kyriakos Triantafyllidis]]
* [[Alparslan Türkeş]]

== U ==

* [[Ünal Üstel]]

== V ==
*[[Androulla Vassiliou]]
*[[Georgios Vassiliou]]

== Y ==

* [[Özkan Yorgancıoğlu]]

== Z ==

* [[Andreas Ziartides]]
{{seznami narodov po poklicu|politikov}}
[[Kategorija:Seznami Ciprčanov|Politiki]]
[[Kategorija:Ciprski politiki|*]]</text>
      <sha1>rn67jrbjh5f43okklr89n2yqajwqrg8</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688314</id>
      <parentid>6688313</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T00:38:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-32552-67</username>
        <id>260877</id>
      </contributor>
      <comment>/* D */</comment>
      <origin>6688314</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2344" sha1="d6j89q58ju0sgmreo088zp3fmb9tax9" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Ciprčani|ciprskih]] [[politik]]ov.'''

{{CompactTOC2}}
== A ==
* [[Adamos Adamou]]
* [[Mustafa Akıncı]]
*[[Nikos Anastasiades]]
*[[Hakkı Atun]]
* [[Turgay Avcı]]
* [[Níkos Chrysánthou Anastasiádis]] 

== C ==

* [[Mustafa Çağatay]]                
* [[Nikos Christodoulidis]]  
* [[Demetris Christofias]] (Dimítris Christofí Christófias)
*

== D ==
* [[Annita Demetriou]] (ž)
* [[Rauf Denktaş]]
* [[Serdar Denktaş]]
* [[Panayiotis Dimitriou]]

== E ==
* [[Tufan Erhürman]]
*[[Derviş Eroğlu]]
*[[Tahsin Ertugruloğlu]]

== G ==
*[[Alexis Galanos]]
*[[Marios Garoyian]]
*[[Georgios Grivas]]

== H ==
* [[Mehmet Hasgüler]]
* [[Nikos Hristodulides]]
*[[Dimitris Hristofias]]

== I ==

* [[Georgios Iacovou]]

== K ==
* [[Ömer Soyer Kalyoncu]]  
* [[Marios Karoyian]] 
* [[Ioannis Kasoulidis]] 
* [[Yiannakis Kasoulidis]]
*[[Kikis Kazamias]]
* [[Glafkos Klerides]] (Gláfkos Ioánnou Klirídis)
*[[Erato Kozakou-Marcoullis]]
* [[Fazıl Küçük]]
* [[İrsen Küçük]]  
*[[Andros Kyprianou]]
* [[Markos Kyprianou]]
* [[Spyros Kyprianou]]
* [[Stella Kyriakides]]

== L ==

* [[Georgios Ladas]]
* [[Vassos Lyssarides]] (1920-2021)

== M ==
* [[Makarios III.]] (Mihail Hristodoulou Mouskos)
* [[Marios Matsakis]]
* [[Yiannakis Matsis]]
* [[Alekos Michaelides]]

== N ==

* [[Averof Neofytou]]
* [[Nejat Nejat Konuk]]
* [[Osman Nuri Örek]]

== O ==
* [[Yiannakis Omirou]]
* [[Osker Ozgür]]
*([[Fazıl Önder]])
*[[Kudret Özersay]]
*[[Hüseyin Özgürgün]]

== P ==
*[[Nikolas Papadopoulos]]
*[[Tassos Papadopoulos]]
*[[Ezekias Papaioannou]]
* [[Yiorgos Perdikis|Jorgos Perdikis]]

== R ==

* [[Marilena Raouna]] (ž)

== S ==
*[[Nikos Sampson]]
*[[Sotiris Sampson]]
*[[Hamza Ersan Saner]]
*[[Benon Sevan]]
*[[Ploutis Servas|Plutis Servas]]
*[[Sibel Siber]] (ž)
* [[Ferdi Sabit Soyer]]
*[[Christos Stylianides|Hristos Stilianides]]
*[[Marinos Sizopoulos]]
*[[Demetris Syllouris]]
*[[Faiz Sucuoğlu]]      

== T ==
* [[Hasan Taçoy]]
*[[Mehmet Ali Talat]]
*[[Ersin Tatar]]
* [[Kyriakos Triantafyllidis]]
* [[Alparslan Türkeş]]

== U ==

* [[Ünal Üstel]]

== V ==
*[[Androulla Vassiliou]]
*[[Georgios Vassiliou]]

== Y ==

* [[Özkan Yorgancıoğlu]]

== Z ==

* [[Andreas Ziartides]]
{{seznami narodov po poklicu|politikov}}
[[Kategorija:Seznami Ciprčanov|Politiki]]
[[Kategorija:Ciprski politiki|*]]</text>
      <sha1>d6j89q58ju0sgmreo088zp3fmb9tax9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Navadna mrena</title>
    <ns>0</ns>
    <id>59960</id>
    <revision>
      <id>6688161</id>
      <parentid>6177861</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T14:28:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>{{Speciesbox,</comment>
      <origin>6688161</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3876" sha1="mnb51mr2ug7kwkkgt0poyk2jl0msfkj" xml:space="preserve">{{Short description|Vrsta ribe}}
{{Speciesbox
| name = Navadna mrena
| image = Barbus barbus.jpg
| range_map = Barbus barbus map.png
| range_map_caption = Razširjenost navadne mrene
| status = LC
| status_system = IUCN3.1
| status_ref = &lt;ref&gt;{{cite iucn |author=Freyhof, J |year= 2011 |title= ''Barbus barbus'' |errata= 2016 |article-number=e.T2561A97789324 |doi=10.2305/IUCN.UK.2011-1.RLTS.T2561A9454585.en |access-date=6 December 2022}}&lt;/ref&gt;
| taxon = Barbus barbus
| display_parents = 3
| authority = ([[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758)
| synonyms = *''Cyprinus barbus'' &lt;small&gt;[[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758]&lt;/small&gt;
*''Barbus vulgaris'' &lt;small&gt;[[John Fleming (naturalist)|Fleming]], 1828&lt;/small&gt; 
*''Barbus fluviatilis'' &lt;small&gt;[[Leopold Fitzinger|Fitzinger]], 1832&lt;/small&gt; 
*''Barbus communis'' &lt;small&gt;[[Maximilian Perty|Perty]], 1832&lt;/small&gt; 
*''Barbus mayori'' &lt;small&gt;[[Achille Valenciennes|Valenciennes]], 1842&lt;/small&gt; 
*''Barbus microphthalmus'' &lt;small&gt;[[Charles Lucien Bonaparte|Bonaparte]], 1846&lt;/small&gt;
}}

'''Navadna mrena''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Barbus barbus''''') je sladkovodna [[ribe|riba]] iz družine [[krapovci|krapovcev]] (Cyprinidae).

== Opis ==
Mrena ima podolgovato, vretenasto, bočno rahlo stisnjeno [[telo]], pokrito z majhnimi [[luske|luskami]]. Glava je dolga z značilnimi podstojnimi usti in dvema paroma brk, od katerih je en par nameščen na konici ust, en pa v kotičkih ravnih, mesnatih ustnic. Te so prilagojene pobiranju hrane s tal. Hrbet ima temnejših odtenkov rjavo-zelene, boke zlatorumene ali zlatorjave, trebuh pa bele ali svetlo rumene barve. Mladice imajo po telesu pogosto temnejše pike, ki pa kasneje izginejo. [[Plavuti]] so rdečkasto-rjave ali rjavo-oranžne barve. Samice mrene spolno dozorijo v tretjem ali četrtem letu, samci pa v petem letu. Mrene se hranijo z različnimi [[ličinka]]mi nevretenčarjev, [[črv]]i, [[raki|rakci]], odrasli primerki pa tudi z manjšimi ribami.

Mrena se [[drst]]i od maja do junija v srednje globoki [[voda|vodi]] na [[prod]]nati podlagi, kjer se zbirajo v [[jata]]h. V času drstitve imajo te ribe po glavi in hrbtu bele drstne [[bradavica|bradavice]]. Samice izležejo med 3.000 in 32.000 [[ikre|iker]], ki jih prilepijo na kamenje. Mlade ribice rastejo počasi, saj imajo mrene relativno dolgo življenjsko dobo. Doživijo lahko celo do 25 let in zrastejo do 90 cm.

== Razširjenost ==
Mrena je značilna talna riba hitro tekočih, s [[kisik]]om bogatih rek. Njen življenjski prostor se razteza od [[Pireneji|Pirenejev]] na [[zahod]]u do povodja [[Dneper|Dnepra]] na [[vzhod]]u. Poseljuje tudi nekaj rek v [[Anglija|Angliji]] ter vse vodotoke [[Donavsko porečje|donavskega porečja]], kjer naseljuje mrenski, [[ploščič]]ev in izlivni pas ter nekatere stoječe vode.

Mrena je zaradi svoje izjemne borbenosti zelo priljubljena riba za [[športni ribolov]]. Velike mrene so samotarke, manjše pa so združene v jate, sestavljene iz nekaj rib. V jate se združujejo zgolj v času drstitve. Starejši primerki živijo v globoki vodi, manjši pa v plitvejši.

== Ogroženost ==
Mreno ogroža predvsem umetno umirjanje toka rek z izgradnjo [[jez]]ov, prav tako pa vse večja onesnaženost vodotokov. Ponekod v Evropi so za potrebe športnih [[ribič]]ev že začeli z umetno vzrejo te vrste. V Sloveniji je mrena zaščitena z lovopustom v času od 1. maja do 30. junija in najmanjšo lovno mero, ki znaša 35&amp;nbsp;cm.{{kategorija v Zbirki|Barbus barbus}}

==Sklici==&lt;!-- AnimalBiology57:39. Cybium32:99. --&gt;
{{Reflist}}

==Zunanje povezave==
{{Commons category|Barbus barbus}
* [http://www.fishbase.org/Photos/ThumbnailsSummary.php?Genus=Barbus&amp;Species=barbus Photos from Fishbase]

{{Taxonbar|from=Q326219}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Pravi krapovci]]
[[Kategorija:Ribe Evrope]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]]</text>
      <sha1>mnb51mr2ug7kwkkgt0poyk2jl0msfkj</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Real Madrid Club de Fútbol</title>
    <ns>0</ns>
    <id>61512</id>
    <revision>
      <id>6688322</id>
      <parentid>6676939</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T04:37:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Boja02</username>
        <id>160599</id>
      </contributor>
      <comment>/* */</comment>
      <origin>6688322</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6769" sha1="lt0fkvv6e0jmavvcvk9vmucaatk9a2i" xml:space="preserve">{{Football club infobox |
  clubname = Real Madrid |
  image    =[[Slika:Real_madrid_cf.gif|150px|logo]] |
  fullname = Real Madrid Club de Fútbol|
  nickname = {{Nowrap|''Los Blancos'' (Beli)}}&lt;br /&gt;{{Nowrap|''Los Merengues'' (Španski vetri)}}&lt;br /&gt;{{Nowrap|''Los Vikingos'' (Vikingi)}}|
  founded  = [[1902]] |
  ground   = [[Santiago Bernabéu Stadium|Estadio Santiago Bernabéu]]
| chairman  = {{ikonazastave|ESP}} [[Florentino Perez]] |
| manager  = {{ikonazastave|POR}} [[José Mourinho]] |
| league   = [[La Liga]]
| season   = 2025–26
| position = 2. mesto

| website  = http://www.realmadrid.com
| pattern_la1 = _realmadridcf2324h
| pattern_b1 = _realmadridcf2324h
| pattern_ra1 = _realmadridcf2324h
| pattern_sh1 = _realmadridcf2324h
| pattern_so1 = _realmadridcf2324hl
| leftarm1 = FFFFFF
| body1 = FFFFFF
| rightarm1 = FFFFFF
| shorts1 = FFFFFF
| socks1 = FFFFFF
| pattern_la2 = _realmadridcf2324a
| pattern_b2 = _realmadridcf2324a
| pattern_ra2 = _realmadridcf2324a
| pattern_sh2 = _realmadridcf2324a
| pattern_so2 = _realmadridcf2324al
| leftarm2 = 000030
| body2 = 000030
| rightarm2 = 000030
| shorts2 = 000030
| socks2 = 000030
| pattern_la3 = _realmadridcf2324t
| pattern_b3 = _realmadridcf2324t
| pattern_ra3 = _realmadridcf2324t
| pattern_sh3 = _realmadridcf2324t
| pattern_so3 = _realmadridcf2324tl
| leftarm3 = 000000
| body3 = 000000
| rightarm3 = 000000
| shorts3 = 000000
| socks3 = 000000
}}

'''Real Madrid Club de Fútbol''' je [[Španija|španski]] [[nogometni klub]] iz [[Madrid]]a. Je najbolj uspešen španski nogometni klub v zgodovini s 36 naslovi španskega prvaka.  

Ustanovljen 6. marca 1902 kot Madridski nogometni klub, je že od začetka tradicionalno nosil domač beli komplet. Beseda ''real'' je španska beseda za »kraljevsko« in jo je klubu leta 1920 skupaj s kraljevo krono v emblemu podaril kralj Alfonso XIII. Moštvo je od leta 1947 v središču Madrida igralo domače tekme na stadionu Santiago Bernabéu z zmogljivostjo 81.044 zmogljivosti. Za razliko od večine evropskih športnih subjektov so člani Real Madrida (''socios'') v svoji zgodovini v lasti in upravljali klub.

Klub naj bi bil leta 2019 vreden 3,8 milijarde evrov, bil pa je drugi najbogatejši nogometni klub na svetu, z letnim prihodkom v 2019, ki je znašal: 757,3 milijona evrov. Real je ena izmed najbolj podprtih ekip na svetu. Real Madrid je eden od treh ustanoviteljev La Lige, ki od začetka leta 1929 še nikoli niso izpadli iz La Lige, skupaj z Athletic Bilbaom in Barcelono. Klub ima veliko dolgoročnih rivalstev, predvsem ''El Clásico'' z Barcelono in ''El Derbi'' z Atlético Madrid.

Real Madrid se je vse od 50. let 20.stoletja postal eden izmed najmočnejših klubov na svetu. Ta uspeh je bil pokazan v ligi, ki jo je klub v sedmih letih osvojil petkrat. To ekipo, v kateri so bili Alfredo Di Stéfano, Ferenc Puskás, Francisco Gentoin Raymond Kopa, nekateri v športu štejejo za največje moštvo vseh časov.

V domačem nogometu je klub osvojil 66 pokalov; rekordnih 36 prvenstev naslovov, 19 španskih pokalov, 11 Superpokalov, 1 pokal Eva Duarte, in 1 Copo de la Ligo. in v svetovnih tekmovanjih je Real Madrid osvojil rekordnih 26 pokalov; rekordnih 14 naslovov UEFE Lige prvakov, dveh pokalov UEFA Evropa Lige in štirih UEFA super pokalov, prav tako tudi rekordnih 7 klubskih svetovnih prvenstev.

== 10 Najdražjih nakupov v zgodovini kluba ==
# [[Eden Hazard]] iz [[Chelsea F.C.|Chelseaja]]: 115 mio. EUR
# [[Jude Bellingham]] iz [[Borussia Dortmund|Borussie Dortmund]]: 103 mio. EUR
# [[Gareth Bale]] iz [[Tottenham Hotspur F.C.|Tottenhama]]: 101 mio EUR
# [[Cristiano Ronaldo]] iz [[Manchester United|Manchester Uniteda]]: 94 mio. EUR
# [[Aurelien Tchouameni]] iz [[A.S. Monaco|Monaca]]: 80 mio. EUR
# [[Zinedine Zidane]] iz [[Juventus F.C.|Juventusa]]: 77,5 mio. EUR
# [[James Rodriguez]] iz [[A.S. Monaco|Monaca]]: 75 mio. EUR
# [[Kaká]] iz [[A. C. Milan|Milana]]: 67 mio. EUR
# [[Luka Jović]] iz [[Eintracht Frankfurt|Eintracht Frankfurta]]: 63 mio. EUR
# [[Luis Figo]] iz [[FC Barcelona|Barcelone]]: 60 mio. EUR

== Stadion ==
Po selitvi na stadion se je ekipa leta 1912 preselila v Campo de O'Donnell, kjer je ostala 11 let. V tem obdobju se je klub preselil za eno leto v Campo de Ciudad Lineal, ki je majhen stadion z zmogljivostjo 8.000 gledalcev. Po tem se je Real Madrid preselil v Estadio Chamartín, ki je bil 17. maja 1923 slovesno odprt s tekmo proti Newcastle Unitedu. Na tem stadionu, ki je gostil 22.500 gledalcev, je Real Madrid proslavil svoj prvi naslov španske lige. Leta 1943 se je novoizvoljeni predsednik Santiago Bernabéu odločil, da Estadio Chamartín ni dovolj velik za ambicije kluba, zato je bil 14. decembra 1947 zgrajen nov stadion. Santiago Bernabéu, ime kot je znano danes, ni bilo uporabljeno vse do leta 1955. Prvo tekmo na Bernabéuju je imel Real Madrid in portugalski klub Belenenses, zmagal pa je Real Madrid 3:1, prvi gol pa je dosegel Uroš Poplašen 

Zmogljivost se je pogosto spreminjala, po širitvi leta 1953 je premogel celo 120.000 gledalcev. Od takrat je bilo zaradi posodobitev pravilnika več znižanj in sedaj ima zmogljivost  81.044 gledalcev. Napovedan je načrt za dodajanje vlečne strehe. Real Madrid ima četrti največ povprečnih obiskov evropskih nogometnih klubov, le za Borussio Dortmund, Barcelono in Manchester Unitedom.

Stadion je gostil finale evropskega prvenstva UEFA 1964, finale svetovnega pokala FIFA 1982, finale Evropskega pokala 1957, 1969 in 1980 ter finale UEFA Lige prvakov 2010. Stadion ima tudi svojo podzemno postajo Madrid po liniji 10 ''Santiago Bernabéu.'' Novembra 2007 je UEFA nadgradila status stadiona v Elite.

9. maja 2006 je bil v Real Madrid Cityju, kjer običajno trenira Real Madrid, slovesno odprt mali stadion Alfredo Di Stéfano.Tam je junija 2020 igrala prva ekipa med prenovo Santiaga Bernabeu. 

== Rivalstvo ==
Med najmočnejšimi moštvi v ligi pogosto obstaja rivalstvo, to pa še posebej velja v La Ligi, kjer je tekma med Real Madridom in Barcelono znana kot El Clásico. Od začetka lige sta bila kluba videti kot predstavniki dveh rivalskih regij v Španiji, Kataloniji in Kastili, pa tudi v dveh mestih. Rivalstvo odraža tisto, kar mnogi govorijo o političnih in kulturnih napetostih med Katalonci in Kastilčani, ki jih je en avtor videl kot ponovno uzakonitev španske državljanske vojne. Z leti je rekord za Real Madrid in Barcelono 97 zmag za Madrid, 96 zmag za Barcelono in 51 remijev.

== Zunanje povezave ==
* {{official}}

{{Real Madrid C.F. squad}}
{{UEFA Liga prvakov}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Španski nogometni klubi]]
[[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1902]]
[[Kategorija:Šport v Madridu]]
[[Kategorija:Real Madrid|*]]
[[Kategorija:Člani Superlige]]</text>
      <sha1>lt0fkvv6e0jmavvcvk9vmucaatk9a2i</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Vojaški pilot</title>
    <ns>0</ns>
    <id>63172</id>
    <revision>
      <id>6688197</id>
      <parentid>6548317</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T15:29:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6688197</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6572" sha1="ajkimx7f5sxch928yqqgn02htdt9n8k" xml:space="preserve">''Za civilnega pilota glej glavni članek: [[pilot]]''[[Slika:F-15_pilots_Elmendorf.jpg|sličica|250x250_pik|Vojaške pilotke [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]] na [[McDonnell Douglas F-15 Eagle|F-15 Eagle]]]]
'''Vojaški pilot''' je [[pilot]], ki je usposobljen za upravljanje [[vojaški zrakoplov|vojaških zrakoplovov]]. Usposabljanje vojaških pilotov se razen osnovnega letenja precej razlikuje, saj so vojaški piloti naprej vojaki pripadniki [[Oborožene sile|oboroženih sil]] in [[Častnik|vojaški oficirji]] šele nato piloti ter varnost ni na prvem mestu tako kot je to v civilnem letalstvu. Za razliko od civilnih pilotov, so vojaški piloti usposobljeni dodatno še za [[formacijsko letenje]], [[akrobatsko letenje]] in zračno bojevanje. Nimajo pa po večini [[Multi-crew cooperation|več članske posadke]], prevoz nevarnih snovi in večmotornih zrakoplovov, delovanje pri mali vidljivosti (&lt;550m in višino oblakov pod 200 ft) in [[Samodejni pristanek|avtomatsko pristajanje]] ter večino časa letijo po pravilih [[Pravila vizualnega letenja|VFR]]. Vojaški piloti le redko zapustijo nacionalni zračni prostor za razliko od civilnih, ki letijo po celem svetu. V [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni]] in [[Hladna vojna|hladni vojni]] so [[Medij|mediji]] naredili vojaške pilote za junake, ki so predstavljali vrh vojaške elite, bili so obrazi [[Plakat|plakatov]], [[Propaganda|propagande]] in nacionalnega ponosa  v teh časih je bil vstop v vojsko in v letalske akademije družbeno prestižen, kasneje v 21.stoletju se propaganda bolj skoncentrira na tehnologijo ([[Lockheed Martin F-35 Lightning II|F-35]]) kot prispevek posameznika. Biti vojaški pilot na [[Hitrost zvoka|nadzvočnih]] letalih še danes velja za pristižen poklic v razvitih deželah. 
[[Slika:Rouse_on_wing_of_T-53A.jpg|levo|sličica|193x193_pik|Prvi solo let [[Cirrus SR20|Cirrus SR-20]] [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]]]]
[[Slika:Dassault_Rafale_arrives_for_the_first_time_in_Croatia_to_enter_service.jpg|sličica|250x250_pik|[[Dassault Rafale]] [[Hrvaško vojno letalstvo in protizračna obramba|Hrvaške zračne sile]]]]
Večina vojaških pilotov lahko leti samo vojaške zrakoplove, ki po večini niso certificirani po civilnih standardih. Tako pilot nadzvočnega lovca ne more leteti športnega letala, saj ima vojaško licenco ne pa civilne. V Sloveniji imajo vojaški piloti civilno in vojaško licenco. 

Piloti težkih dvomotornih nadzvočnih lovskih letal v obroženih silah so najprestižnejši pilotski poklic in eden najprestižnejših poklicev nasploh. Izvajajo predvsem zračne bojne naloge proti sovražnim letalom in lovcem, pa tudi zemeljske napade in bližnjo zračno podporo. Človek, ki je tako šolan je del državnega varnostnega sistema in kot tak podrejen nenehnemu varnostnemu nadzoru. Piloti bojnih nadzvočnih letal morajo biti v izjemni psihofizični kondiciji, da prenesejo psihične in fizične obremenitve zračnega boja, neomajna pripadnost zračnim silam in odkritost je osnova, v večini primerov jim ni dovoljeno leteti z civilnimi ali športnimi letali ne posedujejo nobene civilne licence, saj so varnostno orodje države. So najboljši med najboljšimi v vseh letalskih silah in le 1 od 100 ljudi ali 1% prebivalstva izpolnjuje psihofizične kriterije za ta poklic, enega najzahtevnejših na svetu. Brezpogojna disciplina in nepogojno izpolnjevanje ukazov nadrejenih ter izogibanje izpostavljanju tveganim športom in zdrav način življenja so le del potrebnih karakteristik, da piloti ohranjajo vrhunsko kondicijo. Kariera pilota nadzvočnega letala prvega ranga traja v povprečju 7 let, potem mu padejo njegove bojne sposobnosti in se ga premesti na drugo delovno mesto. 

=== As ===
''Glavni članek: [[letalski as]]''

Letalski as je naziv za vojaškega pilota, ki je sestrelil vsaj 5 sovražnikovih letal v zraku in je najbolj elitni status, ki ga lahko doseže vojaški pilot. Potrjene zmage pomenijo, da so bile uradno zabeležene, potrjene s strani enote, opazovalcev ali dokumentacije. Dvojni as pomeni 10+ zmag, trojni as pomeni 15+ zmag.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.airandspace.si.edu/stories/editorial/what-did-it-mean-be-flying-ace|title=What Did It Mean to Be a Flying Ace?|date=30.6.2025|accessdate=2.12.2025|website=National Air and Space Museum Washington, DC|archive-date=2025-12-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20251206175532/https://www.airandspace.si.edu/stories/editorial/what-did-it-mean-be-flying-ace|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

=== Vojaški pilot SV&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://postanivojak.si/poklici/pilot-2-2/|title=Sanjski poklic v službi domovine|date=2024|accessdate=14.1.2025|website=Postani vojak.si}}&lt;/ref&gt; ===
[[Slika:Zlin_242.png|alt=File:Zlin 242.png|sličica|249x249_pik|Letala [[Slovenska vojska|SV]] [[Zlín Z 42|Zlin 242]]]]
Za vojaškega pilota v sloveniji more kandidat*: 

* uspešno končati selekcijo za časnike SV
* uspešno končati selektivno letenje za štipendiste 
* končati licenco PPL(A) v 2.letniku fakultete (osnova za opravljanje ATPL teorije)
* minimalno oceno letalskih predmetov 8 oz. 75% na FS za možnost opravljanja izpitov
* končati vse teoretične izpite ATPL(A) na CAA
* obvezno končati FS LJ smer letalstvo
* uspešno končati I.fazo usp. za časnike: vojaški rok 3 mesece 
* uspešno končati II.fazo usp. za časnike: desetniški tečaj 1 mesec
* uspešno končati III.fazo usp. za časnike: kadetnica 8 mesecev
* uspešno končati specialistično usp. za pridobitev voj. evidenčne dolžnosti 3 mesece - pilot časnik SV
* uspešno končati usposabljanje akrobacij na Zlin 242
* uspešno končati usposabljanje do licence CPL Zlin 242 in letalom z uvlačljivim podvozjem
* uspešno končati usposabljanje IR/SE na Zlin 143
* uspešno končati usposabljanje za tip letala/helikopterja po odrejenih potrebah SV z vsemi zahtevami


&lt;nowiki&gt;*&lt;/nowiki&gt; zahteve in pogoji se s časom spreminjajo, zato je naj zaneslivejše, da se kadidati sami pozanimajo pri SV za preverjene informacije

'''Zunanje povezave:'''

* Want to be an Air Force Pilot? This is How You Do It: https://www.youtube.com/watch?v=SGzLDxEAbl0
* Kako postati pilot SV: https://www.youtube.com/watch?v=f38SKM6byBI

== Glej tudi ==

* [[letalski as]]
* [[Seznam slovenskih letalskih asov|seznam slovenskih asov]]
* [[lovski pilot]]
*[[Seznam slovenskih vojaških pilotov]]
*[[Seznam pilotov Slovenske vojske]]

{{portal|Vojaštvo}}
{{job-stub}}

[[Kategorija:Vojaški poklici]]
[[Kategorija:Vojaški piloti|*]]
{{normativna kontrola}}
== Sklici ==</text>
      <sha1>ajkimx7f5sxch928yqqgn02htdt9n8k</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Orgle</title>
    <ns>0</ns>
    <id>68291</id>
    <revision>
      <id>6688276</id>
      <parentid>6687910</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T19:37:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Jonatan Melik Kurinčič</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <comment>orglarstva</comment>
      <origin>6688276</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9163" sha1="qd9lhmqbssqj8z10zig7ds36z2jetx4" xml:space="preserve">[[Slika:NovaStifta-orgle.JPG|thumb|Orgle v Novi Štifti]]

'''Orgle''' ({{Jezik-el|όργανον}} ''organon'', {{Jezik-la|organi}} – ''instrument'', ''orodje'') je [[glasbila s tipkami|glasbilo s tipkami]], pri katerem [[zvok]] nastaja z nihanjem zraka v piščalih.

== Zgodovina ==
[[File:Flight of the Bumblebee on Pipe Organ Pedals.webm|thumb|right|Orgelska izvedba ''Čmrljevega leta'' [[Nikolaj Rimski-Korsakov|Nikolaja Rimskega-Korsakova]]]]

Razvoj orgel seže v razvoj piščali (''siringi''), kot prototipu orgel, sledil je razvoj ''hydraulos'', nekakšnih vodnih orgel, kjer naj bi voda uravnavala zračni tlak. ''Hydraulos'' je bil v [[Stara Grčija|Stari Grčiji]] znan že v 2. stoletju pred našim štetjem. Razvoj je sledil s kovaškim mehom, kjer je zračni tlak uravnaval kovaški meh, saj je bila voda pozimi neuporabna zaradi zmrzovanja. V 1. stoletju našega štetja so se orgle začele uveljavljati širše v Evropi z [[Rimljani]].

Prve orgle naj bi leta 246 pred našim štetjem sestavil izdelovalec igrač Ktesibos iz [[Aleksandrija|Aleksandrije]].&lt;ref&gt;http://www.gskranj.net/orgle&lt;/ref&gt; V rimskih časih so jih uporabljali kot spremljavo ob [[gladiator]]skih bojih, na veselicah in v tedanjih [[Bazilika (zgradba)|bazilikah]]. Po večstoletni prekinitvi zaradi preseljevanja narodov, so do veljave prišle spet v 8. stoletju. Nanje so igrali na srednjeveških dvorih, saj so bile znak velikega bogastva in razkošja. Zaradi izboljšanja kvalitete orgelskega glasu, so jih od 9. stoletja dalje vse bolj vgrajevali tudi v cerkve. Do 14. stoletja so bile v cerkvi že povsem nekaj običajnega.

Prve orgle naj bi v Evropo poslal cesar Konstantin Kopronim leta 742 ali 757 kot darilo kralju [[Pipin Mali|Pipinu]], očetu [[Karel Veliki|Karla Velikega]]. Tako so bile na nemškem prve orgle postavljene leta 826 v [[Aachenska stolnica|Aachenski stolnici]]. Te orgle so bile še brez pedala, tipke pa so bile primerne za igranje s pestmi. Sledil je razvoj piščali, pedala, večmanualnosti, [[Register|registrov]]. V času [[reformacija|reformacije]] je razvoj nekoliko zastal in ponovno zacvetel v [[barok]]u.

Oblikovno in zvokovno strokovnjaki orgle delijo na orgle nemškega (germanski prostor), francoskega (germansko galski prostor) in italijanskega (romanski prostor) tipa.
Orgelska umetnost je bila in je pomemben del evropske kulturne identitete, saj je tudi orgelska literatura stara že okoli sedemsto let.

Danes so orgle nepogrešljive tako v cerkvah kot v koncertnih dvoranah.
[[Slika:OrgueAtlanticCityConventionAll.jpg|thumb|Igralnik največjih orgel na svetu]]

== Zgradba in delovanje ==
[[Slika:Portative.jpg|thumb|Portativ]]

Orgle ločimo glede na vrsto različnih kriterijev:

* po vrsti povezave med tipkami ter ventili, s katerimi nadzorujemo vstopanje zraka v piščali (mehanske, pnevmatske, elektro-pnevmatske, električne)
* po zasnovi sapnic (sapnice na poteg in tonskimi kancelami, sapnice na stožce ali membrane in registrskimi kancelami)
* po izboru registrov ali »spremenov« ter zvočni zasnovi (renesančne, baročne, romantične, neobaročne; nemške, francoske, italijanske, angleške, španske)
* po velikosti

Ko govorimo o velikosti orgel, imamo v mislih število registrov ali spremenov, [[Manual|manualov]] ali podprstnikov ter piščali. Manjše orgle (''pozitivi''), imajo običajno do 5 registrov ter le manualno klaviaturo; občasno gre za prenosne inštrumente (''portativi''). Srednje velike orgle imajo po navadi dva manuala oziroma podprstnika in pedal oziroma podnožnik ter 15 do 30 registrov ali spremenov. Večje orgle v stolnicah in koncertnih dvoranah imajo do 5 manualov (redko 6) ter od 50 do 80 in več registrov.

[[Slika:Organ Animation.gif|sličica|345x345px|Delovanje in nemška imena delov]]
[[Slika:Hydraulos-cornu-nenning-trier.jpg|thumb|Hydraulos]]

[[Zvok]] spreminjamo z registri ali spremeni, pri čemer z registrskim potegom (''manubrijem'') odpremo dovod zraka do posameznih vrst piščali (''registrov''), ki zazvenijo ob pritisku na manualne oziroma [[pedal (orgle)|pedalne]] tipke. Glede na nastanek zvoka v piščali registre oziroma piščali delimo na ustnične in jezične. Skupino ustničnih piščali glede na menzuro (relativno širino piščali glede na njeno dolžino) nadalje delimo na principale, flavte in godala. Registre delimo tudi glede na lego, v kateri pojejo. Registre, ki pojejo v osnovni legi (c1=c1), imenujemo 8 čeveljske, medtem ko 16 čeveljski pojejo oktavo nižje (c1=c0), 4 čeveljski pa oktavo višje (c1=c2). V večjih orglah so registri od (zelo redko 64), 32 do 1/2 čeveljske lege. Čeveljska oznaka se načeloma nanaša na dolžino najdaljše piščali posameznega registra (8 čevljev je približno 240&amp;nbsp;cm), pri čemer je dejansko označena tonska lega registra. Tako so lahko piščali 16 čeveljskega registra dolge le 8 čevljev, saj pokrite piščali pojejo oktavo nižje.

Orgle so običajno v [[cerkev (zgradba)|cerkvah]], kjer služijo kot glasbilo za uporabo pri [[Bogoslužje|bogoslužju]]. V ta namen orgle uporabljajo v katoliški in v protestantskih cerkvah, medtem ko pravoslavna cerkev pri bogoslužju ne uporablja instrumentalne glasbe. Od sredine 18. stoletja, še posebej pa od 19. stoletja dalje najdemo orgle tudi v dvoranah v vlogi koncertnega glasbila.

V Sloveniji deluje več orglarskih delavnic, ki se ukvarjajo z izdelavo oz. popravili in restavriranjem orgel:

* [[Orglarstvo Škrabl]] ([[Brestovec]])
* Orglarska delavnica Maribor ([[Jiršovci]])
* Orglarstvo Močnik ([[Cerklje na Gorenjskem]])
* Orglarstvo Černe ([[Domžale]])
* Orglarstvo Kolar ([[Pletovarje]])
* Orglarstvo Lukman ([[Lačaves]])
* Orglarstvo Košir ([[Sodražica]])
* Orglarstvo Bukovšek ([[Medvode]])

== Največje orgle ==
Največje orgle na svetu so izdelali leta 1931 v ''Constitution Hall'' v [[Atlantic City]]ju, Združene države Amerike, s 7 manuali, 2 pedaloma, 455 registri in preko 30.000 piščalmi, dolgimi od 6&amp;nbsp;cm do 19,5 m.

Največje orgle v Evropi so v [[Stolnica sv. Štefana, Passau|stolnici v Passauu]], Nemčija. Imajo 5 manualov, 229 registrov ter 17.974 piščali. V letih 1977–1981 jih je izdelalo nemško orglarsko podjetje Eisenbarth.

Največje orgle v Sloveniji so [[Cankarjev dom#Orgle v Gallusovi dvorani|orgle v Gallusovi dvorani]] Cankarjevega doma v Ljubljani. Imajo 5457 piščali in 73 registrov na štirih manualih in pedalu, postavilo pa jih je Orglarstvo Schuke iz [[Berlin]]a leta 1982. Največje cerkvene orgle v Sloveniji so [[Stolnica Marijinega vnebovzetja, Koper#Nove orgle|orgle v koprski stolnici]] z 69 registri in 5420 piščalmi in so tudi druge največje orgle v Sloveniji.

Največje orgle, kar jih je v zgodovini izdelalo slovensko orglarstvo so [[Orglarstvo Škrabl#Opus 400|orgle opus 400]] v [[Katovice|Katovicah]] na Poljskem, ki jih je leta 2021 izdelalo [[Orglarstvo Škrabl]] iz [[Brestovec|Brestovca]]. Imajo več kot 7000 piščali in 108 registrov. Po poreklu so edine slovenske orgle z več kot 100 registri. Druge največje slovenske orgle se nahajajo v [[Stolnica sv. Petra in Pavla, Đakovo|stolnici v Đakovem]], Hrvaška. Izdelal jih je Franc Jenko leta 1936. So pnevmatske, imajo 72 registrov, 3 manuale in pedal ter 5486 piščali. Leta 2021 jih je restavriralo Orglarstvo Škrabl.&lt;ref&gt;Stanko Praznik in drugi, ''[https://www.marijamaticerkve.si/index.php/dogodki/nove-orgle Nove orgle na Pobrežju: Glasba je uvod v večno življenje]'', Maribor 2020, stran 22.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://skrabl.com/mapster-wp-location/2021-72-iii-ped-dakovo-hr/ 2021, 72/III + Ped., Đakovo, HR], Skrabl.com, pridobljeno 9. julij 2023.&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Viri ==
* Škulj, Edo; Dobravec Jurij, ''Orgle Slovenije, Pipe Organs of Slovenia'', Ars Organi Sloveniae, Srednja vas v Bohinju, 2018 {{COBISS|ID=295329792}} ISBN 978-961-288-543-4
* Mrzdovnik, Martin, ''Orgle, kraljevski instrument v naših cerkvah'', Občina Zreče, Unior, Zreče, 2016 {{COBISS|ID=284028672}}
* [http://sporedi-pesmi.scd.si/node/177 Zgodovina orgel]{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[Orglar]]
* [[Organist]]
* [[Električne orgle]]
:* [[Hammond orgle]]
* [[Harmonij]]
* [[Organ²/ASLSP]]

== Zunanje povezave ==

{{Zbirka|Category:Organs (music)}}
* [https://sites.google.com/site/orglenajzahtevnejseglasbilo/zgradba-posameznih-orgel Zgradba orgel]
* [http://arsors.jarina.org/dveri.htm Ars Organi Sloveniae]
* [https://www.orgle.si/ Orgle Slovenije]
* [http://www.orgbase.nl Organ Database]
* [http://www.odb.at Österreichische Orgeldatenbank]
* [http://www.npor.org.uk National Pipe Organ Register]
* [http://www.orgulje.com Orgulje] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20211220095358/http://orgulje.com/ |date=2021-12-20 }}
* [http://orgue.free.fr Les Orgues]
* [http://decouverte.orgue.free.fr Orgues d'Alsace]
* [http://www.uquebec.ca/musique/orgues.html Orgues et organistes]
* [http://www.organy.art.pl Polskie Organowe]
* [http://www.gdo.de Gesellschaft der Orgelfreunde]
* [http://www.organstops.org/ Enciklopedija orgelskih registrov v angleščini]

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Orgle| ]]
[[Kategorija:Glasbila s tipkami]]
[[Kategorija:Aerofoni]]</text>
      <sha1>qd9lhmqbssqj8z10zig7ds36z2jetx4</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ogrica</title>
    <ns>0</ns>
    <id>69855</id>
    <revision>
      <id>6688193</id>
      <parentid>5743451</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T15:21:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>{{Speciesbox</comment>
      <origin>6688193</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3511" sha1="goyhc64oey34qw5l61fb6gfgiaa89l2" xml:space="preserve">{{Short description|Vrsta ribe}}
{{Speciesbox
| name = Ogrica
| image = Vimba vimba.jpg
| status = LC| status_system = IUCN3.1
| status_ref = &lt;ref name= iucn&gt;{{cite iucn |author=Freyhof, J. |author-link=Jörg Freyhof|date=2024 |title=''Vimba vimba''  |article-number=e.T254508616A135094309 |doi=10.2305/IUCN.UK.2024-2.RLTS.T254508616A135094309.en |access-date=11 May 2025}}&lt;/ref&gt;
| taxon = Vimba vimba
| display_parents = 3
| authority = ([[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758)
| synonyms = {{Specieslist
| Cyprinus vimba | Linnaeus, 1758 
| Abramis vimba | (Linnaeus 1758)
| Cyprinus zerta | [[Nathanael Gottfried Leske|Leske]], 1774  
| Cyprinus vimpa | [[Hans Strøm|Strøm]], 1784
| Cyprinus serta | [[George Shaw (biolog)|Shaw]], 1804
| Cyprinus carinatus | [[Peter Simon Pallas|Pallas]], 1814
| Abramis frivaldszkyi | [[Johann Jakob Heckel|Heckel]], 1843
| Leuciscus parvulus | Valenciennes, 1844
| Abramis elongatus | [[Achille Valenciennes|Valenciennes]], 1844
| Abramis nordmannii | [[Benedykt Dybowski|Dybowski]], 1862:
| Abramis elongatus var. asianus | [[Franz Steindachner|Steindachner]], 1897
| Vimba vimba bergi | [[F. D. Velikokhatko|Velikokhatko]], 1940
}}
| synonyms_ref = &lt;ref name = &quot;Cof genus&quot;&gt;{{Cof genus|genus=Vimba|access-date=28 April 2025}}&lt;/ref&gt;
}}
'''Ogrica''' tudi '''sivka''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Vimba vimba''''') je [[Evropa|evropska]] [[sladkovodna riba]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[Pravi pisanci|pravih pisancev]] (Leuciscidae).

== Opis ==
Ogrica ima visoko, bočno močno stisnjeno [[telo]] s podolgovato [[glava|glavo]] s podstojnimi [[usta|usti]], ki se zožujejo v značilen »gobček«. [[Luske]] so pri ogrici različne velikosti, pri glavi so drobne, ob [[pobočnica|pobočnici]] pa velike. Po zgornji strani telesa je ogrica sivo-modre barve, enake barve sta tudi hrbtna in repna [[plavut]], ostale pa so rumenkaste barve, le ob korenu so temnejših [[odtenek|odtenkov]]. Ob [[drst]]i postane zgornja stran skoraj povsem črna, plavuti in [[škrge|škržni]] poklopci pa postanejo živo oranžne barve.

Ogrica spolno dozori v tretjem ali četrtem letu starosti, drsti pa se od marca do aprila v podobnem okolju kot [[podust]], torej v čistih predelih [[reka|rečne]] [[struga|struge]], kjer ni [[mulj]]a ali [[pesek|peska]]. V času drsti se, sicer samotarska riba, združuje v velike [[jata|jate]]. Samica odlaga lepljive [[ikra|ikre]] (od 80.000 do 300.000) na rečna tla.

Ogrica zraste do 50 [[centimeter|cm]] (običajno le med 20 in 30&amp;nbsp;cm) in lahko doživi do 15 let. Njena glavna hrana so razni talni [[nevretenčarji]].

== Razširjenost ==
Življenjsko okolje ogrice so srednji tokovi rek ([[mrenski pas|mrenski]] ali [[ploščičev pas]]) ali čista [[jezero|jezera]]. Razširjena je od [[porečje|porečja]] [[Elba|Elbe]] na zahodu pa vse do [[Kaspijsko jezero|Kaspijskega jezera]] na vzhodu. Na severu je razširjena do južne [[Švedska|Švedske]] in [[Finska|Finske]] in na jugu do [[donava|donavskega]] in [[vardarsko porečje|vardarskega porečja]], vendar le v rekah, ki se izlivajo v [[Črno morje]]. V Sloveniji naseljuje [[Sava|Savo]], [[Drava|Dravo]], [[Mura|Muro]], [[Krka|Krko]], [[Kolpa|Kolpo]] ter [[Sotla|Sotlo]] in dele [[Ljubljanica|Ljubljanice]].

==Sklici==
{{Commons category|Vimba vimba}}
{{Reflist}}

{{Taxonbar|from=Q247370}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Sladkovodne ribe]]
[[Kategorija:Pravi pisanci]]
[[Kategorija:Ribe Evrope]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]]</text>
      <sha1>goyhc64oey34qw5l61fb6gfgiaa89l2</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Linj</title>
    <ns>0</ns>
    <id>70229</id>
    <revision>
      <id>6688149</id>
      <parentid>6687840</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T14:15:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>tn</comment>
      <origin>6688149</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5927" sha1="ayooto0tbvlojvh5fzvy41ux0un6df6" xml:space="preserve">{{Short description|Vrsta ribe}}
{{Speciesbox
| name = Linj
| fossil_range = {{fossil range|Pozni oligocen|recentno}}
| image = Tinca tinca Prague Vltava 1.jpg
| status = LC
| status_system = IUCN3.1
| status_ref = &lt;ref name=&quot;iucn&quot;&gt;{{cite iucn |author=Ford, M. |year=2024 |title=''Tinca tinca'' |volume=2024 |article-number=e.T21912A2780110 |doi=10.2305/IUCN.UK.2024-2.RLTS.T21912A2780110.en |access-date=17 December 2025}}&lt;/ref&gt;
| genus = Tinca
| grandparent_authority = [[David Starr Jordan|Jordan]], 1878
| parent_authority = [[François Alexandre Pierre de Garsault|Garsault]], 1764&lt;ref name = CofF&gt;{{Cof family| family = Tinca | access-date = 27 November 2020}}&lt;/ref&gt;
| species = tinca
| display_parents = 3
| authority = ([[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758)
| synonyms = {{collapsible list|
*''Tinca aurea'' &lt;small&gt;[[Samuel Gottlieb Gmelin|Gmelin]], 1788&lt;/small&gt; 
*''Cyprinus tinca'' &lt;small&gt;Linnaeus, 1758 &lt;/small&gt;
*''Cyprinus tincaauratus'' &lt;small&gt;[[Marcus Elieser Bloch|Bloch]], 1782&lt;/small&gt; 
*''Cyprinus zeelt'' &lt;small&gt;[[Bernard Germain de Lacépède|Lacepède]], 1803&lt;/small&gt; 
*''Cyprinus tincaurea'' &lt;small&gt;[[George Shaw (biologist)|Shaw]], 1804&lt;/small&gt; 
*''Tinca vulgaris'' &lt;small&gt;[[John Fleming (naturalist)|Fleming]], 1828&lt;/small&gt; 
*''Tinca chrysitis'' &lt;small&gt;[[Leopold Fitzinger|Fitzinger]], 1832&lt;/small&gt; 
*''Tinca italica'' &lt;small&gt;[[Charles Lucien Bonaparte|Bonaparte]], 1836&lt;/small&gt; 
*''Tinca communis'' &lt;small&gt;[[William Swainson|Swainson]], 1839&lt;/small&gt; 
*''Tinca limosa'' &lt;small&gt;[[Carl Ludwig Koch|Koch]], 1840&lt;/small&gt; 
*''Tinca linnei'' &lt;small&gt;[[August Wilhelm Malm|Malm]], 1877&lt;/small&gt;
}}
}}
'''Linj''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Tinca tinca''''') je sladkovodna [[ribe|riba]] iz reda [[krapovci|krapovcev]].

== Opis ==
Linj je riba s podolgovatim, bočno stisnjenim, močno [[sluz]]astim [[telo|telesom]], pokritim z drobnimi [[luske|luskami]]. Ima izrazito visoko repno deblo, veliko [[glava|glavo]] s končnimi [[usta|usti]], katerih [[ustnice]] so izrazito rumene barve ob kotih pa imajo na vsaki strani po en [[brki|brk]], v njih pa so dvoredni goltni [[zob]]je. [[Hrbet]] je rahlo izbočen in je rjavozelene barve, boki so zlatozeleni, [[trebuh]] pa bel ali umazano rumen. [[Plavut]]i so rjavo zelene barve in imajo zaokrožene robove, repna pa je zaobljena z ravnim zadnjim robom. Plavuti [[samec|samcev]] se razlikujejo od plavuti [[samica|samic]]. Linj doseže v izrednih primerih dolžino do 65 [[centimeter|cm]], v povprečju pa le od 20 do 40. Spolno dozorijo v tretjem ali četrtem letu starosti, drstijo pa se od maja do julija, samica pa odloži od 300.000 do 800.000 drobnih [[ikre|iker]] na vodno rastlinje.

Linj se hrani z vodnimi [[nevretenčarji]] in vodnim [[rastline|rastlinjem]] ter z organskim drobirjem, ki ga pobirajo z [[mulj]]astega dna.

== Razširjenost ==
Razširjen je po celi Evropi in [[Azija|Aziji]], razen na skrajnem [[sever]]u in [[jug]]u. Živi samotarsko življenje v vseh večjih vodotokih, pa tudi v [[jezero|jezerih]] in drugih stoječih vodah (mrtvice, [[ribnik]]i ...). Leta [[1915]] so ga začeli vlagati tudi v vode [[Združene države Amerike|ZDA]]. Preživi lahko tudi v [[voda]]h z izredno nizko vsebnostjo [[kisik]]a in je tudi sicer izjemno prilagodljiva riba. Mraz in vročino prenaša brez večjih težav. V Sloveniji ga je najti v vseh rekah [[donavsko porečje|donavskega porečja]], predvsem v pasu [[ploščič]]a in [[izlivni pas|izlivnem pasu]] ter v vseh jezerih.

== Taksonomija ==
Linja je prvi uradno opisal [[Carl Linnaeus]] leta 1758 v [[10. izdaja Systema Naturae|10. izdaji dela »Systema Naturae«]] pod imenom ''Cyprinus tinca'', kot [[Tipska lokaliteta|tipsko lokaliteto]] pa je navedel »evropska jezera«.&lt;ref name = CofF2&gt;{{Cof genus|genus=Tinca|access-date=23 September 2024}}&lt;/ref&gt; Leta 1764 je [[François Alexandre Pierre de Garsault]] predlagal nov [[Monotipski takson|monotipski rod]] ''Tinca''.&lt;ref name = CofF/&gt; Peta izdaja dela ''[[Fishes of the World]]'' uvršča rod ''Tinca'' v [[Poddružina (biologija)|poddružino]] [[Tincinae]], poleg [[Rod (biologija)|roda]] ''[[Tanichthys]]'',&lt;ref name = Nelson5&gt;{{BioRef|fotw5}}&lt;/ref&gt; medtem ko druge avtoritete oba rodova uvrščajo v poddružino [[Leuciscinae]] skupaj z drugimi evrazijskimi krapovci. Novejše filogenetske študije pa podpirajo njeno uvrstitev v lastno družino '''Tincidae'''.&lt;ref&gt;{{Cite journal|last1=Schönhuth|first1=Susana|last2=Vukić|first2=Jasna|last3=Šanda|first3=Radek|last4=Yang|first4=Lei|last5=Mayden|first5=Richard L.|date=2018-10-01|title=Phylogenetic relationships and classification of the Holarctic family Leuciscidae (Cypriniformes: Cyprinoidei)|url=http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S1055790317308618|journal=Molecular Phylogenetics and Evolution|language=en|volume=127|pages=781–799|doi=10.1016/j.ympev.2018.06.026|pmid=29913311 |bibcode=2018MolPE.127..781S |s2cid=49292104 |issn=1055-7903|url-access=subscription}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|date=31 May 2023|title=Family TINCIDAE Jordan 1878 (Tench)|url=https://etyfish.org/tincidae/|access-date=23 January 2024|website=The ETYFish Project|language=en-US}}&lt;/ref&gt; Ime Tincidae je leta 1878 prvi predlagal [[David Starr Jordan]].&lt;ref name = VDLEF&gt;{{cite journal | author1 = Richard van der Laan | author2 = William N. Eschmeyer | author3 = Ronald Fricke | name-list-style = amp |year=2014 | title = Family-group names of recent fishes | url = https://biotaxa.org/Zootaxa/article/view/zootaxa.3882.1.1/10480 | journal = Zootaxa | volume = 3882 | issue = 2 | pages = 1–230| doi = 10.11646/zootaxa.3882.1.1 | pmid = 25543675 | doi-access = free }}&lt;/ref&gt;

==Sklici==
{{Reflist}}
{{Commons category|Tinca tinca}}

{{Taxonbar|from=Q76280}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Sladkovodne ribe]]
[[Kategorija:Krapovci]]
[[Kategorija:Ribe Azije]]
[[Kategorija:Ribe Evrope]]
[[Kategorija:Ribe Slovenije]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]]</text>
      <sha1>ayooto0tbvlojvh5fzvy41ux0un6df6</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Navadni koreselj</title>
    <ns>0</ns>
    <id>70627</id>
    <revision>
      <id>6688179</id>
      <parentid>4990416</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T14:48:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>{{Speciesbox</comment>
      <origin>6688179</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4115" sha1="br6x9rciku4172cua4q2slg3vnb3y35" xml:space="preserve">{{Short description|Vrsta ribe}}
{{Speciesbox
| name = Navadni koreselj
| status = LC
| status_system = IUCN3.1
| status_ref = &lt;ref name=&quot;iucn&quot;&gt;{{cite iucn |author=Freyhof, J. |year=2024 |title=''Carassius carassius'' |volume=2024 |article-number=e.T3849A58294635 |doi=10.2305/IUCN.UK.2024-1.RLTS.T3849A58294635.en |access-date=8 February 2025}}&lt;/ref&gt;
| image = Carassius carassius Prague Vltava 2.jpg
| taxon = Carassius carassius
| display_parents = 3
| authority = ([[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758)
| synonyms = *''Carassius moles'' &lt;small&gt;([[Louis Aggasiz|Agassiz]], 1835)&lt;/small&gt;
* ''Cyprinus carassius'' &lt;small&gt;Linnaeus, 1758&lt;/small&gt;
* ''Cyprinus moles'' &lt;small&gt;Agassiz, 1835&lt;/small&gt;
* ''Carassius humilis'' &lt;small&gt;[[Johann Jakob Heckel|Heckel]], 1837&lt;/small&gt;
* ''Cyprinus charax'' &lt;small&gt;Lesniewski, 1837&lt;/small&gt;
* ''Carassius charax'' &lt;small&gt;(Lesniewski, 1837)&lt;/small&gt;
* ''Carassius vulgaris'' &lt;small&gt;[[Alexander von Nordmann|Nordmann, 1840]]&lt;/small&gt;
* ''Carassius linnaei'' &lt;small&gt;[[Charles Lucien Bonaparte|Bonaparte]], 1845&lt;/small&gt;
* ''Carassius oblongus'' &lt;small&gt;Heckel &amp; [[Rudolf Kner|Kner]], 1858&lt;/small&gt;
* ''Carassius linnei'' &lt;small&gt;[[August Wilhelm Malm|Malm]], 1877&lt;/small&gt;
| synonyms_ref = &lt;ref name = FBS&gt;{{cite web | url = http://www.fishbase.se/Nomenclature/SynonymsList.php?ID=270&amp;SynCode=22855&amp;GenusName=Carassius&amp;SpeciesName=carassius | title = Synonyms of ''Carassius carassius'' Linnaeus, 1758 | access-date = 19 September 2017 | publisher = [[Fishbase]]}}&lt;/ref&gt;
}}
'''Navadni koreselj''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Carassius carassius''''') je [[ribe|riba]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[krapovci|krapovcev]].

==Opis==
Koreselj je riba z visokim, bočno močno stisnjenim [[telo|telesom]], pokritim z velikimi [[luske|luskami]]. [[Hrbet]] je izbočen, na njegovem vrhu pa je dolga, izbočena in visoka [[plavut]]. Ima majhno [[glava|glavo]] z majhnimi, končnimi [[usta|usti]], v njih pa so enoredni goltni zobje. Prvi [[Škrge|škržni]] lok ima 23-35 kratkih škržnih trnov, po čemer se loči od [[Srebrni koreselj|srebrnega koreslja]]. [[Hrbet]] je pri odraslih primerkih običajno zeleno-rjave barve, boki so svetlejših odtenkov rjavo-rumene, [[trebuh]] pa je običajno rdečkasto-bel. Hrbtna in repna [[plavut]] sta rumenih odtenkov s sivim robom, ostale plavuti pa so rdečkaste barve. Pred bazo repne plavuti imajo te ribe temno [[pega|pego]]. Koreselj doseže skrajno dolžino do 50 [[centimeter|cm]], običajno pa se njegove dolžina giblje le med 15 in 30&amp;nbsp;cm.  V izjemnih pogojih živijo do 15, v povprečju pa le okoli 10 let. Spolno dozorijo v tretjem ali četrtem letu starosti, drstijo pa se od maja do julija na plitvinah, kjer je dno poraščeno z vodnim rastlinjem, kamor samica prilepi od 100.000 do 300.000 [[ikre|iker]]. 

Glavna hrana koreslja so [[ličinka|ličinke]] vodnih [[žuželke|žuželk]] in drugi [[nevretenčarji]] za katerimi rije po [[mulj]]u. Del njegove prehrane so tudi [[alge]] in vodni [[plankton]].

==Razširjenost==
Navadni koreselj je razširjen po celi Evropi, razen na skrajnem [[sever]]u [[Skandinavija|Skandinavije]], delu [[Anglija|Anglije]], [[Irska|Irske]], [[Francija|Francije]] in [[Italija|Italije]]. Naseljuje tudi dele [[Pirenejski polotok|Pirenejskega polotoka]], na [[vzhod]]u pa sega njegovo poselitvneo področje globoko v [[Azija|Azijo]]. Živi v vseh stoječih [[voda]]h, v večjih vodotokih pa le v [[rečna mrtvica|mrtvica]]h in [[rečni rokav|rečnih rokavih]]. Zadržuje se na blatnem dnu, kjer išče [[hrana|hrano]] in se le redko oddalji od stalnega prebivališča. Je izjemno prilagodljiva riba, ki lahko preživi tudi v vodi z izjemno nizko vsebnostjo [[kisik]]a in celo v [[somornica|somornici]].

== Sklici ==
{{sklici|1}}

== Zunanje povezave ==
{{Wikispecies|Carassius carassius}}
{{Commons}}
* {{ITIS |id=163352 |taxon=''Carassius carassius''}}

{{Taxonbar|from=Q194031}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Pravi krapovci]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]]
[[Kategorija:Ribe Evrope]]
[[Kategorija:Ribe Slovenije]]
[[Kategorija:Sladkovodne ribe]]</text>
      <sha1>br6x9rciku4172cua4q2slg3vnb3y35</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688181</id>
      <parentid>6688179</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T14:54:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>&quot;Koreselj&quot; se uporablja tudi za celotni [[rod (biologija)|rod]] ''[[Carassius]]''.</comment>
      <origin>6688181</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4206" sha1="gp08umt9xpc1eedg29q494vo0wrx9cp" xml:space="preserve">{{Short description|Vrsta ribe}}
{{Hatnote|&quot;Koreselj&quot; se uporablja tudi za celotni [[rod (biologija)|rod]] [[Carassius]].}}
{{Speciesbox
| name = Navadni koreselj
| status = LC
| status_system = IUCN3.1
| status_ref = &lt;ref name=&quot;iucn&quot;&gt;{{cite iucn |author=Freyhof, J. |year=2024 |title=''Carassius carassius'' |volume=2024 |article-number=e.T3849A58294635 |doi=10.2305/IUCN.UK.2024-1.RLTS.T3849A58294635.en |access-date=8 February 2025}}&lt;/ref&gt;
| image = Carassius carassius Prague Vltava 2.jpg
| taxon = Carassius carassius
| display_parents = 3
| authority = ([[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758)
| synonyms = *''Carassius moles'' &lt;small&gt;([[Louis Aggasiz|Agassiz]], 1835)&lt;/small&gt;
* ''Cyprinus carassius'' &lt;small&gt;Linnaeus, 1758&lt;/small&gt;
* ''Cyprinus moles'' &lt;small&gt;Agassiz, 1835&lt;/small&gt;
* ''Carassius humilis'' &lt;small&gt;[[Johann Jakob Heckel|Heckel]], 1837&lt;/small&gt;
* ''Cyprinus charax'' &lt;small&gt;Lesniewski, 1837&lt;/small&gt;
* ''Carassius charax'' &lt;small&gt;(Lesniewski, 1837)&lt;/small&gt;
* ''Carassius vulgaris'' &lt;small&gt;[[Alexander von Nordmann|Nordmann, 1840]]&lt;/small&gt;
* ''Carassius linnaei'' &lt;small&gt;[[Charles Lucien Bonaparte|Bonaparte]], 1845&lt;/small&gt;
* ''Carassius oblongus'' &lt;small&gt;Heckel &amp; [[Rudolf Kner|Kner]], 1858&lt;/small&gt;
* ''Carassius linnei'' &lt;small&gt;[[August Wilhelm Malm|Malm]], 1877&lt;/small&gt;
| synonyms_ref = &lt;ref name = FBS&gt;{{cite web | url = http://www.fishbase.se/Nomenclature/SynonymsList.php?ID=270&amp;SynCode=22855&amp;GenusName=Carassius&amp;SpeciesName=carassius | title = Synonyms of ''Carassius carassius'' Linnaeus, 1758 | access-date = 19 September 2017 | publisher = [[Fishbase]]}}&lt;/ref&gt;
}}
'''Navadni koreselj''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Carassius carassius''''') je [[ribe|riba]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[krapovci|krapovcev]].

==Opis==
Koreselj je riba z visokim, bočno močno stisnjenim [[telo|telesom]], pokritim z velikimi [[luske|luskami]]. [[Hrbet]] je izbočen, na njegovem vrhu pa je dolga, izbočena in visoka [[plavut]]. Ima majhno [[glava|glavo]] z majhnimi, končnimi [[usta|usti]], v njih pa so enoredni goltni zobje. Prvi [[Škrge|škržni]] lok ima 23-35 kratkih škržnih trnov, po čemer se loči od [[Srebrni koreselj|srebrnega koreslja]]. [[Hrbet]] je pri odraslih primerkih običajno zeleno-rjave barve, boki so svetlejših odtenkov rjavo-rumene, [[trebuh]] pa je običajno rdečkasto-bel. Hrbtna in repna [[plavut]] sta rumenih odtenkov s sivim robom, ostale plavuti pa so rdečkaste barve. Pred bazo repne plavuti imajo te ribe temno [[pega|pego]]. Koreselj doseže skrajno dolžino do 50 [[centimeter|cm]], običajno pa se njegove dolžina giblje le med 15 in 30&amp;nbsp;cm.  V izjemnih pogojih živijo do 15, v povprečju pa le okoli 10 let. Spolno dozorijo v tretjem ali četrtem letu starosti, drstijo pa se od maja do julija na plitvinah, kjer je dno poraščeno z vodnim rastlinjem, kamor samica prilepi od 100.000 do 300.000 [[ikre|iker]]. 

Glavna hrana koreslja so [[ličinka|ličinke]] vodnih [[žuželke|žuželk]] in drugi [[nevretenčarji]] za katerimi rije po [[mulj]]u. Del njegove prehrane so tudi [[alge]] in vodni [[plankton]].

==Razširjenost==
Navadni koreselj je razširjen po celi Evropi, razen na skrajnem [[sever]]u [[Skandinavija|Skandinavije]], delu [[Anglija|Anglije]], [[Irska|Irske]], [[Francija|Francije]] in [[Italija|Italije]]. Naseljuje tudi dele [[Pirenejski polotok|Pirenejskega polotoka]], na [[vzhod]]u pa sega njegovo poselitvneo področje globoko v [[Azija|Azijo]]. Živi v vseh stoječih [[voda]]h, v večjih vodotokih pa le v [[rečna mrtvica|mrtvica]]h in [[rečni rokav|rečnih rokavih]]. Zadržuje se na blatnem dnu, kjer išče [[hrana|hrano]] in se le redko oddalji od stalnega prebivališča. Je izjemno prilagodljiva riba, ki lahko preživi tudi v vodi z izjemno nizko vsebnostjo [[kisik]]a in celo v [[somornica|somornici]].

== Sklici ==
{{sklici|1}}

== Zunanje povezave ==
{{Wikispecies|Carassius carassius}}
{{Commons}}
* {{ITIS |id=163352 |taxon=''Carassius carassius''}}

{{Taxonbar|from=Q194031}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Pravi krapovci]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]]
[[Kategorija:Ribe Evrope]]
[[Kategorija:Ribe Slovenije]]
[[Kategorija:Sladkovodne ribe]]</text>
      <sha1>gp08umt9xpc1eedg29q494vo0wrx9cp</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Carassius carassius</title>
    <ns>0</ns>
    <id>70628</id>
    <redirect title="Navadni koreselj" />
    <revision>
      <id>6688180</id>
      <parentid>373913</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T14:49:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6688180</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="62" sha1="qkb41tz3zo6iyi0hyvp2fvs3abo6m6p" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Navadni koreselj]]
{{R from scientific name|fish}}</text>
      <sha1>qkb41tz3zo6iyi0hyvp2fvs3abo6m6p</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Tomsk</title>
    <ns>0</ns>
    <id>71415</id>
    <revision>
      <id>6688140</id>
      <parentid>6005809</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T13:39:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Figure19</username>
        <id>261489</id>
      </contributor>
      <comment>/* Zgodovina */ Better image and wrong date</comment>
      <origin>6688140</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7203" sha1="enihbgpcc5l3du3skbtphe45maqw1rd" xml:space="preserve">'''Tomsk''' [tómsk] ({{jezik-ru|Томск}}) je [[mesto]] v [[Rusija|Rusiji]], upravno središče [[Tomska oblast|Tomske oblasti]]. [[Prebivalstvo]] je leta 2005 štelo 508.900 ljudi. Po velikosti mest je na 32. mestu.
[[Slika:Tomsk city coat of arms.png|175px|thumb|right|Grb mesta Tomsk]]

== Geografija ==

Mesto Tomsk leži na desnem bregu reke [[Toma|Tome]] v Zahodni Sibiriji v [[Sibirsko zvezno okrožje|Sibirskem zveznem okrožju]]. 20&amp;nbsp;km severno od mesta Tomsk leži mesto [[Seversk]], ki se je v preteklosti kot zaprto upravno področje imenovalo Tomsk-7.

Površina mesta je 29.289 ha. Mesto je razdeljeno na 4 dele: Kirovski, Sovjetski, Leninski, Oktjabrski. 

Leta 2005 so k mestu priključili tudi naselja Eušta, Dzeržinski, Timirjazevskoje, Zonalni, Loskutovo, Svetli, Kirgizka, Kopilovo. 

== Podnebje ==

Podnebje je celinsko. Povprečna letna [[temperatura]] je - 1,3&amp;nbsp;°C. [[zima|Zime]] so dolge in neprijazne, najnižja zabeležena temperatura je -55&amp;nbsp;°C (januar [[1969]]). Povprečna januarska temperatura je -19 do -21&amp;nbsp;°C, julijska pa +17 do +18&amp;nbsp;°C. Količina [[padavine|padavin]] skozi leto: 435&amp;nbsp;mm.

== Zgodovina ==
[[Slika:048 Общий вид станции Томск (cropped).jpg|thumb|right|250px|[[Železniška postaja]] Tomsk-II leta 1899.]]

20. januarja 1604 so na dvor [[Rusija|ruskega]] [[car]]ja [[Boris Godunov|Borisa Godunova]] pod vodstvom [[knez]]a Tojana prispeli poslanci tatarskega [[pleme]]na Eušta in prosili carja naj vzame pleme Eušta pod okrilje Moskve in ustanovi na bregu reke Tome rusko mesto, ki bi zaščitila Euštince pred napadi bojevitih sosedov [[Kirgizi|Kirgizov]] in [[Kalmiki|Kalmikov]].

25. marca 1604 je Godunov na breg reke Tome poslal kozaškega vodjo [[Gavrilo Pisemski|Gavrila Pisemskega]] iz Surguta in vodjo strelcev [[Vasilij Tirkov|Vasilija Tirkova]] iz Tobolska z nalogo, da na bregu reke Tome, na [[Tatari|tatarski]] zemlji osnujeta mesto - [[trdnjava|trdnjavo]], ki naj bi preprečila prehod čez reko. 

Trdnjava je bila osnovana na visokem desnem [[breg|u]] reke Tome, 60&amp;nbsp;km oddaljena od mesta, kjer se reka zliva v [[Sibirija|sibirski]] [[veletok]] [[Ob]], nedaleč od ustja reke [[Ušajka|Ušajke]]. 7. oktobra 1604 so bila gradbena dela zaključena, ta dan pa je postal uradni rojstni dan mesta Tomska. Mesto je postalo važen strateški vojaški center, ki je skozi celo 17. stoletje skrbel za varnost tamkajšnjega prebivalstva, v letih 1614, 1617, 1657 in 1698 pa je ubranil napade [[nomadi|nomadskih]] narodov. 

V 18. stoletju so se meje ruske države premaknile daleč na [[jug]] in [[vzhod]], nomadska plemena pa so pomirili. Mesto Tomsk je izgubilo svoj pomen kot trdnjava. Sredi 18. stoletja in vseskozi do [[Sovjetska zveza|sovjetskega]] obdobja je mesto bilo kraj za pregnance. Tu so kot politični izgnanci živeli [[Ibrahim Hannibal]] (Ибрагим Ганнибал), [[Gavriil Batjenkov]] (Гавриил Батеньков), [[Mihail Bakunin]] (Михаил Бакунин), [[Nikolaj Erdman]] (Николай Эрдман), [[Gustav Špet]] (Густав Шпет), [[Nikolaj Kljujev]] (Николай Клюев).

Po nastanku [[Sibirija|Sibirske]] ceste je Tomsk postal pomemben kot center tranzitne trgovine. Počasi je zrasel do statusa regionalnega administrativnega centra. Leta 1804 je postal center ogromne Tomske gubernije, ki je obsegala ozemlja današnjo Altajsko regijo, Kemerovsko, Novosibirsko in Tomsko pokrajino, Vzhodno Kazahstansko pokrajino ([[Kazahstan]]) in del Krasnodarske regije. Konec 30-ih let 19. stoletja se je [[prebivalstvo]] zaradi kopanja [[zlato|zlata]] v [[Sibirija|Sibiriji]] izredno povečalo.

Leta 1878 so v Tomsku ustanovili [[Državna univerza v Tomsku|Državno univerzo]] (TGU), deveto [[univerza|univerzo]] v Rusiji in prvo univerzo vzhodno od [[Volga|Volge]].

Ko so gradili [[transsibirska železnica|transsibirsko železnico]], so za mesto, kjer naj bi bil postavljen [[most]] čez reko [[Ob]], izbrali kraj dokaj kužno od Tomska. Posledično je tam nastalo naselje, ki je kasneje zraslo v mesto [[Novosibirsk]], Tomsk pa je bil od železnice oddaljen. Čeprav je leta 1896 železnica bila podaljšana tudi do Tomska, se je ta krak železnice končal v Tomsku in mesto je izgubilo pomen prometnega [[križišče|križišča]].

Po [[oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] 1917 so mesto Tomsk priključili upravni enoti Sibirska regija, ki se je kasneje preoblikovala v Zahodno Sibirsko regijo, leta 1937 pa je Tomsk prešel v Novosibirsko pokrajino. 

V času [[druga svetovna vojna|2. svetovne vojne]] so v Tomsk evakuirali približno 30 [[podjetje|podjetij]] iz [[Evropa|evropskega]] dela [[Rusija|Rusije]], kar je pomenilo začetek [[industrija|industrije]] v tem mestu: v času vojne se je industrijska proizvodnja v Tomsku potrojila. Spremenil se je tudi administrativni [[status]] mesta: avgusta 1944 je nastala Tomska pokrajina, mesto Tomsk pa upravni center pokrajine.

229.000 prebivalcev Tomska se je borilo med [[druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]], 76 je bilo podeljen [[naziv]] [[Heroj Sovjetske zveze|heroja Sovjetske zveze]].

V Tomsku se je ohranilo kar nekaj spomenikov [[les]]ene arhitekture, ki so v glavnem nastali konec 19. stoletja. 1970 je mesto dobilo status zgodovinskega mesta. V času [[perestrojka|perestrojke]] so ukinili prepoved obiska tujcev v mesto. 

V 90. letih 20. stoletja je tako kot v veliko drugih ruskih mestih prišlo do propadanja industrijske proizvodnje - predvsem v težki strojni industriji , ki je glavna naročila dobivala s strani države (vojaška industrija) in je postala nekonkurenčna v primerjavi z lahko industrijo. Ekonomska situacija se je izboljšala po borznem zlomu 1998.

Leta 2004 je mesto praznovalo 400 let. Veliko sredstev je bilo namenjenih obnovi mesta, predvsem ulic. Na žalost je uradno praznovanje 400-letnice sovpadlo z dogodki v [[Beslan]]u in je bilo zato odpovedano.

Leta 2005 se je vlada odločila, da bo na območju Tomska uvedla posebno ekonomsko cono, zaradi česar msto pričakuje veliko investicij v gospodarski razvoj mesta.

== Glej tudi ==

* [[seznam mest v Rusiji]]

== Zunanje povezave ==
{{zbirka|Томск|Tomsk}}
* [http://tomck.com/ Tomsk. Information and Entertainments.]
* [http://maps.google.com/maps?ll=56.498566,84.978218&amp;spn=0.151062,0.246162&amp;z=5&amp;t=k&amp;hl=en Satelitski pogled na mesto - Google Maps] ''(v [[angleščina|angleščini]])''
* [http://album.tomsk.ru/ 400 let Tomska skozi oči prebivalcev - fotoalbum] ''(v [[ruščina|ruščini]] in angleščini)''
- v ruščini:
* [http://trc.tsu.ru/apendix/starina/derevo-fame.htm Lesena arhitektura Tomska - virtualni muzej] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20041012194809/http://trc.tsu.ru/apendix/starina/derevo-fame.htm |date=2004-10-12 }}
* [https://web.archive.org/web/20030511144810/http://www.tuad.nsk.ru/~history/hronos/1600tomsk.html Kronika mesta: 17. - 18. stoletje]

{{največja mesta Rusije}}
{{mesta v Tomski oblasti}}

[[Kategorija:Sibirsko federalno okrožje]]
[[Kategorija:Mesta v Tomski oblasti]]
[[Kategorija:Naselja, ustanovljena leta 1604]]
[[Kategorija:Mesta, po katerih so poimenovali asteroid]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>enihbgpcc5l3du3skbtphe45maqw1rd</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Regina</title>
    <ns>0</ns>
    <id>72754</id>
    <revision>
      <id>6688134</id>
      <parentid>6617359</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T12:56:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-34548-57</username>
        <id>261486</id>
      </contributor>
      <comment>/* Albumi */</comment>
      <origin>6688134</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="18841" sha1="stpxwdvjpkqozni93h7rqlimf7pre4h" xml:space="preserve">{{drugipomeni2|Regina}}
{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec
| Name                = Regina
| Background          = solo_singer
| Birth_name          = Irena Jalšovec
| Origin              = Murska Sobota
| Instrument          = [[pevec|vokal]]
| Genre               = [[pop glasba|pop]], [[rock]], [[funk]], [[R&amp;B]], [[EDM]]
| Years_active        = 1988–danes
| Label               = Studio Alex
| Associated_acts     = Pupa in Rudi, Duo Regina
| URL                 = &lt;!-- WD --&gt;
| Notable_instruments = kitara, klaviatura, bas kitara
}}
'''Regina''' (pravo ime '''Irena Kogoj'''), [[Slovenci|slovenska]] pevka [[zabavna glasba|zabavne glasbe]], * [[4. julij]] [[1965]], [[Murska Sobota]]

Dela kot režiserka zvoka pri produkciji in postprodukciji televizijskih oglasov ter posebnih zvočnih učinkov.

=== Pevska kariera ===
Svojo kariero je leta 1987 začela v glasbeni skupini ''Duo Regina''. Tako je prvič nastopila na pomembnejšem glasbenem festivalu, Pop delavnici, leta 1988. Tega leta je izšla njena prva samostojna plošča.

Na izbor za Pesem Evrovizije se je prvič prijavila že leta 1990, a za Jugovizijo tistega leta ni bila izbrana. V samostojni Sloveniji se je prvič prijavila leta 1993 s pesmijo &quot;Naj ljubezen združi vse ljudi&quot;, s katero je bila četrta. Na izborih za Pesem Evrovizije je kot tekmovalka nastopila osemkrat, kar je rekord v Sloveniji. Na tem festivalu je enkrat zmagala, enkrat je bila tretja, od treh polfinalnih izborov se je dvakrat uvrstila v finale, leta 2005 pa je bila zmagovalka rezervne strokovne žirije. Na EMI je nastopila tudi leta 2016 s pesmijo &quot;Alive in Every Way&quot;.

Leta 1996 je z zmago na Slovenskem izboru za Pesem Evrovizije odšla na Norveško. Čeprav ji je uspelo priti v finale, se je v finalu uvrstila na 21. mesto.

Na Slovenski popevki je prvič nastopila leta 1998. Leto kasneje je prejela nagrado za najboljšo produkcijo. Leta 2000 je bila zelo uspešna na festivalu, saj je po mnenju žirije zmagala, prejela je tudi nagrado za najboljšo upodobitev videospota. Na Slovenski popevki je nastopila devetkrat, zadnjič leta 2011.

V 3. oddaji 3. sezone šova [[Znan obraz ima svoj glas]] se je v Regino s skladbo ''Dan najlepših sanj'' preobrazila Ani Frece. Uvrstila se je na 4. mesto.

=== Zasebno življenje ===
Poročena (1995) je z [[Aleksander Kogoj|Aleksandrom Kogojem]], slovenskim filmskim režiserjem in skladateljem, ki je avtor večine njenih pesmi, režiral pa je tudi večino njenih videospotov. Imata sina Aleksandra, ki je bil rojen leta 1996.

== Nastopi na televiziji ==
'''[[Moja Slovenija|''Moja Slovenija'']]'''
* 2012: 1. sezona - 11. oddaja (rdeča ekipa)
'''[[Znan obraz ima svoj glas|''Znan obraz ima svoj glas'']]'''
* 2016: 3. sezona - 3. oddaja (gostja)

== Koncerti ==
* ''Koncert uspešnic'' &lt;small&gt;(Aleja Sky, 22. avgust 2023)&lt;/small&gt;
{| class=&quot;wikitable mw-collapsible mw-collapsed&quot;
|-
! Koncert uspešnic − seznam skladb
|-
| {{stolpci|3|
* ''Fly Me to the Moon'' 
* ''Naj ljubezen združi vse ljudi''
* ''Dan najlepših sanj''
}}
|}

== Festivali ==

=== Na glasbenih festivalih ===

==== [[Pop delavnica]] ====
* [[Pop delavnica 1988|1988]]: ''Vem'' &lt;small&gt;(Aleksander Sandi Kogoj/Aleksander Sandi Kogoj/Aleksander Sandi Kogoj)&lt;/small&gt; - članica Dua Regina
* [[Pop delavnica 1989|1989]]: ''Ne vabi me'' &lt;small&gt;(Sandi Aleksander Kogoj - Sandi Aleksander Kogoj - Sandi Aleksander Kogoj)&lt;/small&gt; - članica Dua Regina
* [[Pop delavnica 1993|1993]]: ''Srečo ti želim'' &lt;small&gt;(Aleksander Sandi Kogoj/Barbara Tratnik)&lt;/small&gt;

==== Jugovizija 1990 ====
Prišla je v ožji izbor za predstavnike Slovenije.

==== Yamaha ====
Na nemškem festivalu se je s pesmijo ''Joey'' &lt;small&gt;(Aleksander Sandi Kogoj/Irena Jalšovec/Aleksander Sandi Kogoj)&lt;/small&gt; uvrstila na 4. mesto.

==== [[EMA]] ====
* [[EMA 1993|1993]]: ''Naj ljubezen združi vse ljudi'' &lt;small&gt;(Aleksander Kogoj - Aleksander Kogoj - Mojmir Sepe)&lt;/small&gt; — 4. mesto &lt;small&gt;(70 točk)&lt;/small&gt;
* '''[[EMA 1996|1996]]: ''[[Dan najlepših sanj|Dan najlepših sanj]]'' &lt;small&gt;(Aleksander Kogoj - Aleksander Kogoj - Jože Privšek)&lt;/small&gt; — 1. mesto &lt;small&gt;(118 točk)&lt;/small&gt;'''
* [[EMA 1998|1998]]: ''Glas gora'' &lt;small&gt;(Aleksander Kogoj - Aleksander Kogoj - Aleksander Kogoj)&lt;/small&gt; — 3. mesto &lt;small&gt;(5.694 telefonskih glasov)&lt;/small&gt;
* [[EMA 2001|2001]]: ''Zaljubljena v maj'' &lt;small&gt;(Aleksander Kogoj - Marko Slokar - Patrik Greblo)&lt;/small&gt; — 8. mesto &lt;small&gt;(6 točk)&lt;/small&gt;
* [[EMA 2002|2002]]: ''Ljubezen daje moč'' &lt;small&gt;(Aleksander Kogoj - Aleksander Kogoj - Sašo Fajon)&lt;/small&gt; 
&lt;small&gt;''2003: v duetu z Diegom Barriosom Rossom je bila s pesmijo ''Čaša ljubezni'' &lt;small&gt;(Aleksander Kogoj — Štefan Miljevič - Aleksander Kogoj)&lt;/small&gt; 4. rezerva na EMI 2003.''&lt;/small&gt;
* [[EMA 2004|2004]]: ''Plave očij'' &lt;small&gt;(Aleksander Kogoj - Feri Lainšček - Tomaž Kozlevčar)&lt;/small&gt; — 10. mesto &lt;small&gt;(3 točke)&lt;/small&gt;
&lt;small&gt;''V spremljevalnem programu je nastopila s pesmijo [[Dan najlepših sanj]].''&lt;/small&gt;
* [[EMA 2005|2005]]: ''Proti vetru'' &lt;small&gt;(Aleksander Kogoj, Damjan Pančur - Feri Lainšček - Damjan Pančur)&lt;/small&gt; — zmagovalka po mnenju rezervne strokovne žirije, 9. mesto &lt;small&gt;(2.514 telefonskih glasov)&lt;/small&gt;
&lt;small&gt;''2008: v spremljevalnem programu je nastopila s pesmijo [[Dan najlepših sanj]] v R&amp;B obliki''&lt;/small&gt;&lt;br&gt;&lt;small&gt;''2013: na interni izbor RTV Slovenije je poslala svojo pesem''&lt;/small&gt;
* [[EMA 2016|2016]]: ''Alive in Every Way'' &lt;small&gt;(Aleksander Kogoj, Jon Dobrun - Jon Dobrun - Aleksander Kogoj)&lt;/small&gt;

==== Pesem Evrovizije 1996 ====
Leta 1996 je zastopala Slovenijo na Evrosongu (Oslo Spektrum - do 11.000 sedežev) s pesmijo ''[[Dan najlepših sanj]]'' svojega soproga Aleksandra Kogoja v odličnem aranžmaju Jožeta Privška in - kljub dobremu nastopu - zasedla eno od zadnjih mest; bila je enaindvajseta od triindvajsetih.
* Polfinale: 17. mesto (30 točk)
* Finale: 19. mesto (16 točk)
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;font-size: 95%&quot;
|-
! Točke !! Država
|-
| style=&quot;text-align:center&quot;|12 || style=&quot;text-align:center&quot;|—
|-
| style=&quot;text-align:center&quot;|10 || style=&quot;text-align:center&quot;|—
|-
| style=&quot;text-align:center&quot;|8 || {{Esc|Bosnia and Herzegovina}}
|-
| style=&quot;text-align:center&quot;|7 || style=&quot;text-align:center&quot;|—
|-
| style=&quot;text-align:center&quot;|6 || {{Esc|Croatia}}
|-
| style=&quot;text-align:center&quot;|5 || style=&quot;text-align:center&quot;|—
|-
| style=&quot;text-align:center&quot;|4 || style=&quot;text-align:center&quot;|—
|-
| style=&quot;text-align:center&quot;|3 || style=&quot;text-align:center&quot;|—
|-
| style=&quot;text-align:center&quot;|2 || style=&quot;text-align:center&quot;|—
|-
| style=&quot;text-align:center&quot;|1 || {{Esc|Spain}}, {{Esc|Iceland}}
|}

==== [[Slovenska popevka]] ====
* [[Slovenska popevka 1998|1998]]: ''Sončna ljubezen'' &lt;small&gt;(Aleksander Kogoj - Hana Štupar - Patrik Greblo)&lt;/small&gt; - 9. mesto &lt;small&gt;(710 telefonskih glasov)&lt;/small&gt;
* [[Slovenska popevka 1999|1999]]: ''Ujemi moj nasmeh'' &lt;small&gt;(Aleksander Kogoj - Milan Dekleva - Sašo Fajon)&lt;/small&gt; — nagrada strokovne žirije za najboljšo produkcijo, 11. mesto &lt;small&gt;(991 telefonskih glasov)&lt;/small&gt;
* '''[[Slovenska popevka 2000|2000]]: ''Moje ime'' &lt;small&gt;(Aleksander Kogoj - Aleksander Kogoj - Sašo Fajon)&lt;/small&gt; (z Glorio) — nagrada strokovne žirije za najboljšo skladbo v celoti, nagrada za najboljšo upodobitev videospota, 4. mesto &lt;small&gt;(4.266 telefonskih glasov)&lt;/small&gt;'''
&lt;small&gt;''Na Pesmi meseca aprila je nastopila kot glasbena gostja.''&lt;/small&gt;
* [[Slovenska popevka 2002|2002]]: ''Moja zemlja'' &lt;small&gt;(Aleksander Kogoj - Štefan Miljevič - Rok Golob)&lt;/small&gt; - 8. mesto &lt;small&gt;(1.392 telefonskih glasov)&lt;/small&gt;
* [[Slovenska popevka 2003|2003]]: ''Čaša ljubezni'' &lt;small&gt;(Aleksander Kogoj - Štefan Miljevič - Aleš Avbelj)&lt;/small&gt; (z Diegom Barriosom Rossom) - 8. mesto &lt;small&gt;(764 telefonskih glasov)&lt;/small&gt;
* [[Slovenska popevka 2005|2005]]: ''Pusti mi krila (Gabriel)'' &lt;small&gt;(Aleksander Kogoj, Damjan Pančur - Feri Lainšček - Rok Golob)&lt;/small&gt; — 10. mesto (1034 glasov)
* [[Slovenska popevka 2006|2006]]: ''Demoni'' &lt;small&gt;(Aleksander Kogoj, Damjan Pančur - Feri Lainšček - Aleš Avbelj)&lt;/small&gt;
* [[Slovenska popevka 2009|2009]]: ''Poljubi me'' &lt;small&gt;(Aleksander Kogoj, Damjan Pančur - Feri Lainšček - Tomaž Grintal)&lt;/small&gt; — 8. mesto (477 glasov)
* [[Slovenska popevka 2011|2011]]: ''Tebe ni'' &lt;small&gt;(Aleksander Kogoj, Damjan Pančur - Feri Lainšček - Lojze Krajnčan)&lt;/small&gt; — 6. mesto (7 točk)

==== [[Festival narečnih popevk|Festival narečnih popevk]] ====
* '''[[Festival narečnih popevk 2007|2007]]: ''Tvoje očij'' &lt;small&gt;(Dezider Cener - Feri Lainšček - Patrik Greblo)&lt;/small&gt; - nagrada za najboljšo skladbo, 1. nagrada za najboljše narečno besedilo, 8. mesto (514 telefonskih glasov)'''
==== [[Melodije morja in sonca|Melodije morja in sonca]] ====
* [[Melodije morja in sonca 2024|2024]]: ''Zopet plešem'' &lt;small&gt;(Aleksander Kogoj/Feri Lainšček)&lt;/small&gt; - 14. mesto &lt;small&gt;(1 točka)&lt;/small&gt;

== Diskografija ==
=== Albumi ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|-
! Leto !! Album !! Skladbe
|-
| 1988 || ''Regina'' || 
|-
|  || ''Novo leto'' || 
|-
| 1991 || Ave Maria &lt;small&gt;(Duo Regina)&lt;/small&gt; || style=&quot;font-size:95%&quot;|
A
* ''Ave Maria'' &lt;small&gt;(A. Kogoj)&lt;/small&gt;
* ''Zaplešiva sambo'' &lt;small&gt;(A. Kogoj)&lt;/small&gt;
* ''Kakor novi dan'' &lt;small&gt;(A. Kogoj)&lt;/small&gt;
* ''Ne vabi me'' &lt;small&gt;(A. Kogoj)&lt;/small&gt;
* ''Igre je konec'' &lt;small&gt;(A. Kogoj - D. Velkaverh)&lt;/small&gt;
B
* ''Aspirin'' &lt;small&gt;(A. Kogoj)&lt;/small&gt;
* ''Sreča'' &lt;small&gt;(A. Kogoj)&lt;/small&gt;
* ''Ljubi me in ustavi me'' &lt;small&gt;(A. Kogoj)&lt;/small&gt;
* ''Vem'' &lt;small&gt;(A. Kogoj)&lt;/small&gt;
* ''Ti'' &lt;small&gt;(A. Kogoj)&lt;/small&gt;
|-
| 1994 || ''Liza ljubi jazz'' || style=&quot;font-size:95%&quot;|Liza ljubi jazz; Smoke on the water; Style; DD&amp;D; Be a woman; Tokyo night; Čarovnik; Joey; Šok; Srečo ti želim; Naj ljubezen združi vse ljudi
|-
| 1995 || ''Religija ljubezni'' || style=&quot;font-size:95%&quot;|Religija ljubezni; Bodi tu; Anergija; Anergija &lt;small&gt;(disco mix)&lt;/small&gt;; Am ban pet podgan; Pravljična ljubezen; Party za ples; Čakam te; Canzonni;&lt;br&gt;Religija ljubezni &lt;small&gt;(dance mix)&lt;/small&gt;; Fido; Heidi; Religija ljubezni &lt;small&gt;(karaoke)&lt;/small&gt;; Anergija &lt;small&gt;(karaoke)&lt;/small&gt;; Bodi tu &lt;small&gt;(karaoke)&lt;/small&gt;; Pravljična ljubezen &lt;small&gt;(karaoke)&lt;/small&gt;
|-
| 1996 || ''Dan najlepših sanj &lt;small&gt;(Eurosong '96 – Slovenian entry)&lt;/small&gt;'' || style=&quot;font-size:95%&quot; |[[Dan najlepših sanj]]; The brightest day; Liza ljubi jazz; Bodi tu; Be a woman; Dan najlepših sanj &lt;small&gt;(karaoke)&lt;/small&gt;
|-
| 1996 || ''Dan najlepših sanj'' || style=&quot;font-size:95%&quot;|Dan najlepših sanj; Bodi tu; Pravljična ljubezen; Religija ljubezni; Be a woman; Naj ljubezen združi vse ljudi; Am ban pet podgan; Čakam te;&lt;br&gt;Heidi; Dan najlepših sanj &lt;small&gt;(karaoke)&lt;/small&gt;
|-
| 2000 || ''Moje ime'' || style=&quot;font-size:95%&quot; |Moje ime &lt;small&gt;(Aleksander Kogoj/Aleksander Kogoj/Aleksander Kogoj, Sašo Fajon)&lt;/small&gt;; Glas gora &lt;small&gt;(Aleksander Kogoj/Aleksander Kogoj/Aleksander Kogoj, Sašo Fajon)&lt;/small&gt;; Ne ori &lt;small&gt;(prekmurska ljudska/Aleksander Kogoj, Miran Juvan)&lt;/small&gt;; Ujemi moj nasmeh &lt;small&gt;(Aleksander Kogoj/Milan Dekleva/Aleksander Kogoj, Sašo Fajon)&lt;/small&gt;; Sončna ljubezen &lt;small&gt;(Aleksander Kogoj/Hana Štupar/Aleksander Kogoj, Sašo Fajon)&lt;/small&gt;; Dan najlepših sanj &lt;small&gt;(Aleksander Kogoj/Aleksander Kogoj/Aleksander Kogoj, Jože Privšek)&lt;/small&gt;; Naj ljubezen združi vse ljudi &lt;small&gt;(Aleksander Kogoj/Aleksander Kogoj/Aleksander Kogoj)&lt;/small&gt;; Liza ljubi jazz &lt;small&gt;(Aleksander Kogoj/Aleksander Kogoj/Aleksander Kogoj)&lt;/small&gt;; Pravljična ljubezen &lt;small&gt;(Aleksander Kogoj/Aleksander Kogoj/Aleksander Kogoj)&lt;/small&gt;; Bodi tu &lt;small&gt;(E. B. King/Marko Slokar/Aleksander Kogoj)&lt;/small&gt;
|-
| 2003 || Čaša ljubezni || style=&quot;font-size:95%&quot;|
* ''Čaša ljubezni''/''Copa de amores'' &lt;small&gt;(Aleksander Kogoj/Štefan Miljevič/Aleš Avbelj)&lt;/small&gt; &lt;small&gt;(duet z Diegom Barriosom Rossom)&lt;/small&gt;
* ''Zaljubljena v maj'' &lt;small&gt;(Aleksander Kogoj/Marko Slokar/Patrik Greblo)&lt;/small&gt;
* ''Moja zemlja'' &lt;small&gt;(Aleksander Kogoj/Štefan Miljevič/Rok Golob)&lt;/small&gt;
* ''Mama'' &lt;small&gt;(Aleksander Kogoj/Aleksander Kogoj, Damjan Pančur/Aleksander Kogoj)&lt;/small&gt;
* ''Novo leto'' &lt;small&gt;(Aleksander Kogoj/Adi Smolar/Aleksander Kogoj)&lt;/small&gt;
* ''Ljubezen daje moč'' &lt;small&gt;(Aleksander Kogoj/Aleksander Kogoj/Sašo Fajon)&lt;/small&gt;
* ''Moj medvedek'' &lt;small&gt;(''You Are Not Alone'')&lt;/small&gt; &lt;small&gt;(R. Kelly/R. Kelly, Deca Muck/M. Jackson)&lt;/small&gt;
* ''Razprla bom dlani'' &lt;small&gt;(Aleksander Kogoj/Milan Dekleva/Patrik Greblo)&lt;/small&gt;
* ''Ne ori'' &lt;small&gt;(ljudska/ljudska, Miran Juvan/Aleksander Kogoj)&lt;/small&gt;
* ''Daleč gre srce'' &lt;small&gt;(''Con te partirò''/''Time to Say Goodbye'')&lt;/small&gt; &lt;small&gt;(Francesco Sartori/Lucio Quarantotto, Hana Štupar/F. Peterson)&lt;/small&gt; &lt;small&gt;(duet z Alexandrom Brownom)&lt;/small&gt;
* ''En sam utrip'' &lt;small&gt;(Patrik Greblo/Milan Dekleva/Patrik Greblo)&lt;/small&gt;
|-
| 2012 || ''Tebe pa ni'' || style=&quot;font-size:95%&quot;|Tebe pa ni; Izgubljeni čas; Poljubi me; Demoni; Gabriel; Proti vetru; Plave očij &lt;small&gt;(Kogoj/[[Feri Lainšček|Lainšček]]/[[Tomaž Kozlevčar]])&lt;/small&gt;; Pozabi me; Dan najlepših sanj &lt;small&gt;(R&amp;B)&lt;/small&gt;;&lt;br&gt;Moje ime; Glas gora; Ujemi moj nasmeh
|-
| 2015 || ''Ljubezen beži'' || style=&quot;font-size:95%&quot;|Ljubezen beži; Pokliči ljubezen; Ritem ulice
|}

=== Nefestivalske pesmi ===
{| class=wikitable style=&quot;font-size:95 %;&quot;
! bgcolor=#a0e0a0 | Leto
! bgcolor=#a0e0a0 | Pesem
|---
! 1994
| ''Liza ljubi jazz'' &lt;small&gt;(Sandi Aleksander Kogoj - Sandi Aleksander Kogoj - Sandi Aleksander Kogoj)&lt;/small&gt;
|---
! rowspan=2|1995
| ''Bodi tu'' &lt;small&gt;(Stand by Me)&lt;/small&gt;
|-
| ''Religija ljubezni'' &lt;small&gt;(Sandi Aleksander Kogoj - Sandi Aleksander Kogoj - Sandi Aleksander Kogoj)&lt;/small&gt;
|---
! 1998
| ''Daleč gre srce''
|---
! 2008
| ''Dan najlepših sanj'' &lt;small&gt;(R&amp;B verzija)&lt;/small&gt;
|---
! 2010
| ''Izgubljeni čas'' &lt;small&gt;(Aleksander Kogoj, Damjan Pančur - Feri Lainšček - Damjan Pančur)&lt;/small&gt; 
|---
! 2012
| ''Tebe pa ni'' &lt;small&gt;(Aleksander Kogoj, Damjan Pančur - Feri Lainšček - Aleksander Kogoj, Damjan Pančur)&lt;/small&gt;
|---
! rowspan=3|2013
| ''Ritem ulice'' &lt;small&gt;([[Aleksander Kogoj]]/[[Feri Lainšček]]/Mitja Brumec)&lt;/small&gt;
|-
| ''Pokliči ljubezen'' &lt;small&gt;(Kogoj/Lainšček/Brumec)&lt;/small&gt;
|-
| ''Moje sanje'' &lt;small&gt;(Kogoj/Lainšček/Brumec)&lt;/small&gt;
|---
! 2015
| ''Ljubezen beži'' &lt;small&gt;(Kogoj/Jernej Trobentar/Brumec)&lt;/small&gt;
|---
! 2016
| ''Naglas''
|---
! 2021
| ''Pesem siren'' &lt;small&gt;([[Aleksander Kogoj]]/[[Feri Lainšček]]/[[Patrik Greblo]])&lt;/small&gt;
|---
! 2024
| ''Te plave oči''
|}

=== Videospoti ===
* 1994: ''Liza ljubi jazz''
* 1995: ''Bodi tu''
* 1996: ''Dan najlepših sanj''
* 1998: ''Glas gora''
* 1999: ''Ujemi moj nasmeh''
* 2000: ''Moje ime'' 
* 2002: ''Moja zemlja'' 
* 2003: ''Čaša ljubezni''
* 2004: ''Plave očij'' 
* 2005: ''Gabriel'' 
* 2009: ''Poljubi me'' 
* 2013: ''Pokliči ljubezen''
* 2015: ''Ljubezen beži''

== Uvrstitve na slovenskih glasbenih lestvicah ==
=== Največkrat predvajani izvajalci ===
* 2008: 119. mesto
* 2009: 127. mesto
* 2010: 258. mesto
* 2011: 251. mesto
* 2012: 277. mesto
* 2013: 74. mesto
* 2014: 93. mesto

=== Največkrat predvajane skladbe ===
* 1997: ''Dan najlepših sanj'' - 19. mesto
* 2000: ''Moje ime'' - 37. mesto
* 2007: ''Dan najlepših sanj'' - +300. mesto
* 2008: ''Dan najlepših sanj'' - 196. mesto
* 2009: ''Dan najlepših sanj'' - 194. mesto
* 2010: ''Dan najlepših sanj'' - 491. mesto
* 2011: ''Dan najlepših sanj'' - 187. mesto
* 2012: ''Dan najlepših sanj'' - 417. mesto
* 2013
** ''Pokliči ljubezen'': 74. mesto
** ''Ritem ulice'' (radio remix): 98. mesto
* 2014
** ''Moje sanje'': 208. mesto
** ''Ritem ulica'' (radio remix): 244. mesto
** ''Pokliči ljubezen'': 248. mesto

== Filmografija ==

=== Glasovne vloge ===
* ''Mali Dink'' - v vlogi kuščarja
* ''Cibertop'' - v vlogi čarovnice
* ''Zimska pravljica'' - v vlogi snežaka
* ''Svet Petra Zajca in prijateljev'' - v vlogi glavnega vokala (2001)
* ''Pekarna Mišmaš'' - v vlogi mačka (2004)
* ''Impijev otok'' (2011)
* ''Winx klub: Čarobna pustolovščina'' - v vlogi Bloom (2011)
* ''Zvončica in piratska vila'' - v vlogi Favne (2014)
Zapela je tudi nekaj uvodnih songov za risane serije ''Barny'', ''Peter Zajec'' in ''Lisica Zvitorepka'' ter za filme ''Sibiline ljubezni'' in ''Peter in Petra''.

== Viri ==
* [http://www.zurnal24.si/tako-razkosno-zivi-regina-clanek-230087 Tako razkošno živi Regina.]. 22.april 2014. žurnal24.si
* [http://www.zurnal24.si/regina-kaj-je-bolje-kot-se-pocutiti-zazeleno-clanek-234318 Regina: Kaj je bolje, kot se počutiti zaželeno?]. 17. avgust 2014. žurnal24.si
* [http://www.zurnal24.si/nisem-preprican-da-se-zivim-v-sloveniji-clanek-246123 Nisem prepričan, da še živim v Sloveniji]. 2. marec 2015. žurnal24.si
* [http://www.zurnal24.si/nadyija-z-bivsim-najboljsi-par-clanek-248914 Nadyina z bivšim najboljši par]. 21. april 2015. žurnal24.si
* [https://www.evrovizija.com/regina-ljubezen-je-kriva-da-pojem-5206 Regina: Ljubezen je kriva, da pojem]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}. 21. 2. 2020. evrovizija.com
{{-}}
{{start box}}{{succession box
| before = [[Darja Švajger]]
| title = [[Slovenija na Pesmi Evrovizije]]
| years = 1996
| after = [[Tanja Ribič]]
}}
{{succession box
| before = [[Rok'n'Band]] 
| title = [[EMA]] (3. mesto)
| years = 1998
| after = [[Jan Plestenjak]] 
}}
{{succession box
| before = [[Karmen Stavec]] (nagrada za najboljši aranžma)
| title = [[Slovenska popevka]] (nagrada za najboljšo produkcijo) 
| years = 1999
| after = [[Nuša Derenda]] (nagrada za najboljšo zvočno podobo)
}}
{{succession box
| before = [[Nuša Derenda]]
| title = [[Slovenska popevka]] (žirija)
| years = 2000
| after = [[Katrinas]]
}}
{{succession box
| before = [[Karmen Stavec]]
| title = [[Slovenska popevka]] (3. mesto)
| years = 2000
| after = [[Petovio]]
}}
{{succession box
| before = [[Rožmarinke]]
| title = [[EMA]] (žirija)
| years = 2005 
| after = [[Anžej Dežan]]
}}
{{succession box
| before = Lidija Kodrič
| title = [[Festival narečnih popevk]] (žirija)
| years = 2007
| after = Prifarski muzikanti
}}
{{succession box
| before = Zreška pomlad
| title = [[Festival narečnih popevk]] (nagrada za najboljše besedilo)
| years = 2007
| after = Alenka Herceg
}}
{{end box}}

{{Slovenski predstavniki na Pesmi Evrovizije}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe]]
[[Kategorija:Slovenski zvokovni režiserji]]
[[Kategorija:Nastopajoči na Emi]]
[[Kategorija:Nastopajoči na Slovenski popevki]]
[[Kategorija:Zmagovalci Slovenske popevke]]
[[Kategorija:Prekmurski glasbeniki]]
[[Kategorija:Predstavniki Slovenije na Pesmi Evrovizije]]
[[Kategorija:Nastopajoči na Melodijah morja in sonca]]</text>
      <sha1>stpxwdvjpkqozni93h7rqlimf7pre4h</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688234</id>
      <parentid>6688134</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T17:06:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>np, --okraski</comment>
      <origin>6688234</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="18841" sha1="bov13r0iw3le3frseubhny14k4pnbcd" xml:space="preserve">{{drugipomeni2|Regina}}
{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec
| Name                = Regina
| Background          = solo_singer
| Birth_name          = Irena Jalšovec
| Origin              = Murska Sobota
| Instrument          = [[pevec|vokal]]
| Genre               = [[pop glasba|pop]], [[rock]], [[funk]], [[R&amp;B]], [[EDM]]
| Years_active        = 1988–danes
| Label               = Studio Alex
| Associated_acts     = Pupa in Rudi, Duo Regina
| URL                 = &lt;!-- WD --&gt;
| Notable_instruments = kitara, klaviatura, bas kitara
}}
'''Regina''' (pravo ime '''Irena Kogoj'''), [[Slovenci|slovenska]] pevka [[zabavna glasba|zabavne glasbe]], * [[4. julij]] [[1965]], [[Murska Sobota]]

Dela kot režiserka zvoka pri produkciji in postprodukciji televizijskih oglasov ter posebnih zvočnih učinkov.

=== Pevska kariera ===
Svojo kariero je leta 1987 začela v glasbeni skupini ''Duo Regina''. Tako je prvič nastopila na pomembnejšem glasbenem festivalu, Pop delavnici, leta 1988. Tega leta je izšla njena prva samostojna plošča.

Na izbor za Pesem Evrovizije se je prvič prijavila že leta 1990, a za Jugovizijo tistega leta ni bila izbrana. V samostojni Sloveniji se je prvič prijavila leta 1993 s pesmijo &quot;Naj ljubezen združi vse ljudi&quot;, s katero je bila četrta. Na izborih za Pesem Evrovizije je kot tekmovalka nastopila osemkrat, kar je rekord v Sloveniji. Na tem festivalu je enkrat zmagala, enkrat je bila tretja, od treh polfinalnih izborov se je dvakrat uvrstila v finale, leta 2005 pa je bila zmagovalka rezervne strokovne žirije. Na EMI je nastopila tudi leta 2016 s pesmijo &quot;Alive in Every Way&quot;.

Leta 1996 je z zmago na Slovenskem izboru za Pesem Evrovizije odšla na Norveško. Čeprav ji je uspelo priti v finale, se je v finalu uvrstila na 21. mesto.

Na Slovenski popevki je prvič nastopila leta 1998. Leto kasneje je prejela nagrado za najboljšo produkcijo. Leta 2000 je bila zelo uspešna na festivalu, saj je po mnenju žirije zmagala, prejela je tudi nagrado za najboljšo upodobitev videospota. Na Slovenski popevki je nastopila devetkrat, zadnjič leta 2011.

V 3. oddaji 3. sezone šova [[Znan obraz ima svoj glas]] se je v Regino s skladbo ''Dan najlepših sanj'' preobrazila Ani Frece. Uvrstila se je na 4. mesto.

=== Zasebno življenje ===
Poročena (1995) je z [[Aleksander Kogoj|Aleksandrom Kogojem]], slovenskim filmskim režiserjem in skladateljem, ki je avtor večine njenih pesmi, režiral pa je tudi večino njenih videospotov. Imata sina Aleksandra, ki je bil rojen leta 1996.

== Nastopi na televiziji ==
'''[[Moja Slovenija|''Moja Slovenija'']]'''
* 2012: 1. sezona - 11. oddaja (rdeča ekipa)
'''[[Znan obraz ima svoj glas|''Znan obraz ima svoj glas'']]'''
* 2016: 3. sezona - 3. oddaja (gostja)

== Koncerti ==
* ''Koncert uspešnic'' &lt;small&gt;(Aleja Sky, 22. avgust 2023)&lt;/small&gt;
{| class=&quot;wikitable mw-collapsible mw-collapsed&quot;
|-
! Koncert uspešnic − seznam skladb
|-
| {{stolpci|3|
* ''Fly Me to the Moon'' 
* ''Naj ljubezen združi vse ljudi''
* ''Dan najlepših sanj''
}}
|}

== Festivali ==

=== Na glasbenih festivalih ===

==== [[Pop delavnica]] ====
* [[Pop delavnica 1988|1988]]: ''Vem'' &lt;small&gt;(Aleksander Sandi Kogoj/Aleksander Sandi Kogoj/Aleksander Sandi Kogoj)&lt;/small&gt; - članica Dua Regina
* [[Pop delavnica 1989|1989]]: ''Ne vabi me'' &lt;small&gt;(Sandi Aleksander Kogoj - Sandi Aleksander Kogoj - Sandi Aleksander Kogoj)&lt;/small&gt; - članica Dua Regina
* [[Pop delavnica 1993|1993]]: ''Srečo ti želim'' &lt;small&gt;(Aleksander Sandi Kogoj/Barbara Tratnik)&lt;/small&gt;

==== Jugovizija 1990 ====
Prišla je v ožji izbor za predstavnike Slovenije.

==== Yamaha ====
Na nemškem festivalu se je s pesmijo ''Joey'' &lt;small&gt;(Aleksander Sandi Kogoj/Irena Jalšovec/Aleksander Sandi Kogoj)&lt;/small&gt; uvrstila na 4. mesto.

==== [[EMA]] ====
* [[EMA 1993|1993]]: ''Naj ljubezen združi vse ljudi'' &lt;small&gt;(Aleksander Kogoj - Aleksander Kogoj - Mojmir Sepe)&lt;/small&gt; — 4. mesto &lt;small&gt;(70 točk)&lt;/small&gt;
* '''[[EMA 1996|1996]]: ''[[Dan najlepših sanj|Dan najlepših sanj]]'' &lt;small&gt;(Aleksander Kogoj - Aleksander Kogoj - Jože Privšek)&lt;/small&gt; — 1. mesto &lt;small&gt;(118 točk)&lt;/small&gt;'''
* [[EMA 1998|1998]]: ''Glas gora'' &lt;small&gt;(Aleksander Kogoj - Aleksander Kogoj - Aleksander Kogoj)&lt;/small&gt; — 3. mesto &lt;small&gt;(5.694 telefonskih glasov)&lt;/small&gt;
* [[EMA 2001|2001]]: ''Zaljubljena v maj'' &lt;small&gt;(Aleksander Kogoj - Marko Slokar - Patrik Greblo)&lt;/small&gt; — 8. mesto &lt;small&gt;(6 točk)&lt;/small&gt;
* [[EMA 2002|2002]]: ''Ljubezen daje moč'' &lt;small&gt;(Aleksander Kogoj - Aleksander Kogoj - Sašo Fajon)&lt;/small&gt; 
&lt;small&gt;''2003: v duetu z Diegom Barriosom Rossom je bila s pesmijo ''Čaša ljubezni'' &lt;small&gt;(Aleksander Kogoj — Štefan Miljevič - Aleksander Kogoj)&lt;/small&gt; 4. rezerva na EMI 2003.''&lt;/small&gt;
* [[EMA 2004|2004]]: ''Plave očij'' &lt;small&gt;(Aleksander Kogoj - Feri Lainšček - Tomaž Kozlevčar)&lt;/small&gt; — 10. mesto &lt;small&gt;(3 točke)&lt;/small&gt;
&lt;small&gt;''V spremljevalnem programu je nastopila s pesmijo [[Dan najlepših sanj]].''&lt;/small&gt;
* [[EMA 2005|2005]]: ''Proti vetru'' &lt;small&gt;(Aleksander Kogoj, Damjan Pančur - Feri Lainšček - Damjan Pančur)&lt;/small&gt; — zmagovalka po mnenju rezervne strokovne žirije, 9. mesto &lt;small&gt;(2.514 telefonskih glasov)&lt;/small&gt;
&lt;small&gt;''2008: v spremljevalnem programu je nastopila s pesmijo [[Dan najlepših sanj]] v R&amp;B obliki''&lt;/small&gt;&lt;br&gt;&lt;small&gt;''2013: na interni izbor RTV Slovenije je poslala svojo pesem''&lt;/small&gt;
* [[EMA 2016|2016]]: ''Alive in Every Way'' &lt;small&gt;(Aleksander Kogoj, Jon Dobrun - Jon Dobrun - Aleksander Kogoj)&lt;/small&gt;

==== Pesem Evrovizije 1996 ====
Leta 1996 je zastopala Slovenijo na Evrosongu (Oslo Spektrum - do 11.000 sedežev) s pesmijo ''[[Dan najlepših sanj]]'' svojega soproga Aleksandra Kogoja v aranžmaju Jožeta Privška in zasedla eno od zadnjih mest; bila je enaindvajseta od triindvajsetih.
* Polfinale: 17. mesto (30 točk)
* Finale: 19. mesto (16 točk)
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;font-size: 95%&quot;
|-
! Točke !! Država
|-
| style=&quot;text-align:center&quot;|12 || style=&quot;text-align:center&quot;|—
|-
| style=&quot;text-align:center&quot;|10 || style=&quot;text-align:center&quot;|—
|-
| style=&quot;text-align:center&quot;|8 || {{Esc|Bosnia and Herzegovina}}
|-
| style=&quot;text-align:center&quot;|7 || style=&quot;text-align:center&quot;|—
|-
| style=&quot;text-align:center&quot;|6 || {{Esc|Croatia}}
|-
| style=&quot;text-align:center&quot;|5 || style=&quot;text-align:center&quot;|—
|-
| style=&quot;text-align:center&quot;|4 || style=&quot;text-align:center&quot;|—
|-
| style=&quot;text-align:center&quot;|3 || style=&quot;text-align:center&quot;|—
|-
| style=&quot;text-align:center&quot;|2 || style=&quot;text-align:center&quot;|—
|-
| style=&quot;text-align:center&quot;|1 || {{Esc|Spain}}, {{Esc|Iceland}}
|}

==== [[Slovenska popevka]] ====
* [[Slovenska popevka 1998|1998]]: ''Sončna ljubezen'' &lt;small&gt;(Aleksander Kogoj - Hana Štupar - Patrik Greblo)&lt;/small&gt; - 9. mesto &lt;small&gt;(710 telefonskih glasov)&lt;/small&gt;
* [[Slovenska popevka 1999|1999]]: ''Ujemi moj nasmeh'' &lt;small&gt;(Aleksander Kogoj - Milan Dekleva - Sašo Fajon)&lt;/small&gt; — nagrada strokovne žirije za najboljšo produkcijo, 11. mesto &lt;small&gt;(991 telefonskih glasov)&lt;/small&gt;
* [[Slovenska popevka 2000|2000]]: ''Moje ime'' &lt;small&gt;(Aleksander Kogoj - Aleksander Kogoj - Sašo Fajon)&lt;/small&gt; (z Glorio) — '''nagrada strokovne žirije za najboljšo skladbo v celoti, nagrada za najboljšo upodobitev videospota, 4. mesto &lt;small&gt;(4.266 telefonskih glasov)&lt;/small&gt;'''
&lt;small&gt;''Na Pesmi meseca aprila je nastopila kot glasbena gostja.''&lt;/small&gt;
* [[Slovenska popevka 2002|2002]]: ''Moja zemlja'' &lt;small&gt;(Aleksander Kogoj - Štefan Miljevič - Rok Golob)&lt;/small&gt; - 8. mesto &lt;small&gt;(1.392 telefonskih glasov)&lt;/small&gt;
* [[Slovenska popevka 2003|2003]]: ''Čaša ljubezni'' &lt;small&gt;(Aleksander Kogoj - Štefan Miljevič - Aleš Avbelj)&lt;/small&gt; (z Diegom Barriosom Rossom) - 8. mesto &lt;small&gt;(764 telefonskih glasov)&lt;/small&gt;
* [[Slovenska popevka 2005|2005]]: ''Pusti mi krila (Gabriel)'' &lt;small&gt;(Aleksander Kogoj, Damjan Pančur - Feri Lainšček - Rok Golob)&lt;/small&gt; — 10. mesto (1034 glasov)
* [[Slovenska popevka 2006|2006]]: ''Demoni'' &lt;small&gt;(Aleksander Kogoj, Damjan Pančur - Feri Lainšček - Aleš Avbelj)&lt;/small&gt;
* [[Slovenska popevka 2009|2009]]: ''Poljubi me'' &lt;small&gt;(Aleksander Kogoj, Damjan Pančur - Feri Lainšček - Tomaž Grintal)&lt;/small&gt; — 8. mesto (477 glasov)
* [[Slovenska popevka 2011|2011]]: ''Tebe ni'' &lt;small&gt;(Aleksander Kogoj, Damjan Pančur - Feri Lainšček - Lojze Krajnčan)&lt;/small&gt; — 6. mesto (7 točk)

==== [[Festival narečnih popevk|Festival narečnih popevk]] ====
* [[Festival narečnih popevk 2007|2007]]: ''Tvoje očij'' &lt;small&gt;(Dezider Cener - Feri Lainšček - Patrik Greblo)&lt;/small&gt; - '''nagrada za najboljšo skladbo, 1. nagrada za najboljše narečno besedilo, 8. mesto (514 telefonskih glasov)'''
==== [[Melodije morja in sonca|Melodije morja in sonca]] ====
* [[Melodije morja in sonca 2024|2024]]: ''Zopet plešem'' &lt;small&gt;(Aleksander Kogoj/Feri Lainšček)&lt;/small&gt; - 14. mesto &lt;small&gt;(1 točka)&lt;/small&gt;

== Diskografija ==
=== Albumi ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|-
! Leto !! Album !! Skladbe
|-
| 1988 || ''Regina'' || 
|-
|  || ''Novo leto'' || 
|-
| 1991 || Ave Maria &lt;small&gt;(Duo Regina)&lt;/small&gt; || style=&quot;font-size:95%&quot;|
A
* ''Ave Maria'' &lt;small&gt;(A. Kogoj)&lt;/small&gt;
* ''Zaplešiva sambo'' &lt;small&gt;(A. Kogoj)&lt;/small&gt;
* ''Kakor novi dan'' &lt;small&gt;(A. Kogoj)&lt;/small&gt;
* ''Ne vabi me'' &lt;small&gt;(A. Kogoj)&lt;/small&gt;
* ''Igre je konec'' &lt;small&gt;(A. Kogoj - D. Velkaverh)&lt;/small&gt;
B
* ''Aspirin'' &lt;small&gt;(A. Kogoj)&lt;/small&gt;
* ''Sreča'' &lt;small&gt;(A. Kogoj)&lt;/small&gt;
* ''Ljubi me in ustavi me'' &lt;small&gt;(A. Kogoj)&lt;/small&gt;
* ''Vem'' &lt;small&gt;(A. Kogoj)&lt;/small&gt;
* ''Ti'' &lt;small&gt;(A. Kogoj)&lt;/small&gt;
|-
| 1994 || ''Liza ljubi jazz'' || style=&quot;font-size:95%&quot;|Liza ljubi jazz; Smoke on the water; Style; DD&amp;D; Be a woman; Tokyo night; Čarovnik; Joey; Šok; Srečo ti želim; Naj ljubezen združi vse ljudi
|-
| 1995 || ''Religija ljubezni'' || style=&quot;font-size:95%&quot;|Religija ljubezni; Bodi tu; Anergija; Anergija &lt;small&gt;(disco mix)&lt;/small&gt;; Am ban pet podgan; Pravljična ljubezen; Party za ples; Čakam te; Canzonni;&lt;br&gt;Religija ljubezni &lt;small&gt;(dance mix)&lt;/small&gt;; Fido; Heidi; Religija ljubezni &lt;small&gt;(karaoke)&lt;/small&gt;; Anergija &lt;small&gt;(karaoke)&lt;/small&gt;; Bodi tu &lt;small&gt;(karaoke)&lt;/small&gt;; Pravljična ljubezen &lt;small&gt;(karaoke)&lt;/small&gt;
|-
| 1996 || ''Dan najlepših sanj &lt;small&gt;(Eurosong '96 – Slovenian entry)&lt;/small&gt;'' || style=&quot;font-size:95%&quot; |[[Dan najlepših sanj]]; The brightest day; Liza ljubi jazz; Bodi tu; Be a woman; Dan najlepših sanj &lt;small&gt;(karaoke)&lt;/small&gt;
|-
| 1996 || ''Dan najlepših sanj'' || style=&quot;font-size:95%&quot;|Dan najlepših sanj; Bodi tu; Pravljična ljubezen; Religija ljubezni; Be a woman; Naj ljubezen združi vse ljudi; Am ban pet podgan; Čakam te;&lt;br&gt;Heidi; Dan najlepših sanj &lt;small&gt;(karaoke)&lt;/small&gt;
|-
| 2000 || ''Moje ime'' || style=&quot;font-size:95%&quot; |Moje ime &lt;small&gt;(Aleksander Kogoj/Aleksander Kogoj/Aleksander Kogoj, Sašo Fajon)&lt;/small&gt;; Glas gora &lt;small&gt;(Aleksander Kogoj/Aleksander Kogoj/Aleksander Kogoj, Sašo Fajon)&lt;/small&gt;; Ne ori &lt;small&gt;(prekmurska ljudska/Aleksander Kogoj, Miran Juvan)&lt;/small&gt;; Ujemi moj nasmeh &lt;small&gt;(Aleksander Kogoj/Milan Dekleva/Aleksander Kogoj, Sašo Fajon)&lt;/small&gt;; Sončna ljubezen &lt;small&gt;(Aleksander Kogoj/Hana Štupar/Aleksander Kogoj, Sašo Fajon)&lt;/small&gt;; Dan najlepših sanj &lt;small&gt;(Aleksander Kogoj/Aleksander Kogoj/Aleksander Kogoj, Jože Privšek)&lt;/small&gt;; Naj ljubezen združi vse ljudi &lt;small&gt;(Aleksander Kogoj/Aleksander Kogoj/Aleksander Kogoj)&lt;/small&gt;; Liza ljubi jazz &lt;small&gt;(Aleksander Kogoj/Aleksander Kogoj/Aleksander Kogoj)&lt;/small&gt;; Pravljična ljubezen &lt;small&gt;(Aleksander Kogoj/Aleksander Kogoj/Aleksander Kogoj)&lt;/small&gt;; Bodi tu &lt;small&gt;(E. B. King/Marko Slokar/Aleksander Kogoj)&lt;/small&gt;
|-
| 2003 || Čaša ljubezni || style=&quot;font-size:95%&quot;|
* ''Čaša ljubezni''/''Copa de amores'' &lt;small&gt;(Aleksander Kogoj/Štefan Miljevič/Aleš Avbelj)&lt;/small&gt; &lt;small&gt;(duet z Diegom Barriosom Rossom)&lt;/small&gt;
* ''Zaljubljena v maj'' &lt;small&gt;(Aleksander Kogoj/Marko Slokar/[[Patrik Greblo]])&lt;/small&gt;
* ''Moja zemlja'' &lt;small&gt;(Aleksander Kogoj/Štefan Miljevič/Rok Golob)&lt;/small&gt;
* ''Mama'' &lt;small&gt;(Aleksander Kogoj/Aleksander Kogoj, Damjan Pančur/Aleksander Kogoj)&lt;/small&gt;
* ''Novo leto'' &lt;small&gt;(Aleksander Kogoj/[[Adi Smolar]]/Aleksander Kogoj)&lt;/small&gt;
* ''Ljubezen daje moč'' &lt;small&gt;(Aleksander Kogoj/Aleksander Kogoj/Sašo Fajon)&lt;/small&gt;
* ''Moj medvedek'' &lt;small&gt;(''You Are Not Alone'')&lt;/small&gt; &lt;small&gt;([[R. Kelly]]/R. Kelly, [[Desa Muck]]/[[Michael Jackson|M. Jackson]])&lt;/small&gt;
* ''Razprla bom dlani'' &lt;small&gt;(Aleksander Kogoj/Milan Dekleva/Patrik Greblo)&lt;/small&gt;
* ''Ne ori'' &lt;small&gt;(ljudska/ljudska, Miran Juvan/Aleksander Kogoj)&lt;/small&gt;
* ''Daleč gre srce'' &lt;small&gt;(''Con te partirò''/''Time to Say Goodbye'')&lt;/small&gt; &lt;small&gt;(Francesco Sartori/Lucio Quarantotto, Hana Štupar/F. Peterson)&lt;/small&gt; &lt;small&gt;(duet z Alexandrom Brownom)&lt;/small&gt;
* ''En sam utrip'' &lt;small&gt;(Patrik Greblo/Milan Dekleva/Patrik Greblo)&lt;/small&gt;
|-
| 2012 || ''Tebe pa ni'' || style=&quot;font-size:95%&quot;|Tebe pa ni; Izgubljeni čas; Poljubi me; Demoni; Gabriel; Proti vetru; Plave očij &lt;small&gt;(Kogoj/[[Feri Lainšček|Lainšček]]/[[Tomaž Kozlevčar]])&lt;/small&gt;; Pozabi me; Dan najlepših sanj &lt;small&gt;(R&amp;B)&lt;/small&gt;;&lt;br&gt;Moje ime; Glas gora; Ujemi moj nasmeh
|-
| 2015 || ''Ljubezen beži'' || style=&quot;font-size:95%&quot;|Ljubezen beži; Pokliči ljubezen; Ritem ulice
|}

=== Nefestivalske pesmi ===
{| class=wikitable style=&quot;font-size:95 %;&quot;
! bgcolor=#a0e0a0 | Leto
! bgcolor=#a0e0a0 | Pesem
|---
! 1994
| ''Liza ljubi jazz'' &lt;small&gt;(Sandi Aleksander Kogoj - Sandi Aleksander Kogoj - Sandi Aleksander Kogoj)&lt;/small&gt;
|---
! rowspan=2|1995
| ''Bodi tu'' &lt;small&gt;(Stand by Me)&lt;/small&gt;
|-
| ''Religija ljubezni'' &lt;small&gt;(Sandi Aleksander Kogoj - Sandi Aleksander Kogoj - Sandi Aleksander Kogoj)&lt;/small&gt;
|---
! 1998
| ''Daleč gre srce''
|---
! 2008
| ''Dan najlepših sanj'' &lt;small&gt;(R&amp;B verzija)&lt;/small&gt;
|---
! 2010
| ''Izgubljeni čas'' &lt;small&gt;(Aleksander Kogoj, Damjan Pančur - Feri Lainšček - Damjan Pančur)&lt;/small&gt; 
|---
! 2012
| ''Tebe pa ni'' &lt;small&gt;(Aleksander Kogoj, Damjan Pančur - Feri Lainšček - Aleksander Kogoj, Damjan Pančur)&lt;/small&gt;
|---
! rowspan=3|2013
| ''Ritem ulice'' &lt;small&gt;([[Aleksander Kogoj]]/[[Feri Lainšček]]/Mitja Brumec)&lt;/small&gt;
|-
| ''Pokliči ljubezen'' &lt;small&gt;(Kogoj/Lainšček/Brumec)&lt;/small&gt;
|-
| ''Moje sanje'' &lt;small&gt;(Kogoj/Lainšček/Brumec)&lt;/small&gt;
|---
! 2015
| ''Ljubezen beži'' &lt;small&gt;(Kogoj/Jernej Trobentar/Brumec)&lt;/small&gt;
|---
! 2016
| ''Naglas''
|---
! 2021
| ''Pesem siren'' &lt;small&gt;([[Aleksander Kogoj]]/[[Feri Lainšček]]/[[Patrik Greblo]])&lt;/small&gt;
|---
! 2024
| ''Te plave oči''
|}

=== Videospoti ===
* 1994: ''Liza ljubi jazz''
* 1995: ''Bodi tu''
* 1996: ''Dan najlepših sanj''
* 1998: ''Glas gora''
* 1999: ''Ujemi moj nasmeh''
* 2000: ''Moje ime'' 
* 2002: ''Moja zemlja'' 
* 2003: ''Čaša ljubezni''
* 2004: ''Plave očij'' 
* 2005: ''Gabriel'' 
* 2009: ''Poljubi me'' 
* 2013: ''Pokliči ljubezen''
* 2015: ''Ljubezen beži''

== Uvrstitve na slovenskih glasbenih lestvicah ==
=== Največkrat predvajani izvajalci ===
* 2008: 119. mesto
* 2009: 127. mesto
* 2010: 258. mesto
* 2011: 251. mesto
* 2012: 277. mesto
* 2013: 74. mesto
* 2014: 93. mesto

=== Največkrat predvajane skladbe ===
* 1997: ''Dan najlepših sanj'' - 19. mesto
* 2000: ''Moje ime'' - 37. mesto
* 2007: ''Dan najlepših sanj'' - +300. mesto
* 2008: ''Dan najlepših sanj'' - 196. mesto
* 2009: ''Dan najlepših sanj'' - 194. mesto
* 2010: ''Dan najlepših sanj'' - 491. mesto
* 2011: ''Dan najlepših sanj'' - 187. mesto
* 2012: ''Dan najlepših sanj'' - 417. mesto
* 2013
** ''Pokliči ljubezen'': 74. mesto
** ''Ritem ulice'' (radio remix): 98. mesto
* 2014
** ''Moje sanje'': 208. mesto
** ''Ritem ulica'' (radio remix): 244. mesto
** ''Pokliči ljubezen'': 248. mesto

== Filmografija ==

=== Glasovne vloge ===
* ''Mali Dink'' - v vlogi kuščarja
* ''Cibertop'' - v vlogi čarovnice
* ''Zimska pravljica'' - v vlogi snežaka
* ''Svet Petra Zajca in prijateljev'' - v vlogi glavnega vokala (2001)
* ''Pekarna Mišmaš'' - v vlogi mačka (2004)
* ''Impijev otok'' (2011)
* ''Winx klub: Čarobna pustolovščina'' - v vlogi Bloom (2011)
* ''Zvončica in piratska vila'' - v vlogi Favne (2014)
Zapela je tudi nekaj uvodnih songov za risane serije ''Barny'', ''Peter Zajec'' in ''Lisica Zvitorepka'' ter za filme ''Sibiline ljubezni'' in ''Peter in Petra''.

== Viri ==
* [http://www.zurnal24.si/tako-razkosno-zivi-regina-clanek-230087 Tako razkošno živi Regina.]. 22.april 2014. žurnal24.si
* [http://www.zurnal24.si/regina-kaj-je-bolje-kot-se-pocutiti-zazeleno-clanek-234318 Regina: Kaj je bolje, kot se počutiti zaželeno?]. 17. avgust 2014. žurnal24.si
* [http://www.zurnal24.si/nisem-preprican-da-se-zivim-v-sloveniji-clanek-246123 Nisem prepričan, da še živim v Sloveniji]. 2. marec 2015. žurnal24.si
* [http://www.zurnal24.si/nadyija-z-bivsim-najboljsi-par-clanek-248914 Nadyina z bivšim najboljši par]. 21. april 2015. žurnal24.si
* [https://www.evrovizija.com/regina-ljubezen-je-kriva-da-pojem-5206 Regina: Ljubezen je kriva, da pojem]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}. 21. 2. 2020. evrovizija.com
{{-}}
{{start box}}{{succession box
| before = [[Darja Švajger]]
| title = [[Slovenija na Pesmi Evrovizije]]
| years = 1996
| after = [[Tanja Ribič]]
}}
{{succession box
| before = [[Rok'n'Band]] 
| title = [[EMA]] (3. mesto)
| years = 1998
| after = [[Jan Plestenjak]] 
}}
{{succession box
| before = [[Karmen Stavec]] (nagrada za najboljši aranžma)
| title = [[Slovenska popevka]] (nagrada za najboljšo produkcijo) 
| years = 1999
| after = [[Nuša Derenda]] (nagrada za najboljšo zvočno podobo)
}}
{{succession box
| before = [[Nuša Derenda]]
| title = [[Slovenska popevka]] (žirija)
| years = 2000
| after = [[Katrinas]]
}}
{{succession box
| before = [[Karmen Stavec]]
| title = [[Slovenska popevka]] (3. mesto)
| years = 2000
| after = [[Petovio]]
}}
{{succession box
| before = [[Rožmarinke]]
| title = [[EMA]] (žirija)
| years = 2005 
| after = [[Anžej Dežan]]
}}
{{succession box
| before = Lidija Kodrič
| title = [[Festival narečnih popevk]] (žirija)
| years = 2007
| after = Prifarski muzikanti
}}
{{succession box
| before = Zreška pomlad
| title = [[Festival narečnih popevk]] (nagrada za najboljše besedilo)
| years = 2007
| after = Alenka Herceg
}}
{{end box}}

{{Slovenski predstavniki na Pesmi Evrovizije}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe]]
[[Kategorija:Slovenski zvokovni režiserji]]
[[Kategorija:Nastopajoči na Emi]]
[[Kategorija:Nastopajoči na Slovenski popevki]]
[[Kategorija:Zmagovalci Slovenske popevke]]
[[Kategorija:Prekmurski glasbeniki]]
[[Kategorija:Predstavniki Slovenije na Pesmi Evrovizije]]
[[Kategorija:Nastopajoči na Melodijah morja in sonca]]</text>
      <sha1>bov13r0iw3le3frseubhny14k4pnbcd</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Jakov Brdar</title>
    <ns>0</ns>
    <id>77413</id>
    <revision>
      <id>6688448</id>
      <parentid>6623045</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T10:38:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-34651-92</username>
        <id>261530</id>
      </contributor>
      <comment>/* */</comment>
      <origin>6688448</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6867" sha1="fp7zui8n6kpnfymw5ld10qx293nsvn7" xml:space="preserve">{{wikificiraj}}
{{BŽO brez virov}}
{{Infopolje Oseba}}
'''Jakov Brdar''', [[Slovenci|slovenski]] [[kipar]] hercegovsko-hrvaškega rodu, * [[22. april]] [[1949]], [[Livno]], [[Bosna in Hercegovina]].

Rodil se je 22.aprila 1949 v Livnu v Bosni in Hercegovini. Rodno pokrajino opiše kot prostor, v katerem ni ničesar oblikovala človeška roka in je poln pogovorov z naravo ter spominov na lunarno pokrajino pašnikov in kamenja, kot kraj, kjer človek enostavno mora biti sam.

Kiparstvo je študiral na [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani]]. Diplomiral je leta 1975 pri prof. Dušanu Tršarju. Leta 1979 je končal postdiplomski študij na isti Akademiji. 

Med letoma 1980 in 1981 se je izpopolnjeval v Parizu v Franciji s štipendijo Moše Pijade. Med letoma 1988 in 1991 je s štipendijo Philip Morris kot član Berufsverband Bilderden Künstler živel in delal v Berlinu (Berlin Bildhauerwerkstätten) v Nemčiji. Leta 1991 je razstavil svoje skulpture v stalni zbirki Pergamonskega muzeja v Berlinu. Max Kunze, direktor muzeja v tistem času, je v razstavnem katalogu zapisal &quot;da umetnik v neposrednem soočenju z antiko v nobenem pogledu ni bil poražen&quot;.

Leta 1998 je za razstavo Pridiga ptičem v Mali galeriji v Ljubljani prejel najvišjo nagrado za sočasno likovno ustvarjalnost v RS Sloveniji - [[Prešernova nagrada|nagrado Prešernovega sklada]] za kiparstvo.

Njegove skulpture so narejene po zakonu naravnih proporcev - po merilu posameznikovega lastnega telesa. Od nekdaj ga zanima človeško telo in išče odgovor na to, kaj človeško telo sploh je. Roke, s katerimi modelira, čuti kot orodje, merilo in kot čutni senzor celotnega organizma. Kar koli počne, počne brez slehernega napora. Modelira s celimi dlanmi, z dolgimi potezami, ki puščajo za seboj sledi roke in grobe kosme gline. Mehko, vlažno glino, ki jo pri svojem delu uporablja, pred tem zgnete in zmeša z nogami. Njegova desna roka običajno modelira levo polovico in leva roka desno polovico telesa. Ko modelira, sledi naravnemu gibu roke, ki je vedno nekakšna spirala, in pri tem vseskozi čuti skulpturo v objemu roke. Skozi njegova dela se čuti, da ima občutek za ples, glasbo, za proporce in za harmonijo. 

Rad opazuje stare freske in slike renesančnih mojstrov: Giotta, Fra Angelica, Piera della Francesce. Opazi tisto, kar običajno drugi spregledajo. Na prvi pogled nevidnim detajlom &quot;v drugem planu&quot; da, kot citatom starih mojstrov, kiparsko formo. Ko spregovori o svojem delu, poudari da je treba pri skulpturi ločiti likovno anatomijo od opisne funkcionalne anatomije človeškega telesa.

Njegova dela hranijo v stalnih zbirkah Moderne galerije in Mestnega muzeja v Ljubljani, ter Obalnih galerij v Kopru in Piranu.

Leta 2000 je imel retrospektivo v Obalnih galerijah v Kopru in Piranu.

Svoje skulpture je leta 2005 razstavil v eni od najpomembnejših antičnih palač na svetu - v Dioklecijanovi palači v Splitu na Hrvaškem.

Jakov Brdar je avtor številnih skulptur in javnih spomenikov v Sloveniji in tujini. Kip Livenze pred mestno hišo v Motta di Livenzi v neposredni bližini Benetk v Italiji je leta 2002 nastal kot plod sodelovanja z arhitektom Borisom Podrecco.

Njegove skulpture stojijo v središču slovenske prestolnice Ljubljane: na Mesarskem mostu (bronasti kipi Prometeja, Satirja, ob mostu Adama in Eve), Petkovškovem nabrežju v neposredni bližini ljubljanske tržnice, na Ključavničarski ulici v starem delu mesta. Pred centralno železniško postajo stoji njegov konjeniški [[Spomenik Rudolfu Maistru, Ljubljana|spomenik Rudolfa Maistra]] (postavitev Jurij Kobe). V Šentvidu v Ljubljani, v parku Zavoda sv. Stanislava, stoji skulptura sv. Jožefa. Omeniti velja še spomenik Jamesu Joycu  na železniški postaji in portret Charlesa Nodiera v atriju Francoskega inštituta Charlesa Nodiera.

Njegove skulpture krasijo staro ribiško mesto Komiža na otoku Visu na Hrvaškem.

Leta 2010 je za svoje delo prejel nagrado mesta Ljubljane.

Kip Kristusa je leta 2014 razstavil v cerkvi Marija Zdravje v Piranu. Skulpturi Ona in On sta stali na Piranski punti na slovenski obali.

Leto kasneje je imel razstavo v eni najlepših renesančnih palač - Landhaus pod zaščito Unesca v Gradcu v Avstriji. Istega leta je razstavil monumentalno bronasto skulpturo Kristusa v baziliki Santa Maria presso San Satiro (mojstrovini velikega renesančnega arhitekta Donata Bramanteja) v neposredni bližini Milanske stolnice na Expo 2015 v Milanu v Italiji.

Leta 2026 je razstavil monumentalni skulpturi Ona in On v Marinaressa Gardens v Benetkah v okviru spremljevalne razstave 61. medbarodnega umetnostnega bienala v Benetkah v Italiji.

Tanja Pregelj Kobe je za njegovo delo zapisala: &quot; Mogočne figure Jakova Brdarja utelešenje duha antike, hkrati pa so njihova stvaritev, prežeta z izpovednim sporočilom kiparjeve lastne duše, odmika od meril tistega časa.&quot; &quot;Njegova dela, ne realistična in ne abstraktna, ne klasična in ne moderna v smislu danes uveljavljenih smeri, živijo svoje življenje...&quot;.

Kipar Jakov Brdar, ki velja za enega najboljših slovenskih kiparjev, živi in dela v Ljubljani v Sloveniji.

== Brdar v tujini ==
Leta 1991 so njegove skulpture postavili med antične mojstrovine v stalni zbirki Pergamonskega muzeja v Berlinu v Nemčiji.

Kip Livenze na glavnem mestnem trgu pred Mestno hišo v Motta di Livenzi v neposredni bližini Benetk v Italiji je leta 2002 ustvaril v spomin na nekdaj poplavljeno mesto.

Leta 2005 je imel razstavo v eni od najpomembnejših antičnih palač na svetu -  v Dioklecijanovi palači v Splitu na Hrvaškem.

V njegovem rojstnem kraju Livnu v Bosni in Hercegovini stoji njegov dvojni portret hrvaškega slikarja Gabrijela Jurkića.

Njegove skulpture krasijo staro ribiško mesto Komiža na otoku Visu na Hrvaškem.

Leta 2014 je imel razstavo Ona in On ter Križani v eni najlepših renesančnih palač v Evropi - Landhaus v avstrijskem Grazu.

Leta 2015 je razstavil monumentalno bronasto skulpturo Križanega, ki velja za vrhunec njegovega opusa v baziliki Santa Maria presso San Satiro, ki je delo največjega renesančnega arhitekta Donata Bramanteja na Expo 2015 v Milanu v Italiji.

== Galerija ==
&lt;gallery&gt;&lt;/gallery&gt;

== Viri in sklici ==
{{refsez}}

== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih kiparjev]]

== Zunanje povezave ==
* http://www.ljubljana.si/si/zivljenje-v-ljubljani/v-srediscu/68628/detail.html
* http://www.ljubljana.si/si/mol/novice/65822/detail.html
{{-}}
{{PrejemnikiNagradePresernovegaSklada}}
{{likovnik-stub}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1949|Brdar Jakov]]
[[Kategorija:Živeči ljudje|Brdar Jakov]]
[[Kategorija:Slovenski kiparji|Brdar Jakov]]
[[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada|Brdar Jakov]]
[[Kategorija:Slovenski Hrvati]]
[[Kategorija:Bosanski Hrvati]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>fp7zui8n6kpnfymw5ld10qx293nsvn7</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688449</id>
      <parentid>6688448</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T10:39:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-34651-92</username>
        <id>261530</id>
      </contributor>
      <comment>/* */</comment>
      <origin>6688449</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6867" sha1="r84eo0k1jjljt8aui75jgpzu27s4j6x" xml:space="preserve">{{wikificiraj}}
{{BŽO brez virov}}
{{Infopolje Oseba}}
'''Jakov Brdar''', [[Slovenci|slovenski]] [[kipar]] hercegovsko-hrvaškega rodu, * [[22. april]] [[1949]], [[Livno]], [[Bosna in Hercegovina]].

Rodil se je 22.aprila 1949 v Livnu v Bosni in Hercegovini. Rodno pokrajino opiše kot prostor, v katerem ni ničesar oblikovala človeška roka in je poln pogovorov z naravo ter spominov na lunarno pokrajino pašnikov in kamenja, kot kraj, kjer človek enostavno mora biti sam.

Kiparstvo je študiral na [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani]]. Diplomiral je leta 1975 pri prof. Dušanu Tršarju. Leta 1979 je končal postdiplomski študij na isti Akademiji. 

Med letoma 1980 in 1981 se je izpopolnjeval v Parizu v Franciji s štipendijo Moše Pijade. Med letoma 1988 in 1991 je s štipendijo Philip Morris kot član Berufsverband Bilderden Künstler živel in delal v Berlinu (Berlin Bildhauerwerkstätten) v Nemčiji. Leta 1991 je razstavil svoje skulpture v stalni zbirki Pergamonskega muzeja v Berlinu. Max Kunze, direktor muzeja v tistem času, je v razstavnem katalogu zapisal &quot;da umetnik v neposrednem soočenju z antiko v nobenem pogledu ni bil poražen&quot;.

Leta 1998 je za razstavo Pridiga ptičem v Mali galeriji v Ljubljani prejel najvišjo nagrado za sočasno likovno ustvarjalnost v RS Sloveniji - [[Prešernova nagrada|nagrado Prešernovega sklada]] za kiparstvo.

Njegove skulpture so narejene po zakonu naravnih proporcev - po merilu posameznikovega lastnega telesa. Od nekdaj ga zanima človeško telo in išče odgovor na to, kaj človeško telo sploh je. Roke, s katerimi modelira, čuti kot orodje, merilo in kot čutni senzor celotnega organizma. Kar koli počne, počne brez slehernega napora. Modelira s celimi dlanmi, z dolgimi potezami, ki puščajo za seboj sledi roke in grobe kosme gline. Mehko, vlažno glino, ki jo pri svojem delu uporablja, pred tem zgnete in zmeša z nogami. Njegova desna roka običajno modelira levo polovico in leva roka desno polovico telesa. Ko modelira, sledi naravnemu gibu roke, ki je vedno nekakšna spirala, in pri tem vseskozi čuti skulpturo v objemu roke. Skozi njegova dela se čuti, da ima občutek za ples, glasbo, za proporce in za harmonijo. 

Rad opazuje stare freske in slike renesančnih mojstrov: Giotta, Fra Angelica, Piera della Francesce. Opazi tisto, kar običajno drugi spregledajo. Na prvi pogled nevidnim detajlom &quot;v drugem planu&quot; da, kot citatom starih mojstrov, kiparsko formo. Ko spregovori o svojem delu, poudari da je treba pri skulpturi ločiti likovno anatomijo od opisne funkcionalne anatomije človeškega telesa.

Njegova dela hranijo v stalnih zbirkah Moderne galerije in Mestnega muzeja v Ljubljani, ter Obalnih galerij v Kopru in Piranu.

Leta 2000 je imel retrospektivo v Obalnih galerijah v Kopru in Piranu.

Svoje skulpture je leta 2005 razstavil v eni od najpomembnejših antičnih palač na svetu - v Dioklecijanovi palači v Splitu na Hrvaškem.

Jakov Brdar je avtor številnih skulptur in javnih spomenikov v Sloveniji in tujini. Kip Livenze pred mestno hišo v Motta di Livenzi v neposredni bližini Benetk v Italiji je leta 2002 nastal kot plod sodelovanja z arhitektom Borisom Podrecco.

Njegove skulpture stojijo v središču slovenske prestolnice Ljubljane: na Mesarskem mostu (bronasti kipi Prometeja, Satirja, ob mostu Adama in Eve), Petkovškovem nabrežju v neposredni bližini ljubljanske tržnice, na Ključavničarski ulici v starem delu mesta. Pred centralno železniško postajo stoji njegov konjeniški [[Spomenik Rudolfu Maistru, Ljubljana|spomenik Rudolfa Maistra]] (postavitev Jurij Kobe). V Šentvidu v Ljubljani, v parku Zavoda sv. Stanislava, stoji skulptura sv. Jožefa. Omeniti velja še spomenik Jamesu Joycu  na železniški postaji in portret Charlesa Nodiera v atriju Francoskega inštituta Charlesa Nodiera.

Njegove skulpture krasijo staro ribiško mesto Komiža na otoku Visu na Hrvaškem.

Leta 2010 je za svoje delo prejel nagrado mesta Ljubljane.

Kip Kristusa je leta 2014 razstavil v cerkvi Marija Zdravje v Piranu. Skulpturi Ona in On sta stali na Piranski punti na slovenski obali.

Leto kasneje je imel razstavo v eni najlepših renesančnih palač - Landhaus pod zaščito Unesca v Gradcu v Avstriji. Istega leta je razstavil monumentalno bronasto skulpturo Kristusa v baziliki Santa Maria presso San Satiro (mojstrovini velikega renesančnega arhitekta Donata Bramanteja) v neposredni bližini Milanske stolnice na Expo 2015 v Milanu v Italiji.

Leta 2026 je razstavil monumentalni skulpturi Ona in On v Marinaressa Gardens v Benetkah v okviru spremljevalne razstave 61. mednarodnega umetnostnega bienala v Benetkah v Italiji.

Tanja Pregelj Kobe je za njegovo delo zapisala: &quot; Mogočne figure Jakova Brdarja utelešenje duha antike, hkrati pa so njihova stvaritev, prežeta z izpovednim sporočilom kiparjeve lastne duše, odmika od meril tistega časa.&quot; &quot;Njegova dela, ne realistična in ne abstraktna, ne klasična in ne moderna v smislu danes uveljavljenih smeri, živijo svoje življenje...&quot;.

Kipar Jakov Brdar, ki velja za enega najboljših slovenskih kiparjev, živi in dela v Ljubljani v Sloveniji.

== Brdar v tujini ==
Leta 1991 so njegove skulpture postavili med antične mojstrovine v stalni zbirki Pergamonskega muzeja v Berlinu v Nemčiji.

Kip Livenze na glavnem mestnem trgu pred Mestno hišo v Motta di Livenzi v neposredni bližini Benetk v Italiji je leta 2002 ustvaril v spomin na nekdaj poplavljeno mesto.

Leta 2005 je imel razstavo v eni od najpomembnejših antičnih palač na svetu -  v Dioklecijanovi palači v Splitu na Hrvaškem.

V njegovem rojstnem kraju Livnu v Bosni in Hercegovini stoji njegov dvojni portret hrvaškega slikarja Gabrijela Jurkića.

Njegove skulpture krasijo staro ribiško mesto Komiža na otoku Visu na Hrvaškem.

Leta 2014 je imel razstavo Ona in On ter Križani v eni najlepših renesančnih palač v Evropi - Landhaus v avstrijskem Grazu.

Leta 2015 je razstavil monumentalno bronasto skulpturo Križanega, ki velja za vrhunec njegovega opusa v baziliki Santa Maria presso San Satiro, ki je delo največjega renesančnega arhitekta Donata Bramanteja na Expo 2015 v Milanu v Italiji.

== Galerija ==
&lt;gallery&gt;&lt;/gallery&gt;

== Viri in sklici ==
{{refsez}}

== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih kiparjev]]

== Zunanje povezave ==
* http://www.ljubljana.si/si/zivljenje-v-ljubljani/v-srediscu/68628/detail.html
* http://www.ljubljana.si/si/mol/novice/65822/detail.html
{{-}}
{{PrejemnikiNagradePresernovegaSklada}}
{{likovnik-stub}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1949|Brdar Jakov]]
[[Kategorija:Živeči ljudje|Brdar Jakov]]
[[Kategorija:Slovenski kiparji|Brdar Jakov]]
[[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada|Brdar Jakov]]
[[Kategorija:Slovenski Hrvati]]
[[Kategorija:Bosanski Hrvati]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>r84eo0k1jjljt8aui75jgpzu27s4j6x</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ljubljanski potniški promet</title>
    <ns>0</ns>
    <id>87270</id>
    <revision>
      <id>6688440</id>
      <parentid>6686962</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T10:01:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Muc77</username>
        <id>247998</id>
      </contributor>
      <comment>/* Zgibni avtobusi */ dodani avtobusi</comment>
      <origin>6688440</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="59793" sha1="d0nuacxerjmc7ifwif5al4g72uw9bc1" xml:space="preserve">{{Infopolje Podjetje
| name = Javno podjetje Ljubljanski potniški promet, d.o.o.
| logo = [[Slika:Logotip LPP.png|200px]]
| image = Ljubljana_-_Slovenska_Cesta_8_(53446416795).jpg
| type = [[družba z omejeno odgovornostjo]]
| foundation = 1901
| location = [[Ljubljana]], Celovška cesta 160&lt;br/&gt;1000 Ljubljana&lt;br /&gt;{{SLO}}
| key_people = 
| industry = transport
| services = mestni prevoz potnikov&lt;br&gt;vzdrževanje vozil&lt;br&gt;tehnični pregledi
| revenue = 
| operating_income = 
| net_income = 
| num_employees = 
| homepage = {{URL|http://www.lpp.si}}
}}

'''Ljubljanski potniški promet''' ([[kratica]] '''LPP''') je javno prevozniško [[podjetje]] ([[družba z omejeno odgovornostjo]]), ki deluje v sklopu [[Javni holding Ljubljana|Javnega holdinga Ljubljana]] in primarno zagotavlja [[javni prevoz|javni]] mestni in [[Medkrajevni potniški promet (LPP)|medkrajevni]] [[avtobus]]ni [[transport|prevoz]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] in njeni okolici.

Poleg tega podjetje ponuja tudi naročene [[avtobus]]ne prevoze, [[servis]]iranje in popravila gospodarskih vozil in njihovih delov, [[tehnični pregled vozila|tehnične preglede vozil]] in homologacije ter registracije vozil.

== Sedež podjetja ==
Sedež podjetja z upravno [[zgradba|zgradbo]], [[garaža|garažnimi površinami]], s servisnimi delavnicami in stavbo tehničnih pregledov se nahaja v obsežnem kompleksu v [[Zgornja Šiška|Zgornji Šiški]] med [[Celovška cesta, Ljubljana|Celovško]], [[Litostrojska cesta, Ljubljana|Litostrojsko]] in [[Cesta Ljubljanske brigade, Ljubljana|Cesto Ljubljanske brigade]].

== Kratka zgodovina podjetja ==
==== Obdobje tramvajev (1901–1958) ====
{{glavni|Ljubljanski tramvaj}}
[[Slika:Ljubljana 1911.jpg|sličica|210px|Tramvaj na [[Prešernov trg, Ljubljana|Marijinem trgu]] (današnji Prešernov trg) leta 1911]]
Ko je v Ljubljani ob koncu 19. stoletja živelo okrog štirideset tisoč prebivalcev, se je mestna oblast odločila, da uvede javna »mehanizirana« prevozna sredstva. Zato je bila leta 1900 uradno ustanovljena ''Splošna maloželezniška družba'', ki je skrbela za javni prevoz v mestu. Brez posebnih slovesnosti je tramvaj v Ljubljani uradno speljal 6. septembra leta 1901. Prvi dan so prodali kar 6400 voznih listkov. Splošna maloželezniška družba je bila leta 1901 v resnici zelo majhna, saj je premogla le 13 pogonskih voz, 1 prikolico in voz za soljenje cest v zimskem času, zaposlovala pa je 64 ljudi. V vsakem od pogonskih voz je bilo prostora za trideset ljudi (16 sedežev in 14 stojišč), tramvaji pa so dosegali hitrost do trideset kilometrov na uro. Do konca leta 1901 so ljubljanski [[tramvaj]]i prevozili okrog 136.000 kilometrov in prepeljali 330.000 potnikov. Splošna maloželezniška družba, ki je upravljala s tramvaji v Ljubljani, je bila avstrijska zasebna [[delniška družba]] pod vodstvom tujega vlagatelja, nemškega podjetja [[Siemens (podjetje)|Siemens]] &amp; Halske. Po izteku petindvajsetletnega obratovanja cestne železnice je mestu končno pripadla pravica odkupiti tramvajsko podjetje.

Leta 1929 se je Splošna maloželezniška družba preimenovala v ''Električno cestno železnico'' (ECŽ) in po letu 1930 se je mesto pospešeno lotilo posodabljanja voznega parka in prog. Nakupili so nova in rabljena vozila, tako da je vozni park leta 1940 štel 52 enot, razširili so mrežo tramvajskih prog in središče povezali s predmestji ter preselili remizo in remontne delavnice iz Vodmata v Zgornjo Šiško ob Celovško cesto.

Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je tramvajski promet potekal brez večjih posebnosti. Vozila so bila opremljena z dvojezičnimi napisi, vozni čas je bil prilagojen [[policijska ura|policijski uri]], primanjkovalo pa je rezervnih delov. Zanimivo je, da se je promet s tramvaji povečal, saj so se lahko italijanski vojaki prevažali brezplačno. Tramvajska proga do Šentvida je celo prečkala državno mejo, in sicer je bil na Celovški cesti postavljen mejni blok med Italijo in Nemčijo, vendar so Nemci promet tramvajev preko meje prepovedali, tako da so bile vožnje do Šentvida ukinjene oz. skrajšane od oktobra 1941 dalje.

==== Obdobje trolejbusov (1951–1971) ====
{{glavni|Ljubljanski trolejbus}}
[[Slika:Trolejbus 2.JPG|sličica|210px|Trolejbus na viškem obračališču]]
Po končani drugi svetovni vojni se je Ljubljana hitro širila in tramvaj ni več bil kos rastočim prevoznim potrebam v mestu. Ko so se pričeli uveljavljati osebni avtomobili, je bil to dodaten razlog za drugačno ureditev prometa po ljubljanskih ulicah, ki bi osebnim avtomobilom jemala manj voznih površin. Maja 1951 je ''Mestni ljudski odbor Ljubljana'' ustanovil komisijo, ki je pripravila predlog o prehodu mestnega prometa s tramvaja na [[trolejbus]] in [[avtobus]]. Prehod je bil postopen. Sredi petdesetih let so po ljubljanskih ulicah že redno vozili trolejbusi in prvi avtobusi, leta 1958, ko je tramvaj dokončno prenehal voziti, pa se je tedanja ECŽ preimenovala v ''Ljubljana-Transport''. Tramvaj se je na svojo zadnjo vožnjo odpeljal 20. decembra 1958. Tako kot tramvaji so bili tudi trolejbusi na električni pogon in zato odvisni od napeljanih električnih vodov po mestu. V obratovanju so bile naslednje trolejbusne proge:
* proga št. '''1''' ''Vič–Vižmarje''
* proga št. '''6''' ''Vič–Ježica''
* proga št. '''7''' ''Litostroj–Ajdovščina''
* proga št. '''8''' ''Litostroj–Črnuče''

Izkušnje z obratovanjem trolejbusov niso bile najboljše. Tokovni odjemniki so se trolejbusom mnogokrat iztaknili iz kontaktne mreže in jih je bilo treba vsakič ponovno namestiti. Pozimi so bile dodatne težave zaradi [[sneg]]a in posipanja cest s [[sol]]jo. Slana voda je namreč prihajala v stik z električno napeljavo in povzročala kratek stik. Dogajalo se je celo, da je bila pod napetostjo celotna karoserija trolejbusa. To so občutili vstopajoči potniki, ki jih je pošteno streslo, če so se le dotaknili kovinskih delov vozila. Zadnjič je trolejbus vozil po Ljubljani 4. septembra 1971 na progi št. '''1''', nakar so ga v celoti zamenjali avtobusi.

==== Obdobje avtobusov (1950–danes) ====
[[Slika:MB O 317.JPG|sličica|210px|Avtobus '''[[Mercedes-Benz O 317|Mercedes-Benz O317]]''' pred letom [[1971]] v remizi. Vozilo št. 373 je bilo kupljeno novembra 1969, odpisano marca 1986.]]
[[Slika:First hydrogen-powered bus in Ljubljana (line 20, november 2025).jpg|thumb|desno|200px|Prvi [[vodik|vodikovi avtobusi]] so uvedeni novembra 2025; [[Mestna avtobusna linija št. 20 (Ljubljana)|avtobus 20]] na postaji [[BS3|Nove Stožice]]]]
Šestdeseta in sedemdeseta leta 20. stoletja so prinesla nesluten razvoj mestnega javnega prometa in podjetje, ki se je leta 1971 preimenovalo v ''Viator'', je svoje poslovanje postopoma razširilo po vsej Sloveniji. Razvoj ene dejavnosti se je nadaljeval v razvoj druge in tako so se iz mestnega prometa razvile dejavnosti medkrajevnega, tovornega in turističnega prometa, kar je spodbudilo razvoj turistično-agencijske dejavnosti, v nadaljevanju pa še izgradnjo in prevzem [[Žičnica|žičnic]] in pripadajočih objektov na [[Vogel|Voglu]], [[Velika planina|Veliki planini]], [[Zatrnik]]u, Španovem vrhu, [[Rakitna|Rakitni]], v [[Martuljek|Martuljku]].
 
Poleg prometa in turizma je nova dejavnost podjetja postala še gostinstvo. Od leta 1971 v podjetju javni prevoz opravljajo izključno z avtobusi. Tri leta kasneje je bila ustanovljena [[taksi]] služba (s prvimi rumenimi avtomobili [[Renault|Renault 12]]) in sposojevalnica avtomobilov. Leta 1977 se je Viator povezal s podjetjem ''SAP'' in nastalo je podjetje s skupnim imenom SOZD ''SAP-VIATOR'', v okviru katerega je že delovala delovna organizacija ''Mestni potniški promet''.

Sledile so nadaljnje združitve ter razdružitve in povezave med različnimi prometnimi, turističnimi in hotelskimi organizacijami po vsej Sloveniji in tako se je ''Viator'' 25. marca 1981 znašel v okviru SOZD ''INTEGRAL''. V okviru slednjega se prvič pojavi današnje ime podjetja, in sicer kot delovna organizacija ''Ljubljanski potniški promet''. Leta 1989 se je LPP odločil za izstop iz Integrala, saj v njegovem sestavu ni bilo več razvojnih možnosti za nadaljevanje dejavnosti javnega mestnega prometa za Ljubljano, njene prebivalce in obiskovalce ter njeno primestje. LPP je tako postal javno podjetje v službi prebivalcev glavnega mesta in vseh tistih, ki živijo v primestnih občinah.

V času [[Slovenska osamosvojitvena vojna|osamosvojitvene vojne]] je veliko vozil sodelovalo v protitankovskih blokadah, ki so bile postavljene na mestnih vpadnicah in v bližini vojašnic in skladišč orožja. Nekaj vozil je bilo tedaj popolnoma uničenih oz. nepopravljivo poškodovanih (blokade na cesti proti Toškemu Čelu, Šmartinski cesti, Aškerčevi cesti).

Od leta 1994 LPP deluje kot javno podjetje, družba z omejeno odgovornostjo, v okviru Javnega holdinga Ljubljana. Po letu 2007 je prišlo do večje širitve mestnega avtobusnega omrežja, posodabljanja voznega parka s sodobnimi, okolju prijaznejšimi ekološkimi avtobusi, prenovljena sta bila tudi plačilni sistem in sistem napovedovanja avtobusnih prihodov ter uvedeni postajališčni vozni redi.

Skoraj nikoli v zgodovini podjetja se ni zgodilo, da bi javni avtobusni prevoz obstal za več kot nekaj ur oz. dni, daljša prekinitev je bila le med osamosvojitveno vojno ter zaradi razglašene [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019 v Sloveniji|epidemije bolezni Covid-19]] od 16. marca 2020 do 11. maja 2020 in od 16. oktobra 2020 do 15. decembra 2020.

Od novembra 2025 je LPP dobil prve avtobuse na (ogljično nevtralni) [[vodik|vodikov]] pogon.

=== Preglednica nekdanjih mestnih avtobusnih linij in posameznih voženj ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
! colspan=2| št.
! relacija
! obdobje obratovanja
! colspan=2| razlog ukinitve
|-
| colspan=2 align=&quot;center&quot;| [[Mestna avtobusna linija št. 1D (Ljubljana)|'''1D''']]
| Mestni log – Dolgi most P+R
| 3. junij 2010 - 28. februar 2011
| colspan=2| nerentabilnost
|-
| colspan=2 align=&quot;center&quot;| [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|'''1D''']]
| Vižmarje – Mestni log – Dolgi most P+R
| 11. maj 2015 - 7. julij 2020
| colspan=2| podaljšanje linije '''1''' iz Mestnega loga do Dolgega mostu P+R
|-
| colspan=2 align=&quot;center&quot;| [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|'''1S''']]
| Nedeljski sejem – Mestni log – Vižmarje – Gameljne
| do 2. decembra 2012
| colspan=2| podaljšanje linije '''1B''' do novega obračališča pri Snagi
|-
| colspan=2 align=&quot;center&quot;| '''2'''
| Bavarski dvor &gt; Moste &gt; Štepanjsko naselje &gt; Fužine &gt; Nove Jarše&lt;br&gt;&lt;small&gt;odhod 3.15 (Del-sob), 4.15 (Ned)&lt;/small&gt; 
| do 31. avgusta 2009
| colspan=2| podaljšanje linije '''N5''' do Štepanjskega naselja
|-
| colspan=2 align=&quot;center&quot;| '''[[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|3]]'''
| Litostroj – Rudnik – Nedeljski sejem &lt;small&gt;(Ned)&lt;/small&gt;
| konec 90. let 20. stol.
| colspan=2| selitev bolšjega sejma z Rudnika v center mesta
|-
| colspan=2 align=&quot;center&quot;| '''3L'''
| Tovarna LEK – Bavarski dvor&lt;br&gt;&lt;small&gt;odhod 22.05 (Del)&lt;/small&gt; 
| do 26. junija 2014
| colspan=&quot;2&quot; | podaljšanje linije '''18''' in njenega obratovalnega časa 
|-
| colspan=2 align=&quot;center&quot;| [[Mestna avtobusna linija št. 2 (Ljubljana)|'''4''']]
| Moste – Žale – Ajdovščina – Moste
| začetek 60. let 20. stol. - 3. januar 1980
| colspan=2| preusmeritev proge '''2''' do Novih Jarš, ki ni več krožna proga
|-
| colspan=&quot;2&quot; align=&quot;center&quot;|'''[[Mestna avtobusna linija št. 7 (Ljubljana)|7L]]'''
|Pržan – Letališka
|2007 - 2024
| colspan=&quot;2&quot; |podaljšanje linije '''7''' na Letališko cesto
|-
| colspan=2 align=&quot;center&quot;| [[Mestna avtobusna linija št. 9 (Ljubljana)|'''9a''']]
| Bavarski dvor – Trnovo
| 70. leta 20. stol.
| colspan=2| podaljšanje proge s Kodeljevega do Štepanjskega naselja in uvedba obratovanja po 21. uri na vsej trasi
|-
| colspan=2 align=&quot;center&quot;| [[Mestna avtobusna linija št. 25 (Ljubljana)|'''10''']]
| Kongresni trg – Zadobrova
| sredina 50. let 20. stol. - 2. september 2007
| colspan=2| spojitev s progo '''15''' v linijo '''25'''&lt;br&gt;ukinitev končnega postajališča Kongresni trg in zapora mestnega središča za ves promet
|-
| colspan=2 align=&quot;center&quot;| '''11'''
| Zalog &gt; Polje &gt; Zadobrova &gt; Hrastje &gt; Nove Jarše &gt; Bavarski dvor&lt;br&gt;&lt;small&gt;odhod 3.45 (Del-sob)&lt;/small&gt; 
| do 31. avgusta 2009
|  colspan=2| nerentabilnost voženj preko Sneberij
|-
| colspan=2 align=&quot;center&quot;| [[Mestna avtobusna linija št. 11 (Ljubljana)|'''N11''']]
| Bavarski dvor – Zalog
| proti koncu 2013
| colspan=2| podaljšanje obratovalnega časa linije '''11B''', ki prevzame funkcijo nočne linije
|-
| colspan=2 align=&quot;center&quot; |[[Mestna avtobusna linija št. 12 (Ljubljana)|'''12''']]
|Bežigrad – Vevče
|1984 - 30. september 2024
| colspan=2 |podaljšanje linije '''24''' iz Vevč po polovici trase linije '''12''' do Centra Stožice P+R
|-
| colspan=2 align=&quot;center&quot;| [[Mestna avtobusna linija št. 14 (Ljubljana)|'''14B''']]
| Savlje – Bokalce
| 3. september 2007 - 7. maj 2016
| colspan=2| spojitev linij '''14''' (''Savlje - Vrhovci'') in '''14B''' (''Savlje - Bokalce'') v eno linijo ter sprememba trase na območju Brda
|-
| colspan=2 align=&quot;center&quot;|'''Z14'''&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/zacasna-linija-z14/|title=Začasna linija Z14|date=20.1.2014|accessdate=12.8.2025|website=https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/zacasna-linija-z14/|publisher=Mestna Občina Ljubljana}}&lt;/ref&gt;
| Trg OF – Tehnološki park
| 20. januar 2014 - maj 2014
| colspan=2| uvedena zaradi obvoza linij '''14''' in '''14B''' ob zapori Ceste na Brdo
|-
| colspan=2 align=&quot;center&quot;| [[Mestna avtobusna linija št. 25 (Ljubljana)|'''15''']]
| Bavarski dvor – Medvode
| sredina 50. let 20. stol. - 2. september 2007
| colspan=2| spojitev s progo '''10''' v linijo '''25'''&lt;br&gt;ukinitev končnega postajališča Bavarski dvor
|-
| colspan=2 align=&quot;center&quot;| [[Mestna avtobusna linija št. 8 (Ljubljana)|'''16''']]
| Gameljne – (Brod – Vižmarje) – Bavarski dvor
| 1971 - 2. september 2007
| colspan=2| spojitev s progo '''21''' v liniji '''26''' &lt;small&gt;(Del-sob)&lt;/small&gt; in '''26B''' &lt;small&gt;(Del)&lt;/small&gt;&lt;br&gt;podaljšanje linije do Bežigrada &lt;small&gt;(Železne ceste)&lt;/small&gt; in preštevilčenje v linijo '''26C''' &lt;small&gt;(Ned)&lt;/small&gt;&lt;br&gt;ukinitev končnega postajališča Bavarski dvor
|-
| colspan=2 align=&quot;center&quot;| [[Mestna avtobusna linija št. 20 (Ljubljana)|'''17''']]
| Trg osvoboditve – Fužine
| 4. januar - 17. oktober 1983
| colspan=2| podaljšanje proge '''20''' z Bavarskega dvora do Fužin
|-
| colspan=2 align=&quot;center&quot;| [[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|'''17''']]
| Trnovo – Barje
| 3. september 1984 - 1988
| colspan=2| podaljšanje proge '''19''' z Bavarskega dvora do Barja
|-
| rowspan=3 colspan=2 align=&quot;center&quot;| [[Mestna avtobusna linija št. 27 (Ljubljana)|'''17''']]
| Letališka – Fužine &lt;small&gt;(Del-sob)&lt;/small&gt;
| 1. april 1992 - 1. junij 1996
| colspan=2| nerentabilnost, preusmeritev skozi razvijajoči se BTC do Kongresnega trga
|-
| Kongresni trg – BTC – Letališka &lt;small&gt;(Del-sob)&lt;/small&gt;
| 1. julij 1996 - 1. september 2007
| podaljšanje s Kongresnega trga do nakupovalnega središča Rudnik in preštevilčenje v linijo '''27'''
| rowspan=2| ukinitev končnih postajališč v centru mesta
|-
| Kongresni trg – Kolosej &lt;small&gt;(Ned)&lt;/small&gt;
| 2001 - 2. september 2007
| skrajšanje od Kongresnega trga do Pošte in preštevilčenje v linijo '''27K'''
|-
| colspan=&quot;2&quot; align=&quot;center&quot;|'''[[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|19]]'''
|Tomačevo – Barje
|1988 - 2011
| colspan=&quot;2&quot; |uvedba linij '''19B''' in '''19I''', linija '''19''' se občasno uvede ob obvozih na območju Črne vasi ali Ižanske ceste
|-
| colspan=&quot;2&quot; align=&quot;center&quot;|  '''[[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|19Z]]'''
|Notranje Gorice – Jezero
|2021 - 2023
| colspan=&quot;2&quot; |začasna linija v času obnove Črnovaške ceste in ukinitve linije '''19B'''
|-
| colspan=&quot;2&quot; align=&quot;center&quot;|'''[[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|19P]]'''
|Ig AP – Iška vas
|
| colspan=&quot;2&quot; |začasna linija zaradi obvoza/skrajšane trase linije '''19I'''
|-
| colspan=2 align=&quot;center&quot; | [[Mestna avtobusna linija št. 21 (Ljubljana)|'''21''']]
| Ruski car – Šlandrova (IMP)
| 1980
| colspan=2| nerentabilnost
|-
| colspan=&quot;2&quot; rowspan=&quot;2&quot; align=&quot;center&quot; | [[Mestna avtobusna linija št. 21 (Ljubljana)|'''21''']]
| Bavarski dvor – Reaktor – Beričevo – Dol° &lt;small&gt;(Del-sob)&lt;/small&gt;
| 1. oktober 1982 - 1. september 2007  
| colspan=2| spojitev s progo '''16''' v linijo '''26'''
|-
| Bavarski dvor – Brnčičeva – Beričevo – Dol° &lt;small&gt;(Del)&lt;/small&gt;
| 1. oktober 1982 - 31. avgust 2007
| colspan=2| spojitev s progo '''16''' v linijo '''26B'''
|-
| colspan=&quot;2&quot; align=&quot;center&quot;|'''[[Mestna avtobusna linija št. 21 (Ljubljana)|21]]'''
|Gameljne – Ježica – Beričevo
|2. marec 2015 - 30. september 2024
| colspan=&quot;2&quot; |uvedba linij '''21D''' in '''28'''
|-
| colspan=&quot;2&quot; align=&quot;center&quot;|'''[[Mestna avtobusna linija št. 21D (Ljubljana)|21Z]]'''
|Ježica – Šmartno&lt;br&gt;Gameljne – Trata&lt;br&gt;Vižmarje – Beričevo
|2022 - 2024
| colspan=&quot;2&quot; |začasne linije v času obnove Ceste Vstaje, in tudi posledično skrajšane trase linije '''8'''
|-
| colspan=2 align=&quot;center&quot;| [[Mestna avtobusna linija št. 23 (Ljubljana), 2006-2014|'''23''']]
| Kolodvor – Živalski vrt (ZOO)
| 1. julij 2006 - 26. junij 2014
| colspan=2| podaljšanje linije '''18''' preko Večne poti do Kolodvora.
|-
| colspan=2 align=&quot;center&quot; | [[Mestna avtobusna linija št. 25 (Ljubljana)|'''25B''']]
| Zadobrova – Bavarski dvor
| do marca 2014
| colspan=2| spremenjen režim odhoda (v garažo) 
|-
| rowspan=3 align=&quot;center&quot;| [[Mestna avtobusna linija št. 8 (Ljubljana)|'''26''']]
| 
| Gameljne – Beričevo &lt;small&gt;(Del-sob)&lt;/small&gt;
| rowspan=2| 3. september 2007 - 23. junij 2008
| rowspan=2 colspan=2| podaljšanje linije '''8''' in nova linija '''21'''
&lt;br&gt;predolga linija in prepoved voženj mestnih avtobusov po Štajerski cesti
|-
| align=&quot;center&quot;| [[Mestna avtobusna linija št. 8 (Ljubljana)|'''B''']]
| Gameljne – Brnčičeva – Beričevo &lt;small&gt;(Del)&lt;/small&gt;
|-
| align=&quot;center&quot;| [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|'''C''']]
| Bežigrad &lt;small&gt;(Železna cesta)&lt;/small&gt; – Gameljne &lt;small&gt;(Ned)&lt;/small&gt;
| 9. september 2007 - 25. junij 2008
| colspan=2| podaljšanje linij '''1B''' in '''1S'''
|-
| colspan=2 align=&quot;center&quot;| [[Mestna avtobusna linija št. 26 (Ljubljana), 2014-2015|'''26''']]
| Ježica – Brnčičeva &lt;small&gt;(Del-sob)&lt;/small&gt;
| 1. december 2014 - 2. marec 2015
| colspan=2| ponovno podaljšanje linije '''8''' na Brnčičevo
|-
| colspan=2 align=&quot;center&quot;| [[Mestna avtobusna linija št. 27 (Ljubljana)|'''27K''']]
| Bavarski dvor – BTC Kolosej - (BTC Atlantis)
| 2001 - 26. julij 2015 - (25. junij 2023)
| colspan=2| nerentabilnost
|-
| colspan=2 align=&quot;center&quot;| '''28'''&lt;br&gt;'''28V'''
| Kajuhova – Mali Lipoglav
&lt;br&gt;Kajuhova – Vevče – Mali Lipoglav
| 1. september 2009 - 31. avgust 2016&lt;br&gt;26. junij 2014 - 1. september 2014
| colspan=2| spojitev linij '''28''' in '''29''' v novo linijo '''26''' ter podaljšanje linije '''24''' do Vevč
&lt;br&gt;obratovala samo v času poletnih voznih redov 2014
|-
| colspan=2 align=&quot;center&quot;| [[Mestna avtobusna linija št. 29 (Ljubljana)|'''29''']]
| Kajuhova – Tuji Grm
| 1. september 2009 - 31. avgust 2016
| colspan=2| spojitev linij '''28''' in '''29''' v novo linijo '''26''' ter podaljšanje linije '''24'''
|-
| colspan=2 align=&quot;center&quot;| [[Integrirana avtobusna linija št. 62 (Ljubljana)|'''62''']]
| Vodice – Šinkov Turn – Polje – Vodice &lt;small&gt;(Del)&lt;/small&gt;
| 3. september 2012 - 2. november 2012
| colspan=2| sprememba linij '''60''' in '''61'''
|-
| colspan=&quot;2&quot; align=&quot;center&quot;|   '''64'''
|Ljubljana – Letališče Brnik
|do 30. junija 2024
| colspan=&quot;2&quot; |koncesijo za prevoze v gorenjski regiji prevzame Arriva
|-
| colspan=2 align=&quot;center&quot;| -
| obračališče Rudnik – E. Leclerc
| februar - december 2001
| colspan=2| nerentabilnost, komercialna proga, financirana s strani podjetja ''E.Leclerc''
|-
| colspan=2 align=&quot;center&quot;| -
| Kolodvor – Avtosejem &lt;small&gt;(Ned)&lt;/small&gt;
| okoli 1990
| colspan=2| nerentabilnost
|-
| colspan=2 align=&quot;center&quot;| -
| Bavarski dvor – Goričane &lt;small&gt;(Sob, Ned)&lt;/small&gt;
| 13. julij - 8. september 1985
| colspan=2| kopalna proga (kopališče Na Sori)
|-
|}

Legenda:
* ''Del'' → vozi od ponedeljka do petka
* ''Del-sob'' → vozi od ponedeljka do sobote
* ''Sob'' → vozi ob sobotah
* ''Ned'' → vozi ob nedeljah in praznikih
* ° → podaljšanje do Dola pri Ljubljani le septembra 2002

=== Dosedanja poimenovanja podjetja ===
[[Slika:LPP Remiza.jpg|sličica|210px|Večji del avtobusnega parkirišča leži ob Cesti Ljubljanske brigade]]
Podjetje je kar nekajkrat spremenilo ime, večinoma je šlo za spremembo v lastniški strukturi ali pa za uvajanje novih načinov prevoza potnikov po mestu.
* ''Allgemeine Oesterreichische Kleinbahngesellschaft'' (slov. ''Družba malih železnic'') (6. september 1901–1927)
* ''Splošna maloželezniška družba d.d.'' (1927–1929)
* ''Električna cestna železnica'' (1929–1958)
* ''Ljubljana-Transport'' (1958–1971)
* ''Viator'' (1971–1977)
* ''SOZD SAP-VIATOR'' (1977–1981)
* ''SOZD INTEGRAL'' (1981–1989)
* ''Ljubljanski potniški promet'' (1989–danes)

=== Tabela prepeljanih potnikov v MPP ===
Po uvedbi novega plačilnega sistema leta 2010 so številke prepeljanih potnikov natančne, predtem so bile ocene približne.
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! leto !! št. potnikov
|-
|''1901''
|326.864&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ljubljanski tramvaj - Stran 123 - VLAKI.INFO|url=https://www.vlaki.info/forum/viewtopic.php?t=1405&amp;start=1830|website=www.vlaki.info|accessdate=2025-05-10}}&lt;/ref&gt;
|-
|''1902''
|792.826
|-
|''1903''
|929.349
|-
|''1908''
|1.015.144
|-
| ''1929'' || 2.860.000
|-
|''1930''
|3.173.760
|-
|''1931''
|5.447.700
|-
| ''1932'' || 6.786.942
|-
|''1933''
|5.112.588
|-
|''1934''
|4.837.880
|-
|''1939''
|9.236.140
|-
|''1940''
|11.116.887
|-
| ''1941'' || 12.830.528
|-
|''1942''
|18.473.313
|-
|''1943''
|26.122.807
|-
|''1944''
|19.632.698
|-
|''1946''
|26.172.040
|-
| ''1947'' || 29.094.240
|-
| ''1950'' || 45.028.499
|-
| ''1975'' || 74.000.000
|-
| ''1980'' || 97.500.000
|-
| ''1982'' || 121.000.000
|-
| ''1983'' || 130.000.000
|-
| ''1985'' || 160.000.000
|-
| ''1995'' || 111.000.000
|-
| ''2005'' || 92.000.000
|-
| ''2010'' || 42.202.516
|-
| ''2011'' || 41.050.121
|-
| ''2012'' || 39.437.496
|-
| ''2013'' ||40.631.366
|-
| ''2014'' ||39.838.115
|-
| ''2015'' ||37.928.067
|-
| ''2016'' ||37.790.716&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://siol.net/siol-plus/lpp-odgovarja-mihi-mazziniju-437525|title=LPP odgovarja Mihi Mazziniju|date=15.3.2017|accessdate=15.3.2017|website=siol.net|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
| ''2017'' ||37.460.996
|-
| ''2018'' ||36.988.034
|-
| ''2019'' ||36.347.028
|-
| ''2020'' ||16.090.625
|-
| ''2021''||19.086.895
|-
| ''2022''||28.050.798
|-
|2023
|34.368.492
|-
|2024
|34.680.233
|}

== Mestni potniški promet ==
Mestni potniški promet je javna služba, ki se izvaja po vnaprej objavljenih trasah in [[Vozni red|voznih redih]]. Trenutno obratuje '''32''' linij v skupni dolžini '''460''' [[Kilometer|kilometrov]]. Pokrivajo približno 97% urbanega območja [[Ljubljana|Mestne občine Ljubljana]], kar pomeni, da je 97% ljubljanskih gospodinjstev oddaljenih od najbližjega postajališča manj kot 500 [[Meter|metrov]].

=== Avtobusne linije ===
Avtobusi povezujejo središče mesta z mestnimi predeli in obrobnimi naselji znotraj meja [[Mestna občina Ljubljana|Mestne občine Ljubljana]], nekatere linije pa se končujejo tudi na področjih sosednjih občin.

Take linije so [[Mestna avtobusna linija št. 15 (Ljubljana)|'''15''']], [[Mestna avtobusna linija št. 25 (Ljubljana)|'''25''']] in [[Integrirana avtobusna linija št. 30 (Ljubljana)|'''30''']] v [[Občina Medvode|Občini Medvode]], '''30''', [[Integrirana avtobusna linija št. 60 (Ljubljana)|'''60''']] in [[Integrirana avtobusna linija št. 61 (Ljubljana)|'''61''']] v [[Občina Vodice|Občini Vodice]], [[Mestna avtobusna linija št. 12D (Ljubljana)|'''12D''']] in '''[[Mestna avtobusna linija št. 21D (Ljubljana)|21D]]''' v [[Občina Domžale|Občini Domžale]], [[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|'''3B in''' '''N3B''']] v [[Občina Škofljica|Občini Škofljica]], [[Integrirana avtobusna linija št. 3G (Ljubljana)|'''3G''']] v [[Občina Grosuplje|Občini Grosuplje]], [[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|'''19I''']] v [[Občina Ig|Občini Ig]], [[Mestna avtobusna linija št. 6B (Ljubljana)|'''6B''']] in [[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|'''19B''']] v [[Občina Brezovica|Občini Brezovica]], [[Integrirana avtobusna linija št. 51 (Ljubljana)|'''51''']], [[Integrirana avtobusna linija št. 52 (Ljubljana)|'''52''']] in [[Integrirana avtobusna linija št. 53 (Ljubljana)|'''53''']] v [[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Občini Dobrova - Polhov Gradec]] ter [[Integrirana avtobusna linija št. 56 (Ljubljana)|'''56''']] v [[Občina Horjul|Občini Horjul]].

==== Preglednica linij in režim obratovanja ====
{| class=&quot;wikitable&quot;
! št.
! relacija
! [[teden|delavnik]]
! [[sobota]] 
! [[nedelja]] in [[praznik]]
|-
| bgcolor=&quot;#B31B1B&quot; align=&quot;center&quot;| [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|&lt;span style=&quot;color: #FFFFFF;&quot;&gt;'''1'''&lt;/span&gt;]]
| DOLGI MOST P+R – STANEŽIČE P+R 
| 04:55 - 23:05
| 04:58 - 23:05
| /
|-
| bgcolor=&quot;#B31B1B&quot; align=&quot;center&quot;| [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|&lt;span style=&quot;color: #FFFFFF;&quot;&gt;'''1B'''&lt;/span&gt;]]
| DOLGI MOST P+R – Stanežiče P+R – GAMELJNE
| colspan=2 align=&quot;center&quot;| /
| 05:50 - 22:50
|-
| bgcolor=&quot;#B31B1B&quot; align=&quot;center&quot;| [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|&lt;span style=&quot;color: #FFFFFF;&quot;&gt;'''N1'''&lt;/span&gt;]]
| BAVARSKI DVOR – STANEŽIČE P+R
BAVARSKI DVOR – Stanežiče P+R GAMELJNE
BROD – Stanežiče P+R – BAVARSKI DVOR
| '''BD''': 04:30, 05:00
22:30 - 00:34
'''BR''': 04:02, 04:32
| '''BD''': 04:30, 05:00
22:30 - 00:34
'''BR''': 04:02, 04:32
| /
'''BD''': 05:30, 06:00
'''BR''': 05:02, 05:32
|-
| bgcolor=&quot;#507D2A&quot; align=&quot;center&quot;| [[Mestna avtobusna linija št. 2 (Ljubljana)|&lt;span style=&quot;color: #FFFFFF;&quot;&gt;'''2'''&lt;/span&gt;]]
| ZELENA JAMA – NOVE JARŠE
| colspan=2 align=&quot;center&quot;| 04:02 - 00:25
| 05:02 - 00:25
|-
| bgcolor=&quot;#FF5A36&quot; align=&quot;center&quot;| [[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|&lt;span style=&quot;color: #FFFFFF;&quot;&gt;'''3'''&lt;/span&gt;]]
[[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|&lt;span style=&quot;color: #FFFFFF;&quot;&gt;'''3B'''&lt;/span&gt;]]
[[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|&lt;span style=&quot;color: #FFFFFF;&quot;&gt;'''N3'''&lt;/span&gt;]]
[[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|&lt;span style=&quot;color: #FFFFFF;&quot;&gt;'''N3B'''&lt;/span&gt;]]
| LITOSTROJ – RUDNIK
LITOSTROJ – ŠKOFLJICA
LITOSTROJ – Bavarski dvor – RUDNIK (→)
BAVARSKI DVOR – RUDNIK
BAVARSKI DVOR – ŠKOFLJICA
| 05:28 - 20:32
05:00 - 20:58
'''L''': 20:46
21:00 - 00:15
'''BD''': 04:30, 05:00, 21:20
'''Š''': 21:12
| 05:13 - 20:41
/
'''L''': 20:46
&lt;small&gt;04:12-05:12&amp;21:00-00:15&lt;/small&gt;
/
| 06:05 - 20:54
/
/
&lt;small&gt;05:12-06:12&amp;20:40-00:15&lt;/small&gt;
/

|-
| bgcolor=&quot;#FF7E00&quot; align=&quot;center&quot;| [[Integrirana avtobusna linija št. 3G (Ljubljana)|&lt;span style=&quot;color: #FFFFFF;&quot;&gt;'''3G'''&lt;/span&gt;]]
| BEŽIGRAD &lt;small&gt;(Železna)&lt;/small&gt; – GROSUPLJE 
| 04:19 - 00:25
| 04:49 - 00:25
| 04:49 - 00:35
|-
| rowspan=2 bgcolor=&quot;#800080&quot; align=&quot;center&quot;| [[Mestna avtobusna linija št. 5 (Ljubljana)|&lt;span style=&quot;color: #FFFFFF;&quot;&gt;'''5&lt;br&gt;N5'''&lt;/span&gt;]]
| rowspan=2| PODUTIK – ŠTEPANJSKO NASELJE
PODUTIK – Bavarski dvor – ŠTEPANJSKO NASELJE
| 05:02 - 20:54
| 05:05 - 20:50
| 06:10 - 20:54
|-
| colspan=2 align=&quot;center&quot;| 04:12 - 05:15 &amp; 20:40 - 00:17
| 05:12-06:15 &amp; 20:40-00:17
|-
| bgcolor=&quot;#848482&quot; align=&quot;center&quot;| [[Mestna avtobusna linija št. 6 (Ljubljana)|&lt;span style=&quot;color: #FFFFFF;&quot;&gt;'''6'''&lt;/span&gt;]]
| DOLGI MOST P+R – ČRNUČE
| colspan=2 align=&quot;center&quot;| 04:13 - 00:16
| 05:13 - 00:16
|-
| bgcolor=&quot;#C0C0C0&quot; align=&quot;center&quot;| [[Mestna avtobusna linija št. 6B (Ljubljana)|&lt;span style=&quot;color: #FFFFFF;&quot;&gt;'''6B'''&lt;/span&gt;]]
| BEŽIGRAD &lt;small&gt;(Železna)&lt;/small&gt; – NOTRANJE GORICE
| 04:55 - 23:07
| 05:32 - 23:11
| 05:40 - 23:06
|-
| bgcolor=&quot;#87CEEB&quot; align=&quot;center&quot;| [[Mestna avtobusna linija št. 7 (Ljubljana)|&lt;span style=&quot;color: #FFFFFF;&quot;&gt;'''7'''&lt;/span&gt;]]
| LETALIŠKA P+R – PRŽAN
| 04:58 - 22:50
| 04:55 - 22:50
| 05:55 - 22:50
|-
| rowspan=2 bgcolor=&quot;#1C39BB&quot; align=&quot;center&quot;| [[Mestna avtobusna linija št. 8 (Ljubljana)|&lt;span style=&quot;color: #FFFFFF;&quot;&gt;'''8&lt;br&gt;8B'''&lt;/span&gt;]]
| rowspan=2| GAMELJNE – BRNČIČEVA
GAMELJNE – BAVARSKI DVOR (→)
| 04:58 - 22:33
| 05:00 - 22:38
| rowspan=2| /
|-
|'''GM''': 21:51                     
|'''GM''': 22:00
|-
| bgcolor=&quot;#93A2D0&quot; align=&quot;center&quot;| [[Mestna avtobusna linija št. 9 (Ljubljana)|&lt;span style=&quot;color: #FFFFFF;&quot;&gt;'''9'''&lt;/span&gt;]]
| BARJE P+R – ŠTEPANJSKO NASELJE
| 05:01 - 22:47
| 05:00 - 22:47
| 05:58 - 22:47
|-
| bgcolor=&quot;#555D50&quot;  align=&quot;center&quot;| [[Mestna avtobusna linija št. 10 (Ljubljana)|&lt;span style=&quot;color: #FFFFFF;&quot;&gt;'''10'''&lt;/span&gt;]]
| ZADOBROVA – BESNICA &lt;small&gt;obračališče&lt;/small&gt;
ZADOBROVA – BESNICA  – TUJI GRM &lt;small&gt;(v času poletnih počitnic)&lt;/small&gt;
| 05:20 - 15:50
'''Z'''&lt;sup&gt;K&lt;/sup&gt;: 19:15 '''B'''&lt;sup&gt;K&lt;/sup&gt;: 19:50
| colspan=2 align=&quot;center&quot;| /
|-
| rowspan=2 bgcolor=&quot;#FCC200&quot; align=&quot;center&quot;| [[Mestna avtobusna linija št. 11 (Ljubljana)|&lt;span style=&quot;color: #FFFFFF;&quot;&gt;'''11&lt;br&gt;11B'''&lt;/span&gt;]]
| rowspan=2| JEŽICA P+R – ZALOG&lt;br&gt;BEŽIGRAD &lt;small&gt;(Železna)&lt;/small&gt; – ZALOG
| 04:42 - 21:28
| colspan=2 align=&quot;center&quot;| /
|-
| &lt;small&gt;03:48-05:28 &amp; 20:06-00:33&lt;/small&gt;
| &lt;small&gt;03:48-04:58 &amp; 20:06-00:33&lt;/small&gt;
| &lt;small&gt;04:48-06:28 &amp; 20:06-00:33&lt;/small&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#00009C&quot; align=&quot;center&quot; | [[Mestna avtobusna linija št. 12D (Ljubljana)|&lt;span style=&quot;color: #FFFFFF;&quot;&gt;'''12D'''&lt;/span&gt;]]
| BEŽIGRAD &lt;small&gt;(Železna)&lt;/small&gt; – DOMŽALE
|05:00 - 23:05
|05:00 - 23:05
|06:00 - 23:05
|-
| bgcolor=&quot;#BDDA57&quot; align=&quot;center&quot;| [[Mestna avtobusna linija št. 13 (Ljubljana)|&lt;span style=&quot;color: #FFFFFF;&quot;&gt;'''13'''&lt;/span&gt;]]
| CENTER STOŽICE P+R – SOSTRO
| 05:04 - 23:03
| 05:05 - 23:03
| 06:00 - 23:03
|-
| bgcolor=&quot;#FE28A2&quot; align=&quot;center&quot;| [[Mestna avtobusna linija št. 14 (Ljubljana)|&lt;span style=&quot;color: #FFFFFF;&quot;&gt;'''14'''&lt;/span&gt;]]
| SAVLJE – BOKALCE
| 04:58 - 22:58 
| 05:00 - 22:58
| 05:50 - 22:58 
|-
| bgcolor=&quot;#8E4585&quot; align=&quot;center&quot;| [[Mestna avtobusna linija št. 15 (Ljubljana)|&lt;span style=&quot;color: #FFFFFF;&quot;&gt;'''15'''&lt;/span&gt;]]
| STANEŽIČE &lt;small&gt;naselje&lt;/small&gt; – SORA &lt;small&gt;obračališče&lt;/small&gt;
| 05:45 - 21:51
| colspan=2 align=&quot;center&quot;| /
|-
| bgcolor=&quot;#6C3082&quot;  align=&quot;center&quot;| [[Mestna avtobusna linija št. 16 (Ljubljana)|&lt;span style=&quot;color: #FFFFFF;&quot;&gt;'''16'''&lt;/span&gt;]]
| TRNOVO – ČRNI LOG 
| 04:50 - 16:01
16:10 - 22:53 (K)
| colspan=2 align=&quot;center&quot;| /
|-
| bgcolor=&quot;#6D351A&quot; align=&quot;center&quot;| [[Mestna avtobusna linija št. 18 (Ljubljana)|&lt;span style=&quot;color: #FFFFFF;&quot;&gt;'''18&lt;br&gt;18L'''&lt;/span&gt;]]
| KOLODVOR – ZOO – CENTER STOŽICE P+R
KOLODVOR – ZOO – LITOSTROJSKA 

KOLODVOR – ZOO – LITOSTROJ 
| 05:05 - 22:24
07:12 - 19:32

/
| /
05:55 - 20:57

/
| /
08:30 - 19:58

20:27 - 22:26
|-
| bgcolor=&quot;#E68FAC&quot; align=&quot;center&quot;| [[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|&lt;span style=&quot;color: #FFFFFF;&quot;&gt;'''19B&lt;br&gt;19I'''&lt;/span&gt;]]
| TOMAČEVO – JEZERO
TOMAČEVO – IŠKA VAS &lt;small&gt;obračališče&lt;/small&gt;
| 04:52 - 23:07
04:40 - 23:02
| 05:30 - 23:02
04:45 - 23:08
| 05:46 - 23:02
05:50 - 23:08
|-
| rowspan=2 bgcolor=&quot;#008000&quot; align=&quot;center&quot;| [[Mestna avtobusna linija št. 20 (Ljubljana)|&lt;span style=&quot;color: #FFFFFF;&quot;&gt;'''20&lt;br&gt;20Z'''&lt;/span&gt;]]
| rowspan=2| NOVE STOŽICE P+R – FUŽINE P+R
NOVE STOŽICE P+R – Fužine P+R – ZALOG
| 04:59 - 22:45
| colspan=&quot;2&quot; | /
|-
| align=&quot;center&quot; | /
|04:50 - 23:05
| 05:20 - 23:05
|-
| bgcolor=&quot;#009900&quot; align=&quot;center&quot;| [[Mestna avtobusna linija št. 21 (Ljubljana)|&lt;span style=&quot;color: #FFFFFF;&quot;&gt;'''21D'''&lt;/span&gt;]]
| JEŽICA – DOMŽALE
| 04:55 - 21:18
21:48 - 23:03
| 05:40 - 21:33
21:48 - 23:03
| /
|-
| bgcolor=&quot;#F28500&quot; align=&quot;center&quot;| [[Mestna avtobusna linija št. 22 (Ljubljana)|&lt;span style=&quot;color: #FFFFFF;&quot;&gt;'''22'''&lt;/span&gt;]]
| GLINCE – FUŽINE P+R
| 05:00 - 22:54
| colspan=2 align=&quot;center&quot;| /
|-
| bgcolor=&quot;#CD7F32&quot; align=&quot;center&quot;| [[Mestna avtobusna linija št. 23 (Ljubljana)|&lt;span style=&quot;color: #FFFFFF;&quot;&gt;'''23'''&lt;/span&gt;]]
| KAMNA GORICA – PODUTIK
| 07:05 - 21:57 (K)
| colspan=2 align=&quot;center&quot;| /
|-
| bgcolor=&quot;#FF0080&quot; align=&quot;center&quot;| [[Mestna avtobusna linija št. 24 (Ljubljana)|&lt;span style=&quot;color: #FFFFFF;&quot;&gt;'''24'''&lt;/span&gt;]]
| BTC ATLANTIS – CENTER STOŽICE P+R
| 05:20 - 23:05
| align=&quot;center&quot; | 05:00 - 22:11
|06:00 - 22:11
|-
| bgcolor=&quot;#007FFF&quot; align=&quot;center&quot;| [[Mestna avtobusna linija št. 25 (Ljubljana)|&lt;span style=&quot;color: #FFFFFF;&quot;&gt;'''25'''&lt;/span&gt;]]
| ZADOBROVA – MEDVODE &lt;small&gt;naselje&lt;/small&gt;
| 04:54 - 23:09
| 04:58 - 23:09
| 05:58 - 23:09
|-
| bgcolor=&quot;#00308F&quot; align=&quot;center&quot;| [[Mestna avtobusna linija št. 26 (Ljubljana)|&lt;span style=&quot;color: #FFFFFF;&quot;&gt;'''26'''&lt;/span&gt;]]
| MALI LIPOGLAV – ZD Polje – TUJI GRM
MALI LIPOGLAV – ZD Polje &lt;small&gt;(v času poletnih počitnic)&lt;/small&gt;
|
| colspan=&quot;2&quot; align=&quot;center&quot; | /
|-
| bgcolor=&quot;#39A78E&quot; align=&quot;center&quot;| [[Mestna avtobusna linija št. 27 (Ljubljana)|&lt;span style=&quot;color: #FFFFFF;&quot;&gt;'''27'''&lt;/span&gt;]]
| VEVČE – BTC – NS RUDNIK
| 04:45 - 22:44
| 04:55 - 22:35
| / 
|-
| bgcolor=&quot;#7f6070&quot; align=&quot;center&quot;| [[Mestna avtobusna linija št. 28 (Ljubljana)|&lt;span style=&quot;color: #FFFFFF;&quot;&gt;'''28'''&lt;/span&gt;]]
|GAMELJNE – ČRNUČE
|05:15 - 16:02
16:22 - 22:05 (K)
| colspan=&quot;2&quot; |/
|-
| bgcolor=&quot;#A8E4A0&quot; align=&quot;center&quot;| [[Integrirana avtobusna linija št. 30 (Ljubljana)|&lt;span style=&quot;color: #FFFFFF;&quot;&gt;'''30'''&lt;/span&gt;]]
| VODICE – MEDVODE
| 05:00 - 22:20
| colspan=2 align=&quot;center&quot;| /
|-
| bgcolor=&quot;#56A0D3&quot; align=&quot;center&quot; | [[Integrirana avtobusna linija št. 51 (Ljubljana)|&lt;span style=&quot;color: #FFFFFF;&quot;&gt;'''51'''&lt;/span&gt;]]
| LJUBLJANA – POLHOV GRADEC
| 5.00 - 22.30
| 6.10 - 14.45 &amp; 18.45 - 19.30
| 8.30 - 14.55
|-
| bgcolor=&quot;#006A4E&quot; align=&quot;center&quot; | [[Integrirana avtobusna linija št. 52 (Ljubljana)|&lt;span style=&quot;color: #FFFFFF;&quot;&gt;'''52'''&lt;/span&gt;]]
| POLHOV GRADEC – ČRNI VRH
| 5.20 - 21.24
| -
| 9.05 - 14.30
|-
| bgcolor=&quot;#CDA4DE&quot; align=&quot;center&quot; | [[Integrirana avtobusna linija št. 53 (Ljubljana)|&lt;span style=&quot;color: #FFFFFF;&quot;&gt;'''53'''&lt;/span&gt;]]
| POLHOV GRADEC – SUHI DOL
| 5.45 - 16.21
| colspan=&quot;2&quot; align=&quot;center&quot; | -
|-
| bgcolor=&quot;#9D3C27&quot; align=&quot;center&quot; | [[Integrirana avtobusna linija št. 56 (Ljubljana)|&lt;span style=&quot;color: #FFFFFF;&quot;&gt;'''56'''&lt;/span&gt;]]
| LJUBLJANA – HORJUL
| 4.30 - 22.25
| 5.00 - 14.30 &amp; 19.00 - 20.00
| 7.00 - 12.45
|-
| bgcolor=&quot;#A4C639&quot; align=&quot;center&quot; | [[Integrirana avtobusna linija št. 60 (Ljubljana)|&lt;span style=&quot;color: #FFFFFF;&quot;&gt;'''60'''&lt;/span&gt;]]
| LJUBLJANA – Vodice – POLJE &lt;small&gt;obračališče&lt;/small&gt;
| 4.50 - 22.25
| 5.00 - 14.30
| -
|-
| bgcolor=&quot;#F1B82D&quot; align=&quot;center&quot; | [[Integrirana avtobusna linija št. 61 (Ljubljana)|&lt;span style=&quot;color: #FFFFFF;&quot;&gt;'''61'''&lt;/span&gt;]]
| VODICE – Polje &lt;small&gt;obračališče&lt;/small&gt; – VODICE
| 7.00 - 8.05 &amp; 12.19 - 15.19
| colspan=&quot;2&quot; align=&quot;center&quot; | -
|}
Legenda:

- Število odhodov iz postajališč:

* '''L''' = LITOSTROJ
* '''BD''' = BAVARSKI DVOR
* '''BR''' = BROD
* '''Š''' = ŠKOFLJICA
* '''GM''' = GAMELJNE
* '''Z'''&lt;sup&gt;K&lt;/sup&gt;= ZADOBROVA (na klic)
* '''B'''&lt;sup&gt;K&lt;/sup&gt;= BESNICA obr. (na klic)

- Ostalo:

* K = prevoz na klic
* (→) = enosmerna linija

[[Slika:LPP delavnice.jpg|sličica|210px|Avtomehanične delavnice]]

=== Shema linij ===
* [https://www.lpp.si/sites/www.jhl.si/files/dokumenti/shema_dnevnih_linij_lpp_september_2025.pdf Shema dnevnih linij]
* [https://www.lpp.si/sites/www.jhl.si/files/dokumenti/shema_nocnih_linij_lpp_april_2024_0.pdf Shema nočnih linij]

=== Spremljanje prihodov avtobusov ===
Razvitih je nekaj aplikacij za pregledovanje prihodov avtobusov, ki so na voljo tako na sistemih Android in iOS kot na spletu.

* Uradna spletna aplikacija LPP ([https://lpp.si Splet])
* Busko ([https://play.google.com/store/apps/details?id=com.busko.app Android] | [https://apps.apple.com/si/app/busko-ljubljana/id1527399145 iOS] | [https://busko.si Splet] | [https://busko.prevozki.si/ Pregled])
* Ljubljana Bus ([https://apps.apple.com/si/app/ljubljana-bus/id1480557825 iOS] | [https://play.google.com/store/apps/details?id=si.dragman.trolabb10 Android])
* Urbana Ljubljana ([https://play.google.com/store/apps/details?id=com.margento.urbanabeta Android] | [https://apps.apple.com/si/app/urbana-ljubljana/id1472324298 iOS])
* LPP vozni red ([https://play.google.com/store/apps/details?id=com.remecsamo.lpp Android])
* Avtobusi LPP ([https://play.google.com/store/apps/details?id=eu.bus_ljubljana.lpp Android] | [https://bus-ljubljana.eu/ Splet])

Na spletni tržnici za Android Google Play je na voljo še več [https://play.google.com/store/search?q=lpp&amp;c=apps aplikacij].

=== Avtobusi v mestnem potniškem prometu ===
V voznem parku mestnega potniškega prometa je trenutno '''228''' mestnih [[avtobus]]ov v treh izvedbah [[vozilo|vozil]], in sicer '''20''' mini oz. midi, '''56''' enojnih in '''156''' zgibnih oz. zglobnih avtobusov. Enojni nizkopodni avtobusi so dolžine 12 metrov, zgibni nizkopodni avtobusi pa so dolžine 18 metrov.

Povprečna starost vozil je 10,95 let; 213 vozil je klimatiziranih, 180 jih ima videonadzorni sistem, 212 vozil je s prostorom za osebe z oviranostmi in otroške vozičke, 212 vozil je z zvočnimi napovedniki, namenjenimi slepim in slabovidnim, 185 vozil je opremljenih z vstopno klančino za potnike na invalidskih vozičkih in potnike z otroškimi vozički.
 
Mini in midi avtobusi obratujejo na linijah št. '''[[Mestna avtobusna linija št. 10 (Ljubljana)|10]]''', [[Mestna avtobusna linija št. 15 (Ljubljana)|'''15''']], '''[[Mestna avtobusna linija št. 16 (Ljubljana)|16]]''', [[Mestna avtobusna linija št. 21D (Ljubljana)|'''21D''']], [[Mestna avtobusna linija št. 23 (Ljubljana)|'''23''']], [[Mestna avtobusna linija št. 24 (Ljubljana)|'''24''']], '''[[Mestna avtobusna linija št. 26 (Ljubljana)|26]], [[Mestna avtobusna linija št. 28 (Ljubljana)|28]]''' in [[Integrirana avtobusna linija št. 30 (Ljubljana)|'''30''']], ob sobotah, nedeljah in praznikih tudi na linijah št. '''12D, 13, 18, 18L, 19B''' in '''19I'''.
Enojni avtobusi praviloma obratujejo na linijah št. [[Mestna avtobusna linija št. 2 (Ljubljana)|'''2''']], '''[[Mestna avtobusna linija št. 12D (Ljubljana)|12D]], [[Mestna avtobusna linija št. 15 (Ljubljana)|15]]''', '''[[Mestna avtobusna linija št. 16 (Ljubljana)|16]]''', [[Mestna avtobusna linija št. 18 (Ljubljana)|'''18''', '''18L''']], [[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|'''19B''', '''19I''']], '''21D''', [[Mestna avtobusna linija št. 22 (Ljubljana)|'''22''']], [[Mestna avtobusna linija št. 24 (Ljubljana)|'''24''']], '''[[Mestna avtobusna linija št. 26 (Ljubljana)|26]]''', [[Mestna avtobusna linija št. 27 (Ljubljana)|'''27''']], '''[[Mestna avtobusna linija št. 28 (Ljubljana)|28]]''' in '''30''', ob sobotah, nedeljah in praznikih tudi na linijah št. '''3''', '''N3''', '''5''', '''N5''', '''6B''', '''9''', '''13''', '''14''' in '''25'''.
Zgibni avtobusi praviloma obratujejo na linijah št. [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|'''1''', '''1B''', '''N1''']], [[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|'''3''', '''3B''', '''N3''', '''N3B''']], [[Mestna avtobusna linija št. 5 (Ljubljana)|'''5''', '''N5''']], [[Mestna avtobusna linija št. 6 (Ljubljana)|'''6''']], [[Mestna avtobusna linija št. 6B (Ljubljana)|'''6B''']], [[Mestna avtobusna linija št. 7 (Ljubljana)|'''7''']], [[Mestna avtobusna linija št. 8 (Ljubljana)|'''8''', '''8B''']], [[Mestna avtobusna linija št. 9 (Ljubljana)|'''9''']], [[Mestna avtobusna linija št. 11 (Ljubljana)|'''11''', '''11B''']], [[Mestna avtobusna linija št. 13 (Ljubljana)|'''13''']], [[Mestna avtobusna linija št. 14 (Ljubljana)|'''14''']], [[Mestna avtobusna linija št. 20 (Ljubljana)|'''20''', '''20Z''']], [[Mestna avtobusna linija št. 25 (Ljubljana)|'''25''']] in '''27'''.

==== Preglednica vozil ====
===== eUrban / Prijatelj Kavalir =====
{| class=&quot;wikitable&quot;
! št. vozil
! model
! avtomobil
! [[Slika:Wheelchair symbol.svg|15px]]
! leto proizvodnje in garažna številka
! slika
|-
| 20
| Volkswagen e-Golf
| nizkopodni
| [[Slika:Yes check.svg|15px]]
| 2016: E01–E20
| [[Slika:E-GOLF LPP E12.jpg|120px]]
|-
|1
|Opel Vivaro
|nizkopodni
|
|2024: E21
|
|-
|2
|Peugeot Expert
|nizkopodni
|
|2025: E22&lt;br&gt;2026: E23
|
|}

===== Kavalir =====
{| class=&quot;wikitable&quot;
! št. vozil
! model
! tip vozila
! [[Slika:Wheelchair symbol.svg|15px]]
! leto proizvodnje in garažna številka
! slika
|-
| 8
| Italcar Attiva (odprti tip)&lt;br&gt;&lt;br&gt;Esagono Energia Geco (zaprti tip)
| nizkopodni
| [[Slika:Yes check.svg|15px]]
| 2013: K03&lt;br&gt;2015: K04&lt;br&gt;2017: K06&lt;br&gt;?: K08&lt;br&gt;2022: K09
| 
|-
|}


===== Midi avtobusi =====
{| class=&quot;wikitable&quot;
! št. vozil
! model
! tip vozila – mini / midi
! [[Slika:Wheelchair symbol.svg|15px]]
! leto proizvodnje in garažna številka
! slika
|-
| 10
| Feniksbus FBI 83 M  – 8,3m
| visokopodni (nizkopoden pri zadnjih vratih)
| [[Slika:Yes check.svg|15px]]
| 2012: 066 – dizel (1)&lt;br&gt;2013: 067 – CNG (1)&lt;br&gt;2014: 068 – CNG (1)&lt;br&gt;2015: 069, 071, 072 – dizel (3)&lt;br&gt;2016: 073, 074 – CNG (2)&lt;br&gt;2018: 075, 076 – CNG (2)
| [[Slika:LPP 066.JPG|120px]][[Slika:FBI 83 M - City Bus - LPP.jpg|120px]]
|-
| 4
| Otokar Vectio C – 9,3m
| nizkopodni
| [[Slika:Yes check.svg|15px]]
| 2015: 080–083 
| [[Slika:Otokar Vectio C LPP 083.jpg|120px]]
|-
| 2
| Otokar Vectio U – 9,3m
| visokopodni
| [[Slika:X mark.svg|15px]]
| 2018: 084, 085
|
|-
|4
|MAN TGE City – 7m
|nizkopodni
| [[Slika:Yes check.svg|15px]]
|2022: 061, 062&lt;br&gt;2025: 063, 064
|
|-
|}

===== Enojni avtobusi =====
{| class=&quot;wikitable&quot;
! št. vozil
! model
! tip vozila – enojni
! [[Slika:Wheelchair symbol.svg|15px]]
! leto proizvodnje in garažna številka
! slika
|-
| 3
| MAN NL 223 (A21)
| nizkopodni
| [[Slika:Yes check.svg|15px]]
| 2003: 137, 139, 142
| [[Slika:LPP MAN NL 223.jpg|120px]]
|-
| 1
|Mercedes-Benz Citaro FL (O 530)
| nizkopodni
| [[Slika:X mark.svg|15px]]
| 2007: 162
| [[Slika:LPP Mercedes-Benz Citaro II (O530).jpg|120px]]
|-
| 6
| Mercedes-Benz Conecto (O 345)
| nizkopodni
| 164[[Slika:X mark.svg|15px]]&lt;br&gt;165–169[[Slika:Yes check.svg|15px]] 
| 2007: 164 (1)&lt;br&gt;2009: 165 (1)&lt;br&gt;2010: 166–169 (4)
| [[Slika:LPP Mercedes-Benz Conecto.jpg|120px]]
|-
| 21
| [[Irisbus IVECO Citelis]] 12m [[Zemeljski plin|CNG]]
| nizkopodni
| [[Slika:Yes check.svg|15px]]
| 2011: 100, 101, 103–109, 111–119 (18)&lt;br&gt;2013: 120–122 (3)
| [[Slika:Irisbus Citelis 12m LPP 101.jpg|120px]]
|-
| 5
| IVECO Crossway LE 12m 
| nizkopodni
| [[Slika:Yes check.svg|15px]]
| 2016: 190–194 
| [[Slika:IVECO Crossway LE 12m LPP 194.jpg|120px]]
|-
|17
|Mercedes-Benz Citaro C2 NGT Hybrid
|nizkopodni
|[[Slika:Yes check.svg|15px]]
|2019: 123–130, 170–178
| [[Slika:Lpp citaro2.JPG|120px]]
|-
|3
|MAN Lion's City 12 E
|nizkopodni
|[[Slika:Yes check.svg|15px]]
|2026: 750–752 
|
|-
|}

===== Zgibni avtobusi =====
{| class=&quot;wikitable&quot;
! št. vozil
! model
! tip vozila – zgibni
! [[Slika:Wheelchair symbol.svg|15px]]
! leto proizvodnje in garažna številka
! slika
|-
| 16
| MAN NG 312 (A11)
| nizkopodni
| 385–408 [[Slika:X mark.svg|15px]]

409–418[[Slika:Yes check.svg|15px]]
| 1997: 385 (1)&lt;br&gt;1998: 391–393, 396, 400, 402, 406, 408 (8)&lt;br&gt;2000: 409–411, 414, 416–418 (7)
| [[Slika:LPP MAN SG 312.jpg|120px]]
|-
| 9
| MAN NG 313 (A23)
| nizkopodni
| [[Slika:Yes check.svg|15px]]
| 2003: 420–422, 424–428, 430
| [[Slika:LPP MAN NG 313.jpg|120px]]
|-
| 11 
| Mercedes-Benz Citaro G (O 530 G)
| nizkopodni
| [[Slika:Yes check.svg|15px]]
| 2006: 208–218
| [[Slika:LPP Mercedes-Benz Citaro G (O530G).jpg|120px]]
|-
| 1
| MAN Lion's City GL (NG 313, A23) 18,75 m
| nizkopodni
| [[Slika:Yes check.svg|15px]]
| 2007: 433
| [[Slika:LPP Lion's City GL.jpg|120px]]
|-
| 16
| MAN Lion's City G (NG 313, A23)
| nizkopodni
| [[Slika:Yes check.svg|15px]]
| 2008: 434–449
| [[Slika:LPP MAN Lion's City G.jpg|120px]]
|-
| 29
| [[Mercedes-Benz Conecto G]] (O 345 G)
| nizkopodni
| [[Slika:Yes check.svg|15px]]
| 2009: 219–222 (4)&lt;br&gt;2010: 223–247 (25)
| [[Slika:MB Conecto LPP.jpg|120px]]
|-
| 1
| IVECO Citelis 18m CNG
| nizkopodni
| [[Slika:Yes check.svg|15px]]
| 2013: 450
| [[Slika:LPP_Irisbus_Citelis_18m.jpg|120px]]
|-
| 40
| MAN Lion's City G CNG (A23)
| nizkopodni
| [[Slika:Yes check.svg|15px]]
| 2014: 451–460 (10) &lt;br&gt;2016: 461–490 (30) 
| [[Slika:MAN Lion's City G CNG in Ljubljana owned by LPP.jpg|120px]] 
|-
| 10
| MAN Lion's City 18 G (EfficientHybrid)
| nizkopodni
| [[Slika:Yes check.svg|15px]]
| 2022: 300–309 
| [[Slika:Lpp-308.jpg|levo|120x120_pik]]
|-
| 10
| Mercedes-Benz eCitaro G fuel cell
| nizkopodni
| [[Slika:Yes check.svg|15px]]
| 2025: 350–357 (8)&lt;br&gt;2026: 358, 359 (2) 
| 
|-
| 9
| Mercedes-Benz eCitaro G
| nizkopodni
| [[Slika:Yes check.svg|15px]]
| 2026: 802, 804–809, 812, 818 (9)
| 
|-

|-
|}[[Slika:LPP sprejemna pisarna.jpg|sličica|desno|210px|Pogled na sprejemno pisarno delavnic ter karoserijskega oddelka]]

=== Preizkusni avtobusi ===
V podjetju občasno v rednem prometu preizkušajo najnovejše mestne avtobuse. V zadnjih letih so bili na preizkušnji naslednji avtobusi:
* Ikarus 80e (december 2024)
* Mercedes-Benz eCitaro (17. - 22. maj 2024)
* BYD eBus B18 (maj 2024)
* Feniksbus FBI 90 (električni; 3. april 2024)
* Higer KLQ6186GEV (februar 2023)
* Caetano Toyota H2.City Gold (september 2022)
* Iveco Bus e-Way (junij 2022) 
* MAN Lion's City 12 E (december 2020)
* Scania Citywide Suburban LE CNG 15m (maj 2018; na linijah 3G in 47)
*Solaris Urbino 12 Electric (oktober 2017)
* Iveco Urbanway CNG (april 2017)
* Iveco Urbanway Hybrid (februar 2017)
* Iveco Urbanway CNG (maj 2016)
* Iveco Crossway LE City 10,8m (marec 2016)
* Volvo 7700 Hybrid (april - maj 2015)
* Iveco Urbanway (marec 2015)
* Anadolu Isuzu Citiport (marec 2015)
* Iveco Crossway LE (oktober 2014)
* MAN Lion's City Hybrid (september 2013)
* MAN Lion's City CNG (april 2012)
* MAN Lion's City M (december 2011)
* Automet Iveco Daily 70C18 (junij 2011)
* Mercedes-Benz Citaro G BlueTec Hybrid (20. - 25. oktober 2010)
* Irisbus Iveco Citelis 12m CNG, ZET #793 (22. - 25. marec 2010) &lt;ref&gt;[http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042350518 Avtobus na zemeljski plin prijazen do okolja in proračuna] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150923230131/http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042350518 |date=2015-09-23 }} 7. april 2010, Dnevnik.si&lt;/ref&gt;
* MAN Lion's City Hybrid (21. december 2009 - 8. januar 2010) &lt;ref&gt;[http://24ur.com/novice/slovenija/foto-v-ljubljani-novi-hibrid.html V Ljubljani novi hibrid] 22. december 2009, 24ur.com&lt;/ref&gt;
* Solaris Urbino 18 Hybrid (16. - 17. junij 2009)
* Van Hool AG300 Hyb, De Lijn #5358 (13. junij 2009)
* Van Hool A300 Hyb, Connexxion #4883 (13. junij 2009)
* King Long XMQ6121G EU (julij 2008)
* Mercedes-Benz Sprinter LF (16. - 22. september 2004)
* Mercedes-Benz Citaro (O 530)
* MAN NM 223 (A76), I&amp;I [[Koper]] (sedaj Arriva) (16. - 22. september 2002–2004)
* TAM 260 A 180 M (1990) – vključen, toda kasneje prodan [[Mestni promet Maribor|Certusu]] [[Maribor]] (sedaj Arriva)
* MAN SGG 280H (9. - 11. oktober 1985)
* IKARUS IK-160 (junij 1982)
* Mercedes-Benz O 305 (januar 1975)
* [[Mercedes-Benz O 317]]K (13. - 18. december 1967)
* Alfa Romeo 1000 (6. oktober 1960)

=== Nekdanji avtobusi (WIP) ===
&lt;gallery&gt;
Slika:MB O 317.JPG|MB O 317&lt;br /&gt;&lt;small&gt;1969–1991&lt;/small&gt;
Slika:LPP MAN SU 220.jpg|MAN SÜ 220 &lt;small&gt;(Avtomontaža)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;&lt;small&gt;1980–2012: 100–127 (po 1991)&lt;/small&gt;
Slika:LPP 101a.jpg|MAN SÜ 220 &lt;small&gt;(Avtomontaža)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;&lt;small&gt;PPP 1992–2008: 501–503&lt;br /&gt;MPP 2008–2010: 101–103&lt;/small&gt;
Slika:LPP 151.jpg|[[Fap Sanos S-115]]&lt;br /&gt;&lt;small&gt;1990–2011: 150–152&lt;/small&gt;
Slika:LPP MAN SG 220.jpg|[[MAN SG 220 (Avtomontaža)|MAN SG 220]] &lt;small&gt;(Avtomontaža)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;&lt;small&gt;1980–2016: 200–330 (po 1991)&lt;/small&gt;
Slika:LPP MAN SL 202.jpg|MAN SL 202&lt;br /&gt;&lt;small&gt;1992–2011: EKO (plinski), 130 (diesel, od 2000);&lt;br&gt;letnik 1988, prvi avtobus s fotodizajnom v LPP&lt;/small&gt;
Slika:LPP TAM 260 A 116.jpg|[[TAM 260 A 116 M|TAM 260A116M]]&lt;br /&gt;&lt;small&gt;1992–2011: 190–199&lt;br&gt;(199 prototip z ročnim menjalnikom)&lt;/small&gt;
Slika:MAN SG 240 LPP.jpg|[[MAN SG 240 (Avtomontaža)|MAN SG 240]] &lt;small&gt;(Avtomontaža)&lt;br&gt;1991–2010: 350 (prototip)&lt;br&gt;1994–2016: 351–364&lt;br&gt;1994–2011: 671, 672 (PPP, na sliki)&lt;/small&gt;
Slika:LPP 131.jpg|MAN NL 232 CNG (A15)&lt;br /&gt;&lt;small&gt;1995–2011: MAJ (plinski), 131 (diesel, od 2000)&lt;/small&gt;
Slika:LPP NL 202.jpg|MAN NL 202(2)&lt;br /&gt;&lt;small&gt;1993–2016: 147–149&lt;/small&gt;
Slika:LPP Mercedes-Benz O504N.jpg|Mercedes-Benz O 405 N2 &lt;small&gt;(Avtomontaža)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;&lt;small&gt;1997–2016: 153, 154 1999–2019: 155–161&lt;/small&gt;
Slika:LPP MAN NL 222.jpg|MAN NL 222&lt;br /&gt;&lt;small&gt;2000–2019: 132–136&lt;/small&gt;
Slika:Irisbus IVECO CityClass LPP 186.jpg|Irisbus IVECO CityClass 491&lt;br /&gt;&lt;small&gt;2004–2019: 185–189&lt;/small&gt;
Slika:Mercedes-Benz O405GN2 LPP 206.jpg|Mercedes-Benz O 405 GN2 &lt;small&gt;(Avtomontaža)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;&lt;small&gt;1998–2023: 205–207&lt;/small&gt;
&lt;/gallery&gt;

'''MAN:'''

MAN SG 220 (Avtomontaža):
* 1987–2010: 290–303, 305–307, 309–311, 313, 315–320
* 1987–2011: 314
* 1987–2014: 304 (julij), 308 (december), 312 (september)
* 1991–2014: 323 (julij), 328, 329 (december)
* 1991–2016: 330 (marec), 322, 325, 326 (april), 321, 324, 327 (maj; 327 ohranjen v depoju TMS-ja)
MAN SG 240 (Avtomontaža):
* 1991–2011: 350 (prototip; predelan v party bus)
* 1994–2013: 354
* 1994–2014: 360 (julij)
* 1994–2015: 361, 363
* 1994–2016: 351 (marec), 352, 353, 355–359, 362, 364 (maj)

MAN NL 202(2):

* 1993–2013: 148 (doniran(?) mariborskemu Marpromu)
* 1993–2016: 149 (maj)

MAN NL 222:

* 2000–2019: 132–136 (132 predelan v mobilni mladinski center [https://mladizmaji.si/nase-zvezde/ljuba-drago/ Ljuba in Drago] (Mladi zmaji))

MAN NL 223:
* 2003–2026: 138, 140, 141

MAN NG 312:

* 1996–2010: 377 (februar; zagorel motor)
* 1996–2014: 371–376 (julij)
* 1996–2016: 370, 378–380, 383 (maj)
* 1997–2016: 384 (december)
* 1998–2016: 395, 398 (julij), 404 (december)
* 1998–2017: 407 (avgust)
* 1998–2018: 403
* 2000–2019: 415
* 1998–2020: 397
* 1998–2021: 401 (predelan v skupnostni center [https://mladizmaji.si/nase-zvezde/borc/ Borc] (Mladi zmaji), stoji ob Cesti španskih borcev v Zgornjem Kašlju)
* 1997–2022: 387, 390
* 1996–2023: 381
* 1996–2024: 382 (september)
* 1996–2025: 382 (julij)
* 1997–2025: 389 (julij)
* 1998–2025: 394 (julij), 399, 405 (september)
* 2000–2026: 419

MAN NG 313:

* 2003–2018: 429 (julij)
* 2003–2020: 431
* 2003–2023: 423
* 2003–2026: 432

'''Mercedes-Benz:'''

Mercedes-Benz O 405 N2 (Avtomontaža):
* 1997–2011: 153
* 1997–2016: 154 (junij)
* 1999–2016: 156, 160 (maj), 159 (december)
* 1999–2017: 157 (avgust)
* 1999–2019: 155, 158, 161

Mercedes-Benz O 405 GN2 (Avtomontaža):
* 1998–2016: 205 (maj), 207 (junij)
* 1998–2023: 206
Mercedes-Benz O 405 GN2:

* 1997–2022: 202–204
Mercedes-Benz Citaro FL (O 530):

* 2007–2020(?): 163

'''Kutsenits:'''

Hydra City II/III Hybrid:

* 2010–2017: 063 (januar; zagorel)
* 2010–2018: 061, 062, 064, 065 (avgust)

'''Feniksbus:'''

FBI 83 M:

* 2015–2018: 070 (junij; zagorel)&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042831387|title=V središču Ljubljane zgorel avtobus|date=30. 6. 2018|newspaper=Dnevnik|accessdate=10. 7. 2018|archive-date=2018-07-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20180710133511/https://www.dnevnik.si/1042831387|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

'''Irisbus IVECO:'''

CityClass (491E)
* 2004–2019: 185–189 (186 in 187 preurejena v učilnici v Zavetišču za zapuščene živali Ljubljana na Gmajnicah)
Citelis 12m CNG
* 2025: 102 (zagorel 17.10.2025)
'''TAM:'''

TAM 260 A 116 M

* 1992–2008: 199 (prototip)
* 1992–2010: 193 (prvi avtobus s klimo v mestnem prometu, dodatno vgrajena 1999)
* 1992–2011: 191, 192, 194–198 (196 razstavljen v [[Tehniški muzej Slovenije|Tehniškem muzeju Slovenije]] v Bistri pri Vrhniki)

== Medkrajevni potniški promet ==
{{glavni|Medkrajevni potniški promet (LPP)}}
Sistem linij medkrajevnega prometa se je gradil postopoma, skladno s širjenjem mesta in s tendencami policentričnega razvoja ljubljanske regije. Mreža linij je izrazito radialna, linije potekajo iz zunanjih naselij do središča mesta, na območju zunaj mesta pa je tudi nekaj lokalnih linij, ki povezujejo okoliške kraje (lokalne linije na področju Vrhnike in Grosuplja).

Konfiguracija terena, kjer potekajo linije, je zelo raznolika. Precejšen del linij se zaključuje na hribovitih območjih [[Ljubljanska kotlina|ljubljanske kotline]], 25 kilometrov linij je še vedno [[makadam]]skih. Prevoz na 35 rednih linijah, katerih skupna trenutna dolžina znaša 770 kilometrov, poteka po objavljenem [[Vozni red|voznem redu]]. V sklopu medkrajevnega potniškega prometa se izvajajo tudi redni pogodbeni šolski prevozi otrok v šolo, ki so prilagojeni šolskemu pouku na posameznih področjih.

== Plačilni sistem ==
[[Slika:Urbana&amp;žetoni.JPG|sličica|desno|250px|Od žetonov k mestni kartici]]
Od uvedbe [[tramvaj]]skega prometa so bili v prodaji vozni listki (vozovnice) za eno vožnjo. Ti so ostali v uporabi vse do konca leta 1974, ko so posodobili plačilni sistem. Tedaj so bili uvedeni [[žeton]]i in različne mesečne vozovnice, sočasno so tudi spremenili način vstopanja v vozilo. Vstopanje je bilo do tedaj le pri zadnjih vratih, kjer je bil sprevodnik, pri prvih vratih pa so smeli vstopati le potniki z mesečnimi vozovnicami. Z ukinitvijo delovnega mesta sprevodnik 13. oktobra 1973, sprva le v enojnih mestnih avtobusih, kasneje tudi v zglobnikih, je bilo vstopanje dovoljeno le še pri prvih vratih, kjer je plačevanje nadziral voznik. Sprva so bili žetoni papirnati, najbolj prepoznavni so bili kovinski žetoni z luknjo, vmes so jih nadomestili plastični žetoni različnih barv in oblik. Jeseni leta 1981 je bilo na progi št. '''20''' ''Reboljeva – Bavarski dvor'' poskusno uvedeno polavtomatsko plačevanje voznine, ki naj bi postopoma nadomestilo žetone. Ponujene so bile predplačilne vozovnice za deset voženj. Potniki z njimi so lahko ponovno vstopali tudi pri zadnjih vratih, pri sprednjih pa poleg njih tudi potniki z gotovino ali žetoni. V avtobusih sta bila nameščena avtomata, ki sta odštevala število voženj, preizkus delovanja so preverjali kontrolorji.&lt;ref&gt;[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MY07J6ZN Spet novost na mestnih avtobusih] 1981, Zbor občanov (dlib.si)&lt;/ref&gt; Tak način plačevanja voznine se ni obnesel. Žetoni so bili po tem dokončno ukinjeni šele 1. januarja 2010, plačevanje z gotovino pa z 10. majem 2010. Po tem datumu je bilo plačilo možno le s plačilno kartico Urbana in Moneto (plačilo preko mobilnega telefona). Avgusta 2022 je LPP začel nameščati nove validatorje na katerih je od konca novembra 2023 možno tudi plačevanje z bančno kartico (Visa in Mastercard)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Plačevanje s plačilnimi karticami na avtobusih|url=https://www.lpp.si/aktualno/placevanje-s-placilnimi-karticami-na-avtobusih-0|website=Ljubljanski potniški promet|date=2023-11-28|accessdate=2023-12-27|language=sl}}&lt;/ref&gt;, ki so zamenjali dotrajane prvotne validatorje (v uporabi od avgusta 2009).

=== Urbana ===
{{glavni|Urbana (plačilna kartica)}}
[[Enotna mestna kartica]] Urbana je plačilno sredstvo, ki omogoča plačilo storitev [[Mestna knjižnica Ljubljana|Mestne knjižnice Ljubljana]], plačilo parkirnine na parkiriščih v upravljanju JP LPT, plačilo vožnje z mestno vzpenjačo na [[Ljubljanski grad]] in nenazadnje plačilo vožnje z mestnim [[avtobus]]om. Urbano je mogoče kupiti v posebnih avtomatih, imenovanih ''urbanomati'', v potniških centrih LPP, na [[Avtobusna postaja Ljubljana|Avtobusni postaji Ljubljana]], v turistično-informacijskem centru (TIC) ter nekaterih bencinskih črpalkah, trgovinah in  trafikah.

[[Mestna občina Ljubljana]] je za izvedbo novega sistema izbrala zagorsko podjetje [[Ultra]]. Sistem je prestal trimesečno preizkusno obdobje, v tem času je sistem plačila vožnje z mestnim avtobusom vestno preizkušalo 1500 ljudi, med drugimi zaposleni v [[Mestna občina Ljubljana|Mestni občini Ljubljana]], v podjetju LPP ter ljubljanski osnovnošolci. 15. avgusta 2009 je bila kartica Urbana že naprodaj, s 1. septembrom 2009 pa so bile kot prve zamenjane stare šolske mesečne vozovnice. S 1. januarjem 2010 je Urbana dokončno nadomestila tudi plačevanje z žetoni na avtobusih. S 1. avgustom 2013 je Urbana postala plačilno sredstvo tudi na medkrajevnih linijah, ki obratujejo v sklopu LPP.

V ceno enkratne vozovnice je vključena 90-minutna možnost neomejenih prestopanj znotraj izbranih območij (ne velja za plačilo z Moneto in bančno kartico).

Obstaja tudi več mesečnih vozovnic v različnih kategorijah.

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! rowspan=2| vrsta vozovnice
! colspan=3| tarifa za (cena v €)
|-
! 1 območje
! 2 območji
! 3 območja
|-
| enkratna
| align=&quot;center&quot;| '''1,50'''
| align=&quot;center&quot;| '''2,50'''
| align=&quot;center&quot;| '''3,50'''
|-
| šolska mesečna
| align=&quot;center&quot;| '''20'''
| align=&quot;center&quot;| '''25'''* ('''&lt;small&gt;34&lt;/small&gt;''')
| align=&quot;center&quot;| '''25'''* ('''&lt;small&gt;51&lt;/small&gt;''')
|-
| splošna mesečna
| align=&quot;center&quot; | '''37'''
| align=&quot;center&quot; | '''49'''
| align=&quot;center&quot; | '''63'''
|-
| splošna za brezposelne
| align=&quot;center&quot;| '''17'''
| colspan=2 align=&quot;center&quot;| -
|-
| prenosna mesečna
| align=&quot;center&quot; | '''42,50'''
| colspan=&quot;2&quot; align=&quot;center&quot; | -
|-
| prenosna letna
| align=&quot;center&quot; | '''420'''
| colspan=&quot;2&quot; align=&quot;center&quot; | -
|-
| splošna letna
| align=&quot;center&quot; | '''365'''
| align=&quot;center&quot; | '''490'''
| align=&quot;center&quot; | '''630'''
|-
| upokojenska**
| colspan=&quot;3&quot; align=&quot;center&quot; | '''brezplačna'''
|-
|}

Opomba:
* * – pomeni državno subvencionirano ceno pri razdalji nad dva kilometra od kraja prebivališča do kraja izobraževanja.
* ** – vozovnice za upokojence oz. osebe starejše od 65 let so od oktobra 2021 brezplačne.

=== Shema območij ===
* [https://www.lpp.si/sites/www.jhl.si/files/dokumenti/shema_obmocij_lpp_2022_.pdf Shema območij]

== Viri in reference ==
{{sklici}}
* {{navedi knjigo |author=Tadej Brate |title=Ljubljanski tramvaj včeraj, danes, jutri = Ljubljana tramway yesterday, today, tomorrow |publisher=Tehniški muzej Slovenije |year=1997 |isbn=961-90361-3-1 }}
* {{navedi knjigo |author=Tadej Brate |title=Zgodovina mestnega prometa v Ljubljani |publisher=LPP d.o.o.  |year=2005 |isbn=961-91685-0-X }}
* {{navedi knjigo |author=Tadej Brate |title=Ljubljanski mestni promet v slikah |publisher=Kmečki glas |year=2008 |isbn=978-961-203-343-9 }}

== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih podjetij]]
* [[Ljubljanski tramvaj]]
* [[Ljubljanski trolejbus]]
* [[Bavarski dvor]]

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki|Ljubljana Passenger Transport}}
* [http://lpp.jhl.si/ Uradna spletna stran]
* [http://www.geopedia.si/#T231_x465653.5_y101691.75_s12 Linije na Geopediji] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#T231_x465653.5_y101691.75_s12 |date=2017-07-29 }}
{{-}}
{{Mestni promet}}
{{JHLJ}}

[[Kategorija:Ljubljanski potniški promet| ]]
[[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1901]]
[[Kategorija:Avtobusni prevozniki v Sloveniji]]
[[Kategorija:Javni holding Ljubljana]]
[[Kategorija:Promet v Ljubljani]]
[[Kategorija:Mestni promet v Sloveniji|Ljubljana]]</text>
      <sha1>d0nuacxerjmc7ifwif5al4g72uw9bc1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Župnija Loče pri Poljčanah</title>
    <ns>0</ns>
    <id>92063</id>
    <revision>
      <id>6688394</id>
      <parentid>6519476</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T09:07:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <origin>6688394</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4968" sha1="k66p3c2erkt5loyu71pykzy6c05w71s" xml:space="preserve">{{Infopolje Župnija
| title = Župnija Loče pri Poljčanah
| latin = 
| image = 
| caption = Župnijska cerkev sv. Duha
| country = [[Slovenija]]
| headquarters = Stari trg 23&lt;br&gt;
 2319 Loče
| parish_church = cerkev sv. Duha, Loče
| dedication = [[Sveti Duh]]        
| established = [[1734]] 
| first_mentioned = 
| denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]]
| liturgical_rite = [[Rimski obred]]

| deanery =  [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]
| archdeaconry = [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiški]]
| diocese_title = &lt;!-- za slovenske škofije že v predlogi --&gt;
| diocese = [[Nadškofija Maribor]]
| province =
| bishop_title = &lt;!-- za slovenske škofije že v predlogi --&gt;
| bishop = &lt;!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --&gt;
| priest = Jože Brezovnik
| parish_administrator = 
| pastor = 
| chaplain = 
| assistant = 
| retired_priest = 
| dean = Peter Leskovar
| shrine = 
| notable_people = 
| neigboring_parishes = [[Župnija Žiče|Žiče]], [[Župnija Špitalič|Špitalič]], [[Župnija Sv. Jernej pri Ločah|Sveti Jernej]], [[Župnija Poljčane|Poljčane]], [[Župnija Ponikva|Ponikva]], [[Župnija Sladka Gora|Sladka Gora]] 
}}

'''Župnija Loče pri Poljčanah''', v dejanski uporabi »'''Župnija Loče'''«,  je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Slovenske Konjice|Dekanije Slovenske Konjice]] v okviru [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiškega naddekanata]], ki je del [[nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]].

== Lega in meje župnije ==
Na vzhodu župnija meji na [[Župnija Poljčane|poljčansko župnijo]], na severu na župnijo [[Župnija Sveti Jernej pri Ločah|Sveti Jernej]], na zahodu se dotika [[Župnija Žiče|Žič]] in [[Župnija Špitalič|Špitaliča]], proti jugu pa meji na [[Župnija Ponikva|Ponikvo]] in [[Župnija Sladka Gora|Sladko Goro]]. Župnija Loče je, razen ob reki [[Dravinja|Dravinji]] ter [[potok|pritokih]], dokaj hribovita. Najvišja vzpetina v župniji je [[Zlodržek]] s 652  [[mnm|nadmorske višine]].
==Sakralni objekti==
[[Župnijska cerkev]], posvečena Svetemu Duhu, ki se nahaja v središču naselja, se prvič omenja leta 1434. 
Celotno vaško naselje in deloma tudi cerkev je leta 1776 uničil požar, zato je sedanja cerkvena notranjščina in oprema v [[barok|baročnem slogu]]. Nedaleč od cerkve je urejeno tudi manjše [[pokopališče]].

==Zgodovina==
Območje sedanje Župnije Loče je bilo pred letom 1734 del prednice sedanje [[Nadžupnija Slovenske Konjice|Nadžupnije Slovenske Konjice]], tudi velike župnije (Grosspfarrei), ene od najstarejših [[Pražupnija|pražupnij]] na Štajerskem, ustanovljene že pred letom 1146, ko se prvič omenja v pisnih virih. Kasneje se je v [[Loče, Slovenske Konjice|Ločah]] ustanovil vikariat, t.j. cerkvena enota z lastnim duhovnikom, vendar brez polne samostojnosti, [[vikar]] pa je prihajal iz Slovenskih Konjic, z izjemo morda obdobja 1704-1734, ko je bila tedanja konjiška župnija pod upravo [[Žička kartuzija|Žičke kartuzije]]. Konjiški župnik je namreč s svojimi podrejenimi vikarji in kaplani upravljal številne podružnice v Dravinjski dolini.
Leta [[1734]] je bil vikariat Loče povzdignjen v samostojno župnijo, kar je pomenilo večjo pastoralno avtonomijo in lastno cerkveno upravo. Ta sprememba je bila del procesa reorganizacije cerkvene strukture, ki je sledil potrebam po lokalni duhovni oskrbi. O zgodovinski in umetniški povezanosti Župnije Loče z Nadžupnijo Slovenske Konjice pričajo pomembni zgodovinski viri, katerih avtorji so bili [[Avguštin Stegenšek|Avguštin Stegenšek]], [[Matej Slekovec]] ter [[Anton Ožinger]], pa tudi dela [[Franc Zamlik|Franca Zamlika]] in Mihaela Pogačnika iz Slovenskih Konjic ter [[Jožef Holzinger|Jožefa Holzingerja]] iz Maribora, ki so ohranjena v župnijski cerkvi.

==Druge zgodovinske osebnosti==
* [[Breda Šček]] (roj. Friderika Šček), poročena Orel, ena najpomembnejših slovenskih skladateljic cerkvene glasbe, je v [[Loče, Slovenske Konjice|Ločah]] delovala med letoma 1934 in 1940, ko je učila na osnovni šoli in vodila pevske zbore.

== Glej tudi ==
* [[Jožef Virk]]
* [[Franc Modrinjak]]
* [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]]

{{kategorija v Zbirki|Holy Spirit Parish Church (Loče)}}

== Viri ==
* [[Avguštin Stegenšek|Stegenšek Avguštin]], ''Konjiška dekanija'', Maribor, 1909. {{COBISS|ID=17588993}}
* [[Matej Slekovec|Slekovec Matej]], ''Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške'', Maribor, 1898.{{COBISS|ID=512149301}}
* [[Anton Ožinger|Ožinger Anton]], Pajk Ivan, ''Konjiško ob 850-letnici pražupnije (1146–1996)'', Slovenske Konjice: Nadžupnijski urad, 1996. {{COBISS|ID=38788353}}

{{Nadškofija Maribor}}
{{Dekanija Slovenske Konjice}}
{{RKC-stub}}

[[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Loče pri Poljčanah]]
[[Kategorija:Dekanija Slovenske Konjice]]
[[Kategorija:Loče, Slovenske Konjice]]</text>
      <sha1>k66p3c2erkt5loyu71pykzy6c05w71s</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688396</id>
      <parentid>6688394</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T09:09:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <origin>6688396</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4972" sha1="tj4dd7fxp2k38dxhha2srz0y6g2gmqk" xml:space="preserve">{{Infopolje Župnija
| title = Župnija Loče pri Poljčanah
| latin = 
| image = 
| caption = Župnijska cerkev sv. Duha
| country = [[Slovenija]]
| headquarters = Stari trg 23&lt;br&gt;
 2319 Loče
| parish_church = cerkev sv. Duha, Loče
| dedication = [[Sveti Duh]]        
| established = [[1734]] 
| first_mentioned = 
| denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]]
| liturgical_rite = [[Rimski obred]]

| deanery =  [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]
| archdeaconry = [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiški]]
| diocese_title = &lt;!-- za slovenske škofije že v predlogi --&gt;
| diocese = [[Nadškofija Maribor]]
| province =
| bishop_title = &lt;!-- za slovenske škofije že v predlogi --&gt;
| bishop = &lt;!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --&gt;
| priest = Jože Brezovnik
| parish_administrator = 
| pastor = 
| chaplain = 
| assistant = 
| retired_priest = 
| dean = Peter Leskovar
| shrine = 
| notable_people = 
| neigboring_parishes = [[Župnija Žiče|Žiče]], [[Župnija Špitalič|Špitalič]], [[Župnija Sv. Jernej pri Ločah|Sveti Jernej]], [[Župnija Poljčane|Poljčane]], [[Župnija Ponikva|Ponikva]], [[Župnija Sladka Gora|Sladka Gora]] 
}}

'''Župnija Loče pri Poljčanah''', v dejanski uporabi »'''Župnija Loče'''«,  je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Slovenske Konjice|Dekanije Slovenske Konjice]] v okviru [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiškega naddekanata]], ki je del [[nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]].

==Zgodovina==
Območje sedanje Župnije Loče je bilo pred letom 1734 del prednice sedanje [[Nadžupnija Slovenske Konjice|Nadžupnije Slovenske Konjice]], tudi velike župnije (Grosspfarrei), ene od najstarejših [[Pražupnija|pražupnij]] na Štajerskem, ustanovljene že pred letom 1146, ko se prvič omenja v pisnih virih. Kasneje se je v [[Loče, Slovenske Konjice|Ločah]] ustanovil vikariat, t.j. cerkvena enota z lastnim duhovnikom, vendar brez polne samostojnosti, [[vikar]] pa je prihajal iz Slovenskih Konjic, z izjemo morda obdobja 1704-1734, ko je bila tedanja konjiška župnija pod upravo [[Žička kartuzija|Žičke kartuzije]]. Konjiški župnik je namreč s svojimi podrejenimi vikarji in kaplani upravljal številne podružnice v Dravinjski dolini.
Leta [[1734]] je bil vikariat Loče povzdignjen v samostojno župnijo, kar je pomenilo večjo pastoralno avtonomijo in lastno cerkveno upravo. Ta sprememba je bila del procesa reorganizacije cerkvene strukture, ki je sledil potrebam po lokalni duhovni oskrbi. O zgodovinski in umetniški povezanosti Župnije Loče z Nadžupnijo Slovenske Konjice pričajo pomembni zgodovinski viri, katerih avtorji so bili [[Avguštin Stegenšek|Avguštin Stegenšek]], [[Matej Slekovec]] ter [[Anton Ožinger]], pa tudi dela [[Franc Zamlik|Franca Zamlika]] in Mihaela Pogačnika iz Slovenskih Konjic ter [[Jožef Holzinger|Jožefa Holzingerja]] iz Maribora, ki so ohranjena v župnijski cerkvi.
== Lega in meje župnije ==
Na vzhodu župnija meji na [[Župnija Poljčane|poljčansko župnijo]], na severu na župnijo [[Župnija Sveti Jernej pri Ločah|Sveti Jernej]], na zahodu se dotika [[Župnija Žiče|Žič]] in [[Župnija Špitalič|Špitaliča]], proti jugu pa meji na [[Župnija Ponikva|Ponikvo]] in [[Župnija Sladka Gora|Sladko Goro]]. Župnija Loče je, razen ob reki [[Dravinja|Dravinji]] ter [[potok|pritokih]], dokaj hribovita. Najvišja vzpetina v župniji je [[Zlodržek]] s 652  [[mnm|nadmorske višine]].
==Sakralni objekti==


[[Župnijska cerkev]], posvečena Svetemu Duhu, ki se nahaja v središču naselja, se prvič omenja leta 1434. 
Celotno vaško naselje in deloma tudi cerkev je leta 1776 uničil požar, zato je sedanja cerkvena notranjščina in oprema v [[barok|baročnem slogu]]. Nedaleč od cerkve je urejeno tudi manjše [[pokopališče]].


==Druge zgodovinske osebnosti==
* [[Breda Šček]] (roj. Friderika Šček), poročena Orel, ena najpomembnejših slovenskih skladateljic cerkvene glasbe, je v [[Loče, Slovenske Konjice|Ločah]] delovala med letoma 1934 in 1940, ko je učila na osnovni šoli in vodila pevske zbore.

== Glej tudi ==
* [[Jožef Virk]]
* [[Franc Modrinjak]]
* [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]]

{{kategorija v Zbirki|Holy Spirit Parish Church (Loče)}}

== Viri ==
* [[Avguštin Stegenšek|Stegenšek Avguštin]], ''Konjiška dekanija'', Maribor, 1909. {{COBISS|ID=17588993}}
* [[Matej Slekovec|Slekovec Matej]], ''Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške'', Maribor, 1898.{{COBISS|ID=512149301}}
* [[Anton Ožinger|Ožinger Anton]], Pajk Ivan, ''Konjiško ob 850-letnici pražupnije (1146–1996)'', Slovenske Konjice: Nadžupnijski urad, 1996. {{COBISS|ID=38788353}}

{{Nadškofija Maribor}}
{{Dekanija Slovenske Konjice}}
{{RKC-stub}}

[[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Loče pri Poljčanah]]
[[Kategorija:Dekanija Slovenske Konjice]]
[[Kategorija:Loče, Slovenske Konjice]]</text>
      <sha1>tj4dd7fxp2k38dxhha2srz0y6g2gmqk</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688398</id>
      <parentid>6688396</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T09:16:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <comment>/* Zgodovina */</comment>
      <origin>6688398</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4966" sha1="0ahuk4ykp68qpwshqxfe8uq2h2hs1in" xml:space="preserve">{{Infopolje Župnija
| title = Župnija Loče pri Poljčanah
| latin = 
| image = 
| caption = Župnijska cerkev sv. Duha
| country = [[Slovenija]]
| headquarters = Stari trg 23&lt;br&gt;
 2319 Loče
| parish_church = cerkev sv. Duha, Loče
| dedication = [[Sveti Duh]]        
| established = [[1734]] 
| first_mentioned = 
| denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]]
| liturgical_rite = [[Rimski obred]]

| deanery =  [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]
| archdeaconry = [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiški]]
| diocese_title = &lt;!-- za slovenske škofije že v predlogi --&gt;
| diocese = [[Nadškofija Maribor]]
| province =
| bishop_title = &lt;!-- za slovenske škofije že v predlogi --&gt;
| bishop = &lt;!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --&gt;
| priest = Jože Brezovnik
| parish_administrator = 
| pastor = 
| chaplain = 
| assistant = 
| retired_priest = 
| dean = Peter Leskovar
| shrine = 
| notable_people = 
| neigboring_parishes = [[Župnija Žiče|Žiče]], [[Župnija Špitalič|Špitalič]], [[Župnija Sv. Jernej pri Ločah|Sveti Jernej]], [[Župnija Poljčane|Poljčane]], [[Župnija Ponikva|Ponikva]], [[Župnija Sladka Gora|Sladka Gora]] 
}}

'''Župnija Loče pri Poljčanah''', v dejanski uporabi »'''Župnija Loče'''«,  je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Slovenske Konjice|Dekanije Slovenske Konjice]] v okviru [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiškega naddekanata]], ki je del [[nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]].

==Zgodovina==
Območje sedanje župnije je bilo pred letom 1734 del [[Nadžupnija Slovenske Konjice|Nadžupnije Slovenske Konjice]], tudi velike župnije (Grosspfarrei), ene od najstarejših [[Pražupnija|pražupnij]] na Štajerskem, ustanovljene že pred letom [[1146]], ko se prvič omenja v pisnih virih. Kasneje se je v [[Loče, Slovenske Konjice|Ločah]] ustanovil vikariat, t.j. cerkvena enota z lastnim duhovnikom, vendar brez polne samostojnosti, [[vikar]] pa je prihajal iz Slovenskih Konjic, z izjemo morda obdobja 1704-1734, ko je bila tedanja konjiška župnija pod upravo [[Žička kartuzija|Žičke kartuzije]]. Konjiški župnik je namreč s svojimi podrejenimi vikarji in kaplani upravljal številne podružnice v Dravinjski dolini.
Leta [[1734]] je bil vikariat Loče povzdignjen v samostojno župnijo, kar je pomenilo večjo pastoralno avtonomijo in lastno cerkveno upravo. Ta sprememba je bila del procesa reorganizacije cerkvene strukture, ki je sledil potrebam po lokalni duhovni oskrbi. O zgodovinski in umetniški povezanosti Župnije Loče z Nadžupnijo Slovenske Konjice pričajo pomembni zgodovinski viri, katerih avtorji so bili [[Avguštin Stegenšek|Avguštin Stegenšek]], [[Matej Slekovec]] ter [[Anton Ožinger]], pa tudi umetniška dela  [[Franc Zamlik|Franca Zamlika]] in Mihaela Pogačnika iz Slovenskih Konjic ter [[Jožef Holzinger|Jožefa Holzingerja]] iz Maribora, ki so ohranjena v župnijski cerkvi.

== Lega in meje župnije ==
Na vzhodu župnija meji na [[Župnija Poljčane|poljčansko župnijo]], na severu na župnijo [[Župnija Sveti Jernej pri Ločah|Sveti Jernej]], na zahodu se dotika [[Župnija Žiče|Žič]] in [[Župnija Špitalič|Špitaliča]], proti jugu pa meji na [[Župnija Ponikva|Ponikvo]] in [[Župnija Sladka Gora|Sladko Goro]]. Župnija Loče je, razen ob reki [[Dravinja|Dravinji]] ter [[potok|pritokih]], dokaj hribovita. Najvišja vzpetina v župniji je [[Zlodržek]] s 652  [[mnm|nadmorske višine]].
==Sakralni objekti==


[[Župnijska cerkev]], posvečena Svetemu Duhu, ki se nahaja v središču naselja, se prvič omenja leta 1434. 
Celotno vaško naselje in deloma tudi cerkev je leta 1776 uničil požar, zato je sedanja cerkvena notranjščina in oprema v [[barok|baročnem slogu]]. Nedaleč od cerkve je urejeno tudi manjše [[pokopališče]].


==Druge zgodovinske osebnosti==
* [[Breda Šček]] (roj. Friderika Šček), poročena Orel, ena najpomembnejših slovenskih skladateljic cerkvene glasbe, je v [[Loče, Slovenske Konjice|Ločah]] delovala med letoma 1934 in 1940, ko je učila na osnovni šoli in vodila pevske zbore.

== Glej tudi ==
* [[Jožef Virk]]
* [[Franc Modrinjak]]
* [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]]

{{kategorija v Zbirki|Holy Spirit Parish Church (Loče)}}

== Viri ==
* [[Avguštin Stegenšek|Stegenšek Avguštin]], ''Konjiška dekanija'', Maribor, 1909. {{COBISS|ID=17588993}}
* [[Matej Slekovec|Slekovec Matej]], ''Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške'', Maribor, 1898.{{COBISS|ID=512149301}}
* [[Anton Ožinger|Ožinger Anton]], Pajk Ivan, ''Konjiško ob 850-letnici pražupnije (1146–1996)'', Slovenske Konjice: Nadžupnijski urad, 1996. {{COBISS|ID=38788353}}

{{Nadškofija Maribor}}
{{Dekanija Slovenske Konjice}}
{{RKC-stub}}

[[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Loče pri Poljčanah]]
[[Kategorija:Dekanija Slovenske Konjice]]
[[Kategorija:Loče, Slovenske Konjice]]</text>
      <sha1>0ahuk4ykp68qpwshqxfe8uq2h2hs1in</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688399</id>
      <parentid>6688398</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T09:18:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <origin>6688399</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4998" sha1="sc234p6r2l9uqhswed53v1y9tm0er9v" xml:space="preserve">{{Infopolje Župnija
| title = Župnija Loče pri Poljčanah
| latin = 
| image = 
| caption = Župnijska cerkev sv. Duha
| country = [[Slovenija]]
| headquarters = Stari trg 23&lt;br&gt;
 2319 Loče
| parish_church = cerkev sv. Duha, Loče
| dedication = [[Sveti Duh]]        
| established = [[1734]] 
| first_mentioned = 
| denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]]
| liturgical_rite = [[Rimski obred]]

| deanery =  [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]
| archdeaconry = [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiški]]
| diocese_title = &lt;!-- za slovenske škofije že v predlogi --&gt;
| diocese = [[Nadškofija Maribor]]
| province = [[Metropolija Maribor|Maribor]]
| bishop_title = &lt;!-- za slovenske škofije že v predlogi --&gt;
| bishop = &lt;!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --&gt;
| priest = Jože Brezovnik
| parish_administrator = 
| pastor = 
| chaplain = 
| assistant = 
| retired_priest = 
| dean = Peter Leskovar
| shrine = 
| notable_people = 
| neigboring_parishes = [[Župnija Žiče|Žiče]], [[Župnija Špitalič|Špitalič]], [[Župnija Sv. Jernej pri Ločah|Sveti Jernej]], [[Župnija Poljčane|Poljčane]], [[Župnija Ponikva|Ponikva]], [[Župnija Sladka Gora|Sladka Gora]] 
}}

'''Župnija Loče pri Poljčanah''', v dejanski uporabi »'''Župnija Loče'''«,  je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Slovenske Konjice|Dekanije Slovenske Konjice]] v okviru [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiškega naddekanata]], ki je del [[nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]].

==Zgodovina==
Območje sedanje župnije je bilo pred letom 1734 del [[Nadžupnija Slovenske Konjice|Nadžupnije Slovenske Konjice]], tudi velike župnije (Grosspfarrei), ene od najstarejših [[Pražupnija|pražupnij]] na Štajerskem, ustanovljene že pred letom [[1146]], ko se prvič omenja v pisnih virih. Kasneje se je v [[Loče, Slovenske Konjice|Ločah]] ustanovil vikariat, t.j. cerkvena enota z lastnim duhovnikom, vendar brez polne samostojnosti, [[vikar]] pa je prihajal iz Slovenskih Konjic, z izjemo morda obdobja 1704-1734, ko je bila tedanja konjiška župnija pod upravo [[Žička kartuzija|Žičke kartuzije]]. Konjiški župnik je namreč s svojimi podrejenimi vikarji in kaplani upravljal številne podružnice v Dravinjski dolini.
Leta [[1734]] je bil vikariat Loče povzdignjen v samostojno župnijo, kar je pomenilo večjo pastoralno avtonomijo in lastno cerkveno upravo. Ta sprememba je bila del procesa reorganizacije cerkvene strukture, ki je sledil potrebam po lokalni duhovni oskrbi. O zgodovinski in umetniški povezanosti Župnije Loče z Nadžupnijo Slovenske Konjice pričajo pomembni zgodovinski viri, katerih avtorji so bili [[Avguštin Stegenšek|Avguštin Stegenšek]], [[Matej Slekovec]] ter [[Anton Ožinger]], pa tudi umetniška dela  [[Franc Zamlik|Franca Zamlika]] in Mihaela Pogačnika iz Slovenskih Konjic ter [[Jožef Holzinger|Jožefa Holzingerja]] iz Maribora, ki so ohranjena v župnijski cerkvi.

== Lega in meje župnije ==
Na vzhodu župnija meji na [[Župnija Poljčane|poljčansko župnijo]], na severu na župnijo [[Župnija Sveti Jernej pri Ločah|Sveti Jernej]], na zahodu se dotika [[Župnija Žiče|Žič]] in [[Župnija Špitalič|Špitaliča]], proti jugu pa meji na [[Župnija Ponikva|Ponikvo]] in [[Župnija Sladka Gora|Sladko Goro]]. Župnija Loče je, razen ob reki [[Dravinja|Dravinji]] ter [[potok|pritokih]], dokaj hribovita. Najvišja vzpetina v župniji je [[Zlodržek]] s 652  [[mnm|nadmorske višine]].
==Sakralni objekti==


[[Župnijska cerkev]], posvečena Svetemu Duhu, ki se nahaja v središču naselja, se prvič omenja leta 1434. 
Celotno vaško naselje in deloma tudi cerkev je leta 1776 uničil požar, zato je sedanja cerkvena notranjščina in oprema v [[barok|baročnem slogu]]. Nedaleč od cerkve je urejeno tudi manjše [[pokopališče]].


==Druge zgodovinske osebnosti==
* [[Breda Šček]] (roj. Friderika Šček), poročena Orel, ena najpomembnejših slovenskih skladateljic cerkvene glasbe, je v [[Loče, Slovenske Konjice|Ločah]] delovala med letoma 1934 in 1940, ko je učila na osnovni šoli in vodila pevske zbore.

== Glej tudi ==
* [[Jožef Virk]]
* [[Franc Modrinjak]]
* [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]]

{{kategorija v Zbirki|Holy Spirit Parish Church (Loče)}}

== Viri ==
* [[Avguštin Stegenšek|Stegenšek Avguštin]], ''Konjiška dekanija'', Maribor, 1909. {{COBISS|ID=17588993}}
* [[Matej Slekovec|Slekovec Matej]], ''Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške'', Maribor, 1898.{{COBISS|ID=512149301}}
* [[Anton Ožinger|Ožinger Anton]], Pajk Ivan, ''Konjiško ob 850-letnici pražupnije (1146–1996)'', Slovenske Konjice: Nadžupnijski urad, 1996. {{COBISS|ID=38788353}}

{{Nadškofija Maribor}}
{{Dekanija Slovenske Konjice}}
{{RKC-stub}}

[[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Loče pri Poljčanah]]
[[Kategorija:Dekanija Slovenske Konjice]]
[[Kategorija:Loče, Slovenske Konjice]]</text>
      <sha1>sc234p6r2l9uqhswed53v1y9tm0er9v</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688405</id>
      <parentid>6688399</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T09:24:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <comment>/* Viri */</comment>
      <origin>6688405</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5183" sha1="s85mmnqonccfzfod9p224paik7jncrx" xml:space="preserve">{{Infopolje Župnija
| title = Župnija Loče pri Poljčanah
| latin = 
| image = 
| caption = Župnijska cerkev sv. Duha
| country = [[Slovenija]]
| headquarters = Stari trg 23&lt;br&gt;
 2319 Loče
| parish_church = cerkev sv. Duha, Loče
| dedication = [[Sveti Duh]]        
| established = [[1734]] 
| first_mentioned = 
| denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]]
| liturgical_rite = [[Rimski obred]]

| deanery =  [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]
| archdeaconry = [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiški]]
| diocese_title = &lt;!-- za slovenske škofije že v predlogi --&gt;
| diocese = [[Nadškofija Maribor]]
| province = [[Metropolija Maribor|Maribor]]
| bishop_title = &lt;!-- za slovenske škofije že v predlogi --&gt;
| bishop = &lt;!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --&gt;
| priest = Jože Brezovnik
| parish_administrator = 
| pastor = 
| chaplain = 
| assistant = 
| retired_priest = 
| dean = Peter Leskovar
| shrine = 
| notable_people = 
| neigboring_parishes = [[Župnija Žiče|Žiče]], [[Župnija Špitalič|Špitalič]], [[Župnija Sv. Jernej pri Ločah|Sveti Jernej]], [[Župnija Poljčane|Poljčane]], [[Župnija Ponikva|Ponikva]], [[Župnija Sladka Gora|Sladka Gora]] 
}}

'''Župnija Loče pri Poljčanah''', v dejanski uporabi »'''Župnija Loče'''«,  je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Slovenske Konjice|Dekanije Slovenske Konjice]] v okviru [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiškega naddekanata]], ki je del [[nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]].

==Zgodovina==
Območje sedanje župnije je bilo pred letom 1734 del [[Nadžupnija Slovenske Konjice|Nadžupnije Slovenske Konjice]], tudi velike župnije (Grosspfarrei), ene od najstarejših [[Pražupnija|pražupnij]] na Štajerskem, ustanovljene že pred letom [[1146]], ko se prvič omenja v pisnih virih. Kasneje se je v [[Loče, Slovenske Konjice|Ločah]] ustanovil vikariat, t.j. cerkvena enota z lastnim duhovnikom, vendar brez polne samostojnosti, [[vikar]] pa je prihajal iz Slovenskih Konjic, z izjemo morda obdobja 1704-1734, ko je bila tedanja konjiška župnija pod upravo [[Žička kartuzija|Žičke kartuzije]]. Konjiški župnik je namreč s svojimi podrejenimi vikarji in kaplani upravljal številne podružnice v Dravinjski dolini.
Leta [[1734]] je bil vikariat Loče povzdignjen v samostojno župnijo, kar je pomenilo večjo pastoralno avtonomijo in lastno cerkveno upravo. Ta sprememba je bila del procesa reorganizacije cerkvene strukture, ki je sledil potrebam po lokalni duhovni oskrbi. O zgodovinski in umetniški povezanosti Župnije Loče z Nadžupnijo Slovenske Konjice pričajo pomembni zgodovinski viri, katerih avtorji so bili [[Avguštin Stegenšek|Avguštin Stegenšek]], [[Matej Slekovec]] ter [[Anton Ožinger]], pa tudi umetniška dela  [[Franc Zamlik|Franca Zamlika]] in Mihaela Pogačnika iz Slovenskih Konjic ter [[Jožef Holzinger|Jožefa Holzingerja]] iz Maribora, ki so ohranjena v župnijski cerkvi.

== Lega in meje župnije ==
Na vzhodu župnija meji na [[Župnija Poljčane|poljčansko župnijo]], na severu na župnijo [[Župnija Sveti Jernej pri Ločah|Sveti Jernej]], na zahodu se dotika [[Župnija Žiče|Žič]] in [[Župnija Špitalič|Špitaliča]], proti jugu pa meji na [[Župnija Ponikva|Ponikvo]] in [[Župnija Sladka Gora|Sladko Goro]]. Župnija Loče je, razen ob reki [[Dravinja|Dravinji]] ter [[potok|pritokih]], dokaj hribovita. Najvišja vzpetina v župniji je [[Zlodržek]] s 652  [[mnm|nadmorske višine]].
==Sakralni objekti==


[[Župnijska cerkev]], posvečena Svetemu Duhu, ki se nahaja v središču naselja, se prvič omenja leta 1434. 
Celotno vaško naselje in deloma tudi cerkev je leta 1776 uničil požar, zato je sedanja cerkvena notranjščina in oprema v [[barok|baročnem slogu]]. Nedaleč od cerkve je urejeno tudi manjše [[pokopališče]].


==Druge zgodovinske osebnosti==
* [[Breda Šček]] (roj. Friderika Šček), poročena Orel, ena najpomembnejših slovenskih skladateljic cerkvene glasbe, je v [[Loče, Slovenske Konjice|Ločah]] delovala med letoma 1934 in 1940, ko je učila na osnovni šoli in vodila pevske zbore.

== Glej tudi ==
* [[Jožef Virk]]
* [[Franc Modrinjak]]
* [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]]

{{kategorija v Zbirki|Holy Spirit Parish Church (Loče)}}

== Viri ==
*{{navedi knjigo |author=[[Avguštin Stegenšek|Stegenšek, Avguštin]] |year=1909 |title= ''Konjiška dekanija'' |publisher= |isbn= |cobiss=17588993 |pages=}}
*{{navedi knjigo |author=[[Matej Slekovec|Slekovec, Matej]] |year=1898 |title=''Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške'' |publisher= |isbn= |cobiss=512149301 |pages=}}
*{{navedi knjigo |author1=[[Anton Ožinger|Ožinger, Anton]]|author2=Pajk, Ivan |year=1996 |title=''Konjiško ob 850-letnici pražupnije (1146–1996)'' |publisher=Župnijski urad Slovenske Konjice, Občina Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=38788353 |pages=}}

{{Nadškofija Maribor}}
{{Dekanija Slovenske Konjice}}
{{RKC-stub}}

[[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Loče pri Poljčanah]]
[[Kategorija:Dekanija Slovenske Konjice]]
[[Kategorija:Loče, Slovenske Konjice]]</text>
      <sha1>s85mmnqonccfzfod9p224paik7jncrx</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688408</id>
      <parentid>6688405</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T09:27:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <origin>6688408</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5181" sha1="3xz3sd3gxsfgpxrpvx5o3268zz3t9hk" xml:space="preserve">{{Infopolje Župnija
| title = Župnija Loče pri Poljčanah
| latin = 
| image = 
| caption = Župnijska cerkev sv. Duha
| country = [[Slovenija]]
| headquarters = Stari trg 23&lt;br&gt;2319 Loče
| parish_church = cerkev sv. Duha, Loče
| dedication = [[Sveti Duh]]        
| established = [[1734]] 
| first_mentioned = 
| denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]]
| liturgical_rite = [[Rimski obred]]

| deanery =  [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]
| archdeaconry = [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiški]]
| diocese_title = &lt;!-- za slovenske škofije že v predlogi --&gt;
| diocese = [[Nadškofija Maribor]]
| province = [[Metropolija Maribor|Maribor]]
| bishop_title = &lt;!-- za slovenske škofije že v predlogi --&gt;
| bishop = &lt;!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --&gt;
| priest = Jože Brezovnik
| parish_administrator = 
| pastor = 
| chaplain = 
| assistant = 
| retired_priest = 
| dean = Peter Leskovar
| shrine = 
| notable_people = 
| neigboring_parishes = [[Župnija Žiče|Žiče]], [[Župnija Špitalič|Špitalič]], [[Župnija Sv. Jernej pri Ločah|Sveti Jernej]], [[Župnija Poljčane|Poljčane]], [[Župnija Ponikva|Ponikva]], [[Župnija Sladka Gora|Sladka Gora]] 
}}

'''Župnija Loče pri Poljčanah''', v dejanski uporabi »'''Župnija Loče'''«,  je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Slovenske Konjice|Dekanije Slovenske Konjice]] v okviru [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiškega naddekanata]], ki je del [[nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]].

==Zgodovina==
Območje sedanje župnije je bilo pred letom 1734 del [[Nadžupnija Slovenske Konjice|Nadžupnije Slovenske Konjice]], tudi velike župnije (Grosspfarrei), ene od najstarejših [[Pražupnija|pražupnij]] na Štajerskem, ustanovljene že pred letom [[1146]], ko se prvič omenja v pisnih virih. Kasneje se je v [[Loče, Slovenske Konjice|Ločah]] ustanovil vikariat, t.j. cerkvena enota z lastnim duhovnikom, vendar brez polne samostojnosti, [[vikar]] pa je prihajal iz Slovenskih Konjic, z izjemo morda obdobja 1704-1734, ko je bila tedanja konjiška župnija pod upravo [[Žička kartuzija|Žičke kartuzije]]. Konjiški župnik je namreč s svojimi podrejenimi vikarji in kaplani upravljal številne podružnice v Dravinjski dolini.
Leta [[1734]] je bil vikariat Loče povzdignjen v samostojno župnijo, kar je pomenilo večjo pastoralno avtonomijo in lastno cerkveno upravo. Ta sprememba je bila del procesa reorganizacije cerkvene strukture, ki je sledil potrebam po lokalni duhovni oskrbi. O zgodovinski in umetniški povezanosti Župnije Loče z Nadžupnijo Slovenske Konjice pričajo pomembni zgodovinski viri, katerih avtorji so bili [[Avguštin Stegenšek|Avguštin Stegenšek]], [[Matej Slekovec]] ter [[Anton Ožinger]], pa tudi umetniška dela  [[Franc Zamlik|Franca Zamlika]] in Mihaela Pogačnika iz Slovenskih Konjic ter [[Jožef Holzinger|Jožefa Holzingerja]] iz Maribora, ki so ohranjena v župnijski cerkvi.

== Lega in meje župnije ==
Na vzhodu župnija meji na [[Župnija Poljčane|poljčansko župnijo]], na severu na župnijo [[Župnija Sveti Jernej pri Ločah|Sveti Jernej]], na zahodu se dotika [[Župnija Žiče|Žič]] in [[Župnija Špitalič|Špitaliča]], proti jugu pa meji na [[Župnija Ponikva|Ponikvo]] in [[Župnija Sladka Gora|Sladko Goro]]. Župnija Loče je, razen ob reki [[Dravinja|Dravinji]] ter [[potok|pritokih]], dokaj hribovita. Najvišja vzpetina v župniji je [[Zlodržek]] s 652  [[mnm|nadmorske višine]].
==Sakralni objekti==


[[Župnijska cerkev]], posvečena Svetemu Duhu, ki se nahaja v središču naselja, se prvič omenja leta 1434. 
Celotno vaško naselje in deloma tudi cerkev je leta 1776 uničil požar, zato je sedanja cerkvena notranjščina in oprema v [[barok|baročnem slogu]]. Nedaleč od cerkve je urejeno tudi manjše [[pokopališče]].


==Druge zgodovinske osebnosti==
* [[Breda Šček]] (roj. Friderika Šček), poročena Orel, ena najpomembnejših slovenskih skladateljic cerkvene glasbe, je v [[Loče, Slovenske Konjice|Ločah]] delovala med letoma 1934 in 1940, ko je učila na osnovni šoli in vodila pevske zbore.

== Glej tudi ==
* [[Jožef Virk]]
* [[Franc Modrinjak]]
* [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]]

{{kategorija v Zbirki|Holy Spirit Parish Church (Loče)}}

== Viri ==
*{{navedi knjigo |author=[[Avguštin Stegenšek|Stegenšek, Avguštin]] |year=1909 |title= ''Konjiška dekanija'' |publisher= |isbn= |cobiss=17588993 |pages=}}
*{{navedi knjigo |author=[[Matej Slekovec|Slekovec, Matej]] |year=1898 |title=''Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške'' |publisher= |isbn= |cobiss=512149301 |pages=}}
*{{navedi knjigo |author1=[[Anton Ožinger|Ožinger, Anton]]|author2=Pajk, Ivan |year=1996 |title=''Konjiško ob 850-letnici pražupnije (1146–1996)'' |publisher=Župnijski urad Slovenske Konjice, Občina Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=38788353 |pages=}}

{{Nadškofija Maribor}}
{{Dekanija Slovenske Konjice}}
{{RKC-stub}}

[[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Loče pri Poljčanah]]
[[Kategorija:Dekanija Slovenske Konjice]]
[[Kategorija:Loče, Slovenske Konjice]]</text>
      <sha1>3xz3sd3gxsfgpxrpvx5o3268zz3t9hk</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688410</id>
      <parentid>6688408</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T09:30:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <origin>6688410</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5182" sha1="t8z8viz6a43ri54800g8f0vb12ymwzi" xml:space="preserve">{{Infopolje Župnija
| title = Župnija Loče pri Poljčanah
| latin = 
| image = 
| caption = Župnijska cerkev sv. Duha
| country = [[Slovenija]]
| headquarters = Stari trg 23&lt;br&gt;2319 Loče
| parish_church = cerkev sv. Duha, Loče
| dedication = [[Sveti Duh]]        
| established = [[1734]] 
| first_mentioned = 
| denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]]
| liturgical_rite = [[Rimski obred]]

| deanery =  [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]
| archdeaconry = [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiški]]
| diocese_title = &lt;!-- za slovenske škofije že v predlogi --&gt;
| diocese = [[Nadškofija Maribor]]
| province = [[Metropolija Maribor|Maribor]]
| bishop_title = &lt;!-- za slovenske škofije že v predlogi --&gt;
| bishop = &lt;!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --&gt;
| priest = Jože Brezovnik
| parish_administrator = 
| pastor = 
| chaplain = 
| assistant = 
| retired_priest = 
| dean = Peter Leskovar
| shrine = 
| notable_people = 
| neigboring_parishes = [[Župnija Žiče|Žiče]], [[Župnija Špitalič|Špitalič]], [[Župnija Sv. Jernej pri Ločah|Sveti Jernej]], [[Župnija Poljčane|Poljčane]], [[Župnija Ponikva|Ponikva]], [[Župnija Sladka Gora|Sladka Gora]] 
}}

'''Župnija Loče pri Poljčanah''', v dejanski uporabi »'''Župnija Loče'''«,  je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Slovenske Konjice|Dekanije Slovenske Konjice]] v okviru [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiškega naddekanata]], ki je del [[nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]].

== Lega in meje župnije ==
Na vzhodu župnija meji na [[Župnija Poljčane|poljčansko župnijo]], na severu na župnijo [[Župnija Sveti Jernej pri Ločah|Sveti Jernej]], na zahodu se dotika [[Župnija Žiče|Žič]] in [[Župnija Špitalič|Špitaliča]], proti jugu pa meji na [[Župnija Ponikva|Ponikvo]] in [[Župnija Sladka Gora|Sladko Goro]]. Župnija Loče je, razen ob reki [[Dravinja|Dravinji]] ter [[potok|pritokih]], dokaj hribovita. Najvišja vzpetina v župniji je [[Zlodržek]] s 652  [[mnm|nadmorske višine]].

==Zgodovina==
Območje sedanje župnije je bilo pred letom 1734 del [[Nadžupnija Slovenske Konjice|Nadžupnije Slovenske Konjice]], tudi velike župnije (Grosspfarrei), ene od najstarejših [[Pražupnija|pražupnij]] na Štajerskem, ustanovljene že pred letom [[1146]], ko se prvič omenja v pisnih virih. Kasneje se je v [[Loče, Slovenske Konjice|Ločah]] ustanovil vikariat, t.j. cerkvena enota z lastnim duhovnikom, vendar brez polne samostojnosti, [[vikar]] pa je prihajal iz Slovenskih Konjic, z izjemo morda obdobja 1704-1734, ko je bila tedanja konjiška župnija pod upravo [[Žička kartuzija|Žičke kartuzije]]. Konjiški župnik je namreč s svojimi podrejenimi vikarji in kaplani upravljal številne podružnice v Dravinjski dolini.
Leta [[1734]] je bil vikariat Loče povzdignjen v samostojno župnijo, kar je pomenilo večjo pastoralno avtonomijo in lastno cerkveno upravo. Ta sprememba je bila del procesa reorganizacije cerkvene strukture, ki je sledil potrebam po lokalni duhovni oskrbi. O zgodovinski in umetniški povezanosti Župnije Loče z Nadžupnijo Slovenske Konjice pričajo pomembni zgodovinski viri, katerih avtorji so bili [[Avguštin Stegenšek|Avguštin Stegenšek]], [[Matej Slekovec]] ter [[Anton Ožinger]], pa tudi umetniška dela  [[Franc Zamlik|Franca Zamlika]] in Mihaela Pogačnika iz Slovenskih Konjic ter [[Jožef Holzinger|Jožefa Holzingerja]] iz Maribora, ki so ohranjena v župnijski cerkvi.

==Sakralni objekti==


[[Župnijska cerkev]], posvečena Svetemu Duhu, ki se nahaja v središču naselja, se prvič omenja leta 1434. 
Celotno vaško naselje in deloma tudi cerkev je leta 1776 uničil požar, zato je sedanja cerkvena notranjščina in oprema v [[barok|baročnem slogu]]. Nedaleč od cerkve je urejeno tudi manjše [[pokopališče]].


==Druge zgodovinske osebnosti==
* [[Breda Šček]] (roj. Friderika Šček), poročena Orel, ena najpomembnejših slovenskih skladateljic cerkvene glasbe, je v [[Loče, Slovenske Konjice|Ločah]] delovala med letoma 1934 in 1940, ko je učila na osnovni šoli in vodila pevske zbore.

== Glej tudi ==
* [[Jožef Virk]]
* [[Franc Modrinjak]]
* [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]]

{{kategorija v Zbirki|Holy Spirit Parish Church (Loče)}}

== Viri ==
*{{navedi knjigo |author=[[Avguštin Stegenšek|Stegenšek, Avguštin]] |year=1909 |title= ''Konjiška dekanija'' |publisher= |isbn= |cobiss=17588993 |pages=}}
*{{navedi knjigo |author=[[Matej Slekovec|Slekovec, Matej]] |year=1898 |title=''Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške'' |publisher= |isbn= |cobiss=512149301 |pages=}}
*{{navedi knjigo |author1=[[Anton Ožinger|Ožinger, Anton]]|author2=Pajk, Ivan |year=1996 |title=''Konjiško ob 850-letnici pražupnije (1146–1996)'' |publisher=Župnijski urad Slovenske Konjice, Občina Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=38788353 |pages=}}

{{Nadškofija Maribor}}
{{Dekanija Slovenske Konjice}}
{{RKC-stub}}

[[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Loče pri Poljčanah]]
[[Kategorija:Dekanija Slovenske Konjice]]
[[Kategorija:Loče, Slovenske Konjice]]</text>
      <sha1>t8z8viz6a43ri54800g8f0vb12ymwzi</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688412</id>
      <parentid>6688410</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T09:31:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <comment>/* Lega in meje župnije */</comment>
      <origin>6688412</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5183" sha1="bumdrbkb4wym4mb4ftognts4qfimj7m" xml:space="preserve">{{Infopolje Župnija
| title = Župnija Loče pri Poljčanah
| latin = 
| image = 
| caption = Župnijska cerkev sv. Duha
| country = [[Slovenija]]
| headquarters = Stari trg 23&lt;br&gt;2319 Loče
| parish_church = cerkev sv. Duha, Loče
| dedication = [[Sveti Duh]]        
| established = [[1734]] 
| first_mentioned = 
| denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]]
| liturgical_rite = [[Rimski obred]]

| deanery =  [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]
| archdeaconry = [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiški]]
| diocese_title = &lt;!-- za slovenske škofije že v predlogi --&gt;
| diocese = [[Nadškofija Maribor]]
| province = [[Metropolija Maribor|Maribor]]
| bishop_title = &lt;!-- za slovenske škofije že v predlogi --&gt;
| bishop = &lt;!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --&gt;
| priest = Jože Brezovnik
| parish_administrator = 
| pastor = 
| chaplain = 
| assistant = 
| retired_priest = 
| dean = Peter Leskovar
| shrine = 
| notable_people = 
| neigboring_parishes = [[Župnija Žiče|Žiče]], [[Župnija Špitalič|Špitalič]], [[Župnija Sv. Jernej pri Ločah|Sveti Jernej]], [[Župnija Poljčane|Poljčane]], [[Župnija Ponikva|Ponikva]], [[Župnija Sladka Gora|Sladka Gora]] 
}}

'''Župnija Loče pri Poljčanah''', v dejanski uporabi »'''Župnija Loče'''«,  je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Slovenske Konjice|Dekanije Slovenske Konjice]] v okviru [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiškega naddekanata]], ki je del [[nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]].

== Lega in meje župnije ==
Na vzhodu župnija meji na [[Župnija Poljčane|poljčansko župnijo]], na severu na župnijo [[Župnija Sveti Jernej pri Ločah|Sveti Jernej]], na zahodu se dotika [[Župnija Žiče|Žič]] in [[Župnija Špitalič|Špitaliča]], proti jugu pa meji na [[Župnija Ponikva|Ponikvo]] in [[Župnija Sladka Gora|Sladko Goro]]. Župnija Loče je, razen ob reki [[Dravinja|Dravinji]] ter [[potok|pritokih]], dokaj hribovita. Najvišja vzpetina v župniji je [[Zlodržek]], s 652  [[mnm|nadmorske višine]].

==Zgodovina==
Območje sedanje župnije je bilo pred letom 1734 del [[Nadžupnija Slovenske Konjice|Nadžupnije Slovenske Konjice]], tudi velike župnije (Grosspfarrei), ene od najstarejših [[Pražupnija|pražupnij]] na Štajerskem, ustanovljene že pred letom [[1146]], ko se prvič omenja v pisnih virih. Kasneje se je v [[Loče, Slovenske Konjice|Ločah]] ustanovil vikariat, t.j. cerkvena enota z lastnim duhovnikom, vendar brez polne samostojnosti, [[vikar]] pa je prihajal iz Slovenskih Konjic, z izjemo morda obdobja 1704-1734, ko je bila tedanja konjiška župnija pod upravo [[Žička kartuzija|Žičke kartuzije]]. Konjiški župnik je namreč s svojimi podrejenimi vikarji in kaplani upravljal številne podružnice v Dravinjski dolini.
Leta [[1734]] je bil vikariat Loče povzdignjen v samostojno župnijo, kar je pomenilo večjo pastoralno avtonomijo in lastno cerkveno upravo. Ta sprememba je bila del procesa reorganizacije cerkvene strukture, ki je sledil potrebam po lokalni duhovni oskrbi. O zgodovinski in umetniški povezanosti Župnije Loče z Nadžupnijo Slovenske Konjice pričajo pomembni zgodovinski viri, katerih avtorji so bili [[Avguštin Stegenšek|Avguštin Stegenšek]], [[Matej Slekovec]] ter [[Anton Ožinger]], pa tudi umetniška dela  [[Franc Zamlik|Franca Zamlika]] in Mihaela Pogačnika iz Slovenskih Konjic ter [[Jožef Holzinger|Jožefa Holzingerja]] iz Maribora, ki so ohranjena v župnijski cerkvi.

==Sakralni objekti==


[[Župnijska cerkev]], posvečena Svetemu Duhu, ki se nahaja v središču naselja, se prvič omenja leta 1434. 
Celotno vaško naselje in deloma tudi cerkev je leta 1776 uničil požar, zato je sedanja cerkvena notranjščina in oprema v [[barok|baročnem slogu]]. Nedaleč od cerkve je urejeno tudi manjše [[pokopališče]].


==Druge zgodovinske osebnosti==
* [[Breda Šček]] (roj. Friderika Šček), poročena Orel, ena najpomembnejših slovenskih skladateljic cerkvene glasbe, je v [[Loče, Slovenske Konjice|Ločah]] delovala med letoma 1934 in 1940, ko je učila na osnovni šoli in vodila pevske zbore.

== Glej tudi ==
* [[Jožef Virk]]
* [[Franc Modrinjak]]
* [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]]

{{kategorija v Zbirki|Holy Spirit Parish Church (Loče)}}

== Viri ==
*{{navedi knjigo |author=[[Avguštin Stegenšek|Stegenšek, Avguštin]] |year=1909 |title= ''Konjiška dekanija'' |publisher= |isbn= |cobiss=17588993 |pages=}}
*{{navedi knjigo |author=[[Matej Slekovec|Slekovec, Matej]] |year=1898 |title=''Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške'' |publisher= |isbn= |cobiss=512149301 |pages=}}
*{{navedi knjigo |author1=[[Anton Ožinger|Ožinger, Anton]]|author2=Pajk, Ivan |year=1996 |title=''Konjiško ob 850-letnici pražupnije (1146–1996)'' |publisher=Župnijski urad Slovenske Konjice, Občina Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=38788353 |pages=}}

{{Nadškofija Maribor}}
{{Dekanija Slovenske Konjice}}
{{RKC-stub}}

[[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Loče pri Poljčanah]]
[[Kategorija:Dekanija Slovenske Konjice]]
[[Kategorija:Loče, Slovenske Konjice]]</text>
      <sha1>bumdrbkb4wym4mb4ftognts4qfimj7m</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688415</id>
      <parentid>6688412</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T09:33:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <comment>/* Zgodovina */</comment>
      <origin>6688415</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5190" sha1="bd1kft0qvwkky0c0jvpsau6l8dhd784" xml:space="preserve">{{Infopolje Župnija
| title = Župnija Loče pri Poljčanah
| latin = 
| image = 
| caption = Župnijska cerkev sv. Duha
| country = [[Slovenija]]
| headquarters = Stari trg 23&lt;br&gt;2319 Loče
| parish_church = cerkev sv. Duha, Loče
| dedication = [[Sveti Duh]]        
| established = [[1734]] 
| first_mentioned = 
| denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]]
| liturgical_rite = [[Rimski obred]]

| deanery =  [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]
| archdeaconry = [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiški]]
| diocese_title = &lt;!-- za slovenske škofije že v predlogi --&gt;
| diocese = [[Nadškofija Maribor]]
| province = [[Metropolija Maribor|Maribor]]
| bishop_title = &lt;!-- za slovenske škofije že v predlogi --&gt;
| bishop = &lt;!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --&gt;
| priest = Jože Brezovnik
| parish_administrator = 
| pastor = 
| chaplain = 
| assistant = 
| retired_priest = 
| dean = Peter Leskovar
| shrine = 
| notable_people = 
| neigboring_parishes = [[Župnija Žiče|Žiče]], [[Župnija Špitalič|Špitalič]], [[Župnija Sv. Jernej pri Ločah|Sveti Jernej]], [[Župnija Poljčane|Poljčane]], [[Župnija Ponikva|Ponikva]], [[Župnija Sladka Gora|Sladka Gora]] 
}}

'''Župnija Loče pri Poljčanah''', v dejanski uporabi »'''Župnija Loče'''«,  je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Slovenske Konjice|Dekanije Slovenske Konjice]] v okviru [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiškega naddekanata]], ki je del [[nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]].

== Lega in meje župnije ==
Na vzhodu župnija meji na [[Župnija Poljčane|poljčansko župnijo]], na severu na župnijo [[Župnija Sveti Jernej pri Ločah|Sveti Jernej]], na zahodu se dotika [[Župnija Žiče|Žič]] in [[Župnija Špitalič|Špitaliča]], proti jugu pa meji na [[Župnija Ponikva|Ponikvo]] in [[Župnija Sladka Gora|Sladko Goro]]. Župnija Loče je, razen ob reki [[Dravinja|Dravinji]] ter [[potok|pritokih]], dokaj hribovita. Najvišja vzpetina v župniji je [[Zlodržek]], s 652  [[mnm|nadmorske višine]].

==Zgodovina==
Območje sedanje župnije je bilo pred letom 1734 del [[Nadžupnija Slovenske Konjice|Nadžupnije Slovenske Konjice]], tudi velike župnije (Grosspfarrei), ene od najstarejših [[Pražupnija|pražupnij]] na Štajerskem, ustanovljene že pred letom [[1146]], ko se prvič omenja v pisnih virih. Kasneje se je v [[Loče, Slovenske Konjice|Ločah]] ustanovil vikariat, t.j. cerkvena enota z lastnim duhovnikom, vendar brez polne samostojnosti, [[vikar]] pa je prihajal iz Slovenskih Konjic, z izjemo morda obdobja 1704-1734, ko je bila tedanja konjiška župnija pod upravo [[Žička kartuzija|Žičke kartuzije]]. Konjiški župnik je namreč s svojimi podrejenimi vikarji in kaplani upravljal številne podružnice v Dravinjski dolini.
Leta [[1734]] je bil vikariat Loče povzdignjen v samostojno župnijo, kar je pomenilo večjo pastoralno avtonomijo in lastno cerkveno upravo. Ta sprememba je bila del procesa reorganizacije cerkvene strukture, ki je sledil potrebam po lokalni duhovni oskrbi. O zgodovinski in umetniški povezanosti Župnije Loče z Nadžupnijo Slovenske Konjice pričajo pomembni zgodovinski viri, katerih avtorji so bili [[Avguštin Stegenšek|Avguštin Stegenšek]], [[Matej Slekovec]] ter [[Anton Ožinger]]. V župnijski cerkvi so ohranjena umetniška dela  [[Franc Zamlik|Franca Zamlika]] in [[Miha Pogačnik|Mihaela Pogačnika]] iz Slovenskih Konjic ter [[Jožef Holzinger|Jožefa Holzingerja]] iz Maribora.

==Sakralni objekti==


[[Župnijska cerkev]], posvečena Svetemu Duhu, ki se nahaja v središču naselja, se prvič omenja leta 1434. 
Celotno vaško naselje in deloma tudi cerkev je leta 1776 uničil požar, zato je sedanja cerkvena notranjščina in oprema v [[barok|baročnem slogu]]. Nedaleč od cerkve je urejeno tudi manjše [[pokopališče]].


==Druge zgodovinske osebnosti==
* [[Breda Šček]] (roj. Friderika Šček), poročena Orel, ena najpomembnejših slovenskih skladateljic cerkvene glasbe, je v [[Loče, Slovenske Konjice|Ločah]] delovala med letoma 1934 in 1940, ko je učila na osnovni šoli in vodila pevske zbore.

== Glej tudi ==
* [[Jožef Virk]]
* [[Franc Modrinjak]]
* [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]]

{{kategorija v Zbirki|Holy Spirit Parish Church (Loče)}}

== Viri ==
*{{navedi knjigo |author=[[Avguštin Stegenšek|Stegenšek, Avguštin]] |year=1909 |title= ''Konjiška dekanija'' |publisher= |isbn= |cobiss=17588993 |pages=}}
*{{navedi knjigo |author=[[Matej Slekovec|Slekovec, Matej]] |year=1898 |title=''Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške'' |publisher= |isbn= |cobiss=512149301 |pages=}}
*{{navedi knjigo |author1=[[Anton Ožinger|Ožinger, Anton]]|author2=Pajk, Ivan |year=1996 |title=''Konjiško ob 850-letnici pražupnije (1146–1996)'' |publisher=Župnijski urad Slovenske Konjice, Občina Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=38788353 |pages=}}

{{Nadškofija Maribor}}
{{Dekanija Slovenske Konjice}}
{{RKC-stub}}

[[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Loče pri Poljčanah]]
[[Kategorija:Dekanija Slovenske Konjice]]
[[Kategorija:Loče, Slovenske Konjice]]</text>
      <sha1>bd1kft0qvwkky0c0jvpsau6l8dhd784</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688416</id>
      <parentid>6688415</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T09:34:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <comment>/* Zgodovina */</comment>
      <origin>6688416</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5171" sha1="j9uj2o635u02p51jw6fjcie4ouywjcm" xml:space="preserve">{{Infopolje Župnija
| title = Župnija Loče pri Poljčanah
| latin = 
| image = 
| caption = Župnijska cerkev sv. Duha
| country = [[Slovenija]]
| headquarters = Stari trg 23&lt;br&gt;2319 Loče
| parish_church = cerkev sv. Duha, Loče
| dedication = [[Sveti Duh]]        
| established = [[1734]] 
| first_mentioned = 
| denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]]
| liturgical_rite = [[Rimski obred]]

| deanery =  [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]
| archdeaconry = [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiški]]
| diocese_title = &lt;!-- za slovenske škofije že v predlogi --&gt;
| diocese = [[Nadškofija Maribor]]
| province = [[Metropolija Maribor|Maribor]]
| bishop_title = &lt;!-- za slovenske škofije že v predlogi --&gt;
| bishop = &lt;!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --&gt;
| priest = Jože Brezovnik
| parish_administrator = 
| pastor = 
| chaplain = 
| assistant = 
| retired_priest = 
| dean = Peter Leskovar
| shrine = 
| notable_people = 
| neigboring_parishes = [[Župnija Žiče|Žiče]], [[Župnija Špitalič|Špitalič]], [[Župnija Sv. Jernej pri Ločah|Sveti Jernej]], [[Župnija Poljčane|Poljčane]], [[Župnija Ponikva|Ponikva]], [[Župnija Sladka Gora|Sladka Gora]] 
}}

'''Župnija Loče pri Poljčanah''', v dejanski uporabi »'''Župnija Loče'''«,  je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Slovenske Konjice|Dekanije Slovenske Konjice]] v okviru [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiškega naddekanata]], ki je del [[nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]].

== Lega in meje župnije ==
Na vzhodu župnija meji na [[Župnija Poljčane|poljčansko župnijo]], na severu na župnijo [[Župnija Sveti Jernej pri Ločah|Sveti Jernej]], na zahodu se dotika [[Župnija Žiče|Žič]] in [[Župnija Špitalič|Špitaliča]], proti jugu pa meji na [[Župnija Ponikva|Ponikvo]] in [[Župnija Sladka Gora|Sladko Goro]]. Župnija Loče je, razen ob reki [[Dravinja|Dravinji]] ter [[potok|pritokih]], dokaj hribovita. Najvišja vzpetina v župniji je [[Zlodržek]], s 652  [[mnm|nadmorske višine]].

==Zgodovina==
Območje sedanje župnije je bilo pred letom 1734 del [[Nadžupnija Slovenske Konjice|Nadžupnije Slovenske Konjice]], tudi velike župnije (Grosspfarrei), ene od najstarejših [[Pražupnija|pražupnij]] na Štajerskem, ustanovljene že pred letom [[1146]], ko se prvič omenja v pisnih virih. Kasneje se je v [[Loče, Slovenske Konjice|Ločah]] ustanovil vikariat, t.j. cerkvena enota z lastnim duhovnikom, vendar brez polne samostojnosti, [[vikar]] pa je prihajal iz Slovenskih Konjic, z izjemo morda obdobja 1704-1734, ko je bila tedanja konjiška župnija pod upravo [[Žička kartuzija|Žičke kartuzije]]. Konjiški župnik je namreč s svojimi podrejenimi vikarji in kaplani upravljal številne podružnice v Dravinjski dolini.
Leta [[1734]] je bil vikariat Loče povzdignjen v samostojno župnijo, kar je pomenilo večjo pastoralno avtonomijo in lastno cerkveno upravo. Ta sprememba je bila del procesa reorganizacije cerkvene strukture, ki je sledil potrebam po lokalni duhovni oskrbi. O zgodovinski in umetniški povezanosti Župnije Loče z Nadžupnijo Slovenske Konjice pričajo pomembni zgodovinski viri, katerih avtorji so bili [[Avguštin Stegenšek|Avguštin Stegenšek]], [[Matej Slekovec]] ter [[Anton Ožinger]]. V župnijski cerkvi so ohranjena umetniška dela  [[Franc Zamlik|Franca Zamlika]] in Mihaela Pogačnika iz Slovenskih Konjic ter [[Jožef Holzinger|Jožefa Holzingerja]] iz Maribora.

==Sakralni objekti==


[[Župnijska cerkev]], posvečena Svetemu Duhu, ki se nahaja v središču naselja, se prvič omenja leta 1434. 
Celotno vaško naselje in deloma tudi cerkev je leta 1776 uničil požar, zato je sedanja cerkvena notranjščina in oprema v [[barok|baročnem slogu]]. Nedaleč od cerkve je urejeno tudi manjše [[pokopališče]].


==Druge zgodovinske osebnosti==
* [[Breda Šček]] (roj. Friderika Šček), poročena Orel, ena najpomembnejših slovenskih skladateljic cerkvene glasbe, je v [[Loče, Slovenske Konjice|Ločah]] delovala med letoma 1934 in 1940, ko je učila na osnovni šoli in vodila pevske zbore.

== Glej tudi ==
* [[Jožef Virk]]
* [[Franc Modrinjak]]
* [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]]

{{kategorija v Zbirki|Holy Spirit Parish Church (Loče)}}

== Viri ==
*{{navedi knjigo |author=[[Avguštin Stegenšek|Stegenšek, Avguštin]] |year=1909 |title= ''Konjiška dekanija'' |publisher= |isbn= |cobiss=17588993 |pages=}}
*{{navedi knjigo |author=[[Matej Slekovec|Slekovec, Matej]] |year=1898 |title=''Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške'' |publisher= |isbn= |cobiss=512149301 |pages=}}
*{{navedi knjigo |author1=[[Anton Ožinger|Ožinger, Anton]]|author2=Pajk, Ivan |year=1996 |title=''Konjiško ob 850-letnici pražupnije (1146–1996)'' |publisher=Župnijski urad Slovenske Konjice, Občina Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=38788353 |pages=}}

{{Nadškofija Maribor}}
{{Dekanija Slovenske Konjice}}
{{RKC-stub}}

[[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Loče pri Poljčanah]]
[[Kategorija:Dekanija Slovenske Konjice]]
[[Kategorija:Loče, Slovenske Konjice]]</text>
      <sha1>j9uj2o635u02p51jw6fjcie4ouywjcm</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688417</id>
      <parentid>6688416</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T09:34:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <comment>/* Druge zgodovinske osebnosti */</comment>
      <origin>6688417</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5176" sha1="8snnv3gmkuv315gxjr7d8wcwu2w2rgd" xml:space="preserve">{{Infopolje Župnija
| title = Župnija Loče pri Poljčanah
| latin = 
| image = 
| caption = Župnijska cerkev sv. Duha
| country = [[Slovenija]]
| headquarters = Stari trg 23&lt;br&gt;2319 Loče
| parish_church = cerkev sv. Duha, Loče
| dedication = [[Sveti Duh]]        
| established = [[1734]] 
| first_mentioned = 
| denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]]
| liturgical_rite = [[Rimski obred]]

| deanery =  [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]
| archdeaconry = [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiški]]
| diocese_title = &lt;!-- za slovenske škofije že v predlogi --&gt;
| diocese = [[Nadškofija Maribor]]
| province = [[Metropolija Maribor|Maribor]]
| bishop_title = &lt;!-- za slovenske škofije že v predlogi --&gt;
| bishop = &lt;!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --&gt;
| priest = Jože Brezovnik
| parish_administrator = 
| pastor = 
| chaplain = 
| assistant = 
| retired_priest = 
| dean = Peter Leskovar
| shrine = 
| notable_people = 
| neigboring_parishes = [[Župnija Žiče|Žiče]], [[Župnija Špitalič|Špitalič]], [[Župnija Sv. Jernej pri Ločah|Sveti Jernej]], [[Župnija Poljčane|Poljčane]], [[Župnija Ponikva|Ponikva]], [[Župnija Sladka Gora|Sladka Gora]] 
}}

'''Župnija Loče pri Poljčanah''', v dejanski uporabi »'''Župnija Loče'''«,  je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Slovenske Konjice|Dekanije Slovenske Konjice]] v okviru [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiškega naddekanata]], ki je del [[nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]].

== Lega in meje župnije ==
Na vzhodu župnija meji na [[Župnija Poljčane|poljčansko župnijo]], na severu na župnijo [[Župnija Sveti Jernej pri Ločah|Sveti Jernej]], na zahodu se dotika [[Župnija Žiče|Žič]] in [[Župnija Špitalič|Špitaliča]], proti jugu pa meji na [[Župnija Ponikva|Ponikvo]] in [[Župnija Sladka Gora|Sladko Goro]]. Župnija Loče je, razen ob reki [[Dravinja|Dravinji]] ter [[potok|pritokih]], dokaj hribovita. Najvišja vzpetina v župniji je [[Zlodržek]], s 652  [[mnm|nadmorske višine]].

==Zgodovina==
Območje sedanje župnije je bilo pred letom 1734 del [[Nadžupnija Slovenske Konjice|Nadžupnije Slovenske Konjice]], tudi velike župnije (Grosspfarrei), ene od najstarejših [[Pražupnija|pražupnij]] na Štajerskem, ustanovljene že pred letom [[1146]], ko se prvič omenja v pisnih virih. Kasneje se je v [[Loče, Slovenske Konjice|Ločah]] ustanovil vikariat, t.j. cerkvena enota z lastnim duhovnikom, vendar brez polne samostojnosti, [[vikar]] pa je prihajal iz Slovenskih Konjic, z izjemo morda obdobja 1704-1734, ko je bila tedanja konjiška župnija pod upravo [[Žička kartuzija|Žičke kartuzije]]. Konjiški župnik je namreč s svojimi podrejenimi vikarji in kaplani upravljal številne podružnice v Dravinjski dolini.
Leta [[1734]] je bil vikariat Loče povzdignjen v samostojno župnijo, kar je pomenilo večjo pastoralno avtonomijo in lastno cerkveno upravo. Ta sprememba je bila del procesa reorganizacije cerkvene strukture, ki je sledil potrebam po lokalni duhovni oskrbi. O zgodovinski in umetniški povezanosti Župnije Loče z Nadžupnijo Slovenske Konjice pričajo pomembni zgodovinski viri, katerih avtorji so bili [[Avguštin Stegenšek|Avguštin Stegenšek]], [[Matej Slekovec]] ter [[Anton Ožinger]]. V župnijski cerkvi so ohranjena umetniška dela  [[Franc Zamlik|Franca Zamlika]] in Mihaela Pogačnika iz Slovenskih Konjic ter [[Jožef Holzinger|Jožefa Holzingerja]] iz Maribora.

==Sakralni objekti==


[[Župnijska cerkev]], posvečena Svetemu Duhu, ki se nahaja v središču naselja, se prvič omenja leta 1434. 
Celotno vaško naselje in deloma tudi cerkev je leta 1776 uničil požar, zato je sedanja cerkvena notranjščina in oprema v [[barok|baročnem slogu]]. Nedaleč od cerkve je urejeno tudi manjše [[pokopališče]].


==Druge zgodovinske osebnosti==
* [[Breda Šček]] (roj. Friderika Šček), poročena Orel, ena najpomembnejših slovenskih skladateljic cerkvene glasbe, je v [[Loče, Slovenske Konjice|Ločah]] delovala med letoma 1934 in 1940, ko je učila na osnovni šoli in vodila pevske zbore.
*

*

== Glej tudi ==
* [[Jožef Virk]]
* [[Franc Modrinjak]]
* [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]]

{{kategorija v Zbirki|Holy Spirit Parish Church (Loče)}}

== Viri ==
*{{navedi knjigo |author=[[Avguštin Stegenšek|Stegenšek, Avguštin]] |year=1909 |title= ''Konjiška dekanija'' |publisher= |isbn= |cobiss=17588993 |pages=}}
*{{navedi knjigo |author=[[Matej Slekovec|Slekovec, Matej]] |year=1898 |title=''Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške'' |publisher= |isbn= |cobiss=512149301 |pages=}}
*{{navedi knjigo |author1=[[Anton Ožinger|Ožinger, Anton]]|author2=Pajk, Ivan |year=1996 |title=''Konjiško ob 850-letnici pražupnije (1146–1996)'' |publisher=Župnijski urad Slovenske Konjice, Občina Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=38788353 |pages=}}

{{Nadškofija Maribor}}
{{Dekanija Slovenske Konjice}}
{{RKC-stub}}

[[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Loče pri Poljčanah]]
[[Kategorija:Dekanija Slovenske Konjice]]
[[Kategorija:Loče, Slovenske Konjice]]</text>
      <sha1>8snnv3gmkuv315gxjr7d8wcwu2w2rgd</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688418</id>
      <parentid>6688417</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T09:35:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <comment>/* Druge zgodovinske osebnosti */</comment>
      <origin>6688418</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5211" sha1="krfd22x9q30voma4umhwa5hgzf6ebfn" xml:space="preserve">{{Infopolje Župnija
| title = Župnija Loče pri Poljčanah
| latin = 
| image = 
| caption = Župnijska cerkev sv. Duha
| country = [[Slovenija]]
| headquarters = Stari trg 23&lt;br&gt;2319 Loče
| parish_church = cerkev sv. Duha, Loče
| dedication = [[Sveti Duh]]        
| established = [[1734]] 
| first_mentioned = 
| denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]]
| liturgical_rite = [[Rimski obred]]

| deanery =  [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]
| archdeaconry = [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiški]]
| diocese_title = &lt;!-- za slovenske škofije že v predlogi --&gt;
| diocese = [[Nadškofija Maribor]]
| province = [[Metropolija Maribor|Maribor]]
| bishop_title = &lt;!-- za slovenske škofije že v predlogi --&gt;
| bishop = &lt;!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --&gt;
| priest = Jože Brezovnik
| parish_administrator = 
| pastor = 
| chaplain = 
| assistant = 
| retired_priest = 
| dean = Peter Leskovar
| shrine = 
| notable_people = 
| neigboring_parishes = [[Župnija Žiče|Žiče]], [[Župnija Špitalič|Špitalič]], [[Župnija Sv. Jernej pri Ločah|Sveti Jernej]], [[Župnija Poljčane|Poljčane]], [[Župnija Ponikva|Ponikva]], [[Župnija Sladka Gora|Sladka Gora]] 
}}

'''Župnija Loče pri Poljčanah''', v dejanski uporabi »'''Župnija Loče'''«,  je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Slovenske Konjice|Dekanije Slovenske Konjice]] v okviru [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiškega naddekanata]], ki je del [[nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]].

== Lega in meje župnije ==
Na vzhodu župnija meji na [[Župnija Poljčane|poljčansko župnijo]], na severu na župnijo [[Župnija Sveti Jernej pri Ločah|Sveti Jernej]], na zahodu se dotika [[Župnija Žiče|Žič]] in [[Župnija Špitalič|Špitaliča]], proti jugu pa meji na [[Župnija Ponikva|Ponikvo]] in [[Župnija Sladka Gora|Sladko Goro]]. Župnija Loče je, razen ob reki [[Dravinja|Dravinji]] ter [[potok|pritokih]], dokaj hribovita. Najvišja vzpetina v župniji je [[Zlodržek]], s 652  [[mnm|nadmorske višine]].

==Zgodovina==
Območje sedanje župnije je bilo pred letom 1734 del [[Nadžupnija Slovenske Konjice|Nadžupnije Slovenske Konjice]], tudi velike župnije (Grosspfarrei), ene od najstarejših [[Pražupnija|pražupnij]] na Štajerskem, ustanovljene že pred letom [[1146]], ko se prvič omenja v pisnih virih. Kasneje se je v [[Loče, Slovenske Konjice|Ločah]] ustanovil vikariat, t.j. cerkvena enota z lastnim duhovnikom, vendar brez polne samostojnosti, [[vikar]] pa je prihajal iz Slovenskih Konjic, z izjemo morda obdobja 1704-1734, ko je bila tedanja konjiška župnija pod upravo [[Žička kartuzija|Žičke kartuzije]]. Konjiški župnik je namreč s svojimi podrejenimi vikarji in kaplani upravljal številne podružnice v Dravinjski dolini.
Leta [[1734]] je bil vikariat Loče povzdignjen v samostojno župnijo, kar je pomenilo večjo pastoralno avtonomijo in lastno cerkveno upravo. Ta sprememba je bila del procesa reorganizacije cerkvene strukture, ki je sledil potrebam po lokalni duhovni oskrbi. O zgodovinski in umetniški povezanosti Župnije Loče z Nadžupnijo Slovenske Konjice pričajo pomembni zgodovinski viri, katerih avtorji so bili [[Avguštin Stegenšek|Avguštin Stegenšek]], [[Matej Slekovec]] ter [[Anton Ožinger]]. V župnijski cerkvi so ohranjena umetniška dela  [[Franc Zamlik|Franca Zamlika]] in Mihaela Pogačnika iz Slovenskih Konjic ter [[Jožef Holzinger|Jožefa Holzingerja]] iz Maribora.

==Sakralni objekti==


[[Župnijska cerkev]], posvečena Svetemu Duhu, ki se nahaja v središču naselja, se prvič omenja leta 1434. 
Celotno vaško naselje in deloma tudi cerkev je leta 1776 uničil požar, zato je sedanja cerkvena notranjščina in oprema v [[barok|baročnem slogu]]. Nedaleč od cerkve je urejeno tudi manjše [[pokopališče]].


==Druge zgodovinske osebnosti==
* [[Breda Šček]] (roj. Friderika Šček), poročena Orel, ena najpomembnejših slovenskih skladateljic cerkvene glasbe, je v [[Loče, Slovenske Konjice|Ločah]] delovala med letoma 1934 in 1940, ko je učila na osnovni šoli in vodila pevske zbore.
* [[Jožef Virk]]
* [[Franc Modrinjak]]

== Glej tudi ==
* [[Jožef Virk]]
* [[Franc Modrinjak]]
* [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]]

{{kategorija v Zbirki|Holy Spirit Parish Church (Loče)}}

== Viri ==
*{{navedi knjigo |author=[[Avguštin Stegenšek|Stegenšek, Avguštin]] |year=1909 |title= ''Konjiška dekanija'' |publisher= |isbn= |cobiss=17588993 |pages=}}
*{{navedi knjigo |author=[[Matej Slekovec|Slekovec, Matej]] |year=1898 |title=''Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške'' |publisher= |isbn= |cobiss=512149301 |pages=}}
*{{navedi knjigo |author1=[[Anton Ožinger|Ožinger, Anton]]|author2=Pajk, Ivan |year=1996 |title=''Konjiško ob 850-letnici pražupnije (1146–1996)'' |publisher=Župnijski urad Slovenske Konjice, Občina Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=38788353 |pages=}}

{{Nadškofija Maribor}}
{{Dekanija Slovenske Konjice}}
{{RKC-stub}}

[[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Loče pri Poljčanah]]
[[Kategorija:Dekanija Slovenske Konjice]]
[[Kategorija:Loče, Slovenske Konjice]]</text>
      <sha1>krfd22x9q30voma4umhwa5hgzf6ebfn</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688419</id>
      <parentid>6688418</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T09:36:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <comment>/* Glej tudi */</comment>
      <origin>6688419</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5171" sha1="7bdpndsniow5j34nosh3n34qnkhkevy" xml:space="preserve">{{Infopolje Župnija
| title = Župnija Loče pri Poljčanah
| latin = 
| image = 
| caption = Župnijska cerkev sv. Duha
| country = [[Slovenija]]
| headquarters = Stari trg 23&lt;br&gt;2319 Loče
| parish_church = cerkev sv. Duha, Loče
| dedication = [[Sveti Duh]]        
| established = [[1734]] 
| first_mentioned = 
| denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]]
| liturgical_rite = [[Rimski obred]]

| deanery =  [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]
| archdeaconry = [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiški]]
| diocese_title = &lt;!-- za slovenske škofije že v predlogi --&gt;
| diocese = [[Nadškofija Maribor]]
| province = [[Metropolija Maribor|Maribor]]
| bishop_title = &lt;!-- za slovenske škofije že v predlogi --&gt;
| bishop = &lt;!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --&gt;
| priest = Jože Brezovnik
| parish_administrator = 
| pastor = 
| chaplain = 
| assistant = 
| retired_priest = 
| dean = Peter Leskovar
| shrine = 
| notable_people = 
| neigboring_parishes = [[Župnija Žiče|Žiče]], [[Župnija Špitalič|Špitalič]], [[Župnija Sv. Jernej pri Ločah|Sveti Jernej]], [[Župnija Poljčane|Poljčane]], [[Župnija Ponikva|Ponikva]], [[Župnija Sladka Gora|Sladka Gora]] 
}}

'''Župnija Loče pri Poljčanah''', v dejanski uporabi »'''Župnija Loče'''«,  je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Slovenske Konjice|Dekanije Slovenske Konjice]] v okviru [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiškega naddekanata]], ki je del [[nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]].

== Lega in meje župnije ==
Na vzhodu župnija meji na [[Župnija Poljčane|poljčansko župnijo]], na severu na župnijo [[Župnija Sveti Jernej pri Ločah|Sveti Jernej]], na zahodu se dotika [[Župnija Žiče|Žič]] in [[Župnija Špitalič|Špitaliča]], proti jugu pa meji na [[Župnija Ponikva|Ponikvo]] in [[Župnija Sladka Gora|Sladko Goro]]. Župnija Loče je, razen ob reki [[Dravinja|Dravinji]] ter [[potok|pritokih]], dokaj hribovita. Najvišja vzpetina v župniji je [[Zlodržek]], s 652  [[mnm|nadmorske višine]].

==Zgodovina==
Območje sedanje župnije je bilo pred letom 1734 del [[Nadžupnija Slovenske Konjice|Nadžupnije Slovenske Konjice]], tudi velike župnije (Grosspfarrei), ene od najstarejših [[Pražupnija|pražupnij]] na Štajerskem, ustanovljene že pred letom [[1146]], ko se prvič omenja v pisnih virih. Kasneje se je v [[Loče, Slovenske Konjice|Ločah]] ustanovil vikariat, t.j. cerkvena enota z lastnim duhovnikom, vendar brez polne samostojnosti, [[vikar]] pa je prihajal iz Slovenskih Konjic, z izjemo morda obdobja 1704-1734, ko je bila tedanja konjiška župnija pod upravo [[Žička kartuzija|Žičke kartuzije]]. Konjiški župnik je namreč s svojimi podrejenimi vikarji in kaplani upravljal številne podružnice v Dravinjski dolini.
Leta [[1734]] je bil vikariat Loče povzdignjen v samostojno župnijo, kar je pomenilo večjo pastoralno avtonomijo in lastno cerkveno upravo. Ta sprememba je bila del procesa reorganizacije cerkvene strukture, ki je sledil potrebam po lokalni duhovni oskrbi. O zgodovinski in umetniški povezanosti Župnije Loče z Nadžupnijo Slovenske Konjice pričajo pomembni zgodovinski viri, katerih avtorji so bili [[Avguštin Stegenšek|Avguštin Stegenšek]], [[Matej Slekovec]] ter [[Anton Ožinger]]. V župnijski cerkvi so ohranjena umetniška dela  [[Franc Zamlik|Franca Zamlika]] in Mihaela Pogačnika iz Slovenskih Konjic ter [[Jožef Holzinger|Jožefa Holzingerja]] iz Maribora.

==Sakralni objekti==


[[Župnijska cerkev]], posvečena Svetemu Duhu, ki se nahaja v središču naselja, se prvič omenja leta 1434. 
Celotno vaško naselje in deloma tudi cerkev je leta 1776 uničil požar, zato je sedanja cerkvena notranjščina in oprema v [[barok|baročnem slogu]]. Nedaleč od cerkve je urejeno tudi manjše [[pokopališče]].


==Druge zgodovinske osebnosti==
* [[Breda Šček]] (roj. Friderika Šček), poročena Orel, ena najpomembnejših slovenskih skladateljic cerkvene glasbe, je v [[Loče, Slovenske Konjice|Ločah]] delovala med letoma 1934 in 1940, ko je učila na osnovni šoli in vodila pevske zbore.
* [[Jožef Virk]]
* [[Franc Modrinjak]]

== Glej tudi ==
* [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]]

{{kategorija v Zbirki|Holy Spirit Parish Church (Loče)}}

== Viri ==
*{{navedi knjigo |author=[[Avguštin Stegenšek|Stegenšek, Avguštin]] |year=1909 |title= ''Konjiška dekanija'' |publisher= |isbn= |cobiss=17588993 |pages=}}
*{{navedi knjigo |author=[[Matej Slekovec|Slekovec, Matej]] |year=1898 |title=''Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške'' |publisher= |isbn= |cobiss=512149301 |pages=}}
*{{navedi knjigo |author1=[[Anton Ožinger|Ožinger, Anton]]|author2=Pajk, Ivan |year=1996 |title=''Konjiško ob 850-letnici pražupnije (1146–1996)'' |publisher=Župnijski urad Slovenske Konjice, Občina Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=38788353 |pages=}}

{{Nadškofija Maribor}}
{{Dekanija Slovenske Konjice}}
{{RKC-stub}}

[[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Loče pri Poljčanah]]
[[Kategorija:Dekanija Slovenske Konjice]]
[[Kategorija:Loče, Slovenske Konjice]]</text>
      <sha1>7bdpndsniow5j34nosh3n34qnkhkevy</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688421</id>
      <parentid>6688419</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T09:37:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <comment>/* Druge zgodovinske osebnosti */</comment>
      <origin>6688421</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5220" sha1="tv6cijszdi5t6doo1g94z07vz4sq0xs" xml:space="preserve">{{Infopolje Župnija
| title = Župnija Loče pri Poljčanah
| latin = 
| image = 
| caption = Župnijska cerkev sv. Duha
| country = [[Slovenija]]
| headquarters = Stari trg 23&lt;br&gt;2319 Loče
| parish_church = cerkev sv. Duha, Loče
| dedication = [[Sveti Duh]]        
| established = [[1734]] 
| first_mentioned = 
| denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]]
| liturgical_rite = [[Rimski obred]]

| deanery =  [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]
| archdeaconry = [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiški]]
| diocese_title = &lt;!-- za slovenske škofije že v predlogi --&gt;
| diocese = [[Nadškofija Maribor]]
| province = [[Metropolija Maribor|Maribor]]
| bishop_title = &lt;!-- za slovenske škofije že v predlogi --&gt;
| bishop = &lt;!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --&gt;
| priest = Jože Brezovnik
| parish_administrator = 
| pastor = 
| chaplain = 
| assistant = 
| retired_priest = 
| dean = Peter Leskovar
| shrine = 
| notable_people = 
| neigboring_parishes = [[Župnija Žiče|Žiče]], [[Župnija Špitalič|Špitalič]], [[Župnija Sv. Jernej pri Ločah|Sveti Jernej]], [[Župnija Poljčane|Poljčane]], [[Župnija Ponikva|Ponikva]], [[Župnija Sladka Gora|Sladka Gora]] 
}}

'''Župnija Loče pri Poljčanah''', v dejanski uporabi »'''Župnija Loče'''«,  je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Slovenske Konjice|Dekanije Slovenske Konjice]] v okviru [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiškega naddekanata]], ki je del [[nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]].

== Lega in meje župnije ==
Na vzhodu župnija meji na [[Župnija Poljčane|poljčansko župnijo]], na severu na župnijo [[Župnija Sveti Jernej pri Ločah|Sveti Jernej]], na zahodu se dotika [[Župnija Žiče|Žič]] in [[Župnija Špitalič|Špitaliča]], proti jugu pa meji na [[Župnija Ponikva|Ponikvo]] in [[Župnija Sladka Gora|Sladko Goro]]. Župnija Loče je, razen ob reki [[Dravinja|Dravinji]] ter [[potok|pritokih]], dokaj hribovita. Najvišja vzpetina v župniji je [[Zlodržek]], s 652  [[mnm|nadmorske višine]].

==Zgodovina==
Območje sedanje župnije je bilo pred letom 1734 del [[Nadžupnija Slovenske Konjice|Nadžupnije Slovenske Konjice]], tudi velike župnije (Grosspfarrei), ene od najstarejših [[Pražupnija|pražupnij]] na Štajerskem, ustanovljene že pred letom [[1146]], ko se prvič omenja v pisnih virih. Kasneje se je v [[Loče, Slovenske Konjice|Ločah]] ustanovil vikariat, t.j. cerkvena enota z lastnim duhovnikom, vendar brez polne samostojnosti, [[vikar]] pa je prihajal iz Slovenskih Konjic, z izjemo morda obdobja 1704-1734, ko je bila tedanja konjiška župnija pod upravo [[Žička kartuzija|Žičke kartuzije]]. Konjiški župnik je namreč s svojimi podrejenimi vikarji in kaplani upravljal številne podružnice v Dravinjski dolini.
Leta [[1734]] je bil vikariat Loče povzdignjen v samostojno župnijo, kar je pomenilo večjo pastoralno avtonomijo in lastno cerkveno upravo. Ta sprememba je bila del procesa reorganizacije cerkvene strukture, ki je sledil potrebam po lokalni duhovni oskrbi. O zgodovinski in umetniški povezanosti Župnije Loče z Nadžupnijo Slovenske Konjice pričajo pomembni zgodovinski viri, katerih avtorji so bili [[Avguštin Stegenšek|Avguštin Stegenšek]], [[Matej Slekovec]] ter [[Anton Ožinger]]. V župnijski cerkvi so ohranjena umetniška dela  [[Franc Zamlik|Franca Zamlika]] in Mihaela Pogačnika iz Slovenskih Konjic ter [[Jožef Holzinger|Jožefa Holzingerja]] iz Maribora.

==Sakralni objekti==


[[Župnijska cerkev]], posvečena Svetemu Duhu, ki se nahaja v središču naselja, se prvič omenja leta 1434. 
Celotno vaško naselje in deloma tudi cerkev je leta 1776 uničil požar, zato je sedanja cerkvena notranjščina in oprema v [[barok|baročnem slogu]]. Nedaleč od cerkve je urejeno tudi manjše [[pokopališče]].


==Druge zgodovinske osebnosti==
* [[Breda Šček]] (roj. Friderika Šček), poročena Orel, ena najpomembnejših slovenskih skladateljic cerkvene glasbe, je v [[Loče, Slovenske Konjice|Ločah]] delovala med letoma 1934 in 1940, ko je učila na osnovni šoli in vodila pevske zbore;
* [[Jožef Virk]], slovenski duhovnik, pesnik in narodni buditelj;
* [[Franc Modrinjak]]

== Glej tudi ==
* [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]]

{{kategorija v Zbirki|Holy Spirit Parish Church (Loče)}}

== Viri ==
*{{navedi knjigo |author=[[Avguštin Stegenšek|Stegenšek, Avguštin]] |year=1909 |title= ''Konjiška dekanija'' |publisher= |isbn= |cobiss=17588993 |pages=}}
*{{navedi knjigo |author=[[Matej Slekovec|Slekovec, Matej]] |year=1898 |title=''Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške'' |publisher= |isbn= |cobiss=512149301 |pages=}}
*{{navedi knjigo |author1=[[Anton Ožinger|Ožinger, Anton]]|author2=Pajk, Ivan |year=1996 |title=''Konjiško ob 850-letnici pražupnije (1146–1996)'' |publisher=Župnijski urad Slovenske Konjice, Občina Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=38788353 |pages=}}

{{Nadškofija Maribor}}
{{Dekanija Slovenske Konjice}}
{{RKC-stub}}

[[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Loče pri Poljčanah]]
[[Kategorija:Dekanija Slovenske Konjice]]
[[Kategorija:Loče, Slovenske Konjice]]</text>
      <sha1>tv6cijszdi5t6doo1g94z07vz4sq0xs</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688422</id>
      <parentid>6688421</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T09:39:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <comment>/* Druge zgodovinske osebnosti */</comment>
      <origin>6688422</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5241" sha1="ow08592tmraf9ugnlup9r2drtzykh6p" xml:space="preserve">{{Infopolje Župnija
| title = Župnija Loče pri Poljčanah
| latin = 
| image = 
| caption = Župnijska cerkev sv. Duha
| country = [[Slovenija]]
| headquarters = Stari trg 23&lt;br&gt;2319 Loče
| parish_church = cerkev sv. Duha, Loče
| dedication = [[Sveti Duh]]        
| established = [[1734]] 
| first_mentioned = 
| denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]]
| liturgical_rite = [[Rimski obred]]

| deanery =  [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]
| archdeaconry = [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiški]]
| diocese_title = &lt;!-- za slovenske škofije že v predlogi --&gt;
| diocese = [[Nadškofija Maribor]]
| province = [[Metropolija Maribor|Maribor]]
| bishop_title = &lt;!-- za slovenske škofije že v predlogi --&gt;
| bishop = &lt;!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --&gt;
| priest = Jože Brezovnik
| parish_administrator = 
| pastor = 
| chaplain = 
| assistant = 
| retired_priest = 
| dean = Peter Leskovar
| shrine = 
| notable_people = 
| neigboring_parishes = [[Župnija Žiče|Žiče]], [[Župnija Špitalič|Špitalič]], [[Župnija Sv. Jernej pri Ločah|Sveti Jernej]], [[Župnija Poljčane|Poljčane]], [[Župnija Ponikva|Ponikva]], [[Župnija Sladka Gora|Sladka Gora]] 
}}

'''Župnija Loče pri Poljčanah''', v dejanski uporabi »'''Župnija Loče'''«,  je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Slovenske Konjice|Dekanije Slovenske Konjice]] v okviru [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiškega naddekanata]], ki je del [[nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]].

== Lega in meje župnije ==
Na vzhodu župnija meji na [[Župnija Poljčane|poljčansko župnijo]], na severu na župnijo [[Župnija Sveti Jernej pri Ločah|Sveti Jernej]], na zahodu se dotika [[Župnija Žiče|Žič]] in [[Župnija Špitalič|Špitaliča]], proti jugu pa meji na [[Župnija Ponikva|Ponikvo]] in [[Župnija Sladka Gora|Sladko Goro]]. Župnija Loče je, razen ob reki [[Dravinja|Dravinji]] ter [[potok|pritokih]], dokaj hribovita. Najvišja vzpetina v župniji je [[Zlodržek]], s 652  [[mnm|nadmorske višine]].

==Zgodovina==
Območje sedanje župnije je bilo pred letom 1734 del [[Nadžupnija Slovenske Konjice|Nadžupnije Slovenske Konjice]], tudi velike župnije (Grosspfarrei), ene od najstarejših [[Pražupnija|pražupnij]] na Štajerskem, ustanovljene že pred letom [[1146]], ko se prvič omenja v pisnih virih. Kasneje se je v [[Loče, Slovenske Konjice|Ločah]] ustanovil vikariat, t.j. cerkvena enota z lastnim duhovnikom, vendar brez polne samostojnosti, [[vikar]] pa je prihajal iz Slovenskih Konjic, z izjemo morda obdobja 1704-1734, ko je bila tedanja konjiška župnija pod upravo [[Žička kartuzija|Žičke kartuzije]]. Konjiški župnik je namreč s svojimi podrejenimi vikarji in kaplani upravljal številne podružnice v Dravinjski dolini.
Leta [[1734]] je bil vikariat Loče povzdignjen v samostojno župnijo, kar je pomenilo večjo pastoralno avtonomijo in lastno cerkveno upravo. Ta sprememba je bila del procesa reorganizacije cerkvene strukture, ki je sledil potrebam po lokalni duhovni oskrbi. O zgodovinski in umetniški povezanosti Župnije Loče z Nadžupnijo Slovenske Konjice pričajo pomembni zgodovinski viri, katerih avtorji so bili [[Avguštin Stegenšek|Avguštin Stegenšek]], [[Matej Slekovec]] ter [[Anton Ožinger]]. V župnijski cerkvi so ohranjena umetniška dela  [[Franc Zamlik|Franca Zamlika]] in Mihaela Pogačnika iz Slovenskih Konjic ter [[Jožef Holzinger|Jožefa Holzingerja]] iz Maribora.

==Sakralni objekti==


[[Župnijska cerkev]], posvečena Svetemu Duhu, ki se nahaja v središču naselja, se prvič omenja leta 1434. 
Celotno vaško naselje in deloma tudi cerkev je leta 1776 uničil požar, zato je sedanja cerkvena notranjščina in oprema v [[barok|baročnem slogu]]. Nedaleč od cerkve je urejeno tudi manjše [[pokopališče]].


==Druge zgodovinske osebnosti==
* [[Breda Šček]] (roj. Friderika Šček), poročena Orel, ena najpomembnejših slovenskih skladateljic cerkvene glasbe, je v [[Loče, Slovenske Konjice|Ločah]] delovala med letoma 1934 in 1940, ko je učila na osnovni šoli in vodila pevske zbore;
* [[Jožef Virk]], slovenski duhovnik, pesnik in narodni buditelj;
* [[Franc Modrinjak]], slovenski duhovnik.

== Glej tudi ==
* [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]]

{{kategorija v Zbirki|Holy Spirit Parish Church (Loče)}}

== Viri ==
*{{navedi knjigo |author=[[Avguštin Stegenšek|Stegenšek, Avguštin]] |year=1909 |title= ''Konjiška dekanija'' |publisher= |isbn= |cobiss=17588993 |pages=}}
*{{navedi knjigo |author=[[Matej Slekovec|Slekovec, Matej]] |year=1898 |title=''Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške'' |publisher= |isbn= |cobiss=512149301 |pages=}}
*{{navedi knjigo |author1=[[Anton Ožinger|Ožinger, Anton]]|author2=Pajk, Ivan |year=1996 |title=''Konjiško ob 850-letnici pražupnije (1146–1996)'' |publisher=Župnijski urad Slovenske Konjice, Občina Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=38788353 |pages=}}

{{Nadškofija Maribor}}
{{Dekanija Slovenske Konjice}}
{{RKC-stub}}

[[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Loče pri Poljčanah]]
[[Kategorija:Dekanija Slovenske Konjice]]
[[Kategorija:Loče, Slovenske Konjice]]</text>
      <sha1>ow08592tmraf9ugnlup9r2drtzykh6p</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688428</id>
      <parentid>6688422</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T09:51:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <origin>6688428</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5215" sha1="czj8vtcsopnzv14fbbd1re0s76c16t8" xml:space="preserve">{{Infopolje Župnija
| title = Župnija Loče pri Poljčanah
| latin = 
| image = 
| caption = 
| country = [[Slovenija]]
| headquarters = Stari trg 23&lt;br&gt;2319 Loče
| parish_church = cerkev sv. Duha, Loče
| dedication = [[Sveti Duh]]        
| established = [[1734]] 
| first_mentioned = 
| denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]]
| liturgical_rite = [[Rimski obred]]

| deanery =  [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]
| archdeaconry = [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiški]]
| diocese_title = &lt;!-- za slovenske škofije že v predlogi --&gt;
| diocese = [[Nadškofija Maribor]]
| province = [[Metropolija Maribor|Maribor]]
| bishop_title = &lt;!-- za slovenske škofije že v predlogi --&gt;
| bishop = &lt;!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --&gt;
| priest = Jože Brezovnik
| parish_administrator = 
| pastor = 
| chaplain = 
| assistant = 
| retired_priest = 
| dean = Peter Leskovar
| shrine = 
| notable_people = 
| neigboring_parishes = [[Župnija Žiče|Žiče]], [[Župnija Špitalič|Špitalič]], [[Župnija Sv. Jernej pri Ločah|Sveti Jernej]], [[Župnija Poljčane|Poljčane]], [[Župnija Ponikva|Ponikva]], [[Župnija Sladka Gora|Sladka Gora]] 
}}

'''Župnija Loče pri Poljčanah''', v dejanski uporabi »'''Župnija Loče'''«,  je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Slovenske Konjice|Dekanije Slovenske Konjice]] v okviru [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiškega naddekanata]], ki je del [[nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]].

== Lega in meje župnije ==
Na vzhodu župnija meji na [[Župnija Poljčane|poljčansko župnijo]], na severu na župnijo [[Župnija Sveti Jernej pri Ločah|Sveti Jernej]], na zahodu se dotika [[Župnija Žiče|Žič]] in [[Župnija Špitalič|Špitaliča]], proti jugu pa meji na [[Župnija Ponikva|Ponikvo]] in [[Župnija Sladka Gora|Sladko Goro]]. Župnija Loče je, razen ob reki [[Dravinja|Dravinji]] ter [[potok|pritokih]], dokaj hribovita. Najvišja vzpetina v župniji je [[Zlodržek]], s 652  [[mnm|nadmorske višine]].

==Zgodovina==
Območje sedanje župnije je bilo pred letom 1734 del [[Nadžupnija Slovenske Konjice|Nadžupnije Slovenske Konjice]], tudi velike župnije (Grosspfarrei), ene od najstarejših [[Pražupnija|pražupnij]] na Štajerskem, ustanovljene že pred letom [[1146]], ko se prvič omenja v pisnih virih. Kasneje se je v [[Loče, Slovenske Konjice|Ločah]] ustanovil vikariat, t.j. cerkvena enota z lastnim duhovnikom, vendar brez polne samostojnosti, [[vikar]] pa je prihajal iz Slovenskih Konjic, z izjemo morda obdobja 1704-1734, ko je bila tedanja konjiška župnija pod upravo [[Žička kartuzija|Žičke kartuzije]]. Konjiški župnik je namreč s svojimi podrejenimi vikarji in kaplani upravljal številne podružnice v Dravinjski dolini.
Leta [[1734]] je bil vikariat Loče povzdignjen v samostojno župnijo, kar je pomenilo večjo pastoralno avtonomijo in lastno cerkveno upravo. Ta sprememba je bila del procesa reorganizacije cerkvene strukture, ki je sledil potrebam po lokalni duhovni oskrbi. O zgodovinski in umetniški povezanosti Župnije Loče z Nadžupnijo Slovenske Konjice pričajo pomembni zgodovinski viri, katerih avtorji so bili [[Avguštin Stegenšek|Avguštin Stegenšek]], [[Matej Slekovec]] ter [[Anton Ožinger]]. V župnijski cerkvi so ohranjena umetniška dela  [[Franc Zamlik|Franca Zamlika]] in Mihaela Pogačnika iz Slovenskih Konjic ter [[Jožef Holzinger|Jožefa Holzingerja]] iz Maribora.

==Sakralni objekti==


[[Župnijska cerkev]], posvečena Svetemu Duhu, ki se nahaja v središču naselja, se prvič omenja leta 1434. 
Celotno vaško naselje in deloma tudi cerkev je leta 1776 uničil požar, zato je sedanja cerkvena notranjščina in oprema v [[barok|baročnem slogu]]. Nedaleč od cerkve je urejeno tudi manjše [[pokopališče]].


==Druge zgodovinske osebnosti==
* [[Breda Šček]] (roj. Friderika Šček), poročena Orel, ena najpomembnejših slovenskih skladateljic cerkvene glasbe, je v [[Loče, Slovenske Konjice|Ločah]] delovala med letoma 1934 in 1940, ko je učila na osnovni šoli in vodila pevske zbore;
* [[Jožef Virk]], slovenski duhovnik, pesnik in narodni buditelj;
* [[Franc Modrinjak]], slovenski duhovnik.

== Glej tudi ==
* [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]]

{{kategorija v Zbirki|Holy Spirit Parish Church (Loče)}}

== Viri ==
*{{navedi knjigo |author=[[Avguštin Stegenšek|Stegenšek, Avguštin]] |year=1909 |title= ''Konjiška dekanija'' |publisher= |isbn= |cobiss=17588993 |pages=}}
*{{navedi knjigo |author=[[Matej Slekovec|Slekovec, Matej]] |year=1898 |title=''Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške'' |publisher= |isbn= |cobiss=512149301 |pages=}}
*{{navedi knjigo |author1=[[Anton Ožinger|Ožinger, Anton]]|author2=Pajk, Ivan |year=1996 |title=''Konjiško ob 850-letnici pražupnije (1146–1996)'' |publisher=Župnijski urad Slovenske Konjice, Občina Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=38788353 |pages=}}

{{Nadškofija Maribor}}
{{Dekanija Slovenske Konjice}}
{{RKC-stub}}

[[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Loče pri Poljčanah]]
[[Kategorija:Dekanija Slovenske Konjice]]
[[Kategorija:Loče, Slovenske Konjice]]</text>
      <sha1>czj8vtcsopnzv14fbbd1re0s76c16t8</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688429</id>
      <parentid>6688428</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T09:53:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <comment>/* Sakralni objekti */</comment>
      <origin>6688429</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5454" sha1="bab9kszyhi93lohrhxwj7h2f18a3hfp" xml:space="preserve">{{Infopolje Župnija
| title = Župnija Loče pri Poljčanah
| latin = 
| image = 
| caption = 
| country = [[Slovenija]]
| headquarters = Stari trg 23&lt;br&gt;2319 Loče
| parish_church = cerkev sv. Duha, Loče
| dedication = [[Sveti Duh]]        
| established = [[1734]] 
| first_mentioned = 
| denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]]
| liturgical_rite = [[Rimski obred]]

| deanery =  [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]
| archdeaconry = [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiški]]
| diocese_title = &lt;!-- za slovenske škofije že v predlogi --&gt;
| diocese = [[Nadškofija Maribor]]
| province = [[Metropolija Maribor|Maribor]]
| bishop_title = &lt;!-- za slovenske škofije že v predlogi --&gt;
| bishop = &lt;!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --&gt;
| priest = Jože Brezovnik
| parish_administrator = 
| pastor = 
| chaplain = 
| assistant = 
| retired_priest = 
| dean = Peter Leskovar
| shrine = 
| notable_people = 
| neigboring_parishes = [[Župnija Žiče|Žiče]], [[Župnija Špitalič|Špitalič]], [[Župnija Sv. Jernej pri Ločah|Sveti Jernej]], [[Župnija Poljčane|Poljčane]], [[Župnija Ponikva|Ponikva]], [[Župnija Sladka Gora|Sladka Gora]] 
}}

'''Župnija Loče pri Poljčanah''', v dejanski uporabi »'''Župnija Loče'''«,  je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Slovenske Konjice|Dekanije Slovenske Konjice]] v okviru [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiškega naddekanata]], ki je del [[nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]].

== Lega in meje župnije ==
Na vzhodu župnija meji na [[Župnija Poljčane|poljčansko župnijo]], na severu na župnijo [[Župnija Sveti Jernej pri Ločah|Sveti Jernej]], na zahodu se dotika [[Župnija Žiče|Žič]] in [[Župnija Špitalič|Špitaliča]], proti jugu pa meji na [[Župnija Ponikva|Ponikvo]] in [[Župnija Sladka Gora|Sladko Goro]]. Župnija Loče je, razen ob reki [[Dravinja|Dravinji]] ter [[potok|pritokih]], dokaj hribovita. Najvišja vzpetina v župniji je [[Zlodržek]], s 652  [[mnm|nadmorske višine]].

==Zgodovina==
Območje sedanje župnije je bilo pred letom 1734 del [[Nadžupnija Slovenske Konjice|Nadžupnije Slovenske Konjice]], tudi velike župnije (Grosspfarrei), ene od najstarejših [[Pražupnija|pražupnij]] na Štajerskem, ustanovljene že pred letom [[1146]], ko se prvič omenja v pisnih virih. Kasneje se je v [[Loče, Slovenske Konjice|Ločah]] ustanovil vikariat, t.j. cerkvena enota z lastnim duhovnikom, vendar brez polne samostojnosti, [[vikar]] pa je prihajal iz Slovenskih Konjic, z izjemo morda obdobja 1704-1734, ko je bila tedanja konjiška župnija pod upravo [[Žička kartuzija|Žičke kartuzije]]. Konjiški župnik je namreč s svojimi podrejenimi vikarji in kaplani upravljal številne podružnice v Dravinjski dolini.
Leta [[1734]] je bil vikariat Loče povzdignjen v samostojno župnijo, kar je pomenilo večjo pastoralno avtonomijo in lastno cerkveno upravo. Ta sprememba je bila del procesa reorganizacije cerkvene strukture, ki je sledil potrebam po lokalni duhovni oskrbi. O zgodovinski in umetniški povezanosti Župnije Loče z Nadžupnijo Slovenske Konjice pričajo pomembni zgodovinski viri, katerih avtorji so bili [[Avguštin Stegenšek|Avguštin Stegenšek]], [[Matej Slekovec]] ter [[Anton Ožinger]]. V župnijski cerkvi so ohranjena umetniška dela  [[Franc Zamlik|Franca Zamlika]] in Mihaela Pogačnika iz Slovenskih Konjic ter [[Jožef Holzinger|Jožefa Holzingerja]] iz Maribora.

==Sakralni objekti==
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! 
! Slika
! Cerkev
! Kraj / naselje
|-
| 1.
| {{Slika d||100px}}
| [[cerkev sv. Duha, Loče|cerkev sv. Duha ]]&lt;br&gt;[[župnijska cerkev]]
| [[Loče]]
|}

Na območju župnije stoji še več kapelic, znamenj in križev.


[[Župnijska cerkev]], posvečena Svetemu Duhu, ki se nahaja v središču naselja, se prvič omenja leta 1434. 
Celotno vaško naselje in deloma tudi cerkev je leta 1776 uničil požar, zato je sedanja cerkvena notranjščina in oprema v [[barok|baročnem slogu]]. Nedaleč od cerkve je urejeno tudi manjše [[pokopališče]].

==Druge zgodovinske osebnosti==
* [[Breda Šček]] (roj. Friderika Šček), poročena Orel, ena najpomembnejših slovenskih skladateljic cerkvene glasbe, je v [[Loče, Slovenske Konjice|Ločah]] delovala med letoma 1934 in 1940, ko je učila na osnovni šoli in vodila pevske zbore;
* [[Jožef Virk]], slovenski duhovnik, pesnik in narodni buditelj;
* [[Franc Modrinjak]], slovenski duhovnik.

== Glej tudi ==
* [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]]

{{kategorija v Zbirki|Holy Spirit Parish Church (Loče)}}

== Viri ==
*{{navedi knjigo |author=[[Avguštin Stegenšek|Stegenšek, Avguštin]] |year=1909 |title= ''Konjiška dekanija'' |publisher= |isbn= |cobiss=17588993 |pages=}}
*{{navedi knjigo |author=[[Matej Slekovec|Slekovec, Matej]] |year=1898 |title=''Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške'' |publisher= |isbn= |cobiss=512149301 |pages=}}
*{{navedi knjigo |author1=[[Anton Ožinger|Ožinger, Anton]]|author2=Pajk, Ivan |year=1996 |title=''Konjiško ob 850-letnici pražupnije (1146–1996)'' |publisher=Župnijski urad Slovenske Konjice, Občina Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=38788353 |pages=}}

{{Nadškofija Maribor}}
{{Dekanija Slovenske Konjice}}
{{RKC-stub}}

[[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Loče pri Poljčanah]]
[[Kategorija:Dekanija Slovenske Konjice]]
[[Kategorija:Loče, Slovenske Konjice]]</text>
      <sha1>bab9kszyhi93lohrhxwj7h2f18a3hfp</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688432</id>
      <parentid>6688429</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T09:55:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <comment>/* Sakralni objekti */</comment>
      <origin>6688432</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5463" sha1="h87nz3n7pddqm6ozl3edad5zshn58fv" xml:space="preserve">{{Infopolje Župnija
| title = Župnija Loče pri Poljčanah
| latin = 
| image = 
| caption = 
| country = [[Slovenija]]
| headquarters = Stari trg 23&lt;br&gt;2319 Loče
| parish_church = cerkev sv. Duha, Loče
| dedication = [[Sveti Duh]]        
| established = [[1734]] 
| first_mentioned = 
| denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]]
| liturgical_rite = [[Rimski obred]]

| deanery =  [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]
| archdeaconry = [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiški]]
| diocese_title = &lt;!-- za slovenske škofije že v predlogi --&gt;
| diocese = [[Nadškofija Maribor]]
| province = [[Metropolija Maribor|Maribor]]
| bishop_title = &lt;!-- za slovenske škofije že v predlogi --&gt;
| bishop = &lt;!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --&gt;
| priest = Jože Brezovnik
| parish_administrator = 
| pastor = 
| chaplain = 
| assistant = 
| retired_priest = 
| dean = Peter Leskovar
| shrine = 
| notable_people = 
| neigboring_parishes = [[Župnija Žiče|Žiče]], [[Župnija Špitalič|Špitalič]], [[Župnija Sv. Jernej pri Ločah|Sveti Jernej]], [[Župnija Poljčane|Poljčane]], [[Župnija Ponikva|Ponikva]], [[Župnija Sladka Gora|Sladka Gora]] 
}}

'''Župnija Loče pri Poljčanah''', v dejanski uporabi »'''Župnija Loče'''«,  je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Slovenske Konjice|Dekanije Slovenske Konjice]] v okviru [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiškega naddekanata]], ki je del [[nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]].

== Lega in meje župnije ==
Na vzhodu župnija meji na [[Župnija Poljčane|poljčansko župnijo]], na severu na župnijo [[Župnija Sveti Jernej pri Ločah|Sveti Jernej]], na zahodu se dotika [[Župnija Žiče|Žič]] in [[Župnija Špitalič|Špitaliča]], proti jugu pa meji na [[Župnija Ponikva|Ponikvo]] in [[Župnija Sladka Gora|Sladko Goro]]. Župnija Loče je, razen ob reki [[Dravinja|Dravinji]] ter [[potok|pritokih]], dokaj hribovita. Najvišja vzpetina v župniji je [[Zlodržek]], s 652  [[mnm|nadmorske višine]].

==Zgodovina==
Območje sedanje župnije je bilo pred letom 1734 del [[Nadžupnija Slovenske Konjice|Nadžupnije Slovenske Konjice]], tudi velike župnije (Grosspfarrei), ene od najstarejših [[Pražupnija|pražupnij]] na Štajerskem, ustanovljene že pred letom [[1146]], ko se prvič omenja v pisnih virih. Kasneje se je v [[Loče, Slovenske Konjice|Ločah]] ustanovil vikariat, t.j. cerkvena enota z lastnim duhovnikom, vendar brez polne samostojnosti, [[vikar]] pa je prihajal iz Slovenskih Konjic, z izjemo morda obdobja 1704-1734, ko je bila tedanja konjiška župnija pod upravo [[Žička kartuzija|Žičke kartuzije]]. Konjiški župnik je namreč s svojimi podrejenimi vikarji in kaplani upravljal številne podružnice v Dravinjski dolini.
Leta [[1734]] je bil vikariat Loče povzdignjen v samostojno župnijo, kar je pomenilo večjo pastoralno avtonomijo in lastno cerkveno upravo. Ta sprememba je bila del procesa reorganizacije cerkvene strukture, ki je sledil potrebam po lokalni duhovni oskrbi. O zgodovinski in umetniški povezanosti Župnije Loče z Nadžupnijo Slovenske Konjice pričajo pomembni zgodovinski viri, katerih avtorji so bili [[Avguštin Stegenšek|Avguštin Stegenšek]], [[Matej Slekovec]] ter [[Anton Ožinger]]. V župnijski cerkvi so ohranjena umetniška dela  [[Franc Zamlik|Franca Zamlika]] in Mihaela Pogačnika iz Slovenskih Konjic ter [[Jožef Holzinger|Jožefa Holzingerja]] iz Maribora.

==Sakralni objekti==
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! 
! Slika
! Cerkev
! Kraj / naselje
|-
| 1.
| {{Slika d|Q60349928|150px}}
| [[cerkev sv. Duha, Loče|cerkev sv. Duha ]]&lt;br&gt;[[župnijska cerkev]]
| [[Loče]]
|}

Na območju župnije stoji še več kapelic, znamenj in križev.


[[Župnijska cerkev]], posvečena Svetemu Duhu, ki se nahaja v središču naselja, se prvič omenja leta 1434. 
Celotno vaško naselje in deloma tudi cerkev je leta 1776 uničil požar, zato je sedanja cerkvena notranjščina in oprema v [[barok|baročnem slogu]]. Nedaleč od cerkve je urejeno tudi manjše [[pokopališče]].

==Druge zgodovinske osebnosti==
* [[Breda Šček]] (roj. Friderika Šček), poročena Orel, ena najpomembnejših slovenskih skladateljic cerkvene glasbe, je v [[Loče, Slovenske Konjice|Ločah]] delovala med letoma 1934 in 1940, ko je učila na osnovni šoli in vodila pevske zbore;
* [[Jožef Virk]], slovenski duhovnik, pesnik in narodni buditelj;
* [[Franc Modrinjak]], slovenski duhovnik.

== Glej tudi ==
* [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]]

{{kategorija v Zbirki|Holy Spirit Parish Church (Loče)}}

== Viri ==
*{{navedi knjigo |author=[[Avguštin Stegenšek|Stegenšek, Avguštin]] |year=1909 |title= ''Konjiška dekanija'' |publisher= |isbn= |cobiss=17588993 |pages=}}
*{{navedi knjigo |author=[[Matej Slekovec|Slekovec, Matej]] |year=1898 |title=''Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške'' |publisher= |isbn= |cobiss=512149301 |pages=}}
*{{navedi knjigo |author1=[[Anton Ožinger|Ožinger, Anton]]|author2=Pajk, Ivan |year=1996 |title=''Konjiško ob 850-letnici pražupnije (1146–1996)'' |publisher=Župnijski urad Slovenske Konjice, Občina Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=38788353 |pages=}}

{{Nadškofija Maribor}}
{{Dekanija Slovenske Konjice}}
{{RKC-stub}}

[[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Loče pri Poljčanah]]
[[Kategorija:Dekanija Slovenske Konjice]]
[[Kategorija:Loče, Slovenske Konjice]]</text>
      <sha1>h87nz3n7pddqm6ozl3edad5zshn58fv</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688433</id>
      <parentid>6688432</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T09:56:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <comment>/* Sakralni objekti */</comment>
      <origin>6688433</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5454" sha1="51yyib2gq9qfd8gmm6h9dondq8w8fp6" xml:space="preserve">{{Infopolje Župnija
| title = Župnija Loče pri Poljčanah
| latin = 
| image = 
| caption = 
| country = [[Slovenija]]
| headquarters = Stari trg 23&lt;br&gt;2319 Loče
| parish_church = cerkev sv. Duha, Loče
| dedication = [[Sveti Duh]]        
| established = [[1734]] 
| first_mentioned = 
| denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]]
| liturgical_rite = [[Rimski obred]]

| deanery =  [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]
| archdeaconry = [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiški]]
| diocese_title = &lt;!-- za slovenske škofije že v predlogi --&gt;
| diocese = [[Nadškofija Maribor]]
| province = [[Metropolija Maribor|Maribor]]
| bishop_title = &lt;!-- za slovenske škofije že v predlogi --&gt;
| bishop = &lt;!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --&gt;
| priest = Jože Brezovnik
| parish_administrator = 
| pastor = 
| chaplain = 
| assistant = 
| retired_priest = 
| dean = Peter Leskovar
| shrine = 
| notable_people = 
| neigboring_parishes = [[Župnija Žiče|Žiče]], [[Župnija Špitalič|Špitalič]], [[Župnija Sv. Jernej pri Ločah|Sveti Jernej]], [[Župnija Poljčane|Poljčane]], [[Župnija Ponikva|Ponikva]], [[Župnija Sladka Gora|Sladka Gora]] 
}}

'''Župnija Loče pri Poljčanah''', v dejanski uporabi »'''Župnija Loče'''«,  je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Slovenske Konjice|Dekanije Slovenske Konjice]] v okviru [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiškega naddekanata]], ki je del [[nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]].

== Lega in meje župnije ==
Na vzhodu župnija meji na [[Župnija Poljčane|poljčansko župnijo]], na severu na župnijo [[Župnija Sveti Jernej pri Ločah|Sveti Jernej]], na zahodu se dotika [[Župnija Žiče|Žič]] in [[Župnija Špitalič|Špitaliča]], proti jugu pa meji na [[Župnija Ponikva|Ponikvo]] in [[Župnija Sladka Gora|Sladko Goro]]. Župnija Loče je, razen ob reki [[Dravinja|Dravinji]] ter [[potok|pritokih]], dokaj hribovita. Najvišja vzpetina v župniji je [[Zlodržek]], s 652  [[mnm|nadmorske višine]].

==Zgodovina==
Območje sedanje župnije je bilo pred letom 1734 del [[Nadžupnija Slovenske Konjice|Nadžupnije Slovenske Konjice]], tudi velike župnije (Grosspfarrei), ene od najstarejših [[Pražupnija|pražupnij]] na Štajerskem, ustanovljene že pred letom [[1146]], ko se prvič omenja v pisnih virih. Kasneje se je v [[Loče, Slovenske Konjice|Ločah]] ustanovil vikariat, t.j. cerkvena enota z lastnim duhovnikom, vendar brez polne samostojnosti, [[vikar]] pa je prihajal iz Slovenskih Konjic, z izjemo morda obdobja 1704-1734, ko je bila tedanja konjiška župnija pod upravo [[Žička kartuzija|Žičke kartuzije]]. Konjiški župnik je namreč s svojimi podrejenimi vikarji in kaplani upravljal številne podružnice v Dravinjski dolini.
Leta [[1734]] je bil vikariat Loče povzdignjen v samostojno župnijo, kar je pomenilo večjo pastoralno avtonomijo in lastno cerkveno upravo. Ta sprememba je bila del procesa reorganizacije cerkvene strukture, ki je sledil potrebam po lokalni duhovni oskrbi. O zgodovinski in umetniški povezanosti Župnije Loče z Nadžupnijo Slovenske Konjice pričajo pomembni zgodovinski viri, katerih avtorji so bili [[Avguštin Stegenšek|Avguštin Stegenšek]], [[Matej Slekovec]] ter [[Anton Ožinger]]. V župnijski cerkvi so ohranjena umetniška dela  [[Franc Zamlik|Franca Zamlika]] in Mihaela Pogačnika iz Slovenskih Konjic ter [[Jožef Holzinger|Jožefa Holzingerja]] iz Maribora.

==Sakralni objekti==
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! 
! Slika
! Cerkev
! Kraj / naselje
|-
| 1.
| {{Slika d|Q60349928|150px}}
| [[cerkev sv. Duha, Loče|cerkev sv. Duha ]]&lt;br&gt;[[župnijska cerkev]]
| [[Loče]]
|}

Na območju župnije stoji še več kapelic, znamenj in križev.


[[Župnijska cerkev]], ki se nahaja v središču naselja, se prvič omenja leta [[1434]]. Celotno vaško naselje in deloma tudi cerkev je leta [[1776]] uničil požar, zato sta sedanja cerkvena notranjščina in oprema v [[barok|baročnem slogu]]. Nedaleč od cerkve je urejeno tudi manjše lokalno [[pokopališče]].

==Druge zgodovinske osebnosti==
* [[Breda Šček]] (roj. Friderika Šček), poročena Orel, ena najpomembnejših slovenskih skladateljic cerkvene glasbe, je v [[Loče, Slovenske Konjice|Ločah]] delovala med letoma 1934 in 1940, ko je učila na osnovni šoli in vodila pevske zbore;
* [[Jožef Virk]], slovenski duhovnik, pesnik in narodni buditelj;
* [[Franc Modrinjak]], slovenski duhovnik.

== Glej tudi ==
* [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]]

{{kategorija v Zbirki|Holy Spirit Parish Church (Loče)}}

== Viri ==
*{{navedi knjigo |author=[[Avguštin Stegenšek|Stegenšek, Avguštin]] |year=1909 |title= ''Konjiška dekanija'' |publisher= |isbn= |cobiss=17588993 |pages=}}
*{{navedi knjigo |author=[[Matej Slekovec|Slekovec, Matej]] |year=1898 |title=''Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške'' |publisher= |isbn= |cobiss=512149301 |pages=}}
*{{navedi knjigo |author1=[[Anton Ožinger|Ožinger, Anton]]|author2=Pajk, Ivan |year=1996 |title=''Konjiško ob 850-letnici pražupnije (1146–1996)'' |publisher=Župnijski urad Slovenske Konjice, Občina Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=38788353 |pages=}}

{{Nadškofija Maribor}}
{{Dekanija Slovenske Konjice}}
{{RKC-stub}}

[[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Loče pri Poljčanah]]
[[Kategorija:Dekanija Slovenske Konjice]]
[[Kategorija:Loče, Slovenske Konjice]]</text>
      <sha1>51yyib2gq9qfd8gmm6h9dondq8w8fp6</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688465</id>
      <parentid>6688433</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T11:11:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <origin>6688465</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5503" sha1="jf2a4ghaj5ae3udkblgrqe2kyiawjp8" xml:space="preserve">
{{Infopolje Župnija
| title = Župnija Loče pri Poljčanah
| latin = 
| image = 
| caption = 

| country = [[Slovenija]]
| headquarters = Stari trg 23&lt;br&gt;3219 Loče
| parish_church = cerkev sv. Duha, Loče
| dedication = [[sveti Duh]]
| denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]]
| liturgical_rite = [[Rimski obred]]

| established = [[1734]]
| first_mentioned = 
| previous_name = 
| separated_from_parish = [[Nadžupnija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]
| annexed_parishes = 

| deanery = [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]
| archdeaconry = [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiški]]
| diocese_title = 
| diocese = [[Nadškofija Maribor|Maribor]]
| province = [[Metropolija Maribor |Maribor]]

| bishop_title = 
| bishop = 
| administrated_from_parish = 
| priest = žpk Jože Brezovnik
| parish_administrator = 
| pastor = 
| chaplain = 
| assistant = 
| retired_priest = 
| deacon = 
| dean = Peter Leskovar
| shrine = 
| notable_people = 
| neigboring_parishes = [[Župnija Žiče|Žiče]], [[Župnija Špitalič|Špitalič]], [[Župnija Sv. Jernej pri Ločah|Sveti Jernej]], [[Župnija Poljčane|Poljčane]], [[Župnija Ponikva|Ponikva]], [[Župnija Sladka Gora|Sladka Gora]] 
| business_card = 
}}
'''Župnija Loče pri Poljčanah''', v dejanski uporabi »'''Župnija Loče'''«,  je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Slovenske Konjice|Dekanije Slovenske Konjice]] v okviru [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiškega naddekanata]], ki je del [[nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]].

== Lega in meje župnije ==
Na vzhodu župnija meji na [[Župnija Poljčane|poljčansko župnijo]], na severu na župnijo [[Župnija Sveti Jernej pri Ločah|Sveti Jernej]], na zahodu se dotika [[Župnija Žiče|Žič]] in [[Župnija Špitalič|Špitaliča]], proti jugu pa meji na [[Župnija Ponikva|Ponikvo]] in [[Župnija Sladka Gora|Sladko Goro]]. Župnija Loče je, razen ob reki [[Dravinja|Dravinji]] ter [[potok|pritokih]], dokaj hribovita. Najvišja vzpetina v župniji je [[Zlodržek]], s 652  [[mnm|nadmorske višine]].

==Zgodovina==
Območje sedanje župnije je bilo pred letom 1734 del [[Nadžupnija Slovenske Konjice|Nadžupnije Slovenske Konjice]], tudi velike župnije (Grosspfarrei), ene od najstarejših [[Pražupnija|pražupnij]] na Štajerskem, ustanovljene že pred letom [[1146]], ko se prvič omenja v pisnih virih. Kasneje se je v [[Loče, Slovenske Konjice|Ločah]] ustanovil vikariat, t.j. cerkvena enota z lastnim duhovnikom, vendar brez polne samostojnosti, [[vikar]] pa je prihajal iz Slovenskih Konjic, z izjemo morda obdobja 1704-1734, ko je bila tedanja konjiška župnija pod upravo [[Žička kartuzija|Žičke kartuzije]]. Konjiški župnik je namreč s svojimi podrejenimi vikarji in kaplani upravljal številne podružnice v Dravinjski dolini.
Leta [[1734]] je bil vikariat Loče povzdignjen v samostojno župnijo, kar je pomenilo večjo pastoralno avtonomijo in lastno cerkveno upravo. Ta sprememba je bila del procesa reorganizacije cerkvene strukture, ki je sledil potrebam po lokalni duhovni oskrbi. O zgodovinski in umetniški povezanosti Župnije Loče z Nadžupnijo Slovenske Konjice pričajo pomembni zgodovinski viri, katerih avtorji so bili [[Avguštin Stegenšek|Avguštin Stegenšek]], [[Matej Slekovec]] ter [[Anton Ožinger]]. V župnijski cerkvi so ohranjena umetniška dela  [[Franc Zamlik|Franca Zamlika]] in Mihaela Pogačnika iz Slovenskih Konjic ter [[Jožef Holzinger|Jožefa Holzingerja]] iz Maribora.

==Sakralni objekti==
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! 
! Slika
! Cerkev
! Kraj / naselje
|-
| 1.
| {{Slika d|Q60349928|150px}}
| [[cerkev sv. Duha, Loče|cerkev sv. Duha ]]&lt;br&gt;[[župnijska cerkev]]
| [[Loče]]
|}

Na območju župnije stoji še več kapelic, znamenj in križev.


[[Župnijska cerkev]], ki se nahaja v središču naselja, se prvič omenja leta [[1434]]. Celotno vaško naselje in deloma tudi cerkev je leta [[1776]] uničil požar, zato sta sedanja cerkvena notranjščina in oprema v [[barok|baročnem slogu]]. Nedaleč od cerkve je urejeno tudi manjše lokalno [[pokopališče]].

==Druge zgodovinske osebnosti==
* [[Breda Šček]] (roj. Friderika Šček), poročena Orel, ena najpomembnejših slovenskih skladateljic cerkvene glasbe, je v [[Loče, Slovenske Konjice|Ločah]] delovala med letoma 1934 in 1940, ko je učila na osnovni šoli in vodila pevske zbore;
* [[Jožef Virk]], slovenski duhovnik, pesnik in narodni buditelj;
* [[Franc Modrinjak]], slovenski duhovnik.

== Glej tudi ==
* [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]]

{{kategorija v Zbirki|Holy Spirit Parish Church (Loče)}}

== Viri ==
*{{navedi knjigo |author=[[Avguštin Stegenšek|Stegenšek, Avguštin]] |year=1909 |title= ''Konjiška dekanija'' |publisher= |isbn= |cobiss=17588993 |pages=}}
*{{navedi knjigo |author=[[Matej Slekovec|Slekovec, Matej]] |year=1898 |title=''Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške'' |publisher= |isbn= |cobiss=512149301 |pages=}}
*{{navedi knjigo |author1=[[Anton Ožinger|Ožinger, Anton]]|author2=Pajk, Ivan |year=1996 |title=''Konjiško ob 850-letnici pražupnije (1146–1996)'' |publisher=Župnijski urad Slovenske Konjice, Občina Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=38788353 |pages=}}

{{Nadškofija Maribor}}
{{Dekanija Slovenske Konjice}}
{{RKC-stub}}

[[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Loče pri Poljčanah]]
[[Kategorija:Dekanija Slovenske Konjice]]
[[Kategorija:Loče, Slovenske Konjice]]</text>
      <sha1>jf2a4ghaj5ae3udkblgrqe2kyiawjp8</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688475</id>
      <parentid>6688465</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T11:52:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <comment>/* Zgodovina */</comment>
      <origin>6688475</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5722" sha1="moruly58oyj7cam0euod4su2dn6988q" xml:space="preserve">
{{Infopolje Župnija
| title = Župnija Loče pri Poljčanah
| latin = 
| image = 
| caption = 

| country = [[Slovenija]]
| headquarters = Stari trg 23&lt;br&gt;3219 Loče
| parish_church = cerkev sv. Duha, Loče
| dedication = [[sveti Duh]]
| denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]]
| liturgical_rite = [[Rimski obred]]

| established = [[1734]]
| first_mentioned = 
| previous_name = 
| separated_from_parish = [[Nadžupnija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]
| annexed_parishes = 

| deanery = [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]
| archdeaconry = [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiški]]
| diocese_title = 
| diocese = [[Nadškofija Maribor|Maribor]]
| province = [[Metropolija Maribor |Maribor]]

| bishop_title = 
| bishop = 
| administrated_from_parish = 
| priest = žpk Jože Brezovnik
| parish_administrator = 
| pastor = 
| chaplain = 
| assistant = 
| retired_priest = 
| deacon = 
| dean = Peter Leskovar
| shrine = 
| notable_people = 
| neigboring_parishes = [[Župnija Žiče|Žiče]], [[Župnija Špitalič|Špitalič]], [[Župnija Sv. Jernej pri Ločah|Sveti Jernej]], [[Župnija Poljčane|Poljčane]], [[Župnija Ponikva|Ponikva]], [[Župnija Sladka Gora|Sladka Gora]] 
| business_card = 
}}
'''Župnija Loče pri Poljčanah''', v dejanski uporabi »'''Župnija Loče'''«,  je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Slovenske Konjice|Dekanije Slovenske Konjice]] v okviru [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiškega naddekanata]], ki je del [[nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]].

== Lega in meje župnije ==
Na vzhodu župnija meji na [[Župnija Poljčane|poljčansko župnijo]], na severu na župnijo [[Župnija Sveti Jernej pri Ločah|Sveti Jernej]], na zahodu se dotika [[Župnija Žiče|Žič]] in [[Župnija Špitalič|Špitaliča]], proti jugu pa meji na [[Župnija Ponikva|Ponikvo]] in [[Župnija Sladka Gora|Sladko Goro]]. Župnija Loče je, razen ob reki [[Dravinja|Dravinji]] ter [[potok|pritokih]], dokaj hribovita. Najvišja vzpetina v župniji je [[Zlodržek]], s 652  [[mnm|nadmorske višine]].

==Zgodovina==
Območje sedanje župnije je bilo pred letom 1734 del [[Nadžupnija Slovenske Konjice|Nadžupnije Slovenske Konjice]], tudi velike župnije (Grosspfarrei), ene od najstarejših [[Pražupnija|pražupnij]] na Štajerskem, ustanovljene že pred letom [[1146]], ko se prvič omenja v pisnih virih. Kasneje se je v [[Loče, Slovenske Konjice|Ločah]] ustanovil vikariat, t.j. cerkvena enota z lastnim duhovnikom, vendar brez polne samostojnosti, [[vikar]] pa je prihajal iz Slovenskih Konjic, z izjemo morda obdobja 1704-1734, ko je bila tedanja konjiška župnija pod upravo [[Žička kartuzija|Žičke kartuzije]]. Konjiški župnik je namreč s svojimi podrejenimi vikarji in kaplani upravljal številne podružnice v Dravinjski dolini.
Leta [[1734]] je bil vikariat Loče povzdignjen v samostojno župnijo, kar je pomenilo večjo pastoralno avtonomijo in lastno cerkveno upravo. Ta sprememba je bila del procesa reorganizacije cerkvene strukture, ki je sledil potrebam po lokalni duhovni oskrbi. O zgodovinski in umetniški povezanosti Župnije Loče z Nadžupnijo Slovenske Konjice pričajo pomembni zgodovinski viri, katerih avtorji so bili [[Avguštin Stegenšek|Avguštin Stegenšek]], [[Matej Slekovec]] ter [[Anton Ožinger]]. V župnijski cerkvi so ohranjena umetniška dela  [[Franc Zamlik|Franca Zamlika]] in Mihaela Pogačnika iz Slovenskih Konjic ter [[Jožef Holzinger|Jožefa Holzingerja]] iz Maribora.

==Pastoralno območje Župnije Loče pri Poljčanah==
Župnik v Ločah od leta 2015 pastoralno vodi in [[Župnijski upravitelj|upravlja]] sosednjo [[Župnija Sveti Jernej pri Ločah|župnijo Sveti Jernej pri Ločah]].

==Sakralni objekti==
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! 
! Slika
! Cerkev
! Kraj / naselje
|-
| 1.
| {{Slika d|Q60349928|150px}}
| [[cerkev sv. Duha, Loče|cerkev sv. Duha ]]&lt;br&gt;[[župnijska cerkev]]
| [[Loče]]
|}

Na območju župnije stoji še več kapelic, znamenj in križev.


[[Župnijska cerkev]], ki se nahaja v središču naselja, se prvič omenja leta [[1434]]. Celotno vaško naselje in deloma tudi cerkev je leta [[1776]] uničil požar, zato sta sedanja cerkvena notranjščina in oprema v [[barok|baročnem slogu]]. Nedaleč od cerkve je urejeno tudi manjše lokalno [[pokopališče]].

==Druge zgodovinske osebnosti==
* [[Breda Šček]] (roj. Friderika Šček), poročena Orel, ena najpomembnejših slovenskih skladateljic cerkvene glasbe, je v [[Loče, Slovenske Konjice|Ločah]] delovala med letoma 1934 in 1940, ko je učila na osnovni šoli in vodila pevske zbore;
* [[Jožef Virk]], slovenski duhovnik, pesnik in narodni buditelj;
* [[Franc Modrinjak]], slovenski duhovnik.

== Glej tudi ==
* [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]]

{{kategorija v Zbirki|Holy Spirit Parish Church (Loče)}}

== Viri ==
*{{navedi knjigo |author=[[Avguštin Stegenšek|Stegenšek, Avguštin]] |year=1909 |title= ''Konjiška dekanija'' |publisher= |isbn= |cobiss=17588993 |pages=}}
*{{navedi knjigo |author=[[Matej Slekovec|Slekovec, Matej]] |year=1898 |title=''Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške'' |publisher= |isbn= |cobiss=512149301 |pages=}}
*{{navedi knjigo |author1=[[Anton Ožinger|Ožinger, Anton]]|author2=Pajk, Ivan |year=1996 |title=''Konjiško ob 850-letnici pražupnije (1146–1996)'' |publisher=Župnijski urad Slovenske Konjice, Občina Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=38788353 |pages=}}

{{Nadškofija Maribor}}
{{Dekanija Slovenske Konjice}}
{{RKC-stub}}

[[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Loče pri Poljčanah]]
[[Kategorija:Dekanija Slovenske Konjice]]
[[Kategorija:Loče, Slovenske Konjice]]</text>
      <sha1>moruly58oyj7cam0euod4su2dn6988q</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Decuria</title>
    <ns>0</ns>
    <id>93597</id>
    <revision>
      <id>6688423</id>
      <parentid>6432753</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T09:40:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>dp</comment>
      <origin>6688423</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1168" sha1="3gqjlov13eii5s70u4riu8g1ancpkt9" xml:space="preserve">'''Decuria''' ({{langx|sl|dekúrija}}, desetina) je bila manjša [[vojaška enota]] [[rimska konjenica|rimske konjenice]]. Decurijo je sestavljalo 10 konjenikov, katerim je poveljeval [[Dekurion (konjeniški častnik)|decurion]]. Tri decurije so sestavljale eno [[turma|turmo]].

[[Romul]] je celotno rimsko prebivalstvo razdelil v tri plemena; vsakega je vodil [[tribun]]. Vsako pleme je bilo dalje razdeljeno na deset [[centurija|centurij]], katere so vodili [[centurion]]i. Vsaka centurija pa je bila nadalje razdeljena na deset decurij.

V medvladju po Romulovi smrti se je [[rimski senat]], ki je takrat štel 100 članov, razdelil v 10 decurij, pri čemer je vsaka decurija pet dni vladala nad Rimom kot [[interrex]]. Decurije so se tako menjavale leto dni, dokler ni bil izvoljen [[Numa Pompilij]].&lt;ref&gt;[[Tit Livij]], ''Ab urbe condita'', 1:17&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[oddelek (vojaštvo)|oddelek]]

{{portal|Vojaštvo}}
{{mil-hist-stub}}

{{rimska vojska}}
[[Kategorija:Rimski senat]]
[[Kategorija:Vojaške enote rimske vojske]]
[[Kategorija:Vojaške enote po velikosti]]
[[Kategorija:Konjeniške enote]]
[[Kategorija:Rimska vojska]]</text>
      <sha1>3gqjlov13eii5s70u4riu8g1ancpkt9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Barbus barbus</title>
    <ns>0</ns>
    <id>97120</id>
    <redirect title="Navadna mrena" />
    <revision>
      <id>6688165</id>
      <parentid>672344</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T14:29:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>{{R from scientific name|fish}}</comment>
      <origin>6688165</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="59" sha1="b50dawnlqrif3vyuyo6asv38ylpqbza" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Navadna mrena]]
{{R from scientific name|fish}}</text>
      <sha1>b50dawnlqrif3vyuyo6asv38ylpqbza</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Gregorič</title>
    <ns>0</ns>
    <id>97352</id>
    <revision>
      <id>6688126</id>
      <parentid>6645277</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T12:13:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-32552-67</username>
        <id>260877</id>
      </contributor>
      <comment>/* Glej tudi */</comment>
      <origin>6688126</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5813" sha1="l9ry0pilv5giyiuq5yomf1jmh25f89b" xml:space="preserve">'''Gregorič''' je med najpogostejšimi [[priimek|priimki]] v Sloveniji na 75. mestu za priimkom [[Jelen (priimek)|Jelen]] na 74. in pred priimkom [[Blatnik (priimek)|Blatnik]] na 76. mestu. Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada RS]] se je na dan [[31. december|31. decembra]] leta [[2008]] s priimkom Gregorič podpisovalo 1507 (1971 1534; 1997 1568) slovenskih državljanov in državljank. Največ, tj. 478 ali 30,9 odstotka, jih je bilo v goriški statistični regiji, v osrednjeslovenski 369 ali 23,9 odstotka, v obalno-kraški 323 ali 20,9 odstotka, v jugovzhodni [[Slovenija|Sloveniji]] 168 ali 10,9 odstotka itd. Najpogostejša imensko-priimkovna kombinacija priimka Gregorič je bila Marija Gregorič na 95. mestu. Tako se je pisalo 68 oseb ženskega spola.

Zapisi v starih listinah dokazujejo, da je priimek Gregorič obstajal že v 15. stoletju.
Priimek Gregorič je nastal iz imena [[Gregor]]. Tvorjen je s priponskim [[obrazilo|obrazilom]] -ič in je prvotno pomenil 'sin Gregorja'. Ime Gregor (tako se je leta 2004 imenovalo kar 9578 slovenskih državljanov in je bilo na 23. mestu) izhaja iz latinskega imena [[Gregorius]], to pa iz grškega Gregdrios. Grško ime razlagajo iz grškega ''gregoreo'' v pomenu 'sem buden, živim'. Pomensko mu je sorodno ime slovanskega izvora [[Budimir]].

Gregor je tudi priimek. Tako se je leta 2004 pisalo 112 oseb. Precej bolj redka je različica Gregur (2004: 36 oseb).

Iz imena Gregor oziroma njegovih različic so nastali priimki, kot so Gregel (2004: 14), Gregelj (14), Gregl (176), Grego (31), Gregorač (133), Gregoran (19), Gregorc (526), Gregorčič (656), Gregorec (273), Gregorek (8), Gregorevčič (7), Gregorin (210), Gregorinčič (151), Gregorka (86), Gregom (93), Gregurec (42), Gregurič (13). Tvorjeni so s priponskimi obrazili -(e)l(j), -o, -ač, -an, -c, -čič, -ec, -ek, -(ev)čič, -ič, -in, -ka, -n.

Med temi je statistično opaznejši priimek [[Gregorčič]], za njim pa Gregorc, Gregorin, Gregorec, Gregl, Gregorač. S priimkom Gregorčič se je leta 2004 podpisovalo 656 oseb. Tvorjen je iz imena ali priimka Gregor s priponskim obrazi-lom -čič ali iz priimka Gregorc s priponskim obrazilom -ič. Njegov prvotni pomen je bil 'sin Gregorja ali Gregorca'. Med umrlimi, a slavnimi je [[Simon Gregorčič]], slovenski pesnik, ki je ob Soči »bedel« nad usodo Slovencev.

== Znani nosilci priimka ==
* [[Alberto Gregorič]] (1935–2009), pevec zabavne glasbe
* [[Aleksandra Gregorič]], (mikro)ekomomistka
* [[Alenka Gregorič]], umetnostna zgodovinarka, galeristka, kustosinja, programska vodja Galerije Cukrarna
* [[Aleš Gregorič]] (*1966), fotograf
* [[Alojz Gregorič]] (1910–1992), strojnik, tekstilni tehnolog, univ. prof.
* [[Alojzij Gregorič|Alojz(ij) Gregorič]] (1843–1886), pravnik, narodnopolitični delavec
* [[Andrej Gregorič]] (star./ml.), zdravnika (oče in brat Vinka Gregoriča); tudi jadralec...
* [[Avgust Gregorič]] (*1943), mag., gospodarstvenik, lokalni politik in pesnik; dolgoletni direktor mirnske [[Dana|Dane]]&gt;&gt;[[Presad]]
* [[Barbara Gregorič Gorenc]] (*1964), otroška in mladinska pesnica
* [[Bojan Gregorič]] (*1956), polkovnik SV, ataše
* [[Danilo C. Gregorič]] (1909–1957), publicist, gospodarski teoretik, politik (pristaš nacizma)
* [[Draga Gregorič-Rosenberg]] (1879–1965), tržaška Slovenka
* [[Erna Gregorič]] (1914–2000), pravljičarka, pisateljica
* [[Fedor Gregorič]] (1897–1970), elektrostrojni inženir, projektant elektrarn
* [[Florijan Gregorič|Florijan (Cvetko) Gregorič]] (1883–1963), pravnik, finančni strokovnjak, diplomat
* [[Gregor Gregorič]], fizik
* [[Hojka Gregorič Kumperščak]], pedopsihiatrinja
* [[Igor Gregorič]] (*1955), kardiokirurg
* [[Ilija (Elija) Gregorič]], vodja kmečkih upornikov 1573
* [[Joseph Gregorich]] (Gregorič) (1889–1984), izseljenski publicist, zgodovinopisec
* [[Jože Gregorič]] (1908–1989), duhovnik, slavist, etnograf, literarni kritik in zgodovinar, slovaropisec 
* [[Jože Gregorič (zgodovinar)|Jože Gregorič]] (1912–1943), umetnostni zgodovinar
* [[Marica Gregorič-Stepančič]] (1874–1954), pesnica, pisateljica in publicistka 
* [[Marjan Gregorič]], zgodovinar, muzealec (Brežice), kulturnik 
* [[Marko Gregorič]], glasbenik kitarist, kontrabasist, pevec in tekstopisec
* [[Matevž Gregorič]] (*1968), lutkar, organizator
* [[Matjaž Gregorič]] (*1981), evolucijski biolog, aranholog
* [[Miha Gregorič]] (*1989), nogometaš
* [[Milan Gregorič]] (*1934), ekonomist, zgodovinski publicist 
* [[Milan Roman Gregorič]] (*1941), zdravnik nevrofiziolog
* [[Milica Gregorič Kramberger]], nevrologinja, strok. za kognitivne motnje (demenco...)
* [[Minja Gregorič]], plastična kirurginja
* [[Mirko Gregorič]] (1889–1943), protifašist, revolucionar
* [[Miroslav Gregorič]] (1907–1983), arhitekt
* [[Miroslav Gregorič, strokovnjak|Miroslav Gregorič]] (*1948), strokovnjak za jedrsko varnost
* [[Nataša Gregorič Nabhas]], umetnica, kuratorka
* [[Oton Gregorič]], hokejist
* [[Tereza Gregorič]], dramaturginja, teatrologinja
* [[Tina Gregorič]] (*1974), arhitektka, prof. Tehniške univerze na Dunaju
* [[Tomaž Gregorič]] (*1969), fotograf
* [[Vera Gregorič]] (1925–2011), geologinja, univ. prof.
* [[Vinko Gregorič (1847)|Vinko Gregorič]] (1847–1908), publicist, pesnik
* [[Vinko Gregorič]] (1857–1933), zdravnik dermatolog
* [[Zoran Gregorič]], učitelj fotografije 

== Glej tudi ==

* priimka [[Gregorčič (priimek)|Gregorčič]] in [[Gregorač]]
* priimke [[Gregorc]], [[Gregorin]], [[Gregorec]], [[Gregorka]], [[Gregl]], [[Gregurič]], [[Gregorinčič]]

* hrvaške oblike priimka: [[Gregorić]], [[Gregurić]], [[Grgrurić]] ..

== Zunanje povezave ==
* {{Baza imen SURS|priimek=Gregorič}}

{{Priimek}}

[[Kategorija:Priimki]]</text>
      <sha1>l9ry0pilv5giyiuq5yomf1jmh25f89b</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ajdovska deklica</title>
    <ns>0</ns>
    <id>97845</id>
    <revision>
      <id>6688290</id>
      <parentid>6664551</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T20:30:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>Ajdovska deklica &gt; ajdovska deklica; kozorog &gt; Zlatorog; povedka &gt; pripovedka</comment>
      <origin>6688290</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11425" sha1="i623pqsd9cnk4pcou46k336hbmdv662" xml:space="preserve">[[File:Ajdovska deklica - Pagan Girl - Heidnisches Mädchen 1 (48509607472).jpg|thumb|right|250px|Ajdovska deklica v severni steni [[Prisank]]a. Podoba je najlepše vidna z razglednega grička pri [[Poštarski dom na Vršiču|Poštarskem domu na Vršiču]], pa tudi iz [[Erjavčeva koča|Erjavčeve koče]].]]
Zgodba o '''ajdovski deklici''' je ljudska [[pripovedka]], ki delno opisuje tudi zgodovino našega naroda. Ni veliko zapisov te pripovedke. Eden od zapisov je v  knjigi Babica pripoveduje, ki jo je napisala [[Dušica Kunaver]].

== Izvor imena==
Ajd je bila v slovenski mitologiji oznaka za nadnaravno velika bitja oz. božanstva, odtod ajdovske deklice, hčere takih bitij. Kasneje, v času pokristjanjevanja [[Karantanija|Karantanije]], pa je bila to oznaka kar za pogane same oz. za ljudstva, ki so verovala v tovrstno politeistično mitologijo.

{{navedek|''Doba svobodne Karantanije je kratka. Na krvavih [[bojišče|bojiščih]] se srečujeta stara in nova vera, za pripadnika nove vere staroselcev ni več ajd - velikan ampak ajd - pogan. Nekateri pogani so bili dobrosrčni. Predvsem ajdovske deklice so ljudem rade pomagale.
''|4=Citat iz knjige [[Slovenska dežela v sliki in podobi]].''.}}

== Pripovedka ==
[[File:Ajdovska deklica in the center of the photo.JPG|thumb|left|400px|Ajdovska deklica v središču]]
Ohranilo se je le malo zapisov pripovedke o kaznovani [[sojenica|sojenici]]. Eden izmed zapisov iz knjige [[Babica pripoveduje]] je povzet spodaj.

Ajdovska deklica je bila dobrega srca. Živela je pod previsnimi stenami [[Prisank]]a (ali [[Prisojnik]]a) in vodila popotnike skozi snežne zamete prek [[Vršič]]a v [[Trenta|Trento]]. Ko so se popotniki vračali, so ji pod Prisankom puščali hrano, tako da nikoli ni bila žejna in lačna. Bila pa je tudi sojenica. Obiskovala je mlade matere in prerokovala novorojenčkom njihovo usodo.

Neke noči je obiskala planšarico v Trenti, ki je pravkar rodila sina. Ker je mati spala, se je ajdovska deklica neslišno približala otroku in mu prerokovala, da bo postal lovec in da bo ustrelil [[Zlatorog (mitologija)|Zlatoroga]] in z njegovimi rogovi prišel do bajnega bogastva. Ko so za to prerokbo slišale sestre ajdovske deklice, so jo preklele, ker je napovedala smrt Zlatorogu. Tako je okamenela, ko se je vrnila pod Prisojnik.

== Analiza ==
V pripovedki nastopajo ajdovske deklice, novorojenček in [[Zlatorog]]. Zgodba, napisana v tretji osebi, se odvija v dolini Trente in na Prisanku, in sicer ponoči. Osrednji motiv je pomoč, napoved in okamenitev ajdovske deklice.

=== Liki ===
'''Ajdovske deklice''': Imajo vlogo pozitivne osebe, saj ljudem pomagajo, so dobrega srca. V pripovedki imajo vlogo vodnice in rojenice, saj so napovedovale prihodnost novorojenim. Popotnike so vodile skozi skalna pobočja. Ker so bila dobrega in usmiljenega srca, so se jim popotniki za njihovo dobroto zahvalili z vodo in hrano. Fizično so bila to lepa in velika dekleta, saj so hčere velikanov. Imajo lastnosti čarobnega bitja.

{{navedek|''Ljudje se v težkih situacijah, neznosni bolečini, ko ne vidijo izhoda, obrnejo na nekaj mističnega, nerealističnega, nadnaravnega.''|4=Marie Louise von Franz''.}}

'''Novorojeni otrok:''' nima pomembne funkcije v legendi, vendar odločilno vpliva na usodo ajdovske deklice. Njegovo rojstvo je razlog, da ajdovsko deklico sestre prekolnejo, da okameni, saj mu je napovedala usodo, ki ni bila sprejemljiva. Ubil naj bi gamsa.

'''Zlatorog''': v legendi igra stransko vlogo. Je zgolj omenjen, vendar pa je posredni krivec za dekličino smrt. Razumemo ga lahko kot sveto žival, junaka, saj uživa veliko občudovanje pri ljudeh. Gre za Zlatoroga, junaka legende o Zlatorogu - o neranljivi živali. Če ga je strelec zadel, je iz njegove krvi zraslo zelišče ([[triglavska roža]]). Po zaužitju tega je ozdravel. Njegovi rogovi so bili ključ do skritih zakladov pod goro [[Bogatin]], ki jih čuva stoglavi [[zmaj]].

==[[Ljudsko slovstvo]]==
[[Ljudsko slovstvo]] je razvilo [[ljudska pripoved|ljudsko pripoved]] in [[ljudska pesem|ljudske pesmi]]. Razvijati se je začelo v [[10. stoletje|10. stoletju]]. Ohranjalo se je v ustnem izročilu, se prenašalo od ust do ust, in se spreminjalo. Zapisovati se je začelo v [[Pisanice|Pisanicah]], nato so začeli zapisovati še ostali [[razsvetljenci]]. V času [[romantika|romantike]] porast zapisovanja. 
*'''Značilnosti ljudskega slovstva:'''
* anonimnost: avtor legende ni znan
* ustno izročilo: prenašalo se je od ust do ust
* preprosta oblika in vsebina
* preprost jezik
* številne različice

=== Ustreznost s Proppovo definicijo pravljičnih oseb === 
Po [[Propp]]u naj bi funkcije pravljičnih oseb prehajale na druge osebe; funkcij je malo, oseb veliko. Pravljice naj bi imele po Proppu dvojno značilnost:
*presenetljiva raznovrstnost, pestrost in slikovitost,
*enoličnost in ponovljivost

Funkcije likov so osnovne prvine pravljice:
* so stalne, nespremenljive,
* število funkcij je omejeno,
* zaporedje je vedno enako (niso v vseh pravljicah prisotne vse funkcije).

'''I. Odhod''' - Ajdovska deklica gre k planšarki, kjer novorojencu napove usodo.

'''II. Kršitev''' - Ajdovska deklica krši pravila, saj napove otroku nesprejemljivo usodo. Tega ne bi smela, saj naj bi napovedovale le dobre stvari in dajale nasvete, ki bi jim olajšale življenje.

'''III. Škodovanje''' - Deklica je kršila pravila (škodovala je svojim sestram), kazen za to pa je bila smrt.

'''IV. Posredništvo''' - Sestre izvejo za napoved.

'''V. Zaznamovanje''' - Ajdovsko deklico okamenijo, pošljejo jo v smrt.

== Primerjava različic ==
=== Igla ===
[[Slika:Postcard of Igla ob Savinji.jpg|thumb|Igla ob Savinji]]
Pripovedka pravi, da je nekoč v [[Savinjska dolina|Savinjski dolini]] živela ajdovska deklica. Bila je tako velika, da je z eno nogo stala na [[Raduha|Raduhi]], z drugo na [[Veži]], v [[Savinja|Savinji]] pa je prala perilo. Nekega dne je z iglo šivala srajco. V grobem platnu se je igla zlomila in v jezi jo je vrgla v dolino, kjer se je zapičila v breg ter tam ostala do danes.

Ni veliko vsebinske podobnosti z ajdovsko deklico s Prisanka. Edina podobnost je ta, da gre pri obeh pripovedkah za veliki dekleti. V tej verziji deklica ne opravlja nobenega dobrega dela, in ni nobenega opisa o tem, da bi bila pri ljudeh priljubljena. Ne moremo govoriti o tragičnem koncu, ker ne vemo, kaj se z deklico zgodi, pomembno pa vpliva na podobo pokrajine.

===Ajdovi deklici===
V [[Cerkljansko hribovje|cerkljanskih hribih]] se razprostirata dva griča, med njima pa dolina, ki jo ljudje imenujejo Pri ajdovskih deklicah. Včasih je na enem izmed gričev, imenovanem Na ogradi, stal mogočen grad, v katerem je prebival velikan Ajd s svojima hčerama. Bili sta lepi, imeli pa sta krasne lase, v katerih so bili prepleteni biseri. Za njiju je zvedel pesjanski kralj, ki je živel za devetimi morji. Zarotil se je, da bo dobil deklici. Zato se je z vojsko podal na pot in požigal, plenil in moril vse, kar mu je stopilo na pot. Ko so se bojevali, so spuščali čudne glasove, podobne lajanju. Ko so prišli pod Ajdov grad, so ga takoj napadli, ubili očeta ter ga razsekali na kose. Vsi njegovi deli so okameneli in še danes ležijo okoli Ograde. Deklici sta se uspeli rešiti, zbežali sta visoko v planine, kjer sta živeli dolgo časa. Na gori sta sedeli noč in dan ter bridko jokali krvave solze, da je z vrha [[Krvavec|Krvavca]] pritekel krvav potok. Odtod ima gora še danes ime. Ko sta deklici videli, da  pesjanov ni več v deželi, sta prišli nazaj v nižave. Narod ju je rad obiskoval, saj sta bili darežljivi in prijazni. V deželo pa so prišli možje, ki so oznanjali novo vero v enega [[Bog]]a. Tudi do njiju je prišel glas, vendar sta bili tako prevzetni, da nista želeli o tem nič slišati. Zato ju je Bog kaznoval in morali sta umreti. Še danes se v Ajdovi dolinici vidita dva grička, na katerih ne raste nobena trava. Grička sta zakleta, ker pod njima ležita nevernici.

V tej verziji je več nastopajočih oseb, pomembno vlogo ima pesjan, ki je poleg deklic glavna oseba te povedke. Kot v Ajdovski deklici s Prisanka, gre tudi pri tej pripovedki o lepih in velikih dekletih, ki delata dobro in sta pri ljudeh priljubljeni. Kaže se vpliv [[cerkev (organizacija)|Cerkve]] v tem obdobju, saj se omenja Bog kot edina možnost v koga verjeti. Bog ima pomembno vlogo, saj deklici zaradi neverovanja pošlje v smrt. Tudi pri tej verziji gre za poseg v naravo.

===[[Ajdovska deklica iz Crngroba]]===
V hostah [[Crngrob]]a je živela ajdovska deklica. Bila je izjemno velika. Njena čreda se je pasla noč in dan na lokah ob [[Selščica|Selščici]]. Bilo je toliko ovac, da ni bila nikoli lačna. Žejo pa si je gasila tako, da je stopila z eno nogo na vrh [[Šmarna gora|Šmarne gore]], z drugo na [[Šmarjetna gora|Šmarjetno goro]], se sklonila in pila iz [[Sava|Save]]. Nekega dne je [[loški glavar]] zapovedal [[tlačani|tlačanom]], naj zgradijo [[cerkev (zgradba)|cerkev]]. Bolj kot so tlačani delali, večjo cerkev je želel. Nekoč pa jih je obiskala ajdovska deklica ter jim ponudila pomoč. Zidarjem je v predpasniku prinašala ogromne skale. Iz Save jim je zajemala vodo in jo zlivala v korito, v katerem so mešali malto. Ko je bila cerkev zgrajena, je ajdovska deklica umrla. Tlačani so jo pokopali v crngrobski hosti. Še prej pa so ji odvzeli eno rebro in ga za spomin obesili v cerkev. Tam je še danes. Iz njega kane vsako leto kapljica krvi.

Deklica je dobrosrčna, pri ljudeh priljubljena, saj tlačanom pomaga graditi nerealno veliko cerkev, ki bi jo težko zgradili brez njene pomoči. Izkoristila je svojo velikost. Konec je tragičen, deklica umre, razlog za smrt pa ni naveden. Iz spoštovanja obesijo njeno rebro v cerkev. Kot pri deklici s Prisanka je tudi tu omenjena hrana in pijača. Tu si jo deklica sama priskrbi, medtem ko deklica s Prisanka vodi popotnike v zameno za hrano in pijačo.

===Šmarnogorsko počevje===
Pripovedka pravi, da je [[Šmarnogorsko počevje]] nagrmadila ajdovka, tako velika ajdovska deklica, da je z eno nogo stala na Šmarjetni gori, z drugo pa na Šmarni gori in z rokami zajemala vodo iz Save.

Ime glavne osebe je skupna točka obeh legend. Ta je krajša in opisuje nastanek doline.

== Viri ==
* {{navedi knjigo |author1=Andrej Stritar|author2=Urška Stritar |year=1998 |title=Z otroki v gore |publisher=Sidarta, Ljubljana |isbn=9616027204 |cobiss=75976704 |pages=}}
* ''Propp, V. J. (2005). Morfologija pravljice. Ljubljana: Studia humanitatis.''
* ''D., Kunaver (1991). Slovenska dežela v pripovedki in podobi. Ljubljana: Mladinska knjiga''
* ''L., Jenče (2007). Sedi k meni, povem ti eno pravljico. Ljubljana.''

==Zunanje povezave==
* http://www.kranjska-gora.si/Naravne-znamenitosti/Ajdovska-deklica
* http://www.moj-album.com/album/3203716/?stran=2&amp;os=3204067
* http://www.omnibus.se/beseda/pdf/201-7.pdf{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}

==Glej tudi==
{{kategorija v Zbirki|Heathen Maiden|Ajdovska deklica}}
* [[Ajdovska žena]]
* [[Ajdovska deklica iz Crngroba]]
* [[Slovenska mladinska književnost]]
* [[Seznam slovenskih pravljic]]
* [[Seznam literarnih pojmov]]
* [[Seznam slovenskih mladinskih literarnih likov]]
* [[seznam domišljijskih prostorov v slovenski mladinski književnosti]]
* [[seznam slovenskih pisateljev]]

[[Kategorija:Triglavski narodni park]]
[[Kategorija:Legende]]</text>
      <sha1>i623pqsd9cnk4pcou46k336hbmdv662</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pisanec</title>
    <ns>0</ns>
    <id>106633</id>
    <revision>
      <id>6688243</id>
      <parentid>5337693</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T17:37:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>{{Speciesbox</comment>
      <origin>6688243</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2821" sha1="7d5tmbamyzxokfplzrtswmd6ao322dp" xml:space="preserve">{{Short description|Vrsta ribe}}
{{Speciesbox
| name = Pisanec
| image = Rhinichthys_cobitis.jpg
| status = LC
| status_system = IUCN3.1
| status_ref = &lt;ref name=iucn&gt;{{cite iucn |author=Ford, M. |year=2024 |title=''Phoxinus phoxinus'' |article-number=e.T17067A135091520 |doi=10.2305/IUCN.UK.2024-2.RLTS.T17067A135091520.en |access-date=22 May 2025}}&lt;/ref&gt;
| taxon = Phoxinus phoxinus
| display_parents = 3
| authority = ([[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758)
| synonyms = {{Specieslist
| Cyprinus phoxinus | Linnaeus, 1758
| Cyprinus aphya | Linnaeus, 1758
| Salmo rivularis | [[Peter Simon Pallas|Pallas]], 1773
| Cyprinus rivularis | (Pallas, 1773)
| Cyprinus morella | [[Nathanael Gottfried Leske|Leske]], 1774
| Cyprinus galian | [[Johann Friedrich Gmelin|Gmelin]], 1789
| Phoxinus laevis | [[Leopold Fitzinger|Fitzinger]], 1832
| Phoxinus varius | [[Maximilian Perty|Perty]], 1832
| Phoxinus laevis var. balchaschana | [[Karl Kessler|Kessler]], 1879
| Phoxinus phoxinus carpathicus | [[A. Popescu Gorj|Popescu Gorj]] &amp; [[M. Dimitriu|Dimitriu]], 1950
}}
| synonyms_ref = &lt;ref name = &quot;Cof genus&quot;&gt;{{Cof genus|genus=Phoxinus|access-date=22 May 2025}}&lt;/ref&gt;
}}
[[Slika:Phoxinus phoxinus Prague Vltava1.jpg|thumb|250px|Na razstavi &quot;Subaqueous Vltava&quot;, Praga]]
'''Pisanec''', z [[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstvenim imenom]] '''''Phoxinus phoxinus''''', je [[vrsta (biologija)|vrsta]] sladkovodnih rib iz družine [[krapovci|krapovcev]] in značilni predstavnik rodu [[Phoxinus]]. Prisotna je v večjem delu [[Evrazija|Evrazije]] v pasu od [[Španija|Španije]] do vzhodne [[Sibirija|Sibirije]]. Živi v hladnih (12–20&amp;nbsp;°C) vodotokih in jezerih ali ribnikih, če si dobro prezračeni (dovolj visoka vsebnost [[kisik]]a v vodi). Pisanci so družabne ribice, plavajo večinoma v jatah. Zrastejo do največ 14&amp;nbsp;cm. Glava je majhna z rahlo podstojnimi usti.Po hrbtu so olivno rjave barve, po bokih prehaja v zlato rumeno, trebuh pa je rumen. Od polovice hrbta proti repu potekajo temne prečne proge, vzdolž bokov pa poteka temnejša zlato-svetleča proga. V času drsti je jasno izražena [[spolna dvoličnost]].

Poglavitna hrana pisanca so drobni vodni nevretenčarji, ki jih pobira na dnu vode.

Spolno dozori v 2. letu. Drsti se v jatah, v peščenih plitvinah. Samica odloži med 200-1000 drobnih iker, večinoma na drobno kamenje izjemoma na vodno rastlinje.

V Sloveniji so pisanci precej razširjeni, naseljuje potoke in reke jadranskega in donavskega porečja. Posebnost je njihova naselitev v visokogorskem [[Krnsko jezero|Krnskem jezeru]].

==Sklici==
{{Reflist}}

==Zunanje povezave==
* {{Commons category-inline|Phoxinus phoxinus|''Phoxinus phoxinus''}}

{{Taxonbar|from=Q214278}}
{{normativna kontrola}}

{{fish-stub}}
[[Kategorija:Pravi pisanci]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]]</text>
      <sha1>7d5tmbamyzxokfplzrtswmd6ao322dp</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688244</id>
      <parentid>6688243</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T17:40:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>tn, np</comment>
      <origin>6688244</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2826" sha1="rqyc3umisqh2rxbi6k3af6vq63uitzn" xml:space="preserve">{{Short description|Vrsta ribe}}
{{Speciesbox
| name = Pisanec
| image = Rhinichthys_cobitis.jpg
| status = LC
| status_system = IUCN3.1
| status_ref = &lt;ref name=iucn&gt;{{cite iucn |author=Ford, M. |year=2024 |title=''Phoxinus phoxinus'' |article-number=e.T17067A135091520 |doi=10.2305/IUCN.UK.2024-2.RLTS.T17067A135091520.en |access-date=22 May 2025}}&lt;/ref&gt;
| taxon = Phoxinus phoxinus
| display_parents = 3
| authority = ([[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758)
| synonyms = {{Specieslist
| Cyprinus phoxinus | Linnaeus, 1758
| Cyprinus aphya | Linnaeus, 1758
| Salmo rivularis | [[Peter Simon Pallas|Pallas]], 1773
| Cyprinus rivularis | (Pallas, 1773)
| Cyprinus morella | [[Nathanael Gottfried Leske|Leske]], 1774
| Cyprinus galian | [[Johann Friedrich Gmelin|Gmelin]], 1789
| Phoxinus laevis | [[Leopold Fitzinger|Fitzinger]], 1832
| Phoxinus varius | [[Maximilian Perty|Perty]], 1832
| Phoxinus laevis var. balchaschana | [[Karl Kessler|Kessler]], 1879
| Phoxinus phoxinus carpathicus | [[A. Popescu Gorj|Popescu Gorj]] &amp; [[M. Dimitriu|Dimitriu]], 1950
}}
| synonyms_ref = &lt;ref name = &quot;Cof genus&quot;&gt;{{Cof genus|genus=Phoxinus|access-date=22 May 2025}}&lt;/ref&gt;
}}
[[Slika:Phoxinus phoxinus Prague Vltava1.jpg|thumb|250px|Na razstavi &quot;Subaqueous Vltava&quot;, Praga]]
'''Pisanec''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Phoxinus phoxinus''''') je [[vrsta (biologija)|vrsta]] sladkovodnih rib iz [[Red (biologija)|reda]] [[krapovci|krapovcev]] in [[tipska vrsta]] rodu [[Phoxinus]]. Prisotna je v večjem delu [[Evrazija|Evrazije]] v pasu od [[Španija|Španije]] do vzhodne [[Sibirija|Sibirije]]. Živi v hladnih (12–20&amp;nbsp;°C) vodotokih in jezerih ali ribnikih, če si dobro prezračeni (dovolj visoka vsebnost [[kisik]]a v vodi). Pisanci so družabne ribice, plavajo večinoma v jatah. Zrastejo do največ 14&amp;nbsp;cm. Glava je majhna z rahlo podstojnimi usti.Po hrbtu so olivno rjave barve, po bokih prehaja v zlato rumeno, trebuh pa je rumen. Od polovice hrbta proti repu potekajo temne prečne proge, vzdolž bokov pa poteka temnejša zlato-svetleča proga. V času drsti je jasno izražena [[spolna dvoličnost]].

Poglavitna hrana pisanca so drobni vodni nevretenčarji, ki jih pobira na dnu vode.

Spolno dozori v 2. letu. Drsti se v jatah, v peščenih plitvinah. Samica odloži med 200-1000 drobnih iker, večinoma na drobno kamenje izjemoma na vodno rastlinje.

V Sloveniji so pisanci precej razširjeni, naseljuje potoke in reke jadranskega in donavskega porečja. Posebnost je njihova naselitev v visokogorskem [[Krnsko jezero|Krnskem jezeru]].

==Sklici==
{{Reflist}}

==Zunanje povezave==
* {{Commons category-inline|Phoxinus phoxinus|''Phoxinus phoxinus''}}

{{Taxonbar|from=Q214278}}
{{normativna kontrola}}

{{fish-stub}}
[[Kategorija:Pravi pisanci]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]]</text>
      <sha1>rqyc3umisqh2rxbi6k3af6vq63uitzn</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>7. vlada Republike Slovenije</title>
    <ns>0</ns>
    <id>108347</id>
    <revision>
      <id>6688383</id>
      <parentid>6525619</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T08:42:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>VidicK01</username>
        <id>193275</id>
      </contributor>
      <comment>totalen vandalizem, ki mu ni para?</comment>
      <origin>6688383</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6085" sha1="sl7itwaa2v78dj9dxuzlg9q5aef88qo" xml:space="preserve">{{posodobi}}
{{Infopolje 7. vlada Republike Slovenije}}
'''7. [[vlada Republike Slovenije]]''' je bila [[vlada]] v obdobju od 19. decembra 2002 do 3. decembra 2004.

== Koalicija ==
* [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]
* [[Socialni demokrati|ZLSD]]
* [[Slovenska ljudska stranka|SLS]] (do [[20. april]]a [[2004]])
* [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]]
* [[Stranka mladih Slovenije|SMS]]

== Položaji ==
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;text-align:center; width:70%; border:1px #AAAAFF solid&quot;
!width=&quot;4%&quot; |Služba
!width=&quot;4%&quot; |Položaj
!width=&quot;3%&quot; |Ime
!width=&quot;1%&quot; |Slika
!width=&quot;1%&quot; |Stranka
!width=&quot;2%&quot; |Državni sekretarji
!Mandat
|-
| rowspan=&quot;1&quot; |[[Vlada Republike Slovenije]]
|[[Predsednik Vlade Republike Slovenije|Predsednik vlade]]
|'''[[Anton Rop]]'''
|
|bgcolor=#00BBF0 |[[Liberalna demokracija Slovenije|&lt;span style=&quot;color:white;&quot;&gt;'''LDS''']]
|
|
|-
| rowspan=&quot;2&quot; |[[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za zunanje zadeve]]
|Minister
|[[Dimitrij Rupel]]
|
|bgcolor=00BBF0 |[[Liberalna demokracija Slovenije|&lt;span style=&quot;color:white;&quot;&gt;'''LDS''']]
|
|izvoljen 19.12.2002 – prenehala funkcija 6.7.2004
|-
|Minister
|[[Ivo Vajgl]]
|
|bgcolor=00BBF0 |[[Liberalna demokracija Slovenije|&lt;span style=&quot;color:white;&quot;&gt;'''LDS''']]
|
|izvoljen 6.7.2004 – prenehala funkcija 3.12.2004
|-
|[[Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije|Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve]]
|Minister
|[[Vlado Dimovski]]
|
| bgcolor= |
|
|izvoljen 19.12.2002 – prenehala funkcija 3.12.2004
|-
|[[Minister za finance Republike Slovenije|Ministrstvo za finance]]
|Minister
|[[Dušan Mramor]]
|
| bgcolor= |
|
|izvoljen 19.12.2002 – prenehala funkcija 3.12.2004
|-
|[[Minister za zdravje Republike Slovenije|Ministrstvo za zdravje]]
|Minister
|[[Dušan Keber]]
|
| bgcolor= |
|
|izvoljen 19.12.2002 – prenehala funkcija 3.12.2004
|-
| rowspan=&quot;2&quot; |[[Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Republike Slovenije|Ministrstvo za gospodarstvo]]
|Ministrica
|[[Tea Petrin]]
|
| bgcolor= |
|
|izvoljena 19.12.2002 – prenehala funkcija 20.4.2004
|-
|Minister
|[[Matej Lahovnik]]
|
|bgcolor=00BBF0 |[[Liberalna demokracija Slovenije|&lt;span style=&quot;color:white;&quot;&gt;'''LDS''']]
|
|izvoljen 20.4.2004 – prenehala funkcija 3.12.2004
|-
|[[Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije|Ministrstvo za obrambo]]
|Minister
|[[Anton Grizold]]
|
| bgcolor= |
|
|izvoljen 19.12.2002 – prenehala funkcija 3.12.2004
|-
|[[Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za notranje zadeve]]
|Minister
|[[Rado Bohinc]]
|
|bgcolor=E3000F |[[Socialni demokrati|&lt;span style=&quot;color:white;&quot;&gt;'''ZLSD''']]
|
|izvoljen 19.12.2002 – prenehala funkcija 3.12.2004
|-
| rowspan=&quot;2&quot; |[[Minister za pravosodje Republike Slovenije|Ministrstvo za pravosodje]]
|Minister
|[[Ivan Bizjak]]
|
| bgcolor= |
|
|izvoljen 19.12.2002 – prenehala funkcija 20.4.2004
|-
|Ministrica
|[[Zdenka Cerar]]
|
|bgcolor=00BBF0 |[[Liberalna demokracija Slovenije|&lt;span style=&quot;color:white;&quot;&gt;'''LDS''']]
|
|izvoljena 20.4.2004 – prenehala funkcija 3.12.2004
|-
|[[Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport]]
|Minister
|[[Slavko Gaber]]
|
|bgcolor=00BBF0 |[[Liberalna demokracija Slovenije|&lt;span style=&quot;color:white;&quot;&gt;'''LDS''']]
|
|izvoljen 19.12.2002 – prenehala funkcija 3.12.2004
|-
|[[Minister za okolje, podnebje in energijo Republike Slovenije|Ministrstvo za okolje, prostor in energijo]]
|Minister
|[[Janez Kopač]]
|
|bgcolor=00BBF0 |[[Liberalna demokracija Slovenije|&lt;span style=&quot;color:white;&quot;&gt;'''LDS''']]
|
|izvoljen 19.12.2002 – prenehala funkcija 3.12.2004
|-
|[[Minister za kulturo Republike Slovenije|Ministrstvo za kulturo]]
|Ministrica
|[[Andreja Rihter]]
|
| bgcolor= |
|
|izvoljena 19.12.2002 – prenehala funkcija 3.12.2004
|-
| rowspan=&quot;2&quot; |[[Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije|Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano]]
|Minister
|[[Franc But]]
|
|bgcolor=00984A |[[Slovenska ljudska stranka|&lt;span style=&quot;color:white;&quot;&gt;'''SLS''']]
|
|izvoljen 19.12.2002 – prenehala funkcija 20.4.2004
|-
|Minister
|[[Milan Pogačnik]]
|
|
|
|izvoljen 20.4.2004 – prenehala funkcija 3.12.2004
|-
|[[Minister za digitalno preobrazbo Republike Slovenije|Ministrstvo za informacijsko družbo]]
|Minister
|[[Pavel Gantar]]
|
|bgcolor=00BBF0 |[[Liberalna demokracija Slovenije|&lt;span style=&quot;color:white;&quot;&gt;'''LDS''']]
|
|izvoljen 19.12.2002 – prenehala funkcija 3.12.2004
|-
| rowspan=&quot;2&quot; |[[Ministrstvo za promet]]
|Minister
|[[Jakob Presečnik]]
|
|bgcolor=00984A |[[Slovenska ljudska stranka|&lt;span style=&quot;color:white;&quot;&gt;'''SLS''']]
|
|izvoljen 19.12.2002 – prenehala funkcija 20.4.2004
|-
|Minister
|[[Marko Pavliha]]
|
|bgcolor=00BBF0 |[[Liberalna demokracija Slovenije|&lt;span style=&quot;color:white;&quot;&gt;'''LDS''']]
|
|izvoljen 20.4.2004 – prenehala funkcija 3.12.2004
|-
| rowspan=&quot;2&quot; |[[Ministrstvo za evropske zadeve]]
|Minister brez resorja
|[[Janez Potočnik]]
|
| bgcolor= |
|
|izvoljen 19.12.2002 – prenehala funkcija 20.4.2004
|-
|Minister brez resorja
|[[Milan M. Cvikl|Milan Martin Cvikl]]
|
|bgcolor=00BBF0 |[[Liberalna demokracija Slovenije|&lt;span style=&quot;color:white;&quot;&gt;'''LDS''']]
|
|izvoljen 20.4.2004 – prenehala funkcija 3.12.2004
|-
|[[Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko|Ministrstvo za regionalni razvoj]]
|Ministrica brez resorja
|[[Zdenka Kovač]]
|
| bgcolor= |
|
|izvoljena 19.12.2002 – prenehala funkcija 3.12.2004
|}

== Glej tudi ==
* [[politika Slovenije]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.vlada.si/o_vladi/pretekle_vlade/7_vlada_rs_december_2002_december_2004/ Vlada.si - 7. vlada RS] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160123140251/http://www.vlada.si/o_vladi/pretekle_vlade/7_vlada_rs_december_2002_december_2004/ |date=2016-01-23 }}

{{-}}
{{VladaSLO}}
{{7VladaSLO}}
{{Vlada RS}}
{{3DZRS}}

[[Kategorija:Vlade Republike Slovenije|007]]
[[Kategorija:Politična telesa, ustanovljena leta 2002]]
[[Kategorija:Politična telesa, ukinjena leta 2004]]
[[Kategorija:7. vlada Republike Slovenije|*]]</text>
      <sha1>sl7itwaa2v78dj9dxuzlg9q5aef88qo</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Župnija Vipavski Križ</title>
    <ns>0</ns>
    <id>112794</id>
    <revision>
      <id>6688113</id>
      <parentid>6688101</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T12:03:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <origin>6688113</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3317" sha1="4gutf8kmw8ex4jxfbzafwvvokrjhwds" xml:space="preserve">{{Infopolje Župnija
| title = Župnija Vipavski Križ
| latin = 
| image = 
| caption = 

| country = [[Slovenija]]
| headquarters =[[Vipavski Križ]] 30 &lt;br&gt;
| parish_church = [[cerkev Povišanja Svetega križa, Vipavski križ]]
| dedication = [[Sveti križ]]
| denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]]
| liturgical_rite = [[Rimski obred]]

| established = [[]]
| first_mentioned = 
| previous_name = 
| separated_from_parish = 
| annexed_parishes = Štomaž, Velike Žablje
| deanery = [[Dekanija Vipavska |Vipavska ]]
| archdeaconry = 
| diocese_title = 
| diocese = [[Škofija Koper|Koper ]]
| province = [[Metropolija Ljubljana |Ljubljana]]
| bishop_title = 
| bishop = 
| administrated_from_parish = 
| priest = žpk p. Vlado Kolenko [[Kapucini|OFM Cap]]
| parish_administrator = 
| pastor = 
| chaplain = 
| assistant = dhp p. Placid Prša OFM Cap,&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/premestitve-spremembe-v-slovenskih-nadskofijah-v-letu-2024 |title=Družina: Premestitve in spremembe v slovenskih nadškofijah v letu 2024 |accessdate= |date=24. julij 2024 |format= |work= }}&lt;/ref&gt; p. Ambrož Brezovšek OFM Cap&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://radio.ognjisce.si/sl/288/novice/40386/premestitve-duhovnikov-v-koprski-skofiji.htm |title=Premestitve duhovnikov v koprski škofiji |accessdate= |date=16. julij 2025 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;, p. Jurij Slamnik OFM Cap&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://radio.ognjisce.si/sl/288/novice/40386/premestitve-duhovnikov-v-koprski-skofiji.htm |title=Premestitve duhovnikov v koprski škofiji |accessdate= |date=16. julij 2025 |format= |work= }}&lt;/ref&gt; 
| retired_priest = upd
| deacon = dkn
| shrine = 
| notable_people = 
| neigboring_parishes = 
| business_card = 
}}


'''[[Župnija]] [[Vipavski Križ]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Vipavska dekanija|Vipavske dekanije]] v [[Škofija Koper|škofiji Koper.]] 

== Sakralni objekti ==
* [[Cerkev Povišanja Svetega križa, Vipavski Križ|Cerkev Povišanja Svetega križa]], [[Vipavski Križ]] – [[župnijska cerkev]]
* [[Cerkev svetega Petra, Vipavski Križ|Cerkev svetega Petra]], [[Dobravlje, Ajdovščina|Dobravlje]] - [[Podružnična cerkev|podružnica]]
* [[Cerkev svetega Frančiška Asiškega, Vipavski Križ|Cerkev svetega Frančiška Asiškega]], [[Vipavski Križ]] – samostanska cerkev
* [[Kapela svete Ane, Vipavski Križ|Kapela svete Ane]] na pokopališču - Vipavski Križ

'''Od 1. januarja 2018''' &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt; :

* [[Cerkev svetega Tomaža, Stomaž|Cerkev svetega Tomaža]], [[Stomaž]] – [[Podružnična cerkev|podružnica]]
* [[Cerkev svetega Florijana, Velike Žablje|Cerkev svetega Florijana]], [[Velike Žablje]] – [[Podružnična cerkev|podružnica]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]]
* [[Škofija Koper]]


[[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Vipavski Križ]]
[[Kategorija:Vipavska dekanija|Vipavski Križ]]
[[Kategorija:Vipavski Križ]]
{{Škofija Koper}}</text>
      <sha1>4gutf8kmw8ex4jxfbzafwvvokrjhwds</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688116</id>
      <parentid>6688113</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T12:04:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <origin>6688116</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3334" sha1="9yzdphzcwaoqyvtwmq6fvx5j6dwehc0" xml:space="preserve">{{Infopolje Župnija
| title = Župnija Vipavski Križ
| latin = 
| image = 
| caption = 

| country = [[Slovenija]]
| headquarters =[[Vipavski Križ]] 30 &lt;br&gt;5270 Ajdovščina
| parish_church = [[cerkev Povišanja Svetega križa, Vipavski križ]]
| dedication = [[Sveti križ]]
| denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]]
| liturgical_rite = [[Rimski obred]]

| established = [[]]
| first_mentioned = 
| previous_name = 
| separated_from_parish = 
| annexed_parishes = Štomaž, Velike Žablje
| deanery = [[Dekanija Vipavska |Vipavska ]]
| archdeaconry = 
| diocese_title = 
| diocese = [[Škofija Koper|Koper ]]
| province = [[Metropolija Ljubljana |Ljubljana]]
| bishop_title = 
| bishop = 
| administrated_from_parish = 
| priest = žpk p. Vlado Kolenko [[Kapucini|OFM Cap]]
| parish_administrator = 
| pastor = 
| chaplain = 
| assistant = dhp p. Placid Prša OFM Cap,&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/premestitve-spremembe-v-slovenskih-nadskofijah-v-letu-2024 |title=Družina: Premestitve in spremembe v slovenskih nadškofijah v letu 2024 |accessdate= |date=24. julij 2024 |format= |work= }}&lt;/ref&gt; p. Ambrož Brezovšek OFM Cap&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://radio.ognjisce.si/sl/288/novice/40386/premestitve-duhovnikov-v-koprski-skofiji.htm |title=Premestitve duhovnikov v koprski škofiji |accessdate= |date=16. julij 2025 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;, p. Jurij Slamnik OFM Cap&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://radio.ognjisce.si/sl/288/novice/40386/premestitve-duhovnikov-v-koprski-skofiji.htm |title=Premestitve duhovnikov v koprski škofiji |accessdate= |date=16. julij 2025 |format= |work= }}&lt;/ref&gt; 
| retired_priest = upd
| deacon = dkn
| shrine = 
| notable_people = 
| neigboring_parishes = 
| business_card = 
}}


'''[[Župnija]] [[Vipavski Križ]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Vipavska dekanija|Vipavske dekanije]] v [[Škofija Koper|škofiji Koper.]] 

== Sakralni objekti ==
* [[Cerkev Povišanja Svetega križa, Vipavski Križ|Cerkev Povišanja Svetega križa]], [[Vipavski Križ]] – [[župnijska cerkev]]
* [[Cerkev svetega Petra, Vipavski Križ|Cerkev svetega Petra]], [[Dobravlje, Ajdovščina|Dobravlje]] - [[Podružnična cerkev|podružnica]]
* [[Cerkev svetega Frančiška Asiškega, Vipavski Križ|Cerkev svetega Frančiška Asiškega]], [[Vipavski Križ]] – samostanska cerkev
* [[Kapela svete Ane, Vipavski Križ|Kapela svete Ane]] na pokopališču - Vipavski Križ

'''Od 1. januarja 2018''' &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt; :

* [[Cerkev svetega Tomaža, Stomaž|Cerkev svetega Tomaža]], [[Stomaž]] – [[Podružnična cerkev|podružnica]]
* [[Cerkev svetega Florijana, Velike Žablje|Cerkev svetega Florijana]], [[Velike Žablje]] – [[Podružnična cerkev|podružnica]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]]
* [[Škofija Koper]]


[[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Vipavski Križ]]
[[Kategorija:Vipavska dekanija|Vipavski Križ]]
[[Kategorija:Vipavski Križ]]
{{Škofija Koper}}</text>
      <sha1>9yzdphzcwaoqyvtwmq6fvx5j6dwehc0</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688117</id>
      <parentid>6688116</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T12:05:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <origin>6688117</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3328" sha1="0ndnje8u774d2yynajous7v1mtbse19" xml:space="preserve">{{Infopolje Župnija
| title = Župnija Vipavski Križ
| latin = 
| image = 
| caption = 

| country = [[Slovenija]]
| headquarters =[[Vipavski Križ]] 30 &lt;br&gt;5270 Ajdovščina
| parish_church = [[cerkev Povišanja Svetega križa, Vipavski križ]]
| dedication = [[Sveti križ]]
| denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]]
| liturgical_rite = [[Rimski obred]]

| established = [[]]
| first_mentioned = 
| previous_name = 
| separated_from_parish = 
| annexed_parishes = Štomaž, Velike Žablje
| deanery = [[Dekanija Vipavska |Vipavska ]]
| archdeaconry = 
| diocese_title = 
| diocese = [[Škofija Koper|Koper ]]
| province = [[Metropolija Ljubljana |Ljubljana]]
| bishop_title = 
| bishop = 
| administrated_from_parish = 
| priest = žpk p. Vlado Kolenko [[Kapucini|OFM Cap]]
| parish_administrator = 
| pastor = 
| chaplain = 
| assistant = dhp p. Placid Prša OFM Cap,&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/premestitve-spremembe-v-slovenskih-nadskofijah-v-letu-2024 |title=Družina: Premestitve in spremembe v slovenskih nadškofijah v letu 2024 |accessdate= |date=24. julij 2024 |format= |work= }}&lt;/ref&gt; p. Ambrož Brezovšek OFM Cap&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://radio.ognjisce.si/sl/288/novice/40386/premestitve-duhovnikov-v-koprski-skofiji.htm |title=Premestitve duhovnikov v koprski škofiji |accessdate= |date=16. julij 2025 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;, p. Jurij Slamnik OFM Cap&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://radio.ognjisce.si/sl/288/novice/40386/premestitve-duhovnikov-v-koprski-skofiji.htm |title=Premestitve duhovnikov v koprski škofiji |accessdate= |date=16. julij 2025 |format= |work= }}&lt;/ref&gt; 
| retired_priest = 
| deacon = 
| shrine = 
| notable_people = 
| neigboring_parishes = 
| business_card = 
}}


'''[[Župnija]] [[Vipavski Križ]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Vipavska dekanija|Vipavske dekanije]] v [[Škofija Koper|škofiji Koper.]] 

== Sakralni objekti ==
* [[Cerkev Povišanja Svetega križa, Vipavski Križ|Cerkev Povišanja Svetega križa]], [[Vipavski Križ]] – [[župnijska cerkev]]
* [[Cerkev svetega Petra, Vipavski Križ|Cerkev svetega Petra]], [[Dobravlje, Ajdovščina|Dobravlje]] - [[Podružnična cerkev|podružnica]]
* [[Cerkev svetega Frančiška Asiškega, Vipavski Križ|Cerkev svetega Frančiška Asiškega]], [[Vipavski Križ]] – samostanska cerkev
* [[Kapela svete Ane, Vipavski Križ|Kapela svete Ane]] na pokopališču - Vipavski Križ

'''Od 1. januarja 2018''' &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt; :

* [[Cerkev svetega Tomaža, Stomaž|Cerkev svetega Tomaža]], [[Stomaž]] – [[Podružnična cerkev|podružnica]]
* [[Cerkev svetega Florijana, Velike Žablje|Cerkev svetega Florijana]], [[Velike Žablje]] – [[Podružnična cerkev|podružnica]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]]
* [[Škofija Koper]]


[[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Vipavski Križ]]
[[Kategorija:Vipavska dekanija|Vipavski Križ]]
[[Kategorija:Vipavski Križ]]
{{Škofija Koper}}</text>
      <sha1>0ndnje8u774d2yynajous7v1mtbse19</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688132</id>
      <parentid>6688117</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T12:45:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <origin>6688132</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3324" sha1="im5goek0nnmhk8qxxnjrbgqqec05h9r" xml:space="preserve">{{Infopolje Župnija
| title = Župnija Vipavski Križ
| latin = 
| image = 
| caption = 

| country = [[Slovenija]]
| headquarters =[[Vipavski Križ]] 30 &lt;br&gt;5270 Ajdovščina
| parish_church = [[cerkev Povišanja Svetega križa, Vipavski križ]]
| dedication = [[Sveti križ]]
| denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]]
| liturgical_rite = [[Rimski obred]]

| established = 
| first_mentioned = 
| previous_name = 
| separated_from_parish = 
| annexed_parishes = Štomaž, Velike Žablje
| deanery = [[Dekanija Vipavska |Vipavska ]]
| archdeaconry = 
| diocese_title = 
| diocese = [[Škofija Koper|Koper ]]
| province = [[Metropolija Ljubljana |Ljubljana]]
| bishop_title = 
| bishop = 
| administrated_from_parish = 
| priest = žpk p. Vlado Kolenko [[Kapucini|OFM Cap]]
| parish_administrator = 
| pastor = 
| chaplain = 
| assistant = dhp p. Placid Prša OFM Cap,&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/premestitve-spremembe-v-slovenskih-nadskofijah-v-letu-2024 |title=Družina: Premestitve in spremembe v slovenskih nadškofijah v letu 2024 |accessdate= |date=24. julij 2024 |format= |work= }}&lt;/ref&gt; p. Ambrož Brezovšek OFM Cap&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://radio.ognjisce.si/sl/288/novice/40386/premestitve-duhovnikov-v-koprski-skofiji.htm |title=Premestitve duhovnikov v koprski škofiji |accessdate= |date=16. julij 2025 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;, p. Jurij Slamnik OFM Cap&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://radio.ognjisce.si/sl/288/novice/40386/premestitve-duhovnikov-v-koprski-skofiji.htm |title=Premestitve duhovnikov v koprski škofiji |accessdate= |date=16. julij 2025 |format= |work= }}&lt;/ref&gt; 
| retired_priest = 
| deacon = 
| shrine = 
| notable_people = 
| neigboring_parishes = 
| business_card = 
}}


'''[[Župnija]] [[Vipavski Križ]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Vipavska dekanija|Vipavske dekanije]] v [[Škofija Koper|škofiji Koper.]] 

== Sakralni objekti ==
* [[Cerkev Povišanja Svetega križa, Vipavski Križ|Cerkev Povišanja Svetega križa]], [[Vipavski Križ]] – [[župnijska cerkev]]
* [[Cerkev svetega Petra, Vipavski Križ|Cerkev svetega Petra]], [[Dobravlje, Ajdovščina|Dobravlje]] - [[Podružnična cerkev|podružnica]]
* [[Cerkev svetega Frančiška Asiškega, Vipavski Križ|Cerkev svetega Frančiška Asiškega]], [[Vipavski Križ]] – samostanska cerkev
* [[Kapela svete Ane, Vipavski Križ|Kapela svete Ane]] na pokopališču - Vipavski Križ

'''Od 1. januarja 2018''' &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt; :

* [[Cerkev svetega Tomaža, Stomaž|Cerkev svetega Tomaža]], [[Stomaž]] – [[Podružnična cerkev|podružnica]]
* [[Cerkev svetega Florijana, Velike Žablje|Cerkev svetega Florijana]], [[Velike Žablje]] – [[Podružnična cerkev|podružnica]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]]
* [[Škofija Koper]]


[[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Vipavski Križ]]
[[Kategorija:Vipavska dekanija|Vipavski Križ]]
[[Kategorija:Vipavski Križ]]
{{Škofija Koper}}</text>
      <sha1>im5goek0nnmhk8qxxnjrbgqqec05h9r</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688159</id>
      <parentid>6688132</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T14:27:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <origin>6688159</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3321" sha1="puyfrifwt8vcmzlsj9sc6z79zjfivla" xml:space="preserve">{{Infopolje Župnija
| title = Župnija Vipavski Križ
| latin = 
| image = 
| caption = 

| country = [[Slovenija]]
| headquarters =[[Vipavski Križ]] 30 &lt;br&gt;5270 Ajdovščina
| parish_church = [[cerkev Povišanja Svetega križa, Vipavski križ]]
| dedication = [[Sveti križ]]
| denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]]
| liturgical_rite = [[Rimski obred]]

| established = 
| first_mentioned = 
| previous_name = 
| separated_from_parish = 
| annexed_parishes = Štomaž, Velike Žablje
| deanery = [[Dekanija Vipavska |Vipavska]]
| archdeaconry = 
| diocese_title = 
| diocese = [[Škofija Koper|Koper]]
| province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]]
| bishop_title = 
| bishop = 
| administrated_from_parish = 
| priest = žpk p. Vlado Kolenko[[Kapucini|OFM Cap]]
| parish_administrator = 
| pastor = 
| chaplain = 
| assistant = dhp p. Placid Prša OFM Cap,&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/premestitve-spremembe-v-slovenskih-nadskofijah-v-letu-2024 |title=Družina: Premestitve in spremembe v slovenskih nadškofijah v letu 2024 |accessdate= |date=24. julij 2024 |format= |work= }}&lt;/ref&gt; p. Ambrož Brezovšek OFM Cap,&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://radio.ognjisce.si/sl/288/novice/40386/premestitve-duhovnikov-v-koprski-skofiji.htm |title=Premestitve duhovnikov v koprski škofiji |accessdate= |date=16. julij 2025 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;, p. Jurij Slamnik OFM Cap&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://radio.ognjisce.si/sl/288/novice/40386/premestitve-duhovnikov-v-koprski-skofiji.htm |title=Premestitve duhovnikov v koprski škofiji |accessdate= |date=16. julij 2025 |format= |work= }}&lt;/ref&gt; 
| retired_priest = 
| deacon = 
| shrine = 
| notable_people = 
| neigboring_parishes = 
| business_card = 
}}


'''[[Župnija]] [[Vipavski Križ]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Vipavska dekanija|Vipavske dekanije]] v [[Škofija Koper|škofiji Koper.]] 

== Sakralni objekti ==
* [[Cerkev Povišanja Svetega križa, Vipavski Križ|Cerkev Povišanja Svetega križa]], [[Vipavski Križ]] – [[župnijska cerkev]]
* [[Cerkev svetega Petra, Vipavski Križ|Cerkev svetega Petra]], [[Dobravlje, Ajdovščina|Dobravlje]] - [[Podružnična cerkev|podružnica]]
* [[Cerkev svetega Frančiška Asiškega, Vipavski Križ|Cerkev svetega Frančiška Asiškega]], [[Vipavski Križ]] – samostanska cerkev
* [[Kapela svete Ane, Vipavski Križ|Kapela svete Ane]] na pokopališču - Vipavski Križ

'''Od 1. januarja 2018''' &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt; :

* [[Cerkev svetega Tomaža, Stomaž|Cerkev svetega Tomaža]], [[Stomaž]] – [[Podružnična cerkev|podružnica]]
* [[Cerkev svetega Florijana, Velike Žablje|Cerkev svetega Florijana]], [[Velike Žablje]] – [[Podružnična cerkev|podružnica]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]]
* [[Škofija Koper]]


[[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Vipavski Križ]]
[[Kategorija:Vipavska dekanija|Vipavski Križ]]
[[Kategorija:Vipavski Križ]]
{{Škofija Koper}}</text>
      <sha1>puyfrifwt8vcmzlsj9sc6z79zjfivla</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Koseč</title>
    <ns>0</ns>
    <id>118040</id>
    <revision>
      <id>6688321</id>
      <parentid>6462729</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T04:35:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Jonatan Melik Kurinčič</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <comment>cerkev, potok, -ita.</comment>
      <origin>6688321</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1887" sha1="dkuhkmx8zf9xhc7uowq2049k1poxdby" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje v Sloveniji
|geopedia=#L410_T13_F10140811_b4
| latd = 46 |latm = 15 |lats = 7.33 |latNS = N
| longd = 13 |longm = 37 |longs = 26.52 |longEW = E
|najdisi=Koseč
|slika=Church of St.Just - Koseč(Slovenia).JPG
|povrsina=5,65
|prebivalstvo=59
|prebivalstvo_od=2025
|prebivalstvo_ref=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|nadmorska=629,1
|postna=5222
|posta=Kobarid
|obcina=Kobarid
|pokrajina=Primorska
|regija=Goriška regija
}}

'''Koseč''' je [[naselje]] v [[občina Kobarid|Občini Kobarid]].

Koseč (629 n.m.v.) je naselje v Posočju, ki leži 1 km od [[Drežnica|Drežnice]] v občini Kobarid. Vas je razdeljena na 3 dele: Orehovlje, Vas in Podbrdo. Leži pod goro Krn (2245 n.m.v.), ki je najvišja v Krnskem pogorju. Skozi vas potekajo mnoge pohodniške poti, med njimi tudi Alpe Adria Trail in Pot Miru, hkrati je vas izhodišče za okoljske vrhove.

Pod vasjo leži cerkev Sv. Justa, ki je eden najstarejših sakralnih objektov v Posočju, prva omemba sega v 14. stoletje. Cerkev je iz lahnjaka in leta 2023 so pod spomeniško zaščito prenovili streho. Cerkvena notranjost je poslikana s freskami, ki izvirajo iz druge polovice 15. stoletja. Na njih opažamo svetopisemske prizore. V cerkvi se nahaja manjši oltar s kipcem svetega Justa. V času 1. svetovne vojne je služila kot manjši hlev za konje. Še vedno deluje kot aktivna podružnica, kjer vsake toliko časa obhajajo sveto mašo. 

Ob njej je pot, ki vodi skozi Koseška korita, ki jih je vrezal potok Brusnik, čez katerega je most na približno sredini vasi. Krožna pot je dolga okrog 2 km in traja približno dve uri. Skozi korita tečejo mnogi slapovi, ob poteh pa se nahajajo tudi energijske točke.

==Sklici in opombe==
{{sklici}}

== Glej tudi ==

* [[seznam naselij v Sloveniji]]

{{Kobarid}}
{{škrbina-naselje-sl}}

[[Kategorija:Naselja Občine Kobarid]]</text>
      <sha1>dkuhkmx8zf9xhc7uowq2049k1poxdby</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Volče, Tolmin</title>
    <ns>0</ns>
    <id>122154</id>
    <revision>
      <id>6688463</id>
      <parentid>6664688</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T11:06:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-34721-67</username>
        <id>261534</id>
      </contributor>
      <origin>6688463</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1943" sha1="7cq4hq913qg0dqfhnwwcz41gcxrb2n6" xml:space="preserve">{{drugipomeni3|Volče}}
{{Infopolje Naselje v Sloveniji 
|ime=Volče
|geopedia=#L410_T13_F10141567_b4
| latd = 46 |latm = 10 |lats = 27.27 |latNS = N
| longd = 13 |longm = 42 |longs = 43.1 |longEW = E
|najdisi=Volče+Tolmin
|slika=Volče.jpg
|nadmorska=198
|povrsina=15,02
|prebivalstvo=576
|prebivalstvo_od=2025
|prebivalstvo_ref=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|postna=5220
|posta=Tolmin
|obcina=Tolmin
|pokrajina=Primorska
|regija=Goriška regija
}}
'''Volče''' so s skoraj 600 prebivalci (2025) največja [[vas]] na desnem bregu reke [[Soča|Soče]] v [[občina Tolmin|Občini Tolmin]].  

Leta 2015 je vas praznovala 1000 let prve pisne omembe vasi. Že leta 1995 pa je župnija Volče praznovala 1100 let. Cerkev Sv. Danijela, ki stoji na volčanskem polju, velja za najstarejšo krščansko cerkev na Tolminskem. Sodeč po zapisih je bila zgrajena leta 891, kar pa ni uradno potrjeno. 

V vasi ob glavni cesti ob vodnem izviru stoji tudi spomenik Kužno znamenje iz 15. stoletja. Leta 1479 je po vasi morila črna smrt, kuga. Voda studenca, ki nikoli ne presahne, je baje številne kužne bolnike ozdravila. Poleg tega se nobena od družin, ki so živele v bližini izvira, ni okužila s kugo. V zahvalo so tu postavili kužno znamenje, ki naj bi ljudi varovalo pred vnovičnim izbruhom te bolezni.  

Arne Gaberšček in njegova klapa so v Volčah najbolj nevaren Gang. Če nameravate obiskati Volče bodite previdni.  

Vas je bila med 1. svetovno vojno močno poškodovana. Iz tistega časa obstaja več starih slik, ki jih je mogoče najti ob spletnem iskanju vasi pod imenom Walzana ali Woltschach. 

Vas je ponovno poškodoval močan potres v Posočju leta 1976.  

==Sklici in opombe==
{{sklici}}Vir: https://old.slovenskenovice.si/novice/slovenija/studenec-jih-je-obvaroval-kuge&lt;nowiki/&gt;{{Tolmin}}

{{škrbina-naselje-sl}}

[[Kategorija:Naselja Občine Tolmin]]
[[Kategorija:Volče, Tolmin| ]]</text>
      <sha1>7cq4hq913qg0dqfhnwwcz41gcxrb2n6</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688464</id>
      <parentid>6688463</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T11:08:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-34721-67</username>
        <id>261534</id>
      </contributor>
      <origin>6688464</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1823" sha1="66hk3mt5cmw9kxvo232xau9aq6dnxpk" xml:space="preserve">{{drugipomeni3|Volče}}
{{Infopolje Naselje v Sloveniji 
|ime=Volče
|geopedia=#L410_T13_F10141567_b4
| latd = 46 |latm = 10 |lats = 27.27 |latNS = N
| longd = 13 |longm = 42 |longs = 43.1 |longEW = E
|najdisi=Volče+Tolmin
|slika=Volče.jpg
|nadmorska=198
|povrsina=15,02
|prebivalstvo=576
|prebivalstvo_od=2025
|prebivalstvo_ref=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|postna=5220
|posta=Tolmin
|obcina=Tolmin
|pokrajina=Primorska
|regija=Goriška regija
}}
'''Volče''' so s skoraj 600 prebivalci (2025) največja [[vas]] na desnem bregu reke [[Soča|Soče]] v [[občina Tolmin|Občini Tolmin]].  

Leta 2015 je vas praznovala 1000 let prve pisne omembe vasi. Že leta 1995 pa je župnija Volče praznovala 1100 let. Cerkev Sv. Danijela, ki stoji na volčanskem polju, velja za najstarejšo krščansko cerkev na Tolminskem. Sodeč po zapisih je bila zgrajena leta 891, kar pa ni uradno potrjeno. 

V vasi ob glavni cesti ob vodnem izviru stoji tudi spomenik Kužno znamenje iz 15. stoletja. Leta 1479 je po vasi morila črna smrt, kuga. Voda studenca, ki nikoli ne presahne, je baje številne kužne bolnike ozdravila. Poleg tega se nobena od družin, ki so živele v bližini izvira, ni okužila s kugo. V zahvalo so tu postavili kužno znamenje, ki naj bi ljudi varovalo pred vnovičnim izbruhom te bolezni.  

Vas je bila med 1. svetovno vojno močno poškodovana. Iz tistega časa obstaja več starih slik, ki jih je mogoče najti ob spletnem iskanju vasi pod imenom Walzana ali Woltschach. 

Vas je ponovno poškodoval močan potres v Posočju leta 1976.  

==Sklici in opombe==
{{sklici}}Vir: https://old.slovenskenovice.si/novice/slovenija/studenec-jih-je-obvaroval-kuge&lt;nowiki/&gt;{{Tolmin}}

{{škrbina-naselje-sl}}

[[Kategorija:Naselja Občine Tolmin]]
[[Kategorija:Volče, Tolmin| ]]</text>
      <sha1>66hk3mt5cmw9kxvo232xau9aq6dnxpk</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kozaršče</title>
    <ns>0</ns>
    <id>122160</id>
    <revision>
      <id>6688461</id>
      <parentid>6579483</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T11:04:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-34632-56</username>
        <id>261533</id>
      </contributor>
      <comment>pomembna</comment>
      <origin>6688461</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1022" sha1="d70aqiww4vfg8otgbr2ak6cno3fqeup" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje v Sloveniji 
|geopedia=#L410_T13_F10140820_b4
| latd = 46 |latm = 9 |lats = 43.63 |latNS = N
| longd = 13 |longm = 43 |longs = 19.54 |longEW = E
|najdisi=Kozaršče
|povrsina=1,8
|prebivalstvo=76
|prebivalstvo_od=2025
|prebivalstvo_ref=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|nadmorska=216,2
|postna=5220
|posta=Tolmin
|obcina=Tolmin
|pokrajina=Tolmin
|regija=Goriška regija
}}
'''Kozaršče''' je [[naselje]] v [[občina Tolmin|Občini Tolmin]].

== Izvor krajevnega imena ==
enej valentincic je eden iz med najbolj pohotnih moskih na kosarscu. Krajevno ime je izpeljano iz [[občno ime|občnega imena]] kozár v pomenu 'rejec koz' ali iz na tem temelječega [[priimek|priimka]] ''Kozar''. Krajevno ime ''Kozaršče'' torej prvotno pomeni 'kraj, kjer so 'kozarji/Kozarji'.&lt;ref&gt;Snoj, Marko (2009). ''Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen''. Založba Modrijan.&lt;/ref&gt;

== Viri ==
{{sklici}}

{{Tolmin}}

{{škrbina-naselje-sl}}

[[Kategorija:Naselja Občine Tolmin]]</text>
      <sha1>d70aqiww4vfg8otgbr2ak6cno3fqeup</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688462</id>
      <parentid>6688461</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T11:04:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-34632-56|~2026-34632-56]] ([[User talk:~2026-34632-56|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Botopol|Botopol]]</comment>
      <origin>6579483</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="953" sha1="k4e3is8e8kw2ebukj9zo0feoosoz11j" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje v Sloveniji 
|geopedia=#L410_T13_F10140820_b4
| latd = 46 |latm = 9 |lats = 43.63 |latNS = N
| longd = 13 |longm = 43 |longs = 19.54 |longEW = E
|najdisi=Kozaršče
|povrsina=1,8
|prebivalstvo=76
|prebivalstvo_od=2025
|prebivalstvo_ref=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|nadmorska=216,2
|postna=5220
|posta=Tolmin
|obcina=Tolmin
|pokrajina=Tolmin
|regija=Goriška regija
}}
'''Kozaršče''' je [[naselje]] v [[občina Tolmin|Občini Tolmin]].

== Izvor krajevnega imena ==
Krajevno ime je izpeljano iz [[občno ime|občnega imena]] kozár v pomenu 'rejec koz' ali iz na tem temelječega [[priimek|priimka]] ''Kozar''. Krajevno ime ''Kozaršče'' torej prvotno pomeni 'kraj, kjer so 'kozarji/Kozarji'.&lt;ref&gt;Snoj, Marko (2009). ''Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen''. Založba Modrijan.&lt;/ref&gt;

== Viri ==
{{sklici}}

{{Tolmin}}

{{škrbina-naselje-sl}}

[[Kategorija:Naselja Občine Tolmin]]</text>
      <sha1>k4e3is8e8kw2ebukj9zo0feoosoz11j</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Mednarodna smučarska organizacija</title>
    <ns>0</ns>
    <id>122425</id>
    <revision>
      <id>6688144</id>
      <parentid>6644090</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T14:12:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>/* Vodenje FIS-a */ dp</comment>
      <origin>6688144</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5081" sha1="4lz9geegzqwhr9wl7p0d7y6ersvhrr3" xml:space="preserve">[[Slika:FIS.gif|thumb|250px|Logotip Mednarodne smučarske organizacije]]

'''Mednarodna smučarska organizacija''' ([[kratica]] '''FIS''', [[francoščina|francosko]] '''Fédération Internationale de Ski''') je krovna [[organizacija]], ki že vse od leta 1924 skrbi za vsa [[Zimski športi|zimska športna]] tekmovanja. Sedež organizacije je v [[Oberhofen|Oberhofnu]] v [[Švica|Švici]].

== Ustanovitev ==
Kmalu po letu 1908, ko je bila ustanovljena [[norveška]] smučarska zveza, je bilo že moč slišati prve pobude za oblikovanje mednarodne organizacije, ki bi koordinirala in nadzirali smučarski šport. Leta 1910 se je v Kristiani (današnje [[Oslo]]) na Norveškem zbralo 22 delegatov iz 10 [[Država|držav]]. Pod norveškim vodstvom so tedaj oblikovali mednarodno smučarko komisijo in tako postavili temelje FIS. Delegati so se v nadaljnjih štirih letih dobivali v [[Stockholm]]u,[[München|Münchnu]], [[Stockholm]]u in leta 1914 znova v Christiani, kjer je [[Nemčija|nemški]] delegat predlagal, da bi se smučanje vključilo v [[Olimpijske igre|olimpijsko]] družino. Na vnovičnih srečanjih leta 1922 v Stockholmu in leta 1923 v [[Praga|Pragi]] so delegati naredili še korak naprej proti oblikovanju trdne krovne organizacije. Med zimskim športnim tednom leta 1924 v [[Chamonix]]u, ki so ga kasneje priznali tudi za prve [[ZOI 1924|zimske olimpijske igre]], pa je 36 delegatov iz 14 držav naposled le ustanovilo Mednarodno smučarsko zvezo (FIS).
  
=== Vodenje FIS-a ===
Prvi predsednik je postal [[Švedi|Šved]] [[Ivar Holquist]], ki je vlogo prvega moža opravljal deset let. Nato ga je nasledil [[Norvežani|Norvežan]] [[Nicolai Ramm Östgaard]], ki je na čelu ostal do leta 1951, ko je predsednik postal [[Švicarji|Švicar]] [[Marc Hodler]]. Ta je bil predsednik FIS vse do imenovanja zdajšnjega prvega moža [[Gian Franco Kasper|Giana Franca Kasperja]]. Švicarski smučarski delavec je bil maja 2006 znova izvoljen, tako da bo na čelu FIS ostal vsaj do leta 2010.

Delegati FIS se na [[kongres]]ih sestajajo vsako drugo leto, izjema je bilo le obdobje okrog [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]. Zadnji kongres je bil leta 2006 na [[Portugalska|Portugalskem]] ([[Vilamoura]]), leta 2004 je bil v [[Miami]]ju v ameriški zvezni državi [[Florida]], pred tem pa se je družina FIS, ki sedaj šteje že 101 nacionalno zvezo, leta 2002 zbrala v [[Portorož]]u.

FIS je s kongresov, vrhovnim svetom, [[sodišče]]m ter številnimi delovnimi odbori ter komisijami široko razvejana in odločno organizirana zveza, čeprav ji mnogi pogosto očitajo okorelost.

==== Predsedniki ====
{| class=&quot;wikitable&quot;
!#
! Predsednik !! Država !! Mandat
|-
!1.
|[[Ivar Holmquist]] || {{zastavadržave|Sweden}} || 1924–1934
|-
!2.
|[[Nicolai Ramm Østgaard]] || {{zastavadržave|Norway}} || 1934–1951
|-
!3.
|[[Marc Hodler]] || {{zastavadržave|Switzerland}} || 1951–1998
|-
!4.
|[[Gian-Franco Kasper]] || {{zastavadržave|Switzerland}} || 1998–2021&lt;ref&gt;{{cite web |title=FIS President |url=https://www.fis-ski.com/en/inside-fis/organisation/fis-council/fis-president |website=FIS-ski.com |access-date=6 March 2020 |language=en |archive-date=17 July 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190717194606/https://www.fis-ski.com/en/inside-fis/organisation/fis-council/fis-president |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |title=Ski: FIS-Präsident Gian Franco Kasper tritt zurück |url=https://www.nzz.ch/sport/nach-bald-22-jahren-ruecktritt-von-fis-praesident-gian-franco-kasper-ld.1523938 |website=Neue Zürcher Zeitung |access-date=6 March 2020 |language=de |date=23 November 2019 |archive-date=27 November 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191127222923/https://www.nzz.ch/sport/nach-bald-22-jahren-ruecktritt-von-fis-praesident-gian-franco-kasper-ld.1523938 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
|-
!5.
|[[Johan Eliasch]] ||  {{zastavadržave|Great Britain}}&lt;br /&gt;{{zastavadržave|Sweden}} || 2021–2026
|-
!6.
|[[Alexander Ospelt]] ||  {{zastavadržave|Liechtenstein}} || 2026–danes&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/zimski-sporti/65-64-eliasch-za-en-glas-izgubil-volilno-bitko-z-ospeltom/785029 |title=65:64 - Eliasch za en glas izgubil volilno bitko z Ospeltom |accessdate=2026-06-11 |date=2026-06-11 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}&lt;/ref&gt;
|}

== Panoge FIS-a ==
* [[Alpsko smučanje]]
** discipline:
*** [[Smuk]]
*** [[Super-G|Superveleslalom]] (tudi ''super-G'')
*** [[Veleslalom]]
*** [[Slalom]]

* [[Nordijsko smučanje]]
** discipline:
*** [[Smučarski skoki]]
*** [[Nordijska kombinacija]]
*** [[Tek na smučeh]]
*** [[Telemark smučanje]]

* Ekstremno smučanje
** [[Deskanje]]
** [[Hitrostno smučanje]]

=== Opombe ===
V prihodnje FIS pričakuje, da se jim bo priključil še en zimski šport, [[biatlon]] (tek na smučeh in streljanje z zračno puško), ki je v zadnjih 20 letih dvignil nivo popularnosti.

== Zunanje povezave ==
* [http://www.fis-ski.com Uradna spletna stran FIS-a]

[[Kategorija:Smučanje]]
[[Kategorija:Športne organizacije]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1924]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>4lz9geegzqwhr9wl7p0d7y6ersvhrr3</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688146</id>
      <parentid>6688144</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T14:12:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* vrh */ dp</comment>
      <origin>6688146</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5126" sha1="b0f46bikpv4txa94uztq72jxs7cr1kk" xml:space="preserve">[[Slika:FIS.gif|thumb|250px|Logotip Mednarodne smučarske organizacije]]

'''Mednarodna smučarska organizacija''' ([[kratica]] '''FIS''', [[francoščina|francosko]] '''Fédération Internationale de Ski''') je krovna [[organizacija]], ki že vse od leta 1924 skrbi za vsa [[Zimski športi|zimska športna]] tekmovanja. Sedež organizacije je v [[Oberhofen|Oberhofnu]] v [[Švica|Švici]], aktualni predsednik je [[Alexander Ospelt]].

== Ustanovitev ==
Kmalu po letu 1908, ko je bila ustanovljena [[norveška]] smučarska zveza, je bilo že moč slišati prve pobude za oblikovanje mednarodne organizacije, ki bi koordinirala in nadzirali smučarski šport. Leta 1910 se je v Kristiani (današnje [[Oslo]]) na Norveškem zbralo 22 delegatov iz 10 [[Država|držav]]. Pod norveškim vodstvom so tedaj oblikovali mednarodno smučarko komisijo in tako postavili temelje FIS. Delegati so se v nadaljnjih štirih letih dobivali v [[Stockholm]]u,[[München|Münchnu]], [[Stockholm]]u in leta 1914 znova v Christiani, kjer je [[Nemčija|nemški]] delegat predlagal, da bi se smučanje vključilo v [[Olimpijske igre|olimpijsko]] družino. Na vnovičnih srečanjih leta 1922 v Stockholmu in leta 1923 v [[Praga|Pragi]] so delegati naredili še korak naprej proti oblikovanju trdne krovne organizacije. Med zimskim športnim tednom leta 1924 v [[Chamonix]]u, ki so ga kasneje priznali tudi za prve [[ZOI 1924|zimske olimpijske igre]], pa je 36 delegatov iz 14 držav naposled le ustanovilo Mednarodno smučarsko zvezo (FIS).
  
=== Vodenje FIS-a ===
Prvi predsednik je postal [[Švedi|Šved]] [[Ivar Holquist]], ki je vlogo prvega moža opravljal deset let. Nato ga je nasledil [[Norvežani|Norvežan]] [[Nicolai Ramm Östgaard]], ki je na čelu ostal do leta 1951, ko je predsednik postal [[Švicarji|Švicar]] [[Marc Hodler]]. Ta je bil predsednik FIS vse do imenovanja zdajšnjega prvega moža [[Gian Franco Kasper|Giana Franca Kasperja]]. Švicarski smučarski delavec je bil maja 2006 znova izvoljen, tako da bo na čelu FIS ostal vsaj do leta 2010.

Delegati FIS se na [[kongres]]ih sestajajo vsako drugo leto, izjema je bilo le obdobje okrog [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]. Zadnji kongres je bil leta 2006 na [[Portugalska|Portugalskem]] ([[Vilamoura]]), leta 2004 je bil v [[Miami]]ju v ameriški zvezni državi [[Florida]], pred tem pa se je družina FIS, ki sedaj šteje že 101 nacionalno zvezo, leta 2002 zbrala v [[Portorož]]u.

FIS je s kongresov, vrhovnim svetom, [[sodišče]]m ter številnimi delovnimi odbori ter komisijami široko razvejana in odločno organizirana zveza, čeprav ji mnogi pogosto očitajo okorelost.

==== Predsedniki ====
{| class=&quot;wikitable&quot;
!#
! Predsednik !! Država !! Mandat
|-
!1.
|[[Ivar Holmquist]] || {{zastavadržave|Sweden}} || 1924–1934
|-
!2.
|[[Nicolai Ramm Østgaard]] || {{zastavadržave|Norway}} || 1934–1951
|-
!3.
|[[Marc Hodler]] || {{zastavadržave|Switzerland}} || 1951–1998
|-
!4.
|[[Gian-Franco Kasper]] || {{zastavadržave|Switzerland}} || 1998–2021&lt;ref&gt;{{cite web |title=FIS President |url=https://www.fis-ski.com/en/inside-fis/organisation/fis-council/fis-president |website=FIS-ski.com |access-date=6 March 2020 |language=en |archive-date=17 July 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190717194606/https://www.fis-ski.com/en/inside-fis/organisation/fis-council/fis-president |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |title=Ski: FIS-Präsident Gian Franco Kasper tritt zurück |url=https://www.nzz.ch/sport/nach-bald-22-jahren-ruecktritt-von-fis-praesident-gian-franco-kasper-ld.1523938 |website=Neue Zürcher Zeitung |access-date=6 March 2020 |language=de |date=23 November 2019 |archive-date=27 November 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191127222923/https://www.nzz.ch/sport/nach-bald-22-jahren-ruecktritt-von-fis-praesident-gian-franco-kasper-ld.1523938 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
|-
!5.
|[[Johan Eliasch]] ||  {{zastavadržave|Great Britain}}&lt;br /&gt;{{zastavadržave|Sweden}} || 2021–2026
|-
!6.
|[[Alexander Ospelt]] ||  {{zastavadržave|Liechtenstein}} || 2026–danes&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/zimski-sporti/65-64-eliasch-za-en-glas-izgubil-volilno-bitko-z-ospeltom/785029 |title=65:64 - Eliasch za en glas izgubil volilno bitko z Ospeltom |accessdate=2026-06-11 |date=2026-06-11 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}&lt;/ref&gt;
|}

== Panoge FIS-a ==
* [[Alpsko smučanje]]
** discipline:
*** [[Smuk]]
*** [[Super-G|Superveleslalom]] (tudi ''super-G'')
*** [[Veleslalom]]
*** [[Slalom]]

* [[Nordijsko smučanje]]
** discipline:
*** [[Smučarski skoki]]
*** [[Nordijska kombinacija]]
*** [[Tek na smučeh]]
*** [[Telemark smučanje]]

* Ekstremno smučanje
** [[Deskanje]]
** [[Hitrostno smučanje]]

=== Opombe ===
V prihodnje FIS pričakuje, da se jim bo priključil še en zimski šport, [[biatlon]] (tek na smučeh in streljanje z zračno puško), ki je v zadnjih 20 letih dvignil nivo popularnosti.

== Zunanje povezave ==
* [http://www.fis-ski.com Uradna spletna stran FIS-a]

[[Kategorija:Smučanje]]
[[Kategorija:Športne organizacije]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1924]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>b0f46bikpv4txa94uztq72jxs7cr1kk</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688147</id>
      <parentid>6688146</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T14:12:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Zunanje povezave */ {{sklici}}</comment>
      <origin>6688147</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5151" sha1="mnfid44puco3f5186xm2skesmp2ec8y" xml:space="preserve">[[Slika:FIS.gif|thumb|250px|Logotip Mednarodne smučarske organizacije]]

'''Mednarodna smučarska organizacija''' ([[kratica]] '''FIS''', [[francoščina|francosko]] '''Fédération Internationale de Ski''') je krovna [[organizacija]], ki že vse od leta 1924 skrbi za vsa [[Zimski športi|zimska športna]] tekmovanja. Sedež organizacije je v [[Oberhofen|Oberhofnu]] v [[Švica|Švici]], aktualni predsednik je [[Alexander Ospelt]].

== Ustanovitev ==
Kmalu po letu 1908, ko je bila ustanovljena [[norveška]] smučarska zveza, je bilo že moč slišati prve pobude za oblikovanje mednarodne organizacije, ki bi koordinirala in nadzirali smučarski šport. Leta 1910 se je v Kristiani (današnje [[Oslo]]) na Norveškem zbralo 22 delegatov iz 10 [[Država|držav]]. Pod norveškim vodstvom so tedaj oblikovali mednarodno smučarko komisijo in tako postavili temelje FIS. Delegati so se v nadaljnjih štirih letih dobivali v [[Stockholm]]u,[[München|Münchnu]], [[Stockholm]]u in leta 1914 znova v Christiani, kjer je [[Nemčija|nemški]] delegat predlagal, da bi se smučanje vključilo v [[Olimpijske igre|olimpijsko]] družino. Na vnovičnih srečanjih leta 1922 v Stockholmu in leta 1923 v [[Praga|Pragi]] so delegati naredili še korak naprej proti oblikovanju trdne krovne organizacije. Med zimskim športnim tednom leta 1924 v [[Chamonix]]u, ki so ga kasneje priznali tudi za prve [[ZOI 1924|zimske olimpijske igre]], pa je 36 delegatov iz 14 držav naposled le ustanovilo Mednarodno smučarsko zvezo (FIS).
  
=== Vodenje FIS-a ===
Prvi predsednik je postal [[Švedi|Šved]] [[Ivar Holquist]], ki je vlogo prvega moža opravljal deset let. Nato ga je nasledil [[Norvežani|Norvežan]] [[Nicolai Ramm Östgaard]], ki je na čelu ostal do leta 1951, ko je predsednik postal [[Švicarji|Švicar]] [[Marc Hodler]]. Ta je bil predsednik FIS vse do imenovanja zdajšnjega prvega moža [[Gian Franco Kasper|Giana Franca Kasperja]]. Švicarski smučarski delavec je bil maja 2006 znova izvoljen, tako da bo na čelu FIS ostal vsaj do leta 2010.

Delegati FIS se na [[kongres]]ih sestajajo vsako drugo leto, izjema je bilo le obdobje okrog [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]. Zadnji kongres je bil leta 2006 na [[Portugalska|Portugalskem]] ([[Vilamoura]]), leta 2004 je bil v [[Miami]]ju v ameriški zvezni državi [[Florida]], pred tem pa se je družina FIS, ki sedaj šteje že 101 nacionalno zvezo, leta 2002 zbrala v [[Portorož]]u.

FIS je s kongresov, vrhovnim svetom, [[sodišče]]m ter številnimi delovnimi odbori ter komisijami široko razvejana in odločno organizirana zveza, čeprav ji mnogi pogosto očitajo okorelost.

==== Predsedniki ====
{| class=&quot;wikitable&quot;
!#
! Predsednik !! Država !! Mandat
|-
!1.
|[[Ivar Holmquist]] || {{zastavadržave|Sweden}} || 1924–1934
|-
!2.
|[[Nicolai Ramm Østgaard]] || {{zastavadržave|Norway}} || 1934–1951
|-
!3.
|[[Marc Hodler]] || {{zastavadržave|Switzerland}} || 1951–1998
|-
!4.
|[[Gian-Franco Kasper]] || {{zastavadržave|Switzerland}} || 1998–2021&lt;ref&gt;{{cite web |title=FIS President |url=https://www.fis-ski.com/en/inside-fis/organisation/fis-council/fis-president |website=FIS-ski.com |access-date=6 March 2020 |language=en |archive-date=17 July 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190717194606/https://www.fis-ski.com/en/inside-fis/organisation/fis-council/fis-president |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |title=Ski: FIS-Präsident Gian Franco Kasper tritt zurück |url=https://www.nzz.ch/sport/nach-bald-22-jahren-ruecktritt-von-fis-praesident-gian-franco-kasper-ld.1523938 |website=Neue Zürcher Zeitung |access-date=6 March 2020 |language=de |date=23 November 2019 |archive-date=27 November 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191127222923/https://www.nzz.ch/sport/nach-bald-22-jahren-ruecktritt-von-fis-praesident-gian-franco-kasper-ld.1523938 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
|-
!5.
|[[Johan Eliasch]] ||  {{zastavadržave|Great Britain}}&lt;br /&gt;{{zastavadržave|Sweden}} || 2021–2026
|-
!6.
|[[Alexander Ospelt]] ||  {{zastavadržave|Liechtenstein}} || 2026–danes&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/zimski-sporti/65-64-eliasch-za-en-glas-izgubil-volilno-bitko-z-ospeltom/785029 |title=65:64 - Eliasch za en glas izgubil volilno bitko z Ospeltom |accessdate=2026-06-11 |date=2026-06-11 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}&lt;/ref&gt;
|}

== Panoge FIS-a ==
* [[Alpsko smučanje]]
** discipline:
*** [[Smuk]]
*** [[Super-G|Superveleslalom]] (tudi ''super-G'')
*** [[Veleslalom]]
*** [[Slalom]]

* [[Nordijsko smučanje]]
** discipline:
*** [[Smučarski skoki]]
*** [[Nordijska kombinacija]]
*** [[Tek na smučeh]]
*** [[Telemark smučanje]]

* Ekstremno smučanje
** [[Deskanje]]
** [[Hitrostno smučanje]]

=== Opombe ===
V prihodnje FIS pričakuje, da se jim bo priključil še en zimski šport, [[biatlon]] (tek na smučeh in streljanje z zračno puško), ki je v zadnjih 20 letih dvignil nivo popularnosti.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* [http://www.fis-ski.com Uradna spletna stran FIS-a]

[[Kategorija:Smučanje]]
[[Kategorija:Športne organizacije]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1924]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>mnfid44puco3f5186xm2skesmp2ec8y</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Rudolf Pušenjak</title>
    <ns>0</ns>
    <id>130789</id>
    <revision>
      <id>6688103</id>
      <parentid>6344560</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T11:59:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Neznano leto smrti]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6688103</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1472" sha1="tf6mvn5uc4gn7w5onrohn9woiow7t1u" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
| honorific_prefix = Komandant
|name=Rudolf Pušenjak
|image= &lt;!-- WD --&gt;
|nickname=»Uragan«
|serviceyears=1943–1945
|commands= Jurišni bataljon 15. divizije
|unit=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|laterwork=[[politik]], [[pisatelj]]
}}
'''Rudolf &quot;Rudi&quot; Pušenjak'''-Uragan, [[Slovenci|slovenski]] [[partizan]], [[politik]] in [[pisatelj]], * [[28. marec]] [[1920]], [[Ljutomer]](?), † ?.

Kot pripadnik [[Vzhodnodolenjski odred|Vzhodnodolenjskega odreda]] je bil eden izmed odposlancev, ki so se udeležili [[Zbor odposlancev slovenskega naroda v Kočevju|Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju]].

Bil je komandant jurišnega bataljona [[15. (slovenska) divizija (NOVJ)|15. divizije]].

== Viri ==
{{refsez}}
* {{Navedi knjigo|author=Zbor odposlancev slovenskega naroda|title=Dokumenti : ob šestdesetletnici|publisher=Občina Kočevje|date=2003|isbn=961-91142-0-5|oclc=446656584|editor-link=Tone Ferenc|editor-last=Ferenc|editor-first=Tone|cobiss=125994240}}

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam slovenskih politikov]]
* [[seznam udeležencev Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju]]

{{soldier-stub}}
{{politician-stub}}

{{Normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Pušenjak, Rudolf}}
[[Kategorija:Slovenski partizani]]
[[Kategorija:Slovenski politiki]]
[[Kategorija:Udeleženci Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Neznano leto smrti]]</text>
      <sha1>tf6mvn5uc4gn7w5onrohn9woiow7t1u</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688143</id>
      <parentid>6688103</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T14:10:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>pp</comment>
      <origin>6688143</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1492" sha1="t0thv9ewdd4044vn52o7nqq8g7ec1ep" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
| honorific_prefix = Komandant
|name=Rudolf Pušenjak
|image= &lt;!-- WD --&gt;
|nickname=»Uragan«
|serviceyears=1943–1945
|commands= Jurišni bataljon 15. divizije
|unit=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|laterwork=[[politik]], [[pisatelj]]
}}
'''Rudolf &quot;Rudi&quot; Pušenjak – Uragan''', [[Slovenci|slovenski]] [[partizan]], [[politik]] in [[pisatelj]], * [[28. marec]] [[1920]], [[Ljutomer]](?), † ?.

Kot pripadnik [[Vzhodnodolenjski odred|Vzhodnodolenjskega odreda]] je bil eden izmed odposlancev, ki so se udeležili [[Zbor odposlancev slovenskega naroda v Kočevju|Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju]].

Bil je komandant jurišnega bataljona [[15. (slovenska) divizija (NOVJ)|15. divizije]].

== Sklici ==
{{refsez}}

== Sklici ==
* {{Navedi knjigo|author=Zbor odposlancev slovenskega naroda|title=Dokumenti : ob šestdesetletnici|publisher=Občina Kočevje|date=2003|isbn=961-91142-0-5|oclc=446656584|editor-link=Tone Ferenc|editor-last=Ferenc|editor-first=Tone|cobiss=125994240}}

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam slovenskih politikov]]
* [[seznam udeležencev Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju]]

{{soldier-stub}}
{{politician-stub}}

{{Normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Pušenjak, Rudolf}}
[[Kategorija:Slovenski partizani]]
[[Kategorija:Slovenski politiki]]
[[Kategorija:Udeleženci Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Neznano leto smrti]]</text>
      <sha1>t0thv9ewdd4044vn52o7nqq8g7ec1ep</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Franc Grebenc</title>
    <ns>0</ns>
    <id>130798</id>
    <revision>
      <id>6688104</id>
      <parentid>5993512</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T11:59:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Neznano leto smrti]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6688104</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1284" sha1="jhg8p160ha5s4kdkbvuwvomdg72farp" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Franc Grebenc - Lado''', [[Slovenci|slovenski]] [[partizan]] in [[politik]], * [[23. julij]] [[1923]], [[Dvorska vas]], † ''neznano''

V [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Slovenije|NOV in POS]] je vstopil 1. marca 1943. Kot pripadnik [[1. slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada »Tone Tomšič«|Tomšičeve brigade]] je bil eden izmed odposlancev, ki so se udeležili [[Zbor odposlancev slovenskega naroda v Kočevju|Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju]].

== Viri ==
* {{Navedi knjigo|author=Zbor odposlancev slovenskega naroda|title=Dokumenti : ob šestdesetletnici|publisher=Občina Kočevje|date=2003|isbn=961-91142-0-5|oclc=446656584|editor-link=Tone Ferenc|editor-last=Ferenc|editor-first=Tone|cobiss=125994240}}

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam slovenskih politikov]]
* [[seznam udeležencev Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju]]

{{normativna kontrola}}

{{soldier-stub}}
{{politician-stub}}
{{DEFAULTSORT:Grebenc - Lado, Franc}}
[[Kategorija:Morda živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski partizani]]
[[Kategorija:Slovenski politiki]]
[[Kategorija:Udeleženci Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Neznano leto smrti]]</text>
      <sha1>jhg8p160ha5s4kdkbvuwvomdg72farp</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Janez Franko</title>
    <ns>0</ns>
    <id>130807</id>
    <revision>
      <id>6688105</id>
      <parentid>5993396</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T11:59:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Neznano leto smrti]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6688105</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1348" sha1="m7sxg1cachoxl1rh3nomlp3eey5f27o" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Janez Franko - Franko''', [[Slovenci|slovenski]] [[partizan]], [[politik]] in [[politični komisar]], * [[24. junij]] [[1923]], † ?.

V [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Slovenije|NOV in POS]] je vstopil 15. maja 1942. Kot pripadnik [[5. slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada »Ivan Cankar«|Cankarjeve brigade]] je bil eden izmed odposlancev, ki so se udeležili [[Zbor odposlancev slovenskega naroda v Kočevju|Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju]].

== Viri ==
* {{Navedi knjigo|author=Zbor odposlancev slovenskega naroda|title=Dokumenti : ob šestdesetletnici|publisher=Občina Kočevje|date=2003|isbn=961-91142-0-5|oclc=446656584|editor-link=Tone Ferenc|editor-last=Ferenc|editor-first=Tone|cobiss=125994240}}

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam slovenskih politikov]]
* [[seznam udeležencev Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju]]

{{soldier-stub}}
{{politician-stub}}

{{DEFAULTSORT:Franko, Janez}}
[[Kategorija:Morda živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski partizani]]
[[Kategorija:Slovenski politiki]]
[[Kategorija:Slovenski politični komisarji]]
[[Kategorija:Udeleženci Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Člani Komunistične partije Slovenije]]
[[Kategorija:Neznano leto smrti]]</text>
      <sha1>m7sxg1cachoxl1rh3nomlp3eey5f27o</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Anton Kos</title>
    <ns>0</ns>
    <id>130810</id>
    <revision>
      <id>6688106</id>
      <parentid>6184811</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T11:59:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Neznano leto smrti]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6688106</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1388" sha1="mjfqzguz3qdfz743x0zs6yahqs55bjp" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
‎'''Anton Kos - Čobo''', [[Slovenci|slovenski]] [[partizan]], [[rudar]], * [[17. marec]] [[1922]], [[Trbovlje]], † ?.

V [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Slovenije|NOV in POS]] je vstopil v 22. maja 1943. Kot pripadnik [[12. slovenska narodnoosvobodilna brigada|12. slovenske narodnoosvobodilne brigade]] je bil eden izmed odposlancev, ki so se udeležili [[Zbor odposlancev slovenskega naroda v Kočevju|Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju]].

== Viri ==
* {{Navedi knjigo|first=Zbor odposlancev slovenskega naroda|last=(1943 ; Kočevje)|title=Dokumenti : ob šestdesetletnici|url=http://worldcat.org/oclc/446656584|publisher=Občina Kočevje|date=2003|isbn=961-91142-0-5|oclc=446656584|editor-link=Tone Ferenc|editor-last=Ferenc|editor-first=Tone|cobiss=125994240}}

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam slovenskih politikov]]
* [[seznam udeležencev Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju]]

{{soldier-stub}}
{{politician-stub}}

{{DEFAULTSORT:Kos - Čobo, Anton}}
[[Kategorija:Morda živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski partizani]]
[[Kategorija:Slovenski politiki]]
[[Kategorija:Slovenski rudarji]]
[[Kategorija:Udeleženci Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Člani Komunistične partije Slovenije]]
[[Kategorija:Neznano leto smrti]]</text>
      <sha1>mjfqzguz3qdfz743x0zs6yahqs55bjp</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Janez Burgar</title>
    <ns>0</ns>
    <id>130824</id>
    <revision>
      <id>6688107</id>
      <parentid>5993399</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T11:59:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Neznano leto smrti]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6688107</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1173" sha1="3jup62o9vqftnmoe70wiqmobckl8i37" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Janez Burgar''', [[Slovenci|slovenski]] [[partizan]], [[tesar]], * [[25. januar]] [[1920]], [[Hraše, Medvode|Hraše]], † ?.

V [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Slovenije|NOV in POS]] je vstopil 14. julija 1943. Kot pripadnik [[15. (slovenska) divizija (NOVJ)|15. divizije NOVJ]] je bil eden izmed odposlancev, ki so se udeležili [[Zbor odposlancev slovenskega naroda v Kočevju|Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju]].

== Viri ==
* {{Navedi knjigo|author=Zbor odposlancev slovenskega naroda|title=Dokumenti : ob šestdesetletnici|publisher=Občina Kočevje|date=2003|isbn=961-91142-0-5|oclc=446656584|editor-link=Tone Ferenc|editor-last=Ferenc|editor-first=Tone|cobiss=125994240}}

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam slovenskih politikov]]
* [[seznam udeležencev Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju]]

{{soldier-stub}}
{{politician-stub}}

{{DEFAULTSORT:Burgar, Janez}}
[[Kategorija:Slovenski partizani]]
[[Kategorija:Slovenski politiki]]
[[Kategorija:Udeleženci Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Neznano leto smrti]]</text>
      <sha1>3jup62o9vqftnmoe70wiqmobckl8i37</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Janez Čefarin</title>
    <ns>0</ns>
    <id>130840</id>
    <revision>
      <id>6688108</id>
      <parentid>6348001</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T11:59:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Neznano leto smrti]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6688108</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1166" sha1="fjj4hw0gzsn6io9pb3v0imslpfmmt77" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Janez Čefarin - Golob''', [[Slovenci|slovenski]] [[partizan]], [[delavec]], * [[14. januar]] [[1919]], [[Farji potok - Zali log]], † ?.

Kot pripadnik [[Gorenjski odred|Gorenjskega odreda]] je bil eden izmed odposlancev, ki so se udeležili [[Zbor odposlancev slovenskega naroda v Kočevju|Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju]].

== Viri ==
* {{Navedi knjigo|first=Zbor odposlancev slovenskega naroda|last=(1943 ; Kočevje)|title=Dokumenti : ob šestdesetletnici|url=http://worldcat.org/oclc/446656584|publisher=Občina Kočevje|date=2003|isbn=961-91142-0-5|oclc=446656584|editor-link=Tone Ferenc|editor-last=Ferenc|editor-first=Tone|cobiss=125994240}}

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam slovenskih politikov]]
* [[seznam udeležencev Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju]]

{{soldier-stub}}
{{politician-stub}}
{{DEFAULTSORT:Čefarin, Janez}}
[[Kategorija:Morda živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski partizani]]
[[Kategorija:Slovenski politiki]]
[[Kategorija:Udeleženci Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Neznano leto smrti]]</text>
      <sha1>fjj4hw0gzsn6io9pb3v0imslpfmmt77</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Župnija Lokev</title>
    <ns>0</ns>
    <id>137714</id>
    <revision>
      <id>6688175</id>
      <parentid>6579952</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T14:45:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <origin>6688175</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2951" sha1="0ynzqpgq0d64yhic6icnra9mntmph9y" xml:space="preserve">{{Infobox RKC zupnija
|image=
|caption=
|vrsta=[[teritorialna župnija|teritorialna]] [[župnija]]
|ustanovljena=[[1947]]
|prej=
|ukinjena=
|preimenovana=
|skofija=[[Škofija Koper]]
|zupnik=Slavko Obed&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://skofija-koper.si/premestitve-duhovnikov-2017/ |title=Škofija Koper: premestitve duhovnikov 2017 |accessdate= |date=6. avgust 2017 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;
|sedez=[[Lokev, Sežana|Lokev]]
|drzava=[[Slovenija]]
|splet=
}}

'''Župnija Lokev''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] [[Župnija|župnija]] [[Kraška dekanija|kraške dekanije]], ki je del [[Škofija Koper|Škofije Koper]].

==Zgodovina==
Župnija Lokev je bila ustanovljena 3. februarja leta 1947. Ob ustanovitvi je obsegala poleg Lokve še [[Prelože pri Lokvi|Prelože]], pozneje pa je bila župniji priključena še [[Lipica]].

== Sakralni objekti ==
* - [[župnijska cerkev]] sv. Mihaela, Lokev
* - [[Podružnična cerkev|podružnica]]


==Pastoralno območje Župnije Lokev==
Župnik Slavko Obed pastoralno vodi in upravlja tudi sosednji župniji [[Župnija Divača|Divača]] in [[Župnija Vreme|Vreme]].

==Župnijska cerkev sv. Mihaela==
Župnijska cerkev je posvečena svetemu nadangelu [[Mihael (nadangel)|Mihaelu]]. Cerkev je bila zgrajena [[1613]] na ostankih starejše cerkve iz leta [[1118]] (to starejšo cerkev naj bi postavili vitezi [[templarji]], ki so ravno tistega leta postali lastniki vasi Lokev). Leta [[1876]] je bila cerkev temeljito prenovljena.

V letih [[1942]]-[[1943|43]] je cerkev poslikal [[Tone Kralj]]. Čeprav je bila Lokev takrat pod italijansko fašistično okupacijo, si je upal slikar s svojimi freskami izraziti odkrit upor proti [[fašizem|fašizmu]] in proti vojni. Slike imajo sicer splošno krščansko tematiko, vendar pa vključujejo močno dodatno sporočilo: ozadje na slikah sestavljajo prepoznavni slovenski primorski kraji, vsi pozitivni liki so poudarjeno slovenski, vsi negativni liki (Juda Iškarijot, Satan, ipd) pa so upodobljeni kot fašisti.

Ob župnijski cerkvi stoji gotska kapela Marije Pomočnice. V kapeli je lesen kip Marije z Jezusom (iz leta 1462), ki je eden od pomembnejših primerkov gotskega kiparstva na Primorskem.

V župnišču je shranjeno romansko razpelo (limoški križec iz okoli leta 1200), ki je eden od najpomembnejših predmetov iz obdobja romanike na slovenskem. V Lokev so ga verjetno prinesli templjarji.


== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]]
* [[Škofija Koper]]

== Zunanje povezave==
*[http://fonda.amadej.si/kultzgo.html#svmihael Župnijska cerkev in druge znamenitosti] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070927164703/http://fonda.amadej.si/kultzgo.html#svmihael |date=2007-09-27 }}

[[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Lokev]]
[[Kategorija:Kraška dekanija|Lokev, Sežana]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1947]]
[[Kategorija:Lokev, Sežana]]</text>
      <sha1>0ynzqpgq0d64yhic6icnra9mntmph9y</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Nebinovke</title>
    <ns>0</ns>
    <id>138042</id>
    <revision>
      <id>6688286</id>
      <parentid>6579964</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T20:13:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Maggotk</username>
        <id>254573</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6688286</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="13282" sha1="tpmlhymkmzkf2662ih6epa0pj7ryeg7" xml:space="preserve">{{Taksonomka
| color = lightgreen
| name = Nebinovke
| image = Asteracea poster.jpg
| image_width = 250px
| image_caption = Plakat z dvanajstimi različnimi vrstami nebinovk
| regnum = [[Plantae]] (rastline)
| divisio = [[Magnoliophyta]] (kritosemenke)
| classis = [[Magnoliopsida]] (dvokaličnice)
| ordo = [[Asterales]] (košarnice)
| familia = '''Asteraceae'''
| familia_authority = [[Martynov]], 1820
| type_genus = ''[[Aster]]''
| type_genus_authority= [[Carolus Linnaeus|L.]]
| diversity = Okrog 1500 rodov in 23.000 vrst
| diversity_link = Seznam rodov nebinovk
| synonyms = ''Compositae'' &lt;small&gt;[[Giseke]]&lt;/small&gt;
}}
'''Nebínovke''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Asteraceae''', staro ime ''Compositae'') so največja [[družina (biologija)|družina]] rastlin iz [[red (biologija)|redu]] [[košarnice|košarnic]]. Družina je poimenovana po [[nebina|nebini]] (latinsko ''Aster''), rastlini z raznobarvnimi cvetovi iz te družine, medtem ko je 'Compositae' starejše, ampak še vedno veljavno&lt;ref&gt;[http://ibot.sav.sk/icbn/main.htm International Code of Botanical Nomenclature]&lt;/ref&gt; ime, ki pomeni ''sestavljen'' in se nanaša na svojstvena [[socvetje|socvetja]]. Družina vključuje [[solata|solato]], [[artičoka|artičoke]] in [[sončnica|sončnice]] ter [[krizantema|krizanteme]], [[dalija|dalije]] in številne druge okrasne rastline. Tu so še številni [[plevel]]i, na primer [[regrat]], [[bodak]] in [[škrbinka]]. 

Definicija [[rod (biologija)|rodov]] je pogosto problematična in nekateri se občasno delijo v manjše podskupine&lt;ref name=&quot;Judd&quot;&gt;Judd W.S. (ur.) (2002). ''Plant Systematics: A Phylogenetic Approach''. Sinauer Associates. ISBN 0-87893-403-0&lt;/ref&gt;.

== Opis nebinovk ==
Nebinovke so običajno [[zelnata rastlina|zelnate rastline]], so [[enoletnica|enoletnice]], [[dvoletnica|dvoletnice]] ali zelnate [[trajnica|trajnice]], polgrmi in grmi. Pravih dreves ni, redko so vodne rastline, nekaj je lijan in [[sukulent]]ov, [[epifit]]ov ni. 

Od ostalih družin jih je dokaj lahko razlikovati, predvsem zaradi njihovih svojstvenih socvetij.

=== Cvet ===
[[Slika:Bidens flwr.jpg|thumb|200px|Tipični cvet nebinovk (''[[Bidens torta]]''), ki prikazuje posamezne cvetove v socvetju.]]
[[Slika:Carduus flowerdiagram.png|thumb|200px|Shema cveta iz roda bodak (''[[Carduus]]'', Carduoideae).]]
Verjetno je najbolj očitna značilnost nebinovk njihovo glavičasto socvetje, ki se tehnično imenuje ''calathid'' ali ''calathidium'', običajno pa ga imenujemo kar ''cvetna glavica'' ali ''košek'' ali tudi drugače ''capitulum'' &lt;ref&gt;Usher G. (1966). ''A dictionary of botany, including terms used in bio-chemistry, soil science, and statistics''. Princeton: Van Nostrand.&lt;/ref&gt;. Košek je sestavljen iz številnih posameznih cvetov brez [[pecelj|peclja]], imenovanih tudi ''cvetki'', ki si delijo skupno cvetišče. Velika variabilnost te družine se kaže prav v zgradbi socvetij. Cvetki so v posameznih koških urejeni na grozdast način, pri čemer se zunanji cvetki odprejo prvi. Sami koški so na rastlini urejeni v pakobulasta socvetja, ki so zelo raznolika po velikosti, obliki zgradbi, številu koškov in razmestitvi po rastlini.

Košek obdaja skupen ovojek iz številnih ovojkovih listov, ki je lahko podoben venčnim listom nepravega cveta. Običajno so zeleni, lahko pa so tudi obarvani (npr. [[smilj]] ''Helichrysum'') ali pa imajo žilnato strukturo. Ovojkovi listi so običajno razporejeni v eni ali več vrst, ki se prekrivajo kot strešna opeka.

Košek nebinovk je razvil kar nekaj značilnosti, ki na zunaj dajejo socvetju videz velikega samostojnega cveta. Takšna socvetja so med rastlinami široko razširjena in jih imenujemo tudi [[nepravi cvet]] (''pseudanthium''). Socvetje predstavlja eno opraševalno enoto. 

Druge značilnosti socvetij:
* Os socvetja je ploščato razširjena, ravna, izbočena ali vbočena. Na cvetišču so lahko ščetinasti predlisti posameznih cvetov.
* [[Plodnica]] je podrasla z enim predalom in eno dnično semensko zasnovo.
* Modificirana čaša (''papus'') je sestavljena iz laskov, lusk, ščetin ali res (včasih bolj ali manj zraslih), ki pomagajo pri razširjanju [[plod]]u (čeprav lahko včasih popolnoma manjka)
* Venec iz zraslih venčnih listov, s petimi [[prašnik]]i, priraslimi na venčno cev, ter zraslimi s [[prašnica]]mi v prašnično cev, ki obdaja vrat [[pestič]]a.
* Dvoroga [[brazda]], ki ima na zunanj površini laske (''papile''), na notranji strani pa je površina, na kateri kali [[pelod]].
* Posamezni cvetki so lahko dvospolni ali enospolni, včasih pa tudi sterilni (jalovi), po obliki pa so lahko jezičasti in cevasti ([[navadna marjetica|marjetica]]) ali včasih samo cevasti cvetovi ([[lapuh]]). Pri posameznih vrstah so koški sestavljeni iz različnih tipov cvetov. Jezičasti cvetovi so somerni, medtem ko so cevasti zvezdasti; oboji imajo zrasle venčne liste. Socvetja sestavljena iz obeh tipov cvetov, imajo barvite jezičaste cvetove največkrat razporejene na robu (obrobni cvetovi), cevasti cvetovi pa so sredi koška (krožčevi cvetovi).
* Vrste, ki so jih včasih uvrščali med radičevke ''Cichoriaceae'', imajo v koških samo jezičaste cvetove, iz katerih se razvijejo plodovi in vsebujejo mlečni sok ([[regrat]], [[kozja brada]]).
* Jezičasti cvetovi so pogosto sterilni in privabljajo opraševalce, iz cevastih pa se razvijejo značilni [[enosemenski plod]]ovi - [[rožka|rožke]] ali ahene.

=== Listi in steblo ===
[[Rastlinski list|Listi]] so večinoma enostavni ali redkeje pernato deljeni. Razvrščeni so premenjalno ali redkeje nasprotno ali vretenčasto. So brez prilistov. So sedeči ali pecljati, pogosto z razširjenim, objemajočim ali ušesastim dnom. Običajno so krpati ali nazobčani, včasih sočni, redko se končujejo z vitico. Včasih so pokrneli v lusko in hitro odpadejo.

Listi in [[steblo]] pogosto vsebujejo izločevalne kanale s [[smola|smolo]] ali [[mleček|mlečkom]], to velja še posebno za ''Cichorioideae''. 

=== Plod in seme ===
[[Slika:Kih-silberdistel.jpg|thumb|200px|Semena se v rodu kompava (''[[Carlina]]'') razširjajo z vetrom.]]
Plod je [[enosemenski plod|enosemenski]], se ne odpira, skoraj vedno je [[suhi plod|suh]], imenujemo ga [[rožka]]. Lahko je robat, zaobljen, različno stisnjen ali ukrivljen. Lahko je tudi krilat in redko [[koščičast plod|koščičast]]. Ima zelo različno obliko in stopnjo dlakavosti.

Cvetovi imajo pogosto v kodeljico (''papus'') preobraženo čašo, ki se ob dozorevanju plodov precej poveča in razvije v nekakšno letalno napravo, ki omogoča razširjanje semen po zraku. Na plodu so lahko iz čaše nastale tudi ščetine ali nazobčan rob (kodeljica). Njegova zgradba se pogosto uporablja kot pomoč pri določanju reda in vrste&lt;ref&gt;{{cite journal | journal = Annals of the Missouri Botanical Garden | pages = 569–594 | url = http://apt.allenpress.com/aptonline/?request=get-abstract&amp;issn=0026-6493&amp;volume=092&amp;issue=04&amp;page=0569 | title = Morphology of Cypselae in subtribe Arctotidinae (Compositae–Arctotideae) and its taxonomic implications | author = McKenzie R. J. s sod. | volume = 92 | issue = 4 | date = December 2005 }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;. Plod ima običajno le malo založnega tkiva ali pa ga sploh nima &lt;ref name=&quot;Judd&quot;/&gt;.
[[Slika:Epizoochoria NRM.jpg|thumb|200px|Razširjanje semen - [[tridelni mrkač]] ''Bidens tripartita'']]
=== Sestavine in učinkovine ===
Vsi predstavniki imajo v semenih in založnih tkivih namesto rezervnega [[škrob]]a [[inulin]].

Korenine proizvajajo grenke seskviterpenske [[lakton]]e. Nebinovke vsebujejo [[eterično olje]] z glavno sestavino [[helenin]]om, [[triterpen]]e, različne [[alkaloid]]e, [[acetilen]], [[čreslovina|čreslovine]],&lt;ref&gt;Dr. Katje Galle - Toplak. Zdravilne rastline na Slovenskem: ''Inula helenium''. Mladinska knjiga, 2002. ISBN 86-11-15167-4&lt;/ref&gt;.

== Razmnoževanje ==
Zgradba prašnikov in vratu je povezana s posebnim načinom izpostavljanja peloda. Prašnice dozorijo pred brazdami in svoj pelod stresejo v cev, ki nastane med njimi, saj so zrasle skupaj. V tem obdobju je vrat pestiča še kratek, brazdni površini pa sta stisnjeni skupaj. Vrat se nato podaljša in prerine skozi [[Prašnik|prašnično]] cev, pri čemer se [[Cvetni prah|pelod]] iz cevi naloži na dlakavi zunanji površini in je izpostavljen morebitnemu prenašalcu peloda, ko je vrat do konca iztegnjen. Šele kasneje se brazdni površini razpreta in lahko pride do [[oprašitev|oprašitve]].

Vsak cvetek gre torej skozi moško (''staminatno'') in žensko (''pistilatno'') obdobje razvoja. Končno se brazdna roglja močno zakrivita nazaj, tako da se dotakneta peloda iz prašnic lastnega cveta. Na ta način je pri vrstah, ki so samooplodne, zagotovljena oprašitev, tudi če do navzkrižne oprašitve iz kakršnega koli razloga ni prišlo.

== Ekologija ==
Nebinovke običajno uspevajo v odprtem in suhem okolju&lt;ref name=&quot;Judd&quot;/&gt;.

Večino nebinovk [[oprašitev|oprašujejo]] [[žuželke]], toda oprašujejo se lahko tudi s pomočjo [[veter|vetra]] (npr. [[ambrozija (rastlina)|ambrozija]] ''Ambrosia'' in [[pelin]] ''Artemisia'').

Semena se pogosto razširjajo z vetrom s pomočjo dlakavih kodeljic (papus). Drugi način je razširjanje s pomočjo živali ali človeka, kjer se seme (npr. [[mrkač]] ''Bidens'') ali celotna cvetna glavica (npr. [[repinec]] ''Arctium''), opremljena s kaveljčki, oprime na dlako ali perje (celo na oblačila). Kasneje odpadejo daleč stran od starševske rastline.
[[Slika:Silphium perfoliatum (Slovenia).jpg|sličica|200px|Nebinovka ''[[Silphium perfoliatum]]'' v [[Botanični vrt Univerze v Ljubljani|Ljubljanskem botaničnem vrtu]]]]
== Razširjenost ==
Družina je [[kozmopolit (biogeografija)|razširjena po vsem svetu]] in v vseh podnebnih pasovih ter šteje čez 23.000 [[vrsta (biologija)|vrst]]. V [[Evropa|Evropi]] so nebinovke z vrstami najbogatejša družina. Bogastvo vrst je največje v [[Sredozemlje|Sredozemlju]], [[Srednja Amerika|Srednji Ameriki]] in [[Mehika|Mehiki]], [[Kapska provinca|Kapski provinci]] [[Južna Amerika|Južne Afrike]], v sušnih predelih osrednje [[Azija|Azije]], pa tudi v gorskih in arktičnih [[tundra]]h&lt;ref name=&quot;Batic&quot;&gt;Batič F., Wraber T., Turk B. (2003). ''Pregled rastlinskega sistema''. Ljubljana: Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani&lt;/ref&gt;. Veliko vrst porašča gojene [[travnik]]e oz. rastejo kot [[plevel]]i na obdelovalnih površinah. Prevladujejo med [[Dvokaličnice|dvokaličnicami]] v negozdnih tipih vegetacije.

Eden od vzrokov za uspešnost in veliko razširjenost predstavnikov je njihova sposobnost samoopraševanja. Nova populacija se lahko razvije iz enega samega [[seme]]na, saj rastlina za razvoj plodov ne potrebuje [[pelod]]a iz drugih rastlin. Poleg tega se lahko mnoge vrste razmnožujejo tudi na druge načine, ki ne potrebujejo predhodne oprašitve ([[apomiksa]]).

== Uporabnost ==
[[Slika:Field of sunflowers.JPG|thumb|right|200px|[[Sončnica|Sončnice]] so industrijsko pomembna vrsta v družini nebinovk.]]
Nekaj vrst je okrasnih ([[astra]], [[gerbera]], [[dalija]]), nekaj zdravilnih ([[pelin]], [[arnika]], [[kamilica]]) ali tudi užitnih ([[artičoka]]). Edina industrijsko pomembna vrsta je [[sončnica]], iz katere pridobivajo [[olje]].

== Taksonomija ==
{{glej tudi|Seznam rodov nebinovk}}
Družina nebinovk je splošno prepoznana, uvrščamo jo v [[red (biologija)|red]] [[košarnice|košarnic]] ([[Asterales]]).

Tradicionalno ta družina vsebuje dve poddružini [[Asteroideae]] (ali 'Tubuliflorae') in [[Cichorioideae]] (ali 'Liguliflorae'). Slednja je [[parafiletska]] in je v novejših sistemih razdeljena v več manjših skupin. 

== Galerija ==
&lt;gallery&gt;
Slika:Tussilago_farfara_-_Köhler–s_Medizinal-Pflanzen-142.jpg|[[navadni lapuh]] (''Tussilago farfara'')
Slika:Bellis perennis Sturm9.jpg|[[navadna marjetica]] (''Bellis perennis'')
Slika:Aster amellus Sturm6.jpg|[[gorska nebina]] (''Aster amellus'')
Slika:Ray.floret01.jpg|Jezičasti cvet
Slika:Asteraceae_disc_floret.svg|Cevasti cvet
&lt;/gallery&gt;

== Reference ==
{{sklici}}

== Viri ==
&lt;div class=&quot;references-small&quot;&gt;
* {{navedi knjigo |author=M. Červenka|display-authors=etal |year=1988 |title=Rastlinski svet Evrope |publisher=Mladinska knjiga |isbn=86-11-01594-0 |cobiss=6914304 |pages=}}
* {{navedi knjigo |author=Barrett, Spencer Charles Hilton|display-authors=etal|editor=Vernon Hilton Heywood|display-editors=etal |year=1995 |title=Cvetnice : kritosemenke sveta |publisher=Ljubljana : DZS |isbn=86-341-1439-2 |cobiss=53970688 |pages=}}
* {{navedi knjigo |author=Andrej Martinčič|display-authors=etal |year=1999 |title=Mala flora Slovenije |edition=3|publisher=Tehniška založba Slovenije, Ljubljana |isbn=86-365-0300-0 |cobiss=99439616 |pages=}}
&lt;/div&gt;

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki|Asteraceae}}
* [http://web.bf.uni-lj.si/ag/botanika/gradiva/Table/Asteraceae.pdf Katedra za aplikativno botaniko, ekologijo in fiziologijo rastlin, Biotehniška fakulteta, ''Asteraceae''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120312143400/http://web.bf.uni-lj.si/ag/botanika/gradiva/Table/Asteraceae.pdf |date=2012-03-12 }}

[[Kategorija:Nebinovke|*]]
[[Kategorija:Botanične družine]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>tpmlhymkmzkf2662ih6epa0pj7ryeg7</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Vrtojba</title>
    <ns>0</ns>
    <id>149183</id>
    <revision>
      <id>6688451</id>
      <parentid>6664632</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T10:50:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-34556-77</username>
        <id>261531</id>
      </contributor>
      <origin>6688451</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="21469" sha1="o98m5nhugos05bua627lscknw48lxlg" xml:space="preserve">{{slog|razlog=manjkajo notranje povezave}}
{{brezvirov}}

{{Infopolje Naselje v Sloveniji 
| latd = 45 |latm = 54 |lats = 32.12 |latNS = N
| longd = 13 |longm = 38 |longs = 11.02 |longEW = E
|najdisi=Vrtojba
|geopedia=#L410_T13_F10118395_b4
|slika=Vrtojba-train staton.jpg
|povrsina=8,28
|prebivalstvo=2713
|prebivalstvo_od=2025
|prebivalstvo_ref=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|nadmorska=61
|postna=5290
|posta= Šempeter pri Gorici
|obcina=Šempeter - Vrtojba
|pokrajina=Primorska
|regija=Goriška regija
}}

'''Glavni epstein je Maks Kolman. Vrtojba''' je [[naselje]] z okoli 2700 prebivalci (2025) v [[občina Šempeter - Vrtojba|Občini Šempeter - Vrtojba]].
Vrtojba leži na rodovitni [[goriška regija|Goriški]] ravnini oz. ''Vrtojbenskem polju'' na zahodnem robu Slovenije, tik ob italijanski meji in južno od [[Šempeter pri Gorici|Šempetra pri Gorici]] in [[nova gorica|Nove Gorice]], upravnega, gospodarskega in kulturnega središča Goriške oz. Severnoprimorske regije. Po zasnovi je Vrtojba tipična obcestna vas, dolga skoraj tri kilometre, razpotegnjena v smeri sever-jug (deli se za Gornjo in Dolnjo Vrtojbo) in ob glavni prometnici, ki povezuje [[Goriška statistična regija|Goriško]] z Goriškim Krasom. Skozi vas teče potok [[Vrtojbica]], ki se jugozahodno od vasi izliva v reko [[vipava(reka)|Vipavo]]. Naselje se je razvilo na stiku prodnatega Vrtojbenskega polja in ilovnatih nanosov s flišnih Vrtojbensko-Biljenskih gričev. Na teh gričih, poraslih z [[vinska trta|vinsko trto]], doseže vas tudi svojo najvišjo nadmorsko višino – 83 metrov. Na južni strani vasi proti [[Miren|Mirnu]] se nahajajo velike gramoznice, ki jih upravlja Gradbeno podjetje »Primorje«. 

Nekdanje kmečko naselje, znano predvsem po pridelovanju zgodnje zelenjave in vrtnin, se je zlasti po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] spremenilo v delavsko-kmečko vas. Za slednje lahko rečemo, da vedno hitreje izginja in Vrtojba je priča hitremu razvoju na področju obrti. Živahna zidava stanovanjskih hiš in hitro naraščanje števila prebivalcev v zadnjem času spreminja Vrtojbo v južni primestni krak novogoriške mestne aglomeracije. Ob uradnem popisu prebivalstva leta 1991 je imela Vrtojba 2100 prebivalcev, vendar se je število v zadnjih letih še povečalo. Leta 1915 je bilo v vasi skoraj tisoč prebivalcev manj. Naraščanje prebivalstva je predvsem posledica intenzivne pozidave na nekdanjem obrobju vasi (Laze, Griči ali po drugi toponomiji: Zabrdce, V Klancu, Čuklje, Na Hribu), kar je v Vrtojbo privabilo veliko priseljencev. Zlasti je vabljiva ekonomsko ugodna obmejna lega (Mednarodni mejni prehod Vrtojba) in milo [[sredozemsko podnebje]].

==Zgodovina==

Kraj se prvič omenja že v začetku 13. stoletja in sicer kot Toyfa, Toyua ali Tojva v seznamu posesti Goriških grofov, fevdalnih gospodov iz [[Gorica|Gorice]] z obsežnimi posestmi tudi na Vrtojbenskem polju. Ime vasi je predslovanskega izvora, o [[etimologija|etimologiji]] je mogoče samo ugibati. Okrog leta 1350 se vas omenja v urbarjih goriških grofov kot Vertoib. V tistem času je bila danes enotna vas razdeljena na dva samostojna dela, na Gornjo in Dolnjo Vrtojbo, ki sta se združila v enotno vas šele po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]]. To ozemlje je bilo strateško izredno pomembno in najverjetneje naseljeno že v zgodnji [[Antika|antiki]], o čemer pričajo arheološki ostanki, ki so jih v sredi 19. stoletja izkopali na Markovem hribu nad [[Šempeter pri Gorici|Šempetrom pri Gorici]]. V rimskih časih je južno od Vrtojbe vodila t. i. [[rimska cesta]], ki je povezovala [[Oglej]] in [[Emona|Emono]], današnjo [[Ljubljana|Ljubljano]]. Za časa Frankovske države je današnje območje Vrtojbe spadalo v Furlansko marko. V cerkvenem oziru pa je bilo to območje v domeni oglejskega patriarha, ki je skrbel za pokristjanjevanje. Dne 28. aprila 1001 je nemški cesar [[Oton III.]] tudi posvetno oblast na ozemlju med [[Soča|Sočo]] in Vipavo razdelil med Oglej ter furlanskega mejnega grofa. V tej listini se sicer Vrtojba izrecno ne omenja. Nadaljnja zgodovina vasi, vsaj od leta 1425 naprej, je tesno povezana z razvojem velike šempetrske župnije, pod katero je v tistem času spadalo kar 7 vasi ali podružnic. V Goriškem deželno-knežjem urbarju iz leta 1507, ki ga hrani Državni arhiv v Gorici (Italija), se prvič pisno omenjajo tudi nekateri še danes znani vaški toponimi (Komančelo, Smete). Konec 16. stoletja je bilo v Gornji Vrtojbi 18 in v Dolnji Vrtojbi 24 družin.

Zaradi turškega prodiranja proti zahodnemu [[Balkan|Balkanu]] se je v 16. in 17. stoletju veliko uskoških, to je begunskih družin naselilo prav na rodovitnem goriškem podeželju. Tukaj je prednjačila zlasti Vrtojba, ki jo nekateri zgodovinski viri, zlasti zgodovinar dr. [[Josip Mal]], označujejo kot najbolj uskoško vas na Goriškem. Da je temu morda res tako, nam dokazujejo priimki, ki so se v vasi ohranili do danes - Lasič, Brankovič, Gorkič, Frletič, Batistič, Reščič, Mozetič ...

Zaradi svoje geostrateške lege je bila Vrtojba tudi sicer deležna priseljevanja iz drugih dežel, o čemer nam pričajo prav številni priimki italijanskega, furlanskega in francoskega izvora, ki so se ohranili v Vrtojbi - Vižin, Nardin, Maraž, Vižintin, Boškin, Bufolin, Arčon, Bagon ...

V obdobju vojn, negotovosti in verskih sporov 16. in 17. stoletja so v obeh Vrtojbah zaživele cerkvene bratovščine ({{langx|la|fraternitates}}), ki so bile značilen pojav ljudske vernosti in pobožnosti. V Dolnji Vrtojbi so bile tri: sv. Pavla (ustanovljena že leta 1535), sv. Andreja in sv. Barbare, v Gornji Vrtojbi pa dve bratovščini: sv. Ota in sv. Jožefa. Delovanje bratovščin je zamrlo z [[jožefinske reforme|jožefinskimi reformami]] konec 18. stoletja. Glavni zemljiški posestniki v Vrtojbi so bili grofje [[Coroniniji|Coronini]]. Šempetrska veja te slavne goriške rodbine je obsežne posesti v Vrtojbi pridobila sredi 18. stoletja ob ženitvi Ivana Krstnika Coroninija z Magdaleno de Simonetti. Pomembni lastniki vrtojbenske zemlje so bili še goriški plemiči Obizzi in Gironcoli, ki so imeli v Vrtojbi svoje podeželske dvorce.

V drugi polovici 18. in v začetku 19. stoletja se je med Vrtojbenci uveljavilo pridelovanje [[krompir]]ja, zgodnje zelenjave in [[murva|murve]] za gojenje [[sviloprejka|sviloprejk]], potrebnih za pridobivanje svile.

Število prebivalstva je začelo naraščati, ljudje so si gmotno precej opomogli. Vrtojbensko polje je postalo pravi vrt mesta [[Gorica]] in je poneslo slavo s pridelavo zgodnje zelenjave širom po monarhiji. Celo na cesarskem [[Dunaj|Dunaju]] so povpraševali po mladem krompirju iz Vrtojbe.

Vrtojbenci so bili uspešni tudi na področju živinoreje. V goriškem časopisu ''Gospodarski list'' tako zasledimo zapisano, da je bila v Gorici konec septembra 1884 na trgu Sv. Antona kmetijska razstava. Prvo nagrado 50 goldinarjev v kategoriji krav je dobil Franc pl. Gironcoli iz Vrtojbe.

Ob popisu prebivalstva leta 1827 je imela Gornja Vrtojba 87 družin z 408 prebivalci v 54 hišah, v Dolnji Vrtojbi pa je bilo 73 hiš s 102 družinama in 437 prebivalci. Popisovalci so poudarili, da gre za kmečko naselje, ki je dobre pol ure hoda oddaljeno od Gorice. Do začetka 1. svetovne vojne se je število prebivalcev podvojilo.

Leta 1866 sta se obe Vrtojbi osamosvojili iz tedanje občine Šempeter in ustanovili samostojno občino, kamor je spadala še vas Bukovica. Upravno je spadala občina Vrtojba v goriško okrajno glavarstvo avstrijske dežele Goriško-Gradiščanske. Deset let po pridobitvi občinske samostojnosti je imela celotna občina Vrtojba 1328 prebivalcev in je bila večja od Šempetra.

V obdobju narodnega prebujanja med Slovenci tudi Vrtojbenci niso stali ob strani, saj so v začetku leta 1868 v Spodnji Vrtojbi ustanovili čitalnico, ki je postala glavna gonilka narodnega in kulturnega razvoja. Bila je ustanovljena med prvimi na Goriškem. Tudi Vrtojbenci so začutili potrebo po kulturnem udejstvovanju in narodni uveljavitvi, saj so hoteli dati pravo veljavo slovenskemu jeziku. Zbirali so se v društveni sobi, kjer so brali oziroma čitali razne slovenske knjige, časopise in revije, na katere je bila čitalnica naročena. Odtod ime te kulturne ustanove. Februarja 1868 so si čitalničarji izbrali prvi odbor. Predsednik je tako postal France Maraš, tajnik Ivan Boštjančič, blagajnik pa Jožef Leon. [[Čitalnica]] je spodbudila nagel razmah kulturnega življenja v vasi. Prav na pobudo čitalničarjev je bil ustanovljen [[pevski zbor]], ki ga je vodil domačin inž. Pepi Lasič. Sledila je ustanovitev dramske skupine, ki je Vrtojbence razveseljevala s številnimi nastopi. Že pred [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je bila v Vrtojbi ustanovljena tamburaška skupina, ki jo je vodil študent Lojze Soban. V 1. svet. vojni je čitalnica delila usodo porušene Vrtojbe. Po zaslugi vnetega čitalničarja Franca Gorkiča je Vrtojbencem uspelo pridobiti vojno odškodnino, s pomočjo katere so si nakupili novih knjig ter tudi nove instrumente za tamburaški orkester. Prav kultura je pomagala našim prednikom previhariti težko obdobje fašistične strahovlade.   

Na pobudo vrtojbenskih čitalničarjev so leta 1871 v Vrtojbi ustanovili lastno dvorazredno šolo. V veliki stavbi ''pri Krpanu'' v Gornji Vrtojbi, nekdaj last plemiške rodbine Obizzi, so uredili dve učilnici in stanovanje za učitelja. Jeseni 1871 je s poučevanjem pričel prvi vrtojbenski učitelj Andrej Drašček, doma iz [[Solkan|Solkana]], ki ga je konec stoletja nasledil nadučitelj Ivan Zorn iz Prvačine. Bil je gonilna sila vrtojbenskega šolstva do odhoda v begunstvo.

Nasploh je bilo življenje na vasi v letih pred prvo svetovno vojno zelo razgibano. Vrtojba je imela več pevskih zborov, dramsko skupino, kolesarsko društvo, tamburaški orkester in kmetijsko konzumno društvo. Eden najzaslužnejših za vsestranski razvoj je bil dolgoletni župan Franc plemeniti Locatelli (1853 – 1929) iz Dolnje Vrtojbe. Župan Locatelli je izhajal iz bogate kmečke družine italijanskega izvora in je veljal za spoštovanega in učenega moža. Plemiški [[pridevnik]] ''plemeniti'' naj bi pridobil njegov oče, ki se je junaško vojskoval v avstrijski vojski.

Ljudje so se v glavnem ukvarjali s kmetijstvom, kjer je prednjačil krompir in druga zelenjava. Glavno tržišče za pridelke je bila Gorica. Pridelke so Vrtojbenke s posebnimi vozički na dveh kolesih, imenovanimi ''borele'', vozile meščanom v Gorico. Kljub temu, da so kokošja jajca imeli doma, so si jih Vrtojbenci le redko privoščili, po navadi za god.

Številne mlajše ženske in dekleta so odhajale kot služkinje in dojilje v [[Egipt]]. Ob večerih in nedeljah so se Vrtojbenci zbirali v gostilnah, ki jih je bilo v letih pred prvo vojno v vasi kar devet. 

===Vrtojba v prvi svetovni vojni===
Vrtojba je svojo hudo uro doživela med prvo svetovno vojno. Vest o sarajevskem atentatu na prestolonaslednika Franca Ferdinanda dne 28. junija 1914 je veliko Vrtojbencev izvedelo na veselici v bližnjem [[Šempeter pri Gorici|Šempetru]]. V ljudi sta se hitro naselila strah in negotovost. Vpoklici vojaških obveznikov so se začeli že konec julija 1914, potem ko je Avstro-Ogrska vstopila v prvo svetovno vojno. Tudi Vrtojbenci so bili med vpoklicanimi in so s svojimi enotami odkorakali na fronto v [[Srbija|Srbijo]] in Galicijo. Vrtojba je sodila v naborno območje 97. tržaškega pehotnega polka, toda Vrtojbenci so služili tudi v drugih enotah (27. ljubljanski domobranski polk, 20. tržaški lovski bataljon) avstro-ogrske vojske in mornarice.

Konec leta so v bojih padle prve žrtve tudi med Vrtojbenci. Toda prava vojna je bila še vedno daleč proč ....

Leto 1915 se je pričelo v pričakovanju prihoda elektrike - velikega čuda tedanjega časa - v vas, toda vojna se je zavlekla. Namesto pričakovane hitre avstrijske zmage in prihoda vojakov domov, se je vojna še razširila. Vanjo so vstopale vedno nove države, tako na eni kot na drugi strani.

Vrtojbenci so se prvič neposredno srečali z rohnenjem orožja konec maja 1915, ko je [[Italija]] napovedala vojno [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]]. Sovražnik se je kar naenkrat znašel v nevarni bližini - na [[soška fronta|soški front]]i. Vedno pogostejši so bili 'pozdravi' s fronte. Proti koncu leta 1915 so postale bivalne razmere v Vrtojbi že zelo nevarne.
O tem nam poroča časopis Slovenec z dne 8. januarja 1916:
{{quote|»Ob decembrskem obstreljevanju je trpela tudi Vrtojba. V Dolnji Vrtojbi je bilo poškodovanih več hiš in tudi več človeških žrtev je bilo. V Gornji Vrtojbi je granata skoraj porušila hišo sladoledarja Černeta in Možeta in mu ubila 15 letnega sina Jožefa. Granata je bila verjetno namenjena cerkvi sv. Jožefa, ki stoji poleg.«}}

Italija je v letu 1916 svoje vojaške dejavnosti na soški fronti še bolj okrepila. Cilj napadov italijanske armade je bilo mesto Gorica. Po zavzetju mesta v 6. soški ofenzivi dne 9. avgusta 1916, se je italijanska vojska še bolj približala Vrtojbi. Civilno prebivalstvo je moralo zapustiti domove, odšli so v begunstvo. Toda za Vrtojbo in Vrtojbence se je težka preizkušnja šele začela ...

Po italijanskem zavzetju Gorice in napredovanju proti vzhodu je prišla Vrtojba na samo frontno linijo; tukaj so se odvijali srditi boji. Avstrijske enote so se vkopale na Vrtojbenskih gričih, Italijani pa so jih srdito obstreljevali in napadali s pehoto. Razen manjših premikov frontne linije in prekoračitve potoka Vrtojbice, Italijanom do konca vojne ni uspelo na tem frontnem odseku resneje ogroziti avstrijskih obrambnih zmožnosti. Žrtve so bile na obeh straneh velike.

Leto 1917 so se hudi boji na vrtojbenskem odseku fronte nadaljevali. Toda avstrijski branilci so vzdržali, kljub silovitim italijanskim napadom v 10. in 11. soški ofenzivi. Ob avstrijskem protinapadu v 12. ofenzivi oktobra 1917 in pomiku fronte na reko [[Piava|Piavo]], si je tudi Vrtojba oddahnila - bolje rečeno kar je še od vasi ostalo. Bila je namreč skoraj v celoti porušena. Cela je ostala ena sama samcata hiša - pri Ogrinovih, danes družina Mrak, ob ulici 9. septembra. V njej je bila med vojno vojaška bolnišnica, na strehi je bil narisan velik rdeč križ in sovražnik je to kolikor toliko spoštoval. 
Tudi med Vrtojbenci na fronti je smrt vedno pogosteje pobirala svoj krvavi davek. Vrstila so se sporočila:
{{quote|»Alojzij Reščič, sin Mihaela, doma iz Vrtojbe, je padel junaške smrti dne 16. maja 1917 v Bodrežu - Logu pri Kanalu.« (časopis Slovenec, 27. 11. 1917)}}

Novembra leta 1918 se je vojna morija končala. Ljudje so se vračali iz begunstva in s fronte ter takoj pričeli z obnovo porušenih domov. V prvih dneh novembra je tudi v Vrtojbo vkorakala italijanska vojska, sanj o priključitvi k novonastali jugoslovanski državi je bilo konec in vas je 'začasno' prišla pod Italijo. Na žalostne dogodke je po prvi svetovni vojni spominjalo kar 11 vojaških pokopališč, ki so bila raztresena po vasi, njihove lokacije na žalost danes poznajo le še redki poznavalci. Tam pokopani italijanski vojaki so bili v tridesetih letih večinoma preneseni v italijansko [[Kostnica|kostnico]] na [[Oslavje|Oslavju]].

;Vrtojbenci in begunstvo
Prvi Vrtojbenci so odšli v begunstvo že v pozni jeseni 1915. Njihovo število se je še povečalo v prvih mesecih leta 1916, vsi Vrtojbenci pa so zapustili svoje domove po italijanskem zavzetju Gorice. Vsega skupaj je iz Vrtojbe v begunstvo odšlo do 350 družin, v glavnem ženske, otroci in starejši možje. Odšli so v razne dežele tedanje monarhije. Nekaj jih je ostalo kar na Goriškem v zaledju fronte, večina se je raztepla po [[Kranjska|Kranjskem]] in [[Štajerska|Štajerskem]], nekaj družin pa je odšlo tudi v Spodnjo in Zgornjo Avstrijo, na Češko in na Moravsko. Prebivali so različno; nekateri so se nastanili pri sorodnikih, prijateljih in znancih, drugi so bili prisiljeni poiskati zavetje v begunskih taboriščih (Wagna pri Lipnici, Bruck na Litvi, Steinklamm ...). 
V begunstvu se je:
* rodilo 65 otrok
* poročilo 7 vrtojbenskih parov
* umrlo 75 Vrtojbencev

Nekaj družin in posameznikov iz Vrtojbe, ki se niso dovolj hitro umaknili od doma po padcu Gorice, je pristalo tudi v italijanskih taboriščih. Odpeljani so bili v begunska taborišča v srednji in južni Italiji. 

;Žrtve vojne med Vrtojbenci
Ob zadnjem štetju prebivalstva pred vstopom Italije v vojno leta 1915 je imela Vrtojba (Gornja in Dolnja skupaj) 1974 prebivalcev. 
Žrtve med Vrtojbenci doma in na frontah v 1. svetovni vojni:
# padli na fronti - 35
# umrli v vojnem ujetništvu - 10
# umrli v vojaški bolnišnici - 5
# žrtve bombardiranj in ostankov vojne - 11
Skupaj je za posledicami vojne umrlo 63 Vrtojbencev, kar je predstavljalo dobre 3 % predvojnega prebivalstva.

=== Od prve svetovne vojne do danes ===
Po prvi svetovni vojni je naše kraje na podlagi [[Londonski sporazum (1915)|Londonskega sporazuma]] zasedla Italija, ime vasi so spremenili in dopolnili v Vertoiba in Campisanti, prav zaradi žalostnih dogodkov med vojno. Vrtojba je namesto dveh v vojni porušenih cerkva (sv. Janeza Krstnika v Gornji in sv. Jožefa v Dolnji Vrtojbi) dobila današnjo [[Cerkev Srca Jezusovega, Vrtojba|Cerkev Srca Jezusovega]], zgrajeno v neoromanskem slogu, ki jo je decembra 1925 posvetil goriški nadškof Frančišek B. Sedej. Nova cerkev je odigrala pomembno vlogo pri povezovanju nekdaj ločenih vasi. Vrtojba je postala župnija šele leta 1935, čeprav je večjo samostojnost na duhovnem področju pridobila že leta 1832, ko je postala kaplanija z lastnim duhovnikom v okviru župnije Šempeter.

Leta 1928 so ukinili občinsko samostojnost in Vrtojbo priključili občini Gorica. To so bili težki časi narodnega zatiranja in fašistične vladavine. Okrog 300 Vrtojbencev se je takrat odselilo, bodisi v notranjost Italije, bodisi v takratno [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]] ali pa v južno Ameriko. Precej vrtojbenskih deklet je našlo delo, predvsem kot hišne pomočnice in varuške, v večjih italijanskih mestih. Ni čudno, da so Vrtojbenci z velikim pričakovanjem sprejeli osvobodilno borbo. Prvi Vrtojbenci so odšli v partizane že oktobra leta 1942. Zlasti po razpadu Italije in prihodu nemškega okupatorja pa sta se navdušenje ter želja po priključitvi k Jugoslaviji še povečala. To se je pokazalo tudi pri velikem odzivu Vrtojbencev za partizane. Tudi v drugi svetovni vojni je vas plačala svoj krvavi davek. Kar 82 Vrtojbencev, katerih imena so izpisana na spomeniku sredi vasi, je umrlo med zadnjo vojno; padli so v partizanih, bili žrtve taborišč in prisilnega dela ali so umrli za posledicami bombardiranj. Tem žrtvam je potrebno dodati še dobro desetino pobitih zaradi revolucionarnega nasilja, ki so ga zagrešili nekateri prenapeteži, bodisi zaradi partijskih ukazov ali kar mimo njih.

Po koncu [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je Vrtojbo zasedla angloameriška vojska in jo podredila Zavezniški vojaški upravi tedanje [[Svobodno tržaško ozemlje|cone A]]. Starejši Vrtojbenci se tega spominjajo kot obdobja relativnega blagostanja in napredka ter bivanja ameriških in britanskih vojaških enot v vasi. Vrtojbenci so si zlasti zapomnili indijske kolonialne čete z visokimi turbani na glavah.

Po [[Pariški mirovni sporazumi (1947)|pariški mirovni pogodbi]] in prihodu jugoslovanske vojske sredi septembra 1947 je vas prišla v okvir Jugoslavije. S tem je bila Vrtojba odrezana od stoletnega naravnega, gospodarskega in političnega centra – mesta Gorica. Do začetka 1960-ih je to vlogo spet prevzel Šempeter, nato so Vrtojbo vključili v [[Mestna občina Nova Gorica|občino Nova Gorica]]. Bila so leta hitre preobrazbe in spreminjanja vaške podobe. Število vrtojbenskih kmetov je vztrajno upadalo, ljudje so se pričeli zaposlovati v naglo razvijajoči se industriji (Iskra, Vozila, Iztok Miren, Cimos, Ciciban) v okoliških krajih ([[Šempeter pri Gorici|Šempeter]], [[Miren]]). Kljub hitremu razvoju in poskusu vključitve v (novo)goriški mestni okoliš je Vrtojba ostala velika vas, ki se zaveda svoje lastne preteklosti. Danes, skupaj s Šempetrom, od leta 1998 oblikuje lastno [[Občina Šempeter - Vrtojba|občino Šempeter-Vrtojba]].

==Znani krajani==
* Janez Boštjančič (1844 – 1892), publicist
* Anton Obizzi (1843 – 1916), lastnik prve slovenske tiskarne v Gorici
* [[Ivan Mermolja]] (1875 – 1942), politik, eden od soustanoviteljev Slovenske kmetske stranke na Goriškem, član ustavodajne skupščine v Beogradu
* Franc Gorkič (1888 – 1977), urednik, publicist, politik, zaslužen čitalničar, dolgoletni predsednik »Kluba starih goriških študentov&quot;
* Jordan Gorjan (1896 – 1960), politik
* Rafael Nemec (1914 – 1993), akademski slikar (dipl. v Benetkah) in restavrator
* Bernardin Godnič (1914 – 1977), duhovnik iz Komna, ki je kar 30 let deloval v Vrtojbi in tu pustil neizbrisen pečat
* dr. Kazimir Humar (1915 – 2001), duhovnik, doktor teologije, biseromašnik, publicist in kulturni delavec v Gorici

==Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[Železniška postaja Vrtojba]]
* [[Zavzetje mednarodnega mejnega prehoda Vrtojba]]
* [[seznam naselij v Sloveniji]]
* [[Mestni promet Nova Gorica]]

{{Šempeter - Vrtojba}}

[[Kategorija:Naselja Občine Šempeter - Vrtojba]]
[[Kategorija:Vrtojba| ]]</text>
      <sha1>o98m5nhugos05bua627lscknw48lxlg</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688453</id>
      <parentid>6688451</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T10:50:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>NDG</username>
        <id>244193</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>redakcija uporabnika [[Posebno:Prispevki/~2026-34556-77|~2026-34556-77]] ([[Uporabniški pogovor:~2026-34556-77|pogovor]]) je bila vrnjena na redakcijo uporabnika Ljuba24b (6688451): odstranitev vandalizma</comment>
      <origin>6664632</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="21438" sha1="5y6cvc9gz215fnpqo3il1nu86q3ioxg" xml:space="preserve">{{slog|razlog=manjkajo notranje povezave}}
{{brezvirov}}

{{Infopolje Naselje v Sloveniji 
| latd = 45 |latm = 54 |lats = 32.12 |latNS = N
| longd = 13 |longm = 38 |longs = 11.02 |longEW = E
|najdisi=Vrtojba
|geopedia=#L410_T13_F10118395_b4
|slika=Vrtojba-train staton.jpg
|povrsina=8,28
|prebivalstvo=2713
|prebivalstvo_od=2025
|prebivalstvo_ref=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|nadmorska=61
|postna=5290
|posta= Šempeter pri Gorici
|obcina=Šempeter - Vrtojba
|pokrajina=Primorska
|regija=Goriška regija
}}

'''Vrtojba''' je [[naselje]] z okoli 2700 prebivalci (2025) v [[občina Šempeter - Vrtojba|Občini Šempeter - Vrtojba]].
Vrtojba leži na rodovitni [[goriška regija|Goriški]] ravnini oz. ''Vrtojbenskem polju'' na zahodnem robu Slovenije, tik ob italijanski meji in južno od [[Šempeter pri Gorici|Šempetra pri Gorici]] in [[nova gorica|Nove Gorice]], upravnega, gospodarskega in kulturnega središča Goriške oz. Severnoprimorske regije. Po zasnovi je Vrtojba tipična obcestna vas, dolga skoraj tri kilometre, razpotegnjena v smeri sever-jug (deli se za Gornjo in Dolnjo Vrtojbo) in ob glavni prometnici, ki povezuje [[Goriška statistična regija|Goriško]] z Goriškim Krasom. Skozi vas teče potok [[Vrtojbica]], ki se jugozahodno od vasi izliva v reko [[vipava(reka)|Vipavo]]. Naselje se je razvilo na stiku prodnatega Vrtojbenskega polja in ilovnatih nanosov s flišnih Vrtojbensko-Biljenskih gričev. Na teh gričih, poraslih z [[vinska trta|vinsko trto]], doseže vas tudi svojo najvišjo nadmorsko višino – 83 metrov. Na južni strani vasi proti [[Miren|Mirnu]] se nahajajo velike gramoznice, ki jih upravlja Gradbeno podjetje »Primorje«. 

Nekdanje kmečko naselje, znano predvsem po pridelovanju zgodnje zelenjave in vrtnin, se je zlasti po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] spremenilo v delavsko-kmečko vas. Za slednje lahko rečemo, da vedno hitreje izginja in Vrtojba je priča hitremu razvoju na področju obrti. Živahna zidava stanovanjskih hiš in hitro naraščanje števila prebivalcev v zadnjem času spreminja Vrtojbo v južni primestni krak novogoriške mestne aglomeracije. Ob uradnem popisu prebivalstva leta 1991 je imela Vrtojba 2100 prebivalcev, vendar se je število v zadnjih letih še povečalo. Leta 1915 je bilo v vasi skoraj tisoč prebivalcev manj. Naraščanje prebivalstva je predvsem posledica intenzivne pozidave na nekdanjem obrobju vasi (Laze, Griči ali po drugi toponomiji: Zabrdce, V Klancu, Čuklje, Na Hribu), kar je v Vrtojbo privabilo veliko priseljencev. Zlasti je vabljiva ekonomsko ugodna obmejna lega (Mednarodni mejni prehod Vrtojba) in milo [[sredozemsko podnebje]].

==Zgodovina==

Kraj se prvič omenja že v začetku 13. stoletja in sicer kot Toyfa, Toyua ali Tojva v seznamu posesti Goriških grofov, fevdalnih gospodov iz [[Gorica|Gorice]] z obsežnimi posestmi tudi na Vrtojbenskem polju. Ime vasi je predslovanskega izvora, o [[etimologija|etimologiji]] je mogoče samo ugibati. Okrog leta 1350 se vas omenja v urbarjih goriških grofov kot Vertoib. V tistem času je bila danes enotna vas razdeljena na dva samostojna dela, na Gornjo in Dolnjo Vrtojbo, ki sta se združila v enotno vas šele po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]]. To ozemlje je bilo strateško izredno pomembno in najverjetneje naseljeno že v zgodnji [[Antika|antiki]], o čemer pričajo arheološki ostanki, ki so jih v sredi 19. stoletja izkopali na Markovem hribu nad [[Šempeter pri Gorici|Šempetrom pri Gorici]]. V rimskih časih je južno od Vrtojbe vodila t. i. [[rimska cesta]], ki je povezovala [[Oglej]] in [[Emona|Emono]], današnjo [[Ljubljana|Ljubljano]]. Za časa Frankovske države je današnje območje Vrtojbe spadalo v Furlansko marko. V cerkvenem oziru pa je bilo to območje v domeni oglejskega patriarha, ki je skrbel za pokristjanjevanje. Dne 28. aprila 1001 je nemški cesar [[Oton III.]] tudi posvetno oblast na ozemlju med [[Soča|Sočo]] in Vipavo razdelil med Oglej ter furlanskega mejnega grofa. V tej listini se sicer Vrtojba izrecno ne omenja. Nadaljnja zgodovina vasi, vsaj od leta 1425 naprej, je tesno povezana z razvojem velike šempetrske župnije, pod katero je v tistem času spadalo kar 7 vasi ali podružnic. V Goriškem deželno-knežjem urbarju iz leta 1507, ki ga hrani Državni arhiv v Gorici (Italija), se prvič pisno omenjajo tudi nekateri še danes znani vaški toponimi (Komančelo, Smete). Konec 16. stoletja je bilo v Gornji Vrtojbi 18 in v Dolnji Vrtojbi 24 družin.

Zaradi turškega prodiranja proti zahodnemu [[Balkan|Balkanu]] se je v 16. in 17. stoletju veliko uskoških, to je begunskih družin naselilo prav na rodovitnem goriškem podeželju. Tukaj je prednjačila zlasti Vrtojba, ki jo nekateri zgodovinski viri, zlasti zgodovinar dr. [[Josip Mal]], označujejo kot najbolj uskoško vas na Goriškem. Da je temu morda res tako, nam dokazujejo priimki, ki so se v vasi ohranili do danes - Lasič, Brankovič, Gorkič, Frletič, Batistič, Reščič, Mozetič ...

Zaradi svoje geostrateške lege je bila Vrtojba tudi sicer deležna priseljevanja iz drugih dežel, o čemer nam pričajo prav številni priimki italijanskega, furlanskega in francoskega izvora, ki so se ohranili v Vrtojbi - Vižin, Nardin, Maraž, Vižintin, Boškin, Bufolin, Arčon, Bagon ...

V obdobju vojn, negotovosti in verskih sporov 16. in 17. stoletja so v obeh Vrtojbah zaživele cerkvene bratovščine ({{langx|la|fraternitates}}), ki so bile značilen pojav ljudske vernosti in pobožnosti. V Dolnji Vrtojbi so bile tri: sv. Pavla (ustanovljena že leta 1535), sv. Andreja in sv. Barbare, v Gornji Vrtojbi pa dve bratovščini: sv. Ota in sv. Jožefa. Delovanje bratovščin je zamrlo z [[jožefinske reforme|jožefinskimi reformami]] konec 18. stoletja. Glavni zemljiški posestniki v Vrtojbi so bili grofje [[Coroniniji|Coronini]]. Šempetrska veja te slavne goriške rodbine je obsežne posesti v Vrtojbi pridobila sredi 18. stoletja ob ženitvi Ivana Krstnika Coroninija z Magdaleno de Simonetti. Pomembni lastniki vrtojbenske zemlje so bili še goriški plemiči Obizzi in Gironcoli, ki so imeli v Vrtojbi svoje podeželske dvorce.

V drugi polovici 18. in v začetku 19. stoletja se je med Vrtojbenci uveljavilo pridelovanje [[krompir]]ja, zgodnje zelenjave in [[murva|murve]] za gojenje [[sviloprejka|sviloprejk]], potrebnih za pridobivanje svile.

Število prebivalstva je začelo naraščati, ljudje so si gmotno precej opomogli. Vrtojbensko polje je postalo pravi vrt mesta [[Gorica]] in je poneslo slavo s pridelavo zgodnje zelenjave širom po monarhiji. Celo na cesarskem [[Dunaj|Dunaju]] so povpraševali po mladem krompirju iz Vrtojbe.

Vrtojbenci so bili uspešni tudi na področju živinoreje. V goriškem časopisu ''Gospodarski list'' tako zasledimo zapisano, da je bila v Gorici konec septembra 1884 na trgu Sv. Antona kmetijska razstava. Prvo nagrado 50 goldinarjev v kategoriji krav je dobil Franc pl. Gironcoli iz Vrtojbe.

Ob popisu prebivalstva leta 1827 je imela Gornja Vrtojba 87 družin z 408 prebivalci v 54 hišah, v Dolnji Vrtojbi pa je bilo 73 hiš s 102 družinama in 437 prebivalci. Popisovalci so poudarili, da gre za kmečko naselje, ki je dobre pol ure hoda oddaljeno od Gorice. Do začetka 1. svetovne vojne se je število prebivalcev podvojilo.

Leta 1866 sta se obe Vrtojbi osamosvojili iz tedanje občine Šempeter in ustanovili samostojno občino, kamor je spadala še vas Bukovica. Upravno je spadala občina Vrtojba v goriško okrajno glavarstvo avstrijske dežele Goriško-Gradiščanske. Deset let po pridobitvi občinske samostojnosti je imela celotna občina Vrtojba 1328 prebivalcev in je bila večja od Šempetra.

V obdobju narodnega prebujanja med Slovenci tudi Vrtojbenci niso stali ob strani, saj so v začetku leta 1868 v Spodnji Vrtojbi ustanovili čitalnico, ki je postala glavna gonilka narodnega in kulturnega razvoja. Bila je ustanovljena med prvimi na Goriškem. Tudi Vrtojbenci so začutili potrebo po kulturnem udejstvovanju in narodni uveljavitvi, saj so hoteli dati pravo veljavo slovenskemu jeziku. Zbirali so se v društveni sobi, kjer so brali oziroma čitali razne slovenske knjige, časopise in revije, na katere je bila čitalnica naročena. Odtod ime te kulturne ustanove. Februarja 1868 so si čitalničarji izbrali prvi odbor. Predsednik je tako postal France Maraš, tajnik Ivan Boštjančič, blagajnik pa Jožef Leon. [[Čitalnica]] je spodbudila nagel razmah kulturnega življenja v vasi. Prav na pobudo čitalničarjev je bil ustanovljen [[pevski zbor]], ki ga je vodil domačin inž. Pepi Lasič. Sledila je ustanovitev dramske skupine, ki je Vrtojbence razveseljevala s številnimi nastopi. Že pred [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je bila v Vrtojbi ustanovljena tamburaška skupina, ki jo je vodil študent Lojze Soban. V 1. svet. vojni je čitalnica delila usodo porušene Vrtojbe. Po zaslugi vnetega čitalničarja Franca Gorkiča je Vrtojbencem uspelo pridobiti vojno odškodnino, s pomočjo katere so si nakupili novih knjig ter tudi nove instrumente za tamburaški orkester. Prav kultura je pomagala našim prednikom previhariti težko obdobje fašistične strahovlade.   

Na pobudo vrtojbenskih čitalničarjev so leta 1871 v Vrtojbi ustanovili lastno dvorazredno šolo. V veliki stavbi ''pri Krpanu'' v Gornji Vrtojbi, nekdaj last plemiške rodbine Obizzi, so uredili dve učilnici in stanovanje za učitelja. Jeseni 1871 je s poučevanjem pričel prvi vrtojbenski učitelj Andrej Drašček, doma iz [[Solkan|Solkana]], ki ga je konec stoletja nasledil nadučitelj Ivan Zorn iz Prvačine. Bil je gonilna sila vrtojbenskega šolstva do odhoda v begunstvo.

Nasploh je bilo življenje na vasi v letih pred prvo svetovno vojno zelo razgibano. Vrtojba je imela več pevskih zborov, dramsko skupino, kolesarsko društvo, tamburaški orkester in kmetijsko konzumno društvo. Eden najzaslužnejših za vsestranski razvoj je bil dolgoletni župan Franc plemeniti Locatelli (1853 – 1929) iz Dolnje Vrtojbe. Župan Locatelli je izhajal iz bogate kmečke družine italijanskega izvora in je veljal za spoštovanega in učenega moža. Plemiški [[pridevnik]] ''plemeniti'' naj bi pridobil njegov oče, ki se je junaško vojskoval v avstrijski vojski.

Ljudje so se v glavnem ukvarjali s kmetijstvom, kjer je prednjačil krompir in druga zelenjava. Glavno tržišče za pridelke je bila Gorica. Pridelke so Vrtojbenke s posebnimi vozički na dveh kolesih, imenovanimi ''borele'', vozile meščanom v Gorico. Kljub temu, da so kokošja jajca imeli doma, so si jih Vrtojbenci le redko privoščili, po navadi za god.

Številne mlajše ženske in dekleta so odhajale kot služkinje in dojilje v [[Egipt]]. Ob večerih in nedeljah so se Vrtojbenci zbirali v gostilnah, ki jih je bilo v letih pred prvo vojno v vasi kar devet. 

===Vrtojba v prvi svetovni vojni===
Vrtojba je svojo hudo uro doživela med prvo svetovno vojno. Vest o sarajevskem atentatu na prestolonaslednika Franca Ferdinanda dne 28. junija 1914 je veliko Vrtojbencev izvedelo na veselici v bližnjem [[Šempeter pri Gorici|Šempetru]]. V ljudi sta se hitro naselila strah in negotovost. Vpoklici vojaških obveznikov so se začeli že konec julija 1914, potem ko je Avstro-Ogrska vstopila v prvo svetovno vojno. Tudi Vrtojbenci so bili med vpoklicanimi in so s svojimi enotami odkorakali na fronto v [[Srbija|Srbijo]] in Galicijo. Vrtojba je sodila v naborno območje 97. tržaškega pehotnega polka, toda Vrtojbenci so služili tudi v drugih enotah (27. ljubljanski domobranski polk, 20. tržaški lovski bataljon) avstro-ogrske vojske in mornarice.

Konec leta so v bojih padle prve žrtve tudi med Vrtojbenci. Toda prava vojna je bila še vedno daleč proč ....

Leto 1915 se je pričelo v pričakovanju prihoda elektrike - velikega čuda tedanjega časa - v vas, toda vojna se je zavlekla. Namesto pričakovane hitre avstrijske zmage in prihoda vojakov domov, se je vojna še razširila. Vanjo so vstopale vedno nove države, tako na eni kot na drugi strani.

Vrtojbenci so se prvič neposredno srečali z rohnenjem orožja konec maja 1915, ko je [[Italija]] napovedala vojno [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]]. Sovražnik se je kar naenkrat znašel v nevarni bližini - na [[soška fronta|soški front]]i. Vedno pogostejši so bili 'pozdravi' s fronte. Proti koncu leta 1915 so postale bivalne razmere v Vrtojbi že zelo nevarne.
O tem nam poroča časopis Slovenec z dne 8. januarja 1916:
{{quote|»Ob decembrskem obstreljevanju je trpela tudi Vrtojba. V Dolnji Vrtojbi je bilo poškodovanih več hiš in tudi več človeških žrtev je bilo. V Gornji Vrtojbi je granata skoraj porušila hišo sladoledarja Černeta in Možeta in mu ubila 15 letnega sina Jožefa. Granata je bila verjetno namenjena cerkvi sv. Jožefa, ki stoji poleg.«}}

Italija je v letu 1916 svoje vojaške dejavnosti na soški fronti še bolj okrepila. Cilj napadov italijanske armade je bilo mesto Gorica. Po zavzetju mesta v 6. soški ofenzivi dne 9. avgusta 1916, se je italijanska vojska še bolj približala Vrtojbi. Civilno prebivalstvo je moralo zapustiti domove, odšli so v begunstvo. Toda za Vrtojbo in Vrtojbence se je težka preizkušnja šele začela ...

Po italijanskem zavzetju Gorice in napredovanju proti vzhodu je prišla Vrtojba na samo frontno linijo; tukaj so se odvijali srditi boji. Avstrijske enote so se vkopale na Vrtojbenskih gričih, Italijani pa so jih srdito obstreljevali in napadali s pehoto. Razen manjših premikov frontne linije in prekoračitve potoka Vrtojbice, Italijanom do konca vojne ni uspelo na tem frontnem odseku resneje ogroziti avstrijskih obrambnih zmožnosti. Žrtve so bile na obeh straneh velike.

Leto 1917 so se hudi boji na vrtojbenskem odseku fronte nadaljevali. Toda avstrijski branilci so vzdržali, kljub silovitim italijanskim napadom v 10. in 11. soški ofenzivi. Ob avstrijskem protinapadu v 12. ofenzivi oktobra 1917 in pomiku fronte na reko [[Piava|Piavo]], si je tudi Vrtojba oddahnila - bolje rečeno kar je še od vasi ostalo. Bila je namreč skoraj v celoti porušena. Cela je ostala ena sama samcata hiša - pri Ogrinovih, danes družina Mrak, ob ulici 9. septembra. V njej je bila med vojno vojaška bolnišnica, na strehi je bil narisan velik rdeč križ in sovražnik je to kolikor toliko spoštoval. 
Tudi med Vrtojbenci na fronti je smrt vedno pogosteje pobirala svoj krvavi davek. Vrstila so se sporočila:
{{quote|»Alojzij Reščič, sin Mihaela, doma iz Vrtojbe, je padel junaške smrti dne 16. maja 1917 v Bodrežu - Logu pri Kanalu.« (časopis Slovenec, 27. 11. 1917)}}

Novembra leta 1918 se je vojna morija končala. Ljudje so se vračali iz begunstva in s fronte ter takoj pričeli z obnovo porušenih domov. V prvih dneh novembra je tudi v Vrtojbo vkorakala italijanska vojska, sanj o priključitvi k novonastali jugoslovanski državi je bilo konec in vas je 'začasno' prišla pod Italijo. Na žalostne dogodke je po prvi svetovni vojni spominjalo kar 11 vojaških pokopališč, ki so bila raztresena po vasi, njihove lokacije na žalost danes poznajo le še redki poznavalci. Tam pokopani italijanski vojaki so bili v tridesetih letih večinoma preneseni v italijansko [[Kostnica|kostnico]] na [[Oslavje|Oslavju]].

;Vrtojbenci in begunstvo
Prvi Vrtojbenci so odšli v begunstvo že v pozni jeseni 1915. Njihovo število se je še povečalo v prvih mesecih leta 1916, vsi Vrtojbenci pa so zapustili svoje domove po italijanskem zavzetju Gorice. Vsega skupaj je iz Vrtojbe v begunstvo odšlo do 350 družin, v glavnem ženske, otroci in starejši možje. Odšli so v razne dežele tedanje monarhije. Nekaj jih je ostalo kar na Goriškem v zaledju fronte, večina se je raztepla po [[Kranjska|Kranjskem]] in [[Štajerska|Štajerskem]], nekaj družin pa je odšlo tudi v Spodnjo in Zgornjo Avstrijo, na Češko in na Moravsko. Prebivali so različno; nekateri so se nastanili pri sorodnikih, prijateljih in znancih, drugi so bili prisiljeni poiskati zavetje v begunskih taboriščih (Wagna pri Lipnici, Bruck na Litvi, Steinklamm ...). 
V begunstvu se je:
* rodilo 65 otrok
* poročilo 7 vrtojbenskih parov
* umrlo 75 Vrtojbencev

Nekaj družin in posameznikov iz Vrtojbe, ki se niso dovolj hitro umaknili od doma po padcu Gorice, je pristalo tudi v italijanskih taboriščih. Odpeljani so bili v begunska taborišča v srednji in južni Italiji. 

;Žrtve vojne med Vrtojbenci
Ob zadnjem štetju prebivalstva pred vstopom Italije v vojno leta 1915 je imela Vrtojba (Gornja in Dolnja skupaj) 1974 prebivalcev. 
Žrtve med Vrtojbenci doma in na frontah v 1. svetovni vojni:
# padli na fronti - 35
# umrli v vojnem ujetništvu - 10
# umrli v vojaški bolnišnici - 5
# žrtve bombardiranj in ostankov vojne - 11
Skupaj je za posledicami vojne umrlo 63 Vrtojbencev, kar je predstavljalo dobre 3 % predvojnega prebivalstva.

=== Od prve svetovne vojne do danes ===
Po prvi svetovni vojni je naše kraje na podlagi [[Londonski sporazum (1915)|Londonskega sporazuma]] zasedla Italija, ime vasi so spremenili in dopolnili v Vertoiba in Campisanti, prav zaradi žalostnih dogodkov med vojno. Vrtojba je namesto dveh v vojni porušenih cerkva (sv. Janeza Krstnika v Gornji in sv. Jožefa v Dolnji Vrtojbi) dobila današnjo [[Cerkev Srca Jezusovega, Vrtojba|Cerkev Srca Jezusovega]], zgrajeno v neoromanskem slogu, ki jo je decembra 1925 posvetil goriški nadškof Frančišek B. Sedej. Nova cerkev je odigrala pomembno vlogo pri povezovanju nekdaj ločenih vasi. Vrtojba je postala župnija šele leta 1935, čeprav je večjo samostojnost na duhovnem področju pridobila že leta 1832, ko je postala kaplanija z lastnim duhovnikom v okviru župnije Šempeter.

Leta 1928 so ukinili občinsko samostojnost in Vrtojbo priključili občini Gorica. To so bili težki časi narodnega zatiranja in fašistične vladavine. Okrog 300 Vrtojbencev se je takrat odselilo, bodisi v notranjost Italije, bodisi v takratno [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]] ali pa v južno Ameriko. Precej vrtojbenskih deklet je našlo delo, predvsem kot hišne pomočnice in varuške, v večjih italijanskih mestih. Ni čudno, da so Vrtojbenci z velikim pričakovanjem sprejeli osvobodilno borbo. Prvi Vrtojbenci so odšli v partizane že oktobra leta 1942. Zlasti po razpadu Italije in prihodu nemškega okupatorja pa sta se navdušenje ter želja po priključitvi k Jugoslaviji še povečala. To se je pokazalo tudi pri velikem odzivu Vrtojbencev za partizane. Tudi v drugi svetovni vojni je vas plačala svoj krvavi davek. Kar 82 Vrtojbencev, katerih imena so izpisana na spomeniku sredi vasi, je umrlo med zadnjo vojno; padli so v partizanih, bili žrtve taborišč in prisilnega dela ali so umrli za posledicami bombardiranj. Tem žrtvam je potrebno dodati še dobro desetino pobitih zaradi revolucionarnega nasilja, ki so ga zagrešili nekateri prenapeteži, bodisi zaradi partijskih ukazov ali kar mimo njih.

Po koncu [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je Vrtojbo zasedla angloameriška vojska in jo podredila Zavezniški vojaški upravi tedanje [[Svobodno tržaško ozemlje|cone A]]. Starejši Vrtojbenci se tega spominjajo kot obdobja relativnega blagostanja in napredka ter bivanja ameriških in britanskih vojaških enot v vasi. Vrtojbenci so si zlasti zapomnili indijske kolonialne čete z visokimi turbani na glavah.

Po [[Pariški mirovni sporazumi (1947)|pariški mirovni pogodbi]] in prihodu jugoslovanske vojske sredi septembra 1947 je vas prišla v okvir Jugoslavije. S tem je bila Vrtojba odrezana od stoletnega naravnega, gospodarskega in političnega centra – mesta Gorica. Do začetka 1960-ih je to vlogo spet prevzel Šempeter, nato so Vrtojbo vključili v [[Mestna občina Nova Gorica|občino Nova Gorica]]. Bila so leta hitre preobrazbe in spreminjanja vaške podobe. Število vrtojbenskih kmetov je vztrajno upadalo, ljudje so se pričeli zaposlovati v naglo razvijajoči se industriji (Iskra, Vozila, Iztok Miren, Cimos, Ciciban) v okoliških krajih ([[Šempeter pri Gorici|Šempeter]], [[Miren]]). Kljub hitremu razvoju in poskusu vključitve v (novo)goriški mestni okoliš je Vrtojba ostala velika vas, ki se zaveda svoje lastne preteklosti. Danes, skupaj s Šempetrom, od leta 1998 oblikuje lastno [[Občina Šempeter - Vrtojba|občino Šempeter-Vrtojba]].

==Znani krajani==
* Janez Boštjančič (1844 – 1892), publicist
* Anton Obizzi (1843 – 1916), lastnik prve slovenske tiskarne v Gorici
* [[Ivan Mermolja]] (1875 – 1942), politik, eden od soustanoviteljev Slovenske kmetske stranke na Goriškem, član ustavodajne skupščine v Beogradu
* Franc Gorkič (1888 – 1977), urednik, publicist, politik, zaslužen čitalničar, dolgoletni predsednik »Kluba starih goriških študentov&quot;
* Jordan Gorjan (1896 – 1960), politik
* Rafael Nemec (1914 – 1993), akademski slikar (dipl. v Benetkah) in restavrator
* Bernardin Godnič (1914 – 1977), duhovnik iz Komna, ki je kar 30 let deloval v Vrtojbi in tu pustil neizbrisen pečat
* dr. Kazimir Humar (1915 – 2001), duhovnik, doktor teologije, biseromašnik, publicist in kulturni delavec v Gorici

==Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[Železniška postaja Vrtojba]]
* [[Zavzetje mednarodnega mejnega prehoda Vrtojba]]
* [[seznam naselij v Sloveniji]]
* [[Mestni promet Nova Gorica]]

{{Šempeter - Vrtojba}}

[[Kategorija:Naselja Občine Šempeter - Vrtojba]]
[[Kategorija:Vrtojba| ]]</text>
      <sha1>5y6cvc9gz215fnpqo3il1nu86q3ioxg</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688454</id>
      <parentid>6688453</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T10:51:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-34556-77</username>
        <id>261531</id>
      </contributor>
      <comment>zelo pomembna informacija</comment>
      <origin>6688454</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="21469" sha1="9303x96id43gwfswcodhq5r6yau0jnq" xml:space="preserve">{{slog|razlog=manjkajo notranje povezave}}
{{brezvirov}}

{{Infopolje Naselje v Sloveniji 
| latd = 45 |latm = 54 |lats = 32.12 |latNS = N
| longd = 13 |longm = 38 |longs = 11.02 |longEW = E
|najdisi=Vrtojba
|geopedia=#L410_T13_F10118395_b4
|slika=Vrtojba-train staton.jpg
|povrsina=8,28
|prebivalstvo=2713
|prebivalstvo_od=2025
|prebivalstvo_ref=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|nadmorska=61
|postna=5290
|posta= Šempeter pri Gorici
|obcina=Šempeter - Vrtojba
|pokrajina=Primorska
|regija=Goriška regija
}}

'''glavni epstein je maks kolman. Vrtojba''' je [[naselje]] z okoli 2700 prebivalci (2025) v [[občina Šempeter - Vrtojba|Občini Šempeter - Vrtojba]].
Vrtojba leži na rodovitni [[goriška regija|Goriški]] ravnini oz. ''Vrtojbenskem polju'' na zahodnem robu Slovenije, tik ob italijanski meji in južno od [[Šempeter pri Gorici|Šempetra pri Gorici]] in [[nova gorica|Nove Gorice]], upravnega, gospodarskega in kulturnega središča Goriške oz. Severnoprimorske regije. Po zasnovi je Vrtojba tipična obcestna vas, dolga skoraj tri kilometre, razpotegnjena v smeri sever-jug (deli se za Gornjo in Dolnjo Vrtojbo) in ob glavni prometnici, ki povezuje [[Goriška statistična regija|Goriško]] z Goriškim Krasom. Skozi vas teče potok [[Vrtojbica]], ki se jugozahodno od vasi izliva v reko [[vipava(reka)|Vipavo]]. Naselje se je razvilo na stiku prodnatega Vrtojbenskega polja in ilovnatih nanosov s flišnih Vrtojbensko-Biljenskih gričev. Na teh gričih, poraslih z [[vinska trta|vinsko trto]], doseže vas tudi svojo najvišjo nadmorsko višino – 83 metrov. Na južni strani vasi proti [[Miren|Mirnu]] se nahajajo velike gramoznice, ki jih upravlja Gradbeno podjetje »Primorje«. 

Nekdanje kmečko naselje, znano predvsem po pridelovanju zgodnje zelenjave in vrtnin, se je zlasti po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] spremenilo v delavsko-kmečko vas. Za slednje lahko rečemo, da vedno hitreje izginja in Vrtojba je priča hitremu razvoju na področju obrti. Živahna zidava stanovanjskih hiš in hitro naraščanje števila prebivalcev v zadnjem času spreminja Vrtojbo v južni primestni krak novogoriške mestne aglomeracije. Ob uradnem popisu prebivalstva leta 1991 je imela Vrtojba 2100 prebivalcev, vendar se je število v zadnjih letih še povečalo. Leta 1915 je bilo v vasi skoraj tisoč prebivalcev manj. Naraščanje prebivalstva je predvsem posledica intenzivne pozidave na nekdanjem obrobju vasi (Laze, Griči ali po drugi toponomiji: Zabrdce, V Klancu, Čuklje, Na Hribu), kar je v Vrtojbo privabilo veliko priseljencev. Zlasti je vabljiva ekonomsko ugodna obmejna lega (Mednarodni mejni prehod Vrtojba) in milo [[sredozemsko podnebje]].

==Zgodovina==

Kraj se prvič omenja že v začetku 13. stoletja in sicer kot Toyfa, Toyua ali Tojva v seznamu posesti Goriških grofov, fevdalnih gospodov iz [[Gorica|Gorice]] z obsežnimi posestmi tudi na Vrtojbenskem polju. Ime vasi je predslovanskega izvora, o [[etimologija|etimologiji]] je mogoče samo ugibati. Okrog leta 1350 se vas omenja v urbarjih goriških grofov kot Vertoib. V tistem času je bila danes enotna vas razdeljena na dva samostojna dela, na Gornjo in Dolnjo Vrtojbo, ki sta se združila v enotno vas šele po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]]. To ozemlje je bilo strateško izredno pomembno in najverjetneje naseljeno že v zgodnji [[Antika|antiki]], o čemer pričajo arheološki ostanki, ki so jih v sredi 19. stoletja izkopali na Markovem hribu nad [[Šempeter pri Gorici|Šempetrom pri Gorici]]. V rimskih časih je južno od Vrtojbe vodila t. i. [[rimska cesta]], ki je povezovala [[Oglej]] in [[Emona|Emono]], današnjo [[Ljubljana|Ljubljano]]. Za časa Frankovske države je današnje območje Vrtojbe spadalo v Furlansko marko. V cerkvenem oziru pa je bilo to območje v domeni oglejskega patriarha, ki je skrbel za pokristjanjevanje. Dne 28. aprila 1001 je nemški cesar [[Oton III.]] tudi posvetno oblast na ozemlju med [[Soča|Sočo]] in Vipavo razdelil med Oglej ter furlanskega mejnega grofa. V tej listini se sicer Vrtojba izrecno ne omenja. Nadaljnja zgodovina vasi, vsaj od leta 1425 naprej, je tesno povezana z razvojem velike šempetrske župnije, pod katero je v tistem času spadalo kar 7 vasi ali podružnic. V Goriškem deželno-knežjem urbarju iz leta 1507, ki ga hrani Državni arhiv v Gorici (Italija), se prvič pisno omenjajo tudi nekateri še danes znani vaški toponimi (Komančelo, Smete). Konec 16. stoletja je bilo v Gornji Vrtojbi 18 in v Dolnji Vrtojbi 24 družin.

Zaradi turškega prodiranja proti zahodnemu [[Balkan|Balkanu]] se je v 16. in 17. stoletju veliko uskoških, to je begunskih družin naselilo prav na rodovitnem goriškem podeželju. Tukaj je prednjačila zlasti Vrtojba, ki jo nekateri zgodovinski viri, zlasti zgodovinar dr. [[Josip Mal]], označujejo kot najbolj uskoško vas na Goriškem. Da je temu morda res tako, nam dokazujejo priimki, ki so se v vasi ohranili do danes - Lasič, Brankovič, Gorkič, Frletič, Batistič, Reščič, Mozetič ...

Zaradi svoje geostrateške lege je bila Vrtojba tudi sicer deležna priseljevanja iz drugih dežel, o čemer nam pričajo prav številni priimki italijanskega, furlanskega in francoskega izvora, ki so se ohranili v Vrtojbi - Vižin, Nardin, Maraž, Vižintin, Boškin, Bufolin, Arčon, Bagon ...

V obdobju vojn, negotovosti in verskih sporov 16. in 17. stoletja so v obeh Vrtojbah zaživele cerkvene bratovščine ({{langx|la|fraternitates}}), ki so bile značilen pojav ljudske vernosti in pobožnosti. V Dolnji Vrtojbi so bile tri: sv. Pavla (ustanovljena že leta 1535), sv. Andreja in sv. Barbare, v Gornji Vrtojbi pa dve bratovščini: sv. Ota in sv. Jožefa. Delovanje bratovščin je zamrlo z [[jožefinske reforme|jožefinskimi reformami]] konec 18. stoletja. Glavni zemljiški posestniki v Vrtojbi so bili grofje [[Coroniniji|Coronini]]. Šempetrska veja te slavne goriške rodbine je obsežne posesti v Vrtojbi pridobila sredi 18. stoletja ob ženitvi Ivana Krstnika Coroninija z Magdaleno de Simonetti. Pomembni lastniki vrtojbenske zemlje so bili še goriški plemiči Obizzi in Gironcoli, ki so imeli v Vrtojbi svoje podeželske dvorce.

V drugi polovici 18. in v začetku 19. stoletja se je med Vrtojbenci uveljavilo pridelovanje [[krompir]]ja, zgodnje zelenjave in [[murva|murve]] za gojenje [[sviloprejka|sviloprejk]], potrebnih za pridobivanje svile.

Število prebivalstva je začelo naraščati, ljudje so si gmotno precej opomogli. Vrtojbensko polje je postalo pravi vrt mesta [[Gorica]] in je poneslo slavo s pridelavo zgodnje zelenjave širom po monarhiji. Celo na cesarskem [[Dunaj|Dunaju]] so povpraševali po mladem krompirju iz Vrtojbe.

Vrtojbenci so bili uspešni tudi na področju živinoreje. V goriškem časopisu ''Gospodarski list'' tako zasledimo zapisano, da je bila v Gorici konec septembra 1884 na trgu Sv. Antona kmetijska razstava. Prvo nagrado 50 goldinarjev v kategoriji krav je dobil Franc pl. Gironcoli iz Vrtojbe.

Ob popisu prebivalstva leta 1827 je imela Gornja Vrtojba 87 družin z 408 prebivalci v 54 hišah, v Dolnji Vrtojbi pa je bilo 73 hiš s 102 družinama in 437 prebivalci. Popisovalci so poudarili, da gre za kmečko naselje, ki je dobre pol ure hoda oddaljeno od Gorice. Do začetka 1. svetovne vojne se je število prebivalcev podvojilo.

Leta 1866 sta se obe Vrtojbi osamosvojili iz tedanje občine Šempeter in ustanovili samostojno občino, kamor je spadala še vas Bukovica. Upravno je spadala občina Vrtojba v goriško okrajno glavarstvo avstrijske dežele Goriško-Gradiščanske. Deset let po pridobitvi občinske samostojnosti je imela celotna občina Vrtojba 1328 prebivalcev in je bila večja od Šempetra.

V obdobju narodnega prebujanja med Slovenci tudi Vrtojbenci niso stali ob strani, saj so v začetku leta 1868 v Spodnji Vrtojbi ustanovili čitalnico, ki je postala glavna gonilka narodnega in kulturnega razvoja. Bila je ustanovljena med prvimi na Goriškem. Tudi Vrtojbenci so začutili potrebo po kulturnem udejstvovanju in narodni uveljavitvi, saj so hoteli dati pravo veljavo slovenskemu jeziku. Zbirali so se v društveni sobi, kjer so brali oziroma čitali razne slovenske knjige, časopise in revije, na katere je bila čitalnica naročena. Odtod ime te kulturne ustanove. Februarja 1868 so si čitalničarji izbrali prvi odbor. Predsednik je tako postal France Maraš, tajnik Ivan Boštjančič, blagajnik pa Jožef Leon. [[Čitalnica]] je spodbudila nagel razmah kulturnega življenja v vasi. Prav na pobudo čitalničarjev je bil ustanovljen [[pevski zbor]], ki ga je vodil domačin inž. Pepi Lasič. Sledila je ustanovitev dramske skupine, ki je Vrtojbence razveseljevala s številnimi nastopi. Že pred [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je bila v Vrtojbi ustanovljena tamburaška skupina, ki jo je vodil študent Lojze Soban. V 1. svet. vojni je čitalnica delila usodo porušene Vrtojbe. Po zaslugi vnetega čitalničarja Franca Gorkiča je Vrtojbencem uspelo pridobiti vojno odškodnino, s pomočjo katere so si nakupili novih knjig ter tudi nove instrumente za tamburaški orkester. Prav kultura je pomagala našim prednikom previhariti težko obdobje fašistične strahovlade.   

Na pobudo vrtojbenskih čitalničarjev so leta 1871 v Vrtojbi ustanovili lastno dvorazredno šolo. V veliki stavbi ''pri Krpanu'' v Gornji Vrtojbi, nekdaj last plemiške rodbine Obizzi, so uredili dve učilnici in stanovanje za učitelja. Jeseni 1871 je s poučevanjem pričel prvi vrtojbenski učitelj Andrej Drašček, doma iz [[Solkan|Solkana]], ki ga je konec stoletja nasledil nadučitelj Ivan Zorn iz Prvačine. Bil je gonilna sila vrtojbenskega šolstva do odhoda v begunstvo.

Nasploh je bilo življenje na vasi v letih pred prvo svetovno vojno zelo razgibano. Vrtojba je imela več pevskih zborov, dramsko skupino, kolesarsko društvo, tamburaški orkester in kmetijsko konzumno društvo. Eden najzaslužnejših za vsestranski razvoj je bil dolgoletni župan Franc plemeniti Locatelli (1853 – 1929) iz Dolnje Vrtojbe. Župan Locatelli je izhajal iz bogate kmečke družine italijanskega izvora in je veljal za spoštovanega in učenega moža. Plemiški [[pridevnik]] ''plemeniti'' naj bi pridobil njegov oče, ki se je junaško vojskoval v avstrijski vojski.

Ljudje so se v glavnem ukvarjali s kmetijstvom, kjer je prednjačil krompir in druga zelenjava. Glavno tržišče za pridelke je bila Gorica. Pridelke so Vrtojbenke s posebnimi vozički na dveh kolesih, imenovanimi ''borele'', vozile meščanom v Gorico. Kljub temu, da so kokošja jajca imeli doma, so si jih Vrtojbenci le redko privoščili, po navadi za god.

Številne mlajše ženske in dekleta so odhajale kot služkinje in dojilje v [[Egipt]]. Ob večerih in nedeljah so se Vrtojbenci zbirali v gostilnah, ki jih je bilo v letih pred prvo vojno v vasi kar devet. 

===Vrtojba v prvi svetovni vojni===
Vrtojba je svojo hudo uro doživela med prvo svetovno vojno. Vest o sarajevskem atentatu na prestolonaslednika Franca Ferdinanda dne 28. junija 1914 je veliko Vrtojbencev izvedelo na veselici v bližnjem [[Šempeter pri Gorici|Šempetru]]. V ljudi sta se hitro naselila strah in negotovost. Vpoklici vojaških obveznikov so se začeli že konec julija 1914, potem ko je Avstro-Ogrska vstopila v prvo svetovno vojno. Tudi Vrtojbenci so bili med vpoklicanimi in so s svojimi enotami odkorakali na fronto v [[Srbija|Srbijo]] in Galicijo. Vrtojba je sodila v naborno območje 97. tržaškega pehotnega polka, toda Vrtojbenci so služili tudi v drugih enotah (27. ljubljanski domobranski polk, 20. tržaški lovski bataljon) avstro-ogrske vojske in mornarice.

Konec leta so v bojih padle prve žrtve tudi med Vrtojbenci. Toda prava vojna je bila še vedno daleč proč ....

Leto 1915 se je pričelo v pričakovanju prihoda elektrike - velikega čuda tedanjega časa - v vas, toda vojna se je zavlekla. Namesto pričakovane hitre avstrijske zmage in prihoda vojakov domov, se je vojna še razširila. Vanjo so vstopale vedno nove države, tako na eni kot na drugi strani.

Vrtojbenci so se prvič neposredno srečali z rohnenjem orožja konec maja 1915, ko je [[Italija]] napovedala vojno [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]]. Sovražnik se je kar naenkrat znašel v nevarni bližini - na [[soška fronta|soški front]]i. Vedno pogostejši so bili 'pozdravi' s fronte. Proti koncu leta 1915 so postale bivalne razmere v Vrtojbi že zelo nevarne.
O tem nam poroča časopis Slovenec z dne 8. januarja 1916:
{{quote|»Ob decembrskem obstreljevanju je trpela tudi Vrtojba. V Dolnji Vrtojbi je bilo poškodovanih več hiš in tudi več človeških žrtev je bilo. V Gornji Vrtojbi je granata skoraj porušila hišo sladoledarja Černeta in Možeta in mu ubila 15 letnega sina Jožefa. Granata je bila verjetno namenjena cerkvi sv. Jožefa, ki stoji poleg.«}}

Italija je v letu 1916 svoje vojaške dejavnosti na soški fronti še bolj okrepila. Cilj napadov italijanske armade je bilo mesto Gorica. Po zavzetju mesta v 6. soški ofenzivi dne 9. avgusta 1916, se je italijanska vojska še bolj približala Vrtojbi. Civilno prebivalstvo je moralo zapustiti domove, odšli so v begunstvo. Toda za Vrtojbo in Vrtojbence se je težka preizkušnja šele začela ...

Po italijanskem zavzetju Gorice in napredovanju proti vzhodu je prišla Vrtojba na samo frontno linijo; tukaj so se odvijali srditi boji. Avstrijske enote so se vkopale na Vrtojbenskih gričih, Italijani pa so jih srdito obstreljevali in napadali s pehoto. Razen manjših premikov frontne linije in prekoračitve potoka Vrtojbice, Italijanom do konca vojne ni uspelo na tem frontnem odseku resneje ogroziti avstrijskih obrambnih zmožnosti. Žrtve so bile na obeh straneh velike.

Leto 1917 so se hudi boji na vrtojbenskem odseku fronte nadaljevali. Toda avstrijski branilci so vzdržali, kljub silovitim italijanskim napadom v 10. in 11. soški ofenzivi. Ob avstrijskem protinapadu v 12. ofenzivi oktobra 1917 in pomiku fronte na reko [[Piava|Piavo]], si je tudi Vrtojba oddahnila - bolje rečeno kar je še od vasi ostalo. Bila je namreč skoraj v celoti porušena. Cela je ostala ena sama samcata hiša - pri Ogrinovih, danes družina Mrak, ob ulici 9. septembra. V njej je bila med vojno vojaška bolnišnica, na strehi je bil narisan velik rdeč križ in sovražnik je to kolikor toliko spoštoval. 
Tudi med Vrtojbenci na fronti je smrt vedno pogosteje pobirala svoj krvavi davek. Vrstila so se sporočila:
{{quote|»Alojzij Reščič, sin Mihaela, doma iz Vrtojbe, je padel junaške smrti dne 16. maja 1917 v Bodrežu - Logu pri Kanalu.« (časopis Slovenec, 27. 11. 1917)}}

Novembra leta 1918 se je vojna morija končala. Ljudje so se vračali iz begunstva in s fronte ter takoj pričeli z obnovo porušenih domov. V prvih dneh novembra je tudi v Vrtojbo vkorakala italijanska vojska, sanj o priključitvi k novonastali jugoslovanski državi je bilo konec in vas je 'začasno' prišla pod Italijo. Na žalostne dogodke je po prvi svetovni vojni spominjalo kar 11 vojaških pokopališč, ki so bila raztresena po vasi, njihove lokacije na žalost danes poznajo le še redki poznavalci. Tam pokopani italijanski vojaki so bili v tridesetih letih večinoma preneseni v italijansko [[Kostnica|kostnico]] na [[Oslavje|Oslavju]].

;Vrtojbenci in begunstvo
Prvi Vrtojbenci so odšli v begunstvo že v pozni jeseni 1915. Njihovo število se je še povečalo v prvih mesecih leta 1916, vsi Vrtojbenci pa so zapustili svoje domove po italijanskem zavzetju Gorice. Vsega skupaj je iz Vrtojbe v begunstvo odšlo do 350 družin, v glavnem ženske, otroci in starejši možje. Odšli so v razne dežele tedanje monarhije. Nekaj jih je ostalo kar na Goriškem v zaledju fronte, večina se je raztepla po [[Kranjska|Kranjskem]] in [[Štajerska|Štajerskem]], nekaj družin pa je odšlo tudi v Spodnjo in Zgornjo Avstrijo, na Češko in na Moravsko. Prebivali so različno; nekateri so se nastanili pri sorodnikih, prijateljih in znancih, drugi so bili prisiljeni poiskati zavetje v begunskih taboriščih (Wagna pri Lipnici, Bruck na Litvi, Steinklamm ...). 
V begunstvu se je:
* rodilo 65 otrok
* poročilo 7 vrtojbenskih parov
* umrlo 75 Vrtojbencev

Nekaj družin in posameznikov iz Vrtojbe, ki se niso dovolj hitro umaknili od doma po padcu Gorice, je pristalo tudi v italijanskih taboriščih. Odpeljani so bili v begunska taborišča v srednji in južni Italiji. 

;Žrtve vojne med Vrtojbenci
Ob zadnjem štetju prebivalstva pred vstopom Italije v vojno leta 1915 je imela Vrtojba (Gornja in Dolnja skupaj) 1974 prebivalcev. 
Žrtve med Vrtojbenci doma in na frontah v 1. svetovni vojni:
# padli na fronti - 35
# umrli v vojnem ujetništvu - 10
# umrli v vojaški bolnišnici - 5
# žrtve bombardiranj in ostankov vojne - 11
Skupaj je za posledicami vojne umrlo 63 Vrtojbencev, kar je predstavljalo dobre 3 % predvojnega prebivalstva.

=== Od prve svetovne vojne do danes ===
Po prvi svetovni vojni je naše kraje na podlagi [[Londonski sporazum (1915)|Londonskega sporazuma]] zasedla Italija, ime vasi so spremenili in dopolnili v Vertoiba in Campisanti, prav zaradi žalostnih dogodkov med vojno. Vrtojba je namesto dveh v vojni porušenih cerkva (sv. Janeza Krstnika v Gornji in sv. Jožefa v Dolnji Vrtojbi) dobila današnjo [[Cerkev Srca Jezusovega, Vrtojba|Cerkev Srca Jezusovega]], zgrajeno v neoromanskem slogu, ki jo je decembra 1925 posvetil goriški nadškof Frančišek B. Sedej. Nova cerkev je odigrala pomembno vlogo pri povezovanju nekdaj ločenih vasi. Vrtojba je postala župnija šele leta 1935, čeprav je večjo samostojnost na duhovnem področju pridobila že leta 1832, ko je postala kaplanija z lastnim duhovnikom v okviru župnije Šempeter.

Leta 1928 so ukinili občinsko samostojnost in Vrtojbo priključili občini Gorica. To so bili težki časi narodnega zatiranja in fašistične vladavine. Okrog 300 Vrtojbencev se je takrat odselilo, bodisi v notranjost Italije, bodisi v takratno [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]] ali pa v južno Ameriko. Precej vrtojbenskih deklet je našlo delo, predvsem kot hišne pomočnice in varuške, v večjih italijanskih mestih. Ni čudno, da so Vrtojbenci z velikim pričakovanjem sprejeli osvobodilno borbo. Prvi Vrtojbenci so odšli v partizane že oktobra leta 1942. Zlasti po razpadu Italije in prihodu nemškega okupatorja pa sta se navdušenje ter želja po priključitvi k Jugoslaviji še povečala. To se je pokazalo tudi pri velikem odzivu Vrtojbencev za partizane. Tudi v drugi svetovni vojni je vas plačala svoj krvavi davek. Kar 82 Vrtojbencev, katerih imena so izpisana na spomeniku sredi vasi, je umrlo med zadnjo vojno; padli so v partizanih, bili žrtve taborišč in prisilnega dela ali so umrli za posledicami bombardiranj. Tem žrtvam je potrebno dodati še dobro desetino pobitih zaradi revolucionarnega nasilja, ki so ga zagrešili nekateri prenapeteži, bodisi zaradi partijskih ukazov ali kar mimo njih.

Po koncu [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je Vrtojbo zasedla angloameriška vojska in jo podredila Zavezniški vojaški upravi tedanje [[Svobodno tržaško ozemlje|cone A]]. Starejši Vrtojbenci se tega spominjajo kot obdobja relativnega blagostanja in napredka ter bivanja ameriških in britanskih vojaških enot v vasi. Vrtojbenci so si zlasti zapomnili indijske kolonialne čete z visokimi turbani na glavah.

Po [[Pariški mirovni sporazumi (1947)|pariški mirovni pogodbi]] in prihodu jugoslovanske vojske sredi septembra 1947 je vas prišla v okvir Jugoslavije. S tem je bila Vrtojba odrezana od stoletnega naravnega, gospodarskega in političnega centra – mesta Gorica. Do začetka 1960-ih je to vlogo spet prevzel Šempeter, nato so Vrtojbo vključili v [[Mestna občina Nova Gorica|občino Nova Gorica]]. Bila so leta hitre preobrazbe in spreminjanja vaške podobe. Število vrtojbenskih kmetov je vztrajno upadalo, ljudje so se pričeli zaposlovati v naglo razvijajoči se industriji (Iskra, Vozila, Iztok Miren, Cimos, Ciciban) v okoliških krajih ([[Šempeter pri Gorici|Šempeter]], [[Miren]]). Kljub hitremu razvoju in poskusu vključitve v (novo)goriški mestni okoliš je Vrtojba ostala velika vas, ki se zaveda svoje lastne preteklosti. Danes, skupaj s Šempetrom, od leta 1998 oblikuje lastno [[Občina Šempeter - Vrtojba|občino Šempeter-Vrtojba]].

==Znani krajani==
* Janez Boštjančič (1844 – 1892), publicist
* Anton Obizzi (1843 – 1916), lastnik prve slovenske tiskarne v Gorici
* [[Ivan Mermolja]] (1875 – 1942), politik, eden od soustanoviteljev Slovenske kmetske stranke na Goriškem, član ustavodajne skupščine v Beogradu
* Franc Gorkič (1888 – 1977), urednik, publicist, politik, zaslužen čitalničar, dolgoletni predsednik »Kluba starih goriških študentov&quot;
* Jordan Gorjan (1896 – 1960), politik
* Rafael Nemec (1914 – 1993), akademski slikar (dipl. v Benetkah) in restavrator
* Bernardin Godnič (1914 – 1977), duhovnik iz Komna, ki je kar 30 let deloval v Vrtojbi in tu pustil neizbrisen pečat
* dr. Kazimir Humar (1915 – 2001), duhovnik, doktor teologije, biseromašnik, publicist in kulturni delavec v Gorici

==Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[Železniška postaja Vrtojba]]
* [[Zavzetje mednarodnega mejnega prehoda Vrtojba]]
* [[seznam naselij v Sloveniji]]
* [[Mestni promet Nova Gorica]]

{{Šempeter - Vrtojba}}

[[Kategorija:Naselja Občine Šempeter - Vrtojba]]
[[Kategorija:Vrtojba| ]]</text>
      <sha1>9303x96id43gwfswcodhq5r6yau0jnq</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688455</id>
      <parentid>6688454</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T10:51:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-34653-42</username>
        <id>261532</id>
      </contributor>
      <origin>6688455</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="20892" sha1="c58q4gaopcazizgltwbz2pen3dlwqdk" xml:space="preserve">'''Vrtojba''' je [[naselje]] z okoli 2700 prebivalci (2025) v [[občina Šempeter - Vrtojba|Občini Šempeter - Vrtojba]].
Vrtojba leži na rodovitni [[goriška regija|Goriški]] ravnini oz. ''Vrtojbenskem polju'' na zahodnem robu Slovenije, tik ob italijanski meji in južno od [[Šempeter pri Gorici|Šempetra pri Gorici]] in [[nova gorica|Nove Gorice]], upravnega, gospodarskega in kulturnega središča Goriške oz. Severnoprimorske regije. Po zasnovi je Vrtojba tipična obcestna vas, dolga skoraj tri kilometre, razpotegnjena v smeri sever-jug (deli se za Gornjo in Dolnjo Vrtojbo) in ob glavni prometnici, ki povezuje [[Goriška statistična regija|Goriško]] z Goriškim Krasom. Skozi vas teče potok [[Vrtojbica]], ki se jugozahodno od vasi izliva v reko [[vipava(reka)|Vipavo]]. Naselje se je razvilo na stiku prodnatega Vrtojbenskega polja in ilovnatih nanosov s flišnih Vrtojbensko-Biljenskih gričev. Na teh gričih, poraslih z [[vinska trta|vinsko trto]], doseže vas tudi svojo najvišjo nadmorsko višino – 83 metrov. Na južni strani vasi proti [[Miren|Mirnu]] se nahajajo velike gramoznice, ki jih upravlja Gradbeno podjetje »Primorje«. 

Nekdanje kmečko naselje, znano predvsem po pridelovanju zgodnje zelenjave in vrtnin, se je zlasti po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] spremenilo v delavsko-kmečko vas. Za slednje lahko rečemo, da vedno hitreje izginja in Vrtojba je priča hitremu razvoju na področju obrti. Živahna zidava stanovanjskih hiš in hitro naraščanje števila prebivalcev v zadnjem času spreminja Vrtojbo v južni primestni krak novogoriške mestne aglomeracije. Ob uradnem popisu prebivalstva leta 1991 je imela Vrtojba 2100 prebivalcev, vendar se je število v zadnjih letih še povečalo. Leta 1915 je bilo v vasi skoraj tisoč prebivalcev manj. Naraščanje prebivalstva je predvsem posledica intenzivne pozidave na nekdanjem obrobju vasi (Laze, Griči ali po drugi toponomiji: Zabrdce, V Klancu, Čuklje, Na Hribu), kar je v Vrtojbo privabilo veliko priseljencev. Zlasti je vabljiva ekonomsko ugodna obmejna lega (Mednarodni mejni prehod Vrtojba) in milo [[sredozemsko podnebje]].

==Zgodovina==

Kraj se prvič omenja že v začetku 13. stoletja in sicer kot Toyfa, Toyua ali Tojva v seznamu posesti Goriških grofov, fevdalnih gospodov iz [[Gorica|Gorice]] z obsežnimi posestmi tudi na Vrtojbenskem polju. Ime vasi je predslovanskega izvora, o [[etimologija|etimologiji]] je mogoče samo ugibati. Okrog leta 1350 se vas omenja v urbarjih goriških grofov kot Vertoib. V tistem času je bila danes enotna vas razdeljena na dva samostojna dela, na Gornjo in Dolnjo Vrtojbo, ki sta se združila v enotno vas šele po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]]. To ozemlje je bilo strateško izredno pomembno in najverjetneje naseljeno že v zgodnji [[Antika|antiki]], o čemer pričajo arheološki ostanki, ki so jih v sredi 19. stoletja izkopali na Markovem hribu nad [[Šempeter pri Gorici|Šempetrom pri Gorici]]. V rimskih časih je južno od Vrtojbe vodila t. i. [[rimska cesta]], ki je povezovala [[Oglej]] in [[Emona|Emono]], današnjo [[Ljubljana|Ljubljano]]. Za časa Frankovske države je današnje območje Vrtojbe spadalo v Furlansko marko. V cerkvenem oziru pa je bilo to območje v domeni oglejskega patriarha, ki je skrbel za pokristjanjevanje. Dne 28. aprila 1001 je nemški cesar [[Oton III.]] tudi posvetno oblast na ozemlju med [[Soča|Sočo]] in Vipavo razdelil med Oglej ter furlanskega mejnega grofa. V tej listini se sicer Vrtojba izrecno ne omenja. Nadaljnja zgodovina vasi, vsaj od leta 1425 naprej, je tesno povezana z razvojem velike šempetrske župnije, pod katero je v tistem času spadalo kar 7 vasi ali podružnic. V Goriškem deželno-knežjem urbarju iz leta 1507, ki ga hrani Državni arhiv v Gorici (Italija), se prvič pisno omenjajo tudi nekateri še danes znani vaški toponimi (Komančelo, Smete). Konec 16. stoletja je bilo v Gornji Vrtojbi 18 in v Dolnji Vrtojbi 24 družin.

Zaradi turškega prodiranja proti zahodnemu [[Balkan|Balkanu]] se je v 16. in 17. stoletju veliko uskoških, to je begunskih družin naselilo prav na rodovitnem goriškem podeželju. Tukaj je prednjačila zlasti Vrtojba, ki jo nekateri zgodovinski viri, zlasti zgodovinar dr. [[Josip Mal]], označujejo kot najbolj uskoško vas na Goriškem. Da je temu morda res tako, nam dokazujejo priimki, ki so se v vasi ohranili do danes - Lasič, Brankovič, Gorkič, Frletič, Batistič, Reščič, Mozetič ...

Zaradi svoje geostrateške lege je bila Vrtojba tudi sicer deležna priseljevanja iz drugih dežel, o čemer nam pričajo prav številni priimki italijanskega, furlanskega in francoskega izvora, ki so se ohranili v Vrtojbi - Vižin, Nardin, Maraž, Vižintin, Boškin, Bufolin, Arčon, Bagon ...

V obdobju vojn, negotovosti in verskih sporov 16. in 17. stoletja so v obeh Vrtojbah zaživele cerkvene bratovščine ({{langx|la|fraternitates}}), ki so bile značilen pojav ljudske vernosti in pobožnosti. V Dolnji Vrtojbi so bile tri: sv. Pavla (ustanovljena že leta 1535), sv. Andreja in sv. Barbare, v Gornji Vrtojbi pa dve bratovščini: sv. Ota in sv. Jožefa. Delovanje bratovščin je zamrlo z [[jožefinske reforme|jožefinskimi reformami]] konec 18. stoletja. Glavni zemljiški posestniki v Vrtojbi so bili grofje [[Coroniniji|Coronini]]. Šempetrska veja te slavne goriške rodbine je obsežne posesti v Vrtojbi pridobila sredi 18. stoletja ob ženitvi Ivana Krstnika Coroninija z Magdaleno de Simonetti. Pomembni lastniki vrtojbenske zemlje so bili še goriški plemiči Obizzi in Gironcoli, ki so imeli v Vrtojbi svoje podeželske dvorce.

V drugi polovici 18. in v začetku 19. stoletja se je med Vrtojbenci uveljavilo pridelovanje [[krompir]]ja, zgodnje zelenjave in [[murva|murve]] za gojenje [[sviloprejka|sviloprejk]], potrebnih za pridobivanje svile.

Število prebivalstva je začelo naraščati, ljudje so si gmotno precej opomogli. Vrtojbensko polje je postalo pravi vrt mesta [[Gorica]] in je poneslo slavo s pridelavo zgodnje zelenjave širom po monarhiji. Celo na cesarskem [[Dunaj|Dunaju]] so povpraševali po mladem krompirju iz Vrtojbe.

Vrtojbenci so bili uspešni tudi na področju živinoreje. V goriškem časopisu ''Gospodarski list'' tako zasledimo zapisano, da je bila v Gorici konec septembra 1884 na trgu Sv. Antona kmetijska razstava. Prvo nagrado 50 goldinarjev v kategoriji krav je dobil Franc pl. Gironcoli iz Vrtojbe.

Ob popisu prebivalstva leta 1827 je imela Gornja Vrtojba 87 družin z 408 prebivalci v 54 hišah, v Dolnji Vrtojbi pa je bilo 73 hiš s 102 družinama in 437 prebivalci. Popisovalci so poudarili, da gre za kmečko naselje, ki je dobre pol ure hoda oddaljeno od Gorice. Do začetka 1. svetovne vojne se je število prebivalcev podvojilo.

Leta 1866 sta se obe Vrtojbi osamosvojili iz tedanje občine Šempeter in ustanovili samostojno občino, kamor je spadala še vas Bukovica. Upravno je spadala občina Vrtojba v goriško okrajno glavarstvo avstrijske dežele Goriško-Gradiščanske. Deset let po pridobitvi občinske samostojnosti je imela celotna občina Vrtojba 1328 prebivalcev in je bila večja od Šempetra.

V obdobju narodnega prebujanja med Slovenci tudi Vrtojbenci niso stali ob strani, saj so v začetku leta 1868 v Spodnji Vrtojbi ustanovili čitalnico, ki je postala glavna gonilka narodnega in kulturnega razvoja. Bila je ustanovljena med prvimi na Goriškem. Tudi Vrtojbenci so začutili potrebo po kulturnem udejstvovanju in narodni uveljavitvi, saj so hoteli dati pravo veljavo slovenskemu jeziku. Zbirali so se v društveni sobi, kjer so brali oziroma čitali razne slovenske knjige, časopise in revije, na katere je bila čitalnica naročena. Odtod ime te kulturne ustanove. Februarja 1868 so si čitalničarji izbrali prvi odbor. Predsednik je tako postal France Maraš, tajnik Ivan Boštjančič, blagajnik pa Jožef Leon. [[Čitalnica]] je spodbudila nagel razmah kulturnega življenja v vasi. Prav na pobudo čitalničarjev je bil ustanovljen [[pevski zbor]], ki ga je vodil domačin inž. Pepi Lasič. Sledila je ustanovitev dramske skupine, ki je Vrtojbence razveseljevala s številnimi nastopi. Že pred [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je bila v Vrtojbi ustanovljena tamburaška skupina, ki jo je vodil študent Lojze Soban. V 1. svet. vojni je čitalnica delila usodo porušene Vrtojbe. Po zaslugi vnetega čitalničarja Franca Gorkiča je Vrtojbencem uspelo pridobiti vojno odškodnino, s pomočjo katere so si nakupili novih knjig ter tudi nove instrumente za tamburaški orkester. Prav kultura je pomagala našim prednikom previhariti težko obdobje fašistične strahovlade.   

Na pobudo vrtojbenskih čitalničarjev so leta 1871 v Vrtojbi ustanovili lastno dvorazredno šolo. V veliki stavbi ''pri Krpanu'' v Gornji Vrtojbi, nekdaj last plemiške rodbine Obizzi, so uredili dve učilnici in stanovanje za učitelja. Jeseni 1871 je s poučevanjem pričel prvi vrtojbenski učitelj Andrej Drašček, doma iz [[Solkan|Solkana]], ki ga je konec stoletja nasledil nadučitelj Ivan Zorn iz Prvačine. Bil je gonilna sila vrtojbenskega šolstva do odhoda v begunstvo.

Nasploh je bilo življenje na vasi v letih pred prvo svetovno vojno zelo razgibano. Vrtojba je imela več pevskih zborov, dramsko skupino, kolesarsko društvo, tamburaški orkester in kmetijsko konzumno društvo. Eden najzaslužnejših za vsestranski razvoj je bil dolgoletni župan Franc plemeniti Locatelli (1853 – 1929) iz Dolnje Vrtojbe. Župan Locatelli je izhajal iz bogate kmečke družine italijanskega izvora in je veljal za spoštovanega in učenega moža. Plemiški [[pridevnik]] ''plemeniti'' naj bi pridobil njegov oče, ki se je junaško vojskoval v avstrijski vojski.

Ljudje so se v glavnem ukvarjali s kmetijstvom, kjer je prednjačil krompir in druga zelenjava. Glavno tržišče za pridelke je bila Gorica. Pridelke so Vrtojbenke s posebnimi vozički na dveh kolesih, imenovanimi ''borele'', vozile meščanom v Gorico. Kljub temu, da so kokošja jajca imeli doma, so si jih Vrtojbenci le redko privoščili, po navadi za god.

Številne mlajše ženske in dekleta so odhajale kot služkinje in dojilje v [[Egipt]]. Ob večerih in nedeljah so se Vrtojbenci zbirali v gostilnah, ki jih je bilo v letih pred prvo vojno v vasi kar devet. 

===Vrtojba v prvi svetovni vojni===
Vrtojba je svojo hudo uro doživela med prvo svetovno vojno. Vest o sarajevskem atentatu na prestolonaslednika Franca Ferdinanda dne 28. junija 1914 je veliko Vrtojbencev izvedelo na veselici v bližnjem [[Šempeter pri Gorici|Šempetru]]. V ljudi sta se hitro naselila strah in negotovost. Vpoklici vojaških obveznikov so se začeli že konec julija 1914, potem ko je Avstro-Ogrska vstopila v prvo svetovno vojno. Tudi Vrtojbenci so bili med vpoklicanimi in so s svojimi enotami odkorakali na fronto v [[Srbija|Srbijo]] in Galicijo. Vrtojba je sodila v naborno območje 97. tržaškega pehotnega polka, toda Vrtojbenci so služili tudi v drugih enotah (27. ljubljanski domobranski polk, 20. tržaški lovski bataljon) avstro-ogrske vojske in mornarice.

Konec leta so v bojih padle prve žrtve tudi med Vrtojbenci. Toda prava vojna je bila še vedno daleč proč ....

Leto 1915 se je pričelo v pričakovanju prihoda elektrike - velikega čuda tedanjega časa - v vas, toda vojna se je zavlekla. Namesto pričakovane hitre avstrijske zmage in prihoda vojakov domov, se je vojna še razširila. Vanjo so vstopale vedno nove države, tako na eni kot na drugi strani.

Vrtojbenci so se prvič neposredno srečali z rohnenjem orožja konec maja 1915, ko je [[Italija]] napovedala vojno [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]]. Sovražnik se je kar naenkrat znašel v nevarni bližini - na [[soška fronta|soški front]]i. Vedno pogostejši so bili 'pozdravi' s fronte. Proti koncu leta 1915 so postale bivalne razmere v Vrtojbi že zelo nevarne.
O tem nam poroča časopis Slovenec z dne 8. januarja 1916:
{{quote|»Ob decembrskem obstreljevanju je trpela tudi Vrtojba. V Dolnji Vrtojbi je bilo poškodovanih več hiš in tudi več človeških žrtev je bilo. V Gornji Vrtojbi je granata skoraj porušila hišo sladoledarja Černeta in Možeta in mu ubila 15 letnega sina Jožefa. Granata je bila verjetno namenjena cerkvi sv. Jožefa, ki stoji poleg.«}}

Italija je v letu 1916 svoje vojaške dejavnosti na soški fronti še bolj okrepila. Cilj napadov italijanske armade je bilo mesto Gorica. Po zavzetju mesta v 6. soški ofenzivi dne 9. avgusta 1916, se je italijanska vojska še bolj približala Vrtojbi. Civilno prebivalstvo je moralo zapustiti domove, odšli so v begunstvo. Toda za Vrtojbo in Vrtojbence se je težka preizkušnja šele začela ...

Po italijanskem zavzetju Gorice in napredovanju proti vzhodu je prišla Vrtojba na samo frontno linijo; tukaj so se odvijali srditi boji. Avstrijske enote so se vkopale na Vrtojbenskih gričih, Italijani pa so jih srdito obstreljevali in napadali s pehoto. Razen manjših premikov frontne linije in prekoračitve potoka Vrtojbice, Italijanom do konca vojne ni uspelo na tem frontnem odseku resneje ogroziti avstrijskih obrambnih zmožnosti. Žrtve so bile na obeh straneh velike.

Leto 1917 so se hudi boji na vrtojbenskem odseku fronte nadaljevali. Toda avstrijski branilci so vzdržali, kljub silovitim italijanskim napadom v 10. in 11. soški ofenzivi. Ob avstrijskem protinapadu v 12. ofenzivi oktobra 1917 in pomiku fronte na reko [[Piava|Piavo]], si je tudi Vrtojba oddahnila - bolje rečeno kar je še od vasi ostalo. Bila je namreč skoraj v celoti porušena. Cela je ostala ena sama samcata hiša - pri Ogrinovih, danes družina Mrak, ob ulici 9. septembra. V njej je bila med vojno vojaška bolnišnica, na strehi je bil narisan velik rdeč križ in sovražnik je to kolikor toliko spoštoval. 
Tudi med Vrtojbenci na fronti je smrt vedno pogosteje pobirala svoj krvavi davek. Vrstila so se sporočila:
{{quote|»Alojzij Reščič, sin Mihaela, doma iz Vrtojbe, je padel junaške smrti dne 16. maja 1917 v Bodrežu - Logu pri Kanalu.« (časopis Slovenec, 27. 11. 1917)}}

Novembra leta 1918 se je vojna morija končala. Ljudje so se vračali iz begunstva in s fronte ter takoj pričeli z obnovo porušenih domov. V prvih dneh novembra je tudi v Vrtojbo vkorakala italijanska vojska, sanj o priključitvi k novonastali jugoslovanski državi je bilo konec in vas je 'začasno' prišla pod Italijo. Na žalostne dogodke je po prvi svetovni vojni spominjalo kar 11 vojaških pokopališč, ki so bila raztresena po vasi, njihove lokacije na žalost danes poznajo le še redki poznavalci. Tam pokopani italijanski vojaki so bili v tridesetih letih večinoma preneseni v italijansko [[Kostnica|kostnico]] na [[Oslavje|Oslavju]].

;Vrtojbenci in begunstvo
Prvi Vrtojbenci so odšli v begunstvo že v pozni jeseni 1915. Njihovo število se je še povečalo v prvih mesecih leta 1916, vsi Vrtojbenci pa so zapustili svoje domove po italijanskem zavzetju Gorice. Vsega skupaj je iz Vrtojbe v begunstvo odšlo do 350 družin, v glavnem ženske, otroci in starejši možje. Odšli so v razne dežele tedanje monarhije. Nekaj jih je ostalo kar na Goriškem v zaledju fronte, večina se je raztepla po [[Kranjska|Kranjskem]] in [[Štajerska|Štajerskem]], nekaj družin pa je odšlo tudi v Spodnjo in Zgornjo Avstrijo, na Češko in na Moravsko. Prebivali so različno; nekateri so se nastanili pri sorodnikih, prijateljih in znancih, drugi so bili prisiljeni poiskati zavetje v begunskih taboriščih (Wagna pri Lipnici, Bruck na Litvi, Steinklamm ...). 
V begunstvu se je:
* rodilo 65 otrok
* poročilo 7 vrtojbenskih parov
* umrlo 75 Vrtojbencev

Nekaj družin in posameznikov iz Vrtojbe, ki se niso dovolj hitro umaknili od doma po padcu Gorice, je pristalo tudi v italijanskih taboriščih. Odpeljani so bili v begunska taborišča v srednji in južni Italiji. 

;Žrtve vojne med Vrtojbenci
Ob zadnjem štetju prebivalstva pred vstopom Italije v vojno leta 1915 je imela Vrtojba (Gornja in Dolnja skupaj) 1974 prebivalcev. 
Žrtve med Vrtojbenci doma in na frontah v 1. svetovni vojni:
# padli na fronti - 35
# umrli v vojnem ujetništvu - 10
# umrli v vojaški bolnišnici - 5
# žrtve bombardiranj in ostankov vojne - 11
Skupaj je za posledicami vojne umrlo 63 Vrtojbencev, kar je predstavljalo dobre 3 % predvojnega prebivalstva.

=== Od prve svetovne vojne do danes ===
Po prvi svetovni vojni je naše kraje na podlagi [[Londonski sporazum (1915)|Londonskega sporazuma]] zasedla Italija, ime vasi so spremenili in dopolnili v Vertoiba in Campisanti, prav zaradi žalostnih dogodkov med vojno. Vrtojba je namesto dveh v vojni porušenih cerkva (sv. Janeza Krstnika v Gornji in sv. Jožefa v Dolnji Vrtojbi) dobila današnjo [[Cerkev Srca Jezusovega, Vrtojba|Cerkev Srca Jezusovega]], zgrajeno v neoromanskem slogu, ki jo je decembra 1925 posvetil goriški nadškof Frančišek B. Sedej. Nova cerkev je odigrala pomembno vlogo pri povezovanju nekdaj ločenih vasi. Vrtojba je postala župnija šele leta 1935, čeprav je večjo samostojnost na duhovnem področju pridobila že leta 1832, ko je postala kaplanija z lastnim duhovnikom v okviru župnije Šempeter.

Leta 1928 so ukinili občinsko samostojnost in Vrtojbo priključili občini Gorica. To so bili težki časi narodnega zatiranja in fašistične vladavine. Okrog 300 Vrtojbencev se je takrat odselilo, bodisi v notranjost Italije, bodisi v takratno [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]] ali pa v južno Ameriko. Precej vrtojbenskih deklet je našlo delo, predvsem kot hišne pomočnice in varuške, v večjih italijanskih mestih. Ni čudno, da so Vrtojbenci z velikim pričakovanjem sprejeli osvobodilno borbo. Prvi Vrtojbenci so odšli v partizane že oktobra leta 1942. Zlasti po razpadu Italije in prihodu nemškega okupatorja pa sta se navdušenje ter želja po priključitvi k Jugoslaviji še povečala. To se je pokazalo tudi pri velikem odzivu Vrtojbencev za partizane. Tudi v drugi svetovni vojni je vas plačala svoj krvavi davek. Kar 82 Vrtojbencev, katerih imena so izpisana na spomeniku sredi vasi, je umrlo med zadnjo vojno; padli so v partizanih, bili žrtve taborišč in prisilnega dela ali so umrli za posledicami bombardiranj. Tem žrtvam je potrebno dodati še dobro desetino pobitih zaradi revolucionarnega nasilja, ki so ga zagrešili nekateri prenapeteži, bodisi zaradi partijskih ukazov ali kar mimo njih.

Po koncu [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je Vrtojbo zasedla angloameriška vojska in jo podredila Zavezniški vojaški upravi tedanje [[Svobodno tržaško ozemlje|cone A]]. Starejši Vrtojbenci se tega spominjajo kot obdobja relativnega blagostanja in napredka ter bivanja ameriških in britanskih vojaških enot v vasi. Vrtojbenci so si zlasti zapomnili indijske kolonialne čete z visokimi turbani na glavah.

Po [[Pariški mirovni sporazumi (1947)|pariški mirovni pogodbi]] in prihodu jugoslovanske vojske sredi septembra 1947 je vas prišla v okvir Jugoslavije. S tem je bila Vrtojba odrezana od stoletnega naravnega, gospodarskega in političnega centra – mesta Gorica. Do začetka 1960-ih je to vlogo spet prevzel Šempeter, nato so Vrtojbo vključili v [[Mestna občina Nova Gorica|občino Nova Gorica]]. Bila so leta hitre preobrazbe in spreminjanja vaške podobe. Število vrtojbenskih kmetov je vztrajno upadalo, ljudje so se pričeli zaposlovati v naglo razvijajoči se industriji (Iskra, Vozila, Iztok Miren, Cimos, Ciciban) v okoliških krajih ([[Šempeter pri Gorici|Šempeter]], [[Miren]]). Kljub hitremu razvoju in poskusu vključitve v (novo)goriški mestni okoliš je Vrtojba ostala velika vas, ki se zaveda svoje lastne preteklosti. Danes, skupaj s Šempetrom, od leta 1998 oblikuje lastno [[Občina Šempeter - Vrtojba|občino Šempeter-Vrtojba]].

==Znani krajani==
* Janez Boštjančič (1844 – 1892), publicist
* Anton Obizzi (1843 – 1916), lastnik prve slovenske tiskarne v Gorici
* [[Ivan Mermolja]] (1875 – 1942), politik, eden od soustanoviteljev Slovenske kmetske stranke na Goriškem, član ustavodajne skupščine v Beogradu
* Franc Gorkič (1888 – 1977), urednik, publicist, politik, zaslužen čitalničar, dolgoletni predsednik »Kluba starih goriških študentov&quot;
* Jordan Gorjan (1896 – 1960), politik
* Rafael Nemec (1914 – 1993), akademski slikar (dipl. v Benetkah) in restavrator
* Bernardin Godnič (1914 – 1977), duhovnik iz Komna, ki je kar 30 let deloval v Vrtojbi in tu pustil neizbrisen pečat
* dr. Kazimir Humar (1915 – 2001), duhovnik, doktor teologije, biseromašnik, publicist in kulturni delavec v Gorici

==Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[Železniška postaja Vrtojba]]
* [[Zavzetje mednarodnega mejnega prehoda Vrtojba]]
* [[seznam naselij v Sloveniji]]
* [[Mestni promet Nova Gorica]]

{{Šempeter - Vrtojba}}

[[Kategorija:Naselja Občine Šempeter - Vrtojba]]
[[Kategorija:Vrtojba| ]]</text>
      <sha1>c58q4gaopcazizgltwbz2pen3dlwqdk</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688459</id>
      <parentid>6688455</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T10:55:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>rv</comment>
      <origin>6688459</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="21438" sha1="5y6cvc9gz215fnpqo3il1nu86q3ioxg" xml:space="preserve">{{slog|razlog=manjkajo notranje povezave}}
{{brezvirov}}

{{Infopolje Naselje v Sloveniji 
| latd = 45 |latm = 54 |lats = 32.12 |latNS = N
| longd = 13 |longm = 38 |longs = 11.02 |longEW = E
|najdisi=Vrtojba
|geopedia=#L410_T13_F10118395_b4
|slika=Vrtojba-train staton.jpg
|povrsina=8,28
|prebivalstvo=2713
|prebivalstvo_od=2025
|prebivalstvo_ref=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|nadmorska=61
|postna=5290
|posta= Šempeter pri Gorici
|obcina=Šempeter - Vrtojba
|pokrajina=Primorska
|regija=Goriška regija
}}

'''Vrtojba''' je [[naselje]] z okoli 2700 prebivalci (2025) v [[občina Šempeter - Vrtojba|Občini Šempeter - Vrtojba]].
Vrtojba leži na rodovitni [[goriška regija|Goriški]] ravnini oz. ''Vrtojbenskem polju'' na zahodnem robu Slovenije, tik ob italijanski meji in južno od [[Šempeter pri Gorici|Šempetra pri Gorici]] in [[nova gorica|Nove Gorice]], upravnega, gospodarskega in kulturnega središča Goriške oz. Severnoprimorske regije. Po zasnovi je Vrtojba tipična obcestna vas, dolga skoraj tri kilometre, razpotegnjena v smeri sever-jug (deli se za Gornjo in Dolnjo Vrtojbo) in ob glavni prometnici, ki povezuje [[Goriška statistična regija|Goriško]] z Goriškim Krasom. Skozi vas teče potok [[Vrtojbica]], ki se jugozahodno od vasi izliva v reko [[vipava(reka)|Vipavo]]. Naselje se je razvilo na stiku prodnatega Vrtojbenskega polja in ilovnatih nanosov s flišnih Vrtojbensko-Biljenskih gričev. Na teh gričih, poraslih z [[vinska trta|vinsko trto]], doseže vas tudi svojo najvišjo nadmorsko višino – 83 metrov. Na južni strani vasi proti [[Miren|Mirnu]] se nahajajo velike gramoznice, ki jih upravlja Gradbeno podjetje »Primorje«. 

Nekdanje kmečko naselje, znano predvsem po pridelovanju zgodnje zelenjave in vrtnin, se je zlasti po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] spremenilo v delavsko-kmečko vas. Za slednje lahko rečemo, da vedno hitreje izginja in Vrtojba je priča hitremu razvoju na področju obrti. Živahna zidava stanovanjskih hiš in hitro naraščanje števila prebivalcev v zadnjem času spreminja Vrtojbo v južni primestni krak novogoriške mestne aglomeracije. Ob uradnem popisu prebivalstva leta 1991 je imela Vrtojba 2100 prebivalcev, vendar se je število v zadnjih letih še povečalo. Leta 1915 je bilo v vasi skoraj tisoč prebivalcev manj. Naraščanje prebivalstva je predvsem posledica intenzivne pozidave na nekdanjem obrobju vasi (Laze, Griči ali po drugi toponomiji: Zabrdce, V Klancu, Čuklje, Na Hribu), kar je v Vrtojbo privabilo veliko priseljencev. Zlasti je vabljiva ekonomsko ugodna obmejna lega (Mednarodni mejni prehod Vrtojba) in milo [[sredozemsko podnebje]].

==Zgodovina==

Kraj se prvič omenja že v začetku 13. stoletja in sicer kot Toyfa, Toyua ali Tojva v seznamu posesti Goriških grofov, fevdalnih gospodov iz [[Gorica|Gorice]] z obsežnimi posestmi tudi na Vrtojbenskem polju. Ime vasi je predslovanskega izvora, o [[etimologija|etimologiji]] je mogoče samo ugibati. Okrog leta 1350 se vas omenja v urbarjih goriških grofov kot Vertoib. V tistem času je bila danes enotna vas razdeljena na dva samostojna dela, na Gornjo in Dolnjo Vrtojbo, ki sta se združila v enotno vas šele po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]]. To ozemlje je bilo strateško izredno pomembno in najverjetneje naseljeno že v zgodnji [[Antika|antiki]], o čemer pričajo arheološki ostanki, ki so jih v sredi 19. stoletja izkopali na Markovem hribu nad [[Šempeter pri Gorici|Šempetrom pri Gorici]]. V rimskih časih je južno od Vrtojbe vodila t. i. [[rimska cesta]], ki je povezovala [[Oglej]] in [[Emona|Emono]], današnjo [[Ljubljana|Ljubljano]]. Za časa Frankovske države je današnje območje Vrtojbe spadalo v Furlansko marko. V cerkvenem oziru pa je bilo to območje v domeni oglejskega patriarha, ki je skrbel za pokristjanjevanje. Dne 28. aprila 1001 je nemški cesar [[Oton III.]] tudi posvetno oblast na ozemlju med [[Soča|Sočo]] in Vipavo razdelil med Oglej ter furlanskega mejnega grofa. V tej listini se sicer Vrtojba izrecno ne omenja. Nadaljnja zgodovina vasi, vsaj od leta 1425 naprej, je tesno povezana z razvojem velike šempetrske župnije, pod katero je v tistem času spadalo kar 7 vasi ali podružnic. V Goriškem deželno-knežjem urbarju iz leta 1507, ki ga hrani Državni arhiv v Gorici (Italija), se prvič pisno omenjajo tudi nekateri še danes znani vaški toponimi (Komančelo, Smete). Konec 16. stoletja je bilo v Gornji Vrtojbi 18 in v Dolnji Vrtojbi 24 družin.

Zaradi turškega prodiranja proti zahodnemu [[Balkan|Balkanu]] se je v 16. in 17. stoletju veliko uskoških, to je begunskih družin naselilo prav na rodovitnem goriškem podeželju. Tukaj je prednjačila zlasti Vrtojba, ki jo nekateri zgodovinski viri, zlasti zgodovinar dr. [[Josip Mal]], označujejo kot najbolj uskoško vas na Goriškem. Da je temu morda res tako, nam dokazujejo priimki, ki so se v vasi ohranili do danes - Lasič, Brankovič, Gorkič, Frletič, Batistič, Reščič, Mozetič ...

Zaradi svoje geostrateške lege je bila Vrtojba tudi sicer deležna priseljevanja iz drugih dežel, o čemer nam pričajo prav številni priimki italijanskega, furlanskega in francoskega izvora, ki so se ohranili v Vrtojbi - Vižin, Nardin, Maraž, Vižintin, Boškin, Bufolin, Arčon, Bagon ...

V obdobju vojn, negotovosti in verskih sporov 16. in 17. stoletja so v obeh Vrtojbah zaživele cerkvene bratovščine ({{langx|la|fraternitates}}), ki so bile značilen pojav ljudske vernosti in pobožnosti. V Dolnji Vrtojbi so bile tri: sv. Pavla (ustanovljena že leta 1535), sv. Andreja in sv. Barbare, v Gornji Vrtojbi pa dve bratovščini: sv. Ota in sv. Jožefa. Delovanje bratovščin je zamrlo z [[jožefinske reforme|jožefinskimi reformami]] konec 18. stoletja. Glavni zemljiški posestniki v Vrtojbi so bili grofje [[Coroniniji|Coronini]]. Šempetrska veja te slavne goriške rodbine je obsežne posesti v Vrtojbi pridobila sredi 18. stoletja ob ženitvi Ivana Krstnika Coroninija z Magdaleno de Simonetti. Pomembni lastniki vrtojbenske zemlje so bili še goriški plemiči Obizzi in Gironcoli, ki so imeli v Vrtojbi svoje podeželske dvorce.

V drugi polovici 18. in v začetku 19. stoletja se je med Vrtojbenci uveljavilo pridelovanje [[krompir]]ja, zgodnje zelenjave in [[murva|murve]] za gojenje [[sviloprejka|sviloprejk]], potrebnih za pridobivanje svile.

Število prebivalstva je začelo naraščati, ljudje so si gmotno precej opomogli. Vrtojbensko polje je postalo pravi vrt mesta [[Gorica]] in je poneslo slavo s pridelavo zgodnje zelenjave širom po monarhiji. Celo na cesarskem [[Dunaj|Dunaju]] so povpraševali po mladem krompirju iz Vrtojbe.

Vrtojbenci so bili uspešni tudi na področju živinoreje. V goriškem časopisu ''Gospodarski list'' tako zasledimo zapisano, da je bila v Gorici konec septembra 1884 na trgu Sv. Antona kmetijska razstava. Prvo nagrado 50 goldinarjev v kategoriji krav je dobil Franc pl. Gironcoli iz Vrtojbe.

Ob popisu prebivalstva leta 1827 je imela Gornja Vrtojba 87 družin z 408 prebivalci v 54 hišah, v Dolnji Vrtojbi pa je bilo 73 hiš s 102 družinama in 437 prebivalci. Popisovalci so poudarili, da gre za kmečko naselje, ki je dobre pol ure hoda oddaljeno od Gorice. Do začetka 1. svetovne vojne se je število prebivalcev podvojilo.

Leta 1866 sta se obe Vrtojbi osamosvojili iz tedanje občine Šempeter in ustanovili samostojno občino, kamor je spadala še vas Bukovica. Upravno je spadala občina Vrtojba v goriško okrajno glavarstvo avstrijske dežele Goriško-Gradiščanske. Deset let po pridobitvi občinske samostojnosti je imela celotna občina Vrtojba 1328 prebivalcev in je bila večja od Šempetra.

V obdobju narodnega prebujanja med Slovenci tudi Vrtojbenci niso stali ob strani, saj so v začetku leta 1868 v Spodnji Vrtojbi ustanovili čitalnico, ki je postala glavna gonilka narodnega in kulturnega razvoja. Bila je ustanovljena med prvimi na Goriškem. Tudi Vrtojbenci so začutili potrebo po kulturnem udejstvovanju in narodni uveljavitvi, saj so hoteli dati pravo veljavo slovenskemu jeziku. Zbirali so se v društveni sobi, kjer so brali oziroma čitali razne slovenske knjige, časopise in revije, na katere je bila čitalnica naročena. Odtod ime te kulturne ustanove. Februarja 1868 so si čitalničarji izbrali prvi odbor. Predsednik je tako postal France Maraš, tajnik Ivan Boštjančič, blagajnik pa Jožef Leon. [[Čitalnica]] je spodbudila nagel razmah kulturnega življenja v vasi. Prav na pobudo čitalničarjev je bil ustanovljen [[pevski zbor]], ki ga je vodil domačin inž. Pepi Lasič. Sledila je ustanovitev dramske skupine, ki je Vrtojbence razveseljevala s številnimi nastopi. Že pred [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je bila v Vrtojbi ustanovljena tamburaška skupina, ki jo je vodil študent Lojze Soban. V 1. svet. vojni je čitalnica delila usodo porušene Vrtojbe. Po zaslugi vnetega čitalničarja Franca Gorkiča je Vrtojbencem uspelo pridobiti vojno odškodnino, s pomočjo katere so si nakupili novih knjig ter tudi nove instrumente za tamburaški orkester. Prav kultura je pomagala našim prednikom previhariti težko obdobje fašistične strahovlade.   

Na pobudo vrtojbenskih čitalničarjev so leta 1871 v Vrtojbi ustanovili lastno dvorazredno šolo. V veliki stavbi ''pri Krpanu'' v Gornji Vrtojbi, nekdaj last plemiške rodbine Obizzi, so uredili dve učilnici in stanovanje za učitelja. Jeseni 1871 je s poučevanjem pričel prvi vrtojbenski učitelj Andrej Drašček, doma iz [[Solkan|Solkana]], ki ga je konec stoletja nasledil nadučitelj Ivan Zorn iz Prvačine. Bil je gonilna sila vrtojbenskega šolstva do odhoda v begunstvo.

Nasploh je bilo življenje na vasi v letih pred prvo svetovno vojno zelo razgibano. Vrtojba je imela več pevskih zborov, dramsko skupino, kolesarsko društvo, tamburaški orkester in kmetijsko konzumno društvo. Eden najzaslužnejših za vsestranski razvoj je bil dolgoletni župan Franc plemeniti Locatelli (1853 – 1929) iz Dolnje Vrtojbe. Župan Locatelli je izhajal iz bogate kmečke družine italijanskega izvora in je veljal za spoštovanega in učenega moža. Plemiški [[pridevnik]] ''plemeniti'' naj bi pridobil njegov oče, ki se je junaško vojskoval v avstrijski vojski.

Ljudje so se v glavnem ukvarjali s kmetijstvom, kjer je prednjačil krompir in druga zelenjava. Glavno tržišče za pridelke je bila Gorica. Pridelke so Vrtojbenke s posebnimi vozički na dveh kolesih, imenovanimi ''borele'', vozile meščanom v Gorico. Kljub temu, da so kokošja jajca imeli doma, so si jih Vrtojbenci le redko privoščili, po navadi za god.

Številne mlajše ženske in dekleta so odhajale kot služkinje in dojilje v [[Egipt]]. Ob večerih in nedeljah so se Vrtojbenci zbirali v gostilnah, ki jih je bilo v letih pred prvo vojno v vasi kar devet. 

===Vrtojba v prvi svetovni vojni===
Vrtojba je svojo hudo uro doživela med prvo svetovno vojno. Vest o sarajevskem atentatu na prestolonaslednika Franca Ferdinanda dne 28. junija 1914 je veliko Vrtojbencev izvedelo na veselici v bližnjem [[Šempeter pri Gorici|Šempetru]]. V ljudi sta se hitro naselila strah in negotovost. Vpoklici vojaških obveznikov so se začeli že konec julija 1914, potem ko je Avstro-Ogrska vstopila v prvo svetovno vojno. Tudi Vrtojbenci so bili med vpoklicanimi in so s svojimi enotami odkorakali na fronto v [[Srbija|Srbijo]] in Galicijo. Vrtojba je sodila v naborno območje 97. tržaškega pehotnega polka, toda Vrtojbenci so služili tudi v drugih enotah (27. ljubljanski domobranski polk, 20. tržaški lovski bataljon) avstro-ogrske vojske in mornarice.

Konec leta so v bojih padle prve žrtve tudi med Vrtojbenci. Toda prava vojna je bila še vedno daleč proč ....

Leto 1915 se je pričelo v pričakovanju prihoda elektrike - velikega čuda tedanjega časa - v vas, toda vojna se je zavlekla. Namesto pričakovane hitre avstrijske zmage in prihoda vojakov domov, se je vojna še razširila. Vanjo so vstopale vedno nove države, tako na eni kot na drugi strani.

Vrtojbenci so se prvič neposredno srečali z rohnenjem orožja konec maja 1915, ko je [[Italija]] napovedala vojno [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]]. Sovražnik se je kar naenkrat znašel v nevarni bližini - na [[soška fronta|soški front]]i. Vedno pogostejši so bili 'pozdravi' s fronte. Proti koncu leta 1915 so postale bivalne razmere v Vrtojbi že zelo nevarne.
O tem nam poroča časopis Slovenec z dne 8. januarja 1916:
{{quote|»Ob decembrskem obstreljevanju je trpela tudi Vrtojba. V Dolnji Vrtojbi je bilo poškodovanih več hiš in tudi več človeških žrtev je bilo. V Gornji Vrtojbi je granata skoraj porušila hišo sladoledarja Černeta in Možeta in mu ubila 15 letnega sina Jožefa. Granata je bila verjetno namenjena cerkvi sv. Jožefa, ki stoji poleg.«}}

Italija je v letu 1916 svoje vojaške dejavnosti na soški fronti še bolj okrepila. Cilj napadov italijanske armade je bilo mesto Gorica. Po zavzetju mesta v 6. soški ofenzivi dne 9. avgusta 1916, se je italijanska vojska še bolj približala Vrtojbi. Civilno prebivalstvo je moralo zapustiti domove, odšli so v begunstvo. Toda za Vrtojbo in Vrtojbence se je težka preizkušnja šele začela ...

Po italijanskem zavzetju Gorice in napredovanju proti vzhodu je prišla Vrtojba na samo frontno linijo; tukaj so se odvijali srditi boji. Avstrijske enote so se vkopale na Vrtojbenskih gričih, Italijani pa so jih srdito obstreljevali in napadali s pehoto. Razen manjših premikov frontne linije in prekoračitve potoka Vrtojbice, Italijanom do konca vojne ni uspelo na tem frontnem odseku resneje ogroziti avstrijskih obrambnih zmožnosti. Žrtve so bile na obeh straneh velike.

Leto 1917 so se hudi boji na vrtojbenskem odseku fronte nadaljevali. Toda avstrijski branilci so vzdržali, kljub silovitim italijanskim napadom v 10. in 11. soški ofenzivi. Ob avstrijskem protinapadu v 12. ofenzivi oktobra 1917 in pomiku fronte na reko [[Piava|Piavo]], si je tudi Vrtojba oddahnila - bolje rečeno kar je še od vasi ostalo. Bila je namreč skoraj v celoti porušena. Cela je ostala ena sama samcata hiša - pri Ogrinovih, danes družina Mrak, ob ulici 9. septembra. V njej je bila med vojno vojaška bolnišnica, na strehi je bil narisan velik rdeč križ in sovražnik je to kolikor toliko spoštoval. 
Tudi med Vrtojbenci na fronti je smrt vedno pogosteje pobirala svoj krvavi davek. Vrstila so se sporočila:
{{quote|»Alojzij Reščič, sin Mihaela, doma iz Vrtojbe, je padel junaške smrti dne 16. maja 1917 v Bodrežu - Logu pri Kanalu.« (časopis Slovenec, 27. 11. 1917)}}

Novembra leta 1918 se je vojna morija končala. Ljudje so se vračali iz begunstva in s fronte ter takoj pričeli z obnovo porušenih domov. V prvih dneh novembra je tudi v Vrtojbo vkorakala italijanska vojska, sanj o priključitvi k novonastali jugoslovanski državi je bilo konec in vas je 'začasno' prišla pod Italijo. Na žalostne dogodke je po prvi svetovni vojni spominjalo kar 11 vojaških pokopališč, ki so bila raztresena po vasi, njihove lokacije na žalost danes poznajo le še redki poznavalci. Tam pokopani italijanski vojaki so bili v tridesetih letih večinoma preneseni v italijansko [[Kostnica|kostnico]] na [[Oslavje|Oslavju]].

;Vrtojbenci in begunstvo
Prvi Vrtojbenci so odšli v begunstvo že v pozni jeseni 1915. Njihovo število se je še povečalo v prvih mesecih leta 1916, vsi Vrtojbenci pa so zapustili svoje domove po italijanskem zavzetju Gorice. Vsega skupaj je iz Vrtojbe v begunstvo odšlo do 350 družin, v glavnem ženske, otroci in starejši možje. Odšli so v razne dežele tedanje monarhije. Nekaj jih je ostalo kar na Goriškem v zaledju fronte, večina se je raztepla po [[Kranjska|Kranjskem]] in [[Štajerska|Štajerskem]], nekaj družin pa je odšlo tudi v Spodnjo in Zgornjo Avstrijo, na Češko in na Moravsko. Prebivali so različno; nekateri so se nastanili pri sorodnikih, prijateljih in znancih, drugi so bili prisiljeni poiskati zavetje v begunskih taboriščih (Wagna pri Lipnici, Bruck na Litvi, Steinklamm ...). 
V begunstvu se je:
* rodilo 65 otrok
* poročilo 7 vrtojbenskih parov
* umrlo 75 Vrtojbencev

Nekaj družin in posameznikov iz Vrtojbe, ki se niso dovolj hitro umaknili od doma po padcu Gorice, je pristalo tudi v italijanskih taboriščih. Odpeljani so bili v begunska taborišča v srednji in južni Italiji. 

;Žrtve vojne med Vrtojbenci
Ob zadnjem štetju prebivalstva pred vstopom Italije v vojno leta 1915 je imela Vrtojba (Gornja in Dolnja skupaj) 1974 prebivalcev. 
Žrtve med Vrtojbenci doma in na frontah v 1. svetovni vojni:
# padli na fronti - 35
# umrli v vojnem ujetništvu - 10
# umrli v vojaški bolnišnici - 5
# žrtve bombardiranj in ostankov vojne - 11
Skupaj je za posledicami vojne umrlo 63 Vrtojbencev, kar je predstavljalo dobre 3 % predvojnega prebivalstva.

=== Od prve svetovne vojne do danes ===
Po prvi svetovni vojni je naše kraje na podlagi [[Londonski sporazum (1915)|Londonskega sporazuma]] zasedla Italija, ime vasi so spremenili in dopolnili v Vertoiba in Campisanti, prav zaradi žalostnih dogodkov med vojno. Vrtojba je namesto dveh v vojni porušenih cerkva (sv. Janeza Krstnika v Gornji in sv. Jožefa v Dolnji Vrtojbi) dobila današnjo [[Cerkev Srca Jezusovega, Vrtojba|Cerkev Srca Jezusovega]], zgrajeno v neoromanskem slogu, ki jo je decembra 1925 posvetil goriški nadškof Frančišek B. Sedej. Nova cerkev je odigrala pomembno vlogo pri povezovanju nekdaj ločenih vasi. Vrtojba je postala župnija šele leta 1935, čeprav je večjo samostojnost na duhovnem področju pridobila že leta 1832, ko je postala kaplanija z lastnim duhovnikom v okviru župnije Šempeter.

Leta 1928 so ukinili občinsko samostojnost in Vrtojbo priključili občini Gorica. To so bili težki časi narodnega zatiranja in fašistične vladavine. Okrog 300 Vrtojbencev se je takrat odselilo, bodisi v notranjost Italije, bodisi v takratno [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]] ali pa v južno Ameriko. Precej vrtojbenskih deklet je našlo delo, predvsem kot hišne pomočnice in varuške, v večjih italijanskih mestih. Ni čudno, da so Vrtojbenci z velikim pričakovanjem sprejeli osvobodilno borbo. Prvi Vrtojbenci so odšli v partizane že oktobra leta 1942. Zlasti po razpadu Italije in prihodu nemškega okupatorja pa sta se navdušenje ter želja po priključitvi k Jugoslaviji še povečala. To se je pokazalo tudi pri velikem odzivu Vrtojbencev za partizane. Tudi v drugi svetovni vojni je vas plačala svoj krvavi davek. Kar 82 Vrtojbencev, katerih imena so izpisana na spomeniku sredi vasi, je umrlo med zadnjo vojno; padli so v partizanih, bili žrtve taborišč in prisilnega dela ali so umrli za posledicami bombardiranj. Tem žrtvam je potrebno dodati še dobro desetino pobitih zaradi revolucionarnega nasilja, ki so ga zagrešili nekateri prenapeteži, bodisi zaradi partijskih ukazov ali kar mimo njih.

Po koncu [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je Vrtojbo zasedla angloameriška vojska in jo podredila Zavezniški vojaški upravi tedanje [[Svobodno tržaško ozemlje|cone A]]. Starejši Vrtojbenci se tega spominjajo kot obdobja relativnega blagostanja in napredka ter bivanja ameriških in britanskih vojaških enot v vasi. Vrtojbenci so si zlasti zapomnili indijske kolonialne čete z visokimi turbani na glavah.

Po [[Pariški mirovni sporazumi (1947)|pariški mirovni pogodbi]] in prihodu jugoslovanske vojske sredi septembra 1947 je vas prišla v okvir Jugoslavije. S tem je bila Vrtojba odrezana od stoletnega naravnega, gospodarskega in političnega centra – mesta Gorica. Do začetka 1960-ih je to vlogo spet prevzel Šempeter, nato so Vrtojbo vključili v [[Mestna občina Nova Gorica|občino Nova Gorica]]. Bila so leta hitre preobrazbe in spreminjanja vaške podobe. Število vrtojbenskih kmetov je vztrajno upadalo, ljudje so se pričeli zaposlovati v naglo razvijajoči se industriji (Iskra, Vozila, Iztok Miren, Cimos, Ciciban) v okoliških krajih ([[Šempeter pri Gorici|Šempeter]], [[Miren]]). Kljub hitremu razvoju in poskusu vključitve v (novo)goriški mestni okoliš je Vrtojba ostala velika vas, ki se zaveda svoje lastne preteklosti. Danes, skupaj s Šempetrom, od leta 1998 oblikuje lastno [[Občina Šempeter - Vrtojba|občino Šempeter-Vrtojba]].

==Znani krajani==
* Janez Boštjančič (1844 – 1892), publicist
* Anton Obizzi (1843 – 1916), lastnik prve slovenske tiskarne v Gorici
* [[Ivan Mermolja]] (1875 – 1942), politik, eden od soustanoviteljev Slovenske kmetske stranke na Goriškem, član ustavodajne skupščine v Beogradu
* Franc Gorkič (1888 – 1977), urednik, publicist, politik, zaslužen čitalničar, dolgoletni predsednik »Kluba starih goriških študentov&quot;
* Jordan Gorjan (1896 – 1960), politik
* Rafael Nemec (1914 – 1993), akademski slikar (dipl. v Benetkah) in restavrator
* Bernardin Godnič (1914 – 1977), duhovnik iz Komna, ki je kar 30 let deloval v Vrtojbi in tu pustil neizbrisen pečat
* dr. Kazimir Humar (1915 – 2001), duhovnik, doktor teologije, biseromašnik, publicist in kulturni delavec v Gorici

==Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[Železniška postaja Vrtojba]]
* [[Zavzetje mednarodnega mejnega prehoda Vrtojba]]
* [[seznam naselij v Sloveniji]]
* [[Mestni promet Nova Gorica]]

{{Šempeter - Vrtojba}}

[[Kategorija:Naselja Občine Šempeter - Vrtojba]]
[[Kategorija:Vrtojba| ]]</text>
      <sha1>5y6cvc9gz215fnpqo3il1nu86q3ioxg</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Zlatorog (pripovedka)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>168843</id>
    <revision>
      <id>6688273</id>
      <parentid>6580788</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T19:24:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>/* Vsebina */ --ležeče</comment>
      <origin>6688273</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5240" sha1="tr8yazp7pgq8vqgrctejfqal707xfsz" xml:space="preserve">[[Slika:baumbach.jpg|thumb|right|175px|Zlatorog, slovenski prevod, [[1886]]]]

{{drugipomeni|Zlatorog}}
'''Zlatorog''' je slovenska [[ljudska pripovedka]]. 

== O pripovedki ==
[[Pripovedka]] o Zlatorogu se je v slovenskem in tudi v ruskem ljudskem izročilu ohranila mnogo stoletij kot posledica usodne soodvisnosti med naravo in človekom. Take vrste pripovedk poznajo tudi v albanskih [[gora]]h, pri Južnih Slovanih, v [[Grčija|Grčiji]] in v širšem vzhodnem alpskem prostoru. Leta [[1868]] je pripovedko o ''Zlatorogu'' kot prvi objavil [[Karel Dežman]] (Deschmann) v ljubljanskem nemškem dnevniku ''[[Laibacher Zeitung]]''. Ta zapis je navdušil nemškega pesnika [[Rudolf Baumbach|Rudolfa Baumbacha]], ki jo je prelil v [[verz]]e in jo objavil leta [[1877]]&lt;ref&gt;http://gutenberg.spiegel.de/index.php?id=19&amp;autorid=43&amp;autor_vorname=+Rudolf&amp;autor_nachname=Baumbach&amp;cHash=b31bbae2c6&lt;/ref&gt;. [[Anton Funtek]] je leta [[1886]] [[pesnitev]] prevedel v [[slovenščina|slovenščino]].

===Vsebina===
V [[Jezerska dolina|Jezerski dolini]] in skalni [[Komna|Komni]] so nekoč bivale bele žene, ki so pomagale siromakom v stiskah. Izogibale so se njihovim zahvalam in če se jim je kdo približal v visoki dolini, so ga odvrnile iz poti z grozečimi gibi; s plazovi, nalivi ali točo. Te bele žene pa so imele bele [[koza|koze]], ki so se pasle na steni, ki pada strmo v [[Soška dolina|Soško dolino]]. Koze je pasel neranljivi Zlatorog. Če ga je strelec zadel, je iz njegove krvi zraslo čudovito zelišče, po imenu [[triglavska roža]]. Po zaužitju tega zelišča je Zlatorog v hipu ozdravel. Zlatorogovi zlati rogovi so bili ključ do skritih zakladov pod goro [[Bogatin]], ki jih čuva stoglavi zmaj. 

Nekoč je ob cesti v [[Trbiž]], kjer se stekata [[Soča]] in [[Koritnica]], stala krčma. Krčmarjeva hči je imela veliko snubcev, a ona je ljubila le trentarskega [[lovec (oseba)|lovca]], ki je slovel kot najboljši lovec daleč naokrog. Kljub temu da je poznal vse bogastvo [[gora]], ji nikoli ni prinesel darila, niti triglavske rože ne. Sporekla sta se in deklica je uslišala bogatega beneškega kramarja, ki ji je že ob prvem snidenju podaril biserno ogrlico. To pa je trentarskega lovca prisililo v odločitev, da najde ključ od [[Bogatin]]a. Pri tem mu je pomagal Zeleni lovec, mož, ki ni bil ravno na dobrem glasu. Trentarski lovec je ustrelil Zlatoroga in z Zelenim možem sta mu sledila do strme [[pečina|pečine]]. Tam sta našla najlepše [[triglavska roža|triglavske rože]], med njimi tudi [[planika|planike]], iz katerih je kuhal slepi materi zdravilo za oči. Ob misli na mater je mladenič hotel opustiti svoj namen, a ga je Zeleni lovec zbadal. Zlatorog je medtem použil nekaj zelišča in spet je bil pri močeh. V svojem besu je porinil [[lovec (oseba)|lovca]] preko [[pečina|pečine]]. Njegovo truplo je naslednjo pomlad priplavalo pred [[krčma|krčmo]], s šopkom [[triglavska roža|triglavskih rož]] v rokah.

Bele žene so od takrat naprej Jezersko dolino za vedno zapustile. S seboj so vzele tudi bele koze. Raj se je spremenil v kamnito [[melišče]], saj je Zlatorog v svoji jezi vse porušil. Še danes se v skalovju poznajo sledovi njegovih rogov. Danes je Zlatorog slovenski narodni [[mit]] in ob [[Triglav]]u simbol naših gora.

== Viri in opombe ==
{{sklici}}
* D. Kunaver (1997). ''Zlatorog'' (ilustrirala Mojca Cerjak). Ljubljana: SIDARTA.

==Literatura==
* A. Funtek in R. Baumbach (1886). Zlatorog. Ljubljana: Kleinmayr &amp; Bamberg.
* S. Zorčeva (1985). Krivopetnice in Zlatorog. Ljubljana: Mladinska knjiga.
* D. Kunaver (1991). Slovenska dežela v pripovedki in podobi. Ljubljana: Mladinska knjiga.
* J. Mahnič in M. Glavan (1995). V svetu rože mogote. Ljubljana: Cankarjeva založba.
* D. Kunaver(2003). Zlatorog (Zbirka Slovenski kraji v ljudski pripovedi). Ljubljana: Samozaložba.
* R. Dapit in M. Kropej (2004). Zlatorogovi čudežni vrtovi ''Slovenske pripovedi o zmajih, belih gamsih, zlatih pticah in drugih bajnih živalih''. Radovljica: Didakta.
* A. Aškerc (2004). Zlatorog. Ljubljana: Imprimo.
* V. J. Propp (2005). Morfologija pravljice. Ljubljana: Studia humanitatis.

&lt;references /&gt;

==Glej tudi==
* [[Slovenska mladinska književnost]]
* [[Seznam slovenskih pravljic]]

== Zunanje povezave ==
* http://glavca.blog.siol.net/2007/11/25/za-koga-rozica-cveti/
* http://www.gea-on.net/clanek.asp?ID=825
* https://web.archive.org/web/20081002110151/http://www.geocities.com/cerjakmojca/zlatorog.html
* https://web.archive.org/web/20040317205931/http://homepage.mac.com/mojcacerjak/slikanice/PhotoAlbum52.html
* http://www.sanje.si/knjigarna/zlatorog.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071212190029/http://www.sanje.si/knjigarna/zlatorog.html |date=2007-12-12 }}
* http://sl.wikipedia.org/wiki/Dolina_Triglavskih_jezer
* http://www2.arnes.si/~osljpreserje/comenius.doc
* http://www.lokavec.si/pdf/lokavec_in_cas_2002.pdf {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20041205095942/http://www.lokavec.si/pdf/lokavec_in_cas_2002.pdf |date=2004-12-05 }}
* https://web.archive.org/web/20060811225802/http://www.luin.se/beseda/201-7.pdf

{{wikivir|Zlatorog}}

{{Slovenska mitologija}}

[[Kategorija:Slovenske pravljice]]
[[Kategorija:Literarni liki]]</text>
      <sha1>tr8yazp7pgq8vqgrctejfqal707xfsz</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688274</id>
      <parentid>6688273</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T19:31:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>čiščenje</comment>
      <origin>6688274</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4347" sha1="5gduvam4f79cewl0rcmo3qe8r4ul831" xml:space="preserve">[[Slika:baumbach.jpg|thumb|right|175px|Zlatorog, slovenski prevod, [[1886]]]]

{{drugipomeni|Zlatorog}}
'''Zlatorog''' je slovenska [[ljudska pripovedka]]. 

== O pripovedki ==
[[Pripovedka]] o Zlatorogu se je v slovenskem in tudi v ruskem ljudskem izročilu ohranila mnogo stoletij kot posledica usodne soodvisnosti med naravo in človekom. Take vrste pripovedk poznajo tudi v albanskih [[gora]]h, pri Južnih Slovanih, v [[Grčija|Grčiji]] in v širšem vzhodnem alpskem prostoru. Leta [[1868]] je pripovedko o ''Zlatorogu'' kot prvi objavil [[Karel Dežman]] (Deschmann) v ljubljanskem nemškem dnevniku ''[[Laibacher Zeitung]]''. Ta zapis je navdušil nemškega pesnika [[Rudolf Baumbach|Rudolfa Baumbacha]], ki jo je prelil v [[verz]]e in jo objavil leta [[1877]]&lt;ref&gt;http://gutenberg.spiegel.de/index.php?id=19&amp;autorid=43&amp;autor_vorname=+Rudolf&amp;autor_nachname=Baumbach&amp;cHash=b31bbae2c6&lt;/ref&gt;. [[Anton Funtek]] je leta [[1886]] [[pesnitev]] prevedel v [[slovenščina|slovenščino]].

===Vsebina===
V [[Jezerska dolina|Jezerski dolini]] in skalni [[Komna|Komni]] so nekoč bivale bele žene, ki so pomagale siromakom v stiskah. Izogibale so se njihovim zahvalam in če se jim je kdo približal v visoki dolini, so ga odvrnile iz poti z grozečimi gibi; s plazovi, nalivi ali točo. Te bele žene pa so imele bele [[koza|koze]], ki so se pasle na steni, ki pada strmo v [[Soška dolina|Soško dolino]]. Koze je pasel neranljivi Zlatorog. Če ga je strelec zadel, je iz njegove krvi zraslo čudovito zelišče, po imenu [[triglavska roža]]. Po zaužitju tega zelišča je Zlatorog v hipu ozdravel. Zlatorogovi zlati rogovi so bili ključ do skritih zakladov pod goro [[Bogatin]], ki jih čuva stoglavi zmaj. 

Nekoč je ob cesti v [[Trbiž]], kjer se stekata [[Soča]] in [[Koritnica]], stala krčma. Krčmarjeva hči je imela veliko snubcev, a ona je ljubila le trentarskega [[lovec (oseba)|lovca]], ki je slovel kot najboljši lovec daleč naokrog. Kljub temu da je poznal vse bogastvo [[gora]], ji nikoli ni prinesel darila, niti triglavske rože ne. Sporekla sta se in deklica je uslišala bogatega beneškega kramarja, ki ji je že ob prvem snidenju podaril biserno ogrlico. To pa je trentarskega lovca prisililo v odločitev, da najde ključ od [[Bogatin]]a. Pri tem mu je pomagal Zeleni lovec, mož, ki ni bil ravno na dobrem glasu. Trentarski lovec je ustrelil Zlatoroga in z Zelenim možem sta mu sledila do strme [[pečina|pečine]]. Tam sta našla najlepše [[triglavska roža|triglavske rože]], med njimi tudi [[planika|planike]], iz katerih je kuhal slepi materi zdravilo za oči. Ob misli na mater je mladenič hotel opustiti svoj namen, a ga je Zeleni lovec zbadal. Zlatorog je medtem použil nekaj zelišča in spet je bil pri močeh. V svojem besu je porinil [[lovec (oseba)|lovca]] preko [[pečina|pečine]]. Njegovo truplo je naslednjo pomlad priplavalo pred [[krčma|krčmo]], s šopkom [[triglavska roža|triglavskih rož]] v rokah.

Bele žene so od takrat naprej Jezersko dolino za vedno zapustile. S seboj so vzele tudi bele koze. Raj se je spremenil v kamnito [[melišče]], saj je Zlatorog v svoji jezi vse porušil. Še danes se v skalovju poznajo sledovi njegovih rogov. Danes je Zlatorog slovenski narodni [[mit]] in ob [[Triglav]]u simbol slovenskih gora.

== Sklici ==
{{sklici}}

==Literatura==
* A. Funtek in R. Baumbach (1886). Zlatorog. Ljubljana: Kleinmayr &amp; Bamberg.
* S. Zorčeva (1985). Krivopetnice in Zlatorog. Ljubljana: Mladinska knjiga.
* D. Kunaver (1991). Slovenska dežela v pripovedki in podobi. Ljubljana: Mladinska knjiga.
* J. Mahnič in M. Glavan (1995). V svetu rože mogote. Ljubljana: Cankarjeva založba.
* D. Kunaver(2003). Zlatorog (Zbirka Slovenski kraji v ljudski pripovedi). Ljubljana: Samozaložba.
* R. Dapit in M. Kropej (2004). Zlatorogovi čudežni vrtovi ''Slovenske pripovedi o zmajih, belih gamsih, zlatih pticah in drugih bajnih živalih''. Radovljica: Didakta.
* A. Aškerc (2004). Zlatorog. Ljubljana: Imprimo.
* V. J. Propp (2005). Morfologija pravljice. Ljubljana: Studia humanitatis.
* D. Kunaver (1997). ''Zlatorog'' (ilustrirala Mojca Cerjak). Ljubljana: SIDARTA.

==Glej tudi==
* [[Slovenska mladinska književnost]]
* [[Seznam slovenskih pravljic]]

{{wikivir|Zlatorog}}

{{Slovenska mitologija}}

[[Kategorija:Slovenske pravljice]]
[[Kategorija:Literarni liki]]</text>
      <sha1>5gduvam4f79cewl0rcmo3qe8r4ul831</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688275</id>
      <parentid>6688274</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T19:32:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>/* Glej tudi */</comment>
      <origin>6688275</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4346" sha1="jobbi55dlg1mskgmfz82s9nsqm6o71y" xml:space="preserve">[[Slika:baumbach.jpg|thumb|right|175px|Zlatorog, slovenski prevod, [[1886]]]]

{{drugipomeni|Zlatorog}}
'''Zlatorog''' je slovenska [[ljudska pripovedka]]. 

== O pripovedki ==
[[Pripovedka]] o Zlatorogu se je v slovenskem in tudi v ruskem ljudskem izročilu ohranila mnogo stoletij kot posledica usodne soodvisnosti med naravo in človekom. Take vrste pripovedk poznajo tudi v albanskih [[gora]]h, pri Južnih Slovanih, v [[Grčija|Grčiji]] in v širšem vzhodnem alpskem prostoru. Leta [[1868]] je pripovedko o ''Zlatorogu'' kot prvi objavil [[Karel Dežman]] (Deschmann) v ljubljanskem nemškem dnevniku ''[[Laibacher Zeitung]]''. Ta zapis je navdušil nemškega pesnika [[Rudolf Baumbach|Rudolfa Baumbacha]], ki jo je prelil v [[verz]]e in jo objavil leta [[1877]]&lt;ref&gt;http://gutenberg.spiegel.de/index.php?id=19&amp;autorid=43&amp;autor_vorname=+Rudolf&amp;autor_nachname=Baumbach&amp;cHash=b31bbae2c6&lt;/ref&gt;. [[Anton Funtek]] je leta [[1886]] [[pesnitev]] prevedel v [[slovenščina|slovenščino]].

===Vsebina===
V [[Jezerska dolina|Jezerski dolini]] in skalni [[Komna|Komni]] so nekoč bivale bele žene, ki so pomagale siromakom v stiskah. Izogibale so se njihovim zahvalam in če se jim je kdo približal v visoki dolini, so ga odvrnile iz poti z grozečimi gibi; s plazovi, nalivi ali točo. Te bele žene pa so imele bele [[koza|koze]], ki so se pasle na steni, ki pada strmo v [[Soška dolina|Soško dolino]]. Koze je pasel neranljivi Zlatorog. Če ga je strelec zadel, je iz njegove krvi zraslo čudovito zelišče, po imenu [[triglavska roža]]. Po zaužitju tega zelišča je Zlatorog v hipu ozdravel. Zlatorogovi zlati rogovi so bili ključ do skritih zakladov pod goro [[Bogatin]], ki jih čuva stoglavi zmaj. 

Nekoč je ob cesti v [[Trbiž]], kjer se stekata [[Soča]] in [[Koritnica]], stala krčma. Krčmarjeva hči je imela veliko snubcev, a ona je ljubila le trentarskega [[lovec (oseba)|lovca]], ki je slovel kot najboljši lovec daleč naokrog. Kljub temu da je poznal vse bogastvo [[gora]], ji nikoli ni prinesel darila, niti triglavske rože ne. Sporekla sta se in deklica je uslišala bogatega beneškega kramarja, ki ji je že ob prvem snidenju podaril biserno ogrlico. To pa je trentarskega lovca prisililo v odločitev, da najde ključ od [[Bogatin]]a. Pri tem mu je pomagal Zeleni lovec, mož, ki ni bil ravno na dobrem glasu. Trentarski lovec je ustrelil Zlatoroga in z Zelenim možem sta mu sledila do strme [[pečina|pečine]]. Tam sta našla najlepše [[triglavska roža|triglavske rože]], med njimi tudi [[planika|planike]], iz katerih je kuhal slepi materi zdravilo za oči. Ob misli na mater je mladenič hotel opustiti svoj namen, a ga je Zeleni lovec zbadal. Zlatorog je medtem použil nekaj zelišča in spet je bil pri močeh. V svojem besu je porinil [[lovec (oseba)|lovca]] preko [[pečina|pečine]]. Njegovo truplo je naslednjo pomlad priplavalo pred [[krčma|krčmo]], s šopkom [[triglavska roža|triglavskih rož]] v rokah.

Bele žene so od takrat naprej Jezersko dolino za vedno zapustile. S seboj so vzele tudi bele koze. Raj se je spremenil v kamnito [[melišče]], saj je Zlatorog v svoji jezi vse porušil. Še danes se v skalovju poznajo sledovi njegovih rogov. Danes je Zlatorog slovenski narodni [[mit]] in ob [[Triglav]]u simbol slovenskih gora.

== Sklici ==
{{sklici}}

==Literatura==
* A. Funtek in R. Baumbach (1886). Zlatorog. Ljubljana: Kleinmayr &amp; Bamberg.
* S. Zorčeva (1985). Krivopetnice in Zlatorog. Ljubljana: Mladinska knjiga.
* D. Kunaver (1991). Slovenska dežela v pripovedki in podobi. Ljubljana: Mladinska knjiga.
* J. Mahnič in M. Glavan (1995). V svetu rože mogote. Ljubljana: Cankarjeva založba.
* D. Kunaver(2003). Zlatorog (Zbirka Slovenski kraji v ljudski pripovedi). Ljubljana: Samozaložba.
* R. Dapit in M. Kropej (2004). Zlatorogovi čudežni vrtovi ''Slovenske pripovedi o zmajih, belih gamsih, zlatih pticah in drugih bajnih živalih''. Radovljica: Didakta.
* A. Aškerc (2004). Zlatorog. Ljubljana: Imprimo.
* V. J. Propp (2005). Morfologija pravljice. Ljubljana: Studia humanitatis.
* D. Kunaver (1997). ''Zlatorog'' (ilustrirala Mojca Cerjak). Ljubljana: SIDARTA.

==Glej tudi==
{{wikivir|Zlatorog}}
* [[Slovenska mladinska književnost]]
* [[Seznam slovenskih pravljic]]

{{Slovenska mitologija}}

[[Kategorija:Slovenske pravljice]]
[[Kategorija:Literarni liki]]</text>
      <sha1>jobbi55dlg1mskgmfz82s9nsqm6o71y</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688277</id>
      <parentid>6688275</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T19:39:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>čiščenje np</comment>
      <origin>6688277</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4102" sha1="qvg69vb634ogsdb68rrcvg5e3qw0vng" xml:space="preserve">[[Slika:baumbach.jpg|thumb|right|175px|Zlatorog, slovenski prevod, [[1886]]]]

{{drugipomeni|Zlatorog}}
'''Zlatorog''' je slovenska [[ljudska pripovedka]]. 

== O pripovedki ==
[[Pripovedka]] o Zlatorogu se je v slovenskem in tudi v ruskem ljudskem izročilu ohranila mnogo stoletij kot posledica usodne soodvisnosti med naravo in človekom. Take vrste pripovedk poznajo tudi v albanskih [[gora]]h, pri Južnih Slovanih, v [[Grčija|Grčiji]] in v širšem vzhodnem alpskem prostoru. Leta 1868 je pripovedko o ''Zlatorogu'' kot prvi objavil [[Karel Dežman]] (Deschmann) v ljubljanskem nemškem dnevniku ''[[Laibacher Zeitung]]''. Ta zapis je navdušil nemškega pesnika [[Rudolf Baumbach|Rudolfa Baumbacha]], ki jo je prelil v [[verz]]e in jo objavil leta 1877. [[Anton Funtek]] je leta 1886 pesnitev prevedel v [[slovenščina|slovenščino]].

===Vsebina===
V [[Jezerska dolina|Jezerski dolini]] in skalni [[Komna|Komni]] so nekoč bivale bele žene, ki so pomagale siromakom v stiskah. Izogibale so se njihovim zahvalam in če se jim je kdo približal v visoki dolini, so ga odvrnile iz poti z grozečimi gibi; s plazovi, nalivi ali točo. Te bele žene pa so imele bele [[koza|koze]], ki so se pasle na steni, ki pada strmo v [[Soška dolina|Soško dolino]]. Koze je pasel neranljivi Zlatorog. Če ga je strelec zadel, je iz njegove krvi zraslo čudovito zelišče, po imenu [[triglavska roža]]. Po zaužitju tega zelišča je Zlatorog v hipu ozdravel. Zlatorogovi zlati rogovi so bili ključ do skritih zakladov pod goro [[Bogatin]], ki jih čuva stoglavi [[zmaj]]. 

Nekoč je ob cesti v [[Trbiž]], kjer se stekata [[Soča]] in [[Koritnica]], stala krčma. Krčmarjeva hči je imela veliko snubcev, a ona je ljubila le trentarskega [[lovec (oseba)|lovca]], ki je slovel kot najboljši lovec daleč naokrog. Kljub temu da je poznal vse bogastvo gora, ji nikoli ni prinesel darila, niti triglavske rože ne. Sporekla sta se in deklica je uslišala bogatega beneškega kramarja, ki ji je že ob prvem snidenju podaril biserno ogrlico. To pa je trentarskega lovca prisililo v odločitev, da najde ključ od Bogatina. Pri tem mu je pomagal Zeleni lovec, mož, ki ni bil ravno na dobrem glasu. Trentarski lovec je ustrelil Zlatoroga in z Zelenim možem sta mu sledila do strme pečine. Tam sta našla najlepše triglavske rože, med njimi tudi [[planika|planike]], iz katerih je kuhal slepi materi zdravilo za oči. Ob misli na mater je mladenič hotel opustiti svoj namen, a ga je Zeleni lovec zbadal. Zlatorog je medtem použil nekaj zelišča in spet je bil pri močeh. V svojem besu je porinil lovca prek pečine. Njegovo truplo je naslednjo pomlad priplavalo pred krčmo, s šopkom triglavskih rož v rokah.

Bele žene so od takrat naprej Jezersko dolino za vedno zapustile. S seboj so vzele tudi bele koze. Raj se je spremenil v kamnito [[melišče]], saj je Zlatorog v svoji jezi vse porušil. Še danes se v skalovju poznajo sledovi njegovih rogov. Danes je Zlatorog slovenski narodni [[mit]] in ob [[Triglav]]u simbol slovenskih gora.

== Sklici ==
{{sklici}}

==Literatura==
* A. Funtek in R. Baumbach (1886). Zlatorog. Ljubljana: Kleinmayr &amp; Bamberg.
* S. Zorčeva (1985). Krivopetnice in Zlatorog. Ljubljana: Mladinska knjiga.
* D. Kunaver (1991). Slovenska dežela v pripovedki in podobi. Ljubljana: Mladinska knjiga.
* J. Mahnič in M. Glavan (1995). V svetu rože mogote. Ljubljana: Cankarjeva založba.
* D. Kunaver(2003). Zlatorog (Zbirka Slovenski kraji v ljudski pripovedi). Ljubljana: Samozaložba.
* R. Dapit in M. Kropej (2004). Zlatorogovi čudežni vrtovi ''Slovenske pripovedi o zmajih, belih gamsih, zlatih pticah in drugih bajnih živalih''. Radovljica: Didakta.
* A. Aškerc (2004). Zlatorog. Ljubljana: Imprimo.
* V. J. Propp (2005). Morfologija pravljice. Ljubljana: Studia humanitatis.
* D. Kunaver (1997). ''Zlatorog'' (ilustrirala Mojca Cerjak). Ljubljana: SIDARTA.

==Glej tudi==
{{wikivir|Zlatorog}}
* [[Slovenska mladinska književnost]]
* [[Seznam slovenskih pravljic]]

{{Slovenska mitologija}}

[[Kategorija:Slovenske pravljice]]
[[Kategorija:Literarni liki]]</text>
      <sha1>qvg69vb634ogsdb68rrcvg5e3qw0vng</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688279</id>
      <parentid>6688277</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T19:41:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* O pripovedki */ --np</comment>
      <origin>6688279</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4098" sha1="pze0tdygj21d03dovazf6fzpg51vjy4" xml:space="preserve">[[Slika:baumbach.jpg|thumb|right|175px|Zlatorog, slovenski prevod, [[1886]]]]

{{drugipomeni|Zlatorog}}
'''Zlatorog''' je slovenska [[ljudska pripovedka]]. 

== O pripovedki ==
Pripovedka o Zlatorogu se je v slovenskem in tudi v ruskem ljudskem izročilu ohranila mnogo stoletij kot posledica usodne soodvisnosti med naravo in človekom. Take vrste pripovedk poznajo tudi v albanskih [[gora]]h, pri Južnih Slovanih, v [[Grčija|Grčiji]] in v širšem vzhodnem alpskem prostoru. Leta 1868 je pripovedko o ''Zlatorogu'' kot prvi objavil [[Karel Dežman]] (Deschmann) v ljubljanskem nemškem dnevniku ''[[Laibacher Zeitung]]''. Ta zapis je navdušil nemškega pesnika [[Rudolf Baumbach|Rudolfa Baumbacha]], ki jo je prelil v [[verz]]e in jo objavil leta 1877. [[Anton Funtek]] je leta 1886 pesnitev prevedel v [[slovenščina|slovenščino]].

===Vsebina===
V [[Jezerska dolina|Jezerski dolini]] in skalni [[Komna|Komni]] so nekoč bivale bele žene, ki so pomagale siromakom v stiskah. Izogibale so se njihovim zahvalam in če se jim je kdo približal v visoki dolini, so ga odvrnile iz poti z grozečimi gibi; s plazovi, nalivi ali točo. Te bele žene pa so imele bele [[koza|koze]], ki so se pasle na steni, ki pada strmo v [[Soška dolina|Soško dolino]]. Koze je pasel neranljivi Zlatorog. Če ga je strelec zadel, je iz njegove krvi zraslo čudovito zelišče, po imenu [[triglavska roža]]. Po zaužitju tega zelišča je Zlatorog v hipu ozdravel. Zlatorogovi zlati rogovi so bili ključ do skritih zakladov pod goro [[Bogatin]], ki jih čuva stoglavi [[zmaj]]. 

Nekoč je ob cesti v [[Trbiž]], kjer se stekata [[Soča]] in [[Koritnica]], stala krčma. Krčmarjeva hči je imela veliko snubcev, a ona je ljubila le trentarskega [[lovec (oseba)|lovca]], ki je slovel kot najboljši lovec daleč naokrog. Kljub temu da je poznal vse bogastvo gora, ji nikoli ni prinesel darila, niti triglavske rože ne. Sporekla sta se in deklica je uslišala bogatega beneškega kramarja, ki ji je že ob prvem snidenju podaril biserno ogrlico. To pa je trentarskega lovca prisililo v odločitev, da najde ključ od Bogatina. Pri tem mu je pomagal Zeleni lovec, mož, ki ni bil ravno na dobrem glasu. Trentarski lovec je ustrelil Zlatoroga in z Zelenim možem sta mu sledila do strme pečine. Tam sta našla najlepše triglavske rože, med njimi tudi [[planika|planike]], iz katerih je kuhal slepi materi zdravilo za oči. Ob misli na mater je mladenič hotel opustiti svoj namen, a ga je Zeleni lovec zbadal. Zlatorog je medtem použil nekaj zelišča in spet je bil pri močeh. V svojem besu je porinil lovca prek pečine. Njegovo truplo je naslednjo pomlad priplavalo pred krčmo, s šopkom triglavskih rož v rokah.

Bele žene so od takrat naprej Jezersko dolino za vedno zapustile. S seboj so vzele tudi bele koze. Raj se je spremenil v kamnito [[melišče]], saj je Zlatorog v svoji jezi vse porušil. Še danes se v skalovju poznajo sledovi njegovih rogov. Danes je Zlatorog slovenski narodni [[mit]] in ob [[Triglav]]u simbol slovenskih gora.

== Sklici ==
{{sklici}}

==Literatura==
* A. Funtek in R. Baumbach (1886). Zlatorog. Ljubljana: Kleinmayr &amp; Bamberg.
* S. Zorčeva (1985). Krivopetnice in Zlatorog. Ljubljana: Mladinska knjiga.
* D. Kunaver (1991). Slovenska dežela v pripovedki in podobi. Ljubljana: Mladinska knjiga.
* J. Mahnič in M. Glavan (1995). V svetu rože mogote. Ljubljana: Cankarjeva založba.
* D. Kunaver(2003). Zlatorog (Zbirka Slovenski kraji v ljudski pripovedi). Ljubljana: Samozaložba.
* R. Dapit in M. Kropej (2004). Zlatorogovi čudežni vrtovi ''Slovenske pripovedi o zmajih, belih gamsih, zlatih pticah in drugih bajnih živalih''. Radovljica: Didakta.
* A. Aškerc (2004). Zlatorog. Ljubljana: Imprimo.
* V. J. Propp (2005). Morfologija pravljice. Ljubljana: Studia humanitatis.
* D. Kunaver (1997). ''Zlatorog'' (ilustrirala Mojca Cerjak). Ljubljana: SIDARTA.

==Glej tudi==
{{wikivir|Zlatorog}}
* [[Slovenska mladinska književnost]]
* [[Seznam slovenskih pravljic]]

{{Slovenska mitologija}}

[[Kategorija:Slovenske pravljice]]
[[Kategorija:Literarni liki]]</text>
      <sha1>pze0tdygj21d03dovazf6fzpg51vjy4</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688281</id>
      <parentid>6688279</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T19:43:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <origin>6688281</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4068" sha1="d78x1skkmkgmpasxi37yjhbx9arjxt3" xml:space="preserve">{{drugipomeni|Zlatorog}}
[[Slika:baumbach.jpg|thumb|right|175px|Zlatorog, slovenski prevod, 1886]]
'''Zlatorog''' je slovenska [[ljudska pripovedka]]. 

== O pripovedki ==
Pripovedka o Zlatorogu se je v slovenskem in tudi v ruskem ljudskem izročilu ohranila mnogo stoletij kot posledica usodne soodvisnosti med naravo in človekom. Take vrste pripovedk poznajo tudi v albanskih [[gora]]h, pri Južnih Slovanih, v [[Grčija|Grčiji]] in v širšem vzhodnem alpskem prostoru. Leta 1868 je pripovedko o ''Zlatorogu'' kot prvi objavil [[Karel Dežman]] (Deschmann) v ljubljanskem nemškem dnevniku ''[[Laibacher Zeitung]]''. Ta zapis je navdušil nemškega pesnika [[Rudolf Baumbach|Rudolfa Baumbacha]], ki jo je prelil v [[verz]]e in jo objavil leta 1877. [[Anton Funtek]] je leta 1886 pesnitev prevedel v [[slovenščina|slovenščino]].

===Vsebina===
V [[Jezerska dolina|Jezerski dolini]] in skalni [[Komna|Komni]] so nekoč bivale bele žene, ki so pomagale siromakom v stiskah. Izogibale so se njihovim zahvalam in če se jim je kdo približal v visoki dolini, so ga odvrnile iz poti z grozečimi gibi; s plazovi, nalivi ali točo. Te bele žene pa so imele bele [[koza|koze]], ki so se pasle na steni, ki pada strmo v [[Soška dolina|Soško dolino]]. Koze je pasel neranljivi Zlatorog. Če ga je strelec zadel, je iz njegove krvi zraslo čudovito zelišče, po imenu [[triglavska roža]]. Po zaužitju tega zelišča je Zlatorog v hipu ozdravel. Zlatorogovi zlati rogovi so bili ključ do skritih zakladov pod goro [[Bogatin]], ki jih čuva stoglavi [[zmaj]]. 

Nekoč je ob cesti v [[Trbiž]], kjer se stekata [[Soča]] in [[Koritnica]], stala krčma. Krčmarjeva hči je imela veliko snubcev, a ona je ljubila le trentarskega [[lovec (oseba)|lovca]], ki je slovel kot najboljši lovec daleč naokrog. Kljub temu da je poznal vse bogastvo gora, ji nikoli ni prinesel darila, niti triglavske rože ne. Sporekla sta se in deklica je uslišala bogatega beneškega kramarja, ki ji je že ob prvem snidenju podaril biserno ogrlico. To pa je trentarskega lovca prisililo v odločitev, da najde ključ od Bogatina. Pri tem mu je pomagal Zeleni lovec, mož, ki ni bil ravno na dobrem glasu. Trentarski lovec je ustrelil Zlatoroga in z Zelenim možem sta mu sledila do strme pečine. Tam sta našla najlepše triglavske rože, med njimi tudi [[planika|planike]], iz katerih je kuhal slepi materi zdravilo za oči. Ob misli na mater je mladenič hotel opustiti svoj namen, a ga je Zeleni lovec zbadal. Zlatorog je medtem použil nekaj zelišča in spet je bil pri močeh. V svojem besu je porinil lovca prek pečine. Njegovo truplo je naslednjo pomlad priplavalo pred krčmo, s šopkom triglavskih rož v rokah.

Bele žene so od takrat naprej Jezersko dolino za vedno zapustile. S seboj so vzele tudi bele koze. Raj se je spremenil v kamnito [[melišče]], saj je Zlatorog v svoji jezi vse porušil. Še danes se v skalovju poznajo sledovi njegovih rogov. Danes je Zlatorog slovenski narodni [[mit]] in ob [[Triglav]]u simbol slovenskih gora.

==Literatura==
* A. Funtek in R. Baumbach (1886). Zlatorog. Ljubljana: Kleinmayr &amp; Bamberg.
* S. Zorčeva (1985). Krivopetnice in Zlatorog. Ljubljana: Mladinska knjiga.
* D. Kunaver (1991). Slovenska dežela v pripovedki in podobi. Ljubljana: Mladinska knjiga.
* J. Mahnič in M. Glavan (1995). V svetu rože mogote. Ljubljana: Cankarjeva založba.
* D. Kunaver(2003). Zlatorog (Zbirka Slovenski kraji v ljudski pripovedi). Ljubljana: Samozaložba.
* R. Dapit in M. Kropej (2004). Zlatorogovi čudežni vrtovi ''Slovenske pripovedi o zmajih, belih gamsih, zlatih pticah in drugih bajnih živalih''. Radovljica: Didakta.
* A. Aškerc (2004). Zlatorog. Ljubljana: Imprimo.
* V. J. Propp (2005). Morfologija pravljice. Ljubljana: Studia humanitatis.
* D. Kunaver (1997). ''Zlatorog'' (ilustrirala Mojca Cerjak). Ljubljana: SIDARTA.

==Glej tudi==
{{wikivir|Zlatorog}}
* [[Slovenska mladinska književnost]]
* [[Seznam slovenskih pravljic]]

{{Slovenska mitologija}}

[[Kategorija:Slovenske pravljice]]
[[Kategorija:Literarni liki]]</text>
      <sha1>d78x1skkmkgmpasxi37yjhbx9arjxt3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Mitja Mörec</title>
    <ns>0</ns>
    <id>188590</id>
    <revision>
      <id>6688351</id>
      <parentid>6547776</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T07:13:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Trenerji NŠ Mure]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6688351</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4452" sha1="jr94gnttt6u4dzqdlbywaalx08utxk2" xml:space="preserve">{{Infobox football biography
| height = 184 cm
| position = [[Branilec (nogomet)|Branilec]]
| youthyears1 = 
| youthclubs1 = [[NK Mura|Mura]]
| youthyears2 = 
| youthclubs2 = Szombathelyi Haladás
| youthyears3 = 
| youthclubs3 = Zalaegerszegi TE
| youthyears4 = 
| youthclubs4 = [[NK Mura|Mura]]
| years1 = 2000–2002 | clubs1 = [[NK Mura|Mura]]                    | caps1 = 6   | goals1 = 0
| years2 = 2002–2007 | clubs2 = [[SK Sturm Graz|Sturm Graz]]        | caps2 = 55  | goals2 = 0
| years3 = 2007–2008 | clubs3 = [[Maccabi Herzliya]]                | caps3 = 29  | goals3 = 0
| years4 = 2008      | clubs4 = [[PFC CSKA Sofija|CSKA Sofija]]     | caps4 = 2   | goals4 = 0
| years5 = 2009      | clubs5 = [[PFC Slavia Sofija|Slavia Sofija]] | caps5 = 10  | goals5 = 0
| years6 = 2009–2011 | clubs6 = [[Panetolikos F.C.]]                | caps6 = 28  | goals6 = 0
| years7 = 2011      | clubs7 = [[Lyngby BK]]                       | caps7 = 5   | goals7 = 0
| years8 = 2011–2012 | clubs8 = [[ADO Den Haag]]                    | caps8 = 5   | goals8 = 0
| years9 = 2012–2013 | clubs9 = [[ND Mura 05|Mura 05]]              | caps9 = 16  | goals9 = 0
| years10 = 2013     | clubs10 = [[FC Kaisar]]                      | caps10 = 15 | goals10 = 3
| years11 = 2014     | clubs11 = [[Ravan Baku FK|Ravan Baku]]       | caps11 = 15 | goals11 = 0
| years12 = 2014–2015| clubs12 = [[Hoàng Anh Gia Lai F.C.]]         | caps12 = 1  | goals12 = 0
| years13 = 2015–2017| clubs13 = [[FC Bad Radkersburg|Bad Radkersburg]]   | caps13 = 46  | goals13 = 5
| years14 = 2019–2020| clubs14 = [[Favoritner AC|FavAC]]            | caps14 =  22  | goals14 = 0
| nationalyears1 = 2000–2001  | nationalteam1 = Slovenija do 17 let | nationalcaps1 = 4  | nationalgoals1 = 0
| nationalyears2 = 2001  | nationalteam2 = Slovenija do 18 let | nationalcaps2 = 10  | nationalgoals2 = 0
| nationalyears3 = 2002–2005  | nationalteam3 = Slovenija do 19 let | nationalcaps3 = 1  | nationalgoals3 = 0
| nationalyears4 = 2002–2003  | nationalteam4 = Slovenija do 20 let | nationalcaps4 = 4  | nationalgoals4 = 0
| nationalyears5 = 2002–2005  | nationalteam5 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalcaps5 = 19  | nationalgoals5 = 0
| nationalyears6 = 2007–2009  | nationalteam6 = [[Slovenska nogometna reprezentanca|Slovenija]]     | nationalcaps6 = 14   | nationalgoals6 = 0
| manageryears1 = 2018–2020
| managerclubs1 = [[Favoritner AC|FavAC]] U15
| manageryears2 = 2020–2021
| managerclubs2 = [[SV Wienerberg|Wienerberg]] (pom.)
| manageryears3 = 2021
| managerclubs3 = [[Floridsdorfer AC|Floridsdorfer]] (pom.)
| manageryears4 = 2021–2025
| managerclubs4 = [[Floridsdorfer AC]]
| manageryears5 = 2025
| managerclubs5 = [[FC Blau-Weiß Linz|Blau-Weiß Linz]]
| manageryears6 = 2026–
| managerclubs6 = [[NŠ Mura|Mura]]
}}
'''Mitja Mörec''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], [[21. februar]] [[1983]], [[Murska Sobota]]. 

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih nogometašev]]
* [[seznam slovenskih nogometnih reprezentantov]]

== Zunanje povezave ==
* {{sports links}}

{{škrbina o nogometašu}}

{{DEFAULTSORT:Mörec, Mitja}}
[[Kategorija:Slovenski nogometaši]]
[[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 17 let]]
[[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 18 let]]
[[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]]
[[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 20 let]]
[[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]]
[[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti]]
[[Kategorija:Slovenski Madžari]]
[[Kategorija:Nogometaši NK Mure]]
[[Kategorija:Nogometaši Sturma Graz]]
[[Kategorija:Nogometaši Maccabija Herzliya F.C.]]
[[Kategorija:Nogometaši PFC CSKA Sofije]]
[[Kategorija:Nogometaši PFC Slavije Sofija]]
[[Kategorija:Nogometaši Panetolikosa]]
[[Kategorija:Nogometaši Lyngbyja BK]]
[[Kategorija:Nogometaši ADO Den Haaga]]
[[Kategorija:Nogometaši ND Mure 05]]
[[Kategorija:Nogometaši FC Kaisarja]]
[[Kategorija:Nogometaši Ravana Baku FC]]
[[Kategorija:Nogometaši Hoanga Anh Gia Lai F.C.]]
[[Kategorija:Nogometaši FC Bad Radkersburga]]
[[Kategorija:Nogometaši Favoritnerja AC]]
[[Kategorija:Slovenski nogometni trenerji]]
[[Kategorija:Trenerji Floridsdorferja AC]]
[[Kategorija:Trenerji FC Blau-Weiß Linza]]
[[Kategorija:Trenerji NŠ Mure]]
[[Kategorija:Prekmurski športniki]]
[[Kategorija:Murskosoboški športniki]]</text>
      <sha1>jr94gnttt6u4dzqdlbywaalx08utxk2</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke</title>
    <ns>0</ns>
    <id>193475</id>
    <revision>
      <id>6688222</id>
      <parentid>6681575</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T16:17:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>VidicK01</username>
        <id>193275</id>
      </contributor>
      <comment>/* Mandat 2026– */ menjave v PS</comment>
      <origin>6688222</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6263" sha1="qxx4eqfxwbsto4qvarhpfo13xcoqf07" xml:space="preserve">{{SDS|Predloga:SDS=}}

'''Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke''' je [[Poslanska skupina Državnega zbora Republike Slovenije|poslanska skupina]], ki jo sestavljajo [[Poslanec Državnega zbora Republike Slovenije|poslanci]], ki so bili izvoljeni na listi [[Slovenska demokratska stranka|Slovenske demokratske stranke]].

== Sestava ==

=== Mandat 2008–2011 ===
; Poslanci
* [[Jože Tanko]] - ''vodja poslanske skupine''
* [[Alenka Jeraj]] - ''namestnica vodje''
* [[Rudolf Petan]] - ''namestnik vodje''
* [[Marjan Bezjak]] 
* [[France Cukjati]] 
* [[Milan Čadež]]
* [[Zvonko Černač]]
* [[Vinko Gorenak]]
* [[Ivan Grill]] 
* [[Branko Grims]] 
* [[Robert Hrovat]]
* [[Eva Irgl]] 
* [[Janez Janša]]
* [[Jožef Jerovšek]] 
* [[Danijel Krivec]] 
* [[Zvonko Lah]] 
* [[Rado Likar]] 
* [[Branko Marinič]] 
* [[Darko Menih]]
* [[Miro Petek]] 
* [[Iztok Podkrižnik]] 
* [[Marijan Pojbič]] 
* [[Franc Pukšič|&lt;s&gt;Franc Pukšič&lt;/s&gt;]] - postal nepovezani poslanec
* [[Štefan Tisel]] 
* [[Peter Verlič]] 
* [[Andrej Vizjak]] 
* [[Milenko Ziherl]] 
* [[Aleksander Zorn]] 

==== Osebje ====
* Maja Prezelj (sekretarka PS)

=== Mandat 2011–2014 ===
* [[Irena Tavčar]]
* [[Marko Pogačnik (politik)|Marko Pogačnik]]
* [[Branko Grims]]
* [[Eva Irgl]]
* [[Zvonko Černač]]
* [[Danijel Krivec]]
* [[Dragutin Mate]]
* [[Alenka Jeraj]]
* [[Andrej Šircelj]]
* [[Romana Tomc]]
* [[Janez Janša]]
* [[Jože Tanko]]
* [[Janja Napast]]
* [[Ljubo Žnidar]]
* [[Sonja Ramšak]]
* [[Štefan Tisel]]
* [[Tomaž Lisec]]
* [[Andrej Vizjak]]
* [[Zvonko Lah]]
* [[Ivan Grill]]
* [[Mateja Pučnik]]
* [[Jožef Jerovšek]]
* [[Vinko Gorenak]]
* [[Branko Marinič]]
* [[Marijan Pojbič]]
* [[Franc Breznik]]

=== Mandat 2014–2018 ===
*[[Jože Tanko]] - ''vodja poslanske skupine''
*[[Branko Grims]]
*[[Marko Pogačnik (politik)|Marko Pogačnik]]
*[[Eva Irgl]]
*[[Danijel Krivec]]
*[[Anže Logar]]
*[[Andrej Šircelj]]
*[[Janez Janša]]
*[[Nada Brinovšek]]
*[[Žan Mahnič]]
*[[Jelka Godec]]
*[[Ljubo Žnidar]]
*[[Anja Bah Žibert]]
*[[Zvonko Lah]]
*[[Tomaž Lisec]]
*[[Bojan Podkrajšek]]
*[[Vinko Gorenak]]
*[[Franc Breznik]]
*[[Marijan Pojbič]]
*[[Suzana Lep Šimenko]]
*[[Andrej Čuš]]

=== Mandat 2018–2022 ===

* [[Danijel Krivec]] - ''vodja poslanske skupine''
* [[Tomaž Lisec]] - ''namestnik vodje''
* [[Alenka Jeraj]] - ''namestnica vodje''
* [[Nada Brinovšek]]
* [[Anja Bah Žibert]]
* [[Franc Breznik]]
* [[Zvone Černač|&lt;s&gt;Zvonko Černač&lt;/s&gt;]] - marca 2020 imenovan na mesto ministra strateške projekte in kohezijo
* [[Boris Doblekar]]
* [[Karmen Furman]]
* [[Jelka Godec|&lt;s&gt;Jelka Godec&lt;/s&gt;]] - imenovana na mesto državne sekretarke
* [[Branko Grims]]
* [[Eva Irgl]]
* [[Janez Janša|&lt;s&gt;Janez Janša&lt;/s&gt;]] - marca 2020 imenovan na mesto predsednika vlade
* [[Leon Merjasec]] - nadomestni poslanec
* [[Dejan Kaloh]]
* [[Franci Kepa]]
* [[Karmen Kozmus Ferjan]] - nadomestna poslanka
* [[Jožef Lenart]]
* [[Suzana Lep Šimenko]]
* [[Jure Ferjan]] - nadomestni poslanec
* [[Anže Logar|&lt;s&gt;Anže Logar&lt;/s&gt;]] - marca 2020 imenovan na mesto ministra za zunanje zadeve
* [[Žan Mahnič|&lt;s&gt;Žan Mahnič&lt;/s&gt;]] - imenovan na mesto državnega sekretarja v kabinetu PV
* [[Janez Moškrič]] - nadomestni poslanec
* [[Bojan Podkrajšek]] 
* [[Marko Pogačnik (politik)|Marko Pogačnik]]
* [[Marijan Pojbič]] 
* [[Franc Rosec]]
* [[Andrej Šircelj|&lt;s&gt;Andrej Šircelj&lt;/s&gt;]] - marca 2020 imenovan na mesto ministra za finance
* [[Mojca Škrinjar]] - nadomestna poslanka
* [[Elena Zavadlav Ušaj]] - nadomestna poslanka
* [[Jože Tanko]] 
* [[Lidija Ivanuša]] - prestopila iz [[Poslanska skupina Slovenske nacionalne stranke|PS SNS]]
* [[Ljubo Žnidar|&lt;s&gt;Ljubo Žnidar&lt;/s&gt;]] - nadomestni poslanec, odstopil novembra 2021''&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Odstopil poslanec SDS Žnidar. V tej funkciji se &quot;ne vidi več&quot;|url=https://n1info.si/novice/slovenija/odstopil-poslanec-sds-znidar-ki-se-ne-vidi-vec-v-tej-funkciji/|website=N1|date=2021-11-10|accessdate=2021-11-21|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

==== Osebje ====
* Maja Prezelj (sekretarka PS)

=== Mandat 2022–2026 ===

* [[Jelka Godec]] - ''vodja poslanske skupine''
* [[Zvonko Černač]] - ''namestnik vodje''
* [[Karmen Furman]] - ''namestnica vodje''
* [[Branko Grims|&lt;s&gt;Branko Grims&lt;/s&gt;]] - junija 2024 izvoljen za evropskega poslanca
* [[Andrej Hoivik]]
* [[Žan Mahnič]]
* [[Danijel Krivec]]
* [[Eva Irgl|&lt;s&gt;Eva Irgl&lt;/s&gt;]] - izstopila oktobra 2024
* [[Zoran Mojškerc]]
* [[Alenka Jeraj]]
* [[Anže Logar|&lt;s&gt;Anže Logar&lt;/s&gt;]] - izstopil oktobra 2024
* [[Jože Tanko]]
* [[Janez Janša]]
* [[Rado Gladek]]
* [[Jožef Jelen]]
* [[Franc Rosec]]
* [[Alenka Hlebl]]
* [[Anja Bah Žibert]]
* [[Franci Kepa]]
* [[Tomaž Lisec]]
* [[Anton Šturbej]]
* [[Bojan Podkrajšek]]
* [[Dejan Kaloh|&lt;s&gt;Dejan Kaloh&lt;/s&gt;]] - izstopil oktobra 2024
* [[Janez Magyar|&lt;s&gt;Janez Magyar&lt;/s&gt;]] - novembra 2022 izvoljen za župana Lendave
* [[Franc Breznik]]
* [[Jožef Lenart]]
* [[Suzana Lep Šimenko]]
* [[Andrej Kosi]] - nadomestil Janeza Magyarja
* [[Andrej Poglajen]] - nadomestil Branka Grimsa

=== Mandat 2026– ===

* [[Jelka Godec]] - ''vodja poslanske skupine''
* [[Andrej Kosec]]
* [[Žan Mahnič]]
* [[Andrej Poglajen]]
* [[Danijel Krivec]]
* [[Adrijana Cvarjančič]]
* [[Jana Gržinič]]
* [[Zvone Černač]] - ''namestnik vodje''
* [[Zoran Mojškerc]]
* [[Alenka Jeraj]]
* [[Aleš Hojs]]
* [[Vinko Levstek]]
* [[Janez Janša|&lt;s&gt;Janez Janša&lt;/s&gt;]] - maja 2026 izvoljen za predsednika vlade
* [[Rado Gladek]]
* [[Damjan Muzel]]
* [[Jožef Jelen]]
* [[Manja Lesnik]]
* [[Anja Bah Žibert]]
* [[Franci Kepa]]
* [[Janez Jože Oveč]]
* [[Tomaž Lisec]]
* [[Anton Šturbej]]
* [[Karmen Furman]] - ''namestnica vodje''
* [[Bojan Podkrajšek]]
* [[Andrej Kosi]]
* [[Franc Breznik]]
* [[Jožef Lenart]]
* [[Suzana Lep Šimenko|&lt;s&gt;Suzana Lep Šimenko&lt;/s&gt;]] - imenovana na mesto ministrice za Slovence v zamejstvu in po svetu
* [[Maruša Babnik]] - nadomestila Janeza Janšo
* [[Luka Simonič]] - nadomestil Suzano Lep Šimenko

== Viri in opombe ==
{{sklici|2}}

== Glej tudi ==
* [[politika Slovenije]]

{{3DZRS}}
{{4DZRS}}
{{5DZRS}}
{{6DZRS}}
{{7DZRS}}
{{8DZRS}}
{{9DZRS}}
{{10DZRS}}
[[Kategorija:Poslanske skupine Državnega zbora Republike Slovenije|Slovenska demokratska stranka]]
[[Kategorija:Slovenska demokratska stranka]]</text>
      <sha1>qxx4eqfxwbsto4qvarhpfo13xcoqf07</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam ruševinskih in izginulih cerkva v Sloveniji</title>
    <ns>0</ns>
    <id>195965</id>
    <revision>
      <id>6688284</id>
      <parentid>6687480</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T19:53:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>+1, gl. op. 18, str. 120 https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FZLD037H/fbb00489-929b-4132-adde-7ae616bc7f11/PDF</comment>
      <origin>6688284</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="60873" sha1="odxlzm5zrdkagb38b9abgaqw1w6h84x" xml:space="preserve">'''Seznam ruševinskih in izginulih cerkva v Sloveniji''' zajema [[Cerkev (zgradba)|cerkve]], ki so jih tekom zgodovine iz različnih razlogov podrli bodisi uničili. Seznam ne vključuje cerkva, ki so bile podrte ter nato ponovno sezidane na istem mestu z istim patrocinijem, prav tako pa ne vključuje cerkva, ki so bile desekrirane in predelane v drugačne namene, te so zbrane v [[Seznam nebogoslužnih cerkva v Sloveniji|seznamu nebogoslužnih cerkva v Sloveniji]].

Na Kočevskem, kjer so živeli [[Kočevarji]], je nekdaj stalo 123 cerkva in kapel (spadale so pod 17 župnij). Danes jih stoji okoli 30, ker so jih nekaj že popravili ali rekonstruirali. Od 95 uničenih cerkva, je še nekaj takšnih, katerih ruševine so dobro vidne.&lt;ref&gt;http://www2.arnes.si/~krsrd1/conference/Speeches/Ferenc_slo.htm&lt;/ref&gt;

== Seznam ==
{{Statično številčenje vrstic}}
{| class=&quot;wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash&quot; style=&quot;text-align:center&quot;
!Slika
!Cerkev
!Naselje
!Leto
porušitve/propada
!Opis
!Vir
|-
|{{slika d|Q139943202}}
|[[Starokrščanska cerkev, Ajdna|starokrščanska cerkev]]
|[[Ajdna]]
|{{Hs|600}}konec 6. stoletja
|Vidni ostanki enoladijske cerkve z [[Narteks|narteksom]], privzdignjenim [[Prezbiterij|prezbiterijem]] ter morebitno [[Krstilnica|krstilnico]]. Opuščena po koncu 6. stoletja kot preostanek naselja.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|00564}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Starokrščanska cerkev, Velike Malence|starokrščanska cerkev]]
|[[Velike Malence]]
|{{Hs|600}}konec 6. stoletja
|Starokrščanska cerkev mer 21×10 m znotraj rimske trdnjave na hribu Gradišče nad reko Krko.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|00804}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{slika d|Q139944883}}
|[[Starokrščanska cerkev, Rifnik|starokrščanska cerkev]]
|[[Rifnik (hrib)|Rifnik]]
|{{Hs|600}}6. stoletje
|Prvotno tempelj boginje [[Akvonija|Akvonije]], v 4. stol. povečana in preurejena v starokrščansko baziliko, zunaj nje postavljena krstilnica. Vidne ruševine.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|00622}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi revijo|first=L|last=V|title=Rifnik|year=1977|magazine=Varstvo spomenikov|issue=XXI|location=Ljubljana|url=https://situla.gov.si/slike/VSC_021_135.pdf|pages=255-260}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{slika d|Q140007943}}
|[[Spodnja starokrščanska cerkev, Vranje|starokrščanska cerkev]]
|[[Vranje, Sevnica]]
|{{Hs|600}}6. stoletje
|Pripadala utrjenemu naselju [[Ajdovski gradec, Vranje|Ajdovski gradec]], spodnja izmed dveh cerkva utrdbe. Opuščena skupaj z naseljem v 6. stoletju, ruševine vidne. Imela je [[Krstilnica|krstilnico]].
|&lt;ref name=&quot;:02&quot;&gt;{{RKD sklic|00838}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{slika d|Q140007952}}
|[[Zgornja starokrščanska cerkev, Vranje|starokrščanska cerkev]]
|[[Vranje, Sevnica]]
|{{Hs|600}}6. stoletje
|Zgornja cerkev utrjenega naselja [[Ajdovski gradec, Vranje|Ajdovski gradec]]. Opuščena skupaj z naseljem v 6. stoletju, ruševine vidne. Znotraj naselja so tudi ostanki škofijske palače na vrhu naselbine.
|&lt;ref name=&quot;:02&quot; /&gt;
|-
|{{slika d|Q139822729}}
|[[Cerkev sv. Aleksandra, Koper|Aleksander]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja.
|{{sfn|Likar|2010|p=284}}
|-
|{{Slika d|Q130565085}}
|[[Cerkev sv. Ambroža, Kočarji|Ambrož]]
|[[Kočarji]]
|1942
|Prvič omenjena 1526. Bila je poddružnična gotska cerkev z ravnim stropom, imela je podobe sv. Leonarda, sv. Ambroža iz leta 1761 in sv. Marije iz leta 1698. V strešnem stolpiču je imela dva zvonova. Požgana med roško ofenzivo leta 1942.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|02768}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/882|title=P. cerkev sv. Ambroža (ni ohranjena)|accessdate=25. 5. 2026|website=france-stele.zrc-sazu.si|publisher=INDOK Center Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Ambroža, Temnica|Ambrož]]
|[[Temnica]]
|{{neznano}}
|Romanska cerkev, stala na jugozahodnem obronku [[Trstelj|Trstelja]]. Morebiten protiturški tabor, do danes so se ohranile le ruševine vzhodnega vogala.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|00765}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Ane, Beli Kamen|Ana]]
|[[Beli Kamen, Kočevje|Beli Kamen]]
|{{Hs|1947}}po 1947
|Cerkev sega v 17. stoletje, imela je tri oltarje, tristranski prezbiterij in raven lesen kasetiran strop. Oltarji so segali v konec 18. stoletja. Nestrokovno prenovljena v letih 1862 in 1894.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02312}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=P. cerkev sv. Ane|url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/50|website=france-stele.zrc-sazu.si|accessdate=2026-06-02}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q130565108}}
|[[Cerkev sv. Ane, Mačkovec|Ana]]
|[[Mačkovec, Kočevje|Mačkovec]]
|{{Hs|1953}}1953 ali 1954
|Romarska cerkev z začetka 16. stoletja in prenovljena leta 1841 je stala na vrhu Lovskega vrha. Imela je ovalno obzidje.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-11988}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Zapiski Marijana Zadnikarja, Mačkovec|url=https://situla.gov.si/slike/z002-0656.pdf|website=france-stele.zrc-sazu.si|accessdate=2026-06-02|first=Marijan|last=Zadnikar|year=1955}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{slika d|Q139825328}}
|[[Cerkev sv. Andreja, Izola|Andrej]]
|[[Izola]]
|{{neznano}}
|7. oktobra 1400 jo je posvetil koprski škof [[Janez Loredan]]. Stala je na Kopenskih vratih izolskega obzidja.
|{{sfn|Likar|2010|p=287}}
|-
|{{Slika d|Q137799517}}
|[[Cerkev sv. Andreja, Kleč|Andrej]]
|[[Kleč, Kočevje|Kleč]]
|{{Hs|1943-12-31}} 1943
|Cerkev je bila pravokotnega tlorisa s tristrano zaključenim obokanim prezbiterijem in z ravnim kasetiranim lesenim stropom. Cerkev so leta 1943 požgale italijanske sile.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02313}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[kapela Angelov varuhov, Knežja Lipa|Angeli varuhi]]
|[[Knežja Lipa]]
|1942
|Kapela{{efn|name=klasifikacija}} se prvič omenja leta 1753. Imela je pravokotno ladjo ter petosminski prezbiteri, namesto zvonika je imela slemenski stolpič. Leta 1942 je bila požgana, po koncu druge svetovne vojne pa odstranjena.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02804}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[kapela Angelov varuhov, Rajndol|Angeli varuhi]]
|[[Rajndol]]
|1950.
|Kapela{{efn|name=klasifikacija}} iz prve polovice 18. stoletja je imela kvadratno ladjo in tristran prezbiterij. Porušena v 50. letih.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02801}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q66499085}}
|[[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Brežice|Anton Padovanski]]
|[[Brežice]]
|{{Hs|1941-12-31}} 1941
|Cerkev nekdanjega [[Frančiškanski samostan Brežice|Frančiškanskega samostana Brežice]] so porušili Nemci ob okupaciji med drugo svetovno vojno; ostal je le prezbiterij, ki je vkomponiran v poslopje [[Gimnazija Brežice|gimnazije]] oz. nekdanjega samostana.
|
|-
|[[Slika:Cerkev sv. Antona Padovanskega, Kukovo, 1980.jpeg|150px|brezokvirja]]
|[[cerkev sv. Antona Padovanskega, Kukovo|Anton Padovanski]]
|[[Kukovo]]
|{{Hs|1980-03-31}}marec 1980
|Kočevarska cerkev iz začetka 19. stoletja, obnovljena 1867, je bila leta 1954 nacionalizirana in nato uporabljena za hlev. Leta 1969 se ji je pod težo snega vdrla streha. Ruševine so bile leta 1980 prodane zasebniku, ki jih je nato leta 1981 uporabil za izdelavo žganega apna.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02153}}&lt;/ref&gt;{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=81–82}}
|-
|{{Slika d|Q128218438}}
|[[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Seča|Anton Padovanski]]
|[[Seča]]
|{{neznano}}
|Ostanki nekdanje solinarske cerkvice v Seči, v bližini izliva [[Jernejev kanal|Jernejevega kanala]] in [[Škver|škvera]].
|
|-
|{{slika d|Q139825455}}
|[[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Čezsoča|Anton Puščavnik]]
|[[Čezsoča]]
|1917
|Starejša cerkev je stala na dnu vasi in je omenjena v vizitacijskih dnevnikih 17. stoletja. Po porušitvi med prvo svetovno vojno je bila ponovno zgrajena v neoromanskem slogu.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|03567}}&lt;/ref&gt;{{Sfn|Höfler|2016|p=32}}
|-
|
|[[cerkev sv. Antona Puščavnika, Kleč pod Mirno goro|Anton Puščavnik]]
|[[Kleč pod Mirno goro]]
|1942
|Prvotna cerkev je bila postavljena v 14. stoletju, v 17. in 19. je bila prezidana. Imela je pravokotno ladjo in tristrano zaključen prezbiterij. Leta 1942 so jo tekom roške ofenzive požgale italijanske sile.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02103}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{slika d|Q139827461}}
|[[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Koper|Anton Puščavnik]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Zgrajena 1375 in posvečena 1385. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Busterla koprskega obzidja.
|{{sfn|Likar|2010|p=284}}
|-
|{{slika d|Q139827481}}
|[[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Piran|Anton Puščavnik]]
|[[Piran]]
|{{Hs|1875.}} Tretja četrtina 19. stoletja
|Posvečena 23. aprila 1374 in 1640 odstopljena bratovščini [[Filip Neri|sv. Filipa Nerija]], ki jo je prezidala. Podrta v tretji četrtini 19. stoletja.
|&lt;ref&gt;{{navedi revijo|magazine=Varstvo spomenikov|year=2009|pages=152–54|first=Mojca Marjana|last=Kovač|publisher=Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije|url=https://situla.gov.si/SI_ZVKDS_VS_VSC_045P_076.html|title=Poročila: Piran - hiša Kumarjeva ulica 3}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{slika d|Q139827510}}
|[[Cerkev sv. Apolinarija, Koper|Apolinarij]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Velikih vrat koprskega obzidja. V njej so častili tudi [[Sveti Krištof|sv. Krištofa]].
|{{sfn|Likar|2010|p=284}}
|-
|{{slika d|Q139843796}}
|[[Cerkev sv. Božidarja, Koper|Božidar]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat sv. Petra koprskega obzidja.
|{{sfn|Likar|2010|p=283}}
|-
|{{Slika d|Q66458918}}
|[[Cerkev sv. Barbare, Idrija|Barbara]]
|[[Idrija]]
|1951
|Nekdanja župnijska cerkev [[Župnija Idrija|župnije Idrija]], raketirana leta 1945, podrta po koncu vojne, ostala le kripta z novo posvečenim oltarjem.
|
|-
|{{Slika d|Q60362411}}
|[[Cerkev sv. Bernardina, Portorož|Bernardin]]
|[[Portorož]]
|{{Hs|1806}} 1806
|Cerkev nekdanjega [[Frančiškani|frančiškanskega]] samostana, ohranjen le [[zvonik]] in [[prezbiterij]], danes je del hotelskega kompleksa Bernardin.
|
|-
|[[Slika:Cerkev_sv._Cirila_in_Metoda.png|brezokvirja|150x150_pik]]
|[[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana (Jože Plečnik)|Ciril in Metod]]
|[[Ljubljana]]
|1958
|[[Jože Plečnik|Plečnikova]] cerkev, prizidana cerkvi sv. Krištofa, podrta in po podobnih načrtih [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana (Bežigrad)|na novo postavljena]] v Bežigradu.
|&lt;ref&gt;[[Tamara Griesser Pečar]], ''Boj proti veri in cerkvi'', [[Družina (založba)|Družina]], 2007.&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Device Marije, Trnovec|Devica Marija]]
|[[Trnovec, Kočevje|Trnovec]]
|1942
|Poznogotska podružnična cerkev. Požgana leta 1942. Vidne ruševine.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02813}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{slika d|Q139843853}}
|[[Cerkev sv. Dionizija Aeropagita, Koper|Dionizij Aeropagit]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Izolskih vrat koprskega obzidja.
|{{sfn|Likar|2010|p=283}}
|-
|{{slika d|Q139844530}}
|[[Cerkev sv. Duha, Celje (stara cerkev)|Duh]]
|[[Celje]]
|{{Hs|1962-12-31}} 1962
|Nekdanja cerkev, ki je stala ob Koprivnici pri današnjem [[Hotel Celeia|Hotelu Celeia]], porušena leta 1962; nadomestila jo je [[Cerkev sv. Duha, Celje|nova cerkev]] v Novi vasi.
|
|-
|{{Slika d|Q139899509}}
|[[Cerkev sv. Duha, Maribor|Duh]]
|[[Maribor]]
|1891
|Bila je del meščanskega špitala na [[Slomškov trg, Maribor|Slomškovem trgu]]. Po opustitvi bogoslužja leta 1785 je postala skladišče, leta 1805 je v njej delovalo [[Slovensko narodno gledališče Maribor|Narodno gledališče]], kasneje pa je bila porušena in na njenem mestu zgrajena [[Pošta Slovenije]].
|
|-
|{{Slika d|Q130564897}}
|[[Cerkev sv. Duha, Planina|Duh]]
|[[Planina, Postojna|Planina]]
|{{Hs|1943-05-17}} 1943
|Nekdanja cerkev na Hribu; med 2. svetovna vojno je bila uporabljena kot postojanka [[Vaška straža|MVAC-a]] (bele garde), zato jo je [[Dolomitski odred (NOV in POS)|partizanski dolomitski odred]] požgal, in sicer, 17. maja 1943.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=O cerkvi Sv. Duha v Planini|url=https://www.mojaobcina.si/logatec/novice/o-cerkvi-sv-duha-v-planini.html|website=www.mojaobcina.si|date=2022-08-12|accessdate=2026-05-24|language=sl|last=Kermavnar|first=Simona}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Planina, cerkev sv. Duh, maša ob 80. obletnici uničenja cerkve|url=https://www.druzina.si/clanek/masa-ob-80-obletnici-unicenja-cerkve-svetega-duha|accessdate=2026-05-24|language=sl|first=Ivo|last=Žajdela|publisher=Družina}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{slika d|Q139933722}}
|[[Cerkev sv. Duha, Ptuj|Duh]]
|[[Ptuj]]
|{{Hs|1784}} po 1784
|Nekdanja špitalska cerkev iz leta 1413, posvečena je bila leta 1513. Po delni porušitvi po letu 1784 je postala drvarnica. Danes izginula.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=nekdanja cerkev sv. Duha (ni ohranjena)|url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/1887|website=france-stele.zrc-sazu.si|accessdate=2026-05-23}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q140148659}}
|[[Cerkev sv. Egidija, Zidani Most|Egidij]]
|[[Zidani Most]]
|{{Hs|1811}}1811
|Cerkev je bila zgrajena v 13. stoletju, tik ob kamnitem mostu. Imela je tri oltarje: Egidijev, Pavlov in Marijin in dva zvonova. Poleg cerkve je bilo pokopališče; oboje je bilo obdano z zidom. Leta 1811 je bila nacionalizirala, ter prezidana v carinsko obmejno poslopje (zaradi nove meje Avstrije z [[Ilirske province|Ilirskimi provincami]]). Leta 1848 so poslopje podrli zaradi gradnje [[Južna železnica|Južne železnice]].
|&lt;ref&gt;{{cite book|last=Hohkraut|first=Matej|title=Ponte Murato : prebivalci Zidanega Mosta in okolice skozi zgodovino|place=Šempas|year=2024|cobiss=173120771|language=slovenščina|pages=26, 41–2, 204}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q128789444}}
|[[Cerkev sv. Elije, Kozice|Elija]]
|[[Kozice, Kočevje|Kozice]]
|{{hs|1939}}1939–1945
|Cerkev se datira v sredo 17. stoletja. Tekom druge svetovne vojne ji je zaradi udara strele pogorelo ostrešje in ni bila obnovljena, zaradi odročne lege pa ni bila podrta in predelana v gramoz kakor ostale kočevarske cerkve.
|{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=77}}
|-
|{{Slika d|Q105622896|lokalna=Cerkev sv. Elije v Prečni.jpeg}}
|[[Cerkev sv. Elije, Prečna|Elija]]
|[[Prečna]]
|{{Hs|1938-12-31}} 1938
|Nekdanja župnijska cerkev, ki je bila postopno opuščena po zgraditvi nove [[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Prečna|cerkve sv. Antona Padovanskega]] in dokončno porušena leta 1938.
|&lt;ref&gt;{{harv|Kolenc et al.|2010|p=207–208}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[kapela sv. Elije, Rajhenav|Elija]]
|[[Rajhenav]]
|19. stoletje
|Kapela{{efn|name=klasifikacija}} s pravokotno ladjo in tristranim prezbiterijem iz druge polovice 18. stoletja, verjetno opuščena z 19. stoletjem. Vidni temelji.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02799}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{slika d|Q140031737}}
|[[Cerkev sv. Filipa in Jakoba, Mlaka pri Kočevski Reki|Filip in Jakob]]
|[[Mlaka pri Kočevju]]
|1965
|Cerkev se prvič omenja leta 1677. Imela je velik portik in zvonik na preslico. Glavni oltar avtorja Franza Götzla je bil iz l. 1841, stranski oltar sv. Andreja pa iz 1862. Po drugi svetovni vojni cerkev ni bila več vzdrževana in je bila leta 1965 odstranjena. V bližini od 25. julija 2007 stoji kapela z istim patrocinijem. 
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02302}}&lt;/ref&gt;{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=136}}
|-
|{{Slika d|Q130564875}}
|[[Cerkev sv. Florijana, Brezovica pri Črmošnjicah|Florijan]]
|[[Brezovica pri Črmošnjicah]]
|1963
|Datirana v {{c.}} 1600, leta 1890 obnovljena in med drugo svetovno vojno močno poškodovana med nemškim bombardiranjem. Po opustitvi objekta 1963 je bila cerkev izropana. Ostal je le obod ladje in zvonik.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|2742}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q104128379}}
|[[Cerkev sv. Florijana, Krško|Florijan]]
|[[Krško]]
|{{Hs|1891-12-31}} 1891
|Nekdanja pokopališka cerkev v Krškem, porušena leta 1891 za namen zgraditve sedanje [[Cerkev sv. Križa, Krško|cerkve sv. Križa]]
|
|-
|{{slika d|Q139934253}}
|[[Cerkev sv. Florijana, Ježa|Florijan]]
|Ježa, [[Volčanski Ruti]]
|{{neznano}}
|Stala pod vrhom Ježe. Omenjena že 16. maja 1419. Podrta med vladavino Jožefa II. Leta 1931 zgrajena [[Cerkev sv. Florijana, Volčanski Ruti|nova cerkev]] nižje v vasi.
|{{Sfn|Höfler|2016|p=42}}
|-
|{{slika d|Q139936455}}
|[[Cerkev Imena Jezusovega, Borovec pri Kočevski Reki|Ime Jezusovo]]
|[[Borovec pri Kočevski Reki]]
|1943
|Podružnična cerkev, zgrajena leta 1753, požgana leta 1943, ruševine so bile odstranjene po drugi svetovni vojni.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1647}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{slika d|Q140042919}}
|[[cerkev Imena Jezusovega, Dolga vas|Ime Jezusovo]]
|[[Dolga vas, Kočevje]]
|{{Hs|1956-06-18}}18. junij 1956
|Cerkev je bila posvečena 15. junija 1717. Sprva je imela zvonik na preslico do prezidave leta 1804. Prenovljena 1895. Zaradi svoje bogate baročne notranjščine kranjske izdelave je bila eden najpomembnejših tovrstnih arhitekturnih primerkov na Kočevskem.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-29806}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{slika d|Q140065523}}
|[[cerkev Imena Jezusovega, Kumrova vas|Ime Jezusovo]]
|[[Kumrova vas]]
|1942
|Cerkev je segala v leto 1708 in je bila zgrajena na mestu protiturškega tabora. Leta 1798 je bila obnovljena. Leta 1865 ji je pogorel zvonik. V 18. stoletju je imela tri oltarje: svetemu Imenu Jezusovemu, Kristusa na Golgoti in Kristusa na Oljčni gori. Po požigu vasi leta 1942 ni bila obnovljena, notranjščina je izginula.
|{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=84–85}}
|-
|
|[[cerkev Imena Jezusovega, Svetli Potok|Ime Jezusovo]]
|Kumrov vrh, [[Svetli Potok]]
|
|Tekom turških vpadov je verjetno služila kot [[taborska cerkev]]. Prvič je omenjena leta 1753, leta 1798 je bila prezidana. Imela je pravokoten tloris, tristran prezbiterij in zvonik. 
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02774}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{slika d|Q139945549}}
|[[Cerkev sv. Jakoba, Breginj|Jakob]]
|[[Breginj]]
|{{neznano}}
|Stala južno od [[Cerkev sv. Nikolaja, Breginj|cerkve sv. Nikolaja]]. Omenjena leta 1580. Morda identična [[Cerkev sv. Jakoba, Livek|cerkvi sv. Jakoba]] na [[Livek|Livku]].
|{{Sfn|Höfler|2016|p=36}}
|-
|{{Slika d|Q66458935}}
|[[Cerkev sv. Jakoba, Kunšperk|Jakob]]
|[[Kunšperk]]
|
|podružnična cerkev [[Župnija Sv. Peter pod Svetimi gorami|Župnije Sv. Peter pod Svetimi gorami]]; danes izginul objekt se je nahajal na današnjem naslovu Kunšperk 27; ohranjen je kip svetega Jakoba iz glavnega oltarja
|&lt;ref&gt;http://www.bistricaobsotli.si/vsebina.asp?id=59{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Jakoba, Volče|Jakob]]
|[[Volče, Tolmin|Volče]]
|{{neznano}}
|Stala na vrhu planine na vrhu sv. Jakoba na priprošnjo lokalnih prebivalcev. Omenjena 6. marca 1493. 11. junija 1779 je bila interdicirana. Ruševine so vidne.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|16223}}&lt;/ref&gt;{{Sfn|Höfler|2016|p=41}}
|-
|{{slika d|Q140037298}}
|[[Cerkev sv. Jakoba, Žužemberk|Jakob]]
|[[Žužemberk]]
|1956
|Kot podružnična cerkev se omenja leta 1526. V 17. stoletju je bila barokizirana, obnovljena pa v 20. stoletju. Med 2. svetovno vojno je bila v zavezniških napadih močno poškodovana in leta 1956 porušena. Danes je na njenem mestu park.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02834}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{slika d|Q140037103}}
|[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Cvišlerji|Janez Krstnik]]
|[[Cvišlerji]]
|1947
|Cerkev je bila prvič omenjana leta 1526. Imela je pravokotno ladje, tristrani prezbiterij in zvonik s korenasto streho. Leta 1942 je bila požgana in nato 1947 porušena.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|2779}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Kočevska Reka (stara cerkev)|Janez Krstnik]]
|[[Kočevska Reka]]
|1954
|Cerkev je verjetno segala v 14. stoletje, v 15. stoletju je bil okrog nje sezidan protiturški tabor. Leta 1769 je bila na novo sezidana v baročnem slogu, v 19. stoletju večkrat prenovljena, nazadnje po požaru leta 1903. Imela je bogato notranjo opremo. Porušena leta 1954.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-01894}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[cerkev sv. Janeza Krstnika, Podlesje|Janez Krstnik]]
|[[Podlesje]]
|1952
|Baročna cerkev je stala na mestu še starejše cerkve. Porušena po letu 1952. 
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02750}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q105622864|lokalna=Cerkev sv. Janeza Krstnika, Senovo.png}}
|[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Senovo|Janez Krstnik]]
|[[Senovo]]
|1975
|Nekdanja župnijska cerkev, ki so jo porušili ob izgradnji nove [[Cerkev Vstalega Odrešenika, Senovo|cerkve Vstalega Odrešenika]] (zgrajena leta 1975).
|&lt;ref&gt;[http://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&amp;id=2857 Župnija Senovo] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131007162804/http://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&amp;id=2857 |date=2013-10-07 }}, Kamra.si, pridobljeno 29. december 2015.&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q93275954}}
|[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Žička kartuzija|Janez Krstnik]]
|[[Stare Slemene]] ([[Žička kartuzija]])
|
|v jožefinskih reformah opuščena samostanska cerkev [[Žička kartuzija|Žičke kartuzije]], 2022 prenovljena z novo streho
|
|-
|
|[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Tolmin|Janez Krstnik]]
|[[Tolmin]]
|konec 18. stoletja
|Prvič omenjena leta 1194, a verjetno starejša. Stala je v središču Tolmina. Podrta s koncem 18. stoletja.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|18084}}&lt;/ref&gt;{{Sfn|Höfler|2016|p=37}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Zgornja Muta|Janez Krstnik]]
|[[Zgornja Muta]]
|{{Hs|1785}}po 1785
|Avguštinska cerkev na zgornjem trgu v Muti. Ni istovetna [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Muta|rotundi z istim patrocinijem]]. Cerkev porušena po jožefinskih reformah leta 1785.
|71
|-
|{{Slika d|Q130553194}}
|[[Cerkev sv. Janeza in Pavla, Babiči|Janez in Pavel]]
|[[Babiči]]
|
|cerkvi se je v 60. letih porušila streha, leta 2007 pa so se začela dela na sanaciji zidov; cerkev ostaja nepokrita, vendar priložnostno služi za poroke, danes spada pod [[Župnija Marezige|Župnijo Marezige]]
|&lt;ref&gt;[https://zupnija-marezige.rkc.si/index.php/content/display/55/rojci/20 Podružnica Rojci], Zupnija-marezige.rkc.si, pridobljeno 18. oktober 2024.&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Jedrti, Grčarevec|Jedrt]]
|[[Grčarevec]]
|
|Stala je na zahodnem robu [[Planinsko polje|Planinskega polja]], pod današnjo magistralno cesto Ljubljana–Postojna in nad vodnim izvirom. Ohranil se je le kamnit prag s posnetima vogaloma. Zapuščena je bila okoli leta 1761.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.mojaobcina.si/logatec/novice/o-cerkvici-sv-jedrti-na-planinskem-polju.html|title=O cerkvi sv. Jedrti na Planinskem polju|accessdate=6. september 2025|website=Mojaobcina.si/logatec|last=Kermavnar|first=Simona}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q130564858}}
|[[Cerkev sv. Jedrti, Podkraj|Jedrt]]
|[[Podkraj, Ajdovščina|Podkraj]]
|
|Vidni temelji cerkve pri poslopju nekdanje pošte.
|
|-
|{{Slika d|Q18515901}}
|[[Cerkev sv. Jere, Gabrje|Jera]]
|[[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]] ([[Trdinov vrh]])
|
|cerkev, od katere je ohranjen le temeljni obod, je leta 2012 dobila novo streho na kovinski konstrukciji
|
|-
|{{Slika d|Q66499056}}
|[[Cerkev sv. Jošta, Ključevica|Jošt]]
|[[Ključevica]] (hrib [[Kum]])
|{{Hs|1961-12-31}} 1961
|Ena izmed dveh cerkva na [[Kum|Kumu]] (1220 m), porušena leta 1961 zaradi izgradnje RTV oddajnika.
|&lt;ref&gt;[http://www.kam.si/romarske_cerkve/kum.html Podružnična cerkev sv. Neže], Kam.si, pridobljeno 5. januar 2016.&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Stara cerkev sv. Jošta, Trebenče|Jošt]]
|[[Trebenče]]
|{{neznano}}
|Po legendi stala nad prepadom, odnesel jo je plaz. Omenjena že leta 1595. Nadomestila jo je nova [[Cerkev sv. Jošta, Trebenče|cerkev sv. Jošta]].
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|03603}}&lt;/ref&gt;{{Sfn|Höfler|2016|p=47}}
|-
|
|[[cerkev sv. Jožefa, Laze pri Oneku|Jožef]]
|[[Laze pri Oneku]]
|1947
|Poznogotska podružnična cerkev, odstranjena po letu 1947.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02784}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[cerkev sv. Jožefa, Ribnik|Jožef]]
|[[Ribnik, Kočevje|Ribnik]]
|1942
|Skromna podružnična cerkev je bila zgrajena pred letom 1741. Imela je pravokotno ladjo in zožan prezbiterij, zvonik je bil prizidan kasneje. Požgana skupaj z vasjo med roško ofenzivo leta 1942.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02802}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Jurija, Koper|Jurij]]
|Brol, [[Koper]]
|{{neznano}}
|Leta 1391 jo je posvetil [[Janez Loredan]]. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Pretorskih vrat koprskega obzidja.
|{{sfn|Likar|2010|p=283}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Jurija, Drežnica|Jurij]]
|[[Drežnica]]
|1911
|Zgrajena po letu 1495, podrta 1911. Na njenem mestu danes stoji [[Cerkev Srca Jezusovega, Drežnica|cerkev Srca Jezusovega]], zgrajena leta 1913.
|{{Sfn|Höfler|2016|p=39}}
|-
|
|[[cerkev sv. Jurija, Globočice pri Kostanjevici|Jurij]]
|[[Globočice pri Kostanjevici]]
|1778
|Cistercijani so zgradili novo baročno in trenutno [[cerkev Matere dobrega sveta, Globočice pri Kostanjevici|cerkev Matere dobrega sveta]].
|
|-
|
|[[Cerkev sv. Jurija, Ilovica|Jurij]]
|Ilovica, [[Kneža]]
|1762
|Gotska cerkev stala na območju rimske zaporne utrdbe, porušena marca 1762, njen material je bil porabljen za izgradnjo nove [[Cerkev sv. Jurija, Kneža|cerkve sv. Jurija]] v središču Kneže na mestu kapele Frančiška Ksaverija, portal je bil v celotni prenešen v novejšo cerkev.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|18099}}&lt;/ref&gt;{{Sfn|Höfler|2016|p=44}}
|-
|{{Slika d|Q130565141}}
|[[Cerkev sv. Jurija, Novi Lazi|Jurij]]
|[[Novi Lazi]]
|{{Hs|1955-11-29}}29. november 1955
|Cerkev je prvič omenjana leta 1526. Požgana in porušena je bila 29. novembra 1955.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02790}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Jurija, Ortnek|Jurij]]
|[[Ortnek]]
|
|
|
|-
|{{Slika d|Q66458862}}
|[[Cerkev sv. Jurija, Škale|Jurij]]
|[[Škale]]
|
|Porušena po 2. svetovni vojni zaradi pogrezanja tal nad [[Premogovnik Velenje|premogovnikom Velenje]].
|
|-
|
|[[Cerkev sv. Justa, Podbela|Just]]
|[[Podbela]]
|{{neznano}}
|Neznana cerkev, omenjena samo v vizitacijskem dnevniku iz leta 1570.
|{{Sfn|Höfler|2016|p=35}}
|-
|{{Slika d|Q66535370}}
|[[Cerkev sv. Kancijana, Rakov Škocjan|Kancijan]]
|[[Rakov Škocjan, Cerknica|Rakov Škocjan]]
|
|
|
|-
|
|[[Cerkev sv. Katarine Aleksandrijske, Koper|Katarina Aleksandrijska]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Zubenaških vrat koprskega obzidja. Pred odprtjem Pretorske palače je bila posvečena papežu [[Papež Silvester I.|sv. Silvestru]].
|{{sfn|Likar|2010|p=286}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Katarine, Solkan|Katarina]]
|[[Solkan]]
|druga svetovna vojna
|Stala je na hribu Kekec nad Solkanom. Bila je pravilno orientirana s pravokotno ladjo ter prezbiterijem, vhod je bil skozi zvonik. Obstreljevana in težko poškodovana med drugo svetovno vojno, ruševine odstranjene. Na njenem mestu danes stoji gostišče.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|4736}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Samostan klaris Ljubljana|Klara]]
|[[Ljubljana]]
|1895
|Cerkev nekdanjega Samostana klaris Ljubljana, porušena je bil po [[Ljubljanski potres (1895)|ljubljanskem potresu leta 1895]].
|{{sfn|Lavrič|Hančič|2019|p=347}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Klemna, Koper|Klemen]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Velikih vrat koprskega obzidja. V njej je bil relief [[Karel Boromejski|Karla Boromejskega]].
|{{sfn|Likar|2010|p=284}}
|-
|{{slika d|Q140051735}}
|[[kapela sv. Kozme in Damijana, Inlauf|Kozma in Damijan]]
|[[Inlauf]]
|1955
|Kapela{{efn|name=klasifikacija}} iz druge polovice 18. stoletja je prvič omenjana leta 1763, zvonik je iz leta 1808. Imela je pravokotno ladjo, petstrani prezbiterij in en oltar. Leta 1952 je nepoškodovana postala del moškega kazenskega taborišča, njen zvonik je bil stražni stolp. Cerkev je bila s preostankom taborišča odstranjena leta 1955.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02762}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.tvkocevje.si/2013/12/29/inlauf-inlauf-inlaf/|publisher=TV Kočevje|website=tvkocevje.si|title=KULTURAINLAUF; Inlaf, Enlaf|date=29. 12. 2013}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{slika d|Q130565121}}
|[[kapela sv. Kozme in Damijana, Onek|Kozma in Damijan]]
|[[Onek]]
|1955
|Kapela{{efn|name=klasifikacija|Objekt se imenuje &quot;kapela&quot; navkljub temu, da stene in strop tvorijo zaprt notranji prostor, ki omogoča izvajanje bogoslužja.}} je imela tristranski prezbiterij, kvadratno ladjo, pokrita je bila z dvokapno streho. Na njenem slemenu je bil zvonik. Kmalu po drugi svetovni vojni je postala senik, leta 1955 je bila porušena.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02791}}&lt;/ref&gt;{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=192}} 
|-
|[[Slika:Cerkev_sv._Krištofa_1934.png|brezokvirja|150x150_pik]]
|[[Cerkev sv. Krištofa, Ljubljana|Krištof]]
|[[Ljubljana]]
|{{Hs|1958-12-31}} 1958
|baročna stavba, stala je pri starem mestnem pokopališču; ob njej so kasneje prizidali Plečnikovo [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana (Jože Plečnik)|cerkev sv. Cirila in Metoda]]; porušena v letih 1957–1958
|
|-
|{{Slika d|Q130564850}}
|[[Cerkev sv. Križa, Blatnik pri Črmošnjicah|Križ]]
|[[Blatnik pri Črmošnjicah]]
|
|stoji zvonik in obod cerkve
|
|-
|
|[[Cerkev sv. Križa, Kobarid|Križ]]
|[[Kobarid]]
|{{neznano}}
|Stala je na pokopališču v Kobaridu, omenjena v vizitacijskem dnevniku leta 1747.
|{{Sfn|Höfler|2016|p=34}}
|-
|[[Slika:Spomenik_na_takratnem_idrijskem_mestnem_pokopališču_ob_cerkvi_Svetega_Križa_1923_(cropped).jpg|150x150_pik]]
|[[Cerkev sv. Križa, Idrija|Križ]]
|[[Idrija]]
|{{Hs|1967-12-31}} 1967
|baročna pokopališka cerkev, porušena leta 1967 med izgradnjo današnje [[Cerkev sv. Jožefa Delavca, Idrija|župnijske cerkve sv. Jožefa]]; ohranjen samo zvonik
|
|-
|
|[[cerkev sv. Križa, Stražnji Vrh]]
|[[Stražnji Vrh]]
|
|Poznogotska cerkev v ruševinah.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02758}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q130564992}}
|[[Cerkev sv. Lenarta, Col (stara cerkev)|Lenart]]
|[[Col, Ajdovščina|Col]]
|{{Hs|1937-12-31}} 1937
|stara župnijska cerkev, stala je na pokopališču, podrta je bila leta 1937
|&lt;ref&gt;[http://zupnija-col.rkc.si/index.php/content/display/65/o_nas/20 Nekaj podatkov iz zgodovine naše župnije in cerkve], Zupnija-col.rkc.si, pridobljeno 26. januar 2021.&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Lenarta, Koper|Lenart]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Brazzol koprskega obzidja. Imela je tudi oltar, posvečen sv. Valentinu.
|{{sfn|Likar|2010|p=285}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Lovrenca, Bovec|Lovrenc]]
|Dvor, [[Bovec]]
|jožefinske reforme
|Verjetno bamberškega izvora iz prve polovice 11. stoletja ter kasneje pripadla benediktinskemu dvoru na Dvoru. Omenjena v vizitacijskih dnevnikih 17. stoletja.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|17704}}&lt;/ref&gt;{{Sfn|Höfler|2016|p=31}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Lovrenca, Trava|Lovrenc]]
|[[Trava, Loški Potok|Trava]]
|1942
|Pokopališka cerkev, prvič omenjana leta 1526. Obnovljena v 17. in 19. stoletju ter požgana tekom roške ofenzive leta 1942. Viden obod zvonika ter ladje.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-01794}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Lovrenca in Donata, Koper|Lovrenc in Donat]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Bošadraških vrat koprskega obzidja.
|{{sfn|Likar|2010|p=283}}
|-
|{{Slika d|Q69405558}}
|[[Cerkev sv. Lucije, Dražgoše (stara cerkev)|Lucija]]
|[[Dražgoše]]
|
|nekdanja župnijska cerkev, porušena v 2. svetovni vojni, minirali so jo Nemci
|
|-
|
|[[cerkev sv. Marije, Seča|Marija]]
|[[Seča]]
|{{neznano}}
|Ponovno je bila posvečena leta 1320. Vidni ostanki temeljev, še posebno [[apsida|apside]].
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-07200}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q66458926}}
|[[Cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja, Grahovo (stara cerkev)|Marijino brezmadežno spočetje]]
|[[Grahovo, Cerknica|Grahovo]]
|
|nekdanja cerkev v Grahovem, predhodnica današnje
|
|-
|
|[[cerkev sv. Marije Magdalene, Rajhenav]]
|[[Rajhenav]]
|1960.
|Podružnična cerkev iz 17. stoletja, porušena v 60. letih 20. stoletja.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02798}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[cerkev sv. Marije Magdalene, Sredgora|Marija Magdalena]]
|[[Sredgora]]
|1944
|Cerkev požgana s preostankom kočevarskega naselja.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-19523}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev Marije Nove, Koper|Marija Nova]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Izpričana leta 1488 ob vselitvi bratovščine. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Busterla koprskega obzidja.
|{{sfn|Likar|2010|p=284}}
|-
|
|[[Cerkev Marijinega rojstva, Lendava|Marijino rojstvo]]
|[[Lendava]]
|17. stoletje, pred 1669
|Prvič omenjena leta 1334, nato pa še v dokumentih iz let 1455, 1501 in 16. stoletja. Morda je stala zunaj naselja, verjetno pa je propadla zaradi protestantskega gibanja ali turških vpadov.
|105
|-
|
|[[Cerkev Marije Snežne, Vrbovec|Marija Snežna]]
|[[Vrbovec, Kočevje|Vrbovec]]
|
|
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|2154}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q130565061}}
|[[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Koče|Marijino vnebovzetje]]
|[[Koče, Kočevje|Koče]]
|{{Hs|1953}}1953 ali 1954
|Cerkev se prvič omenja leta 1526, bila pa je večkrat prezidana. Pritličje zvonika je služilo za zakristijo. Notranjost je bila v 17. stoletju poslikana s freskami. Podrta je bila leta 1953 ali 1954.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02769}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q66537932}}
|[[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Radlje ob Dravi|Marijino vnebovzetje]]
|[[Radlje ob Dravi]]
|
|porušena cerkev nekdanjega [[Samostan dominikank Marenberg|Samostana dominikank Marenberg]]
|
|-
|[[Slika:Cerkev Marijinega vnebovzetja, Staro Brezje.jpg|150px|brezokvirja]]
|[[cerkev Marijinega vnebovzetja, Staro Brezje|Marijino vnebovzetje]]
|[[Staro Brezje]]
|1955
|Poznogotska cerkev datirana v 16. ali 17. stoletje. Imela je zvonik na preslico, posvečen sprva sv. Tomažu, kasneje sv. Volbenku. Omenja jo tudi Valvasor v ''[[Slava vojvodine Kranjske|Slavi vojvodine Kranjske]]''. Leta 1882 je bila poškodovana v požaru, 1887 je bil posvečen nov oltar. Požgana s preostankom vasi 20. decembra 1942, porušena leta 1955.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02807}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{slika d|Q140066486}}
|[[cerkev Marijinega vnebovzetja, Svetli Potok|Marijino vnebovzetje]]
|[[Svetli Potok]]
|1942
|Romarska cerkev je bila zgrajena leta 1656, do leta 1941 je imela tri oltarje. Imela je petstrani prezbiterij in ladjo z ravnim kasetiranim stropom. Opuščena skupaj s preostankom požgane vasi.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02809}}&lt;/ref&gt;{{sfn|Ferenc|Zupan|2013|p=135–138}}
|-
|
|[[Cerkev Matere Božje, Cerknica|Mati Božja]]
|[[Cerknica]]
|1472
|Romanska cerkev in predhodnica današnje poznogotske [[Cerkev Marijinega rojstva, Cerknica|cerkve Marijinega rojstva]]. Cerkev je bila leta 1472 požgana med [[Turški vpadi|turškimi vpadi]].
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/269|title=Ž. cerkev Marijinega rojstva|accessdate=26. 5. 2026|website=france-stele.zrc-sazu.si|publisher=ZRC SAZU|last=Stele|first=France}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev Matere Božje, Ptuj|Mati Božja]]
|Ptuj
|{{neznano}}
|Patrocinij domneven. Cerkev je bila postavljena v času formacije ptujske pražupnije. Domnevno je stala na območju nekdanjega [[Dominikanski samostan Ptuj|dominikanskega samostana]], kateremu je pripadala tudi kasnejša cerkev z istim patrocinijem.
|86
|-
|
|[[Cerkev sv. Marjete, Koper|Marjeta]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja.
|{{sfn|Likar|2010|p=284}}
|-
|{{Slika d|Q18729291}}
|[[Cerkev sv. Marjete, Kunšperk|Marjeta]] (Kozja Peč)
|[[Kunšperk]]
|
|
|
|-
|{{Slika d|Q130564882}}
|[[Cerkev sv. Marjete, Palčje|Marjeta]]
|[[Palčje]]
|
|
|
|-
|{{Slika d|Q130565147}}
|[[Cerkev sv. Marjete, Stari Log|Marjeta]]
|[[Stari Log, Kočevje|Stari Log]]
|po 1955
|Cerkev je tu stala že vsaj 1360, po [[Potres na Idrijskem (1511)|idrijskem potresu 1511]] postala [[Trdnjavska cerkev|taborska cerkev]], 1691 pogorela in nato baročno obnovljena. Požgana leta 1943, nato bila zasilno obnovljena in postala skladišče. Porušena po 1955.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|02310}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Stara cerkev sv. Marka, Koper|Marko]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Izolskih vrat koprskega obzidja.
|{{sfn|Likar|2010|p=283}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Marka, Markovec|Marko na Markovcu]]
|Markovec, [[Koper]]
|{{neznano}}
|Pri vrhu Markovca, v ruševinah, podrta neznanega leta. Njeni deli so vgrajeni v današnjo [[Cerkev sv. Marka, Koper|cerkev sv. Marka]].
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Župnija Koper - sv. Marko, Markovec|url=https://zupnija-kopersvetimarko.rkc.si/index.php/content/display/12/20/20|website=zupnija-kopersvetimarko.rkc.si|accessdate=2026-05-02}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{slika d|Q140042762}}
|[[cerkev sv. Martina, Hrib pri Koprivniku|Martin]]
|[[Hrib pri Koprivniku]]
|1955
|Prvotna cerkev sega v 16. stoletje, omenja jo tudi Valvasor, leta 1856 je bila na novo pozidana. Imela je pravokotno ladjo, tristrani prezbiterij, nad vhodom je bil zvonik. Porušena po letu 1955.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|2752}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Stara cerkev sv. Martina, Kobilje|Martin]]
|[[Kobilje]]
|prva polovica 17. stoletja
|Prvič omenjana leta 1271, cerkev je bila kamnita. Leta 1501 je pri cerkvi omenjena župnija. Cerkev je propadla s turškimi vpadi.
|108
|-
|{{Slika d|Q66458919}}
|[[Cerkev sv. Martina, Poljane nad Škofjo Loko (stara)|Martin]]
|[[Poljane nad Škofjo Loko]]
|{{Hs|1954-12-31}} 1954
|porušena leta 1954, na mestu nje leta 1967 zgrajena [[Cerkev sv. Martina, Poljane nad Škofjo Loko|nova cerkev]]
|&lt;ref&gt;[http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20101206/C/312069971/poljane-kdo-vas-bo-ljubil Poljane, kdo vas bo ljubil], Arhiv.gorenjskiglas.si, pridobljeno 28. november 2017.&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Martina, Kozlov Rob|Martin]]
|[[Grad Tolmin|Tolmin]]
|domnevno med prvo svetovno vojno
|Cerkev iz 14. ali 15. stoletja, ležala naj bi poleg ruševin gradu, vendar lokacije ni možno določiti. Domnevno porušena med obstreljevanjem med prvo svetovno vojno. Morda gre za zgodnejši patrocinij tolminske cerkve sv. Janeza Krstnika.
|{{Sfn|Höfler|2016|p=40}}152
|-
|
|[[cerkev sv. Martina, Topličice|Martin]]
|[[Topličice]]
|1942
|Cerkev požgana skupaj s preostankom kočevarskega naselja.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-19506}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Martina, Trnovo ob Soči|Martin]]
|[[Trnovo ob Soči]]
|prva polovica 19. stoletja
|Prvič omenjena leta 1570, od 1755 imela kapelanijo. V franciscejskem katastru označena kot profanirana cerkev sv. Simona na polju.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|05037}}&lt;/ref&gt;{{Sfn|Höfler|2016|p=34}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Mateja, Koper|Matej]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja.
|{{sfn|Likar|2010|p=284}}
|-
|{{Slika d|Q5037116}}
|[[Cerkev Matere Usmiljenja, Maribor|Mati Usmiljenja]]
|[[Maribor]]
|1893
|Nekdanja samostanska cerkev. Posvečena 1620, do 1784 posvečena [[Marijino vnebovzetje|Marijinemu vnebovzetju]]. Porušena pred pričetkom gradnje današnje [[Bazilika Matere Usmiljenja, Maribor|bazilike Matere Usmiljenja]] leta 1893, ki stoji na njeni lokaciji.
|
|-
|
|[[Cerkev sv. Mihaela, Borovec pri Kočevski Reki|Mihael]]
|[[Borovec pri Kočevski Reki]]
|{{Hs|1952-12-31}} 1952
|nekdanja župnijska cerkev, zgrajena 1858–1863, požgana leta 1943, njene ruševine odstranjene leta 1952
|
|-
|{{Slika d|Q68549497}}
|[[Cerkev sv. Mihaela, Drama|Mihael]]
|[[Drama, Šentjernej|Drama]]
|
|nekdanja cerkev v srednjem veku požganega trga [[Gutenwerth]]; patrocinij je domneven
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1595}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q66535034}}
|[[Cerkev sv. Mihaela, Družmirje|Mihael]]
|[[Družmirje]]
|{{Hs|1975-03-01}} 1. marec 1975
|porušena 1. marca 1975 zaradi pogrezanja tal nad [[Premogovnik Velenje|Premogovnikom Velenje]]
|&lt;ref&gt;[http://www.sostanj.si/index.php?Itemid=173&amp;id=13&amp;option=com_content&amp;task=view Zgodovina] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160214005306/http://www.sostanj.si/index.php?option=com_content&amp;task=view&amp;id=13&amp;Itemid=173 |date=2016-02-14 }}, Sostanj.si, pridobljeno 29. december 2015.&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Mihaela, Koper|Mihael]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Izolskih vrat koprskega obzidja.
|{{sfn|Likar|2010|p=283}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Nikolaja, Bača pri Modreju|Nikolaj]]
|[[Bača pri Modreju]]
|{{neznano}}
|Zgrajena leta 1644, zaprta in opuščena v času [[Jožefinske reforme|jožefinskih reform]].
|{{Sfn|Höfler|2016|p=42}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Nikolaja, Labinje|Nikolaj]]
|[[Labinje]]
|{{neznano}}
|Prvič omenjena leta 1570, domnevno rudarska cerkev. Ohranjen samo zvonik.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|28013}}&lt;/ref&gt;{{Sfn|Höfler|2016|p=47}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Nikolaja, Mala Gora|Nikolaj]]
|[[Mala Gora, Kočevje|Mala Gora]]
|1956
|Cerkev je tu stala od leta 1581, prezidana je bila v 20. letih 17. stoletja. Imela je raven poslikan strop in obokan prezbiterij z osmerokotnim zaključkom. Oltar je bil iz leta 1719, a v času popisa 1914 v zelo slabem stanju.  
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02303}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Podr. c. sv. Nikolaja Župnija Stara cerkev|url=https://situla.gov.si/SI_INDOK_ZAP_z001-0428.html|website=france-stele.zrc-sazu.si|accessdate=2026-06-02|year=1914|first=France|last=Stele}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Nikolaja, Zasavje|Nikolaj]]
|[[Zasavje, Brežice]]
|{{Hs|1781-01-25}}25. januar 1781
|Cerkev je odneslo v veliki poplavi, ki je odnesla tudi večino naselja. Kip zavetnika je danes s pripadajočo stransko kapelo v [[Cerkev sv. Lovrenca, Brežice|cerkvi sv. Lovrenca v Brežicah]].
|
|-
|
|[[Cerkev sv. Nikolaja v pristanišču, Koper|Nikolaj v pristanišču]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Vrat sv. Martina koprskega obzidja. Se razlikuje od novejše [[Cerkev sv. Nikolaja, Koper|cerkve sv. Nikolaja]], ki še stoji.
|{{sfn|Likar|2010|p=285}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Nikolaja, Piran (pristanišče)|Nikolaj v pristanišču]]
|[[Piran]]
|1859
|Postavljena v 10. ali 11. stoletju, podrta leta 1859. Stala na območju današnjega [[Akvarij Piran|Akvarija Piran]]. Oltar z oltarno sliko je danes v [[Cerkev sv. Petra, Piran|cerkvi sv. Petra]].
|&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Mihelič|first=Darja|date=1996|title=Paberki iz piranskega kapiteljskega arhiva|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V1F2BKCW|magazine=Kronika|publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije|issue=št. 2/3|page=8|cobiss=4357933}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q105568910}}
|[[Cerkev sv. Neže, Reštanj|Neža]]
|[[Reštanj]]
|{{Hs|1920-01-08}} 8. januar 1920
|Nekdanja cerkev, ki je ležala na jugozahodnem pobožju grajskega hriba [[Grad Reštanj|gradu Reštanj]], porušili so jo 8. januarja 1920 za namen širitve [[Premogovnika Senovo]]. [[Trboveljska premogokopna družba]] (lastnica premogovnika) je [[Župnija Koprivnica|župniji Koprivnici]] za rušitev plačala odškodnino.
|{{sfn|Seher|1986|p=133}}
|-
|[[Slika:Postcard of Gotenica 1941 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|197x197_pik]]
|[[Cerkev sv. Ožbolta, Gotenica|Ožbolt]]
|[[Gotenica]]
|1950.
|Prva omemba cerkve leta 1363, okrog 1500 dograjen obrambni tabor s tremi stolpi. Prenovljena je bila s koncem 19. stoletja, porušena po drugi svetovni vojni.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-01823}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{slika d|Q139916621}}
|[[Cerkev, sv. Pankracija, Zreče|Pankracij]]
|[[Zreče]]
|{{Hs|1825-12-31}} pred 1825
|Nekdanja grajska cerkev pri dvorcu oz. [[Grad Jamnik|gradu Jamnik]] je bila zgrajena leta 1342 s strani viteza Tannerja. Leta 1775 so v njej prenehali z mašami, leta 1783 so jo predelali v gospodarsko poslopje. Do leta 1825 je postala ruševina. Danes je baje ohranjen le skromen fragment zahodnega zidu v tamkajšnji garaži.
|&lt;ref&gt;{{cite book|last=Sapač|first=Igor|title=Freudenberg, Lušperk, Jamnik: zreški gradovi med včeraj, danes in jutri|publisher=Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Maribor|location=Zreče|year=2016|cobiss=88682497|url=https://www.zrece.si/Files/eMagazine/12/316166/Zreski%20gradovi.pdf|pages=55, 57-58, 61, 63}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Pavla, Žabče|Pavel]]
|[[Žabče]]
|po 1759
|Opuščena po prenovi [[Cerkev sv. Marka, Žabče|cerkve sv. Marka]] v Žabčah okrog leta 1759. Po cerkvi se imenuje praznik šempav. Ruševine vidne.
|{{Sfn|Höfler|2016|p=39}}
|-
|
|[[Stara cerkev sv. Petra, Piran|Peter]]
|[[Piran]]
|{{neznano}}
|Cerkev, zgrajena leta 1272, tedaj še zunaj obzidja. Morebiti samostanska cerkev ali pa v lasti bratovščine. Leta 1818 je bila na njenih nekdanjih temeljih zgrajena [[Cerkev sv. Petra, Piran|današnja cerkev sv. Petra]].
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|00517}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q137825247}}
|[[Cerkev sv. Petra, Pristava pri Leskovcu|Peter]]
|[[Pristava pri Leskovcu]]
|{{Hs|1800-12-31}} 18. stoletje
|stala blizu [[Dvorec Globelo|Dvorca Globelo]], opuščena v 18. stoletju
|{{sfn|Černelič Krošelj|Gnidovec|2025|p=102}}
|-
|{{slika d|Q140066650}}
|[[cerkev sv. Petra, Srednja Bukova Gora|Peter]]
|[[Srednja Bukova Gora]]
|1942
|Skromna cerkev je datirana v 17. stoletje. Imela je nizko čokato kamnito podzidavo in skodlasto streho. Od požiga 1942 ohranjeni obodni zidovi in zvončnica.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02806}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q66481147}}
|[[Cerkev sv. Petra, Stopno|Peter]]
|[[Stopno, Škocjan|Stopno]]
|
|zaradi slabega stanja porušena po letu 1945
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|25618}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q128789108}}
|[[Cerkev sv. Petra in Pavla, Črmošnjice|Peter in Pavel]]
|[[Črmošnjice, Semič|Črmošnjice]]
|
|
|
|-
|
|[[Cerkev sv. Petra in Pavla, Koper|Peter in Pavel]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja.
|{{sfn|Likar|2010|p=284}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Petra in Pavla, Pugled pri Starem Logu|Peter in Pavel]]
|[[Pugled pri Starem Logu]]
|
|
|
|-
|
|[[kapela Predragocene Jezusove krvi, Kumrova vas|Predragocena Jezusova kri]]
|[[Kumrova vas]]
|1942
|Kapela{{efn|name=klasifikacija}} je imela tristran prezbiterij, pravokotno ladjo in lesen zvonik na preslico. Zvonova sta bila iz let 1607 in 1839. Kapela je bila uničena s preostankom naselja tekom druge svetovne vojne leta 1942.
|{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=84}}
|-
|{{slika d|Q140066532}}
|[[cerkev sv. Primoža in Felicijana, Grčarice|Primož in Felicijan]]
|[[Grčarice]]
|1949
|Sprva je bila podružnica ribniške pražupnije. Od leta 1767 je imela lastnega kanonika, od 1878 pa je bila samostojna župnija. Leta 1845 je bil zgrajen zvonik. Objekt je bil poškodovan leta 1943 in nato 1949 odstranjen.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1830}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q69597415}}
|[[Cerkev sv. Roka, Novo mesto|Rok]]
|[[Novo mesto]]
|
|poškodovana med 2. svetovno vojno, po vojni propadla
|&lt;ref&gt;[http://www.zupnija-nm-smihel.si/index.php/content/display/35/20/20 Porušena cerkev svetega Roka pri Jedinščici] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190901095457/http://www.zupnija-nm-smihel.si/index.php/content/display/35/20/20 |date=2019-09-01 }}, Zupnija-nm-smihel.si, pridobljeno 1. september 2019.&lt;/ref&gt;
|-
|{{slika d|Q140065596}}
|[[Cerkev sv. Roka, Smuka|Rok]]
|[[Smuka]]
|1954
|Cerkev je bila iz 16. stoletja, leta 1689 jo omeni Valvasor. Imela je tristrani prezbiterij, pravokotno ladjo ter od 19. stoletja dalje zvonik. Leta 1942 je bila poškodovana med požigom vasi, leta 1954 so jo podrli. Vidni so ostanki tlaka, od leta 2007 je na njenem mestu postavljen križ.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-00923}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q17021452}}
|[[Cerkev sv. Rozalije, Ljubljana|Rozalija]]
|[[Ljubljana]]
|
|
|
|-
|
|[[Cerkev sv. Silvestra, Bovec|Silvester]]
|[[Bovec]]
|{{neznano}}
|Prvič omenjena leta 1585 ali 1595. Njene ruševine verjetno stojijo med hriboma Ravelnik in Stržišče nad sotočjem Soče in [[Koritnica (reka)|Koritnice]].
|{{Sfn|Höfler|2016|p=31}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Sofije, Koper|Sofija]]
|[[Koper]]
|{{Hs|1818}}pred 1818
|Cerkev, občasno imenovana kot kapela, je stala na oboku (starih) Izolskih vrat na notranjem [[Koprsko obzidje|koprskemu obzidju]]. Cerkev porušena z rušitvijo mestnih vrat, ki se na Franciscejskemu katastru 1818 ne pojavijo več.
|{{sfn|Likar|2010|p=283}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Trojice, Knežja Lipa|Sv. Trojica]]
|[[Knežja Lipa]]
|1942
|Omenjena 1667. Baročna cerkev je imela delno gotski prezbiterij z oltarjem iz leta 1720 in podobo [[Sveta Trojica|Sv. Trojice]]. Imela je dva zvonova. Danes je v ruševinah ohranjen podzid prezbiterija ter zvonik. Požgana med roško ofenzivo 1942.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|02767}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[cerkev sv. Trojice, Ponikve pod Mirno goro|Sv. Trojica]]
|1942
|Cerkev požgana skupaj s preostankom naselja med roško ofenzivo leta 1942. 
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-19514}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[cerkev sv. Trojice, Rajndol|Sv. Trojica]]
|[[Rajndol]]
|1953
|Cerkev je imela pravokotno ladjo z dvokapnico, gotski prezbiterij in nad vhodom zvončnico, okoli nje pa je bilo opuščeno pokopališče. Cerkev je bila porušena po letu 1953.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02800}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[kapela sv. Štefana, Kačji Potok|Štefan]]
|[[Kačji Potok]]
|po 1945
|Poznogotska kapela{{efn|name=klasifikacija}} je bila prezidana v 18. in 19. stoletju, porušena po zaključku druge svetovne vojne. 
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02780}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Štefana, Koper|Štefan]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat sv. Petra koprskega obzidja.
|{{sfn|Likar|2010|p=283}}
|-
|{{slika d|Q140051843}}
|[[Cerkev sv. Štefana in Antona Padovanskega, Koblarji|Štefan in Anton Padovanski]]
|[[Koblarji]]
|1956
|Cerkev je bila iz 16. stoletja, prezidana {{c.}} 1817. Imela je pravokotno ladjo, vzidan zvonik, zakristijo in tristrani prezbiterij. Cerkev med drugo svetovno vojno ni bila poškodovana, vendar je bila leta 1956 odstranjena. Od leta 2004 je na njenem mestu postavljena kapelica.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02301}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Štefana, Teharje|Štefan]]
|[[Teharje]]
|{{Hs|1974-12-31}} 1974
|Med drugo svetovno vojno je bila zadeta v letalskem napadu; leta 1958 so jo porušili. Pripadajoči zvonik je bil porušen leta 1974.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.zupnija-teharje.si/?mod=3|title=Župnija sv. Martina na Teharjah|accessdate=17. 4. 2025|website=Župnija Teharje}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Tomaža, Mlinsko|Tomaž]]
|[[Mlinsko]]
|1757
|Prvič omenjena leta 1473 kot cerkev sv. Ubalda. Podrta zaradi nestabilnega terena in na novo sezidana v [[Idrsko|Idrskem]] z [[Cerkev sv. Tomaža, Idrsko|istim patrocinijem]].
|
|-
|{{Slika d|Q105712864}}
|[[Cerkev sv. Tomaža, Vrhpolje|Tomaž]]
|[[Vrhpolje, Hrpelje - Kozina|Vrhpolje]]
|
|Zaradi bližine slovensko-italijanske meje obmejna enota Jugoslovanske ljudske armade ni dovolila uporabljati cerkve ter pokopališča. Župnišče, mežnarija in cerkev so bili postopoma uničeni.
|&lt;ref&gt;[http://katoliska-cerkev.si/sv-tomaz-povezuje-slovence-na-meji Sv. Tomaž povezuje Slovence na meji], Katoliska-cerkev.si, pridobljeno 26. november 2017.&lt;/ref&gt;
|-
|{{slika d|Q140042998}}
|[[cerkev sv. Trojice, Knežja Lipa|Sveta Trojica]]
|[[Knežja Lipa]]
|1942
|Prvič omenjana leta 1667. Imela je pravokoten tloris z gotskimi in baročnimi elementi. Od leta 1824 je bila pokopališka cerkev. Leta 1942 je bila požgana med roško ofenzivo in ni bila nikoli obnovljena.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02767}}&lt;/ref&gt;{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=26}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Ubalda, Bonini|Ubald]]
|[[Bonini]]
|{{neznano}}
|Stala na vrhu hriba Ubald. V bližini je morda stal samostan. Ruševine vidne.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|16495}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Stara cerkev sv. Ubalda, Orehek|Ubald]]
|[[Orehek, Cerkno|Orehek]]
|1740
|Zgrajena domnevno kot rudarska cerkev, pod zaselkom Na Nemcih, zaradi plazovitega območja podrta 22. maja 1740. Leta 1743 je bila vzhodneje zgrajena [[Cerkev sv. Ubalda, Orehek|nova cerkev sv. Ubalda]].
|{{Sfn|Höfler|2016|p=47}}&lt;ref&gt;{{RKD sklic|23328}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Ulrika, Maribor|Ulrik]]
|[[Maribor]]
|1844
|Zgrajena na območju Graških vrat, prvič omenjena že leta 1300. Kasneje podružnična cerkev Stolne župnije.
|
|-
|{{Slika d|Q137825248}}
|[[Cerkev sv. Urbana, Veniše|Urban]]
|[[Veniše]]
|{{Hs|1800-12-31}} konec 18. stoletja
|postavljena verjetno sredi 17. stoletja, konec 18. stoletja že v ruševinah
|{{sfn|Černelič Krošelj|Gnidovec|2025|p=101}}{{sfn|Černelič Krošelj|Gnidovec|2025|p=363-364}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Urha, Koper|Urh]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Brazzol koprskega obzidja. Starejšo cerkev je 13. aprila 1221 posvetil [[bl. Absalom]], ki je bila nato podrta. Novejšo je 21. oktobra 1239 posvetil [[Tomaž Contarini]].
|{{sfn|Likar|2010|p=285}}
|-
|{{slika d|Q140043080}}
|[[cerkev sv. Urha, Rogati Hrib|Urh]]
|[[Rogati Hrib]]
|1947
|Pokopališka cerkev je stala nad vasjo. Prvič jo je omenjal Valvasor v Slavi vojvodini Kranjske, arhitekturne značilnosti pa segajo na začetek 17. stoletja. Imela je poligonalno zaključen prezbiterij, raven lesen poslikan strop ter streho, krito s skodlami. Vhod je bil skozi zvonik. Podrta je bila po 1947.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02803}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{slika d|Q140038357}}
|[[Cerkev sv. Uršule, Stari Breg|Uršula]]
|[[Stari Breg]]
|1960.
|Podružnična cerkev iz druge polovice 18. stoletja je bila močno poškodovana leta 1943 in odstranjena v 60. letih 20. stoletja.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|2314}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[cerkev sv. Uršule, Hieronima in Osvalda, Jagršče|Uršula, Hieronim in Osvald]]
|[[Jagršče]]
|1787
|Gotska cerkev iz leta 1492 je bila opuščena po letu 1787 z izgradnjo [[cerkev sv. Uršule, Jagršče|cerkve sv. Uršule]] nižje v vasi.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-28021}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q130564953}}
|[[Cerkev sv. Valentina, Šmaver|Valentin]]
|[[Šmaver, Nova Gorica|Šmaver]] (hrib [[Sabotin]])
|{{Hs|1782}}opuščena 1782
|Cerkev vsaj od leta 1502 s kaplanom, v 18. stoletju prebivališče puščavnikov. Opuščena tekom jožefinskih reform, močno poškodovana tekom prve svetovne vojne. Danes v ruševinah posvečen manjši oltar.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Cerkev sv. Valentina na Sabotinu|url=https://www.sabotin-parkmiru.si/index.php/aktivnosti/10-urejen-sistem-kavern-na-sabotinu|website=Sabotin park miru|accessdate=2025-12-26|first=Beatriče|last=Žbona Trkman}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[cerkev sv. Vida, Mavrc|Vid]]
|[[Mavrc]]
|19. stoletje
|Podružnična cerkev iz leta 1632 je imela kvadratno ladjo ter petstrani prezbiterij. Opuščena je s koncem 19. stoletja. Vidne ruševine.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02786}}&lt;/ref&gt;{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=71}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Vida in Modesta, Koper|Vid in Modest]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Busterla koprskega obzidja.
|{{sfn|Likar|2010|p=284}}
|-
|
|[[Cerkev Vseh svetih, Piran|Vseh svetih]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|1. novembra 1340 jo je posvetil [[Marko Semitecolo]]. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Pretorskih vrat koprskega obzidja.
|{{sfn|Likar|2010|p=283}}
|}

=== Pravoslavne cerkve ===
{{Statično številčenje vrstic}}
{| class=&quot;wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash&quot; width=&quot;80%&quot;
! width=&quot;3%&quot; |Slika
!Cerkev
!Naselje
!Leto
propada
! width=&quot;40%&quot; |Opis
!Vir
|-
|{{Slika d|}}
|[[Cerkev sv. Elije, Brje pri Koprivi|Elija]]
|[[Brje pri Koprivi]]
|
|
|
|-
|{{Slika d|Q19933066}}
|[[Cerkev sv. Lazarja, Maribor|Lazar]]
|[[Maribor]]
|{{Hs|1941-04-31}} april 1941
|Pozidana v letih 1935–1936. Stala je na Trgu generala Maistra in so jo po ukazu nemškega okupatorja še nedograjeno podrli zajeti jugoslovanski vojaki aprila 1941.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://yugokronika.mojforum.si/yugokronika-about457.html |title=Yugokronika.mojforum.si |accessdate=2009-01-16 |archive-date=2008-03-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080322034422/http://yugokronika.mojforum.si/yugokronika-about457.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|}}
|[[Cerkev sv. Petra, Paunoviči|Peter]]
|[[Paunoviči]]
|
|
|&lt;ref&gt;[http://www.lokalno.si/2014/01/07/108890/zgodba/Bozic_v_pravoslavnih_Milicih/ Božič v pravoslavnih Miličih], Lokalno.si.&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q13567595}}
|[[Cerkev sv. Save, Celje|Sava]]
|[[Celje]]
|{{Hs|1941-04-09}} 9. april 1941
|
|
|-
|{{Slika d|}}
|[[Cerkev sv. Stevana, Marindol|Stevan]]
|[[Marindol]]
|
|
|&lt;ref&gt;Martin Tomažin, ''[http://dk.fdv.uni-lj.si/dela/Tomazin-Martin.PDF Uskoške populacije na Jugovzhodu Slovenije]'', Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2004.&lt;/ref&gt;
|}

=== Evangeličanske cerkve ===
{{Statično številčenje vrstic}}
{| class=&quot;wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash&quot; width=&quot;80%&quot;
!Slika
!Cerkev
!Naselje
!Leto
propada
! width=&quot;40%&quot; |Opis
!Vir
|-
|{{Slika d|Q60352064}}
|[[Evangeličanska cerkev, Arja vas|Evangeličanska cerkev]]
|[[Arja vas]] (Govče)
|{{Hs|1600-01-20}} 20. januar 1600
|rotunda, zgrajena leta 1589, porušena v protireformacijski akciji 20. januarja 1600
|&lt;ref&gt;[https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/protestantska-cerkev-na-govcah.html Protestantska cerkev na Govčah], Kamra.si, pridobljeno 21. februar 2021.&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q105622655}}
|[[Evangeličanska cerkev, Celje|Evangeličanska cerkev]]
|[[Celje]]
|{{Hs|1964-12-31}} 1964
|neogotska cerkev, zgrajena leta 1906, po 2. svetovni vojni dana na razpolago starokatoliški skupnosti, leta 1964 porušena zaradi propadanja
|&lt;ref&gt;Lejla Valentić in drugi, ''[https://www.knjiznica-celje.si/raziskovalne/4201303712.pdf O pravoslavnih in protestantskih porušenih svetiščih v Celju]'', raziskovalna naloga, I. gimnazija v Celju, Celje 2003, stran 23.&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q105622649}}
|[[Evangeličanska cerkev, Radlje ob Dravi|Evangeličanska cerkev]]
|[[Radlje ob Dravi]]
|
|zgrajena leta 1905, porušena po drugi svetovni vojni
|&lt;ref&gt;[https://lokalec.si/novice/sovrazniki-v-isti-domovini-kaksna-zabloda-kaksen-zlocin/ »Sovražniki v isti domovini! Kakšna zabloda, kakšen zločin!«], Lokalec.si, pridobljeno 21. februar 2021.&lt;/ref&gt;
|}
{{Škrbinski seznam}}

==Opombe==
{{sklici|group=lower-alpha}}

== Sklici ==
&lt;references responsive=&quot;1&quot;&gt;&lt;/references&gt;

== Viri ==

* {{Navedi knjigo|title=Marija na jezeru: 1000 let župnije Leskovec pri Krškem|publisher=Družina|year=2025|isbn=978-961-04-1191-8|location=Ljubljana|cobiss=235513091|editor-last1=Černelič Krošelj|editor-first1=Alenka|editor-last2=Gnidovec|editor-first2=Matej}}
* {{Navedi knjigo|title=Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem: Primorska|last=Höfler|first=Janez|publisher=Viharnik|year=2016|isbn=978-961-7004-01-4|location=Ljubljana|cobiss=286622464|authorlink=Janez Höfler|url=https://www.sistory.si/publication/36126}}
* {{Navedi knjigo|title=Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem: Kranjska|last=Höfler|first=Janez|publisher=Viharnik|year=2017|isbn=978-961-7004-05-2|location=Ljubljana|cobiss=291693056|authorlink=Janez Höfler|url=https://www.sistory.si/publication/38022}}
* {{navedi knjigo|first1=Marko|last1=Kolenc|last2=Kren|first2=Janez|first3=Marinka|last3=Dražumerič|first4=Joži|last4=Vesel|last5=Mesojedec|first5=Marko|first6=Anton|last6=Marinko|title=Sto let s svetim Antonom Padovanskim|year=2010|publisher=[[Župnija Prečna]]|location=Prečna|cobiss=251083264|ref={{harvid|Kolenc et al.|2010}}}}
* {{navedi knjigo|editor-first1=Ana|editor-last1=Lavrič|editor-first2=Damjan|editor-last2=Hančič|title=Odsev Luči: Štiridesetletnica oživitve Klarine karizme v Sloveniji|publisher=Samostan Brezmadežne sester klaris Nazarje|location=Nazarje|year=2019|isbn=978-961-94470-1-7|cobiss=299386880}}
* {{navedi revijo|last=Likar|first=Darko|year=2010|title=Arhitektura cerkva nad mestnimi vrati notranjega obzidja v Kopru in oratorija sv. Jakoba nad Poljskimi vrati v Piranu|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OWR6903O|magazine=Annales. Series historia et sociologia|publisher=Univerza na Primorskem, Znanstvenoraziskovalno središče; Zgodovinsko društvo za južno Primorsko|page=278|cobiss=1949651|number=2}}
* {{navedi knjigo|first=Anton|last=Seher|title=Zgodovina Premogovnika Senovo|year=1986|publisher=SOZD REK &quot;Edvard Kardelj&quot; – DO RPS, DO Rudnik rjavega premoga Slovenije TOZD Rudnik rjavega premoga Slovenije|location=Senovo|cobiss=8619681}}
*{{navedi knjigo|last1=Ferenc|first1=Mitja|first2=Gojko|last2=Zupan|year=2012|title=Izgubljene kočevske vasi|volume=2 (K–P)|location=Ljubljana|publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani}}
*{{navedi knjigo|last1=Ferenc|first1=Mitja|first2=Gojko|last2=Zupan|year=2013|title=Izgubljene kočevske vasi|volume=3 (R–Ž)|location=Ljubljana|publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki|Former churches in Slovenia|Ruševinske in nekdanje cerkve v Sloveniji}}
{{Cerkve v Sloveniji}}
[[Kategorija:Seznami cerkva v Sloveniji| ]]
[[Kategorija:Ruševinske in izginule cerkve v Sloveniji| ]]</text>
      <sha1>odxlzm5zrdkagb38b9abgaqw1w6h84x</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688371</id>
      <parentid>6688284</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T08:14:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>+novomeške cerkve, povzeto po https://kd-severinsali.si/zanimivosti/svetniki-njihove-legende-in-cerkve-v-novem-mestu, boljši viri še pridejo</comment>
      <origin>6688371</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="62783" sha1="oqlq36hn67c834iyicv3ivmgf3hc1ds" xml:space="preserve">'''Seznam ruševinskih in izginulih cerkva v Sloveniji''' zajema [[Cerkev (zgradba)|cerkve]], ki so jih tekom zgodovine iz različnih razlogov podrli bodisi uničili. Seznam ne vključuje cerkva, ki so bile podrte ter nato ponovno sezidane na istem mestu z istim patrocinijem, prav tako pa ne vključuje cerkva, ki so bile desekrirane in predelane v drugačne namene, te so zbrane v [[Seznam nebogoslužnih cerkva v Sloveniji|seznamu nebogoslužnih cerkva v Sloveniji]].

Na Kočevskem, kjer so živeli [[Kočevarji]], je nekdaj stalo 123 cerkva in kapel (spadale so pod 17 župnij). Danes jih stoji okoli 30, ker so jih nekaj že popravili ali rekonstruirali. Od 95 uničenih cerkva, je še nekaj takšnih, katerih ruševine so dobro vidne.&lt;ref&gt;http://www2.arnes.si/~krsrd1/conference/Speeches/Ferenc_slo.htm&lt;/ref&gt;

== Seznam ==
{{Statično številčenje vrstic}}
{| class=&quot;wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash&quot; style=&quot;text-align:center&quot;
!Slika
!Cerkev
!Naselje
!Leto
porušitve/propada
!Opis
!Vir
|-
|{{slika d|Q139943202}}
|[[Starokrščanska cerkev, Ajdna|starokrščanska cerkev]]
|[[Ajdna]]
|{{Hs|600}}konec 6. stoletja
|Vidni ostanki enoladijske cerkve z [[Narteks|narteksom]], privzdignjenim [[Prezbiterij|prezbiterijem]] ter morebitno [[Krstilnica|krstilnico]]. Opuščena po koncu 6. stoletja kot preostanek naselja.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|00564}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Starokrščanska cerkev, Velike Malence|starokrščanska cerkev]]
|[[Velike Malence]]
|{{Hs|600}}konec 6. stoletja
|Starokrščanska cerkev mer 21×10 m znotraj rimske trdnjave na hribu Gradišče nad reko Krko.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|00804}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{slika d|Q139944883}}
|[[Starokrščanska cerkev, Rifnik|starokrščanska cerkev]]
|[[Rifnik (hrib)|Rifnik]]
|{{Hs|600}}6. stoletje
|Prvotno tempelj boginje [[Akvonija|Akvonije]], v 4. stol. povečana in preurejena v starokrščansko baziliko, zunaj nje postavljena krstilnica. Vidne ruševine.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|00622}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi revijo|first=L|last=V|title=Rifnik|year=1977|magazine=Varstvo spomenikov|issue=XXI|location=Ljubljana|url=https://situla.gov.si/slike/VSC_021_135.pdf|pages=255-260}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{slika d|Q140007943}}
|[[Spodnja starokrščanska cerkev, Vranje|starokrščanska cerkev]]
|[[Vranje, Sevnica]]
|{{Hs|600}}6. stoletje
|Pripadala utrjenemu naselju [[Ajdovski gradec, Vranje|Ajdovski gradec]], spodnja izmed dveh cerkva utrdbe. Opuščena skupaj z naseljem v 6. stoletju, ruševine vidne. Imela je [[Krstilnica|krstilnico]].
|&lt;ref name=&quot;:02&quot;&gt;{{RKD sklic|00838}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{slika d|Q140007952}}
|[[Zgornja starokrščanska cerkev, Vranje|starokrščanska cerkev]]
|[[Vranje, Sevnica]]
|{{Hs|600}}6. stoletje
|Zgornja cerkev utrjenega naselja [[Ajdovski gradec, Vranje|Ajdovski gradec]]. Opuščena skupaj z naseljem v 6. stoletju, ruševine vidne. Znotraj naselja so tudi ostanki škofijske palače na vrhu naselbine.
|&lt;ref name=&quot;:02&quot; /&gt;
|-
|{{slika d|Q139822729}}
|[[Cerkev sv. Aleksandra, Koper|Aleksander]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja.
|{{sfn|Likar|2010|p=284}}
|-
|{{Slika d|Q130565085}}
|[[Cerkev sv. Ambroža, Kočarji|Ambrož]]
|[[Kočarji]]
|1942
|Prvič omenjena 1526. Bila je poddružnična gotska cerkev z ravnim stropom, imela je podobe sv. Leonarda, sv. Ambroža iz leta 1761 in sv. Marije iz leta 1698. V strešnem stolpiču je imela dva zvonova. Požgana med roško ofenzivo leta 1942.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|02768}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/882|title=P. cerkev sv. Ambroža (ni ohranjena)|accessdate=25. 5. 2026|website=france-stele.zrc-sazu.si|publisher=INDOK Center Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Ambroža, Temnica|Ambrož]]
|[[Temnica]]
|{{neznano}}
|Romanska cerkev, stala na jugozahodnem obronku [[Trstelj|Trstelja]]. Morebiten protiturški tabor, do danes so se ohranile le ruševine vzhodnega vogala.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|00765}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Ane, Beli Kamen|Ana]]
|[[Beli Kamen, Kočevje|Beli Kamen]]
|{{Hs|1947}}po 1947
|Cerkev sega v 17. stoletje, imela je tri oltarje, tristranski prezbiterij in raven lesen kasetiran strop. Oltarji so segali v konec 18. stoletja. Nestrokovno prenovljena v letih 1862 in 1894.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02312}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=P. cerkev sv. Ane|url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/50|website=france-stele.zrc-sazu.si|accessdate=2026-06-02}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q130565108}}
|[[Cerkev sv. Ane, Mačkovec|Ana]]
|[[Mačkovec, Kočevje|Mačkovec]]
|{{Hs|1953}}1953 ali 1954
|Romarska cerkev z začetka 16. stoletja in prenovljena leta 1841 je stala na vrhu Lovskega vrha. Imela je ovalno obzidje.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-11988}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Zapiski Marijana Zadnikarja, Mačkovec|url=https://situla.gov.si/slike/z002-0656.pdf|website=france-stele.zrc-sazu.si|accessdate=2026-06-02|first=Marijan|last=Zadnikar|year=1955}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{slika d|Q139825328}}
|[[Cerkev sv. Andreja, Izola|Andrej]]
|[[Izola]]
|{{neznano}}
|7. oktobra 1400 jo je posvetil koprski škof [[Janez Loredan]]. Stala je na Kopenskih vratih izolskega obzidja.
|{{sfn|Likar|2010|p=287}}
|-
|{{Slika d|Q137799517}}
|[[Cerkev sv. Andreja, Kleč|Andrej]]
|[[Kleč, Kočevje|Kleč]]
|{{Hs|1943-12-31}} 1943
|Cerkev je bila pravokotnega tlorisa s tristrano zaključenim obokanim prezbiterijem in z ravnim kasetiranim lesenim stropom. Cerkev so leta 1943 požgale italijanske sile.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02313}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[kapela Angelov varuhov, Knežja Lipa|Angeli varuhi]]
|[[Knežja Lipa]]
|1942
|Kapela{{efn|name=klasifikacija}} se prvič omenja leta 1753. Imela je pravokotno ladjo ter petosminski prezbiteri, namesto zvonika je imela slemenski stolpič. Leta 1942 je bila požgana, po koncu druge svetovne vojne pa odstranjena.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02804}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[kapela Angelov varuhov, Rajndol|Angeli varuhi]]
|[[Rajndol]]
|1950.
|Kapela{{efn|name=klasifikacija}} iz prve polovice 18. stoletja je imela kvadratno ladjo in tristran prezbiterij. Porušena v 50. letih.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02801}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[cerkev sv. Antona, Novo mesto|Anton]]
|[[Novo mesto]]
|1883
|Najstarejša novomeška cerkev iz 14. stoletja je stala na Florjanovemu trgu, po požaru 1664 obnovljena. Tekom francoske okupacije nacionalizirana, predelana v skladišče soli, zatem dekliška šola. Podrta 1883. 
|
|-
|{{Slika d|Q66499085}}
|[[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Brežice|Anton Padovanski]]
|[[Brežice]]
|{{Hs|1941-12-31}} 1941
|Cerkev nekdanjega [[Frančiškanski samostan Brežice|Frančiškanskega samostana Brežice]] so porušili Nemci ob okupaciji med drugo svetovno vojno; ostal je le prezbiterij, ki je vkomponiran v poslopje [[Gimnazija Brežice|gimnazije]] oz. nekdanjega samostana.
|
|-
|[[Slika:Cerkev sv. Antona Padovanskega, Kukovo, 1980.jpeg|150px|brezokvirja]]
|[[cerkev sv. Antona Padovanskega, Kukovo|Anton Padovanski]]
|[[Kukovo]]
|{{Hs|1980-03-31}}marec 1980
|Kočevarska cerkev iz začetka 19. stoletja, obnovljena 1867, je bila leta 1954 nacionalizirana in nato uporabljena za hlev. Leta 1969 se ji je pod težo snega vdrla streha. Ruševine so bile leta 1980 prodane zasebniku, ki jih je nato leta 1981 uporabil za izdelavo žganega apna.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02153}}&lt;/ref&gt;{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=81–82}}
|-
|{{Slika d|Q128218438}}
|[[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Seča|Anton Padovanski]]
|[[Seča]]
|{{neznano}}
|Ostanki nekdanje solinarske cerkvice v Seči, v bližini izliva [[Jernejev kanal|Jernejevega kanala]] in [[Škver|škvera]].
|
|-
|{{slika d|Q139825455}}
|[[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Čezsoča|Anton Puščavnik]]
|[[Čezsoča]]
|1917
|Starejša cerkev je stala na dnu vasi in je omenjena v vizitacijskih dnevnikih 17. stoletja. Po porušitvi med prvo svetovno vojno je bila ponovno zgrajena v neoromanskem slogu.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|03567}}&lt;/ref&gt;{{Sfn|Höfler|2016|p=32}}
|-
|
|[[cerkev sv. Antona Puščavnika, Kleč pod Mirno goro|Anton Puščavnik]]
|[[Kleč pod Mirno goro]]
|1942
|Prvotna cerkev je bila postavljena v 14. stoletju, v 17. in 19. je bila prezidana. Imela je pravokotno ladjo in tristrano zaključen prezbiterij. Leta 1942 so jo tekom roške ofenzive požgale italijanske sile.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02103}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{slika d|Q139827461}}
|[[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Koper|Anton Puščavnik]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Zgrajena 1375 in posvečena 1385. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Busterla koprskega obzidja.
|{{sfn|Likar|2010|p=284}}
|-
|{{slika d|Q139827481}}
|[[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Piran|Anton Puščavnik]]
|[[Piran]]
|{{Hs|1875.}} Tretja četrtina 19. stoletja
|Posvečena 23. aprila 1374 in 1640 odstopljena bratovščini [[Filip Neri|sv. Filipa Nerija]], ki jo je prezidala. Podrta v tretji četrtini 19. stoletja.
|&lt;ref&gt;{{navedi revijo|magazine=Varstvo spomenikov|year=2009|pages=152–54|first=Mojca Marjana|last=Kovač|publisher=Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije|url=https://situla.gov.si/SI_ZVKDS_VS_VSC_045P_076.html|title=Poročila: Piran - hiša Kumarjeva ulica 3}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{slika d|Q139827510}}
|[[Cerkev sv. Apolinarija, Koper|Apolinarij]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Velikih vrat koprskega obzidja. V njej so častili tudi [[Sveti Krištof|sv. Krištofa]].
|{{sfn|Likar|2010|p=284}}
|-
|{{slika d|Q139843796}}
|[[Cerkev sv. Božidarja, Koper|Božidar]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat sv. Petra koprskega obzidja.
|{{sfn|Likar|2010|p=283}}
|-
|{{Slika d|Q66458918}}
|[[Cerkev sv. Barbare, Idrija|Barbara]]
|[[Idrija]]
|1951
|Nekdanja župnijska cerkev [[Župnija Idrija|župnije Idrija]], raketirana leta 1945, podrta po koncu vojne, ostala le kripta z novo posvečenim oltarjem.
|
|-
|{{Slika d|Q60362411}}
|[[Cerkev sv. Bernardina, Portorož|Bernardin]]
|[[Portorož]]
|{{Hs|1806}} 1806
|Cerkev nekdanjega [[Frančiškani|frančiškanskega]] samostana, ohranjen le [[zvonik]] in [[prezbiterij]], danes je del hotelskega kompleksa Bernardin.
|
|-
|[[Slika:Cerkev_sv._Cirila_in_Metoda.png|brezokvirja|150x150_pik]]
|[[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana (Jože Plečnik)|Ciril in Metod]]
|[[Ljubljana]]
|1958
|[[Jože Plečnik|Plečnikova]] cerkev, prizidana cerkvi sv. Krištofa, podrta in po podobnih načrtih [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana (Bežigrad)|na novo postavljena]] v Bežigradu.
|&lt;ref&gt;[[Tamara Griesser Pečar]], ''Boj proti veri in cerkvi'', [[Družina (založba)|Družina]], 2007.&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Device Marije, Trnovec|Devica Marija]]
|[[Trnovec, Kočevje|Trnovec]]
|1942
|Poznogotska podružnična cerkev. Požgana leta 1942. Vidne ruševine.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02813}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{slika d|Q139843853}}
|[[Cerkev sv. Dionizija Aeropagita, Koper|Dionizij Aeropagit]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Izolskih vrat koprskega obzidja.
|{{sfn|Likar|2010|p=283}}
|-
|{{slika d|Q139844530}}
|[[Cerkev sv. Duha, Celje (stara cerkev)|Duh]]
|[[Celje]]
|{{Hs|1962-12-31}} 1962
|Nekdanja cerkev, ki je stala ob Koprivnici pri današnjem [[Hotel Celeia|Hotelu Celeia]], porušena leta 1962; nadomestila jo je [[Cerkev sv. Duha, Celje|nova cerkev]] v Novi vasi.
|
|-
|{{Slika d|Q139899509}}
|[[Cerkev sv. Duha, Maribor|Duh]]
|[[Maribor]]
|1891
|Bila je del meščanskega špitala na [[Slomškov trg, Maribor|Slomškovem trgu]]. Po opustitvi bogoslužja leta 1785 je postala skladišče, leta 1805 je v njej delovalo [[Slovensko narodno gledališče Maribor|Narodno gledališče]], kasneje pa je bila porušena in na njenem mestu zgrajena [[Pošta Slovenije]].
|
|-
|{{Slika d|Q130564897}}
|[[Cerkev sv. Duha, Planina|Duh]]
|[[Planina, Postojna|Planina]]
|{{Hs|1943-05-17}} 1943
|Nekdanja cerkev na Hribu; med 2. svetovna vojno je bila uporabljena kot postojanka [[Vaška straža|MVAC-a]] (bele garde), zato jo je [[Dolomitski odred (NOV in POS)|partizanski dolomitski odred]] požgal, in sicer, 17. maja 1943.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=O cerkvi Sv. Duha v Planini|url=https://www.mojaobcina.si/logatec/novice/o-cerkvi-sv-duha-v-planini.html|website=www.mojaobcina.si|date=2022-08-12|accessdate=2026-05-24|language=sl|last=Kermavnar|first=Simona}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Planina, cerkev sv. Duh, maša ob 80. obletnici uničenja cerkve|url=https://www.druzina.si/clanek/masa-ob-80-obletnici-unicenja-cerkve-svetega-duha|accessdate=2026-05-24|language=sl|first=Ivo|last=Žajdela|publisher=Družina}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{slika d|Q139933722}}
|[[Cerkev sv. Duha, Ptuj|Duh]]
|[[Ptuj]]
|{{Hs|1784}} po 1784
|Nekdanja špitalska cerkev iz leta 1413, posvečena je bila leta 1513. Po delni porušitvi po letu 1784 je postala drvarnica. Danes izginula.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=nekdanja cerkev sv. Duha (ni ohranjena)|url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/1887|website=france-stele.zrc-sazu.si|accessdate=2026-05-23}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q140148659}}
|[[Cerkev sv. Egidija, Zidani Most|Egidij]]
|[[Zidani Most]]
|{{Hs|1811}}1811
|Cerkev je bila zgrajena v 13. stoletju, tik ob kamnitem mostu. Imela je tri oltarje: Egidijev, Pavlov in Marijin in dva zvonova. Poleg cerkve je bilo pokopališče; oboje je bilo obdano z zidom. Leta 1811 je bila nacionalizirala, ter prezidana v carinsko obmejno poslopje (zaradi nove meje Avstrije z [[Ilirske province|Ilirskimi provincami]]). Leta 1848 so poslopje podrli zaradi gradnje [[Južna železnica|Južne železnice]].
|&lt;ref&gt;{{cite book|last=Hohkraut|first=Matej|title=Ponte Murato : prebivalci Zidanega Mosta in okolice skozi zgodovino|place=Šempas|year=2024|cobiss=173120771|language=slovenščina|pages=26, 41–2, 204}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q128789444}}
|[[Cerkev sv. Elije, Kozice|Elija]]
|[[Kozice, Kočevje|Kozice]]
|{{hs|1939}}1939–1945
|Cerkev se datira v sredo 17. stoletja. Tekom druge svetovne vojne ji je zaradi udara strele pogorelo ostrešje in ni bila obnovljena, zaradi odročne lege pa ni bila podrta in predelana v gramoz kakor ostale kočevarske cerkve.
|{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=77}}
|-
|{{Slika d|Q105622896|lokalna=Cerkev sv. Elije v Prečni.jpeg}}
|[[Cerkev sv. Elije, Prečna|Elija]]
|[[Prečna]]
|{{Hs|1938-12-31}} 1938
|Nekdanja župnijska cerkev, ki je bila postopno opuščena po zgraditvi nove [[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Prečna|cerkve sv. Antona Padovanskega]] in dokončno porušena leta 1938.
|&lt;ref&gt;{{harv|Kolenc et al.|2010|p=207–208}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[kapela sv. Elije, Rajhenav|Elija]]
|[[Rajhenav]]
|19. stoletje
|Kapela{{efn|name=klasifikacija}} s pravokotno ladjo in tristranim prezbiterijem iz druge polovice 18. stoletja, verjetno opuščena z 19. stoletjem. Vidni temelji.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02799}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{slika d|Q140031737}}
|[[Cerkev sv. Filipa in Jakoba, Mlaka pri Kočevski Reki|Filip in Jakob]]
|[[Mlaka pri Kočevju]]
|1965
|Cerkev se prvič omenja leta 1677. Imela je velik portik in zvonik na preslico. Glavni oltar avtorja Franza Götzla je bil iz l. 1841, stranski oltar sv. Andreja pa iz 1862. Po drugi svetovni vojni cerkev ni bila več vzdrževana in je bila leta 1965 odstranjena. V bližini od 25. julija 2007 stoji kapela z istim patrocinijem. 
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02302}}&lt;/ref&gt;{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=136}}
|-
|{{Slika d|Q130564875}}
|[[Cerkev sv. Florijana, Brezovica pri Črmošnjicah|Florijan]]
|[[Brezovica pri Črmošnjicah]]
|1963
|Datirana v {{c.}} 1600, leta 1890 obnovljena in med drugo svetovno vojno močno poškodovana med nemškim bombardiranjem. Po opustitvi objekta 1963 je bila cerkev izropana. Ostal je le obod ladje in zvonik.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|2742}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q104128379}}
|[[Cerkev sv. Florijana, Krško|Florijan]]
|[[Krško]]
|{{Hs|1891-12-31}} 1891
|Nekdanja pokopališka cerkev v Krškem, porušena leta 1891 za namen zgraditve sedanje [[Cerkev sv. Križa, Krško|cerkve sv. Križa]]
|
|-
|{{slika d|Q139934253}}
|[[Cerkev sv. Florijana, Ježa|Florijan]]
|Ježa, [[Volčanski Ruti]]
|{{neznano}}
|Stala pod vrhom Ježe. Omenjena že 16. maja 1419. Podrta med vladavino Jožefa II. Leta 1931 zgrajena [[Cerkev sv. Florijana, Volčanski Ruti|nova cerkev]] nižje v vasi.
|{{Sfn|Höfler|2016|p=42}}
|-
|{{slika d|Q139936455}}
|[[Cerkev Imena Jezusovega, Borovec pri Kočevski Reki|Ime Jezusovo]]
|[[Borovec pri Kočevski Reki]]
|1943
|Podružnična cerkev, zgrajena leta 1753, požgana leta 1943, ruševine so bile odstranjene po drugi svetovni vojni.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1647}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{slika d|Q140042919}}
|[[cerkev Imena Jezusovega, Dolga vas|Ime Jezusovo]]
|[[Dolga vas, Kočevje]]
|{{Hs|1956-06-18}}18. junij 1956
|Cerkev je bila posvečena 15. junija 1717. Sprva je imela zvonik na preslico do prezidave leta 1804. Prenovljena 1895. Zaradi svoje bogate baročne notranjščine kranjske izdelave je bila eden najpomembnejših tovrstnih arhitekturnih primerkov na Kočevskem.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-29806}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{slika d|Q140065523}}
|[[cerkev Imena Jezusovega, Kumrova vas|Ime Jezusovo]]
|[[Kumrova vas]]
|1942
|Cerkev je segala v leto 1708 in je bila zgrajena na mestu protiturškega tabora. Leta 1798 je bila obnovljena. Leta 1865 ji je pogorel zvonik. V 18. stoletju je imela tri oltarje: svetemu Imenu Jezusovemu, Kristusa na Golgoti in Kristusa na Oljčni gori. Po požigu vasi leta 1942 ni bila obnovljena, notranjščina je izginula.
|{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=84–85}}
|-
|
|[[cerkev Imena Jezusovega, Svetli Potok|Ime Jezusovo]]
|Kumrov vrh, [[Svetli Potok]]
|
|Tekom turških vpadov je verjetno služila kot [[taborska cerkev]]. Prvič je omenjena leta 1753, leta 1798 je bila prezidana. Imela je pravokoten tloris, tristran prezbiterij in zvonik. 
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02774}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{slika d|Q139945549}}
|[[Cerkev sv. Jakoba, Breginj|Jakob]]
|[[Breginj]]
|{{neznano}}
|Stala južno od [[Cerkev sv. Nikolaja, Breginj|cerkve sv. Nikolaja]]. Omenjena leta 1580. Morda identična [[Cerkev sv. Jakoba, Livek|cerkvi sv. Jakoba]] na [[Livek|Livku]].
|{{Sfn|Höfler|2016|p=36}}
|-
|{{Slika d|Q66458935}}
|[[Cerkev sv. Jakoba, Kunšperk|Jakob]]
|[[Kunšperk]]
|
|podružnična cerkev [[Župnija Sv. Peter pod Svetimi gorami|Župnije Sv. Peter pod Svetimi gorami]]; danes izginul objekt se je nahajal na današnjem naslovu Kunšperk 27; ohranjen je kip svetega Jakoba iz glavnega oltarja
|&lt;ref&gt;http://www.bistricaobsotli.si/vsebina.asp?id=59{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Jakoba, Volče|Jakob]]
|[[Volče, Tolmin|Volče]]
|{{neznano}}
|Stala na vrhu planine na vrhu sv. Jakoba na priprošnjo lokalnih prebivalcev. Omenjena 6. marca 1493. 11. junija 1779 je bila interdicirana. Ruševine so vidne.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|16223}}&lt;/ref&gt;{{Sfn|Höfler|2016|p=41}}
|-
|{{slika d|Q140037298}}
|[[Cerkev sv. Jakoba, Žužemberk|Jakob]]
|[[Žužemberk]]
|1956
|Kot podružnična cerkev se omenja leta 1526. V 17. stoletju je bila barokizirana, obnovljena pa v 20. stoletju. Med 2. svetovno vojno je bila v zavezniških napadih močno poškodovana in leta 1956 porušena. Danes je na njenem mestu park.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02834}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{slika d|Q140037103}}
|[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Cvišlerji|Janez Krstnik]]
|[[Cvišlerji]]
|1947
|Cerkev je bila prvič omenjana leta 1526. Imela je pravokotno ladje, tristrani prezbiterij in zvonik s korenasto streho. Leta 1942 je bila požgana in nato 1947 porušena.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|2779}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Kočevska Reka (stara cerkev)|Janez Krstnik]]
|[[Kočevska Reka]]
|1954
|Cerkev je verjetno segala v 14. stoletje, v 15. stoletju je bil okrog nje sezidan protiturški tabor. Leta 1769 je bila na novo sezidana v baročnem slogu, v 19. stoletju večkrat prenovljena, nazadnje po požaru leta 1903. Imela je bogato notranjo opremo. Porušena leta 1954.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-01894}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[cerkev sv. Janeza Krstnika, Podlesje|Janez Krstnik]]
|[[Podlesje]]
|1952
|Baročna cerkev je stala na mestu še starejše cerkve. Porušena po letu 1952. 
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02750}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q105622864|lokalna=Cerkev sv. Janeza Krstnika, Senovo.png}}
|[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Senovo|Janez Krstnik]]
|[[Senovo]]
|1975
|Nekdanja župnijska cerkev, ki so jo porušili ob izgradnji nove [[Cerkev Vstalega Odrešenika, Senovo|cerkve Vstalega Odrešenika]] (zgrajena leta 1975).
|&lt;ref&gt;[http://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&amp;id=2857 Župnija Senovo] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131007162804/http://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&amp;id=2857 |date=2013-10-07 }}, Kamra.si, pridobljeno 29. december 2015.&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q93275954}}
|[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Žička kartuzija|Janez Krstnik]]
|[[Stare Slemene]] ([[Žička kartuzija]])
|
|v jožefinskih reformah opuščena samostanska cerkev [[Žička kartuzija|Žičke kartuzije]], 2022 prenovljena z novo streho
|
|-
|
|[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Tolmin|Janez Krstnik]]
|[[Tolmin]]
|konec 18. stoletja
|Prvič omenjena leta 1194, a verjetno starejša. Stala je v središču Tolmina. Podrta s koncem 18. stoletja.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|18084}}&lt;/ref&gt;{{Sfn|Höfler|2016|p=37}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Zgornja Muta|Janez Krstnik]]
|[[Zgornja Muta]]
|{{Hs|1785}}po 1785
|Avguštinska cerkev na zgornjem trgu v Muti. Ni istovetna [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Muta|rotundi z istim patrocinijem]]. Cerkev porušena po jožefinskih reformah leta 1785.
|71
|-
|{{Slika d|Q130553194}}
|[[Cerkev sv. Janeza in Pavla, Babiči|Janez in Pavel]]
|[[Babiči]]
|
|cerkvi se je v 60. letih porušila streha, leta 2007 pa so se začela dela na sanaciji zidov; cerkev ostaja nepokrita, vendar priložnostno služi za poroke, danes spada pod [[Župnija Marezige|Župnijo Marezige]]
|&lt;ref&gt;[https://zupnija-marezige.rkc.si/index.php/content/display/55/rojci/20 Podružnica Rojci], Zupnija-marezige.rkc.si, pridobljeno 18. oktober 2024.&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Jedrti, Grčarevec|Jedrt]]
|[[Grčarevec]]
|
|Stala je na zahodnem robu [[Planinsko polje|Planinskega polja]], pod današnjo magistralno cesto Ljubljana–Postojna in nad vodnim izvirom. Ohranil se je le kamnit prag s posnetima vogaloma. Zapuščena je bila okoli leta 1761.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.mojaobcina.si/logatec/novice/o-cerkvici-sv-jedrti-na-planinskem-polju.html|title=O cerkvi sv. Jedrti na Planinskem polju|accessdate=6. september 2025|website=Mojaobcina.si/logatec|last=Kermavnar|first=Simona}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q130564858}}
|[[Cerkev sv. Jedrti, Podkraj|Jedrt]]
|[[Podkraj, Ajdovščina|Podkraj]]
|
|Vidni temelji cerkve pri poslopju nekdanje pošte.
|
|-
|{{Slika d|Q18515901}}
|[[Cerkev sv. Jere, Gabrje|Jera]]
|[[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]] ([[Trdinov vrh]])
|
|cerkev, od katere je ohranjen le temeljni obod, je leta 2012 dobila novo streho na kovinski konstrukciji
|
|-
|{{Slika d|Q66499056}}
|[[Cerkev sv. Jošta, Ključevica|Jošt]]
|[[Ključevica]] (hrib [[Kum]])
|{{Hs|1961-12-31}} 1961
|Ena izmed dveh cerkva na [[Kum|Kumu]] (1220 m), porušena leta 1961 zaradi izgradnje RTV oddajnika.
|&lt;ref&gt;[http://www.kam.si/romarske_cerkve/kum.html Podružnična cerkev sv. Neže], Kam.si, pridobljeno 5. januar 2016.&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Stara cerkev sv. Jošta, Trebenče|Jošt]]
|[[Trebenče]]
|{{neznano}}
|Po legendi stala nad prepadom, odnesel jo je plaz. Omenjena že leta 1595. Nadomestila jo je nova [[Cerkev sv. Jošta, Trebenče|cerkev sv. Jošta]].
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|03603}}&lt;/ref&gt;{{Sfn|Höfler|2016|p=47}}
|-
|
|[[cerkev sv. Jožefa, Laze pri Oneku|Jožef]]
|[[Laze pri Oneku]]
|1947
|Poznogotska podružnična cerkev, odstranjena po letu 1947.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02784}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[cerkev sv. Jožefa, Ribnik|Jožef]]
|[[Ribnik, Kočevje|Ribnik]]
|1942
|Skromna podružnična cerkev je bila zgrajena pred letom 1741. Imela je pravokotno ladjo in zožan prezbiterij, zvonik je bil prizidan kasneje. Požgana skupaj z vasjo med roško ofenzivo leta 1942.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02802}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[cerkev sv. Jožefa Kupertinskega, Novo mesto|Jožef Kupertinski]]
|[[Novo mesto]]
|po drugi svetovni vojni
|Temeljni kamen [[kapucinski samostan Novo mesto|samostanske kapucinske]] cerkve je bil položen leta 1658, dokončana in posvečena 1672. Samostan je bil ukinjen 1786, nepremičnine nacionalizirane, cerkev pa je postala skladišče in v 1930. telovadnica. Porušena po koncu druge svetovne vojne med urbanistično prenovo Novega trga.
|
|-
|
|[[Cerkev sv. Jurija, Koper|Jurij]]
|Brol, [[Koper]]
|{{neznano}}
|Leta 1391 jo je posvetil [[Janez Loredan]]. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Pretorskih vrat koprskega obzidja.
|{{sfn|Likar|2010|p=283}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Jurija, Drežnica|Jurij]]
|[[Drežnica]]
|1911
|Zgrajena po letu 1495, podrta 1911. Na njenem mestu danes stoji [[Cerkev Srca Jezusovega, Drežnica|cerkev Srca Jezusovega]], zgrajena leta 1913.
|{{Sfn|Höfler|2016|p=39}}
|-
|
|[[cerkev sv. Jurija, Globočice pri Kostanjevici|Jurij]]
|[[Globočice pri Kostanjevici]]
|1778
|Cistercijani so zgradili novo baročno in trenutno [[cerkev Matere dobrega sveta, Globočice pri Kostanjevici|cerkev Matere dobrega sveta]].
|
|-
|
|[[Cerkev sv. Jurija, Ilovica|Jurij]]
|Ilovica, [[Kneža]]
|1762
|Gotska cerkev stala na območju rimske zaporne utrdbe, porušena marca 1762, njen material je bil porabljen za izgradnjo nove [[Cerkev sv. Jurija, Kneža|cerkve sv. Jurija]] v središču Kneže na mestu kapele Frančiška Ksaverija, portal je bil v celotni prenešen v novejšo cerkev.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|18099}}&lt;/ref&gt;{{Sfn|Höfler|2016|p=44}}
|-
|{{Slika d|Q130565141}}
|[[Cerkev sv. Jurija, Novi Lazi|Jurij]]
|[[Novi Lazi]]
|{{Hs|1955-11-29}}29. november 1955
|Cerkev je prvič omenjana leta 1526. Požgana in porušena je bila 29. novembra 1955.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02790}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[cerkev sv. Jurija, Novo mesto|Jurij]]
|[[Novo mesto]]
|{{hs|1790}}po 1790
|O cerkvi ni veliko znanega, stala je na vrtu današnjega etnološkega oddelka Dolenjskega muzeja. [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasor]] jo opiše kot lepo in s tremi oltarji. Podrta po prodaji na dražbi po letu 1790.
|
|-
|
|[[Cerkev sv. Jurija, Ortnek|Jurij]]
|[[Ortnek]]
|
|
|
|-
|{{Slika d|Q66458862}}
|[[Cerkev sv. Jurija, Škale|Jurij]]
|[[Škale]]
|
|Porušena po 2. svetovni vojni zaradi pogrezanja tal nad [[Premogovnik Velenje|premogovnikom Velenje]].
|
|-
|
|[[Cerkev sv. Justa, Podbela|Just]]
|[[Podbela]]
|{{neznano}}
|Neznana cerkev, omenjena samo v vizitacijskem dnevniku iz leta 1570.
|{{Sfn|Höfler|2016|p=35}}
|-
|{{Slika d|Q66535370}}
|[[Cerkev sv. Kancijana, Rakov Škocjan|Kancijan]]
|[[Rakov Škocjan, Cerknica|Rakov Škocjan]]
|
|
|
|-
|
|[[Cerkev sv. Katarine Aleksandrijske, Koper|Katarina Aleksandrijska]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Zubenaških vrat koprskega obzidja. Pred odprtjem Pretorske palače je bila posvečena papežu [[Papež Silvester I.|sv. Silvestru]].
|{{sfn|Likar|2010|p=286}}
|-
|
|[[cerkev sv. Katarine, Novo mesto|Katarina]]
|[[Novo mesto]]
|1794
|Cerkev je stala že pred letom 1664, pogorela je leta 1794. Imela je tri oltarje. Stala nasproti današnje [[Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto|knjižnice Mirana Jarca]].
|
|-
|
|[[Cerkev sv. Katarine, Solkan|Katarina]]
|[[Solkan]]
|druga svetovna vojna
|Stala je na hribu Kekec nad Solkanom. Bila je pravilno orientirana s pravokotno ladjo ter prezbiterijem, vhod je bil skozi zvonik. Obstreljevana in težko poškodovana med drugo svetovno vojno, ruševine odstranjene. Na njenem mestu danes stoji gostišče.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|4736}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Samostan klaris Ljubljana|Klara]]
|[[Ljubljana]]
|1895
|Cerkev nekdanjega Samostana klaris Ljubljana, porušena je bil po [[Ljubljanski potres (1895)|ljubljanskem potresu leta 1895]].
|{{sfn|Lavrič|Hančič|2019|p=347}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Klemna, Koper|Klemen]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Velikih vrat koprskega obzidja. V njej je bil relief [[Karel Boromejski|Karla Boromejskega]].
|{{sfn|Likar|2010|p=284}}
|-
|{{slika d|Q140051735}}
|[[kapela sv. Kozme in Damijana, Inlauf|Kozma in Damijan]]
|[[Inlauf]]
|1955
|Kapela{{efn|name=klasifikacija}} iz druge polovice 18. stoletja je prvič omenjana leta 1763, zvonik je iz leta 1808. Imela je pravokotno ladjo, petstrani prezbiterij in en oltar. Leta 1952 je nepoškodovana postala del moškega kazenskega taborišča, njen zvonik je bil stražni stolp. Cerkev je bila s preostankom taborišča odstranjena leta 1955.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02762}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.tvkocevje.si/2013/12/29/inlauf-inlauf-inlaf/|publisher=TV Kočevje|website=tvkocevje.si|title=KULTURAINLAUF; Inlaf, Enlaf|date=29. 12. 2013}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{slika d|Q130565121}}
|[[kapela sv. Kozme in Damijana, Onek|Kozma in Damijan]]
|[[Onek]]
|1955
|Kapela{{efn|name=klasifikacija|Objekt se imenuje &quot;kapela&quot; navkljub temu, da stene in strop tvorijo zaprt notranji prostor, ki omogoča izvajanje bogoslužja.}} je imela tristranski prezbiterij, kvadratno ladjo, pokrita je bila z dvokapno streho. Na njenem slemenu je bil zvonik. Kmalu po drugi svetovni vojni je postala senik, leta 1955 je bila porušena.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02791}}&lt;/ref&gt;{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=192}} 
|-
|[[Slika:Cerkev_sv._Krištofa_1934.png|brezokvirja|150x150_pik]]
|[[Cerkev sv. Krištofa, Ljubljana|Krištof]]
|[[Ljubljana]]
|{{Hs|1958-12-31}} 1958
|baročna stavba, stala je pri starem mestnem pokopališču; ob njej so kasneje prizidali Plečnikovo [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana (Jože Plečnik)|cerkev sv. Cirila in Metoda]]; porušena v letih 1957–1958
|
|-
|{{Slika d|Q130564850}}
|[[Cerkev sv. Križa, Blatnik pri Črmošnjicah|Križ]]
|[[Blatnik pri Črmošnjicah]]
|
|stoji zvonik in obod cerkve
|
|-
|
|[[Cerkev sv. Križa, Kobarid|Križ]]
|[[Kobarid]]
|{{neznano}}
|Stala je na pokopališču v Kobaridu, omenjena v vizitacijskem dnevniku leta 1747.
|{{Sfn|Höfler|2016|p=34}}
|-
|[[Slika:Spomenik_na_takratnem_idrijskem_mestnem_pokopališču_ob_cerkvi_Svetega_Križa_1923_(cropped).jpg|150x150_pik]]
|[[Cerkev sv. Križa, Idrija|Križ]]
|[[Idrija]]
|{{Hs|1967-12-31}} 1967
|baročna pokopališka cerkev, porušena leta 1967 med izgradnjo današnje [[Cerkev sv. Jožefa Delavca, Idrija|župnijske cerkve sv. Jožefa]]; ohranjen samo zvonik
|
|-
|
|[[kapela sv. Križa, Novo mesto|Križ]]
|[[Novo mesto]]
|1925
|Pokopališka kapela{{efn|name=klasifikacija}} je stala na kapucinskem pokopališču, leta 1856 zgradil jo je Toussaint Ritter von Fichtenau. Podrta leta 1925 s selitvijo pokopališča z današnjega Novega trga v Ločno.
|
|-
|
|[[cerkev sv. Križa, Stražnji Vrh]]
|[[Stražnji Vrh]]
|
|Poznogotska cerkev v ruševinah.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02758}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q130564992}}
|[[Cerkev sv. Lenarta, Col (stara cerkev)|Lenart]]
|[[Col, Ajdovščina|Col]]
|{{Hs|1937-12-31}} 1937
|stara župnijska cerkev, stala je na pokopališču, podrta je bila leta 1937
|&lt;ref&gt;[http://zupnija-col.rkc.si/index.php/content/display/65/o_nas/20 Nekaj podatkov iz zgodovine naše župnije in cerkve], Zupnija-col.rkc.si, pridobljeno 26. januar 2021.&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Lenarta, Koper|Lenart]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Brazzol koprskega obzidja. Imela je tudi oltar, posvečen sv. Valentinu.
|{{sfn|Likar|2010|p=285}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Lovrenca, Bovec|Lovrenc]]
|Dvor, [[Bovec]]
|jožefinske reforme
|Verjetno bamberškega izvora iz prve polovice 11. stoletja ter kasneje pripadla benediktinskemu dvoru na Dvoru. Omenjena v vizitacijskih dnevnikih 17. stoletja.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|17704}}&lt;/ref&gt;{{Sfn|Höfler|2016|p=31}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Lovrenca, Trava|Lovrenc]]
|[[Trava, Loški Potok|Trava]]
|1942
|Pokopališka cerkev, prvič omenjana leta 1526. Obnovljena v 17. in 19. stoletju ter požgana tekom roške ofenzive leta 1942. Viden obod zvonika ter ladje.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-01794}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Lovrenca in Donata, Koper|Lovrenc in Donat]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Bošadraških vrat koprskega obzidja.
|{{sfn|Likar|2010|p=283}}
|-
|{{Slika d|Q69405558}}
|[[Cerkev sv. Lucije, Dražgoše (stara cerkev)|Lucija]]
|[[Dražgoše]]
|
|nekdanja župnijska cerkev, porušena v 2. svetovni vojni, minirali so jo Nemci
|
|-
|
|[[cerkev sv. Marije, Seča|Marija]]
|[[Seča]]
|{{neznano}}
|Ponovno je bila posvečena leta 1320. Vidni ostanki temeljev, še posebno [[apsida|apside]].
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-07200}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q66458926}}
|[[Cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja, Grahovo (stara cerkev)|Marijino brezmadežno spočetje]]
|[[Grahovo, Cerknica|Grahovo]]
|
|nekdanja cerkev v Grahovem, predhodnica današnje
|
|-
|
|[[cerkev sv. Marije Magdalene, Rajhenav]]
|[[Rajhenav]]
|1960.
|Podružnična cerkev iz 17. stoletja, porušena v 60. letih 20. stoletja.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02798}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[cerkev sv. Marije Magdalene, Sredgora|Marija Magdalena]]
|[[Sredgora]]
|1944
|Cerkev požgana s preostankom kočevarskega naselja.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-19523}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev Marije Nove, Koper|Marija Nova]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Izpričana leta 1488 ob vselitvi bratovščine. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Busterla koprskega obzidja.
|{{sfn|Likar|2010|p=284}}
|-
|
|[[Cerkev Marijinega rojstva, Lendava|Marijino rojstvo]]
|[[Lendava]]
|17. stoletje, pred 1669
|Prvič omenjena leta 1334, nato pa še v dokumentih iz let 1455, 1501 in 16. stoletja. Morda je stala zunaj naselja, verjetno pa je propadla zaradi protestantskega gibanja ali turških vpadov.
|105
|-
|
|[[Cerkev Marije Snežne, Vrbovec|Marija Snežna]]
|[[Vrbovec, Kočevje|Vrbovec]]
|
|
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|2154}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q130565061}}
|[[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Koče|Marijino vnebovzetje]]
|[[Koče, Kočevje|Koče]]
|{{Hs|1953}}1953 ali 1954
|Cerkev se prvič omenja leta 1526, bila pa je večkrat prezidana. Pritličje zvonika je služilo za zakristijo. Notranjost je bila v 17. stoletju poslikana s freskami. Podrta je bila leta 1953 ali 1954.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02769}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q66537932}}
|[[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Radlje ob Dravi|Marijino vnebovzetje]]
|[[Radlje ob Dravi]]
|
|porušena cerkev nekdanjega [[Samostan dominikank Marenberg|Samostana dominikank Marenberg]]
|
|-
|[[Slika:Cerkev Marijinega vnebovzetja, Staro Brezje.jpg|150px|brezokvirja]]
|[[cerkev Marijinega vnebovzetja, Staro Brezje|Marijino vnebovzetje]]
|[[Staro Brezje]]
|1955
|Poznogotska cerkev datirana v 16. ali 17. stoletje. Imela je zvonik na preslico, posvečen sprva sv. Tomažu, kasneje sv. Volbenku. Omenja jo tudi Valvasor v ''[[Slava vojvodine Kranjske|Slavi vojvodine Kranjske]]''. Leta 1882 je bila poškodovana v požaru, 1887 je bil posvečen nov oltar. Požgana s preostankom vasi 20. decembra 1942, porušena leta 1955.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02807}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{slika d|Q140066486}}
|[[cerkev Marijinega vnebovzetja, Svetli Potok|Marijino vnebovzetje]]
|[[Svetli Potok]]
|1942
|Romarska cerkev je bila zgrajena leta 1656, do leta 1941 je imela tri oltarje. Imela je petstrani prezbiterij in ladjo z ravnim kasetiranim stropom. Opuščena skupaj s preostankom požgane vasi.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02809}}&lt;/ref&gt;{{sfn|Ferenc|Zupan|2013|p=135–138}}
|-
|
|[[Cerkev Matere Božje, Cerknica|Mati Božja]]
|[[Cerknica]]
|1472
|Romanska cerkev in predhodnica današnje poznogotske [[Cerkev Marijinega rojstva, Cerknica|cerkve Marijinega rojstva]]. Cerkev je bila leta 1472 požgana med [[Turški vpadi|turškimi vpadi]].
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/269|title=Ž. cerkev Marijinega rojstva|accessdate=26. 5. 2026|website=france-stele.zrc-sazu.si|publisher=ZRC SAZU|last=Stele|first=France}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev Matere Božje, Ptuj|Mati Božja]]
|Ptuj
|{{neznano}}
|Patrocinij domneven. Cerkev je bila postavljena v času formacije ptujske pražupnije. Domnevno je stala na območju nekdanjega [[Dominikanski samostan Ptuj|dominikanskega samostana]], kateremu je pripadala tudi kasnejša cerkev z istim patrocinijem.
|86
|-
|
|[[Cerkev sv. Marjete, Koper|Marjeta]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja.
|{{sfn|Likar|2010|p=284}}
|-
|{{Slika d|Q18729291}}
|[[Cerkev sv. Marjete, Kunšperk|Marjeta]] (Kozja Peč)
|[[Kunšperk]]
|
|
|
|-
|{{Slika d|Q130564882}}
|[[Cerkev sv. Marjete, Palčje|Marjeta]]
|[[Palčje]]
|
|
|
|-
|{{Slika d|Q130565147}}
|[[Cerkev sv. Marjete, Stari Log|Marjeta]]
|[[Stari Log, Kočevje|Stari Log]]
|po 1955
|Cerkev je tu stala že vsaj 1360, po [[Potres na Idrijskem (1511)|idrijskem potresu 1511]] postala [[Trdnjavska cerkev|taborska cerkev]], 1691 pogorela in nato baročno obnovljena. Požgana leta 1943, nato bila zasilno obnovljena in postala skladišče. Porušena po 1955.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|02310}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Stara cerkev sv. Marka, Koper|Marko]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Izolskih vrat koprskega obzidja.
|{{sfn|Likar|2010|p=283}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Marka, Markovec|Marko na Markovcu]]
|Markovec, [[Koper]]
|{{neznano}}
|Pri vrhu Markovca, v ruševinah, podrta neznanega leta. Njeni deli so vgrajeni v današnjo [[Cerkev sv. Marka, Koper|cerkev sv. Marka]].
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Župnija Koper - sv. Marko, Markovec|url=https://zupnija-kopersvetimarko.rkc.si/index.php/content/display/12/20/20|website=zupnija-kopersvetimarko.rkc.si|accessdate=2026-05-02}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{slika d|Q140042762}}
|[[cerkev sv. Martina, Hrib pri Koprivniku|Martin]]
|[[Hrib pri Koprivniku]]
|1955
|Prvotna cerkev sega v 16. stoletje, omenja jo tudi Valvasor, leta 1856 je bila na novo pozidana. Imela je pravokotno ladjo, tristrani prezbiterij, nad vhodom je bil zvonik. Porušena po letu 1955.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|2752}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Stara cerkev sv. Martina, Kobilje|Martin]]
|[[Kobilje]]
|prva polovica 17. stoletja
|Prvič omenjana leta 1271, cerkev je bila kamnita. Leta 1501 je pri cerkvi omenjena župnija. Cerkev je propadla s turškimi vpadi.
|108
|-
|
|[[cerkev sv. Martina, Novo mesto|Martin]]
|[[Novo mesto]]
|{{Hs|1779}}po 1779
|Cerkev iz 15. stoletja je stala poleg mestnega špitala in bila po letu 1779 prodana zasebniku, ki je na njenem mestu zgradil zasebno hišo. Stala je na mestu današnje [[Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto|Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto]].
|
|-
|{{Slika d|Q66458919}}
|[[Cerkev sv. Martina, Poljane nad Škofjo Loko (stara)|Martin]]
|[[Poljane nad Škofjo Loko]]
|{{Hs|1954-12-31}} 1954
|porušena leta 1954, na mestu nje leta 1967 zgrajena [[Cerkev sv. Martina, Poljane nad Škofjo Loko|nova cerkev]]
|&lt;ref&gt;[http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20101206/C/312069971/poljane-kdo-vas-bo-ljubil Poljane, kdo vas bo ljubil], Arhiv.gorenjskiglas.si, pridobljeno 28. november 2017.&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Martina, Kozlov Rob|Martin]]
|[[Grad Tolmin|Tolmin]]
|domnevno med prvo svetovno vojno
|Cerkev iz 14. ali 15. stoletja, ležala naj bi poleg ruševin gradu, vendar lokacije ni možno določiti. Domnevno porušena med obstreljevanjem med prvo svetovno vojno. Morda gre za zgodnejši patrocinij tolminske cerkve sv. Janeza Krstnika.
|{{Sfn|Höfler|2016|p=40}}152
|-
|
|[[cerkev sv. Martina, Topličice|Martin]]
|[[Topličice]]
|1942
|Cerkev požgana skupaj s preostankom kočevarskega naselja.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-19506}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Martina, Trnovo ob Soči|Martin]]
|[[Trnovo ob Soči]]
|prva polovica 19. stoletja
|Prvič omenjena leta 1570, od 1755 imela kapelanijo. V franciscejskem katastru označena kot profanirana cerkev sv. Simona na polju.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|05037}}&lt;/ref&gt;{{Sfn|Höfler|2016|p=34}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Mateja, Koper|Matej]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja.
|{{sfn|Likar|2010|p=284}}
|-
|{{Slika d|Q5037116}}
|[[Cerkev Matere Usmiljenja, Maribor|Mati Usmiljenja]]
|[[Maribor]]
|1893
|Nekdanja samostanska cerkev. Posvečena 1620, do 1784 posvečena [[Marijino vnebovzetje|Marijinemu vnebovzetju]]. Porušena pred pričetkom gradnje današnje [[Bazilika Matere Usmiljenja, Maribor|bazilike Matere Usmiljenja]] leta 1893, ki stoji na njeni lokaciji.
|
|-
|
|[[Cerkev sv. Mihaela, Borovec pri Kočevski Reki|Mihael]]
|[[Borovec pri Kočevski Reki]]
|{{Hs|1952-12-31}} 1952
|nekdanja župnijska cerkev, zgrajena 1858–1863, požgana leta 1943, njene ruševine odstranjene leta 1952
|
|-
|{{Slika d|Q68549497}}
|[[Cerkev sv. Mihaela, Drama|Mihael]]
|[[Drama, Šentjernej|Drama]]
|
|nekdanja cerkev v srednjem veku požganega trga [[Gutenwerth]]; patrocinij je domneven
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1595}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q66535034}}
|[[Cerkev sv. Mihaela, Družmirje|Mihael]]
|[[Družmirje]]
|{{Hs|1975-03-01}} 1. marec 1975
|porušena 1. marca 1975 zaradi pogrezanja tal nad [[Premogovnik Velenje|Premogovnikom Velenje]]
|&lt;ref&gt;[http://www.sostanj.si/index.php?Itemid=173&amp;id=13&amp;option=com_content&amp;task=view Zgodovina] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160214005306/http://www.sostanj.si/index.php?option=com_content&amp;task=view&amp;id=13&amp;Itemid=173 |date=2016-02-14 }}, Sostanj.si, pridobljeno 29. december 2015.&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Mihaela, Koper|Mihael]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Izolskih vrat koprskega obzidja.
|{{sfn|Likar|2010|p=283}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Nikolaja, Bača pri Modreju|Nikolaj]]
|[[Bača pri Modreju]]
|{{neznano}}
|Zgrajena leta 1644, zaprta in opuščena v času [[Jožefinske reforme|jožefinskih reform]].
|{{Sfn|Höfler|2016|p=42}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Nikolaja, Labinje|Nikolaj]]
|[[Labinje]]
|{{neznano}}
|Prvič omenjena leta 1570, domnevno rudarska cerkev. Ohranjen samo zvonik.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|28013}}&lt;/ref&gt;{{Sfn|Höfler|2016|p=47}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Nikolaja, Mala Gora|Nikolaj]]
|[[Mala Gora, Kočevje|Mala Gora]]
|1956
|Cerkev je tu stala od leta 1581, prezidana je bila v 20. letih 17. stoletja. Imela je raven poslikan strop in obokan prezbiterij z osmerokotnim zaključkom. Oltar je bil iz leta 1719, a v času popisa 1914 v zelo slabem stanju.  
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02303}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Podr. c. sv. Nikolaja Župnija Stara cerkev|url=https://situla.gov.si/SI_INDOK_ZAP_z001-0428.html|website=france-stele.zrc-sazu.si|accessdate=2026-06-02|year=1914|first=France|last=Stele}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Nikolaja, Zasavje|Nikolaj]]
|[[Zasavje, Brežice]]
|{{Hs|1781-01-25}}25. januar 1781
|Cerkev je odneslo v veliki poplavi, ki je odnesla tudi večino naselja. Kip zavetnika je danes s pripadajočo stransko kapelo v [[Cerkev sv. Lovrenca, Brežice|cerkvi sv. Lovrenca v Brežicah]].
|
|-
|
|[[Cerkev sv. Nikolaja v pristanišču, Koper|Nikolaj v pristanišču]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Vrat sv. Martina koprskega obzidja. Se razlikuje od novejše [[Cerkev sv. Nikolaja, Koper|cerkve sv. Nikolaja]], ki še stoji.
|{{sfn|Likar|2010|p=285}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Nikolaja, Piran (pristanišče)|Nikolaj v pristanišču]]
|[[Piran]]
|1859
|Postavljena v 10. ali 11. stoletju, podrta leta 1859. Stala na območju današnjega [[Akvarij Piran|Akvarija Piran]]. Oltar z oltarno sliko je danes v [[Cerkev sv. Petra, Piran|cerkvi sv. Petra]].
|&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Mihelič|first=Darja|date=1996|title=Paberki iz piranskega kapiteljskega arhiva|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V1F2BKCW|magazine=Kronika|publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije|issue=št. 2/3|page=8|cobiss=4357933}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q105568910}}
|[[Cerkev sv. Neže, Reštanj|Neža]]
|[[Reštanj]]
|{{Hs|1920-01-08}} 8. januar 1920
|Nekdanja cerkev, ki je ležala na jugozahodnem pobožju grajskega hriba [[Grad Reštanj|gradu Reštanj]], porušili so jo 8. januarja 1920 za namen širitve [[Premogovnika Senovo]]. [[Trboveljska premogokopna družba]] (lastnica premogovnika) je [[Župnija Koprivnica|župniji Koprivnici]] za rušitev plačala odškodnino.
|{{sfn|Seher|1986|p=133}}
|-
|[[Slika:Postcard of Gotenica 1941 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|197x197_pik]]
|[[Cerkev sv. Ožbolta, Gotenica|Ožbolt]]
|[[Gotenica]]
|1950.
|Prva omemba cerkve leta 1363, okrog 1500 dograjen obrambni tabor s tremi stolpi. Prenovljena je bila s koncem 19. stoletja, porušena po drugi svetovni vojni.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-01823}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{slika d|Q139916621}}
|[[Cerkev, sv. Pankracija, Zreče|Pankracij]]
|[[Zreče]]
|{{Hs|1825-12-31}} pred 1825
|Nekdanja grajska cerkev pri dvorcu oz. [[Grad Jamnik|gradu Jamnik]] je bila zgrajena leta 1342 s strani viteza Tannerja. Leta 1775 so v njej prenehali z mašami, leta 1783 so jo predelali v gospodarsko poslopje. Do leta 1825 je postala ruševina. Danes je baje ohranjen le skromen fragment zahodnega zidu v tamkajšnji garaži.
|&lt;ref&gt;{{cite book|last=Sapač|first=Igor|title=Freudenberg, Lušperk, Jamnik: zreški gradovi med včeraj, danes in jutri|publisher=Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Maribor|location=Zreče|year=2016|cobiss=88682497|url=https://www.zrece.si/Files/eMagazine/12/316166/Zreski%20gradovi.pdf|pages=55, 57-58, 61, 63}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Pavla, Žabče|Pavel]]
|[[Žabče]]
|po 1759
|Opuščena po prenovi [[Cerkev sv. Marka, Žabče|cerkve sv. Marka]] v Žabčah okrog leta 1759. Po cerkvi se imenuje praznik šempav. Ruševine vidne.
|{{Sfn|Höfler|2016|p=39}}
|-
|
|[[Stara cerkev sv. Petra, Piran|Peter]]
|[[Piran]]
|{{neznano}}
|Cerkev, zgrajena leta 1272, tedaj še zunaj obzidja. Morebiti samostanska cerkev ali pa v lasti bratovščine. Leta 1818 je bila na njenih nekdanjih temeljih zgrajena [[Cerkev sv. Petra, Piran|današnja cerkev sv. Petra]].
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|00517}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q137825247}}
|[[Cerkev sv. Petra, Pristava pri Leskovcu|Peter]]
|[[Pristava pri Leskovcu]]
|{{Hs|1800-12-31}} 18. stoletje
|stala blizu [[Dvorec Globelo|Dvorca Globelo]], opuščena v 18. stoletju
|{{sfn|Černelič Krošelj|Gnidovec|2025|p=102}}
|-
|{{slika d|Q140066650}}
|[[cerkev sv. Petra, Srednja Bukova Gora|Peter]]
|[[Srednja Bukova Gora]]
|1942
|Skromna cerkev je datirana v 17. stoletje. Imela je nizko čokato kamnito podzidavo in skodlasto streho. Od požiga 1942 ohranjeni obodni zidovi in zvončnica.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02806}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q66481147}}
|[[Cerkev sv. Petra, Stopno|Peter]]
|[[Stopno, Škocjan|Stopno]]
|
|zaradi slabega stanja porušena po letu 1945
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|25618}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q128789108}}
|[[Cerkev sv. Petra in Pavla, Črmošnjice|Peter in Pavel]]
|[[Črmošnjice, Semič|Črmošnjice]]
|
|
|
|-
|
|[[Cerkev sv. Petra in Pavla, Koper|Peter in Pavel]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja.
|{{sfn|Likar|2010|p=284}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Petra in Pavla, Pugled pri Starem Logu|Peter in Pavel]]
|[[Pugled pri Starem Logu]]
|
|
|
|-
|
|[[kapela Predragocene Jezusove krvi, Kumrova vas|Predragocena Jezusova kri]]
|[[Kumrova vas]]
|1942
|Kapela{{efn|name=klasifikacija}} je imela tristran prezbiterij, pravokotno ladjo in lesen zvonik na preslico. Zvonova sta bila iz let 1607 in 1839. Kapela je bila uničena s preostankom naselja tekom druge svetovne vojne leta 1942.
|{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=84}}
|-
|{{slika d|Q140066532}}
|[[cerkev sv. Primoža in Felicijana, Grčarice|Primož in Felicijan]]
|[[Grčarice]]
|1949
|Sprva je bila podružnica ribniške pražupnije. Od leta 1767 je imela lastnega kanonika, od 1878 pa je bila samostojna župnija. Leta 1845 je bil zgrajen zvonik. Objekt je bil poškodovan leta 1943 in nato 1949 odstranjen.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1830}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q69597415}}
|[[Cerkev sv. Roka, Novo mesto|Rok]]
|[[Novo mesto]]
|
|poškodovana med 2. svetovno vojno, po vojni propadla
|&lt;ref&gt;[http://www.zupnija-nm-smihel.si/index.php/content/display/35/20/20 Porušena cerkev svetega Roka pri Jedinščici] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190901095457/http://www.zupnija-nm-smihel.si/index.php/content/display/35/20/20 |date=2019-09-01 }}, Zupnija-nm-smihel.si, pridobljeno 1. september 2019.&lt;/ref&gt;
|-
|{{slika d|Q140065596}}
|[[Cerkev sv. Roka, Smuka|Rok]]
|[[Smuka]]
|1954
|Cerkev je bila iz 16. stoletja, leta 1689 jo omeni Valvasor. Imela je tristrani prezbiterij, pravokotno ladjo ter od 19. stoletja dalje zvonik. Leta 1942 je bila poškodovana med požigom vasi, leta 1954 so jo podrli. Vidni so ostanki tlaka, od leta 2007 je na njenem mestu postavljen križ.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-00923}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q17021452}}
|[[Cerkev sv. Rozalije, Ljubljana|Rozalija]]
|[[Ljubljana]]
|
|
|
|-
|
|[[Cerkev sv. Silvestra, Bovec|Silvester]]
|[[Bovec]]
|{{neznano}}
|Prvič omenjena leta 1585 ali 1595. Njene ruševine verjetno stojijo med hriboma Ravelnik in Stržišče nad sotočjem Soče in [[Koritnica (reka)|Koritnice]].
|{{Sfn|Höfler|2016|p=31}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Sofije, Koper|Sofija]]
|[[Koper]]
|{{Hs|1818}}pred 1818
|Cerkev, občasno imenovana kot kapela, je stala na oboku (starih) Izolskih vrat na notranjem [[Koprsko obzidje|koprskemu obzidju]]. Cerkev porušena z rušitvijo mestnih vrat, ki se na Franciscejskemu katastru 1818 ne pojavijo več.
|{{sfn|Likar|2010|p=283}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Trojice, Knežja Lipa|Sv. Trojica]]
|[[Knežja Lipa]]
|1942
|Omenjena 1667. Baročna cerkev je imela delno gotski prezbiterij z oltarjem iz leta 1720 in podobo [[Sveta Trojica|Sv. Trojice]]. Imela je dva zvonova. Danes je v ruševinah ohranjen podzid prezbiterija ter zvonik. Požgana med roško ofenzivo 1942.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|02767}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[cerkev sv. Trojice, Ponikve pod Mirno goro|Sv. Trojica]]
|1942
|Cerkev požgana skupaj s preostankom naselja med roško ofenzivo leta 1942. 
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-19514}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[cerkev sv. Trojice, Rajndol|Sv. Trojica]]
|[[Rajndol]]
|1953
|Cerkev je imela pravokotno ladjo z dvokapnico, gotski prezbiterij in nad vhodom zvončnico, okoli nje pa je bilo opuščeno pokopališče. Cerkev je bila porušena po letu 1953.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02800}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[kapela sv. Štefana, Kačji Potok|Štefan]]
|[[Kačji Potok]]
|po 1945
|Poznogotska kapela{{efn|name=klasifikacija}} je bila prezidana v 18. in 19. stoletju, porušena po zaključku druge svetovne vojne. 
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02780}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Štefana, Koper|Štefan]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat sv. Petra koprskega obzidja.
|{{sfn|Likar|2010|p=283}}
|-
|{{slika d|Q140051843}}
|[[Cerkev sv. Štefana in Antona Padovanskega, Koblarji|Štefan in Anton Padovanski]]
|[[Koblarji]]
|1956
|Cerkev je bila iz 16. stoletja, prezidana {{c.}} 1817. Imela je pravokotno ladjo, vzidan zvonik, zakristijo in tristrani prezbiterij. Cerkev med drugo svetovno vojno ni bila poškodovana, vendar je bila leta 1956 odstranjena. Od leta 2004 je na njenem mestu postavljena kapelica.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02301}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Štefana, Teharje|Štefan]]
|[[Teharje]]
|{{Hs|1974-12-31}} 1974
|Med drugo svetovno vojno je bila zadeta v letalskem napadu; leta 1958 so jo porušili. Pripadajoči zvonik je bil porušen leta 1974.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.zupnija-teharje.si/?mod=3|title=Župnija sv. Martina na Teharjah|accessdate=17. 4. 2025|website=Župnija Teharje}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Tomaža, Mlinsko|Tomaž]]
|[[Mlinsko]]
|1757
|Prvič omenjena leta 1473 kot cerkev sv. Ubalda. Podrta zaradi nestabilnega terena in na novo sezidana v [[Idrsko|Idrskem]] z [[Cerkev sv. Tomaža, Idrsko|istim patrocinijem]].
|
|-
|{{Slika d|Q105712864}}
|[[Cerkev sv. Tomaža, Vrhpolje|Tomaž]]
|[[Vrhpolje, Hrpelje - Kozina|Vrhpolje]]
|
|Zaradi bližine slovensko-italijanske meje obmejna enota Jugoslovanske ljudske armade ni dovolila uporabljati cerkve ter pokopališča. Župnišče, mežnarija in cerkev so bili postopoma uničeni.
|&lt;ref&gt;[http://katoliska-cerkev.si/sv-tomaz-povezuje-slovence-na-meji Sv. Tomaž povezuje Slovence na meji], Katoliska-cerkev.si, pridobljeno 26. november 2017.&lt;/ref&gt;
|-
|{{slika d|Q140042998}}
|[[cerkev sv. Trojice, Knežja Lipa|Sveta Trojica]]
|[[Knežja Lipa]]
|1942
|Prvič omenjana leta 1667. Imela je pravokoten tloris z gotskimi in baročnimi elementi. Od leta 1824 je bila pokopališka cerkev. Leta 1942 je bila požgana med roško ofenzivo in ni bila nikoli obnovljena.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02767}}&lt;/ref&gt;{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=26}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Ubalda, Bonini|Ubald]]
|[[Bonini]]
|{{neznano}}
|Stala na vrhu hriba Ubald. V bližini je morda stal samostan. Ruševine vidne.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|16495}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Stara cerkev sv. Ubalda, Orehek|Ubald]]
|[[Orehek, Cerkno|Orehek]]
|1740
|Zgrajena domnevno kot rudarska cerkev, pod zaselkom Na Nemcih, zaradi plazovitega območja podrta 22. maja 1740. Leta 1743 je bila vzhodneje zgrajena [[Cerkev sv. Ubalda, Orehek|nova cerkev sv. Ubalda]].
|{{Sfn|Höfler|2016|p=47}}&lt;ref&gt;{{RKD sklic|23328}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Ulrika, Maribor|Ulrik]]
|[[Maribor]]
|1844
|Zgrajena na območju Graških vrat, prvič omenjena že leta 1300. Kasneje podružnična cerkev Stolne župnije.
|
|-
|{{Slika d|Q137825248}}
|[[Cerkev sv. Urbana, Veniše|Urban]]
|[[Veniše]]
|{{Hs|1800-12-31}} konec 18. stoletja
|postavljena verjetno sredi 17. stoletja, konec 18. stoletja že v ruševinah
|{{sfn|Černelič Krošelj|Gnidovec|2025|p=101}}{{sfn|Černelič Krošelj|Gnidovec|2025|p=363-364}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Urha, Koper|Urh]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Brazzol koprskega obzidja. Starejšo cerkev je 13. aprila 1221 posvetil [[bl. Absalom]], ki je bila nato podrta. Novejšo je 21. oktobra 1239 posvetil [[Tomaž Contarini]].
|{{sfn|Likar|2010|p=285}}
|-
|{{slika d|Q140043080}}
|[[cerkev sv. Urha, Rogati Hrib|Urh]]
|[[Rogati Hrib]]
|1947
|Pokopališka cerkev je stala nad vasjo. Prvič jo je omenjal Valvasor v Slavi vojvodini Kranjske, arhitekturne značilnosti pa segajo na začetek 17. stoletja. Imela je poligonalno zaključen prezbiterij, raven lesen poslikan strop ter streho, krito s skodlami. Vhod je bil skozi zvonik. Podrta je bila po 1947.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02803}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{slika d|Q140038357}}
|[[Cerkev sv. Uršule, Stari Breg|Uršula]]
|[[Stari Breg]]
|1960.
|Podružnična cerkev iz druge polovice 18. stoletja je bila močno poškodovana leta 1943 in odstranjena v 60. letih 20. stoletja.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|2314}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[cerkev sv. Uršule, Hieronima in Osvalda, Jagršče|Uršula, Hieronim in Osvald]]
|[[Jagršče]]
|1787
|Gotska cerkev iz leta 1492 je bila opuščena po letu 1787 z izgradnjo [[cerkev sv. Uršule, Jagršče|cerkve sv. Uršule]] nižje v vasi.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-28021}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q130564953}}
|[[Cerkev sv. Valentina, Šmaver|Valentin]]
|[[Šmaver, Nova Gorica|Šmaver]] (hrib [[Sabotin]])
|{{Hs|1782}}opuščena 1782
|Cerkev vsaj od leta 1502 s kaplanom, v 18. stoletju prebivališče puščavnikov. Opuščena tekom jožefinskih reform, močno poškodovana tekom prve svetovne vojne. Danes v ruševinah posvečen manjši oltar.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Cerkev sv. Valentina na Sabotinu|url=https://www.sabotin-parkmiru.si/index.php/aktivnosti/10-urejen-sistem-kavern-na-sabotinu|website=Sabotin park miru|accessdate=2025-12-26|first=Beatriče|last=Žbona Trkman}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[cerkev sv. Vida, Mavrc|Vid]]
|[[Mavrc]]
|19. stoletje
|Podružnična cerkev iz leta 1632 je imela kvadratno ladjo ter petstrani prezbiterij. Opuščena je s koncem 19. stoletja. Vidne ruševine.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02786}}&lt;/ref&gt;{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=71}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Vida in Modesta, Koper|Vid in Modest]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Busterla koprskega obzidja.
|{{sfn|Likar|2010|p=284}}
|-
|
|[[Cerkev Vseh svetih, Piran|Vseh svetih]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|1. novembra 1340 jo je posvetil [[Marko Semitecolo]]. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Pretorskih vrat koprskega obzidja.
|{{sfn|Likar|2010|p=283}}
|}

=== Pravoslavne cerkve ===
{{Statično številčenje vrstic}}
{| class=&quot;wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash&quot; width=&quot;80%&quot;
! width=&quot;3%&quot; |Slika
!Cerkev
!Naselje
!Leto
propada
! width=&quot;40%&quot; |Opis
!Vir
|-
|{{Slika d|}}
|[[Cerkev sv. Elije, Brje pri Koprivi|Elija]]
|[[Brje pri Koprivi]]
|
|
|
|-
|{{Slika d|Q19933066}}
|[[Cerkev sv. Lazarja, Maribor|Lazar]]
|[[Maribor]]
|{{Hs|1941-04-31}} april 1941
|Pozidana v letih 1935–1936. Stala je na Trgu generala Maistra in so jo po ukazu nemškega okupatorja še nedograjeno podrli zajeti jugoslovanski vojaki aprila 1941.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://yugokronika.mojforum.si/yugokronika-about457.html |title=Yugokronika.mojforum.si |accessdate=2009-01-16 |archive-date=2008-03-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080322034422/http://yugokronika.mojforum.si/yugokronika-about457.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|}}
|[[Cerkev sv. Petra, Paunoviči|Peter]]
|[[Paunoviči]]
|
|
|&lt;ref&gt;[http://www.lokalno.si/2014/01/07/108890/zgodba/Bozic_v_pravoslavnih_Milicih/ Božič v pravoslavnih Miličih], Lokalno.si.&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q13567595}}
|[[Cerkev sv. Save, Celje|Sava]]
|[[Celje]]
|{{Hs|1941-04-09}} 9. april 1941
|
|
|-
|{{Slika d|}}
|[[Cerkev sv. Stevana, Marindol|Stevan]]
|[[Marindol]]
|
|
|&lt;ref&gt;Martin Tomažin, ''[http://dk.fdv.uni-lj.si/dela/Tomazin-Martin.PDF Uskoške populacije na Jugovzhodu Slovenije]'', Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2004.&lt;/ref&gt;
|}

=== Evangeličanske cerkve ===
{{Statično številčenje vrstic}}
{| class=&quot;wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash&quot; width=&quot;80%&quot;
!Slika
!Cerkev
!Naselje
!Leto
propada
! width=&quot;40%&quot; |Opis
!Vir
|-
|{{Slika d|Q60352064}}
|[[Evangeličanska cerkev, Arja vas|Evangeličanska cerkev]]
|[[Arja vas]] (Govče)
|{{Hs|1600-01-20}} 20. januar 1600
|rotunda, zgrajena leta 1589, porušena v protireformacijski akciji 20. januarja 1600
|&lt;ref&gt;[https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/protestantska-cerkev-na-govcah.html Protestantska cerkev na Govčah], Kamra.si, pridobljeno 21. februar 2021.&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q105622655}}
|[[Evangeličanska cerkev, Celje|Evangeličanska cerkev]]
|[[Celje]]
|{{Hs|1964-12-31}} 1964
|neogotska cerkev, zgrajena leta 1906, po 2. svetovni vojni dana na razpolago starokatoliški skupnosti, leta 1964 porušena zaradi propadanja
|&lt;ref&gt;Lejla Valentić in drugi, ''[https://www.knjiznica-celje.si/raziskovalne/4201303712.pdf O pravoslavnih in protestantskih porušenih svetiščih v Celju]'', raziskovalna naloga, I. gimnazija v Celju, Celje 2003, stran 23.&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q105622649}}
|[[Evangeličanska cerkev, Radlje ob Dravi|Evangeličanska cerkev]]
|[[Radlje ob Dravi]]
|
|zgrajena leta 1905, porušena po drugi svetovni vojni
|&lt;ref&gt;[https://lokalec.si/novice/sovrazniki-v-isti-domovini-kaksna-zabloda-kaksen-zlocin/ »Sovražniki v isti domovini! Kakšna zabloda, kakšen zločin!«], Lokalec.si, pridobljeno 21. februar 2021.&lt;/ref&gt;
|}
{{Škrbinski seznam}}

==Opombe==
{{sklici|group=lower-alpha}}

== Sklici ==
&lt;references responsive=&quot;1&quot;&gt;&lt;/references&gt;

== Viri ==

* {{Navedi knjigo|title=Marija na jezeru: 1000 let župnije Leskovec pri Krškem|publisher=Družina|year=2025|isbn=978-961-04-1191-8|location=Ljubljana|cobiss=235513091|editor-last1=Černelič Krošelj|editor-first1=Alenka|editor-last2=Gnidovec|editor-first2=Matej}}
* {{Navedi knjigo|title=Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem: Primorska|last=Höfler|first=Janez|publisher=Viharnik|year=2016|isbn=978-961-7004-01-4|location=Ljubljana|cobiss=286622464|authorlink=Janez Höfler|url=https://www.sistory.si/publication/36126}}
* {{Navedi knjigo|title=Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem: Kranjska|last=Höfler|first=Janez|publisher=Viharnik|year=2017|isbn=978-961-7004-05-2|location=Ljubljana|cobiss=291693056|authorlink=Janez Höfler|url=https://www.sistory.si/publication/38022}}
* {{navedi knjigo|first1=Marko|last1=Kolenc|last2=Kren|first2=Janez|first3=Marinka|last3=Dražumerič|first4=Joži|last4=Vesel|last5=Mesojedec|first5=Marko|first6=Anton|last6=Marinko|title=Sto let s svetim Antonom Padovanskim|year=2010|publisher=[[Župnija Prečna]]|location=Prečna|cobiss=251083264|ref={{harvid|Kolenc et al.|2010}}}}
* {{navedi knjigo|editor-first1=Ana|editor-last1=Lavrič|editor-first2=Damjan|editor-last2=Hančič|title=Odsev Luči: Štiridesetletnica oživitve Klarine karizme v Sloveniji|publisher=Samostan Brezmadežne sester klaris Nazarje|location=Nazarje|year=2019|isbn=978-961-94470-1-7|cobiss=299386880}}
* {{navedi revijo|last=Likar|first=Darko|year=2010|title=Arhitektura cerkva nad mestnimi vrati notranjega obzidja v Kopru in oratorija sv. Jakoba nad Poljskimi vrati v Piranu|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OWR6903O|magazine=Annales. Series historia et sociologia|publisher=Univerza na Primorskem, Znanstvenoraziskovalno središče; Zgodovinsko društvo za južno Primorsko|page=278|cobiss=1949651|number=2}}
* {{navedi knjigo|first=Anton|last=Seher|title=Zgodovina Premogovnika Senovo|year=1986|publisher=SOZD REK &quot;Edvard Kardelj&quot; – DO RPS, DO Rudnik rjavega premoga Slovenije TOZD Rudnik rjavega premoga Slovenije|location=Senovo|cobiss=8619681}}
*{{navedi knjigo|last1=Ferenc|first1=Mitja|first2=Gojko|last2=Zupan|year=2012|title=Izgubljene kočevske vasi|volume=2 (K–P)|location=Ljubljana|publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani}}
*{{navedi knjigo|last1=Ferenc|first1=Mitja|first2=Gojko|last2=Zupan|year=2013|title=Izgubljene kočevske vasi|volume=3 (R–Ž)|location=Ljubljana|publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki|Former churches in Slovenia|Ruševinske in nekdanje cerkve v Sloveniji}}
{{Cerkve v Sloveniji}}
[[Kategorija:Seznami cerkva v Sloveniji| ]]
[[Kategorija:Ruševinske in izginule cerkve v Sloveniji| ]]</text>
      <sha1>oqlq36hn67c834iyicv3ivmgf3hc1ds</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>350 Ornamenta</title>
    <ns>0</ns>
    <id>198574</id>
    <revision>
      <id>6688316</id>
      <parentid>6562751</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T02:57:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6688316</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3246" sha1="gdzqz6gqvzl7ebdx125gqpkddpki8dt" xml:space="preserve">{{Infopolje Planet | discovery=yes | physical_characteristics = yes | bgcolour=#FFFFC0 | width=25em
| name= 350 Ornamenta
| image= 
 | orbit_ref=
 | discoverer= [[Auguste Honoré Charlois|Auguste Charlois]]
 | discovered=14. december 1892 &lt;ref name=odkritje&gt;[http://www.cfa.harvard.edu/iau/lists/NumberedMPs000001.html Podatki o odkritjih asteroidov]&lt;/ref&gt;
 | alt_names= 1892 U, 1954 ED   
| mp_category= [[asteroidni pas]]
| epoch=30. januar 2005 ([[julijanski dan|JD]] 2453400,5)
| semimajor=465,794 [[giga|Gm]] (3,114 [[astronomska enota|a.e.]])
 | perihelion=393,508 Gm (2,63 a.e.)
 | aphelion=538,079 Gm (3,597 a.e.)
 | eccentricity=0,155
 | period=2006,746 [[dan|dni]] (5,49 [[julijansko leto|let]])
 | inclination=24,885[[kotna stopinja|°]]
 | asc_node=90,214°
 | arg_peri=339,08°
 | mean_anomaly=141,983°
 | speed=16,88 km/[[sekunda|s]]
 | dimensions=118,35 km&lt;ref name=jpldata/&gt;
 | mass= 
 | density=
 | gravity= 
 | escape_velocity= 
 | rotation=9,17 [[ura|h]] &lt;ref name=jpldata/&gt;
 | spectral_type= [[Spektralna razvrstitev asteroidov#Razvrščanje po Tholenu|
C]] (po Tholenu) &lt;ref name=jpldata/&gt; 
 | abs_magnitude=8,37 &lt;ref name=jpldata/&gt;
 | albedo=0,0566 [[geometrični albedo|geometrični]] &lt;ref name=jpldata/&gt;
 | temperature= 
}}

'''350 Ornamenta''' (mednarodno [[poimenovanje astronomskih teles|ime]] je tudi ''350 Ornamenta'') je precej velik [[asteroid]] [[asteroid tipa C|tipa C]] (po Tholenu) v glavnem [[asteroidni pas|asteroidnem pasu]]. 

== Odkritje ==

Asteroid je odkril francoski astronom [[Auguste Honoré Charlois]] (1864 – 1910) 14. decembra 1892 v [[Nica|Nici]].&lt;ref name =odkritje/&gt;. Poimenovan je po mornarju Hornemannu, ki je bil zelo vnet član [[Francosko astronomsko društvo|Francoskega astronomskega društva]] &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.weblore.com/richard/Asteroid_Profiles.htm#350%20Ornamenta |title=Opis nekaterih okultacij |accessdate=2009-01-18 |archive-date=2007-02-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070217212818/http://www.weblore.com/richard/Asteroid_Profiles.htm#350%20Ornamenta |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |title=Asteroidi |accessdate=2009-01-18 |archive-date=2019-11-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191112160650/http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;.

== Značilnosti ==

Asteroid Ornamenta obkroži [[Sonce]] v 5,49 letih. Njegova [[tir]]nica ima [[izsrednost tira|izsrednost]] 0,155, nagnjena pa je za 24,885° proti [[ekliptika|ekliptiki]]. Njegov premer je 118,35 km, okoli svoje osi se zavrti v 9,17 [[ura|h]] &lt;ref name=jpldata&gt;[http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=350;orb=1;cov=0;log=0#elem Podatki pri JPL]&lt;/ref&gt;.

== Reference in opombe ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==

* [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=350;orb=1;cov=0;log=0#orb Simulacija tirnice] {{ikona en}}
* [http://epmac.lpl.arizona.edu/asteroid.php?Des=350 Podatki o asteroidu pri Asteroid Database]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{ikona en}}

{{Navigacija Mali planeti|349 Dembowska|351 Irsa}}
{{Navpred MaliPlaneti}}

{{DEFAULTSORT:Ornamenta}}

[[Kategorija:Asteroidi tipa C]]
[[Kategorija:Astronomska telesa, odkrita leta 1892]]</text>
      <sha1>gdzqz6gqvzl7ebdx125gqpkddpki8dt</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Gaetano Kanizsa</title>
    <ns>0</ns>
    <id>215542</id>
    <revision>
      <id>6688225</id>
      <parentid>6584942</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T16:41:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Erardo Galbi</username>
        <id>166658</id>
      </contributor>
      <comment>/* */</comment>
      <origin>6688225</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1625" sha1="gkf4lpdibphvr7t3mazslyqsb25x9et" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
[[Slika:Kanizsa triangle.svg|thumb|right|225px| Kanizsev trikotnik ]]

'''Gaetano Kanizsa''', [[Italijani|italijanski]] [[psiholog]] in [[umetnik]] [[Slovenci|slovenskega]] in [[Judje|judovsko]]-[[Madžari|madžarskega]] rodu, * [[18. avgust]] [[1913]], [[Trst]], [[Italija]], † [[8. junij]] [[1993]], [[Italija]].

Rojen je bil [[Madžari|madžarskemu]] očetu in [[Slovenci|slovenski]] materi&lt;ref&gt;Vicario, G. B. (1994). Gaetano Kanizsa: The scientist and the man. Japanese Psychological Research , 36 (3), 126-137.
&lt;/ref&gt;, obiskoval je klasični licej in doštudiral na [[Univerza v Padovi|Univerzi v Padovi]] leta 1938 s tezo o [[eidetski spomin|eidetskem spominu]]. 1947 je postal asistent na [[Univerza v Firencah|Univerzi v Firencah]]. Leta 1953 pa se je vrnil v Trst kot profesor, to delo je opravljal naslednjih 30 let. Iz akademskega življenja se je upokojil leta 1988, vendar je nadaljeval s svojimi raziskavami vse do svoje smrti, leta 1993.

Kanizsa je bil dominantna figura v italijanski psihologiji. Bil je predstavnik [[Gestalt psihologija|Gestalt psihologije]]. Postal je slaven v sedemdesetih, ko je objavil članke o iluzornih obrisih. Najbolj poznan je po [[optična iluzija|optični iluziji]], ki jo je sam narisal - ''Kanizsevem trikotniku''.

== Opombe in reference ==
{{sklici}}

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Kanizsa, Gaetano}}
[[Kategorija:Italijanski psihologi]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Padovi]]
[[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Trstu]]
[[Kategorija:Madžarski znanstveniki]]
[[Kategorija:Italijanski Judje]]
[[Kategorija:Italijani v 20. stoletju]]</text>
      <sha1>gkf4lpdibphvr7t3mazslyqsb25x9et</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slavko Lukanc</title>
    <ns>0</ns>
    <id>218097</id>
    <revision>
      <id>6688109</id>
      <parentid>6094846</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T11:59:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Neznano leto smrti]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6688109</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="735" sha1="f5m7nknj76o16c5ch9x8jcsjsqr1ttw" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Slavko Lukanc''', [[slovenci|slovenski]] [[alpsko smučanje|alpski smučar]], * [[30. julij]] [[1921]], [[Tržič]], † ?

Lukanc je za [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavijo]] nastopil na [[Zimske olimpijske igre 1948|Zimskih olimpijskih igrah 1948]] v [[Sankt-Moritz]]u, kjer je v [[smuk]]u sovojil 54., v [[alpska kombinacija|kombinaciji]] pa 34. mesto.

== Zunanje povezave ==
* {{sports links}}

{{škrbina o alpskem smučarju}}

{{DEFAULTSORT:Lukanc, Slavko}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1921]]
[[Kategorija:Slovenski alpski smučarji]]
[[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Jugoslavijo]]
[[Kategorija:Alpski smučarji Zimskih olimpijskih iger 1948]]
[[Kategorija:Neznano leto smrti]]</text>
      <sha1>f5m7nknj76o16c5ch9x8jcsjsqr1ttw</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688112</id>
      <parentid>6688109</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T12:03:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>odstranil [[Kategorija:Rojeni leta 1921]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6688112</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="727" sha1="edzwxiyjumjtg564h7zk8ra97hdxtkh" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Slavko Lukanc''', [[slovenci|slovenski]] [[alpsko smučanje|alpski smučar]], * [[30. julij]] [[1921]], [[Tržič]], † [[22. maj]] [[1978]], [[Tržič]].

Lukanc je za [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavijo]] nastopil na [[Zimske olimpijske igre 1948|Zimskih olimpijskih igrah 1948]] v [[Sankt-Moritz]]u, kjer je v [[smuk]]u sovojil 54., v [[alpska kombinacija|kombinaciji]] pa 34. mesto.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{sports links}}

{{škrbina o alpskem smučarju}}

{{DEFAULTSORT:Lukanc, Slavko}}
[[Kategorija:Slovenski alpski smučarji]]
[[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Jugoslavijo]]
[[Kategorija:Alpski smučarji Zimskih olimpijskih iger 1948]]</text>
      <sha1>edzwxiyjumjtg564h7zk8ra97hdxtkh</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pegunica</title>
    <ns>0</ns>
    <id>223288</id>
    <revision>
      <id>6688213</id>
      <parentid>6585507</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T16:12:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>{{Speciesbox, rod Alburnus</comment>
      <origin>6688213</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2516" sha1="g51t5423paksu5qw5gs7mjk912npxsw" xml:space="preserve">{{Short description|Vrsta ribe}}
{{Speciesbox
| name = Pegunica
| status = LC 
| status_system = IUCN3.1 
| status_ref = &lt;ref name=&quot;iucn&quot;&gt;{{cite iucn |author=Freyhof, J. |year=2024 |title=''Alburnus chalcoides'' |volume=2024 |article-number=e.T135499A135067276 |doi=10.2305/IUCN.UK.2024-2.RLTS.T135499A135067276.en |access-date=18 April 2025}}&lt;/ref&gt;
| image = Brockhaus and Efron Encyclopedic Dictionary b77 461-0.jpg
| taxon = Alburnus chalcoides
| display_parents = 3
| authority = ([[Johann Anton Güldenstädt|Güldenstädt]], 1772)
| synonyms = 
* ''Cyprinus chalcoides'' &lt;small&gt;Güldenstädt, 1772&lt;/small&gt; 
* ''Chalcalburnus chalcoides'' &lt;small&gt;(Güldenstädt, 1772)&lt;/small&gt; 
* ''Cyprinus clupeoides'' &lt;small&gt;[[Peter Simon Pallas|Pallas]], 1776&lt;/small&gt; 
* ''Leuciscus albuloides'' &lt;small&gt;[[Achille Valenciennes|Valenciennes]], 1844&lt;/small&gt;
* ''Alburnus longissimus'' &lt;small&gt;Warpachowski, 1892&lt;/small&gt; 
* ''Alburnus latissimus'' &lt;small&gt;Kamensky, 1901&lt;/small&gt; 
}}
'''Pegunica''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Alburnus chalcoides''''') je [[sladkovodne ribe|sladkovodna riba]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[Pravi pisanci|pravih pisancev]].

Pegunica je razširjena v [[Iran]]u, [[Avstrija|Avstriji]], [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]], [[Bolgarija|Bolgariji]], [[Črna gora|Črni gori]], [[Hrvaška|Hrvaški]], [[Nemčija|Nemčiji]], [[Madžarska|Madžarski]], [[Italija|Italiji]], [[Romanija|Romuniji]], [[Srbija|Srbiji]] , [[Slovenija|Sloveniji]]&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.natura2000.gov.si/uploads/tx_library/povodje_mure.pdf|title=Invasive Freshwater Species in Slovenia|last=Povž|first=Meta|accessdate=2009-10-10|archive-date=2011-10-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20111006202332/http://www.natura2000.gov.si/uploads/tx_library/povodje_mure.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;, [[Turkmenistan]]u in [[Uzbekistan]]u.

V Sloveniji je [[invazivne vrste|invazivna vrsta]] v [[povodje|povodju]] [[Mura|Mure]].

==Sklici==
{{sklici}}

==Viri==
* World Conservation Monitoring Centre 1996.  [http://www.iucnredlist.org/search/details.php/4377/all Chalcalburnus chalcoides].   [http://www.iucnredlist.org 2006 IUCN Red List of Threatened Species. ]  Dostopano 19. julija 2007.

{{Taxonbar|from=Q1634196}}

{{fish-stub}}

[[Kategorija:Pravi pisanci]]
[[Kategorija:Ribe Evrope]]
[[Kategorija:Ribe Azije]]
[[Kategorija:Ribe Slovenije]]
[[Kategorija:Invazivne vrste]]
[[Kategorija:V Sloveniji zavarovane vrste]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1772]]</text>
      <sha1>g51t5423paksu5qw5gs7mjk912npxsw</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Saša Gajser</title>
    <ns>0</ns>
    <id>225162</id>
    <revision>
      <id>6688452</id>
      <parentid>6411691</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T10:50:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* vrh */ pos.</comment>
      <origin>6688452</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4419" sha1="2a2he3j4g3y3mufgrfe36nkcmzskrxw" xml:space="preserve">{{Infobox football biography
| image = 
| birth_date  = &lt;!-- WD --&gt; 
| birth_place = [[Ptuj]]
| height = 179 cm
| position = [[Vezni igralec (nogomet)|Vezist]] 
| youthyears1 = 
| youthclubs1 = [[NK Aluminij|Aluminij Kidričevo]]
| years1 = 1991–1994 
| years2 = 1994–1995 
| years3 = 1995–1996 
| years4 = 1996–1997 
| years5 = 1997–1999 
| years6 = 1999–2002 
| years7 = 2002–2003
| clubs1 = [[NK Maribor|Maribor]] 
| clubs2 = [[NK Drava Ptuj|Drava Ptuj]] 
| clubs3 = [[NK Ljubljana|Ljubljana]] 
| clubs4 = [[NK Nafta Lendava|Nafta Lendava]] 
| clubs5 = [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] 
| clubs6 = [[KAA Gent]] 
| clubs7 = [[Olympiakos Nicosia]]
| caps1 = 17   
| caps2 = 
| caps3 = 
| caps4 = 29   
| caps5 = 64   
| caps6 = 76   
| caps7 = 21   
| goals1 = 1  
| goals2 = 
| goals3 = 
| goals4 = 2  
| goals5 = 6  
| goals6 = 4  
| goals7 = 3 
| nationalyears1 = 1999–2003
| nationalteam1 = [[Slovenska nogometna reprezentanca|Slovenija]] 
| nationalcaps1 = 27   
| nationalgoals1 = 1 
| manageryears1 = 2011–2021
| managerclubs1 = [[NK Maribor|Maribor]] (pom.)
| manageryears2 = 2015
| managerclubs2 = [[NK Maribor|Maribor]] (zač.)
| manageryears3 = 2020
| managerclubs3 = [[NK Maribor|Maribor]] (zač.)
| manageryears4 = 2021
| managerclubs4 = [[NK Maribor|Maribor]] (zač.)
| manageryears5 = 2024
| managerclubs5 = [[FC Drava Ptuj|Drava Ptuj]]
| manageryears6 = 2025–2026
| managerclubs6 = [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]]
}}
'''Saša Gajser''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[11. februar]] [[1974]], [[Maribor]].

Bil je član slovenske zlate nogometne generacije in za [[slovenska nogometna reprezentanca|slovensko reprezentanco]] igral na [[evropsko nogometno prvenstvo 2000|evropskem prvenstvu v nogometu 2000]] ter [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2002|svetovnem prvenstvu v nogometu 2002]]. Igral je na položaju [[vezni igralec (nogomet)|vezista]]. Za slovensko nogometno reprezentanco je med letoma 1999 in 2003 zbral 27 nastopov in 1 zadetek. Debitiral je na tekmi 6. februarja 1999 s [[Nogometna reprezentanca Švice|Švico]], kjer je Švica zmagala (2:0). Edini zadetek je dosegel 8. februarja 1999 na tekmi z Omanom, kjer je Slovenija zmagala (0:7). V svoji karieri je igral za klube [[Nogometni klub Aluminij|Aluminij]], [[Nogometni klub Maribor|Maribor]], [[Nogometni klub Drava|Drava]], [[Nogometni klub Beltinci|Beltinci]], [[Nogometni klub Rudar Velenje|Rudar Velenje]] in [[KAA Gent|Gent]].

== Klubska kariera ==
Gajser je profesionalno kariero začel pri Mariboru leta 1992. Tam je ostal tri sezone in zbral 22 nastopov v vseh tekmovanjih. Kasneje je nastopil še pri [[Druga slovenska nogometna liga|drugoligaših]] Dravi Ptuj in [[NK Ljubljana|Ljubljani]]. Po sezoni v Beltincih je podpisal za Rudar Velenje. Tam je ostal dve sezoni, nastopil je na 64 ligaških tekmah in dosegel 6 golov [3], preden je odšel v KAA Gent. Po treh sezonah v Belgiji se je preselil v Olympiakos Nicosia.

== Statistika kariere ==

=== Reprezentanca ===
''V zadetkih in rezultatih je najprej naveden seštevek golov Slovenije, v stolpcu rezultat je rezultat po vsakem zadetku Gajserja.''
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
!Št.
!Datum
!Prizorišče
!Nasprotnik
!Zadetek
!Rezultat
!Tekmovanje
|-
|1.
|8. februar 1999
|Športni center Sultan Qaboos, [[Maskat]], Oman
|Oman
|2-0
|7-0
|Prijateljska
|}

== Dosežki ==
'''Maribor'''

* [[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Slovenski pokal]]: 1991–92, 1993–94

'''Rudar Velenje'''

* Slovenski pokal: 1997-98

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{sports links}}

{{Slovenia Squad 2000 UEFA Euro}}
{{Slovenia Squad 2002 World Cup}}
{{Trenerji NK Maribora}}
{{normativna kontrola}}

{{nogometaš-stub}}

{{DEFAULTSORT:Gajser, Saša}}
[[Kategorija:Slovenski nogometaši]]
[[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti]]
[[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2000]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2002]]
[[Kategorija:Nogometaši NK Maribora]]
[[Kategorija:Nogometaši NK Drave]]
[[Kategorija:Nogometaši NK Ljubljane]]
[[Kategorija:Nogometaši NK Nafte]]
[[Kategorija:Nogometaši NK Rudarja Velenje]]
[[Kategorija:Nogometaši K.A.A. Genta]]
[[Kategorija:Nogometaši Olympiakosa Nikozije]]
[[Kategorija:Slovenski nogometni trenerji]]
[[Kategorija:Trenerji NK Maribora]]
[[Kategorija:Trenerji NK Drave]]
[[Kategorija:Trenerji NK Rudarja Velenje]]
[[Kategorija:Mariborski športniki]]</text>
      <sha1>2a2he3j4g3y3mufgrfe36nkcmzskrxw</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Uporabniški pogovor:Stebunik</title>
    <ns>3</ns>
    <id>232720</id>
    <revision>
      <id>6688237</id>
      <parentid>6687501</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T17:18:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>/* Slog člankov */ odg</comment>
      <origin>6688237</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="72155" sha1="nt442g0h04wo7mm10imoptd1gscu6tt" xml:space="preserve">{{Navpolje
| name = Navpolje
| title = &lt;font color=white&gt;Arhiv&lt;/font&gt;
| titlestyle = background:#CF2929; color:white; text-align:left;
| liststyle = text-align:center
| style = width:250px; float:right;
| state = collapsed
| navbar = off
| list1 =
&lt;poem&gt;
[[Uporabniški pogovor:Stebunik/Arhiv|2010–2011]]
[[Uporabniški pogovor:Stebunik/Arhiv 2|2012–2013]]
[[Uporabniški pogovor:Stebunik/Arhiv 3|2014–2015]]
[[Uporabniški pogovor:Stebunik/Arhiv 4|2016–2017]]
[[Uporabniški pogovor:Stebunik/Arhiv 5|2018–2022]]
&lt;/poem&gt;
}}

'''Uporabniški pogovor:Stebunik.'''

== Kako spremeniti imena slik? ==

Prenesel sem v Commons nekaj slik in kljub pazljivosti nekaterim nisem dal ustreznega imena. Kako lahko spremenim naslov slike? Hvala. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 04:00, 17. april 2023 (CEST)

:Na opisno stran slike dodaj predlogo &lt;tt&gt;&lt;nowiki&gt;{{Rename|želeno novo ime.ext|številka razloga|reason=razlog za preimenovanje}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/tt&gt;. Za podrobna navodila in številke razlogov glej [[commons:Commons:Preimenovanje datotek]]. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 04:11, 17. april 2023 (CEST)

:: Res si ekspeditiven. Hvala, bom poskusil. Če ne bo šlo, bom še vprašal. Veselo praznovanje! (Tukaj v Srbiji je pravoslavni velikonočni ponedeljek tudi še dela prost dan. Letos je bila katoliška Velika noč 9. aprila, pravoslavna oziroma po julijanskem koledarju pa teden pozneje, torej 16. aprila. Otroci niso šli v šolo od našega Velikega četrtka do jutri - prave velikonočne počitnice. Nisem na tekočem, kako je glede počitnic v Sloveniji.) --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 12:36, 17. april 2023 (CEST)

:Upam, da bo uspelo. Sicer sem na voljo za vprašanja. Veselo praznuj! --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 13:17, 17. april 2023 (CEST)

== Kurešček ==

Vidim, da si se lotil razširitve članka [[Kurešček]]. Sklepam, da se nameravaš osredotočiti predvsem na kraj kot romarsko središče. V tem primeru predlagam, da ustvariš stran [[Cerkev Marije Kraljice miru, Kurešček]], in vanjo vneseš vse, kar zadeva zgodovino, arhitekturo in umetnost cerkve ter tudi vse, kar zadeva romanja. Omeniš lahko tudi razne seminarje, ki se tam odvijajo, in kakšne pomembnejše duhovnike, pridigarje, govorce ali druge voditelje, ki jih vodijo. Tale napotek se mi zdi še vendarle dobro izpostaviti: Kadar boš omenjal vidca [[Franceta Špeliča]] in Marijina prikazovanja oziroma njena sporočila, govori o njih kot o &quot;domnevnih&quot;, se pravi z ustreznim zadržkom in z opombo, da Cerkev do sedaj še ni ustanovila kakšne preiskovalne komisije in se torej tudi še ni izrekla o teh nadnaravnih dogodkih. &amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 20:34, 22. april 2023 (CEST)
:[[Jakob Manjackal]] mi je vzel veliko časa. Imam tudi lastne fotke s Kureščka, bilo je davno, moram jih poiskati. Glede čudežnih dogodkov bi govoril na splošno o nenavadnih dogodkih - pa naj si jih vsakdo razlaga kot hoče. Odločitev Cerkve je seveda v znanstvenem članku le kot informacija. Njena odločitev namreč velja le za katoliške vernike. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 18:23, 25. april 2023 (CEST)
::Kar se tiče o. Špeliča, mislim, da bi mi lahko kdo prišel na pomoč; glede razdelitve Kureščka pa je ideja odlična in se bom po njej ravnal. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 18:23, 25. april 2023 (CEST)

== Invitation to Rejoin the [https://mdwiki.org/wiki/WikiProjectMed:Translation_task_force Healthcare Translation Task Force] ==

[[File:Wiki Project Med Foundation logo.svg|right|frameless|125px]]
You have been a [https://mdwiki.toolforge.org/prior/index.php?lang=sl medical translators within Wikipedia]. We have recently relaunched our efforts and invite you to [https://mdwiki.toolforge.org/Translation_Dashboard/index.php join the new process]. Let me know if you have questions. Best [[User:Doc James|&lt;span style=&quot;color:#0000f1&quot;&gt;'''Doc James'''&lt;/span&gt;]] ([[User talk:Doc James|talk]] · [[Special:Contributions/Doc James|contribs]] · [[Special:EmailUser/Doc James|email]]) 12:34, 6 August 2023 (UTC)
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:Doc James@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Top_translatiors/sl&amp;oldid=25414848 --&gt;

== Dodaj jezike ==

Poskusil sem dodati članek &quot;[[Nadvojvodina Avstrija]]&quot; kot članek v slovenščini k angleški &quot;Archducy Austria&quot;, pa ni šlo. Sicer drugič ni bilo problemov. Kdor se razume, naj priskoči na pomoč. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 00:16, 7. oktober 2023 (CEST)

: {{Opravljeno}}. --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 00:28, 7. oktober 2023 (CEST)
:Čudovit si. Bog lonaj. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 10:34, 7. oktober 2023 (CEST)

== Popravek imena in jezikovna povezava za [[Pax Austriaca]] ==
Zopet mi jo je zagodla jezikovna povezava. Članek &quot;[[Pax Austriaca]]&quot; obstaja v angelščini na Wikipediji. Jaz sem zadevo prevedel in malo priredil, naslov pa je isti kot v angleščini - seveda je to latinsko in pomeni &quot;Avstrijski mir&quot;. Ko sem pa hotel vnesti jezik, je stran najprej zahtevala moje geslo. Ko sem geslo srečno našel in vpisal, pa je pisalo, da ne more najti tega članka na Slovenski Wikipediji (ker je takrat, ne vem zakaj, austriaca bilo z malo začetnico). Res, cela zmešnjava. Nekdaj je to šlo avtomatsko. Kdor se razume, naj torej poveže jezike. Hvala. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:14, 20. oktober 2023 (CEST)
Uspešno sem prestavil članek iz &quot;Pax austriaca&quot; na &quot;Pax Austriaca&quot; (torej obe besedi z veliko začetnico). Narobe pa je, da je pred to besedo še Wikipedija in je torej naslov članka: &quot;Wikipedija. Pax Austriaca&quot;. Smola, saj je moj prejšnji naslov članka imel malo začetnico: Pax austriaca, in sedaj je pisano z veliko, ker morata biti ob črki z veliko: Pax Austriaca. Zdaj pa se je k naslovu prištulila še Wikipedija! Prosil bi za ureditev zadeve, in hvala. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:27, 20. oktober 2023 (CEST)
:Torej: namesto [https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Pax_Austriaca] mora biti: [https://sl.wikipedia.org/wiki/Pax_Austriaca]. Poleg tega pa je treba še ustvariti povezavo za jezike z istoimenim člankom v angleščini [https://en.wikipedia.org/wiki/Pax_Austriaca]. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 10:26, 21. oktober 2023 (CEST) 

== Peskovniki ==

Stebunik, če smem, bi predlagal, da seznam uporabniških peskovnikov prestaviš na svojo glavno osebno stran. Tu je namreč videt, kot da poteka kak pogovor. Spotoma, če je katera od strani, ki je ne potrebuješ več in bi jo želel izbrisati, le sporoči. --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 22:20, 26. maj 2024 (CEST)

:Mislim, da se ti na te reči bolj razumeš. Če je boljše, prestavi, nimam nič proti. Zaenkrat ne bi brisal, ker imam še kako zadevo v načrtu, in jo tukaj najhitreje najdem. Poleg tega pa je pri roki tudi nekaj praktičnih orodij. [[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:52, 26. maj 2024 (CEST)

{{Opravljeno}}, najdeš jih na dnu strani. --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 10:38, 27. maj 2024 (CEST)

Veš, kaj bi samo še predlagal? Če bi v peskovnikih kategorije zaklical, da ne bi bile aktivne. Sedaj se namreč peskovniki pojavljajo po mnogih kategorijah. To narediš takole:
&lt;pre&gt;
&lt;!-- 
[[Kategorija:...]]
[[Kategorija:...]]
--&gt;
&lt;/pre&gt;

--&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 15:04, 10. junij 2024 (CEST)
::Rad bi te vprašal v zvezi z zaklicanjem kategorij: ali je to še potrebno ali je morda že urejeno?--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 19:39, 31. avgust 2024 (CEST)

Sem uredil. Kategorije sem samo spremenil v notranje povezave:

&lt;pre&gt;
[[:Kategorija:...]]
[[:Kategorija:...]]
&lt;/pre&gt;

--&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 20:43, 31. avgust 2024 (CEST)

== [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik31 - Rodič (priimek)]] ==

Zdravo, rad bi te samo opomnil, da predloga za povezovanje do priimkov že dolgo ne deluje več, vsaj od kar je SURS spremenil način dostopanja do podatkovnih baz. Sem te samo prijazno spomnil, da ne bo začudenja, ko te bo vrglo na SURS-ov primarni meni. Lep pozdrav, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 10:49, 31. avgust 2024 (CEST)
:Hvala za opozorilo. Vendar je meni odgovoril na vsa vprašanja in sicer čisto razumno, celo natančno po regijah in sicer z datumom 1.I.2024. Ne vidim tu ničesar, kar bi bilo narobe. Edina skrivnost je, kaj je s tistimi priimki, ki jih je manj kot 5, ker tega baje ne smejo razkriti zaradi varovanja podatkov; vtipkal sem noter več priimkov, tudi svojega - in sem dobil čisto pametne in sprejemljive ter natančne odgovore.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 17:22, 31. avgust 2024 (CEST)
::Pred leti te je vrglo direktno na vnos od priimka, sedaj ga moraš še enkrat vtipkati na strani SURSa, ko klikneš povezavo s predloge. Skratka, le manjša neprijetnost. LP, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 18:27, 31. avgust 2024 (CEST)
:::Ko vtipkaš priimek, pod tem malo desno piše ''Izberi''. Klikneš na to in se pokaže izid. Človek bi pričakoval, da je treba klikniti na polje desno. Na ta način pa zadeva odlično deluje in je izredno natančna - vsaka pohvala sestavljalcu teh strani. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 19:35, 31. avgust 2024 (CEST)

== Koncilski očetje ==

Stran [https://www.catholic-hierarchy.org/ Catholic-hierarchy.org] vsebuje popolna seznama koncilskih očetov prvega in drugega vatikanskega koncila. Pri drugem koncilu je dodatna težava, da obstajajo ločeni seznami za vsakega od štirih zasedanj. To pomeni, da se večina imen štirikrat ponovi. Natančna statistika je sledeča:

* 1. zasednje: 2448 koncilskih očetov
* 2. zasednje: 2488
* 3. zasednje: 2471
* 4. zasednje: 2629

Hja ... skratka ... Če si res pripravljen narediti seznam, mogoče predlagam, če bi naredil najprej &quot;talažjega&quot; – za prvi koncil, pa potem vidimo, kako naj bi seznam bil urejen po tvoji zamisli. Torej, ta seznam (za 757 koncilskih očetov prvega koncila) se nahaja na štirih podstraneh:

* [https://www.catholic-hierarchy.org/event/ecv1-1.html Podstran 1]
* [https://www.catholic-hierarchy.org/event/ecv1-2.html Podstran 2]
* [https://www.catholic-hierarchy.org/event/ecv1-3.html Podstran 3]
* [https://www.catholic-hierarchy.org/event/ecv1-4.html Podstran 4]

Morda se odločiš ... Upam. --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 22:12, 14. september 2024 (CEST)
:Hja, zelo si razgledan. Če bi mi kdo pomagal, pa bi morda šlo. Nisem našel, ampak pomislil sem, da bi to moglo biti nekje na ''Catholic hierarchy'', ki je ne samo temeljita, ampak tudi zanesljiva zadeva. Ni malo število 757 - kar zmoti se mi: kaj pa šele drugi, ko jih je bilo na vsakem zasedanju vsaj trikrat več. 

Za zdaj bi želel &quot;spraviti pod streho&quot; še nekaj beograjskih in bečkereških škofov. Prav nocoj sem naletel na svojo fotko, ki podobne nisem mogel najti nikjer, in sicer fotografijo od komaj 2 leti vladajočega subotiškega škofa Večerina. Ni sicer kaka predstavitvena in ni le on na sliki, ampak je prav on osebno. Obdelal sem temeljito njegovega predhodnika Janoša Penzeša, sedanjega Fazekaša pa ne poznam in ga verjetno nimam na sliki. Prvi beograjski škof Rodič mi je vzel več ko mesec dni dela, je bilo za orati ledino. Upam, da bo z našim Ujčičem lažje. Tisto, kar sem omenil (koncilski očetje), pa bi morda prišlo na vrsto pozneje. Pride mi na misel, da očetov ne bi bilo treba ponavljati, se pravi glede na 4 zasedanja, ampak napraviti preprost in enoten seznam - morda kar abecedni - z nekaj najosnovnejšimi podatki.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 00:06, 15. september 2024 (CEST)

Moral sem poskusiti, kako bi izgledal seznam, pa sem kar ustvaril [[Seznam koncilskih očetov prvega vatikanskega koncila]]. Ker sem očete 1. nicejskega koncila tudi že popisal oziroma prepisal, nam tako ostane samo še 19 seznamov :) --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 14:27, 26. oktober 2024 (CEST)
:Naši Južni bratje pravijo: &quot;Briga moja pređi na drugoga&quot;. Ni lepo, vendar se jaz ne čutim poklicanega za tako zapletene sezname. Tistega od I.vat.koncila, ki si ga napravil, sem že vstavil v besedilo - kajti koncilov ni bilo ravno pretežko sklepati skupaj. Če zmoreš, nadaljuj - jaz bi jih pa kar vnašal v obstoječe članke - ali pa napravi to kar ti. Sedaj me je obsedla res preveč velika skušnjava, da obdelujem naše Južne brate - pa najsi bodo naši ali pa razkolniški, kot smo nekdaj rekli. To področje ne da ni obdelano na slovenski, tudi na Južnih Wikipedijah je zelo malo obdelano in še tisto, kar je, je po večini zanič zaradi strupenega nacionalizma, ki še najboljšo zadevo zastrupi. Čeprav je Lech Walensa svojčas diplomatsko dejal, da copata ne sodi svojega gospodarja (ko so ga vprašali neko mnenje glede kardinala Glempa - ki najbrž ne bi bilo preveč naklonjeno) - pa je morda škofovsko področje ne le pri nas, ampak tudi drugod po področju nekdanje Jugoslavije zelo malo ali pa nič obdelano. Res tudi upam, da bom našel kaj virov, da bo vse &quot;pasalo&quot; kot &quot;Sitz in Leben&quot;, kot je imel navado govoriti moj profesor [[Milan Grošelj]] (samo to sem si zapomnil od njegovih predavanj, saj je menda študiral še v nemščini).--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:16, 2. november 2024 (CET)

== Kategorija:Poligloti ==

V [[:Kategorija:Poligloti|Kategorijo:Poligloti]] si uvrstil kar nekaj oseb. Kakšen je pravzaprav kriterij za uvrstitev vanjo? &amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 15:09, 15. september 2024 (CEST)

:Mislim, da je to težko opredeliti. Ni pa vsak cerkveni dostojanstvenik in kdo drugi prišel vanjo, ampak le tisti, ki so govorili več jezikov in je bilo to znano. Tako na primer za papeža Pija X. to ne moremo trditi, za večino drugih papežev (pa tudi škofov) pa lahko. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 17:07, 17. september 2024 (CEST)

Misliš, da bi bilo dobro, da bi se odločili za neko število jezikov, da bi nekoga označili za poliglota? Razmišljam vsaj o sedmih jezikih, da bi bili pogoj. Kaj ti misliš? --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 18:00, 17. september 2024 (CEST)
:Lepo, vendar je to le previsoko število - po kakem ključu bi pa jezike šteli, ko jih večina življenjepisev niti ne našteva! Po mojem bi bilo čisto zadosti štiri ali pet jezikov - saj danes kljub pametnim telefonom ne najdemo veliko takih, ki bi jih znali 4-5 vsaj za silo uporabljati. Že med tako nizko število bi se jaz komajda vrinil, čeprav sem hodil na klasično gimnazijo - vendar klasičnih jezikov nismo govorili, kakor imajo pri &quot;asimil metodi&quot;, ki je naši učitelji niso poznali ali pa ni bila v navadi, kar je vsekakor napopravljiva škoda. Pri jezikih pa mislim, da nič ne pomeni pasivno znanje, ampak vzporedno tudi (znana) uporaba teh jezikov pri kakem (vsem) znanem in koristnem delu. V mislih imam enega &quot;posvetnega&quot;, pa izredno simpatičnega poliglota, reškega pravnika, ki je bil tudi ban Savske banovine, pa tudi pravosodni minister - poleg tega pa vsestranski dobrotnik in se je moral zato še pred komunisti zagovarjati. Nanj sem slučajno naletel, ko sem obdeloval (seveda moram članek zaključiti, čeprav še zdaleč ni do kraja obdelan) prvega beograjskega nadškofa [[Ivan Rafael Rodić|Rodića]]. Takega poštenega in sposobnega odvetnika bi morali imeti v našem času, pa bi Mariborska škofija lahko izplavala. Pa da bo levica pomagala Cerkvi? Med ljudmi se govori, da je Pahor dejal: &quot;da, ampak Cerkvi nikoli.&quot; Ta vsestranski umetnik itd. [[Viktor Ružić]] pa je tako trdo pritisnil na banko, da je umaknila hipoteko z Beograjske nadškofijske palače - mislim, da je to res nekaj izjemnega in meji na čudež. Seveda: v vladi je bil tudi naš [[Anton Korošec|Korošec]] in država je plačala škofijski dolg, kar je pa drugi čudež. Banki so zagrozili: če ne boste zadovoljni z 2 in pol milijona dinarjev, ne boste dobili pa nič in pika. Ali bi naši partizani storili kaj podobnega? Omenim ga zato, ker bi rad tudi o tem hrvaškem &quot;poliglotu&quot; (pa ne zato, ker je bil poliglot, ampak zaradi cele vrste pozitivnih lastnosti, ki so ga krasile) sestavil vsaj kratek članek, in mislim, da bi bilo možno najti tudi sliko zanj, seveda žal le pod &quot;pošteno uporabo&quot;.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:31, 2. november 2024 (CET)

== Predsedniki Jugoslovanske škofovske konference ==

Zanima me, v kolikor imaš seveda na razpolago podatke, če bi bil pripravljen v članek [[Jugoslovanska škofovska konferenca]] dodati seznam predsednikov. &amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 13:52, 17. september 2024 (CEST)
:Ne bi bil problem, ampak ne vem, ali obstaja članek o Jugoslovanski škofovski konferenci. Bral sem pri [[Anton Mahnič|Mahniču]], da so že za časa [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] ustanovili &quot;Jugoslovaansko škofovsko konferenco&quot;. Iz časov &quot;Stare&quot; in &quot;Nove Jugoslavije&quot; (to je popularni enoznačni naziv in ene in druge &quot;Jugoslavije&quot; - je znano, da so bili predsedniki te organizacije zagrebški nadškofje. Nisem slišal, da bi bil kdo drugi. Med drugim je v &quot;Pismu jugoslovanskih škofov 1945&quot; podpisan kot predsednik JŠK &quot;Alojzij Stepinac&quot;.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 16:35, 17. september 2024 (CEST)

== Križevniška cerkev ==

Stebunik, bi ti vedel, pod katero ljubljansko župnijo teritorialno spada [[Križevniška cerkev]]? &amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 00:17, 21. september 2024 (CEST)
:Bom poskusil poiskati.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 10:35, 21. september 2024 (CEST)
:: Pisal sem na njihov naslov, ki je na spletu, pa do danes nisem dobil odgovora. Moj tovariš, ki je bil dolga leta župnik na neki ljubljanski župniji, je dejal, da spada križevniška cerkev pod ''frančiškane'' - tj. ''Župnija Marijinega oznanjenja'' pri Tromostovju. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 17:17, 26. oktober 2024 (CEST)

Hvala za odgovor. --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 20:25, 26. oktober 2024 (CEST)

== Poštena uporaba ==
Ravno sedaj sem naložil nekaj svojih fotk v Wikimedijino zbirko. Vse so pod licenco. Za en članek pa ne dobim primerne slike, razen pod &quot;pošteno uporabo&quot;. Čisto sem že pozabil, kam bi moral naložiti sliko. Prosim, če bi mi kdo pokazal smer ali dal link. Hvala. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:22, 28. november 2024 (CET)

:Vidim, da si že našel. S povezavo [[Posebno:Nalaganje|Naloži datoteko]] v desnem stolpcu je prav. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 06:53, 29. november 2024 (CET)
::Res sem se namučil, a končno sem našel in s pomočjo Pikasa tudi sliko obrezal kot se šika, da je brez črnega okvirja. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 14:57, 29. november 2024 (CET)

== Čestitke ==

Stebunik, ob visokem jubilejnem 25.000 urejanju, sicer z malo zamude, bi ti rad čestital in te pohvalil za tolikšno vnemo pri urejanju slovenske Wikipedije. Vsaj na še enkrat toliko urejanj :P Naj zagnanost ne poneha! Lep večer, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 22:47, 13. december 2024 (CET)
:Veš, zelo sem presenečen nad tvojo posebne vrste Božično čestitko; kaj bom skrival, zelo sem vesel tvoje pohvale. Trenutno uživam v pokoju pod našimi dvatisočaki, pa res želim vsaj še kaj malega prispevati. V načrtu imam še nekaj beograjskih in vojvodinskih cerkva in škofij - to področje je namreč bolj slabo ali nič obdelano. Če Bog doda še dvajset let, pa zdravje in veselje do dela, pa bi še kaj malega uredil, za svoje veselje in veselje vseh, ki se bodo s temi manj znanimi zadevami srečevali. Še enkrat hvala, da si se me spomnil.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 22:54, 13. december 2024 (CET)

==Praznično voščilo==
{| style=&quot;border-style:solid; border-color:green; background-color:white; font color:red; border-width:2px; text-align:left; padding:8px;&quot;
|[[File:Christmas Wikipedia-logo-v2-en.png|110px]]
|Voščim ti miren in blagoslovjen božič, v novem letu pa ti želim uspešno, zdravja polno ter sadov obilno prihajajoče leto 2025. Naj vnema ne poide! S prisrčnimi pozdravi,--'''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 15:12, 23. december 2024 (CET)
|}

:Spoštovani prijatelj A09! Božič, 2024
:Tukaj pošiljam pismo, ki sem ga pripravil za svoje prijatelje, od katerih si eden najboljših tudi ti. Mislim, da nimam kaj dodati, le d bova povezana v molitvi k Tistemu, ki nas je načrtoval in nas spremlja vsak trenutek, kar nam daje moč in voljo za nadaljnjo hojo - tudi skupaj s slavno Wikipedijo. Lep pozdrav in velika zahvala, da si se me spomnil. 
:Veliki čudež se je zgodil za Božič na naši zemlji in se še danes nadaljuje: Bog je postal človek in prihaja med nas pri vsaki sveti maši; srečujemo pa se z njim tudi prek naših bližnjih. Odprimo torej svoja srca Novorojenemu Jezusu ter ponesimo njegovo ljubezen v naše skupnosti, družine in soseske, med svoje prijatelje, sorodnike in znance – zlasti med mladino, starejše in bolnike. 
:Blagoslovljen Božič ter zdravo, mirno in srečno Novo leto 2025. Vam želijo dušni pastirji in prijatelji s Trstenika, zlasti pa v don Bosku vdani Stebunik.
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Voščimo vam Novo leto (Stebunik, črkospev)
|-
|&lt;poem&gt;
:Vekomaj prerokovani
:Od Očeta je poslan.
:Šla sta Jožef in Marija
:Čez dolino, hrib in plan.
:In ker zanju ni prostora,
:Morata ven v svetlo noč:
:O ljudje, ste res brezsrčni!
:Vam Mesija ni v pomoč?
:Nova pesem se razlega,
:Od nebes se oglasi:
:Višnji nam prinaša spravo,
:Olajšuje nam skrbi.
:Le nikar ne pozabimo,
:Eno nam zapoved da:
:To, da bližnjega ljubimo -
:Obradujmo Jezusa.&lt;/poem&gt;
|}
:Pošiljam, kakor bo uspelo, ker sem navajen na star način, na kodo. Še enkrat vesele praznike JJ [[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 19:12, 23. december 2024 (CET)
::Amen. Se ti v mislih pridružujem. (mimogrede sem popravil tabelo, na žalost zamaknjenih tabel v Wikipediji ni brez uporabe css-ja). Lep večer, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 20:22, 23. december 2024 (CET)

== [[:Kategorija:Visoke stavbe]] ==

Obstaja kakšna definicija za &quot;visoko stavbo&quot;? Meni se ne zdi ravno smiselna zastavitev, ljubljanski Nebotičnik je lahko &quot;visok&quot; za Ljubljano, ampak je palček proti Empire State Buildingu. Kaj meniš? LP, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 22:20, 13. februar 2025 (CET)
:Ko sem brskal po Wikipediji za ''visokimi stavbami'', sem našel ustreznejšo, že obstoječo ''nebotičniki''. Zato sem vse uvedene &quot;visoke stavbe&quot; (Toblerone, Ljubljanski nebotičnik, Empire State building, Kuala Lumpur) zamenjal z ustreznejšo kategorijo &quot;nebotičnik&quot;, ki je že uvedena, pa zapisana le na malo mestih. Kdor se razume, lahko torej mirno izbriše &quot;visoke stavbe&quot;. Kategorija &quot;nebotičnik&quot; - mislim - da je ustrezna, saj je tudi izraz na Slovenskem splošno sprejet, bolj kot &quot;visoke stavbe&quot;. Poleg tega pa lahko &quot;nebotičnike&quot; po volji uporabljamo. Zelo zanimiv je članek v angleščini &quot;Najvišje stavbe na svetu&quot;, ki bi morda vse zaslužile kategorijo &quot;nebotičnik&quot;.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 22:39, 13. februar 2025 (CET)
::Nebotičnik bo boljše :) Prav tako je razlika med objekti in stavbami v gradbenem žargonu, a nisem točno prepričan v nianse. &quot;Visoke stavbe&quot; bom pobrisal, hvala za postorjeno. Lep večer želim, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 22:50, 13. februar 2025 (CET)
:::Prečudovit si. Lepo polnoč, obenem pa srečo ''novosadski pomladi''. Bil sem pol stoletja v Srbiji, pa mi je žal, da nisem navzoč ob tem neverjetnem študentskem gibanju, ki je po eni strani tako nedolžno naivno, po drugi strani pa tako neverjetno urejeno v vseh podrobnostih, zato pa pristno in obljubljajoče boljšo prihodnost ne le Srbije. To je Srbija, ki se mi dopade in budi tudi za Slovenijo nove nade.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:30, 13. februar 2025 (CET)
::::Tisti članek je tudi v slovenščini: [[Seznam najvišjih zgradb na svetu]]. Mislim pa, da tistih nekaj slovenskih ali srbskih &quot;visokih stavb&quot; - čeprav se ne morejo meriti s svetovnimi velikani - lahko mirno uvrstimo v kategorijo &quot;nebotičniki&quot;.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:37, 13. februar 2025 (CET)

== Tabela ne prime ==
Na it wiki imajo lepo razpredelnico o Segedinsko-čanadski škofiji s podrobnimi podatki stanja. Ko sem jo prenesel na slovensko wiki, žal ne prime. Tukaj jo podam, če lahko kdo popravi (verjetno bi bilo treba napisati v angleščini, pa tudi to ne &quot;prime&quot;): --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 22:22, 1. marec 2025 (CET)

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;
! rowspan=2 | Leto
! colspan=3 | Prebivalstvo
! colspan=4 | Duhovniki
! rowspan=2 | Diakoni
! colspan=2 | Redovniki
! rowspan=2 | Župnije
|-
! Krščeni
! Skupno
! %
! Število
! Škofijski
! Redovni
! Vernikov na&lt;br&gt;duhovnika
! Moški
! Ženske
|-
| 1950 || 265.000 || 350.000 || 75,7 || 188 || 134 || 54 || 1.409 ||  || 86 || 375 || 59
|-
| 1969 || 371.750 || 1.370.300 || 27,1 || 208 || 208 ||  || 1.787 ||  ||  || 53 || 113
|-
| 1980 || 376.000 || 1.576.000 || 23,9 || 153 || 153 ||  || 2.457 ||  ||  || 16 || 113
|-
| 1990 || 381.088 || 1.050.424 || 36,3 || 128 || 128 ||  || 2.977 ||  ||  ||  || 111
|-
| 1999 || 440.000 || 936.000 || 47,0 || 122 || 103 || 19 || 3.606 || 2 || 101 || 13 || 112
|-
| 2000 || 440.000 || 936.000 || 47,0 || 120 || 101 || 19 || 3.666 || 3 || 69 || 13 || 112
|-
| 2001 || 440.000 || 936.000 || 47,0 || 120 || 101 || 19 || 3.666 || 4 || 70 || 16 || 112
|-
| 2002 || 440.000 || 936.000 || 47,0 || 120 || 101 || 19 || 3.666 || 3 || 64 || 20 || 112
|-
| 2003 || 440.000 || 936.000 || 47,0 || 123 || 104 || 19 || 3.577 || 4 || 77 || 30 || 130
|-
| 2004 || 440.000 || 936.000 || 47,0 || 117 || 98 || 19 || 3.760 || 4 || 75 || 29 || 129
|-
| 2010 || 360.563 || 881.159 || 40,9 || 116 || 103 || 13 || 3.108 || 3 || 60 || 30 || 112
|-
| 2014 || 363.500 || 889.000 || 40,9 || 107 || 93 || 14 || 3.397 || 4 || 61 || 35 || 112
|-
| 2017 || 361.100 || 819.700 || 44,1 || 114 || 99 || 15 || 3.167 || 4 || 60 || 29 || 112
|-
| 2020 || 361.500 || 821.250 || 44,0 || 107 || 86 || 21 || 3.378 || 3 || 68 || 25 || 111
|-
| 2022 || 357.530 || 812.800 || 44,0 || 95 || 81 || 14 || 3.763 ||  || 61 || 23 || 111
|}

:Glej odgovor na https://sl.wikipedia.org/wiki/Uporabniški_pogovor:A09#c-A09-20250301213200-Stebunik-20250301212200 Lep večer, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 22:35, 1. marec 2025 (CET)
::Šel sem gledat tja, pa spet nisem ničesar razumel. Če utegneš, daj mi napravi to tabelo, da jo vstavim - jaz sem za te logaritme prebutast. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:33, 1. marec 2025 (CET)
::: Pogledal sem tam in prevedel v slovenščino, vendar ne ustreza, nekaj je &quot;premaknjeno&quot;.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:15, 3. marec 2025 (CET)
::::Pa res. Leto je zamaknjeno. Popravim. LP, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 23:34, 3. marec 2025 (CET)

Stebunik, glavo tabele sem zgoraj dodal ročno. Prepozno sem opazil, da je A09 že na svoji strani to naredil. --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 13:05, 4. marec 2025 (CET)
:Mislim, da bo zdaj v redu. Popravil sem le besedilo &quot;Krstov na duhovnika&quot; v: &quot;Vernikov na duhovnika&quot;. Tukaj namreč ne misli na število krstov, ampak na število vernikov, ki pridejo na enega duhovnika - kar je očitno iz navedenih podatkov. Hvala za ves trud, res je bila zapletena zadeva. Ker so pa Italijani tako pridni, bom lahko njihove tabele prekopiral tudi iz drugih škofij, ki so jih skrbno obdelali - medtem ko take tabele nimajo niti Madžari, ki so sicer zelo skrbni za svoje nekdanje vplivno področje. Imajo pa ogromno zgodovinskih podatkov. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 13:16, 4. marec 2025 (CET)
::Saj tako nekako gre trend: vsakemu svoje. Slovenci imamo (načeloma) največ napisano o nas in tudi največ napisanega o naši deželi in naših ljudeh. Za tuje stvari pa gremo na tuje Wikipedije. Težko bomo natančno popisovali kakšno kitajsko mitologijo, če ne poznamo virov, ki so večinsko pisani v mandarinščini, ter mandarinščine – takisto lahko obratno trdimo. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 15:00, 4. marec 2025 (CET)

== CEE Pomlad? ==

Zdravo, tudi letos je organiziran CEE natečaj 2025 in tvoj prispevek [[Dušegubka]] bi se lahko štel v okvir natečaja. Če hočeš sodelovati, se prosim podpiši na [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025|strani natečaja]]. Najbolj zagnane ustvarjalce čakajo knjižne nagrade. LP, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 21:20, 25. marec 2025 (CET)
:Spoštovani A09: Šel sem na tisto stran, pa ničesar nisem razumel. Imam izdelanih nekaj člankov, ki bi &quot;pasali&quot; prav na to področje, nekatere pa pišem. Ne vem pa, kako ji spraviti tja oziroma kam in s kakimi oznakami. Omenil sem Yerpu (ki je tudi med organizatorji), da bi jaz te svoje članke prinesel na tole stran (naslove), potem pa jih spravite na pravo mesto oziroma jim dajte primerne oznake. Mislim, da bom &quot;skopčal&quot;, ko bom videl prvi tak zgled. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 22:32, 25. marec 2025 (CET)
::Ni problema, z veseljem obrazložim. Za članke, ki bi jih želel šteti v okvir natečaja, samo prilepiš predlogo {{tl|CEE Pomlad 2025}} s sledečo uporabo &lt;nowiki&gt;{{CEE Pomlad 2025 |uporabnik=Stebunik |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}&lt;/nowiki&gt;. Lahko pa tudi jaz označujem članke, če ti je lažje. Še aktualen primer v članku [[Posebno:Diff/6412359|Litovska vojna za neodvisnost]] pisca Octopus-a. Lep večer, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 23:12, 25. marec 2025 (CET)
:::To je že bolj konkretno. Bom poskušal - ti pa dopolni, če bo kaj manjkalo. Hvala! Veselo Veliko noč, blizu je že!--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:40, 25. marec 2025 (CET)
::::Ni problema. Tudi tebi voščim (sicer malo prezgodaj) blagoslovljeno Veliko noč. Lep večer želim, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 23:44, 25. marec 2025 (CET)

: Pozdravljen, očitno je prišlo do nekaj nesporazumov. Kot piše v [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025/Pravila in udeleženci#Pravila|pravilih natečaja]], veljajo samo članki, ki so bili bodisi ustvarjeni bodisi razširjeni od letošnjega 21. marca do 31. maja. Trenutno torej v poštev pridejo [[Dušegubka]], [[Varnava Rosić]], [[Konkordatna kriza]] in pogojno [[Škofija Segedin-Čanad]], pri ostalih enajstih pa sem moral predlogo umakniti.
: Če želiš sodelovati, se ne pozabi [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025/Pravila in udeleženci#Udeleženci|vpisati med udeležence]]. Predloga {{tl|CEE Pomlad 2025}} pa spada na pogovorno stran, ne na vrh člankov samih. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 10:37, 25. april 2025 (CEST)
:: Hvala za pomoč. Sicer pa ni primerno, da bi mi stari odjedali veselje do tekmovanja mlajšim. Zato bom nadaljeval urejevanja brez tekmovanja kot doslej.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 08:37, 26. april 2025 (CEST)

== Slika ==

Zdravo, ti bi verjetno najbolje vedel. Sumim, da je [[:Slika:Krvavalitija.jpg]] že v javni lasti (glej jugoslovanske pogoje v {{tl|PD-Slovenija}}, ki so bili podedovani v trenutnem zakonu), a mora biti slika objavljena pred letom 1945 oz. 1970, da je v javni lasti kot anonimno delo/fotografija. Vir, ki si ga pripel, mi deluje kot prepis časopisa. Morda veš kaj več o tem viru? Če je temu tako, bom sliko premestil v Zbirko, da bo na voljo na več wikijih. LP! '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 21:44, 12. april 2025 (CEST)
:Dve zelo dobri sliki sem našel. Menim, da je ta slika bila sodobna - tj, da je bila objavljena 1937 v takratnem časopisju - prav tako tista druga. Časnikarji pač prvi gredo s časom. Moj oče (1907-1992) je imel navado govoriti: &quot;Kdor ne gre s časom vštric, postane času stric.&quot; No, šalo na stran. Menim, da ni nobenega dvoma, da je iz takratnega časopisja in da storiš po predlogu. Jaz bi pod pošteno uporabo še vnesel noter tisto drugo, kjer pa je malo manj oseb. Tudi s tisto drugo bi bilo možno isto. Bom poskusil takoj. Sta še kaki dve fotki (morda tudi več), vendar mi ti dve delujeta res &quot;upečatljivo&quot; in &quot;pretresljivo&quot;. Hvala za prizadevnost!--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 22:20, 12. april 2025 (CEST)
:::Veš, napisano je na tisti strani, da je slika iz zbirke Wikimedia commons. To je brend, ki si ga ne bo nihče zmislil. Šel sem sicer na slepo srečo iskat, da bi sliko dal gor pod isto licenco, kot je gori, pa seveda nisem nič našel. Vidim, da sliki ni prilepljen noben stop, torej je to res, saj se nekateri na take reči dobro razumejo in bi takoj gor nekaj prilepili. Če ti poznaš tiste smešne predpise, in veš, da ni ovire, pa tisto drugo kar prestavi na Wikimedijino zbirko. Hvala za trud in lep Velik teden. Sem imel nekaj spovedovanja, je bilo lepo delo. Seveda pridejo k spovedi taki, ki imajo že zagotovljeno vstopnico za v nebesa. Ta pravi grešniki so pa bolj &quot;bogaboječi&quot; in se stran držijo. Spomni se me malo, me nekaj od južne naprej &quot;po vampih šraufa&quot;. Vem, da sem alergičen na alkoholni kis, pa je morda bil v solati. Pri mojih letih pa taka občutljivost ni pogosta, ker večine mojih letnikov (1944) ni več med živimi. Lep pozdrav in obilo uspehov! --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 19:54, 13. april 2025 (CEST)

== [[Ciril Jerič]] ==

Stebunik, najprej ti voščim blagoslovljeno veliko noč!

Ker ti nočem skakati v zelje v članku, ki ga trenutno urejaš, te samo prosim, če lahko predlogo za CEE Pomlad 2025 premakneš iz uvoda članka na pogovorno stran, kamor spada. Najlepša hvala in lep praznični vikend želim naprej. LP, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 17:59, 20. april 2025 (CEST)

:Tudi jaz ti enko želim. Pri vseh imam na strani članka. Če mi bo uspelo, bom premaknil. Če ne, mi boš pomagal. Velja. Še enkrat: veselo in cvetočo Veliko noč!@[[Uporabnik:A09|A09]] [[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 20:18, 20. april 2025 (CEST)

== &quot;Okno&quot; za Paskvina ==

Poskušal sem prenesti &quot;okno&quot; za Paskvina (Pasquino) - to bi bil neke vrste rimski govoreči kip - iz angleške Wikipedije, pa ne &quot;prime&quot;. Tukaj ga podajam, kdor bi zadevo lahko rešil, mu bom hvaležen; ustvarjam namreč članek ''Paskvin'', ki sem ga mislil že pri urejanju &quot;[[Seznam papežev|Seznama papežev]]&quot;, pa nikoli ni prišel na vrsto.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 12:54, 24. april 2025 (CEST)

: {{Opravljeno}}, --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 01:04, 25. april 2025 (CEST)
::&quot;Kdor zna, njemu dva&quot; pravi pregovor. Čudovit si, hvala.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 08:38, 25. april 2025 (CEST)

== Bodoči papež ==

Pozdravljen, za hitrejše ustvarjanje vsebin o prihodnjem papežu bom na [[Uporabnik:A09/peskovnik6|svoji uporabniški strani]] pripravil krajše povzetke za vse 
[[papabil]]e, vsekakor pa si vabljen, da mi pomagaš pri urejanjih ob zaključku konklava. To sporočilo je samo obvestilo, da si ne bi urejevalci krščanskih tematik preveč skakali v zelje, sicer pa sem videl, da si se lotil razširjevanja članka o Frančišku. Hvala za slednje in lep vikend želim! '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 11:44, 26. april 2025 (CEST)
:Opazil sem namreč, da je članek o papežu Frančišku zelo reven in pomanjkljiv, poleg tega pa tudi neurejen. Omejil bi se samo na članek o papežu - ničesar o pogrebu in konklavu. Nekaj malega bi dopolnil zlasti iz angleške in nemške Wikipedije, ki nekatere nejasne zadeve malo bolje razložita. Kar se pa tiče kardinalov, bom rad priskočil na pomoč, če bom kaj mogel. Kolikor imam izkušnje, so kardinali na slovenski Wiki dokaj skromno obdelani - kadar sem jih potreboval, sem večinoma zadel na neobdelane.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 13:59, 26. april 2025 (CEST)
::Vsekakor hvala za pomoč, a menim, da je za članek [[smrt in pogreb papeža Frančiška]] že dobro poskrbljeno, ''omilil'' sem le članka o odzivih in spisku udeležencev, ki sta oba na angleški Wiki, za konklav pa je tudi že članek na [[papeški konklave (2025)]], ki pa ga bom posodobil v kratkem. Za kardinale pa se strinjam, povzetki v mojem peskovniku so takšni, da se da takoj narediti iz njih solidne škrbine, kar nam bo seveda močno koristilo pri imenovanju novega papeža. LP, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 14:49, 26. april 2025 (CEST)
:::Pokojni Slovenec Lojze Kastelic iz Bečkereka (po rodu pa iz Cerknice) je dejal glede JP2: &quot;Naslednik naj bo vse, samo naj ne bo Poljak&quot;; sicer ni hodil kaj dosti v cerkev in ne vem, v čem se mu je JP2 zameril - meni se ni. Nekateri pa danes govorijo: &quot;Naslednik naj bo vse, samo da ne bo iz Južne Amerike in ne jezuit.&quot; Res moramo veliko moliti, da ne bo podobnih presenečenj, ampak kak od &quot;klasičnih&quot;. Jaz dva taka poznam, pa njunih imen ne izdam - me re zanima, kako se bo končal konklave. Seveda je to treba vzeti kot šalo - kajti zanimivo, da niso bili vedno izvoljeni &quot;papabilis&quot; - a največje presenečenje je bil glede tega ravno [[papež Frančišek|Frančišek]]. Z &quot;našim&quot; belograjskim kardinalom - ki je napredoval zelo hitro in je imenovan v zadnjem konzistoriju - sta si začuda podobna: neverjetno priljuden nastop in simpatičen prvi vtis na zunaj...--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 15:06, 26. april 2025 (CEST)

== &quot;Hotniki&quot; ==

Prosim ne uporabljaj tega žaljivo dvoumnega arhaizma za opis homoseksualnosti. V slovenščini namreč v resnici pomeni [https://fran.si/134/slovenski-pravopis/3746526/hotnik?View=1&amp;Query=hotnik pohotno osebo], kadar se nanaša na žensko pa lahko celo prostitutko - nič od česar nima neposredne zveze s homoseksualnostjo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 15:27, 20. maj 2025 (CEST)

== Papež Janez XXIII. ==

Najbrž si spregledal: na strani [[Pogovor:Papež Janez XXIII.#Obisk leta 1960 v Križevcih, Hrvaška|Pogovor:Papež Janez XXIII.]] sem ti pustil en komentar. &amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 11:35, 20. junij 2025 (CEST)

== Neprimeren način pisanja ==

spoštovani,
kolikokrat bo še treba apelirati na tvoj način pisanja člankov. Način, da shraniš vsako črko ali besedo in tako nasmetiš zgodovino do skrajne nepreglednosti. Predlagam, da si članek najprej napišeš na primer v wordu in ko bo dovolj dober, ga preneseš v wikipedijo in oblikuješ v skladu s smernicami naenkrat, pri tem pa uporabljaš predogled. [[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 21:20, 12. julij 2025 (CEST)

:Zdaj je članek končan. Glede na pomanjkljive in nesistematične vire v Wikipedijah skoraj ni bilo mogoče drugače. Mislim, da ni esej - razen če so tudi v tujih Wikipedijah. Kdor ne verjame, naj kar pregleda npr. v angleški, ruski, madžarski, nemški in italijanski Wikipediji, ki bi vse po vrsti zaslužile pripombo, da so škrbine. Veliko sem se trudil, pa pozneje opazil kako napako, ko je bila že v delu. Poleg tega je možno notranje povezave - s katerimi je na tem področju slovenska Wikipedija prava revščina - vnesti šele po preverbi &quot;na terenu&quot;. Večinoma tako ubirajo linijo manjšega odpora in samo prevedejo članek brez preverjanja na drugih Wikipedijah in v raznih virih. Je pa to, kot vidim, nehvaležno delo in zahteva veliko truda. Upam pa, da sem članek zadosti &quot;skrtačil&quot;. Če ne, je to krivda Wikipedij, od katerih sem povzemal gradivo.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 08:48, 13. julij 2025 (CEST)

== Slavko Večerin ==

Zdravo, imaš morda dovoljenje od subotiške škofije? Če ne, te prosim, da se odločiš za eno sliko Večerina, kajti vse te so naložene po principu poštene rabe, ki pa je dovoljena samo v omejenem obsegu. Ostale slike (verjetno vse razen ene, vse so namreč v ilustrativne namene) bo potrebno pobrisati. Hvala za razumevanje in lep večer! '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 20:04, 8. september 2025 (CEST)

== Poštena uporaba malo širše ==
Od uglednega administratorja na slovenski Wikipediji sem pred meseci dobil bolj širokosrčno navodilo, in sicer, da smem naložiti &quot;pod pošteno uporabo&quot; več fotografij (in jih seveda tudi uporabiti). Za to ni potrebnega posebnega dovoljenja, poleg tega pa ni gotovo, da je ravno v zvezi s člankom [[Slavko Večerin]] [[Škofija Subotica|Subotiška škofija]] nosilka avtorskih pravic za posamenzen fotke. Menim, da tukaj ne gre toliko za avtorske pravice, kolikor za dobro voljo uporabnikov in administratorjev (upravnikov), da &quot;trpijo&quot; omejeno število fotk, ki jih pod normalno licenco ne bi bilo mogoče objaviti - kot to dela tudi Ameriška Wikipedija, ki nas gosti pod svojim dežnikom. Menim, da so glede tega slovenski Wikipedisti zelo razumevajoči. Drugo je, če bi tej objavi nasprotoval nosilec avtorskih pravic, kar je pa pri slovenski Wikipediji malo verjetno, saj jo večina tujcev spregleda. V srbski Wikipediji mi je pri enem članku en uporabnik meninič-tebinič izbrisal brez potrebe eno tako sliko &quot;pod pošteno uporabo&quot;, ker nobene druge ni bilo na razpolago. Ali pa je zdaj bolje, da njihov članek (po njegovi ozkosrčni strogosti) nima niti ene slike, ki bi osebo predstavila, je pa drugo vprašanje. In &quot;možeš da se žališ na vodovodnu upravu&quot;. Več slik pa ni niti na razpolago za vsak članek.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 21:06, 28. september 2025 (CEST)

== Predloga:Krščanstvo ==

Predlogo {{tl|Krščanstvo}} vidim, da dodajaš skoraj v vsak svoj novi članek. Namenjena je pravzaprav samo za osnovne članke o krščanstvu, tiste, ki so navedeni  v predlogi. Tako predlagam, da jih raje odstraniš, saj so poleg tega tudi prostorsko zelo potratni. &amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 11:32, 11. september 2025 (CEST)
:Kot vidim, je med članki o krščanstvu tudi članek [[škof]]je. In ti moji članki so sedaj o škofih. Tu ne vidim nobene odvečnosti; obravnavam pač take teme, kjer sem takorekoč doma in ne vidim razloga, zakaj ne bi dodajal ustrezne predloge, če obstaja.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 13:10, 11. september 2025 (CEST)
::Druge Wikipedije imajo še predlogo [[katolištvo]], ki bi bolj spadala na članke z izrečno katoliško vsebino. Pri članku o [[Gabrijel Bukatko|Bukatku]] je seveda predloga &quot;krščanstvo&quot; dokaj primerna, saj je bil &quot;zahodni nadškof&quot; ter &quot;vzhodni škof&quot;.

:::Predloga je namenjena samo vključevanju v članke o splošnih temah, ki so navedene v njej. Torej v članku [[Škof]] ja, v člankih o vsakem posameznem škofu pa ne. To je logika navigacijskih predlog, ki velja za ves projekt, in ni primerno uveljavljati nečesa po svoje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 15:07, 11. september 2025 (CEST)

::::Sicer pa lahko opaziš, da niti doslej ni bila uporabljana sistematično. Hvala za smernico.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 15:13, 11. september 2025 (CEST)

== Kategoriziranje ==

Samo opomba glede kategoriziranja: Če je nekdo nadškof, ne potrebuje tudi kategorije škof, saj kategorija nadškof zadostuje. Podobno, če je nekdo škof, ne potrebuje tudi kategorije duhovnik, saj je poklic duhovnika že vključen v poklicu škofa. Če je nekdo predsednik škofovske konference, ne potrebuje tudi kategorije član škofovske konference in pa Škofovska konferenca X. Kategorij naj bo torej smotrno malo. Vidim tudi, da ponavadi ustvariš novo kategorijo čisto prazno. Poskusi jo umestit na ustrezno mesto v mreži kategorij. &amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 15:47, 20. november 2025 (CET)
:Glede umestitve v mrežo nisem vešč; včasih je namreč potrebna kaka nova kategorija. Pri novem članku navadno navajam kategorije po vzoru na prejšnji sorodni članek. Dvojno navajanje pa je zato, ker je nekdo bil in &quot;predsednik&quot;, nekaj časa pa tudi samo &quot;član&quot; npr. Škofovske konference.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 18:51, 20. november 2025 (CET)

== Ikona za črnogorščino ==
Že večkrat sem prosil, da mi kdo predstavi &quot;ikono&quot; za črnogorščino, pa doslej tega verjetno nihče ni opazil. Obstajajo na primer za druge jezike, in verjetno tudi za črnogorščino: 

;{{ikona en}}
;{{ikona hr}}
;{{ikona cnr}}
;{{ikona me}}
--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 18:59, 20. november 2025 (CET)

: {{tl|Ikona cnr}} izpiše {{Ikona cnr}}. --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 20:43, 20. november 2025 (CET)
::Čudovit si: &quot;Kdor zna, njemu dva (zlatnika si zasluži)&quot;.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 22:49, 20. november 2025 (CET)

== Pomišljaji ==

@[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] lahko prosim uporabljaš pomišljaje (mdr. [[Ivan Benigar]])? 

Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 22:21, 18. december 2025 (CET)

:Bodi malo bolj konkreten. Sicer pa imam namen članek še enkrat pregledati in takrat pridejo na vrsto razne pomanjkljivosti, če jih bom seveda vse opazil. Hvala. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 22:33, 18. december 2025 (CET)
::Na hitro sem preletel članek in videl, da uporabljaš navaden vezaj -, ki ni enak pomišljaju – ... [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 22:54, 18. december 2025 (CET)
:::Najprej se mi redno vpiše kot vezaj; šele po nadaljnjem diplomatskemu okoliprinašanju se sam potegne v pomišljaj. Izgleda, da bom v takih primerih moral pomišljaj kopirati, kar pa pride na vrsto seveda šele, ko bo sledil dokončni pregled. Tako je v Wordu in ostane tudi, kadar prenesem; kadar pa tipkam naravnost v Wiki, pa odtisne samo vezaj. Mislim, da bo to ob pregledu vse urejeno, saj mislim še malo zbrusit oziroma dopolnit nekatere zadeve, ki jih nekateri članki poznajo, drugi pa ne. Španščina mi je sicer precej blizu (latinščina, italijanščina), vendar zadeva napreduje le počasi; za primerjavo je pa tovrstno pisanje v tem članku zelo pomembno.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:15, 18. december 2025 (CET)

== Vabilo k urejevalskemu maratonu ==

Stebunik, danes se odpre urejevalski maraton [[:m:Gorizia-Nova Gorica 2025|Gorizia-Nova Gorica 2025]], v sklopu katerega bomo razširjali in ustvarjali vsebine o Gorici, Novi Gorici ter širši regiji, nasploh pa tematikah Slovenije ter Italije. Natečaj poteka do 29. decembra 2025. Toplo vabljen k urejanju in ustvarjanju. V imenu Študentskega Wikikluba Univerze Ljubljana in Wikimedie Italije, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 13:29, 19. december 2025 (CET)
:Kot Slovenec - oče je bil doma iz Trnovega pri Ilirski Bistrici, mačeha iz Radeč - bi morda noter lahko prišel tudi [[Ivan Benigar]]; še bolj pa Tržačan [[Viktor Sulčič]]. Jaz navadno nisem te sreče, da bi se kak moj članek pokrival s kakim natečajem. Hvala za obvestilo.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 22:38, 19. december 2025 (CET)
::Ni panike, dobrodošel vsak prispevek, ki se vsaj dotika te teme :) Lep večer želim, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 22:48, 19. december 2025 (CET)
:::Kot sem omenil, sem glede teh reči bolj neroden. Če se ti zdi, postavi zadevo noter kar ti. Sedaj sem sklepal božični črkostih - mislim, da je v angleščini boljši kot tisti v slovenščini (poleg srbohrvaškega in madžarskega) - to pa je seveda le za mojo Stebunikovo stran. Kljub velikim pomanjkljivostim pesmic jih za enkrat ne mislim brusit, saj je namen zgolj voščilo in ne umetniška popolnost, ki bi prvič zahtevala veliko časa, drugič pani nobenega jamstva, da bi se izcimilo kaj boljšega, saj je največ odvisno od navdiha, ki ga pa včasih manjka. 

Če pa hočem zgoraj omenjena članka zaokrožit in dokončat, pa bo še nekaj dela, posebno pri učenem in vsestranskem - pa skoraj nič obdelanem - Benigarju - in seveda obenem ne bo časa za obdelavo nekih nepomembnih voščil. Tukaj v tem članku bi morala biti pomišljaja, a laptop napiše le vezaj. V člankih, ki jih lahko delam v Wordu, bom seveda na koncu poskušal urediti. 

Vesele Božične praznike! Pretreslo me je, ko sem zvedel, kako grozno božično voščilo nam je pripravila Nika - in se temu brez pridržkov pridružuje tudi naša predsednica, ki bi morala vsaj glede takih zadev biti nevtralna. Ali res mislijo tovrstni ljudje, da je splav - umor nerojenega bitja - res nekaj tako razveseljivega in pozitivnega, da bi ga morali povsod vrivati kot neko pridobitev? In to propagirajo nasilno - kot da so od tega obsedeni - ko obenem ali pa prav zaradi takih in Slovenija in Evropa beležita demografski primanjkljaj! Samo čakam še kako teroristično akcijo prijaznih migrantov, ki jo po običaju sprožijo pred Božičem - da svet govori o njih in ne o Jezusu, o terorizmu a ne o miru! V Avstraliji so se že pokazali, čeprav jih je tam malo - Evropa pa je skoraj redno na udaru. Ali se ni že Meško spraševal: &quot;Kam plovemo?&quot; Kaj bi se spraševal zgroženo šele danes!--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:10, 19. december 2025 (CET)

== Voda na mlin rasizma ==
Več avtorjev v nekaterih Blavatskinih spisih videva ideje, ki bi jih lahko opisovali kot antisemitske, celo rasistične in fašistične, ki so vplivale na nacizem, kot je poudaril CICAD[37] (Coordination Intercommunautaire Contre l'Antisémitisme et la Diffamation / Medskupnostno usklajevanje proti antisemitizmu in obrekovanju) &lt;ref&gt;{{Lien brisé|titre=Esotérisme et antisémitisme {{!}} Cicad|url=http://www.cicad.ch/fr/anti-semitism-history/esot%C3%A9risme-et-antis%C3%A9mitisme.html|site=www.cicad.ch|consulté le=2019-01-02}} : {{citation|Ainsi la fondatrice du mouvement théosophique, l'Ukrainienne Helena Petrowna Blavatsky (1831-1891) prône-t-elle des enseignements fascistes et racistes : les Aryens trônent au sommet de la pyramide des races, tandis que les Juifs, l'incarnation du Mal, ne sont qu'une excroissance anormale. Selon un principe cosmique, les races inférieures devraient être exterminées par les autres. Les sociétés théosophiques se sont parfois distancées de cette idéologie, mais sans jamais rejeter totalement la pensée de Blavatsky. Les nazis se sont largement inspirés de la théosophie en reprenant à leur compte la croix gammée, le discours sur les races ainsi que les références à l'occultisme occidental et oriental}}.&lt;/ref&gt;.

Za druge, vključno z bogovedci, je to napačna presoja HPB-nih zamisli, saj je prezirala nasilje in želela spodbujati vesoljno bratstvo[38][39] &lt;ref&gt;{{Ouvrage|langue=en|prénom1=Joseph Howard|nom1=Tyson|titre=Madame Blavatsky Revisited|éditeur=iUniverse|date=2006-12-20|pages totales=416|passage=347|isbn=978-0-595-85799-9|lire en ligne=https://books.google.fr/books?id=s8-nBQAAQBAJ&amp;pg=PT347|consulté le=2019-01-03}}.&lt;/ref&gt;{{,}}&lt;ref&gt;{{Lien web|titre=From the Editor's Desk: Was H.P. Blavatsky a Nazi? - Theosophical Society in America|url=https://www.theosophical.org/publications/quest-magazine/3613|site=www.theosophical.org|consulté le=2019-01-03}}.&lt;/ref&gt;.

Morda gre tudi za napačno razumevanje zamisli o korenski rasi, ki ni rasistična, temveč posebna čarovniška; med temi sedmerimi korenskimi rasami ali obdobji, ki segajo milijone let nazaj, je resda omenjena [[arijska rasa]], vendar ne ravno v smislu, kot so jo kasneje uporabljali [[nacisti]]. Kljub temu drži, da so se številni med njimi navdihovali s spisi Blavatske, ki so jo občudovali, na primer [[Guido von List]] in [[Lanz von Liebenfels]] [40] &lt;ref&gt;{{Ouvrage|langue=en|prénom1=Peter|nom1=Levenda|titre=The Hitler Legacy : The Nazi Cult in Diaspora : How it was Organized, How it was Funded, and Why it Remains a Threat to Global Security in the Age of Terrorism|éditeur=Nicolas-Hays, Inc.|date=2014-11-08|pages totales=320|passage=34|isbn=978-0-89254-591-9|lire en ligne=https://books.google.fr/books?id=C_W0AwAAQBAJ&amp;pg=PA34|consulté le=2019-01-03}}.&lt;/ref&gt;, ali ustanovitelj Društva Thule [[Rudolf von Sebottendorf]], [[Karl Haushofer]] in [[Dietrich Eckart]], kateremu je [[Adolf Hitler|Hitler]] posvetil svoj ''[[Mein Kampf]] ''; on je izjavil, da je slednjega seznanil s knjigo ''Tajni nauki'' [41] &lt;ref&gt;{{Ouvrage|langue=en|prénom1=Richard S.|nom1=Levy|prénom2=Dean Phillip|nom2=Bell|prénom3=William Collins|nom3=Donahue|titre=Antisemitism : A Historical Encyclopedia of Prejudice and Persecution|éditeur=[[ABC-CLIO]]|année=2005|pages totales=828|passage=73|isbn=978-1-85109-439-4|lire en ligne=https://books.google.fr/books?id=Tdn6FFZklkcC&amp;pg=PA73|consulté le=2019-01-03}}.&lt;/ref&gt;.

:Gornji odstavek je prevod iz francoske Wikipedije, in je odlično ter z viri dokumentirano dopolnilo mojega tozadevnega odstavka v članku o Heleni Blavatski (skrajšano tudi HPB). Žal pa je citirano v francoščini in nikakor nisem mogel prevesti tistih njihovih gesel v angleščino, da bi se citati pokazali, kot bi se morali. Zato bi prosil nekoga za pomoč. Da ne bi &quot;smetil&quot; v članku, sem zadevo postavil semle. Hvala že vnaprej!--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 20:28, 19. januar 2026 (CET)
::Kdor se razume, naj mi pomaga - mislim, da je urejeno po zgledu na angleško Wikipedijo, morebiti pa vrstni red ni isti. Besedilo sem prevedel, citati pa se ne želijo podrediti, čeprav se mi zdi, da zadeva ni tako zapletena, vendar bi tukaj res bila dobrodošla pomoč. Hvala.

== Magdalena Gornik ==

Danes je ravno 130-letnica smrti [[Magdalena Gornik|Magdalene Gornik]], pa me je klical Damjan Kejžar, župnik v Ljubnem ob Savinji. Zdi se mu dobro, da bi se njeno življenje predstavilo tudi angleškim bralcem, vendar članka v Angleški Wikipediji o njej zaenkrat še ni. Ker si avtor našega članka, me zanima, ali bi bil mogoče pripravljen narediti prevod v angleščino. Prevod bi lahko naredil kar strojno, pa ga potem samo jezikovno še pregledal. [[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#08477f;&quot;&gt;Janez&lt;/span&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#fbac00;&quot;&gt;drilc&lt;/span&gt;]] 14:07, 23. februar 2026 (CET)
:Zdaj končujem članek [[Nikolaj Velimirović]]; lahko bi potem poskusil.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 17:23, 23. februar 2026 (CET)
::Nekaj dopolnjujem še v slovenskem članku, seveda s potrebnimi opombami, kar bom potem dodal še angleškemu članku, kajti tam so ponekod zelo nataknjeni (sitni) in zahtevajo po mojem pretirano število teh opomb ali sklicev. Imam z njimi slabe skušnje, zlasti pri nekaterih člankih. Predvsem sem opazil, da nimajo pojma o naših balkanskih razmerah ter zahtevajo opombe za zadeve, ki so (bile) našim šolarčkom same po sebi razumljive. Tukaj mislim predvsem na članke, ki jih obdelujem s področja [[Beograd|Beograda]] ali [[Srbija|Srbije]] oziroma bivše [[Jugoslavija|Jugoslavije]]. Pri Magdaleni so glede tega pri angleškem članku dokaj zmerni, in mislim, da bom lahko kmalu dokončal slovenskega in potem prevedel v angleščino še tisto, kar je bilo potrebno dodati. Upam, da bo članek v angleščini kmalu dokončan in da bom dodal citate, ki po njihovem še manjkajo. Lahko si misliš, da je to zelo nehvaležno delo. 

Še bolj zahtevni (nemogoči) pa so (bili) pri dajanju mojih člankov v hrvaški, srbohrvaški in srbski Wikipediji; praktično nemogoči pa v bosanski, in sem opustil kakršnokoli prevajanje svojih člankov v te jezike. Nekaj časa je bila zelo sprejemljiva srbohrvaška Wikipedija, ki pa je razumljiva seveda tudi drugim podobnim. Pa se je pred nekaj leti našel &quot;pametnjakovič&quot;, neki novopečeni &quot;administrator&quot;, ki mi je začel delati neznanske težave in ovire, pa sem to &quot;gubljenje vremena&quot; opustil in prenehal tam objavljati sicer izvirne in manjkajoče članke. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 18:33, 22. marec 2026 (CET)

== Prošnja za pogled ==

Sestavil sem en kratek [[Uporabnik:Janezdrilc/Seznam slovenskih duhovnikov in škofov, ki jih je posvetil papež|seznam]] pa bi te prosil, če lahko malo pokukaš. Če se še kakega imena spomniš, bom hvaležen, če ga dopišeš. [[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#08477f;&quot;&gt;Janez&lt;/span&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#fbac00;&quot;&gt;drilc&lt;/span&gt;]] 00:10, 7. marec 2026 (CET)

:Spoštovani! Pri meni se nič ne pokaže. Pozdrav [[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 09:12, 7. marec 2026 (CET)
::Sedaj sem odprl &quot;seznam&quot; in sem opazil. Če se bom koga spomnil, bom dodal. Bog te živi pri lepem delu!--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 10:04, 7. marec 2026 (CET)

== Škofovsko rodoslovje ==

En zelo zanimiv članek sem našel: [[:it:Genealogia episcopale]]. Res bi bilo dobro, če bi ga imeli v slovenščini, pa me čisto tako zanima, če bi ga bil pripravljen prevest – enkrat pač, ko boš kaj pri času. Če bi bil jaz z italijanščino na ti, bi se ga tudi sam lotil, tako pa sem odvisen od pomoči kolegov. Se ti pa obenem lepo zahvaljujem za nedavno dopolnitev članka o Magdaleni Gornik in prevod v angleščino. Je lep prispevek ob njeni okrogli obletnici smrti. --[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#08477f;&quot;&gt;Janez&lt;/span&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#fbac00;&quot;&gt;drilc&lt;/span&gt;]] 16:52, 20. april 2026 (CEST)
:Trenutno sem pri &quot;vzhodni temi&quot;: ravno zdaj obdelujem srbskega patriarha [[Gavrilo Dožić|Gavrila]], ki sem ga zaradi podobnosti imen ponekod zamenjal za &quot;Danila&quot;, ki pa (še) ne obstaja. Zelo zanimivo napako sem odkril. Ko sem obdeloval [[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev sv. Petke]], sem med drugimi našel tudi svojo fotko iz 2007, na kateri je spominska plošča pred vhodom v cerkev. Tam piše, da jo je 27. oktobra 1937 posvetil patriarh Gavrilo. Posvetil pa jo je neki škof, saj tako piše v knjigi, ki jo imam o Beograjski trdnjavi. Poleg teg je Gavrilo nastopil službo šele februarja 1938; njegov predhodnik [[Varnava Rosić|patriarh Varnava]] pa je umrl sredi [[Konkordatna kriza|Konkordatne krize]] julija 1937. Jasno je torej, da je patriarhovo ime na to ploščo zašlo po pomoti. No, toliko v opravičilo, da trenutno ne morem prevzeti tako čudovitega članka, saj mi je laščina res čisto domača, celo bolj kot ogrščina. Želim namreč dokončati to neobdelano, pa silno zanimivo področje srbskih patriarhov, ki jih — hvala Bogu — niti ni veliko (od 1920). Poleg tega pa me matra že pol mesca hud prehlad in kašelj. Najprej sem jemal nek rezistentni penicilin, danes pa sem dobil cefuroksim, ki že deluje in upam, da me Matilda še ne bo pošlatala. Malo se spomni mojega zdravja, okolja in delovanja. Hvala.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 16:47, 21. april 2026 (CEST)

Seveda, svoje projekte vsekakor spravi pod wikistreho. Če pa kasneje kdaj utegneš, pa ti bom hvaležen. Bog naj ti čimprej povrne zdravje. Lepo drugače, da pišeš življenjepise o pravoslavnih škofih. Glede Gavrilove posvetitve cerkve pa: ali je možno, da jo je kljub vsemu on posvetil, čeprav takrat še ni nosil naziva patriarh? Bi bilo mogoče možno, da je bil takrat že imenovan za patriarha, ne pa še umeščen? --[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#08477f;&quot;&gt;Janez&lt;/span&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#fbac00;&quot;&gt;drilc&lt;/span&gt;]] 23:52, 21. april 2026 (CEST)

:Ne. Jaz imam knjigo iz 1970, kjer je vse točno opisano. To je vse citirano. Vsa svetišča in drugo na Beograjski trdnjavi. Glede njegove umestitve je razumljivo, da so dolgo čakali po cirkusih v zvezi s Konkordatno krizo, ki je skoraj nesla Jugoslavijo. Primitivno kot pri levičarjih, čeprav so bili tu voditelji SPC desničarji - divje po balkansko (prkos, inat, bez pameti). Zato je razumljivo, da je po Varnavovi smrti julija 1937 bil izvoljen njegov naslednik šele februarja 1938. Tu niso problem viri, ampak površnost. Podobna je bila tudi nemščina pri opisu Cerkve sv. Marka (ko pride na vrsto, jo bom lepo obdelal). Ko sem to omenil pri neki svoji sliki, so to katastrofalno skrpucalo kmalu popravili. Po mojem bi bilo treba na ploščo napisati najprej točen datum posvetitve, nato pa tudi škofa-vikarja, ki jo je posvetil. To je malenkost: v tem pa so osnove dialoga. Zato ekumenski dialog ne gre naprej. Pravoslavno duhovnščino je med drugim izobraževala (podobno kot oficirski kader) Beograjska Politika, poleg tega pa ruski šovinizem. Lep primer se vidi pri Nikolaju Velimiroviću, ki je bil evropsko vzgojen - in so ga poslali na &quot;prevzgojo&quot; v Rusijo, kjer se je navzel sovraštva do Zahoda in do katoličanov. To je bilo potem usodno za Konkordatno krizo, pa tudi za vojaški udar, ki je Jugo pahnil v vojno. Tisti napis so verjetno reda radi dali gor, ko so bili končani mozaiki (1983), lahko pa tudi pozneje. Ti veš, da današnja mladina malo bere in to je socialistična generacija, ki jih niso preveč zanimali viri ali pa do njih niso prišli. To v članku poudarjam prav zato, ker iz tega neznanja in nepoznavanja drugih se rodi nezaupanje, iz nezaupanja pa pride napadalnost in sovraštvo, ki je razbila tudi Jugoslavijo. Če bi bilo iskreno medsebojno poznavanje, bi bilo možno tudi večje sodelovanje. Če na primer pri SPC izpodbiješ eno &quot;njihovo&quot; točko, potem vse pride pod vprašaj, in bi se morali končno zamisliti, da na Zahodu in posebej pri katoličanih le ni vse tako narobe in da niso njihove trditve tako neumne, kot jih navadno prikazujejo. V zvezi s tem sem pri Cerkvi sv. Pertke zelo obširno obdelal tudi pitnost svete vodice, na kaj je opozoril neki njihov časopis. Mislim, da bo tudi dialog bolj mogoč, če bo slonel na trdnih dejstvih, kot je dajal že Slomšek: Cerkev in šola sestri sta dve ena brez druge biti ne sme! Tam pa hienski zavod stalno opozarja, da tista voda ni pitna, oni pa nič, ko da nimajo dovolj dohodkov! Pa bi bila potrebna le malenkost, za popolno prečiščevanje tiste vode. Če se takih reči ne bo sproti reševalo, potem pridejo miti, ki niso nič manj nevarni pri kristjanih kot pri muslimanih, pa tudi v politiki itd. Jaz nobene trditve ne jemljem &quot;zdravo za gotovo&quot;, ampak pregledam čim več virov, tudi v drugih jezikih. Tako sem neke zanimive ugotovitve našel tudi pri bolgarski Wikipediji. Hvala za opombo. V članku je navedeno po virih. Še 27. marec 1941: Pavel ni bil izdajalec, ampak edini trezni državnik, ki bi lahko Jugo obvaroval pred propadom in sledečo katastrofo. Angleži pa so gledali le nase in svoje koristi ne le takrat, ampak tudi po vojni, ko so razorožene stotisoče hladnokrvno izročili koljačem. Vsekakor je bil udar v tistih okoliščinah politično neodgovorno dejanje, pa čeprav ga še danes slavijo. Podobno je neodgovorno od uprave sv. Petke, da ne uredi zadeve s prečiščevanjem sv. vodice, čeprav znanost, tj. higienski zavod, že leta na to opozarja. Če bom našel časa, bom ti dve &quot;ugotovitvi&quot; glede Cerkve sv. Petke dal tudi na srbsko in angleško Wikipedijo. &quot;Amicus Cato amicus Plato, amicitior veritas!&quot;@ [[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 00:39, 23. april 2026 (CEST)

== Avtobiografije ==

Zdravo, sem prebral tvoj komentar na [[Wikipedija:Glasovanja/Avtobiografije]]. Naj pripomnem, da predlog trenutno zadeva le prispevke uporabnikov, ki so napisali članke o sebi in ne uporabe avtoportretov ali avtobiografij za vire, tako da predlagan sprememba pravil ne bi vplivala na tvoje delo. Skratka, tebi v vednost. Lep vikend še naprej, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 12:37, 6. junij 2026 (CEST)

== Slog člankov ==

Slog tvojih člankov, zlasti biografskih, je pogosto preveč domačen za enciklopedijo, z ogromno subjektivnimi zastranitvami in nerelevantnimi podatki, ki imajo kvečjemu posredno zvezo s subjektom. Ker s kolegom {{u|Upwinxp}} ravno točkujeva prispevke za natečaj CEE Pomlad 2026, sem želel povedati dovolj vnaprej, da bodo prispevki za natečaj prejeli polovično število točk, če bodo več kot kak teden ali dva ostali v sedanji obliki (jih bova tudi ustrezno označila) - za primer, če ti je pomembno in bi želel izboljšati rezultat.

S tem v zvezi prosim tudi za odziv na komentar na [[Pogovor:Margaret Mitchell]]. Hvala, — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 13:57, 9. junij 2026 (CEST)
:V povezavi z [[Vuk Drašković|Vukom Draškovićem]] sem bil prisiljen vključiti kar nekaj člankov, ki so v nastajanju. Če bo čas, bom poskusil &quot;izpiliti&quot;; ti &quot;politiki&quot; in &quot;pisatelji&quot; me pri mojih načrtih tako samo ovirajo, saj sem želel dokončati področje z drugačno tematiko. Ker pa tega, ki ga sedaj obdelujem, v slovenski Wikipediji ni oziroma je zelo skromno obdelano, sem se mimogrede lotil tudi tega. Dokler posamezni članki ne bodo končani, nima smisla, da &quot;zbrda-zdola&quot; kaj večjega spreminjam; potem bo bolj pregledno in se lahko da končna oblika.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 14:14, 9. junij 2026 (CEST)
::Glede sloga sem napravil po svojih zmožnostih. ''Vidva, ki se na to razumeta, &quot;prečistita&quot; članke po svoji presoji''; sam tega zapletenega dela pri najboljši volji nisem sposoben; če bi to znal, bi napravil že sproti. Hvala.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 07:10, 10. junij 2026 (CEST)
:::Mislil sem slog besedila, ne tehnične opreme članka (čeprav je pri slednjem vidiku tudi nekaj težav, predvsem to, da delaš preveč povezav na druge članke). Recimo izjave, kot je &quot;Kdor more razumeti, naj razume! Tudi pisec tega članka je začel raziskovati ...&quot;, nimajo kaj početi v enciklopediji. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 19:17, 11. junij 2026 (CEST)</text>
      <sha1>nt442g0h04wo7mm10imoptd1gscu6tt</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688270</id>
      <parentid>6688237</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T19:01:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Slog člankov */</comment>
      <origin>6688270</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="72958" sha1="10odg8kiaisyhhuoe07q3n69kgvon3x" xml:space="preserve">{{Navpolje
| name = Navpolje
| title = &lt;font color=white&gt;Arhiv&lt;/font&gt;
| titlestyle = background:#CF2929; color:white; text-align:left;
| liststyle = text-align:center
| style = width:250px; float:right;
| state = collapsed
| navbar = off
| list1 =
&lt;poem&gt;
[[Uporabniški pogovor:Stebunik/Arhiv|2010–2011]]
[[Uporabniški pogovor:Stebunik/Arhiv 2|2012–2013]]
[[Uporabniški pogovor:Stebunik/Arhiv 3|2014–2015]]
[[Uporabniški pogovor:Stebunik/Arhiv 4|2016–2017]]
[[Uporabniški pogovor:Stebunik/Arhiv 5|2018–2022]]
&lt;/poem&gt;
}}

'''Uporabniški pogovor:Stebunik.'''

== Kako spremeniti imena slik? ==

Prenesel sem v Commons nekaj slik in kljub pazljivosti nekaterim nisem dal ustreznega imena. Kako lahko spremenim naslov slike? Hvala. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 04:00, 17. april 2023 (CEST)

:Na opisno stran slike dodaj predlogo &lt;tt&gt;&lt;nowiki&gt;{{Rename|želeno novo ime.ext|številka razloga|reason=razlog za preimenovanje}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/tt&gt;. Za podrobna navodila in številke razlogov glej [[commons:Commons:Preimenovanje datotek]]. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 04:11, 17. april 2023 (CEST)

:: Res si ekspeditiven. Hvala, bom poskusil. Če ne bo šlo, bom še vprašal. Veselo praznovanje! (Tukaj v Srbiji je pravoslavni velikonočni ponedeljek tudi še dela prost dan. Letos je bila katoliška Velika noč 9. aprila, pravoslavna oziroma po julijanskem koledarju pa teden pozneje, torej 16. aprila. Otroci niso šli v šolo od našega Velikega četrtka do jutri - prave velikonočne počitnice. Nisem na tekočem, kako je glede počitnic v Sloveniji.) --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 12:36, 17. april 2023 (CEST)

:Upam, da bo uspelo. Sicer sem na voljo za vprašanja. Veselo praznuj! --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 13:17, 17. april 2023 (CEST)

== Kurešček ==

Vidim, da si se lotil razširitve članka [[Kurešček]]. Sklepam, da se nameravaš osredotočiti predvsem na kraj kot romarsko središče. V tem primeru predlagam, da ustvariš stran [[Cerkev Marije Kraljice miru, Kurešček]], in vanjo vneseš vse, kar zadeva zgodovino, arhitekturo in umetnost cerkve ter tudi vse, kar zadeva romanja. Omeniš lahko tudi razne seminarje, ki se tam odvijajo, in kakšne pomembnejše duhovnike, pridigarje, govorce ali druge voditelje, ki jih vodijo. Tale napotek se mi zdi še vendarle dobro izpostaviti: Kadar boš omenjal vidca [[Franceta Špeliča]] in Marijina prikazovanja oziroma njena sporočila, govori o njih kot o &quot;domnevnih&quot;, se pravi z ustreznim zadržkom in z opombo, da Cerkev do sedaj še ni ustanovila kakšne preiskovalne komisije in se torej tudi še ni izrekla o teh nadnaravnih dogodkih. &amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 20:34, 22. april 2023 (CEST)
:[[Jakob Manjackal]] mi je vzel veliko časa. Imam tudi lastne fotke s Kureščka, bilo je davno, moram jih poiskati. Glede čudežnih dogodkov bi govoril na splošno o nenavadnih dogodkih - pa naj si jih vsakdo razlaga kot hoče. Odločitev Cerkve je seveda v znanstvenem članku le kot informacija. Njena odločitev namreč velja le za katoliške vernike. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 18:23, 25. april 2023 (CEST)
::Kar se tiče o. Špeliča, mislim, da bi mi lahko kdo prišel na pomoč; glede razdelitve Kureščka pa je ideja odlična in se bom po njej ravnal. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 18:23, 25. april 2023 (CEST)

== Invitation to Rejoin the [https://mdwiki.org/wiki/WikiProjectMed:Translation_task_force Healthcare Translation Task Force] ==

[[File:Wiki Project Med Foundation logo.svg|right|frameless|125px]]
You have been a [https://mdwiki.toolforge.org/prior/index.php?lang=sl medical translators within Wikipedia]. We have recently relaunched our efforts and invite you to [https://mdwiki.toolforge.org/Translation_Dashboard/index.php join the new process]. Let me know if you have questions. Best [[User:Doc James|&lt;span style=&quot;color:#0000f1&quot;&gt;'''Doc James'''&lt;/span&gt;]] ([[User talk:Doc James|talk]] · [[Special:Contributions/Doc James|contribs]] · [[Special:EmailUser/Doc James|email]]) 12:34, 6 August 2023 (UTC)
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:Doc James@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Top_translatiors/sl&amp;oldid=25414848 --&gt;

== Dodaj jezike ==

Poskusil sem dodati članek &quot;[[Nadvojvodina Avstrija]]&quot; kot članek v slovenščini k angleški &quot;Archducy Austria&quot;, pa ni šlo. Sicer drugič ni bilo problemov. Kdor se razume, naj priskoči na pomoč. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 00:16, 7. oktober 2023 (CEST)

: {{Opravljeno}}. --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 00:28, 7. oktober 2023 (CEST)
:Čudovit si. Bog lonaj. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 10:34, 7. oktober 2023 (CEST)

== Popravek imena in jezikovna povezava za [[Pax Austriaca]] ==
Zopet mi jo je zagodla jezikovna povezava. Članek &quot;[[Pax Austriaca]]&quot; obstaja v angelščini na Wikipediji. Jaz sem zadevo prevedel in malo priredil, naslov pa je isti kot v angleščini - seveda je to latinsko in pomeni &quot;Avstrijski mir&quot;. Ko sem pa hotel vnesti jezik, je stran najprej zahtevala moje geslo. Ko sem geslo srečno našel in vpisal, pa je pisalo, da ne more najti tega članka na Slovenski Wikipediji (ker je takrat, ne vem zakaj, austriaca bilo z malo začetnico). Res, cela zmešnjava. Nekdaj je to šlo avtomatsko. Kdor se razume, naj torej poveže jezike. Hvala. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:14, 20. oktober 2023 (CEST)
Uspešno sem prestavil članek iz &quot;Pax austriaca&quot; na &quot;Pax Austriaca&quot; (torej obe besedi z veliko začetnico). Narobe pa je, da je pred to besedo še Wikipedija in je torej naslov članka: &quot;Wikipedija. Pax Austriaca&quot;. Smola, saj je moj prejšnji naslov članka imel malo začetnico: Pax austriaca, in sedaj je pisano z veliko, ker morata biti ob črki z veliko: Pax Austriaca. Zdaj pa se je k naslovu prištulila še Wikipedija! Prosil bi za ureditev zadeve, in hvala. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:27, 20. oktober 2023 (CEST)
:Torej: namesto [https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Pax_Austriaca] mora biti: [https://sl.wikipedia.org/wiki/Pax_Austriaca]. Poleg tega pa je treba še ustvariti povezavo za jezike z istoimenim člankom v angleščini [https://en.wikipedia.org/wiki/Pax_Austriaca]. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 10:26, 21. oktober 2023 (CEST) 

== Peskovniki ==

Stebunik, če smem, bi predlagal, da seznam uporabniških peskovnikov prestaviš na svojo glavno osebno stran. Tu je namreč videt, kot da poteka kak pogovor. Spotoma, če je katera od strani, ki je ne potrebuješ več in bi jo želel izbrisati, le sporoči. --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 22:20, 26. maj 2024 (CEST)

:Mislim, da se ti na te reči bolj razumeš. Če je boljše, prestavi, nimam nič proti. Zaenkrat ne bi brisal, ker imam še kako zadevo v načrtu, in jo tukaj najhitreje najdem. Poleg tega pa je pri roki tudi nekaj praktičnih orodij. [[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:52, 26. maj 2024 (CEST)

{{Opravljeno}}, najdeš jih na dnu strani. --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 10:38, 27. maj 2024 (CEST)

Veš, kaj bi samo še predlagal? Če bi v peskovnikih kategorije zaklical, da ne bi bile aktivne. Sedaj se namreč peskovniki pojavljajo po mnogih kategorijah. To narediš takole:
&lt;pre&gt;
&lt;!-- 
[[Kategorija:...]]
[[Kategorija:...]]
--&gt;
&lt;/pre&gt;

--&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 15:04, 10. junij 2024 (CEST)
::Rad bi te vprašal v zvezi z zaklicanjem kategorij: ali je to še potrebno ali je morda že urejeno?--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 19:39, 31. avgust 2024 (CEST)

Sem uredil. Kategorije sem samo spremenil v notranje povezave:

&lt;pre&gt;
[[:Kategorija:...]]
[[:Kategorija:...]]
&lt;/pre&gt;

--&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 20:43, 31. avgust 2024 (CEST)

== [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik31 - Rodič (priimek)]] ==

Zdravo, rad bi te samo opomnil, da predloga za povezovanje do priimkov že dolgo ne deluje več, vsaj od kar je SURS spremenil način dostopanja do podatkovnih baz. Sem te samo prijazno spomnil, da ne bo začudenja, ko te bo vrglo na SURS-ov primarni meni. Lep pozdrav, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 10:49, 31. avgust 2024 (CEST)
:Hvala za opozorilo. Vendar je meni odgovoril na vsa vprašanja in sicer čisto razumno, celo natančno po regijah in sicer z datumom 1.I.2024. Ne vidim tu ničesar, kar bi bilo narobe. Edina skrivnost je, kaj je s tistimi priimki, ki jih je manj kot 5, ker tega baje ne smejo razkriti zaradi varovanja podatkov; vtipkal sem noter več priimkov, tudi svojega - in sem dobil čisto pametne in sprejemljive ter natančne odgovore.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 17:22, 31. avgust 2024 (CEST)
::Pred leti te je vrglo direktno na vnos od priimka, sedaj ga moraš še enkrat vtipkati na strani SURSa, ko klikneš povezavo s predloge. Skratka, le manjša neprijetnost. LP, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 18:27, 31. avgust 2024 (CEST)
:::Ko vtipkaš priimek, pod tem malo desno piše ''Izberi''. Klikneš na to in se pokaže izid. Človek bi pričakoval, da je treba klikniti na polje desno. Na ta način pa zadeva odlično deluje in je izredno natančna - vsaka pohvala sestavljalcu teh strani. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 19:35, 31. avgust 2024 (CEST)

== Koncilski očetje ==

Stran [https://www.catholic-hierarchy.org/ Catholic-hierarchy.org] vsebuje popolna seznama koncilskih očetov prvega in drugega vatikanskega koncila. Pri drugem koncilu je dodatna težava, da obstajajo ločeni seznami za vsakega od štirih zasedanj. To pomeni, da se večina imen štirikrat ponovi. Natančna statistika je sledeča:

* 1. zasednje: 2448 koncilskih očetov
* 2. zasednje: 2488
* 3. zasednje: 2471
* 4. zasednje: 2629

Hja ... skratka ... Če si res pripravljen narediti seznam, mogoče predlagam, če bi naredil najprej &quot;talažjega&quot; – za prvi koncil, pa potem vidimo, kako naj bi seznam bil urejen po tvoji zamisli. Torej, ta seznam (za 757 koncilskih očetov prvega koncila) se nahaja na štirih podstraneh:

* [https://www.catholic-hierarchy.org/event/ecv1-1.html Podstran 1]
* [https://www.catholic-hierarchy.org/event/ecv1-2.html Podstran 2]
* [https://www.catholic-hierarchy.org/event/ecv1-3.html Podstran 3]
* [https://www.catholic-hierarchy.org/event/ecv1-4.html Podstran 4]

Morda se odločiš ... Upam. --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 22:12, 14. september 2024 (CEST)
:Hja, zelo si razgledan. Če bi mi kdo pomagal, pa bi morda šlo. Nisem našel, ampak pomislil sem, da bi to moglo biti nekje na ''Catholic hierarchy'', ki je ne samo temeljita, ampak tudi zanesljiva zadeva. Ni malo število 757 - kar zmoti se mi: kaj pa šele drugi, ko jih je bilo na vsakem zasedanju vsaj trikrat več. 

Za zdaj bi želel &quot;spraviti pod streho&quot; še nekaj beograjskih in bečkereških škofov. Prav nocoj sem naletel na svojo fotko, ki podobne nisem mogel najti nikjer, in sicer fotografijo od komaj 2 leti vladajočega subotiškega škofa Večerina. Ni sicer kaka predstavitvena in ni le on na sliki, ampak je prav on osebno. Obdelal sem temeljito njegovega predhodnika Janoša Penzeša, sedanjega Fazekaša pa ne poznam in ga verjetno nimam na sliki. Prvi beograjski škof Rodič mi je vzel več ko mesec dni dela, je bilo za orati ledino. Upam, da bo z našim Ujčičem lažje. Tisto, kar sem omenil (koncilski očetje), pa bi morda prišlo na vrsto pozneje. Pride mi na misel, da očetov ne bi bilo treba ponavljati, se pravi glede na 4 zasedanja, ampak napraviti preprost in enoten seznam - morda kar abecedni - z nekaj najosnovnejšimi podatki.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 00:06, 15. september 2024 (CEST)

Moral sem poskusiti, kako bi izgledal seznam, pa sem kar ustvaril [[Seznam koncilskih očetov prvega vatikanskega koncila]]. Ker sem očete 1. nicejskega koncila tudi že popisal oziroma prepisal, nam tako ostane samo še 19 seznamov :) --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 14:27, 26. oktober 2024 (CEST)
:Naši Južni bratje pravijo: &quot;Briga moja pređi na drugoga&quot;. Ni lepo, vendar se jaz ne čutim poklicanega za tako zapletene sezname. Tistega od I.vat.koncila, ki si ga napravil, sem že vstavil v besedilo - kajti koncilov ni bilo ravno pretežko sklepati skupaj. Če zmoreš, nadaljuj - jaz bi jih pa kar vnašal v obstoječe članke - ali pa napravi to kar ti. Sedaj me je obsedla res preveč velika skušnjava, da obdelujem naše Južne brate - pa najsi bodo naši ali pa razkolniški, kot smo nekdaj rekli. To področje ne da ni obdelano na slovenski, tudi na Južnih Wikipedijah je zelo malo obdelano in še tisto, kar je, je po večini zanič zaradi strupenega nacionalizma, ki še najboljšo zadevo zastrupi. Čeprav je Lech Walensa svojčas diplomatsko dejal, da copata ne sodi svojega gospodarja (ko so ga vprašali neko mnenje glede kardinala Glempa - ki najbrž ne bi bilo preveč naklonjeno) - pa je morda škofovsko področje ne le pri nas, ampak tudi drugod po področju nekdanje Jugoslavije zelo malo ali pa nič obdelano. Res tudi upam, da bom našel kaj virov, da bo vse &quot;pasalo&quot; kot &quot;Sitz in Leben&quot;, kot je imel navado govoriti moj profesor [[Milan Grošelj]] (samo to sem si zapomnil od njegovih predavanj, saj je menda študiral še v nemščini).--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:16, 2. november 2024 (CET)

== Kategorija:Poligloti ==

V [[:Kategorija:Poligloti|Kategorijo:Poligloti]] si uvrstil kar nekaj oseb. Kakšen je pravzaprav kriterij za uvrstitev vanjo? &amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 15:09, 15. september 2024 (CEST)

:Mislim, da je to težko opredeliti. Ni pa vsak cerkveni dostojanstvenik in kdo drugi prišel vanjo, ampak le tisti, ki so govorili več jezikov in je bilo to znano. Tako na primer za papeža Pija X. to ne moremo trditi, za večino drugih papežev (pa tudi škofov) pa lahko. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 17:07, 17. september 2024 (CEST)

Misliš, da bi bilo dobro, da bi se odločili za neko število jezikov, da bi nekoga označili za poliglota? Razmišljam vsaj o sedmih jezikih, da bi bili pogoj. Kaj ti misliš? --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 18:00, 17. september 2024 (CEST)
:Lepo, vendar je to le previsoko število - po kakem ključu bi pa jezike šteli, ko jih večina življenjepisev niti ne našteva! Po mojem bi bilo čisto zadosti štiri ali pet jezikov - saj danes kljub pametnim telefonom ne najdemo veliko takih, ki bi jih znali 4-5 vsaj za silo uporabljati. Že med tako nizko število bi se jaz komajda vrinil, čeprav sem hodil na klasično gimnazijo - vendar klasičnih jezikov nismo govorili, kakor imajo pri &quot;asimil metodi&quot;, ki je naši učitelji niso poznali ali pa ni bila v navadi, kar je vsekakor napopravljiva škoda. Pri jezikih pa mislim, da nič ne pomeni pasivno znanje, ampak vzporedno tudi (znana) uporaba teh jezikov pri kakem (vsem) znanem in koristnem delu. V mislih imam enega &quot;posvetnega&quot;, pa izredno simpatičnega poliglota, reškega pravnika, ki je bil tudi ban Savske banovine, pa tudi pravosodni minister - poleg tega pa vsestranski dobrotnik in se je moral zato še pred komunisti zagovarjati. Nanj sem slučajno naletel, ko sem obdeloval (seveda moram članek zaključiti, čeprav še zdaleč ni do kraja obdelan) prvega beograjskega nadškofa [[Ivan Rafael Rodić|Rodića]]. Takega poštenega in sposobnega odvetnika bi morali imeti v našem času, pa bi Mariborska škofija lahko izplavala. Pa da bo levica pomagala Cerkvi? Med ljudmi se govori, da je Pahor dejal: &quot;da, ampak Cerkvi nikoli.&quot; Ta vsestranski umetnik itd. [[Viktor Ružić]] pa je tako trdo pritisnil na banko, da je umaknila hipoteko z Beograjske nadškofijske palače - mislim, da je to res nekaj izjemnega in meji na čudež. Seveda: v vladi je bil tudi naš [[Anton Korošec|Korošec]] in država je plačala škofijski dolg, kar je pa drugi čudež. Banki so zagrozili: če ne boste zadovoljni z 2 in pol milijona dinarjev, ne boste dobili pa nič in pika. Ali bi naši partizani storili kaj podobnega? Omenim ga zato, ker bi rad tudi o tem hrvaškem &quot;poliglotu&quot; (pa ne zato, ker je bil poliglot, ampak zaradi cele vrste pozitivnih lastnosti, ki so ga krasile) sestavil vsaj kratek članek, in mislim, da bi bilo možno najti tudi sliko zanj, seveda žal le pod &quot;pošteno uporabo&quot;.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:31, 2. november 2024 (CET)

== Predsedniki Jugoslovanske škofovske konference ==

Zanima me, v kolikor imaš seveda na razpolago podatke, če bi bil pripravljen v članek [[Jugoslovanska škofovska konferenca]] dodati seznam predsednikov. &amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 13:52, 17. september 2024 (CEST)
:Ne bi bil problem, ampak ne vem, ali obstaja članek o Jugoslovanski škofovski konferenci. Bral sem pri [[Anton Mahnič|Mahniču]], da so že za časa [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] ustanovili &quot;Jugoslovaansko škofovsko konferenco&quot;. Iz časov &quot;Stare&quot; in &quot;Nove Jugoslavije&quot; (to je popularni enoznačni naziv in ene in druge &quot;Jugoslavije&quot; - je znano, da so bili predsedniki te organizacije zagrebški nadškofje. Nisem slišal, da bi bil kdo drugi. Med drugim je v &quot;Pismu jugoslovanskih škofov 1945&quot; podpisan kot predsednik JŠK &quot;Alojzij Stepinac&quot;.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 16:35, 17. september 2024 (CEST)

== Križevniška cerkev ==

Stebunik, bi ti vedel, pod katero ljubljansko župnijo teritorialno spada [[Križevniška cerkev]]? &amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 00:17, 21. september 2024 (CEST)
:Bom poskusil poiskati.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 10:35, 21. september 2024 (CEST)
:: Pisal sem na njihov naslov, ki je na spletu, pa do danes nisem dobil odgovora. Moj tovariš, ki je bil dolga leta župnik na neki ljubljanski župniji, je dejal, da spada križevniška cerkev pod ''frančiškane'' - tj. ''Župnija Marijinega oznanjenja'' pri Tromostovju. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 17:17, 26. oktober 2024 (CEST)

Hvala za odgovor. --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 20:25, 26. oktober 2024 (CEST)

== Poštena uporaba ==
Ravno sedaj sem naložil nekaj svojih fotk v Wikimedijino zbirko. Vse so pod licenco. Za en članek pa ne dobim primerne slike, razen pod &quot;pošteno uporabo&quot;. Čisto sem že pozabil, kam bi moral naložiti sliko. Prosim, če bi mi kdo pokazal smer ali dal link. Hvala. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:22, 28. november 2024 (CET)

:Vidim, da si že našel. S povezavo [[Posebno:Nalaganje|Naloži datoteko]] v desnem stolpcu je prav. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 06:53, 29. november 2024 (CET)
::Res sem se namučil, a končno sem našel in s pomočjo Pikasa tudi sliko obrezal kot se šika, da je brez črnega okvirja. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 14:57, 29. november 2024 (CET)

== Čestitke ==

Stebunik, ob visokem jubilejnem 25.000 urejanju, sicer z malo zamude, bi ti rad čestital in te pohvalil za tolikšno vnemo pri urejanju slovenske Wikipedije. Vsaj na še enkrat toliko urejanj :P Naj zagnanost ne poneha! Lep večer, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 22:47, 13. december 2024 (CET)
:Veš, zelo sem presenečen nad tvojo posebne vrste Božično čestitko; kaj bom skrival, zelo sem vesel tvoje pohvale. Trenutno uživam v pokoju pod našimi dvatisočaki, pa res želim vsaj še kaj malega prispevati. V načrtu imam še nekaj beograjskih in vojvodinskih cerkva in škofij - to področje je namreč bolj slabo ali nič obdelano. Če Bog doda še dvajset let, pa zdravje in veselje do dela, pa bi še kaj malega uredil, za svoje veselje in veselje vseh, ki se bodo s temi manj znanimi zadevami srečevali. Še enkrat hvala, da si se me spomnil.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 22:54, 13. december 2024 (CET)

==Praznično voščilo==
{| style=&quot;border-style:solid; border-color:green; background-color:white; font color:red; border-width:2px; text-align:left; padding:8px;&quot;
|[[File:Christmas Wikipedia-logo-v2-en.png|110px]]
|Voščim ti miren in blagoslovjen božič, v novem letu pa ti želim uspešno, zdravja polno ter sadov obilno prihajajoče leto 2025. Naj vnema ne poide! S prisrčnimi pozdravi,--'''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 15:12, 23. december 2024 (CET)
|}

:Spoštovani prijatelj A09! Božič, 2024
:Tukaj pošiljam pismo, ki sem ga pripravil za svoje prijatelje, od katerih si eden najboljših tudi ti. Mislim, da nimam kaj dodati, le d bova povezana v molitvi k Tistemu, ki nas je načrtoval in nas spremlja vsak trenutek, kar nam daje moč in voljo za nadaljnjo hojo - tudi skupaj s slavno Wikipedijo. Lep pozdrav in velika zahvala, da si se me spomnil. 
:Veliki čudež se je zgodil za Božič na naši zemlji in se še danes nadaljuje: Bog je postal človek in prihaja med nas pri vsaki sveti maši; srečujemo pa se z njim tudi prek naših bližnjih. Odprimo torej svoja srca Novorojenemu Jezusu ter ponesimo njegovo ljubezen v naše skupnosti, družine in soseske, med svoje prijatelje, sorodnike in znance – zlasti med mladino, starejše in bolnike. 
:Blagoslovljen Božič ter zdravo, mirno in srečno Novo leto 2025. Vam želijo dušni pastirji in prijatelji s Trstenika, zlasti pa v don Bosku vdani Stebunik.
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Voščimo vam Novo leto (Stebunik, črkospev)
|-
|&lt;poem&gt;
:Vekomaj prerokovani
:Od Očeta je poslan.
:Šla sta Jožef in Marija
:Čez dolino, hrib in plan.
:In ker zanju ni prostora,
:Morata ven v svetlo noč:
:O ljudje, ste res brezsrčni!
:Vam Mesija ni v pomoč?
:Nova pesem se razlega,
:Od nebes se oglasi:
:Višnji nam prinaša spravo,
:Olajšuje nam skrbi.
:Le nikar ne pozabimo,
:Eno nam zapoved da:
:To, da bližnjega ljubimo -
:Obradujmo Jezusa.&lt;/poem&gt;
|}
:Pošiljam, kakor bo uspelo, ker sem navajen na star način, na kodo. Še enkrat vesele praznike JJ [[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 19:12, 23. december 2024 (CET)
::Amen. Se ti v mislih pridružujem. (mimogrede sem popravil tabelo, na žalost zamaknjenih tabel v Wikipediji ni brez uporabe css-ja). Lep večer, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 20:22, 23. december 2024 (CET)

== [[:Kategorija:Visoke stavbe]] ==

Obstaja kakšna definicija za &quot;visoko stavbo&quot;? Meni se ne zdi ravno smiselna zastavitev, ljubljanski Nebotičnik je lahko &quot;visok&quot; za Ljubljano, ampak je palček proti Empire State Buildingu. Kaj meniš? LP, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 22:20, 13. februar 2025 (CET)
:Ko sem brskal po Wikipediji za ''visokimi stavbami'', sem našel ustreznejšo, že obstoječo ''nebotičniki''. Zato sem vse uvedene &quot;visoke stavbe&quot; (Toblerone, Ljubljanski nebotičnik, Empire State building, Kuala Lumpur) zamenjal z ustreznejšo kategorijo &quot;nebotičnik&quot;, ki je že uvedena, pa zapisana le na malo mestih. Kdor se razume, lahko torej mirno izbriše &quot;visoke stavbe&quot;. Kategorija &quot;nebotičnik&quot; - mislim - da je ustrezna, saj je tudi izraz na Slovenskem splošno sprejet, bolj kot &quot;visoke stavbe&quot;. Poleg tega pa lahko &quot;nebotičnike&quot; po volji uporabljamo. Zelo zanimiv je članek v angleščini &quot;Najvišje stavbe na svetu&quot;, ki bi morda vse zaslužile kategorijo &quot;nebotičnik&quot;.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 22:39, 13. februar 2025 (CET)
::Nebotičnik bo boljše :) Prav tako je razlika med objekti in stavbami v gradbenem žargonu, a nisem točno prepričan v nianse. &quot;Visoke stavbe&quot; bom pobrisal, hvala za postorjeno. Lep večer želim, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 22:50, 13. februar 2025 (CET)
:::Prečudovit si. Lepo polnoč, obenem pa srečo ''novosadski pomladi''. Bil sem pol stoletja v Srbiji, pa mi je žal, da nisem navzoč ob tem neverjetnem študentskem gibanju, ki je po eni strani tako nedolžno naivno, po drugi strani pa tako neverjetno urejeno v vseh podrobnostih, zato pa pristno in obljubljajoče boljšo prihodnost ne le Srbije. To je Srbija, ki se mi dopade in budi tudi za Slovenijo nove nade.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:30, 13. februar 2025 (CET)
::::Tisti članek je tudi v slovenščini: [[Seznam najvišjih zgradb na svetu]]. Mislim pa, da tistih nekaj slovenskih ali srbskih &quot;visokih stavb&quot; - čeprav se ne morejo meriti s svetovnimi velikani - lahko mirno uvrstimo v kategorijo &quot;nebotičniki&quot;.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:37, 13. februar 2025 (CET)

== Tabela ne prime ==
Na it wiki imajo lepo razpredelnico o Segedinsko-čanadski škofiji s podrobnimi podatki stanja. Ko sem jo prenesel na slovensko wiki, žal ne prime. Tukaj jo podam, če lahko kdo popravi (verjetno bi bilo treba napisati v angleščini, pa tudi to ne &quot;prime&quot;): --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 22:22, 1. marec 2025 (CET)

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;
! rowspan=2 | Leto
! colspan=3 | Prebivalstvo
! colspan=4 | Duhovniki
! rowspan=2 | Diakoni
! colspan=2 | Redovniki
! rowspan=2 | Župnije
|-
! Krščeni
! Skupno
! %
! Število
! Škofijski
! Redovni
! Vernikov na&lt;br&gt;duhovnika
! Moški
! Ženske
|-
| 1950 || 265.000 || 350.000 || 75,7 || 188 || 134 || 54 || 1.409 ||  || 86 || 375 || 59
|-
| 1969 || 371.750 || 1.370.300 || 27,1 || 208 || 208 ||  || 1.787 ||  ||  || 53 || 113
|-
| 1980 || 376.000 || 1.576.000 || 23,9 || 153 || 153 ||  || 2.457 ||  ||  || 16 || 113
|-
| 1990 || 381.088 || 1.050.424 || 36,3 || 128 || 128 ||  || 2.977 ||  ||  ||  || 111
|-
| 1999 || 440.000 || 936.000 || 47,0 || 122 || 103 || 19 || 3.606 || 2 || 101 || 13 || 112
|-
| 2000 || 440.000 || 936.000 || 47,0 || 120 || 101 || 19 || 3.666 || 3 || 69 || 13 || 112
|-
| 2001 || 440.000 || 936.000 || 47,0 || 120 || 101 || 19 || 3.666 || 4 || 70 || 16 || 112
|-
| 2002 || 440.000 || 936.000 || 47,0 || 120 || 101 || 19 || 3.666 || 3 || 64 || 20 || 112
|-
| 2003 || 440.000 || 936.000 || 47,0 || 123 || 104 || 19 || 3.577 || 4 || 77 || 30 || 130
|-
| 2004 || 440.000 || 936.000 || 47,0 || 117 || 98 || 19 || 3.760 || 4 || 75 || 29 || 129
|-
| 2010 || 360.563 || 881.159 || 40,9 || 116 || 103 || 13 || 3.108 || 3 || 60 || 30 || 112
|-
| 2014 || 363.500 || 889.000 || 40,9 || 107 || 93 || 14 || 3.397 || 4 || 61 || 35 || 112
|-
| 2017 || 361.100 || 819.700 || 44,1 || 114 || 99 || 15 || 3.167 || 4 || 60 || 29 || 112
|-
| 2020 || 361.500 || 821.250 || 44,0 || 107 || 86 || 21 || 3.378 || 3 || 68 || 25 || 111
|-
| 2022 || 357.530 || 812.800 || 44,0 || 95 || 81 || 14 || 3.763 ||  || 61 || 23 || 111
|}

:Glej odgovor na https://sl.wikipedia.org/wiki/Uporabniški_pogovor:A09#c-A09-20250301213200-Stebunik-20250301212200 Lep večer, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 22:35, 1. marec 2025 (CET)
::Šel sem gledat tja, pa spet nisem ničesar razumel. Če utegneš, daj mi napravi to tabelo, da jo vstavim - jaz sem za te logaritme prebutast. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:33, 1. marec 2025 (CET)
::: Pogledal sem tam in prevedel v slovenščino, vendar ne ustreza, nekaj je &quot;premaknjeno&quot;.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:15, 3. marec 2025 (CET)
::::Pa res. Leto je zamaknjeno. Popravim. LP, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 23:34, 3. marec 2025 (CET)

Stebunik, glavo tabele sem zgoraj dodal ročno. Prepozno sem opazil, da je A09 že na svoji strani to naredil. --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 13:05, 4. marec 2025 (CET)
:Mislim, da bo zdaj v redu. Popravil sem le besedilo &quot;Krstov na duhovnika&quot; v: &quot;Vernikov na duhovnika&quot;. Tukaj namreč ne misli na število krstov, ampak na število vernikov, ki pridejo na enega duhovnika - kar je očitno iz navedenih podatkov. Hvala za ves trud, res je bila zapletena zadeva. Ker so pa Italijani tako pridni, bom lahko njihove tabele prekopiral tudi iz drugih škofij, ki so jih skrbno obdelali - medtem ko take tabele nimajo niti Madžari, ki so sicer zelo skrbni za svoje nekdanje vplivno področje. Imajo pa ogromno zgodovinskih podatkov. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 13:16, 4. marec 2025 (CET)
::Saj tako nekako gre trend: vsakemu svoje. Slovenci imamo (načeloma) največ napisano o nas in tudi največ napisanega o naši deželi in naših ljudeh. Za tuje stvari pa gremo na tuje Wikipedije. Težko bomo natančno popisovali kakšno kitajsko mitologijo, če ne poznamo virov, ki so večinsko pisani v mandarinščini, ter mandarinščine – takisto lahko obratno trdimo. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 15:00, 4. marec 2025 (CET)

== CEE Pomlad? ==

Zdravo, tudi letos je organiziran CEE natečaj 2025 in tvoj prispevek [[Dušegubka]] bi se lahko štel v okvir natečaja. Če hočeš sodelovati, se prosim podpiši na [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025|strani natečaja]]. Najbolj zagnane ustvarjalce čakajo knjižne nagrade. LP, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 21:20, 25. marec 2025 (CET)
:Spoštovani A09: Šel sem na tisto stran, pa ničesar nisem razumel. Imam izdelanih nekaj člankov, ki bi &quot;pasali&quot; prav na to področje, nekatere pa pišem. Ne vem pa, kako ji spraviti tja oziroma kam in s kakimi oznakami. Omenil sem Yerpu (ki je tudi med organizatorji), da bi jaz te svoje članke prinesel na tole stran (naslove), potem pa jih spravite na pravo mesto oziroma jim dajte primerne oznake. Mislim, da bom &quot;skopčal&quot;, ko bom videl prvi tak zgled. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 22:32, 25. marec 2025 (CET)
::Ni problema, z veseljem obrazložim. Za članke, ki bi jih želel šteti v okvir natečaja, samo prilepiš predlogo {{tl|CEE Pomlad 2025}} s sledečo uporabo &lt;nowiki&gt;{{CEE Pomlad 2025 |uporabnik=Stebunik |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}&lt;/nowiki&gt;. Lahko pa tudi jaz označujem članke, če ti je lažje. Še aktualen primer v članku [[Posebno:Diff/6412359|Litovska vojna za neodvisnost]] pisca Octopus-a. Lep večer, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 23:12, 25. marec 2025 (CET)
:::To je že bolj konkretno. Bom poskušal - ti pa dopolni, če bo kaj manjkalo. Hvala! Veselo Veliko noč, blizu je že!--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:40, 25. marec 2025 (CET)
::::Ni problema. Tudi tebi voščim (sicer malo prezgodaj) blagoslovljeno Veliko noč. Lep večer želim, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 23:44, 25. marec 2025 (CET)

: Pozdravljen, očitno je prišlo do nekaj nesporazumov. Kot piše v [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025/Pravila in udeleženci#Pravila|pravilih natečaja]], veljajo samo članki, ki so bili bodisi ustvarjeni bodisi razširjeni od letošnjega 21. marca do 31. maja. Trenutno torej v poštev pridejo [[Dušegubka]], [[Varnava Rosić]], [[Konkordatna kriza]] in pogojno [[Škofija Segedin-Čanad]], pri ostalih enajstih pa sem moral predlogo umakniti.
: Če želiš sodelovati, se ne pozabi [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025/Pravila in udeleženci#Udeleženci|vpisati med udeležence]]. Predloga {{tl|CEE Pomlad 2025}} pa spada na pogovorno stran, ne na vrh člankov samih. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 10:37, 25. april 2025 (CEST)
:: Hvala za pomoč. Sicer pa ni primerno, da bi mi stari odjedali veselje do tekmovanja mlajšim. Zato bom nadaljeval urejevanja brez tekmovanja kot doslej.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 08:37, 26. april 2025 (CEST)

== Slika ==

Zdravo, ti bi verjetno najbolje vedel. Sumim, da je [[:Slika:Krvavalitija.jpg]] že v javni lasti (glej jugoslovanske pogoje v {{tl|PD-Slovenija}}, ki so bili podedovani v trenutnem zakonu), a mora biti slika objavljena pred letom 1945 oz. 1970, da je v javni lasti kot anonimno delo/fotografija. Vir, ki si ga pripel, mi deluje kot prepis časopisa. Morda veš kaj več o tem viru? Če je temu tako, bom sliko premestil v Zbirko, da bo na voljo na več wikijih. LP! '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 21:44, 12. april 2025 (CEST)
:Dve zelo dobri sliki sem našel. Menim, da je ta slika bila sodobna - tj, da je bila objavljena 1937 v takratnem časopisju - prav tako tista druga. Časnikarji pač prvi gredo s časom. Moj oče (1907-1992) je imel navado govoriti: &quot;Kdor ne gre s časom vštric, postane času stric.&quot; No, šalo na stran. Menim, da ni nobenega dvoma, da je iz takratnega časopisja in da storiš po predlogu. Jaz bi pod pošteno uporabo še vnesel noter tisto drugo, kjer pa je malo manj oseb. Tudi s tisto drugo bi bilo možno isto. Bom poskusil takoj. Sta še kaki dve fotki (morda tudi več), vendar mi ti dve delujeta res &quot;upečatljivo&quot; in &quot;pretresljivo&quot;. Hvala za prizadevnost!--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 22:20, 12. april 2025 (CEST)
:::Veš, napisano je na tisti strani, da je slika iz zbirke Wikimedia commons. To je brend, ki si ga ne bo nihče zmislil. Šel sem sicer na slepo srečo iskat, da bi sliko dal gor pod isto licenco, kot je gori, pa seveda nisem nič našel. Vidim, da sliki ni prilepljen noben stop, torej je to res, saj se nekateri na take reči dobro razumejo in bi takoj gor nekaj prilepili. Če ti poznaš tiste smešne predpise, in veš, da ni ovire, pa tisto drugo kar prestavi na Wikimedijino zbirko. Hvala za trud in lep Velik teden. Sem imel nekaj spovedovanja, je bilo lepo delo. Seveda pridejo k spovedi taki, ki imajo že zagotovljeno vstopnico za v nebesa. Ta pravi grešniki so pa bolj &quot;bogaboječi&quot; in se stran držijo. Spomni se me malo, me nekaj od južne naprej &quot;po vampih šraufa&quot;. Vem, da sem alergičen na alkoholni kis, pa je morda bil v solati. Pri mojih letih pa taka občutljivost ni pogosta, ker večine mojih letnikov (1944) ni več med živimi. Lep pozdrav in obilo uspehov! --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 19:54, 13. april 2025 (CEST)

== [[Ciril Jerič]] ==

Stebunik, najprej ti voščim blagoslovljeno veliko noč!

Ker ti nočem skakati v zelje v članku, ki ga trenutno urejaš, te samo prosim, če lahko predlogo za CEE Pomlad 2025 premakneš iz uvoda članka na pogovorno stran, kamor spada. Najlepša hvala in lep praznični vikend želim naprej. LP, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 17:59, 20. april 2025 (CEST)

:Tudi jaz ti enko želim. Pri vseh imam na strani članka. Če mi bo uspelo, bom premaknil. Če ne, mi boš pomagal. Velja. Še enkrat: veselo in cvetočo Veliko noč!@[[Uporabnik:A09|A09]] [[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 20:18, 20. april 2025 (CEST)

== &quot;Okno&quot; za Paskvina ==

Poskušal sem prenesti &quot;okno&quot; za Paskvina (Pasquino) - to bi bil neke vrste rimski govoreči kip - iz angleške Wikipedije, pa ne &quot;prime&quot;. Tukaj ga podajam, kdor bi zadevo lahko rešil, mu bom hvaležen; ustvarjam namreč članek ''Paskvin'', ki sem ga mislil že pri urejanju &quot;[[Seznam papežev|Seznama papežev]]&quot;, pa nikoli ni prišel na vrsto.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 12:54, 24. april 2025 (CEST)

: {{Opravljeno}}, --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 01:04, 25. april 2025 (CEST)
::&quot;Kdor zna, njemu dva&quot; pravi pregovor. Čudovit si, hvala.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 08:38, 25. april 2025 (CEST)

== Bodoči papež ==

Pozdravljen, za hitrejše ustvarjanje vsebin o prihodnjem papežu bom na [[Uporabnik:A09/peskovnik6|svoji uporabniški strani]] pripravil krajše povzetke za vse 
[[papabil]]e, vsekakor pa si vabljen, da mi pomagaš pri urejanjih ob zaključku konklava. To sporočilo je samo obvestilo, da si ne bi urejevalci krščanskih tematik preveč skakali v zelje, sicer pa sem videl, da si se lotil razširjevanja članka o Frančišku. Hvala za slednje in lep vikend želim! '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 11:44, 26. april 2025 (CEST)
:Opazil sem namreč, da je članek o papežu Frančišku zelo reven in pomanjkljiv, poleg tega pa tudi neurejen. Omejil bi se samo na članek o papežu - ničesar o pogrebu in konklavu. Nekaj malega bi dopolnil zlasti iz angleške in nemške Wikipedije, ki nekatere nejasne zadeve malo bolje razložita. Kar se pa tiče kardinalov, bom rad priskočil na pomoč, če bom kaj mogel. Kolikor imam izkušnje, so kardinali na slovenski Wiki dokaj skromno obdelani - kadar sem jih potreboval, sem večinoma zadel na neobdelane.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 13:59, 26. april 2025 (CEST)
::Vsekakor hvala za pomoč, a menim, da je za članek [[smrt in pogreb papeža Frančiška]] že dobro poskrbljeno, ''omilil'' sem le članka o odzivih in spisku udeležencev, ki sta oba na angleški Wiki, za konklav pa je tudi že članek na [[papeški konklave (2025)]], ki pa ga bom posodobil v kratkem. Za kardinale pa se strinjam, povzetki v mojem peskovniku so takšni, da se da takoj narediti iz njih solidne škrbine, kar nam bo seveda močno koristilo pri imenovanju novega papeža. LP, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 14:49, 26. april 2025 (CEST)
:::Pokojni Slovenec Lojze Kastelic iz Bečkereka (po rodu pa iz Cerknice) je dejal glede JP2: &quot;Naslednik naj bo vse, samo naj ne bo Poljak&quot;; sicer ni hodil kaj dosti v cerkev in ne vem, v čem se mu je JP2 zameril - meni se ni. Nekateri pa danes govorijo: &quot;Naslednik naj bo vse, samo da ne bo iz Južne Amerike in ne jezuit.&quot; Res moramo veliko moliti, da ne bo podobnih presenečenj, ampak kak od &quot;klasičnih&quot;. Jaz dva taka poznam, pa njunih imen ne izdam - me re zanima, kako se bo končal konklave. Seveda je to treba vzeti kot šalo - kajti zanimivo, da niso bili vedno izvoljeni &quot;papabilis&quot; - a največje presenečenje je bil glede tega ravno [[papež Frančišek|Frančišek]]. Z &quot;našim&quot; belograjskim kardinalom - ki je napredoval zelo hitro in je imenovan v zadnjem konzistoriju - sta si začuda podobna: neverjetno priljuden nastop in simpatičen prvi vtis na zunaj...--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 15:06, 26. april 2025 (CEST)

== &quot;Hotniki&quot; ==

Prosim ne uporabljaj tega žaljivo dvoumnega arhaizma za opis homoseksualnosti. V slovenščini namreč v resnici pomeni [https://fran.si/134/slovenski-pravopis/3746526/hotnik?View=1&amp;Query=hotnik pohotno osebo], kadar se nanaša na žensko pa lahko celo prostitutko - nič od česar nima neposredne zveze s homoseksualnostjo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 15:27, 20. maj 2025 (CEST)

== Papež Janez XXIII. ==

Najbrž si spregledal: na strani [[Pogovor:Papež Janez XXIII.#Obisk leta 1960 v Križevcih, Hrvaška|Pogovor:Papež Janez XXIII.]] sem ti pustil en komentar. &amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 11:35, 20. junij 2025 (CEST)

== Neprimeren način pisanja ==

spoštovani,
kolikokrat bo še treba apelirati na tvoj način pisanja člankov. Način, da shraniš vsako črko ali besedo in tako nasmetiš zgodovino do skrajne nepreglednosti. Predlagam, da si članek najprej napišeš na primer v wordu in ko bo dovolj dober, ga preneseš v wikipedijo in oblikuješ v skladu s smernicami naenkrat, pri tem pa uporabljaš predogled. [[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 21:20, 12. julij 2025 (CEST)

:Zdaj je članek končan. Glede na pomanjkljive in nesistematične vire v Wikipedijah skoraj ni bilo mogoče drugače. Mislim, da ni esej - razen če so tudi v tujih Wikipedijah. Kdor ne verjame, naj kar pregleda npr. v angleški, ruski, madžarski, nemški in italijanski Wikipediji, ki bi vse po vrsti zaslužile pripombo, da so škrbine. Veliko sem se trudil, pa pozneje opazil kako napako, ko je bila že v delu. Poleg tega je možno notranje povezave - s katerimi je na tem področju slovenska Wikipedija prava revščina - vnesti šele po preverbi &quot;na terenu&quot;. Večinoma tako ubirajo linijo manjšega odpora in samo prevedejo članek brez preverjanja na drugih Wikipedijah in v raznih virih. Je pa to, kot vidim, nehvaležno delo in zahteva veliko truda. Upam pa, da sem članek zadosti &quot;skrtačil&quot;. Če ne, je to krivda Wikipedij, od katerih sem povzemal gradivo.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 08:48, 13. julij 2025 (CEST)

== Slavko Večerin ==

Zdravo, imaš morda dovoljenje od subotiške škofije? Če ne, te prosim, da se odločiš za eno sliko Večerina, kajti vse te so naložene po principu poštene rabe, ki pa je dovoljena samo v omejenem obsegu. Ostale slike (verjetno vse razen ene, vse so namreč v ilustrativne namene) bo potrebno pobrisati. Hvala za razumevanje in lep večer! '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 20:04, 8. september 2025 (CEST)

== Poštena uporaba malo širše ==
Od uglednega administratorja na slovenski Wikipediji sem pred meseci dobil bolj širokosrčno navodilo, in sicer, da smem naložiti &quot;pod pošteno uporabo&quot; več fotografij (in jih seveda tudi uporabiti). Za to ni potrebnega posebnega dovoljenja, poleg tega pa ni gotovo, da je ravno v zvezi s člankom [[Slavko Večerin]] [[Škofija Subotica|Subotiška škofija]] nosilka avtorskih pravic za posamenzen fotke. Menim, da tukaj ne gre toliko za avtorske pravice, kolikor za dobro voljo uporabnikov in administratorjev (upravnikov), da &quot;trpijo&quot; omejeno število fotk, ki jih pod normalno licenco ne bi bilo mogoče objaviti - kot to dela tudi Ameriška Wikipedija, ki nas gosti pod svojim dežnikom. Menim, da so glede tega slovenski Wikipedisti zelo razumevajoči. Drugo je, če bi tej objavi nasprotoval nosilec avtorskih pravic, kar je pa pri slovenski Wikipediji malo verjetno, saj jo večina tujcev spregleda. V srbski Wikipediji mi je pri enem članku en uporabnik meninič-tebinič izbrisal brez potrebe eno tako sliko &quot;pod pošteno uporabo&quot;, ker nobene druge ni bilo na razpolago. Ali pa je zdaj bolje, da njihov članek (po njegovi ozkosrčni strogosti) nima niti ene slike, ki bi osebo predstavila, je pa drugo vprašanje. In &quot;možeš da se žališ na vodovodnu upravu&quot;. Več slik pa ni niti na razpolago za vsak članek.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 21:06, 28. september 2025 (CEST)

== Predloga:Krščanstvo ==

Predlogo {{tl|Krščanstvo}} vidim, da dodajaš skoraj v vsak svoj novi članek. Namenjena je pravzaprav samo za osnovne članke o krščanstvu, tiste, ki so navedeni  v predlogi. Tako predlagam, da jih raje odstraniš, saj so poleg tega tudi prostorsko zelo potratni. &amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 11:32, 11. september 2025 (CEST)
:Kot vidim, je med članki o krščanstvu tudi članek [[škof]]je. In ti moji članki so sedaj o škofih. Tu ne vidim nobene odvečnosti; obravnavam pač take teme, kjer sem takorekoč doma in ne vidim razloga, zakaj ne bi dodajal ustrezne predloge, če obstaja.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 13:10, 11. september 2025 (CEST)
::Druge Wikipedije imajo še predlogo [[katolištvo]], ki bi bolj spadala na članke z izrečno katoliško vsebino. Pri članku o [[Gabrijel Bukatko|Bukatku]] je seveda predloga &quot;krščanstvo&quot; dokaj primerna, saj je bil &quot;zahodni nadškof&quot; ter &quot;vzhodni škof&quot;.

:::Predloga je namenjena samo vključevanju v članke o splošnih temah, ki so navedene v njej. Torej v članku [[Škof]] ja, v člankih o vsakem posameznem škofu pa ne. To je logika navigacijskih predlog, ki velja za ves projekt, in ni primerno uveljavljati nečesa po svoje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 15:07, 11. september 2025 (CEST)

::::Sicer pa lahko opaziš, da niti doslej ni bila uporabljana sistematično. Hvala za smernico.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 15:13, 11. september 2025 (CEST)

== Kategoriziranje ==

Samo opomba glede kategoriziranja: Če je nekdo nadškof, ne potrebuje tudi kategorije škof, saj kategorija nadškof zadostuje. Podobno, če je nekdo škof, ne potrebuje tudi kategorije duhovnik, saj je poklic duhovnika že vključen v poklicu škofa. Če je nekdo predsednik škofovske konference, ne potrebuje tudi kategorije član škofovske konference in pa Škofovska konferenca X. Kategorij naj bo torej smotrno malo. Vidim tudi, da ponavadi ustvariš novo kategorijo čisto prazno. Poskusi jo umestit na ustrezno mesto v mreži kategorij. &amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 15:47, 20. november 2025 (CET)
:Glede umestitve v mrežo nisem vešč; včasih je namreč potrebna kaka nova kategorija. Pri novem članku navadno navajam kategorije po vzoru na prejšnji sorodni članek. Dvojno navajanje pa je zato, ker je nekdo bil in &quot;predsednik&quot;, nekaj časa pa tudi samo &quot;član&quot; npr. Škofovske konference.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 18:51, 20. november 2025 (CET)

== Ikona za črnogorščino ==
Že večkrat sem prosil, da mi kdo predstavi &quot;ikono&quot; za črnogorščino, pa doslej tega verjetno nihče ni opazil. Obstajajo na primer za druge jezike, in verjetno tudi za črnogorščino: 

;{{ikona en}}
;{{ikona hr}}
;{{ikona cnr}}
;{{ikona me}}
--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 18:59, 20. november 2025 (CET)

: {{tl|Ikona cnr}} izpiše {{Ikona cnr}}. --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 20:43, 20. november 2025 (CET)
::Čudovit si: &quot;Kdor zna, njemu dva (zlatnika si zasluži)&quot;.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 22:49, 20. november 2025 (CET)

== Pomišljaji ==

@[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] lahko prosim uporabljaš pomišljaje (mdr. [[Ivan Benigar]])? 

Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 22:21, 18. december 2025 (CET)

:Bodi malo bolj konkreten. Sicer pa imam namen članek še enkrat pregledati in takrat pridejo na vrsto razne pomanjkljivosti, če jih bom seveda vse opazil. Hvala. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 22:33, 18. december 2025 (CET)
::Na hitro sem preletel članek in videl, da uporabljaš navaden vezaj -, ki ni enak pomišljaju – ... [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 22:54, 18. december 2025 (CET)
:::Najprej se mi redno vpiše kot vezaj; šele po nadaljnjem diplomatskemu okoliprinašanju se sam potegne v pomišljaj. Izgleda, da bom v takih primerih moral pomišljaj kopirati, kar pa pride na vrsto seveda šele, ko bo sledil dokončni pregled. Tako je v Wordu in ostane tudi, kadar prenesem; kadar pa tipkam naravnost v Wiki, pa odtisne samo vezaj. Mislim, da bo to ob pregledu vse urejeno, saj mislim še malo zbrusit oziroma dopolnit nekatere zadeve, ki jih nekateri članki poznajo, drugi pa ne. Španščina mi je sicer precej blizu (latinščina, italijanščina), vendar zadeva napreduje le počasi; za primerjavo je pa tovrstno pisanje v tem članku zelo pomembno.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:15, 18. december 2025 (CET)

== Vabilo k urejevalskemu maratonu ==

Stebunik, danes se odpre urejevalski maraton [[:m:Gorizia-Nova Gorica 2025|Gorizia-Nova Gorica 2025]], v sklopu katerega bomo razširjali in ustvarjali vsebine o Gorici, Novi Gorici ter širši regiji, nasploh pa tematikah Slovenije ter Italije. Natečaj poteka do 29. decembra 2025. Toplo vabljen k urejanju in ustvarjanju. V imenu Študentskega Wikikluba Univerze Ljubljana in Wikimedie Italije, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 13:29, 19. december 2025 (CET)
:Kot Slovenec - oče je bil doma iz Trnovega pri Ilirski Bistrici, mačeha iz Radeč - bi morda noter lahko prišel tudi [[Ivan Benigar]]; še bolj pa Tržačan [[Viktor Sulčič]]. Jaz navadno nisem te sreče, da bi se kak moj članek pokrival s kakim natečajem. Hvala za obvestilo.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 22:38, 19. december 2025 (CET)
::Ni panike, dobrodošel vsak prispevek, ki se vsaj dotika te teme :) Lep večer želim, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 22:48, 19. december 2025 (CET)
:::Kot sem omenil, sem glede teh reči bolj neroden. Če se ti zdi, postavi zadevo noter kar ti. Sedaj sem sklepal božični črkostih - mislim, da je v angleščini boljši kot tisti v slovenščini (poleg srbohrvaškega in madžarskega) - to pa je seveda le za mojo Stebunikovo stran. Kljub velikim pomanjkljivostim pesmic jih za enkrat ne mislim brusit, saj je namen zgolj voščilo in ne umetniška popolnost, ki bi prvič zahtevala veliko časa, drugič pani nobenega jamstva, da bi se izcimilo kaj boljšega, saj je največ odvisno od navdiha, ki ga pa včasih manjka. 

Če pa hočem zgoraj omenjena članka zaokrožit in dokončat, pa bo še nekaj dela, posebno pri učenem in vsestranskem - pa skoraj nič obdelanem - Benigarju - in seveda obenem ne bo časa za obdelavo nekih nepomembnih voščil. Tukaj v tem članku bi morala biti pomišljaja, a laptop napiše le vezaj. V člankih, ki jih lahko delam v Wordu, bom seveda na koncu poskušal urediti. 

Vesele Božične praznike! Pretreslo me je, ko sem zvedel, kako grozno božično voščilo nam je pripravila Nika - in se temu brez pridržkov pridružuje tudi naša predsednica, ki bi morala vsaj glede takih zadev biti nevtralna. Ali res mislijo tovrstni ljudje, da je splav - umor nerojenega bitja - res nekaj tako razveseljivega in pozitivnega, da bi ga morali povsod vrivati kot neko pridobitev? In to propagirajo nasilno - kot da so od tega obsedeni - ko obenem ali pa prav zaradi takih in Slovenija in Evropa beležita demografski primanjkljaj! Samo čakam še kako teroristično akcijo prijaznih migrantov, ki jo po običaju sprožijo pred Božičem - da svet govori o njih in ne o Jezusu, o terorizmu a ne o miru! V Avstraliji so se že pokazali, čeprav jih je tam malo - Evropa pa je skoraj redno na udaru. Ali se ni že Meško spraševal: &quot;Kam plovemo?&quot; Kaj bi se spraševal zgroženo šele danes!--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:10, 19. december 2025 (CET)

== Voda na mlin rasizma ==
Več avtorjev v nekaterih Blavatskinih spisih videva ideje, ki bi jih lahko opisovali kot antisemitske, celo rasistične in fašistične, ki so vplivale na nacizem, kot je poudaril CICAD[37] (Coordination Intercommunautaire Contre l'Antisémitisme et la Diffamation / Medskupnostno usklajevanje proti antisemitizmu in obrekovanju) &lt;ref&gt;{{Lien brisé|titre=Esotérisme et antisémitisme {{!}} Cicad|url=http://www.cicad.ch/fr/anti-semitism-history/esot%C3%A9risme-et-antis%C3%A9mitisme.html|site=www.cicad.ch|consulté le=2019-01-02}} : {{citation|Ainsi la fondatrice du mouvement théosophique, l'Ukrainienne Helena Petrowna Blavatsky (1831-1891) prône-t-elle des enseignements fascistes et racistes : les Aryens trônent au sommet de la pyramide des races, tandis que les Juifs, l'incarnation du Mal, ne sont qu'une excroissance anormale. Selon un principe cosmique, les races inférieures devraient être exterminées par les autres. Les sociétés théosophiques se sont parfois distancées de cette idéologie, mais sans jamais rejeter totalement la pensée de Blavatsky. Les nazis se sont largement inspirés de la théosophie en reprenant à leur compte la croix gammée, le discours sur les races ainsi que les références à l'occultisme occidental et oriental}}.&lt;/ref&gt;.

Za druge, vključno z bogovedci, je to napačna presoja HPB-nih zamisli, saj je prezirala nasilje in želela spodbujati vesoljno bratstvo[38][39] &lt;ref&gt;{{Ouvrage|langue=en|prénom1=Joseph Howard|nom1=Tyson|titre=Madame Blavatsky Revisited|éditeur=iUniverse|date=2006-12-20|pages totales=416|passage=347|isbn=978-0-595-85799-9|lire en ligne=https://books.google.fr/books?id=s8-nBQAAQBAJ&amp;pg=PT347|consulté le=2019-01-03}}.&lt;/ref&gt;{{,}}&lt;ref&gt;{{Lien web|titre=From the Editor's Desk: Was H.P. Blavatsky a Nazi? - Theosophical Society in America|url=https://www.theosophical.org/publications/quest-magazine/3613|site=www.theosophical.org|consulté le=2019-01-03}}.&lt;/ref&gt;.

Morda gre tudi za napačno razumevanje zamisli o korenski rasi, ki ni rasistična, temveč posebna čarovniška; med temi sedmerimi korenskimi rasami ali obdobji, ki segajo milijone let nazaj, je resda omenjena [[arijska rasa]], vendar ne ravno v smislu, kot so jo kasneje uporabljali [[nacisti]]. Kljub temu drži, da so se številni med njimi navdihovali s spisi Blavatske, ki so jo občudovali, na primer [[Guido von List]] in [[Lanz von Liebenfels]] [40] &lt;ref&gt;{{Ouvrage|langue=en|prénom1=Peter|nom1=Levenda|titre=The Hitler Legacy : The Nazi Cult in Diaspora : How it was Organized, How it was Funded, and Why it Remains a Threat to Global Security in the Age of Terrorism|éditeur=Nicolas-Hays, Inc.|date=2014-11-08|pages totales=320|passage=34|isbn=978-0-89254-591-9|lire en ligne=https://books.google.fr/books?id=C_W0AwAAQBAJ&amp;pg=PA34|consulté le=2019-01-03}}.&lt;/ref&gt;, ali ustanovitelj Društva Thule [[Rudolf von Sebottendorf]], [[Karl Haushofer]] in [[Dietrich Eckart]], kateremu je [[Adolf Hitler|Hitler]] posvetil svoj ''[[Mein Kampf]] ''; on je izjavil, da je slednjega seznanil s knjigo ''Tajni nauki'' [41] &lt;ref&gt;{{Ouvrage|langue=en|prénom1=Richard S.|nom1=Levy|prénom2=Dean Phillip|nom2=Bell|prénom3=William Collins|nom3=Donahue|titre=Antisemitism : A Historical Encyclopedia of Prejudice and Persecution|éditeur=[[ABC-CLIO]]|année=2005|pages totales=828|passage=73|isbn=978-1-85109-439-4|lire en ligne=https://books.google.fr/books?id=Tdn6FFZklkcC&amp;pg=PA73|consulté le=2019-01-03}}.&lt;/ref&gt;.

:Gornji odstavek je prevod iz francoske Wikipedije, in je odlično ter z viri dokumentirano dopolnilo mojega tozadevnega odstavka v članku o Heleni Blavatski (skrajšano tudi HPB). Žal pa je citirano v francoščini in nikakor nisem mogel prevesti tistih njihovih gesel v angleščino, da bi se citati pokazali, kot bi se morali. Zato bi prosil nekoga za pomoč. Da ne bi &quot;smetil&quot; v članku, sem zadevo postavil semle. Hvala že vnaprej!--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 20:28, 19. januar 2026 (CET)
::Kdor se razume, naj mi pomaga - mislim, da je urejeno po zgledu na angleško Wikipedijo, morebiti pa vrstni red ni isti. Besedilo sem prevedel, citati pa se ne želijo podrediti, čeprav se mi zdi, da zadeva ni tako zapletena, vendar bi tukaj res bila dobrodošla pomoč. Hvala.

== Magdalena Gornik ==

Danes je ravno 130-letnica smrti [[Magdalena Gornik|Magdalene Gornik]], pa me je klical Damjan Kejžar, župnik v Ljubnem ob Savinji. Zdi se mu dobro, da bi se njeno življenje predstavilo tudi angleškim bralcem, vendar članka v Angleški Wikipediji o njej zaenkrat še ni. Ker si avtor našega članka, me zanima, ali bi bil mogoče pripravljen narediti prevod v angleščino. Prevod bi lahko naredil kar strojno, pa ga potem samo jezikovno še pregledal. [[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#08477f;&quot;&gt;Janez&lt;/span&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#fbac00;&quot;&gt;drilc&lt;/span&gt;]] 14:07, 23. februar 2026 (CET)
:Zdaj končujem članek [[Nikolaj Velimirović]]; lahko bi potem poskusil.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 17:23, 23. februar 2026 (CET)
::Nekaj dopolnjujem še v slovenskem članku, seveda s potrebnimi opombami, kar bom potem dodal še angleškemu članku, kajti tam so ponekod zelo nataknjeni (sitni) in zahtevajo po mojem pretirano število teh opomb ali sklicev. Imam z njimi slabe skušnje, zlasti pri nekaterih člankih. Predvsem sem opazil, da nimajo pojma o naših balkanskih razmerah ter zahtevajo opombe za zadeve, ki so (bile) našim šolarčkom same po sebi razumljive. Tukaj mislim predvsem na članke, ki jih obdelujem s področja [[Beograd|Beograda]] ali [[Srbija|Srbije]] oziroma bivše [[Jugoslavija|Jugoslavije]]. Pri Magdaleni so glede tega pri angleškem članku dokaj zmerni, in mislim, da bom lahko kmalu dokončal slovenskega in potem prevedel v angleščino še tisto, kar je bilo potrebno dodati. Upam, da bo članek v angleščini kmalu dokončan in da bom dodal citate, ki po njihovem še manjkajo. Lahko si misliš, da je to zelo nehvaležno delo. 

Še bolj zahtevni (nemogoči) pa so (bili) pri dajanju mojih člankov v hrvaški, srbohrvaški in srbski Wikipediji; praktično nemogoči pa v bosanski, in sem opustil kakršnokoli prevajanje svojih člankov v te jezike. Nekaj časa je bila zelo sprejemljiva srbohrvaška Wikipedija, ki pa je razumljiva seveda tudi drugim podobnim. Pa se je pred nekaj leti našel &quot;pametnjakovič&quot;, neki novopečeni &quot;administrator&quot;, ki mi je začel delati neznanske težave in ovire, pa sem to &quot;gubljenje vremena&quot; opustil in prenehal tam objavljati sicer izvirne in manjkajoče članke. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 18:33, 22. marec 2026 (CET)

== Prošnja za pogled ==

Sestavil sem en kratek [[Uporabnik:Janezdrilc/Seznam slovenskih duhovnikov in škofov, ki jih je posvetil papež|seznam]] pa bi te prosil, če lahko malo pokukaš. Če se še kakega imena spomniš, bom hvaležen, če ga dopišeš. [[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#08477f;&quot;&gt;Janez&lt;/span&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#fbac00;&quot;&gt;drilc&lt;/span&gt;]] 00:10, 7. marec 2026 (CET)

:Spoštovani! Pri meni se nič ne pokaže. Pozdrav [[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 09:12, 7. marec 2026 (CET)
::Sedaj sem odprl &quot;seznam&quot; in sem opazil. Če se bom koga spomnil, bom dodal. Bog te živi pri lepem delu!--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 10:04, 7. marec 2026 (CET)

== Škofovsko rodoslovje ==

En zelo zanimiv članek sem našel: [[:it:Genealogia episcopale]]. Res bi bilo dobro, če bi ga imeli v slovenščini, pa me čisto tako zanima, če bi ga bil pripravljen prevest – enkrat pač, ko boš kaj pri času. Če bi bil jaz z italijanščino na ti, bi se ga tudi sam lotil, tako pa sem odvisen od pomoči kolegov. Se ti pa obenem lepo zahvaljujem za nedavno dopolnitev članka o Magdaleni Gornik in prevod v angleščino. Je lep prispevek ob njeni okrogli obletnici smrti. --[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#08477f;&quot;&gt;Janez&lt;/span&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#fbac00;&quot;&gt;drilc&lt;/span&gt;]] 16:52, 20. april 2026 (CEST)
:Trenutno sem pri &quot;vzhodni temi&quot;: ravno zdaj obdelujem srbskega patriarha [[Gavrilo Dožić|Gavrila]], ki sem ga zaradi podobnosti imen ponekod zamenjal za &quot;Danila&quot;, ki pa (še) ne obstaja. Zelo zanimivo napako sem odkril. Ko sem obdeloval [[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev sv. Petke]], sem med drugimi našel tudi svojo fotko iz 2007, na kateri je spominska plošča pred vhodom v cerkev. Tam piše, da jo je 27. oktobra 1937 posvetil patriarh Gavrilo. Posvetil pa jo je neki škof, saj tako piše v knjigi, ki jo imam o Beograjski trdnjavi. Poleg teg je Gavrilo nastopil službo šele februarja 1938; njegov predhodnik [[Varnava Rosić|patriarh Varnava]] pa je umrl sredi [[Konkordatna kriza|Konkordatne krize]] julija 1937. Jasno je torej, da je patriarhovo ime na to ploščo zašlo po pomoti. No, toliko v opravičilo, da trenutno ne morem prevzeti tako čudovitega članka, saj mi je laščina res čisto domača, celo bolj kot ogrščina. Želim namreč dokončati to neobdelano, pa silno zanimivo področje srbskih patriarhov, ki jih — hvala Bogu — niti ni veliko (od 1920). Poleg tega pa me matra že pol mesca hud prehlad in kašelj. Najprej sem jemal nek rezistentni penicilin, danes pa sem dobil cefuroksim, ki že deluje in upam, da me Matilda še ne bo pošlatala. Malo se spomni mojega zdravja, okolja in delovanja. Hvala.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 16:47, 21. april 2026 (CEST)

Seveda, svoje projekte vsekakor spravi pod wikistreho. Če pa kasneje kdaj utegneš, pa ti bom hvaležen. Bog naj ti čimprej povrne zdravje. Lepo drugače, da pišeš življenjepise o pravoslavnih škofih. Glede Gavrilove posvetitve cerkve pa: ali je možno, da jo je kljub vsemu on posvetil, čeprav takrat še ni nosil naziva patriarh? Bi bilo mogoče možno, da je bil takrat že imenovan za patriarha, ne pa še umeščen? --[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#08477f;&quot;&gt;Janez&lt;/span&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#fbac00;&quot;&gt;drilc&lt;/span&gt;]] 23:52, 21. april 2026 (CEST)

:Ne. Jaz imam knjigo iz 1970, kjer je vse točno opisano. To je vse citirano. Vsa svetišča in drugo na Beograjski trdnjavi. Glede njegove umestitve je razumljivo, da so dolgo čakali po cirkusih v zvezi s Konkordatno krizo, ki je skoraj nesla Jugoslavijo. Primitivno kot pri levičarjih, čeprav so bili tu voditelji SPC desničarji - divje po balkansko (prkos, inat, bez pameti). Zato je razumljivo, da je po Varnavovi smrti julija 1937 bil izvoljen njegov naslednik šele februarja 1938. Tu niso problem viri, ampak površnost. Podobna je bila tudi nemščina pri opisu Cerkve sv. Marka (ko pride na vrsto, jo bom lepo obdelal). Ko sem to omenil pri neki svoji sliki, so to katastrofalno skrpucalo kmalu popravili. Po mojem bi bilo treba na ploščo napisati najprej točen datum posvetitve, nato pa tudi škofa-vikarja, ki jo je posvetil. To je malenkost: v tem pa so osnove dialoga. Zato ekumenski dialog ne gre naprej. Pravoslavno duhovnščino je med drugim izobraževala (podobno kot oficirski kader) Beograjska Politika, poleg tega pa ruski šovinizem. Lep primer se vidi pri Nikolaju Velimiroviću, ki je bil evropsko vzgojen - in so ga poslali na &quot;prevzgojo&quot; v Rusijo, kjer se je navzel sovraštva do Zahoda in do katoličanov. To je bilo potem usodno za Konkordatno krizo, pa tudi za vojaški udar, ki je Jugo pahnil v vojno. Tisti napis so verjetno reda radi dali gor, ko so bili končani mozaiki (1983), lahko pa tudi pozneje. Ti veš, da današnja mladina malo bere in to je socialistična generacija, ki jih niso preveč zanimali viri ali pa do njih niso prišli. To v članku poudarjam prav zato, ker iz tega neznanja in nepoznavanja drugih se rodi nezaupanje, iz nezaupanja pa pride napadalnost in sovraštvo, ki je razbila tudi Jugoslavijo. Če bi bilo iskreno medsebojno poznavanje, bi bilo možno tudi večje sodelovanje. Če na primer pri SPC izpodbiješ eno &quot;njihovo&quot; točko, potem vse pride pod vprašaj, in bi se morali končno zamisliti, da na Zahodu in posebej pri katoličanih le ni vse tako narobe in da niso njihove trditve tako neumne, kot jih navadno prikazujejo. V zvezi s tem sem pri Cerkvi sv. Pertke zelo obširno obdelal tudi pitnost svete vodice, na kaj je opozoril neki njihov časopis. Mislim, da bo tudi dialog bolj mogoč, če bo slonel na trdnih dejstvih, kot je dajal že Slomšek: Cerkev in šola sestri sta dve ena brez druge biti ne sme! Tam pa hienski zavod stalno opozarja, da tista voda ni pitna, oni pa nič, ko da nimajo dovolj dohodkov! Pa bi bila potrebna le malenkost, za popolno prečiščevanje tiste vode. Če se takih reči ne bo sproti reševalo, potem pridejo miti, ki niso nič manj nevarni pri kristjanih kot pri muslimanih, pa tudi v politiki itd. Jaz nobene trditve ne jemljem &quot;zdravo za gotovo&quot;, ampak pregledam čim več virov, tudi v drugih jezikih. Tako sem neke zanimive ugotovitve našel tudi pri bolgarski Wikipediji. Hvala za opombo. V članku je navedeno po virih. Še 27. marec 1941: Pavel ni bil izdajalec, ampak edini trezni državnik, ki bi lahko Jugo obvaroval pred propadom in sledečo katastrofo. Angleži pa so gledali le nase in svoje koristi ne le takrat, ampak tudi po vojni, ko so razorožene stotisoče hladnokrvno izročili koljačem. Vsekakor je bil udar v tistih okoliščinah politično neodgovorno dejanje, pa čeprav ga še danes slavijo. Podobno je neodgovorno od uprave sv. Petke, da ne uredi zadeve s prečiščevanjem sv. vodice, čeprav znanost, tj. higienski zavod, že leta na to opozarja. Če bom našel časa, bom ti dve &quot;ugotovitvi&quot; glede Cerkve sv. Petke dal tudi na srbsko in angleško Wikipedijo. &quot;Amicus Cato amicus Plato, amicitior veritas!&quot;@ [[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 00:39, 23. april 2026 (CEST)

== Avtobiografije ==

Zdravo, sem prebral tvoj komentar na [[Wikipedija:Glasovanja/Avtobiografije]]. Naj pripomnem, da predlog trenutno zadeva le prispevke uporabnikov, ki so napisali članke o sebi in ne uporabe avtoportretov ali avtobiografij za vire, tako da predlagan sprememba pravil ne bi vplivala na tvoje delo. Skratka, tebi v vednost. Lep vikend še naprej, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 12:37, 6. junij 2026 (CEST)

== Slog člankov ==

Slog tvojih člankov, zlasti biografskih, je pogosto preveč domačen za enciklopedijo, z ogromno subjektivnimi zastranitvami in nerelevantnimi podatki, ki imajo kvečjemu posredno zvezo s subjektom. Ker s kolegom {{u|Upwinxp}} ravno točkujeva prispevke za natečaj CEE Pomlad 2026, sem želel povedati dovolj vnaprej, da bodo prispevki za natečaj prejeli polovično število točk, če bodo več kot kak teden ali dva ostali v sedanji obliki (jih bova tudi ustrezno označila) - za primer, če ti je pomembno in bi želel izboljšati rezultat.

S tem v zvezi prosim tudi za odziv na komentar na [[Pogovor:Margaret Mitchell]]. Hvala, — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 13:57, 9. junij 2026 (CEST)
:V povezavi z [[Vuk Drašković|Vukom Draškovićem]] sem bil prisiljen vključiti kar nekaj člankov, ki so v nastajanju. Če bo čas, bom poskusil &quot;izpiliti&quot;; ti &quot;politiki&quot; in &quot;pisatelji&quot; me pri mojih načrtih tako samo ovirajo, saj sem želel dokončati področje z drugačno tematiko. Ker pa tega, ki ga sedaj obdelujem, v slovenski Wikipediji ni oziroma je zelo skromno obdelano, sem se mimogrede lotil tudi tega. Dokler posamezni članki ne bodo končani, nima smisla, da &quot;zbrda-zdola&quot; kaj večjega spreminjam; potem bo bolj pregledno in se lahko da končna oblika.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 14:14, 9. junij 2026 (CEST)
::Glede sloga sem napravil po svojih zmožnostih. ''Vidva, ki se na to razumeta, &quot;prečistita&quot; članke po svoji presoji''; sam tega zapletenega dela pri najboljši volji nisem sposoben; če bi to znal, bi napravil že sproti. Hvala.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 07:10, 10. junij 2026 (CEST)
:::Mislil sem slog besedila, ne tehnične opreme članka (čeprav je pri slednjem vidiku tudi nekaj težav, predvsem to, da delaš preveč povezav na druge članke). Recimo izjave, kot je &quot;Kdor more razumeti, naj razume! Tudi pisec tega članka je začel raziskovati ...&quot;, nimajo kaj početi v enciklopediji. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 19:17, 11. junij 2026 (CEST)
::::Omenil sem, da gradivo znam zbrati; za &quot;prečiščevanje&quot; nepotrebnega ali za odpravo povezav pa nimam srečne roke. Kdor se na to razume, naj kar opravi, kar misli, da je potrebno. Opažam, da je večina člankov na Wikipediji le kopija, prevod ali krajšanje. Kadar namreč delam kak nov članek, primerjam večino že obstoječih wiki člankov na znanih jezikih, pa komaj najdem kaj drugega kot prepisovanje in celo z napakami vred. Če hočeš kaj bolj temeljitega, je s tem veliko nehvaležnega dela; med drugim se na spletu najde veliko tozadevnega gradiva ali pa tudi ne. Če bi bil mlajši ali pa na kakem Wiki tečaju, bi mi take zadeve morda bolj šle od roke; zato ne bi bilo narobe, da tisti, ki to opazi, zadevo tudi uredi.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 21:01, 11. junij 2026 (CEST)</text>
      <sha1>10odg8kiaisyhhuoe07q3n69kgvon3x</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688282</id>
      <parentid>6688270</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T19:46:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>/* Slog člankov */ odg</comment>
      <origin>6688282</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="73506" sha1="myifl7nftctk3c7owbun3ckjwe41guo" xml:space="preserve">{{Navpolje
| name = Navpolje
| title = &lt;font color=white&gt;Arhiv&lt;/font&gt;
| titlestyle = background:#CF2929; color:white; text-align:left;
| liststyle = text-align:center
| style = width:250px; float:right;
| state = collapsed
| navbar = off
| list1 =
&lt;poem&gt;
[[Uporabniški pogovor:Stebunik/Arhiv|2010–2011]]
[[Uporabniški pogovor:Stebunik/Arhiv 2|2012–2013]]
[[Uporabniški pogovor:Stebunik/Arhiv 3|2014–2015]]
[[Uporabniški pogovor:Stebunik/Arhiv 4|2016–2017]]
[[Uporabniški pogovor:Stebunik/Arhiv 5|2018–2022]]
&lt;/poem&gt;
}}

'''Uporabniški pogovor:Stebunik.'''

== Kako spremeniti imena slik? ==

Prenesel sem v Commons nekaj slik in kljub pazljivosti nekaterim nisem dal ustreznega imena. Kako lahko spremenim naslov slike? Hvala. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 04:00, 17. april 2023 (CEST)

:Na opisno stran slike dodaj predlogo &lt;tt&gt;&lt;nowiki&gt;{{Rename|želeno novo ime.ext|številka razloga|reason=razlog za preimenovanje}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/tt&gt;. Za podrobna navodila in številke razlogov glej [[commons:Commons:Preimenovanje datotek]]. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 04:11, 17. april 2023 (CEST)

:: Res si ekspeditiven. Hvala, bom poskusil. Če ne bo šlo, bom še vprašal. Veselo praznovanje! (Tukaj v Srbiji je pravoslavni velikonočni ponedeljek tudi še dela prost dan. Letos je bila katoliška Velika noč 9. aprila, pravoslavna oziroma po julijanskem koledarju pa teden pozneje, torej 16. aprila. Otroci niso šli v šolo od našega Velikega četrtka do jutri - prave velikonočne počitnice. Nisem na tekočem, kako je glede počitnic v Sloveniji.) --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 12:36, 17. april 2023 (CEST)

:Upam, da bo uspelo. Sicer sem na voljo za vprašanja. Veselo praznuj! --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 13:17, 17. april 2023 (CEST)

== Kurešček ==

Vidim, da si se lotil razširitve članka [[Kurešček]]. Sklepam, da se nameravaš osredotočiti predvsem na kraj kot romarsko središče. V tem primeru predlagam, da ustvariš stran [[Cerkev Marije Kraljice miru, Kurešček]], in vanjo vneseš vse, kar zadeva zgodovino, arhitekturo in umetnost cerkve ter tudi vse, kar zadeva romanja. Omeniš lahko tudi razne seminarje, ki se tam odvijajo, in kakšne pomembnejše duhovnike, pridigarje, govorce ali druge voditelje, ki jih vodijo. Tale napotek se mi zdi še vendarle dobro izpostaviti: Kadar boš omenjal vidca [[Franceta Špeliča]] in Marijina prikazovanja oziroma njena sporočila, govori o njih kot o &quot;domnevnih&quot;, se pravi z ustreznim zadržkom in z opombo, da Cerkev do sedaj še ni ustanovila kakšne preiskovalne komisije in se torej tudi še ni izrekla o teh nadnaravnih dogodkih. &amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 20:34, 22. april 2023 (CEST)
:[[Jakob Manjackal]] mi je vzel veliko časa. Imam tudi lastne fotke s Kureščka, bilo je davno, moram jih poiskati. Glede čudežnih dogodkov bi govoril na splošno o nenavadnih dogodkih - pa naj si jih vsakdo razlaga kot hoče. Odločitev Cerkve je seveda v znanstvenem članku le kot informacija. Njena odločitev namreč velja le za katoliške vernike. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 18:23, 25. april 2023 (CEST)
::Kar se tiče o. Špeliča, mislim, da bi mi lahko kdo prišel na pomoč; glede razdelitve Kureščka pa je ideja odlična in se bom po njej ravnal. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 18:23, 25. april 2023 (CEST)

== Invitation to Rejoin the [https://mdwiki.org/wiki/WikiProjectMed:Translation_task_force Healthcare Translation Task Force] ==

[[File:Wiki Project Med Foundation logo.svg|right|frameless|125px]]
You have been a [https://mdwiki.toolforge.org/prior/index.php?lang=sl medical translators within Wikipedia]. We have recently relaunched our efforts and invite you to [https://mdwiki.toolforge.org/Translation_Dashboard/index.php join the new process]. Let me know if you have questions. Best [[User:Doc James|&lt;span style=&quot;color:#0000f1&quot;&gt;'''Doc James'''&lt;/span&gt;]] ([[User talk:Doc James|talk]] · [[Special:Contributions/Doc James|contribs]] · [[Special:EmailUser/Doc James|email]]) 12:34, 6 August 2023 (UTC)
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:Doc James@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Top_translatiors/sl&amp;oldid=25414848 --&gt;

== Dodaj jezike ==

Poskusil sem dodati članek &quot;[[Nadvojvodina Avstrija]]&quot; kot članek v slovenščini k angleški &quot;Archducy Austria&quot;, pa ni šlo. Sicer drugič ni bilo problemov. Kdor se razume, naj priskoči na pomoč. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 00:16, 7. oktober 2023 (CEST)

: {{Opravljeno}}. --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 00:28, 7. oktober 2023 (CEST)
:Čudovit si. Bog lonaj. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 10:34, 7. oktober 2023 (CEST)

== Popravek imena in jezikovna povezava za [[Pax Austriaca]] ==
Zopet mi jo je zagodla jezikovna povezava. Članek &quot;[[Pax Austriaca]]&quot; obstaja v angelščini na Wikipediji. Jaz sem zadevo prevedel in malo priredil, naslov pa je isti kot v angleščini - seveda je to latinsko in pomeni &quot;Avstrijski mir&quot;. Ko sem pa hotel vnesti jezik, je stran najprej zahtevala moje geslo. Ko sem geslo srečno našel in vpisal, pa je pisalo, da ne more najti tega članka na Slovenski Wikipediji (ker je takrat, ne vem zakaj, austriaca bilo z malo začetnico). Res, cela zmešnjava. Nekdaj je to šlo avtomatsko. Kdor se razume, naj torej poveže jezike. Hvala. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:14, 20. oktober 2023 (CEST)
Uspešno sem prestavil članek iz &quot;Pax austriaca&quot; na &quot;Pax Austriaca&quot; (torej obe besedi z veliko začetnico). Narobe pa je, da je pred to besedo še Wikipedija in je torej naslov članka: &quot;Wikipedija. Pax Austriaca&quot;. Smola, saj je moj prejšnji naslov članka imel malo začetnico: Pax austriaca, in sedaj je pisano z veliko, ker morata biti ob črki z veliko: Pax Austriaca. Zdaj pa se je k naslovu prištulila še Wikipedija! Prosil bi za ureditev zadeve, in hvala. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:27, 20. oktober 2023 (CEST)
:Torej: namesto [https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Pax_Austriaca] mora biti: [https://sl.wikipedia.org/wiki/Pax_Austriaca]. Poleg tega pa je treba še ustvariti povezavo za jezike z istoimenim člankom v angleščini [https://en.wikipedia.org/wiki/Pax_Austriaca]. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 10:26, 21. oktober 2023 (CEST) 

== Peskovniki ==

Stebunik, če smem, bi predlagal, da seznam uporabniških peskovnikov prestaviš na svojo glavno osebno stran. Tu je namreč videt, kot da poteka kak pogovor. Spotoma, če je katera od strani, ki je ne potrebuješ več in bi jo želel izbrisati, le sporoči. --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 22:20, 26. maj 2024 (CEST)

:Mislim, da se ti na te reči bolj razumeš. Če je boljše, prestavi, nimam nič proti. Zaenkrat ne bi brisal, ker imam še kako zadevo v načrtu, in jo tukaj najhitreje najdem. Poleg tega pa je pri roki tudi nekaj praktičnih orodij. [[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:52, 26. maj 2024 (CEST)

{{Opravljeno}}, najdeš jih na dnu strani. --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 10:38, 27. maj 2024 (CEST)

Veš, kaj bi samo še predlagal? Če bi v peskovnikih kategorije zaklical, da ne bi bile aktivne. Sedaj se namreč peskovniki pojavljajo po mnogih kategorijah. To narediš takole:
&lt;pre&gt;
&lt;!-- 
[[Kategorija:...]]
[[Kategorija:...]]
--&gt;
&lt;/pre&gt;

--&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 15:04, 10. junij 2024 (CEST)
::Rad bi te vprašal v zvezi z zaklicanjem kategorij: ali je to še potrebno ali je morda že urejeno?--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 19:39, 31. avgust 2024 (CEST)

Sem uredil. Kategorije sem samo spremenil v notranje povezave:

&lt;pre&gt;
[[:Kategorija:...]]
[[:Kategorija:...]]
&lt;/pre&gt;

--&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 20:43, 31. avgust 2024 (CEST)

== [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik31 - Rodič (priimek)]] ==

Zdravo, rad bi te samo opomnil, da predloga za povezovanje do priimkov že dolgo ne deluje več, vsaj od kar je SURS spremenil način dostopanja do podatkovnih baz. Sem te samo prijazno spomnil, da ne bo začudenja, ko te bo vrglo na SURS-ov primarni meni. Lep pozdrav, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 10:49, 31. avgust 2024 (CEST)
:Hvala za opozorilo. Vendar je meni odgovoril na vsa vprašanja in sicer čisto razumno, celo natančno po regijah in sicer z datumom 1.I.2024. Ne vidim tu ničesar, kar bi bilo narobe. Edina skrivnost je, kaj je s tistimi priimki, ki jih je manj kot 5, ker tega baje ne smejo razkriti zaradi varovanja podatkov; vtipkal sem noter več priimkov, tudi svojega - in sem dobil čisto pametne in sprejemljive ter natančne odgovore.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 17:22, 31. avgust 2024 (CEST)
::Pred leti te je vrglo direktno na vnos od priimka, sedaj ga moraš še enkrat vtipkati na strani SURSa, ko klikneš povezavo s predloge. Skratka, le manjša neprijetnost. LP, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 18:27, 31. avgust 2024 (CEST)
:::Ko vtipkaš priimek, pod tem malo desno piše ''Izberi''. Klikneš na to in se pokaže izid. Človek bi pričakoval, da je treba klikniti na polje desno. Na ta način pa zadeva odlično deluje in je izredno natančna - vsaka pohvala sestavljalcu teh strani. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 19:35, 31. avgust 2024 (CEST)

== Koncilski očetje ==

Stran [https://www.catholic-hierarchy.org/ Catholic-hierarchy.org] vsebuje popolna seznama koncilskih očetov prvega in drugega vatikanskega koncila. Pri drugem koncilu je dodatna težava, da obstajajo ločeni seznami za vsakega od štirih zasedanj. To pomeni, da se večina imen štirikrat ponovi. Natančna statistika je sledeča:

* 1. zasednje: 2448 koncilskih očetov
* 2. zasednje: 2488
* 3. zasednje: 2471
* 4. zasednje: 2629

Hja ... skratka ... Če si res pripravljen narediti seznam, mogoče predlagam, če bi naredil najprej &quot;talažjega&quot; – za prvi koncil, pa potem vidimo, kako naj bi seznam bil urejen po tvoji zamisli. Torej, ta seznam (za 757 koncilskih očetov prvega koncila) se nahaja na štirih podstraneh:

* [https://www.catholic-hierarchy.org/event/ecv1-1.html Podstran 1]
* [https://www.catholic-hierarchy.org/event/ecv1-2.html Podstran 2]
* [https://www.catholic-hierarchy.org/event/ecv1-3.html Podstran 3]
* [https://www.catholic-hierarchy.org/event/ecv1-4.html Podstran 4]

Morda se odločiš ... Upam. --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 22:12, 14. september 2024 (CEST)
:Hja, zelo si razgledan. Če bi mi kdo pomagal, pa bi morda šlo. Nisem našel, ampak pomislil sem, da bi to moglo biti nekje na ''Catholic hierarchy'', ki je ne samo temeljita, ampak tudi zanesljiva zadeva. Ni malo število 757 - kar zmoti se mi: kaj pa šele drugi, ko jih je bilo na vsakem zasedanju vsaj trikrat več. 

Za zdaj bi želel &quot;spraviti pod streho&quot; še nekaj beograjskih in bečkereških škofov. Prav nocoj sem naletel na svojo fotko, ki podobne nisem mogel najti nikjer, in sicer fotografijo od komaj 2 leti vladajočega subotiškega škofa Večerina. Ni sicer kaka predstavitvena in ni le on na sliki, ampak je prav on osebno. Obdelal sem temeljito njegovega predhodnika Janoša Penzeša, sedanjega Fazekaša pa ne poznam in ga verjetno nimam na sliki. Prvi beograjski škof Rodič mi je vzel več ko mesec dni dela, je bilo za orati ledino. Upam, da bo z našim Ujčičem lažje. Tisto, kar sem omenil (koncilski očetje), pa bi morda prišlo na vrsto pozneje. Pride mi na misel, da očetov ne bi bilo treba ponavljati, se pravi glede na 4 zasedanja, ampak napraviti preprost in enoten seznam - morda kar abecedni - z nekaj najosnovnejšimi podatki.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 00:06, 15. september 2024 (CEST)

Moral sem poskusiti, kako bi izgledal seznam, pa sem kar ustvaril [[Seznam koncilskih očetov prvega vatikanskega koncila]]. Ker sem očete 1. nicejskega koncila tudi že popisal oziroma prepisal, nam tako ostane samo še 19 seznamov :) --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 14:27, 26. oktober 2024 (CEST)
:Naši Južni bratje pravijo: &quot;Briga moja pređi na drugoga&quot;. Ni lepo, vendar se jaz ne čutim poklicanega za tako zapletene sezname. Tistega od I.vat.koncila, ki si ga napravil, sem že vstavil v besedilo - kajti koncilov ni bilo ravno pretežko sklepati skupaj. Če zmoreš, nadaljuj - jaz bi jih pa kar vnašal v obstoječe članke - ali pa napravi to kar ti. Sedaj me je obsedla res preveč velika skušnjava, da obdelujem naše Južne brate - pa najsi bodo naši ali pa razkolniški, kot smo nekdaj rekli. To področje ne da ni obdelano na slovenski, tudi na Južnih Wikipedijah je zelo malo obdelano in še tisto, kar je, je po večini zanič zaradi strupenega nacionalizma, ki še najboljšo zadevo zastrupi. Čeprav je Lech Walensa svojčas diplomatsko dejal, da copata ne sodi svojega gospodarja (ko so ga vprašali neko mnenje glede kardinala Glempa - ki najbrž ne bi bilo preveč naklonjeno) - pa je morda škofovsko področje ne le pri nas, ampak tudi drugod po področju nekdanje Jugoslavije zelo malo ali pa nič obdelano. Res tudi upam, da bom našel kaj virov, da bo vse &quot;pasalo&quot; kot &quot;Sitz in Leben&quot;, kot je imel navado govoriti moj profesor [[Milan Grošelj]] (samo to sem si zapomnil od njegovih predavanj, saj je menda študiral še v nemščini).--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:16, 2. november 2024 (CET)

== Kategorija:Poligloti ==

V [[:Kategorija:Poligloti|Kategorijo:Poligloti]] si uvrstil kar nekaj oseb. Kakšen je pravzaprav kriterij za uvrstitev vanjo? &amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 15:09, 15. september 2024 (CEST)

:Mislim, da je to težko opredeliti. Ni pa vsak cerkveni dostojanstvenik in kdo drugi prišel vanjo, ampak le tisti, ki so govorili več jezikov in je bilo to znano. Tako na primer za papeža Pija X. to ne moremo trditi, za večino drugih papežev (pa tudi škofov) pa lahko. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 17:07, 17. september 2024 (CEST)

Misliš, da bi bilo dobro, da bi se odločili za neko število jezikov, da bi nekoga označili za poliglota? Razmišljam vsaj o sedmih jezikih, da bi bili pogoj. Kaj ti misliš? --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 18:00, 17. september 2024 (CEST)
:Lepo, vendar je to le previsoko število - po kakem ključu bi pa jezike šteli, ko jih večina življenjepisev niti ne našteva! Po mojem bi bilo čisto zadosti štiri ali pet jezikov - saj danes kljub pametnim telefonom ne najdemo veliko takih, ki bi jih znali 4-5 vsaj za silo uporabljati. Že med tako nizko število bi se jaz komajda vrinil, čeprav sem hodil na klasično gimnazijo - vendar klasičnih jezikov nismo govorili, kakor imajo pri &quot;asimil metodi&quot;, ki je naši učitelji niso poznali ali pa ni bila v navadi, kar je vsekakor napopravljiva škoda. Pri jezikih pa mislim, da nič ne pomeni pasivno znanje, ampak vzporedno tudi (znana) uporaba teh jezikov pri kakem (vsem) znanem in koristnem delu. V mislih imam enega &quot;posvetnega&quot;, pa izredno simpatičnega poliglota, reškega pravnika, ki je bil tudi ban Savske banovine, pa tudi pravosodni minister - poleg tega pa vsestranski dobrotnik in se je moral zato še pred komunisti zagovarjati. Nanj sem slučajno naletel, ko sem obdeloval (seveda moram članek zaključiti, čeprav še zdaleč ni do kraja obdelan) prvega beograjskega nadškofa [[Ivan Rafael Rodić|Rodića]]. Takega poštenega in sposobnega odvetnika bi morali imeti v našem času, pa bi Mariborska škofija lahko izplavala. Pa da bo levica pomagala Cerkvi? Med ljudmi se govori, da je Pahor dejal: &quot;da, ampak Cerkvi nikoli.&quot; Ta vsestranski umetnik itd. [[Viktor Ružić]] pa je tako trdo pritisnil na banko, da je umaknila hipoteko z Beograjske nadškofijske palače - mislim, da je to res nekaj izjemnega in meji na čudež. Seveda: v vladi je bil tudi naš [[Anton Korošec|Korošec]] in država je plačala škofijski dolg, kar je pa drugi čudež. Banki so zagrozili: če ne boste zadovoljni z 2 in pol milijona dinarjev, ne boste dobili pa nič in pika. Ali bi naši partizani storili kaj podobnega? Omenim ga zato, ker bi rad tudi o tem hrvaškem &quot;poliglotu&quot; (pa ne zato, ker je bil poliglot, ampak zaradi cele vrste pozitivnih lastnosti, ki so ga krasile) sestavil vsaj kratek članek, in mislim, da bi bilo možno najti tudi sliko zanj, seveda žal le pod &quot;pošteno uporabo&quot;.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:31, 2. november 2024 (CET)

== Predsedniki Jugoslovanske škofovske konference ==

Zanima me, v kolikor imaš seveda na razpolago podatke, če bi bil pripravljen v članek [[Jugoslovanska škofovska konferenca]] dodati seznam predsednikov. &amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 13:52, 17. september 2024 (CEST)
:Ne bi bil problem, ampak ne vem, ali obstaja članek o Jugoslovanski škofovski konferenci. Bral sem pri [[Anton Mahnič|Mahniču]], da so že za časa [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] ustanovili &quot;Jugoslovaansko škofovsko konferenco&quot;. Iz časov &quot;Stare&quot; in &quot;Nove Jugoslavije&quot; (to je popularni enoznačni naziv in ene in druge &quot;Jugoslavije&quot; - je znano, da so bili predsedniki te organizacije zagrebški nadškofje. Nisem slišal, da bi bil kdo drugi. Med drugim je v &quot;Pismu jugoslovanskih škofov 1945&quot; podpisan kot predsednik JŠK &quot;Alojzij Stepinac&quot;.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 16:35, 17. september 2024 (CEST)

== Križevniška cerkev ==

Stebunik, bi ti vedel, pod katero ljubljansko župnijo teritorialno spada [[Križevniška cerkev]]? &amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 00:17, 21. september 2024 (CEST)
:Bom poskusil poiskati.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 10:35, 21. september 2024 (CEST)
:: Pisal sem na njihov naslov, ki je na spletu, pa do danes nisem dobil odgovora. Moj tovariš, ki je bil dolga leta župnik na neki ljubljanski župniji, je dejal, da spada križevniška cerkev pod ''frančiškane'' - tj. ''Župnija Marijinega oznanjenja'' pri Tromostovju. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 17:17, 26. oktober 2024 (CEST)

Hvala za odgovor. --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 20:25, 26. oktober 2024 (CEST)

== Poštena uporaba ==
Ravno sedaj sem naložil nekaj svojih fotk v Wikimedijino zbirko. Vse so pod licenco. Za en članek pa ne dobim primerne slike, razen pod &quot;pošteno uporabo&quot;. Čisto sem že pozabil, kam bi moral naložiti sliko. Prosim, če bi mi kdo pokazal smer ali dal link. Hvala. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:22, 28. november 2024 (CET)

:Vidim, da si že našel. S povezavo [[Posebno:Nalaganje|Naloži datoteko]] v desnem stolpcu je prav. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 06:53, 29. november 2024 (CET)
::Res sem se namučil, a končno sem našel in s pomočjo Pikasa tudi sliko obrezal kot se šika, da je brez črnega okvirja. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 14:57, 29. november 2024 (CET)

== Čestitke ==

Stebunik, ob visokem jubilejnem 25.000 urejanju, sicer z malo zamude, bi ti rad čestital in te pohvalil za tolikšno vnemo pri urejanju slovenske Wikipedije. Vsaj na še enkrat toliko urejanj :P Naj zagnanost ne poneha! Lep večer, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 22:47, 13. december 2024 (CET)
:Veš, zelo sem presenečen nad tvojo posebne vrste Božično čestitko; kaj bom skrival, zelo sem vesel tvoje pohvale. Trenutno uživam v pokoju pod našimi dvatisočaki, pa res želim vsaj še kaj malega prispevati. V načrtu imam še nekaj beograjskih in vojvodinskih cerkva in škofij - to področje je namreč bolj slabo ali nič obdelano. Če Bog doda še dvajset let, pa zdravje in veselje do dela, pa bi še kaj malega uredil, za svoje veselje in veselje vseh, ki se bodo s temi manj znanimi zadevami srečevali. Še enkrat hvala, da si se me spomnil.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 22:54, 13. december 2024 (CET)

==Praznično voščilo==
{| style=&quot;border-style:solid; border-color:green; background-color:white; font color:red; border-width:2px; text-align:left; padding:8px;&quot;
|[[File:Christmas Wikipedia-logo-v2-en.png|110px]]
|Voščim ti miren in blagoslovjen božič, v novem letu pa ti želim uspešno, zdravja polno ter sadov obilno prihajajoče leto 2025. Naj vnema ne poide! S prisrčnimi pozdravi,--'''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 15:12, 23. december 2024 (CET)
|}

:Spoštovani prijatelj A09! Božič, 2024
:Tukaj pošiljam pismo, ki sem ga pripravil za svoje prijatelje, od katerih si eden najboljših tudi ti. Mislim, da nimam kaj dodati, le d bova povezana v molitvi k Tistemu, ki nas je načrtoval in nas spremlja vsak trenutek, kar nam daje moč in voljo za nadaljnjo hojo - tudi skupaj s slavno Wikipedijo. Lep pozdrav in velika zahvala, da si se me spomnil. 
:Veliki čudež se je zgodil za Božič na naši zemlji in se še danes nadaljuje: Bog je postal človek in prihaja med nas pri vsaki sveti maši; srečujemo pa se z njim tudi prek naših bližnjih. Odprimo torej svoja srca Novorojenemu Jezusu ter ponesimo njegovo ljubezen v naše skupnosti, družine in soseske, med svoje prijatelje, sorodnike in znance – zlasti med mladino, starejše in bolnike. 
:Blagoslovljen Božič ter zdravo, mirno in srečno Novo leto 2025. Vam želijo dušni pastirji in prijatelji s Trstenika, zlasti pa v don Bosku vdani Stebunik.
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Voščimo vam Novo leto (Stebunik, črkospev)
|-
|&lt;poem&gt;
:Vekomaj prerokovani
:Od Očeta je poslan.
:Šla sta Jožef in Marija
:Čez dolino, hrib in plan.
:In ker zanju ni prostora,
:Morata ven v svetlo noč:
:O ljudje, ste res brezsrčni!
:Vam Mesija ni v pomoč?
:Nova pesem se razlega,
:Od nebes se oglasi:
:Višnji nam prinaša spravo,
:Olajšuje nam skrbi.
:Le nikar ne pozabimo,
:Eno nam zapoved da:
:To, da bližnjega ljubimo -
:Obradujmo Jezusa.&lt;/poem&gt;
|}
:Pošiljam, kakor bo uspelo, ker sem navajen na star način, na kodo. Še enkrat vesele praznike JJ [[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 19:12, 23. december 2024 (CET)
::Amen. Se ti v mislih pridružujem. (mimogrede sem popravil tabelo, na žalost zamaknjenih tabel v Wikipediji ni brez uporabe css-ja). Lep večer, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 20:22, 23. december 2024 (CET)

== [[:Kategorija:Visoke stavbe]] ==

Obstaja kakšna definicija za &quot;visoko stavbo&quot;? Meni se ne zdi ravno smiselna zastavitev, ljubljanski Nebotičnik je lahko &quot;visok&quot; za Ljubljano, ampak je palček proti Empire State Buildingu. Kaj meniš? LP, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 22:20, 13. februar 2025 (CET)
:Ko sem brskal po Wikipediji za ''visokimi stavbami'', sem našel ustreznejšo, že obstoječo ''nebotičniki''. Zato sem vse uvedene &quot;visoke stavbe&quot; (Toblerone, Ljubljanski nebotičnik, Empire State building, Kuala Lumpur) zamenjal z ustreznejšo kategorijo &quot;nebotičnik&quot;, ki je že uvedena, pa zapisana le na malo mestih. Kdor se razume, lahko torej mirno izbriše &quot;visoke stavbe&quot;. Kategorija &quot;nebotičnik&quot; - mislim - da je ustrezna, saj je tudi izraz na Slovenskem splošno sprejet, bolj kot &quot;visoke stavbe&quot;. Poleg tega pa lahko &quot;nebotičnike&quot; po volji uporabljamo. Zelo zanimiv je članek v angleščini &quot;Najvišje stavbe na svetu&quot;, ki bi morda vse zaslužile kategorijo &quot;nebotičnik&quot;.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 22:39, 13. februar 2025 (CET)
::Nebotičnik bo boljše :) Prav tako je razlika med objekti in stavbami v gradbenem žargonu, a nisem točno prepričan v nianse. &quot;Visoke stavbe&quot; bom pobrisal, hvala za postorjeno. Lep večer želim, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 22:50, 13. februar 2025 (CET)
:::Prečudovit si. Lepo polnoč, obenem pa srečo ''novosadski pomladi''. Bil sem pol stoletja v Srbiji, pa mi je žal, da nisem navzoč ob tem neverjetnem študentskem gibanju, ki je po eni strani tako nedolžno naivno, po drugi strani pa tako neverjetno urejeno v vseh podrobnostih, zato pa pristno in obljubljajoče boljšo prihodnost ne le Srbije. To je Srbija, ki se mi dopade in budi tudi za Slovenijo nove nade.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:30, 13. februar 2025 (CET)
::::Tisti članek je tudi v slovenščini: [[Seznam najvišjih zgradb na svetu]]. Mislim pa, da tistih nekaj slovenskih ali srbskih &quot;visokih stavb&quot; - čeprav se ne morejo meriti s svetovnimi velikani - lahko mirno uvrstimo v kategorijo &quot;nebotičniki&quot;.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:37, 13. februar 2025 (CET)

== Tabela ne prime ==
Na it wiki imajo lepo razpredelnico o Segedinsko-čanadski škofiji s podrobnimi podatki stanja. Ko sem jo prenesel na slovensko wiki, žal ne prime. Tukaj jo podam, če lahko kdo popravi (verjetno bi bilo treba napisati v angleščini, pa tudi to ne &quot;prime&quot;): --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 22:22, 1. marec 2025 (CET)

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;
! rowspan=2 | Leto
! colspan=3 | Prebivalstvo
! colspan=4 | Duhovniki
! rowspan=2 | Diakoni
! colspan=2 | Redovniki
! rowspan=2 | Župnije
|-
! Krščeni
! Skupno
! %
! Število
! Škofijski
! Redovni
! Vernikov na&lt;br&gt;duhovnika
! Moški
! Ženske
|-
| 1950 || 265.000 || 350.000 || 75,7 || 188 || 134 || 54 || 1.409 ||  || 86 || 375 || 59
|-
| 1969 || 371.750 || 1.370.300 || 27,1 || 208 || 208 ||  || 1.787 ||  ||  || 53 || 113
|-
| 1980 || 376.000 || 1.576.000 || 23,9 || 153 || 153 ||  || 2.457 ||  ||  || 16 || 113
|-
| 1990 || 381.088 || 1.050.424 || 36,3 || 128 || 128 ||  || 2.977 ||  ||  ||  || 111
|-
| 1999 || 440.000 || 936.000 || 47,0 || 122 || 103 || 19 || 3.606 || 2 || 101 || 13 || 112
|-
| 2000 || 440.000 || 936.000 || 47,0 || 120 || 101 || 19 || 3.666 || 3 || 69 || 13 || 112
|-
| 2001 || 440.000 || 936.000 || 47,0 || 120 || 101 || 19 || 3.666 || 4 || 70 || 16 || 112
|-
| 2002 || 440.000 || 936.000 || 47,0 || 120 || 101 || 19 || 3.666 || 3 || 64 || 20 || 112
|-
| 2003 || 440.000 || 936.000 || 47,0 || 123 || 104 || 19 || 3.577 || 4 || 77 || 30 || 130
|-
| 2004 || 440.000 || 936.000 || 47,0 || 117 || 98 || 19 || 3.760 || 4 || 75 || 29 || 129
|-
| 2010 || 360.563 || 881.159 || 40,9 || 116 || 103 || 13 || 3.108 || 3 || 60 || 30 || 112
|-
| 2014 || 363.500 || 889.000 || 40,9 || 107 || 93 || 14 || 3.397 || 4 || 61 || 35 || 112
|-
| 2017 || 361.100 || 819.700 || 44,1 || 114 || 99 || 15 || 3.167 || 4 || 60 || 29 || 112
|-
| 2020 || 361.500 || 821.250 || 44,0 || 107 || 86 || 21 || 3.378 || 3 || 68 || 25 || 111
|-
| 2022 || 357.530 || 812.800 || 44,0 || 95 || 81 || 14 || 3.763 ||  || 61 || 23 || 111
|}

:Glej odgovor na https://sl.wikipedia.org/wiki/Uporabniški_pogovor:A09#c-A09-20250301213200-Stebunik-20250301212200 Lep večer, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 22:35, 1. marec 2025 (CET)
::Šel sem gledat tja, pa spet nisem ničesar razumel. Če utegneš, daj mi napravi to tabelo, da jo vstavim - jaz sem za te logaritme prebutast. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:33, 1. marec 2025 (CET)
::: Pogledal sem tam in prevedel v slovenščino, vendar ne ustreza, nekaj je &quot;premaknjeno&quot;.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:15, 3. marec 2025 (CET)
::::Pa res. Leto je zamaknjeno. Popravim. LP, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 23:34, 3. marec 2025 (CET)

Stebunik, glavo tabele sem zgoraj dodal ročno. Prepozno sem opazil, da je A09 že na svoji strani to naredil. --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 13:05, 4. marec 2025 (CET)
:Mislim, da bo zdaj v redu. Popravil sem le besedilo &quot;Krstov na duhovnika&quot; v: &quot;Vernikov na duhovnika&quot;. Tukaj namreč ne misli na število krstov, ampak na število vernikov, ki pridejo na enega duhovnika - kar je očitno iz navedenih podatkov. Hvala za ves trud, res je bila zapletena zadeva. Ker so pa Italijani tako pridni, bom lahko njihove tabele prekopiral tudi iz drugih škofij, ki so jih skrbno obdelali - medtem ko take tabele nimajo niti Madžari, ki so sicer zelo skrbni za svoje nekdanje vplivno področje. Imajo pa ogromno zgodovinskih podatkov. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 13:16, 4. marec 2025 (CET)
::Saj tako nekako gre trend: vsakemu svoje. Slovenci imamo (načeloma) največ napisano o nas in tudi največ napisanega o naši deželi in naših ljudeh. Za tuje stvari pa gremo na tuje Wikipedije. Težko bomo natančno popisovali kakšno kitajsko mitologijo, če ne poznamo virov, ki so večinsko pisani v mandarinščini, ter mandarinščine – takisto lahko obratno trdimo. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 15:00, 4. marec 2025 (CET)

== CEE Pomlad? ==

Zdravo, tudi letos je organiziran CEE natečaj 2025 in tvoj prispevek [[Dušegubka]] bi se lahko štel v okvir natečaja. Če hočeš sodelovati, se prosim podpiši na [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025|strani natečaja]]. Najbolj zagnane ustvarjalce čakajo knjižne nagrade. LP, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 21:20, 25. marec 2025 (CET)
:Spoštovani A09: Šel sem na tisto stran, pa ničesar nisem razumel. Imam izdelanih nekaj člankov, ki bi &quot;pasali&quot; prav na to področje, nekatere pa pišem. Ne vem pa, kako ji spraviti tja oziroma kam in s kakimi oznakami. Omenil sem Yerpu (ki je tudi med organizatorji), da bi jaz te svoje članke prinesel na tole stran (naslove), potem pa jih spravite na pravo mesto oziroma jim dajte primerne oznake. Mislim, da bom &quot;skopčal&quot;, ko bom videl prvi tak zgled. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 22:32, 25. marec 2025 (CET)
::Ni problema, z veseljem obrazložim. Za članke, ki bi jih želel šteti v okvir natečaja, samo prilepiš predlogo {{tl|CEE Pomlad 2025}} s sledečo uporabo &lt;nowiki&gt;{{CEE Pomlad 2025 |uporabnik=Stebunik |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}&lt;/nowiki&gt;. Lahko pa tudi jaz označujem članke, če ti je lažje. Še aktualen primer v članku [[Posebno:Diff/6412359|Litovska vojna za neodvisnost]] pisca Octopus-a. Lep večer, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 23:12, 25. marec 2025 (CET)
:::To je že bolj konkretno. Bom poskušal - ti pa dopolni, če bo kaj manjkalo. Hvala! Veselo Veliko noč, blizu je že!--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:40, 25. marec 2025 (CET)
::::Ni problema. Tudi tebi voščim (sicer malo prezgodaj) blagoslovljeno Veliko noč. Lep večer želim, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 23:44, 25. marec 2025 (CET)

: Pozdravljen, očitno je prišlo do nekaj nesporazumov. Kot piše v [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025/Pravila in udeleženci#Pravila|pravilih natečaja]], veljajo samo članki, ki so bili bodisi ustvarjeni bodisi razširjeni od letošnjega 21. marca do 31. maja. Trenutno torej v poštev pridejo [[Dušegubka]], [[Varnava Rosić]], [[Konkordatna kriza]] in pogojno [[Škofija Segedin-Čanad]], pri ostalih enajstih pa sem moral predlogo umakniti.
: Če želiš sodelovati, se ne pozabi [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025/Pravila in udeleženci#Udeleženci|vpisati med udeležence]]. Predloga {{tl|CEE Pomlad 2025}} pa spada na pogovorno stran, ne na vrh člankov samih. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 10:37, 25. april 2025 (CEST)
:: Hvala za pomoč. Sicer pa ni primerno, da bi mi stari odjedali veselje do tekmovanja mlajšim. Zato bom nadaljeval urejevanja brez tekmovanja kot doslej.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 08:37, 26. april 2025 (CEST)

== Slika ==

Zdravo, ti bi verjetno najbolje vedel. Sumim, da je [[:Slika:Krvavalitija.jpg]] že v javni lasti (glej jugoslovanske pogoje v {{tl|PD-Slovenija}}, ki so bili podedovani v trenutnem zakonu), a mora biti slika objavljena pred letom 1945 oz. 1970, da je v javni lasti kot anonimno delo/fotografija. Vir, ki si ga pripel, mi deluje kot prepis časopisa. Morda veš kaj več o tem viru? Če je temu tako, bom sliko premestil v Zbirko, da bo na voljo na več wikijih. LP! '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 21:44, 12. april 2025 (CEST)
:Dve zelo dobri sliki sem našel. Menim, da je ta slika bila sodobna - tj, da je bila objavljena 1937 v takratnem časopisju - prav tako tista druga. Časnikarji pač prvi gredo s časom. Moj oče (1907-1992) je imel navado govoriti: &quot;Kdor ne gre s časom vštric, postane času stric.&quot; No, šalo na stran. Menim, da ni nobenega dvoma, da je iz takratnega časopisja in da storiš po predlogu. Jaz bi pod pošteno uporabo še vnesel noter tisto drugo, kjer pa je malo manj oseb. Tudi s tisto drugo bi bilo možno isto. Bom poskusil takoj. Sta še kaki dve fotki (morda tudi več), vendar mi ti dve delujeta res &quot;upečatljivo&quot; in &quot;pretresljivo&quot;. Hvala za prizadevnost!--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 22:20, 12. april 2025 (CEST)
:::Veš, napisano je na tisti strani, da je slika iz zbirke Wikimedia commons. To je brend, ki si ga ne bo nihče zmislil. Šel sem sicer na slepo srečo iskat, da bi sliko dal gor pod isto licenco, kot je gori, pa seveda nisem nič našel. Vidim, da sliki ni prilepljen noben stop, torej je to res, saj se nekateri na take reči dobro razumejo in bi takoj gor nekaj prilepili. Če ti poznaš tiste smešne predpise, in veš, da ni ovire, pa tisto drugo kar prestavi na Wikimedijino zbirko. Hvala za trud in lep Velik teden. Sem imel nekaj spovedovanja, je bilo lepo delo. Seveda pridejo k spovedi taki, ki imajo že zagotovljeno vstopnico za v nebesa. Ta pravi grešniki so pa bolj &quot;bogaboječi&quot; in se stran držijo. Spomni se me malo, me nekaj od južne naprej &quot;po vampih šraufa&quot;. Vem, da sem alergičen na alkoholni kis, pa je morda bil v solati. Pri mojih letih pa taka občutljivost ni pogosta, ker večine mojih letnikov (1944) ni več med živimi. Lep pozdrav in obilo uspehov! --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 19:54, 13. april 2025 (CEST)

== [[Ciril Jerič]] ==

Stebunik, najprej ti voščim blagoslovljeno veliko noč!

Ker ti nočem skakati v zelje v članku, ki ga trenutno urejaš, te samo prosim, če lahko predlogo za CEE Pomlad 2025 premakneš iz uvoda članka na pogovorno stran, kamor spada. Najlepša hvala in lep praznični vikend želim naprej. LP, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 17:59, 20. april 2025 (CEST)

:Tudi jaz ti enko želim. Pri vseh imam na strani članka. Če mi bo uspelo, bom premaknil. Če ne, mi boš pomagal. Velja. Še enkrat: veselo in cvetočo Veliko noč!@[[Uporabnik:A09|A09]] [[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 20:18, 20. april 2025 (CEST)

== &quot;Okno&quot; za Paskvina ==

Poskušal sem prenesti &quot;okno&quot; za Paskvina (Pasquino) - to bi bil neke vrste rimski govoreči kip - iz angleške Wikipedije, pa ne &quot;prime&quot;. Tukaj ga podajam, kdor bi zadevo lahko rešil, mu bom hvaležen; ustvarjam namreč članek ''Paskvin'', ki sem ga mislil že pri urejanju &quot;[[Seznam papežev|Seznama papežev]]&quot;, pa nikoli ni prišel na vrsto.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 12:54, 24. april 2025 (CEST)

: {{Opravljeno}}, --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 01:04, 25. april 2025 (CEST)
::&quot;Kdor zna, njemu dva&quot; pravi pregovor. Čudovit si, hvala.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 08:38, 25. april 2025 (CEST)

== Bodoči papež ==

Pozdravljen, za hitrejše ustvarjanje vsebin o prihodnjem papežu bom na [[Uporabnik:A09/peskovnik6|svoji uporabniški strani]] pripravil krajše povzetke za vse 
[[papabil]]e, vsekakor pa si vabljen, da mi pomagaš pri urejanjih ob zaključku konklava. To sporočilo je samo obvestilo, da si ne bi urejevalci krščanskih tematik preveč skakali v zelje, sicer pa sem videl, da si se lotil razširjevanja članka o Frančišku. Hvala za slednje in lep vikend želim! '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 11:44, 26. april 2025 (CEST)
:Opazil sem namreč, da je članek o papežu Frančišku zelo reven in pomanjkljiv, poleg tega pa tudi neurejen. Omejil bi se samo na članek o papežu - ničesar o pogrebu in konklavu. Nekaj malega bi dopolnil zlasti iz angleške in nemške Wikipedije, ki nekatere nejasne zadeve malo bolje razložita. Kar se pa tiče kardinalov, bom rad priskočil na pomoč, če bom kaj mogel. Kolikor imam izkušnje, so kardinali na slovenski Wiki dokaj skromno obdelani - kadar sem jih potreboval, sem večinoma zadel na neobdelane.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 13:59, 26. april 2025 (CEST)
::Vsekakor hvala za pomoč, a menim, da je za članek [[smrt in pogreb papeža Frančiška]] že dobro poskrbljeno, ''omilil'' sem le članka o odzivih in spisku udeležencev, ki sta oba na angleški Wiki, za konklav pa je tudi že članek na [[papeški konklave (2025)]], ki pa ga bom posodobil v kratkem. Za kardinale pa se strinjam, povzetki v mojem peskovniku so takšni, da se da takoj narediti iz njih solidne škrbine, kar nam bo seveda močno koristilo pri imenovanju novega papeža. LP, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 14:49, 26. april 2025 (CEST)
:::Pokojni Slovenec Lojze Kastelic iz Bečkereka (po rodu pa iz Cerknice) je dejal glede JP2: &quot;Naslednik naj bo vse, samo naj ne bo Poljak&quot;; sicer ni hodil kaj dosti v cerkev in ne vem, v čem se mu je JP2 zameril - meni se ni. Nekateri pa danes govorijo: &quot;Naslednik naj bo vse, samo da ne bo iz Južne Amerike in ne jezuit.&quot; Res moramo veliko moliti, da ne bo podobnih presenečenj, ampak kak od &quot;klasičnih&quot;. Jaz dva taka poznam, pa njunih imen ne izdam - me re zanima, kako se bo končal konklave. Seveda je to treba vzeti kot šalo - kajti zanimivo, da niso bili vedno izvoljeni &quot;papabilis&quot; - a največje presenečenje je bil glede tega ravno [[papež Frančišek|Frančišek]]. Z &quot;našim&quot; belograjskim kardinalom - ki je napredoval zelo hitro in je imenovan v zadnjem konzistoriju - sta si začuda podobna: neverjetno priljuden nastop in simpatičen prvi vtis na zunaj...--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 15:06, 26. april 2025 (CEST)

== &quot;Hotniki&quot; ==

Prosim ne uporabljaj tega žaljivo dvoumnega arhaizma za opis homoseksualnosti. V slovenščini namreč v resnici pomeni [https://fran.si/134/slovenski-pravopis/3746526/hotnik?View=1&amp;Query=hotnik pohotno osebo], kadar se nanaša na žensko pa lahko celo prostitutko - nič od česar nima neposredne zveze s homoseksualnostjo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 15:27, 20. maj 2025 (CEST)

== Papež Janez XXIII. ==

Najbrž si spregledal: na strani [[Pogovor:Papež Janez XXIII.#Obisk leta 1960 v Križevcih, Hrvaška|Pogovor:Papež Janez XXIII.]] sem ti pustil en komentar. &amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 11:35, 20. junij 2025 (CEST)

== Neprimeren način pisanja ==

spoštovani,
kolikokrat bo še treba apelirati na tvoj način pisanja člankov. Način, da shraniš vsako črko ali besedo in tako nasmetiš zgodovino do skrajne nepreglednosti. Predlagam, da si članek najprej napišeš na primer v wordu in ko bo dovolj dober, ga preneseš v wikipedijo in oblikuješ v skladu s smernicami naenkrat, pri tem pa uporabljaš predogled. [[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 21:20, 12. julij 2025 (CEST)

:Zdaj je članek končan. Glede na pomanjkljive in nesistematične vire v Wikipedijah skoraj ni bilo mogoče drugače. Mislim, da ni esej - razen če so tudi v tujih Wikipedijah. Kdor ne verjame, naj kar pregleda npr. v angleški, ruski, madžarski, nemški in italijanski Wikipediji, ki bi vse po vrsti zaslužile pripombo, da so škrbine. Veliko sem se trudil, pa pozneje opazil kako napako, ko je bila že v delu. Poleg tega je možno notranje povezave - s katerimi je na tem področju slovenska Wikipedija prava revščina - vnesti šele po preverbi &quot;na terenu&quot;. Večinoma tako ubirajo linijo manjšega odpora in samo prevedejo članek brez preverjanja na drugih Wikipedijah in v raznih virih. Je pa to, kot vidim, nehvaležno delo in zahteva veliko truda. Upam pa, da sem članek zadosti &quot;skrtačil&quot;. Če ne, je to krivda Wikipedij, od katerih sem povzemal gradivo.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 08:48, 13. julij 2025 (CEST)

== Slavko Večerin ==

Zdravo, imaš morda dovoljenje od subotiške škofije? Če ne, te prosim, da se odločiš za eno sliko Večerina, kajti vse te so naložene po principu poštene rabe, ki pa je dovoljena samo v omejenem obsegu. Ostale slike (verjetno vse razen ene, vse so namreč v ilustrativne namene) bo potrebno pobrisati. Hvala za razumevanje in lep večer! '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 20:04, 8. september 2025 (CEST)

== Poštena uporaba malo širše ==
Od uglednega administratorja na slovenski Wikipediji sem pred meseci dobil bolj širokosrčno navodilo, in sicer, da smem naložiti &quot;pod pošteno uporabo&quot; več fotografij (in jih seveda tudi uporabiti). Za to ni potrebnega posebnega dovoljenja, poleg tega pa ni gotovo, da je ravno v zvezi s člankom [[Slavko Večerin]] [[Škofija Subotica|Subotiška škofija]] nosilka avtorskih pravic za posamenzen fotke. Menim, da tukaj ne gre toliko za avtorske pravice, kolikor za dobro voljo uporabnikov in administratorjev (upravnikov), da &quot;trpijo&quot; omejeno število fotk, ki jih pod normalno licenco ne bi bilo mogoče objaviti - kot to dela tudi Ameriška Wikipedija, ki nas gosti pod svojim dežnikom. Menim, da so glede tega slovenski Wikipedisti zelo razumevajoči. Drugo je, če bi tej objavi nasprotoval nosilec avtorskih pravic, kar je pa pri slovenski Wikipediji malo verjetno, saj jo večina tujcev spregleda. V srbski Wikipediji mi je pri enem članku en uporabnik meninič-tebinič izbrisal brez potrebe eno tako sliko &quot;pod pošteno uporabo&quot;, ker nobene druge ni bilo na razpolago. Ali pa je zdaj bolje, da njihov članek (po njegovi ozkosrčni strogosti) nima niti ene slike, ki bi osebo predstavila, je pa drugo vprašanje. In &quot;možeš da se žališ na vodovodnu upravu&quot;. Več slik pa ni niti na razpolago za vsak članek.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 21:06, 28. september 2025 (CEST)

== Predloga:Krščanstvo ==

Predlogo {{tl|Krščanstvo}} vidim, da dodajaš skoraj v vsak svoj novi članek. Namenjena je pravzaprav samo za osnovne članke o krščanstvu, tiste, ki so navedeni  v predlogi. Tako predlagam, da jih raje odstraniš, saj so poleg tega tudi prostorsko zelo potratni. &amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 11:32, 11. september 2025 (CEST)
:Kot vidim, je med članki o krščanstvu tudi članek [[škof]]je. In ti moji članki so sedaj o škofih. Tu ne vidim nobene odvečnosti; obravnavam pač take teme, kjer sem takorekoč doma in ne vidim razloga, zakaj ne bi dodajal ustrezne predloge, če obstaja.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 13:10, 11. september 2025 (CEST)
::Druge Wikipedije imajo še predlogo [[katolištvo]], ki bi bolj spadala na članke z izrečno katoliško vsebino. Pri članku o [[Gabrijel Bukatko|Bukatku]] je seveda predloga &quot;krščanstvo&quot; dokaj primerna, saj je bil &quot;zahodni nadškof&quot; ter &quot;vzhodni škof&quot;.

:::Predloga je namenjena samo vključevanju v članke o splošnih temah, ki so navedene v njej. Torej v članku [[Škof]] ja, v člankih o vsakem posameznem škofu pa ne. To je logika navigacijskih predlog, ki velja za ves projekt, in ni primerno uveljavljati nečesa po svoje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 15:07, 11. september 2025 (CEST)

::::Sicer pa lahko opaziš, da niti doslej ni bila uporabljana sistematično. Hvala za smernico.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 15:13, 11. september 2025 (CEST)

== Kategoriziranje ==

Samo opomba glede kategoriziranja: Če je nekdo nadškof, ne potrebuje tudi kategorije škof, saj kategorija nadškof zadostuje. Podobno, če je nekdo škof, ne potrebuje tudi kategorije duhovnik, saj je poklic duhovnika že vključen v poklicu škofa. Če je nekdo predsednik škofovske konference, ne potrebuje tudi kategorije član škofovske konference in pa Škofovska konferenca X. Kategorij naj bo torej smotrno malo. Vidim tudi, da ponavadi ustvariš novo kategorijo čisto prazno. Poskusi jo umestit na ustrezno mesto v mreži kategorij. &amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 15:47, 20. november 2025 (CET)
:Glede umestitve v mrežo nisem vešč; včasih je namreč potrebna kaka nova kategorija. Pri novem članku navadno navajam kategorije po vzoru na prejšnji sorodni članek. Dvojno navajanje pa je zato, ker je nekdo bil in &quot;predsednik&quot;, nekaj časa pa tudi samo &quot;član&quot; npr. Škofovske konference.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 18:51, 20. november 2025 (CET)

== Ikona za črnogorščino ==
Že večkrat sem prosil, da mi kdo predstavi &quot;ikono&quot; za črnogorščino, pa doslej tega verjetno nihče ni opazil. Obstajajo na primer za druge jezike, in verjetno tudi za črnogorščino: 

;{{ikona en}}
;{{ikona hr}}
;{{ikona cnr}}
;{{ikona me}}
--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 18:59, 20. november 2025 (CET)

: {{tl|Ikona cnr}} izpiše {{Ikona cnr}}. --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 20:43, 20. november 2025 (CET)
::Čudovit si: &quot;Kdor zna, njemu dva (zlatnika si zasluži)&quot;.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 22:49, 20. november 2025 (CET)

== Pomišljaji ==

@[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] lahko prosim uporabljaš pomišljaje (mdr. [[Ivan Benigar]])? 

Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 22:21, 18. december 2025 (CET)

:Bodi malo bolj konkreten. Sicer pa imam namen članek še enkrat pregledati in takrat pridejo na vrsto razne pomanjkljivosti, če jih bom seveda vse opazil. Hvala. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 22:33, 18. december 2025 (CET)
::Na hitro sem preletel članek in videl, da uporabljaš navaden vezaj -, ki ni enak pomišljaju – ... [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 22:54, 18. december 2025 (CET)
:::Najprej se mi redno vpiše kot vezaj; šele po nadaljnjem diplomatskemu okoliprinašanju se sam potegne v pomišljaj. Izgleda, da bom v takih primerih moral pomišljaj kopirati, kar pa pride na vrsto seveda šele, ko bo sledil dokončni pregled. Tako je v Wordu in ostane tudi, kadar prenesem; kadar pa tipkam naravnost v Wiki, pa odtisne samo vezaj. Mislim, da bo to ob pregledu vse urejeno, saj mislim še malo zbrusit oziroma dopolnit nekatere zadeve, ki jih nekateri članki poznajo, drugi pa ne. Španščina mi je sicer precej blizu (latinščina, italijanščina), vendar zadeva napreduje le počasi; za primerjavo je pa tovrstno pisanje v tem članku zelo pomembno.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:15, 18. december 2025 (CET)

== Vabilo k urejevalskemu maratonu ==

Stebunik, danes se odpre urejevalski maraton [[:m:Gorizia-Nova Gorica 2025|Gorizia-Nova Gorica 2025]], v sklopu katerega bomo razširjali in ustvarjali vsebine o Gorici, Novi Gorici ter širši regiji, nasploh pa tematikah Slovenije ter Italije. Natečaj poteka do 29. decembra 2025. Toplo vabljen k urejanju in ustvarjanju. V imenu Študentskega Wikikluba Univerze Ljubljana in Wikimedie Italije, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 13:29, 19. december 2025 (CET)
:Kot Slovenec - oče je bil doma iz Trnovega pri Ilirski Bistrici, mačeha iz Radeč - bi morda noter lahko prišel tudi [[Ivan Benigar]]; še bolj pa Tržačan [[Viktor Sulčič]]. Jaz navadno nisem te sreče, da bi se kak moj članek pokrival s kakim natečajem. Hvala za obvestilo.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 22:38, 19. december 2025 (CET)
::Ni panike, dobrodošel vsak prispevek, ki se vsaj dotika te teme :) Lep večer želim, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 22:48, 19. december 2025 (CET)
:::Kot sem omenil, sem glede teh reči bolj neroden. Če se ti zdi, postavi zadevo noter kar ti. Sedaj sem sklepal božični črkostih - mislim, da je v angleščini boljši kot tisti v slovenščini (poleg srbohrvaškega in madžarskega) - to pa je seveda le za mojo Stebunikovo stran. Kljub velikim pomanjkljivostim pesmic jih za enkrat ne mislim brusit, saj je namen zgolj voščilo in ne umetniška popolnost, ki bi prvič zahtevala veliko časa, drugič pani nobenega jamstva, da bi se izcimilo kaj boljšega, saj je največ odvisno od navdiha, ki ga pa včasih manjka. 

Če pa hočem zgoraj omenjena članka zaokrožit in dokončat, pa bo še nekaj dela, posebno pri učenem in vsestranskem - pa skoraj nič obdelanem - Benigarju - in seveda obenem ne bo časa za obdelavo nekih nepomembnih voščil. Tukaj v tem članku bi morala biti pomišljaja, a laptop napiše le vezaj. V člankih, ki jih lahko delam v Wordu, bom seveda na koncu poskušal urediti. 

Vesele Božične praznike! Pretreslo me je, ko sem zvedel, kako grozno božično voščilo nam je pripravila Nika - in se temu brez pridržkov pridružuje tudi naša predsednica, ki bi morala vsaj glede takih zadev biti nevtralna. Ali res mislijo tovrstni ljudje, da je splav - umor nerojenega bitja - res nekaj tako razveseljivega in pozitivnega, da bi ga morali povsod vrivati kot neko pridobitev? In to propagirajo nasilno - kot da so od tega obsedeni - ko obenem ali pa prav zaradi takih in Slovenija in Evropa beležita demografski primanjkljaj! Samo čakam še kako teroristično akcijo prijaznih migrantov, ki jo po običaju sprožijo pred Božičem - da svet govori o njih in ne o Jezusu, o terorizmu a ne o miru! V Avstraliji so se že pokazali, čeprav jih je tam malo - Evropa pa je skoraj redno na udaru. Ali se ni že Meško spraševal: &quot;Kam plovemo?&quot; Kaj bi se spraševal zgroženo šele danes!--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:10, 19. december 2025 (CET)

== Voda na mlin rasizma ==
Več avtorjev v nekaterih Blavatskinih spisih videva ideje, ki bi jih lahko opisovali kot antisemitske, celo rasistične in fašistične, ki so vplivale na nacizem, kot je poudaril CICAD[37] (Coordination Intercommunautaire Contre l'Antisémitisme et la Diffamation / Medskupnostno usklajevanje proti antisemitizmu in obrekovanju) &lt;ref&gt;{{Lien brisé|titre=Esotérisme et antisémitisme {{!}} Cicad|url=http://www.cicad.ch/fr/anti-semitism-history/esot%C3%A9risme-et-antis%C3%A9mitisme.html|site=www.cicad.ch|consulté le=2019-01-02}} : {{citation|Ainsi la fondatrice du mouvement théosophique, l'Ukrainienne Helena Petrowna Blavatsky (1831-1891) prône-t-elle des enseignements fascistes et racistes : les Aryens trônent au sommet de la pyramide des races, tandis que les Juifs, l'incarnation du Mal, ne sont qu'une excroissance anormale. Selon un principe cosmique, les races inférieures devraient être exterminées par les autres. Les sociétés théosophiques se sont parfois distancées de cette idéologie, mais sans jamais rejeter totalement la pensée de Blavatsky. Les nazis se sont largement inspirés de la théosophie en reprenant à leur compte la croix gammée, le discours sur les races ainsi que les références à l'occultisme occidental et oriental}}.&lt;/ref&gt;.

Za druge, vključno z bogovedci, je to napačna presoja HPB-nih zamisli, saj je prezirala nasilje in želela spodbujati vesoljno bratstvo[38][39] &lt;ref&gt;{{Ouvrage|langue=en|prénom1=Joseph Howard|nom1=Tyson|titre=Madame Blavatsky Revisited|éditeur=iUniverse|date=2006-12-20|pages totales=416|passage=347|isbn=978-0-595-85799-9|lire en ligne=https://books.google.fr/books?id=s8-nBQAAQBAJ&amp;pg=PT347|consulté le=2019-01-03}}.&lt;/ref&gt;{{,}}&lt;ref&gt;{{Lien web|titre=From the Editor's Desk: Was H.P. Blavatsky a Nazi? - Theosophical Society in America|url=https://www.theosophical.org/publications/quest-magazine/3613|site=www.theosophical.org|consulté le=2019-01-03}}.&lt;/ref&gt;.

Morda gre tudi za napačno razumevanje zamisli o korenski rasi, ki ni rasistična, temveč posebna čarovniška; med temi sedmerimi korenskimi rasami ali obdobji, ki segajo milijone let nazaj, je resda omenjena [[arijska rasa]], vendar ne ravno v smislu, kot so jo kasneje uporabljali [[nacisti]]. Kljub temu drži, da so se številni med njimi navdihovali s spisi Blavatske, ki so jo občudovali, na primer [[Guido von List]] in [[Lanz von Liebenfels]] [40] &lt;ref&gt;{{Ouvrage|langue=en|prénom1=Peter|nom1=Levenda|titre=The Hitler Legacy : The Nazi Cult in Diaspora : How it was Organized, How it was Funded, and Why it Remains a Threat to Global Security in the Age of Terrorism|éditeur=Nicolas-Hays, Inc.|date=2014-11-08|pages totales=320|passage=34|isbn=978-0-89254-591-9|lire en ligne=https://books.google.fr/books?id=C_W0AwAAQBAJ&amp;pg=PA34|consulté le=2019-01-03}}.&lt;/ref&gt;, ali ustanovitelj Društva Thule [[Rudolf von Sebottendorf]], [[Karl Haushofer]] in [[Dietrich Eckart]], kateremu je [[Adolf Hitler|Hitler]] posvetil svoj ''[[Mein Kampf]] ''; on je izjavil, da je slednjega seznanil s knjigo ''Tajni nauki'' [41] &lt;ref&gt;{{Ouvrage|langue=en|prénom1=Richard S.|nom1=Levy|prénom2=Dean Phillip|nom2=Bell|prénom3=William Collins|nom3=Donahue|titre=Antisemitism : A Historical Encyclopedia of Prejudice and Persecution|éditeur=[[ABC-CLIO]]|année=2005|pages totales=828|passage=73|isbn=978-1-85109-439-4|lire en ligne=https://books.google.fr/books?id=Tdn6FFZklkcC&amp;pg=PA73|consulté le=2019-01-03}}.&lt;/ref&gt;.

:Gornji odstavek je prevod iz francoske Wikipedije, in je odlično ter z viri dokumentirano dopolnilo mojega tozadevnega odstavka v članku o Heleni Blavatski (skrajšano tudi HPB). Žal pa je citirano v francoščini in nikakor nisem mogel prevesti tistih njihovih gesel v angleščino, da bi se citati pokazali, kot bi se morali. Zato bi prosil nekoga za pomoč. Da ne bi &quot;smetil&quot; v članku, sem zadevo postavil semle. Hvala že vnaprej!--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 20:28, 19. januar 2026 (CET)
::Kdor se razume, naj mi pomaga - mislim, da je urejeno po zgledu na angleško Wikipedijo, morebiti pa vrstni red ni isti. Besedilo sem prevedel, citati pa se ne želijo podrediti, čeprav se mi zdi, da zadeva ni tako zapletena, vendar bi tukaj res bila dobrodošla pomoč. Hvala.

== Magdalena Gornik ==

Danes je ravno 130-letnica smrti [[Magdalena Gornik|Magdalene Gornik]], pa me je klical Damjan Kejžar, župnik v Ljubnem ob Savinji. Zdi se mu dobro, da bi se njeno življenje predstavilo tudi angleškim bralcem, vendar članka v Angleški Wikipediji o njej zaenkrat še ni. Ker si avtor našega članka, me zanima, ali bi bil mogoče pripravljen narediti prevod v angleščino. Prevod bi lahko naredil kar strojno, pa ga potem samo jezikovno še pregledal. [[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#08477f;&quot;&gt;Janez&lt;/span&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#fbac00;&quot;&gt;drilc&lt;/span&gt;]] 14:07, 23. februar 2026 (CET)
:Zdaj končujem članek [[Nikolaj Velimirović]]; lahko bi potem poskusil.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 17:23, 23. februar 2026 (CET)
::Nekaj dopolnjujem še v slovenskem članku, seveda s potrebnimi opombami, kar bom potem dodal še angleškemu članku, kajti tam so ponekod zelo nataknjeni (sitni) in zahtevajo po mojem pretirano število teh opomb ali sklicev. Imam z njimi slabe skušnje, zlasti pri nekaterih člankih. Predvsem sem opazil, da nimajo pojma o naših balkanskih razmerah ter zahtevajo opombe za zadeve, ki so (bile) našim šolarčkom same po sebi razumljive. Tukaj mislim predvsem na članke, ki jih obdelujem s področja [[Beograd|Beograda]] ali [[Srbija|Srbije]] oziroma bivše [[Jugoslavija|Jugoslavije]]. Pri Magdaleni so glede tega pri angleškem članku dokaj zmerni, in mislim, da bom lahko kmalu dokončal slovenskega in potem prevedel v angleščino še tisto, kar je bilo potrebno dodati. Upam, da bo članek v angleščini kmalu dokončan in da bom dodal citate, ki po njihovem še manjkajo. Lahko si misliš, da je to zelo nehvaležno delo. 

Še bolj zahtevni (nemogoči) pa so (bili) pri dajanju mojih člankov v hrvaški, srbohrvaški in srbski Wikipediji; praktično nemogoči pa v bosanski, in sem opustil kakršnokoli prevajanje svojih člankov v te jezike. Nekaj časa je bila zelo sprejemljiva srbohrvaška Wikipedija, ki pa je razumljiva seveda tudi drugim podobnim. Pa se je pred nekaj leti našel &quot;pametnjakovič&quot;, neki novopečeni &quot;administrator&quot;, ki mi je začel delati neznanske težave in ovire, pa sem to &quot;gubljenje vremena&quot; opustil in prenehal tam objavljati sicer izvirne in manjkajoče članke. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 18:33, 22. marec 2026 (CET)

== Prošnja za pogled ==

Sestavil sem en kratek [[Uporabnik:Janezdrilc/Seznam slovenskih duhovnikov in škofov, ki jih je posvetil papež|seznam]] pa bi te prosil, če lahko malo pokukaš. Če se še kakega imena spomniš, bom hvaležen, če ga dopišeš. [[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#08477f;&quot;&gt;Janez&lt;/span&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#fbac00;&quot;&gt;drilc&lt;/span&gt;]] 00:10, 7. marec 2026 (CET)

:Spoštovani! Pri meni se nič ne pokaže. Pozdrav [[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 09:12, 7. marec 2026 (CET)
::Sedaj sem odprl &quot;seznam&quot; in sem opazil. Če se bom koga spomnil, bom dodal. Bog te živi pri lepem delu!--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 10:04, 7. marec 2026 (CET)

== Škofovsko rodoslovje ==

En zelo zanimiv članek sem našel: [[:it:Genealogia episcopale]]. Res bi bilo dobro, če bi ga imeli v slovenščini, pa me čisto tako zanima, če bi ga bil pripravljen prevest – enkrat pač, ko boš kaj pri času. Če bi bil jaz z italijanščino na ti, bi se ga tudi sam lotil, tako pa sem odvisen od pomoči kolegov. Se ti pa obenem lepo zahvaljujem za nedavno dopolnitev članka o Magdaleni Gornik in prevod v angleščino. Je lep prispevek ob njeni okrogli obletnici smrti. --[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#08477f;&quot;&gt;Janez&lt;/span&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#fbac00;&quot;&gt;drilc&lt;/span&gt;]] 16:52, 20. april 2026 (CEST)
:Trenutno sem pri &quot;vzhodni temi&quot;: ravno zdaj obdelujem srbskega patriarha [[Gavrilo Dožić|Gavrila]], ki sem ga zaradi podobnosti imen ponekod zamenjal za &quot;Danila&quot;, ki pa (še) ne obstaja. Zelo zanimivo napako sem odkril. Ko sem obdeloval [[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev sv. Petke]], sem med drugimi našel tudi svojo fotko iz 2007, na kateri je spominska plošča pred vhodom v cerkev. Tam piše, da jo je 27. oktobra 1937 posvetil patriarh Gavrilo. Posvetil pa jo je neki škof, saj tako piše v knjigi, ki jo imam o Beograjski trdnjavi. Poleg teg je Gavrilo nastopil službo šele februarja 1938; njegov predhodnik [[Varnava Rosić|patriarh Varnava]] pa je umrl sredi [[Konkordatna kriza|Konkordatne krize]] julija 1937. Jasno je torej, da je patriarhovo ime na to ploščo zašlo po pomoti. No, toliko v opravičilo, da trenutno ne morem prevzeti tako čudovitega članka, saj mi je laščina res čisto domača, celo bolj kot ogrščina. Želim namreč dokončati to neobdelano, pa silno zanimivo področje srbskih patriarhov, ki jih — hvala Bogu — niti ni veliko (od 1920). Poleg tega pa me matra že pol mesca hud prehlad in kašelj. Najprej sem jemal nek rezistentni penicilin, danes pa sem dobil cefuroksim, ki že deluje in upam, da me Matilda še ne bo pošlatala. Malo se spomni mojega zdravja, okolja in delovanja. Hvala.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 16:47, 21. april 2026 (CEST)

Seveda, svoje projekte vsekakor spravi pod wikistreho. Če pa kasneje kdaj utegneš, pa ti bom hvaležen. Bog naj ti čimprej povrne zdravje. Lepo drugače, da pišeš življenjepise o pravoslavnih škofih. Glede Gavrilove posvetitve cerkve pa: ali je možno, da jo je kljub vsemu on posvetil, čeprav takrat še ni nosil naziva patriarh? Bi bilo mogoče možno, da je bil takrat že imenovan za patriarha, ne pa še umeščen? --[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#08477f;&quot;&gt;Janez&lt;/span&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#fbac00;&quot;&gt;drilc&lt;/span&gt;]] 23:52, 21. april 2026 (CEST)

:Ne. Jaz imam knjigo iz 1970, kjer je vse točno opisano. To je vse citirano. Vsa svetišča in drugo na Beograjski trdnjavi. Glede njegove umestitve je razumljivo, da so dolgo čakali po cirkusih v zvezi s Konkordatno krizo, ki je skoraj nesla Jugoslavijo. Primitivno kot pri levičarjih, čeprav so bili tu voditelji SPC desničarji - divje po balkansko (prkos, inat, bez pameti). Zato je razumljivo, da je po Varnavovi smrti julija 1937 bil izvoljen njegov naslednik šele februarja 1938. Tu niso problem viri, ampak površnost. Podobna je bila tudi nemščina pri opisu Cerkve sv. Marka (ko pride na vrsto, jo bom lepo obdelal). Ko sem to omenil pri neki svoji sliki, so to katastrofalno skrpucalo kmalu popravili. Po mojem bi bilo treba na ploščo napisati najprej točen datum posvetitve, nato pa tudi škofa-vikarja, ki jo je posvetil. To je malenkost: v tem pa so osnove dialoga. Zato ekumenski dialog ne gre naprej. Pravoslavno duhovnščino je med drugim izobraževala (podobno kot oficirski kader) Beograjska Politika, poleg tega pa ruski šovinizem. Lep primer se vidi pri Nikolaju Velimiroviću, ki je bil evropsko vzgojen - in so ga poslali na &quot;prevzgojo&quot; v Rusijo, kjer se je navzel sovraštva do Zahoda in do katoličanov. To je bilo potem usodno za Konkordatno krizo, pa tudi za vojaški udar, ki je Jugo pahnil v vojno. Tisti napis so verjetno reda radi dali gor, ko so bili končani mozaiki (1983), lahko pa tudi pozneje. Ti veš, da današnja mladina malo bere in to je socialistična generacija, ki jih niso preveč zanimali viri ali pa do njih niso prišli. To v članku poudarjam prav zato, ker iz tega neznanja in nepoznavanja drugih se rodi nezaupanje, iz nezaupanja pa pride napadalnost in sovraštvo, ki je razbila tudi Jugoslavijo. Če bi bilo iskreno medsebojno poznavanje, bi bilo možno tudi večje sodelovanje. Če na primer pri SPC izpodbiješ eno &quot;njihovo&quot; točko, potem vse pride pod vprašaj, in bi se morali končno zamisliti, da na Zahodu in posebej pri katoličanih le ni vse tako narobe in da niso njihove trditve tako neumne, kot jih navadno prikazujejo. V zvezi s tem sem pri Cerkvi sv. Pertke zelo obširno obdelal tudi pitnost svete vodice, na kaj je opozoril neki njihov časopis. Mislim, da bo tudi dialog bolj mogoč, če bo slonel na trdnih dejstvih, kot je dajal že Slomšek: Cerkev in šola sestri sta dve ena brez druge biti ne sme! Tam pa hienski zavod stalno opozarja, da tista voda ni pitna, oni pa nič, ko da nimajo dovolj dohodkov! Pa bi bila potrebna le malenkost, za popolno prečiščevanje tiste vode. Če se takih reči ne bo sproti reševalo, potem pridejo miti, ki niso nič manj nevarni pri kristjanih kot pri muslimanih, pa tudi v politiki itd. Jaz nobene trditve ne jemljem &quot;zdravo za gotovo&quot;, ampak pregledam čim več virov, tudi v drugih jezikih. Tako sem neke zanimive ugotovitve našel tudi pri bolgarski Wikipediji. Hvala za opombo. V članku je navedeno po virih. Še 27. marec 1941: Pavel ni bil izdajalec, ampak edini trezni državnik, ki bi lahko Jugo obvaroval pred propadom in sledečo katastrofo. Angleži pa so gledali le nase in svoje koristi ne le takrat, ampak tudi po vojni, ko so razorožene stotisoče hladnokrvno izročili koljačem. Vsekakor je bil udar v tistih okoliščinah politično neodgovorno dejanje, pa čeprav ga še danes slavijo. Podobno je neodgovorno od uprave sv. Petke, da ne uredi zadeve s prečiščevanjem sv. vodice, čeprav znanost, tj. higienski zavod, že leta na to opozarja. Če bom našel časa, bom ti dve &quot;ugotovitvi&quot; glede Cerkve sv. Petke dal tudi na srbsko in angleško Wikipedijo. &quot;Amicus Cato amicus Plato, amicitior veritas!&quot;@ [[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 00:39, 23. april 2026 (CEST)

== Avtobiografije ==

Zdravo, sem prebral tvoj komentar na [[Wikipedija:Glasovanja/Avtobiografije]]. Naj pripomnem, da predlog trenutno zadeva le prispevke uporabnikov, ki so napisali članke o sebi in ne uporabe avtoportretov ali avtobiografij za vire, tako da predlagan sprememba pravil ne bi vplivala na tvoje delo. Skratka, tebi v vednost. Lep vikend še naprej, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 12:37, 6. junij 2026 (CEST)

== Slog člankov ==

Slog tvojih člankov, zlasti biografskih, je pogosto preveč domačen za enciklopedijo, z ogromno subjektivnimi zastranitvami in nerelevantnimi podatki, ki imajo kvečjemu posredno zvezo s subjektom. Ker s kolegom {{u|Upwinxp}} ravno točkujeva prispevke za natečaj CEE Pomlad 2026, sem želel povedati dovolj vnaprej, da bodo prispevki za natečaj prejeli polovično število točk, če bodo več kot kak teden ali dva ostali v sedanji obliki (jih bova tudi ustrezno označila) - za primer, če ti je pomembno in bi želel izboljšati rezultat.

S tem v zvezi prosim tudi za odziv na komentar na [[Pogovor:Margaret Mitchell]]. Hvala, — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 13:57, 9. junij 2026 (CEST)
:V povezavi z [[Vuk Drašković|Vukom Draškovićem]] sem bil prisiljen vključiti kar nekaj člankov, ki so v nastajanju. Če bo čas, bom poskusil &quot;izpiliti&quot;; ti &quot;politiki&quot; in &quot;pisatelji&quot; me pri mojih načrtih tako samo ovirajo, saj sem želel dokončati področje z drugačno tematiko. Ker pa tega, ki ga sedaj obdelujem, v slovenski Wikipediji ni oziroma je zelo skromno obdelano, sem se mimogrede lotil tudi tega. Dokler posamezni članki ne bodo končani, nima smisla, da &quot;zbrda-zdola&quot; kaj večjega spreminjam; potem bo bolj pregledno in se lahko da končna oblika.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 14:14, 9. junij 2026 (CEST)
::Glede sloga sem napravil po svojih zmožnostih. ''Vidva, ki se na to razumeta, &quot;prečistita&quot; članke po svoji presoji''; sam tega zapletenega dela pri najboljši volji nisem sposoben; če bi to znal, bi napravil že sproti. Hvala.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 07:10, 10. junij 2026 (CEST)
:::Mislil sem slog besedila, ne tehnične opreme članka (čeprav je pri slednjem vidiku tudi nekaj težav, predvsem to, da delaš preveč povezav na druge članke). Recimo izjave, kot je &quot;Kdor more razumeti, naj razume! Tudi pisec tega članka je začel raziskovati ...&quot;, nimajo kaj početi v enciklopediji. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 19:17, 11. junij 2026 (CEST)
::::Omenil sem, da gradivo znam zbrati; za &quot;prečiščevanje&quot; nepotrebnega ali za odpravo povezav pa nimam srečne roke. Kdor se na to razume, naj kar opravi, kar misli, da je potrebno. Opažam, da je večina člankov na Wikipediji le kopija, prevod ali krajšanje. Kadar namreč delam kak nov članek, primerjam večino že obstoječih wiki člankov na znanih jezikih, pa komaj najdem kaj drugega kot prepisovanje in celo z napakami vred. Če hočeš kaj bolj temeljitega, je s tem veliko nehvaležnega dela; med drugim se na spletu najde veliko tozadevnega gradiva ali pa tudi ne. Če bi bil mlajši ali pa na kakem Wiki tečaju, bi mi take zadeve morda bolj šle od roke; zato ne bi bilo narobe, da tisti, ki to opazi, zadevo tudi uredi.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 21:01, 11. junij 2026 (CEST)
:::::Precej bolj enostavno od &quot;prečiščevanja&quot; bi bilo, če bi se že pri pisanju vzdržal nepotrebnih subjektivnosti, ki so tvoje delo. Vsakdo drug bo naletel na dileme, kaj in koliko je utemeljeno oz. kaj odveč, saj nima toliko pregleda nad viri. Tudi povezav ne bi bilo treba čistiti, če bi se držal smernic - poveže se relevanten pojem le prvič, ko se pojavi, in povezav ne sme biti v naslovih poglavij. Govorim zdaj za v bodoče. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 21:46, 11. junij 2026 (CEST)</text>
      <sha1>myifl7nftctk3c7owbun3ckjwe41guo</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ivan Žagar (gospodarstvenik)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>237405</id>
    <revision>
      <id>6688111</id>
      <parentid>6586789</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T12:00:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Neznano leto smrti]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6688111</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1128" sha1="samk7bfzry067iuyy2b0jnjr6m39tca" xml:space="preserve">{{drugipomeni3|Ivan Žagar}}
{{Infopolje Oseba}}

'''Ivan Žagar''', [[Slovenci|slovenski]] [[gospodarstvo|gospodarstvenik]], * [[26. avgust]] [[1923]], [[Hamborn]], [[Nemčija]], † ?

== Življenje in delo ==
Žagar se je leta 1939 zaposlil kot delavec v tekstilni tovarni v [[Prebold]]u. Med okupacijo je sodeloval v [[Narodnoosvobodilni boj|NOB]] in v letih 1944−1949 delal v Ministrstvu za narodno obrambo v [[Beograd]]u. Zatem se je ponovno zaposlil v Tekstilni tovarni Prebold. Leta 1969 je [[diploma|diplomiral]] na [[VEKŠ|Višji ekonomsko-komercialni šoli]] v [[Maribor]]u. V preboldski tovarni je bil mojster, obratovodja in tehniški vodja, v letih 1976−1987 pa glavni direktor podjetja. V tovarno je vpeljal sodobno tehnologijo in nove metode vodenja ter pomembno pripomogel k uspešnemu poslovanju podjetja.&lt;ref&gt;''Enciklopedija Slovenije''. (2001). Knjiga 15. Ljubljana: Mladinska knjiga.&lt;/ref&gt;

== Viri ==
{{sklici}}

{{bio-stub}}

{{DEFAULTSORT:Žagar, Ivan}}
[[Kategorija:Slovenski gospodarstveniki]]
[[Kategorija:Slovenski partizani]]
[[Kategorija:Slovenski ekonomisti]]
[[Kategorija:Neznano leto smrti]]</text>
      <sha1>samk7bfzry067iuyy2b0jnjr6m39tca</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Raoul Wallenberg</title>
    <ns>0</ns>
    <id>243679</id>
    <revision>
      <id>6688110</id>
      <parentid>6504936</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T11:59:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Neznano leto smrti]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6688110</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2655" sha1="3ukimqcyrn9hp30oqyvu026znst64ly" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba
| name   = Raoul Gustav Wallenberg
| birth_date  = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place = &lt;!-- WD --&gt;
| death_date  = &lt;!-- WD --&gt;
| death_place = &lt;!-- WD --&gt;
| alma_mater        = [[University of Michigan]]
| occupation     = &lt;!-- WD --&gt;
| spouse         =
| parents        = Raoul Oscar Wallenberg&lt;br /&gt;Maria »Maj« Sofia Wising
| children       =
}}

'''Raoul Gustav Wallenberg''', [[Švedi|švedski]] poslovnež, [[diplomat]] in človekoljub, *  [[4. avgust]] [[1912]], [[Lidingö]], [[Švedska]], † [[17. julij]] [[1947]] (?), [[Sovjetska zveza]].

Kot švedski odposlanec je deloval v [[Budimpešta|Budimpešti]], kjer je izdajal »zaščitne [[potni list|potne liste]]« ({{jezik-de|Schutz-Pass}}) in s tem več deset tisoč [[Judje|Judov]] spravil iz [[Madžarska|Madžarske]] ter jih tako rešil pred [[holokavst]]om. Pri tem sta sodelovala še dva švedska diplomata, [[Carl-Ivan Danielsson]] in [[Per Anger]]. Ko je nadzor v mestu konec [[druga svetovna vojna|vojne]] prevzela [[Rdeča armada]], je bil Wallenberg aretiran in prepeljan v [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]], ki ga je obtožila vohunjenja za zahod. Tam naj bi umrl 17. julija 1947 v zaporu [[Lubjanka]], vendar okoliščine njegove smrti še do danes niso pojasnjene.

Za svoje človekoljubno delo je posthumno prejel mnoga priznanja.

== Sklici ==
{{sklici|1}}

== Zunanje povezave ==
{{commons|Raoul Wallenberg}}
* [http://www.auschwitzinstitute.org/wallenberg.html Raoul Wallenberg Center at the Auschwitz Institute for Peace and Reconciliation] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090726005043/http://www.auschwitzinstitute.org/wallenberg.html |date=2009-07-26 }}
* [http://www.raoulwallenberg.net The International Raoul Wallenberg Foundation]
* [http://raoulwallenberg.org The Raoul Wallenberg Committee of the United States]
* [http://www.raoul-wallenberg.eu/home/ Searching for Raoul Wallenberg] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100407210933/http://www.raoul-wallenberg.eu/home/ |date=2010-04-07 }}
* [http://www.hearthasreasons.com/bibliography.php Holocaust Rescuers Bibliography with information and links to a variety of books about Raoul Wallenberg]
* [http://www.wallenberg.umich.edu/ University of Michigan Wallenberg Committee]
* [http://www.yadvashem.org/righteous/stories/wallenberg.html Raoul Wallenberg] - [https://www.yadvashem.org/ Yad Vashem]
{{normativna kontrola}}
{{diplomat-stub}}

{{DEFAULTSORT:Wallenberg, Raoul}}
[[Kategorija:Pravični med narodi]]
[[Kategorija:Švedski diplomati]]
[[Kategorija:Švedski poslovneži]]
[[Kategorija:Izginuli ljudje]]
[[Kategorija:Umorjeni ljudje]]
[[Kategorija:Neznano leto smrti]]</text>
      <sha1>3ukimqcyrn9hp30oqyvu026znst64ly</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Svetislav Stojanović</title>
    <ns>0</ns>
    <id>257559</id>
    <revision>
      <id>6688118</id>
      <parentid>6596348</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T12:05:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Neznano leto smrti]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6688118</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2109" sha1="jr8nxb7axu83u5aaquh08782o2dv7z1" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Svetislav Stojanović
|birth_date=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=&lt;!-- WD --&gt;
|placeofdeath=
|allegiance=[[Slika:Flag of SFR Yugoslavia.svg|25px|Zastava Socialistične federativne republike Jugoslavije]] [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]]
|branch=[[Slika:Logo of the JNA.svg|25px|Grb Jugoslovanske ljudske armade]] [[Jugoslovanska ljudska armada]]
|serviceyears=
|rank=[[Generalmajor (SFRJ)|Generalmajor]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Svetislav Stojanović''' ({{jezik-sr|Светислав Стојановић}}), [[Srbi|srbski]] [[general]], * [[12. november]] [[1920]], † ?.

== Življenjepis ==
Stojanović, študent tehnike, se je leta 1941 pridružil [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije|NOVJ]] in naslednje leto je postal član [[Komunistična partija Jugoslavije|KPJ]]. Med vojno je bil sprva politični komisar bataljona, nato pa poveljnik Leskovškega odreda.
Po vojni je bil pomočnik načelnika Vojaškotehniškega inštituta, načelnik oddelka v upravi [[Zvezno ministrstvo za ljudsko obrambo SFRJ|SSNO]], načelnik in direktor Inštituta za oborožitev,...
Končal je Strojno fakulteto v Beogradu, vojaško akademijo v ZSSR in Visoko šolo za oborožitev v Franciji.

== Viri in opombe ==
{{sklici}}
* ''[[Vojna enciklopedija]]'', 2. izd., 1978, Zvezek 9, str. 165.

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo|Icon vojn.svg}}
* [[seznam generalov Jugoslovanske ljudske armade]]

{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Stojanović, Svetislav}}
[[Kategorija:Morda živeči ljudje]]
[[Kategorija:Srbski generali]]
[[Kategorija:Srbski partizani]]
[[Kategorija:Srbski inženirji]]
[[Kategorija:Srbski politični komisarji]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]]
[[Kategorija:Generali Jugoslovanske ljudske armade]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Člani Komunistične partije Jugoslavije]]
[[Kategorija:Nosilci reda zaslug za ljudstvo]]
[[Kategorija:Nosilci reda bratstva in enotnosti]]
[[Kategorija:Neznano leto smrti]]</text>
      <sha1>jr8nxb7axu83u5aaquh08782o2dv7z1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Sandi Červek</title>
    <ns>0</ns>
    <id>262106</id>
    <revision>
      <id>6688460</id>
      <parentid>6655280</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T11:01:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Jakopičevi nagrajenci]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6688460</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1369" sha1="bzeu39q57z5y9ossszngu4s8q2wdmsj" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Sandi Červek''', [[Slovenci|slovenski]] [[slikar]], * [[19. julij]] [[1960]], [[Murska Sobota]].

== Življenje in delo ==
[[Diploma|Diplomiral]] je 1982 na [[Ljubljana|ljubljanski]] [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje]]. Červek je na umetnostno prizorišče stopil v drugi polovici osemdesetih let [[20. stoletje|20.stoletja]], znotraj generacije, ki se je neposredno obrnila k [[Abstraktno slikarstvo|abstrakciji]] in [[Moderna umetnost|modernistični]] tradiciji. Dela kot svoboden umetnik. Červekova dela prepričljivo posredujejo temeljne bivanjske vsebine in pomenijo v slovenskem slikarstu eno najradikalnejših  redukcionističnih različic.
&lt;ref&gt;''Enciklopedija Slovenije''. (2002). Knjiga 16. Ljubljana: Mladinska knjiga.&lt;/ref&gt;

[[Nagrada Prešernovega sklada]] 2021.

[[Nagrada Riharda Jakopiča]] 2026.

== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih slikarjev]]

== Sklici  ==
{{sklici}}

{{Prejemniki nagrade Prešernovega sklada}}
{{Jakopičevi nagrajenci}}

{{normativna kontrola}}

{{painter-stub}}  

{{DEFAULTSORT:Červek, Sandi}}
[[Kategorija:Slovenski slikarji]]
[[Kategorija:Murskosobočani]]
[[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]]
[[Kategorija:Diplomiranci Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani]]
[[Kategorija:Jakopičevi nagrajenci]]</text>
      <sha1>bzeu39q57z5y9ossszngu4s8q2wdmsj</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>CRM</title>
    <ns>0</ns>
    <id>263946</id>
    <revision>
      <id>6688414</id>
      <parentid>2611521</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T09:33:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Nareto</username>
        <id>77605</id>
      </contributor>
      <origin>6688414</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="135" sha1="5kxmhrlo72ktcfgpj10buawjxgq489o" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV[[Upravljanje odnosov s strankami]]
CRM (letalstvo): Crew resource management ali cockpit resource management
__DISAMBIG__</text>
      <sha1>5kxmhrlo72ktcfgpj10buawjxgq489o</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Anton Dvojmoč</title>
    <ns>0</ns>
    <id>264902</id>
    <revision>
      <id>6688119</id>
      <parentid>5958072</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T12:06:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Neznano leto smrti]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6688119</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1498" sha1="fxjg11mnertqzio8mr1hvgugiuhgb7o" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba|birth_date=}}
'''Anton Dvojmoč''', [[Slovenci|slovenski]] [[partizan]] in družbenopolitični delavec, * [[18. avgust]] [[1919]], [[Dolnja Prekopa]], † (?).

Po [[okupacija|okupaciji]] 1941 se je kot napredno usmerjen delavec takoj pridružil [[Narodnoosvobodilni boj|narodnoosvobodilni borbi]] in še isto leto postal član [[Komunistična partija Slovenije|Komunistične partije Slovenije]]. Najprej je kot sekretar vodil rajonski komite Črnomelj, od 1942 pa je bil član okrožnega komiteja KPS za [[Bela krajina|Belo krajino]]. Konec 1943 je postal član oblastnega komiteja KPS za [[Štajerska|Štajersko]]. Od jeseni 1944 do osvoboditve je delal v [[OZNA|OZNI]] [[7. korpus (NOVJ)|7. korpusa]]. Po osvoboditvi pa je delal na več pomembnih družbenopolitičnih funkcijah, najprej v [[Celje|Celju]] in nato v [[Črnomelj|Črnomlju]], Za udeležbo v narodnoosvobodilni borbi je prejel [[Partizanska spomenica 1941|partizansko spomenico 1941]].&lt;ref&gt;''Enciklopedija Slovenije''. (1988). Knjiga 2. Ljubljana: Mladinska knjiga.&lt;/ref&gt;

== Glej tudi ==
* [[seznam nosilcev partizanske spomenice 1941]]

== Sklici ==
{{sklici}}

{{DEFAULTSORT:Dvojmoč, Anton}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1919]]
[[Kategorija:Morda živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski partizani]]
[[Kategorija:Slovenski komunisti]]
[[Kategorija:Prvoborci]]
[[Kategorija:Člani Komunistične partije Slovenije]]
[[Kategorija:Pripadniki Ozne]]
[[Kategorija:Posavci]]
[[Kategorija:Neznano leto smrti]]
{{bio-stub}}</text>
      <sha1>fxjg11mnertqzio8mr1hvgugiuhgb7o</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>France Borštnik</title>
    <ns>0</ns>
    <id>268062</id>
    <revision>
      <id>6688120</id>
      <parentid>6597959</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T12:06:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Neznano leto smrti]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6688120</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1819" sha1="fwb1qe0f41sq24rz7shr1syyh4plr8x" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''France Borštnik''', [[Slovenci|slovenski]] [[politika|družbenopolitični]] [[delavec]] in [[gospodarstvo|gospodarstvenik]], * [[25. november]] [[1921]], [[Velika Ligojna]], † (?)

== Življenje in delo ==
Izučil se je za kovinostrugarja in ob delu 1963 [[Diploma|diplomiral]] na [[Ljubljana|ljubljanski]] [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Visoki politični šoli]]. Od 1941 je sodeloval v [[Narodnoosvobodilni boj|narodnoosvobodilni borbi]]. Po koncu [[druga svetovna vojna|vojne]] je delal zlasti v [[sindikat]]ih in bil med drugim tajnik Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije (1958-66). V letih 1966−1984 je bil generalni direktor ljubljanskega podjetja [[Avtomontaža]]. V tej vlogi je vzpostavil kooperacijo pri proizvodnji karoserij avtobusov in specialnih vozil na različnih šasijah s TAM in še zlasti z nemškimi firmami. Avtomontaža je dosegla četrtinski do tretjinski delež na jugoslovanskih trgih, uveljavila pa se je tudi v tujini. Leta 1982 je prejel [[Kraigherjeva nagrada|Kraigherjevo nagrado]].&lt;ref&gt;''Enciklopedija Slovenije''. (1987). Knjiga 1. Ljubljana: Mladinska knjiga.&lt;/ref&gt;

== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih politikov]]
* [[seznam slovenskih gospodarstvenikov]]

== Viri ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==

* France Borštnik - str. 291. [https://issuu.com/gzspublikacije/docs/portreti_dose__kov_v_gospodarskem_r/293 Portreti dosežkov v gospodarskem razvoju slovenije 2013–1969 (PDF)]. GZS. ''issuu.com''
{{bio-stub}}

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Borštnik, France}}
[[Kategorija:Slovenski partizani]]
[[Kategorija:Slovenski komunisti]]
[[Kategorija:Slovenski politiki]]
[[Kategorija:Slovenski sindikalisti]]
[[Kategorija:Slovenski gospodarstveniki]]
[[Kategorija:Kraigherjevi nagrajenci]]
[[Kategorija:Neznano leto smrti]]</text>
      <sha1>fwb1qe0f41sq24rz7shr1syyh4plr8x</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Andolšek</title>
    <ns>0</ns>
    <id>273146</id>
    <revision>
      <id>6688251</id>
      <parentid>6626642</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T18:03:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-32552-67</username>
        <id>260877</id>
      </contributor>
      <comment>/* Znani nosilci priimka */</comment>
      <origin>6688251</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1177" sha1="dgvbiok4zzg2tc93ednyv0jr07bn6nz" xml:space="preserve">'''Andolšek'''  je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan [[1. januar]]ja [[2010]] uporabljalo 186 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 2.323. mesto.
== Znani nosilci priimka ==
* [[Andrej Andolšek (misijonar)|Andrej Andolšek]] (1827 - 1882) misijonar v Severni Ameriki
* [[Andrej Andolšek (teritorialec)|Andrej Andolšek]], pripadnik TO Slovenije (pilot helikopterja, gorski reševalec)
* [[Dana Mesner Andolšek]] (* 1959), sociologinja, univ. prof. ([[FDV]])
*[[Gregor Andolšek]] (* 1979), filmski režiser in producent, pevec in kitarist? ([[Čao Portorož]])
*[[Jože Andolšek]] (* 1951), duhovnik salezijanec, humanitarni misijonski delavec na Koroškem (prej [[Kenija]], [[Etiopija]])
*[[Lidija Andolšek Jeras]] (1929 - 2003), zdravnica ginekologinja, profesorica MF UL, akademičarka
*[[Stane Andolšek]] (Stanislav, Stanko), dr. sociologije

== Glej tudi ==
* priimek [[Andoljšek]]
*priimek [[Dolšek]]
*priimek [[Andlovic]]

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Andolšek}}
{{priimek}}
[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>dgvbiok4zzg2tc93ednyv0jr07bn6nz</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688252</id>
      <parentid>6688251</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T18:04:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-32552-67</username>
        <id>260877</id>
      </contributor>
      <comment>/* Znani nosilci priimka */</comment>
      <origin>6688252</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1230" sha1="8ygrntf1s1t7w2x392w2ub1ksd5gw12" xml:space="preserve">'''Andolšek'''  je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan [[1. januar]]ja [[2010]] uporabljalo 186 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 2.323. mesto.
== Znani nosilci priimka ==
* [[Andrej Andolšek (misijonar)|Andrej Andolšek]] (1827 - 1882) misijonar v Severni Ameriki
* [[Andrej Andolšek (teritorialec)|Andrej Andolšek]], pripadnik TO Slovenije (pilot helikopterja, gorski reševalec)
* [[Dana Mesner Andolšek]] (* 1959), sociologinja, univ. prof. ([[FDV]])
*[[Gregor Andolšek]] (* 1979), filmski režiser in producent, pevec in kitarist? ([[Čao Portorož]])
*[[Jože Andolšek]] (* 1951), duhovnik salezijanec, humanitarni misijonski delavec na Koroškem (prej [[Kenija]], [[Etiopija]])
*[[Lidija Andolšek Jeras]] (1929 - 2003), zdravnica ginekologinja, profesorica MF UL, akademičarka
*[[Peter Andolšek]], olimpijski prvak v astronomiji
*[[Stane Andolšek]] (Stanislav, Stanko), dr. sociologije

== Glej tudi ==
* priimek [[Andoljšek]]
*priimek [[Dolšek]]
*priimek [[Andlovic]]

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Andolšek}}
{{priimek}}
[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>8ygrntf1s1t7w2x392w2ub1ksd5gw12</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Frederick Hermann Kisch</title>
    <ns>0</ns>
    <id>279500</id>
    <revision>
      <id>6688114</id>
      <parentid>6110285</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T12:04:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Častniki Kraljevih inženircev]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6688114</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1601" sha1="n9angr81mjf0bcobq8jvmc10z8v0tdi" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Frederick Hermann Kisch
|image=&lt;!--WD--&gt;
|caption=Frederick Hermann Kisch
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance={{GBR}}
|branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]]
|serviceyears=1909–1919&lt;br&gt;1939–1943
|rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Prva svetovna vojna]]&lt;br&gt;[[Druga svetovna vojna]]
|awards=[[red britanskega imperija|CBE]]&lt;br&gt;[[red kopeli|CB]]&lt;br&gt;[[Distinguished Service Order|DSO]]&lt;br&gt;[[legija časti]]
|relations=
|laterwork=
}}

'''Frederick Hermann Kisch''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[23. avgust]] [[1888]], [[Dardžiling]], [[Britanska Indija]], † [[7. april]] [[1943]], [[Tunizija]].

== Glej tudi ==
* [[seznam britanskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
 {{kategorija v Zbirki|Frederick Kisch}}
* [http://www.generals.dk/general/Kisch/Frederick_Hermann/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}}

{{Normativna kontrola}}
{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Kisch, Frederick Hermann}}
[[Kategorija:Padli v boju]]
[[Kategorija:Britanski generali]]
[[Kategorija:Britanski vojaški inženirji]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]]
[[Kategorija:Poveljniki reda britanskega imperija]]
[[Kategorija:Nosilci reda kopeli]]
[[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]]
[[Kategorija:Nosilci legije časti]]
[[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1914–1918]]
[[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali naselje]]
[[Kategorija:Častniki Kraljevih inženircev]]</text>
      <sha1>n9angr81mjf0bcobq8jvmc10z8v0tdi</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Gordon Sherwin Knight</title>
    <ns>0</ns>
    <id>279501</id>
    <revision>
      <id>6688123</id>
      <parentid>5929039</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T12:09:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp, zp</comment>
      <origin>6688123</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="842" sha1="4xlb49vo9yg9uno820a8tnelt9gwlh1" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Gordon Sherwin Knight
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance={{GBR}}
|branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]]
|serviceyears=
|rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Gordon Sherwin Knight''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[1897]], † [[30. julij]] [[1972]].

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam britanskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [https://generals.dk/general/Knight/Gordon_Sherwin/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}}

{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Knight, Gordon Sherwin}}
[[Kategorija:Britanski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]</text>
      <sha1>4xlb49vo9yg9uno820a8tnelt9gwlh1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Arthur John Knott</title>
    <ns>0</ns>
    <id>279502</id>
    <revision>
      <id>6688125</id>
      <parentid>5926388</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T12:13:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp</comment>
      <origin>6688125</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="929" sha1="2ewzxs1bwh98lrl269itontg6j3x0pe" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Arthur John Knott
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance={{GBR}}
|branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]]
|serviceyears=[[1923]]–?
|rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=[[red britanskega imperija|OBE]]
|relations=
|laterwork=
}}

'''Arthur John Knott''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[1903]], † [[28. januar]] [[1977]].

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam britanskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.generals.dk/general/Knott/Arthur_John/Great_Britain.html Generals.dk] {{ikona en}}

{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Knott, Arthur John}}
[[Kategorija:Britanski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]]</text>
      <sha1>2ewzxs1bwh98lrl269itontg6j3x0pe</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Fergus Y. Carson Knox</title>
    <ns>0</ns>
    <id>279504</id>
    <revision>
      <id>6688127</id>
      <parentid>5928173</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T12:18:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp, zp</comment>
      <origin>6688127</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="852" sha1="msyoja401qrl2uvcjvil8jefq869rcv" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Fergus Y. Carson Knox
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance={{GBR}}
|branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]]
|serviceyears=?–[[1949]]
|rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Fergus Y. Carson Knox''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[1898]], † [[28. maj]] [[1961]].

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam britanskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [https://generals.dk/general/Knox/Fergus_Y._Carson/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}}

{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Knox, Fergus Y. Carson}}
[[Kategorija:Britanski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]</text>
      <sha1>msyoja401qrl2uvcjvil8jefq869rcv</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Hubert Stanley Kreyer</title>
    <ns>0</ns>
    <id>279505</id>
    <revision>
      <id>6688129</id>
      <parentid>5930263</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T12:22:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp, zp</comment>
      <origin>6688129</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="840" sha1="a2cpa0fa16dz7zhdvjzvz4xfn96q8dq" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Hubert Stanley Kreyer
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance={{GBR}}
|branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]]
|serviceyears=?–[[1941]]
|rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Hubert Stanley Kreyer''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[1890]], † [[1949]].

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam britanskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [https://generals.dk/general/Kreyer/Hubert_Stanley/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}}

{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Kreyer, Hubert Stanley}}
[[Kategorija:Britanski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]</text>
      <sha1>a2cpa0fa16dz7zhdvjzvz4xfn96q8dq</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>William Harold Lambert</title>
    <ns>0</ns>
    <id>279507</id>
    <revision>
      <id>6688145</id>
      <parentid>5939666</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T14:12:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp</comment>
      <origin>6688145</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="874" sha1="r1sdp5mn2ffj54b2rjj0jx5qj12v8mc" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=William Harold Lambert
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance={{GBR}}
|branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]]
|serviceyears=?–1958
|rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''William Harold Lambert''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[29. maj]] [[1905]], † [[4. maj]] [[1978]].

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam britanskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.generals.dk/general/Lambert/William_Harold/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}}

{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Lambert, William Harold}}
[[Kategorija:Britanski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]</text>
      <sha1>r1sdp5mn2ffj54b2rjj0jx5qj12v8mc</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>George Lammie</title>
    <ns>0</ns>
    <id>279508</id>
    <revision>
      <id>6688201</id>
      <parentid>5928813</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T15:46:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp, zp</comment>
      <origin>6688201</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="971" sha1="8kik0qcxsdwwetubyy710rw98uuep2f" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=George Lammie
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance={{GBR}}
|branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]]
|serviceyears=1914–1946
|rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Prva svetovna vojna]]&lt;br&gt;[[Arabska vstaja v Palestini (1936–1939)]]&lt;br&gt;[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''George Lammie''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[10. december]] [[1891]], † [[17. junij]] [[1946]].

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam britanskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [https://generals.dk/general/Lammie/George/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}}

{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Lammie, George}}
[[Kategorija:Britanski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Generali Britanske kopenske vojske]]</text>
      <sha1>8kik0qcxsdwwetubyy710rw98uuep2f</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688202</id>
      <parentid>6688201</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T15:49:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+ 4 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6688202</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1190" sha1="82l019rzwfieey0qimginmb97ffcsi8" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=George Lammie
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance={{GBR}}
|branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]]
|serviceyears=1914–1946
|rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Prva svetovna vojna]]&lt;br&gt;[[Arabska vstaja v Palestini (1936–1939)]]&lt;br&gt;[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''George Lammie''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[10. december]] [[1891]], † [[17. junij]] [[1946]].

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam britanskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [https://generals.dk/general/Lammie/George/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}}

{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Lammie, George}}
[[Kategorija:Britanski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Generali Britanske kopenske vojske]]
[[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]]
[[Kategorija:Diplomiranci Štabnega kolidža, Camberley]]
[[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]]
[[Kategorija:Poveljniki reda britanskega imperija]]</text>
      <sha1>82l019rzwfieey0qimginmb97ffcsi8</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Charles Robert Wharram Lamplough</title>
    <ns>0</ns>
    <id>279509</id>
    <revision>
      <id>6688203</id>
      <parentid>6455597</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T15:55:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp, zp</comment>
      <origin>6688203</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="991" sha1="ks4r64khk4lefsq7cztt49wigb5dthb" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Charles Robert Wharram Lamplough
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance={{GBR}}
|branch=[[Slika:Naval ensign of the United Kingdom.svg|25px|Pomorska zastava Združenega kraljestva]] [[Kraljeva vojna mornarica]]
|service=
|serviceyears=?–[[1949]]
|rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Charles Robert Wharram Lamplough''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[10. junij]] [[1896]], † [[28. november]] [[1981]].

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam britanskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [https://generals.dk/general/Lamplough/Charles_Robert_Wharran/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}}

{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Lamplough, Charles Robert Wharram}}
[[Kategorija:Britanski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Generali Kraljevih marincev]]</text>
      <sha1>ks4r64khk4lefsq7cztt49wigb5dthb</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688204</id>
      <parentid>6688203</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T15:56:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+[[Kategorija:Poveljniki reda britanskega imperija]]; +[[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Cross (Združeno kraljestvo)]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6688204</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1117" sha1="4t157o58vyg1867tsusrtgxa96zhqcl" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Charles Robert Wharram Lamplough
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance={{GBR}}
|branch=[[Slika:Naval ensign of the United Kingdom.svg|25px|Pomorska zastava Združenega kraljestva]] [[Kraljeva vojna mornarica]]
|service=
|serviceyears=?–[[1949]]
|rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Charles Robert Wharram Lamplough''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[10. junij]] [[1896]], † [[28. november]] [[1981]].

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam britanskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [https://generals.dk/general/Lamplough/Charles_Robert_Wharran/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}}

{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Lamplough, Charles Robert Wharram}}
[[Kategorija:Britanski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Generali Kraljevih marincev]]
[[Kategorija:Poveljniki reda britanskega imperija]]
[[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Cross (Združeno kraljestvo)]]</text>
      <sha1>4t157o58vyg1867tsusrtgxa96zhqcl</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Stephen Lamplugh</title>
    <ns>0</ns>
    <id>279510</id>
    <revision>
      <id>6688214</id>
      <parentid>5936319</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T16:13:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp, zp</comment>
      <origin>6688214</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="927" sha1="jnn6w6czsudmx5fhkjb5xdct7bn0cxc" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Stephen Lamplugh
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=»Pluggie«
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance={{GBR}}
|branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]]
|serviceyears=1919–1955
|rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Stephen Lamplugh''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[25. maj]] [[1900]], † [[26. april]] [[1983]].

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam britanskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [https://generals.dk/general/Lamplugh/Stephen/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}}

{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Lamplugh, Stephen}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1900]]
[[Kategorija:Umrli leta 1973]]
[[Kategorija:Britanski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]</text>
      <sha1>jnn6w6czsudmx5fhkjb5xdct7bn0cxc</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688217</id>
      <parentid>6688214</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T16:14:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>−[[Kategorija:Rojeni leta 1900]]; −[[Kategorija:Umrli leta 1973]]; +[[Kategorija:Poveljniki reda britanskega imperija]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6688217</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="916" sha1="kr156xk3lkumfg6quzlbhhomakhqtn7" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Stephen Lamplugh
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=»Pluggie«
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance={{GBR}}
|branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]]
|serviceyears=1919–1955
|rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Stephen Lamplugh''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[25. maj]] [[1900]], † [[26. april]] [[1983]].

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam britanskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [https://generals.dk/general/Lamplugh/Stephen/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}}

{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Lamplugh, Stephen}}
[[Kategorija:Britanski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Poveljniki reda britanskega imperija]]</text>
      <sha1>kr156xk3lkumfg6quzlbhhomakhqtn7</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688218</id>
      <parentid>6688217</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T16:14:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Častniki Kraljeve artilerije]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6688218</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="961" sha1="h4kqd2nu5dl4eixohj54crz45t16tdh" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Stephen Lamplugh
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=»Pluggie«
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance={{GBR}}
|branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]]
|serviceyears=1919–1955
|rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Stephen Lamplugh''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[25. maj]] [[1900]], † [[26. april]] [[1983]].

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam britanskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [https://generals.dk/general/Lamplugh/Stephen/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}}

{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Lamplugh, Stephen}}
[[Kategorija:Britanski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Poveljniki reda britanskega imperija]]
[[Kategorija:Častniki Kraljeve artilerije]]</text>
      <sha1>h4kqd2nu5dl4eixohj54crz45t16tdh</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688219</id>
      <parentid>6688218</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T16:15:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>odstranil [[Kategorija:Častniki Kraljeve artilerije]]; dodal [[Kategorija:Častniki Kraljevih inženircev]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6688219</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="963" sha1="o4svznkk35hk2gmiwh3961ng3t0p1gj" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Stephen Lamplugh
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=»Pluggie«
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance={{GBR}}
|branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]]
|serviceyears=1919–1955
|rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Stephen Lamplugh''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[25. maj]] [[1900]], † [[26. april]] [[1983]].

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam britanskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [https://generals.dk/general/Lamplugh/Stephen/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}}

{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Lamplugh, Stephen}}
[[Kategorija:Britanski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Poveljniki reda britanskega imperija]]
[[Kategorija:Častniki Kraljevih inženircev]]</text>
      <sha1>o4svznkk35hk2gmiwh3961ng3t0p1gj</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Robert Philip Lancaster-Ranking</title>
    <ns>0</ns>
    <id>279857</id>
    <revision>
      <id>6688340</id>
      <parentid>5935155</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T06:45:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp, zp</comment>
      <origin>6688340</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="950" sha1="h34zwwdmbvbh4eaq2g8rnf4xggsnrkf" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Robert Philip Lancaster-Ranking
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance={{GBR}}
|branch=[[Slika:British Raj Red Ensign.svg|25px|]] [[Britanska Indijska vojska]]
|serviceyears=?–[[1948]]
|rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Robert Philip Lancaster-Ranking''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[26. november]] [[1896]], † [[29. december]] [[1971]].

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam britanskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [https://generals.dk/general/Ranking/Robert_Philip_Lancaster/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}}

{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Lancaster-Ranking, Robert Philip}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1896]]
[[Kategorija:Umrli leta 1971]]
[[Kategorija:Britanski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]</text>
      <sha1>h34zwwdmbvbh4eaq2g8rnf4xggsnrkf</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688341</id>
      <parentid>6688340</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T06:46:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>− 2 kategorije; + 3 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6688341</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1039" sha1="gk3oir8q4pgmez6ggep719p0fkl7x6y" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Robert Philip Lancaster-Ranking
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance={{GBR}}
|branch=[[Slika:British Raj Red Ensign.svg|25px|]] [[Britanska Indijska vojska]]
|serviceyears=?–[[1948]]
|rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Robert Philip Lancaster-Ranking''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[26. november]] [[1896]], † [[29. december]] [[1971]].

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam britanskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [https://generals.dk/general/Ranking/Robert_Philip_Lancaster/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}}

{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Lancaster-Ranking, Robert Philip}}
[[Kategorija:Britanski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Poveljniki reda britanskega imperija]]
[[Kategorija:Nosilci reda kopeli]]
[[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]]</text>
      <sha1>gk3oir8q4pgmez6ggep719p0fkl7x6y</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Branko Jovanović Vunjak - Brendi</title>
    <ns>0</ns>
    <id>291934</id>
    <revision>
      <id>6688150</id>
      <parentid>6674728</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T14:16:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-34427-42</username>
        <id>261492</id>
      </contributor>
      <comment>V skladu z virom, sem spremenil čas. Umrl je po nastopu, ne med nastopom.</comment>
      <origin>6688150</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8705" sha1="ksy7rxpxe70fhg4u224elxommsbs6e2" xml:space="preserve">{{popravi}}{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec
| Name            = Branko Jovanović – Brendi
| Background      = solo_singer 
| Genre           = [[pop glasba|pop]]
| Occupation      = &lt;!-- WD --&gt;
| Years_active    = 1984–2011
| Label           = [[ZKP RTV Slovenija]], [[Jugoton]], [[Mandarina (založba)|Mandarina]]
| Associated_acts = [[Rendez-Vous]], [[Korado Buzeti]], [[Don Juan (glasbena skupina)|Don Juan]]
| URL             = &lt;!-- WD --&gt;
}}

'''Branko Jovanović Vunjak – Brendi''', [[Slovenci|slovenski]] [[pevec]] in [[pisec]] [[pop glasba|pop]] in [[Narodnozabavna glasba|narodnozabavne glasbe]] * [[28. april]] [[1962]], [[Šentjernej]], † [[19. junij]] [[2011]], [[Lipica]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&amp;id=2011061905657102 |title=arhivska kopija |accessdate=2011-06-23 |archive-date=2011-06-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110625105840/http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&amp;id=2011061905657102 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;.

Do male šole (1968) je živel pri rejniški družini (Kromar) na Rojah pri [[Šentjernej]]u na [[Dolenjska|Dolenjskem]], potem pa je v [[Ljubljana|Ljubljani]] končal osnovno in srednjo elektro šolo.

Brendi je začel prve pesmi pisati že v osnovni šoli. Kariero je začel kot [[kitarist]] na zabavah, učil pa se je tudi [[violina|violine]]. V vojski je igral v skupini ''Artiljerac'', sicer pa je igral z ansambli po ljubljanskih kavarnah in barih.&lt;ref name=&quot;24urOsmrtnica&quot;&gt;{{navedi novico |url=http://24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/umrl-legendarni-brendi.html |title=Brendiju po nastopu odpovedalo srce |date=19.6.2011 |accessdate=21.6.2011 |work=[[24ur.com]]}}&lt;/ref&gt; Prvi studijski posnetek njegove avtorske pesmi je bila Rumena oblekica, posneta v studiu [[Dare Novak|Dareta Novaka]]. Z Draganom Trivičem (kasnejši bobnar skupine [[Agropop]]) sta ustanovila band Beli med.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.brendi.si/obrendiju.html |title=arhivska kopija |accessdate=2015-05-13 |archive-date=2015-05-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150501094523/http://www.brendi.si/obrendiju.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Sledili so nastopi po veselicah in šolah.&lt;ref name=&quot;24urDonJuan&quot;&gt;{{navedi novico |url=http://24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/po-17-letih-znova-skupaj.html |title=Don Juan – Po 17 letih znova skupaj |work=24ur.com |date=13.2.2010 |accessdate=21.6.2011}}&lt;/ref&gt;

Opazil ga je Miro Čekeliš, ki ga je po odhodu [[Božidar Wolfand - Wolf|Božidarja Wolfanda]] povabil v skupino ''[[Rendez-Vous]]'', v kateri ni bil dolgo. Po odhodu se je pridružil ansamblu ''Amadeus'' Toneta Dimnika - Čoča (bobnar skupine [[Gu-Gu]]).

Kmalu je odšel iz tega ansambla in ustanovil skupino ''[[Don Juan (glasbena skupina)|Don Juan]]''. Skoraj istočasno je izdal ploščo ''Mandarina'', ki se je prodala v nakladi 100.000 izvodov.&lt;ref name=&quot;24urOsmrtnica&quot;/&gt;

Med tem, ko je nastopal z [[Don Juan (glasbena skupina)|Don Juan]] je spoznal [[Hajdi|Hajdi Korošec]], ki je bila zvezda 90-ih v Sloveniji. Postala je Brendijeva varovanka, s katero se je pogovarjal na ure o njenem življenju, da bi ustvarila čim boljše pesmi, kot na primer: Oblečem si oblekico, Naš kuža, Nisem važna, itd.

Po razpadu skupine Don Juan leta 1996, je kariero nadaljeval predvsem v duetu s Koradom Buzetijem, nastopal pa je tudi samostojno. Umrl je po nastopu v Lipici zaradi odpovedi srca.&lt;ref name=&quot;24urOsmrtnica&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novico| url=http://www.rtvslo.si/zabava/glasba/umrl-pevec-zabavne-glasbe-brendi/260167 |title=Umrl pevec zabavne glasbe Brendi |date=19.6.2011 |accessdate=19.6.2011 |publisher=MMC RTV-SLO}}&lt;/ref&gt;

Pisal je tudi za druge izvajalce, kot so: [[Vili Resnik]] (Odiseja), [[Pop Design]] (Nekoč bom zbral pogum), [[Miša Molk]] (Kdo upa si v moje dvorce), [[Anita Zore]] (Vse bi zate dala), Claudia (Vse najboljše za tvoj rojstni dan, En, dva, tri, Uspavanka), [[Andreja Pinotič]] (V meni ni več moči, Preko Mure, Kaj mi te je spremenilo, Iskra sreče, Tu sem rodila se), Rok in Polona Petovar (Praviva si same bedarije, Čira čara, Veseli Muzikant), [[Ansambel Krila]] (Tvoja bom), [[Marinero]] (Pa sem postal falot), Mateja Jan (Veš oče, Stoj malo, Ti boš moj), [[Andreja Makoter]] (Moj vojak), [[Ansambel Petovio]] (Ne zaljubi se v obraz, Ljubim te, Za ljubezen sta potrebna dva, Kako bi,  Rada ti povedala, Naj ustavi se korak), Sandra Šušteršič Simonič (Ura je polnoči, Je ljubezen to morda, Naj vedo, Od takrat, Glava zmešana, Šolska ljubezen), Ansambel Tulipan (Fina dama), [[Majda Arh]] (Pošlji mu veter pozdrav, Poletno dekle), [[Irena Vrčkovnik]] (Uspavanka), [[Miha Balažič]] (Jutri sin vaš bo postal vojak, Julija), Moni – Simona Pučko (Pa naj bo), [[Sendi (pevka)|Sendi]] (Ti ne veš), [[Korado Buzeti]] (Gospa moj poklon – duet z Meri Avsenak, Žena me je zapustila, Ljubimec sem, Na vašem licu je lep izraz, Sem pravi primorec, Solza se bo posušila, Vem, da me varaš, Mustafa, Sram me je ko solze tečejo, Recite ji angeli, ...), [[Natalija Verboten]] (Naj angeli te čuvajo), [[Viktorija]] (Zadnji poljub), [[Boris Kopitar]] (Bo moj vnuk še pel slovenske pesmi, Ko šmarnice spet zadrhtijo, Nocoj te ujel bom v svoje sanje, Vsak pač po svoje), [[Ptujskih 5]] (Nasvidenje, Ne ubijajte me, Solze imaš v očeh moja mama, Rane naj skelijo, Sanjam, Ženi se dragi moj, Mama njega sem ljubila, Nocoj spet misli tavajo, Tudi angeli se jočejo, Rada bi spet ljubila te, Poročni valček, Ne ubijajte me), [[Helena Blagne]] (Samo ti, Naj nihče me ne zbudi, Bodi srečen Bambino), [[Bazar]] (Na glavo si klobuk bom dal), [[Dolores Lipuš|Dolores]] in Skupina Amigos (Vem jokala bom), Komet (Ana, Nina, Pozabi, ...).&lt;ref name=&quot;24urDonJuan&quot;/&gt;

Že v osemdesetih letih je ustanovil založbo [[Mandarina (založba)|Mandarina]], nato pa začel vlagati v nepremičnine v Ljubljani in na otoku [[Krk]]. Ukvarjal se je tudi s turizmom.

Nekaj ur po nastopu v Lipici 18. junija 2011 mu je odpovedalo srce in 19. junija je umrl.

Imel je hčer [[Tina Vunjak|Tino]] (1988), ki je bila plesalka in pevka, ter sina [[Dejan Vunjak|Dejana]] (1993), ki se je kot mlajši ukvarjal z igralstvom, kasneje pa se je posvetil glasbi in nadaljeval očetovo pot.

==Diskografija==

Solo albumi

*''Poznajo me, da sem baraba'' (1993)
*''Kaži na kraju nešto lijepoga'' (1999) (plošča je bila izdana tudi za hrvaško tržišče)
*''Ustavi se'' (2000)
*''Kje si našla tega kretena'' (2004)
*''Kaj me briga'' (2005)
*Ne toči suze na jasoku

Solo kompilacije

*''Največje uspešnice'' (1999)
*''17 največjih uspešnic'' (2005)
*''23 najbolj veselih'' (2007)
*''Najlepše balade'' (2007)
*''Za veselo družbo!'' (2013)

V duetu s Koradom Buzetijem

*''Hej, Slovenija'' (1995)
*Mustafa (1996)
*''Nocoj je ena luštna noč'' (1997)
*''Za hec in veselje'' (1998)
*''Saj ne more biti res'' (1999)
*''Pa je šel tovariš Tito'' (2000)
*''Čevapčiči'' (2001)
*''Lažnivca'' (2002)
*''Kam so šli vsi cigani'' (2007)
*''Genij in bedak'' (2009)

Kompilacije v duetu s Koradom Buzetijem

*''24 največjih uspešnic'' (2001)
*''22 največjih uspešnic (Nepozabne uspešnice)'' (2004)
*''Turbo veselica'' (2005)

Plošče z drugimi izvajalci

*''Brendi in Mali korenjaki - Mali korenjaki'' (1995) (Monika Pučko, Lina in Patricia Kukovec, Nuša Mecilošek, Marina Roškarič, Nadja Stegne, Nina Prigl, Sergeja Sukič, Marina Roškarič, Tjaša Grah, Jasmina Mavrin, Maxim Vergan)
*''Najlepše otroške pesmi'' (1999) ([[Hajdi Korošec]], Moni- Simona Pučko, Lina in Patricija Kukovec, Nuša Mecilošek, Tina Vunjak) 
*''Brendijeve najlepše pesmi za otroke'' (2002) ([[Hajdi Korošec]], Moni- Simana Pučko, Rok in Polona Petovar, Tina Vunjak) 
*''Brendi in [[Natalija Kolšek]] - Ukraden trenutek'' (2010)
*''Brendiju v slovo'' (2011) (še neizdani posnetki Brendija, Korado Buzeti, Viktorija Petek, [[Natalija Kolšek]], [[Hajdi Korošec]], Majda Arh, Petovio, [[Boris Kopitar]])&lt;ref&gt;http://www.mimovrste.com/artikel/1020052515/razlicni-izvajalci-brendiju-v-slovo&lt;/ref&gt;
*''Dejan Vunjak in Brendijeve barabe - Brendijeve nepozabne'' (album ''Brendi - Nocoj zapojte prijatelji moji'' z dvema pesmima [[Dejan Vunjak|Dejana Vunjaka]]) (2012)

== Glej tudi ==
* [[Seznam najbolj prodajanih slovenskih glasbenih izvajalcev]]

== Sklici in opombe ==
{{sklici}}

{{normativna kontrola}}

{{musician-stub}}

{{DEFAULTSORT:Brendi - Branko Jovanović}}
[[Kategorija:Don Juan (glasbena skupina)]]
[[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe]]
[[Kategorija:Slovenski skladatelji]]
[[Kategorija:Slovenski kitaristi]]
[[Kategorija:Umrli za miokardnim infarktom]]
[[Kategorija:Branko Jovanović - Brendi]]
[[Kategorija:Slovenski pevci narodnozabavne glasbe]]</text>
      <sha1>ksy7rxpxe70fhg4u224elxommsbs6e2</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Jurc</title>
    <ns>0</ns>
    <id>292025</id>
    <revision>
      <id>6688315</id>
      <parentid>6359476</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T00:46:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-32552-67</username>
        <id>260877</id>
      </contributor>
      <comment>/* Znani nosilci priimka */</comment>
      <origin>6688315</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="727" sha1="o94n5p684lsbrmckqwk9qqy3wxiasip" xml:space="preserve">'''Jurc''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 32 oseb.
== Znani nosilci priimka ==
* [[Ana Jurc]], cineastka, filmska kritičarka
* [[Andreja Jurc Pahor]] (*1969), arhitektka
* [[Maja Jurc]] (*1954), gozdarska strokovnjakinja
* [[Metka Jurc]] (*1961), lutkovna igralka
* [[Bojan Jurc]] (*1950), ilustrator, filmski animator 
* [[Dušan Jurc]] (*1952), biolog, botanik, gozdni fitopatolog
* [[Vladimir Jurc]] (*1950), igralec

==Glej tudi==
* priimke [[Jurca]], [[Jurjec]], [[Jurčič]]

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Jurc}}

{{priimek}}

[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>o94n5p684lsbrmckqwk9qqy3wxiasip</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Josip Lipokatić</title>
    <ns>0</ns>
    <id>296270</id>
    <revision>
      <id>6688122</id>
      <parentid>6094223</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T12:07:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Neznano leto smrti]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6688122</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="728" sha1="tge65sqnn5mggi8gx8365aq7wemljrn" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Josip Lipokatić''', [[slovenci|slovenski]] [[kanuist]], * [[13. november]] [[1921]], [[Maribor]], † ?

Lipokatić je za [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|Jugoslavijo]] nastopil na [[Poletne olimpijske igre 1952|Poletnih olimpijskih igrah 1952]] v [[Helsinki]]h, kjer je v kanuju enosedu na mirnih vodah na 10 km osvojil 13. mesto, na 1 km pa izpadel v prvem krogu.

== Zunanje povezave ==
* {{sports links}}

{{škrbina o kanuistu}}

{{DEFAULTSORT:Lipokatić, Josip}}
[[Kategorija:Slovenski kanuisti]]
[[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Jugoslavijo]]
[[Kategorija:Kajakaši in kanuisti Poletnih olimpijskih iger 1952]]
[[Kategorija:Mariborski športniki]]
[[Kategorija:Neznano leto smrti]]</text>
      <sha1>tge65sqnn5mggi8gx8365aq7wemljrn</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688162</id>
      <parentid>6688122</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T14:29:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>+domača prvenstva</comment>
      <origin>6688162</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1717" sha1="jsa1y63wxa8zj01prxu1v78ee2ihmme" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Josip Lipokatić''', [[slovenci|slovenski]] [[kanuist]], * [[13. november]] [[1921]], [[Maribor]], † ?

Lipokatić je za [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|Jugoslavijo]] nastopil na [[Poletne olimpijske igre 1952|Poletnih olimpijskih igrah 1952]] v [[Helsinki]]h, kjer je v kanuju enosedu na mirnih vodah na 10 km osvojil 13. mesto, na 1000 m pa izpadel v prvem krogu.

Bil je večkratni jugoslavsnki državni prvak v različnih disciplinah kanuja na mirnih vodah. Tako je bil med leti 1950–1953, 1955 in 1958 prvak v K1 kanuju enosedu na 500 m; v letih 1950–1953 in 1955 prvak v K1 kanuju enosedu na 1000 m; v kanuju enosedu na 10.000 m pa državni prvak v letih 1950, 1951, 1953–1955 in 1957–1958. V letih 1951 in 1954 je bil s kanuistom Tomincem državni prvak v K2 kanuju dvosedu na 500 m. Leta 1954 je bil s Tominom, Živkovićem in Kostelnikom del zmagovalne četverice v K1 4×500 štafeti. Leta 1956 je bil skupaj s Totom, Ivanovim in Tominom del zmagovalnega četverca na 10.000 metrov.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Almanah jugoslovenskog sporta 1943–1968|publisher=Jugoslovenskog saveza organizacija za fizičku kulturu, Sportska knjiga Beograd|year=1964|location=Beograd|page=181–189|url=https://kajaksrbija.rs/wp-content/uploads/2022/02/Prvenstvo-Jugoslavije-na-mirnim-vodama-1948-1963.pdf|language=sr}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{Sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{sports links}}

{{škrbina o kanuistu}}

{{DEFAULTSORT:Lipokatić, Josip}}
[[Kategorija:Slovenski kanuisti]]
[[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Jugoslavijo]]
[[Kategorija:Kajakaši in kanuisti Poletnih olimpijskih iger 1952]]
[[Kategorija:Mariborski športniki]]
[[Kategorija:Neznano leto smrti]]</text>
      <sha1>jsa1y63wxa8zj01prxu1v78ee2ihmme</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Lukanc</title>
    <ns>0</ns>
    <id>297238</id>
    <revision>
      <id>6688115</id>
      <parentid>6094837</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T12:04:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Znani nosilci priimka */ dp, pp</comment>
      <origin>6688115</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="762" sha1="81txonj6w8nmw8nts9spl87u8ashr0y" xml:space="preserve">'''Lukanc''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]:
== Znani nosilci priimka ==
* [[Aleksander Lukanc|Aleksander (Aleš) Lukanc]] (1919–?) 
*[[Alojz Lukanc]] (1917–?), veterinar 
*[[Barbara Lukanc]], veterinarka 
*[[Božidara Lukanc]] (1931–), veterinarka &gt;&gt; IJS–radiobiologija 
*[[David Lukanc]] (*1993), nogometaš 
*[[Matevž Lukanc]] (1926–2002), alpski smučar
*[[Mihael Lukanc]] (1844–?), avstrijski vojak pri Custozi, kasneje polkovnik
*[[Mihael Lukanc]] (1886–po? 1941), brigadni general VKJ 
* [[Slavko Lukanc]] (1921–1978), alpski smučar

== Glej tudi ==
* priimke [[Lukan]], [[Lukančič]], [[Lukman]], [[Lukšič]]

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Lukanc}}

{{priimek}}
[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>81txonj6w8nmw8nts9spl87u8ashr0y</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Aleksander Borisovič Givental</title>
    <ns>0</ns>
    <id>297257</id>
    <revision>
      <id>6688328</id>
      <parentid>4665720</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T05:13:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6688328</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2714" sha1="gataw8zt9yr7ctjptqswb5bnws4vw5e" xml:space="preserve">{{Infopolje Znanstvenik
| name              = Aleksander Borisovič Givental
| birth_date        = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place       = &lt;!-- WD --&gt;
| death_date        = 
| death_place       = 
| residence         = {{USSR}} &lt;br /&gt; {{RUS}} &lt;br /&gt; {{USA}}
| citizenship       = 
| nationality       = {{zastava|Rusija|name=rusko}}- &lt;br /&gt; {{zastava|ZDA|name=ameriška}}
| field             = [[matematika]]
| work_institution  = [[Univerza Kalifornije, Berkeley]]
| alma_mater        = [[Državna univerza v Moskvi]]
| doctoral_advisor  = [[Vladimir Igorjevič Arnold]]
| doctoral_students = 
| known_for         = 
| awards            = 
}}

'''Aleksander Borisovič Givental''' ali '''Alexander Givental''' ({{jezik-ru|Александр Борисович Гивенталь}}&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.mathnet.ru/php/person.phtml?personid=21886&amp;option_lang=rus|title=Гивенталь Александр Борисович|accessdate=2011-08-05|language=ru|archive-date=2011-10-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20111001142451/http://www.mathnet.ru/php/person.phtml?personid=21886&amp;option_lang=rus|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;), [[Rusi|rusko]]-[[Američani|ameriški]] [[matematik]], * [[27. april]] [[1958]], [[Moskva]], [[Sovjetska zveza]] (sedaj [[Rusija]]).

Giventalovo raziskovalno področje obsega [[simplektična topologija|simplektično topologijo]], [[teorija singularnosti|teorijo singularnosti]] in njune povezave s [[topologija|topološkim]] [[teorija strun|teorijam strun]]. [[doktorat|Doktoriral]] je leta 1987 na [[Državna univerza v Moskvi|Državni univerzi v Moskvi]] pod [[Vladimir Igorjevič Arnold|Arnold]]ovim mentorstvom.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://genealogy.math.ndsu.nodak.edu/id.php?id=32851|title= Alexander Givental|work= [[Projekt Matematična genealogija]]|accessdate= 2011-08-05|language=en}}&lt;/ref&gt;

Dokazal je domnevo o zrcaljenju za svitkovne [[Calabi-Yaujeva mnogoterost|Calabi-Yaujeve mnogoterosti]], še posebej za [[enačba pete stopnje|peto stopnjo]]. Trenutno je profesor matematike na Oddelku za matematiko [[Univerza Kalifornije, Berkeley|Univerze Kalifornije]] v [[Berkeley, Kalifornija|Berkeley]]ju.

== Opombe in sklici ==
{{sklici|1}}

== Zunanje povezave ==

* [http://math.berkeley.edu/~giventh/ Osebna spletna stran na Cal-Berkeley] {{ikona en}}

{{normativna kontrola}}

{{mathematician-stub}}

{{DEFAULTSORT:Givental, Aleksander Borisovič}}

[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Ruski matematiki]]
[[Kategorija:Ameriški matematiki]]
[[Kategorija:Ruski Američani]]
[[Kategorija:Diplomiranci Državne univerze v Moskvi]]
[[Kategorija:Doktorirali na Državni univerzi v Moskvi]]
[[Kategorija:Predavatelji na Univerzi Kalifornije, Berkeley]]</text>
      <sha1>gataw8zt9yr7ctjptqswb5bnws4vw5e</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>José Mourinho</title>
    <ns>0</ns>
    <id>297849</id>
    <revision>
      <id>6688323</id>
      <parentid>6679000</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T04:38:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Boja02</username>
        <id>160599</id>
      </contributor>
      <comment>/* */</comment>
      <origin>6688323</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="23876" sha1="r357hflx9y1d6nulvvqqilebbdpvu6e" xml:space="preserve">{{Infopolje Nogometaš2
| fullname = José Mário dos Santos Mourinho Félix
| height     = 174 cm&lt;ref&gt;http://www.footballzz.co.uk/player/jose_mourinho/current/profile/0/default/79732 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140413142038/http://www.footballzz.co.uk/player/jose_mourinho/current/profile/0/default/79732/ |date=2014-04-13 }} José Mourinho osebni profil. ''footballzz.co.uk'' Pridobljeno 19. februar 2013.&lt;/ref&gt;
| position            = [[vezni igralec (nogomet)|vezni igralec]] 
| years1 = 1980–1982 | clubs1 = [[Rio Ave F.C.|Rio Ave]] | caps1 = 16 | goals1 = 2
| years2 = 1982–1983 | clubs2 = [[C.F. Os Belenenses|Belenenses]] | caps2 = 16 | goals2 = 2
| years3 = 1983–1985 | clubs3 = [[G.D. Sesimbra|Sesimbra]] | caps3 = 35 | goals3 = 1
| years4 = 1985–1987 | clubs4 = Comércio e Indústria | caps4 = 27 | goals4 = 8
| totalcaps = 94 | totalgoals = 13
| manageryears1 = 2000      | managerclubs1 = [[S.L. Benfica|Benfica]]
| manageryears2 = 2001–2002 | managerclubs2 = [[U.D. Leiria|União de Leiria]]
| manageryears3 = 2002–2004 | managerclubs3 = [[F.C. Porto|Porto]]
| manageryears4 = 2004–2007 | managerclubs4 = [[Chelsea F.C.|Chelsea]]
| manageryears5 = 2008–2010 | managerclubs5 = [[Inter Milan|Internazionale]]
| manageryears6 = 2010–2013 | managerclubs6 = [[Real Madrid C.F.|Real Madrid]]
| manageryears7 = 2013–2015 | managerclubs7 = [[Chelsea F.C.|Chelsea]]
| manageryears8 = 2016–2018 | managerclubs8 = [[Manchester United F.C.|Manchester United]]
| manageryears9 = 2019–2021 | managerclubs9 = [[Tottenham Hotspur F.C.|Tottenham Hotspur]]
| manageryears10= 2021–2024 | managerclubs10 = [[A.S. Roma|Roma]]
| manageryears11= 2024–2025 | managerclubs11 = [[Fenerbahçe SK|Fenerbahçe]]
| manageryears12= 2025–2026 | managerclubs12 = [[S.L. Benfica|Benfica]]
| manageryears13 = 2026– | managerclubs13 = [[Real Madrid C.F.|Real Madrid]]
}}
'''José Mário dos Santos Félix Mourinho''', znan tudi kot '''José Mourinho''' in '''The Special One'''&lt;ref name=&quot;thespecialone&quot;&gt;{{navedi novice|title=The world according to Mourinho |quote=Jose Mourinho se predstavi kot The Special One po prihodu v Chelsea|publisher=[[British Broadcasting Corporation|BBC]] |date=31. oktober 2005|url=http://news.bbc.co.uk/sport2/hi/football/teams/c/chelsea/4392444.stm|accessdate=19. februar 2013|language=en}}&lt;/ref&gt;, [[Portugalci|portugalski]] [[nogomet]]ni trener, * [[26. januar]] [[1963]], [[Setúbal]], [[Portugalska]].

V dveh zaporednih letih ([[2004]] in [[2005]]) je bil izbran za najboljšega trenerja na svetu s strani Mednarodne zveze za nogometno zgodovino in statistiko ([[IFFHS]]). Nato je v letu [[2010]] prejel zlato žogo za najboljšega trenerja na svetu. Skupaj z [[Ernst Happel|Ernstom Happelom]], [[Ottmar Hitzfeld|Otmarjem Hitzfeldom]], [[Jupp Heynckes|Juppom Heynckesom]] in [[Carlo Ancelotti|Carlom Ancelottijem]] je edini na svetu, ki jim je uspelo osvojiti Ligo prvakov z dvema različnima kluboma (Mourinho jo je osvojil z [[F.C. Porto|Portom]] in [[FC Internazionale Milano|Interjem]]). V letu 2012 je [[Real Madrid]] popeljal do naslova državnega prvaka in tako postal prvi trener, ki mu je uspelo osvojiti tri najmočnejše evropske lige ([[Španija]], [[Italija]] in [[Anglija]]).

==Zgodnje življenje==

José Mário dos Santos Mourinho Félix se je rodil leta 1963 v [[Setúbal|Setúbalu]] na [[Portugalska|Portugalskem]]. Je sin nogometeša [[Félix Mourinho|José Manuel Mourinho Félix]] in Marije Júlia Carrajola dos Santos. Njegov oče je igral nogomet za [[C.F. Os Belenenses|Os Belenenses]] in [[Vitória F.C.|Vitória de Setúbal]], enkrat je tudi zaigral za [[Portugalska nogometna reprezentanca|portugalsko nacionalno nogometno ekipo]]. Kasneje je njegov oče postal trener, kar je José Mourinho izkoristil za ogled treningov in preučevanje taktik. &lt;ref name=Smith1&gt;{{navedi novice |last=Smith |first=Paul |title=Football: Destined to be a great from the age of 10 |publisher=[[Sunday Mirror]] |date=12. september 2004 |url=http://www.thefreelibrary.com/Football%3A+Destined+to+be+a+great+from+the+age+of+10%3B+EXCLUSIVE...-a0121858170 |accessdate=20. februar 2013}}&lt;/ref&gt; Ker je hotel slediti stopinjam svojega očeta, se je pridružil mladinski ekipi Belenenses. V naslednjih letih je zaigral za članske ekipe Rio Ave, Belenenses in Sesimbra. Zaradi pomankanja kondicije in fizične moči, se je odločil posvetiti trenerskemu poklicu.&lt;ref name=NaMourinhovNacin&gt;{{navedi novice |title=Jose Mourinho: Mourinhov način dela |work=[[The Independent]] |date=27. februar 2005 |url=http://www.independent.co.uk/news/people/jose-mourinho-the-jose-way-485013.html |accessdate=20. februar 2013}}&lt;/ref&gt;

Začel je obiskovati Instituto Superior de Educação Física (ISEF), kjer je študiral športno vzgojo. V prihodnjih letih je na Škotskem opravil izpit za tehničnega direktorja, da bi lahko na [[Portugalska|Portugalskem]] postal trener.

==Trenerska kariera==

===Začetki===

V zadnjih letih prejšnjega tisočletja je opustil svojo službo kot trener športne vzgoje na osnovnih šolah in se posvetil nogometu. Uspel je dobiti službo kot trener mlajše selekcije Vitória de Setóbal. Sčasoma mu je uspelo doseči položaj pomočnika trenerja ekipe Estrela de Amadora. &lt;ref name=Feature&gt;{{navedi novice |last=Hawkley |first=Ian |title=Jose Mourinho |work=The Times |date=9. maj 2004 |url=http://www.timesonline.co.uk/tol/sport/football/article434404.ece |accessdate=20. februar 2012 |archive-date=2012-05-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120514164539/http://www.timesonline.co.uk/tol/sport/football/article434404.ece |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Mourinho je želel več in leta 1992 se mu je ponudila priložnost prevajalca za enega izmed najboljših trenerjev tistih časa - Sir [[Bobby Robson]]. Ta je bil imenovan za trenerja kluba [[Sporting club de Portugal|Sporting CP]] iz [[Lizbona|Lizbone]] in je potreboval prevajalca, saj ni poznal lokalnega jezika. Mourinho je sčasoma začel pomagati Sir [[Bobby Robson|Bobby Robsonu]] pri sestavi ekipe in taktikah. Ko je bil decembra 1993 Robson odpuščen, je Mourinho z njim odšel v [[F.C. Porto|FC Porto]], kjer je nadaljeval s prevajalstvom in nasveti pri sestavi ekipe. Po dveh letih v [[F.C. Porto|Portu] sta se skupaj z Bobby Robsonom odpravila v [[FC Barcelona|Barcelono]]. Hkrati z njim se je leta 1996 v [[Barcelona|Barcelono]] preselila Mourinhova družina. Za nadaljevanje svoje prejšnje službe se je Mourinho moral naučiti Katalonščine, s pomočjo katere je postal eden pomembnejših članov Barcelonine strokovne ekipe, saj je prevajal na novinarskih konferencah, pripravljal je urnike in pomagal igralcem s taktičnimi nasveti. Tega leta je [[FC Barcelona|Barcelona]] osvojila Pokal in Superpokal v Španiji, hkrati pa so tudi osvojili [[Nogometna Liga prvakov|Ligo pravkov]]. Ko je naslednjega leta [[Louis van Gaal]] zamenjal [[Bobby Robson|Bobby Robsona]] in je ta uvidel, da je Mourinho sposoben več, mu je zadal dolžnost vodenja druge ekipe Barcelone - [[FC Barcelona B|FC Barcelone B]]. Prav tako mu je [[Louis van Gaal]] omogočil vodenje Barcelonine prve ekipe v določenih tekmovanjih, leta 2000 mu je uspelo zmagati v enem izmed takšnih tekomvanj, in sicer v [[Katalonski pokal|Katalonskem pokalu]]. &lt;ref&gt;{{navedi novice |last=Hawkley |first=Ian |title= Battle of the Bernabeu |publisher=BBC News |date=21. maj 2004 |accessdate=20. februar 2013|url=http://news.bbc.co.uk/sport2/hi/football/europe/8695530.stm }}&lt;/ref&gt;

===Benfica in Uniao de Leiria===

Priložnost za vodenje prve ekipe se je Mourinhu ponudila v letu 2000, ko je prevzel mesto selektorja [[Sport Lisboa e Benfica|Benfice]]. Za svojega pomočnika je imenoval upokojenega defenzivnega igralca Benfice - Carlos Mozera. Imel je sklenjeno pogodbo le za eno leto z možnostjo podaljšanja enega leta, če bi tedanji predsednik ponovno izvoljen, vendar ker se to ni zgodilo, je Mourinho 5. decembra 2000 po le devetih odigranih krogih zapustil [[Sport Lisboa e Benfica|Benfico]]. 

Mourinho je zasedel trenersko pozicijo komaj v naslednji sezoni, ko je sedel na klop [[União de Leiria]] in jih popeljal na peto mesta na lestvici v prvi polovici sezone. Znova je zapustil trenutni klub, vendar tokrat zato, ker je prispela ponudba [[F.C. Porto|Porta]] za vodenje njihove prve ekipe, česar Mourinho ni mogel zavrniti.

===Porto===
V januarju 2002 je začel z vodenjem [[F.C. Porto|Porta]]. Do konca sezone je Porto pripeljal do tretjega mesta s serijo 11 zmag in 2 remijev v 15 tekmah. Hkrati je obljubil boljši Porto v naslednjem letu. To je tudi dosegel, saj je v naslednjem letu z 27 zmagami na 35 tekmah osvojil portugalsko prvo ligo. Takrat doseženih 86 točk izmed 102 možnih je najvišje doseženo število točk v zgodovino Portugalskega prvenstva, odkar je bilo uvedeno pravilo 3 točk za zmago. Prav tako je Porto zmagal v Portugalskem pokalu in Evropski klubski ligi proti [[F.C. Celtic|Celtic]] v [[Sevilla|Sevilli]]. V naslednji sezoni je Porto osvojil [[Primeira liga|Portugalsko prvo ligo]] s skoraj popolnim izkupičkom tekem na domačem stadionu, kjer ga je ustavil le [[Gil Vicente FC]]. Porto je osvojil prvenstvo pet krogov pred koncem, hkrati pa ostal v igri za zmago v Ligi prvakov. V finalu portugalskega pokala je Porto izgubil proti [[Sport Lisboa e Benfica|Benfici]], vendar je Mourinhu uspelo zmagati v finalu Lige prvakov, kjer je premagal [[AS Monaco de Francia]] in osvojil svoj prvi pokal Lige prvakov. Njegovi uspehi niso ostali neopaženi in zanj so se začeli zanimati večji in bogatejši klubi. 

===Chelsea F.C.===
[[File:JoseMourinho.jpg|right|thumb|Mourinho kot trener Chelsea]]

Mourinho se je junija 2004 preselil v [[Chelsea F.C.|Chelsea]], kjer je postal eden izmed najbolje plačanih trenerjev na svetu, saj je v začetku zaslužil 4.2 milijona funtov letno, kar se je v naslednjem letu povečalo na 5.2 milijona. &lt;ref&gt;{{navedi novice |last=Burt |first=Jason |title=Zmaga za Mourinha, Chelsea ponudil boljšo ponudbo |work=[[The Independent]] |date=5. april 2005 |url=http://sport.independent.co.uk/football/premiership/article9630.ece |accessdate=20. februar 2013 |location=London |archive-date=2007-09-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070930165550/http://sport.independent.co.uk/football/premiership/article9630.ece |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; V novinarski konferenci po podpisu pogodbe si je tudi izbral vzdevek - '''The Special One'''. &lt;ref&gt;{{navedi novice |title= Kaj je rekel Mourinho|publisher=[[BBC Sport]] |date=2. junij 2004 |url=http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/football/teams/c/chelsea/3769431.stm |accessdate=20. februar 2013}}&lt;/ref&gt;. Mourinho je svojo strokovno ekipo napolnil s sodelavcimi iz Porta, med katerimi je tudi trenutni trener [[Tottenham Hotspur F.C.|Tottenhama]] [[André Villas-Boas|Andre Villas Boas]]. Za svojega pomočnika je ponovno zaposlil bivšega igralca kluba, kar je bil v Chelseju [[Steve Clarke]]. 

Mourinho je imel v prvi sezoni na voljo 70 milijonov funtov za nakupe, ki jih je porabil za nakup [[Tiago Mendes|Tiaga]] za 10 milijonov iz [[Sport Lisboa e Benfica|SL Benfica]], [[Michael Essien]] za 24,4 milijona iz [[Olympique Lyonnais]], [[Didier Drogba]] za 24 milijonov iz [[Olympique de Marseille]], [[Mateja Kežman]] za 5,4 milijona iz [[PSV]] in bivša igralca iz Porta [[Ricardo Carvahlo]] za 19,8 milijona ter [[Paulo Ferreira]] 13,3 milijona.

Pod Mourinhom je Chelsea razvil svoj polni potencial, ki ga je pokazal v prejšnji sezoni. Do zimskega prestopnega roka je bil na vrhu [[Premier league]] in napredoval iz skupine v [[Liga prvakov|Ligi prvakov]]. Mourinho je osvojil svojo prvo lovoriko v Angliji, ko je v finalu [[Angleški ligaški nogometni pokal|Angleškega ligaškega pokala]] premagal [[Liverpool F.C.|Liverpool]] s 3:2. Do konca leta je osvojil angleško prvenstvo, kar je bila za Chelsea prva lovorika v prvenstvu v zadnjih 50 letih, in to ravno v letu, ko je Chelsea praznoval 100-to obletnico svojega obstoja. Kljub začetnim uspehom, pa ga je v polfinalu Lige prvakov izločil Liverpool po sumljivo razveljavljenem golu Chelseja v začetnih minutah povratne tekme, kjer je žoga s celotnim obsegom prečkala črto, vendar sodnik gola ni priznal.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.elmundo.es/elmundodeporte/envivos/2005/05/2597_index.html|title=Liga prvakov 2004/05|publisher=[[El Mundo (España)|El Mundo]]|date=maj 2005|accessdate=20. februar 2013}}&lt;/ref&gt; 

V sezoni 2005/06 je Chelsea večino leta prevladoval na vrhu lige, vendar je bil zmagovalec odločen v zadnjih krogih, ko je Chelsea z zmago 3-0 proti svojim najbližjim tekmecem [[Manchester United|Manchestru Unitedu]]. Tako je Mourinho osvojil svojo drugo prvenstveno lovoriko v [[Anglija|Angliji]]. Po končani podelitvi medalij, je Mourinho vrgel svojo medaljo med gledalce. Enako je storil tudi z nadomestno medaljo, ki jo je prejel, ker je vrgel prvo medalijo med gledalce. Njegova razlaga je bila, da je medalija enaka kot leto prej ter da ne potrebuje več enakih medalij. Srečni gledalec, ki je ujel medalijo, jo je nato tudi prodal na [[eBay]].

V naslednji sezoni je lastni [[Roman Abramovich]] v Chelsea pripeljal ukrajinskega nogometaša [[Andriy Shevchenko|Andreja Shevchenka]] za rekodno vsoto. Ker Mourinho tega prestopa ni odobroval, so se začeli odnosi med njim in predsednikom krhati. V medijih je bilo veliko spekulacij, da bo Mourinho zapustil klub, vendar jih je Mourinho ovrgel v izjavi za javnost. &lt;ref&gt;{{navedi splet |date=24. februar 2007 |url=http://www.chelseafc.com/page/NewsHomePage/0,,10268~986873,00.html|title=Jose:Spoštujte navijače; spoštujte ligaški pokal |publisher=[[Chelsea FC]] |accessdate=20. februar 2013}}&lt;/ref&gt; Kljub vsem spekulacijam, je Mourinho popeljal Chelsea do novega naslova v Angleškem ligaškem pokalu. Uspeh v drugih tekmovanjih sta mu onemogočila Liverpool, ki ga je v Ligi prvakov premagal po enajsmetrovkah, in Manchester United, ki je osvojil Angleško ligo. Prav tako je Chelsea z zmago 1-0 v finalu FA pokala nad Manchester Unitedom osvojil tudi to lovoriko. Kljub njegovim uspehom, pa so se trenja med njim in Abramovičem le stopnjevala, saj je ta na položaj direktorja športnega dela Chelsea imenoval [[Avram Grant|Avrama Granta]]. 

Zaradi slabega začetka nove sezone se je 20. septembra 2007 Mourinho sporazumno razšel z nogometno ekipo Chelsea.&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Mourinho zapušča Chelsea|publisher=BBC Sport |date=20. september 2007 |url=http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/football/teams/c/chelsea/7003912.stm|accessdate=20. februar 2013}}&lt;/ref&gt; Mourinho je Chelsea zapustil kot najuspešnejši trener v zgodovini, saj je v treh letih osvojil kar 6 lovorik, hkrati pa je celoten čas ostal neporažen na domačen igrišču.

===Inter===
[[File:Jose Mourinho - Inter Mailand (5).jpg|thumb|upright|Mourinho v Interju]]

V juniju 2008 se je pridružil nogometnemu klubu iz [[Milano|Milana]], [[Inter|Interju]]. S svojim zaslužkom 9 milijonov evrov letno je bil najbolj plačan trener na svetu v teh letih. &lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://es.fifa.com/worldfootball/clubfootball/news/newsid=786945.html|title=Mourinho podpisal 3-letno podogbo z Interjem|date=2. junij 2008|publisher=[[FIFA|FIFA.com]]|accessdate=20. februar 2013|archive-date=2013-03-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20130312202750/http://es.fifa.com/worldfootball/clubfootball/news/newsid=786945.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; V sezoni 2008-09 je z Interjem osvojil italijanski superpokal in [[Serie A]]

V sezoni 2009-10 je Mourinho dosegel največji uspeh svoje kariero, ko je uspel z Interjem osvojit trojček ([[Liga prvakov]], [[Coppa Italia]] in [[Serie A]]). Po osvojitvi svojega drugega naslova v Ligi prvakov, je 22 maja 2010 objavil svojo namero prestopa v [[Real Madrid]]. &lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://hemeroteca-paginas.mundodeportivo.com/EMD03/PUB/2010/05/23/EMD20100523030MDP.pdf|title=Mourinho objavi svojo namero|author=Galindo, Jesús|publisher=[[Mundo Deportivo]]|date=23. maj 2010|page=30|format=PDF|accessdate=20. februar 2013}}&lt;/ref&gt;  

===Real Madrid===

28. maja je bilo s strani [[Real Madrid|Real Madrida]] objavljen, da Mourinho zamenjuje tedanjega trenerja [[Manuel Pellegrini|Manuel Pellegrinija]]. 31. maja je 2010 je bil Mourinho predstavljen kot novi trener Real Madrida. S klubom je podpisal štiriletno pogodbo.

V poletnem prestopnem roku je v klub pripeljal [[Sami Khedira|Sami Khediro]] za 13 milijonov funtov, [[Mesut Özil|Mesut Özila]] za 15 milijonov funtov, [[Ricardo Carvahlo|Ricardo Carvahla]] za 8 milijonov funtov in [[Ángel di María|Ángela di Marío]] za 25 milijonov. 

V svoji prvi uradni ligaški tekmi za Real Madrid je 29. avgusta 2010 remizirial z Mallorco z rezultatom 0-0. 21. aprila 2011 je Mourinho osvojil svojo prvo lovoriko v [[Španija|Španiji]], ko je v finalu [[Španski kraljevi pokal|Španskega kraljevega pokala]] z zmago nad [[FC Barcelona|Barcelono]] z 1-0 osvojil španski pokal. S tem uspehem je postal edini trener, ki mu je uspelo osvojiti pokal v štirih različnih državah. Vendar pa ga je tako v prvenstvu, kot tudi v polfinalu [[Liga Prvakov|Lige Prvakov]] premagala Barcelona in Mourinho se je moral zadovoljiti s samo eno trofejo v svoji prvi sezoni v Real Madridu.

V začetku naslednje sezone je Real Madrid izgubil v [[Španski superpokal|Španskem superpokalu]]. Na tej tekmi so bili izklučeni trije igralci, Mourinho pa je poskrbel za incident, ko je po zaključku tekme svoj prst poizkusil potisniti v oko pomočnika trenerja Barcelone, [[Tito Vilanova|Tito Vilanove]].&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.as.com/futbol/articulo/mourinho-metio-dedo-ojo-vilanova/20110818dasdasftb_2/Tes|title=Incident na tekmi Španskega superpokala|date=18. avgust 2011|accessdate=20. februar 2013|language=es}}&lt;/ref&gt; V nadaljevanju sezone je bil Real Madrid izločen v polfinalu lige prvakov po porazu po enajsmetrovkah proti [[FC Bayern München]]. 2. maja 2012 je Real Madrid po zmagi nad [[Athletic Bilbao|Athletic Bilbaom]] osvojil Špansko prvenstvo, saj je imel 7 točk prednosti pred Barcelono, možno pa je bilo osvojiti le 6 točk v zadnjih dveh krogih. 

22. maja 2012 je podpisal novo štiriletno pogodbo z Real Madridom, ki se izteče leta 2016. 

Po osvojitvi Španskega superpokala po zmagi Real Madrida nad Barcelono, je José Mourinho postal edini trener na svetu, ki je uspel osvojiti vsakega izmed možnih naslov v štirih evropskih ligah (pokal, superpokal, prvenstvo in ligaški pokal, če obstaja).&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.realmadrid.com/cs/Satellite/en/Actualidad_Primer_Equipo_en/1330116297457/noticia/Noticia/Mourinho_is_the_only_coach_who_has_won_the_Super_Cup_in_four_different_European_countries.htm| title= Mourinho edini trener z osvojenimi vsemi lovorikami v štirih državah| date= 31. avgust 2012|accessdate=20. februar 2013|publisher=realmadrid.com}}&lt;/ref&gt;

==Statistika==

Posodobljeno 20. februarja 2013

&lt;center&gt;
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align: center&quot;
|-
! width=&quot;100&quot; rowspan=&quot;2&quot; |Ekipa
! width=&quot;50&quot; rowspan=&quot;2&quot; |Država
! width=&quot;90&quot; rowspan=&quot;2&quot; |Od
! width=&quot;90&quot; rowspan=&quot;2&quot; |Do
!colspan=8|Zgodovina
|-
!width=30|Tekme
!width=30|Zmage
!width=30|Remiji
!width=30|Porazi
!width=50|% zmag
!width=40|Doseženi goli
!width=40|Prejeti goli
!width=40|+/−
|-
|align=left|[[S.L. Benfica|Benfica]]
|{{zastavadržave|Portugalska}}
|align=left|20. sep 2000
|align=left|5. dec 2000
| 11 || 6 || 3 || 2 || {{#expr: 6/11 * 100 round 2}} ||17||9||+8
|-
|align=left|[[U.D. Leiria|União de Leiria]]
|{{zastavadržave|Portugalska}}
|align=left|14. apr 2001
|align=left|20. jan 2002
| 20 || 9 || 7 || 4 || {{#expr: 9/20 * 100 round 2}} ||34||20||+14
|-
|align=left|[[F.C. Porto|Porto]]
|{{zastavadržave|Portugalska}}
|align=left|23. jan 2002
|align=left|26. maj 2004
| 127 || 91 || 21 || 15 || {{#expr: 91/127 * 100 round 2}} ||254||96||+158
|-
|align=left|[[Chelsea F.C.|Chelsea]]
|{{zastavadržave|Anglija}}
|align=left|2. jun 2004
|align=left|20. sep 2007
| 185 || 124 || 40 || 21 || {{#expr: 124/185 * 100 round 2}} ||330||119||+211
|-
|align=left|[[F.C. Internazionale Milano|Inter de Milán]]
|{{zastavadržave|Italija}}
|align=left|2. jun 2008
|align=left|28. maj 2010
| 108 || 67 || 26 || 15 || {{#expr: 67/108 * 100 round 2}} ||185||94||+91
|-
|align=left|[[Real Madrid C.F.|Real Madrid]]
|{{zastavadržave|Španija}}
|align=left|31. maj 2010
|align=left|15. maj 2013
| 157 || 113 || 25 || 19 || {{#expr: 113/157 * 100 round 2}} ||418||137||+281
|-
! colspan=4 style=&quot;text-align:center; vertical-align:middle;&quot;|Skupaj
! 608 !! 410 !! 122 !! 76 !! {{#expr: 410/608 * 100 round 2}} !!1238!!475!!+763
|}
&lt;/center&gt;

== Trofeje ==

=== Nacionalna tekmovanja ===

{|align=&quot;center&quot; bgcolor=&quot;#f7f8ff&quot; cellpadding=&quot;3&quot; cellspacing=&quot;0&quot; border=&quot;1&quot; style=&quot;font-size: 95%; border: gray solid 1px; border-collapse: collapse;&quot;
|- align=&quot;center&quot; style=&quot;color:black;&quot; bgcolor=&quot;#dddddd&quot;
!width=&quot;200&quot;|Tekmovanje
!width=&quot;130&quot;|Klub
!width=&quot;110&quot;|Država
!width=&quot;90&quot;|Sezona
|-align=center
|[[Primeira liga]]
|[[F.C. Porto|Porto]]
|{{zastavadržave|Portugalska}}
|2002/03
|-align=center
|[[Portugalski pokal]]
|[[Porto]]
|{{zastavadržave|Portugalska}}
|2002/03
|-align=center
|[[Portugalski superpokal]]
|[[F.C. Porto|Porto]]
|{{zastavadržave|Portugalska}}
|2003
|-align=center
|[[Primeira liga]]
|[[F.C. Porto|Porto]]
|{{zastavadržave|Portugalska}}
|2003/04
|-align=center
|[[Premier League]]
|[[Chelsea]]
|{{zastavadržave|Anglija}}
|2004/05
|-align=center
|[[Angleški ligaški nogometni pokal]]
|[[Chelsea]]
|{{zastavadržave|Anglija}}
|2004/05
|-align=center
|[[Community Shield]]
|[[Chelsea]]
|{{zastavadržave|Anglija}}
|2005
|-align=center
|[[Premier League]]
|[[Chelsea]]
|{{zastavadržave|Anglija}}
|2005/06
|-align=center
|[[FA pokal]]
|[[Chelsea]]
|{{zastavadržave|Anglija}}
|2006/07
|-align=center
|[[Angleški ligaški nogometni pokal]]
|[[Chelsea]]
|{{zastavadržave|Anglija}}
|2006/07
|-align=center
|[[Italijanski superpokal]]
|[[Inter]]
|{{zastavadržave|Italija}}
|2008
|-align=center
|[[Serie A]]
|[[Inter]]
|{{zastavadržave|Italija}}
|2008/09
|-align=center
|[[Serie A]]
|[[Inter]]
|{{zastavadržave|Italija}}
|2009/10
|-align=center
|[[Coppa Italia]]
|[[Inter]]
|{{zastavadržave|Italija}}
|2009/10
|-align=center
|[[Španski kraljevi pokal]]
|[[Real Madrid]]
|{{zastavadržave|Španija}}
|2010/11
|-align=center
|[[Liga BBVA]]
|[[Real Madrid]]
|{{zastavadržave|Španija}}
|2011/12
|-align=center
|[[Španski superpokal]]
|[[Real Madrid]]
|{{zastavadržave|Španija}}
|2012
|}

=== Mednarodna tekmovanja ===

{|align=&quot;center&quot; bgcolor=&quot;#f7f8ff&quot; cellpadding=&quot;3&quot; cellspacing=&quot;0&quot; border=&quot;1&quot; style=&quot;font-size: 95%; border: gray solid 1px; border-collapse: collapse;&quot;
|- align=&quot;center&quot; style=&quot;color:black;&quot; bgcolor=&quot;#dddddd&quot;
!width=&quot;200&quot;|Tekmovanje
!width=&quot;130&quot;|Klub
!width=&quot;110&quot;|Država
!width=&quot;90&quot;|Sezona
|-align=center
|[[Pokal UEFA]]
|[[F.C. Porto|Porto]]
|{{zastavadržave|Portugalska}}
|2003
|-align=center
|[[Liga prvakov]]
|[[F.C. Porto|Porto]]
|{{zastavadržave|Portugalska}}
|2003/04
|-align=center
|[[Liga prvakov]]
|[[Inter]]
|{{zastavadržave|Italija}}
|2009/10
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
* {{sports links}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Mourinho, José}}
[[Kategorija:Portugalski nogometni trenerji]]
[[Kategorija:Portugalski nogometaši]]
[[Kategorija:Nogometaši Rio Aveja F.C.]]
[[Kategorija:Nogometaši C.F. Os Belenensesa]]
[[Kategorija:Nogometaši G.D. Sesimbre]]
[[Kategorija:Nogometaši Comércio e Indústrie]]
[[Kategorija:Trenerji Benfice]]
[[Kategorija:Trenerji U.D. Leirie]]
[[Kategorija:Trenerji Porta]]
[[Kategorija:Trenerji Chelseaja]]
[[Kategorija:Trenerji Internazionala]]
[[Kategorija:Trenerji Real Madrida]]
[[Kategorija:Trenerji Manchester Uniteda]]
[[Kategorija:Trenerji Tottenham Hotspurja]]
[[Kategorija:Trenerji A.S. Rome]]
[[Kategorija:Trenerji Fenerbahçeja]]</text>
      <sha1>r357hflx9y1d6nulvvqqilebbdpvu6e</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Minister za gospodarstvo, delo in šport Republike Slovenije</title>
    <ns>0</ns>
    <id>299680</id>
    <revision>
      <id>6688227</id>
      <parentid>6686068</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T16:45:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>VidicK01</username>
        <id>193275</id>
      </contributor>
      <origin>6688227</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11243" sha1="nwpmm181573e9ik7drxplj2to3mq6ce" xml:space="preserve">{{Infobox official post
| post = Minister za gospodarstvo, delo in šport
| body = Republike Slovenije
| image name = 
| image name1 = Flag of Slovenia.svg
| image_size1 = 70px
| incumbent = [[Anže Logar]]
| incumbentsince = 4. junija 2026
| member_of = [[Vlada Republike Slovenije]]&lt;br /&gt;[[Svet Evropske unije|Svet Evropske unije za konkurenčnost]]
| termlength = 4 leta
| residence = Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport&lt;br /&gt; Kotnikova 5, 1000 Ljubljana
| website = http://www.mgrt.gov.si/si/
| image = Anže_Logar_ministrski_portret_(cropped).jpg
}}

'''Minister za gospodarstvo, delo in šport Republike Slovenije''' je [[politika|politični]] vodja [[Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport Republike Slovenije|Ministrstva za gospodarstvo, delo in šport Republike Slovenije]], ki ga predlaga [[predsednik Vlade Republike Slovenije]] in imenuje [[Državni zbor Republike Slovenije]] ter je po ''[[Zakon o Vladi Republike Slovenije|Zakonu o Vladi Republike Slovenije]]'' član [[Vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO242.html |title=- ''Zakon o Vladi Republike Slovenije'' |accessdate=2013-06-29 |archive-date=2013-06-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130629184739/http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO242.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; 

Trenutno položaj zaseda [[Anže Logar]].

== Zakonodaja ==
Preden je bila 27. januarja 2012 z vzpostavitvijo [[Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo|Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo]] vzpostavljena funkcija ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo,&lt;ref&gt;[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=20128&amp;stevilka=268 - Uradni list RS, št. 8/2012, Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Vladi Republike Slovenije]&lt;/ref&gt; so s tega istega področja obstajale naslednje funkcije:&lt;ref name=&quot;vlade_republike_slovenije&quot;&gt;[http://vlada.arhiv-spletisc.gov.si/o_vladi/pretekle_vlade/ - Pretekle vlade Republike Slovenije]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
* predsednik Republiškega komiteja za turizem in gostinstvo,
* predsednik Republiškega komiteja za drobno gospodarstvo,
* minister za turizem in gostinstvo,
* minister za trgovino,
* minister za industrijo in gradbeništvo,
* minister za malo gospodarstvo,
* minister za gospodarske dejavnosti,
* minister za ekonomske odnose in razvoj,
* minister za malo gospodarstvo in turizem ''in''
* [[Minister za gospodarstvo Republike Slovenije|minister za gospodarstvo]].

24. januarja 2023 je prišlo do reorganizacije vlade Roberta Goloba, s čimer je bil položaj preimenovan v minister za gospodarstvo, turizem in šport Republike Slovenije.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Kaj prinaša nov Zakon o Vladi Republike Slovenije {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2022-06-23-kaj-prinasa-nov-zakon-o-vladi-republike-slovenije/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2023-01-24|language=sl}}&lt;/ref&gt; Od predhodnega Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo so odvzeli področja regionalnega razvoja, tehnologije in oskrbe z naftnimi derivati ter dodali področje športa.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

29. aprila 2026 je bil sprejet [[Zakon o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije (2026)|Zakon o spremembah Zakona o Vladi RS]], ki je pred nastankom [[16. vlada Republike Slovenije|četrte vlade Janeza Janše]] število ministrskih resorjev znižal z 20 na 15; ob tem je bilo k resorju gospodarstva in športa dodano področje dela, ki je prej spadalo pod Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca podprli novelo zakona o vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-nsi-sls-fokus-demokrati-in-resni-ca-podprli-novelo-zakona-o-vladi/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-06|language=sl|first=Al|last=Ma}}&lt;/ref&gt; sindikati so še pred sprejemom sprememb zakona izrazili odločno nasprotovanje združevanju gospodarstva in dela.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nasprotovanja združevanju ministrstev za delo in gospodarstvo: &quot;Kot da bi dali volku čuvati jagnje&quot;|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nasprotovanja-zdruzevanju-ministrstev-za-delo-in-gospodarstvo-kot-da-bi-dali-volku-cuvati-jagnje/780292|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-06|language=sl|first=La|last=Da}}&lt;/ref&gt; Novoimenovani minister Anže Logar je 5. junija 2026 primopredajo poslov opravil tako z Matjažem Hanom (gospodarstvo, turizem in šport) kot z Luko Mescem (delo, družina, socialne zadeve, enake možnosti).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Večina ministrov prevzela posle, nekateri načrtujejo že prve ukrepe|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vecina-ministrov-prevzela-posle-nekateri-nacrtujejo-ze-prve-ukrepe/784375|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-06|language=sl|first=P.|last=J}}&lt;/ref&gt;

== Delovna področja ==
Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport ima v svojih pristojnostih področja industrije, podjetništva, turizma, notranjega trga, lesarstva, športa ter dela in zaposlovanja. Oblikuje politike na področju delovnih razmerij, zaposlovanja in mobilnosti delovne sile.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=O Ministrstvu za gospodarstvo, delo in šport {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-gospodarstvo-delo-in-sport/o-ministrstvu/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2026-06-06|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Položaj v Evropski uniji ==
Minister za gospodarstvo, delo in šport je član [[Svet Evropske unije za konkurenčnost|Sveta Evropske unije za konkurenčnost]] (COMP), ki predstavlja eno od oblik [[Svet Evropske unije|Sveta Evropske unije]].&lt;ref&gt;[http://bruselj.predstavnistvo.si/index.php?id=627 - Svet Evropske unije]&lt;/ref&gt;

== Seznam ==
Seznam oseb, ki so opravljale funkcijo ministra za gospodarstvo; ime in pristojnosti resorja so se skozi zgodovino spreminjale.
=== Minister za gospodarstvo ===
; [[6. vlada Republike Slovenije]]
* [[Tea Petrin]] (30. november 2000–19. december 2002)&lt;ref name=&quot;vlade_republike_slovenije&quot;/&gt;

; [[7. vlada Republike Slovenije]]
* [[Tea Petrin]] (19. december 2002–20. april 2004)&lt;ref name=&quot;vlade_republike_slovenije&quot;/&gt;
* [[Matej Lahovnik]] (20. april 2004–3. december 2004)&lt;ref name=&quot;vlade_republike_slovenije&quot;/&gt;

; [[8. vlada Republike Slovenije]]
* [[Andrej Vizjak]] (imenovan 3. decembra 2004&lt;ref&gt;[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2004132&amp;stevilka=5604 - Uradni list RS, št. 132/2004, Sklep o imenovanju ministrov]&lt;/ref&gt;–razrešen 7. novembra 2008&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.delo.si/clanek/70515 |title=- Novi mandatar je Borut Pahor |accessdate=2013-06-29 |archive-date=2012-01-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120113083021/http://www.delo.si/clanek/70515 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;)
 
; [[9. vlada Republike Slovenije]]
* [[Matej Lahovnik]] (imenovan 21. novembra 2008&lt;ref&gt;[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2008111&amp;stevilka=4772 - Uradni list RS, št. 111/2008, Sklep o imenovanju ministrov]&lt;/ref&gt;–odstopil 8. julija 2010&lt;ref&gt;[http://www.zurnal24.si/lahovnik-odstopil-kot-minister-clanek-87860 - Lahovnik odstopil kot minister]&lt;/ref&gt;)
* [[Darja Radić]] (imenovana 16. julija 2010&lt;ref&gt;[http://www.siol.net/slovenija/novice/2010/07/dz_imenoval_darjo_radic_za_novo_ministrico_za_gospodarstvo.aspx SiOL.net - Državni zbor imenoval Darjo Radić za novo ministrico za gospodarstvo]&lt;/ref&gt;–odstopila 11. julija 2011&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042457710 |title=Dnevnik.si - Od ponedeljka namesto ministric iz Zares začasni ministri |accessdate=2011-09-10 |archive-date=2012-01-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120118181450/http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042457710 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;)
* [[Mitja Gaspari]] (začasno pooblaščen julija 2011–razrešen 20. septembra 2011&lt;ref&gt;[http://www.rtvslo.si/slovenija/foto-poslanci-izrekli-nezaupnico-vladi-boruta-pahorja/266631 - Poslanci izrekli nezaupnico vladi Boruta Pahorja]&lt;/ref&gt;)

=== Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo ===
; [[10. vlada Republike Slovenije]]
* [[Radovan Žerjav]] (imenovan 10. februarja 2012&lt;ref&gt;[http://www.uradni-list.si/1/content?id=107444 - Uradni list RS, št. 11/2012, Sklep o imenovanju ministrov]&lt;/ref&gt;–odstopil 25. januarja 2013&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.dnevnik.si/slovenija/v-ospredju/jansa-danes-je-vlado-zapustil-najslabsi-minister-za-gospodarstvo-v-zgodovini-slovenije |title=- Janša: Danes je vlado zapustil najslabši minister za gospodarstvo v zgodovini Slovenije |accessdate=2013-06-29 |archive-date=2013-04-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130403063721/http://www.dnevnik.si/slovenija/v-ospredju/jansa-danes-je-vlado-zapustil-najslabsi-minister-za-gospodarstvo-v-zgodovini-slovenije |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;)

; [[11. vlada Republike Slovenije]]
* [[Stanko Stepišnik]] (imenovan 20. marca 2013&lt;ref&gt;[http://www.uradni-list.si/1/content?id=112403 - Uradni list RS, št. 25/2013, Sklep o imenovanju ministrov]&lt;/ref&gt; – razrešen 18. septembra 2014&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{navedi splet|url = http://www.rtvslo.si/slovenija/slovenija-ima-novo-vlado/346632|title = Slovenija ima novo vlado}}&lt;/ref&gt;)

; [[12. vlada Republike Slovenije|12. vlada Republike Slovenije]]
* [[Jožef Petrovič (ekonomist)|Jožef Petrovič]] (imenovan 18. septembra 2014&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;–4. decembra 2014)
*Zdravko Počivalšek (imenovan 4. decembra 2014–13. septembra 2018)

; [[13. vlada Republike Slovenije]]
*[[Zdravko Počivalšek]] (13. september 2018–13. marec 2020)

; [[14. vlada Republike Slovenije]]
*[[Zdravko Počivalšek]] (13. marec 2020–1. junij 2022)

; [[15. vlada Republike Slovenije]]
*[[Matjaž Han]] (1. junij 2022–24. januar 2023)

=== Minister za gospodarstvo, turizem in šport ===

; [[15. vlada Republike Slovenije]]
* [[Matjaž Han]] (24. januar 2023–4. junij 2026)

=== Minister za gospodarstvo, delo in šport ===

; [[16. vlada Republike Slovenije]]
* [[Anže Logar]] (4. junij 2026–)

== Galerija ==
&lt;gallery&gt;
Slika:Matej_Lahovnik_2010-04-22.jpg|[[Matej Lahovnik]] (2004, 2008–2010)
Slika:Informal_meeting_of_environment_ministers_Vizjak_(cropped).jpg|[[Andrej Vizjak]] (2004–2008)
Slika:Darja_Radić_in_2011_cropped.jpg|[[Darja Radić]] (2010–2011)
Slika:Mitja_Gaspari_2011cropped.jpg|[[Mitja Gaspari]] (2011)
Slika:Radovan_Žerjav_2012.JPG|[[Radovan Žerjav]] (2012–2013)
Slika:Stanko_Stepišnikcropped.jpg|[[Stanko Stepišnik]] (2013–2014)
Slika:Jožef_Petrovič_2014.jpg|[[Jožef Petrovič (ekonomist)|Jožef Petrovič]] (2014)
Slika:Novinarska_konferenca_(52132371052)_(cropped).jpg|[[Zdravko Počivalšek]] (2014–2022)
Slika:Matjaž Han (52114733348) (cropped).jpg|[[Matjaž Han]] (2022–2026)
Slika:Anže Logar ministrski portret (cropped square).jpg|[[Anže Logar]] (2026–''danes'')
&lt;/gallery&gt;

== Viri in opombe ==
{{sklici|2}}

== Glej tudi ==
* [[Vlada Republike Slovenije]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.mgrt.gov.si/ Uradna spletna stran ministrstva]

{{Min RS}}

[[Kategorija:Ministri vlade Slovenije|Gospodarstvo]]
[[Kategorija:Ministrstvo za gospodarstvo Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Ministri za gospodarstvo Republike Slovenije|*]]
[[Kategorija:Ministri za gospodarstvo po državah|Slovenija]]</text>
      <sha1>nwpmm181573e9ik7drxplj2to3mq6ce</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Rižnar</title>
    <ns>0</ns>
    <id>305608</id>
    <revision>
      <id>6688357</id>
      <parentid>6393523</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T07:38:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* vrh */ pos.</comment>
      <origin>6688357</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="529" sha1="3q0zq5m9ttqzupvwx8laj02efhzqmci" xml:space="preserve">'''Rižnar''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]:
* [[Emil Rižnar]] (?–2026), režiser dokumentarist
* [[Fani Rižnar]] (*1929), publicistka, predstavnica Društva bolnikov z limfomom
* [[Igor Rižnar]] - Pingo (*1964), geolog, kitarist
* Igor Rižnar (*1961), jezikoslovec
* [[Riko Rižnar]], gospodarstvenik
* [[Teo Rižnar]], filmski kolorist, vodja postprodukcij

== Glej tudi ==
* priimek [[Rižner]] 
== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Rižnar}}
{{priimek}}
[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>3q0zq5m9ttqzupvwx8laj02efhzqmci</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Vladimir Kokol</title>
    <ns>0</ns>
    <id>339672</id>
    <revision>
      <id>6688456</id>
      <parentid>6362612</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T10:52:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Slovenski nogometni trenerji]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6688456</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3084" sha1="8hylkrmxck0gcg84yzaj6t9fst6ikpp" xml:space="preserve">{{Infobox football biography
| image = 
| birth_date  = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place = &lt;!-- WD --&gt;
| height =
| position = [[Vezni igralec (nogomet)|Vezist]]
| years1 = 1992–1993
| years2 = 1993–1997
| years3 = 1997–1998
| years4 = 1998–2000
| years5 = 2000–2001
| years6 = 2001–2002
| years7 = 2002–2003
| years8 = 2003–2005
| years9 = 2005–2006
| years10 = 2007–2009
| years11 = 2009
| years12 = 2010
| years13 = 2010–2011
| years14 = 2011
| years15 = 2012–2014
| years16 = 2015
| years17 = 2016–2018
| clubs1 = [[NK Železničar Maribor|Železničar Maribor]]
| caps1 = 32
| goals1 = 4
| clubs2 = [[NK Mura|Mura]]
| caps2 = 110
| goals2 = 6
| clubs3 = [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]]
| caps3 = 17
| goals3 = 0
| clubs4 = [[NK Slaven Belupo|Slaven Belupo]]
| caps4 = 45
| goals4 = 1
| clubs5 = [[NK Maribor|Maribor]]
| caps5 = 20
| goals5 = 1
| clubs6 = [[NK Mura|Mura]]
| caps6 = 14
| goals6 = 2
| clubs7 = [[NK Olimpija Ljubljana (1945–2005)|Olimpija]]
| caps7 = 22
| goals7 = 2
| clubs8 = [[NK Mura|Mura]]
| caps8 = 42
| goals8 = 1
| clubs9 = [[Hapoel Nazareth Illit]]
| caps9 = 23
| goals9 = 0
| clubs10 = SV Wildon
| caps10 = 55
| goals10 = 8
| clubs11 = [[ND Mura 05|Mura 05]]
| caps11 = 10
| goals11 = 0
| clubs12 = SV Wildon
| caps12 = 12
| goals12 = 0
| clubs13 = St. Margarethen/R.
| caps13 = 19
| goals13 = 2
| clubs14 = Markt Hartmannsdorf
| caps14 = 6
| goals14 = 0
| clubs15 = Gančani
| clubs16 = [[NK Čarda|Čarda]]
| clubs17 = [[NK Rakičan|Rakičan]]
| caps17 = 40
| goals17 = 0
| nationalyears1 = 1992–1997
| nationalteam1  = [[Slovenska nogometna reprezentanca|Slovenija]]
| nationalcaps1  = 12
| nationalgoals1 = 1
| manageryears1 = 2024–2026
| managerclubs1 = [[ŽNK Mura]]
| manageryears2 = 2026–
| managerclubs2 = [[ŽNK Olimpija Ljubljana]]
}}
'''Vladimir Kokol''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]] in [[nogometni trener|trener]], * [[3. januar]] [[1972]], [[Maribor]].

Kokol je v svoji karieri zbral dvanajst nastopov za [[Slovenska nogometna reprezentanca|slovensko reprezentanco]] in ob tem dosegel tudi en zadetek. V času profesionalne nogometne poti je igral tudi za [[NK Olimpija|Olimpijo]], [[NK Maribor|Maribor]], [[Slaven Belupo]] in [[NK Mura|Muro]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{sports links}}

{{škrbina o nogometašu}}

{{DEFAULTSORT:Kokol, Vladimir}}
[[Kategorija:Slovenski nogometaši]]
[[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti]]
[[Kategorija:Nogometaši NK Olimpije]]
[[Kategorija:Nogometaši NK Maribora]]
[[Kategorija:Nogometaši NK Mure]]
[[Kategorija:Nogometaši NK Železničarja]]
[[Kategorija:Nogometaši NK Rudarja Velenje]]
[[Kategorija:Nogometaši NK Slaven Belupe]]
[[Kategorija:Nogometaši Hapoela Nazareth Illit F.C.]]
[[Kategorija:Nogometaši NK Čarde]]
[[Kategorija:Nogometaši NK Rakičana]]
[[Kategorija:Nogometaši SV Wildona]]
[[Kategorija:Nogometaši Sc St.Margarethen/R.]]
[[Kategorija:Nogometaši USV Markt Hartmannsdorfa]]
[[Kategorija:Nogometaši ND Mure 05]]
[[Kategorija:Nogometaši NK Gančanov]]
[[Kategorija:Slovenski nogometni trenerji]]</text>
      <sha1>8hylkrmxck0gcg84yzaj6t9fst6ikpp</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Masili</title>
    <ns>0</ns>
    <id>342155</id>
    <revision>
      <id>6688258</id>
      <parentid>6608316</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T18:30:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>np</comment>
      <origin>6688258</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3225" sha1="ainmbiqmb91zeoie751dueal5j9ffef" xml:space="preserve">[[Slika:Numidia 220 BC-es.svg|thumb|300px|Karta Numidije okoli leta 220 pr. n. št.]]
'''Masili''' ali '''Mesuli''' ({{jezik-grc|Μασσύλιοι|Massylioi}}, {{jezik-la|Massyli}}, {{jezik-xpu|𐤌𐤔𐤋𐤉𐤉𐤌|mšlyym}}), plemenska zveza iz vzhodne [[Numidija|Numidije]], ki je nastala v 4. stoletju pr. n. št. z zlivanjem manjših [[Berberi|berberskih]] plemen.&lt;ref name=&quot;bagnall1&quot;&gt;N. Bagnall, ''The Punic Wars'', str. 270.&lt;/ref&gt; Vladal jim je kralj. Zahodno od njih je bilo za ohlapno določeno mejo močno rivalsko kraljestvo [[Masesili|Masesilov]], na vzhodu pa bogata in močna [[Antična Kartagina]]. Njihov odnos do Kartagine je bil podoben nekakšnemu [[protektorat]]u.&lt;ref name=&quot;bagnall1&quot;/&gt; Kartagina je ohranjala svojo prevlado nad [[Masili]] s spretnim diplomatskim manevriranjem in izigravanjem lokalnih plemen in tekmecev kraljestva.&lt;ref name=&quot;bagnall1&quot;/&gt; Glavna masilska mesta so bila Cirta (sedanja Constantine, Alžirija), Tebesa (sedanja Tébessa, Alžirija) in Tuga (sedanja [[Dougga]], Tunizija).

==Punske vojne==

{{Glej tudi|Punske vojne}}

Masili in Masesili so imeli močno in usposobljeno [[konjenica|konjenico]] in so se v [[prva punska vojna|prvi punski vojni]] kot zavezniki Kartagine vojskovali v [[Iberski polotok|Iberiji]] in [[Italija (rimska provinca)|Italiji]].&lt;ref&gt;[[Polibij]], 3:33.15 [http://penelope.uchicago.edu/Thayer/E/Roman/Texts/Polybius/3*.html#33]&lt;/ref&gt; Leta 218 pr. n. št. je med Kartagino in [[Rimska republika|Rimsko republiko]] izbruhnila [[druga punska vojna]] in leta 206 pr. n. št. masilski kralj  [[Masinisa]] prestopil k Rimljanom.&lt;ref&gt;[[Livij]], 28.35.&lt;/ref&gt; Ko so Rimljani leta 202 pr. n. št. dokončno premagali Kartažane, so združili Vzhodno in Zahodno numidijsko kraljestvo in ga za zasluge prepustili Masinisu, ki mu je vladal do svoje smrti okoli leta 148 pr. n. št..&lt;ref&gt;Livij, 30.44.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;N. Bagnall, ''The Punic Wars'', str. 298.&lt;/ref&gt;

==Masilski kralji==
* Gaja (Masilec), (numidijsko ''GJJ'')
* [[Masinisa]] (punsko ''MSNSN'', 201–149 pr. n. št.), Gajev sin
* Micipsa (punsko ''MKWSN'', 148–118 pr. n. št.), Gulusa (punsko ''GLSN'') in Mastanabal (punsko ''MSTN`B´''), Masinisovi sinovi
* Adherbal (118–112 pr. n. št.), Micipsov sin
* Hiempsal (118–117 pr. n. št.), Micipsov sin
* Jugurta (118–105 pr. n. št.), Nefetov in Micipsov posinovljenec
* Gauda (105–88 pr. n. št.), Mastanabalov sin
* Mastebar (Vzhodna in Zahodna Masilija) in Hiempsal (Gaudov sin, Vzhodna Masilija in Emporija)
* Arabion (Zahodna Masilija, 44–41/40 pr. n. št.) in Juba (Vzhodna Masilija, pred 50–46 pr. n. št.)

==Sklici==
{{sklici}}

==Viri==
* W. Huß: ''Massyli'', Der Neue Pauly (DNP), '''7''', Metzler, Stuttgart, 1999, ISBN 3-476-01477-0, str. 993–994.
* W. Huß, ''Die westmassylischen Könige'', Ancient Society, '''20''', 1989, str. 209-220.
* G. Camps, ''Origines du royaume massyle'',Revue d'histoire et de civilisation du Maghreb, '''3''', 1967, str. 29-38.
* M. Schwabe, Massyli, Paulys Realencyclopädie der classischen Altertumswissenschaft (RE), XIV, 2, Stuttgart, 1930, str. 2166.

[[Kategorija:Etnične skupnosti v Afriki]]
[[Kategorija:Zgodovina Alžirije]]
[[Kategorija:Zgodovina Tunizije]]
[[Kategorija:Berberi]]</text>
      <sha1>ainmbiqmb91zeoie751dueal5j9ffef</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Uporabniški pogovor:Andrejj</title>
    <ns>3</ns>
    <id>343348</id>
    <revision>
      <id>6688369</id>
      <parentid>6672313</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T08:00:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>/* Lokalna pomoč? */ nov razdelek</comment>
      <origin>6688369</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="34548" sha1="i36qwgn51lqmwobt1asn5fz7t5uws6i" xml:space="preserve">Arhiv: [[Uporabniški pogovor:Andrejj/Arhiv1|23.07.2005]], [[Uporabniški pogovor:Andrejj/Arhiv2|20.01.2006]], [[Uporabniški pogovor:Andrejj/Arhiv3|12.07.2006]], [[Uporabniški pogovor:Andrejj/Arhiv4|27.09.2006]], [[Uporabniški pogovor:Andrejj/Arhiv5|21.05.2007]], [[Uporabniški pogovor:Andrejj/Arhiv6|21.05.2008]], [[Uporabniški pogovor:Andrejj/arhiv 2008-01-07|07.01.2009]], [[Uporabniški pogovor:Andrejj/arhiv 2010-01-01|01.01.2010]], [[Uporabniški pogovor:Andrejj/arhiv 2010-06-27|27.06.2010]],  [[Uporabniški pogovor:Andrejj/arhiv 2011-03-17|17.03.2011]], [[Uporabniški pogovor:Andrejj/arhiv 2011-07-07|07.07.2011]], [[Uporabniški pogovor:Andrejj/arhiv 2019-07-20|2019-07-20]]

== Pozdrav ==
Lep pozdrav na straneh slovenske Wikipedije. --[[Uporabnik:XJamRastafire|XJam]] 11:48, 11 maj 2004 (CEST)
:Pozdrav vsem! --[[Uporabnik:Andrejj|andrejj]] 23:25, 12 maj 2004 (CEST)

== [[Krk]] ==

Pozdravljen.
Kot si morda opazil, sem v svojem wikipedijskem delu uredil in s tabelami opremil približno 20 člankov o hrvaških otokih. Večina administratorjev je moje delo odlbravala. Najpomembneje mi je pri uatvarjanju bilo, da so si članki o otokih čim bolj podobni. Opisi so približno enaki, prav tako tabele. V tabele sem med drugim dodal sliko z zastavo županije, v kateri se otok nahaja, saj so taki napisani praktično vsi članki o naseljih in drugih enotah na Hrvaškem, stvar pa je tudi estetsko bolj privlačna. Ne zdi se mi sprejemljivo, da si v članku Krk brez razloga odstranil sliko in to v tabeli, ki sploh ni tvoje delo. V ostalih člankih so slike še vedno. Hkrati sem v članku [[Krk]] odstranil podatek o hrvaškem imenu, ki je mimogrede identično slovenskemu poimenovanju in nima smisla, da bi bilo zapisano, ker ga ni niti pri drugih otokih. Standard sta tukaj italijansko in latinsko poimenovanje. Prosim, da me o takih popravkih prej vprašaš in ne delaš kar nekaj po svoje. Le na tak način bomo lahko zgradili trdno sodelovanje. Moje delo je namreč zahtevalo precej truda, zato se mi zdi nepošteno, da bi ga kdo neumteljeno uničeval.
Hvala
[[Uporabnik:HenrikBaun|HenrikBaun]] ([[Uporabniški pogovor:HenrikBaun|pogovor]]) 12:26, 19. julij 2019 (CEST)

:Hm, standard je tukaj slovenščina in načeloma hrvaško ime paše v članek, ker ni samoumevno enako (večina otokov ima sicer res enak zapis imena, čeprav [[Dugi otok]] ni ravno slovensko). 

:In morda ne naslavljaš teme pogovora z naslovi kot &quot;Odstranjevanje in spreminjanje vsebine o otokih&quot; --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 16:58, 19. julij 2019 (CEST)

Zanima me zakaj te moti zastava županije v tabeli. Hkrati me zanima zakaj se potem članek Dugi otok ne imenuje Dolgi otok. Zanima me tudi zakaj pri vseh člankih o hrvaških naseljih ni še zapisa o hrvaškem poimenovanju. Ne vem tudi zakaj se razburjaš o naslovu pogovora. Zakaj tudi ostalih člankov o otokih ne opremiš s podatkom o hrvaškem imenu? Pri enonaglasnicah kot je tudi beseda Krk pa je mimogrede prevod vedno enak, tako je podatek o hrvaškem imenu povsem odveč. [[Uporabnik:HenrikBaun|HenrikBaun]] ([[Uporabniški pogovor:HenrikBaun|pogovor]]) 18:16, 19. julij 2019 (CEST)

Če ti moje poimenovanje pogovora ni všeč si lahko pogledaš nekatere svoje prejšnje pogovore z naslovi kot so NIMA SMISLA INFOPOLJE. Ta naslov pa res zveni logično.  [[Uporabnik:HenrikBaun|HenrikBaun]] ([[Uporabniški pogovor:HenrikBaun|pogovor]]) 18:17, 19. julij 2019 (CEST)

:Henrik, zaenkrat se še ne razburjam nad ničemer, me pa pelješ po dobri poti ... Slovensko ime (otoka) ni SAMOUMEVNO enako hrvaškemu. Zato, prosim, nehaj! --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 21:06, 19. julij 2019 (CEST)

Zahtevam da me nehaš žaliti v smislu kakšne neumne naslove si izmišljujem. Ponovno pa te vprašam zakaj podatka o hrvaškem poimenovanju ne dodaš na članke o ostalih hrvaških otokih? Po tvojem očitno tam manjka... [[Uporabnik:HenrikBaun|HenrikBaun]] ([[Uporabniški pogovor:HenrikBaun|pogovor]]) 21:23, 19. julij 2019 (CEST)

Nisi mi odgovoril niti na vprašanje: Kaj je narobe z zastavo županije v članku Krk? [[Uporabnik:HenrikBaun|HenrikBaun]] ([[Uporabniški pogovor:HenrikBaun|pogovor]]) 21:24, 19. julij 2019 (CEST)

Prosim te še da mi poveš samo en hrvaški otok, kjer se slovensko in hrvaško poimenovanje razlikujeta. [[Uporabnik:HenrikBaun|HenrikBaun]] ([[Uporabniški pogovor:HenrikBaun|pogovor]]) 21:28, 19. julij 2019 (CEST)

:Žaliti!? Morda ti slovenščina vseeno ne gre tako dobro kot meniš? Kje vidiš žalitev?
:Zastava je v članku, nisi opazil?
:Vprašanje je nebistveno: če kdo ne obvlada hrvaškega jezika, je potrebno navesti (izvorno) hrvaško ime otoka. Sicer pa npr. [[Brioni]]. --22:55, 19. julij 2019 (CEST)

Še vedno nisi odgovoril, zakaj tudi ostalih člankov o otokih ne opremiš s podatkom o hrvaškem imenu. Si morda tipičen slovenski dopustnik, ki svoje poletne dneve 30 let zapored preživlja na Krku in je zaljubljen vanj. Sicer pa Brioni niso otok temveč otočje. Bistvena razlika. Ni se treba spuščati v pogovore o znanju jezika. Sem dvojezičen, materni govorec hrvaščine in slovenščine in sem ponosen na to. O tvojem znanju hrvaščine bi pa tudi lahko govorili. Najbrž si se na dupostovanju na Krku naučil kako se naroči sladoled in kozarec Coca cole. Žalostno, da je takim avtokratom dovoljeno biti administrator. Res žalostno. [[Uporabnik:HenrikBaun|HenrikBaun]] ([[Uporabniški pogovor:HenrikBaun|pogovor]]) 01:09, 20. julij 2019 (CEST)

Žalitev vidim v zapisu: &quot;In morda be naslavljaš teme pogovora kot...&quot;. Pišeš, kot da bi bil jaz nek nesposobnež, ki nima pojma o Wikipediji in piše povsem neumestne naslove pogovorov. [[Uporabnik:HenrikBaun|HenrikBaun]] ([[Uporabniški pogovor:HenrikBaun|pogovor]]) 01:57, 20. julij 2019 (CEST)

: Vsekakor ni potrebe po hrvaških imenih v oklepajih, ker so itak vsi otoki že v hrvaščini. Če je izjema, seveda hrvaško ime ostane dopisano. To prakso imamo povsod, tudi pri avstrijskih imenih, kjer tudi ne piše '''Lienz''' ({{jezik-de|Lienz}}), piše pa '''Žitara vas''' ({{jezik-de|Sittersdorf}}). Tudi pri hrvaškim naseljih imamo izjeme kot je '''Pulj''' ({{jezik-hr|Pula}}), seveda pa nimamo kaj takega kot '''Šibenik''' ({{jezik-hr|Šibenik}}). Kako je sploh lahko prišlo do tega zapleta? --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 02:55, 20. julij 2019 (CEST)

::Janez in Henrik: za nekoga, ki ne zna hrvaško (tako dobro kot mi trije) '''NI''' samoumevno, da je '''v slovenski wikipediji''' ime otoka enako. Kar zastavi še vprašanje, čemu je poleg še latinsko ime (ki ga v hrvaških člankih ni)? Iz zgodovinskih razlogov pa manjka še nemško ime.
::Zaplet se je pričel, ko je Henrik odstranil hrvaško ime; jaz sem vrnil urejanje in pomotoma hkrati odstranil zastavo županije (ki je sedaj na mestu).

::Henrik, bistvena razlika je, seveda, otočje je več otokov, poimenovanje pa je prav enak 'problem': [[Veliki Brion]].
::Henrik, prosim da ostaneš na predmetu razprave. --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 08:45, 20. julij 2019 (CEST)

Čestitke Janez Drilc. Končno nekdo, ki je pokazal nekaj razuma. Sam sem namreč v članku Krk odstranil podoben nesmisel kot si ga navedel (&quot;Šibenik (hrvaško:Šibenik)) V mojem primeru (Krk (hrvaško: Krk) Tudi jaz zagovarjam to, da imena ne pišemo, saj se ne razlikuje  pri otokih so te izjeme res redke. Gospod Andrejj pa se je razjezil in uničil moje urejanje (trikrat). Očitno misli, da zna vse na tem svetu. [[Uporabnik:HenrikBaun|HenrikBaun]] ([[Uporabniški pogovor:HenrikBaun|pogovor]]) 11:11, 20. julij 2019 (CEST)

Pa še nekaj. Gospod Andrejj Nemci na svoji Wikipediji uporabljajo ime Krk tudi v naslovu članka, v oklepaju pa ni še &quot;prevoda&quot; v hrvaščino. Če bi obstajalo nemško ime/prevod, bi ga najbrž uporabili. [[Uporabnik:HenrikBaun|HenrikBaun]] ([[Uporabniški pogovor:HenrikBaun|pogovor]]) 11:17, 20. julij 2019 (CEST)

Andrejj: Po tvoje očitno uporabniki ne vejo niti, da se Šibenik enako imenuje v slovenskem in hrvaškem jeziku. Zakaj nisi načelen in tudi tega članka ne opremiš z omenjenim podatkom? [[Uporabnik:HenrikBaun|HenrikBaun]] ([[Uporabniški pogovor:HenrikBaun|pogovor]]) 11:24, 20. julij 2019 (CEST)

:Henrik, kot kaže nisi dosleden, ali kaj: [[Kampor]]!? Mimogrede, jeziku (Hrvaške) se reče hrvaščina. --20:06, 20. julij 2019 (CEST)

Nočem razplamtevat debate, ampak, ali ni logično, da za hrvaška geografska imena preprosto ''je'' samoumevno, da so v hrvaščini – pa ne glede na nekaj izjem? Ali da za avstrijska imena spet ''je'' samoumevno, da so pač v nemščini? Oziroma, ali naj bi zaradi poslovenjenega Pariza in Lurda vsa francoska mesta označili še s francoskimi imeni, če pa je samoumevno, da so francoska? Potem pridemo do tega, da izjema, četudi je ena sama, ukinja pravilo, ne pa ga potrjuje. --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 00:09, 21. julij 2019 (CEST)

:Kot je razvidno, sem sprejel razlago (čeprav ne vidim problema, če bi poimenovanje vseeno bilo). --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 09:05, 21. julij 2019 (CEST)

Me veseli. Z nemškim poimenovanjem pa se, seveda če obstaja, povsem strinjam. [[Uporabnik:HenrikBaun|HenrikBaun]] ([[Uporabniški pogovor:HenrikBaun|pogovor]]) 12:06, 21. julij 2019 (CEST)

== Community Insights Survey ==

&lt;div class=&quot;plainlinks mw-content-ltr&quot; lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;

'''Share your experience in this survey'''

Hi {{PAGENAME}},

The Wikimedia Foundation is asking for your feedback in a survey about your experience with {{SITENAME}} and Wikimedia. The purpose of this survey is to learn how well the Foundation is supporting your work on wiki and how we can change or improve things in the future. The opinions you share will directly affect the current and future work of the Wikimedia Foundation.

Please take 15 to 25 minutes  to '''[https://wikimedia.qualtrics.com/jfe/form/SV_0pSrrkJAKVRXPpj?Target=CI2019List(ceewps,act3) give your feedback through this survey]'''.  It is available in various languages.

This survey is hosted by a third-party and [https://foundation.wikimedia.org/wiki/Community_Insights_2019_Survey_Privacy_Statement governed by this privacy statement] (in English).

Find [[m:Community Insights/Frequent questions|more information about this project]]. [mailto:surveys@wikimedia.org Email us] if you have any questions, or if you don't want to receive future messages about taking this survey.

Sincerely,
&lt;/div&gt; [[User:RMaung (WMF)|RMaung (WMF)]] 16:44, 6. september 2019 (CEST)
&lt;!-- Message sent by User:RMaung (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=CI2019List(cee_wps,act3)&amp;oldid=19352611 --&gt;

== Reminder: Community Insights Survey ==

&lt;div class=&quot;plainlinks mw-content-ltr&quot; lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;

'''Share your experience in this survey'''

Hi {{PAGENAME}},

A couple of weeks ago, we invited you to take the Community Insights Survey. It is the Wikimedia Foundation’s annual survey of our global communities. We want to learn how well we support your work on wiki. We are 10% towards our goal for participation. If you have not already taken the survey, you can help us reach our goal! '''Your voice matters to us.'''

Please take 15 to 25 minutes  to '''[https://wikimedia.qualtrics.com/jfe/form/SV_0pSrrkJAKVRXPpj?Target=CI2019List(ceewps,act3) give your feedback through this survey]'''.  It is available in various languages.

This survey is hosted by a third-party and [https://foundation.wikimedia.org/wiki/Community_Insights_2019_Survey_Privacy_Statement governed by this privacy statement] (in English).

Find [[m:Community Insights/Frequent questions|more information about this project]]. [mailto:surveys@wikimedia.org Email us] if you have any questions, or if you don't want to receive future messages about taking this survey.

Sincerely,
&lt;/div&gt; [[User:RMaung (WMF)|RMaung (WMF)]] 17:12, 20. september 2019 (CEST)
&lt;!-- Message sent by User:RMaung (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=CI2019List(cee_wps,act3)&amp;oldid=19395163 --&gt;

== Reminder: Community Insights Survey ==

&lt;div class=&quot;plainlinks mw-content-ltr&quot; lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;

'''Share your experience in this survey'''

Hi {{PAGENAME}},

There are only a few weeks left to take the Community Insights Survey! We are 30% towards our goal for participation. If you have not already taken the survey, you can help us reach our goal!
With this poll, the Wikimedia Foundation gathers feedback on how well we support your work on wiki. It only takes 15-25 minutes to complete, and it has a direct impact on the support we provide.

Please take 15 to 25 minutes  to '''[https://wikimedia.qualtrics.com/jfe/form/SV_0pSrrkJAKVRXPpj?Target=CI2019List(ceewps,act3) give your feedback through this survey]'''.  It is available in various languages.

This survey is hosted by a third-party and [https://foundation.wikimedia.org/wiki/Community_Insights_2019_Survey_Privacy_Statement governed by this privacy statement] (in English).

Find [[m:Community Insights/Frequent questions|more information about this project]]. [mailto:surveys@wikimedia.org Email us] if you have any questions, or if you don't want to receive future messages about taking this survey.

Sincerely,
&lt;/div&gt; [[User:RMaung (WMF)|RMaung (WMF)]] 21:50, 3. oktober 2019 (CEST)
&lt;!-- Message sent by User:RMaung (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=CI2019List(cee_wps,act3)&amp;oldid=19433651 --&gt;

== [[Roman Vodeb]] ==

Poglavje Doprinos k psihoanalitiki je sestavljeno iz dveh delov: opis področij, na katerih deluje in njegov pogled na svet (razmišljanje). Glede [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Roman_Vodeb&amp;oldid=5419419 tvojega prejšnjega urejanja] menim, da je področje dela psihoanalitike presoja psihoanalitika samega, torej kjer se mislec sam opredeli. Tudi njegov pogled na svet je po mojem mnenju popolnoma verodostojen s spletne strani, saj jo je naredil Vodeb sam (mislec o svojem delu in področju najbolj ve &lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;filozofija ni rigorozno dokazljiva&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;), poleg tega pa ni prisotnega nič subjektivnega. Poleg tega obstaja veliko strani brez zadostnih virov, ki so se obržale zelo dolgo in ni bilo nobenih problemov (recimo [[Sergej Agejkin]], [[Darko Anželj]] in [[Osman Đogić]]). Zakaj takšna pristranskost? – [[Uporabnik:AstroFizMat|AstroFizMat]] ([[Uporabniški pogovor:AstroFizMat|📧]])  18:21, 29. december 2020 (CET)

== How we will see unregistered users ==

&lt;div lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;
&lt;section begin=content/&gt;
Hi!

You get this message because you are an admin on a Wikimedia wiki.

When someone edits a Wikimedia wiki without being logged in today, we show their IP address. As you may already know, we will not be able to do this in the future. This is a decision by the Wikimedia Foundation Legal department, because norms and regulations for privacy online have changed.

Instead of the IP we will show a masked identity. You as an admin '''will still be able to access the IP'''. There will also be a new user right for those who need to see the full IPs of unregistered users to fight vandalism, harassment and spam without being admins. Patrollers will also see part of the IP even without this user right. We are also working on [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation/Improving tools|better tools]] to help.

If you have not seen it before, you can [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|read more on Meta]]. If you want to make sure you don’t miss technical changes on the Wikimedia wikis, you can [[m:Global message delivery/Targets/Tech ambassadors|subscribe]] to [[m:Tech/News|the weekly technical newsletter]].

We have [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation#IP Masking Implementation Approaches (FAQ)|two suggested ways]] this identity could work. '''We would appreciate your feedback''' on which way you think would work best for you and your wiki, now and in the future. You can [[m:Talk:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|let us know on the talk page]]. You can write in your language. The suggestions were posted in October and we will decide after 17 January.

Thank you. 
/[[m:User:Johan (WMF)|Johan (WMF)]]&lt;section end=content/&gt;
&lt;/div&gt;

19:19, 4. januar 2022 (CET)
&lt;!-- Message sent by User:Johan (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Johan_(WMF)/Target_lists/Admins2022(7)&amp;oldid=22532681 --&gt;

==Wikislovar==
Pozdravljen. Trenutno si edini administrator Wikislovarja in bi te predlagal, da malo spremljaš zadnje spremembe tam, ker se nabirajo vandalizmi in smeti. Nekaj sem jih označil za brisanje (ampak tudi še ni ustrezne predloge za to). Lep večer, --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 20:47, 11. oktober 2022 (CEST)

==Kaskadna zaščita==
Pozdravljen še enkrat! Opazil sem, da zaradi kaskadne zaščite tvoje uporabniške strani ni na voljo urejanje predloge {{tl|·}}. Če meniš, da mora biti ta predloga zaščitena, predlagam, da jo zaščitiš posebej in ne kot del svoje uporabniške strani. Hvala, lep večer. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 23:37, 18. november 2022 (CET)

:Je sedaj OK!? [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 12:03, 19. november 2022 (CET)

Da, zdaj je v redu. Hvala. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 23:09, 20. november 2022 (CET)

Predlogo sem zdaj posodobil. Predlagam, da jo zaščitiš za urejanje (samo za administratorje), ker se le redko posodablja in je uporabljena na več tisoč straneh. Lp, --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 23:20, 20. november 2022 (CET)

== Wikidata redirects categories ==

Hi! Could you please delete [[:Kategorija:Preusmeritve, povezane s predmetom v Wikipodatkih]] and move [[:Kategorija:Redirects connected to a Wikipodatki item]] there? [[User:Eurohunter|Eurohunter]] created a new category instead of renaming the existing one, but the page history should be preserved. (Yes, the old category contained pages back then, but I don’t think that was a reason to create a new category instead of renaming.) —[[Uporabnik:Tacsipacsi|Tacsipacsi]] ([[Uporabniški pogovor:Tacsipacsi|pogovor]]) 22:05, 20. november 2022 (CET)

:@[[Uporabnik:Tacsipacsi|Tacsipacsi]]: {{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 22:11, 20. november 2022 (CET)

== Preusmeritev ruskega osebnega imena Nepomnjašči(j) ==

&lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Jan_Nepomnja%C5%A1%C4%8Dij&amp;diff=prev&amp;oldid=5982513&amp;diffmode=source Tale preusmeritev]&lt;/span&gt; bo najbrž napačna, glede na [[Wikipedija:Zapisovanje ruskih imen#10 – končnici -ий / -ая]]. &amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 20:47, 15. april 2023 (CEST)

:Slaba polovica gugletkov (&quot;uveljavljenih strani&quot;: Delo, Dnevnik ...) je [[Nepomnjaščij]] - just saying ... --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 18:40, 16. april 2023 (CEST)

== Research about the tools on Wikimedia projects by the CEE Hub ==

Hi everyone, 

We would like to invite you to submit your responses to the survey dedicated to the tools that are used currently across the Wikimedia projects and the tools that you want to have.

This survey was made by the working group of the [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]], and your responses will be reviewed afterwards, as we want to continue supporting the communities. That support can be documentation for certain most used tools by other communities across the region per specific topics, finding solutions for new tools to be created in the future, creating most needed tools in the region (so called &quot;regional wishlist list&quot;), and many other options.

''Deadline to fill in the survey is '''20th of August, 2024'''.''

Submit your answers [https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSeIwzCDKs6jXPG7EpZe-JH2Mm1odU0_MAv1bO-z-nLOq9dlug/viewform?usp=sf_link '''here''']

Thank you in advance for your time that you will dedicate in filling in this survey --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 15:07, 26. julij 2024 (CEST)
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Tools&amp;oldid=27177596 --&gt;

== Results from the survey about the tools on Wikimedia projects by the CEE Hub ==

Hi everyone,

During August 2024, we sent you a survey about the tools, so now we would like to bring to your attention the conclusions and results from the survey, which you can explore on this '''[[:m:Wikimedia CEE Hub/Tools|Meta page]]'''.

I hope you will enjoy exploring the mentioned tools on the page, along with other conclusions from the survey. Thanks for your time, and we will continue working on this important topic. --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:10, 7. oktober 2024 (CEST)
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Tools&amp;oldid=27177596 --&gt;

== Marta Verginella ==

Verjetno je moj študent dopolnil geslo [[Marta Verginella]]. Dodane naj bi bile osebe, ki jim je bila Verginella mentor pri doktorski disertaciji. Urejanje je bilo razveljavljeno. Spremembo sem videl, ker spremljam geslo. Kaj je bilo narobe, da se je geslo vrnilo na prejšno različico? Ne uspem namreč vidite v zgodovini kaj je bilo morda narobe, da študenta opozorim na napačno urejanje.. lp [[Uporabnik:Bb63lj|BojanB]] ([[Uporabniški pogovor:Bb63lj|pogovor]]) 18:49, 27. oktober 2024 (CET)

:Zbrisal je infopolje. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 19:01, 27. oktober 2024 (CET)
::Kaj je bilo narobe z objavo vsebine, ali pa tehnično ni bilo primerno narejeno? Ta polja so namreč pri mnogih osebah. [[Uporabnik:Bb63lj|BojanB]] ([[Uporabniški pogovor:Bb63lj|pogovor]]) 09:46, 28. oktober 2024 (CET)

:Kot rečeno, infopolje je (nemara nevede) '''odstranil'''. --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 16:58, 28. oktober 2024 (CET)

== [[Odpornostni moment]] ==

Moj odziv na tvoj povzetek urejanja ({{tq|povsem na novo (with a little help of AI)}}) bo isti ko pred nekaj leti: [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Sultan&amp;curid=61252&amp;diff=333819&amp;oldid=333783 Et tu, Andreus?] :P LP '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 00:15, 17. april 2025 (CEST)

:Ne bodi konservativen :-), [https://avi-loeb.medium.com/will-artificial-intelligence-win-over-natural-stupidity-d67f54eab38f AI will preveail], čeprav mi to ni všeč.
:Če mi pa do takrat prihrani uro ali dve dela, pa tudi v redu. Zaenkrat z zastonjsko verzijo ... kaj bo šele, ko investiram v naročnino!
:In še načelno vprašanje, naj uvedemo oznako '''generated with (help) of [[Umetna inteligenca|AI]]''' --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:45, 17. april 2025 (CEST)
::Ti bi moral to malo drugače zastavit: trenutno nas Wikipedija premalo plača za dobro ĆetĐipiti naročnino :P Glede zadnjega ne vem, so pa itak prispevki večidel očitni. LP, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 17:52, 17. april 2025 (CEST)

== Join us at the Next CEE Catch up! Learn about Temporary accounts! ==

Hi everyone, 

We want to announce the tenth '''[[:m:Wikimedia CEE Hub/Catch up|CEE Catch Up]]''' session, which will be dedicated to the '''Temporary accounts''', as this important change is going to affect every Wikipedia soon, so it is important for patrollers and functionaries like you to understand this change. On wikis where temporary accounts are enabled, IP addresses of unregistered editors are not visible publicly. Only those who fight spam, vandalism, harassment and disinformation have access to IP addresses there.

The session will take place on '''10th of June 2025, 18:00-19:00 CEST''' (check your ''[https://zonestamp.toolforge.org/1749571200 local time]'').

If you are interested in this topic, then '''[[:m:Event:CEE Catch up Nr. 10 (June 2025)|sign-up for the session here]]'''.

[[User:TRistovski-CEEhub|TRistovski-CEEhub]] ([[User talk:TRistovski-CEEhub|pogovor]]) 13:17, 29. maj 2025 (CEST)
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_admins&amp;oldid=28802724 --&gt;

== Growth features - Mentorship and Community updates ==

​Hi everyone, 

Wikimedia Foundation worked on evolving some of the growth features, primarily dedicated to the newcomers in our movement and communities. If you do not know, everyone can access them, activating them from Preferences (in the below of the page).

You can learn about these features '''[[mw:Growth|here]]'''.

CEE Hub is contacting you (patrollers/admins) directly as we would like to bring to your attention two of these features that we think can be useful for your community: '''[[mw:Growth/Mentor dashboard|Mentorship]]''' and '''[[mw:Growth/Community Updates|Community Updates]]'''.

We noticed that the majority of the CEE language editions of Wikipedia does not have active one of these features, so we are encouraging you to check whether your wiki has these features and if not to begin community discussion if you want to introduce them to your editors. If you want to check it, you need to go to the Special:CommunityConfiguration page on your wiki, where all of the growth features are listed.

If you need more support with this, please contact Growth team [[mw:Growth/Team|here]].

--[[User:TRistovski-CEEhub|TRistovski-CEEhub]] ([[User talk:TRistovski-CEEhub|pogovor]]) 14:29, 16. julij 2025 (CEST)
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_admins&amp;oldid=28802724 --&gt;

== Prošnja za pomoč pri pripravi članka ==

== Prošnja za pomoč pri pripravi članka ==
Pozdravljeni, pripravljam članek o skupini'''Ržišnik Perc''' (matično podjetje , ki vključuje tudi Protim Ržišnik Perc, Infotim Ržišnik Perc in RP investicije).  
Ker nimam veliko izkušenj z Wikipedijo, bi prosila za pomoč pri usmeritvah in postavitvi strani na wikipediji. Ali obstajajo strokovnjaki, ki nam lahko ob tem pomagajo.
Hvala za vašo pomoč! --[[Uporabnik:UrsaRP|UrsaRP]] ([[Uporabniški pogovor:UrsaRP|pogovor]]) 13:22, 3. september 2025 (CEST)

== Slike ==

En velik hvala za vse lepo poslikano in naloženo gradivo! Lep večer želim, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 19:57, 29. oktober 2025 (CET)

== Invitation for a session &quot;Tools and features for Users with Extended Rights&quot; ==

Hi, you are receiving this invitation as you are either patroller and/or admin in your community and [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]] is preparing a session called '''Tools and features for Users with Extended Rights''', which we think that it will be interesting for you.

The session is organised by the CEE Hub along with Wikimedia Foundation’s Movement Communications regional specialist Natalia Szafran-Kozakowska. Speakers in the session are Product Managers and Software Engineers from Wikimedia Foundation, so you will hear recent updates, new developments, and they will answer questions. So, please think what you want to ask them and come to the session.

The session will be held on '''Tuesday, December 2nd, 2025 at 17:00 CET'''. Please register yourself '''[[:m:Event:CEE Catch Up: Tools for Users with Extended Rights|here]]'''.

If you have any questions, please contact me. --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:45, 19. november 2025 (CET) (on behalf of the CEE Hub)
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_admins&amp;oldid=29165186 --&gt;

== Birokratski stan ==

Hej, WMF je predlagala odstranitev vseh birokratov, ki nimajo vključene dvofaktorske zaščite. Predlagam, da si vklopiš - nekaj navodil o tem je na [[:meta:2FA]]. LP, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 20:11, 20. marec 2026 (CET)

:Urejeno. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 18:47, 30. april 2026 (CEST)

== You may be an eligible candidate for the U4C election ==

&lt;div lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;
Greetings,

The [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee|Universal Code of Conduct Coordinating Committee (U4C)]] seeks candidates for the 2026 election. The U4C is the global committee responsible for overseeing enforcement of the [[foundation:Special:MyLanguage/Policy:Universal Code of Conduct|Universal Code of Conduct]]. Elections are held annually, if elected a committee member serves for two years.

This year the U4C requires candidates to hold administrator rights on at least one wiki, which is why you are being contacted as you appear to hold this right. There are other requirements, such as candidates must be at least 18 years old and may not be employed by the Wikimedia Foundation or other related chapters and affiliates. You can find more information in the [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026#Call_for_Candidates|call for candidates on Meta-wiki]]. Additionally, the committee's working language is English; some ability to communicate in English is required.

The election opens on 18 May, if you are eligible and interested you have until 10 May to submit your candidacy. There will be a week in between for candidates to answer questions from the community. Voting takes place privately in [[m:Special:MyLanguage/SecurePoll|SecurePoll]], successful candidates must receive at least 60% support. More information is available on [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026|the 2026 Elections page]], including timelines and other candidacy information. If you read over the material and consider yourself qualified, please consider submitting your name to run for the committee. If you think someone else in your community might be interested and qualified, please encourage them to run.

In partnership with the U4C -- [[m:User:Keegan (WMF)|Keegan (WMF)]] ([[m:User_talk:Keegan (WMF)|talk]]) 22:11, 28. april 2026 (CEST) &lt;/div&gt;
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:Keegan (WMF)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Keegan_(WMF)/test&amp;oldid=30472482 --&gt;

== Vračanja pri preimenovanjih ==

Zdravo, malo me čudijo tvoja vračanja uporabnika Kranjskega Timijana, saj so kraji bili preimenovani v ustreznem obdobju, ko so oblasti imele kampanjo proti toponimom na podlagi svetniških imen. Problemi se mi niso zdeli takšni kot v citiranem Šentjungertu, ki je bil preimenovan šele leta 1984 – vsa ta naselja so bila preimenovana do leta 1955. Lahko preveriš ali objasniš? Hvala za komentar, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 12:31, 6. maj 2026 (CEST)

:Ni problem v preimenovanjih, gre za slog tega odstavka (mimogrede, v precej člankih je to poleg uvodne vrstice edini odstavek).
:Predlagam sem način zapisa, glej [[Sveti Štefan, Šmarje pri Jelšah]], ki ga je ignoriral  in nadaljeval serijsko kopipejstanje. --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 19:42, 6. maj 2026 (CEST)
::Osebno mi za preimenovanja v letih 1948–1955 tak odstavek slogovno ni problematičen, se pa strinjam z vsem nadaljnjim. Vseeno hvala za pojasnilo, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 21:13, 6. maj 2026 (CEST)

== Lokalna pomoč? ==

Pozdravljen, upam, da mi bi lahko pomagal pri naslednji zagonetki iz Novega mesta. Zanima me letnica rušitve kapucinskega samostana s cerkvijo sv. Jožefa Kupertinskega, ki je stala na Novem trgu, kjer je danes trgovinski center. Uspelo mi je najti nekatere zemljevide iz leta 1945, ki pa stari samostan še vrisujejo. Morda ti veš kaj bolj natančno? Hvala za odgovor in lep vikend želim, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 10:00, 12. junij 2026 (CEST)</text>
      <sha1>i36qwgn51lqmwobt1asn5fz7t5uws6i</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Vojteh Pertot</title>
    <ns>0</ns>
    <id>344257</id>
    <revision>
      <id>6688121</id>
      <parentid>6608533</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T12:07:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Neznano leto smrti]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6688121</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2518" sha1="genwlscl730rrrq256d1u1ub1yttxm8" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Vojteh Pertot''', [[Slovenci|slovenski]] [[zdravnik]] [[internist]] in [[infektolog]], * [[25. januar]] [[1921]], [[Maribor]], † ?

== Življenje in delo ==
Rodil se je v zakonu uradnika Viktorja in gospodinje Valerije Pertot rojene Gruden. Po [[prva svetovna vojna|1. svetovni vojni]] sta se zakonca iz [[Nabrežina|Nabrežine]] preselila v [[Maribor]]. Po maturi 1939 na realni gimnaziji v Mariboru je začel s študijem [[Medicina|medicine]] v [[Beograd]]u, nadaljeval na [[Ljubljana|ljubljanski]] [[Medicinska fakulteta v Ljubljani|medicinski fakulteti]] ter  leta 1945 [[diploma|diplomiral]] na [[Univerza v Padovi|Univerzi v Padovi]]. Po stažu v [[Trst]]u in kratkem službovanju v Coni B [[Svobodno tržaško ozemlje|Svobodnega tržaškega ozemlja]] se je v Ljubljani specializiral za infekcijske bolezni. Od 1952 je služboval v [[Piran|piranski]] bolnišnici. Ko je bil leta 1955 odprt oddelek za nalezljive bolezni je postal njegov predstojnik in ga uspešno vodil do 1975. Leta 1970 je opravil dodatno specializacijo iz interne medicine in 1975 prevzel vodstvo  oddelka interne medicine v splošni bolnišnici Koper v [[Ankaran]]u. Z oddelkom se je preselil v zgradbo nove bolnišnice nad [[Izola|Izolo]], kjer je ostal do upokojitve leta 1988.&lt;ref name=&quot;Leksikon&quot;&gt;''Primorski slovenski biografski leksikon''. Goriška Mohorjeva družba, Gorica 1974-1994.&lt;/ref&gt;

[[Primarij]] Pertot se je strokovno izpopolnjeval na infekcijski kliniki v [[Zagreb]]u. Sodeloval je na strokovnih srečanjih v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]] in tujini. Večkrat je predaval v okviru istrske podružnice [[Slovensko zdravniško društvo|slovenskega zdravniškega društva]], ki ga je leta 1982 imenovalo za častnega člana. Več strokovnih in poljudnih člankov iz področja infekcijskih bolezni in interne medicine je objavil v raznih [[časopis|listih]] in strokovnih [[revija|revijah]]. Deset let je predaval na srednji medicinski šoli v Piranu in bil sedem let (1967-1974) [[poslanec]] v socialno-zdravstvenem zboru [[Skupščina Socialistične republike Slovenije|Skupščine Socialistične republike Slovenije]].&lt;ref name=&quot;Leksikon&quot;/&gt;

== Viri ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih zdravnikov]]

{{med-bio-stub}}
{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Pertot, Vojteh}}
[[Kategorija:Slovenski publicisti]]
[[Kategorija:Slovenski politiki]]
[[Kategorija:Slovenski infektologi]]
[[Kategorija:Slovenski internisti]]
[[Kategorija:Neznano leto smrti]]</text>
      <sha1>genwlscl730rrrq256d1u1ub1yttxm8</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Republike Slovenije</title>
    <ns>0</ns>
    <id>357435</id>
    <revision>
      <id>6688392</id>
      <parentid>6687407</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T09:00:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>VidicK01</username>
        <id>193275</id>
      </contributor>
      <comment>(15/20) - Novi ministri &amp; preoblikovanje resorjev: ukinitev visokega šolstva</comment>
      <origin>6688392</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4375" sha1="6vfsc7h2j3uptt082g82fy8g96sta7u" xml:space="preserve">{{Infobox official post
| post = Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije
| body = Republike Slovenije
| image name = 
| image name1 = Flag of Slovenia.svg
| image_size1 = 70px
| incumbent = 
| incumbentsince = 
| member_of = [[Vlada Republike Slovenije]]
| termlength = 4 leta
| first = [[Jure Zupan (kemik)|Jure Zupan]]
| last = [[Igor Papič]]
| website = 
| residence = Masarykova cesta 16&lt;br&gt;1000 Ljubljana
| image = 
}}
'''Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Republike Slovenije''' je bil politični vodja Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije Republike Slovenije, ki ga je predlagal [[predsednik Vlade Republike Slovenije]] in imenoval [[Državni zbor Republike Slovenije]] ter je bil po ''[[Zakon o Vladi Republike Slovenije|Zakonu o Vladi Republike Slovenije]]'' član [[Vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]]. 

Pod imenom minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo je položaj prvič obstajal v času [[8. vlada Republike Slovenije|osme]] (Janševe) in [[9. vlada Republike Slovenije|devete]] (Pahorjeve) vlade Republike Slovenije, med letoma 2004 in 2011. Nato je bil pridružen [[Minister za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije|ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport]]. 

Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije je bilo znova ustanovljeno 24. januarja 2023 v okviru reorganizacije [[15. vlada Republike Slovenije|15. slovenske vlade]] pod vodstvom [[Robert Golob|Roberta Goloba]]. Zakon o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije (ZVRS-J), ki je predvidel širitev ministrskih resorjev, je bil potrjen na zakonodajnem referendumu novembra 2022, veljati pa začel 28. decembra 2022.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=V veljavi na referendumu potrjene spremembe zakonov o vladi, o RTV SLO in dolgotrajni oskrbi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-veljavi-na-referendumu-potrjene-spremembe-zakonov-o-vladi-o-rtv-slo-in-dolgotrajni-oskrbi/652435|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-11|language=sl|first=A. K.|last=K}}&lt;/ref&gt; Položaj ministra je pripadel stranki [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], ki je na mesto predlagala [[Igor Papič|Igorja Papiča]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Svet Levice potrdil: Kandidat za ministra za solidarno prihodnost je Maljevac|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/svet-levice-potrdil-kandidat-za-ministra-za-solidarno-prihodnost-je-maljevac/649573|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-11|language=sl|first=T. K.|last=B}}&lt;/ref&gt; 

29. aprila 2026 je bil sprejet [[Zakon o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije (2026)|Zakon o spremembah Zakona o Vladi RS]] (ZVRS-K), ki je pred nastankom [[16. vlada Republike Slovenije|četrte vlade Janeza Janše]] število ministrskih resorjev znižal z 20 na 15; ob tem je bil resor visokega šolstva ukinjen, delovna področja pa so se znova prenesla nazaj pod okrilje Ministrstva za izobraževanje, znanost in mladino.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca podprli novelo zakona o vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-nsi-sls-fokus-demokrati-in-resni-ca-podprli-novelo-zakona-o-vladi/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-06|language=sl|first=Al|last=Ma}}&lt;/ref&gt;

== Seznam ministrov ==
[[Slika:Novinarska konferenca po redni seji vlade - 31.1.2024 - Igor Papič (cropped).jpg|sličica|Zadnji minister Igor Papič|180px]]
=== Minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ===
;[[8. vlada Republike Slovenije]]
* [[Jure Zupan (kemik)|Jure Zupan]] (2004–2007), 
* [[Mojca Kucler Dolinar]] (2008)

;[[9. vlada Republike Slovenije]]
* [[Gregor Golobič]] (2008–2011), 
* [[Igor Lukšič]] (2011) kot nadomestni minister po izstopu stranke [[Zares]] iz koalicije&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Svet stranke za izstop iz koalicije in vlade « Zares|url=https://www.zares.si/svet-stranke-za-izstop-iz-koalicije-in-vlade/|accessdate=2020-12-01|language=sl|last=D.Labs}}&lt;/ref&gt;

=== Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije ===
'''[[15. vlada Republike Slovenije]]'''
* [[Igor Papič]] (24. januar 2023–4. junij 2026)

== Sklici ==
&lt;references /&gt;
{{Normativna kontrola}}
[[Kategorija:Ministrstva Republike Slovenije|Visoko šolstvo, znanost in tehnologijo]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 2004]]
[[Kategorija:Ukinitve leta 2011]]
[[Kategorija:Ministrstva za izobraževanje|Slovenija]]
[[Kategorija:Ministrstva za znanost in tehnologijo|Slovenija]]</text>
      <sha1>6vfsc7h2j3uptt082g82fy8g96sta7u</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688427</id>
      <parentid>6688392</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T09:49:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>VidicK01</username>
        <id>193275</id>
      </contributor>
      <origin>6688427</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4384" sha1="aflrsbta9e5bfzmaihrunk38vbkcs19" xml:space="preserve">{{Infobox official post
| post = Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije
| body = Republike Slovenije
| image name = 
| image name1 = Flag of Slovenia.svg
| image_size1 = 70px
| incumbent = 
| incumbentsince = 
| member_of = [[Vlada Republike Slovenije]]
| termlength = 4 leta
| first = [[Jure Zupan (kemik)|Jure Zupan]]
| last = [[Igor Papič]]
| website = 
| residence = Masarykova cesta 16&lt;br&gt;1000 Ljubljana
| image = 
}}
'''Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Republike Slovenije''' je bil politični vodja Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije Republike Slovenije, ki ga je predlagal [[predsednik Vlade Republike Slovenije]] in imenoval [[Državni zbor Republike Slovenije]] ter je bil po ''[[Zakon o Vladi Republike Slovenije|Zakonu o Vladi Republike Slovenije]]'' član [[Vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]]. 

Pod imenom minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo je položaj prvič obstajal v času [[8. vlada Republike Slovenije|osme]] (Janševe) in [[9. vlada Republike Slovenije|devete]] (Pahorjeve) vlade Republike Slovenije, med letoma 2004 in 2011. Nato je bil pridružen [[Minister za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije|ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport]]. 

Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije je bilo znova ustanovljeno 24. januarja 2023 v okviru reorganizacije [[15. vlada Republike Slovenije|15. slovenske vlade]] pod vodstvom [[Robert Golob|Roberta Goloba]]. Zakon o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije (ZVRS-J), ki je predvidel širitev ministrskih resorjev, je bil potrjen na zakonodajnem referendumu novembra 2022, veljati pa začel 28. decembra 2022.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=V veljavi na referendumu potrjene spremembe zakonov o vladi, o RTV SLO in dolgotrajni oskrbi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-veljavi-na-referendumu-potrjene-spremembe-zakonov-o-vladi-o-rtv-slo-in-dolgotrajni-oskrbi/652435|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-11|language=sl|first=A. K.|last=K}}&lt;/ref&gt; Položaj ministra je pripadel stranki [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], ki je na mesto predlagala [[Igor Papič|Igorja Papiča]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Premier Golob v DZ vložil seznam kandidatov za ministre v reorganizirani vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/premier-golob-v-dz-vlozil-seznam-kandidatov-za-ministre-v-reorganizirani-vladi/653626|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-12|language=sl|first=A. S. , M.|last=Z}}&lt;/ref&gt; 

29. aprila 2026 je bil sprejet [[Zakon o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije (2026)|Zakon o spremembah Zakona o Vladi RS]] (ZVRS-K), ki je pred nastankom [[16. vlada Republike Slovenije|četrte vlade Janeza Janše]] število ministrskih resorjev znižal z 20 na 15; ob tem je bil resor visokega šolstva ukinjen, delovna področja pa so se znova prenesla nazaj pod okrilje Ministrstva za izobraževanje, znanost in mladino.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca podprli novelo zakona o vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-nsi-sls-fokus-demokrati-in-resni-ca-podprli-novelo-zakona-o-vladi/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-06|language=sl|first=Al|last=Ma}}&lt;/ref&gt;

== Seznam ministrov ==
[[Slika:Novinarska konferenca po redni seji vlade - 31.1.2024 - Igor Papič (cropped).jpg|sličica|Zadnji minister Igor Papič|180px]]
=== Minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ===
;[[8. vlada Republike Slovenije]]
* [[Jure Zupan (kemik)|Jure Zupan]] (2004–2007), 
* [[Mojca Kucler Dolinar]] (2008)

;[[9. vlada Republike Slovenije]]
* [[Gregor Golobič]] (2008–2011), 
* [[Igor Lukšič]] (2011) kot nadomestni minister po izstopu stranke [[Zares]] iz koalicije&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Svet stranke za izstop iz koalicije in vlade « Zares|url=https://www.zares.si/svet-stranke-za-izstop-iz-koalicije-in-vlade/|accessdate=2020-12-01|language=sl|last=D.Labs}}&lt;/ref&gt;

=== Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije ===
'''[[15. vlada Republike Slovenije]]'''
* [[Igor Papič]] (24. januar 2023–4. junij 2026)

== Sklici ==
&lt;references /&gt;
{{Normativna kontrola}}
[[Kategorija:Ministrstva Republike Slovenije|Visoko šolstvo, znanost in tehnologijo]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 2004]]
[[Kategorija:Ukinitve leta 2011]]
[[Kategorija:Ministrstva za izobraževanje|Slovenija]]
[[Kategorija:Ministrstva za znanost in tehnologijo|Slovenija]]</text>
      <sha1>aflrsbta9e5bfzmaihrunk38vbkcs19</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Minister za izobraževanje, znanost in mladino Republike Slovenije</title>
    <ns>0</ns>
    <id>360107</id>
    <revision>
      <id>6688246</id>
      <parentid>6687409</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T17:54:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>VidicK01</username>
        <id>193275</id>
      </contributor>
      <comment>(14/20) - Novi ministri &amp; preoblikovanje resorjev: Borut Rončević</comment>
      <origin>6688246</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8616" sha1="agcqinjx5qkm59yv6utko5mlywkl9i5" xml:space="preserve">{{Infobox official post
| post = Minister za izobraževanje, znanost in mladino
| body = Republike Slovenije
| image name = 
| image name1 = Flag of Slovenia.svg
| image_size1 = 70px
| incumbent = [[Borut Rončević]]
| incumbentsince = 4. junija 2026
| member_of = [[Vlada Republike Slovenije]]&lt;br /&gt;[[Svet Evropske unije]] (COMP, TTE, EYC)
| termlength = 4 leta
| first = [[Žiga Turk]]
| residence = Ministrstvo IZŠ &lt;br /&gt;Masarykova cesta 16 &lt;br /&gt;1000 Ljubljana
| website = http://www.mizs.gov.si/
| image = Borut_Rončević_ministrski_portret_(cropped).jpg
}}'''Minister za izobraževanje, znanost in mladino Republike Slovenije''' je [[politika|politični]] vodja [[Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino Republike Slovenije|Ministrstva za izobraževanje, znanost in mladino Republike Slovenije]], ki ga predlaga [[predsednik Vlade Republike Slovenije]] in imenuje [[Državni zbor Republike Slovenije]] ter je po ''[[Zakon o Vladi Republike Slovenije|Zakonu o Vladi Republike Slovenije]]'' član [[Vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO242.html |title=- ''Zakon o Vladi Republike Slovenije'' |accessdate=2013-06-30 |archive-date=2013-06-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130629184739/http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO242.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Trenutni minister je [[Borut Rončević]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=dr. Borut Rončević {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-izobrazevanje-znanost-in-mladino/o-ministrstvu/dr-borut-roncevic/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2026-06-11|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Zakonodaja ==
Funkcija ministra za izobraževanje, znanost in šport je bila dokončno vzpostavljena 6. marca 2013 s preoblikovanjem Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Republike Slovenije v Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije.&lt;ref&gt;[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=201321&amp;stevilka=787 - Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Vladi Republike Slovenije]&lt;/ref&gt; Pred tem pa je bila 27. januarja 2012 z vzpostavitvijo Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Republike Slovenije vzpostavljena funkcija ministra za izobraževanje, znanost, kulturo in šport.&lt;ref&gt;[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=20128&amp;stevilka=268 - Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Vladi Republike Slovenije]&lt;/ref&gt; S tem pa so bile odpravljene funkcije [[Minister za šolstvo in šport Republike Slovenije|ministra za šolstvo in šport]], [[Minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije|ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo]] ter [[Minister za kulturo Republike Slovenije|ministra za kulturo]]. 

24. januarja 2023 se je položaj preimenoval v ministra za vzgojo in izobraževanje, saj je bilo z Zakonom o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije (ZVRS-J) število resorjev [[15. vlada Republike Slovenije|15. slovenske vlade]] zvišano na 20; področje športa se je preselilo na ministrstvo za gospodarstvo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=DZ s 55 glasovi potrdil listo ministrskih kandidatov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-s-55-glasovi-potrdil-listo-ministrskih-kandidatov/655412|website=rtvslo.si|accessdate=2023-01-24|language=sl}}&lt;/ref&gt;

29. aprila 2026 je bil sprejet [[Zakon o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije (2026)|Zakon o spremembah Zakona o Vladi RS]], ki je pred nastankom [[16. vlada Republike Slovenije|četrte vlade Janeza Janše]] število ministrskih resorjev znižal z 20 na 15. Ob tem sta bila Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje ter Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije združena v Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca podprli novelo zakona o vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-nsi-sls-fokus-demokrati-in-resni-ca-podprli-novelo-zakona-o-vladi/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-06|language=sl|first=Al|last=Ma}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Večina ministrov prevzela posle, nekateri načrtujejo že prve ukrepe|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vecina-ministrov-prevzela-posle-nekateri-nacrtujejo-ze-prve-ukrepe/784375|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-06|language=sl|first=P.|last=J}}&lt;/ref&gt;

== Delovna področja ==
Delovna področja za katera je odgovoren minister za izobraževanje, znanost in mladino so:&lt;ref&gt;[http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/ - Delovna področja, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport]&lt;/ref&gt;
* predšolska vzgoja in osnovno šolstvo,
* srednje, višje šolstvo in izobraževanje odraslih,
* visoko šolstvo in znanost,
* informacijska družba in digitalizacija izobraževanja,
* razvoj izobraževanja.

== Položaj v Evropski uniji ==
Minister za izobraževanje, znanost in mladino je član [[Svet za konkurenčnost|Sveta Evropske unije za konkurenčnost]] (COMP), [[Svet za promet, telekomunikacije in energetiko|Sveta Evropske unije za transport, telekomunikacije in energijo]] (TTE) in [[Svet za izobraževanje, mladino, kulturo in šport|Sveta Evropske unije za izobraževanje, mladino in kulturo]] (EYC), ki predstavljajo tri od oblik [[Svet Evropske unije|Sveta Evropske unije]].&lt;ref&gt;[http://bruselj.predstavnistvo.si/index.php?id=627 - Svet Evropske unije]&lt;/ref&gt;

== Seznam ministrov ==
Seznam oseb, ki so opravljale funkcijo ministra za izobraževanje
=== Minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport ===

;[[10. vlada Republike Slovenije]]

* [[Žiga Turk]] (imenovan 10. februarja 2012&lt;ref&gt;[http://www.uradni-list.si/1/content?id=107444 - Uradni list RS, št. 11/2012, Sklep o imenovanju ministrov]&lt;/ref&gt;–razrešen 27. februarja 2013&lt;ref&gt;[http://www.24ur.com/novice/slovenija/z-bratuskovo-v-boljse-case-ali-le-v-novo-obdobje-prepiranja-in-izkljucevanja.html - Za novo mandatarsko izvoljena Alenka Bratušek]&lt;/ref&gt;)

=== Minister za izobraževanje, znanost in šport ===

;[[11. vlada Republike Slovenije]]
* [[Jernej Pikalo]] (imenovan 20. marca 2013&lt;ref&gt;[http://www.uradni-list.si/1/content?id=112403 - Uradni list RS, št. 25/2013, Sklep o imenovanju ministrov]&lt;/ref&gt;–razrešen 18. septembra 2014&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{navedi splet|url = http://www.rtvslo.si/slovenija/slovenija-ima-novo-vlado/346632|title = Slovenija ima novo vlado}}&lt;/ref&gt;)

;[[12. vlada Republike Slovenije]]

* [[Stanka Setnikar Cankar]] (imenovana 18. septembra 2014&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;–odstopila 6. marca 2015&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url = http://www.delo.si/novice/politika/stanka-setnikar-cankar-bo-odstopila.html|title = Cerar sprejel odstop Setnikar Cankarjeve|accessdate = 2016-03-30|website = www.delo.si}}&lt;/ref&gt;)
* [[Klavdija Markež]] (imenovana 28. marca 2015&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.24ur.com/novice/slovenija/klavdija-markez-nova-ministrica-za-izobrazevanje.html|title=Klavdija Markež nova ministrica za izobraževanje|accessdate=2016-03-30|website=24ur.com}}&lt;/ref&gt;–odstopila 3. aprila 2015&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url = http://www.siol.net/novice/slovenija/klavdija-markez-zaradi-plagiatorstva-odstopila-tudi-kot-poslanka-smc-video-224821|title = Klavdija Markež zaradi plagiatorstva odstopila tudi kot poslanka SMC (video) - siol.net|accessdate = 2016-03-30|website = www.siol.net}}&lt;/ref&gt;)
* [[Maja Makovec Brenčič]] (imenovana 13. maja 2015&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://twitter.com/mizs_rs/status/598523749827276800|title=MIZŠ on Twitter|accessdate=2016-03-30|website=Twitter}}&lt;/ref&gt;–13. septembra 2018)

;[[13. vlada Republike Slovenije]]
* [[Jernej Pikalo]] (13. september 2018–13. marec 2020) 

;[[14. vlada Republike Slovenije]]
* [[Simona Kustec]] (13. marec 2020–1. junij 2022)

;[[15. vlada Republike Slovenije]]
* [[Igor Papič]] (1. junij 2022–24. januar 2023)

=== Minister za vzgojo in izobraževanje ===
;[[15. vlada Republike Slovenije]]
* [[Darjo Felda]] (24. januar 2023–23. september 2024)
* [[Vinko Logaj]] (7. oktober 2024–4. junij 2026)

=== Minister za izobraževanje, znanost in mladino ===
;[[16. vlada Republike Slovenije]]
* [[Borut Rončević]] (4. junij 2026– )

== Viri in opombe ==
{{sklici|2}}

== Glej tudi ==
* [[Vlada Republike Slovenije]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.mizs.gov.si/si/ Uradna spletna stran ministrstva]

{{Min RS}}

[[Kategorija:Ministri vlade Slovenije]]
[[Kategorija:Ministri za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije| ]]
[[Kategorija:Ministri za izobraževanje po državah|Slovenija]]
[[Kategorija:Ministri za znanost po državah|Slovenija]]
[[Kategorija:Ministri za šport po državah|Slovenija]]</text>
      <sha1>agcqinjx5qkm59yv6utko5mlywkl9i5</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688248</id>
      <parentid>6688246</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T17:56:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>VidicK01</username>
        <id>193275</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>VidicK01 je prestavil_a stran [[Minister za vzgojo in izobraževanje Republike Slovenije]] na [[Minister za izobraževanje, znanost in mladino Republike Slovenije]]: Novo uradno ime ministrstva po reorganizaciji resorjev glede na Zakon o spremembah Zakona o vladi (2026)</comment>
      <origin>6688246</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8616" sha1="agcqinjx5qkm59yv6utko5mlywkl9i5" xml:space="preserve">{{Infobox official post
| post = Minister za izobraževanje, znanost in mladino
| body = Republike Slovenije
| image name = 
| image name1 = Flag of Slovenia.svg
| image_size1 = 70px
| incumbent = [[Borut Rončević]]
| incumbentsince = 4. junija 2026
| member_of = [[Vlada Republike Slovenije]]&lt;br /&gt;[[Svet Evropske unije]] (COMP, TTE, EYC)
| termlength = 4 leta
| first = [[Žiga Turk]]
| residence = Ministrstvo IZŠ &lt;br /&gt;Masarykova cesta 16 &lt;br /&gt;1000 Ljubljana
| website = http://www.mizs.gov.si/
| image = Borut_Rončević_ministrski_portret_(cropped).jpg
}}'''Minister za izobraževanje, znanost in mladino Republike Slovenije''' je [[politika|politični]] vodja [[Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino Republike Slovenije|Ministrstva za izobraževanje, znanost in mladino Republike Slovenije]], ki ga predlaga [[predsednik Vlade Republike Slovenije]] in imenuje [[Državni zbor Republike Slovenije]] ter je po ''[[Zakon o Vladi Republike Slovenije|Zakonu o Vladi Republike Slovenije]]'' član [[Vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO242.html |title=- ''Zakon o Vladi Republike Slovenije'' |accessdate=2013-06-30 |archive-date=2013-06-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130629184739/http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO242.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Trenutni minister je [[Borut Rončević]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=dr. Borut Rončević {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-izobrazevanje-znanost-in-mladino/o-ministrstvu/dr-borut-roncevic/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2026-06-11|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Zakonodaja ==
Funkcija ministra za izobraževanje, znanost in šport je bila dokončno vzpostavljena 6. marca 2013 s preoblikovanjem Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Republike Slovenije v Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije.&lt;ref&gt;[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=201321&amp;stevilka=787 - Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Vladi Republike Slovenije]&lt;/ref&gt; Pred tem pa je bila 27. januarja 2012 z vzpostavitvijo Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Republike Slovenije vzpostavljena funkcija ministra za izobraževanje, znanost, kulturo in šport.&lt;ref&gt;[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=20128&amp;stevilka=268 - Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Vladi Republike Slovenije]&lt;/ref&gt; S tem pa so bile odpravljene funkcije [[Minister za šolstvo in šport Republike Slovenije|ministra za šolstvo in šport]], [[Minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije|ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo]] ter [[Minister za kulturo Republike Slovenije|ministra za kulturo]]. 

24. januarja 2023 se je položaj preimenoval v ministra za vzgojo in izobraževanje, saj je bilo z Zakonom o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije (ZVRS-J) število resorjev [[15. vlada Republike Slovenije|15. slovenske vlade]] zvišano na 20; področje športa se je preselilo na ministrstvo za gospodarstvo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=DZ s 55 glasovi potrdil listo ministrskih kandidatov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-s-55-glasovi-potrdil-listo-ministrskih-kandidatov/655412|website=rtvslo.si|accessdate=2023-01-24|language=sl}}&lt;/ref&gt;

29. aprila 2026 je bil sprejet [[Zakon o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije (2026)|Zakon o spremembah Zakona o Vladi RS]], ki je pred nastankom [[16. vlada Republike Slovenije|četrte vlade Janeza Janše]] število ministrskih resorjev znižal z 20 na 15. Ob tem sta bila Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje ter Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije združena v Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca podprli novelo zakona o vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-nsi-sls-fokus-demokrati-in-resni-ca-podprli-novelo-zakona-o-vladi/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-06|language=sl|first=Al|last=Ma}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Večina ministrov prevzela posle, nekateri načrtujejo že prve ukrepe|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vecina-ministrov-prevzela-posle-nekateri-nacrtujejo-ze-prve-ukrepe/784375|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-06|language=sl|first=P.|last=J}}&lt;/ref&gt;

== Delovna področja ==
Delovna področja za katera je odgovoren minister za izobraževanje, znanost in mladino so:&lt;ref&gt;[http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/ - Delovna področja, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport]&lt;/ref&gt;
* predšolska vzgoja in osnovno šolstvo,
* srednje, višje šolstvo in izobraževanje odraslih,
* visoko šolstvo in znanost,
* informacijska družba in digitalizacija izobraževanja,
* razvoj izobraževanja.

== Položaj v Evropski uniji ==
Minister za izobraževanje, znanost in mladino je član [[Svet za konkurenčnost|Sveta Evropske unije za konkurenčnost]] (COMP), [[Svet za promet, telekomunikacije in energetiko|Sveta Evropske unije za transport, telekomunikacije in energijo]] (TTE) in [[Svet za izobraževanje, mladino, kulturo in šport|Sveta Evropske unije za izobraževanje, mladino in kulturo]] (EYC), ki predstavljajo tri od oblik [[Svet Evropske unije|Sveta Evropske unije]].&lt;ref&gt;[http://bruselj.predstavnistvo.si/index.php?id=627 - Svet Evropske unije]&lt;/ref&gt;

== Seznam ministrov ==
Seznam oseb, ki so opravljale funkcijo ministra za izobraževanje
=== Minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport ===

;[[10. vlada Republike Slovenije]]

* [[Žiga Turk]] (imenovan 10. februarja 2012&lt;ref&gt;[http://www.uradni-list.si/1/content?id=107444 - Uradni list RS, št. 11/2012, Sklep o imenovanju ministrov]&lt;/ref&gt;–razrešen 27. februarja 2013&lt;ref&gt;[http://www.24ur.com/novice/slovenija/z-bratuskovo-v-boljse-case-ali-le-v-novo-obdobje-prepiranja-in-izkljucevanja.html - Za novo mandatarsko izvoljena Alenka Bratušek]&lt;/ref&gt;)

=== Minister za izobraževanje, znanost in šport ===

;[[11. vlada Republike Slovenije]]
* [[Jernej Pikalo]] (imenovan 20. marca 2013&lt;ref&gt;[http://www.uradni-list.si/1/content?id=112403 - Uradni list RS, št. 25/2013, Sklep o imenovanju ministrov]&lt;/ref&gt;–razrešen 18. septembra 2014&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{navedi splet|url = http://www.rtvslo.si/slovenija/slovenija-ima-novo-vlado/346632|title = Slovenija ima novo vlado}}&lt;/ref&gt;)

;[[12. vlada Republike Slovenije]]

* [[Stanka Setnikar Cankar]] (imenovana 18. septembra 2014&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;–odstopila 6. marca 2015&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url = http://www.delo.si/novice/politika/stanka-setnikar-cankar-bo-odstopila.html|title = Cerar sprejel odstop Setnikar Cankarjeve|accessdate = 2016-03-30|website = www.delo.si}}&lt;/ref&gt;)
* [[Klavdija Markež]] (imenovana 28. marca 2015&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.24ur.com/novice/slovenija/klavdija-markez-nova-ministrica-za-izobrazevanje.html|title=Klavdija Markež nova ministrica za izobraževanje|accessdate=2016-03-30|website=24ur.com}}&lt;/ref&gt;–odstopila 3. aprila 2015&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url = http://www.siol.net/novice/slovenija/klavdija-markez-zaradi-plagiatorstva-odstopila-tudi-kot-poslanka-smc-video-224821|title = Klavdija Markež zaradi plagiatorstva odstopila tudi kot poslanka SMC (video) - siol.net|accessdate = 2016-03-30|website = www.siol.net}}&lt;/ref&gt;)
* [[Maja Makovec Brenčič]] (imenovana 13. maja 2015&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://twitter.com/mizs_rs/status/598523749827276800|title=MIZŠ on Twitter|accessdate=2016-03-30|website=Twitter}}&lt;/ref&gt;–13. septembra 2018)

;[[13. vlada Republike Slovenije]]
* [[Jernej Pikalo]] (13. september 2018–13. marec 2020) 

;[[14. vlada Republike Slovenije]]
* [[Simona Kustec]] (13. marec 2020–1. junij 2022)

;[[15. vlada Republike Slovenije]]
* [[Igor Papič]] (1. junij 2022–24. januar 2023)

=== Minister za vzgojo in izobraževanje ===
;[[15. vlada Republike Slovenije]]
* [[Darjo Felda]] (24. januar 2023–23. september 2024)
* [[Vinko Logaj]] (7. oktober 2024–4. junij 2026)

=== Minister za izobraževanje, znanost in mladino ===
;[[16. vlada Republike Slovenije]]
* [[Borut Rončević]] (4. junij 2026– )

== Viri in opombe ==
{{sklici|2}}

== Glej tudi ==
* [[Vlada Republike Slovenije]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.mizs.gov.si/si/ Uradna spletna stran ministrstva]

{{Min RS}}

[[Kategorija:Ministri vlade Slovenije]]
[[Kategorija:Ministri za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije| ]]
[[Kategorija:Ministri za izobraževanje po državah|Slovenija]]
[[Kategorija:Ministri za znanost po državah|Slovenija]]
[[Kategorija:Ministri za šport po državah|Slovenija]]</text>
      <sha1>agcqinjx5qkm59yv6utko5mlywkl9i5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Mazenica</title>
    <ns>0</ns>
    <id>365482</id>
    <revision>
      <id>6688153</id>
      <parentid>5875908</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T14:22:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>{{Speciesbox, zn.ime &quot;Sarmarutilus rubilio&quot;</comment>
      <origin>6688153</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2119" sha1="06xcwl341308ckxw8b9y7f06d773puc" xml:space="preserve">{{Short description|Vrsta ribe}}
{{Speciesbox
| name = Mazenica
| image =Rutilus rubilio.jpg
| status = VU 
| status_system = IUCN3.1
| status_ref = &lt;ref name=iucn&gt;{{cite iucn |author=Ford, M. |year=2024 |title=''Sarmarutilus rubilio'' |volume=2024 |article-number=e.T19786A137285791 |doi=10.2305/IUCN.UK.2024-2.RLTS.T19786A137285791.en |access-date=28 January 2025}}&lt;/ref&gt;
| taxon = Sarmarutilus rubilio
| parent_authority = [[Pier Giorgio Bianco|Bianco]] &amp; [[Valerio Ketmaier|Ketmaier]], 2014
| display_parents = 3
| authority = ([[Charles Lucien Bonaparte|Bonaparte]], 1837)
| synonyms = {{Specieslist
| Leuciscus rubilio | Bonaparte, 1837 
| Rutilus rubilio | (Bonaparte, 1837)
| Leuciscus rubella | Bonaparte, 1837
| Leuciscus trasimenicus | Bonaparte, 1837
| Leuciscus fucini |Bonaparte, 1838 
| Leuciscus lascha | [[Oronzio Gabriele Costa|Costa]], 1838 
| Leuciscus sardella | [[Achille Valenciennes|Valenciennes]], 1844 
| Leucos henlei | Bonaparte, 1846
| Rutilus italicus | [[Pietro Calderoni|Calderoni]], 1981
}}
| synonyms_ref = &lt;ref name = &quot;Cof genus&quot;&gt;{{Cof genus|genus=Sarmarutilus|access-date=18 April 2025}}&lt;/ref&gt;
}}
'''Mazenica''', ([[znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Sarmarutilus rubilio''''')   je [[vrsta (biologija)|vrsta]] sladkovodnih [[ribe|rib]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[Pravi pisanci|pravih pisancev]], ki je razširjena po rekah in jezerih [[Italija|Italije]] in [[Slovenija|Slovenije]].

V Sloveniji je uvrščena na [[Seznam zavarovanih živalskih vrst v Sloveniji|Seznam zavarovanih živalskih vrst]].

==Sklici==
{{Reflist}}

==Viri==
* Crivelli, A.J. 2005.  [http://www.iucnredlist.org/search/details.php/19786/all Rutilus rubilio].   [http://www.iucnredlist.org 2006 IUCN Red List of Threatened Species. ]  Dostopano 19. julija 2007.

==Zunanje povezave==
{{commonscat-inline|Rutilus rubilio}}

{{Taxonbar|from=Q28797925|from2=Q1191082}}
{{Authority control}}
{{fish-stub}}
[[Kategorija:Pravi pisanci]]
[[Kategorija:Ribe Evrope]]
[[Kategorija:Ribe Slovenije]]
[[Kategorija:V Sloveniji zavarovane vrste]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1837]]</text>
      <sha1>06xcwl341308ckxw8b9y7f06d773puc</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Rutilus rubilio</title>
    <ns>0</ns>
    <id>365483</id>
    <redirect title="Mazenica" />
    <revision>
      <id>6688155</id>
      <parentid>4124699</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T14:23:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>{{R from scientific name|fish}}</comment>
      <origin>6688155</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="57" sha1="gekdswux9juqzd2mf4m7puin98k5uqb" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV[[Mazenica]]
{{R from scientific name|fish}}</text>
      <sha1>gekdswux9juqzd2mf4m7puin98k5uqb</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Vimba vimba</title>
    <ns>0</ns>
    <id>369605</id>
    <redirect title="Ogrica" />
    <revision>
      <id>6688191</id>
      <parentid>4162088</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T15:13:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>{{R from scientific name|fish}}</comment>
      <origin>6688191</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="55" sha1="9gp82xqopl9eryvr1bw922px5kf64m8" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV[[Ogrica]]
{{R from scientific name|fish}}</text>
      <sha1>9gp82xqopl9eryvr1bw922px5kf64m8</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Gotha Go 242</title>
    <ns>0</ns>
    <id>377901</id>
    <revision>
      <id>6688430</id>
      <parentid>6629817</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T09:54:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>CommonsDelinker</username>
        <id>5156</id>
      </contributor>
      <comment>[[c:COM:CDC|Bot]]: Datoteka Gotha_Go_242.jpg je bila v Zbirki izbrisana, zaradi [[:c:COM:L|Copyright violation]]: Higher quality version at https://www.luftarchiv.de/flugzeuge/gotha/go244_drei.gif. Odstranjevanje.</comment>
      <origin>6688430</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3547" sha1="qs34ae184tujpkkwotya9cw5huxnbz3" xml:space="preserve">{|{{Infobox aircraft begin
|name=Gotha Go 242
|image=Bundesarchiv Bild 101I-561-1138-21A, Grosseto, Lastensegler Gotha Go 242, Schweineherde.jpg|300px
|caption=Gotha Go 242 leta 1943
}}{{Infobox aircraft type
|type=[[Vojaško jadralno letalo]]
|manufacturer=[[Gothaer Waggonfabrik]]
|designer=Albert Kalkert
|first flight=1941
|introduced=1941
|retired=
|status=
|primary user=''[[Luftwaffe (Wehrmacht)|Luftwaffe]]''
|produced=
|number built=1528
|program cost=
|unit cost=}}|}
'''Gotha Go 242''' je bilo nemško [[vojaško jadralno letalo]] iz [[2. svetovna vojna|2. svetovne vojne]]. Zasnovan je kot bolj sposobna verzija [[DFS 230]]. 

Go 242 je zasnoval [[Albert Kalkert]] po zahtevi ministrstva RLM za 20 člansko tovorno jadralno letalo. Go 242 je visokokrilne konfiguracije. Grajen iz jeklenih cevi pokritih s tkanino. Na zadnjem delu so školjkasta vrata. Tovorna verzija je imela rampo, ki je omogočala natovarjanje vozil kot npr. [[Kübelwagen]]. 

Vlečna letala so bila [[Heinkel He 111]] ali [[Junkers Ju 52]].

Testirali so tudi verzijo z raketnimi motorji za pomoč pri vzletu težko naloženega letala.

Zgradili so 1528 letal, 133 od njih so predelali v [[Gotha Go 244|Go 244]]. Go 244 je imela dva 700 konjska motorja [[Gnome-Rhone]].

==Različice==
*'''Go 242 A-1''' - prva tovorna verzija
*'''Go 242 A-2''' - prva verzija za vojake
*'''Go 242 B-1''' - tovorna verzija 
*'''Go 242 B-2''' - B-1 z izboljšanim pristajalnim podvozjem
*'''Go 242 B-3''' - verzija za vojake z dvojnimi zadnjimi vrati
*'''Go 242 B-4''' - verzija za vojake z vrati od B-3 in pristajalnim podvozjem B-2
*'''Go 242 B-5''' - trenažerna verzija s podvojenimi kontrolami
*'''Go 242 C-1''' - mornarska verzija za pristajanje na vodi

==Tehnične specifikacije (Go 242B-3)==
{{aircraft specifications
|plane or copter?=plane
|jet or prop?=neither
|ref={{Citation needed|date=May 2010}}
&lt;!-- Now, fill out the specs. Please include units where appropriate (main comes first, alt in parentheses). If an item doesn't apply leave it blank. For instructions on using |more general=, |more performance=, |power original=, and |thrust original= see [[Template talk:Aircraft specifications]].  --&gt;
|crew=1 ali 2 pilota
|capacity=Do 23 vojakov
|length alt=51 ft 10 in
|length main=15,81 m
|span alt=80 ft 5 in
|span main=24,50  m
|height alt=14 ft 5 in
|height main=4,40 m
|area alt=693 ft²
|area main=64,4 m²
|airfoil=
|empty weight alt=7055 lb
|empty weight main=3200 kg
|max takeoff weight alt=15653 lb
|max takeoff weight main=7100 kg
|Aspect ratio=9,32
|max speed main=300 km/h
|max speed alt=186 mph, 162 vozlov
|never exceed speed main=
|never exceed speed alt=
|stall speed main=
|stall speed alt=
|maximum glide ratio=16
|armament=4 × 7.92 mm (.312 in) [[MG 15]] strojnice}}

==Glej tudi==
*[[Gotha Go 244|Go 244]]
*[[DFS 230]]
*[[Waco CG-4]] 
*[[General Aircraft Hamilcar]]
*[[General Aircraft Hotspur]]
*[[Airspeed Horsa]]
*[[Slingsby Hengist]]

==Sklici in reference==
{{sklici}}

==Bibliografija==
*{{navedi knjigo|last=Nowarra|first=Heinz|author2=Force, Ed|title=German Gliders in World War II|year=1991|publisher=Schiffer Publishing Ltd|location=U.S.|isbn=0-88740-358-1}}
== Zunanje povezave ==
{{Commons category}}
* [http://www.flightglobal.com/pdfarchive/view/1942/1942%20-%200332.html &quot;War in the Air.&quot;] ''FLIGHT'', 12th February 1942, p. 130, early intelligence photo of Go 242, bottom of page.

{{Gotha aircraft}}
{{RLM aircraft designations}}
{{Vojaška jadralna letala}}
[[Kategorija:Vojaška jadralna letala]]
 
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>qs34ae184tujpkkwotya9cw5huxnbz3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Andaluzija</title>
    <ns>0</ns>
    <id>384100</id>
    <revision>
      <id>6688353</id>
      <parentid>6663967</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T07:16:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6688353</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="68199" sha1="h93xzhara62s8rasu3dwzgohc0jcxm1" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje
| name = Andaluzija
| native_name = {{lang|es|Andalucía}} &lt;small&gt;{{es icon}}&lt;/small&gt;
| official_name =
| settlement_type = [[Španska avtonomna skupnost]]
| image_skyline = | imagesize = | image_alt = | image_caption =
| image_flag = Flag of Andalucía.svg
| flag_size = 150x100px
| flag_alt = Flag of Andalucía
| image_shield = Escudo de Andalucía (oficial2).svg
| shield_size = 100x100px
| shield_alt = Coat-of-arms of Andalucía
| motto = ''Andalucía por sí, para España y la humanidad''&lt;br&gt;Andaluzija zase, za Španijo in za človeštvo
| anthem = ''La bandera blanca y verde''&lt;br /&gt; bela in zelena zastava
| image_map = Localización de Andalucía.svg
| mapsize = | map_alt =
| map_caption = Lokacija Andaluzije znotraj Španije
| latd=37 |latm=23 |lats= |latNS=N
| longd=5 |longm=59 |longs= |longEW=W
| coor_pinpoint =
| coordinates_type = region:ES-AN_type:adm1st_source:cawiki
| coordinates_display = inline,title
| coordinates_region = ES
| subdivision_type = Država
| subdivision_name = {{flagcountry|Spain}}
| seat_type = Glavno mesto
| seat = [[Sevilja]]
| area_total_km2 = 87.268
| area_footnotes =&amp;nbsp;(17.2% of Spain)
| area_rank = 2.
| population_as_of = 2011
| population_footnotes = &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.ine.es/prensa/np551.pdf |title=Official Population Figures of Spain. Population on the 1 January 2009 |publisher=Instituto Nacional de Estadística de España |accessdate=3 June 2009 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090611185410/http://www.ine.es/prensa/np551.pdf |archivedate=2009-06-11 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
| population_total = 8.424.102
| population_note =
| population_rank = 1.
| population_blank1_title = Procent
| population_blank1 = 17.84% 
| population_density_km2 = auto
| population_demonym = Andaluzijci&lt;br /&gt;''andaluz'' (m)&lt;br /&gt;''andaluza'' (f)
| demographics1_name1 = Ethnic groups
| demographics1_info1 =
| demographics_type2 = Demonim
| demographics2_name1 = 
| demographics2_info1 = Andalusian
| demographics2_name2 = španščina
| demographics2_info2 =
| demographics2_name3 = | demographics2_info3 =
| blank_name_sec1 = Uradni jezik
| blank_info_sec1 = Španščina
| blank1_name_sec1 = Statut
| blank1_info_sec1 = 30. december 1981&lt;br /&gt;prvi popravek 2002&lt;br /&gt;drugi popravek 2007&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Magone |first=José |title=Contemporary Spanish Politics |year=2008 |publisher=Taylor &amp; Francis |chapter= |pages= |isbn=978-0-415-42189-8}}&lt;/ref&gt;
| blank_name_sec2 = Zakonodajalec
| blank_info_sec2 = Parlament Andaluzije
| blank1_name_sec2 = Španski Kongres
| blank1_info_sec2 = 62 poslancev (od 350)
| blank2_name_sec2 = Španski Senat
| blank2_info_sec2 = 40 senatorjev (od 264)
| postal_code_type = [[ISO 3166-2:ES|ISO 3166-2]]
| postal_code = AN
| governing_body =Andaluzijska hunta
| leader_title = Predsednik
| leader_name = Susana Díaz
| leader_party = PSOE
| website = http://www.juntadeandalucia.es
| footnotes =
}}
'''Andaluzija''' (špansko: ''Andalucía'') je najjužnejša pokrajina na Pirenejskem polotoku, z 8,5 milijoni prebivalcev je najštevilčneje naseljena, po površini pa druga največja avtonomna skupnost v Španiji. Andaluzijska avtonomna skupnost je v Španiji uradno priznana kot zgodovinska nacionalnost.&lt;ref&gt;[http://www.boe.es/boe/dias/2007/03/20/pdfs/A11871-11909.pdf ''Boletín Oficial del Estado'' of Spain, n. 68 of 2007/03/20, p. 11872.] Estatuto de Autonomía de Andalucía. Artículo 1: «Andalucía, como nacionalidad histórica y en el ejercicio del derecho de autogobierno que reconoce la Constitución, se constituye en Comunidad Autónoma en el marco de la unidad de la nación española y conforme al artículo 2 de la Constitución.»&lt;/ref&gt; Ozemlje je razdeljeno na osem provinc: [[Almería (provinca)|Almería]], [[Cádiz (provinca)|Cádiz]], [[Córdoba (provinca)|Cordoba]], [[Granada (provinca)|Granada]], [[Huelva (provinca)|Huelva]], [[Jaén (provinca)|Jaén]], [[Málaga (provinca)|Málaga]] in [[Sevilja (provinca)|Sevilja]]. Njeno glavno in obenem največje mesto je [[Sevilja]] (špansko: ''Sevilla'').

Andaluzija leži na jugu [[Iberski polotok|Iberskega polotoka]]: južno od avtonomnih skupnosti [[Extremadura]] in [[Kastilija - Manča]], zahodno od avtonomne skupnosti [[Murcia]] in ob [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]], vzhodno od [[Portugalska|Portugalske]] in meji na [[Gibraltarska ožina|Gibraltarsko ožino]]. Majhno britansko čezmorsko ozemlje [[Gibraltar]] ima tri četrt milje kopenske meje z andaluzijsko provinco Cádiz na vzhodnem koncu Gibraltarske ožine.

Glavna gorovja Andaluzije so Sierra Morena in sistem Baetic, sestavljen iz gorovja Subbaetic in Penibaetic, ki jih ločuje kotlina Intrabaetic. Na severu Sierra Morena loči Andaluzijo od ravnic Estremadure in Kastilije - Manče na špansko [[Osrednja Mezeta|Meseta Central]]. Na jugu geografska subregija Zgornja Andaluzija leži predvsem v sistemu Baetic, medtem ko Spodnja Andaluzija leži v depresiji Baetic v dolini [[Guadalquivir]].

Ime ''Andalusia'' izhaja iz arabske besede [[Al Andaluz]] (الأندلس), ta izraz pa izhaja iz starejšega besede Vandalusia ali dežela [[Vandali|Vandalov]]. Na zgodovino in kulturo regije so vplivali Kartažani / Feničani, Grki, Rimljani, Vandali, Vizigoti, Bizantinci, vsi pred Muslimani, kot tudi španski in drugi kristjani iberske narodnosti, ki so povrnili in poselili območje v fazi [[rekonkvista|rekonkviste]]. Relativno veliko je bilo tudi sefardske judovske prisotnosti.
Andaluzija je bila tradicionalno kmetijska regija v primerjavi s preostalo Španijo in Evropo. Vendar pa je bila rast v skupnosti, zlasti v sektorjih industrije in storitev nadpovprečna v Španiji in višja od številnih skupnostih v evroobmočju. Regija ima bogato kulturo in zato močno kulturno identiteto. Številni kulturni pojavi, ki so z mednarodnega vidika izrazito španski, so pretežno ali v celoti andaluzijskega izvora. To je [[flamenko]], so [[Bikoborba|bikoborbe]] in nekateri [[Arhitektura|arhitekturni]] slogi mavrskega porekla.

Notranjost Andaluzije je najbolj vroče območje Evrope, z mesti, kot so Córdoba in Sevilja s povprečjem nad 36&amp;nbsp;°C v poletnih mesecih. Pozne večerne temperature lahko včasih ostanejo okoli 35&amp;nbsp;°C, z dnevnimi vzponi z več kot 40&amp;nbsp;°C.

== Ime ''Andalucía'' ali ''Andalusia'' ==
[[File:España y Portugal (1770).jpg|thumb|Karta Iberskega polotoka 1770. Kraljestva Jaén, Córdoba in Sevilja so pod skupnim imenom ''Andalucía'', medtem ko je kraljestvo Granada prikazano posebej.]]
Njegova sedanja oblika gotovo izvira iz arabščine &lt;ref&gt;{{cite journal|last=González Jiménez|first=Manuel|title=Sobre los orígenes históricos de Andalucía|journal=Boletín de la Real academia Sevillana de Buenas Letras: Minervae baeticae,|year=2012|issue=40|page=258|pages=|url=http://institucional.us.es/revistas/rasbl/40/art_17.pdf|issn=0214-4395}}&lt;/ref&gt;, je etimologija imena ''Andalusia'' je sporna, tudi obseg Iberskega območja, zajetega s tem imenom se je spremenjala skozi stoletja.&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Stearns|first=Justin|title=Representing and Remembering al-Andalus: Some Historical Considerations Regarding the End of Time and the Making of Nostalgia|journal=Medieval Encounters|date=1 December 2009|volume=15|series=Medieval Jewish, Christian and Muslim Culture  Encounters in Confluence and Dialogue|issue=2|page=358|url=http://www.academia.edu/274992/Representing_and_Remembering_Al-Andalus_Some_Historical_Considerations_Regarding_the_End_of_Time_and_the_Making_of_Nostalgia|doi=10.1163/157006709X458891|publisher=Brill NV|location=Department of Religion, Middlebury College, Middlebury, VT}}&lt;/ref&gt;

Za obliko ''Vandalusia'' tradicionalno verjamejo, da izhaja iz imena germanskega plemena Vandali, ki so na kratko kolonizirali dele Iberije med letoma 409 do 429. Ta predlog povezujejo z zgodovinarjem Reinhart Dozy (19. stoletje), vendar pa je priznal nekatere pomanjkljivosti. Čeprav je znano, da Al-Andaluz izvira od Vandalov, verjamejo, da je geografsko bilo navedeno le za pristanišče, iz katerega so Vandali odhajali v severno Afriko.

Španski toponim (ime kraja) Andalucía je bil uvedena v španskem jeziku v 13. stoletju v obliki el Andalucía.&lt;ref name=&quot;Jiménez1998&quot;&gt;{{navedi knjigo|author=Manuel González Jiménez|title=ANDALUCIA A DEBATE.|url=http://books.google.com/books?id=4GvX_CQAMCIC&amp;pg=PA16|date=1 January 1998|publisher=Universidad de Sevilla|isbn=978-84-472-0485-4|pages=16–17}}&lt;/ref&gt; Ime je bilo sprejeto za ozemlje pod mavrsko upravo in kasneje na splošno za kraje južno od Castilla Nueva in Valencije, kar ustreza nekdanji rimski provinci imenovani [[Betika]] v latinskih virih. ''Al-Andalusija'' je pridevniška oblika arabske ''Al-Andalus'', imena, ki so ga Arabci uporabljali za Iberska ozemelja pod muslimansko upravo od 711 do 1492.

Tako kot arabski izraz ''Al-Andalus'' se v zgodovinskih kontekstih španski izraz Andalucía nujno ne nanaša na točno določeno ozemlje, kakršno je danes. V ''Estoria de España'' (znana tudi kot ''Primera Crónica General'') [[Alfonz X. Kastiljski|Alfonza X. Kastiljskega]], napisana v drugi polovici 13. stoletja, je izraz Andalucía imel tri različne pomene:
# Kot dobesedni prevod arabske ''al-Ándalus'', ko so citirali arabska besedila.
# Tako so imenovali ozemlja kristjani v tistm času v dolini Guadalquivir in v kraljestvih Granada in Murcia. V listini iz leta 1253, Alfonz X. sebe imenuje ''Rey de Castilla, León y de toda Andalucía'' (&quot;kralj Kastilije, Leona in vse Andaluzije&quot;).
# Tako so imenovali ozemlja kristjani v tistm času v dolini Guadalquivir (Kraljestva Jaén, Cordoba in Sevilja), vendar ne kraljestvo Granada. To je bil najpogostejši pomen v poznem srednjem veku in zgodnjem novem veku.&lt;ref name=&quot;laidentidadandaluza&quot;&gt;{{navedi knjigo| last = Domínguez Ortiz| first = Antonio| title = La identidad andaluza| year = 1976| language = es| publisher = Universidad de Granada| location= Granada Puzada}}&lt;/ref&gt;

Z upravnega vidika je Granada ostala ločena še tudi po zaključku rekonkviste, predvsem zaradi njenega simbolnega značaja in kot sedež pomembnega ''Real Chancillería de Granada'', sodišča najvišje instance. Še vedno je bila Granada osvobojena in naselljena predvsem z ljudmi iz štirih obstoječih krščanskih kraljestev Andaluzije in šele kasneje se Granada šteje kot četrto kraljestvo Andaluzije. Pogosto uporabljen izraz &quot;Štiri kraljestva Andaluzije&quot; sega v španščini vsaj do sredine 18. stoletja.&lt;ref&gt;For example, [[Pablo de Olavide]] was ''Intendente del Ejército de los cuatro reinos de Andalucía'', &quot;[[Intendant]] of the Army of the four kingdoms of Andalusia&quot;. [http://www.fundaciones.upo.es/municipios/biografia.htm Biografía] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100101234600/http://www.fundaciones.upo.es/municipios/biografia.htm|date=2010-01-01}}, Fundación Pablo de Olavide. Retrieved 7 December 2009.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;In Gelo del Cabildo's  1751 ''Respuestas generales'', part of the write-up of the census [[Catastro of Ensenada]], José María de Mendoza y Guzmán is described as ''visitador general'' of the ''Rentas Provinciales de los cuatro Reinos de Andalucía''. See [http://pares.mcu.es/Catastro/ the digitization of the relevant document] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070513032901/http://pares.mcu.es/Catastro/ |date=2007-05-13 }} on the site of the Spanish Ministry of Culture. Enter &quot;Gelo&quot; in the search box &quot;Buscador Localidades&quot; and look at image number 3. &lt;!-- Access date unspecified; inaccessible 2009-12-06 --&gt;&lt;/ref&gt;

== Simboli ==
[[File:Blas Infante Tiles.jpg|thumb|upright|Portret Blasa Infanteja, narejen v [[azulejo]] tehniki, na aveniji  Jerez de la Frontera, imenovani v njegovo čast.]]
Andaluzijski [[grb]] prikazuje lik [[Herkul]]a in dva leva med obema Herkulovima stebroma, saj je po tradiciji umeščena na obeh straneh Gibraltarske ožine. Napis spodaj, prekriva podobo zastave Andaluzije in se bere ''Andalucía por sí, para España y la Humanidad'' (&quot;Andaluzija zase, za Španijo in človeštvo&quot;). V dveh stolpcih je polkrožni lok v barvah zastave Andaluzije, z latinskimi besedami ''Dominator Hercules Fundator''.

Uradna [[zastava]] Andaluzije je sestavljena iz treh enakih vodoravnih črt, zelena, bela in zelena; andaluzijski grb se prikaže na srednjem traku. Njegovo obliko je izdelal Blas Infante  in potrdila Skupščina Ronde (1918 na srečanju [[Andaluzijski nacionalizem|andaluzijskih nacionalistov]] v Rondi). Zelena simbolizira upanje in zvezo, bela simbolizira mir in dialog. Blas Infante je smatral, da so bile te barve najpogosteje uporabljene v regionalnih simbolih v zgodovini regije. Po njegovem mnenju je zelena prišla predvsem od standarda kalifata [[Omajadi|Omajadov]] in predstavlja poziv na zbiranje ljudstva. Bela simbolizira odpuščanje v dinastiji [[Almohadi|Almohadov]] ali heraldiki kot mir. Obstajajo pa tudi drugačne razlage.

[[File:Himno de Andalucía (Coral).ogg|thumb|left|Vokalna izvedba andaluzijske himne.]]
[[File:Himno de Andalucía.ogg|thumb|left|Instrumentalna izvedba andaluzijske himne.]]
[[Himna|Himno]] Andaluzije je sestavil José del Castillo Díaz (direktor občinskega orkestra Sevilje, splošno znan kot Maestro Castillo) na besedilo Blasa Infanteja. Glasbo navdihuje Santo Dios, priljubljena verska pesem, ki jo pojejo ob spravilu pridelkov kmetje in dninarji v provincah Malaga, Sevilja in Huelva. Blas Infante je prinesel pesem maestru Castillu, ki jo je prilagodil in uskladil s tradicionalno melodijo. Besedilo poziva Andaluzijce da zahtevajo ''tierra y libertad'' (&quot;zemljo in svobodo&quot;), agrarne reforme in zakon o avtonomiji znotraj Španije.

[[Parlament]] Andaluzije je leta 1983 soglasno glasoval, da je v preambuli [[statut]]a o avtonomiji priznan Blas Infante kot Oče andaluzijskega naroda (''Padre de la Patria Andaluza''), kar je bilo potrjeno v reformiranem statutu o avtonomiji predloženem na [[referendum]]u 18. februar 2007. Preambula sedanjega statuta o avtonomiji pravi, da v 2. členu španske ustave iz leta 1978 priznava Andaluziji narodnost. Kasneje, v artikulaciji, govori o Andaluziji kot &quot;zgodovinski narodnosti&quot; (špansko: '' nacionalidad histórica''). Tudi v leta 1919 Andaluzijec Manifest Córdoba opisuje Andaluzijo kot &quot;nacionalno realnost« (''realidad nacional''), vendar ne podpira te formulacije. 1. člen prejšnjega statuta o avtonomiji iz leta 1981 je opredeljeval zgolj &quot;nacionalnost&quot; (''nacionalidad'').&lt;ref name=&quot;citing 1919&quot;&gt;''El Manifiesto andalucista de Córdoba describió a Andalucía como realidad nacional en 1919, cuyo espíritu los andaluces encauzaron plenamente a través del proceso de autogobierno recogido en nuestra Carta Magna. En 1978 los andaluces dieron un amplio respaldo al consenso constitucional. Hoy, la Constitución, en su artículo 2, reconoce a Andalucía como una nacionalidad en el marco de la unidad indisoluble de la nación española.'' [[:s:Estatuto de Autonomía de Andalucía 2007|Andalusian Statute of Autonomy on Wikisource]], in Spanish.&lt;/ref&gt;

Državni praznik, Día de Andalucía, se praznuje 28. februarja, v spomin na referendum o avtonomiji 1980. Kljub temu nacionalistične skupine praznujejo 4. december v spomin na  demonstracije po zahtevi za avtonomijo 1977.

Častni naslov ''Hijo Predilecto de Andalucía'' (&quot;Sin Andaluzije&quot;) odobri Junta Andaluzije tistim, ki imajo izjemne zasluge za korist Andaluzije, za delo in dosežke v naravoslovni, družbeni ali politični znanosti. To je najvišja nagrada, ki jo podeljuje avtonomna skupnost Andaluzija.

== Zgodovina ==
[[File:Dama de Baza ampliada.jpg|thumb|''la Dama de Baza'' (Dama iz Baze), star Iberijski kipec, Narodni Arheološki muzej, Madrid.]]
Geostrateški položaj v Andaluzije na skrajnem jugu Evrope, ki zagotavlja (skupaj z Marokom) prehod med Evropo in Afriko, položaj med Atlantikom in Sredozemskim morjem, kakor tudi bogata nahajališča mineralov in kmetijstvo, je razlog da je bila Andaluzija mamljiva nagrada za posamezne civilizacije že od pradavnine dalje. S svojimi 87.268 kvadratnimi kilometri  (večja od številnih evropskih držav) ni presenečenje, da je Andaluzija igrala vidno vlogo v zgodovini Evrope in Sredozemlja.

Domnevajo, da so bili prvi človečnjaki v Evropi v Andaluziji, ki so prišli čez Gibraltarsko ožino. Najstarejše znane človeške [[Jamske poslikave|poslikave]] so našli v jamah Nerja, Málaga. Prvi naseljenci, ki temeljijo na [[artefakt]]ih iz arheoloških najdišč v Los Millares, El Argar in Tartessos, so bili očitno pod vplivom kulture vzhodnega Sredozemlja, ki so prišli na andaluzijske obale. Obstoj Andaluzije iz obdobja protozgodovine, ko regija ni imela svojega pisnega jezika, je znan in dokumentiran s pismenimi kulturami, v glavnem [[Feničani]] (Gadir, Malaka) in [[Stari Grki|starimi Grki]]. V drugem tisočletju pred našim štetjem se je v Andaluziji razvilo kraljestvo [[Tartessos]].

=== Kartažani in Rimljani ===
[[File:BAELO CLAUDIA.jpg|thumb|Pogled na forum; razvaline Baelo Claudia]]
S padcem feničanskih mest je postala [[Kartagina]] prevladujoča sila zahodnega Sredozemlja in najpomembnejša trgovinska partnerica feničanskih mest vzdolž andaluzijske obale. Med [[prva punska vojna|prvo]] in [[druga punska vojna|drugo punsko vojno]] je Kartagina razširila svoj nadzor zunaj Andaluzije in vključila vso Iberijo razen [[Baskija|Baskije]]. Andaluzija je bila glavni postaja za pripravo na vojno z Rimom, ki jo je vodil [[Hanibal]]. Rimljani so premagali Kartažane in osvojili Andaluzijo, regija pa je bila preimenovana [[Betika]]. Ta je bila v celoti vključena v rimsko cesarstvo, iz te regije so prišli pomembni rimski sodniki in senatorji, kot tudi cesarji [[Trajan]] in (verjetno) [[Hadrijan]].

=== Vandali - Vizigoti - Bizantinsko cesarstvo ===
[[Vandali]] so se premikali skozi regijo v 5. stoletju preden so se naselili v Severni Afriki, za njimi je regija padla pod [[Vizigotsko kraljestvo]]. Vizigoti v tej regiji so bili praktično neodvisni od Vizigotskega katoliškega kraljestva Toledo. To je doba [[Sveti Izidor Seviljski|sv. Izidorja Seviljskega]] in sv. Hermenegilda. V tem obdobju okoli leta 555 je vzhodno rimsko cesarstvo osvojilo Andaluzijo pod [[Justinijan I.|Justinijanom I.]], vzhodnim rimskim cesarjem. Ustanovili so Španijo, provinco bizantinskega cesarstva od 552 do 624. Čeprav se je njihova moč hitro zmanjšala, so imeli še naprej interese v regiji, dokler je niso v celoti izgubili v letu 624.

=== Islamski imperij Al-Andaluz ===
[[File:Al_Andalus_-_2.png|thumb|250px|Kalifat Córdoba okoli leta 1000]]
Vizigotska era se je nenadoma končala leta 711 z [[Umajadski kalifat|Umajadsko]] osvojitvijo Hispanie pod poveljstvom umajadskega generala [[Tarik ibn Ziyad]]a, islamskega Berbera. Tarik je znan v španski zgodovini in legendah, kot mogočen osvajalec, ki si je drznil in imel pogum, da bi zažgal svojo floto ladij, ko je pristal s svojimi vojaki na obali Gibraltarja - kratica za &quot;Jabel alTariq&quot;, ki pomeni &quot;goro Tarika&quot;. Muslimanska osvojitev - Umajadski kalifat - Iberskega polotoka v 711-718 je zaznamovala propad Vizigotske uprave in ustanovitev islamskega cesarstva. Andaluzijska kultura je pravno pol tisočletja bistveno vplivala na mnoge muslimanske kalifate in emirate. V tem obdobju se je ime &quot;[[Al Andaluz]]&quot; uporabljalo za veliko večje območje kot je sedanja Andaluzija in v nekaterih obdobjih skoraj celoten Iberski polotok.

Kljub temu pa je bila dolina reke Guadalquivir v današnji Andaluziji središče muslimanske oblasti v polotoku, s [[Kordovski kalifat|Kordovskim kalifatom]] in Córdobo kot glavnim mestom. Umajadski kalifat je imel take ugledne voditelje kot [[kalif]] [[Abd Al Rahman III.]] (vladal 912-961) in njegov sin, kalif [[Al Hakam II.]] (vladal 961-976) in zgradil veličastno [[Velika mošeja, Córdoba|mošejo v Córdobi]]. Pod temi vladarji je mavrski islam v Španiji dosegel svoj vrhunec in Córdoba je bila središče svetovnega gospodarskega in kulturnega pomena.

[[File:Spain Andalusia Cordoba BW 2015-10-27 13-54-14.jpg|thumb|left|Velika mošeja, Córdoba]]
Že v 10. stoletju so kristjani v severni Španiji začeli aktivnnosti, ki so sčasoma postale [[rekonkvista]] ali ponovna osvojitev Španije za krščanstvo. Kalif Abd-ar-Rahman je utrpel nekaj manjših vojaških porazov, vendar se je pogosto uspel ubraniti krščanskih kraljestev. Šele Al Hakamova smrt in združevanje krščanskih kraljev na severu je omogočila osvoboditev.

[[File:Jaén Baños Árabes.JPG|thumb|Največje in najbolje ohranjeno arabsko kopališče v Evropi v Jaénu]]
Notranje delitve po smrti [[Almanzorj]]a (1002) so privedle do prve večje razgradnje kalifata (1031). Novi centri moči so odločali o [[Taifa]]h (pogosto na več ravneh nominalne zvestobe in relativne neodvisnosti, v skladu z vzorci iz fevdalizma).Taifa Sevilja je bila še posebej vplivna, vendar je bil emirat Granada zadnji preživeli, ki je traja od 1228 do 1492.

Po osvojitvi Toleda leta 1086 je [[Alfonz VI. Kastiljski]] zavladal polotoku.Glavne Taife so se torej morale zateči k pomoči različnih muslimanskih sil po Sredozemlju. Število različnih muslimanskih dinastij severnoafriškega izvora, predvsem [[Almoravidi]] in [[Almohadi]] so prevladovali, a v naslednjih nekaj stoletjih se je [[Al Andaluz]] počasi zmanjševala.&lt;ref name=&quot;Robinson37&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Robinson|first=Francis|title=The Cambridge illustrated history of the Islamic world|url=https://archive.org/details/isbn_9780521435109|publisher=Cambridge University Press|location=Cambridge|year=1999|page=[https://archive.org/details/isbn_9780521435109/page/37 37]|isbn=0-521-66993-6}}&lt;/ref&gt;

Po zmagi Muslimanov v bitki pri Sagrajasu (1086) se je krščanska širitev začasno zaustavila, Almoravidi so sestavili enotno Al Andaluz z glavnim mestom v Granadi in vladali vse do sredine 12. stoletja. Različna Taifa kraljestva so bila asimilirana. Širitev dinastije Almohadov v Severni Afriki je oslabila Al Andaluz in 1170 so Almohadi prenesli svoje glavno mesto iz [[Marakeš]]a v Seviljo. Zmaga kristjanov v bitki pri Las Navas de Tolosa (1212) je zaznamovala začetek konca Almohadske dinastije.

=== Andaluzija - Kastiljsko kraljestvo ===
Slabost propada moči Almohadov in kasnejše ustvarjanje novih Taif je povzročil, da je imela vsaka svojega lastnega vladarja, kar je privedlo do hitre osvobitve doline Guadalquivir s strani kristjanov. Córdoba je bil osvobojena leta 1236, Sevilja leta 1248. Padec Granade leta 1492 je odpravil muslimansko prevlado na Iberskem polotoku. .&lt;ref name=&quot;linehan&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Linehan|first=Peter|title=Castile, Portugal and Navarre|editor=David Abulafia and Rosamond McKitterick|publisher=Cambridge University Press|year=1999|series=The new Cambridge medieval history|volume=5|page=674|chapter=21|isbn=0-521-36289-X}}&lt;/ref&gt;

[[File:La sevilla del sigloXVI.jpg|thumb|Pogled na Seviljo in pristanišče v 16. st., delo Alonsa Sáncheza Coelle.]]
3. avgusta 1492 je [[Krištof Kolumb]] zapustil mesto Palos de la Frontera s prvo odpravo, ki je Evropejce poučila za obstoju Amerike.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Morison|first=Samuel Eliot|title=Admiral of the Ocean Sea – A Life of Christopher Columbus|url=https://archive.org/details/isbn_9781406750270|date=2007 |origyear=1942|publisher=Read Books|isbn=1-4067-5027-1}}&lt;/ref&gt; Številni Andaluzijci so sodelovali v ekspediciji, ki je na koncu srednjega veka napovedala začetek moderne dobe. Stiki med Španijo in obema Amerikama, vključno kraljevska uprava in trgovina s španskimi kolonijami, ki je trajala več kot tristo let, je prihajala skoraj izključno preko Andaluzije.&lt;ref name=&quot;stein&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Stein|first=Stanley J.|author2=Barbara H. Stein|title=Silver, trade, and war: Spain and America in the making of early modern Europe|url=https://archive.org/details/silvertradewarsp0000stei|publisher=JHU Press|year=2000|isbn=0-8018-6135-7}}&lt;/ref&gt; Rezultat je bila najbogatejša in najbolj vplivna regija v Španiji in ena najvplivnejših v Evropi. Vendar so [[Habsburžani|Habsburške]] ambicije tudi drugod po Evropi preusmerjale kolonialno bogastvo v vojne. Nezadovoljstvo s tako situacijo je pripeljalo do neuspešne zarote andaluzijskega plemstva leta 1641, da bi se osamosvojili od deželne vlade, ki jo je vodil Gaspar de Guzmán, grof-vojvoda Olivares.

V prvi polovici 16. stoletja je v Španiji še vedno razsajala [[Črna smrt|kuga]]. George C. Kohn je zapisal: &quot;Ena od najhujših epidemij stoletja, katerih nesrečneže so spremljale hude suše in pomanjkanja hrane, se je začela leta 1505; do 1507 je umrlo okoli 100.000 ljudi samo v Andaluziji ... Andaluzijo je zadela še enkrat leta 1646. Tri leta je kuga strašila po celotni regiji in povzročila morda kar 200.000 smrtnih žrtev, zlasti v Malagi in Sevilji&quot;.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo | first = George C. | last = Kohn | title = Encyclopedia of plague and pestilence: from ancient times to the present | url = http://books.google.com/books?id=tzRwRmb09rgC&amp;pg=PA373&amp;dq#v=onepage&amp;q=&amp;f=false  | publisher = Infobase Publishing | year = 2008 | pages = 373–374 | isbn = 0-8160-6935-2}}&lt;/ref&gt;

Po drugem uporu Alpujarrasov med letoma 1568-1571, je bilo pokristanjeno mavrsko prebivalstvo - [[Moriski]], izgnano iz Kraljevine Kastilije (in Aragon). S sklepom španske krone, sta morali dve mavrski družini ostati v vsaki vasi, da bi prikazali novim prebivalcem iz severne Španije, delo s terasami in namakalnimi sistemi, od katerih je bilo odvisno kmetijstvo okrožja.

Leta 1810-1812 so se ljudje močno upirali francoski okupaciji med [[Španska vojna za neodvisnost|Polotokško vojno]] (del Napoleonovih vojn).
Andaluzija je imela velike koristi od španskih čezmorskih posesti, čeprav je veliko trgovine in financ sčasoma prišlo pod nadzor drugih delov Evrope. V 18. stoletju je trgovina iz drugih delov Španije začela izpodrivati andaluzijsko, ko je španska vlada končala andaluzijski trgovinski monopol. Izguba imperija leta 1820 je bila za gospodarstvo v regiji katastrofa, zlasti v mestih, ki so bila deležna ugodnosti trgovine in ladijskih podjetij. Gradnja železnice v drugi polovici 19. stoletja je omogočila Andaluziji boljši razvoj kmetijskega potenciala in je tako postala izvoznica hrane. Medtem ko je industrializacija cvetela v severnih španskih regijah Kataloniji in Baskiji, je Andaluzija ostala tradicionalna in kazala globoko družbeno delitev med majhno skupino bogatih lastnikov zemlje in prebivalstvom, ki so ga sestavljali večinoma revni kmetijski delavci in obrtniki.

== Geografija ==
Seviljski [[zgodovinar]] Antonio Domínguez Ortiz je zapisal, da:

... treba je iskati bistvo Andaluzije v njeni geografski realnosti na eni strani in na drugi strani v zavesti njenih prebivalcev. Iz geografskega vidika je celotna južna dežela preveč raznolika, da bi jo sprejeli kot eno enoto. V resnici obstajajo celo tri Andaluzije: Sierra Morena, Dolina Guadalquivir in (Cordillera) Penibética.

=== Lokacija ===
Andaluzija ima površino 87.597 kvadratnih kilometrov ali 17,3 odstotka ozemlja Španije. Sama Andaluzija je primerljiva po obsegu in različnosti terena s katerimi manjšimi evropskimi državami. Na vzhodu meji na [[Sredozemsko morje]], na zahodu na [[Atlantski ocean]] ([[Kadiški zaliv]]) na severu [[Sierra Morena]] predstavlja mejo z [[Osrednja Mezeta|Osrednjo Mezeto]], na jugu jo britansko čezmorsko ozemlje [[Gibraltar]] in [[Gibraltarska ožina|Gibraltarska ožina/preliv]] ločita od Afrike.

=== Podnebje ===
[[File:Clima andalucía.png|thumb|325px|Lokacije glavnih andaluzijskih podnebnih tipov.&lt;ref name=&quot;CMA de la Junta de Andalucía&quot;&gt;{{navedi splet | url=http://www.iberianature.com/regions/andalucia/climate-of-andalusia-andalucia/ | title=Climate of Andalusia | author=CMA de la Junta de Andalucía | publisher=Iberia Nature | accessdate=10 December 2009 | archiveurl=https://web.archive.org/web/20091028172826/http://www.iberianature.com/regions/andalucia/climate-of-andalusia-andalucia/ | archivedate=2009-10-28 | url-status=live }}&lt;/ref&gt;]]
[[File:Sierra de las Nieves.jpg|thumb|175px|left|Andaluzijska jelka, Sierra de las Nieves]]
Andaluzija leži na [[Zemljepisna širina|zemljepisni širini]] med 36 ° in 38 ° 44 'S, v zmerno topli regiji. Na splošno velja, da ima sredozemsko podnebje s suhimi poletji in vplivom [[Azori|Azororskega]] visokega tlaka, z občasno hudourniškim dežjem in zelo vročimi temperaturami. V zimskem času se tropski [[anticiklon]]i pomikajo proti jugu, zato mrzle polarne fronte prodrejo v regijo. V Andaluziji obstaja precejšnja podnebna pestrost, saj iz obsežne obalne ravnice preide v dolino Guadalquivir, komaj nad morsko gladino, nato pa do najvišjih nadmorskih višin na Iberskem polotoku v vrhovih Sierre Nevade. Na samo 50&amp;nbsp;km lahko preide iz subtropske obale province Granada do zasneženih vrhov Mulhacén. Andaluzija ima tudi suho puščavo Tabernas v provinci Almería in Naravni park Sierra de Grazalema v provinci Cadiz, kjer je največ padavin v Španiji.

Letna količina padavin izmerjena v Sierra de Grazalema je bila 4346 milimetrov leta 1963, kar je največ doslej za katerokoli lokacijo v Iberiji od kar merijo podatke. Andaluzija ima tudi najbolj sušno mesto v celinski Evropi, Cabo de Gata, s samo 117&amp;nbsp;mm dežja na leto.

=== Površje ===
[[File:relieve andalucia.png|thumb|350px| Glavne značilnosti andaluzijskega površja.]]
[[File:Mulhacen north face.JPG|175px|left|thumb|Mulhacen, severna stran]]
[[Gorovje|Gorovja]] vplivajo na podnebje, mrežo rek, tal in njihove [[Erozija|erozije]], bioregijo in celo na človeška gospodarstva, kolikor se zanašajo na naravne vire. Andaluzijski teren ponuja vrsto pogorij. Ima najvišje gore in skoraj 15 odstotkov svojega terena nad 1000 metrov. Podobno velja za območja pod 100 m  (depresija Baetic) in za različne nagibe pobočij.

Atlantska obala ima večinoma plaže in se postopoma dviguje od obale, sredozemska obala ima številne čeri, predvsem v Malagan Axarquia, v Granadi in Almeríi. Ta asimetrija deli regijo v Zgornjo Andaluzijo (dve gorski območji) in Spodnjo Andaluzijo (široko območje kotline reke Guadalquivir.

Sierra Morena loči Andaluzijo od ravnic Extremadure in Kastilije - Manče na špansko Osrednjo Mezeto. Čeprav je redko poseljena, to ni posebno visoko območje, njegova najvišja točka je 1323 metrov vrh La Bañuela v Sierra Madrona, ki leži izven Andaluzije. V Sierra Morena [[soteska]] Despeñaperros tvori naravno mejo med Kastilijo in Andaluzijo.

Baetic Cordillera je sestavljena iz vzporednih gorskih verig Cordillera Penibética blizu sredozemske obale in Cordillera Subbética v notranjosti, ki ju ločuje Surco Intrabético. Cordillera Subbética je precej nezvezna, ponuja veliko prelazov, ki omogočajo prevoz, Penibético pa predstavlja močno oviro med sredozemsko obalo in notranjostjo. [[Sierra Nevada, Španija|Sierra Nevada]], ki je del Cordillera Penibética v provinci Granada, ima najvišje vrhove v Iberiji: El Mulhacén 3.478 metrov  in El Veleta 3.392 metrov.

Spodnja Andaluzija, depresija Baetic, porečje Guadalquivir, leži med tema dvema gorskima območjema. Je skoraj ravno ozemlje, odprto v zaliv Cádiz na jugovzhodu. Skozi zgodovino je bil to najbolj naseljen del Andaluzije.

=== Hidrografija ===
[[File:Ríos de Andalucía.png|thumb|325px|Reke in kotline Andaluzije.]]
Andaluzijske reke se iztekajo v Atlantik in Sredozemlje. V Atlantik tečejo Guadiana, Odiel-Tinto, Guadalquivir Guadalete in Barbate. V Sredozemlje tečejo Guadiaro, Guadalhorce, Guadalmedina, Guadalfeo, Andarax (znan tudi kot Almería) in Almanzora. Od teh je Guadalquivir najdaljša v Andaluziji in peta najdaljša na Iberskem polotoku s 657 kilometri.

[[File:Río Guadalquivir Cordoba.jpg|thumb|Guadalquivir teče skozi Córdobo.]]
Reke atlantskega bazena so značilno dolge, tečejo po pretežno ravnem terenu in imajo široke rečne doline. Rezultat so obsežna [[Estuarij|rečna ustja]] in [[Mokrišče|mokrišča]], kot so [[močvirje]]  Doñana v delti Guadalquivir in mokrišče Odiel. V nasprotju s tem pa so reke v sredozemskem bazenu krajše, bolj sezonske in z velikim strmcem iz gora Baetic Cordillera. Izlivi so majhni, njihove doline so manj primerne za kmetijstvo. Ker so v senci Baetic Cordillera imajo manj padavin in torej manj vode.

Povodja v Andaluziji so: 
* Na atlantski strani Guadalquivir bazen, andaluzijska atlantska kotlina s porečji Guadalete-Barbate in Tinto-Odiel in kotlina Guadiana. 
* Na sredozemski strani je andaluzijski sredozemski bazen in zgornji del porečja Segura

=== Tla ===
Tla Andaluzije lahko razdelimo v tri velike površine. Sierra Morena z Cordillero Subbética,  depresija Baetic in Surco Intrabético.

Sierra Morena je zaradi svoje [[Morfologija|morfologije]] in kislosti skal, razvila predvsem relativno slaba, plitva tla, ki so primerna samo za gozdove. V dolinah in na nekaterih območjih, kjer je prisoten [[apnenec]], globlja tla dovolijo pridelovanje žita in so primerna za živinorejo. Bolj zapletena morfologija je Baetic Cordillera, ki je bolj heterogena, z najbolj heterogenimi tlemi v Andaluziji. Zelo grobo, v nasprotju s Sierra Morena, prevladujejo osnovni (alkalni) materiali v Cordillera Subbética, v kombinaciji z gričevnato pokrajino, ki ustvarja globlja tla z večjo kmetijsko zmogljivostjo, primerno za gojenje oljk.
Nazadnje depresija Baetic in Surco Intrabético imata globoka, bogata tla, z veliko kmetijsko zmogljivostjo. Še posebej aluvialna tla v dolini Guadalquivir in ravnica Granade ima ilovnato teksturo, zato so še posebej primerna za intenzivno namakane pridelke. V hribovitih območjih na podeželju, je dvojna dinamika: depresije so napolnjene s starejšimi z apnom bogatimi materiali, razvita so globoka, bogata, temno glinena tla špansko imenovana ''bujeo'' ali ''tierras negras andaluzas'', odlična za sušno kmetovanje. Na drugih območjih so bolj bela ''albariza'' tla, ki zagotavljajo odlično zemljo za [[vinograd]]e.

Kljub njihovi mejni kakovosti, se slabo konsolidirana tla peščene obale Huelva in Almería uspešno uporabljajo v zadnjih desetletjih za gojenje v [[rastlinjak]]ih pod prozorno plastiko in to jagode, maline, borovnice in drugo sadje.

=== Flora ===
[[File:Vegetacion en andalucia.png|thumb|325px|Rastlinska območja v Andaluziji]]
[[biogeografija|Biogeografsko]] je Andaluzija del zahodne Sredozemske podregije Sredozemskega bazena, ki spada v borealno kraljestvo. Pet [[floristične regije|florističnih regij]] leži v celoti ali deloma v Andaluziji: *vzdolž večine atlantske obale, luzitansko-andaluzijsko obmorsko ali andaluzijsko atlantsko primorje; 
*na severu južni del luzo-extremadurska floristična regija,
* približno polovico regije zajema Baetic florističn regija; 
*na skrajnem vzhodu, almerijski del almerijsko-murčanske floristične regije in 
*majhen del kastiljske-maestrazganske-mančeganske floristične regije (v grobem sovpada z zgornjim Segura bazenom).

Ta imena izhajajo predvsem iz pretekle ali sedanje politične geografije: &quot;Luso&quot; in &quot;Lusitanian&quot; iz [[Luzitanija]], ene od treh rimskih provinc v Iberiji, večina drugih iz današnjih španskih pokrajin in [[Maestrazgo]] zgodovinske regije severne Valencije.

[[File:Rododendron.jpg|thumb|left|Hrasti, rododendroni in praproti v Naravnem parku Los Alcornocales.]]

V širšem smislu je tipična vegetacija Andaluzije sredozemski [[gozd]], za katerega so značilne listnate ''xerophilne'' trajnice, prilagojene dolgim, suhim poletjem. Prevladujoče vrste so [[črničevje]] (''Quercus ilex''), bogat je [[hrast plutovec]] (''Quercus suber''), različni [[Bor (drevo)|borovci]] in španska jelka (''Abies pinsapo''). Na veliko se pridelujejo [[Oljka|oljke]] (''Olea europaea'') in [[mandelj]] (''Prunus dulcis''). Prevladujoča podrast je sestavljena iz trnovih in aromatičnih lesnih vrst kot so [[Navadni rožmarin|rožmarin]] (''Rosmarinus officinalis''), [[timijan]] (''Thymus'') in ''Cistus''. Na vlažnih območjih s kislimi tlemi so najbolj bogate vrste hrastov in gojen [[evkalipt]]us. V listnatih gozdovih rastejo listavci iz rodu ''Populus'' ([[topoli]], ''aspens'', ''cottonwoods'') in ''Ulmus'' ([[Brest (drevo)|bresti]]); topole gojijo v ravninah Granade.

Andaluzijske gozdove so precej iztrebili zaradi poselitve in uporabe skoraj vseh najboljših zemljišč za kmetovanje in pogostih [[požar]]ov. Degradirani gozdovi postanejo grmičasti in gorljivi ''garrigue'' (na primer [[makija]]). Obsežna območja so bila zasajena z borovci. Zdaj je jasna politika ohranjanja preostalih gozdov, ki so ohranjeni skoraj izključno v gorah.

=== Favna ===
[[File:Linces12.jpg|thumb|Iberiijski ris (''Lynx pardinus'')]]

Biodiverziteta Andaluzije je dobra. Več kot 400 od 630 vretenčarjev ohranjenih v Španiji, je mogoče najti v Andaluziji. Segajo od sredozemske do atlantske obale in bližine Gibraltarske ožine. Andaluzija je na selitveni poti mnogih ptic, ki potujejo vsako leto iz Evrope v Afriko in nazaj.

Andaluzijska mokrišča gostijo bogato paleto ptic. Nekatere so afriškega izvora, kot so rdeče-bunkasta liska (''Fulica cristata''), sultanka ''Porphyrio porphyrio'' ter [[plamenci]] (''Phoenicopterus roseus''). Druge izvirajo iz severne Evrope, kot je [[siva gos]] (''Anser anser''). Ptice roparice  kot španski kraljevi orel (''Aquila adalberti''), [[beloglavi jastreb]] (''Gyps fulvus''), [[Črni škarnik]] (''Milvus migrans'') in [[Rjavi škarnik]] (''Milvus milvus'').

[[File:Andalusierhengst 93c.jpg|upright|left|thumb|Andaluzijski konj]]
Med rastlinojedimi živalmi so [[jeleni]] (''Cervidae''), predvsem [[damjak]] (''Dama dama'') in [[Srna|srnjad]] (''Capreolus capreolus''), evropski [[muflon]] (''Ovis orientalis musimon'') in španski [[kozorog]] (''Capra pyrenaica'', ki kljub svojemu znanstvenemu imeni ni več v Pirenejih). Španski kozorog je v zadnjem času izgublja tla pod nogami, saj je bila v letu 1970 za lov uvedena berberska [[ovca]] (''Ammotragus lervia''), invazivna vrsta iz Afrike. Med malimi rastlinojedci so zajci, še posebej evropski kunec (''Oryctolagus cuniculus''), ki tvori najbolj pomemben del prehrane mesojedim živačim sredozemskih gozdov.

Velike zveri, kot sta iberski volk (''Canis lupus signatus'') in iberski risi (''Lynx pardinus'') sta precej ogrožena in omejena na Sierra de Andújar, znotraj Sierra Morena, Doñana in Despeñaperros. [[Divja svinja]] (''Sus scrofa'') je dobro ohranjen, saj je priljubljen pri lovcih. Bolj bogate so manjše zveri, kot so vidre, ekstremno veliko je psov, lisic, evropski jazbec (''Meles Meles''), evropski dihur (''Mustela putorius''), najmanj podlasic (''Mustela nivalis''),  divje mačke (''Felis silvestris''), (''Genetta genetta'') in egiptovski mungo (''Herpestes ichneumon'').

Druge pomembne vrste so ''Acherontia Atropa'', ''Vipera latasti'' (strupene kače) in endemične (in ogrožene) ribe ''Aphanius baeticus''.

=== Zaščitena območja ===
[[File:Andalucía parques.png|thumb|325px|Narodni in naravni parki v Andaluziji.]]
Andaluzija ima številne edinstvene ekosisteme. Da bi ohranili ta območja na način, ki je združljiv tako z ohranjanjem in ekonomskim izkoriščanjem, so mnogi izmed najbolj reprezentativnih ekosistemov zaščiteni. .&lt;ref&gt;{{navedi splet|url = http://www.cma.junta-andalucia.es/medioambiente/site/web/menuitem.48ed6f0384107256b935619561525ea0/?vgnextoid=ab39185968f04010VgnVCM1000001625e50aRCRD&amp;vgnextchannel=3259b19c7acf2010VgnVCM1000001625e50aRCRD&amp;lr=lang_es|title = Espacios Protegidos|accessdate = 8 September 2008|author = Consejería de Medio Ambiente (Junta de Andalucía)}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo| last = Mulero| first = A.| chapter = Los espacios rotegidos en Andalucía| title = Geografía de Andalucía (Coor. López Antonio)| year = 2003| publisher = Ariel Geografía| location = Barcelona| language = es| isbn = 84-344-3476-8}}&lt;/ref&gt;

Različne ravni zaščite so vključene v omrežje zavarovanih naravnih prostorov Andaluzije (Red de Espacios Naturales Protegidos de Andalucía, RENPA), ki združuje vse zaščitene naravne prostore, ki se nahajajo v Andaluziji ali so zaščiteni na ravni lokalne skupnosti, avtonomne skupnosti, španske države ali z mednarodnimi konvencijami. RENPA sestavlja 150 zavarovanih prostorov, od tega dva nacionalna parka, 24 naravnih parkov, 21 primestnih parkov (na obrobju mest), 32 naravnih znamenitosti, dve zaščiteni podeželjski območji, 37 naravnih spomenikov, 28 naravnih rezervatov in štiri usklajene naravne rezervate (v katerem vladna agencija usklajuje z lastnikom zemljišča njeno upravljanje), vse to je del omrežja Evropske unije [[Natura 2000]]. V skladu z mednarodnimi konvencijami je zaščitenih 9 [[Program Človek in biosfera|biosfernih rezervatov]], 20 mokrišč ([[Ramsarska konvencija]]), štiri posebej zavarovana območja, pomembna za Sredozemlje in dva [[UNESCO]]-va [[geopark]]a.&lt;ref name=&quot;renpa&quot;&gt;{{navedi splet|url = http://www.cma.junta-andalucia.es/medioambiente/site/web/menuitem.a5664a214f73c3df81d8899661525ea0/?vgnextoid=0cbb7abc83414010VgnVCM1000000624e50aRCRD&amp;vgnextchannel=3259b19c7acf2010VgnVCM1000001625e50aRCRD&amp;lr=lang_es|title = La RENPA – Red de Espacios Naturales Protegidos de Andalucía|accessdate =8 September 2008|author = Consejería de Medio Ambiente (Junta de Andalucía)}}&lt;/ref&gt;

Skupno skoraj 20 odstotkov ozemlja Andaluzije leži v enem od teh zavarovanih območjih, ki predstavljajo približno 30 odstotkov zaščitenega območja Španije. Med temi najbolj izstopajo: '''Naravni park Sierras de Cazorla, Segura y Las Villas''', največji španski naravni park in drugi največji v Evropi, '''Narodni park Sierra Nevada''', '''Narodni in naravni park Doñana''', '''Puščava Tabernas''' in '''Naravni park Cabo de Gata-Nijar''', največje kopensko-pomorski rezervat v evropskem zahodnem Sredozemskem morju.

== Administrativne enote ==
=== Province ===
  
[[File:East provinces of Andalusia.svg|200px|thumb|''Zgornja Andaluzija'' ali ''Vzhodna Andaluzija''.]]
[[File:West provinces of Andalusia.svg|200px|thumb|''Spodnja Andaluzija'' ali ''Zahodna Andaluzija''.]]
Andaluzija je sestavljena iz osmih provinc.Slednje so bile določene leta 1833 s teritorialno razdelitvijo Španije, ki jo je pripravil [[Javier de Burgos]]. Vsaka andaluzijska provinca nosi isto ime kot njeno glavno mesto:
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Provinca !! glavno mesto !! št. preb. !! gostota !! občine !! št. okrožij
|-
! [[File:Flag Almería Province.svg|left|25px]] [[Almería (provinca)|Almería]]
| [[Almería]]|| 702.819 || 72,5&amp;nbsp;km² || 102 || 8
|-
! [[File:Flag Cádiz Province.svg|left|25px]] [[Cádiz (provinca)|Cádiz]]
| [[Cádiz]] || 1.243.519 || 158,8&amp;nbsp;km² || 44 || 14
|-
! [[File:Provincia de Córdoba - Bandera.svg|left|25px]] [[Córdoba (provinca)|Córdoba]]
| [[Córdoba, Španija]] || 805.857 || 72,4&amp;nbsp;km² || 75 || 12
|-
! [[File:Bandera de la provincia de Granada (España).svg|left|25px]] [[Granada (provinca)|Granada]]
| [[Granada]] || 924.550 || 68,7&amp;nbsp;km² || 170 || 9
|-
! [[File:Bandera de la Provincia De Huelva.svg|left|25px]] [[Huelva (provinca)|Huelva]]
| [[Huelva]]|| 521.968 || 47,7&amp;nbsp;km² || 79 || 6
|-
! [[File:Bandera_de_la_provincia_de_Jaén.svg|left|25px]] [[Jaén (provinca)|Jaén]]
| [[Jaén, Španija|Jaén]]|| 670.600 || 49,1&amp;nbsp;km² || 97 || 10
|-
! [[File:Flag Málaga Province.svg|left|25px]] [[Málaga (provinca)|Málaga]]
| [[Málaga]] || 1,625,827 || 204,1&amp;nbsp;km² || 102 || 11
|-
! [[File:Bandera-diputacion-sevilla.jpg|left|25px]] [[Sevilja (provinca)|Sevilja]]
| [[Sevilja]] || 1.928.962 || 129,2&amp;nbsp;km² || 105 || 15
|}

Andaluzija je tradicionalno razdeljena na dve zgodovinski subregiji: Zgornjo Andaluzijo ali vzhodno Andaluzijo, ki sestoji iz provinc Almería, Granada, Jaén, in Málaga in Spodnjo Andaluzijo ali zahodno Andaluzijo, ki je sestavljena iz provinc Cádiz, Córdoba, Huelva in Sevilja.
[[File:Partidos Judiciales de Andalucía.svg|thumb|325px|Okrožja v Andaluziji.]]
Med pomembnejšimi andaluzijskimi mesti poleg prestolnic provinc so:
* El Ejido, Níjar in Roquetas de Mar (Almería)
* La Línea de la Concepción, Algeciras, Sanlúcar de Barrameda, San Fernando, Chiclana de la Frontera, Puerto Real, Arcos de la Frontera, Jerez in El Puerto de Santa María (Cádiz)
* Almuñécar, Guadix, Loja in Motril (Granada)
* Linares, Andújar, Úbeda and Baeza (Jaén)
* Marbella, Mijas, Vélez-Málaga, Fuengirola, Torremolinos, Estepona, Benalmádena, Antequera, Rincón de la Victoria in Ronda (Málaga)
* Utrera, Dos Hermanas, Alcalá de Guadaíra, Osuna, Mairena del Aljarafe, Ecija in Lebrija (Sevilja)

== Demografija ==
Andaluzija je na prvem mestu po številu prebivalcev med 17 avtonomnimi skupnostmi v Španiji. Ocenjena populacija v začetku leta 2009 je bila 8.285.692.&lt;ref name=&quot;INEpob2008&quot;&gt;''[http://www.ine.es/jaxi/tabla.do Cifras de población referidas al 01/01/2009. Resumen por Comunidades Autónomas] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151207003047/http://www.webcitation.org/5dzZdiz9T|date=2015-12-07}}''. [[Instituto Nacional de Estadística (Spain)|Instituto Nacional de Estadística]] (Spain). Retrieved 5 June 2009.&lt;/ref&gt; Prebivalstvo je skoncentrirano predvsem v deželnih glavnih mestih in ob obalah, tako da je stopnja urbanizacije precej visoka. Polovica prebivalstva je skoncentrirana v 28 mestih z več kot 50.000 prebivalci.

== Vlada in politika ==
[[File:Palacio_San_Telmo_facade_Seville_Spain.jpg|thumb|Palača San Telmo je rezidenca predsednika Parlamenta Andaluzijr]]
Andaluzija je ena od 17 avtonomnih skupnosti v Španiji. Andaluzijska avtonomna vlada (špansko: Junta de Andalucía) ima parlament, izbranega predsednika, Posvetovalni svet in druge organe.

Avtonomna skupnost Andaluzije je bila ustanovljena s soglasjem na referendumu 28. februar 1980 in je postala avtonomna skupnost leta 1981 v skladu s Statutom avtonomije znanem kot ''Estatuto de Carmona''. Postopek, ki po španski ustavi iz leta 1978, tudi sedanji od leta 2009, priznava in zagotavlja pravico avtomomije različnim regijam in nacionalnostim v Španiji. Postopek za vzpostavitev Andaluzije kot avtonomne skupnosti sledi 151. členu  Ustave, zaradi česar ima Andaluzija edina ta poseben status. Ta člen je bil določen za regije, kot je Andaluzija, da bi onemogočil izbruh španske državljanske vojne v obdobju druge španske republike.
Člen 1 statuta o avtonomiji iz leta 1981 temelji na regiji &quot;zgodovinske identitete&quot;, samoupravi, da ustava dovoljuje vsakemu državljanu odkrito enakost do ostalih narodnosti in regij, ki sestavljajo Španijo in z močjo, ki izhaja iz andaluzijske ustave in ljudi, ki se odraža v njenem statutu o avtonomiji.

V oktobru 2006 je ustavna komisija v ''Cortes Generales'' (nacionalni zakonodajalec Španije), z ugodnimi glasovi španske socialistične stranke delavcev (PSOE), združene levice (IU) in stranke Ljudske partije (PP), odobril nov statut o avtonomiji za Andaluzijo, katere preambula se nanaša na skupnost kot &quot;nacionalna realnost&quot; (''realidad nacional''):

Danes Ustava v svojem 2. členu priznava Andaluzijo kot narodnost in kot del neločljive enotnosti španskega naroda.

== Gospodarstvo ==
Andaluzija je tradicionalno [[kmetijstvo|kmetijska]] pokrajina, vendar prevladuje storitveni sektor (zlasti [[turizem]], prodaja na drobno in prevoz). Včasih cvetoč gradbeni sektor je močno prizadela recesija leta 2009. Industrijski sektor je manj razvit kot v večini drugih regij v Španiji.

Med letoma 2000-2006 je bila gospodarsko rast 3,72% na leto med najvišjimi v državi. Še vedno je, po podatkih španskega Instituto Nacional de Estadística (INE), BDP na prebivalca v Andaluziji (17.401 €; 2006) in ostaja drugi najnižji v Španiji, pred Extremaduro.

=== Turizem ===
[[File:Rabida1.jpg|thumb|Samostan La Rábida, Palos de la Frontera, provinca Huelva.]]
[[File:Ronda La Ciudad2004.jpg|thumb|Pogled na Rondo.]]
[[File:01 Antequera, Andalusia, Spain.jpg|thumb|Cerkev Santa María la Mayor v Antequerai.]]
Z relativno blagimi zimami in spomladanskim podnebjem, je jug Španije privlačen za čezmorske obiskovalcev in predvsem turiste iz severne Evrope. Medtem ko nekatera celinska območja ostajajo relativno neprizadeta, imajo obalna območja Andaluzije številne obiskovalce in promet večino leta.

Med avtonomnimi skupnostmi je v turizmu samo še Katalonija primerljiva z Andaluzijo, s skoraj 30 milijoni obiskovalcev na leto. Glavni turistični destinaciji v Andaluziji sta Costa del Sol in Sierra Nevada. 70 odstotkov nastanitvenih kapacitet in 75 odstotkov nočitev v andaluzijskih hotelih je v obalnih občinah. Največje število turistov prihaja v avgustu - 13,26 % nočitev skozi vse leto - in najmanj v decembeur - 5,36 %.

[[File:PuertoBanus.jpg|170px|thumb|left|''Puerto Banús'', Marbella.]]
Na zahodu od atlantski obali sta Costa de la Luz (provinci Huelva in Cádiz), na vzhodu Sredozemska obala, Costa del Sol (provinci Cádiz in Málaga), Costa Tropical (Granada in del Almeríe ) in Costa de Almería. V letu 2004 je ''modro zastavo plaže'' ('' Foundation for Environmental Education (FEE)'' dobilo 66 andaluzijskih plaž in 18 turističnih pristanišč, saj so v dobrem stanju ohranjenosti v smislu trajnosti, dostopnosti in kakovosti. Kljub temu je raven turizma na andaluzijskih obalah dovolj visoka, da imajo pomemben vpliv na okolje, zato jih španski ekologi (''Ecologistas en Acción'') označujejo z &quot;črno zastavo plaže&quot; ali [[Greenpeace]], ki tudi izraža nasprotno mnenje.

Skupaj z obmorskim turizmom, se močno povečuje trajnostni turizem v notranjosti, kot tudi kulturni, športni in kongresni turizem. Tak primer športa in narave je smučišče v Narodnem parku Sierra Nevada.

Kot kulturni turizem ima Andaluzija nekaj pomembnih spomenikov, ki segajo v muslimansko obdobje: Velika mošeja v Córdobi, Alhambra v Granadi, Giralda in Alcazar v Sevilji in Alcazaba v Malagi. Obstaja na stotine kulturnih turističnih destinacij: katedral, gradov, utrdb, samostanov in zgodovinskih mestnih središč; mestni središči Úbeda in Baeza v provinci Jaén sta na seznamu Unescove svetovne dediščine.

Vsaka od provinc kaže veliko različnih arhitekturnih slogov: islamska, renesančna, baročna arhitektura in več modernih slogov. Nadalje obstajajo ''Lugares colombinos'', pomembna mesta v življenju Krištofa Kolumba: Palos de la Frontera, samostan La Rábida in Moguer v provinci Huelva. Obstajajo tudi arheološka najdišča velikega pomena: rimsko mesto Italica, rojstna hiša cesarja Trajana in (verjetno) Hadrijana; Baelo Claudia v bližini Gibraltarske ožine; Medina Azahara, mestna palača kordobskega kalifa Abd-ar-Rahman III., kjer se še vedno nadaljujejo velika izkopavanja.

[[File:Playas de Nerja 2.jpg|thumb|Nerja.]]
Andaluzija je rojstni kraj takih velikih slikarjev, kot so [[Diego Velázquez|Velázquez]] in [[Bartolomé Esteban Murillo|Murillo]] (Sevilja) in v zadnjem času, [[Pablo Picasso|Picasso]] (Málaga); Picasso ima v rodnem mestu Museo Picasso Malaga in Natal House Foundation; Casa de Murillo je bila hiša muzej 1982-1998, vendar je zdaj predvsem urad za Andaluzijski svet kulture. CAC Málaga (Muzej moderne umetnosti) je najbolj obiskan muzej v Andaluziji in ponuja razstave umetnikov kot so Louise Bourgeois, Jake in Dinos Chapman, Gerhard Richter, Anish Kapoor, Ron Mueck ali Rodney Graham. Malaga ima tudi del zasebne zbirke Carmen Thyssen-Bornemisza v muzeju Carmen Thyssen.

Obstajajo številni drugi pomembni muzeji po vsem območju, tako slik kot arheoloških artefaktov, kot so zlat nakit, keramika in drugih del, ki dokazujejo tradicije obrtni v regiji.

Svet vlade je imenovala naslednje &quot;Municipios Turisticos&quot;: v Almeríji Roquetas de Mar; v Cádizu Chiclana de la Frontera, Chipiona, Conil de la Frontera, Grazalema, Rota in Tarifa; v Granadi Almuñécar; v Huelvi Aracena; v Jaénu Cazorla; v Málagi, Benalmádena, Fuengirola, Nerja, Rincón de la Victoria, Ronda in Torremolinos; v Sevilji Santiponce.

=== Spomeniki in značilnosti ===
{{div col|colwidth=20em}}
* [[Alcazaba, Almería]]
* [[Cueva de Menga, Antequera]]
* [[El Torcal, Antequera]]
* [[Medina Azahara]] Córdoba
* [[Velika mošeja, Córdoba]]
* [[Frigiliana, Frigiliana (Málaga)]]
* [[Alhambra]],  Granada
* [[Palača Karla V.]],  Granada
* [[Kartuzija Granada]]
* [[Albayzín]], Granada
* [[Samostan La Rabida]], Palos de la Frontera
* [[Grad Santa Catalina (Jaén)]], Jaén, Španija
* [[Stolnica v Jaénu]]
* [[Úbeda]]in [[Baeza]], Jaén
* [[Alcazaba, Málaga]]
* [[Palača Buenavista, Málaga]]
* [[Stolnica v Málagi]]
* [[Puente Nuevo, Ronda]]
* [[Jame Nerja (Málaga)]]
* [[Plaza de Toros de Ronda, Ronda]]
* [[Giralda, Sevilja]]
* [[Torre del Oro, Sevilja]]
* [[Plaza de España, Sevilja]]
* [[Stolnica svete Marije, Sevilja]]
* [[Alcázar, Sevilja]]
{{div col end}}

== Transport ==
[[File:Carreteras en Andalucía.PNG|thumb|325px|Ceste I. reda v Andaluziji]]
Kot v vsaki sodobni družbi, je tudi v Andaluziji prometni sistem bistveni strukturni element delovanja. Transportno omrežje omogoča teritorialno usklajevanje gospodarskega razvoja in distribucije in medmestni prevoz.

V mestnem prometu imajo zaradi nerazvitega sistema javnega prevoza, pešci in drugi nemotorizirani uporabniki slabši položaj v primerjavi uporabniki osebnih vozil. Več andaluzijskih prestolnic - Córdoba, Granada in Sevilja, so nedavno poskušale to popraviti s krepitvijo sistemov javnega prevoza in zagotavljanjem boljše infrastrukture za uporabo koles

[[File:Sevilla2005Julio 050.jpg|thumb|left|Postaja Santa Justa, Sevilja]]
Že več kot stoletje je bilo železniško omrežje centralizirano v regionalnem središču Sevilji in državnem središču v Madridu in ni bilo neposrednih povezav med deželnimi prestolnicami. Sedaj so vzpostavljene povezave z vlaki za visoke hitrosti AVE iz Madrida preko Córdobe, Sevilje in Malage. To je bila prva proga za visoke hitrosti v Španiji (ki deluje od leta 1992). Nadaljnje AVE proge so v gradnji.&lt;ref&gt;[http://www.renfe.es/ave/index.html Productos Alta Velocidad], RENFE/AVE. Retrieved 11 December 2009.&lt;/ref&gt; Druge glavne poti so Algeciras - Sevilja in Almería preko Granade v Madrid.

Večina glavnih cest je bila zamenjana z avtocestami, znane kot ''autovías''. Autovía del Este (Autovía-4) teče iz Madrida skozi Naravni park Despeñaperros, nato pa preko Bailen, Córdobe in Sevilje v Cadiz in je del Evropske ceste E05 v Vseevropskem cestnem omrežju. Druga glavna cesta v regiji je del Evropska cesta E15, ki poteka kot Autovía del Mediterraneo vzdolž španske sredozemske obale. Del te predstavlja veleprometnica Autopista AP-7, drugje pa Autovía-7. Obe cesti vodita v smeri vzhod-zahod, Autovía-4 pa zavije proti jugu v zahodni Andaluziji.

Druge ceste prvega reda so Autovía-48 približno ob atlantski obali od Cadiza do Algecirasa, nadaljuje evropsko cesto E05 in se sreča z E15; Autovía del Quinto Centenario (Autovía-49), se nadaljuje zahodno od Sevilje (kjer Autovía-4 zavije proti jugu) in gre v Huelvo in na Portugalsko, kot Evropska cesta E01; Autovía Ruta de la Plata (Autovía-66), Evropska cesta E803, ki v grobem ustreza starodavni rimski &quot;Silver Route&quot; teče iz rudnikov v severni Španiji, severno od Sevilje; Autovía de Málaga (Autovía-45), poteka južno od Cordobe do Málage; in Autovía de Sierra Nevada (Autovía-44), ki je del evropske ceste E902, poteka južno od Jaéna na sredozemsko obali v Motril.

[[File:Aeropuerto de Malaga.jpg|thumb|Málaga Airport]]
Od leta 2008 ima Andaluzija šest javnih letališč, ki so vsa lahko odpravljajo mednarodne lete. Letališče Málaga je prevladujoče saj odpravi 60,67 % potnikov in od tega 85 % v mednarodnem prometu. Seville Airport ima 20,12 % prometa in letališče Jerez 7,17 %, tako da predstavljajo ta tri letališča 87,96 % prometa.&lt;ref name=&quot;Datos Aena&quot;&gt;{{navedi splet | publisher = Aena | url = http://estadisticas.aena.es/csee/ContentServer?pagename=Estadisticas%2FHome | title = Informes sobre la utilización de los aeropuertos de España en los últimos años | accessdate = 17 January 2008 | language = es | archiveurl = https://web.archive.org/web/20080108081527/http://estadisticas.aena.es/csee/ContentServer?pagename=Estadisticas%2FHome | archivedate = 2008-01-08 | url-status = live }}&lt;/ref&gt;

Letališče Málaga je mednarodno letališče, ki ponuja široko paleto mednarodnih destinacij. Ima dnevno povezavo z dvajset mesti v Španiji in več kot sto mesti v Evropi (predvsem v Veliki Britaniji, srednji Evropi in nordijskih državah, tudi glavna mesta v Vzhodni Evropi: Moskva, Sankt Peterburg, Sofija, Riga in Bukarešta), Severna Afrika, Bližnji vzhod ([[Rijad]], [[Džida]] in Kuvajt) in Severni Ameriki (New York, Toronto in Montreal).

[[File:Port of Algeciras.jpg|thumb|left|Pristanišče Algeciras]]
Glavno pristanišče za tovorni in kontejnerski promet je Algeciras in Málaga za potniške ladje. Algeciras je špansko vodilno trgovsko pristanišče s 60.000.000 tonami tovora v letu 2004.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Barragán Muñoz |first=Juan Manuel |author2=Chica Ruiz, Adolfo|author3= Pérez Cayeiro, Maria Luisa |publisher= Consejería de Medio Ambiente de la Junta de Andalucía |title=Propuesta de Estrategia Andaluza de Gestión Integrada de Zonas Costeras |isbn= 978-84-96776-06-7 |page=255 |chapter=3 |language=es}}&lt;/ref&gt; Sevilja je le komercialno rečno pristanišče. Druga pomembna pristanišča so še v zalivu Cádiz, Almería in Huelva.

Svet vlade je odobril načrt infrastrukture za trajnost prometa v Andaluziji (PISTA) 2007-2013, ki predvideva naložbe najmanj 30 milijard EUR v tem obdobju.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.ecoticias.com/20080916-andalucia-el-plan-de-infraestructuras-para-el-transporte-sostenible-preve-una-inversion-de-30000-millones.html|title=Andalucía. El Plan de Infraestructuras para el transporte sostenible prevé una inversión de 30.000 millones|accessdate=11 December 2009|date=16 September 2008|author=|work=Ecoticias.com|language=es|archive-date=2008-09-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20080919194831/http://www.ecoticias.com/20080916-andalucia-el-plan-de-infraestructuras-para-el-transporte-sostenible-preve-una-inversion-de-30000-millones.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Umetnost ==
Andaluzija je bila rojstni kraj številnih velikih umetnikov: [[slikar]]jev [[Velázquez]]a, Murilla in Juan de Valdés Leala; [[kipar]]jev Juan Martínez Montanesa, Alonsa Cana in Pedra de Mena in modernih slikarjev kot sta Daniel Vázquez Díaz in [[Pablo Picasso]].

[[Skladatelj]] [[Manuel de Falla]] je bil iz Cádiza in je v svoja dela vključeval tipične andaluzijske melodije, kot je to storil tudi Joaquín Turina iz Sevilje. Odlična pevka Camarón de la Isla se je rodila v San Fernandu, [[Andrés Segovia]], ki je pomagal oblikovati romantično-modernistični pristop do klasične kitare se je rodil v Linaresu, Jaén.

=== Arhitektura ===
[[File:Alhambradesdegeneralife.jpg|thumb|left| Alhambra, vrtovi Generalife in Albaicín.]]
Od [[neolitik]]a dalje ima Andaluzija ohranjene pomembne [[megalite]], kot so [[Kelti|keltski]] nagrobniki na Cueva de Menga in Dolmen de Viera, oba v Antequera. [[Arheolog]]i so našli bronastodobni mesti Los Millares in El Argar. Arheološka izkopavanja na Doña Blanca v El Puerto de Santa María so odkrila najstarejše feničansko mesto na Iberskem polotoku. Glavne ruševine so bile odkrite tudi v rimski Italici v bližini Sevilje.

Nekatere najznamenitejše arhitekture v Andaluziji datirajo iz muslimanskega obdobja: Alhambra in Velika mošeja Córdoba.

[[File:Patio de Córdoba.jpg|thumb|upright|''Patio andaluz'' v Córdobi]]
Tradicionalna arhitektura Andaluzije ohranja svoje rimske in arabske korenine, z izrazito mediteranskim značajem, ki je močno pogojeno s podnebjem. Tradicionalne mestne hiše so zgrajene s skupnimi stenami, da se zmanjša izpostavljenost visokim zunanjim temperaturam. Trdne zunanje stene so pobarvane z apnom, da se zmanjša učinke segrevanja zaradi sonca. V skladu s klimo in tradicijo ima vsako področje lahko terasaste strehe ali pokrite s kritino v rimskem ''imbrex in tegula'' slogu (posebna opečna kritina). Eden od značilnih elementov (in najbolj očitno pod vplivom rimske in severnoafriške arhitekture) je notranje dvorišče ali ''patio'', ki je še posebej znano v Cordobi. Drugi značilni elementi so dekorativni (in funkcionalni): kovane železne rešetke, ploščice znane kot [[azulejo]]. Tako v skupnih kot zasebnih domovih velja starejša tradicija okraševanja z rastlinami, cvetjem, vodnjaki, bazeni in potoki vode. Poleg teh splošnih elementov obstajajo tudi posebne lokalne arhitekturne značilnosti, kot so ravne strehe, pokriti dimniki in radikalno podaljšani balkoni v Alpujarra, jamska bivališča Guadix in Sacromonte ali tradicionalna arhitektura ''Mancomunidad del Marquesado del Zenete'', pokrajine na severni strani Sierra Nevade.

[[File:Gran Teatro Falla.jpg|thumb|left|Gran Teatro Falla v Cádizu.]]
Monumentalna arhitektura stoletja takoj po rekonkvisti pogosto kaže krščansko hegemonijo. Nekatere izmed največjih renesančnih stavb v Andaluziji so iz takratnega kraljestva Jaén: [[stolnica v Jaénu]], delo Andrésa de Vandelvira, je služila kot model za katedrali v Malagi in Guadixu. Sevilja in njeno kraljestvo ima vidno arhitekturo tega časa, kot je ''Casa consistorial de Sevilla'', ''bolnišnica de las Cinco Llagas'' ali [[kartuzija]] v Jerez de la Frontera. [[Palača Karla V.]] v Granadi je nedvomno pomembna za italijanski purizem. Andaluzija ima tudi baročno ero stavb kot je ''palača San Telmo'' v Sevilji (sedež sedanjega avtonomnega predsedstva), cerkev ''Marije Reposo v Campillosu'' in ''kartuzija v Granadi''. Akademicizem je dal regijsko ''Kraljevo tovarno tobaka'' v Sevilji in neoklasicizem jedro Cádiza, kot je [[mestna hiša]], ''Kraljevi zapor'' in ''Oratorio de la Santa Cueva''.

Arhitektura v 19. in 20. stoletju je prispevala stavbe za ibero-ameriško razstavo leta 1929 v Sevilji, vključno z neo-mudéjar Plaza de España. Andaluzija ohranja tudi pomembno industrijsko dediščino, povezano z različnimi gospodarskimi dejavnostmi.

Poleg arhitekture mest je tudi veliko ruralne arhitekture. Hiše, kot tudi haciende z gospodarskimi poslopji in majhne kmečke hišice.

=== Kiparstvo ===
[[File:Entierro cristo museo sevilla.jpg|thumb|''Objokovanje mrtvega Kristusa'', Pedro Millán, Muzej lepih umetnosti, Sevilja.]]
Iberski reliefi iz Osuna, Gospa iz Baza in León de Bujalance, feničanski sarkofagi iz Cádiza in rimski kipi iz mest v Betiki, kot je Italica, pričajo o tradiciji kiparstva v Andaluziji, ki sega v antiko. Ohranjenih je nekaj pomembnih skulptur iz časa Al Andaluz; dva izjemna leva iz Alhambre in Maristán iz Granade (v Albaicinu).

Seviljska kiparska šola od 13. stoletja dalje in šola v Granadi iz konca 16. stoletja sta se osredotočili predvsem na krščansko versko vsebino, vključno s številnimi lesenimi oltarnimi podobami. Pomembnejši kiparji te tradicije so Lorenzo Mercadante de Bretaña, Pedro Millán, Juan Martínez Montañés, Pedro Roldán, José de Arce, Jerónimo Balbás, Alonso Cano in Pedro de Mena.

Neverske skulpture so obstajale v Andaluziji že v antiki. Lep primer iz obdobja renesanse je dekoracija Casa de Pilatos v Sevilji. Neverska skulptura je igrala relativno majhno vlogo, dokler ni v 19. stoletju nastopil [[Antonio Susillo]].

=== Slikarstvo ===
[[File:Pablo picasso 1.jpg|thumb|Pablo Picasso]]
V Sevilji in Granadi je bila tudi šola slikarstva. Slednja je vidna v zgodovini španske umetnosti od 15. stoletja dalje. Pomembni umetniki so: Zurbarán, Velázquez in Murillo, pa tudi teoretiki umetnosti kot Francisco Pacheco. Muzej lepih umetnosti v Sevilji in [[Prado]] hrani številna reprezentativna dela seviljske šole slikarstva.

Poseben romantičen žanr znan kot ''costumbrismo andaluz'' prikazuje tradicionalne in folklorne andaluzijske teme, kot so bikoborbe, borbe psov in prizori iz andaluzijske zgodovine. Pomembni umetniki tega žanra so Manuel Barron, José Ramos García, Gonzalo Bilbao Martínez in Julio Romero de Torres. Žanr je dobro zastopan v zasebni kolekciji Carmen Thyssen-Bornemisza, katere del je na ogled v muzeju Thyssen-Bornemisza v Madridu in muzeju Carmen Thyssen v Malagi.

Málaga je tudi bila in je pomembno umetniško središče. Njen najbolj slaven predstavnik je bil Pablo Picasso, eden najvplivnejših umetnikov dvajsetega stoletja. Mesto ima muzej in Natal House Foundation, ki je posvečena slikarju.

== Literatura in filozofija ==
[[File:Antonio de Nebrija Introductiones latinae 1550.jpg|thumb|left|upright| ''Gramática'', 1492, Antonio de Nebrija]]

Andaluzija ima pomembno vlogo v zgodovini španske literature, saj je bila skoraj vsa pomembna literatura, povezana z Andaluzijo, napisana v španščini. Pred 1492 je bila literatura napisana v andaluzijski arabščini. Hispano-arabski avtorji avtohtoni v regiji so bili: Ibn Hazm, Ibn Zaydun, Ibn Tufail, Al-Mu'tamid, Ibn al-Khatib, Ibn al-Yayyab in Ibn Zamrak  ali andaluzijski hebrejski pesniki kot Solomon Ibn Gabirol. Pisatelj dvanajstega stoletja Ibn Quzman je oblikoval pesmi v pogovornem andaluzijskem jeziku.

Leta 1492 je [[Antonio de Nebrija]] objavil svojo znamenito ''Gramática de la lengua castellana'' (&quot;slovnica kastiljščine&quot;), prvo takšno delo sodobnega evropskega jezika. Leta 1528 je napisal Francisco Delicado roman ''La lozana andaluza'' in leta 1599 je Sevillian Mateo Alemán napisal prvi del ''Guzmán de Alfarache'', prvi pikareskni roman z znanim avtorjem.

Izraziti humanisti seviljske literarne šole so bili Juan de Mal Lara, Fernando de Herrera, Gutierre de Cetina, Luis Barahona de Soto, Juan de la Cueva, Gonzalo Argote de Molina in Rodrigo Caro. Cordoban Luis de Góngora je največji predstavnik ''culteranismo'' baročne poezije iz ''Siglo de Oro'' (španska zlata doba); slog se pogosto omenja kot ''Góngorismo''.

Literarna romantika v Španiji je imela enega svojih velikih centrov v Andaluziji z avtorji kot Ángel de Saavedra, vojvoda Rivas, José Cadalso in [[Gustavo Adolfo Becquer]]. ''Costumbrismo andaluz'' obstaja v literaturi toliko kot v vizualni umetnosti, pri čemer so pomembni primeri ''Escenas andaluzas'' Serafína Estébanez Calderóna in dela Pedra Antonia de Alarcóna.

Andaluzijskih avtorji Ángel Ganivet, Manuel Gómez-Moreno, Manuel Antonio Machado in Francisco Villaespesa vsi na splošno štejejo v generacijo '98. Tudi iz te generacije je bil Hermanos Álvarez Quintero, dramatik, ki je zvesto ujel andaluzijsko narečje in posebnosti. Nobelov nagrajenec za leto 1956, pesnik Juan Ramón Jiménez je bil iz Moguera v bližini Huelva.

Velik del avantgarde Generacije '27, ki so se zbrali na Ateneo de Sevilla ob 300. obletnici smrti Góngora so bili Andaluzijci: [[Federico García Lorca]], Luis Cernuda, Rafael Alberti, Manuel Altolaguirre, Emilio Prados in Nobelov nagrajenec 1977 Vicente Aleixandre.

Nekatere andaluzijskih izmišljeni liki so postali univerzalni arhetipi: [[Prosper Mérimée]]jeva je ciganska ''Carmen'', P.D. Eastmanov je ''Perro'', Pierre Beaumarchaisjev je ''Figaro'', Tirso de Moliova je ''Don Juan''.

Med filozofi rojenimi v regiji je mogoče našteti [[Seneka]], [[Avicebron]], Maimonides, Averroes, Fernan Pérez de Oliva, Sebastian Fox Morcillo, Ángel Ganivet, Francisco Giner de los Rios in María Zambrano.

== Sestrske regije ==
Andaluzija ima sestrske odnose z regijo Buenos Aires, Argentina od leta 2001.&lt;ref&gt;[http://www.buenosaires.gov.ar/areas/internacionales/docs/convenios_hermanamientos.pdf Hermanamientos de la Ciudad Autónoma de Buenos Aires], official site of Buenos Aires.&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zuanje povezave ==
{{commons|Andalucía|Andalusia}}
* [http://www.juntadeandalucia.es Official site - Junta de Andalucia]
* [http://www.andalucia.org/en/ Andalucia Tourism Site]
* [http://www.theguardian.com/travel/andalucia Andalucia page at the guardian]
* [http://www.tertuliaandaluza.com tertuliaandaluza.com] {{es}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Andaluzija| ]]
[[Kategorija:Avtonomne skupnosti Španije]]</text>
      <sha1>h93xzhara62s8rasu3dwzgohc0jcxm1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Worms</title>
    <ns>0</ns>
    <id>385213</id>
    <revision>
      <id>6688245</id>
      <parentid>6679527</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T17:49:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6688245</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="20894" sha1="7ryla5yva1h9uh7uji9s2ugyklus7xb" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje
|name                     = Worms 
|nickname                 =
|motto                    = 
|image_skyline            = Worms_01.jpg
|imagesize                = 250px
|image_caption            = Nibelunški most čez Ren v Wormsu
|image_flag               = 
|image_seal               = 
|image_shield             = DEU Worms COA.svg
|settlement_type          = Mesto
|image_map              = Rhineland-Palatinate WO.svg
|pushpin_label_position   = bottom
|coordinates_display=inline,title
|coordinates_region       = 
|subdivision_type         = država
|subdivision_name         = Nemčija [[Slika:Flag of Germany.svg|22px]]
|subdivision_type2        = Zvezna dežela
|subdivision_name2      = Porenje - Pfalška (Rheinland-Pfalz)
|subdivision_type3        = Kreisfreie Stadt
|subdivision_name3      = 
|leader_title             = župan
|leader_name           =   Michael Kissel
|established_title        = 
|established_date         = 
|established_title2       =  
|established_date2        = 
|established_title3       =  &lt;!-- ustanovitev (mesto) --&gt;
|established_date3        = 
|area_total_km2         = 108,73
|population_total       = 79727
|population_as_of       = 31. dec. 2012
|population_footnotes   = 
|population_density_km2   = auto
|timezone                 = CET
|utc_offset               = +1
|timezone_DST             = 
|utc_offset_DST           = 
|latd=49|latm=37|lats=55 |latNS=N
|longd=08|longm=21|longs=55 |longEW=E
|elevation_m              = 86
|postal_code_type         = 
|postal_code              = 67501–67551 
|area_code                = 
|blank_name               = Avtomobilska oznaka
|blank_info               = WO
|website                  = [http://www.worms.de/ www.worms.de]
|footnotes                = 
}}

[[File:Worms Dom Ostfassade Vierung2005-05-27a.jpg|right|thumb|250px|Rekonstrukcija stolnice v Wormsu]]
[[File:Rathausturm Worms 2009-Carschten.jpg|thumb|left|150px|Mestna hiša, Worms]]

'''Worms''' je mesto v [[Porenje - Pfalška|Porenje - Pfalško]], v [[Nemčija|Nemčiji]], ki se nahaja ob Zgornjem [[Ren]]u približno 60 kilometrov jugo-jugozahodno od [[Frankfurt ob Majni|Frankfurta ob Majni]]. Leta 2012 je imel okoli 80.000 prebivalcev.

Na predromanski osnovi, je bil Worms prestolnica [[Burgundsko kraljestvo|Burgundskega kraljestva]] v začetku 5. stoletja in s tem prizorišče srednjeveške legende o [[Pesem o Nibelungih|Nibelungih]], ki se nanaša na to obdobje. Worms je rimskokatoliška [[škofija]] vsaj od leta 614 in pomembna grofija v [[Palatinat]]u, [[Karel Veliki|Karla Velikega]]. [[Stolnica v Wormsu]] je ena od »cesarskih stolnic« in med najlepšimi primeri [[Romanska arhitektura|romanske arhitekture]] v Nemčiji. Worms je cvetel v visokem srednjem veku kot [[svobodno cesarsko mesto]]. Več kot sto cesarskih zborov je potekalo v Wormsu, tista iz leta 1521 (splošno znana kot državni zbor v Wormsu), se je končal z Wormsovim odlokom (''Worms edikt''), v katerem je bil [[Martin Luther]] razglašeni za krivoverca. Danes je mesto industrijsko središče kemične in kovinske industrije in je znano kot izvor vina ''Liebfraumilch''.

== Ime ==
Ime Worms je [[Galščina|keltskega]] izvora: ''Borbetomagus'' je pomenilo &quot;naselje v vodnem območju&quot;. To se je sčasoma spremenilo v [[latinščina|latinsko]] ime ''Vormatia'', v uporabi od 6. stoletja, in se v srednjeveški hebrejščini imenovalo ''Vermayza'' (ורמיזא) in sodobni poljski obliki ''Wormacja&quot;. Veliko izmišljenih imen za Worms obstaja na naslovnih straneh tiskanih knjig, ko je bilo mesto že zelo zgodaj središče tiskarstva. Ime nima povezave [[Navadni deževnik|deževniki]]

== Geografija ==
[[Slika:Worms 01.jpg|thumb|left|Worms z Nibelunškim mostom, stolnico, Renom in promenado]]
[[Slika:Verband Rhein-Neckar Worms.png|thumb|left|Worms v metropolitanski regiji Rhein-Neckar]]

=== Lega ===
Worms se nahaja v vzhodnem delu dežele Porenje - Pfalško v Zgornji dolini Rena. Nahaja se v jugovzhodnem delu regije Rheinhessen med Mainzem na severu in Ludwigshafnom na jugu na levi strani, na zahodnem bregu reke Ren. V severnem delu mesta v Ren priteka Pfrimm, južnem delu mesta priteka Eisbach (imenovan tudi Altbach). V skrajnem jugovzhodnem delu mesta je spodnji tok Eckbachsa, ki tudi teče v Ren. Na jugozahodu, oddaljeni 15 km, so obronki Pfalz gozda, na zahodu poteka gričevje Wonnegau, ki se konča čez Ren na ravnini hesenskega dela Odenwald. Najnižja točka Wormsa je 86,5 m nad morjem. V severnem območju mesta, v Ibersheimu, na nekdanjem rečnem otoku Ibersheimer Wörth, je najvišja točka 167 m, na zahodni meji okrožja Pfeddersheim in zahodni meji Nieder-Flörsheim neposredno ob cesti (državni cesti 443.

=== Okrožja ===
[[Slika:Worms Stadtbezirke.png|thumb|19 okrožij v Wormsu]]
Worms je razdeljen na osem občin z 19 okrožji.&lt;ref&gt;[http://www.worms.de/downloads/Statistik/Einwohner_nach_Wohnart.pdf Einwohner nach der Wohnungsart der Stadt Worms] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130218174531/http://www.worms.de/downloads/Statistik/Einwohner_nach_Wohnart.pdf |date=2013-02-18 }} (PDF-Datei; 15&amp;nbsp;kB) 31. Dezember 2012&lt;/ref&gt; Vseh 13 vkomponiranih okrožij (pododdelki okolišev od 4 do 7), ki so poleg osrednjih okrožjih, imajo vsak svoj krajevni svet, predstojnika in lokalno oblast. Z velikim poudarkom na ohranjanju zaupanja, imajo svoj tipičen značaj.

=== Klima ===
Zaradi svoje lokacije ob Zgornjem Renu, nižini med Pfalškim gozdom in Donnersbergom na zahodu in Odenwaldom na vzhodu je Worms eden najtoplejših in najbolj suhih krajev v Nemčiji.

Povprečna temperatura zraka v dolgoročnem obdobju 1951-1980 je znašala 10,3 °C. Povprečna količina padavin v tem obdobju je bila 608 mm. Padavine so predvsem v mesecih maju, juniju in juliju. Najbolj suh mesec je februar. Dolgoletno povprečje (1951-1980) sončnega obsevanja znaša 1709,7 ur.

== Zgodovina ==
{{Infobox Former Country
|native_name            = ''Reichsstadt Worms''
|conventional_long_name = Cesarsko mesto Worms
|common_name            = Worms
|continent              = Evropa
|region                 = Srednja Evropa
|country                = Nemčija
|era                    = Srednji vek
|status                 = Mestna država
|empire                 = Sveto rimsko cesarstvo
|government_type        = Republika
|year_start             = 11. stoletje
|year_end               = 1789
|event_pre              = ustanovljeno
|date_pre               = pred 14 pr. n št.
|event_start            = ''Cesarska neposrednost''
|date_start             =med 1074 in 1184&lt;span style=&quot;display: none&quot;&gt;
|event1                 = Konkordat Worms
|date_event1            = 1122
|event2                 = ''Reichstag'' zaključen&lt;br&gt;{{spaces|4}}cesarske reforme
|date_event2            = &amp;nbsp;&lt;br&gt;1495
|event3                 = Cesarski zbor Worms:&lt;br&gt;{{spaces|4}}Martin Luther obsojen, Wormsov edikt
|date_event3            = &amp;nbsp;&lt;br&gt;1521
|event4                 = Plenjenje Francozov skozi&lt;br&gt;{{spaces|4}}devetletno vojno
|date_event4            = &amp;nbsp;&lt;br&gt;1689
|event_end              = Francoska okupacija
|date_end               = 1789–1816&lt;span style=&quot;display: none&quot;&gt;
|event_post             = Kongres na Dunaju -  Veliko vojvodstvo Hesse
|date_post              = 1816
|p1                     = Vojvodina Franconia
|image_p1               = [[File:Frankenrechen.svg|20px|Duchy of Franconia]]
|s1                     = Velika vojvodina Hesse
|flag_s1                = Flagge Großherzogtum Hessen ohne Wappen.svg
|capital                =
|
|footnotes              = 
}}

===Antika===
Mesto je obstajalo že v predrimskih časih. Ti so ga zasedli in utrdili pod [[Nero Claudius Drusus|Drususom]] v letu 14. pred našim štetjem. Od takrat je bila majhna četa pehote in konjenice nastanjena v ''Augusta Vangionum'', to je naselju s prvotno keltskim imenom ''Borbetomagus''. Posadka se je razvila v majhno mestece z značilnim rimskim tlorisom ulic, forumom in templji za glavne bogove [[Jupiter (mitologija)|Jupitra]], [[Junona|Junono]], [[Minerva (mitologija)|Minervo]] (katere tempelj je bil na mestu poznejše stolnice) in [[Mars (mitologija)| Marsa.

Rimski napisi, oltarji in votivne podobe je mogoče videti v arheološkem muzeju, skupaj z eno  največjih evropskih zbirk rimskega stekla. Lokalni lončarji so delali v južni mestni četrti. Odlomki amfor vsebujejo sledove oljčnega olja iz [[Betika|Betike]], ki so nedvomno prišle z ladjo po morju in potem navzgor po Renu.
V letih 411-413 se je rimski uzurpator Jovinus uveljavil v Borbetomagus kot cesarjeva lutka s pomočjo kralja Gundaharja Burgundskega, ki se je naselil v območju med reko Ren in [[Mozela|Mozelo]]  nekoliko pred tem. Mesto je postalo prestolnica burgundskega kraljestva pod Gundaharjem (nem: Gunther). Nekaj ostankov tega zgodnjega [[Burgundi|burgundskega]] kraljestva je ohranjeno (zaponka pasu v Worms-Abenheim muzeju), sicer je bilo v letu 436 vse uničeno. Kombinirana vojska Rimljanov (pod vodstvom [[Flavius Aetius|Aetiusa]]) in [[Huni|Hunov]] (pod vodstvom [[Atila|Atile]]) je uničila burgundsko vojsko v bitki pri Wormsu. Ubitih naj bi bilo 20.000 vojakov. Rimljani so vodili preživele proti jugu do rimskega okrožja Sapaudia (danes [[Savoja]]). Zgodba te vojne je kasneje navdihnila ''[[Pesem o Nibelungih]]''.

===Srednji vek===
Worms je rimskokatoliška škofija vsaj od leta 614, z zgodnjejšo objavo v 346. V frankovskem cesarstvu je mesto pomembna pfalška lokacija Karla Velikega, ki je tukaj zgradil eno od svojih številnih upravnih palač. Škofje so njegove posesti upravljali. Najbolj znan zgodnje srednjeveški škof je bil Burchard Wormski.

[[Stolnica v Wormu]] (''Wormser Dom''), ki je posvečena sv. Petru, je eden najlepših primerov [[romanska arhitektura|romanske arhitekture]] v Nemčiji. Poleg bližnjih romanskih stolnic v [[Stolnica v Speyerju|Speyer]]ju in [[Stolnica svetega Martina, Mainz|Mainz]]u, je ena izmed tako imenovanih ''cesarskih stolnic'' (''Kaiserdome''). Še vedno obstajajo nekateri deli zgodnje romanskega sloga iz 10. stoletja, medtem ko je večina iz 11. in 12. stoletja, z nekaterimi poznejšimi dodatki v [[gotska arhitektura|gotskem]] slogu.

Še štiri druge romanske cerkve, kot tudi romanska stara mesta trdnjava so tisti objekti, zaradi katerih je mesto drugo v Nemčiji po romanski arhitekturi za [[Köln]]om.
Worms je cvetel v visokem srednjem veku. Ob prejetih daljnosežnih privilegijih angleškega kralja Henrika IV. (pozneje cesarja Henrika III.) je že leta 1074 mesto postalo tudi ''Reichsstadt'', to je neodvisno od lokalnega območja in odgovorno samo cesarju. Tudi zato je Worms mesto, ki je gostilo več pomembnih dogodkov v zgodovini Svetega rimskega cesarstva. Leta 1122 je bil podpisan konkordat. Leta 1495 je ''[[Reichstag (Sveto rimsko cesarstvo)|Reichstag]]'' (Cesarski zbor) sklenil tukaj narediti poskus reforme razpadajočega cesarskega okrožja (''Reichsreform''). Najpomembnejši med več kot sto cesarskimi zbori, ki so potekali v Wormsu, je bil leta 1521, ko se je Reichstag končal z [[Razglas iz Wormsa|razglasom iz Wormsa]], v katerem je bil [[Martin Luther]] razglašen za [[Herezija|krivoverca]] po zavrnitvi preklica svojega verskega prepričanja. Worms je tudi rojstni kraj prve reformirane biblije, tako Martina Luthra nemško ''Sveto pismo'' in [[William Tyndale|Williama Tyndala]] prva popolna angleška ''Nova zaveza'' iz 1526.&lt;ref name=&quot;Teems, David 2012&quot;&gt;Teems, David. &quot;Tyndale: The man who gave god an english voice.&quot; Nashville: Thomas Nelson  (2012).  Chapter 4.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Teems, David 2012&quot;/&gt;

Mesto, ki je znano v srednjeveški [[hebrejščina|hebrejščini]] po imenu ''Varmayza'' ali ''Vermaysa'' (ורמיזא, ורמישא), je bilo središče srednjeveške [[Aškenazi]] judovstva. Judovska skupnost je bila  ustanovljena v poznem 10. stoletju, prva [[sinagoga]] v Wormsu pa je bila zgrajena že leta 1034. V letu 1096 je lokalna mafija  umorila in križala osemsto Judov. [[Judovsko pokopališče v Wormsu]] - (''Heiliger Sand''] - datira iz 11. stoletja, in verjamejo, da je najstarejše ohranjeno pokopališče ''in situ'' v Evropi. ''Sinagoga Rashi'' iz leta 1175, je bila skrbno rekonstruirana po skrunitvi v [[Kristalna noč|Kristalne noči]] in je najstarejša v Nemčiji. Odlični študenti, rabini in strokovnjaki Wormsa so Shlomo Yitzhaki (Rashi), ki je študiral z R. Yizhak Halevi sgan haleviyem, Elazar Rokeachem, Maharil in Yair Bacharachem. Na sinodi, ki je potekala v Wormsu na prelomu 11. stoletja, je rabi Geršom ben Juda (Rabbeinu Geršom) prvič izrecno prepovedal mnogoženstvo. Sto let pred Kristalno nočjo leta 1938, je bila judovska četrt središče židovskega življenja. Worms ima danes le zelo majhno judovsko skupnost. Po prenovi v letih 1970 in 1980 je veliko stavb v četrti mogoče videti v stanju podobnem izvirniku, ohranjene kot muzej na prostem.

===Moderna doba===
Leta 1689 v času [[Devetletna vojna|devetletne vojne]] je bil Worms (kot bližnji kraji in mesta [[Heidelberg]], [[Mannheim]], [[Oppenheim]], [[Speyer]] in [[Bingen]]) zaseden s četami kralja [[Ludvik XIV. Francoski|Ludvika XIV. Francoskega]], čeprav le za nekaj tednov. Leta 1743 je bila podpisana pogodba, ki je končala drugo Silesiansko vojno med [[Prusija|Prusijo]] in [[Avstrija|Avstrijo]]. Leta 1792 so mesto zasedli vojaki [[Francoska prva republika|Francoske prve republike]]. Škofija Worms je bila sekularizirana leta 1801, pri čemer je bilo mesto preneseno v [[Prvo Francosko cesarstvo|francosko cesarstvo]]. Leta 1815 je bil Worms prenesen v Veliko vojvodstvo Hesse v skladu s sklepi [[Dunajski kongres|Dunajskega kongresa]] in kasneje Rhenish Hesse.

Po Bitki za Bulge je zavezniška vojska napredovala v Porenju v pripravah za načrtovan močan napad čez Ren v osrčje Rajha. Worms je bil močna nemška točka na južnem Porenju na zahodnem bregu Rena in nemške sile so se neizprosno upirale. Worms je bil v zadnjih nekaj mesecih druge svetovne vojne, v dveh napadih na 21. februar in 18. marca 1945, zelo močno bombardiran od Royal Air Force. Povojna raziskava je pokazala, da je bilo na mestnem območju uničenih 39 odstotkov mesta. RAF-ov napad 21. februarja je bil namenjen glavni železniški postaji na robu mestnega središča in na kemični tovarni jugozahodno od centra mesta. Napad pa je uničil tudi velika območja mestnega središča. Napad so izvedli s 334 bombniki, ki so v nekaj minutah odvrgli 1.100 ton bomb na center mesta. Stolnica v Wormsu je bila med stavbami v ognju, ko je nastal požar. Američani niso vstopili v mesto dokler niso osvojili mostu Remagen preko Rena.

V napadih je bilo ubitih 239 prebivalcev, 35.000 (60 %) je postalo brezdomcevi. Skupno je bilo hudo poškodovanih ali uničenih 6.490 stavb. Po vojni so notranje mesto obnovili večinoma v modernem stilu. Povojni Worms je postal del nove dežele Porenje - Pfalško.

Worms je danes ostro tekmuje z mestoma Trier in Köln za naziv &quot;najstarejše mesto v Nemčiji&quot;.  Worms je edini nemški član mreže najstarejših evropskih mest.&lt;ref name=&quot;Members&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.argos.gr/diktyoe.htm |title=diktyo |first= |last=MAETN |work=classic-web.archive.org |year=1999 |accessdate=19 May 2011 |archive-date=2005-10-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20051022022345/http://www.argos.gr/diktyoe.htm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Worms city council website&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.worms.de/deutsch/kultur/wir_ueber_uns/Aelteste_Stadt.php |title=worms.de &amp;#62; Kultur &amp;#62; älteste deutsche Stadt |first= |last=Worms city council |work=worms.de |year=2011 |accessdate=19 May 2011 |archive-date=2011-07-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110719115700/http://www.worms.de/deutsch/kultur/wir_ueber_uns/Aelteste_Stadt.php |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Multimedia Nibelungenmuseum je bil odprt leta 2001 in vsako leto organizira festival prav pred stolnico in poskuša podoživeti vzdušje predkrščanskega obdobja.

V letu 2010 je sinagogo v Wormsu prizadel požar. Osem vogalov stavbe je bilo v ognju, v okno je bila vržena molotovka. Ni bilo poškodovanih. Kurt Beck, ministrski predsednik zvezne dežele Porenje - Pfalško je obsodil napad in obljubil, da mobilizira vsa potrebna sredstva, da bi našli storilce, rekoč: &quot;Ne bomo dopuščali takih napadov na sinagogo&quot;.&lt;ref name=&quot;Synagogue fire bombed&quot;&gt;{{navedi novice| url=http://www.haaretz.com/jewish-world/german-synagogue-arsonists-leave-the-palestinians-in-peace-1.290854| title=Worms synagogue fire-bombed| publisher=Haaretz]]| date=17 May 2010| accessdate=2015-02-04| archive-date=2015-02-05| archive-url=https://web.archive.org/web/20150205060321/http://www.haaretz.com/jewish-world/german-synagogue-arsonists-leave-the-palestinians-in-peace-1.290854| url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Znamenitosti ==
&lt;gallery&gt;
File:Jewish cemetery Worms.jpg|Judovsko pokopališče &quot;Heiliger Sand&quot;.
File:Worms Heylshofgarten 2005-05-27a.jpg|Vrtovi Heylshof.
File:Weinberge bei Pfeddersheim.jpg|Vinogradi.
File:Worms 1630 P7160060.JPG|Karta Wormsa, 1630. Judovski geto je označen z rumeno.
File:Martinskirche Worms Portal.jpg|Cerkev Sv. Martina|left
Slika:Braun Worms UBHD.jpg|Worms, 1576
Slika:Worms De Merian Hassiae.jpg|Worms – izris iz Topographia Germaniae, Matthäus Merian mlajši, 1655
Slika:Synagoge Worms 08.jpg|Rekonstruirana sinagoga iz leta 1961, slikana 2007
&lt;/gallery&gt;
[[Slika:Wormser Wasserturm.jpg|Vodni stolp v Wormsu|thumb|right|250px]]
*Rekonstruirana novoromanska [[Stolnica v Wormsu|stolnica]], posvečena Sv. Petru (12.-13. st.)
*Spominska cerkev Svete Trojice, največja protestantska cerkev v mestu (17. st.)
* Cerkev Sv. Pavla  (''Pauluskirche'') (13. st.)
* Kolegojska cerkev sv. Andreja (''Andreaskirche'') (13. st.)
*Cerkev Sv. Martina (''Martinskirche'') (13. st.)
*''Liebfrauenkirche'' (15. st.)
*Luthrrov spomenik (''Lutherdenkmal'') (1868) (delo Ernsta Friedricha Augusta Rietschela)
*Rashi Sinagoga
*Judovski muzej v hiši Rashi
*[[Judovsko pokopališče v Wormsu|Judovsko pokopališče]]
*Nibelungen Museum, časti srednjeveško visoko nemško epsko pesnitev ''[[Pesem o Nibelungih]]''  (''Nibelungenlied'')
* Most ''Nibelungenbrücke'' (s stolpom ''Nibelungenturm'') preko Rena
* Železniški most čez Ren iz leta 1900, (''Nibelungenbahn'')
* Vodni stolp v Wormsu

== Pomembni meščani ==
*Sveta Erentrude, ali Erentraud, (~650 v Wormsu –710) rimokatoliška devica
*Heribert Kölnški, rojen ~ 970 v Wormsu, nadškov v Kölnu in kancler Svetega rimskega cesarstva.
*Rabi Meir Rothenburški, nemški rabi in pesnik, glavni avtor tosafota na Rashijeve komentarje Talmuda
*Rabi Rashi (Shlomo Yitzhaki - Rashi), študiral v Yeshiva od 1065 do 1070
*Rabi Samuel Adler, uvedel judovsko reformo, rojen v Wormsu&lt;ref name=&quot;Marquis 1607-1896&quot;&gt;{{navedi knjigo |title=Who Was Who in America, Historical Volume, 1607-1896 |url=https://archive.org/details/bwb_W9-AST-871 |publisher=Marquis Who's Who |year=1967}}&lt;/ref&gt;
*[[Hans Diller]] (1905–1977), nemški klasični učenjak, specialist za starogrško medicino
*[[Ludwig Edinger]], nemški anatom in nevrolog
*[[Hans Folz]] rojen 1435/1440 v Wormsu, srednjeveški pisatelj
*[[Friedrich Gernsheim]], komponist, dirigent in pianist
*[[Johann Nikolaus Götz]], pasnik
*[[Hermann Staudinger]], rojen 16. avgust 1889 v Wormsu, kemik, ki je dokazal obstoj makromolekul, ki je značilna kot polimeri
*[[Hugo Sinzheimer]], nemški pravnik, član Ustavne konvencije 1919
*[[Rudi Stephan]], komponist

===Pobratena mesta===
Worms je pobraten z:
{| class=&quot;wikitable&quot;
|- valign=&quot;top&quot;
|
*{{flagicon|FRA}} [[Auxerre]], [[Francja]]
*{{flagicon|GER}} [[Bautzen]], [[Nemčija]]
*{{flagicon|USA}} [[Mobile, Alabama|Mobile]], [[ZDA]]
|
*{{flagicon|ITA}} [[Parma]], [[Italija]]
*{{flagicon|UK}} [[St Albans]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]
*{{flagicon|ISR}} [[Tiberias]], [[Izrael]]
|}

=== Druge povezave ===
Je tudi član [[Zveza najstarejših evropskih mest|Zveze najstarejših evropskih mest]].

== Sklici in viri ==
{{sklici}}

* Roemer, Nils H. German City, Jewish Memory: The Story of Worms (Brandeis University Press, 2010) ISBN 978-1-58465-922-8 online review

== Zunanje povezave ==
{{commons category|Worms}}
*The [http://www.worms.de/englisch/tourismus/ Official website] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20051030160329/http://www.worms.de/englisch/tourismus/ |date=2005-10-30 }} of the city of Worms {{en icon}}
*[http://www.nibelungenmuseum.de/index.php?lang=en ''Nibelungenmuseum''] website {{en icon}}
*[http://www.wormser-dom.de/ wormser-dom.de], website of the Worms Cathedral with pictures {{de icon}} (click on the &quot;Bilder&quot; link in the left panel)
*[http://www.wormatia.de/ Wormatia], the famous football club of Worms {{de icon}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Mesta v Porenju-Pfalškem]]
[[Kategorija:Worms|*]]
[[Kategorija:Naselja ob Renu]]</text>
      <sha1>7ryla5yva1h9uh7uji9s2ugyklus7xb</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Romeji</title>
    <ns>0</ns>
    <id>404113</id>
    <revision>
      <id>6688264</id>
      <parentid>4917811</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T18:42:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>np</comment>
      <origin>6688264</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4631" sha1="n7f88grk3kkwsysami0tum5aqrar6x4" xml:space="preserve">[[File:A.D. 300-700, Byzantines - 023 - Costumes of All Nations (1882).JPG|thumb|410x410px|Bizantinci ali Romeji v značilnih nošah 4. - 8. st.]]
'''Rimljani''' ali '''Romeji''' ([[Grščina|Grško]]: Ῥωμαῖοι) je izraz s katerim so se narodnostno identificirali grško govoreči prebivalci [[Bizantinsko cesarstvo|vzhodnorimskega imperija]], danes znani tudi kot '''Bizantinci''', to oznako so dobili v 19. stoletju s strani tujih zgodovinarjev. Identificirali so se tudi kot [[Grki]] ([[Grščina|Grško]]: Γραικοῖ) ali Heleni ([[Grščina|Grško]]: Έλληνες), vendar je bilo to redko. Čeprav so se zavedali svojega Grškega porekla, se je večina Grkov vse do 19. stoletja pogosteje izražala za Rimljane (Romeje), ta izraz in &quot;dvojna identiteta&quot; je v rabi še danes.
[[File:A.D. 800-1000 Byzantines - 024 - Costumes of All Nations (1882).JPG|thumb|393x393px|Romeji v obdobju makedonske renesanse]]
Družbena struktura vzhodnorimske družbe je temeljila na agrarni bazi, ki je preskrbovala večje urbane centre, in hkrati služila kot obrambni obroč, saj so kmetje bili tudi ''stratioti'' (vojaško obvezni državljani). Kmetje, ki so bili svobodni in niso imeli fevdalnih obveznosti, a zgolj državljanske obveznosti do države, so živeli v treh tipih podeželskih naselij: ''horion'' (vas), ''agridion'' (zaselek), in ''proasteion'' (podeželska vila). Kmečko prebivalstvo v državi je bilo dobro preskrbljeno in ni prihajalo do uporov, kot v zahodni Evropi. Iz vrst kmečkega prebivalstva so v vzhodnorimskem imperiju urili vojake, ki so bili deležni rednega urjenja in osnovne vojaške opreme s strani države (lokov s puščicami, vojaških mečev in oklepa). Oboroženi in izurjeni kmetje so predstavljali prvo linijo obrambe v primeru tujega napada na državo. Elitno udarno vojsko za napad, ali tagmo so urili iz vrst mestnega prebivalstva in izbranih vojakov, ki so se dokazali na bojnem polju ali v tekmovanjih.

Do 12. stoletja je bila [[Univerza v Konstantinoplu|izobrazba v imperiju]] na višji stopnji, kot v državah zahodne Evrope, še posebej so Romeji izstopali po dobrem sistemu osnovne izobrazbe, saj je bil skoraj vsak prebivalec vzhodnorimskega imperija osnovno izobražen in [[Pismenost|pismen]], kar je bila v srednjeveškem svetu velika redkost. To je bil eden od razlogov, zakaj so bili vzhodnorimski trgovci najuspešnejši v [[Evropa|evropskem prostoru]]. Kljub konkurenci, ki so jo predstavljali [[italijani|italijanski]], predvsem [[Beneška republika|beneški trgovci]], so vzhodnorimski vse do [[Padec Konstantinopla|padca Konstantinopla]] (1453) ostali vodilni v večjem delu [[Sredozemlje|Sredozemlja]].

[[Duhovščina]] je igrala pomembno vlogo v državi. Duhovniki, ki so imeli več svobode kot njihovi zahodni pobratimi, saj so se lahko poročali in ustvarili družino, so imeli velik ugled v družbi, podobno kot antični [[svečenik|svečeniki]]. V vzhodnorimskem imperiju je bila posvetna (cesarska) oblast višje od cerkvene oblasti [[patriarh|patriarha]], a so cerkev kot vir duhovnega znanja zelo cenili in spoštovali v družbi. Čeprav so civilne funkcije opravljali uradniki (ali ''dignitati''), in je bil posvetni pogled na civilno ureditev družbe zelo prisoten, pa je duhovnik veljal za avtoriteto, ki je pogosto imela zadnjo besedo pred pomembno družbeno odločitvijo.

Vse od začetka je bil jezik v vzhodnorimski državi [[Grščina]], ki je bila eden od uradnih jezikov tudi v času enotnega [[rimski imperij|rimskega imperija]]. Jezik administracije in uradov je bil od 4. do 7. stoletja [[Latinščina]]. Grščina je zamenjala Latinščino v administraciji cesarstva v času vladavine [[Heraklij|Flavija Heraklija (vladal 610 - 641)]].

Diplomatski odnosi med (vzhodnim) rimskim imperijem in kraljestvi zahodne Evrope so se skozi stoletja vedno bolj slabšali. Glavni vzrok za trenja je bilo nestrinjanje zahodnoevropskih držav s tem, da je vzhodnorimski imperij res rimski imperij; ob enem pa poniževanje novih kraljestev s strani rimske države kot &quot;barbarov&quot; in sebi neenakih. &quot;Barbari&quot;, ki so uničili [[zahodni rimski imperij]] in prevzeli oblast nad [[Rimski imperij|Rimom]], so svoji oblasti prilagodili tudi rimskega patriarha (papeža). Od l. 1054 je postal razkol med vzhodom in zahodom še bolj stopnjevan, saj so se nova zahodnoevropska kraljestva odrekla skupni cerkveni oblasti vzhodnega rimskega imperija; [[katoliška cerkev]] se je s sedežem v Rimu ločila od do tedaj [[Pentarhija|skupnega krščanstva]] s petimi patriarhalnimi sedeži.

[[Kategorija:Bizantinci]]
[[Kategorija:Grki]]
[[Kategorija:Srednjeveška Grčija]]</text>
      <sha1>n7f88grk3kkwsysami0tum5aqrar6x4</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Cerkev Jezusove spremenitve na gori, Rogla</title>
    <ns>0</ns>
    <id>405554</id>
    <revision>
      <id>6688426</id>
      <parentid>6423018</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T09:48:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <origin>6688426</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6538" sha1="rplvkk35jhq0rcnebza6z6ycy6puomh" xml:space="preserve">{{Infopolje Cerkev
| name = Cerkev Jezusove&lt;br&gt;spremenitve na gori
| fullname = 
| image = Rogla cerkev.jpg
| imagesize = 250px
| imagelink = 
| imagealt = Cerkev Jezusove spremenitve na gori
| landscape = 
| caption = 
| pushpin map = Slovenija
| pushpin label position = left
| pushpin map alt = 
| pushpin mapsize = 
| map caption = Geografski položaj v Sloveniji
| coordinates = &lt;!-- WD --&gt;
| location = [[Rogla]]
| country = {{Zastava|Slovenija}}
| denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]]
| previous denomination = 
| dedication = [[Jezusova spremenitev]]
| side altars = 
| relics = 
| status = [[podružnična cerkev]]
| functional status = aktivna
| heritage designation = 
| designated date = 
| membership = 
| attendance = 
| website =

| former name = 
| bull date = 
| founded date = 
| founder = 
| groundbreaking = 
| completed date = 
| construction cost = 
| dedicated date = 
| consecrated date = 10. oktober 2010
| closed date = 
| demolished date = 
| earlydedication = 
| otherdedication = 
| events = 
| past bishop = [[Franc Kramberger]]
| people =

| architect = [[Vera Klepej Turnšek]]
| architectural type = [[Moderna arhitektura|modernizem]]
| style = 
| capacity = do 50 oseb
| length = 
| width = 
| width nave =
| height = 
| diameter = 
| other dimensions = 220 m&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| floor count = 
| floor area = 
| dome quantity = 
| dome height outer = 
| dome height inner = 
| dome dia outer = 
| dome dia inner = 
| spire quantity = 1
| spire height = 
| materials = [[beton]], pohorski [[skril]]avec (strešna kritina)
| bells = 3
| bell weight =

| parish = [[Župnija Sveta Kunigunda na Pohorju|Sveta Kunigunda na Pohorju]]
| deanery = [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]
| archdiocese = [[Nadškofija Maribor|Maribor]]
| metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]]
| lokacija = 
}}

'''Cerkev Jezusove spremenitve na gori''' je [[podružnična cerkev]] [[Župnija Sveta Kunigunda na Pohorju|Župnije Sveta Kunigunda na Pohorju]] ([[Gorenje pri Zrečah]]).

Cerkev stoji na [[Rogla|Rogli]], na 1476 metrih nadmorske višine (po [[Atlas okolja|Atlasu okolja]]),&lt;ref&gt;[http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL%40Arso&amp;initialExtent=525790.48%2C146055.37%2C0.26458&amp;showLayers=lay_adhoc,lay_adhoc_pnt,lay_adhoc_lin,lay_adhoc_plg,lay_rpe_dmeja,lay_dof_d96tm_2018_2021 Atlas okolja], pridobljeno 10. avgust 2024.&lt;/ref&gt; oziroma 1517 metrih po nekaterih drugih virih,&lt;ref&gt;[http://www.slovenia.info/si/cerkev/Cerkev-na-Rogli.htm?cerkev=14899&amp;lng=1 Cerkev Jezusove spremenitve na gori na Rogli], Slovenia.info, pridobljeno 7. januar 2016.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.destinacija-rogla.si/cerkve/cerkev-jezusove-spremenitve-na-gori-na-rogli Cerkev Jezusove spremenitve na gori na Rogli] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150716184800/http://www.destinacija-rogla.si/cerkve/cerkev-jezusove-spremenitve-na-gori-na-rogli |date=2015-07-16 }}, Destinacija-rogla.si, pridobljeno 7. januar 2016.&lt;/ref&gt; s čimer je druga najvišje ležeča cerkev v Sloveniji (prva je [[Cerkev sv. Uršule, Uršlja gora]]). Je eden redkih primerov vlaganja gospodarstva v sakralne objekte. Obstoječi turistični ponudbi na Rogli je bila s tem dodana nova kvaliteta. Cerkev je bila zgrajena po načrtih arhitektke Vere Klepej Turnšek, pri idejni zasnovi je sodeloval tudi pater [[Marko Ivan Rupnik]].

== Zgodovina ==

Cerkev stoji na zemljišču, ki ga je podarila družina Pikl, z njeno izgradnjo pa se je uresničila že desetletja stara zamisel o cerkvi na Rogli. Temeljni kamen za cerkev je bil položen 20. avgusta 2006, cerkev in zvonove je 10. oktobra 2010 blagoslovil tedanji mariborski nadškof [[Franc Kramberger]].

== Arhitektura ==

Kot navdih arhitekturi zunanjščine je služila smreka [[omorika]], ki je na Pohorju najbolj pogosta. S tem naj bi se zgradba čim bolj zlila z okolico. Hkrati oblikovno posnema šotor, kakor je tudi omenjen v Svetem pismu v zgodbi o [[Jezusova spremenitev|Jezusovi spremenitvi]] na gori, ko je [[Sveti Peter|apostol Peter]] Jezusu predlagal, da postavijo tri šotore ({{Bibl|Mt 17,1-13}}).&lt;ref&gt;[https://www.druzina.si/clanek/praznovanje-lepe-nedelje-na-rogli Lepa nedelja na Rogli z nadškofom Cviklom], Druzina.si, pridobljeno 10. avgust 2024.&lt;/ref&gt;

== Oprema ==

=== Oltar ===

Okovan kamnit daritveni oltar, tabernakelj in krstilnik je izdelal umetnostni kovač Milan Očko iz [[Zreče|Zreč]].

=== Orgle ===

Cerkvene orgle so delo orglarske delavnice mojstra [[Orglarstvo Škrabl|Antona Škrabla]] iz [[Brestovec|Brestovca]], opus 245/2010. 
Gre za klasični tradicionalni orgelski instrument, z mehansko tonsko in registrsko trakturo. Orgle imajo tri manuale ter 26 samostojnih pojočih registrov. Kovinske piščali so izdelane iz zlitine [[kositer|kositra]] in [[svinec|svinca]], lesene pa iz različnih vrst mehkega in trdega lesa: smreke, bora, javorja, hruške, slive, hrasta, jesena, gabra in ebenovine. Vseh piščali je 1816.

Orgle v cerkvi so prvenstveno namenjene bogoslužju, kljub temu pa nudijo tudi možnost izvajanja najzahtevnejših orgelskih skladb in koncertov. 
[[Oltar|Oltarna miza]] in [[orgle]] sta bila posvečena 12. decembra 2010.

=== Zvonovi ===

V cerkvi so trije zvonovi, posvečeni v čast svetemu Petru, zavetniku kovačev, [[Sveti Rok|svetemu Roku]], zavetniku kmetov in pastirjev, ter [[Sveta Barbara|sveti Barbari]], zavetnici rudarjev. Motivi vseh treh zvonov so povezani s pohorskim življenjem in delom.

== Sklici ==

{{sklici|1}}

== Viri ==

* Mrzdovnik, Martin, ''Orgle, kraljevski instrument v naših cerkvah'', Občina Zreče, Unior, Zreče, 2016 {{COBISS|ID=284028672}}

== Glej tudi ==

* [[Seznam cerkva v Sloveniji, ki so bile zgrajene v 20. in 21. stoletju]]
* [[Seznam cerkva in kapel po nadmorski višini v Sloveniji]]
* [[Župnija Sv. Kunigunda na Pohorju]]

== Zunanje povezave ==

* [https://www.rogla-pohorje.si/sl/razisci/2019090313232038/cerkev-jezusove-spremenitve-na-gori-na-rogli/ Rogla-pohorje.si]
* [http://www.rogla.eu/si/aktivnosti/znamenitosti Rogla.eu]
* [http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/59-42-PrvaStran-1 Družina.si]
* [http://radio.ognjisce.si/sl/111/slovenija/2550/ Radio.ognjisce.si]

{{Dekanija Slovenske Konjice}}
{{reli-struct-stub}}

[[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Jezusovo spremenjenje na gori, Rogla]]
[[Kategorija:Cerkve Jezusove spremenitve na gori|Rogla]]
[[Kategorija:Modernistične cerkve v Sloveniji|Jezusova spremenitev na gori, Rogla]]
[[Kategorija:Rogla]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 2010]]</text>
      <sha1>rplvkk35jhq0rcnebza6z6ycy6puomh</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Popevka tedna na Valu 202</title>
    <ns>0</ns>
    <id>413700</id>
    <revision>
      <id>6688337</id>
      <parentid>6685844</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T06:32:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Anzet</username>
        <id>118843</id>
      </contributor>
      <comment>/* 2026 */</comment>
      <origin>6688337</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="181715" sha1="p691n3pr6yrafxxqn2hzb8b47myqvf6" xml:space="preserve">Izbor za domačo in tujo '''popevko tedna''' na [[Val 202|Valu 202]] poteka ob petkih. Poslušalci izbirajo med 3 domačimi in 3 tujimi predlogi, za katere glasujejo v spletni anketi in po telefonu, pri čemer ima večjo težo telefonsko glasovanje (zmagovalec spletnega glasovanja prejme 5 točk, drugouvrščeni 3, tretjeuvrščeni pa 1 točko, medtem ko pri telefonskem glasovanju šteje vsak glas posebej). Zmagovalni popevki tedna se v prihodnjem tednu zavrtita dvakrat dnevno (ob 9.35 in 16.35). Predloge izbira [[Andrej Karoli]].

===Pred septembrom 2011===
Praviloma zmagovalne popevke (sicer pa vsaj predlogi).

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Izvajalec !! Popevka tedna !! Vir
|-
| Adam || Odnosi med srečnimi || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042354688 |title=V ponedeljek bo izšla Alfa, prvi album glasbene skupine Adam |accessdate=17. 3. 2023 |date=23. 4. 2010 |format= |work=Dnevnik |archive-date=2023-03-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230317093416/https://www.dnevnik.si/1042354688 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| Age of Ants || || &lt;ref&gt;https://www.facebook.com/permalink.php?story_fbid=138380126186720&amp;id=56028017052&lt;/ref&gt;
|-
| Anavrin || Pri filozofiji, Kot 2 otoka || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.slorock.si/anavrin/ |title=ANAVRIN |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=SloRock |archive-date=2017-06-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170602210546/http://www.slorock.si/anavrin/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Backstage]] || Misel nate, Dougcajt, Nov dan, nov svet, Kadar v mojih mislih si || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.studentarija.net/10-obletnica-backstage-v-gala-hali/|title=10. obletnica Backstage v Gala Hali |accessdate=16. 2. 2019 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[BHC]] || Manifest || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.slorock.si/bhc/ |title=BHC |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=SloRock |archive-date=2018-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180109063653/http://www.slorock.si/bhc/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| Big Addiction || Odhajam od doma &lt;small&gt;(ft. Zlatko)&lt;/small&gt;, Morfij || 
|-
| [[Billysi]]|| Ljubljana, Insomnia || 
|-
| Blu.Sine || Začetki || &lt;ref&gt;https://www.facebook.com/blusine/posts/134694756602055&lt;/ref&gt;
|-
| [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]] || Le naprej || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://dan-d.net/nov-singel-le-naprej-je-popevka-tedna-na-radiju-valu-202/ |title=Nov singel Le naprej je popevka tedna na radiju Valu 202 |accessdate=16. 2. 2019 |date=2. 4. 2005 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Day out|Day Out]] || Y veter, Nebo nad Bagdadom || &lt;ref&gt;http://www.maxxaudio.net/gs-dayout.php&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Day Out v letu 2005 |journal=Mengšan |volume=XIII |issue=6 |pages=15 |publisher= |doi= |url=http://www.menges.si/uploads/Marec,%20st.03,%20let.13.pdf |accessdate=8. 1. 2018 |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108233825/http://www.menges.si/uploads/Marec,%20st.03,%20let.13.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Division]] || Jokala sem || &lt;ref&gt;https://www.facebook.com/divisionmusic/posts/229291870662&lt;/ref&gt;
|-
| [[Eskobars]]|| Cosmo Blues || &lt;ref name=&quot;eskobust&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.napovednik.com/dogodek149805_premierno_the_toronto_drug_bust_eskobars_skupni |title=Premierno: The Toronto Drug Bust &amp; Eskobars (skupni koncert - one night only) - samo v Mariboru! |accessdate=16. 2. 2019 |date= |format= |work= |archive-date=2019-02-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190216212125/https://www.napovednik.com/dogodek149805_premierno_the_toronto_drug_bust_eskobars_skupni |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Eva Moškon]] &amp; Črnobelo || Ljubim se || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20070426/C/304269980/eva-prisega-na-crnobelo|title=Eva prisega na Črnobelo |accessdate=16. 2. 2019 |date=26. 4. 2007 |format= |work=Gorenjski glas }}&lt;/ref&gt;
|-
| Firefly || Lalalai || &lt;ref&gt;https://www.facebook.com/126280907198/posts/190992654251784/&lt;/ref&gt;
|-
| [[Gal Gjurin]] || Sedemnajst || &lt;ref&gt;https://www.youtube.com/watch?v=7DqFZFtOzPc&lt;/ref&gt;
|-
| Grimmski || || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/magazin/film-glasba-tv/skupina-z-desetimi-pridevniki-45951|title=Skupina z desetimi pridevniki |accessdate=16. 2. 2019 |date=25. 3. 2009 |format= |work=Žurnal24 }}&lt;/ref&gt;
|-
| Gutti || This Love, Oceanlikes || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/svet-zabave/glasba/v-sloveniji-obstaja-se-kaj-drugega-kot-sank-rock/256751|title=&quot;V Sloveniji obstaja še kaj drugega kot Šank Rock&quot; |accessdate=16. 2. 2019 |date=4. 5. 2011 |format= |work=MMC }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Hiša (glasbena skupina)|Hiša]]|| Ledene ceste || &lt;ref&gt;http://www.obcan-litija.si/files/obcan_2011_02_februar.pdf&lt;/ref&gt;
|-
| Interceptor || Uničimo tabuje &lt;small&gt;(ft. Deja Mušič)&lt;/small&gt; || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.rockline.si/podrobnosti-izvajalca/interceptor-1305 |title=Interceptor |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=Rockline |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108234221/http://www.rockline.si/podrobnosti-izvajalca/interceptor-1305 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| Jacuzzy Krall || Čeveljaza &lt;small&gt;(s Sausages)&lt;/small&gt;, Roke gor || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://www.svetinljudje.si/si/default.wlgt?i146p=0&amp;id=6171&amp;i86p=4|title=JACUZZY KRALL |accessdate=8. 1. 2017 |date= |format= |work=Svet in ljudje }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Jadranka Juras]] || Ko bi le vedel &lt;small&gt;(dec 05)&lt;/small&gt; || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.rockonnet.com/2006/01/jadranka-juras-pred-izidom-novega-albuma/ |title=Jadranka Juras pred izidom novega albuma |accessdate=15. 2. 2019 |date=9. 1. 2006 |format= |work=RockOnNet |archive-date=2020-09-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200924013028/https://rockonnet.com/2006/01/jadranka-juras-pred-izidom-novega-albuma/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Lara-B]]|| Večno || &lt;ref&gt;https://www.facebook.com/Lara.B.music/posts/126752494023175&lt;/ref&gt;
|-
| Liquf || Krila, Iluzija || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.eposavje.com/arhiv/zabava/4158-liquf-krila-popevka-tedna.html |title=&quot;Krila&quot; skupine Liquf popevka tedna |accessdate=8. 1. 2018 |date=18. 9. 2009 |format= |work= }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=https://www.napovednik.com/dogodek249088_indigo_liquf |title=arhivska kopija |accessdate=2018-01-08 |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108233512/https://www.napovednik.com/dogodek249088_indigo_liquf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| Marzla Vada || Popoln umor || &lt;ref&gt;http://www.marzlavada.com/novica.php?id=114&lt;/ref&gt;
|-
| Mestni postopači || Ne živi za naprej, Le mladost, Vsi mi govorijo || &lt;ref name=&quot;a&quot;&gt;{{Navedi splet |url=https://www.napovednik.com/dogodek140796_rokerji_pojejo_pesnike |title=arhivska kopija |accessdate=2018-01-08 |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108233402/https://www.napovednik.com/dogodek140796_rokerji_pojejo_pesnike |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Metalsteel]]|| Spomin || &lt;ref&gt;https://www.medvode.si/Files/eMagazine/85/77432/14.11.2008.pdf&lt;/ref&gt;
|-
| [[Milan Kamnik]]|| Ibržnik || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.vecer.com/z-ibrznikom-za-hitro-cesto-6237718|title=Z Ibržnikom za hitro cesto |accessdate=8. 1. 2018 |date=14. 10. 2016 |format= |work=Večer }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Niet]] || Dekle izza zamreženega okna || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://b-side-music.blogspot.si/2010/05/v-velenju-dogaja-aka-niet-stresli.html|title=V Velenju dogaja aka. Niet stresli tamkajšnji MC! |accessdate=8. 1. 2018 |date=17. 5. 2010 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[N'toko|N'Toko]] || Zig Zig || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://radiostudent.si/glasba/tolpa-bumov/ntoko-parada-ljubezni|title=N'TOKO: PARADA LJUBEZNI |accessdate=8. 1. 2018 |date=5. 11. 2010 |format= |work=Radio Študent }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Puppetz]]|| V meni || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.eposavje.com/arhiv/zabava/3202-puppetz-popevka-tedna-val-202.html |title=Puppetz - popevka tedna na Valu202 |accessdate=8. 1. 2018 |date=9. 5. 2009 |format= |work= }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
| RattleSnake || Ogenj al' led || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.rockonnet.com/2006/02/prihajajo-rattlesnake/ |title=Prihajajo Rattlesnake… |accessdate=16. 2. 2019 |date=28. 2. 2006 |format= |work=RockOnNet |archive-date=2020-09-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200924013913/https://rockonnet.com/2006/02/prihajajo-rattlesnake/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Requiem (glasbena skupina)|Requiem]] || Ogenj || 
|-
| [[Rok 'n' Band|Rok'n'Band]] || Afrika Rusija || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.si21.com/Glasba/-ROK_N_BAND_SPET_V_SREDISCU_POZORNOSTI/ |title=ROK N BAND SPET V SREDIŠČU POZORNOSTI |accessdate=8. 1. 2018 |date=31. 5. 2004 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;
|-
| Skalp || Vrtičkar, Metka Baletka, 100 pijanih idej || &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.e-fronta.info/skalp-06-10.html |title=arhivska kopija |accessdate=2018-01-08 |archive-date=2018-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180109063824/http://www.e-fronta.info/skalp-06-10.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| The Tide || Decline || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/zabava/glasba/the-tide-glavni-na-vasi/243365|title=The Tide: glavni na vasi |accessdate=16. 2. 2019 |date=8. 11. 2010 |format= |work=MMC }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[The Toronto Drug Bust]]|| If You Were Mine || &lt;ref name=&quot;eskobust&quot;/&gt;
|-
| Toxic Heart || Ride Your Life || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://tednikpanorama.si/cgi-bin/stran.pl?id=9&amp;izris=izpisiNovico&amp;st_pod=30&amp;jezik=slo&amp;templ=0 |title=Žiga Logar - bobnar, fotograf in še kaj |accessdate=8. 1. 2018 |date=23. 4. 2008 |format= |work=Tednik Panorama |archive-date=2018-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180109063642/http://tednikpanorama.si/cgi-bin/stran.pl?id=9&amp;izris=izpisiNovico&amp;st_pod=30&amp;jezik=slo&amp;templ=0 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Tulio Furlanič]]|| Nocoj joče neko srce || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.primorci.si/osebe/furlani%C4%8D-tulio/924/ |title=FURLANIČ, Tulio |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work= |archive-date=2018-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180109063712/http://www.primorci.si/osebe/furlani%C4%8D-tulio/924/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| Ultra || Dan za dva, Višje || &lt;ref name=&quot;a&quot;/&gt;
|-
| [[Zgrešeni primeri]] || Razlike || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.slorock.si/zgreseni-primeri/ |title=ZGREŠENI PRIMERI |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=SloRock |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108233529/http://www.slorock.si/zgreseni-primeri/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|}

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Datum !! Domača !! Tuja
|-
| &lt;center&gt;20. 08.&lt;br&gt;2010&lt;/center&gt; || Papir&lt;br&gt;Pero Lovšin&lt;br&gt;Heavenix || Smashing Pumkins&lt;br&gt;Die Fantastischen 4&lt;br&gt;Linkin Park&lt;ref&gt;https://www.facebook.com/Val202/posts/147592741936848&lt;/ref&gt;
|}

===2011===
Kjer je do maja 2015 navedena samo ena skladba (namesto treh), gre za zmagovalno popevko. Kjer so navedeni vsi trije kandidati (oz. vsaj dva), je zmagovalna popevka v krepkem.
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Datum !! Domača !! Tuja
|-
| 26. 08. || Uboga gmajna – [[Cancel]] || Arlandria – [[Foo Fighters]]
|-
| 23. 09. || V vagonu raztrganih duš – [[Res Nullius]]&lt;br&gt;Kronika betona – Mirko&lt;br&gt;'''Oda revežu – [[Buldogi]]''' || Suck It And See – Arctic Monkeys&lt;br&gt;'''Body And Soul – Tony Bennett ft. [[Amy Winehouse]]'''&lt;br&gt;La Notte Dei Desideri – Jovanotti
|-
| 07. 10. || Hands – [[Moveknowledgement]]&lt;br&gt;Na drugem bregu – [[Bohem]]&lt;br&gt;'''Možgani na paši – Nula Kelvina''' || Why I Love You – Jay Z &amp; Kanye West&lt;br&gt;You Need Me, I Don't Need You – Ed Sheeran&lt;br&gt;'''These Days – Foo Fighters'''
|-
| 14. 10. || '''Klovn – [[Flirrt]] ft. [[Tinkara Kovač|Tinkara]]'''&lt;br&gt;Hoću, neću – [[Gušti]]&lt;br&gt;Dež – [[Hiša (glasbena skupina)|Hiša]] || '''Moves Like Jagger – Maroon 5 ft. [[Christina Aguilera]]'''&lt;br&gt;It Will Rain – Bruno Mars&lt;br&gt;We Found Love – [[Rihanna]]
|-
| 21. 10. || '''Greva – Nataša VT'''&lt;br&gt;Najin ples – [[Neisha]] &amp; Tokac&lt;br&gt;Pozabil sem – Bataljon || This Is The Day – Manic Street Preachers&lt;br&gt;'''La differenza tra me e te – Tiziano Ferro'''&lt;br&gt;My Home – Nneka
|-
| 28. 10. || '''Pride tak dan – Lea Likar'''&lt;br&gt;Poj mi pesem – [[Vlado Kreslin]]&lt;br&gt;A vid'š, da me ni – Mitja &amp; Murat || '''Rumour Has It – [[Adele]]'''&lt;br&gt;Monarchy Of Roses – [[Red Hot Chili Peppers]]&lt;br&gt;Video Games – Lana Del Rey
|-
| 04. 11. || Pojdi stran – Corvus&lt;br&gt;Ko obrneš novo stran – [[Gal Gjurin]]&lt;br&gt;'''Strah – Notterdam''' || Wherever You Will Go – Charlene Soraia&lt;br&gt;Benvenuto – Laura Pausini&lt;br&gt;'''We All Go Back To Where We Belong – [[R.E.M.]]'''
|-
| 11. 11. || '''Generacija Y – [[Puppetz]]'''&lt;br&gt;Rit pa srajca – L.S.D.&lt;br&gt;Da sanjal bi njo – [[Stereotipi (skupina)|Stereotipi]] || '''Tomorrow – [[The Cranberries]]'''&lt;br&gt;Like Smoke – [[Amy Winehouse]] ft. NAS&lt;br&gt;1996 – The Wombats
|-
| 18. 11. || '''Ready To Go – The Tide'''&lt;br&gt;Trbowska – Red Five Point Star&lt;br&gt;Ostani – [[Andraž Hribar]] || Re-wired – Kasabian&lt;br&gt;'''Le Fee – [[Zaz (pevka)|Zaz]]'''&lt;br&gt;Call It What You Want – Foster The People
|-
| 25. 11. || Revolucija? Pa dež je napovedan – Lei'yh&lt;br&gt;Travnik in drevo – Gorazd Lampe&lt;br&gt;'''Mesto Duhov – Bojler''' || Lonely Boy – The Black Keys&lt;br&gt;'''Inevitabile – Giorgia ft. [[Eros Ramazzotti]]'''&lt;br&gt;Wetsuit – The Vaccines
|-
| 02. 12. || Iskrice – [[Bilbi]] || Show Me The Place – [[Leonard Cohen]]
|-
| 09. 12. || Samo ti – Sara Kobold || Cold December – Michael Buble
|-
| 16. 12. || Drobni biseri – [[Katrinas]] || Our Day Will Come – Amy Winehouse
|-
| 23. 12. || '''Kakšno sonce, kakšen dan – [[Panda (glasbena skupina)|Panda]]'''&lt;br&gt;Ta čas – Maja Keuc&lt;br&gt;Plamen – Siti hlapci || '''Nothing's Real But Love – Rebecca Fergusson'''&lt;br&gt;Hurt – Leona Lewis&lt;br&gt;Cannonball – Little Mix
|-
| 30. 12. || Electric Manland – Moveknowledgement&lt;br&gt;Kje si lubi – Manouche&lt;br&gt;'''Prekletih bazar – Res Nullius''' || '''Someone like you – Adele'''&lt;br&gt;Moves Like Jagger – Maroon 5 ft. [[Christina Aguilera]]&lt;br&gt;Girl from Ipanema – Amy Winehouse
|}

===2012===

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! # !! Datum !! Domača !! Tuja
|-
| align=&quot;center&quot;|1. || 06. 01. || Moj ša la la – Bališ&lt;br&gt;'''Smaal Tokka za precednika – Small Tokk &amp; Nula Kelvina'''&lt;br&gt;Romanje – Tabu &amp; [[Andrej Šifrer]] || Lego House – Ed Sheeran&lt;br&gt;Somebody That I Used To Know – Gotye &amp; Kimbra&lt;br&gt;'''Home Again – Michael Kiwanuka'''
|-
| align=&quot;center&quot;|2. || 13. 01. || '''Ibo – Avven'''&lt;br&gt;Naše leto, naš glas – Zlatko&lt;br&gt;Strah – Notterdam || '''Black Treacle – [[Arctic Monkeys]]'''&lt;br&gt;The Wolf Is Getting Married – Sinead O'Connor&lt;br&gt;The Daily Mail – Radiohead
|-
| align=&quot;center&quot;|3. || 20. 01. || Če bi – Balladero&lt;br&gt;'''Kaj naj naredim – Sell Out'''&lt;br&gt;Včasih grem – Vulture and the Guru || '''Darkness – [[Leonard Cohen]]'''&lt;br&gt;My Valentine – Paul McCartney&lt;br&gt;Tattoo – Van Halen
|-
| align=&quot;center&quot;|4. || 27. 01. || Screaming in Silence – Katarina Juvančič &amp; Dejan Lapanja&lt;br&gt;'''Krvavi kolaž – [[Res Nullius]]'''&lt;br&gt;Ne najdem več besed – Dasha || Born To Die – Lana Del Rey&lt;br&gt;'''Look Around – [[Red Hot Chili Peppers]]'''&lt;br&gt;Towers – Bon Iver
|-
| align=&quot;center&quot;|5. || 03. 02. || '''S.P. Blues – Muškat Hamburg'''&lt;br&gt;Balada – Katja Koren&lt;br&gt;Svet je moj – Zen || Melancholy Sky – Goldfrapp&lt;br&gt;'''Love Interruption – Jack White'''&lt;br&gt;Pelican – The Maccabees
|-
| align=&quot;center&quot;|6. || 10. 02. || '''Vzemi me – [[Neisha]]'''&lt;br&gt;1000 mest – Coma Stereo&lt;br&gt;Parfum – [[Omar Naber]] || Give Me All Your Luvin' – Madonna ft. Nicki Minaj &amp; M.I.A.&lt;br&gt;'''We Take Care Of Our Own – Bruce Springsteen'''&lt;br&gt;Titanium – David Guetta ft. Sia
|-
| align=&quot;center&quot;|7. || 17. 02. || Najin dan – Flirrt&lt;br&gt;Jst bom tle – Maya&lt;br&gt;'''Potnik – Eskobars''' || Drunk – Ed Sheeran&lt;br&gt;Gold On The Ceiling – The Black Keys&lt;br&gt;'''In The End – Snow Patrol'''
|-
| align=&quot;center&quot;|8. || 24. 02. || '''Krik izpod mrzlih odej – Skalp'''&lt;br&gt;Tam na koncu drevoreda – Vlado Kreslin&lt;br&gt;Hotel Grm repete 12 – [[Orlek (glasbena skupina)|Orlek]] || Part Of Me – Katy Perry&lt;br&gt;After Midnight – Blink 182&lt;br&gt;'''Will You Still Love Me Tomorrow – [[Amy Winehouse]]'''
|-
| align=&quot;center&quot;|9. || 02. 03. || Once Again – Trash Candy&lt;br&gt;'''Brez obžalovanj – [[Mi2|MI2]]'''&lt;br&gt;Kar je moje – Blu.Sine || Blackout – Anna Calvi&lt;br&gt;'''Blue Jeans – Lana Del Rey'''&lt;br&gt;Sister Heroine – Beth Hart ft. Slash
|-
| 10. || 09. 03. || N'toko ne obstaja – [[N'toko]] || R U Mine – Arctic Monkeys
|-
| 11. || 16. 03. || Blizu – [[E.V.A.]] || Don't Stop (Color On The Walls) – Foster The People
|-
| 12. || 23. 03. || Najina mala skrivnost – Equinoxes || Madonna
|-
| 13. || 30. 03. || Metulji – Pliš || Dream On – [[Noel Gallagher]]’s High Flying Birds
|-
| 14. || 06. 04. || '''Knjiga obrazov – [[Gal Gjurin]]'''&lt;br&gt;Morda – Panda&lt;br&gt;Nov nor čas – Heavenix || Bridge Burning – Foo Fighters&lt;br&gt;Endless Love – Lionel Richie &amp; Shania Twain&lt;br&gt;'''Not Supposed To Sing The Blues – [[Europe]]'''
|-
| 15. || 13. 04. || '''Poslušaj – [[Avtomobili]]'''&lt;br&gt;Get to know me – LeeLoojamais&lt;br&gt;Čarovnija – Peter Lovšin &amp; Španski Borci || Ill Manors – Plan B&lt;br&gt;'''Never Let Me Go – [[Florence and the Machine|Florence &amp; The Machine]]'''&lt;br&gt;You're a lie – Slash ft. Myles Kennedy &amp; The Conspirators
|-
| 16. || 20. 04. || '''Senca – [[Tinkara Kovač]]'''&lt;br&gt;Čudež − Papir&lt;br&gt;? || '''Live To Rise – [[Soundgarden]]'''
|-
| 17. || 27. 04. || Zadnji poljub – Nude&lt;br&gt;Sam – Trkaj ft. [[Jadranka Juras]]&lt;br&gt;'''Dirka za notranji mir – [[BO!]]''' || Jackson – Florence &amp; The Machine ft. Josh Homme&lt;br&gt;'''Hit Or Miss – Tom Jones'''&lt;br&gt;Trouble Town – Jake Bugg
|-
| 18. || 04. 05. || Način – Papir ft. [[Boštjan Gombač]] in Maja Keuc&lt;br&gt;Tistega dne – Hiša&lt;br&gt;'''Delejmo Watrwake – Smaal Tokk &amp; Nula Kelvina''' || Sixteen Saltines – Jack White&lt;br&gt;'''Princess Of China – [[Coldplay]] ft. [[Rihanna]]'''&lt;br&gt;Dead And Gone – The Black Keys
|-
| 19. || 18. 05. || Oprosti mi – Elefant || Rocky Ground – Bruce Springsteen
|-
| 20. || 25. 05. || '''Nisem še vrgel – Nula Kelvina'''&lt;br&gt;Tvoje moje – [[Muff]]&lt;br&gt;Bombon – Katarina Mala || '''Guardian – [[Alanis Morissette]]'''&lt;br&gt;Varud – Sigur Ros&lt;br&gt;Perfect World – Gossip
|-
| 21. || 01. 06. || Niti en dan – Flamie&lt;br&gt;Kaj naj – Emkej &amp; Polona&lt;br&gt;'''Več od lajfa – Zlatko''' || Timebomb – Kylie Minogue&lt;br&gt;'''Legendary Child – [[Aerosmith]]'''&lt;br&gt;Wide Awake – Katy Perry
|-
| 22. || 08. 06. || Telstar – [[Severa Gjurin|Severa]] in [[Gal Gjurin]] || Euphoria – Loreen
|-
| 23. || 15. 06. || Od višine se zvrti – [[Martin Krpan (glasbena skupina)|Martin Krpan]]&lt;br&gt;Led s severa – Big Foot Mama&lt;br&gt;'''Samo edini – [[Siddharta]]''' || '''Bohemian Rhapsody – [[Queen]]'''&lt;br&gt;Like A Prayer – Madonna&lt;br&gt;Sweet Child O' Mine – Guns'n'Roses
|-
| 24. || 22. 06. || Riot Act – [[Tide]]&lt;br&gt;Kako si kaj? – Katja Koren&lt;br&gt;'''Rock'n'roll – Res Nullius''' || Big Bright World – Garbage&lt;br&gt;Disconnected – Keane&lt;br&gt;'''Spectrum – Florence &amp; The Machine'''
|-
| 25. || 29. 06. || Never Ever – Can of Bees&lt;br&gt;'''Tako lepo mi je – [[Maja Keuc]]'''&lt;br&gt;Bag Full Of Weed – Bro || No Church In The Wild – Kanye West &amp; Jay-Z&lt;br&gt;'''Call Me Maybe – Carly Rae Jepsen'''&lt;br&gt;Only The Horses – Scissor Sisters
|-
| 26. || 06. 07. || Elektrošok – Lei'yh || White Light – George Michael
|-
| 27. || 13. 07. || Napaka – Ultra || Runaways – [[The Killers]]
|-
| 28. || 20. 07. || Poišči me srečno – [[Demetra Malalan]] || Survival – [[Muse]]
|-
| 29. || 27. 07. || One Love – Emkej ft. Polona&lt;br&gt;There Will Be Boys – Katja Šulc&lt;br&gt;'''Stereotipi – [[Rok Terkaj|Trkaj]] ft. Adam''' || Blow Me (One Last Kiss) – Pink&lt;br&gt;Winner – Pet Shop Boys&lt;br&gt;'''New Day – Alicia Keys'''
|-
| 30. || 03. 08. || Pingvin – Društvo mrtvih pesnikov&lt;br&gt;Te čakam – [[In &amp; Out (glasbena skupina)|In &amp; Out]]&lt;br&gt;'''Vidim ti v očeh – Eskobars''' || '''Hurts Like Heaven – Coldplay'''&lt;br&gt;Whistle – Flo Rida&lt;br&gt;Settle Down – No Doubt
|-
| 31. || 10. 08. || Smisel – [[Anja Baš]] || Come Together – Arctic Monkeys
|-
| 32. || 17. 08. || Immitation of Life – Siddharta || Brendan's Death Song – Red Hot Chilli Peppers
|-
| 33. || 24. 08. || '''Losing My Religion – [[Elvis Jackson]]'''&lt;br&gt;Texarcana – Vlado Kreslin &amp; Bambi Molesters&lt;br&gt;Drive – Polona Kasal || &lt;small&gt;Wish You Were Here – Ed Sheeran, Richard Jones, [[Nick Mason]] &amp; Mike Rutheford&lt;/small&gt;
|-
| 34. || 31. 08. || March Of The Finest – Werefox&lt;br&gt;'''Tam na koncu drevoreda – [[Vlado Kreslin]]'''&lt;br&gt;Kratko ampak sladko – Pastichon || That Girl – The Noisettes&lt;br&gt;Madness – Muse&lt;br&gt;'''Little Talks – Of Monsters And Men'''
|-
| 35. || 07. 09. || Moja dežela – Jernej Zoran &amp; Janez Lamovšek&lt;br&gt;'''Hudič – [[Zoran Predin]] &amp; Coverlover'''&lt;br&gt;Škripnu lep – Nula Kelvina || Little Black Submarines – The Black Keys&lt;br&gt;Teenage Icon – The Vaccines&lt;br&gt;'''Lover Alot – Aerosmith'''
|-
| 36. || 14. 09. || '''Dragi – [[Nana Milčinski]]'''&lt;br&gt;Kaj si hotel – Avtomobili&lt;br&gt;Med postajami – Melodrom || '''I'm Shakin' – Jack White'''&lt;br&gt;We Are Never Getting Back Together – Taylor Swift&lt;br&gt;Under the Westway – Blur
|-
| 37. || 21. 09. || Nova revolucija – [[Red Five Point Star]] || I Gotsta Get Paid – [[ZZ Top]]
|-
| 38. || 28. 09. || '''The Ascent Of A Man – The Tide'''&lt;br&gt;Užitek na Replay – Big Foot Mama&lt;br&gt;Grem – Drago Mislej Mef &amp; NOB || Ride – Lana Del Rey&lt;br&gt;'''When A Blind Man Cries – [[Metallica]]'''&lt;br&gt;Flower – Kylie Minogue
|-
| 39. || 05. 10. || '''Kamn – [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]]'''&lt;br&gt;Skrivnost – Nikka&lt;br&gt;Moje oči – Neon Spektra || '''Diamonds – Rihanna'''&lt;br&gt;Anna Sun – Walk the Moon&lt;br&gt;Night Light – Jessie Ware
|-
| 40. || 12. 10. || Kako si kaj? – Katja Koren&lt;br&gt;Believe – Tide&lt;br&gt;'''Kdo miži – T.M.S. Crew''' || Don't You Worry Child – Swedish House Mafia ft. John Martin&lt;br&gt;'''Skyfall – [[Adele]]'''&lt;br&gt;Miss Atomic Bomb – The Killers
|-
| 41. || 19. 10. || '''Bogatun – [[Niet]]'''&lt;br&gt;Remember – Trash Candy&lt;br&gt;Vse ti dam – Jernej Zoran || '''Doom and Gloom – [[The Rolling Stones]]'''&lt;br&gt;Looking Hot – No Doubt&lt;br&gt;Rock &amp; Roll Love Affair – Prince
|-
| 42. || 26. 10. || Še malo – [[Rudi Bučar]] || Hurts Like Heaven – Coldplay
|-
| 43. || 02. 11. || '''Superfajn – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]]'''&lt;br&gt;Lion's Throat – Barely Modern&lt;br&gt;Kar ti pripada – Mast || '''Girl on Fire – Alicia Keys'''&lt;br&gt;Un angelo disteso al sole – Eros Ramazzotti&lt;br&gt;Mountain Sound – Of Monsters And Men
|-
| 44. || 09. 11. || Popolno – [[Flirrt]] || Lover of the Light – Mumford &amp; Sons
|-
| 45. || 16. 11. || Nothing Special – DaJohn &amp; Hamo || The Sunset Sleeps – Red Hot Chilli Peppers
|-
| 46. || 23. 11. || Moj krog – T.M.S. Crew || Locked Out Of Heaven – Bruno Mars
|-
| 47. || 30. 11. || Zaljubi se v življenje – Nana Milčinski || What Could Have Been Love – Aerosmith
|-
| 48. || 07. 12. || Recidiv – [[The Drinkers]] || I Feel It In My Bones – The Killers
|-
| 49. || 14. 12. || Ko tvoja sem še bila – [[Bilbi]] || Brand New Me – Alicia Keys
|-
| 50. || 21. 12. || Nisem kriv II. – Gal Gjurin&lt;br&gt;Nisva sama – Electrix&lt;br&gt;'''Kostanjeva mandolina – Kosta''' || '''Missing You – [[Green Day]]'''&lt;br&gt;One Day/Reckoning Song – Asafa Avidana&lt;br&gt;Breezeblocks – Alt-J
|-
| 51. || 28. 12. || Miren – [[Melanholiki]] || Babel – Mumford &amp; Sons
|}

===2013===

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! # !! Datum !! Domača !! Tuja
|-
| align=&quot;center&quot;|1. || 04. 01. || Bonsai (Tribal) – [[Siddharta]] || Memory of the Future – Pet Shop Boys
|-
| align=&quot;center&quot;|2. || 11. 01. || Malo fantazije – Demetra Malalan&lt;br&gt;DNK – Heavenix&lt;br&gt;'''Včeraj – Nula Kelvina''' || Black Chandelier – Biffy Clyro&lt;br&gt;Street Jesus – Aerosmith&lt;br&gt;'''Where Are We Now? – [[David Bowie]]'''
|-
| align=&quot;center&quot;|3. || 18. 01. || '''Nebo nad Berlinom – [[Društvo mrtvih pesnikov]]'''&lt;br&gt;Viva La Revolucion – Mirko Brass Band&lt;br&gt;You're A Tree And I'm A Baloon – Maja Keuc || Who Did That To You (Django Unchained) – John Legend&lt;br&gt;'''Hometown Gypsy – [[Red Hot Chili Peppers]]'''&lt;br&gt;Standing In The Sun – Slash, Myles Kennedy &amp; The Conspirators
|-
| align=&quot;center&quot;|4. || 25. 01. || Moje misli – Foršus&lt;br&gt;Ob tebi bom ostal – [[Jan Plestenjak]]&lt;br&gt;'''Samota – Sell Out''' || Suit &amp; Tie – Justin Timberlake ft. Jay-Z&lt;br&gt;Don't Save Me – Haim&lt;br&gt;'''My Life – [[50 Cent]] ft. [[Eminem]] &amp; Adam Levine'''
|-
| align=&quot;center&quot;|5. || 01. 02. || Follow Me – Justin's Case || Heaven – [[Depeche Mode]]
|-
| align=&quot;center&quot;|6. || 08. 02. || '''Na drugem koncu – Elefant'''&lt;br&gt;Ti greš – Nina Pušlar&lt;br&gt;Ujet – Semo &amp; Sonics || '''X-Kid – [[Green Day]]'''&lt;br&gt;Always Allright – Alabama Shakes&lt;br&gt;If You’re Never Gonna Move – Jessie Ware
|-
| align=&quot;center&quot;|7. || 15. 02. || Še en dan – [[Mi2]] || Jubilee Street – [[Nick Cave]] &amp; The Bad Seeds
|-
| align=&quot;center&quot;|8. || 22. 02. || Bar pozabe – [[Avtomobili]] || Whispers in the Dark – Mumford &amp; Sons
|-
| align=&quot;center&quot;|9. || 08. 03. || '''Premakni se k meni – [[Panda (glasbena skupina)|Panda]]'''&lt;br&gt;Tvoja sreča – 2B&lt;br&gt;Kisik – Jernej Zoran &amp; Lara Poreber || '''Tangled Up – Caro Emerald'''&lt;br&gt;Mirrors – Justin Timberlake&lt;br&gt;Bad Mood – The Vaccines
|-
| 10. || 15. 03. || Ni dovolj – Eskobars || Gotta Get Over – [[Eric Clapton]] ft. Chaka Khan
|-
| 11. || 22. 03. || '''Good Deeds – [[Happy Ol' McWeasel|Happy Ol'McWeasel]]'''&lt;br&gt;Jutranja rosa – Flora &amp; Paris&lt;br&gt;Don't Try – Zebra Dots || Radioactive – Imagine Dragons&lt;br&gt;Kasno je za ljubav – Urban &amp; 4&lt;br&gt;'''Biblical – Biffy Clyro'''
|-
| 12. || 29. 03. || Zakaj greš mimo – [[Nana Milčinski]] || Soothe My Soul – Depeche Mode
|-
| 13. || 05. 04. || Cesta – Polona Kasal || Recovery – Frank Turner
|-
| 14. || 12. 04. || Rožice – Hamo &amp; Tribute 2 Love || She Makes Me Happy – Rod Stewart
|-
| 15. || 19. 04. || Če svet me pušča v dvomih – LadyBird || Imagine It Was Us – Jessie Ware
|-
| 16. || 26. 04. || Ni te več – Vasko Atanasovski || My God Is The Sun – [[Queens of the Stone Age]]
|-
| 17. || 03. 05. || '''Vstati in obstati – Mi2'''&lt;br&gt;Sanje – Nula Kelvina&lt;br&gt;Zaplezali smo se – Zoran Predin &amp; Coverlover || '''Blind – Hurts'''&lt;br&gt;Get Lucky – Daft Punk ft. Pharell Williams&lt;br&gt;It's Allright, It's OK – Primal Scream
|-
| 18. || 10. 05. || '''Rush Hour – [[Trash Candy]]'''&lt;br&gt;December Lights – [[John F. Doe|John Doe]]&lt;br&gt;Rdeča kapica – [[BHC]] ft. Mirko || '''Panic Station – [[Muse]]'''&lt;br&gt;Alive – Empire Of The Sun&lt;br&gt;#Beautiful – Mariah Carey ft. Miguel
|-
| 19. || 17. 05. || Novo upanje – Momento || Mermaids – Nick Cave &amp; The Bad Seeds
|-
| 20. || 24. 05. || Pozitivne misli – [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]] || Liquid Lunch – Caro Emerald
|-
| 21. || 31. 05. || Vreme za rock'n'roll – [[Big Bibls Brothers Band]] || Don’t Forget Who You Are – Miles Kane
|-
| 22. || 07. 06. || Dekle z naslovnice – Anu || Every Little Thing – Eric Clapton
|-
| 23. || 14. 06. || '''Še imam te rad – [[Nude]]'''&lt;br&gt;Goalless Confessions – Dandelion Children&lt;br&gt;Insane – Eight Bomb || '''Came Back Haunted – [[Nine Inch Nails]]'''&lt;br&gt;Fiction – The XX&lt;br&gt;Still Swinging – Papa Roach
|-
| 24. || 21. 06. || Anavrin || [[Black Sabbath]]
|-
| 25. || 28. 06. || Danaja – Polona Kasal || Do I Wanna Know? – [[Arctic Monkeys]]
|-
| 26. || 05. 07. || Hvala za ribe – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]] || Right Action – Franz Ferdinand
|-
| 27. || 12. 07. || Stene padejo – Lei'yh&lt;br&gt;'''Stara gara – [[I.C.E.]]'''&lt;br&gt;Petek dan za metek – [[Zablujena generacija]] || '''Kiss of Fire – [[Hugh Laurie]] &amp; Gaby Moreno'''&lt;br&gt;Home Again – Elton John&lt;br&gt;Instant Crush – Daft Punk ft. Julian Casablancas
|-
| 28. || 19. 07. || '''Kako lepo te srečat bo spet – E.V.A.'''&lt;br&gt;En od naju – D'Neeb&lt;br&gt;Men si fensi – Manouche || Unbelievers – Vampire Weekend&lt;br&gt;Lovesick – Peace&lt;br&gt;'''Too Many Friends – [[Placebo (skupina)|Placebo]]'''
|-
| 29. || 26. 07. || To je to – Gal Gjurin &amp; Nina Pušlar&lt;br&gt;Mars in Venera – Tinkara Kovač&lt;br&gt;'''Palme gorijo – [[Avtomobili]]''' || Supersoaker – Kings of Leon&lt;br&gt;Holy Grail – Jay Z ft. Justin Timberlake&lt;br&gt;'''I Sat By The Ocean – Queens of the Stone Age'''
|-
| 30. || 02. 08. || '''Pelji me – Da Phenomena'''&lt;br&gt;Objem &lt;small&gt;(rmx)&lt;/small&gt; − Papir&lt;br&gt;? || '''Valentine's Day – David Bowie'''
|-
| 31. || 09. 08. || '''Padam dol – [[Sausages]]'''&lt;br&gt;Ura je 8 – [[Lea Sirk]]&lt;br&gt;Daj, upaj si – Katja Koren || '''Estate – Jovanotti'''&lt;br&gt;Lose Yourself To Dance – Daft Punk ft. Pharrell Williams&lt;br&gt;Dance Apocalyptic – Janelle Monáe
|-
| 32. || 16. 08. || Češnjev cvet – Panda || Comme ci, comme ça – [[Zaz (pevka)|Zaz]]
|-
| 33. || 23. 08. || '''Mind Business – [[N'toko|N'Toko]]'''&lt;br&gt;Pod staro jablano – Niet in Severa&lt;br&gt;Ujet – Semo &amp; Sonics || '''Why'd You Only Call Me When You’re High? – [[Arctic Monkeys]]'''&lt;br&gt;Burn – Ellie Goulding&lt;br&gt;Melody Calling – The Vaccines
|-
| 34. || 30. 08. || Učer, dons, jutr – T.M.S Crew &amp; Zlatko || Do Or Die – [[30 Seconds to Mars]]
|-
| 35. || 06. 09. || Nova dvajseta – [[Gušti]] || Should Be Higher – Depeche Mode
|-
| 36. || 13. 09. || '''Brezpotje – Momento'''&lt;br&gt;Novi svet – Siddharta in [[Simfonični orkester RTV Slovenija]]&lt;br&gt;Spomni se – I.C.E. || '''Wait for Me – Kings of Leon'''&lt;br&gt;The Perfect Life – Moby &amp; Wayne Coyne&lt;br&gt;New – Paul McCartney
|-
| 37. || 20. 09. || Cesar je še vedno nag – Adam || Practical Arrangment – [[Sting]]
|-
| 38. || 27. 09. || Dejva bit čist bliz – Hamo &amp; Tribute 2 Love || Sirens – [[Pearl Jam]]
|-
| 39. || 04. 10. || Spomni se – I.C.E. || You Make Me – [[Avicii]]
|-
| 40. || 11. 10. || Matrix World – The Tide || What Doesn't Kill You – Jake Bugg
|-
| 41. || 18. 10. || Dež – E.V.A. || King of Everything – Boy George
|-
| 42. || 25. 10. || '''Moje laži – [[Danilo Kocjančič]] &amp; Friends'''&lt;br&gt;I Guess – Balladero&lt;br&gt;S sekiro me po glavi useki – Kuga || Lifted – Naughty Boy ft. Emeli Sandé&lt;br&gt;You're Nobody 'Til Somebody Loves You – James Arthur&lt;br&gt;'''Cheating – John Newman'''
|-
| 43. || 01. 11. || Bojna črta – Društvo mrtvih pesnikov || Go Gentle – Robbie Williams
|-
| 44. || 08. 11. || Margita – Zoran Predin&lt;br&gt;'''Hodim naprej – Eskobars'''&lt;br&gt;Najboljša leta – Drago Mislej - Mef || '''The Monster – Eminem ft. [[Rihanna]]'''&lt;br&gt;NYC – Dido&lt;br&gt;Afterlife – Arcade Fire
|-
| 45. || 15. 11. || '''Mesto idej – Anavrin'''&lt;br&gt;Love Is Gone – Tide&lt;br&gt;Čas ustavil bi – Zablujena generacija || '''One for the Road – Arctic Monkeys'''&lt;br&gt;I Belong To You – Caro Emerald&lt;br&gt;Quale senso abbiamo noi – Zucchero
|-
| 46. || 22. 11. || Nekoč, nekje – Tabu || La Flaca – Santana ft. Juanes
|-
| 47. || 29. 11. || The Fall – Torul || High Hopes – Bruce Springsteen
|-
| 48. || 06. 12. || Granata – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]] || Ordinary Love – [[U2]]
|-
| 49. || 13. 12. || Ona ne spi – [[Niet]] || Christmas in L.A. – [[The Killers]]
|-
| 50. || 20. 12. || Zvezdni prah – [[Neisha]] || White Christmas – [[Bad Religion]]
|-
| 51. || 27. 12. || '''Drugačna – Indigo'''&lt;br&gt;Sanjska – [[Billysi]]&lt;br&gt;Little Love Pretender – The Tide || '''Team – Lorde'''&lt;br&gt;Losing Sleep – John Newman&lt;br&gt;Forever – Haim
|}

===2014===

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! # !! Datum !! Domača !! Tuja
|-
| align=&quot;center&quot;|1. || 03. 01. || '''Geronimo – [[Čedahuči]]'''&lt;br&gt;Kino Udarnik – [[Čao Portorož (glasbena skupina)|Čao Portorož]]&lt;br&gt;Ta stol – Bossa De Novo || '''XO – [[Beyoncé|Beyonce]]'''&lt;br&gt;Black Skinhead – Kanye West&lt;br&gt;Adore You – Miley Cyrus
|-
| align=&quot;center&quot;|2. || 10. 01. || The Redneck Genius Story – Werefox || I'd Rather Be High – [[David Bowie]]
|-
| align=&quot;center&quot;|3. || 17. 01. || Pohitiva – Phonomonics || Goodbye Yellow Brick Road – Sara Bareilles
|-
| align=&quot;center&quot;|4. || 24. 01. || '''Lažji kot misel – Jacuzzy'''&lt;br&gt;Vzem' si čas – Anu&lt;br&gt;Sončen – GoGS ft. Mitja Drčar || '''Blue Moon – Beck'''&lt;br&gt;Can't Remember To Forget You – Shakira ft. Rihanna&lt;br&gt;Demons – Imagine Dragons
|-
| align=&quot;center&quot;|5. || 31. 01. || Common Sense – Karmakoma || Coming Of Age – Foster The People
|-
| align=&quot;center&quot;|6. || 07. 02. || Get A Grip – Gramatik ft. Gibbz&lt;br&gt;Na Golici (pod goro) – Nula Kelvina&lt;br&gt;'''Njena pot – Lavender''' || Invisible – U2&lt;br&gt;Tu sei lei – Ligabue&lt;br&gt;'''Just Like Fire Would – Bruce Springsteen'''
|-
| align=&quot;center&quot;|7. || 14. 02. || '''Domotožja – Papir'''&lt;br&gt;Backstage Games – Milk Drinkers ft. Mara&lt;br&gt;Najin svet – Nikka || '''A Song About Love – Jake Bugg'''&lt;br&gt;Cambia-menti – Vasco Rossi&lt;br&gt;Runaway Baby – Bruno Mars
|-
| align=&quot;center&quot;|8. || 21. 02. || Morti enkrat spet – [[Tadej Vesenjak]]&lt;br&gt;'''Zadnja noč – Foršus'''&lt;br&gt;Drevo – Bossa De Novo || '''Arabella – [[Arctic Monkeys]]'''&lt;br&gt;Can't Rely On It – Paloma Faith&lt;br&gt;PretzelBodyLogic – Prince
|-
| align=&quot;center&quot;|9. || 28. 02. || Rumeno sonce – BHC&lt;br&gt;'''Bored of Canada – [[Kleemar]]'''&lt;br&gt;Ta moment – Semo || '''Lightning Bolt – [[Pearl Jam]]'''&lt;br&gt;Let Her Down Easy – George Michael&lt;br&gt;Money On my Mind – Sam Smith
|-
| 10. || 07. 03. || The Whistleblowers – [[Laibach]] || Not A Bad Thing – [[Justin Timberlake]]
|-
| 11. || 14. 03. || Kralj – Anavrin || Magic – [[Coldplay]]
|-
| 12. || 21. 03. || To ni blues – [[Bilbi]] || No Rest For The Wicked – Lykke Li
|-
| 13. || 28. 03. || Luzer – Drago Mislej Mef in NOB&lt;br&gt;'''Shotgun Seat – EightBomb'''&lt;br&gt;Sijoča kulisa – Robert Jukič &amp; [[Mia Žnidarič]] || '''Fever – Black Keys'''&lt;br&gt;Liar, Liar – Chris Cab&lt;br&gt;There Is No Other Time – Klaxons
|-
| 14. || 04. 04. || Pesem o teb – Carpe Diem ft. [[6 Pack Čukur]]&lt;br&gt;I Believe In ... – Elvis Jackson&lt;br&gt;'''Na vrh sveta – [[I.C.E.]]''' || The Man – Aloe Blacc&lt;br&gt;'''She Used To Love Me A Lot – [[Johnny Cash]]'''&lt;br&gt;Stay With Me – Sam Smith
|-
| 15. || 11. 04. || Dej povej – Eskobars&lt;br&gt;'''1000-e luči – [[BO!]]'''&lt;br&gt;Premlad prestar – Sausages || Heavy Seas Of Love – Damon Albarn&lt;br&gt;'''Fresh Strawberries – [[Franz Ferdinand]]'''&lt;br&gt;Heaven Knows – The Pretty Reckless
|-
| 16. || 18. 04. || '''Feniks – Elefant'''&lt;br&gt;Burning – Thomas March &amp; The Snail Collective&lt;br&gt;Prazna vsebin – Gromofon || '''Greens and Blues – Pixies'''&lt;br&gt;Ti penso raramente – Biagio Antonacci&lt;br&gt;Rumble – Kelis
|-
| 17. || 25. 04. || '''Scotch – Hamo &amp; Tribute2Love'''&lt;br&gt;Jutranji striptis (2014) – Flirrt&lt;br&gt;Naumi – T.M.S. Crew || Hideaway – Kiesza&lt;br&gt;'''West Coast – Lana Del Rey'''&lt;br&gt;Tennis Court – Lorde
|-
| 18. || 02. 05. || Kratek stik – [[Big Foot Mama]] &amp; Nina Kay || Lazaretto – Jack White
|-
| 19. || 09. 05. || Ljubo doma – Čedahuči || A Sky Full Of Stars – Coldplay
|-
| 20. || 16. 05. || Ne tvegaj vsega, ker lahko ti uspe – Neca Falk&lt;br&gt;'''Eurovision – Laibach'''&lt;br&gt;Lahko si za, lahko si proti – [[Don Mentony Band]] || Calm After The Storm – The Common Linnets
|-
| 21. || 23. 05. || '''Bele zastave – Eskobars'''&lt;br&gt;Ali je še kaj prostora tam na jugu? – Severa Gjurin&lt;br&gt;Svet se ne vrti za naju – Kühlschrank || '''Smooth Sailing – [[Queens of the Stone Age]]'''&lt;br&gt;Imidiwan – Bombino&lt;br&gt;Swallowed Whole – Pearl Jam
|-
| 22. || 30. 05. || Male vojne – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]] || Walk Me to the Bridge – Manic Street Preachers
|-
| 23. || 06. 06. || '''Stara duša – [[Mi2]]'''&lt;br&gt;Čas za sanje – Polona Leben &amp; Electric Boogie&lt;br&gt;Znal je biti jezen – Drago Mislej - Mef || Eez-eh − Kasabian&lt;br&gt;'''Bullet in the Brain – The Black Keys'''&lt;br&gt;?
|-
| 24. || 13. 06. || Nenavadno je OK – King FOO || Budapest – George Ezra
|-
| 25. || 20. 06. || Kamn – [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]] || Don't Matter – Kings of Leon
|-
| 26. || 27. 06. || Valovi − In &amp; Out ft. Trkaj&lt;br&gt;'''Hot Air – Alice Blue'''&lt;br&gt;Bolj kot drugi – Robert Jukič in Nina Vodopivec || Here for You – Gorgon City ft. Laura Welsh&lt;br&gt;'''Tough Love – Jessie Ware'''&lt;br&gt;?
|-
| 27. || 04. 07. || '''Ljubavi (unplugged) – Leeloojamais'''&lt;br&gt;Roll The Dice – The Tide&lt;br&gt;Figure v škatlah – 2B || Messed Up Kids – Jake Bugg&lt;br&gt;'''Pretty Hurts – Beyonce'''&lt;br&gt;Show Me a Miracle – Klaxons
|-
| 28. || 11. 07. || Okej, okej, okej, okej – Bas in glas || The Chamber – Lenny Kravitz
|-
| 29. || 18. 07. || Danes si tu – Demetra Malalan ft. Shorti&lt;br&gt;'''En knc wade – Smaal Tokk &amp; Nula Kelvina'''&lt;br&gt;Na kavču – Žiga Rustja || Chandelier – Sia&lt;br&gt;'''Am I Wrong – Nico &amp; Winz'''&lt;br&gt;?
|-
| 30. || 25. 07. || Comes Love – Katja Šulc || Tacky – [[»Weird Al« Yankovic]]
|-
| 31. || 01. 08. || Kok high – [[Rok Terkaj|Trkaj]] ft. [[Nipke]] || Rainbow – [[Robert Plant]]
|-
| 32. || 08. 08. || Brave Men – [[Gramatik]] ft. Eskobars || Do It Again – Röyksopp &amp; Robyn
|-
| 33. || 15. 08. || Dež ni bil kriv – [[Neca Falk]] || Habits (Stay High) – Tove Lo
|-
| 34. || 22. 08. || Canis – RondNoir || Thinking Out Loud – Ed Sheeran
|-
| 35. || 29. 08. || Plešem − GoGs ft. Anja Kramar&lt;br&gt;Hard Times − [[DJ Umek|Umek]] &amp; Mike Vale ft. Chris The Voice&lt;br&gt;'''Kresnice – Indigo''' || Oblivion − Bastille&lt;br&gt;Down the Wrong Way − Chrissie Hynde &amp; Neil Young&lt;br&gt;'''True Love – Coldplay'''
|-
| 36. || 05. 09. || '''Je mimo leto – Čedahuči'''&lt;br&gt;Muza – Denis Ali&lt;br&gt;Živim ljubezen – Nina Pušlar|| Iron Sky – Paolo Nutini&lt;br&gt;'''Almost Like the Blues – Leonard Cohen'''&lt;br&gt;Blame It on Me − George Ezra
|-
| 37. || 12. 09. || Tebe (Te imam) – [[Vesna Zornik]] &amp; TangoApasionada || The Miracle (Of Joey Ramone) – [[U2]]
|-
| 38. || 19. 09. || '''Ne sprašuj – Alkimia'''&lt;br&gt;Ujeta − Jamirko &amp; Maya&lt;br&gt;Moodswings − Moveknowledgement || Rainy Day Woman − Kat Edmonson&lt;br&gt;'''Clouds – Prince'''&lt;br&gt;?
|-
| 39. || 26. 09. || Moj svet – [[Jernej Zoran]] feat. Hamo || Stay Gold – First Aid Kit
|-
| 40. || 03. 10. || Čista jeba – Mi2 || There Must Be More To Life Than This – [[Queen]] ft. [[Michael Jackson]]
|-
| 41. || 10. 10. || '''NeRazumem – Jacuzzy Krall'''&lt;br&gt;Go disco go – Koala Voice&lt;br&gt;Pobegni z mano – Sara Jagrič || Loop De Li – Bryan Ferry&lt;br&gt;Yellow Flicker Beat − Lorde&lt;br&gt;'''Happy Idiot – TV on the Radio'''
|-
| 42. || 17. 10. || Nikoli dovolj – Anu&lt;br&gt;Sladka svetloba – Avtomobili&lt;br&gt;'''Down – Fed Horses''' || '''Play Ball – [[AC/DC]]'''&lt;br&gt;The Days – Avicii ft. Robbie Williams&lt;br&gt;?
|-
| 43. || 24. 10. || Štekaš? – Bajta 13&lt;br&gt;Dan v jeseni tih – Marko Grobler Band&lt;br&gt;'''To je to (za ta denar) – San Diego''' || Something from Nothing − Foo Fighters&lt;br&gt;'''Louder Than Words – [[Pink Floyd]]'''&lt;br&gt;?
|-
| 44. || 31. 10. || '''Kam – [[Aleksander Mežek]]'''&lt;br&gt;Jebiveter junior − [[Lačni Franz]]&lt;br&gt;All – Torul || Baby Don't Lie – Gwen Stefani&lt;br&gt;These Days − Take That&lt;br&gt;'''Be Lucky – [[The Who]]'''
|-
| 45. || 07. 11. || '''Tišina – Čedahuči'''&lt;br&gt;Kličem te − [[Alenka Godec]]&lt;br&gt;Nora noč – Leonart || In the Heat of the Moment – [[Noel Gallagher]]'s High Flying Birds
|-
| 46. || 14. 11. || Bossanova – Laibach || Every Breaking Wave – U2
|-
| 47. || 21. 11. || Moj pogled na svet – [[Peter Lovšin]] in Španski borci || Ten Tonne Skeleton – Royal Blood
|-
| 48. || 28. 11. || Pol – Hamo &amp; Tribute To Love || Uptown Funk – Mark Ronson ft. Bruno Mars
|-
| 49. || 05. 12. || '''Če bi vedel – Elefant'''&lt;br&gt;Aha − Muff&lt;br&gt;Aleluja − Lačni Franz || '''Hold Back The River – James Bay'''&lt;br&gt;Guirrero − Marco Mengoni&lt;br&gt;Like I Can − Sam Smith
|-
| 50. || 12. 12. || Ti to lahko – Zlatko &amp; [[Nina Pušlar]] || Rock Or Bust – AC/DC
|-
| 51. || 19. 12. || '''Belo, belo – BO!'''&lt;br&gt;Kitara leti v nebo – Bilbi&lt;br&gt;Podoknica – Leonart || '''Have Yourself a Merry Little Christmas – Sam Smith'''&lt;br&gt;Joel, the Lump of Coal − The Killers ft. Jimmy Kimmel&lt;br&gt;?
|-
| 52. || 26. 12. || Nekoč, nekje – Tabu || Snap Out Of It – Arctic Monkeys
|}

===2015===

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! # !! Datum !! Domača !! Tuja
|-
| align=&quot;center&quot;|1. || 02. 01. || Strel v koleno – MI2&lt;br&gt;Alles Klar – Lei'yh&lt;br&gt;'''Se še spomniš (Peter Penko rmx) – Indigo''' || The Hanging Tree – James Newton Howard ft. Jennifer Lawrence&lt;br&gt;'''Living for Love – [[Madonna]]'''&lt;br&gt;?
|-
| align=&quot;center&quot;|2. || 09. 01. || Jadra – [[Raiven]]&lt;br&gt;'''Popoln dan – Sell Out'''&lt;br&gt;Lay Me Down – The Tide || Lips Are Movin – Meghan Trainor&lt;br&gt;Sabato – Jovanotti&lt;br&gt;'''Miracles – [[Coldplay]]'''
|-
| align=&quot;center&quot;|3. || 16. 01. || '''Med s trebuha – Nula Kelvina'''&lt;br&gt;Hands – Fed Horses&lt;br&gt;Pozab na bonton – [[Clemens]] || Love Me Harder – Ariana Grande ft. The Weeknd&lt;br&gt;Only One − Kanye West ft. Paul McCartney&lt;br&gt;'''Sugar – Maroon 5'''
|-
| align=&quot;center&quot;|4. || 23. 01. || Any Place To Go – Elvis Jackson&lt;br&gt;'''Pegasti milijonar – [[Alma Merklin|Alma]]'''&lt;br&gt;Jzn – Smaal Tokk || Love Me Like You Do – Ellie Goulding&lt;br&gt;'''Magnifico – Fedez ft. Francesca Michielin'''&lt;br&gt;?
|-
| align=&quot;center&quot;|5. || 30. 01. || '''Kaj bo – Žiga Rustja'''&lt;br&gt;Nothing – Koala Voice&lt;br&gt;Tri lejta – [[ŠKM banda]] || '''Nasty – The Prodigy'''&lt;br&gt;Incanto – Tiziano Ferro&lt;br&gt;Handsome – The Vaccines
|-
| align=&quot;center&quot;|6. || 06. 02. || Hladne noči – Eskobars&lt;br&gt;Tell Me What U want – Can Of Bees&lt;br&gt;'''Original – [[Carpe Diem]]''' || Cassy O' – George Ezra&lt;br&gt;'''FourFiveSeconds – [[Rihanna]], Kanye West &amp; [[Paul McCartney]]'''&lt;br&gt;?
|-
| align=&quot;center&quot;|7. || 13. 02. || V hiši večnih sanj – [[Alex Volasko]]&lt;br&gt;Live in Hope – NoAir&lt;br&gt;'''Ljubim – Ditka''' || Right Here, Right Now – Giorgio Moroder ft. [[Kylie Minogue]]
|-
| align=&quot;center&quot;|8. || 20. 02. || Sound Of Boogie – EightBomb&lt;br&gt;'''Pesem od včeraj – [[Bilbi]]'''&lt;br&gt;Še vedno živ – Charlie Butter Fly || '''What Kind Of Man – [[Florence and the Machine|Florence &amp; The Machine]]'''&lt;br&gt;Fatti avanti amore – Nek&lt;br&gt;King – Years and Years
|-
| align=&quot;center&quot;|9. || 27. 02. || '''Sem kakor ti – [[Okttober]]'''&lt;br&gt;Fall In Love – Arsov&lt;br&gt;Pleši z mano – Društvo mrtvih pesnikov || Bloodstream – Ed Sheeran&lt;br&gt;'''Pray To God – Calvin Harris ft. Haim'''&lt;br&gt;Style – Taylor Swift
|-
| 10. || 06. 03. || Mava to – Clemens&lt;br&gt;'''Nehi težit – [[Katarina Mala]]'''&lt;br&gt;Ko drviš čez poljane – Čedahuči || '''Orphan – [[Toto (glasbena skupina)|Toto]]'''&lt;br&gt;I'm a Ruin – Marina and the Diamonds&lt;br&gt;Fade Out Lines – The Avener
|-
| 11. || 13. 03. || Nov dan – Jernej Zoran &amp; Lara Poreber&lt;br&gt;'''Away – [[Happy Ol' McWeasel]]'''&lt;br&gt;Z roko v roki – Kevin Koradin &amp; [[Anika Horvat]] || Someone New – Hozier&lt;br&gt;Mi verdad – Mana ft. Shakira&lt;br&gt;'''Believe – Mumford &amp; Sons'''
|-
| 12. || 20. 03. || '''Vse mogoče – [[I.C.E.]]'''&lt;br&gt;Igra je igra – Gal Gjurin in Temna godba&lt;br&gt;Ne grem se več – Demetra Malalan || Heavy Is the Head – Zac Brown Band&lt;br&gt;'''Gli immortali – Jovanotti'''&lt;br&gt;?
|-
| 13. || 27. 03. || Le za njo – Robert Jukič in Ana Bezjak&lt;br&gt;Slow Down (Remix) − LastDayHere&lt;br&gt;'''Terasa – Pliš''' || Never Gave Nobody Trouble – [[Leonard Cohen]]
|-
| 14. || 03. 04. || Kozlam – Dan D&lt;br&gt;Hollywood kitsch – Daša Gradišek&lt;br&gt;'''The Balance – Torul''' || I'll Be There – Chic ft. Nile Rodgers&lt;br&gt;Instant Crush − Natalie Imbruglia&lt;br&gt;'''Crystals – Of Monsters and Men'''
|-
| 15. || 10. 04. || '''Gozdna vila – Hulahoop'''&lt;br&gt;Naj zadnji ugasne luč – Lačni Franz&lt;br&gt;Jutro – 2B || Exploitation − Róisín Murphy&lt;br&gt;Hold My Hand − Jess Glynne&lt;br&gt;'''Real Real Gone – Van Morrison ft. Michael Buble'''
|-
| 16. || 17. 04. || Kaplja − [[Demolition Group]]&lt;br&gt;'''Julija – San di ego'''&lt;br&gt;Native Son – Gramatik ft. Raekwon &amp; Orlando Napier || Alla fine del mondo – Eros Ramazzotti
|-
| 17. || 24. 04. || '''Istanbul – Neomi'''&lt;br&gt;Musicus – Mit&lt;br&gt;Sober – Fed Horses || See You Again − Wiz Khalifa ft. Charlie Puth&lt;br&gt;The Wolf − ?&lt;br&gt;'''Don't Wanna Fight – Alabama Shakes'''
|-
| 18. || 01. 05. || Tivoli – [[Magnifico]]&lt;br&gt;[[Here for You (skladba, Maraaya)|Here for You]] – [[Maraaya]]&lt;br&gt;'''Maškerada – Nula Kelvina''' || No Way No – Magic!&lt;br&gt;'''Ship To Wreck – Florence + The Machine'''&lt;br&gt;Shut Up And Dance – Walk The Moon
|-
| 19. || 08. 05. || Keramičarski bluz – 6Pack Čukur&lt;br&gt;Z mano greš – Alma&lt;br&gt;'''Tiho – Hamo &amp; Tribute 2 Love ft. Vlado Kreslin''' || 2Shy – Shura&lt;br&gt;Rimani tu – Raf&lt;br&gt;'''Photograph – Ed Sheeran'''
|-
| 20. || 15. 05. || Ocean − Tinkara Kovač&lt;br&gt;Ko sama boš – Anej Piletič&lt;br&gt;'''Light My Cigar, Please – Emiljo A.C. ft. Sinead McCarthy &amp; Pinta''' || Quicksand – Caro Emerald&lt;br&gt;'''Congregation – [[Foo Fighters]]'''&lt;br&gt;Big Girls Cry – Sia
|-
| 21. || 22. 05. || V srce – Cover Lover&lt;br&gt;'''The Good Old Days – [[Koala Voice]]'''&lt;br&gt;Presežna vrednost bivanja – N3L || '''Never Let You Go – Rudimental'''&lt;br&gt;Did You Hear The Rain – George Ezra&lt;br&gt;New York Raining – Charles Hamilton ft. Rita Ora
|-
| 22. || 29. 05. || Pozitiv – Jacuzzy Krall&lt;br&gt;Rider – John F. Doe&lt;br&gt;'''Cukr pop – I.C.E.''' || The Giver (reprise) – Duke Dumont&lt;br&gt;'''Sunny Side Up – Faith No More'''&lt;br&gt;Heroes – Måns Zelmerlöw
|-
| 23. || 05. 06. || '''Ledena – [[Siddharta]]'''&lt;br&gt;Brez skrbi − Samo Budna&lt;br&gt;Stisn se k men – Manouche ft. Alenka Godec || '''Hey Mama – [[David Guetta]] ft. Nicki Minaj &amp; Afrojack'''&lt;br&gt;Bad Blood – Taylor Swift ft. Kendrick Lamar&lt;br&gt;Ong Ong – Blur
|-
| 24. || 12. 06. || Kot sva bila – Bilbi&lt;br&gt;'''Se ti laže – [[Sausages]]'''&lt;br&gt;V živo – [[Patetico (glasbena skupina)|Patetico]] || '''Mercy – [[Muse]]'''&lt;br&gt;Guai – Vasco Rossi&lt;br&gt;Want To Want Me – Jason Derulo
|-
| 25. || 19. 06. || '''Gud vajb – Trifekta'''&lt;br&gt;Mislila sva, da nama bo uspelo – Niet&lt;br&gt;Jutro – 2B || I Can Change – Brandon Flowers&lt;br&gt;Today, Today, Today – James Taylor&lt;br&gt;'''Can't Feel My Face – The Weeknd'''
|-
| 26. || 26. 06. || Solze iz neba − Dan D&lt;br&gt;'''Mending Fences – Alice Blue'''&lt;br&gt;Ljubim tvojo tišino – [[Via Ofenziva]] || Dreams – Beck&lt;br&gt;Buon viaggio – Cesare Cremonini&lt;br&gt;'''Photograph – Ed Sheeran'''
|-
| 27. || 03. 07. || Všeč tko k je – Nipke&lt;br&gt;Sunrise – Benjamin Shock ft. Skyla&lt;br&gt;'''Ja, pa ja – Drago Mislej Mef in N.O.B.''' || Let It Go – James Bay&lt;br&gt;'''Pressure Off – [[Duran Duran]] ft. Janelle Monae &amp; Nile Rodgers'''&lt;br&gt;No Sleeep – Janet Jackson
|-
| 28. || 10. 07. || Nekaj med nama − [[Iztok Novak - Easy]]&lt;br&gt;'''Ne gledam nazaj – Los Ventilos ft. Tokac'''&lt;br&gt;Vikend zvezda – Dream On || Shine – Years &amp; Years&lt;br&gt;'''Feeling Good – Ms. Lauryn Hill'''&lt;br&gt;Like I'm Gonna Lose You – Meghan Trainor ft. John Legend
|-
| 29. || 17. 07. || Iluzija – Eskobars&lt;br&gt;'''Js in ti – [[Čedahuči]]'''&lt;br&gt;Najine barve – Jernej Zoran &amp; Lara || Coffee – Miguel&lt;br&gt;'''L'estate addòsso – Jovanotti'''&lt;br&gt;Song for Someone – U2
|-
| 30. || 24. 07. || '''Preden zaspim – [[Vlado Kreslin]]'''&lt;br&gt;All – Torul&lt;br&gt;Misliš na vse – [[Zgrešeni primeri]] || '''Love Is – Rod Stewart'''&lt;br&gt;#SundayFunday – Magic!&lt;br&gt;Come And Get It – John Newman
|-
| 31. || 31. 07. || '''Nov dan – Leonart'''&lt;br&gt;Kaj nam fali – [[Zmelkoow]]&lt;br&gt;Moje muze − Mi2 || That's How You Know – Nico &amp; Winz&lt;br&gt;'''Eventually – Tame Impala'''&lt;br&gt;Glitterball – Sigma ft. Ella Henderson
|-
| 32. || 07. 08. || V mestu je vroče – Skova &amp; Eva Beus&lt;br&gt;'''Tell Me What U Want – Can of Bees'''&lt;br&gt;To je u men – T.M.S. Crew || '''What You Don't Do – Lianne La Havas'''&lt;br&gt;The Party (This Is How We Do It) − Joe Stone ft. Montell Jordan&lt;br&gt;Leave a Trace – Chvrches
|-
| 33. || 14. 08. || '''Edino, kar – Pliš'''&lt;br&gt;Kdo sploh sva – Lea Sirk&lt;br&gt;Vse je v redu z mojo dušo – Patetico || '''Queen of Peace – Florence and the Machine'''&lt;br&gt;1998 – Banks ft. Chet Faker&lt;br&gt;The Mood That I'm In – Beth Hart
|-
| 34. || 21. 08. || Lahko letela bi do zvezd – Zlatko&lt;br&gt;'''Piknik – Siddharta'''&lt;br&gt;Pejt vn – David ft. Murat || Omen – Disclosure ft. Sam Smith&lt;br&gt;'''High by the Beach – Lana Del Rey'''&lt;br&gt;Drag Me Down – One Direction
|-
| 35. || 28. 08. || Nove zmage – Big Foot Mama&lt;br&gt;'''Sama je – Bort Ross &amp; Nina Radkovič'''&lt;br&gt;Gospa magister – Hamo &amp; Tribute 2 Love || Back Together – Robin Thicke ft. Nicki Minaj&lt;br&gt;Lo stadio – Tiziano Ferro&lt;br&gt;'''Growing Up – Macklemore &amp; Ryan Lewis ft. Ed Sheeran'''
|-
| 36. || 04. 09. || Spitting Image – [[Your Gay Thoughts]]&lt;br&gt;Zato, ker smem – Demolition Group&lt;br&gt;'''Difficult to Kill – Torul''' || Don't Be So Hard On Yourself – Jess Glynne&lt;br&gt;'''From Eden – Hozier'''&lt;br&gt;Wildest Dreams – Taylor Swift
|-
| 37. || 11. 09. || Svetlo sonce – Anja Baš&lt;br&gt;'''Ogledalo – [[Niet]]'''&lt;br&gt;Sladoled z vesoljem, prosim – Nina Pušlar || '''Ditmas – Mumford &amp; Sons'''&lt;br&gt;Sei un pensiero speciale − Eros Ramazzotti&lt;br&gt;What Do You Mean? − Justin Bieber
|-
| 38. || 18. 09. || Pada dež − Robert Jukič in Nina Strnad&lt;br&gt;'''The French Say – Koala Voice'''&lt;br&gt;Dober dan − [[Alya]] || Fight Song − Rachel Platten&lt;br&gt;'''Mountain at My Gates – Foals'''&lt;br&gt;Roots − Imagine Dragons
|-
| 39. || 25. 09. || Sun in Your Eyes − Kleen ft. Tom Cane&lt;br&gt;'''Nekineki – [[Murat &amp; Jose]] X JAMirko'''&lt;br&gt;Lone Wolf − Trash Candy || Worried Moon – Chris Cornell&lt;br&gt;'''Demons – James Morrison'''&lt;br&gt;Runnin' (Lose It All) − Naughty Boy feat. Beyonce &amp; Arrow Benjamin
|-
| 40. || 02. 10. || S tvojimi očmi − Kühlschrank&lt;br&gt;Morebit − Mrigo &amp; Ghet&lt;br&gt;'''Anticipator – [[Puppetz]]''' || '''Lay It All On Me – Rudimental feat. Ed Sheeran'''&lt;br&gt;Bad Blood – Ryan Adams&lt;br&gt;Writing's on the Wall – Sam Smith
|-
| 41. || 09. 10. || '''Konec tedna – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]]'''&lt;br&gt;Living Again – Maraaya&lt;br&gt;Zamorjena pesem – Nana Milčinski || The Love Within − Bloc Party&lt;br&gt;Hotline Bling − Drake&lt;br&gt;'''Si jamais j'oublie – [[Zaz (pevka)|Zaz]]'''
|-
| 42. || 16. 10. || Sonca 2 − Dan D&lt;br&gt;Ko te ni − Društvo mrtvih pesnikov&lt;br&gt;'''Moje mesto – Leonart''' || On My Mind − Ellie Goulding&lt;br&gt;'''S.O.B. – Nathaniel Rateliff &amp; The Night Sweats'''&lt;br&gt;Locked Away − R. City feat. Adam Levine
|-
| 43. || 23. 10. || '''Punca – Los ventilos'''&lt;br&gt;Dlani – Okttober&lt;br&gt;Bežim – Raiven || Dominique – Anouk&lt;br&gt;'''Used to Love You – [[Gwen Stefani]]'''&lt;br&gt;Love Me Like You Do − Little Mix
|-
| 44. || 30. 10. || Jaz te pač zdaj že poznam – Alenka Godec&lt;br&gt;Povej, kaj ljubezen je – Gal Gjurin in Temna godba&lt;br&gt;'''Core – [[Jardier]]''' || Hello – Adele&lt;br&gt;Breathe Life – Jack Garratt&lt;br&gt;'''Love Gave Me More – Simply Red'''
|-
| 45. || 06. 11. || Dive – Fed Horses&lt;br&gt;Moja lepa soseda – [[Klemen Klemen]]&lt;br&gt;'''Včasih ne veš – Samo Budna''' || '''Ocean of Night – Editors'''&lt;br&gt;If You Ever Want To Be In Love – James Bay&lt;br&gt;Bird Set Free – Sia
|-
| 46. || 13. 11. || Prepusti se – Samo Sam ft. Erik&lt;br&gt;'''Beli grad – [[Mi2]]'''&lt;br&gt;Sabotage – [[Liamere]] || Wasn't Expecting That – Jamie Lawson&lt;br&gt;'''Echoes in Rain – [[Enya]]'''&lt;br&gt;Adventure of a Lifetime – Coldplay
|-
| 47. || 20. 11. || '''Moja jutra – Bort Ross'''&lt;br&gt;Najina slika in ti – Neisha&lt;br&gt;Fading – Gasper ft. Vanesa || Outsiders – Suede&lt;br&gt;Ex's and Oh's – Elle King&lt;br&gt;'''Jackie and Wilson – Hozier'''
|-
| 48. || 27. 11. || '''Greva dol – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]]'''&lt;br&gt;Sanjaj me – Anette&lt;br&gt;Unikat – Drill ft. Emkej || '''When We Were Young – [[Adele]]'''&lt;br&gt;Ti ho voluto bene veramente – Marco Mengoni&lt;br&gt;Can't Get Enough Of Myself – Santigold
|-
| 49. || 04. 12. || '''Iščeš, da ne najdeš – [[Leteči potepuhi]]'''&lt;br&gt;Nastalo bo – Siddharta&lt;br&gt;Divja voda – Billysi || '''Saint Cecilia – [[Foo Fighters]]'''&lt;br&gt;Hotline Bling – Drake&lt;br&gt;Sorry – Justin Bieber
|-
| 50. || 11. 12. || Dušanka – T.M.S. Crew&lt;br&gt;'''Sami naši – Vlado Kreslin ft. Vlatko Stefanovski'''&lt;br&gt;Palms &amp; Curtains – Mara || '''Everglow – Coldplay'''&lt;br&gt;21 grammi – Fedez&lt;br&gt;You Don't Own Me − Grace ft. G-Eazy
|-
| 51. || 18. 12. || '''Greva še mal dlje – Hamo &amp; Tribute2Love'''&lt;br&gt;Rdeči plašč – Bilbi&lt;br&gt;Dobiš, če daš – Eli ft. Drill || '''The More You Give (The More You'll Get) – Michael Buble'''&lt;br&gt;Stitches – Shawn Mendes&lt;br&gt;Every Day’s Like Christmas – Kylie Minogue
|-
| 52. || 25. 12. || '''Zaposlovalna – Smaal Tokk'''&lt;br&gt;Veselega decembra – 30 stopinj v senci&lt;br&gt;Galaxije bežijo – King Foo || '''Simili – [[Laura Pausini]]'''&lt;br&gt;Sweet Lovin’ – Sigala&lt;br&gt;The Girl Is Mine – 99 Souls
|}

===2016===

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! # !! Datum !! Domača !! Tuja
|-
| 1. || 01. 01. || '''Čarobna cesta – NaTaša'''&lt;br&gt;Stoletni ples – Panda&lt;br&gt;V bližini ljudi – Niet || '''The Pleasure and the Pain – Lenny Kravitz'''&lt;br&gt;'Cause I'm A Man – Tame Impala&lt;br&gt;Il Rimpanto Di Te – Giosada
|-
| 2. || 08. 01. || '''Nov dan – [[Nejc Lombardo|Lombardo]]'''&lt;br&gt;BSM (Bod sam moja) – Zlatko&lt;br&gt;Left Behind – Happy Ol' McWeasel || '''Love Yourself – [[Justin Bieber]]'''&lt;br&gt;Here – Alessia Cara&lt;br&gt;Love For That – Mura Masa
|-
| 3. || 15. 01. || Ljubezen – Klemen Klemen&lt;br&gt;Sunrise – Gašper ft. Vanesa&lt;br&gt;'''21 gramov – Kronika''' || Il Vento – Tiziano Ferro&lt;br&gt;Reapers – Sia&lt;br&gt;'''Lazarus – [[David Bowie]]'''
|-
| 4. || 22. 01. || '''Take Your Time – [[Elvis Jackson]]'''&lt;br&gt;Čakam – [[Žan Serčič]]&lt;br&gt;Iluzije – Prelude || Jet Black Heart – 5 Seconds of Summer&lt;br&gt;'''Tous les cris les S.O.S. – [[Zaz (pevka)|Zaz]]'''&lt;br&gt;Nerve − Don Broco
|-
| 5. || 29. 01. || '''Stopinje v snegu – [[Avtomobili]]'''&lt;br&gt;Remiss – Karmakoma&lt;br&gt;Odplešiva – Bordo || Like Kids – Suede&lt;br&gt;'''Bad Habits – The Last Shadow Puppets'''&lt;br&gt;Delete – DMA's
|-
| 6. || 05. 02. || '''Odpri ventile – Los Ventilos ft. [[Grega Skočir]]'''&lt;br&gt;Lokomotiva – Kill Kenny&lt;br&gt;Triads – Werefox || '''Work Song – Hozier'''&lt;br&gt;Io di te non ho paura – Emma&lt;br&gt;Hymn for the Weeklend – Coldplay ft. Beyoncé
|-
| 7. || 12. 02. || Stampedo – Mary Rose&lt;br&gt;To mi je všeč – Nina Pušlar&lt;br&gt;'''V najlepše dni – [[Zgrešeni primeri]]''' || '''Snake Eyes – Mumford and Sons'''&lt;br&gt;Pillowtalk – Zayn&lt;br&gt;Stressed Out – Twenty One Pilots
|-
| 8. || 19. 02. || Pesem in poljub – Alex Volasko&lt;br&gt;Čas je zdaj – Anja Kotar&lt;br&gt;'''Jutro v Tivoliju – Voranc Boh''' || 7 Years – Lukas Graham&lt;br&gt;Un giorno mi dirai – Stadio&lt;br&gt;'''Worry – Jack Garratt'''
|-
| 9. || 26. 02. || '''Začaraj me – [[King Foo]]'''&lt;br&gt;Ladja norcev – Lačni Franz&lt;br&gt;Sredi Ljubljane – Adam || Birch Tree – Foals&lt;br&gt;Crier tout bas – Cœur de pirate&lt;br&gt;'''Free.mp3 (The Pirate Bay Song) – [[Dubioza kolektiv]]'''
|-
| 10. || 04. 03. || Zato živim – Kristina Oberžan &amp; Matevž Šalehar - Hamo&lt;br&gt;Zlati časi – Balladero&lt;br&gt;'''Črno bel – [[Raiven]]''' || '''Lush Life – Zara Larrsson'''&lt;br&gt;Volevo te – Giusy Ferreri&lt;br&gt;The Sound – 1975
|-
| 11. || 11. 03. || Pojem zate – Leonart&lt;br&gt;'''Strele v maju – [[Siddharta]] feat. Urban'''&lt;br&gt;Blue and Red – ManuElla || Colors – Halsey&lt;br&gt;'''J'sais pas – Brigitte'''&lt;br&gt;Best Fake Smile – James Bay
|-
| 12. || 18. 03. || Matica – Dan D&lt;br&gt;Greva naprej – Rudi Bučar&lt;br&gt;'''Ne izgubi se – Big Addiction''' || Clearest Blue – Chvrches&lt;br&gt;'''E non hai visto ancora niente – Jovanotti'''&lt;br&gt;Gimme the Love – Jake Bugg
|-
| 13. || 25. 03. || '''Noro – [[Panda (glasbena skupina)|Panda]]'''&lt;br&gt;Home – Mistermarsh&lt;br&gt;Hvaležen – Samo Sam || '''Ritual Spirit – Massive Attack ft. Azekel'''&lt;br&gt;Reuf – Nekfeu ft. Ed Sheeran&lt;br&gt;Follow You – Bring Me the Horizon
|-
| 14. || 01. 04. || Anticipator – Puppetz&lt;br&gt;Do kosti – Tabu&lt;br&gt;'''Ukradli so nam mesto – Drago Mislej Mef &amp; NOB''' || One Strike – All Saints&lt;br&gt;'''Partigano reggiano – Zucchero'''&lt;br&gt;The Less I Know The Better – Tame Impala
|-
| 15. || 08. 04. || Nekaj naju mami – Mama Rekla &amp; Neisha&lt;br&gt;Strange in a Strange Way (Disco Politico) – Silence&lt;br&gt;'''Čaka vas uspeh – Zlatko''' || Soundcheck – Catfish And The Bottlemen&lt;br&gt;'''Nessun grado di separazione – Francesca Michielin'''&lt;br&gt;Like I Would – Zayn
|-
| 16. || 15. 04. || Megalodon – Gora&lt;br&gt;'''Rad imam dež – [[Niet]]'''&lt;br&gt;Satoshi Nakamoto – Gramatik ft. Adrian Lau &amp; Probcause || '''Melancholy Mood – [[Bob Dylan]]'''&lt;br&gt;New Romantics – Taylor Swift&lt;br&gt;Keep Singing – Rick Astley
|-
| 17. || 22. 04. || '''Race Me Down the Street – [[Prismojeni profesorji bluesa]]'''&lt;br&gt;Kako bih volio da si tu – Anja Rupel ft. Davor Gobac&lt;br&gt;Sanjajva naprej – 1X band || Aviation – The Last Shadow Puppets&lt;br&gt;'''Il est où le bonheur – Christophe Maé'''&lt;br&gt;What If I Go – Mura Masa
|-
| 18. || 29. 04. || '''Pulover – [[Katarina Mala]]'''&lt;br&gt;One – Hyu ft. Eva Štirn&lt;br&gt;Dobro jutro – Bajta 13 || U Turn – Tegan and Sarah&lt;br&gt;A Love Song – LadyHawke&lt;br&gt;'''Just like Fire – [[Pink|Pink!]]'''
|-
| 19. || 06. 05. || Veliko mesto – MisterMarsh&lt;br&gt;'''Moji dnevi – [[Vlado Kreslin]]'''&lt;br&gt;Dotakn se me – Manouche || Nothing Compares 2U – Chris Cornell&lt;br&gt;Hold Up – Beyonce&lt;br&gt;'''Up &amp; Up – [[Coldplay]]'''
|-
| 20. || 13. 05. || '''Svet je čaroben – DaJohn, Clemzie in Lea Likar'''&lt;br&gt;Cloudless Skies – [[Jakob Kobal]]&lt;br&gt;Nikoli mi ni dovolj – Mladich, Emkej &amp; Doša || '''Can't Stop the Feeling – [[Justin Timberlake]]'''&lt;br&gt;Hoter Than Hell – Dua Lipa&lt;br&gt;This Is What You Came For – Calvin Harris ft. Rihanna
|-
| 21. || 20. 05. || Resničen svet – Mary Rose&lt;br&gt;Rain – Lina Rahne&lt;br&gt;'''Med vdihom in izdihom – Los Ventilos ft. [[Omar Naber]]''' || All For One – The Stone Roses&lt;br&gt;'''Dark Necessities – [[Red Hot Chili Peppers]]'''&lt;br&gt;Bored To Death – Blink 182
|-
| 22. || 27. 05. || '''Ni prostora – Tretji kanu'''&lt;br&gt;Frida Nipl – Koala Voice&lt;br&gt;Avešunfiling – Jernej Zoran || Send My Love (To Your New Lover) – Adele&lt;br&gt;'''Ragazza magica – Jovanotti'''&lt;br&gt;Empty – Garbage
|-
| 23. || 03. 06. || '''Sinonim za mojo mladost – Sandra Erpe'''&lt;br&gt;Until Then – [[Haiku Garden]]&lt;br&gt;Obraz spominov – Prelude || Misery – Gwen Stefani&lt;br&gt;'''Vorrei ma non posto – J-AX &amp; Fedez'''&lt;br&gt;Cry – Sigma ft. Take That
|-
| 24. || 10. 06. || '''V barvah smisel je – [[I.C.E.]]'''&lt;br&gt;Where You Left Me – Muff&lt;br&gt;Odpoved – El Kachon || What's It Gonna Be – Shura&lt;br&gt;'''This One's for You – [[David Guetta]] ft. Zara Larsson'''&lt;br&gt;Boyfriend – Tegan and Sara
|-
| 25. || 17. 06. || '''Reka – [[Avtomobili]]'''&lt;br&gt;Silence – Ditka&lt;br&gt;Visoka pesem – Mi2 || '''Oblivius – The Strokes'''&lt;br&gt;Siberian Nights – The Kills&lt;br&gt;Casual Party – Band Of Horses
|-
| 26. || 24. 06. || '''Zame – Sheby'''&lt;br&gt;Poletna – Sausages &amp; Marko Hatlak&lt;br&gt;Why You Keep Sayin' – Thomas March &amp; The Summertine Collective || '''The Werewolf – Paul Simon'''&lt;br&gt;Breakfast in Bed – Mayer Hawthorne&lt;br&gt;Wow! – Beck
|-
| 27. || 01. 07. || '''Doma – Siter'''&lt;br&gt;Way Away – Sweven&lt;br&gt;Poletje – Jani || Wild – Troye Sivan ft. Alessia Cara&lt;br&gt;The Getaway – Red Hot Chili Peppers&lt;br&gt;'''Summer Nights – [[DJ Tiësto|Tiesto]] ft. John Legend'''
|-
| 28. || 08. 07. || '''Sledi mi − SoundFly'''&lt;br&gt;Noben me ne razume − Nipke&lt;br&gt;Dvigaš se k oblakom – Robert Jukič, Tamara Obrovac &amp; Tokac || '''13 buone ragioni – Zucchero'''&lt;br&gt;Sledgehammer − Rihanna&lt;br&gt;Mama Said – Lukas Graham
|-
| 29. || 15. 07. || '''Prvi zadnji – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]]'''&lt;br&gt;Tension – Jardier&lt;br&gt;Ena pika, druga pika – Trkaj, Nipke &amp; Erik || Better Love – Hozier&lt;br&gt;'''Red Dress – Magic!'''&lt;br&gt;Miracle Aligner – The Last Shadow Puppets
|-
| 30. || 22. 07. || Nov planet – Raiven&lt;br&gt;Suzanna Smiling – Daniel Vezoja&lt;br&gt;'''Tapete – [[Carpe Diem]]''' || Make Me... − Britney Spears&lt;br&gt;La Bicicleta – Carlos Vives ft. Shakira&lt;br&gt;'''Good Grief – Bastille'''
|-
| 31. || 29. 07. || Predaleč za nas – Bordo&lt;br&gt;'''Soulseller – Stray Train'''&lt;br&gt;Moji dnevi – Vlado Kreslin || This Girl – Kungs Vs. Cookin' on 3 Burners&lt;br&gt;'''Toi et moi – Paradis'''&lt;br&gt;Be As You Are – Mike Posner
|-
| 32. || 05. 08. || Brez besed – Anu&lt;br&gt;Chasing You – Benjamin Shock&lt;br&gt;'''Every Summer – Lina Rahne''' || Rise − Katy Perry&lt;br&gt;'''Vivere a colori – Alessandra Amoroso'''&lt;br&gt;Cold Water – Major Lazer ft. Justin Bieber &amp; MØ
|-
| 33. || 12. 08. || Zgodba brez napake – Omar&lt;br&gt;'''Dance Without Moving – [[King Foo]]'''&lt;br&gt;Ne bom teb zgubu – Alex Volasko || Craving – James Bay &lt;br&gt;Uno di questi giorni – Nek&lt;br&gt;'''Don't Let Me Down – Chainsmokers ft. Daya'''
|-
| 34. || 19. 08. || Male ribe – Boštjan Meh&lt;br&gt;'''Drugi breg želja – Ditka'''&lt;br&gt;Poletna zgodba – Žan Serčič || The Spoils – Massive Attack ft. Hope Sandoval&lt;br&gt;Howl – Biffy Clyro&lt;br&gt;'''Carry On – Norah Jones'''
|-
| 35. || 26. 08. || Muza – BQL&lt;br&gt;'''Lepa – Adijo kultura'''&lt;br&gt;Divination – Werefox || Kids – OneRepublic&lt;br&gt;'''Bang Bang – [[Green Day]]'''&lt;br&gt;Closer – Chainsmokers ft. Halsey
|-
| 36. || 02. 09. || '''Operacijski sistem – Razpaljot'''&lt;br&gt;Gifts – Fed Horses&lt;br&gt;Grem – Mrož Beseda || '''Go Robot! – Red Hot Chili Peppers'''&lt;br&gt;Ho creduto a me – Laura Pausini&lt;br&gt;Love on the Brain – Rihanna
|-
| 37. || 09. 09. || '''Daleč – Avtomobili in [[Severa Gjurin]]'''&lt;br&gt;Saviour of Love – Torul&lt;br&gt;Jutro – Čedahuči || #Wheresthelove – Black Eyed Peas ft The World&lt;br&gt;Eterni – Zero Assoluto&lt;br&gt;'''I Can't Stop Thinking About You – [[Sting]]'''
|-
| 38. || 16. 09. || Ni poti nazaj – Elefant&lt;br&gt;Love Me 4 Life – Sweet Peak ft. Ina Shai&lt;br&gt;'''Žive naj vsi narodi – Zlatko''' || '''Waste a Moment – Kings of Leon'''&lt;br&gt;White Tiger – Izzy Bizu&lt;br&gt;The Greatest – Sia ft. Kendrick Lamar
|-
| 39. || 23. 09. || '''Bit – [[Muff]]'''&lt;br&gt;Fingertips – Sweven&lt;br&gt;Turist – Adam || '''Le Lac – Julien Dore'''&lt;br&gt;Unici – Nek&lt;br&gt;Friends – Francis and the Lights ft. Bon Iver &amp; Kanye
|-
| 40. || 30. 09. || '''Svet – [[Gušti]] &amp; Borut Marolt'''&lt;br&gt;All Is Gone – Tidal Waves&lt;br&gt;Bonaca – Kosta || Emeralds – Bear's Den&lt;br&gt;'''Still Breathing – Green Day'''&lt;br&gt;Send Them Off – Bastille
|-
| 41. || 07. 10. || '''Nazaj – Hamo &amp; Tribute 2 Love'''&lt;br&gt;Player – Ina Shai&lt;br&gt;Danes me ni – Leonart || Here I Am – Tom Odell&lt;br&gt;Starboy – Weekn'd ft. Daft Punk&lt;br&gt;'''Party Like a Russian – Robbie Williams'''
|-
| 42. || 14. 10. || Legendarni praslovan – Lačni Franz&lt;br&gt;Should Have Listened – Trash Candy&lt;br&gt;'''Vidim rdeče – [[Niet]]''' || Say You Won't Let Go – James Arthur&lt;br&gt;La Risposta – Samuel&lt;br&gt;'''Blended Family – Alicia Keys'''
|-
| 43. || 21. 10. || Gora tvoji vodi – Cosmo Daivat&lt;br&gt;Forgive the Weather – Toxine&lt;br&gt;'''Do konca – Siddharta''' || 24K Magic – Bruno Mars&lt;br&gt;Un mondo migliore – Vasco Rossi&lt;br&gt;'''Walls – Kings of Leon'''
|-
| 44. || 28. 10. || Vljudno vabljeni – Zgrešeni primeri&lt;br&gt;Holly G – NoAir&lt;br&gt;'''Pod črto – Los Ventilos''' || A-Yo – Lady Gaga&lt;br&gt;Sexual – Neiked&lt;br&gt;'''Don't Wanna Know – [[Maroon 5]] ft. Kendrick Lamar'''
|-
| 45. || 04. 11. || '''Reci mi da – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]]'''&lt;br&gt;Kristal – King Foo&lt;br&gt;Glasovi – Gora || '''Love &amp; Hate – Michael Kiwanuka'''&lt;br&gt;Potremmo ritornare – Tiziano Ferro&lt;br&gt;Shout Out to My Ex – Little Mix
|-
| 46. || 11. 11. || Ker si, kar si – Sandi MVP&lt;br&gt;'''Vrhovi – [[Neisha]]'''&lt;br&gt;Slovo – Okttober || '''Love My Life – Robbie Williams'''&lt;br&gt;All Goes Wrong – Chase &amp; Status ft. Tom Grennan&lt;br&gt;Re-arrange – Biffy Clyro
|-
| 47. || 18. 11. || Ona bi – Nipke&lt;br&gt;'''Dva za mene – Katarina Mala'''&lt;br&gt;With the Flow – Jakob Kobal || On Hold – The XX&lt;br&gt;'''Oronero – Giorgia'''&lt;br&gt;True Disaster – Tove Lo
|-
| 48. || 25. 11. || Privid – 2B&lt;br&gt;Moč jeseni – Gal Gjurin&lt;br&gt;'''Meduza – Boštjan Meh''' || La Parisienne – Christophe Mae&lt;br&gt;'''Water Under the Bridge – Adele'''&lt;br&gt;Lost on You – LP
|-
| 49. || 02. 12. || Nabiralka zvezd – Tabu&lt;br&gt;Something to Be Free – Sweetsology&lt;br&gt;'''Bela luna – Lamai''' || '''Reverend – Kings of Leon'''&lt;br&gt;I Feel It Coming – Weeknd ft. Daft Punk&lt;br&gt;Love on the Weekend – John Mayer
|-
| 50. || 09. 12. || '''Stari komadi − Vlado Kreslin'''&lt;br&gt;Hesitate No More – Gašper ft. Vanesa Tomažič in Jernej Bučar&lt;br&gt;Moder let galeba – Tinkara Kovač || '''Human – Rag'n'Bone Man'''&lt;br&gt;All Night – Beyoncé&lt;br&gt;Fire – Justice
|-
| 51. || 16. 12. || Čas – Los Ventilos&lt;br&gt;'''Led – Bort Ross'''&lt;br&gt;Ideal – Simon || Everglow – Coldplay&lt;br&gt;'''One Fine Day – Sting'''&lt;br&gt;Breaker's Roar – Sturgill Simpson
|-
| 52. || 23. 12. || '''Srce – Ptice'''&lt;br&gt;Najin ogenj ugasnil ne bo – Silence&lt;br&gt;Whatever Happens – Elvis Jackson || True Colors – Justin Timberlake &amp; Anna Kendrick&lt;br&gt;'''Million Reasons – [[Lady Gaga]]'''&lt;br&gt;I don't Wanna Live Forever – Zayn &amp; Taylor Swift
|-
| 53. || 30. 12. || So Simple – Thomas March &amp; We'll Be Naked Collective&lt;br&gt;'''Pusti, naj gre – Severa Gjurin'''&lt;br&gt;Pazi, da bo prav (Life is what you make it) – Xequtifz || '''Do You Still Love Me – Ryan Adams'''&lt;br&gt;Completamente – Thegiornalisti&lt;br&gt;Season 2 Episode 3 – Glass Animals
|}

===2017===

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! # !! Datum !! Domača !! Tuja
|-
| 1. || 06. 01. || '''Delta – [[Andrej Guček]]'''&lt;br&gt;Pada – Lean Kozlar Luigi&lt;br&gt;Moja kitara – Nejc Lombardo || Blame – Bastille&lt;br&gt;'''Suženi snovi – Repetitor'''&lt;br&gt;Black Beatles – Rae Sremmurd ft. Gucci Mane
|-
| 2. || 13. 01. || '''Klic – MRFY'''&lt;br&gt;Lebdenje – King Foo&lt;br&gt;Ona mirno spi – Drevored || '''One More Night – Michael Kiwanuka'''&lt;br&gt;Neuanfang – Clueso&lt;br&gt;In My Mind – The Amazons
|-
| 3. || 20. 01. || Klasika – David&lt;br&gt;Old Memory – Daniel Vezoja&lt;br&gt;'''Listi polni besed – Aljaž Hrastar''' || Paris – Chainsmokers&lt;br&gt;'''Castle on the Hill – Ed Sheeran'''&lt;br&gt;Magnificent (She Says) – Elbow
|-
| 4. || 27. 01. || Odhajaš – Kühlschrank&lt;br&gt;We'll Follow Our Hearts – Gašper Šantl ft. Vanesa Tomažič&lt;br&gt;'''A čutiš to – GoGs ft. Ina Shai''' || Sublime &amp; Silence – Julien Dore&lt;br&gt;Piccole Cose – J-ax @ Fedez ft. Alessandra Amoroso&lt;br&gt;'''Chöre – Mark Forster'''
|-
| 5. || 03. 02. || '''Telo – Hamo &amp; Tribute2Love'''&lt;br&gt;Milijon in ena – Klara Jazbec&lt;br&gt;Veter – Gal Gjurin || Anymore – Goldfrapp&lt;br&gt;'''Automaton – Jamiroquai'''&lt;br&gt;Say Something Loving – The XX
|-
| 6. || 10. 02. || Balada o njej – Bohem&lt;br&gt;'''Poišči navdih – Sweetsology'''&lt;br&gt;Iz zadnje vrste – Jan Plesetnjak || '''Skin – Rag'n'bone Man'''&lt;br&gt;Il Conforto –Tiziano Ferro &amp; Carmen Consoli&lt;br&gt;Honey Sweet – Blossoms
|-
| 7. || 17. 02. || Sam mal – Alex Volasko&lt;br&gt;Dihava isti zrak – Moya&lt;br&gt;'''Bejba iz neta – Nipke''' || '''Where's the Revolution – Depeche Mode'''&lt;br&gt;Moving On the Getting Over – John Mayer&lt;br&gt;Big Picture – London Grammar
|-
| 8. || 24. 02. || Kristina – Flirrt&lt;br&gt;Hešteg – Icotovi zobi&lt;br&gt;'''Ti lahko – Peter Lovšin &amp; Big Foot Mama''' || Trainwreck – Banks&lt;br&gt;'''The Fighter – Keith Urban feat. Carrie Underwood'''&lt;br&gt;(No One Knows Me) Like the Piano – Sampha
|-
| 9. || 03. 03. || Magija − Jernej Zoran&lt;br&gt;Roka v roki – Monolits&lt;br&gt;'''Raj – Pliš''' || '''Love – Lana Del Rey'''&lt;br&gt;Heavy – Linkin Park feat. Kiiara&lt;br&gt;Hey Bébé – Rhiannon Giddens
|-
| 10. || 10. 03. || '''V mleku – Tretji kanu'''&lt;br&gt;Če si rojen – Avtomobili&lt;br&gt;Včasih pozabmo žvet – Samo Sam || '''That's What I Like – Bruno Mars'''&lt;br&gt;Ora mai – Lele&lt;br&gt;Green Light – Lorde
|-
| 11. || 17. 03. || '''Samo ti – Rudi Bučar &amp; Istrabend'''&lt;br&gt;On My Way – Omar Naber&lt;br&gt;Je' mela pesmi zato, da jih je pela naglas – Bas in glas || '''Chained to the Rhythm – Katy Perry ft. Skip Marley'''&lt;br&gt;You Look Good – Lady Antebellum&lt;br&gt;So Good – Zara Larsson ft. Ty Dollar $ign
|-
| 12. || 24. 03. || Zažarim – Raiven&lt;br&gt;Rabim samo tebe – Žiga Rustja&lt;br&gt;'''Svet na rami – Los Ventilos''' || Feel It Still – Portugal.The man&lt;br&gt;'''Dirigent – Urban &amp; 4'''&lt;br&gt;Galway Girl – Ed Sheeran
|-
| 13. || 31. 03. || Žarek – Andrej Guček&lt;br&gt;Kozmonavt – Gora&lt;br&gt;'''Raj – Ptice''' || Still Feel Like Your Man – John Mayer&lt;br&gt;Truth Is a Beautiful Thing – London Grammar&lt;br&gt;'''We Got the Power – Gorillaz ft. Jehnny Beth'''
|-
| 14. || 07. 04. || Osamljen in bos – Bordo &amp; Tina Marinšek&lt;br&gt;'''Deep Cuts – Prismojeni profesorji bluesa'''&lt;br&gt;Men ni dolgcajt – Zablujena generacija || '''You're in Love with a Psycho – Kasabian'''&lt;br&gt;Passionfruit – Drake&lt;br&gt;Shine on Me – Dan Auerbach
|-
| 15. || 14. 04. || Osvobojen – Gromofon&lt;br&gt;Resetiraj me – Bilbi&lt;br&gt;'''Dolga pot domov – Siddharta''' || '''Fire – Beth Ditto'''&lt;br&gt;Ultralife – Oh Wonder&lt;br&gt;Le canzoni fanno male – Marianne Mirage
|-
| 16. || 21. 04. || Za vedno – Nina Pušlar&lt;br&gt;'''Čip (za moj utrip) – Društvo mrtvih pesnikov'''&lt;br&gt;Ime – Monolits || Lights Out – Royal Blood&lt;br&gt;Sign of the Times – Harry Styles&lt;br&gt;'''Be Who You Are – The Kooks'''
|-
| 17. || 28. 04. || Kdo mi je ukradel zvezde – Drevored&lt;br&gt;Ob kavi – Anabel&lt;br&gt;'''Always (Če te najdem) – Mrfy''' || '''Lust for Life – Lana Del Rey ft. The Weeknd'''&lt;br&gt;Hard Times – Paramore&lt;br&gt;Stay – Zedd ft. Alessia Cara
|-
| 18. || 05. 05. || '''Sijaj – Raiven'''&lt;br&gt;Useless – Trash Candy&lt;br&gt;Se prepoznaš − Sheby || '''Doing It for the Money – Foster the People'''&lt;br&gt;Step Two – Parov Stelar ft. Lilja Bloom&lt;br&gt;Ran – Future Islands
|-
| 19. || 12. 05. || '''Vrjam – David ft. Murat'''&lt;br&gt;Nazaj – 2B&lt;br&gt;Iščem te – Naio Ssaion || Want You Back – Haim&lt;br&gt;Slow Hands – Niall Horan&lt;br&gt;'''I'm the One – Dj Khaled ft. J. Bieber, Quavo, Chance the Rapper'''
|-
| 20. || 19. 05. || '''Probej razumet – EmKej'''&lt;br&gt;Ne dotikaj se zvezd – Jana Sen &amp; White Moods&lt;br&gt;Red – The Margins || J-Boy – Phoenix&lt;br&gt;'''City Lights – Blanche'''&lt;br&gt;Chainsmoking – Jakob Banks
|-
| 21. || 26. 05. || '''Vsi smo na istem – Nipke in Trkaj ft. Artifex'''&lt;br&gt;Affordable Amphetamines – persons from porlock&lt;br&gt;Dezinformacije – The Rusks || Don't Kill My Vibe – Sigrid&lt;br&gt;The Night We Met – Lord Huron&lt;br&gt;'''Each Time You Fall in Love – Cigarettes After Sex'''
|-
| 22. || 02. 06. || Svila – Isobel&lt;br&gt;'''Zabluzu – Hamo &amp; Tribute2Love'''&lt;br&gt;Moraš naprej – Toni || '''Dig Down – Muse'''&lt;br&gt;Lost in Your Light – Dua Lipa ft. Miguel&lt;br&gt;The System Only Dreams in Total Darkness – The National
|-
| 23. || 09. 06. || Rad bi jo videl – Luka Sešek &amp; Proper&lt;br&gt;Chase Me – Maja Keuc - Amaya&lt;br&gt;'''Hiše – Tretji kanu''' || Oh Woman, Oh Man – London Grammar&lt;br&gt;'''Wall of Glass – Liam Gallagher'''&lt;br&gt;Perfect Places – Lorde
|-
| 24. || 16. 06. || Tvoje misli – Nera&lt;br&gt;It's Complicated – Maraaya ft. BQL&lt;br&gt;'''Proti vetru – Lamai''' || '''Everything Now – Arcade Fire'''&lt;br&gt;Secrets – The Weeknd&lt;br&gt;Life's What You Make It – Placebo
|-
| 25. || 23. 06. || Superzvezda – Andrej Ikica&lt;br&gt;Skozi vitrino – Alex Volasko&lt;br&gt;'''Tisti ljudje – Rudi Bučar''' || '''The Man – The Killers'''&lt;br&gt;Don't Matter Now – George Ezra&lt;br&gt;Young Dumb &amp; Broke – Khalid
|-
| 26. || 30. 06. || '''V intervalu večnih sanj – Junema'''&lt;br&gt;Modro sonce – Gušti&lt;br&gt;Vede premikanja – Koala Voice || '''Bridge over Troubled Water – Artists for Grenfell'''&lt;br&gt;Fontaine de lait – Camille&lt;br&gt;Unforgettable – Frenc Montana feat. Swae Lee
|-
| 27. || 07. 07. || '''Sanje – Lavender'''&lt;br&gt;Mana – MATTER/persons from porlock&lt;br&gt;Na dobri poti – Peter Lovšin in Prismojeni profesorji bluesa || I Dare You – The Xx&lt;br&gt;Pamplona – Fabi Fibra ft. The Giornalisti&lt;br&gt;'''Waiting on a Song – Dan Auerbach'''
|-
| 28. || 14. 07. || Letala − Brodolomec&lt;br&gt;'''Valentina − Erik Platon'''&lt;br&gt;Furanje nikamor − Sheby || '''Holding On − The War on Drugs'''&lt;br&gt;Thunder − Imagine Dragons&lt;br&gt;There's Nothing Holdin' Me Back − Shawn Mendes
|-
| 29. || 21. 07. || '''Raj (Tomec &amp; Grabber Remix) – Pliš'''&lt;br&gt;Nora matematika – Major Beck ft. Triiiple&lt;br&gt;Te ne premakne – Nina || My Mind Is for Sale – Jack Johnson&lt;br&gt;New York – St. Vincent&lt;br&gt;'''Sun Comes Up – Rudimental ft. James Arthur'''
|-
| 30. || 28. 07. || Lupina – Mistermarsh&lt;br&gt;Tisoč besed – King Foo&lt;br&gt;'''Samo dotik – El Kachon''' || Ti amo – Phoenix&lt;br&gt;'''As You Are – Rag'n'Bone Man'''&lt;br&gt;Tra le granite e le granate – Francesco Gabbani
|-
| 31. || 04. 08. || '''Plac med prsti – Siter'''&lt;br&gt;Zvezde v mlaju – Bordo&lt;br&gt;Pomemben dan – Andrej Černelč || Sit Next to Me – Foster the People&lt;br&gt;'''Gotta Get a Grip – Mick Jagger'''&lt;br&gt;Electric Blue – Arcade Fire
|-
| 32. || 11. 08. || Hands Down − Amaya&lt;br&gt;Zdaj vem − Jackson&lt;br&gt;'''Spet te slišim − Lamai''' || Feels − Calvin Harris ft. Pharrell Williams, Katy Perry, Big Sean&lt;br&gt;New Rules − Dua Lipa&lt;br&gt;'''Don't Delete the Kisses − Wolf Alice'''
|-
| 33. || 18. 08. || '''Cici Mici − Magnifico'''&lt;br&gt;Dej se ustav − Nipke&lt;br&gt;Lovilec sanj − Sandra Erpe || '''Whatever It Takes – Imagine Dragons'''&lt;br&gt;If We Were Vampires – Jason Isbell&lt;br&gt;Midnight – Jessie Ware
|-
| 34. || 25. 08. || '''Daj srce – 2B'''&lt;br&gt;It's a Shame – Benjamin Shock &amp; Marina Martensson&lt;br&gt;Ni blo prou – Dagi || How Soon the Dawn – Jake Bugg&lt;br&gt;Coco Caline – Julien Dore&lt;br&gt;'''What About Us − Pink'''
|-
| 35. || 01. 09. || '''Gengsta Suita – Smaal Tokk'''&lt;br&gt;A kdaj pokličeš koga, le ko si pijan – Iskreni kreteni&lt;br&gt;Ljubim – Joe Krosher ft. Urška Baković || '''The Way You Used to Do – Queens of the Stone Age'''&lt;br&gt;Look What You Made Me Do – Taylor Swift&lt;br&gt;Walk on Water – 30 Seconds to Mars
|-
| 36. || 08. 09. || 0,3 ljubezni – Sweet Peak feat. Laura&lt;br&gt;'''Zapleši z mano – Taša'''&lt;br&gt;Edina – Samo Sam feat. Sheby || '''Bibia Be Ye Ye – Ed Sheeran'''&lt;br&gt;Bad at Love – Halsey&lt;br&gt;Two Ghosts – Harry Styles
|-
| 37. || 15. 09. || Pada dež – Monom feat. Robert Jukič in Nina Strnad&lt;br&gt;'''Proklete vijolice − Mi2'''&lt;br&gt;Prosti pad − Nera || '''You're the Best Thing About Me − U2'''&lt;br&gt;Keine Angst − Casper feat. Dransal&lt;br&gt;Too Good at Goodbyes − Sam Smith
|-
| 38. || 22. 09. || '''Lačni psi – Dežurni krivci'''&lt;br&gt;Ulice – Emkej feat. Anina&lt;br&gt;Brez besed – Kevin Koradin || Cellar Door – Angus &amp; Julia Stone&lt;br&gt;'''Fenomenale – Gianna Nannini'''&lt;br&gt;Up All Night – Beck
|-
| 39. || 29. 09. || Valovi – Gašper feat. Zala Kralj&lt;br&gt;'''Vreme za lubezen – Hamo &amp; Tribute 2 Love'''&lt;br&gt;Pri nas – Okustični || Split Stones – Maggie Rogers&lt;br&gt;'''Spent the Day in Bed – Morrissey'''&lt;br&gt;Cry Baby – Paloma Faith
|-
| 40. || 06. 10. || Danes me ni – Leonart&lt;br&gt;'''Shanti Shanti – Bilbi'''&lt;br&gt;Vojak – Mistermarsh || Underdog – Banks&lt;br&gt;Rockstar – Post Malone ft. 21 Savage&lt;br&gt;'''Little of Your Love – Haim'''
|-
| 41. || 13. 10. || '''Bežim − Neisha'''&lt;br&gt;Jump in the Water − July Jones&lt;br&gt;Za zmeraj − David &amp; Anja Baš || Winter − PVRIS&lt;br&gt;Younger Now − Miley Cyrus&lt;br&gt;'''On My Mind − Jorja Smith x Preditah'''
|-
| 42. || 20. 10. || Instabejb – 6 Pack Čukur&lt;br&gt;'''Pressure of Your Pressure – Futurski'''&lt;br&gt;Kralj zelenega peresa – Žiga Rustja || Alone – Jessie Ware&lt;br&gt;'''Un' altra storia – Zucchero'''&lt;br&gt;Holy Mountain – Noel Gallagher's High Fyling Birds
|-
| 43. || 27. 10. || '''Dobro je to – Gal Gjurin'''&lt;br&gt;Anakin – MRFY&lt;br&gt;Heartbeat – Alice Blue || '''Pray – Sam Smith'''&lt;br&gt;Unknown (To You) – Jacob Banks&lt;br&gt;Dum Surfer – King Krule
|-
| 44. || 03. 11. || V vesolje – Tretji kanu&lt;br&gt;Maska – BO!&lt;br&gt;'''Mirjam – Urban3some'''||'''Bones of Saints – Robert Plant'''&lt;br&gt;Porto vecchio – Julien Dore&lt;br&gt;Life Goes On – E^ST
|-
| 45. || 10. 11. || '''Povej – Raiven'''&lt;br&gt;Utrip noči – King Foo&lt;br&gt;Naju popelje – Alja Krušič || Kiwi – Harry Styles&lt;br&gt;Taste – Rhye&lt;br&gt;'''Always Ascending – Franz Ferdinand'''
|-
| 46. || 17. 11. || V Ljubljani − Bohem&lt;br&gt;'''Šuolni − Iztok Mlakar'''&lt;br&gt;Akustična voda − Lačni Franz || Havana − Camila Cabello&lt;br&gt;'''Oh, vita − Jovanotti'''&lt;br&gt;Call It What You Want − Taylor Swift
|-
| 47. || 24. 11. || LV – Muff&lt;br&gt;'''Talk About It – Koala Voice'''&lt;br&gt;Lovim dež – Buh || Walk on Water – Eminem ft. Beyonce&lt;br&gt;'''Strangers – Sigrid'''&lt;br&gt;World Gone Mad – Bastille
|-
| 48. || 01. 12. || Ostala bova tu – Rudi Bučar in Lea Sirk&lt;br&gt;Window – Seven Days in May&lt;br&gt;'''Omamljeno telo – Joker Out''' || '''Fade – Lewis Capaldi'''&lt;br&gt;Poetica – Cesare Cremonini&lt;br&gt;Golden Slumbers – Elbow
|-
| 49. || 08. 12. || Vrni me – Avtomobili&lt;br&gt;'''Dust of Time – Jardier'''&lt;br&gt;Ptice letijo v neznano – Drevored || '''Blackout – U2'''&lt;br&gt;Tell Me You Love Me – Demi Lovato&lt;br&gt;One Last Song – Sam Smith
|-
| 50. || 15. 12. || '''Kako naj dokažem – Los Ventilos'''&lt;br&gt;Lepa si – Nina Pušlar&lt;br&gt;Hip Hop junak – Trkaj in Nipke || '''Perfect – Ed Sheeran'''&lt;br&gt;Saved – Khalid&lt;br&gt;Grace – Rag'n'bone Man
|-
| 51. || 22. 12. || Nočna scena − Brest in Vesna Zornik&lt;br&gt;'''Božična − Neisha'''&lt;br&gt;Najina zgodba − Žan Serčič || '''Like Motherless Child − Moby'''&lt;br&gt;Broken_People − Logic ft. Rag'n'Bone Man&lt;br&gt;Out of My Head − Charli XCX feat. Tove Lo &amp; Alma
|-
| 52. || 29. 12. || '''Valovi – Gašper ft. Zala Kralj'''&lt;br&gt;Roka v roki – Monolits&lt;br&gt;Vede premikanja – Koala Voice || '''Sign of the Times – Harry Styles'''&lt;br&gt;Gentle Storm – Elbow&lt;br&gt;Feel It Still – Portugal. The Man
|}

===2018===

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! # !! Datum !! Domača !! Tuja
|-
| 1. || 05. 01. || '''Erik Platon &amp; Problemi − Odveč'''&lt;br&gt;Emkej ft. Mrigo − Hvala Hip Hop&lt;br&gt;Flirrt − Nič od nič || Francis &amp; The Lights − Just for Us&lt;br&gt;'''Eminem ft. Ed Sheeran − River'''&lt;br&gt;The Wombats − Turn
|-
| 2. || 12. 01. || Orlek – Okna&lt;br&gt;'''Lea Sirk – Back to Being Me'''&lt;br&gt;BQL – Zimska || Justin Timberlake – Filthy&lt;br&gt;Kendrick Lamar &amp; SZA – All the Stars&lt;br&gt;'''Bruno Mars &amp; Cardi B. – Finesse'''
|-
| 3. || 19. 01. || Mojca – Brez meja&lt;br&gt;'''Koala Voice – Sierra'''&lt;br&gt;Razpaljot – Idejam dovoli || Nathaniel Rateliff &amp; The Night Sweats – You Worry Me&lt;br&gt;Troye Sivan – My, My, My&lt;br&gt;'''Jack White – Connected by Love'''
|-
| 4. || 26. 01. || '''Bilbi – Svet pod nama'''&lt;br&gt;Kevin Koradin – Spomni se&lt;br&gt;Heron – Two Lovers || '''Dua Lipa – IDGAF'''&lt;br&gt;Emma – L'Isola&lt;br&gt;Taylor Swift ft. Ed Sheeran, Future – End Game
|-
| 5. || 02. 02. || '''Big Foot Mama – Sanja se ti ne'''&lt;br&gt;Mito – Bratstvo in estradstvo&lt;br&gt;Matematika ft. Tomi M. – Napačen čas || Justin Timberlake ft. Chris Stapleton – Say Somethin'&lt;br&gt;Detour – Bez tebe&lt;br&gt;'''Queens of the Stone Age – Feet Don't Fail Me'''
|-
| 6. || 09. 02. || '''Fed Horses – Sinner'''&lt;br&gt;Ketrin Nera – Morje je tam na levi&lt;br&gt;Sare Havlicek feat. Vaarka – Like You Wanna Do || '''Editors – Magazine'''&lt;br&gt;First Aid Kit – Fireworks&lt;br&gt;Kylie Minogue – Dancing
|-
| 7. || 16. 02. || '''DMP – Tinta in pero (Hip hop)'''&lt;br&gt;MRFY – Tretje oko&lt;br&gt;Neomi – Moviestar || Chvrches – Get Out&lt;br&gt;Drake – God's Plan&lt;br&gt;'''Rudimental &lt;small&gt;ft. Jess Glynne, Macklemore &amp; Dan Caplen&lt;/small&gt; – These Days'''
|-
| 8. || 23. 02. || '''Leonart – Divji ritem'''&lt;br&gt;Liamere – Manitoba&lt;br&gt;Torul – Explain || '''MGMT – Me and Michael'''&lt;br&gt;James Bay – Wild Love&lt;br&gt;The Weeknd &amp; Kendrick Lamar – Pray for Me
|-
| 9. || 02. 03. || Marina Martensson – Blizu&lt;br&gt;'''Raiven – Daleč stran'''&lt;br&gt;Gašper ft. Zala Kralj – Baloni || '''Janelle Monáe – Make Me Feel'''&lt;br&gt;Ermal Meta &amp; Fabrizio Moro – Non mi avete fatte niente&lt;br&gt;Ryan Adams – Baby, I Love You
|-
| 10. || 09. 03. || Katalena – Človek ni zver&lt;br&gt;'''Deadly Smile – Inside My Head'''&lt;br&gt;Ina Shai – V nebo || '''Chris Cornell – You Never Knew My Mind'''&lt;br&gt;Maître Gims ft. Super Sako, Hayko – Mi gna&lt;br&gt;The Kills – List of Demands
|-
| 11. || 16. 03. || GeDoRe – Da pozabiva&lt;br&gt;'''Hamo &amp; Tribute2Love – Ona gre'''&lt;br&gt;Isobel – Manifest || '''Rhye – Song for You'''&lt;br&gt;Camille – Je ne mâche pas me mots&lt;br&gt;Soccer Mommy – Your Dog
|-
| 12. || 23. 03. || Tina Marinšek feat. Zlatko – Ta sneg&lt;br&gt;'''Lusterdam – Lepo mi godrnjaš'''&lt;br&gt;El Kachon – Krog || '''Lykke Li – Time in a Bottle'''&lt;br&gt;Madame Monsieur – Mercy&lt;br&gt;Leon Bridges – Bet Ain't Worth the Hand
|-
| 13. || 30. 03. || Indigo – Vesna&lt;br&gt;'''Tabu – Hodi sam'''&lt;br&gt;Fed Horses – Love Tree || George Ezra &amp; First Aid Kit – Hold My Girl&lt;br&gt;Emma – Effetto domino&lt;br&gt;'''Wolf Alice – Sadboy'''
|-
| 14. || 06. 04. || BO! – Drugi krog&lt;br&gt;Hyu ft. Saša Lešnjek &amp; Heiwa – What It Means&lt;br&gt;'''Mila – Svoboda'''||'''Pearl Jam – Can't Deny Me'''&lt;br&gt;Bausa – Was du Liebe nennst&lt;br&gt;James Bay – Pink Lemonade
|-
| 15. || 13. 04. || Batista Cadillac – Pust me do besede&lt;br&gt;'''Neisha – Prihaja maj'''&lt;br&gt;John F. Doe – Povej naglas || John Legend ft. BloodPop – A Good Night&lt;br&gt;'''Laura Pausini – Frasi a metà'''&lt;br&gt;Shawn Mendes – In My Blood
|-
| 16. || 20. 04. || '''Lamai – Vdihni me'''&lt;br&gt;Bordo – Lai lai svet&lt;br&gt;Jakob Kobal – Goodminds || Calvin Harris ft. Dua Lipa – One Kiss&lt;br&gt;Halsey ft. Big Sean, Stefflon Don – Alone&lt;br&gt;'''Florence + The Machine – Sky Full of Song'''
|-
| 17. || 27. 04. || '''Pepson ft. Tony &amp; Sunny – Pridi na Goričko'''&lt;br&gt;Amaya – Concrete&lt;br&gt;Muff – Ti si ta || The Weeknd – Call Out My Name&lt;br&gt;'''Hoshi – Ta marinière'''&lt;br&gt;Janelle Monáe ft. Grimes – Pynk
|-
| 18. || 04. 05. || '''Emkej – Rdeče oči'''&lt;br&gt;Demolition Group – Nostalgija&lt;br&gt;Žan Serčič – 1000x || Ghali – Cara Italia&lt;br&gt;'''Kendrick Lamar ft. Zacari – Love'''&lt;br&gt;Maître Gims ft. Vianney – La même
|-
| 19. || 11. 05. || '''La Serpentine – Črnobel'''&lt;br&gt;Duhovi – A boš zraven?&lt;br&gt;Zablujena generacija – Razvajena (do konca) || '''Chvrches – Miracle'''&lt;br&gt;James Bay – Us&lt;br&gt;Editors – Darkness at the Door
|-
| 20. || 18. 05. || Manouche – Najboljši par&lt;br&gt;'''MRFY – Ti dam'''&lt;br&gt;Anika Horvat – Ko se prebuja dan || '''Arctic Monkeys – Four Out of Five'''&lt;br&gt;Motta – La nostra ultima canzone&lt;br&gt;Ariana Grande – No Tears Left to Cry
|-
| 21. || 25. 05. || '''Uma – Čarobni vrt'''&lt;br&gt;Buh – Mesto&lt;br&gt;Bohem – Značaj || Albin Lee Meldau – I Need Your Love&lt;br&gt;Lykke Li – Utopia&lt;br&gt;'''Manic Street Preachers – Hold Me Like a Heaven'''
|-
| 22. || 01. 06. || Cosmo Daivat – Jutro (bo utišalo nemire)&lt;br&gt;'''Junema – Odčarana'''&lt;br&gt;Los Ventilos – Bolj počasi || Leon Bridges – Beyond&lt;br&gt;Alice in Chains – The One You Know&lt;br&gt;'''John Mayer – New Light'''
|-
| 23. || 08. 06. || Luto – Meso&lt;br&gt;'''Siddharta – Medrevesa'''&lt;br&gt;Leonart – Pot do zvezd ||'''Gorillaz ft. George Benson – Humility'''&lt;br&gt;Christine and the Queens – Damn, dis-moi&lt;br&gt;Maroon 5 ft. Cardi B. – Girls Like You
|-
| 24. || 15. 06. || Gušti – Milijoni trenutkov&lt;br&gt;Thomas March &amp; The Red Attic Collective – Last Chance&lt;br&gt;'''Tretji kanu – Nekaj je'''|| Lily Allen – Lost My Mind&lt;br&gt;Carl Brave ft. Francesca Michielin &amp; Fabri Fibra – Fotografia&lt;br&gt;'''Dave Matthews Band – Samurai Cop (Oh Joy Begin)'''
|-
| 25. || 22. 06. ||'''2B – Midva sva'''&lt;br&gt;HYU feat. Saša Lešnjek &amp; C.T.B.M. – Worst&lt;br&gt;Špela Cesar – Za hip || Jorja Smith – Blue Lights&lt;br&gt;Boomdabash &amp; Loredana Bertè – Non ti dico no&lt;br&gt;'''Lenny Kravitz – Low'''
|-
| 26. || 29. 06. ||'''Nipke – Popoln lajf'''&lt;br&gt;K.A.T. – Secret Messiah&lt;br&gt;Okustični – Ta noč je moja || The Kooks – All the Time&lt;br&gt;Detour – Vikend&lt;br&gt;'''Sam Smith – Baby, You Make Me Crazy'''
|-
| 27. || 06. 07. || Lusterdam – Moram&lt;br&gt;Indigo – Tih deževen dan&lt;br&gt;'''John F. Doe – Poletni trip'''|| George Ezra – Shotgun&lt;br&gt;Drake ft. Michael Jackson – Don't Matter to Me&lt;br&gt;'''Paul McCartney – Come On to Me'''
|-
| 28. || 13. 07. || Big Foot Mama – Normalen&lt;br&gt;'''Seven Days in May – Kate Moss'''&lt;br&gt;Jernej Zoran ft. Nina Radkovič – Oda || Justin Timberlake – Soulmate&lt;br&gt;Calogero – 1987&lt;br&gt;'''Snow Patrol – Empress'''
|-
| 29. || 20. 07. ||'''Lea Likar – Vsi vedo'''&lt;br&gt;Deadly Smile – Although&lt;br&gt;Jarc Gregorin Trio – Lep prelesten dan || Thirty Seconds to Mars – Rescue Me&lt;br&gt;'''Jovanotti – Viva la libertà'''&lt;br&gt;Tom Grennan – Barbed Wire
|-
| 30. || 27. 07. || Drill – Tvoje sporočilo&lt;br&gt;'''Zlatko ft. Severa Gjurin – Karavana gre naprej'''&lt;br&gt;Samo Sam – Za lepši svet || Negramaro – Amore che torni&lt;br&gt;'''Muse – Something Human'''&lt;br&gt;Christine and the Queens – Doesn't Matter (Voleur de soleil)
|-
| 31. || 03. 08. || Xequtifz – Ti lahko vse&lt;br&gt;'''Lea Sirk – Moj profil'''&lt;br&gt;El Kachon – Peti greh || Diplo &amp; MǾ  – Sun in Our Eyes&lt;br&gt;'''Hooverphonic – Romantic'''&lt;br&gt;Childish Gambino – Feels Like Summer
|-
| 32. || 10. 08. || Mila – Jaz bi šla naprej&lt;br&gt;'''Počeni škafi – Ne bom te več dušil'''&lt;br&gt;Severa in Gal Gjurin – Lahko noč, skrbi || Anna Calvi – Don't Beat the Girl Out of My Boy&lt;br&gt;Twenty One Pilots – Jumpsuit&lt;br&gt;'''Cigarettes After Sex – Crush'''
|-
| 33. || 17. 08. ||'''Erik Platon &amp; Problemi – Enako drugačna'''&lt;br&gt;Katja Koren – How Do I Do&lt;br&gt;Saša Lešnjek – Najino poletje || Ariana Grande – God Is a Woman&lt;br&gt;'''Imagine Dragons – Natural'''&lt;br&gt;Kacey Musgraves – High Horse
|-
| 34. || 24. 08. ||'''Fed Horses – Leaving'''&lt;br&gt;Jure Lesar – Mestno kolo&lt;br&gt;Thomas March &amp; Jampa Ai Collective – Chaos Is My Rhythm || Ella Mai – Boo'd Up&lt;br&gt;Robyn – Missing U&lt;br&gt;'''The Kooks – Four Leaf Clover'''
|-
| 35. || 31. 08. ||'''Le Serpentine – Le naprej'''&lt;br&gt;Nipke – Če ne boš probu&lt;br&gt;Žiga Rustja &amp; Anika – Nov list || Calvin Harris &amp; Sam Smith – Promises&lt;br&gt;Bring Me the Horizon – Mantra&lt;br&gt;'''Arctic Monkeys – Tranquility Base Hotel Casino'''
|-
| 36. || 07. 09. || Emkej – Avgusta&lt;br&gt;'''Siddharta – A.M.L.P.'''&lt;br&gt;Flirrt – 20 let nazaj || Troye Sivan ft. Ariana Grande – Dance to This&lt;br&gt;Christine and the Queens – 5 Dollars&lt;br&gt;'''Marshmello ft. Bastille – Happier'''
|-
| 37. || 14. 09. || Luka Sešek &amp; Proper – Mladost&lt;br&gt;'''MRFY – Umru zate'''&lt;br&gt;SBO by Shao ft. ZaHan$olo – Arsen || Hozier ft. Mavis Staples – Nina Cried Power&lt;br&gt;Malika Ayane – Stracciabudella&lt;br&gt;'''Twenty One Pilots – My Blood'''
|-
| 38. || 21. 09. || Slepakura ft. Maya – Tete strici&lt;br&gt;'''Hamo &amp; Tribute2Love ft. Rudi Bučar – Dolgo nisva pila'''&lt;br&gt;Natriletno kolobarjenje s praho – Ko svet spi ||'''Lana Del Rey – Marines Apartment Complex'''&lt;br&gt;Billie Marten – Mice&lt;br&gt;Sonya – Zjene kao sunca
|-
| 39. || 28. 09. || Čedahuči – Lahko sem srce in lahko sem kvadrat&lt;br&gt;Liamere – Dakota&lt;br&gt;'''Lusterdam – Mesec'''||'''Mumford &amp; Sons – Guiding Light'''&lt;br&gt;Silk City, Dua Lipa ft. Diplo, Mark Ronson – Electricity&lt;br&gt;Khalid – Better
|-
| 40. || 05. 10. || Kevin Koradin – Visoko&lt;br&gt;Zala Kralj &amp; Gašper Šantl – S teboi&lt;br&gt;'''Lumberjack – Kralj'''|| Maître Gims – Le Pire&lt;br&gt;'''Tom Walker – Angels'''&lt;br&gt;Boris Štok – Dodiri
|-
| 41. || 12. 10. ||'''Leonart &amp; Bilbi – Daleč stran'''&lt;br&gt;Domen Don Holc – Getting High With You&lt;br&gt;Nula Kelvina – Veliki sinji hit ||'''Lady Gaga &amp; Bradley Cooper – Shallow'''&lt;br&gt;Christine and the Queens – La marcheuse&lt;br&gt;Muse – Pressure
|-
| 42. || 19. 10. ||'''Haiku Garden – Hazel'''&lt;br&gt;Nipke – Ina&lt;br&gt;Neomi – Beautiful Distractions ||'''Sigrid – Sucker Punch'''&lt;br&gt;Young the Giant – Superposition&lt;br&gt;Jess Glynne – 123
|-
| 43. || 26. 10. || Generator – Open Eyes&lt;br&gt;Zmelkoow – Ljubezen&lt;br&gt;'''Katalena – Mrzle so njive'''|| Jessie Ware – Overtime&lt;br&gt;Friendly Fires – Heaven Let Me In&lt;br&gt;'''Paloma Faith – Loyal'''
|-
| 44. || 02. 11. ||'''Mrfy – Tebe'''&lt;br&gt;Hana Mačkovšek – Zdaj&lt;br&gt;Kalu – Sea of 2 || Leon Bridges – If It Feels Good&lt;br&gt;Sidecars – Amasijo de huesos&lt;br&gt;'''Macy Gray – Over You'''
|-
| 45. || 09. 11. || Društvo mrtvih pesnikov – Astronavt&lt;br&gt;'''Neisha – Neko drugo tisočletje'''&lt;br&gt;Nude – Kakšen dan || Halsey – Without Me&lt;br&gt;Rosalía – Pienso en tu mirá&lt;br&gt;'''Maggie Rogers – Fallingwater'''
|-
| 46. || 16. 11. ||'''Jackson – Zvezdni popotnik'''&lt;br&gt;Tretji kanu – Umakni se&lt;br&gt;Cosmo Daivat – Soncu kradem zvezde || Lewis Capaldi – Grace&lt;br&gt;'''Mumford &amp; Sons – If I Say'''&lt;br&gt;Greta Van Fleet – You're the One
|-
| 47. || 23. 11. ||'''Los Ventilos – Jeseni'''&lt;br&gt;Werefox – Pretty Girl Needs a Bath&lt;br&gt;Nina Pušlar – Za naju || Ella Mai – Trip&lt;br&gt;'''Zaz – Qué vendrá'''&lt;br&gt;Blossoms – How Long Will This Last?
|-
| 48. || 30. 11. ||'''Dan D – Boli me k'''&lt;br&gt;Mirko Grozny – Svet je slep&lt;br&gt;Elvis Jackson – Can't Get Enough ||'''Hozier – Movement'''&lt;br&gt;Hedoneast – Putujem&lt;br&gt;Anderson Paak ft. Kendrick Lamar – Tints
|-
| 49. || 07. 12. ||'''Emkej X Roots in Session – Lažete'''&lt;br&gt;Vazz – Individum&lt;br&gt;Matter – Sedimenti || The 1975 – It's Not Living (If It's Not With You)&lt;br&gt;Marco Mengoni – Voglio&lt;br&gt;'''Elle King – Shame'''
|-
| 50. || 14. 12. ||'''Samo Budna – Sonce nad oblaki'''&lt;br&gt;Le Serpentine – Skalca&lt;br&gt;White Moods in Jana Sen – Hej, ti! || Ariana Grande – Thank U, Next!&lt;br&gt;Sido – Tausend Tattoos&lt;br&gt;'''Mark Ronson ft. Miley Cyrus – Nothing Breaks Like a Heart'''
|-
| 51. || 21. 12. ||'''Manouche – Za božič bom doma'''&lt;br&gt;Gaja Prestor – Decembra&lt;br&gt;Vlado Kreslin – Vse se da || Aloe Blacc – I Got Your Christmas Right Here&lt;br&gt;'''Michael Bublé – Love You Anymore'''&lt;br&gt;John Legend ft. Stevie Wonder – What Christmas Means to Me
|-
| 52. || 28. 12. || Karra – Ne laži&lt;br&gt;BQL – Peru&lt;br&gt;'''Mrfy – Omama'''||'''Morrissey – Back on the Chaingang'''&lt;br&gt;Arctic Monkeys – Anyways&lt;br&gt;Razorlight – Carry Yourself
|}

===2019===

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! # !! Datum !! Domača !! Tuja
|-
| 1. || 04. 01. ||'''Batista Cadillac – Pust me do besede'''&lt;br&gt;Cosmo Daivat – Jutro (bo utišalo nemire)&lt;br&gt;Čedahuči – Lahko sem srce in lahko sem kvadrat || Leon Bridges – Beyond&lt;br&gt;Christine and the Queens ft. Dâm-Funk – Damn, dis-moi&lt;br&gt;'''Hozier ft. Mavis Staples – Nina Cried Power'''
|-
| 2. || 11. 01. || Brest feat. Vesna Zornik – Bluz&lt;br&gt;'''Bo! – Padava'''&lt;br&gt;Anja Kotar – Modern Galileo || Anastasio – La fine del mondo&lt;br&gt;'''Dermot Kennedy – Young &amp; Free'''&lt;br&gt;Amir – Longtemps
|-
| 3. || 18. 01. || Muff – Giselle&lt;br&gt;'''DMP – Padalo za strah'''&lt;br&gt;Manca Berlec – Milijon zvezd || Kacey Musgraves – Wonder Woman&lt;br&gt;Bring Me the Horizon – Medicine&lt;br&gt;'''Mia – Ovaj grad'''
|-
| 4. || 25. 01. ||'''Doša – Ego manijak'''&lt;br&gt;Brutalna romantika – Clumsy Man&lt;br&gt;Bordo – Zakaj? || Sam Smith ft. Normani – Dancing with a Stranger&lt;br&gt;Ariana Grande – 7 Rings&lt;br&gt;'''Cigarettes After Sex – Neon Moon'''
|-
| 5. || 01. 02. ||'''2B – Najini koraki'''&lt;br&gt;Žiga – Not Knowing You&lt;br&gt;Clemens – Poletel bi ||'''Calvin Harris &amp; Rag'n'Bone Man – Giant'''&lt;br&gt;Slash ft. Myles Kennedy &amp; The Conspirators – Mind Your Manners&lt;br&gt;James Blake ft. Travis Scott &amp; Metro Boomin − Mile High
|-
| 6. || 08. 02. ||'''Tabu – Love sistem'''&lt;br&gt;Kevin Koradin – Vse ali nič&lt;br&gt;Žan Serčič feat. Leya – Tebe ne dam ||'''Florence &amp; The Machine  – Moderation'''&lt;br&gt;Dua Lipa – Swan Song&lt;br&gt;Dido – Give You Up
|-
| 7. || 15. 02. || Los Ventilos feat. Raiven – 100krat (Okoli mene)&lt;br&gt;Samantha Maya – Do neba&lt;br&gt;'''Koala Voice – Ker tu je vse tako lepo'''||'''Empire of the Sun – Chrysalis'''&lt;br&gt;Mahmood – Soldi&lt;br&gt;Brendi Carlile – Party of One
|-
| 8. || 22. 02. ||'''Hamo &amp; Tribute2Love – Lepe stvari'''&lt;br&gt;Okustični – Metulji plešejo&lt;br&gt;Dagi – Kdo te meni je poslal ||'''Gary Clark Jr. – Pearl Cadillac'''&lt;br&gt;Bille Eilish – Bury a Friend&lt;br&gt;White Lies – Tokyo
|-
| 9. || 01. 03. || Jure Lesar – Drugačen&lt;br&gt;'''Fed Horses – Ti ne poznaš konjev'''&lt;br&gt;Batista Cadillac – Stop || Ariana Grande – Break Up with Your Girlfriend, I'm Bored&lt;br&gt;Einar – Parole nuove&lt;br&gt;'''Vampire Weekend – Harmony Hall'''
|-
| 10. || 08. 03. || Christine Zadnikar – S.R.C.E.&lt;br&gt;'''Zala Kralj in Gašper Šantl – Sebi'''&lt;br&gt;Mrfy – Recall || Leon – You and I&lt;br&gt;'''Anna of the North – Leaning on Myself'''&lt;br&gt;Cardi B &amp; Bruno Mars – Please Me
|-
| 11. || 15. 03. || Pavlov – Lov&lt;br&gt;Siddharta – Jaz&lt;br&gt;'''San Di Ego – Zdaj je čas'''|| Christine and the Queens – Comme si&lt;br&gt;Mumford &amp; Sons – Beloved&lt;br&gt;'''Jade Bird – I Get No Joy'''
|-
| 12. || 22. 03. || Big Foot Mama – Vabilo v maj&lt;br&gt;Lea Sirk ft. Tomy DeClerque – My Moon&lt;br&gt;'''Dan D – Ožina'''||'''John Mayer – I Guess I Just Feel Like'''&lt;br&gt;Marshmello ft. Chvrches – Here With Me&lt;br&gt;Khalid – Talk
|-
| 13. || 29. 03. ||'''By the Books – 1000 stvari'''&lt;br&gt;Mrigo &amp; Ghet ft. Drill – Fonkdat&lt;br&gt;Jakob Kobal – Towards the Sea ||'''Maren Morris – GIRL'''&lt;br&gt;Dave – Black&lt;br&gt;Ligabue – Certe donne brillano
|-
| 14. || 05. 04. || John F. Doe – Puščava&lt;br&gt;Werefox – This In-Sync-Thing&lt;br&gt;'''Mrfy – BBY'''|| Billie Eilish – Bad Guy&lt;br&gt;'''Tame Impala – Patience'''&lt;br&gt;Mahalia – Do Not Disturb
|-
| 15. || 12. 04. || Cosmo Daivat – Snov mojih sanj&lt;br&gt;Raiven – Širni ocean&lt;br&gt;'''Društvo mrtvih pesnikov – Formula časa'''||'''Ellie Goulding – In This Together'''&lt;br&gt;The Kolors &amp; Elodie – Pensare male&lt;br&gt;The Amazons – Mother
|-
| 16. || 19. 04. ||'''Le Serpentine – Zadeta od interneta'''&lt;br&gt;Lola in Red – Torn&lt;br&gt;Tamara Goričanec – Sledi ||'''Zazie – L'Essenciel'''&lt;br&gt;BTS ft. Halsey – Boy With Luv&lt;br&gt;Levante – Andrà tutto bene
|-
| 17. || 26. 04. || K.A.T. – Imaginative Man&lt;br&gt;'''Lumberjack – Čist vse'''&lt;br&gt;Mr. Darwin Chill ft. Martina Majerle – Rain in the Desert || Lizzo – Juice&lt;br&gt;'''Madonna ft. Maluma – Medellín'''&lt;br&gt;Jade Bird – My Motto
|-
| 18. || 03. 05. ||'''Lusterdam – S kolesom sem prišel'''&lt;br&gt;Zala – A J&lt;br&gt;Kevin Koradin – Noro srce || Mark Ronson ft. Lykke Li – Late Night Feelings&lt;br&gt;'''Bruce Springsteen – Hello Sunshine'''&lt;br&gt;The National – Light Years
|-
| 19. || 10. 05. || Jernej Zoran ft. Nina Radković – Stik&lt;br&gt;'''Manca Berlec – Kadilka'''&lt;br&gt;Rudi Bučar – Plešem || The Black Keys – Eagle Birds&lt;br&gt;'''Rammstein – Radio'''&lt;br&gt;Vampire Weekend – This Life
|-
| 20. || 17. 05. ||'''Emkej – Veš, kaj bi ti mogo'''&lt;br&gt;Indigo – Ajdovska&lt;br&gt;Matic Marentič – Len dan ||'''Mumford &amp; Sons – Woman'''&lt;br&gt;Urban &amp; 4 – Iskra&lt;br&gt;Ed Sheeran &amp; Justin Bieber – I Don't Care
|-
| 21. || 24. 05. ||'''Nina Pušlar – Svet na dlani'''&lt;br&gt;Happy Ol'McWeasel – Break Them Bones&lt;br&gt;Nera – Rabljeno dekle ||'''Noel Gallagher's HFB – Black Star Dancing'''&lt;br&gt;Nek – La storia del mondo&lt;br&gt;Anderson Paak ft. Smokey Robinson – Make It Better
|-
| 22. || 31. 05. || Leonart – Iskre v očeh&lt;br&gt;Futurski – Bad Dreams&lt;br&gt;'''Jure Lesar – Oči očeta'''||'''Lana Del Rey – Doin' Time'''&lt;br&gt;Taron Egerton – Rocket Man&lt;br&gt;Fast Animals and Slow Kids – Radio Radio
|-
| 23. || 07. 06. ||'''Balladero in Jadranka Juras – Še živim'''&lt;br&gt;Persons from Porlock – Carnal Error&lt;br&gt;Blu.Sine – Mir || The Raconteurs – Help Me Stranger&lt;br&gt;Hozier – Almost (Sweet Music)&lt;br&gt;'''Bruce Springsteen – There Goes My Miracle'''
|-
| 24. || 14. 06. || Gaja Prestor – Najino nebo&lt;br&gt;zalagasper – Come to Me&lt;br&gt;'''Le Serpentine – Vrtiljak'''||'''Miley Cyrus – Mother's Daughter'''&lt;br&gt;Sufjan Stevens – Love Yourself&lt;br&gt;Rosalía – Aute Cuture
|-
| 25. || 21. 06. || Thomas March &amp; Batista Cadillac – Neviden (Ali veš, da me ljubiš)&lt;br&gt;'''Fat Butlers – Se ne vdam'''&lt;br&gt;Uma – Le začuti || Taylor Swift – You Need to Calm Down&lt;br&gt;Jovanotti – Nuova era&lt;br&gt;'''Liam Gallagher – Shockwave'''
|-
| 26. || 28. 06. || Lea Sirk – Po svoje&lt;br&gt;Rudolf Gas – Svet planet&lt;br&gt;'''Fed Horses – Spremembe'''|| Volbeat – Last Day Under the Sun&lt;br&gt;'''Ligabue – Polvere di stelle'''&lt;br&gt;Bring Me the Horizon – Mother Tongue
|-
| 27. || 05. 07. || Tabu – Na konicah prstov&lt;br&gt;Indigo – Škržati&lt;br&gt;'''Kiwi Flash – Dežela Nela'''|| Shawn Mendes &amp; Camila Cabello – Señorita&lt;br&gt;Madonna – God Control&lt;br&gt;'''Ed Sheeran ft. Khalid – Beautiful People'''
|-
| 28. || 12. 07. || Isobel – Mali glas&lt;br&gt;'''Hamo &amp; Tribute 2 Love – Pomlad'''&lt;br&gt;Orlek – Bouncer Štefi || Angèle – Balance ton quoi&lt;br&gt;'''The Black Keys – Go'''&lt;br&gt;Revolverheld – So wie jetzt
|-
| 29. || 19. 07. || Okustični – Se vrti (Ko si na tleh)&lt;br&gt;Xequtifz – Iconic&lt;br&gt;'''2B – Kot morje'''||'''Beyoncé – Spirit'''&lt;br&gt;Coez – Domenica&lt;br&gt;The National – Rylan
|-
| 30. || 26. 07. || Nula Kelvina – Taksi&lt;br&gt;Ortox &amp; Ina Shai – Feel the Love&lt;br&gt;'''Kevin Koradin &amp; Dare Kaurič – Kdo so oni'''|| Sam Smith – How Do You Sleep&lt;br&gt;'''Blink 182 – Happy Days'''&lt;br&gt;Post Malone ft. Young Thug – Goodbyes
|-
| 31. || 02. 08. || Duhovi – Še ena ljubezenska pesem&lt;br&gt;Fabricca – Predobro&lt;br&gt;'''Mef in N.O.B. – Facebook brigade'''|| Lenny Kravitz – 5 More Days 'til Summer&lt;br&gt;'''Bruce Springsteen – Western Stars'''&lt;br&gt;Blossoms – Your Girlfriend
|-
| 32. || 09. 08. || Loom – Led&lt;br&gt;Seven Days in May – Ready to Fight&lt;br&gt;'''Emkej – Airplane Mode'''|| Freya Ridings – Castles&lt;br&gt;'''Of Monsters and Men – Wars'''&lt;br&gt;Taylor Swift – The Archer
|-
| 33. || 16. 08. || Bombyx Lori – Gozd&lt;br&gt;'''Ditka – Ne bodi, kar nisi'''&lt;br&gt;John F. Doe – Hyde || Ariana Grande, Social House – boyfriend&lt;br&gt;'''Foals – Black Bull'''&lt;br&gt;HAIM – Summer Girl
|-
| 34. || 23. 08. ||'''Hauptman – Send Me Flying'''&lt;br&gt;Posebni gostje – S teboj&lt;br&gt;Voranc Boh – Absurdno lepa || Ali Gatie – It's You&lt;br&gt;Michael Kiwanuka &amp; Tom Misch – Money&lt;br&gt;'''The National – Rylan'''
|-
| 35. || 30. 08. ||'''Siddharta – Blizu'''&lt;br&gt;Stella – Ocean&lt;br&gt;Domen Don Holc – Feel Free ||'''Liam Gallagher – One of Us'''&lt;br&gt;Charlie XCX ft. Sky Ferreira – Cross You Out&lt;br&gt;Ed Sheeran ft. Stormzy – Take Me Back to London
|-
| 36. || 06. 09. || Los Ventilos – Bipolarna&lt;br&gt;'''By the Books – Še enkrat'''&lt;br&gt;Le Serpentine – Majice kratke || Maren Morris – The Bones&lt;br&gt;Levante &amp; Carmen Consoli – Lo stretto necesario&lt;br&gt;'''Cigarettes After Sex – Heavenly'''
|-
| 37. || 13. 09. || Jure Lesar – Krila ptice&lt;br&gt;Gušti – Še zorijo jagode&lt;br&gt;'''Mi2 – Adam in Eva'''|| John Mayer – Carry Me Away&lt;br&gt;'''Billie Eilish – All the Good Girls Go to Hell'''&lt;br&gt;Post Malone – Circles
|-
| 38. || 20. 09. ||'''Joker Out – Gola'''&lt;br&gt;Mrigo &amp; Ghet – Naprvemmestu&lt;br&gt;Futurski – Nothing Is Never an Option ||'''Green Day – Father of All...'''&lt;br&gt;Halsey – Graveyard&lt;br&gt;Sam Fender – The Borders
|-
| 39. || 27. 09. || Špela Cesar – Ostani&lt;br&gt;'''Dan D – Malo pekla'''&lt;br&gt;Deadly Smile – Inner Voice ||'''Maître Gims &amp; Sting – Reste'''&lt;br&gt;Blink 182 – I Really Wish I Hated You&lt;br&gt;Jovanotti – Prima che diventi giorno
|-
| 40. || 04. 10. || Carina – Oči&lt;br&gt;Raiven – Kralj Babilona&lt;br&gt;'''Hamo &amp; Tribute 2 Love – Kje gori'''|| Tegan &amp; Sara – I'll Be Back Someday&lt;br&gt;Foals – The Runner&lt;br&gt;'''Beth Hart – Bad Woman Blues'''
|-
| 41. || 11. 10. ||'''Panda – Ena noga, en korak'''&lt;br&gt;Koala Voice – Brainstorm&lt;br&gt;Kevin Koradin – Čas || Lewis Capaldi – Bruises&lt;br&gt;'''Vanessa Paradis – Vague à l'âme sœur'''&lt;br&gt;Lizzo – Good As Hell
|-
| 42. || 18. 10. || Lusterdam – Bele miši&lt;br&gt;Neomi – Family&lt;br&gt;'''Magnifico in Jan Jarni – Pegica'''|| Harry Styles – Lights Up&lt;br&gt;Elisa – Tua per sempre&lt;br&gt;'''The Who – All This Music Must Fade'''
|-
| 43. || 25. 10. || Karra – Spet in spet&lt;br&gt;Otrok osemdesetih – Neon&lt;br&gt;'''Lola in Red – Povej'''||'''Nick Cave &amp; The Bad Seeds – Waiting for You'''&lt;br&gt;Boris Štok ft. Nataša Janjić – Još uvijek&lt;br&gt;Marilyn Manson – God's Gonna Cut You Down
|-
| 44. || 01. 11. || Tretji kanu – Atom&lt;br&gt;zalagasper – Signals&lt;br&gt;'''Lana Škof – Odpelji me'''||'''Coldplay – Orphans'''&lt;br&gt;Marco Mengoni – Duemila volte&lt;br&gt;James Arthur – Quite Miss Home
|-
| 45. || 08. 11. ||'''Okustični – Enkratna, neponovljiva'''&lt;br&gt;K.A.T. – Un bacio di luna&lt;br&gt;Zlatko – Bodi dober, bodi kul || King Princess – Ain't Together&lt;br&gt;Mumford and Sons – Blind Leading the Blind&lt;br&gt;'''Dua Lipa – Don't Start Now'''
|-
| 46. || 15. 11. || Vlado Kreslin – Kaj naj ti prinesem, draga&lt;br&gt;'''Lumberjack – Eden tistih'''&lt;br&gt;Mrfy – Heaven &amp; Hell ||'''George Michael – This Is How'''&lt;br&gt;Emma – Io sono bella&lt;br&gt;Ozzy Osbourne – Under the Graveyard
|-
| 47. || 22. 11. || Društvo mrtvih pesnikov – Od zibelke do groba&lt;br&gt;Lea Sirk – V dvoje&lt;br&gt;'''Rudi Bučar – Kakšni so takšni'''|| Michael Kiwanuka – Hero&lt;br&gt;'''Billie Eilish – Everything I Wanted'''&lt;br&gt;Beck – Everlasting Nothing
|-
| 48. || 29. 11. || Bort Ross – Do takrat&lt;br&gt;Fed Horses – Jaz in nebo&lt;br&gt;'''Year of the Rookie – My Soul'''||'''U2 &amp; A.R. Rahman – Ahimsa'''&lt;br&gt;Clara Luciani – Nue&lt;br&gt;Mark Ronson &amp; Anderson Paak – Then There Were Two
|-
| 49. || 06. 12. || Nina Pušlar – Pusti me&lt;br&gt;Leonart – Vrh sveta&lt;br&gt;'''Eva Pavli – Zbudi me'''|| Bring Me the Horizon – In the Dark&lt;br&gt;'''Jovanotti – La Luna Piena'''&lt;br&gt;Harry Styles – Watermelon Sugar
|-
| 50. || 13. 12. || Siddharta – Črnobelo (ID20)&lt;br&gt;Jakob Kobal – Mother&lt;br&gt;'''Klon – Bam! Bam! Bam!'''||'''Alanis Morissette – Reasons I Drink'''&lt;br&gt;Weeknd – Heartless&lt;br&gt;Camila Cabello – Living Proof
|-
| 51. || 20. 12. || Domen Don Holc – Friend in a Bar&lt;br&gt;Adrijana Lorber – Kdo ve&lt;br&gt;'''Neomi – Silent'''|| Halsey – Finally // beautiful stranger&lt;br&gt;Lewis Capaldi – Before You Go&lt;br&gt;'''Haim – Hallelujah'''
|-
| 52. || 27. 12. || Ninette – Plešem sama&lt;br&gt;'''Wckd Nation – The Swan King'''&lt;br&gt;Indigo – Hrasti || Harry Styles – Adore You&lt;br&gt;'''Billie Eilish – xanny'''&lt;br&gt;Sam Fender – All Is On My Side
|}

===2020===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! # !! Datum !! Domača !! Tuja
|-
| 1. || 03. 01. || Jure Lesar – Drugačen&lt;br&gt;'''Bort Ross – Do takrat'''&lt;br&gt;Los Ventilos – Bipolarna || Post Malone – Circles&lt;br&gt;Maren Morris – The Bones&lt;br&gt;'''Urban&amp;4 – Iskra'''
|-
| 2. || 10. 01. ||'''Kokosy – Ranjena'''&lt;br&gt;Happy Ol'McWeasel – See You Tomorrow&lt;br&gt;Brest ft. Vesna Zornik – Zlato || Dua Lipa – Future Nostalgia&lt;br&gt;'''Ed Sheeran ft. Ella Mai – Put It All on Me'''&lt;br&gt;Stormzy – Do Better
|-
| 3. || 17. 01. || Itch – Dreams&lt;br&gt;'''Raiven – Ti (živo)'''&lt;br&gt;Ptice – Jutro ||'''Selena Gomez – Rare'''&lt;br&gt;Justin Bieber – Yummy&lt;br&gt;Gabrielle Aplin &amp; Nina Nesbit – Miss You 2
|-
| 4. || 24. 01. || Dežurni krivci – Rojeni brez imena&lt;br&gt;'''Hamo &amp; Tribute2Love – Prva vrsta'''&lt;br&gt;Sladica ft. Lara Love – Klic na pomoč ||'''Gregory Porter – Revival'''&lt;br&gt;Mahmood – Rapide&lt;br&gt;Mac Miller – Good News
|-
| 5. || 31. 01. ||'''Imset – Upornika z razlogom'''&lt;br&gt;Bowrain ft. Kalu – Back to (the) Nature&lt;br&gt;Potnik – Retrospektiva || Blossoms – The Keeper&lt;br&gt;'''Pearl Jam – Dance of the Clairvoyants'''&lt;br&gt;Nathaniel Rateliff – What a Drag
|-
| 6. || 07. 02. ||'''Dravle R. ft. zalagasper &amp; Ezra – Ubijalci sanj'''&lt;br&gt;Kevin Koradin – Zima&lt;br&gt;Elvis Jackson – Loser (2020) || Tame Impala – Lost in Yesterday&lt;br&gt;'''Alicia Keys – Underdog'''&lt;br&gt;Louis Tomlinson – Walls
|-
| 7. || 14. 02. ||'''Jure Lesar – Je kaj novega'''&lt;br&gt;Pia Nina – Tukaj in zdaj&lt;br&gt;Fed Horses – Zahodno dekle || Meek Mill &amp; Justin Timberlake – Believe&lt;br&gt;'''Diodato – Fai rumore'''&lt;br&gt;Christine and the Queens – People, I've Been Sad
|-
| 8. || 21. 02. ||'''Lusterdam – Tam drevesa rastejo počasi'''&lt;br&gt;Balladero – Ponesi me&lt;br&gt;Isobel – Severna || Celeste – Stop This Flame&lt;br&gt;'''The Weeknd – Blinding Lights'''&lt;br&gt;Hayley Williams – Simmer
|-
| 9. || 28. 02. || Bo! – Kot da me ni&lt;br&gt;NoAir – Igrá&lt;br&gt;'''Hauptman – Sometimes'''||'''Billie Eilish – No Time to Die'''&lt;br&gt;Asgeir – Pictures&lt;br&gt;The Strokes – Bad Decisions
|-
| 10. || 06. 03. ||'''Andropavza – Preštej do tri'''&lt;br&gt;zalagasper – Box&lt;br&gt;Kiwi Flash – Gramofon || Biffy Clyro – Instant History&lt;br&gt;Jessie Ware – Spotlight&lt;br&gt;'''Pinguini Tattici Nucleari – Ringo Starr'''
|-
| 11. || 13. 03. ||'''2B − Kje so rože'''&lt;br&gt;Petra Ambrož – Lažje je vse&lt;br&gt;Potnik – Tuje roke || Haim – The Steps&lt;br&gt;Harry Styles – Falling&lt;br&gt;'''Pearl Jam – Superblood Wolfmoon'''
|-
| 12. || 20. 03. || Simon Vadnjal – Nisi sam&lt;br&gt;Darka – Sonce, zemlja, zvezde&lt;br&gt;'''Mi2 – Kakor nekoč'''|| The Killers – Caution&lt;br&gt;Róisín Murphy – Murphy's Law&lt;br&gt;'''Coldplay – Champion of the World'''
|-
| 13. || 27. 03. ||'''Joker Out – Vem, da greš'''&lt;br&gt;Zmelkoow – Kaj nam fali?&lt;br&gt;Anomalo – Opij ||'''Nothing But Thieves – Is Everybody Going Crazy'''&lt;br&gt;BTS ft. Sia – On&lt;br&gt;Foals – Wash Off
|-
| 14. || 03. 04. || Tretji kanu – Plovemo&lt;br&gt;Ana Soklič – Voda&lt;br&gt;'''Emkej – Oblast'''||'''Dua Lipa – Break My Heart'''&lt;br&gt;Levante – Tikibombom&lt;br&gt;Incubus – Our Love
|-
| 15. || 10. 04. || Mef in NOB – Preštej do 10&lt;br&gt;Haiku Garden – Rosetta (Izštekani)&lt;br&gt;'''Martín &amp; Thomas March Collective – Moje napake (Na skrivaj)''' || '''Frank Ocean – Dear April'''&lt;br&gt;Alessia Cara – I Choose&lt;br&gt;Sam Hunt – Hard to Forget
|-
| 16. || 17. 04. ||'''Vazz – Jetnik uma'''&lt;br&gt;Sladica ft. Marina Martensson – I Would Do&lt;br&gt;Pavlov – Stolpi ||'''The Strokes – Brooklyn Bridge to Chorus'''&lt;br&gt;Black Pumas – Colors&lt;br&gt;Twenty One Pilots – Level of Concern
|-
| 17. || 24. 04. ||'''Neisha – Pismo papežu'''&lt;br&gt;Seven Days in May – Norway&lt;br&gt;Dovč &amp; Gombač – V blazinah vonj ostal je tvojih las || Dixie Chicks – Gaslighter&lt;br&gt;Drake – Tootsie Slide&lt;br&gt;'''Fiona Apple – Drumset'''
|-
| 18. || 01. 05. || Kühlschrank – To ni tvoj svet&lt;br&gt;'''Generator – Sonce'''&lt;br&gt;Adrijana – Vsemirje ||'''The Rolling Stones – Living in a Ghost Town'''&lt;br&gt;Clueso – Tanzen&lt;br&gt;Evanescence – Wasted on You
|-
| 19. || 08. 05. || Društvo mrtvih pesnikov – Hello&lt;br&gt;'''Dan D – Ne naredi mi tega'''&lt;br&gt;Manu – Only Love ||'''The Killers – Fire in Bone'''&lt;br&gt;Chvrches – Forever&lt;br&gt;Moby ft. Apollo Jane – Too Much Change
|-
| 20. || 15. 05. ||'''Lumberjack – Krik svobode'''&lt;br&gt;Stray Train – Worked It Out Wrong&lt;br&gt;El Kachon – Mi nismo || Vianney – N'attendons pas&lt;br&gt;'''Ariana Grande &amp; Justin Bieber – Stuck with U'''&lt;br&gt;Pocket Palma – Sjećanja
|-
| 21. || 22. 05. ||'''Hamo &amp; Tribute2Love – Naprej (akustična)'''&lt;br&gt;Stalker – Ona&lt;br&gt;Paul Grem – Pot || Editors – From the Outside&lt;br&gt;'''Mumford &amp; Sons – Forever (Garage version)'''&lt;br&gt;Volbeat – Leviathan
|-
| 22. || 29. 05. || Okustični in Jadranka Juras – Po tisti dolgi poti&lt;br&gt;Amaya – Trust Issues&lt;br&gt;'''Prismojeni profesorji bluesa – Slej al prej'''|| Biffy Clyro – Tiny Indoor Fireworks&lt;br&gt;Haim – Don't Wanna&lt;br&gt;'''The 1975 – If You're Too Shy (Let Me Know)'''
|-
| 23. || 05. 06. ||'''Jure Lesar – Parfum'''&lt;br&gt;By the Books ft. Lovro Ravbar – 24/7&lt;br&gt;T.M.S. Crew ft. Miha Zore – Kar seješ, to žanješ || Sam Smith &amp; Demi Lovato – I'm Ready&lt;br&gt;'''Cigarettes After Sex – You're All I Want'''&lt;br&gt;Sia – Together
|-
| 24. || 12. 06. ||'''Rudi Bučar – Otroci tistega časa'''&lt;br&gt;Zala – Balance&lt;br&gt;Brest ft. Vesna Zornik – Japonski gozd || Jessie Ware – Save a Kiss&lt;br&gt;Jason Isbell and the 400 Unit – Only Children&lt;br&gt;'''Pearl Jam – Retrograde'''
|-
| 25. || 19. 06. || '''Batista Cadillac − Magnolije'''&lt;br&gt;freekind. – This Too Shall Pass&lt;br&gt;Imset – Lajf || '''Lennon Stella ft. Charlie Puth – Summer Feelings'''&lt;br&gt;Sigma ft. John Newman – High on You&lt;br&gt;Jake Bugg – Rabbit Hole
|-
| 26. || 26. 06. || K.A.T. – The Loop&lt;br&gt;'''Jacuzzy Krall &amp; Monstrumental – Pozabu sm nate'''&lt;br&gt;Murat &amp; Jose – Captamur (live) || Leon Bridges ft. Terrace Martin – Sweeter&lt;br&gt;Honne – No Song Without You&lt;br&gt;'''Surfaces ft. Elton John – Learn to Fly'''
|-
| 27. || 03. 07. || Los Ventilos – Spodaj zebe&lt;br&gt;'''Hauptman – Waste Time'''&lt;br&gt;Vlado Kreslin – Life Is Today || Aloe Blacc − My Way&lt;br&gt;'''Bob Dylan – Goodbye Jimmy Reed'''&lt;br&gt;Oh Wonder – Don't You Worry
|-
| 28. || 10. 07. || '''Boštjan Velkavrh − Virus na duši'''&lt;br&gt;zalagasper – Origami&lt;br&gt;Andraž Hribar – Da si še || '''CeeLo Green – For You'''&lt;br&gt;Blackpink – How You Like That&lt;br&gt;Glass Animals – Heat Waves
|-
| 29. || 17. 07. || '''Domen Don Holc &amp; Thomas March Collective – Kam da dam &lt;small&gt;(Povej mi stvari)&lt;/small&gt;'''&lt;br&gt;AKA Neomi – The View&lt;br&gt;Tretji kanu – Dežnik narobe || Juice Wrld ft. Marshmello – Come &amp; Go&lt;br&gt;Levante – Sirene&lt;br&gt;'''Nothing But Thieves – Real Love Song'''
|-
| 30. || 24. 07. || '''Big Foot Mama – Nekaj je na njej'''&lt;br&gt;Bordo – Ghosts&lt;br&gt;Žiga Rustja – Pridi greva || Lianne La Havas – Can't Fight&lt;br&gt;'''The Rolling Stones – Criss Cross'''&lt;br&gt;Katy Perry – Smile
|-
| 31. || 31. 07. || Drago Mislej Mef &amp; NOB – Bel papir&lt;br&gt;'''Multiversal ft. Jonathan Hoard – Back to You'''&lt;br&gt;Doša – Ne delam na pol || James Bay – Chew on My Heart&lt;br&gt;Kylie Minogue – Say Something&lt;br&gt;'''Maroon 5 – Nobody's Love'''
|-
| 32. || 07. 08. || Okttober – Obljube&lt;br&gt;Miró – Ne razumem&lt;br&gt;'''Babooni – Le spomin''' || Taylor Swift – Cardigan&lt;br&gt;Bad Bunny, Dua Lipa &amp; Tainy – Un dia (One Day)&lt;br&gt;'''LP – The One That You Love'''
|-
| 33. || 14. 08. || Lara Love &amp; Sky – Greva en gir&lt;br&gt;Younite – Dvajseta&lt;br&gt;'''Leonart – Do morjá''' || '''Billie Eilish – My Future'''&lt;br&gt;Tom Walker – Wait for You&lt;br&gt;Pretenders – I Didn't Know When to Stop
|-
| 34. || 21. 08. || Astrid in Avantgarden – Črno pero&lt;br&gt;Sladica ft. Ghet – Se smejim&lt;br&gt;'''Sara Lamprečnik – Čeprav te ni''' || Miley Cyrus – Midnight Sky&lt;br&gt;The Killers – My Own Soul's Warning&lt;br&gt;'''Alicia Keys ft. Khalid – So Done'''
|-
| 35. || 28. 08. || '''Manouche – Dejva'''&lt;br&gt;Grizl – Pod pritiskom&lt;br&gt;Gedore – Glej || The 1975 – Guys&lt;br&gt;'''Biffy Clyro – Space'''&lt;br&gt;LANY – you!
|-
| 36. || 04. 09. || '''Take Off – Nazaj v maj'''&lt;br&gt;Dagi – In srce spet poleti&lt;br&gt;Severa Gjurin – Sonce || '''London Grammar – Baby, It's You'''&lt;br&gt;BTS – Dynamite&lt;br&gt;Annalisa – Graffiti
|-
| 37. || 11. 09. || '''Klon – Iskra'''&lt;br&gt;Infected – Bejbi&lt;br&gt;Skeebeep – Kaktus || The Smashing Pumpkins – Cyr&lt;br&gt;The Struts ft. Robbie Williams – Strange Days&lt;br&gt;'''Deftones – Ohms'''
|-
| 38. || 18. 09. || Silence – Mladost&lt;br&gt;Andraž Hribar – Jaz se ne dam&lt;br&gt;'''Samantha Maya – Glas''' || Chris Stapleton – Starting Over&lt;br&gt;'''Tiziano Ferro – Rimmel'''&lt;br&gt;Finneas – What They'll Say About Us
|-
| 39. || 25. 09. || '''Scotch &amp; Tomi M. – Bomo'''&lt;br&gt;Triiiple ft. Emkej &amp; Neisha – Slika&lt;br&gt;Anomalo – Utrip || '''Bruce Springsteen – Letter to You'''&lt;br&gt;Celeste – Little Runaway&lt;br&gt;Billie Joe Armstrong – Kids in America
|-
| 40. || 02. 10. || '''Rudi Bučar – Kambjale so čase'''&lt;br&gt;Jadranka Juras – Tih deževen dan&lt;br&gt;Lombardo – Kriminal || '''Sam Smith − Diamonds'''&lt;br&gt;Marshmello &amp; Demi Lovato – OK Not to Be OK&lt;br&gt;Gus Dapperton – Bluebird
|-
| 41. || 09. 10. || Mistermarsh – Malo znoriš&lt;br&gt;Tretji kanu – Čuvaji rek&lt;br&gt;'''2B – Čez telo''' || Fleet Foxes – Can I Believe You&lt;br&gt;'''Kylie Minogue – Magic'''&lt;br&gt;Royal Blood – Trouble's Coming
|-
| 42. || 16. 10. || Monolits – Daj mi zgodbo&lt;br&gt;'''Mi2 – Midva'''&lt;br&gt;[[Tschimy]] – Hera|| London Grammar – Californian Soil&lt;br&gt;'''AC/DC – Shot in the Dark'''&lt;br&gt;Snoh Aalegra – Dying 4 Your Love
|-
| 43. || 23. 10. || '''Koala Voice – Vertigo'''&lt;br&gt;Stalker ft. Cherie – Think It Over&lt;br&gt;KRT – Triler 7 || Lykke Li – Bron&lt;br&gt;Stevie Nicks – Show Them The Way&lt;br&gt;'''Tom Petty – Leave Virginia Alone'''
|-
| 44. || 30. 10. || '''Joker Out – Umazane misli'''&lt;br&gt;Orlek – Adijo, klape&lt;br&gt;Prismojeni profesorji bluesa – Prismojeni? || King Princess – Only Time Makes It Human&lt;br&gt;'''Harry Styles – Golden'''&lt;br&gt;Sharon Van Etten – Let Go
|-
| 45. || 06. 11. || '''Skova – Rap Michelangelo'''&lt;br&gt;Smaal Tokk – Nestwy&lt;br&gt;Vazz – Playboy || H.E.R. – Damage&lt;br&gt;Nothing but Thieves – Impossible&lt;br&gt;'''Ariana Grande – Positions'''
|-
| 46. || 13. 11. || Sladica ft. Urban Lutman – Manjkaš mi&lt;br&gt;'''Lumberjack – Disko ljubav'''&lt;br&gt;Okustični in Marko Črnčec – Zvezde || '''Gorillaz ft. Beck – The Walley of the Pagans'''&lt;br&gt;Dua Lipa ft. Angèle – Fever&lt;br&gt;Bring Me the Horizon – Teardrops
|-
| 47. || 20. 11. || Balladero – Drugačen svet&lt;br&gt;'''Vlado Kreslin – Tista zakartana ura'''&lt;br&gt;Big Foot Mama – Pot do sonca || Miley Cyrus ft. Stevie Nicks – Edge of Midnight&lt;br&gt;Ligabue – La ragazza dei tuoi sogni&lt;br&gt;'''Foo Fighters – Shame Shame'''
|-
| 48. || 27. 11. || Jure Lesar – Žeja&lt;br&gt;Anu – Priznajva si&lt;br&gt;'''Dagi in Luka Sešek – Jasno je nebo'''|| James Blake – The First Time Ever I Saw Your Face&lt;br&gt;'''Billie Eilish – Therefore I Am'''&lt;br&gt;The Weeknd – Save Your Tears
|-
| 49. || 04. 12. || '''Hamo &amp; Tribute2Love – Srce ne more več'''&lt;br&gt;The Crossroads – Eye of Lie&lt;br&gt;Ekvorna – A vidš kar vidm || BTS – Life Goes On&lt;br&gt;Levante ft. Altarboy – Vertigine&lt;br&gt;'''Tame Impala – Why Won't They Talk to Me'''
|-
| 50. || 11. 12. || Leila Aleksandra – Kako dajati&lt;br&gt;'''Magnifico – Say No When You Gotta Say Yes'''&lt;br&gt;Zmelkoow – Veseli december || Phoebe Bridgers – Savior Complex&lt;br&gt;Tiziano Ferro – E ti vengo a cercare&lt;br&gt;'''Arlo Parks – Green Eyes'''
|-
| 51. || 18. 12. || Okttober – Majhne sledi&lt;br&gt;Taja – Ko rabiš&lt;br&gt;'''Los Ventilos – Hvala za ovce'''|| '''Taylor Swift – Willow'''&lt;br&gt;Chris Stapleton – Devil Always Made Me Think Twice&lt;br&gt;Shawn Mendes &amp; Justin Bieber – Monster
|-
| 52. || 25. 12. || zalagasper – Sto idej&lt;br&gt;Okustični – Novoletna&lt;br&gt;'''Tretji kanu – Na tem mestu'''|| Ed Sheeran – Afterglow&lt;br&gt;'''Paul McCarney – Find My Way'''&lt;br&gt;Sam Smith – The Lighthouse Keeper
|-
| 53. || 31. 12.&lt;br&gt;&lt;small&gt;(četrtek)&lt;/small&gt; || Okttober – Obljube&lt;br&gt;'''Fed Horses – Zahodno dekle'''&lt;br&gt;Monolits – Daj mi zgodbo || Haim – The Steps&lt;br&gt;'''Chris Stapleton – Starting Over'''&lt;br&gt;Miley Cyrus – Midnight Sky
|}

===2021===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! # !! Datum !! Domača !! Tuja
|-
| 1. || 08. 01. || '''Batista Cadillac – Generacija neba'''&lt;br&gt;Bombyx Lori – Zaspiš&lt;br&gt;Happy Ol' McWeasel – Mickey Lad || '''Foo Fighters – No Son of Mine'''&lt;br&gt;Celeste – Love Is Back&lt;br&gt;Harry Styles – Treat People with Kindness
|-
| 2. || 15. 01. || Mrigo &amp; Ghet ft. Mito – Bratu&lt;br&gt;'''Amaya – Goodbye'''&lt;br&gt;Gedore – S tabo || Ligabue &amp; Elisa – Volente o nolente&lt;br&gt;'''Kings of Leon – The Bandit'''&lt;br&gt;London Grammar – Lose Your Head
|-
| 3. || 22. 01. || Vazz – Kaktus&lt;br&gt;Anu – Modre luči&lt;br&gt;'''Skova – Ahilova peta'''|| '''Lana Del Rey – Chemtrails Over the Country Club'''&lt;br&gt;Selena Gomez – De una vez&lt;br&gt;Olivia Rodrigo – Drivers License
|-
| 4. || 29. 01. || '''Alo!Stari – Vse bi dal'''&lt;br&gt;Vesna &amp; Thomas March Collective – Vse stoji (Ne dojamem)&lt;br&gt;Simon Vadnjal – Kam || '''Bruce Springsteen – The Power of Prayer'''&lt;br&gt;Zucchero – Facile&lt;br&gt;Mogwai – Ritchie Sacramento
|-
| 5. || 05. 02. || Dagi &amp; Monika Avsenik – Tisoč polnoči&lt;br&gt;'''Wckd Nation ft. Vazz – Come Over, Come By'''&lt;br&gt;Martins Martians – Prav naivno || Morcheeba – Sounds of Blue&lt;br&gt;'''Foo Fighters – Waiting on a War'''&lt;br&gt;Arlo Parks – Hope
|-
| 6. || 12. 02. || '''Emkej – Fokus'''&lt;br&gt;Pavlov – Odboj&lt;br&gt;Stalker x Ghet – Sam še mal || Celeste – Tonight Tonight&lt;br&gt;The Kolors – Mal di gola&lt;br&gt;'''H.E.R. – Fight for You'''
|-
| 7. || 19. 02. || '''Ember – Pepel'''&lt;br&gt;Amaya – Sleep Alone&lt;br&gt;Zmelkoow – Sendwitsch || '''Dua Lipa – We're Good'''&lt;br&gt;The Splitters – Barbara&lt;br&gt;Taylor Swift – Love Story (Taylor's Version)
|-
| 8. || 26. 02. || Itch – Teči&lt;br&gt;Jernej Zoran – All They Say, All They Do&lt;br&gt;'''Jure Lesar – Si kaj utrujena'''|| Gabby Barrett – I Hope&lt;br&gt;'''Kings of Leon – Echoing'''&lt;br&gt;Kelly Rowland – Flowers
|-
| 9. || 05. 03. || '''Dan D – Bits'''&lt;br&gt;Corti Collective – Stone Child&lt;br&gt;Manouche – Ma sej je vseen || Greta Van Fleet – Heat Above&lt;br&gt;Wolf Alice – The Last Man on Earth&lt;br&gt;'''AC/DC – Realize'''
|-
| 10. || 12. 03. || Sintropija – Jezdec&lt;br&gt;Lara Love &amp; Sky – Himna&lt;br&gt;'''Hoffman – Moment''' || '''Bruno Mars &amp; Anderson Paak – Leave the Door Open'''&lt;br&gt;Måneskin – Zitti e buoni&lt;br&gt;Leon Bridges &amp; Keith Young – Like a Ship
|-
| 11. || 19. 03. || Tretji kanu – Daješ mi rože&lt;br&gt;'''Regen – Wine'''&lt;br&gt;Aleksandra Ilijevski – Ko imava sebe || Celeste – Hear My Voice&lt;br&gt;'''Kings of Leon – Stormy Weather'''&lt;br&gt;Madame – Voce
|-
| 12. || 26. 03. || '''Leopold I. – Povej'''&lt;br&gt;Boštjan Narat – Pusti kamne na tleh&lt;br&gt;Taja – Poglej me || London Grammar – How Does It Feel&lt;br&gt;Jacob Banks – Found&lt;br&gt;'''Lana Del Rey – White Dress'''
|-
| 13. || 02. 04. || Smaal Tokk – Bwgi pikoti&lt;br&gt;'''Koala Voice – Vukovi'''&lt;br&gt;Balladero – Najina || Miley Cyrus – Angels Like You&lt;br&gt;'''Imelda May – Made to Love'''&lt;br&gt;Demi Lovato – Dancing with the Devil
|-
| 14. || 09. 04. || Okustični – Moja mama&lt;br&gt;'''Mi2 – Joj, joj, joj'''&lt;br&gt;Roots in Session ft. Buda – Lockdown || '''Bruce Springsteen – I'll See You in My Dreams'''&lt;br&gt;Evanescence – Broken Pieces Shine&lt;br&gt;Ben Howard – What a Day
|-
| 15. || 16. 04. || Bo! – Mostovi&lt;br&gt;Eva Pavli – Mižim&lt;br&gt;'''Emkej – Dadbody'''|| Olivia Rodrigo – Deja Vu&lt;br&gt;'''Pink &amp; Rag'n'Bone Man – Anywhere Away from Here'''&lt;br&gt;Kali Uchis – Telepatia
|-
| 16. || 23. 04. || Dagi ft. Žan Serčič – Daleč od srca&lt;br&gt;Hauptman – Sunlight&lt;br&gt;'''Maša ft. Klemen Kotar – Začuti'''|| '''Mick Jagger ft. Dave Grohl – Easy Sleazy'''&lt;br&gt;Jorja Smith – Addicted&lt;br&gt;Royal Blood – Limbo
|-
| 17. || 30. 04. || Bowrain ft. Lilly – While We Were Sleeping&lt;br&gt;'''Mrfy – Zaljubila'''&lt;br&gt;Hubert Hrbet – Se vrti || '''Foo Fighters – Chasing Birds'''&lt;br&gt;Weeknd ft. Ariana Grande – Save Your Tears&lt;br&gt;The Black Keys – Crawling Kingsnake
|-
| 18. || 07. 05. || zalagasper – xoxo&lt;br&gt;'''Klon – Dlan v dlan'''&lt;br&gt;2B – Pomiri me || Arlo Parks – Caroline&lt;br&gt;Lord Huron – Mine Forever&lt;br&gt;'''Billie Eilish – Your Power'''
|-
| 19. || 14. 05. || '''Martina – Svila'''&lt;br&gt;Hamo &amp; Tribute2Love – Lažnivec&lt;br&gt;Neisha – Life je tvoj || Wolf Alice – Smile&lt;br&gt;'''Coldplay – Higher Power'''&lt;br&gt;Jessie Ware – Please
|-
| 20. || 21. 05. || '''Vazz &amp; Manca Trampuš – Neskončno dolgi objemi'''&lt;br&gt;KingFoo – The Numbers R Weird&lt;br&gt;Kevin Koradin – Nekoč || '''Martin Garrix ft. Bono &amp; The Edge – We Are the People'''&lt;br&gt;Gibonni – Kiša (Z'naab)&lt;br&gt;Doja Cat ft. SZA – Kiss Me More
|-
| 21. || 28. 05. || '''Leopold I. – Edino'''&lt;br&gt;Urban3some – So Long&lt;br&gt;Nipke – Kdaj bo hit || Lil Nas X – Sun Goes Down&lt;br&gt;BTS – Butter&lt;br&gt;'''Leon Bridges – Motorbike'''
|-
| 22. || 04. 06. || Jure Lesar – Prihajam domov&lt;br&gt;Ninette – Pusti mi&lt;br&gt;'''The Crossroads – Broken'''|| '''Twenty One Pilots – Shy Away'''&lt;br&gt;Olivia Rodrigo – Good 4 U&lt;br&gt;Manic Street Preachers – Orwellian
|-
| 23. || 11. 06. || Lamai – Tam me najdeš&lt;br&gt;XSKULL8 – Leaves Are Falling&lt;br&gt;'''Younite – Luči'''|| '''Billie Eilish – Lost Cause'''&lt;br&gt;Måneskin – Vent'anni&lt;br&gt;Pocket Palma – Zauvijek
|-
| 24. || 18. 06. || Amaya – Sanjam sama&lt;br&gt;'''Kokosy – Planeti se vrtijo'''&lt;br&gt;freekind. – Problems || John Mayer – Last Train Home&lt;br&gt;'''Dua Lipa – Love Again'''&lt;br&gt;Nothing But Thieves – Futureproof
|-
| 25. || 25. 06. || '''Vlado Kreslin in Kombinatke – Nocoj bomo mi prižgali dan'''&lt;br&gt;Legende – Zelena dežela&lt;br&gt;Katalena – Ah, le kaj ti povem || Lorde – Solar Power&lt;br&gt;'''Noel Gallagher's High Flying Birds – We're on Our Way Now'''&lt;br&gt;Chvrches ft. Robert Smith – How Not to Drown
|-
| 26. || 02. 07. || Tretji kanu – V mestu je vroče&lt;br&gt;'''Koala Voice – Spaghettification'''&lt;br&gt;Alenka Godec – Gremo na morje || Bastille – Distorted Light Beam&lt;br&gt;'''London Grammar – Lord, It's a Feeling'''&lt;br&gt;Ed Sheeran – Bad Habits
|-
| 27. || 09. 07. || '''Martin Martian ft. Neomi – Roadtrip'''&lt;br&gt;Balladero – Potujem&lt;br&gt;Ekvorna – Mi smo eno || Royal Blood – Oblivion&lt;br&gt;Miley Cyrus ft. Yo-Yo Ma, Chad Smith, Elton John etc. – Nothing Else Matters&lt;br&gt;'''Foo Fighters – Making a Fire (Mark Ronson Re-Version)'''
|-
| 28. || 16. 07. || '''Joker Out – A sem ti povedal'''&lt;br&gt;Zmelkoow – Zmagali smo&lt;br&gt;Alo!Stari – Kaj naj zaj nareim || '''Måneskin – Beggin''''&lt;br&gt;Big Red Machine &amp; Taylor Swift – Renegade&lt;br&gt;AC/DC – Witch's Spell
|-
| 29. || 23. 07. || '''Fed Horses – Argentina'''&lt;br&gt;Big Foot Mama – Normalen (Akustika)&lt;br&gt;2B – V.I.L. || '''Billie Eilish – NDA'''&lt;br&gt;Pocket Palma – More&lt;br&gt;John Legend – Crowd Go Crazy
|-
| 30. || 30. 07. || Ina Shai – What Is&lt;br&gt;'''LMBJK – Dovoljene so vse stvari'''&lt;br&gt;By the Books – RunRun || BTS – Permission to Dance&lt;br&gt;'''Nina Nesbitt – Summer Fling'''&lt;br&gt;Sam Fender – Seventeen Going Under
|-
| 31. || 06. 08. || Leonart – Jezdim&lt;br&gt;Nipke – Kako se počutiš&lt;br&gt;'''Take Off – Črn ples'''|| Jungle ft. Bas – Romeo&lt;br&gt;'''Jack Savoretti – Too Much History'''&lt;br&gt;Post Malone – Motley Crew
|-
| 32. || 13. 08. || Sladica ft. Maya – Neki najlepšga&lt;br&gt;'''Andraž Hribar – Barčica'''&lt;br&gt;Corti Collective – Styx || '''Bruno Mars, Anderson Park, SilkSonic – Skate'''&lt;br&gt;Jungle – Truth&lt;br&gt;The Weeknd – Take My Breath
|-
| 33. || 20. 08. || '''Jet Black Diamonds – Retro anorak'''&lt;br&gt;Peron – Norcev čas&lt;br&gt;Krt – Človek spomina || '''The Killers – Quiet Town'''&lt;br&gt;Lizzo ft. Cardi B. – Rumors&lt;br&gt;Noel Gallagher's HFB – Flying on the Ground
|-
| 34. || 27. 08. || Hoffman – Dom najinih sanj&lt;br&gt;'''Čedahuči – Odprta knjiga'''&lt;br&gt;White Stain – Lačni || Lorde – Mood Ring&lt;br&gt;Jake Bugg – About Last Night&lt;br&gt;'''Wolf Alice – How Can I Make It OK'''
|-
| 35. || 03. 09. || Happy Ol' McWeasel – Ni predaje&lt;br&gt;Anu – Profite de la vie&lt;br&gt;'''Lim Smrad in Žila – Panksi iz Ljubljane'''|| Halsey – I'm Not a Woman, I'm a God&lt;br&gt;Rag'n'Bone Man – Alone&lt;br&gt;'''Billie Eilish – Happier Than Ever'''
|-
| 36. || 10. 09. || Ichisan – Gospa Jesen&lt;br&gt;'''Bo! – Dišiš po morju'''&lt;br&gt;Netbuse – Heavy || '''Chvrches – Good Girls'''&lt;br&gt;Charli XCX – Good Ones&lt;br&gt;Kacey Musgraves – Justified
|-
| 37. || 17. 09. || Jadranka Juras – Otroci noči&lt;br&gt;Mistermarsh – Udomačeni primati&lt;br&gt;'''Mrfy – Prjatučki'''|| Ed Sheeran – Shivers&lt;br&gt;Urban &amp; 4 – Sama&lt;br&gt;'''Glass Animals – I Don't Wanna Talk (Just Wanna Dance)'''
|-
| 38. || 24. 09. || '''Sladica ft. Tokac – Dol'''&lt;br&gt;AKA Neomi – Self Service&lt;br&gt;Koala Voice – Postapokaliptični svet || '''Radiohead – If You Say the Word'''&lt;br&gt;Papa Roach – Kill the Noise&lt;br&gt;James Blake – Famous Last Words
|-
| 39. || 01. 10. || Žena – Gone&lt;br&gt;'''Neisha ft. Zoran Čalić – Le vkup'''&lt;br&gt;Skova – Kraj srečnega imena || Placebo – Beautiful James&lt;br&gt;'''Guns n' Roses – Hard Skool'''&lt;br&gt;The War on Drugs – I Don't Live Here Anymore
|-
| 40. || 08. 10. || '''Lamai – Kot čutim te jaz'''&lt;br&gt;Rok Predin – Malo pepela&lt;br&gt;2B – Vzemi me || '''Elton John &amp; Stevie Wonder – Finish Line'''&lt;br&gt;White Lies – As I Try Not to Fall Apart&lt;br&gt;BTS &amp; Coldplay – My Universe
|-
| 41. || 15. 10. || Katalena – Kamenkost&lt;br&gt;'''Sladica ft. Hauptman – Daydreamin' of Cali (Jernej Kržič rmx)'''&lt;br&gt;Killerface – Grem naprej || Lil Nas X – That's What I Want&lt;br&gt;Dave Gahan &amp; Soulsavers – Metal Heart&lt;br&gt;'''Sam Fender – Spit of You'''
|-
| 42. || 22. 10. || Hamer – Po poti sonca&lt;br&gt;'''Gušti – Še je dobro'''&lt;br&gt;Jacuzzy Krall – Zdejvčaspogledamnazaj || Killers ft. Phoebe Bridgers – Runaway Horses&lt;br&gt;'''Adele – Easy on Me'''&lt;br&gt;Finneas – Love Is Pain
|-
| 43. || 29. 10. || Taja – Sledim sebi&lt;br&gt;Torul – Resonate&lt;br&gt;'''Leopold I. ft. Hauptman – Pleše po svoje'''|| Olivia Rodrigo – Traitor&lt;br&gt;'''Bryan Adams – So Happy It Hurts'''&lt;br&gt;Swedish House Mafia &amp; The Weeknd – Moth to a Flame
|-
| 44. || 05. 11. || PTČ ft. Ezra – Čs&lt;br&gt;Simpatico – Spremembe&lt;br&gt;'''Dvajset Dvajset – Življenjska'''|| London Grammar – America&lt;br&gt;Ed Sheeran – Overpass Graffiti&lt;br&gt;'''Alicia Keys – Best of Me'''
|-
| 45. || 12. 11. || Tina Marinšek – Protistrup&lt;br&gt;freekind. – R.F.T.S.&lt;br&gt;'''Eva Pavli ft. Emkej – Juno'''|| '''Franz Ferdinand – Billy Goodbye'''&lt;br&gt;Stromae – Sante&lt;br&gt;Post Malone &amp; The Weeknd – One Right Now
|-
| 46. || 19. 11. || '''Bort Ross – Demoni'''&lt;br&gt;Jon Vitezič – Utrip&lt;br&gt;Klon – Tvoja igra, tvoj moment || '''Taylor Swift – All Too Well (Taylor's Version)'''&lt;br&gt;Lorde – Hold No Grudge&lt;br&gt;Beyonce – Be Alive
|-
| 47. || 26. 11. || Jure Lesar – Malo po malo&lt;br&gt;'''Los Ventilos – Kaj bo prinesel ta večer'''&lt;br&gt;Silence – A Moment's Song || Arlo Parks – Too Good&lt;br&gt;'''Silk Sonic – Smokin' Out the Window'''&lt;br&gt;Rosalia &amp; The Weeknd – La Fama
|-
| 48. || 03. 12. || Tretji kanu – Rio in Anu&lt;br&gt;Argo – Introspekcija&lt;br&gt;'''Pia Nina – Medey'''|| '''Nick Cave &amp; Warren Ellis – We Are Not Alone'''&lt;br&gt;Self Esteem – I Do This All the Time&lt;br&gt;Eddie Vedder – The Haves
|-
| 49. || 10. 12. || '''Regen – California'''&lt;br&gt;Lusterdam – Barve premoga so njene oči&lt;br&gt;Younite – Pričakovanja || '''Foo Fighters – Love Dies Young'''&lt;br&gt;Phoebe Bridgers – Day After Tomorrow&lt;br&gt;White Lies – I Don't Want to Go to Mars
|-
| 50. || 17. 12. || Iztok Mlakar – Deadline Blues&lt;br&gt;'''Hamo &amp; Tribute2Love – Vse lepo za vse'''&lt;br&gt;Bossa De Novo – Twist || Michael Bublé − The Christmas Sweater&lt;br&gt;Kelly Clarkson – Christmas Isn't Canceled (Just You)&lt;br&gt;'''Ed Sheeran &amp; Elton John – Merry Christmas'''
|-
| 51. || 24. 12. || Bo! – A me čutiš&lt;br&gt;'''Jet Black Diamonds – Še zadnjič'''&lt;br&gt;Smaal Tokk – Za usje sam || Johnny Marr – Hideaway Girl&lt;br&gt;'''AC/DC – Throught the Mists of Time'''&lt;br&gt;Slash ft. Myles Kennedy &amp; The Conspirators – The River Is Rising
|-
| 52. || 31. 12. || Ninette – Pusti mi&lt;br&gt;'''Balladero – Najina'''&lt;br&gt;Sladica ft. Maya – Neki najlepšga || Olivia Rodrigo – Drivers License&lt;br&gt;'''Greta Van Fleet – Heat Above'''&lt;br&gt;Halsey – I Am Not a Woman, I'm a God
|}

===2022===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! # !! Datum !! Domača !! Tuja
|-
| 1. || 07. 01. || Pavlov – Kormoran (Nisem moril)&lt;br&gt;Monolits – Prej in potem&lt;br&gt;'''Drill ft. Amaya – Mladi samo enkrat'''|| Wolf Alice – Delicious Things&lt;br&gt;The War on Drugs – Change&lt;br&gt;'''Joss Stone – Never Forget My Love'''
|-
| 2. || 14. 01. || '''Tabu – Zmaji'''&lt;br&gt;Hoffman – Preproste stvari&lt;br&gt;Chateau – Zvezde vedo || James Morrison – Don't Mess with Love&lt;br&gt;'''Adele – Oh My God'''&lt;br&gt;The Weeknd – Sacrifice
|-
| 3. || 21. 01. || King Foo – Vse je večno&lt;br&gt;Čedahuči – Dramilo (Zbudi me)&lt;br&gt;'''Before Time – Črne slike'''|| Stromae – L'enfer&lt;br&gt;'''Muse – Won't Stand Down'''&lt;br&gt;Beti – Bez ljubavi
|-
| 4. || 28. 01. || '''Lamai – Stopinje'''&lt;br&gt;Vazz – Luna&lt;br&gt;Koala Voice – Silly Plant || Gayle – ABCDEFU&lt;br&gt;Laura Pausini – Scatola&lt;br&gt;'''Lana Del Rey – Watercolor Eyes'''
|-
| 5. || 04. 02. || Silence – Vihar, vihar&lt;br&gt;'''Fat Butlers – Tukaj sva'''&lt;br&gt;Uroš Planinc Group – Najin dan || Tove Lo – How Long&lt;br&gt;Elisa – A tempo perso&lt;br&gt;'''George Ezra – Anyone for You'''
|-
| 6. || 11. 02. || '''Taja – Na novo'''&lt;br&gt;Suburbian – Tvoji lasje&lt;br&gt;De Liri – Visoko || '''Red Hot Chili Peppers – Black Summer'''&lt;br&gt;Holly Humberstone – London Is Lonely&lt;br&gt;Mahmood &amp; Blanco – Brividi
|-
| 7. || 18. 02. || Kiwi Flash – Mafija (Skrivni posli)&lt;br&gt;'''Le Serpentine – Ostani'''&lt;br&gt;2B – Ko gledam || Arlo Parks – Softly&lt;br&gt;PVRIS – My Way&lt;br&gt;'''The Linda Lindas – Growing Up'''
|-
| 8. || 25. 02. || '''Plateau – Nič vedeti'''&lt;br&gt;Gušti ft. Leyre – Nova romantika&lt;br&gt;zalagasper – Love Letter || '''Bruno Mars, Anderson .Paak, Silk Sonic – Love's Train'''&lt;br&gt;Sharon Van Etten – Porta&lt;br&gt;Portugal. The Man – What, Me Worry?
|-
| 9. || 04. 03. || Marvin &amp; Zarja – 100 strganih strun&lt;br&gt;'''Hamo &amp; Tribute2Love – Zato ker je mraz'''&lt;br&gt;K.A.T. &amp; Dacho – Ti || '''Florence &amp; The Machine – King'''&lt;br&gt;Tears for Fears – Break the Man&lt;br&gt;Swedish House Mafia ft. Sting – Redlight
|-
| 10. || 11. 03. || Batista Cadillac – Mim pravil&lt;br&gt;'''Happy Ol' McWeasel – Last Good Chance'''&lt;br&gt;Zoran Predin – In jaz te bom žgečkal || Avril Lavigne ft. Blackbear – Love It When You Hate Me&lt;br&gt;'''Eddie Vedder – Brother the Cloud'''&lt;br&gt;Haim – Lost Track
|-
| 11. || 18. 03. || '''Hauptman – Sledim'''&lt;br&gt;Vlado Kreslin – Včeraj sem sanjal&lt;br&gt;Hoffman – Kdo si || Tove Styrke – Show Me Love&lt;br&gt;'''Stromae – Fils de joie'''&lt;br&gt;Dave – Starlight
|-
| 12. || 25. 03. || Paul Grem – Omama&lt;br&gt;'''AKA Neomi – Wedding Bouquet'''&lt;br&gt;Zmelkoow – Ke' mona || Arcade Fire – Afterlife&lt;br&gt;Elodie – Bagno a mezzanotte&lt;br&gt;'''Band of Horses – Warning Signs'''
|-
| 13. || 01. 04. || Bordo – Drevored&lt;br&gt;Bowrain &amp; Brina – Čas je&lt;br&gt;'''Ember – Sam'''|| Muse – Compliance&lt;br&gt;Lykke Li – No Hotel&lt;br&gt;'''Placebo – Sad White Reggae'''
|-
| 14. || 08. 04. || Lara Love &amp; Sky – O naju&lt;br&gt;zalagasper – oblike oblakov&lt;br&gt;'''Folk idoli – Moje srce'''|| Harry Styles – As It Was&lt;br&gt;Maren Morris – Humble Quest&lt;br&gt;'''Liam Gallagher – C'mon You Know'''
|-
| 15. || 15. 04. || Rok Predin – Zlata kravata&lt;br&gt;'''Joker Out – Barve oceana'''&lt;br&gt;Jacuzzy Krall – Eno le dva || '''Red Hot Chili Peppers – Not the One'''&lt;br&gt;Florence and the Machine – My Love&lt;br&gt;Foals – Looking High
|-
| 16. || 22. 04. || Čedahuči – Če kdo ve, kje je&lt;br&gt;Ditka – Cold Heart&lt;br&gt;'''Emkej – Ljujezen'''|| Keith Urban – Nightfalls&lt;br&gt;'''Interpol – Toni'''&lt;br&gt;The Weeknd – Out of Time
|-
| 17. || 29. 04. || Drevored – Favona&lt;br&gt;Masayah – Ni panike&lt;br&gt;'''MRFY – Angeli'''|| Imagine Dragons – Bones&lt;br&gt;'''Lizzo – About Damn Time'''&lt;br&gt;Shawn Mendes – When You're Gone
|-
| 18. || 06. 05. || Bo! – Iluzija&lt;br&gt;'''I.C.E. – Kar te dela živega'''&lt;br&gt;NoAir – Love Indifferent || Jack Harlow – First Class&lt;br&gt;'''Ed Sheeran – 2Step'''&lt;br&gt;Sigrid &amp; Bring Me the Horizon – Bad Life
|-
| 19. || 13. 05. || '''Neisha – Dvigam jadra'''&lt;br&gt;AKA Neomi – Growing Old&lt;br&gt;Kevin Koradin &amp; 2B – Še včeraj || Maro – Saudade, saudade&lt;br&gt;Arcade Fire – The Lightning I, II&lt;br&gt;'''Lady Gaga – Hold My Hand'''
|-
| 20. || 20. 05. || '''Tina Marinšek – Poveljnik'''&lt;br&gt;Jure Lesar – Gdč. Blond&lt;br&gt;Panda – Daj mi povej (Zguba) || Rammstein – Angst&lt;br&gt;'''Florence + The Machine – Free'''&lt;br&gt;Kendrick Lamar – The Heart Part 5
|-
| 21. || 27. 05. || Nipke – Skp se mava dobr&lt;br&gt;Jet Black Diamonds – Večvredne romance&lt;br&gt;'''Hamo &amp; Tribute2Love – Sončen dan'''|| Harry Styles – Late Night Talking&lt;br&gt;'''Diana Ross ft. Tame Impala – Turn Up the Sunshine'''&lt;br&gt;Post Malone ft. Roddy Ricch – Cooped Up
|-
| 22. || 03. 06. || '''Masharik – Stran od oči'''&lt;br&gt;freekind. – Visualize&lt;br&gt;Gušti – Nikomur ne poveš || Calvin Harris, Dua Lipa, Young Thug – Potion&lt;br&gt;Fabri Fibra, Colapesce, Dimartino – Propaganda&lt;br&gt;'''George Ezra – Green Green Grass'''
|-
| 23. || 10. 06. || Lamai – Mali strahovi&lt;br&gt;Drone Society – Ellie&lt;br&gt;'''Glač – Do naslednjič'''|| '''Muse – Will of the People'''&lt;br&gt;Jovanotti &amp; Sixpm – I Love You Baby&lt;br&gt;Def Leppard – Kick
|-
| 24. || 17. 06. || The Margins – Barve&lt;br&gt;'''Mrfy – San Francisco'''&lt;br&gt;Dr Um &amp; Mrigo ft. Semo – Ne pozabi || Lorde – Secrets from a Girl (Who's Seen It All)&lt;br&gt;Paolo Nutini – Through the Echoes&lt;br&gt;'''Red Hot Chili Peppers – Nerve Flip'''
|-
| 25. || 24. 06. || Haiku Garden – Levitate&lt;br&gt;Samantha Maya – Adrenalin&lt;br&gt;'''Leopold I. – Kinderšpil'''|| Foals – 2001&lt;br&gt;'''Eminem ft. Ceelo Green – The King and I'''&lt;br&gt;Drake – Falling Back
|-
| 26. || 01. 07. || Simpatico – Mona&lt;br&gt;Lusterdam – Pikice&lt;br&gt;'''Alo!Stari – Prie tako leto'''|| Beyoncé – Break My Soul&lt;br&gt;'''Pixies – There's a Moon On'''&lt;br&gt;Kacey Musgraves – Can't Help Falling in Love
|-
| 27. || 08. 07. || Avtomobili – Pridi na obalo&lt;br&gt;'''Balladero – Marelice'''&lt;br&gt;Dimek in Davor Klarić &amp; Aleksandra Ilijevski – Saj si moja || '''Taylor Swift – Carolina'''&lt;br&gt;Bilderbuch – Baby, dass du es weißt&lt;br&gt;Francesca Michielin – Bonsoir
|-
| 28. || 15. 07. || '''Ana Pupedan – Življenja čaše'''&lt;br&gt;King Foo – Sometimes I Talk with Myself&lt;br&gt;Ghet x Stalker – Z bloka hit || King Princess – Change the Locks&lt;br&gt;'''James Bay – Save Your Love'''&lt;br&gt;Pale Waves – Jealousy
|-
| 29. || 22. 07. || '''3:rma – Country Club at Five'''&lt;br&gt;Eva Pavli – Tuki zdej&lt;br&gt;Regen – Youth || The 1975 – Part of the Band&lt;br&gt;'''Gorillaz ft. Thundercat – Cracker Island''' &lt;br&gt;Lola Marsh – Love Me on the Phone
|-
| 30. || 29. 07. || Futurski – Hoarder misli&lt;br&gt;'''Manca Berlec – Morje'''&lt;br&gt;Pliš – Pistacija || Lizzo – 2 Be Loved (Am I Ready)&lt;br&gt;Maggie Rogers – Horses&lt;br&gt;'''Pink – Irrelevant'''
|-
| 31. || 05. 08. || Domen Don Holc – Tak je tak bo&lt;br&gt;Tschimy ft. LAV – Molokai&lt;br&gt;'''Hoffman – Um moje drugo je srce'''|| Jack White – A Tip from You to Me&lt;br&gt;'''Billie Eilish – TV'''&lt;br&gt;Marcus Mumford – Grace
|-
| 32. || 12. 08. || '''Tretji kanu – Na zadnji julijski dan'''&lt;br&gt;Peron – Prepih&lt;br&gt;NoAir – Rather || Calvin Harris ft. Normani, Tinashe &amp; Offset – New to You&lt;br&gt;The Killers – Boy&lt;br&gt;'''Robbie Williams – Lost'''
|-
| 33. || 19. 08. || '''Drago Mislej Mef in NOB – Sputnik'''&lt;br&gt;Astrid – Hey, Julie&lt;br&gt;Bas in Glas – Politični (u)boj || '''The 1975 – Happiness'''&lt;br&gt;Jamie T. – The Old Style Raiders&lt;br&gt;Years &amp; Years – American Boy
|-
| 34. || 26. 08. || Haiku Garden – Loose Contacts&lt;br&gt;'''Jet Black Diamonds – Daj le daj'''&lt;br&gt;YamYam ft. Gaia – Paranoia || '''Paolo Nutini – Radio'''&lt;br&gt;Aitch, Ed Sheeran – My G&lt;br&gt;Lauv – Stranger
|-
| 35. || 02. 09. || Taja – Čutim ritem&lt;br&gt;'''Joker Out – Katrina'''&lt;br&gt;Plateau – Neimenovana || The National ft. Bon Iver – Weird Goodbyes&lt;br&gt;Dove Cameron – Breakfast&lt;br&gt;'''Elton John &amp; Britney Spears – Hold Me Closer'''
|-
| 36. || 09. 09. || Fed Horses – Ljubezen&lt;br&gt;SBO ft. Anja Rupel – Salem&lt;br&gt;'''LUMA – Love Again'''|| '''Arctic Monkeys – There's Better Be a Mirrorball'''&lt;br&gt;Muse – You Make Me Feel Like It's Halloween&lt;br&gt;Youngblud – Tissues
|-
| 37. || 16. 09. || I.C.E. – Nepopisan list&lt;br&gt;'''AKA Neomi – Nočna zver'''&lt;br&gt;Kühlschrank – V maju || Lewis Capaldi – Forget Me&lt;br&gt;'''Tiziano Ferro – La vita splendida'''&lt;br&gt;Suede – She Still Leads Me
|-
| 38. || 23. 09. || Bordo – Nebo&lt;br&gt;'''Đoko – Blok 22'''&lt;br&gt;Avtomobili – Dovoli da || Blackpink – Shut Down&lt;br&gt;'''Miksu / Macloud &amp; makko – Nachts wach'''&lt;br&gt;Rina Sawayama – Hold the Girl
|-
| 39. || 30. 09. || '''MRFY – Tobogan'''&lt;br&gt;Anika Horvat – Vse bo še dobro&lt;br&gt;freekind. – Happiness || Sam Smith ft. Kim Petras – Unholy&lt;br&gt;Joy Oladokun – Purple Haze&lt;br&gt;'''Red Hot Chili Peppers – Eddie'''
|-
| 40. || 07. 10. || BO! – Vseeno&lt;br&gt;'''Miha Koren ft. Hamo – Song za dobro jutro'''&lt;br&gt;Plateau – Nova koža || '''Bruce Springsteen – Do I Love You (Indeed I Do)'''&lt;br&gt;The Smashing Pumpkins – Beguiled&lt;br&gt;The 1975 – I'm in Love with You
|-
| 41. || 14. 10. || '''Batista Cadillac – Svet se podira vase'''&lt;br&gt;Kingreen – Spet&lt;br&gt;Not Exactly Lost – Mala okna || Christine and the Queens – rien dire&lt;br&gt;'''Arctic Monkeys – Body Paint'''&lt;br&gt;Vianney ft. Ed Sheeran – Call on Me
|-
| 42. || 21. 10. || Alo!Stari x Emkej − Nea guši&lt;br&gt;Samantha Maya − Yin &amp; Yang&lt;br&gt;'''Ice on Fire − Zadnji ples'''|| blink-182 − Edging&lt;br&gt;Fedez ft. Salmo − Viola&lt;br&gt;'''Queen − Face It Alone'''
|-
| 43. || 28. 10. || Klon − Nazaj&lt;br&gt;'''Drill − Po dežju'''&lt;br&gt;Maja Založnik − Orion || Taylor Swift − Anti-Hero&lt;br&gt;'''Bruce Springsteen − Nightshift'''&lt;br&gt;Annalisa − Bellissima
|-
| 44. || 04. 11. || '''Masayah – Baby'''&lt;br&gt;Društvo mrtvih pesnikov in Corcoras – Mraz&lt;br&gt;Zmelkoow – Ko bom prišel spet nazaj || Rihanna – Lift Me Up&lt;br&gt;Kendrick Lamar ft. Blxst &amp; Amanda Reifer – Die Hard&lt;br&gt;'''Adele – I Drink Wine'''
|-
| 45. || 11. 11. || Vazz – Gotan Project&lt;br&gt;Neisha – Manjkaš mi&lt;br&gt;'''Kokosy – Lana ne'''|| Harry Styles – Music for a Sushi Restaurant&lt;br&gt;Pink – Never Gonna Not Dance Again&lt;br&gt;'''Gorillaz – Baby Queen'''
|-
| 46. || 18. 11. || '''Emkej – Trezn'''&lt;br&gt;Evol Ai – Rutina&lt;br&gt;Silence – Dead Man || Steve Lacy – Bad Habit&lt;br&gt;'''Wet Leg – Chaise Longue'''&lt;br&gt;Phoenix – After Midnight
|-
| 47. || 25. 11. || Posebni Gostje in Čedahuči − Sam greva!&lt;br&gt;MEF &amp; Narodnoosvobodilni Bend − Kot se zdi&lt;br&gt;'''Lumberjack − Nisem isti'''|| '''Paolo Nutini − Acid Eyes'''&lt;br&gt;&lt;small&gt;Bruno Mars, Anderson .Paak, Silk Sonic w/ Thundercat &amp; Bootsy − After Last Night&lt;/small&gt;&lt;br&gt;Kaiser Chiefs − How 2 Dance
|-
| 48. || 02. 12. || Balladero – Toplo&lt;br&gt;Lara Love &amp; Sky – Nisva za skupi&lt;br&gt;'''Paul Grem – Hladen dan'''|| '''Metallica – Lux Æterna'''&lt;br&gt;Phoebe Bridgers – So Much Wine&lt;br&gt;Röyksopp ft. Susanne Sundfør – Stay Awhile
|-
| 49. || 09. 12. || Lusterdam − Suši&lt;br&gt;'''Hauptman − Če bi vedel'''&lt;br&gt;Big Foot Mama − November (v živo Stožice) || Lewis Capaldi − Pointless&lt;br&gt;Jovanotti − Se lo senti lo sai&lt;br&gt;'''Bruce Springsteen − Turn Back the Hands of Time'''
|-
| 50. || 16. 12. || AMAYA − Rdeče&lt;br&gt;'''Jure Lesar − Center'''&lt;br&gt;freekind. − Good Vibrations || SZA − Nobody Gets Me&lt;br&gt;Elodie − Ok. Respira&lt;br&gt;'''Dove Cameron − Girl Like Me'''
|-
| 51. || 23. 12. || Before Time – Omni&lt;br&gt;Fed Horses – Dež je za novo leto&lt;br&gt;'''Plateau – Levi govorijo'''|| '''Lana Del Rey – Did You Know That There's a Tunnel Under Ocean Blvd'''&lt;br&gt;Måneskin – La fine&lt;br&gt;The Weeknd – Nothing Is Lost (You Give Me Strength)
|-
| 52. || 30. 12. || Masayah – Ni panike&lt;br&gt;'''Posebni gostje in Čedahuči – Sam greva!'''&lt;br&gt;Vazz – Gotan Project || '''Harry Styles – As It Was'''&lt;br&gt;Taylor Swift – Anti-Hero&lt;br&gt;Paolo Nutini – Through the Echoes
|}

===2023===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Datum !! Domača !! Tuja
|-
| 06. 01. || Joker Out – Novi val&lt;br&gt;'''Funk Fact – Takes Time'''&lt;br&gt;Žigan Krajnčan – Žar ljubezni || Pale Waves – Clean&lt;br&gt;'''RAYE, 070 Shake – Escapism.'''&lt;br&gt;The 1975 – About You
|-
| 13. 01. || Maša ft. Klemen Kotar – Ona&lt;br&gt;'''Hamo &amp; Tribute 2 Love – Pusti mi prižgano luč'''&lt;br&gt;Dora Tomori – new religion || Maggie Rogers – Shatter&lt;br&gt;'''U2 – Pride (In the Name of Love) &lt;small&gt;[Songs of Surrender]&lt;/small&gt;'''&lt;br&gt;Sugababes – Today
|-
| 20. 01. || AKA Neomi – Bakhantka&lt;br&gt;Zmelkoow – Sonja se sanka&lt;br&gt;'''I.C.E. – Flow'''|| '''Miley Cyrus – Flowers'''&lt;br&gt;Taylor Swift – Lavender Haze&lt;br&gt;Elle King – Tulsa
|-
| 27. 01. || '''LPS – Osem korakov'''&lt;br&gt;Veronika Nikolovska – Easy&lt;br&gt;KRT – 2020 || '''Iggy Pop – Strung Out Johnny'''&lt;br&gt;Sans Soucis – All Over This Party&lt;br&gt;Ed Sheeran – F64
|-
| 03. 02. || '''Martin Martian – Sonce'''&lt;br&gt;Tokac &amp; Emanuela – Ne odhajaj&lt;br&gt;The Crossroads – My Love || Gorillaz ft. Adeleye Omotayo – Silent Running&lt;br&gt;'''Sam Smith – I'm Not Here to Make Friends'''&lt;br&gt;Black Honey – Heavy
|-
| 10. 02. || '''Hauptman ft. Iza – Bliže'''&lt;br&gt;Kiwi Flash – Care sam&lt;br&gt;Itch – Just Don't Let Me Down || '''Zaz – De couleurs vives'''&lt;br&gt;Arlo Parks – Weightless&lt;br&gt;Rosalía – LLYLM
|-
| 17. 02. || Anomalo – Jutro brez vonja&lt;br&gt;Mate Bro – Lo fi jutro&lt;br&gt;'''Taja – Za trenutek'''|| '''Depeche Mode – Ghosts Again'''&lt;br&gt;Marco Mengoni – Due vite&lt;br&gt;Metro Boomin, The Weeknd, 21 Savage – Creepin'
|-
| 24. 02. || Vazz – Hrbtenica&lt;br&gt;'''KOKOSY – Lukatova mami'''&lt;br&gt;Leopold I. – Čizi || '''Lizzo ft. SZA – Special'''&lt;br&gt;Lazza – Cenere&lt;br&gt;Beyoncé – Cuff It (Wetter Remix)
|-
| 03. 03. || Neisha ft. Matevž Šalehar - Hamo – Res je čudno&lt;br&gt;'''2B – Do 5. dimenzije'''&lt;br&gt;Vlado Kreslin – Skači Marko || The Weeknd &amp; Ariana Grande – Die for You (Remix)&lt;br&gt;'''Linkin Park – Lost'''&lt;br&gt;Alfa – Le cose in comune
|-
| 10. 03. || Fed Horses – MLAD&lt;br&gt;'''Nipke – Tvoja revolucija'''&lt;br&gt;Zoran Predin – Moja prva molitev || '''P!NK – When I Get There'''&lt;br&gt;Arctic Monkeys – Sculptures of Anything Goes&lt;br&gt;Niall Horan – Heaven
|-
| 17. 03. || '''Smetnaki – Hotel mama'''&lt;br&gt;Mi2 – Le zaspi&lt;br&gt;Lumberjack – Usodna || '''RAYE – Ice Cream Man.'''&lt;br&gt;The National – New Order T-Shirt&lt;br&gt;CHVRCHES – Over
|-
| 24. 03. || Anja Pavlin &amp; Robert Likar − Meni&lt;br&gt;'''Happy Ol' McWeasel − 100 Years'''&lt;br&gt;Drevored − Lovim mladost nazaj || Florence + The Machine − Just a Girl&lt;br&gt;Miley Cyrus − River&lt;br&gt;'''Larkin Poe − Bad Spell'''
|-
| 31. 03. || '''Batista Cadillac ft. Amaya − Pust me do besede'''&lt;br&gt;The Margins − Krasni nori svet&lt;br&gt;Dare Kaurič &amp; Davor Gobac − Muzika za ples || '''Lana Del Rey − The Grants'''&lt;br&gt;Peter Fox − Vergessen wie&lt;br&gt;Christine and the Queens − To Be Honest
|-
| 07. 04. || '''&lt;small&gt;Thomas March &amp; Vsemirje Collective – Povej, kaj misliš (tišina mi je prenaglas)&lt;/small&gt;'''&lt;br&gt;Alo!Stari – Preživeli smo še eno noč&lt;br&gt;Domen Don Holc – Lucy &amp; Molly || Rina Sawayama – Eye for an Eye&lt;br&gt;'''Madame – Quanto forte ti pensavo'''&lt;br&gt;Paolo Nutini – Shine a Light
|-
| 14. 04. || Hauptman − Lejla&lt;br&gt;Andraž Hribar − Daleč stran&lt;br&gt;'''Fat Butlers − Vsak trenutek'''|| boygenius – Not Strong Enough&lt;br&gt;'''Gorillaz ft. Stevie Nicks − Oil'''&lt;br&gt;Drake − Search &amp; Rescue
|-
| 21. 04. || '''Folk idoli − Slepa ulica 2'''&lt;br&gt;freekind. − Bright Light&lt;br&gt;Tschimy − Perje || Daisy Jones &amp; The Six − Let Me Down Easy&lt;br&gt;'''Greta Van Fleet − Meeting the Master'''&lt;br&gt;ROSALÍA &amp; Rauw Alejandro − BESO
|-
| 28. 04. || '''larao − no rules'''&lt;br&gt;Mate Bro − Preblizu pleševa&lt;br&gt;Hoffman − Ptice sanj || Nothing But Thieves − Welcome to the DCC&lt;br&gt;Post Malone − Chemical&lt;br&gt;'''Tash Sultana − James Dean'''
|-
| 05. 05. || Masayah − Zavedno&lt;br&gt;Pavlov − V ustih bleda&lt;br&gt;'''AKA Neomi ft. Aleksandra Ilijevski − Vesolje'''|| The National ft. Taylor Swift − The Alcott&lt;br&gt;'''Foo Fighters − Rescued'''&lt;br&gt;Ed Sheeran − Boat
|-
| 12. 05. || '''Joker Out – Carpe Diem'''&lt;br&gt;Leila Aleksandra – Rajske ptice&lt;br&gt;Avtomobili – Zato ti želim || Harry Styles – Satellite&lt;br&gt;Grupo Frontera x Bad Bunny – un x100to&lt;br&gt;'''Rita Ora ft. Fatboy Slim – Praising You'''
|-
| 19. 05. || Nenad Kriljiv – Ne glej me&lt;br&gt;Tretji kanu – Naj me odnesejo&lt;br&gt;'''Revolucija volkov – Bodete kot trni'''|| '''Käärijä – Cha Cha Cha'''&lt;br&gt;Jorja Smith – Little Things&lt;br&gt;Chet Faker – Something Like This
|-
| 26. 05. || Ezra – Lik!&lt;br&gt;Dora Tomori – Mosquito Bite&lt;br&gt;'''Jet Black Diamonds – Strah me je'''|| Blur – The Narcissist&lt;br&gt;'''Lana Del Rey – Say Yes to Heaven'''&lt;br&gt;Depeche Mode – Wagging Tongue
|-
| 02. 06. || EET − Moja igra&lt;br&gt;'''Ana Soklič − Bohinian Girl, Bohemian Woman'''&lt;br&gt;Gušti − Kanarčki in orli || Hozier − Francesca&lt;br&gt;'''Marco Mengoni, Elodie − Pazza musica'''&lt;br&gt;Noel Gallagher's High Flying Birds − Council Skies
|-
| 09. 06. || '''Tabu − Vsak dan'''&lt;br&gt;Mistermarsh − Umetnost lahke gravitacije&lt;br&gt;Šank Rock − Se še spomniš || Taylor Swift ft. Ice Spice − Karma&lt;br&gt;'''Royal Blood − Mountains at Midnight'''&lt;br&gt;Dua Lipa − Dance the Night
|-
| 16. 06. || Zadnji na spisku – Spremembe&lt;br&gt;I.C.E. – A še verjamemo&lt;br&gt;'''Lumberjack – Sam'''|| Arlo Parks – Devotion&lt;br&gt;Miranda Lambert ft. Leon Bridges – If You Were Mine&lt;br&gt;'''Sam Smith, Madonna – VULGAR'''
|-
| 23. 06. || '''KOKOSY − Marija'''&lt;br&gt;Plateau − Najdem te še kdaj&lt;br&gt;Nick Thermal − Superstar || '''Miley Cyrus − Jaded'''&lt;br&gt;Greta Van Fleet − Farewell for Now&lt;br&gt;Bastille ft. Ella Eyre − No Angels
|-
| 30. 06. || Borghesia – Ni upanja, ni strahu (Trg svobode mix)&lt;br&gt;freekind. – Found Love&lt;br&gt;'''Lamai – Če bila bi ti'''|| LANY – Love at First Fight&lt;br&gt;Fedez, Annalisa, Articolo 31 – Disco paradise&lt;br&gt;'''Foo Fighters – Show Me How'''
|-
| 07. 07. || '''Stalker − Volare'''&lt;br&gt;Andraž Hribar − Prvi ples&lt;br&gt;RANR − french love connection || Olivia Rodrigo − vampire&lt;br&gt;Dolly Parton ft. Rob Halford − Bygones&lt;br&gt;'''Queens of the Stone Age − Emotion Sickness'''
|-
| 14. 07. || '''Blaž Mencinger – Teci, teci, teci'''&lt;br&gt;Koala Voice – The Bigger the City&lt;br&gt;Lean Kozlar Luigi – Nedelja zjutraj || Bully – All I Do&lt;br&gt;'''Gabriels – Glory'''&lt;br&gt;Luke Combs – Fast Car
|-
| 21. 07. || 2nite − Ni mi več žou&lt;br&gt;MRFY − Najlepše bitje&lt;br&gt;'''Taja − Po stranpoteh'''|| '''The 1975 − Looking for Somebody (To Love)'''&lt;br&gt;Crystal Fighters − Manifest&lt;br&gt;Post Malone − Overdrive
|-
| 28. 07. || Bad Lori – happysad&lt;br&gt;'''Ember – Cukr'''&lt;br&gt;Špela Cesar – Te mam || '''Chris Stapleton – White Horse'''&lt;br&gt;Elle Coves – Summer&lt;br&gt;Jacob Collier – WELLLL
|-
| 04. 08. || UM − Pot&lt;br&gt;GossipRadio − Won't Be Fine&lt;br&gt;'''PTČ − SNAPBACK'''|| Harry Styles − Daylight&lt;br&gt;'''Billie Eilish − What Was I Made For?'''&lt;br&gt;Blur − Barbaric
|-
| 11. 08. || '''Imset – Bel vohun'''&lt;br&gt;ZHA – Midva&lt;br&gt;Zadnji na spisku – Novi cajti || '''Taylor Swift – I Can See You (Taylor's Version)'''&lt;br&gt;Greta Van Fleet – The Falling Sky&lt;br&gt;Jorja Smith – GO GO GO
|-
| 18. 08. || '''Petsto metrov – Dobro jutro'''&lt;br&gt;Blu.sine – Spet&lt;br&gt;EZRA – LMK || '''Foo Fighters – Under You'''&lt;br&gt;Post Malone – Mourning&lt;br&gt;The Linda Lindas – Resolution/Revolution
|-
| 25. 08. || Đoko – Puli&lt;br&gt;'''Fat Butlers – Kot je nekoč bilo'''&lt;br&gt;Neon Jupiter – Zvezdni prah || '''Olivia Rodrigo – bad idea right?'''&lt;br&gt;Baba Yaga – Baterije&lt;br&gt;Hozier ft. Brandi Carlile – Damage Gets Done
|-
| 01. 09. || '''Tschimy – Dialog'''&lt;br&gt;Torul – We Don't Care&lt;br&gt;Boštjan Meh – Ogenj || The Killers – Your Side of Town&lt;br&gt;'''The Kolors – Italodisco'''&lt;br&gt;Guns N' Roses – Perhaps
|-
| 08. 09. || No Offence! − Male zmage&lt;br&gt;'''Jet Black Diamonds − Pridni fantje'''&lt;br&gt;Demm − Mislim pač, okej? || Miley Cyrus − Used to Be Young&lt;br&gt;'''The Rolling Stones − Angry'''&lt;br&gt;Holly Humberstone − Antichrist
|-
| 15. 09. || RANR − Dolgo ne&lt;br&gt;'''Jon Vitezič − Vesolje za dva'''&lt;br&gt;Sedem dni v maju − Jeans in Puloverka || Timbaland, Nelly Furtado, Justin Timberlake − Keep Going Up&lt;br&gt;'''Duran Duran − Danse Macabre'''&lt;br&gt;Kylie Minogue − Tension
|-
| 22. 09. || N3 − Sédè&lt;br&gt;Lara Love &amp; Sky − Anima&lt;br&gt;'''Le Serpentine − Nov začetek'''|| '''Royal Blood − Shiner in the Dark'''&lt;br&gt;boygenius − $20&lt;br&gt;The Struts − Rockstar
|-
| 29. 09. || Siddharta – Prepovedana&lt;br&gt;'''Kiwi Flash ft. UM – 080'''&lt;br&gt;Grizl – Nauči se pasti || '''Depeche Mode – My Favourite Stranger'''&lt;br&gt;Negramaro, Fabri Fibra – Fino al giorno nuovo&lt;br&gt;Róisín Murphy – CooCool
|-
| 06. 10. || Vlado Kreslin – S tabo je izi (Americana)&lt;br&gt;'''LPS – Insomnia'''&lt;br&gt;Laibach ft. Donna Marina Martersson – The Engine of Survival || '''U2 – Atomic City'''&lt;br&gt;Troye Sivan – Got Me Started&lt;br&gt;Bruce Springsteen &amp; Patti Scialfa – Addicted to Romance
|-
| 13. 10. || '''Regen – Rada znala bi plesati'''&lt;br&gt;Joker Out – Sunny Side of London&lt;br&gt;zalagasper – Morski psi || Doja Cat – Paint the Town Red&lt;br&gt;'''&lt;small&gt;The Rolling Stones ft. Lady Gaga, Stevie Wonder – Sweet Sound of Heaven&lt;/small&gt;'''&lt;br&gt;Rick Astley – Never Gonna Stop
|-
| 20. 10. || '''Plateau – Dens!'''&lt;br&gt;King Foo – Once &amp; Forever&lt;br&gt;GLAČ – Poizkus št. 2 || '''Blink-182 – One More Time'''&lt;br&gt;Baba Yaga – Alergija&lt;br&gt;Black Pumas – More Than a Love Song
|-
| 27. 10. || Tschimy – Polikarbonat&lt;br&gt;Koala Voice – Late for the Party&lt;br&gt;'''Jure Lesar – Poglej ven, poglej'''|| The Vaccines – Heartbreak Kid&lt;br&gt;Olivia Rodrigo – get him back!&lt;br&gt;'''The Libertines – Run Run Run'''
|-
| 03. 11. || '''Bort Ross – K tebi odpeljem svoje srce'''&lt;br&gt;AKA Neomi – Tenis&lt;br&gt;Krt – Komu je mar || Duran Duran ft. Victoria DeAngelis – Psycho Killer&lt;br&gt;'''Taylor Swift – &quot;Slut!&quot; (Taylor's Version)'''&lt;br&gt;Lenny Kravitz – TK421
|-
| 10. 11. || '''Masharik – Brat moj'''&lt;br&gt;Leonart – Imam vse&lt;br&gt;Tretji kanu – Ali čutiš || UMI – why dont we go&lt;br&gt;'''The Beatles – Now and Then'''&lt;br&gt;Q – Changes
|-
| 17. 11. || '''Alo!Stari x Naja – Glavno, da midva sma skup'''&lt;br&gt;Bilbi – Dolge luči&lt;br&gt;Rok Predin – Vrtiljak || '''Green Day – Look Ma, No Brains!'''&lt;br&gt;Dua Lipa – Houdini&lt;br&gt;Zach Bryan ft. Kacey Musgraves – I Remember
|-
| 24. 11. || 2B – Vredno Hollywooda&lt;br&gt;Liamere – Settle Down&lt;br&gt;'''Zgrešeni primeri – Karkoli'''|| Chris Stapleton – South Dakota'''&lt;br&gt;Måneskin – VALENTINE'''&lt;br&gt;MGMT – Mother Nature
|-
| 01. 12. || Lumberjack − Bela laž&lt;br&gt;'''Romachild − Matador'''&lt;br&gt;Imset − Prepad || Gossip − Crazy Again&lt;br&gt;'''Suede − The Sadness in You, the Sadness in Me'''&lt;br&gt;Paloma Faith − Bad Woman
|-
| 08. 12. || MAYA – Vse kar maš&lt;br&gt;'''Fed Horses – 0.. s teboj'''&lt;br&gt;I.C.E. – Vikend || Jacob Collier – Witness Me&lt;br&gt;Fizz – Close One&lt;br&gt;'''Frank Carter &amp; The Rattlesnakes – Brambles'''
|-
| 15. 12. || Domen Don Holc – Najeta pištola&lt;br&gt;Masaž – Kardio&lt;br&gt;'''Kokosy – Mislim nate'''|| '''Alicia Keys – Lifeline'''&lt;br&gt;Sidecars – Hasta que cierro los ojos&lt;br&gt;Charli XCX &amp; Sam Smith – In the City
|-
| 22. 12. || Mate Bro – Tista&lt;br&gt;Happy Ol' McWeasel – Somewhere&lt;br&gt;'''Eni od sedmih milijard – Film za nedolžne'''|| Jorja Smith – Stay Another Day&lt;br&gt;'''Noah Kahan – Stick Season'''&lt;br&gt;Jimmy Fallon &amp; Meghan Trainor – Wrap Me Up
|-
| 29. 12. || '''Hauptman − Lejla'''&lt;br&gt;Masayah − Zavedno&lt;br&gt;Tschimy − Polikarbonat || '''Gorillaz ft. Adeleye Omotayo − Silent Running'''&lt;br&gt;Marco Mengoni − Due vite&lt;br&gt;The National ft. Taylor Swift − The Alcott
|}

===2024===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Datum !! Domača !! Tuja
|-
| 05. 01. || EET – Med odmevi&lt;br&gt;Siddharta – 1Minuta&lt;br&gt;'''Demm – Spet sem si zaspal'''|| The Vaccines – Lunar Eclipse&lt;br&gt;'''Taylor Swift – Is It Over Now? (Taylor's Version)'''&lt;br&gt;CCOSMO – Tauchen
|-
| 12. 01. || '''Leopold I. – Tista zakartana ura'''&lt;br&gt;Jet Black Diamonds – Belo sonce&lt;br&gt;MRFY – RonRon || Sabrina Carpenter – Feather&lt;br&gt;'''The Killers – Spirit'''&lt;br&gt;Ilsey – No California
|-
| 19. 01. || ZHA – Sam zdej&lt;br&gt;'''Hamo &amp; Tribute 2 Love – Ideje boga'''&lt;br&gt;Thomas March &amp; Vincere Collective – Padam || '''Lewis Capaldi – Strangers'''&lt;br&gt;Liam Gallagher &amp; John Squire – Just Another Rainbow&lt;br&gt;Troye Sivan – One of Your Girls
|-
| 26. 01. || Kavč – Usedi se z mano&lt;br&gt;Generator – Sentish&lt;br&gt;'''Ice on Fire – 2024'''|| Sheryl Crow – Evolution&lt;br&gt;'''The Black Keys – Beautiful People (Stay High)'''&lt;br&gt;Ariana Grande – yes, and?
|-
| 02. 02. || Jure Lesar – Zanimivo je&lt;br&gt;freekind. – Made It&lt;br&gt;'''Leonart – Sanjam te'''|| '''Norah Jones – Running'''&lt;br&gt;IDLES – Gift Horse&lt;br&gt;Kali Uchis, Peso Pluma – Igual que un ángel
|-
| 09. 02. || '''AKA Neomi – Vroča kopel'''&lt;br&gt;Masharik – Otroci cvetja&lt;br&gt;Čedahuči – Medved (Ne grem nazaj) || Justin Timberlake – Selfish&lt;br&gt;'''Billy Joel – Turn the Lights Back On'''&lt;br&gt;Nothing But Thieves – Oh No :: He Said What?
|-
| 16. 02. || '''LPS – Počakaj me'''&lt;br&gt;Eightbomb – Gone in 60 seconds&lt;br&gt;Stella – Zločinec || Geolier – I p' me, tu p' te&lt;br&gt;The Last Dinner Party – The Feminine Urge&lt;br&gt;'''Mahmood – Tuta Gold'''
|-
| 23. 02. || '''Plateau – Reka'''&lt;br&gt;Samo Sam – Super fant&lt;br&gt;Anika Horvat – Zvezda || Kacey Musgraves – Deeper Well&lt;br&gt;'''Dua Lipa – Training Season'''&lt;br&gt;Beyoncé – Texas Hold 'Em
|-
| 01. 03. || '''Skova in Skovani – Mestne luči'''&lt;br&gt;Joker Out – Everybody's Waiting&lt;br&gt;Koala Voice – Tebe imam rajši od drugih || Kings of Leon – Mustang&lt;br&gt;Kaiser Chiefs – Beautiful Girl&lt;br&gt;'''Pearl Jam – Dark Matter'''
|-
| 08. 03. || '''Harpier – Ne pusti'''&lt;br&gt;Vazz – Ljubljana podtalno&lt;br&gt;Bilbi – Starši || Djo – End of Beginning&lt;br&gt;SZA – Saturn&lt;br&gt;'''Twenty One Pilots – Overcompensate'''
|-
| 15. 03. || Lara Baruca – Ko hodiš nad oblaki&lt;br&gt;Kikcs – Okostnjaki&lt;br&gt;'''Stari pes – Moja'''|| Teddy Swims – Lose Control&lt;br&gt;'''Nick Cave &amp; The Bad Seeds – Wild God'''&lt;br&gt;Ye, Ty Dolla $ign – Carnival
|-
| 22. 03. || '''Niet – Tema rjove skozi mesto'''&lt;br&gt;Alo!Stari – Spali bomo te ko bomo mrtvi&lt;br&gt;Zmelkoow – Še dobro || Justin Timberlake – No Angels&lt;br&gt;'''Mew – Posatenebre'''&lt;br&gt;Zayn – What I Am
|-
| 29. 03. || Koala Voice – Vest&lt;br&gt;Romachild – Vzem si ga&lt;br&gt;'''Fed Horses – Tudi to je življenje'''|| '''Olivia Rodrigo – Obsessed'''&lt;br&gt;Hozier – Too Sweet&lt;br&gt;Lizzy McAlpine – I Guess
|-
| 05. 04. || EMBER – Katarza&lt;br&gt;'''Maša in Klemen – Včasih'''&lt;br&gt;Big Foot Mama – Obseden z njo || '''Beyonce &amp; Miley Cyrus – II Most Wanted'''&lt;br&gt;Geolier &amp; Ultimo – L'ultima poesia&lt;br&gt;Moby &amp; Lady Blackbird – Dark Days
|-
| 12. 04. || 2B – Pustolovsko srce&lt;br&gt;Žile – Rečem kar mislm&lt;br&gt;'''BOOOM! – Avantura'''|| Glass Animals – Creatures in Heaven&lt;br&gt;Future, Metro Boomin, Kendrick Lamar – Like That&lt;br&gt;'''Benson Boone – Cry'''
|-
| 19. 04. || Vesna – Čisto počasi&lt;br&gt;'''Jet Black Diamonds – Vlak'''&lt;br&gt;Regen – Suburbia || Kings of Leon – Split Screen&lt;br&gt;'''Dua Lipa – Illusion'''&lt;br&gt;The Black Keys – On the Game
|-
| 26. 04. || Plateau – Mali princ&lt;br&gt;KiNG FOO – Something to Remember&lt;br&gt;'''AKA Neomi ft. Štras – Težišče'''|| Vampire Weekend – Mary Boone&lt;br&gt;'''Taylor Swift ft. Post Malone – Fortnight'''&lt;br&gt;Teddy Swims – The Door
|-
| 03. 05. || '''Babooni ft. Jena – Enkrat bo v redu'''&lt;br&gt;Maja Keuc – Labirint&lt;br&gt;Jure Lesar in Krila ptice – Lep dan || Cigarettes After Sex – Dark Vacay&lt;br&gt;bnkr44, Pino D'Angiò – Ma che idea&lt;br&gt;'''Pearl Jam – Wreckage'''
|-
| 10. 05. || '''Lara Baruca – Nabiram zvezde'''&lt;br&gt;Kiwi Flash – Spušča se sonce&lt;br&gt;Tin Božič – Kruh in mortadela || The Last Dinner Party – Sinner&lt;br&gt;'''Dua Lipa – These Walls'''&lt;br&gt;Sabrina Carpenter – Espresso
|-
| 17. 05. || Yoko Nono – Se ti zdi?&lt;br&gt;Masharik – Skupaj&lt;br&gt;'''Harpier – Grem nazaj'''|| '''Kings of Leon – Nowhere to Run'''&lt;br&gt;Carbonne – Imagine&lt;br&gt;Post Malone ft. Morgan Wallen – I Had Some Help
|-
| 24. 05. || '''Hamo &amp; Tribute 2 Love – Mali mož (Čao sonce)'''&lt;br&gt;Kokosy – Srce&lt;br&gt;Društvo mrtvih pesnikov – X sonca || '''Billie Eilish – Lunch'''&lt;br&gt;La Rappresentante di Lista – Paradiso&lt;br&gt;Noah Kahan, Post Malone – Dial Drunk
|-
| 31. 05. || Masayah – Cigaret&lt;br&gt;'''Cona40 – SmPlanet'''&lt;br&gt;Maja Keuc – Mavrične oči || Twenty One Pilots – The Craving&lt;br&gt;'''The Kolors – Karma'''&lt;br&gt;Rag'n'Bone Man – What Do You Believe In?
|-
| 07. 06. || Buržuazija – Hint&lt;br&gt;Boštjan Dermol – Sonce&lt;br&gt;'''Liquid Gasoline – Neznan'''|| Eminem – Houdini&lt;br&gt;'''Lenny Kravitz – Paralyzed'''&lt;br&gt;Foster the People – Lost in Space
|-
| 14. 06. || Ichisan – Vertigo&lt;br&gt;Gušti – Nehati ne nehati&lt;br&gt;'''Kontradikshn – Vesolje posodil kolegu'''|| '''Billie Eilish – Chihiro'''&lt;br&gt;Meduza, OneRepublic, Leony – Fire&lt;br&gt;Cigarettes After Sex – Baby Blue Movie
|-
| 21. 06. || '''Ember – Enosmerna'''&lt;br&gt;Gramatik ft. Eric Krasno &amp; Nigel Hall – Queen&lt;br&gt;Eva Pavli ft. Majlo 27 – S tabo || Miley Cyrus – Psycho Killer&lt;br&gt;'''The Offspring – Make It All Right'''&lt;br&gt;Tananai, Annalisa – Storie brevi
|-
| 28. 06. || Vazz – 24&lt;br&gt;'''Koala Voice – Sonce pomaranča'''&lt;br&gt;2nite – Tebi bi pel || Sabrina Carpenter – Please Please Please&lt;br&gt;'''Laura Pausini – Il primo passo sulla lunat'''&lt;br&gt;Fontaines D.C. – Favourite
|-
| 05. 07. || '''Leopold I. – Skada'''&lt;br&gt;Prismojeni profesorji bluesa – Devil Got Me Shakin'&lt;br&gt;Romachild – Ujemi dan || Kings of Leon – Actual Daydream&lt;br&gt;'''Coldplay – feelslikeimfallinginlove'''&lt;br&gt;Travis – Bus
|-
| 12. 07. || '''Herkylees – Woki Toky'''&lt;br&gt;Martin Martian ft. Fed Horses – Ljubezen je&lt;br&gt;Siddharta – Satelita || '''Pet Shop Boys – A New Bohemia'''&lt;br&gt;Bnkr44 – Estate 80&lt;br&gt;Kasabian – Darkest Lullaby
|-
| 19. 07. || Hauptman – Jutro&lt;br&gt;Tinkara Kovač &amp; Tokac – Love song 2024&lt;br&gt;'''Yoko Nono – Kim'''|| Childish Gambino – Lithonia&lt;br&gt;Baba Yaga – Piroman&lt;br&gt;'''Zach Bryan – 28'''
|-
| 26. 07. || Emkej ft. Žan Videc – Predober&lt;br&gt;'''Maja Keuc – Zmaji'''&lt;br&gt;Tretji kanu – Daj mi en poljub || Quavo &amp; Lana Del Rey – Tough&lt;br&gt;'''Deep Purple – Lazy Sod'''&lt;br&gt;Angelina Mango ft. Marco Mengoni – Uguale a me
|-
| 02. 08. || The Margins – Mali planeti&lt;br&gt;Astrid &amp; The Scandals – Release Me&lt;br&gt;'''Kavč – Komaj čakam da zaspiš'''|| Post Malone ft. Luke Combs – Guy for That&lt;br&gt;'''Billie Eilish – Birds of a Feather'''&lt;br&gt;James Bay ft. The Lumineers &amp; Noah Kahan – Up All Night
|-
| 09. 08. || Žan Videc – Neznano&lt;br&gt;'''Jet Black Diamonds – Sladki problemi'''&lt;br&gt;Anika Horvat &amp; Lara Baruca – Danes je vse || '''Teddy Swims – Apple Juice'''&lt;br&gt;Khalid – Heatstroke&lt;br&gt;Shaboozey – A Bar Song (Tipsy)
|-
| 16. 08. || '''LPS – Nekaj novega'''&lt;br&gt;Zgrešeni primeri – Vse bi dal&lt;br&gt;Blaž Mencinger – Kako naj ti povem? || Jack White – That's How I'm Feeling&lt;br&gt;Maggie Rogers – The Kill&lt;br&gt;'''The Killers – Bright Lights'''
|-
| 23. 08. || Smaal Tokk – Gdw je Ferdo?&lt;br&gt;'''Tina Marinšek – Umazane posode'''&lt;br&gt;KOMPARA – Gori nebo, ti plešeš z mano || '''Lady Gaga, Bruno Mars – Die with a Smile'''&lt;br&gt;Snow Patrol – All&lt;br&gt;Chappell Roan – Good Luck, Babe!
|-
| 30. 08. || '''Nipke – Igrišča ne damo'''&lt;br&gt;Regen – Hollywood Love&lt;br&gt;Natriletno kolobarjenje s praho – Eno na sto || Hozier – Nobody's Soldier&lt;br&gt;'''Taylor Swift – I Can Do It with a Broken Heart'''&lt;br&gt;Benson Boone – Pretty Slowly
|-
| 06. 09. || '''Žena – Vidm te'''&lt;br&gt;Bowrain – Hit the Bottom&lt;br&gt;MRFY – palipali || '''Blink-182 – All in My Head'''&lt;br&gt;Bruce Springsteen – She Don't Love Me Now&lt;br&gt;Zedd ft. John Mayer – Automatic Yes
|-
| 13. 09. || Vazz – Navaden dan&lt;br&gt;Jure Lesar in Krila ptice – Zmagovalec&lt;br&gt;'''Emkej – Sama'''|| Finneas – For Cryin' Out Loud!&lt;br&gt;Sabrina Carpenter – Taste&lt;br&gt;'''Linkin Park – The Emptiness Machine'''
|-
| 20. 09. || '''Buržuazija – Paris'''&lt;br&gt;Čedahuči – Ogenj zagori, ko dva sta si nasproti&lt;br&gt;Đoko – Prozori || '''Sting – I Wrote Your Name (Upon My Heart)'''&lt;br&gt;Jungle – Let's Go Back&lt;br&gt;Nick Cave &amp; The Bad Seeds – Song of the Lake
|-
| 27. 09. || Romachild – Dvigni glas&lt;br&gt;'''Masharik – Na dnu morja'''&lt;br&gt;Kontradikshn – Sladkamala || '''The Weeknd – Dancing in the Flames'''&lt;br&gt;Diodato – Molto amore&lt;br&gt;Leon Bridges – Laredo
|-
| 04. 10. || '''Neisha – Visoko'''&lt;br&gt;Drevored – Gibam se&lt;br&gt;Tinkara Kovač – Predzadnja laž || '''The Cure – Alone'''&lt;br&gt;Larkin Poe – If God Is a Woman&lt;br&gt;Franz Ferdinand – Audacious
|-
| 11. 10. || Mef – Ne bom ti pisal pesmi&lt;br&gt;'''Siddharta – Mir'''&lt;br&gt;Haiku Garden – Kahuka || Kylie Minogue – Lights Camera Action&lt;br&gt;Pinguini Tattici Nucleari – Romantico ma muori&lt;br&gt;'''U2 – Country Mile'''
|-
| 18. 10. || Koala Voice – Kam gre sreča&lt;br&gt;Liquid Gasoline – Utrip&lt;br&gt;'''MRFY – Tonemo'''|| The Linda Lindas – All in My Head&lt;br&gt;Cesare Cremonini – Ora che non ho più te&lt;br&gt;'''Teddy Swims – Bad Dreams'''
|-
| 25. 10. || '''RANR – Nič ni za zmeraj'''&lt;br&gt;Vlado Kreslin ft. Leopold I. – Moja draga se rada slika&lt;br&gt;Demm – Ti pa misliš, da je smešno || Rosé &amp; Bruno Mars – Apt.&lt;br&gt;'''The Offspring – Ok, But This Is the Last Time'''&lt;br&gt;Bon Iver – S P E Y S I D E
|-
| 01. 11. || '''Tina Marinšek – Preden bo prepozno'''&lt;br&gt;Blu.sine – Biti sonce&lt;br&gt;Blaž Mencinger – Ti si sreča || Billie Eilish – Wildflower&lt;br&gt;Tananai – Ragni&lt;br&gt;'''The Cure – A Fragile Thing'''
|-
| 08. 11. || Jet Black Diamonds – 4 od 10&lt;br&gt;'''Plateau – Žalostno dekle'''&lt;br&gt;2B – Slaba ideja || Gigi Perez – Sailor Song&lt;br&gt;Shawn Mendes – Heart of Gold&lt;br&gt;'''Gracie Abrams – That's So True'''
|-
| 15. 11. || Emkej – Marleybor&lt;br&gt;zalagasper – Med in mleko&lt;br&gt;'''Mi2 – Hin'''|| Sade Adu – Young Lion&lt;br&gt;'''Lenny Kravitz – Honey'''&lt;br&gt;Lady Blackbird – Like a Woman
|-
| 22. 11. || '''Zgrešeni primeri – Še en dan'''&lt;br&gt;Joker Out – Stephanie&lt;br&gt;Monolits – Naj bo lepo || Sam Fender – People Watching&lt;br&gt;'''Linkin Park – Two Faced'''&lt;br&gt;Inhaler – Your House
|-
| 29. 11. || Delta Riff – Duhovi&lt;br&gt;Jure Lesar in Krila ptice – Prej al slej&lt;br&gt;'''Ember – Razgaljena'''|| Lulu Gainsbourg – Turbulences&lt;br&gt;'''The Amazons – Pitch Black'''&lt;br&gt;LiK – Krevet
|-
| 06. 12. || '''Avtomobili – Potujemo'''&lt;br&gt;Hauptman – Če bi vedel (Izštekani)&lt;br&gt;Cona40 – Chilly || '''Sabrina Carpenter – Bed Chem'''&lt;br&gt;Stromae, Pomme – Ma meilleure ennemie&lt;br&gt;Maggie Rogers – In the Living Room
|-
| 13. 12. || '''Yoko Nono – Tvoj kreten'''&lt;br&gt;Čao Portorož – Slovenec&lt;br&gt;Društvo mrtvih pesnikov – Vojno se igrava || ROSÉ – Number One Girl&lt;br&gt;'''Zucchero – Amor che muovi il Sole'''&lt;br&gt;Kendrick Lamar – Not Like Us
|-
| 20. 12. || '''Romachild ft. Tomi M. – Otroka v dežju'''&lt;br&gt;Liamere – Prospects&lt;br&gt;King Foo – Nov nor čas || Leon Bridges – That's What I Love&lt;br&gt;Elodie, Tiziano Ferro – Feeling&lt;br&gt;'''The Wombats – Sorry I'm Late, I Didn't Want to Come'''
|-
| 27. 12. || Bordo – Dokler se svet ne zdani&lt;br&gt;'''Lara Baruca – Padava'''&lt;br&gt;Vlado Kreslin – Kdo bo šel || '''Michael Kiwanuka – The Rest of Me'''&lt;br&gt;RAYE – Oscar Winning Tears&lt;br&gt;James Bay – Hope
|}

===2025===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Datum !! Domača !! Tuja
|-
| 03. 01. || '''Vazz – Ljubljana podtalno'''&lt;br&gt;Koala Voice – Tebe imam rajši od drugih&lt;br&gt;Kokosy – Srce || '''Billie Eilish – Wildflower'''&lt;br&gt;Sam Fender – People Watching&lt;br&gt;ROSÉ &amp; Bruno Mars – APT.
|-
| 10. 01. || Dacho – Bulevar&lt;br&gt;'''Niet &amp; Vijolice – V bližini ljudi'''&lt;br&gt;2Brothers &amp; The Others – Kaj pa če || Kendrick Lamar &amp; SZA – Luther&lt;br&gt;'''Timothée Chalamet – Like a Rolling Stone'''&lt;br&gt;Franz Ferdinand – Night or Day
|-
| 17. 01. || Natriletno kolobarjenje s praho – Ne bom te več&lt;br&gt;'''Krshkopoljac – Hej, hej'''&lt;br&gt;Lim smrad in žila – Isti || Doechii – Denial Is a River&lt;br&gt;'''Lola Young – Messy'''&lt;br&gt;SZA – BMF
|-
| 24. 01. || '''Plateau – Ti bi še naprej'''&lt;br&gt;Dora Tomori – Far from Apathetic&lt;br&gt;Telegram – Tvoje barve || '''Mumford &amp; Sons – Rushmere'''&lt;br&gt;Chappell Roan – Pink Pony Club&lt;br&gt;Damiano David – Born with a Broken Heart
|-
| 31. 01. || Mate Bro – Preblizu pleševa (Iturk Simbolika rmx)&lt;br&gt;Laibach – I Want to Know What Love Is&lt;br&gt;'''Jet Black Diamonds – Valovi (Live from Kino Šiška)'''|| Mac Miller – Funny Papers&lt;br&gt;Abraham Alexander &amp; Adrian Quesada – Like a Bird&lt;br&gt;'''The Cure – All I Ever Am'''
|-
| 07. 02. || Cherry Flavoured – Obraz&lt;br&gt;Generator – Jasno je nebo&lt;br&gt;'''EET – Kar se ne pove'''|| Kacey Musgraves – The Architect&lt;br&gt;'''Jovanotti – Fuorionda'''&lt;br&gt;Sam Fender – Arm's Length
|-
| 14. 02. || Big Foot Mama – Adijo metulji&lt;br&gt;Astrid &amp; The Scandals – Touché&lt;br&gt;'''Kontradikshn – Večna'''|| The Weeknd – Open Hearts&lt;br&gt;'''James Bay ft. Jon Batiste – Sunshine in the Room'''&lt;br&gt;Inhaler – A Question of You
|-
| 21. 02. || '''Jon Vitezič – Vse ti dam'''&lt;br&gt;3:rma ft. Merrick Winter – Serenades&lt;br&gt;Leopold I. – Srebrne niti || '''Lady Gaga – Abracadabra'''&lt;br&gt;The Black Keys – The Night Before&lt;br&gt;Lisa ft. Doja Cat &amp; Raye – Born Again
|-
| 28. 02. || '''Harpier – Počakaj me'''&lt;br&gt;July Jones – New Religion&lt;br&gt;Mrfy – Helo || '''Vendredi sur Mer – Tout résonne'''&lt;br&gt;Zartmann – Tau mich auf&lt;br&gt;Marracash – Gli sbandati hanno perso
|-
| 07. 03. || Gušti – Ljubezen osvobaja&lt;br&gt;Borna Turner – Same besede&lt;br&gt;'''Elvis Jackson – Do It Again'''|| Karla Sofía Gascón &amp; Zoe Saldaña – El Mal&lt;br&gt;'''&lt;small&gt;Selena Gomez, benny blanco, Gracie Abrams – Call Me When You Break Up&lt;/small&gt;'''&lt;br&gt;Olly – Balorda nostalgia
|-
| 14. 03. || '''Ari – Ne vračaj se'''&lt;br&gt;Emkej ft. Oto Pestner – Hladn&lt;br&gt;Mi2 – Mokra radost || Doechii – Anxiety&lt;br&gt;'''The Weeknd, Justice – Wake Me Up'''&lt;br&gt;Lizzo – Love in Real Life
|-
| 21. 03. || '''Mrfy – Goff'''&lt;br&gt;Ranr – I Swear&lt;br&gt;Krshkopoljac – Berlin || '''Jennie &amp; Dua Lipa – Handlebars'''&lt;br&gt;Bishop Briggs – Woman Is King&lt;br&gt;Haim – Relationships
|-
| 28. 03. || Tabu – O teh stvareh&lt;br&gt;'''Cona40 – Ona'''&lt;br&gt;Anika Horvat – Rožnata očala || Chappell Roan – The Giver&lt;br&gt;Coma_Cose – Posti vuoti&lt;br&gt;'''Bryan Adams – Make Up Your Mind'''
|-
| 04. 04. || Romachild – Vse gre v eno&lt;br&gt;'''Masharik – Tujec'''&lt;br&gt;Kühlschrank – Skozi čas || The Black Keys – Babygirl&lt;br&gt;'''Mumford &amp; Sons – Caroline'''&lt;br&gt;Stereophonics – Seems Like You Don't Know Me
|-
| 11. 04. || Čao Portorož – Tu tu tu tu tu tu tu&lt;br&gt;'''Haiku Garden ft. Malidah – 300.000'''&lt;br&gt;Christine – Angel || '''Miley Cyrus – End of the World'''&lt;br&gt;Sam Fender – Something Heavy&lt;br&gt;Elton John &amp; Brandi Carlile – Little Richard's Bible
|-
| 18. 04. || '''Yoko Nono – Ne kliči'''&lt;br&gt;Tina Marinšek ft. Dora Tomori – Ljubezen&lt;br&gt;Plateau – Love don't mean a thing || Ed Sheeran – Azizam&lt;br&gt;The Marías – Back to Me&lt;br&gt;'''Bruce Springsteen – Rain in the River'''
|-
| 25. 04. || '''Leopold I. – Škrt'''&lt;br&gt;Jure Lesar in Krila ptice – Na drugi strani&lt;br&gt;Telegram – V prepolni sobi || Lana Del Rey – Henry, Come On&lt;br&gt;'''Green Day – Smash It Like Belushi'''&lt;br&gt;Bon Iver – There's a Rhythmn
|-
| 02. 05. || '''Kokosy – Ljubezen oveni'''&lt;br&gt;Stalker – Sonce&lt;br&gt;Ezra – Nerabm besed || Pulp – Spike Island&lt;br&gt;'''Lorde – What Was That'''&lt;br&gt;Garbage – There's No Future in Optimism
|-
| 09. 05. || '''Zgrešeni primeri – Tisti dan'''&lt;br&gt;Ranr – Sončne oči&lt;br&gt;Cherry Flavoured – Tebe ni in mene ni || '''Benson Boone – Mystical Magical'''&lt;br&gt;Pinguini Tattici Nucleari ft. Max Pezzali – Bottiglie Vuote&lt;br&gt;Myles Smith – My First Heartbreak
|-
| 16. 05. || '''Tabu – Bonbon'''&lt;br&gt;Before Time – Zate&lt;br&gt;Dear Annie – Red Dress || Arcade Fire – Year of the Snake&lt;br&gt;'''Skunk Anansie – Animal'''&lt;br&gt;Ed Sheeran – Old Phone
|-
| 23. 05. || Rudi Bučar – Lačn bluz&lt;br&gt;Neisha – Nama besede so čist odveč&lt;br&gt;'''Joker Out – Muzika za decu'''|| '''Lola Young – One Thing'''&lt;br&gt;Laufey – Tough Luck&lt;br&gt;Cmat – Running/Planning
|-
| 30. 05. || Lusterdam ft. Rebeka Kopčič – Sva ležala&lt;br&gt;Superhuman Goats – Jadram&lt;br&gt;'''Klon – Nič ni tako, kakor se zdi!'''|| '''Pearl Jam – Future Days'''&lt;br&gt;Nina Chuba – Unsicher&lt;br&gt;Robbie Williams ft. Tony Iommi – Rocket
|-
| 06. 06. || '''Delta Riff – Razpad srca'''&lt;br&gt;Peter Lovšin – Marš za mir&lt;br&gt;Cosmo Daivat – Moher || Miley Cyrus – Easy Lover&lt;br&gt;'''Alfa ft. Manu Chao – A me mi piace'''&lt;br&gt;Lorde – Man of the Year
|-
| 13. 06. || '''Generator – Kej si'''&lt;br&gt;Christine – SSA&lt;br&gt;&lt;small&gt;YDAVID ft. AKA Neomi – Nihil Semper Floret (Nihče za vedno ne cveti)&lt;/small&gt;|| '''The Black Keys – No Rain, No Flowers'''&lt;br&gt;Levante – Maimai&lt;br&gt;Teddy Swims – God Went Crazy
|-
| 20. 06. || Rok Predin – Gremo po gobe&lt;br&gt;'''Maša in Klemen – Oprosti'''&lt;br&gt;Hamo &amp; Tribute 2 Love – Ej ĐPT dej mi povej || Sabrina Carpenter – Manchild&lt;br&gt;'''Ed Sheeran – Sapphire'''&lt;br&gt;Little Simz – Young
|-
| 27. 06. || '''Emkej – Potrebn'''&lt;br&gt;Klemen – Is Anybody Out There?&lt;br&gt;Jure Lesar – Dokler ne pride noč || '''Mark Ronson, Raye – Suzanne'''&lt;br&gt;Lykke Li – Into My Arms&lt;br&gt;Leon Bridges – Hold On
|-
| 04. 07. || Vazz ft. Manca Trampuš &amp; Laren Polič Zdravič – Mozaik&lt;br&gt;Drill – Gladiator&lt;br&gt;'''Harpier – 2000 let'''|| Sam Fender ft. Olivia Dean – Rein Me In&lt;br&gt;Blanco – Maledetta rabbia&lt;br&gt;'''Biffy Clyro – A Little Love'''
|-
| 11. 07. || Tinkara Kovač &amp; Uroš Cingesar – Ni ga več časa&lt;br&gt;Zha – Če bila bi ti&lt;br&gt;'''Ranr – Ne reci'''|| Haim – All Over Me&lt;br&gt;Frah Quintale – Lampo&lt;br&gt;'''Benson Boone – Mr. Electric Blue'''
|-
| 18. 07. || '''Kokosy – Js &amp; Irena'''&lt;br&gt;The Margins – Preludij&lt;br&gt;Babooni – A bo vedno vse lepo? || Muse – Unravelling&lt;br&gt;'''Jovanotti – Occhi a cuore'''&lt;br&gt;Twenty One Pilots – The Contract
|-
| 25. 07. || '''Slon in Sadež – Krk, Malinska'''&lt;br&gt;Hauptman ft. Alja – Close my eyes&lt;br&gt;Leonart – Ne sprašuj zakaj || YUNGBLUD – Ghosts&lt;br&gt;'''Lorde – Shapeshifter'''&lt;br&gt;Lewis Capaldi – Survive
|-
| 01. 08. || Regen – Jaz in ti&lt;br&gt;'''Jon Vitezič – Padava'''&lt;br&gt;Jet Black Diamonds – Kje ste vsi? || '''Olivia Dean – Nice to Each Other'''&lt;br&gt;Nine Inch Nails – As Alive as You Need Me to Be&lt;br&gt;sombr – Undressed
|-
| 08. 08. || '''Kompara – Romantik'''&lt;br&gt;Masayah – Comme ci comme ça&lt;br&gt;Mehanika – Komedija || '''Chappell Roan – The Subway'''&lt;br&gt;Renee Rapp – Mad&lt;br&gt;Hayley Williams – Glum
|-
| 15. 08. || '''LPS – Perry'''&lt;br&gt;Šesti – Zmeden&lt;br&gt;Liquid Gasoline – Strah || Wolf Alice – The Sofa&lt;br&gt;'''Robbie Williams – Spies'''&lt;br&gt;Bleu Soleil ft. Luiza – Soleil Blue
|-
| 22. 08. || Siddharta – Na nebu&lt;br&gt;Here and Everywhere – Seeker of the Source&lt;br&gt;'''Ember – 6. štuk'''|| Giveon – Rather Be&lt;br&gt;Dani Fernández – Me has invitado a bailar&lt;br&gt;'''Ed Sheeran – A Little More'''
|-
| 29. 08. || '''Romachild – Lepo za umret'''&lt;br&gt;Martina et al. – Impostor&lt;br&gt;Kavč – Prstan zlat || '''Kings of Leon ft. Zach Bryan – We're Onto Something'''&lt;br&gt;Cmat – Euro-Country&lt;br&gt;Royel Otis – Say Something
|-
| 05. 09. || '''EarlGrey – Ne konča'''&lt;br&gt;Rudi Bučar – Kamen, trn in brin&lt;br&gt;Enjoy Your Privacy – Ujetnik || Florence + The Machine – Everybody Scream&lt;br&gt;'''Eros Ramazzotti – Il mio giorno preferito'''&lt;br&gt;Deftones – Infinite Source
|-
| 12. 09. || '''Haiku Garden – Leta 8 2'''&lt;br&gt;Mi2 – Padajo&lt;br&gt;HeiAn – What Do You Have to Save? || '''Lola Young – D£aler'''&lt;br&gt;Annalisa ft. Marco Mengoni – Piazza San Marco&lt;br&gt;Balu Brigada – Politix
|-
| 19. 09. || '''Zadnji na spisku – Demokracija'''&lt;br&gt;Big Foot Mama – Dež bo spral&lt;br&gt;No Offence! – Eko (2025) || '''Lady Gaga – The Dead Dance'''&lt;br&gt;Tame Impala – Loser&lt;br&gt;Sabrina Carpenter – Tears
|-
| 26. 09. || Moikka – Na robu misli&lt;br&gt;Peter Lovšin – Ni mi dost&lt;br&gt;'''Kokosy – Ljudje'''|| Twenty One Pilots – City Walls&lt;br&gt;'''Olly, Juli – Questa domenica'''&lt;br&gt;Cardi B ft. Kehlani – Safe
|-
| 03. 10. || Zha – Sonce sije&lt;br&gt;'''Đoko – Vse ok'''&lt;br&gt;Bainfreeze Lemonade – Baby Blue || Tiziano Ferro – Cuore Rotto&lt;br&gt;'''Gorillaz ft. Sparks – The Happy Dictator'''&lt;br&gt;Lola Tuduri – Personaje secundario
|-
| 10. 10. || Glač – Kdaj pač ne rata&lt;br&gt;'''Mrfy – Venera'''&lt;br&gt;Demm – Glup in mlad || Taylor Swift - The Fate of Ophelia&lt;br&gt;'''Flavio – Ando despistado'''&lt;br&gt;Olivia Dean – Man I Need
|-
| 17. 10. || '''Ranr – Vedno'''&lt;br&gt;2B – Več tvojih slik&lt;br&gt;Long Dumb Voices ft. Manca Trampuš – Smeti || '''Mariah Carey ft. Anderson Paak – Play This Song'''&lt;br&gt;Giorgia – Golpe&lt;br&gt;David Guetta, Teddy Swims, Tones and I – Gone Gone Gone
|-
| 24. 10. || 2nite – Kam si odšla?&lt;br&gt;Veronika Strnad – Maske&lt;br&gt;'''Magnifico – Hišica'''|| '''Sam Fender &amp; Elton John – Talk to You'''&lt;br&gt;Chrissie Hynde &amp; K.D. Lang – Me &amp; Mrs Jones&lt;br&gt;Lewis Capaldi – Almost
|-
| 31. 10. || Pia Nina – Okamenim&lt;br&gt;'''Batista Cadillac – Vse imam'''&lt;br&gt;Prismojeni profesorji bluesa – Walk This Road Alone || '''Brandi Carlile – Human'''&lt;br&gt;Bon Iver, Haim – Tie You Down&lt;br&gt;Mumford &amp; Sons, Hozier – Rubber Band Man
|-
| 07. 11. || '''Telegram – Čez sto let'''&lt;br&gt;Pavel Panon – Pleše v sanjah&lt;br&gt;Sanpark – Dokler diham || Rachel Chinouriri, Sombr – All I Ever Asked&lt;br&gt;Bresh – Dai che fai&lt;br&gt;'''Foo Fighters – Asking for a Friend'''
|-
| 14. 11. || '''Jure Lesar – Preden greš'''&lt;br&gt;Zmelkoow – Sempre Sergio&lt;br&gt;Kevin Koradin – Hrup || '''Florence + The Machine – Buckle'''&lt;br&gt;Zoë Më – Clair de Lune&lt;br&gt;Lily Allen – Sleepwalking
|-
| 21. 11. || '''Generator – Iluzija'''&lt;br&gt;Hauptman – Tree on the Hill&lt;br&gt;Joker Out – Supersonic || '''Depeche Mode – In the End'''&lt;br&gt;Hayley Williams – Showbiz&lt;br&gt;Gorillaz ft. Idles – The God of Lying
|-
| 28. 11. || '''Hamo &amp; Tribute 2 Love – S tabo je lepo'''&lt;br&gt;Šesti – Dlan&lt;br&gt;Cherry Flavoured – Povej naglas || Charlie XCX – Chains of Love&lt;br&gt;Robyn – Dopamine&lt;br&gt;'''Raye – Where Is My Husband'''
|-
| 05. 12. || '''Harpier – Vprašam'''&lt;br&gt;Niowt – Pentimento&lt;br&gt;Alo!Stari – 18 || Levante – Niente da dire&lt;br&gt;'''Aerosmith, Yungblud – Wild Woman'''&lt;br&gt;Jazzu – Baltos pelėdos
|-
| 12. 12. || Liquid Gasoline – Ni prostora&lt;br&gt;Emkej – Tečn&lt;br&gt;'''Delta Riff – Jutro'''|| Sam Fender – I'm Always on Stage&lt;br&gt;Rosalía – La Perla&lt;br&gt;'''Guns N' Roses – Nothin''''
|-
| 19. 12. || '''Maja Keuc – Mavrične oči (acoustic LIVE)'''&lt;br&gt;Dan D – Kje si ti?&lt;br&gt;Neisha – Ti nisi ti || Kylie Minogue – Office Party&lt;br&gt;Tommaso Paradiso – Forse&lt;br&gt;'''Bryan Adams &amp; Friends – California Christmas'''
|-
| 26. 12. || '''Generator – Jasno je nebo'''&lt;br&gt;2B – Več tvojih slik&lt;br&gt;Tina Marinšek – Ljubezen || Chappell Roan – The Giver&lt;br&gt;'''Sam Fender ft. Olivia Dean – Rein Me In'''&lt;br&gt;Little Simz – Young
|}

===2026===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Datum !! Domača !! Tuja
|-
| 02. 01. || '''Leopold I. – Mej se rad'''&lt;br&gt;Taddei – Tisti moment&lt;br&gt;Patetico – Leze mi ljubezen v srce || Taylor Swift – Opalite&lt;br&gt;'''Hayley Williams – Good Ol' Days'''&lt;br&gt;Sabrina Carpenter – Such a Funny Way
|-
| 09. 01. || Helena Blagne ft. Mrfy – Dež&lt;br&gt;'''Before Time – Mali problemi'''&lt;br&gt;Žan Videc – Zbudijo se spomini || '''Fatboy Slim &amp; The Rolling Stones – Satisfaction Skank'''&lt;br&gt;Jovanotti &amp; Friends – So solo che la vita&lt;br&gt;Three Days Grace – Kill Me Fast
|-
| 16. 01. || '''EMBER – London'''&lt;br&gt;Dora Tomori – None of It&lt;br&gt;Okttober – Zadnje sonce || '''Olivia Dean – Baby Steps'''&lt;br&gt;Wet Leg – pokemon&lt;br&gt;Robyn – Talk to Me
|-
| 23. 01. || JahMoodOnJe Collective – Morje Adriansko&lt;br&gt;'''Masharik ft. Bojan Cvjetićanin – Tujec'''&lt;br&gt;Ezra – Svetloba || '''Bruno Mars – I Just Might'''&lt;br&gt;Lia Kali &amp; Kany Garcia – Huir&lt;br&gt;Mumford &amp; Sons – The Banjo Song
|-
| 30. 01. || '''Jure Lesar – Naj dela vsak kar hoče'''&lt;br&gt;Kokosy – Meteorit&lt;br&gt;Šank Rock – Nisi kriva ti || '''Harry Styles – Aperture'''&lt;br&gt;Arlo Parks – 2Sided&lt;br&gt;Stephen Sanchez – Sweet Love
|-
| 06. 02. || '''Le Serpentine – Tja v novi svet'''&lt;br&gt;Generator – Ni&lt;br&gt;Zha – Sanjala, skupaj sva || '''Arctic Monkeys – Opening Night'''&lt;br&gt;Bad Bunny – DtMF&lt;br&gt;Noah Kahan – The Great Divide
|-
| 13. 02. || '''Zmelkoow – Realni svet'''&lt;br&gt;Sanpark – Vem, da mam prav&lt;br&gt;Eva Hren – Ker si || Papa Roach – Wake Up Calling&lt;br&gt;'''Laura Pausini &amp; Achille Lauro – 16 Marzo'''&lt;br&gt;Gorillaz &lt;small&gt;ft. Bizarrap, Kara Jackson, Anoushka Shankar&lt;/small&gt; – Orange County
|-
| 20. 02. || '''Mi2 – Kaj bi ti govoril, Ivan'''&lt;br&gt;Cherry Flavoured – Iz ust do ust&lt;br&gt;Tschimy ft. KiKi – Ruševine || '''Lola Young – Post Sex Clarity'''&lt;br&gt;REMI – Kradljivci&lt;br&gt;sombr – Homewrecker
|-
| 27. 02. || '''Batista Cadillac – Georgia (K tebi domov)'''&lt;br&gt;Laibach ft. Wiyaala – Allgorhythm&lt;br&gt;No Offence! – Krasni novi skret || '''The Black Keys – You Got to Lose'''&lt;br&gt;Charlie XCX - Always Everywhere&lt;br&gt;Geolier &amp; Pino Daniele – Tutto è possibile
|-
| 06. 03. || Koala Voice – Admiral&lt;br&gt;Zoran Predin Bend – Obe roki na volan&lt;br&gt;'''Klon – Kdo?'''|| '''U2 – Song of the Future'''&lt;br&gt;Ditonellapiaga – Che fastidio!&lt;br&gt;Bruno Mars – Risk It All
|-
| 13. 03. || MRFY – Usi tako&lt;br&gt;'''Before Time – Vse kar smo'''&lt;br&gt;Big Foot Mama – Dež bo spral (Klasika iz Cankarja) || Harry Styles – American Girls&lt;br&gt;RAYE – Nightingale Lane.&lt;br&gt;'''Robbie Williams – All My Life'''
|-
| 20. 03. || Zina – Večna uganka&lt;br&gt;Recycleman – Desno levo&lt;br&gt;'''Kavč &amp; Caro Mio – Princ'''|| Kacey Musgraves – Dry Spell&lt;br&gt;'''Thirty Seconds to Mars – Over My Head'''&lt;br&gt;Beabadoobee ft. The Marías – All I Did Was Dream of You
|-
| 27. 03. || Liquid Gasoline – Kdo naredil ti bo dan?&lt;br&gt;Gušti – Saudade (Moje in tvoje)&lt;br&gt;'''Jet Black Diamonds – Ljubljena'''|| Michael Stipe &amp; Andrew Watt – I Played the Fool&lt;br&gt;'''Eros Ramazzotti, Max Pezzali – Come nei film'''&lt;br&gt;Jack Harlow – Trade Places
|-
| 03. 04. || Martina et al. – Tebi&lt;br&gt;EET – Prazen&lt;br&gt;'''RANR – The Farther the Better''' || Alessia Cara, Norah Jones – I'm in Trouble&lt;br&gt;'''Bruce Springsteen – A Rainy Night in Soho'''&lt;br&gt;Taylor Swift – Elizabeth Taylor
|-
| 10. 04. || '''Plateau – Prava magija'''&lt;br&gt;Masayah – Design&lt;br&gt;Laibach ft. Wiyaala – Musick || Muse – Be with You&lt;br&gt;Raye – I Know You're Hurting&lt;br&gt;'''U2 – In a Life'''
|-
| 17. 04. || Neisha – Najdi me&lt;br&gt;'''Ðoko – Zauvijek'''&lt;br&gt;Cosmo Daivat – Zvezde padajo || '''Lady Gaga, Doechii – Runway'''&lt;br&gt;Tiziano Ferro, Georgia – Superstar&lt;br&gt;Teddy Swims – Mr. Know It All
|-
| 24. 04. || '''Alo!Stari – Piki aja'''&lt;br&gt;Thomas March &amp; H2O Collective – Zvezda&lt;br&gt;Máire – Reci mi zaka(j) || '''The Strokes – Going Shopping'''&lt;br&gt;The Kolors – Rolling Stones&lt;br&gt;Ella Langley – Choosin' Texas
|-
| 01. 05. || Koala Voice – Nč ne rabm&lt;br&gt;'''Prismojeni profesorji bluesa – Hit the Town'''&lt;br&gt;Hamo &amp; Tribute2Love – Muzika za ples || '''Massive Attack &amp; Tom Waits – Boots on the Ground'''&lt;br&gt;Madonna – I Feel So Free&lt;br&gt;Prince – With This Tear
|-
| 08. 05. || Rok Gril – Zaj te vijim&lt;br&gt;'''larao – trouble'''&lt;br&gt;Romachild – Kjer se rojeva dan || Beck – Ride Lonesome&lt;br&gt;Bella Kay – Promise?&lt;br&gt;'''Foo Fighters – Window'''
|-
| 15. 05. || '''2B – Pesem tebi'''&lt;br&gt;Okttober – Obrni stran&lt;br&gt;No Offence! – Pandora || Olivia Rodrigo – Drop Dead&lt;br&gt;'''The Rolling Stones – In the Stars'''&lt;br&gt;Madame, Marracash – Volevo capire
|-
| 22. 05. || Alter Ace – Julija&lt;br&gt;Vlado Kreslin – Herman in moj oče&lt;br&gt;'''Yoko Nono – Ne povej'''|| '''Tame Impala, Jennie – Dracula'''&lt;br&gt;Harry Styles – Dance No More&lt;br&gt;Madonna &amp; Sabrina Carpenter – Bring Your Love
|-
| 29. 05. || Máire – Ostajam&lt;br&gt;'''Maša in Klemen – Brejkap song'''&lt;br&gt;Ranr – Ti si sve || '''Cigarettes After Sex – Twizzler'''&lt;br&gt;Gracie Abrams – Hit the Wall&lt;br&gt;Giveon – Jezebel
|-
| 05. 06. || Ursula Luthar – Kjer naju ne najdejo&lt;br&gt;Joker Out – Odsevi sonca&lt;br&gt;'''Leyre – Strong Enough'''|| '''Paul McCartney – Come Inside'''&lt;br&gt;Shinedown – Young Again&lt;br&gt;Tom Morello ft. Serj Tankian &amp; Roman Morello – Adjourn It
|-
| 12. 06. || Okustični – Včasih&lt;br&gt;Eva Hren – Diham&lt;br&gt;Bad Lori ft. Laibach – It Could Be Worse || Lola Young – From Down Here&lt;br&gt;Role Model – High Hopes 3000&lt;br&gt;Lizzo – Happy 2 Be
|}

===Izvajalci z vsaj 10 popevkami tedna===
Domači izvajalci od septembra 2011.

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size: 95%&quot;
|-
! Št. !! Izvajalec !! Popevke tedna
|-
| style=&quot;text-align:center&quot;|24 || {{Nowrap|[[Hamo &amp; Tribute 2 Love]]}} || Rožice, Dejva bit čist bliz, Scotch, Pol, Greva še mal dlje, Tiho &lt;small&gt;(ft. Vlado Kreslin)&lt;/small&gt;, Nazaj, Telo, Zabluzu, Vreme za lubezen, Ona gre, Dolgo nisva pila &lt;small&gt;(ft. Rudi Bučar)&lt;/small&gt;, Lepe stvari, Pomlad, Kje gori, Prva vrsta, Srce ne more več, Vse lepo za vse, Zato ker je mraz, Sončen dan, Pusti mi prižgano luč, Ideje boga, Mali mož (Čao sonce), S tabo je lepo
|-
| style=&quot;text-align:center&quot;|15 || [[MRFY]] || Klic, Always (Če te najdem), Ti dam, Umru zate, Tebe, Omama, BBY, Zaljubila, Prjatučki, Angeli, San Francisco, Tobogan, Tonemo, Goff, Venera
|-
| style=&quot;text-align:center&quot;|13 || [[Emkej]]|| Probej razumet, Rdeče oči, Lažete &lt;small&gt;(X Roots in Session)&lt;/small&gt;, Veš, kaj bi ti mogo, Airplane Mode, Oblast, Fokus, Dadbody, Juno &lt;small&gt;(Eva Pavli ft.)&lt;/small&gt;, Ljujezen, Trezn, Sama, Potrebn
|-
| style=&quot;text-align:center&quot;|12 || [[Mi2]] || Brez obžalovanj, Še en dan, Vstati in obstati, Stara duša, Čista jeba, Beli grad, Proklete vijolice, Adam in Eva, Midva, Joj, joj, joj, Hin, Kaj bi ti govoril, Ivan
|-
| rowspan=3 style=&quot;text-align:center&quot;|11 || [[Neisha]] || Vzemi me, Zvezdni prah, Vrhovi, Bežim, Božična, Prihaja maj, Neko drugo tisočletje, Pismo papežu, Le vkup &lt;small&gt;(ft. Zoran Čalić)&lt;/small&gt;, Dvigam jadra, Visoko
|-
| [[Siddharta]] || Samo edini, Immitation of Life, Bonsai (Tribal), Ledena, Piknik, Strele v maju &lt;small&gt;(ft. Urban)&lt;/small&gt;, Dolga pot domov, Medrevesa, A.M.L.P., Blizu, Mir
|-
| [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]] || Hvala za ribe, Nekoč, nekje &lt;small&gt;(2×)&lt;/small&gt;, Male vojne, Greva dol, Prvi zadnji, Hodi sam, Love sistem, Zmaji, Vsak dan, Bonbon
|-
| style=&quot;text-align:center&quot;|10 || Los Ventilos || Ne gledam nazaj &lt;small&gt;(ft. Tokac)&lt;/small&gt;, Punca, Odpri ventile &lt;small&gt;(ft. Grega Skočir)&lt;/small&gt;, Med vdihom in izdihom &lt;small&gt;(ft. Omar Naber)&lt;/small&gt;, Pod črto, Svet na rami, Kako naj dokažem, Jeseni, Hvala za ovce, Kaj bo prinesel ta večer
|}

==Sklici==
{{sklici|2}}

==Zunanje povezave==

* [http://val202.rtvslo.si/popevka/ Popevka tedna] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160229170420/http://val202.rtvslo.si/popevka/ |date=2016-02-29 }}
* [https://val202.rtvslo.si/clanki/popevka-tedna Popevka tedna] na spletni strani Vala 202

[[Kategorija:Slovenska glasba]]
[[Kategorija:Slovenske glasbene lestvice]]
[[Kategorija:Oddaje na Valu 202]]</text>
      <sha1>p691n3pr6yrafxxqn2hzb8b47myqvf6</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Republike Slovenije</title>
    <ns>0</ns>
    <id>418686</id>
    <redirect title="Minister za izobraževanje, znanost in mladino Republike Slovenije" />
    <revision>
      <id>6688306</id>
      <parentid>5896513</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T23:01:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>EmausBot</username>
        <id>59654</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Minister za izobraževanje, znanost in mladino Republike Slovenije]]</comment>
      <origin>6688306</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="84" sha1="6pcuwe0tww1cmw29gx0omdhbqi6llll" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Minister za izobraževanje, znanost in mladino Republike Slovenije]]</text>
      <sha1>6pcuwe0tww1cmw29gx0omdhbqi6llll</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Vataru Endo</title>
    <ns>0</ns>
    <id>419680</id>
    <revision>
      <id>6688358</id>
      <parentid>5863049</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T07:41:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Nogometaši Liverpoola]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6688358</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1620" sha1="6h7g3w8cmojose8ard7drpawt1wdo9r" xml:space="preserve">{{Infopolje Nogometaš
|name=Vataru Endo
|image=
|fullname=
|birth_date=
|birth_place=
|position=Branilec
| youthyears1 = 2008–2010
| youthclubs1 = [[Šonan Bellmare]]
| years1 = 2010–2015
| clubs1 = [[Šonan Bellmare]]
| caps1 = 158
| goals1 = 23
| years2 = 2016–2018
| clubs2 = [[Urava Red Diamonds]]
| caps2 = 75
| goals2 = 5
| years3 = 2018–2020
| clubs3 = [[Sint-Truidense V.V.|Sint-Truiden]]
| caps3 = 20
| goals3 = 2
| years4 = 2019–2020
| clubs4 = → [[VfB Stuttgart]] (pos.)
| caps4 = 21
| goals4 = 1
| years5 = 2020–2023
| clubs5 = [[VfB Stuttgart]]
| caps5 = 99
| goals5 = 12
| years6 = 2023–2026
| clubs6 = [[Liverpool F.C.|Liverpool]]
| caps6 = 57
| goals6 = 2
|nationalyears1=2015–2026|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=73|nationalgoals1=4
}}
'''Vataru Endo''' ({{jezik-ja|遠藤 航}}), [[Japonska|japonski]] [[nogometaš]], * [[9. februar]] [[1993]].

Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral 73 uradnih tekem in dosegel štiri gole.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{sports links}}

{{normativna kontrola}}
{{škrbina o nogometašu}}

{{DEFAULTSORT:Endo, Vataru}}
[[Kategorija:Japonski nogometaši]]
[[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]]
[[Kategorija:Nogometaši Šonana Bellmare]]
[[Kategorija:Nogometaši Urava Red Diamondsov]]
[[Kategorija:Nogometaši K. Sint-Truidenseja]]
[[Kategorija:Nogometaši VfB Stuttgarta]]
[[Kategorija:Nogometaši Liverpoola]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2018]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2022]]</text>
      <sha1>6h7g3w8cmojose8ard7drpawt1wdo9r</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Sindrom razdražljivega črevesa</title>
    <ns>0</ns>
    <id>430664</id>
    <revision>
      <id>6688406</id>
      <parentid>6531343</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T09:27:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6688406</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8572" sha1="2psg8jnj644bpngin5jj3rzwut7w2rb" xml:space="preserve">{{About|[[funkcionalna motnja|funkcionalni črevesni motnji]]|črevesno bolezen, ki jo spremlja vnetje,|kronična vnetna črevesna bolezen}}
{{Infopolje bolezen
 | Name            = Sindrom razdražljivega črevesa
 | Image           = 
 | Caption         = 
 | synonyms        = sindrom iritabilnega kolona, ''colica mucosa'', ''colitis mucosa'', ''colon irritabile'', mukozni kolitis&lt;ref name=MS/&gt;
 | Field           = [[Gastroenterology]]
 | DiseasesDB      = 30638
 | ICD10           = {{ICD10|K|58||k|55}}
 | ICD9            = {{ICD9|564.1}}
 | ICDO            =
 | OMIM            =
 | MedlinePlus     = 000246
 | eMedicineSubj   = med
 | eMedicineTopic  = 1190
 | MeshID          = D043183
}}
'''Sindrom razdražljivega črevesa''' ali '''sindrom iritabilnega kolona''' (angl. ''irritable bowel syndrome'', '''IBS'''&lt;ref name=NIH2015Fact/&gt;) je kronična nevnetna bolezen, ki jo označuje [[bolečina v trebuhu]], okvarjena funkcija črevesa z [[driska|drisko]] in izločanjem [[sluz]]i ali [[zaprtje]]m brez ugotovljivih patoloških sprememb [[debelo črevo|debelega črevesa]].&lt;ref name=MS&gt;http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5538661/sindrom?query=sindrom&amp;SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 7. 3. 2017.&lt;/ref&gt; [[Simptom]]i se pojavljajo dlje časa, običajno več let.&lt;ref name=NIH2015Cau&gt;{{navedi splet|title=Symptoms and Causes of Irritable Bowel Syndrome|url=http://www.niddk.nih.gov/health-information/health-topics/digestive-diseases/irritable-bowel-syndrome/Pages/symptoms-causes.aspx|website=NIDDK|accessdate=29. 3. 2016|date=23. 2. 2015|archive-date=2016-04-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20160405092200/http://www.niddk.nih.gov/health-information/health-topics/digestive-diseases/irritable-bowel-syndrome/Pages/symptoms-causes.aspx|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160405092200/http://www.niddk.nih.gov/health-information/health-topics/digestive-diseases/irritable-bowel-syndrome/Pages/symptoms-causes.aspx |date=2016-04-05 }}&lt;/ref&gt; Glede na pogostnost bodisi driske bodisi zaprtja ali pa obeh bolezenskih znakov razvrščajo bolezen v štiri podtipe (IBS-D, IBS-C, IBS-M, IBS-U).&lt;ref name=NIH2015Fact&gt;{{navedi splet|title=Definition and Facts for Irritable Bowel Syndrome|url=http://www.niddk.nih.gov/health-information/health-topics/digestive-diseases/irritable-bowel-syndrome/Pages/definition-facts.aspx|website=NIDDKD|accessdate=29. 3. 2016|date=23. 2. 2015|archive-date=2016-04-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20160402144132/http://www.niddk.nih.gov/health-information/health-topics/digestive-diseases/irritable-bowel-syndrome/Pages/definition-facts.aspx|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160402144132/http://www.niddk.nih.gov/health-information/health-topics/digestive-diseases/irritable-bowel-syndrome/Pages/definition-facts.aspx |date=2016-04-02 }}&lt;/ref&gt; Sindrom razdražljivega črevesa vpliva neugodno na bolnikovo kakovost življenja in je lahko vzrok izostankom od pouka oziroma bolniškega dopusta.&lt;ref name=Hul2004&gt;{{cite journal | author = Hulisz D | title = The burden of illness of irritable bowel syndrome: current challenges and hope for the future | journal = J Manag Care Pharm. | volume = 10 | issue = 4 | pages = 299–309 | year = 2004 | pmid = 15298528 }}&lt;/ref&gt; Pogosto ga spremljajo druge motnje, kot so [[anksioznost]], [[velika depresivna motnja]] in [[sindrom kronične utrujenosti]].&lt;ref name=NIH2015Fact/&gt;&lt;ref name=White2002&gt;{{cite journal |author1= Whitehead WE |author2=Palsson O |author3=Jones KR | title = Systematic review of the comorbidity of irritable bowel syndrome with other disorders: what are the causes and implications? |url= https://archive.org/details/sim_gastroenterology_2002-04_122_4/page/1140 | journal = Gastroenterology | volume = 122 | issue = 4 | pages = 1140–56 | year = 2002 | pmid = 11910364 | doi = 10.1053/gast.2002.32392}}&lt;/ref&gt;

&lt;!-- Vzroki--&gt;
Vzroki niso pojasnjeni;&lt;ref name=NIH2015Cau/&gt; šlo naj bi za psihosomatsko motnjo.&lt;ref name=MS/&gt; Različne teorije govorijo o motnjah živčne osi med možgani in črevesjem, genetskih dejavnikih, preobčutljivosti za določena živila, motnjah gibljivosti črevesja in [[bakterijsko preraščanje tankega črevesa|bakterijskem preraščanju tankega črevesa]].&lt;ref name=NIH2015Cau/&gt; Zagon bolezni lahko povzroči črevesna okužba&lt;ref name=Spi2009&gt;{{cite journal | author1 = Spiller R |author2=Garsed K | title = Postinfectious irritable bowel syndrome | url = https://archive.org/details/sim_gastroenterology_2009-05_136_6/page/1979 | journal = Gastroenterology | volume = 136 | issue = 6 | pages = 1979–88 | date = May 2009 | pmid = 19457422 | doi = 10.1053/j.gastro.2009.02.074}}&lt;/ref&gt; ali stresen življenjski dogodek.&lt;ref&gt;{{cite journal | author = Chang L | title = The role of stress on physiologic responses and clinical symptoms in irritable bowel syndrome | journal = Gastroenterology | volume = 140 | issue = 3 | pages = 761–765 | date = marec 2011 | pmid = 21256129 | pmc = 3039211 | doi = 10.1053/j.gastro.2011.01.032 | url =https://archive.org/details/sim_gastroenterology_2011-03_140_3/page/761}}&lt;/ref&gt; Gre za funkcionalno motnjo, pri kateri ni ugotovljena nobena organska okvara,&lt;ref name=NIH2015Fact/&gt; zato diagnoza temelji na znakih in simptomih, pri čemer pa niso prisotni ogrožajoči dejavniki (pojav bolezni po 50. letu starosti, [[izguba telesne teže]], kri v blatu, pojavljanje [[vnetna črevesna bolezen|vnetnih črevesnih bolezni]] v družini&lt;ref name=JAMA2015/&gt;)&lt;ref name=JAMA2015/&gt;. Bolezni, ki se lahko kažejo s podobnimi znaki, so [[celiakija]], [[mikroskopski kolitis]], vnetna črevesna bolezen, motnja absorpcije žolčnih kislin in rak debelega črevesa.&lt;ref name=JAMA2015&gt;{{cite journal|last1=Chey|first1=WD|last2=Kurlander|first2=J|last3=Eswaran|first3=S|title=Irritable bowel syndrome: a clinical review.|url=https://archive.org/details/sim_jama_2015-03-03_313_9/page/949|journal=JAMA|date=3 March 2015|volume=313|issue=9|pages=949–58|pmid=25734736|doi=10.1001/jama.2015.0954}}&lt;/ref&gt;

&lt;!-- Zdravljenje --&gt;
Specifično zdravilo, ki bi bolniku omogočalo ozdravitev, ne obstaja.&lt;ref name=NIH2015Tx/&gt; Uporabljajo se ukrepi (spremembe v prehrani, uživanje [[probiotik]]ov, psihološko svetovanje) in zdravila za lajšanje simptomov.&lt;ref name=NIH2015Tx&gt;{{navedi splet|title=Treatment for Irritable Bowel Syndrome|url=http://www.niddk.nih.gov/health-information/health-topics/digestive-diseases/irritable-bowel-syndrome/Pages/treatment.aspx|website=NIDDK|accessdate=29. 3. 2016|date=23. 2. 2015|archive-date=2016-04-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20160406205101/http://www.niddk.nih.gov/health-information/health-topics/digestive-diseases/irritable-bowel-syndrome/Pages/treatment.aspx|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160406205101/http://www.niddk.nih.gov/health-information/health-topics/digestive-diseases/irritable-bowel-syndrome/Pages/treatment.aspx |date=2016-04-06 }}&lt;/ref&gt; Med prehranske ukrepe spadajo zvečan vnos topnih [[vlaknina|vlaknin]] in izogibanje [[gluten]]u ter sladkorjem.&lt;ref name=JAMA2015/&gt;&lt;ref name=Mao2014&gt;{{cite journal|last1=Moayyedi|first1=P|last2=Quigley|first2=EM|last3=Lacy|first3=BE|last4=Lembo|first4=AJ|last5=Saito|first5=YA|last6=Schiller|first6=LR|last7=Soffer|first7=EE|last8=Spiegel|first8=BM|last9=Ford|first9=AC|title=The effect of fiber supplementation on irritable bowel syndrome: a systematic review and meta-analysis.|journal=The American journal of gastroenterology|date=september 2014|volume=109|issue=9|pages=1367–74|pmid=25070054|doi=10.1038/ajg.2014.195}}&lt;/ref&gt; Za lajšanje driske se uporabljajo [[antidiaroik]]i, kot je na primer [[loperamid]], pri zaprtju pa različna [[odvajalo|odvajala]].&lt;ref name=JAMA2015/&gt; [[Antidepresiv]]i lahko pomagajo izboljšati simptome in zmanjšati občutenje bolečine.&lt;ref name=JAMA2015/&gt; Za dobro oskrbo bolnika sta pomembna tudi osveščanje bolnikov o njihovi bolezni in dober odnos med bolnikom in zdravnikom.&lt;ref name=JAMA2015/&gt;&lt;ref name=&quot;NEJM-2008&quot;&gt;{{cite journal | author = Mayer EA | title = Clinical practice. Irritable bowel syndrome | url = https://archive.org/details/sim_new-england-journal-of-medicine_2008-04-17_358_16/page/1692 | journal = N. Engl. J. Med. | volume = 358 | issue = 16 | pages = 1692–9 | date = April 2008 | pmid = 18420501 | pmc = 3816529 | doi = 10.1056/NEJMcp0801447 }}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Gastroenterologija]]
[[Kategorija:Sindromi, ki prizadenejo prebavila]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>2psg8jnj644bpngin5jj3rzwut7w2rb</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Nevenka Koprivšek</title>
    <ns>0</ns>
    <id>430713</id>
    <revision>
      <id>6688247</id>
      <parentid>6605855</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T17:56:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Signal</username>
        <id>28172</id>
      </contributor>
      <origin>6688247</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1991" sha1="33gj4g088odcno2nvmt0zcwvopqhav7" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Nevenka Koprivšek''', [[Slovenci|slovenska]] [[Igralec (umetnik)|igralka]] in [[producent]]ka, * [[1. junij]] [[1959]], † [[14. februar]] [[2021]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Umrla je ustanoviteljica zavoda Bunker Nevenka Koprivšek|url=https://www.rtvslo.si/kultura/oder/umrla-je-ustanoviteljica-zavoda-bunker-nevenka-koprivsek/569527|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-02-14|language=sl|date=14. februar 2021|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;

Leta 1983 je diplomirala iz igre na pariški šoli za gledališče, mim in gib – [[Ecole Jacques Lecoq]]. Prva leta je delala kot igralka in pedagoginja. Kasneje je poleg igre pričela delati kot gledališka režiserka, kasneje pa je postala umetniška direktorica [[Glej (gledališče)|Gledališča Glej]]. Od leta 1997 je bila umetniška direktorica zavoda Bunker, Stare elektrarne in mednarodnega festivala Mladi levi.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.hortusvitae.si/nevenka-koprivsek/|title=NEVENKA KOPRIVŠEK|publisher=Hortus Vitae|accessdate=8. marca 2017|archive-date=2017-04-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20170422134356/http://www.hortusvitae.si/nevenka-koprivsek/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Leta 2003 je prejela [[Župančičeva nagrada|Župančičevo nagrado]], 19. oktobra 2011 pa ji je francoska veleposlanica v Sloveniji, nj. ekscelenca [[Nicole Michelangeli]], v imenu francoskega Ministrstva za kulturo in komunikacije, podelila častni naziv Vitezinja reda umetnosti in leposlovja.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.paradaplesa.si/?Id=ritem_izjav&amp;View=novica&amp;novicaID=1282#.WL_TUdI1-Uk|title=Producentka Nevenka Koprivšek postala vitezinja|publisher=paradaplesa.si|accessdate=8. marca 2017}}&lt;/ref&gt; Leta 2016 je dobila tudi častniško stopnjo tega reda.

==Reference==
{{refsez}}

{{ZupanciceviNagrajenci}}

{{normativna kontrola}}

{{actor-stub}}

{{DEFAULTSORT:Koprivšek, Nevenka}}
[[Kategorija:Slovenski igralci]]
[[Kategorija:Slovenski producenti]]
[[Kategorija:Župančičevi nagrajenci]]</text>
      <sha1>33gj4g088odcno2nvmt0zcwvopqhav7</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Artemidin tempelj v Efezu</title>
    <ns>0</ns>
    <id>435929</id>
    <revision>
      <id>6688445</id>
      <parentid>6503359</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T10:13:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6688445</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="25796" sha1="ro1764ef85c3vcbb414uyrw3zv1ay4f" xml:space="preserve">{{Infopolje Starodavno najdišče
  |name = Artemidin tempelj v Efezu
  |native_name = Ἀρτεμίσιον &lt;br&gt; Artemis Tapınağı
  |alternate_name = Dianin tempelj
  |image = Miniaturk 009.jpg
  |alt = 
  |caption = Model arhitekturnega templja v parku Miniatürk, Carigrad, Turčija, poskuša ponovno ustvariti verjeten videz pravega templja
  |map_type = Turčija
  |map_alt = 
  |map_size =
  |latd = 37
  |latm = 56
  |lats = 59
  |latNS = N
  |longd = 27
  |longm = 21
  |longs = 50
  |longEW = E
  |coordinates_display = title
  |location = [[Efez]], Selçuk, [[Turčija]]
  |region = Izmir
  |type = antični grški tempelj
  |part_of = 
  |length = 130,45  m
  |width = 72,85  m
  |area = 
  |height = 17 m
  |builder = 
  |material = 
  |built = druga polovica 8. st. pr. n. št.&lt;br&gt;okoli 550 pr. n. št.–540 pr. n. št.&lt;br&gt;323 pr. n. št.
  |abandoned = 7. st. pr. n. št.&lt;br&gt;356 pr. n. št.&lt;br&gt;268 n. št. &lt;br&gt;401 n. št.
  |epochs = arhaična Grčija do rimske dobe
  |cultures = 
  |dependency_of = 
  |occupants = 
  |event = 
  |excavations = 
  |archaeologists = 
  |condition = ruševine
  |ownership = 
  |management = 
  |public_access = da
  |website =
  |notes = 
}}
'''Artemidin tempelj''' ali '''Artemizijon''' ({{jezik-gr|Ἀρτεμίσιον}}, {{jezik-tr|Artemis Tapınağı}}), manj znan kot '''Dianin tempelj''', je bil [[grški tempelj]], posvečen boginji [[Artemida|Artemidi]]. Je v [[Efez]]u (blizu sodobnega naselja Selçuk v današnji [[Turčija|Turčiji]]). Eno od [[Sedem čudes starega veka|sedmih čudes antičnega sveta]] je bilo trikrat popolnoma obnovljeno pred končnim uničenjem leta 401. &lt;ref&gt;John Freely, ''The Western Shores of Turkey: Discovering the Aegean and Mediterranean Coasts'' 2004, p. 148; Clive Foss, ''Ephesus after antiquity: a late antique, Byzantine, and Turkish city'', Cambridge University Press, 1979, [https://books.google.com/books?id=i6Q8AAAAIAAJ&amp;lpg=PR7&amp;ots=cz_UVafPvu&amp;dq=Artemis%20Ephesus%20John%20Chrysostom%20mob&amp;lr=lang_en&amp;pg=PA86#v=onepage&amp;q&amp;f=false pp. 86 - 89 &amp; footnote 83.]&lt;/ref&gt; Na najdišču so še vedno temelji in deli kiparskega okrasa zadnjega templja.

Prvo svetišče (''temenos'') je bilo že pred jonsko kolonizacijo in je nastalo v [[bronasta doba|bronasti dobi]]. [[Kalimah]] ga je v svoji Himni Artemidi pripisal [[Amazonke|Amazonkam]]. V 7. stoletju pred n. št. je stari tempelj uničila [[poplava]]. Njegova rekonstrukcijo sta okoli 550 pr. n. št. začela kretski [[arhitekt]] Herzifron in njegov sin Metagen po naročilu lidijskega kralja [[Krez]]a (vladal 560 pr. n. št. do okoli 547 pr. n. št.): projekt je trajal 10 let. Tempelj je bil ponovno uničen leta 356 pr. n. št. v [[požar]]u in bil znova obnovljen.

Antipater iz Sidona, ki je sestavil seznam sedmih čudes, opisuje dokončani tempelj:
&lt;blockquote&gt;Pogledal sem na steno vzvišenega [[Babilon]]a, na katerem je pot za vozove in kip Zevsa v Olimpiji, viseče vrtove in kolos Sonca ter ogromne visoke piramide in veliko Mavzolovo grobnico; a ko sem videl Artemidino hišo, ki se je dvigala v oblake, so ti drugi čudeži izgubili svojo briljantnost in sem si rekel: &quot;Glej, razen z Olimpa, Sonce nikoli ni bilo videti tako polno.&quot; &lt;ref&gt;Antipater, ''Greek Anthology'' IX.58.&lt;/ref&gt;&lt;/blockquote&gt;

== Lokacija in zgodovina ==
[[File:Temple of Artemis.jpg|thumb|Slava o Artemidinem templju je bila znana v renesansi, kar je razvidno iz tega izmišljenega prikaza templja v ročno obarvanem grafu iz 16. stoletja Martina Heemskercka]]
Artemidin tempelj je stal v bližini starodavnega mesta Efez, približno 75 km južno od sodobnega pristaniškega mesta [[Izmir]] v Turčiji. Danes je kraj na robu današnjega naselja Selçuk.

Sveto mesto (''temenos'') v Efezu je bilo veliko starejše od ''Artemidinega templja''. [[Pavzanij (geograf)|Pavzanij]] je bil prepričan, da je nastalo pred jonsko kolonizacijo in bilo starejše od Apolonovega ''Didimajona'' v [[Didima|Didimi]].&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Po njegovem mnenju so bili predjonski prebivalci mesta  [[Lelegi]] in [[Lidijci]]. Kalimah je v svoji Himni Artemidi pripisal prvi temenos v Efezu [[Amazonke|Amazonkam]], katere čaščenje je bilo po njegovem mnenju osredotočeno na podobo (''bretas'') Artemide, njihove matere boginje. Pavzanij je zapisal, da je [[Pindar]] verjel, da so bile tempeljske Amazonke vpletene v obleganje Aten. [[Tacit]] je tudi verjel, da so sodelovale Amazonke, Pavzanij pa je menil, da je tempelj nastal pred Amazonkami.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{navedi knjigo| last1=Steinem | first1=Gloria| last2=Chesler| first2=Phyllis | last3=Feitler | first3=Bea | title= Wonder Woman | url=https://archive.org/details/wonderwoman00mars | publisher= Hole, Rinehart and Winston and Warner Books | date=1972 | isbn = 0-03-005376-5}}&lt;/ref&gt;

Sodobna [[arheologija]] ne more potrditi Kalimahovih Amazonk, vendar se Pavzanijev opis o antičnem mestu zdi utemeljen. Pred prvo svetovno vojno so izkopavanja David Georgea Hogarta odkrila tri zaporedne tempeljske stavbe.&lt;ref&gt;D.G. Hogarth, editor, 1908. ''Excavations at Ephesus''.&lt;/ref&gt; Ponovna izkopavanja v letih 1987/88&lt;ref&gt;{{Harvnb|Bammer|1990|pp=137–160}}&lt;/ref&gt; so potrdila, da je bila lokacija zasedena že v bronasti dobi z zaporedjem lončarskih najdb, ki se raztezajo naprej v srednje [[Geometrična umetnost |geometrično obdobje]], ko je bil [[peripter]] s tlemi iz trde gline zgrajen v drugi polovici 8. stoletja pred našim štetjem. Peripter v Efezu je najzgodnejši primer takega templja na obali Male Azije in morda najzgodnejši grški tempelj, ki ga obdajajo [[kolonada|kolonade]].

V 7. stoletju pred našim štetjem je tempelj uničila [[poplava]], ki je nasula več kot pol metra peska in mulja nad prvotna tla gline. Med poplavnimi ruševinami so bili ostanki [[grifin]]a iz rezbarjene slonovine in ''drevo življenja'', očitno severnosirska in nekaj izvrtanih [[jantar]]nih kapljic eliptičnega prečnega prereza. Te so bile verjetno enkrat oblečene v leseno podobo (''[[hoanon]]'') ''Gospe iz Efeza'', ki je bila uničena ali najdena med poplavo. Bammer ugotavlja, da nadaljnja uporaba &quot;kaže, da je ohranjanje identitete aktualne lokacije imelo pomembno vlogo v sveti organizaciji&quot;, čeprav je bila nagnjena k poplavljanju in se je med 8. in 6. stoletjem nanos mulja dvignil za približno dva metra in še 2,4 m med 6. in 4. stol. pr. n. št. 
[[File:Ancient seven wonders timeline.svg|thumb|250px|Časovni načrt in zemljevid Artemidinega templja in drugih čudes antičnega sveta]]

== Druga faza ==
Novi tempelj je vsaj delno sponzoriral kralj Krez, ki je ustanovil [[Lidija|lidijski imperij]] in je bil nadrejen v Efezu.&lt;ref&gt; Herodotova izjava v ta namen potrjuje preudarno branje fragmentiranega poslanskega napisa, ki je ohranjen v Britanskem muzeju (''A Guide to the Department of Greek and Roman Antiquities in the British Museum'' 84).&lt;/ref&gt; Zasnovan in zgrajen je bil od približno 550 pr. n. št., je delo kretskega arhitekta Hrerzifrona in njegovega sina Metagena. Bil je 115 m dolg in 46 m širok, domnevno prvi grški tempelj, zgrajen iz [[marmor]]ja. Njegovi peripterni stebri so stali 13 m visoko, v dvojnih vrstah in oblikovali širok ceremonialni prehod okoli [[cela|cele]], ki je hranila kultno podobo boginje. 36 teh stebrov je bilo po mnenju [[Plinij starejši|Plinija]] okrašeno z [[relief (umetnost)|relief]]i. Ebenovinasto ali iz črnikaste trte izklesano [[kultna podoba|kultno podobo]] naj bi izdelal Endojos,&lt;ref&gt;Pliny's Natural History, 16.79.213-16 &lt;/ref&gt; ''[[naisk]]'' (majhen tempelj) pa je bil zgrajen vzhodno od oltarja na prostem.

Bogat talni nanos iz te dobe je prinesel več kot tisoč predmetov, tudi najzgodnejše kovance, izdelane iz [[elektrum]]a, srebrne in zlate zlitine. Fragmenti nizkega reliefa na najnižjih bobnih templja, ohranjeni v Britanskem muzeju, kažejo, da so obogateni stebri poznejšega templja, od katerih je nekaj ohranjenih (''slika spodaj''), različica zgodnejšega templja. Plinij starejši, ki se zdi, da ni bil seznanjen s starodavno kontinuiteto svetega mesta, je zapisal, da so se novi arhitekti templja odločili, da ga bodo zgradili na močvirnih tleh, kar naj bi ga varovalo pred potresi.

Tempelj je postal pomembna zanimivost, obiskovali so ga trgovci, kralji in popotniki, od katerih so se številni poklonili Artemidi z nakitom in raznimi predmeti. Prav tako je ponujal zatočišče tistim, ki so bežali pred preganjanjem ali kaznovanjem, kar je povezano z mitom Amazonk, ki so se dvakrat zatekle v ta tempelj, ker so iskale zaščito boginje pred kaznovanjem najprej [[Dioniz]]a in kasneje [[Heraklej]]a.

=== Uničenje ===
Leta 356 pr. n. št. je bil tempelj uničen v grozljivem požigu. [[Herostrat]] je ogenj podtaknil v lesenem ostrešju in si prizadeval za slavo za vsako ceno; od tod izraz ''herostratična slava''. Efežani so zaradi tega smrtno obsodili storilca in prepovedali vsakomur omeniti njegovo ime; vendar ga je kasneje omenil Teopomp.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Smith|first=William|title=Dictionary of Greek and Roman Biography and Mythology|year=1849|pages=439|url=http://www.ancientlibrary.com/smith-bio/1547.html|accessdate=July 21, 2009}}&lt;/ref&gt; V grški in rimski zgodovinski tradiciji je uničenje templja sovpadlo z rojstvom [[Aleksander Veliki|Aleksandra Velikega]] (okoli 20. in 21. julija 356 pr. n. št.). [[Plutarh]] je opozoril, da je bila Artemida preveč zaskrbljena z rojstvom Aleksandra in ni utegnila rešiti svojega gorečega hrama.&lt;ref&gt;Plutarch, ''Life of Alexander''.&lt;/ref&gt; 

== Tretja faza ==
Aleksander je ponudil plačilo za obnovo templja; Efežani so ga taktično zavrnili in ga na koncu obnovili po njegovi smrti. Delo se je začelo leta 323 pr. n. št. in nadaljevalo še vrsto let. Tretji tempelj je bil večji od drugega; 137 m dolg, 69 m širok in 18 m visok z več kot 127 stebri. [[Atenagora]] Atenski imenuje Endoja, učenca [[Dedal]]a, kiparja glavne kultne podobe Artemide.&lt;ref name=&quot;auto&quot;&gt;Pausanias, [http://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Paus.%2010.38.6&amp;lang=original 10.38.6], trans Jones and Ormerod, 1918, from perseus.org. For ''Artemis Protothronia'' as a separate aspect of Ephesian cult to Artemis, see Strelan, R., ''Paul, Artemis, and the Jews in Ephesus'', de Gruyter, 1996, [https://books.google.com/books?id=nw1xdz7fO18C&amp;pg=PA157&amp;lpg=PA157&amp;dq=Ephesus+Nyx&amp;source=bl&amp;ots=B3Uyn7lL1v&amp;sig=wVIY0axqXi_82OMkpLwl3AA1M10&amp;hl=en&amp;ei=nJJlTbyTCI-r8QOX__W9Bw&amp;sa=X&amp;oi=book_result&amp;ct=result&amp;resnum=4&amp;ved=0CC8Q6AEwAw#v=onepage&amp;q=Ephesus%20Nyx&amp;f=false p. 157.]&lt;/ref&gt;

[[File:Column drum Ephesus.JPG|thumb|left|upright|Del stebra z baze stebra v Efezu iz 4. stoletja v Britanskem muzeju]]
Pavzanij (2. stoletje) poroča o drugi podobi in oltarju v templju, posvečenem Artemidi ''Prototroniji'' (Artemida &quot;na prvem prestolu&quot;), in galeriji slik nad tem oltarjem skupaj s starodavno figuro [[Niks]] (prvotne boginje Noč) kiparja Rojkosa (6. stoletje pred našim štetjem). Plinij opisuje podobe Amazonk, legendarnih ustanoviteljic Efeza in prvih zaščitnic Efeške Artemide, ki jih je izklesal [[Skopas]]. Literarni viri opisujejo okrasje templja s slikami, stebri naj bi bili oblečeni z zlatom in srebrom, religiozna dela pa priznanih grških kiparjev [[Poliklejt]]a, [[Fidija]], [[Krezilas|Krezila]] in Fradmona.

Ta rekonstrukcija je preživela 600 let in se večkrat pojavlja v zgodnjih krščanskih knjigah Efeza. Po [[Nova zaveza|Novi zavezi]] je pojav prvega krščanskega misijonarja v Efezu povzročil, da so se domačini zbali omadeževana templja. [[Janezova dela]] iz 2. stoletja vsebujejo [[apokrif]]no pripoved o uničenju templja: apostol Janez je javno molil v Artemidinem templju, izgnal demone in &quot;naenkrat se je Artemidin oltar razdelil na več koščkov ... in polovica templja se je zrušila&quot;, in tako spreobračal Efežane, ki so jokali, molili ali bežali.&lt;ref&gt;Ramsay MacMullen, ''Christianizing the Roman Empire A.D. 100-400'' 1984, p 26.&lt;/ref&gt;

V nasprotju s tem je rimski edikt iz leta 162 priznal pomen Artemidinega templja, letnega efeškega Artemidinega festivala in ga uradno razširili z nekaj svetih dni na ves mesec, od marca do aprila, bil je &quot;eden največjih in najveličastnejših verskih festivalov v liturgičnem koledarju&quot;.&lt;ref&gt;Rick Strelan, ''Paul, Artemis, and the Jews in Ephesus'', 1996, [https://books.google.com/books?hl=en&amp;lr=lang_en&amp;id=nw1xdz7fO18C&amp;oi=fnd&amp;pg=PR7&amp;dq=Ephesus+Artemisia&amp;ots=B3UyoelK5D&amp;sig=IbYDOyUDwn2DUD8Ahqv-Tfly-bs#v=onepage&amp;q=Ephesus%20Artemisia&amp;f=falsepp. 57 - 58 and footnote 83.].&lt;/ref&gt;

Leta 268 je bil tempelj uničen ali poškodovan med napadom [[Goti|Gotov]], vzhodnogermanskega plemena,&lt;ref&gt;''268'': Herwig Wolfram, Thomas J. Dunlap, tr., ''Zgodovina Gotov'' (1979) 1988 p.52f, ki povezuje več virov, popravlja datum gotskega napredka v egejskem prostoru proti &quot;Origo Gothica&quot;, ki se ne ujema z mnogimi dogodki, pri čemer je za ta dogodek leto 267.&lt;/ref&gt; ko je vladal cesar Galen: &quot;Respa, Veduc in Thuruar, voditelji Gotov, so z ladjo odpluli čez ožino Helesponta v Azijo. Tam so zajeli veliko prebivalcev in požgali znamenit Dianin tempelj v Efezu&quot;, je zapisal Jordanes v delu ''Getici''.&lt;ref&gt;Jordanes, ''Getica'' xx.107.&lt;/ref&gt;

Nato je bil morda obnovljen ali popravljen, vendar je njegova poznejša zgodovina zelo nejasna. Vsaj nekateri kamni iz templja so bili uporabljeni pri gradnji drugih stavb. Nekateri stebri v [[Hagija Sofija|Hagiji Sofiji]] so prvotno pripadali Artemidinemu templju,&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.exploreturkey.com/exptur.phtml?id=176|title=Explore Turkey :: St. Sophia :: Construction for the Third Time|work=exploreturkey.com|accessdate=2017-08-01|archive-date=2018-06-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20180612140222/http://www.exploreturkey.com/exptur.phtml?id=176|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; v ''Parastaseis sintomoi hronikai'' (hiter zgodovinski zapis) pa je zapisano, da so bili ponovno uporabljeni številni kipi in drugi dekorativni elementi iz templja v celotnem [[Konstantinopel|Konstantinoplu]].

Glavni vir za Artemidin tempelj v Efezu sta delo Plinija starejšega ''Naravoslovje'' (''Naturalis historia'',  XXXVI. xxi. 95, Pomponius Mela i:17) in Plutarhovo ''Življenje Aleksandra'' (ki se nanaša na požig templja).

== Ponovno odkrivanje templja ==
[[File:Artemistempleplan.jpg|thumb|right|Rekonstruiran tloris templja v Efezu, delo Johna Turtla Wooda (1877)]]
[[File:Ac artemisephesus.jpg|thumb|Najdišče templja danes]]
Po šestih letih iskanja je mesto templja leta 1869 ponovno odkrila odprava, ki jo je vodil John Turtle Wood in sponzoriral [[Britanski muzej]]. Izkopavanja so se nadaljevale do leta 1874.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.oeai.at/eng/ausland/geschichte.html|title=Ephesos - An Ancient Metropolis: Exploration and History|publisher=Austrian Archaeological Institute|date=October 2008|accessdate=2009-11-01}}&lt;/ref&gt; Nekaj nadaljnjih fragmentov skulptur so našli med izkopavanji v letih 1904–1906, ki jih je vodil David George Hogarth. Izkopani delci skulptur iz 4. stoletja in nekaj iz prejšnjega templja, ki so bili uporabljeni za zasipavanje med obnovo, so bili sestavljeni in prikazani v &quot;Efeški sobi&quot; Britanskega muzeja.&lt;ref&gt;The sculptures were published in the British Museum ''Catalogue of Sculpture'', vol. II, part VI.&lt;/ref&gt; Poleg tega je muzej del najverjetneje najstarejšega skladišča kovancev na svetu (600 pr. n. št.), ki je bil pokopan v temeljih arhaičnega templja.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=British Museum - The pot-hoard from the Temple of Artemis at Ephesos|url=https://www.britishmuseum.org/explore/highlights/highlight_objects/cm/t/the_pot-hoard_from_the_temple.aspx|website=web.archive.org|date=2015-02-05|accessdate=2023-06-05|archive-date=2015-02-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20150205042158/https://www.britishmuseum.org/explore/highlights/highlight_objects/cm/t/the_pot-hoard_from_the_temple.aspx|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt;

Danes je najdišče templja, ki leži nekoliko zunaj naselja Selçuk, označeno z enim samim stebrom, zgrajenim iz zanikrnih fragmentov, odkritih na kraju samem.

== Kult in vpliv ==
Arhaični tempelj pod poznejšimi templji je bil očitno neka oblika templja Velike boginje, vendar ni nič znano o njenem kultu. Literarni opisi ga opisujejo kot Amazonke in se nanašajo na poznejšega ustanovitelja mitov grških naseljencev, ki so razvili kult in tempelj efeške Artemide. Bogastvo in sijaj templja in mesta so bili dokaz o moči te boginje in so bili podlaga za lokalen in mednaroden ugled: kljub zaporednim uničenjem templja je vsaka obnova – darilo in čast boginji – prinesla dodatno blaginjo. Veliko ljudi je prišlo v Efez v marcu in v začetku maja, da se je udeležilo glavne procesije v čast Artemide.&lt;ref&gt;Bohstrom Philippe [http://www.haaretz.com/jewish/archaeology/1.736389] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170801194254/http://www.haaretz.com/jewish/archaeology/1.736389 |date=2017-08-01 }} &quot;Archaeologists Unveil Blazing Mosaics From Apostle Paul-era Ephesus&quot;. &quot;Haaretz&quot; 11 Aug 2016.&lt;/ref&gt;

Artemidina svetišča, templji in festivali so bili v celotnem grškem svetu, vendar je bil efeški edinstven. Efežani so jo imeli za svojo in zaničevali vse druge. Ko je Perzija zrušila in zamenjala lidijskega kralja Kreza, so Efežani zmanjšali svoj prispevek za obnovo templja. Na splošno so Perzijci lepo ravnali z Efezom, umaknili so le nekatere religiozne artefakte iz Artemidinega templja v Sarde in pripeljali perzijske duhovnike v efeški kult, a jim ni bilo oproščeno. Ko je Aleksander osvojil Perzijo, je bila njegova ponudba za financiranje druge obnove templja vljudna, vendar so jo zavrnili.&lt;ref&gt;Glej Strabo, Geografija, 14.1.22, različna razlaga v Strelanu, str. 80, in v Gregory Stevenson, Moč in mesto: Tempelj in identiteta v knjigi Razodetje, de Gruyter, 2001, [https://books.google.com/books?id=4vRPx7Ujyn0C&amp;pg=PA79&amp;lpg=PA79&amp;dq=Strabo+14.1.22&amp;source = Bl &amp; ots = y_LhP8byqz &amp; sig = qXZWte419JjyEXejmrAQXKvDcso &amp; hl = en &amp; ei = eOlnTZ_cG9Cx8QOzsoCMBg &amp; sa = X &amp; oi = book_result &amp; ct = rezultat &amp; resnum = 5 &amp; ved = 0CDMQ6AEwBA # v = onepage &amp; q = Strabo% 2014.1.22 &amp; f = false str. 79.]&lt;/ref&gt; Efeška Artemida je diplomaciji mesta dala močno versko noto.

Pod helensko vladavino in kasneje pod rimsko je bil festival vse bolj glasnik in ključna prvina panhelenskega festivala. Bil je del dokončne grške politične in kulturne identitete, bistvene za gospodarsko življenje v tej regiji, in odlična priložnost, da mladi neporočeni Grki obeh spolov najdejo partnerje za zakon. V imenu boginje so potekale igre, tekmovanja in gledališke predstave. Plinij opisuje procesijo kot čudovito množico. Prikazana je na eni od najboljših [[Apel| Apelovih]] slik, ki je prikazovala podobo boginje, ki jo je prenašala ulica in jo obkrožajo dekleta.&lt;ref&gt;Pliny the Elder, ''Natural History'', 35 - 93.&lt;/ref&gt; V rimskem imperialnem obdobju je cesar [[Komod]] dal svoje ime za festivalske igre in jih sponzoriral.&lt;ref&gt;{{Harvnb|Arnold|1972|p=18}}, citing Xenophon for marriage-broking at the Ephesian ''Artemesia''.&lt;/ref&gt;

== Efeška Artemida ==
Z grškega vidika je efeška Artemida značilna oblika boginje Artemide. V grškem kultu in mitu je Artemida [[Apolon]]ova sestra dvojčica, deviška lovka, ki je nadomestila [[Titan (mitologija) |Titanovo]] [[Selena |Seleno]] kot boginjo Lune. V Efezu je bila boginja, ki so jo Grki povezovali z Artemido, pokopana v arhaični, gotovo predhelenski kultni podobi, ki je bila izrezljana iz lesa in je bila okrašena z nakitom.
{{multiple image
 | align     = left
 | direction = horizontal
 | header_align = center
 | header    =  
 | image1    = Artemis Efes Museum.JPG
 | width1    = 160
 | alt1      = 
 | caption1  = Gospa iz Efeza, 1. st., Efeški arheološki muzej
 | image2    = ArtemisEphesus.jpg
 | width2    = 190
 | alt2      = 
 | caption2  = Gravura iz 18. st. – rimska marmorna kopija grške replike ''[[hoanon]]'' iz geometričnega obdobja 
 }}

Robert Fleischer je kot dekoracijo primitivnega ''[[hoanon]]a'' označil spremenljive lastnosti, medtem ko sta [[Minucij Feliks]] in [[Sveti Hieronim]] napadala pogansko religijo, kar se bere kot: toliko prsi ali &quot;jajc&quot;, kar označuje njeno plodnost (drugi jih razlagajo kot testise žrtvovanih bikov na podobi s podobnim pomenom). Najbolj je podobna bližnjevzhodnim in egipčanskim božanstvom, najmanj grškim, njeno telo in noge so zaprti v oblačilu, podobnemu stožcu, kot (''[[term (arhitektura)|term]]'', iz katerega njene noge štrlijo navzven. Na kovancih, ki so jih izkopali v Efezu, navidezno bogata boginja nosi krono v obliki obzidja, atribut Kibele.

Na kovancih ima roko na palici iz prepletenih kač ali na kupu ''urobor'', s kačo z repom zmaja v ustih. Gospa iz Efeza ima skupno s Kibelo to, da je  vsaka služila svetemu templju, sveti ženski ali sveti prostituciji (''hierodules'', ''hiero'' – sveti, sveto, ''dule'' – ženski pomočnik) pod vodstvom svečenice, ki je podedovala svojo vlogo po svečenikih evnuhih, imenovanih ''megabizoi,''&lt;ref&gt;Strabo, ''Geographica'', 14.1.23&lt;; sometimes the existence of a college is disputed and rather, a succession of priests given the title of &quot;Megabyzos&quot; is preferred.&lt;/ref&gt; pa tudi mladih devicah (''[[kora]]h'').&lt;ref&gt;Xenophon, ''Anabasis'', v.3.7.&lt;/ref&gt;

&quot;Jajca&quot; ali &quot;prsi&quot; Gospe iz Efeza, ki se zdaj prikazujejo, morajo biti [[ikonografija|ikonografski]] potomci jantarnih kapljic, eliptične v prečnem prerezu in izvrtane za obešanje, ki so bile ponovno odkrite pri izkopavanjih 1987/88. Ostale so tam, kjer je starodavne lesene kultne figure ujela poplava v 8. stoletju. Ta oblika nakita kot dojke je bila razvita že v geometričnem obdobju. Hipoteza, ki jo je ponudil Gerard Seiterle, da predmeti v klasičnih predstavitvah niso predstavljali bikovih mod oziroma jajc, ni mogoče opredeliti.&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Seiterle|year=1979|title=Artemis: die Grosse Göttin von Ephesos|journal=Antike Welt|volume=10|pages=3–16}} accepted in the 1980s by [[Walter Burkert]] and Brita Alroth, among others, criticised and rejected by Robert Fleischer, but widely popularized.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Fleischer |title=Neues zur kleinasiatischen Kultstatue |journal=Archäologischer Anzeiger |volume=98 |year=1983 |pages=81–93 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Harvnb|Bammer|1990|p=153}}.&lt;/ref&gt;
[[File:Fontana di Diana Efesina-Tivoli, Villa d'Este.jpg|thumb|upright|Tradicionalna razlaga efeške Diane z več prsmi iz 16. stoletja, Villa d'Este, Tivoli, Lacij, Italija]]

Votivni napis, ki ga je omenila Florence Mary Bennett,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Religious Cults Associated with the Amazons: Chapter III: Ephesian Artemis|url=https://www.sacred-texts.com/wmn/rca/rca04.htm|website=www.sacred-texts.com|accessdate=2023-06-05}}&lt;/ref&gt; ki je najverjetneje iz 3. stoletja pred našim štetjem, povezuje efeško Artemido s Kreto: &quot;Zdravitelju bolezni, Apolonu, dajalcu svetlobe smrtnikom, je Evtihes dal glas, ki daruje [kip]u krečanske Gospe iz Efeza, nosilcu svetlobe.&quot;

Grške navade [[sinkretizem|sinkretizma]] so prevzele vse tuje bogove v obliki katerega iz olimpskega panteona, ki so jim znani – v '' interpretatio graeca'' – in jasno je, da je v Efezu identiteta Artemide nastala pri jonskih naseljencih iz &quot;Gospe iz Efeza&quot;. Krščanski pristop je bil nasproten strpnemu sinkretističnemu načinu poganov do bogov, ki niso bili njihovi. Krščanski napis v Efezu se glasi:&lt;ref&gt;Quoted in Ramsay MacMullen, ''Christianizing the Roman Empire AD 100-400'' 1984, ch. III &quot;Christianity as presented&quot; p. 18.&lt;/ref&gt;

&lt;blockquote&gt; »Uničujoč varljivo podobo demona Artemide, je Demeas postavil ta simbol Resnice, Boga, ki uničuje idole, in križ duhovnikov, smrtonosnega in zmagovalnega znaka Kristusa.« &lt;/blockquote&gt;

Trditev, da so Efečani mislili, da je njihova kultna slika padla z neba, čeprav je bil znan izvor – mit na drugih krajih, je znan le v Efezu iz ''Dela 19:35'':

&lt;blockquote&gt; »Kdo ne ve, da je mesto Efez oboževalec velike boginje Diane in slike, ki je padla z Jupitra?« &lt;/blockquote&gt;

Lynn LiDonnici ugotavlja, da se bodo sodobni znanstveniki verjetno bolj ukvarjali z izvori Gospe iz Efeza in njeno ikonologijo, kot so se njeni privrženci kadar koli, in bodo naklonjeni ustvarjanju sintetičnega opisa z zbiranjem dokumentacije, ki sega več kot tisočletje nazaj, da bi ustvarili ponarejeno, enotno sliko kot nespremenljivo ikono. 

== Panorama ==
{{wide image|Site of Temple of Artemis.jpg|1000px| 360-stopinjska panoramska slika najdišča s templjem}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Literatura ==
*Arnold, Irene Ringwood (1972). &quot;Festivals of Ephesus&quot;. American Journal of Archaeology. 77 (1): 17–22. JSTOR 503607.
*Bammer, Anton (1990). &quot;A Peripteros of the Geometric Period in the Artemision of Ephesus&quot;. Anatolian Studies. 40: 137–160. JSTOR 3642799. doi:10.2307/3642799.
*LiDonnici, Lynn R. (1992). &quot;The Images of Artemis Ephesia and Greco-Roman Worship: A Reconsideration&quot;. Harvard Theological Review. 85 (4): 389–415. JSTOR 1510059.

== Zunanje povezave ==
{{Commons category|Temple of Artemis in Ephesus}}

*[http://www.sacred-texts.com/wmn/rca/rca04.htm Florence Mary Bennett, ''Religious Cults Associated with the Amazons:'' (1912)]: Chapter&amp;nbsp;III: Ephesian Artemis (text)
*[http://penelope.uchicago.edu/~grout/encyclopaedia_romana/greece/paganism/artemis.html James Grout: ''Temple of Artemis'', part of the Encyclopædia Romana]
*[http://penelope.uchicago.edu/Thayer/E/Gazetteer/Places/Europe/Turkey/_Periods/Greek/_Texts/LETGKB/Ephesus*.html Diana's Temple at Ephesus] (W.&amp;nbsp;R.&amp;nbsp;Lethaby, 1908)
*[http://www.pbase.com/dosseman/artemis Pictures of the current situation]

[[Kategorija:Zgradbe in objekti Antične Grčije]]
[[Kategorija:Grški templji]]
[[Kategorija:Arheološka najdišča v Turčiji]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti v Turčiji]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>ro1764ef85c3vcbb414uyrw3zv1ay4f</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije</title>
    <ns>0</ns>
    <id>450737</id>
    <redirect title="Minister za izobraževanje, znanost in mladino Republike Slovenije" />
    <revision>
      <id>6688305</id>
      <parentid>5896522</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T23:01:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>EmausBot</username>
        <id>59654</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Minister za izobraževanje, znanost in mladino Republike Slovenije]]</comment>
      <origin>6688305</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="84" sha1="6pcuwe0tww1cmw29gx0omdhbqi6llll" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Minister za izobraževanje, znanost in mladino Republike Slovenije]]</text>
      <sha1>6pcuwe0tww1cmw29gx0omdhbqi6llll</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije</title>
    <ns>0</ns>
    <id>450738</id>
    <redirect title="Minister za izobraževanje, znanost in mladino Republike Slovenije" />
    <revision>
      <id>6688308</id>
      <parentid>5896519</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T23:02:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>EmausBot</username>
        <id>59654</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Minister za izobraževanje, znanost in mladino Republike Slovenije]]</comment>
      <origin>6688308</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="84" sha1="6pcuwe0tww1cmw29gx0omdhbqi6llll" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Minister za izobraževanje, znanost in mladino Republike Slovenije]]</text>
      <sha1>6pcuwe0tww1cmw29gx0omdhbqi6llll</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport</title>
    <ns>0</ns>
    <id>450739</id>
    <redirect title="Minister za izobraževanje, znanost in mladino Republike Slovenije" />
    <revision>
      <id>6688310</id>
      <parentid>5896518</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T23:02:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>EmausBot</username>
        <id>59654</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Minister za izobraževanje, znanost in mladino Republike Slovenije]]</comment>
      <origin>6688310</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="84" sha1="6pcuwe0tww1cmw29gx0omdhbqi6llll" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Minister za izobraževanje, znanost in mladino Republike Slovenije]]</text>
      <sha1>6pcuwe0tww1cmw29gx0omdhbqi6llll</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Minister za šolstvo, znanost in šport Republike Slovenije</title>
    <ns>0</ns>
    <id>450740</id>
    <redirect title="Minister za izobraževanje, znanost in mladino Republike Slovenije" />
    <revision>
      <id>6688307</id>
      <parentid>5896517</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T23:02:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>EmausBot</username>
        <id>59654</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Minister za izobraževanje, znanost in mladino Republike Slovenije]]</comment>
      <origin>6688307</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="84" sha1="6pcuwe0tww1cmw29gx0omdhbqi6llll" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Minister za izobraževanje, znanost in mladino Republike Slovenije]]</text>
      <sha1>6pcuwe0tww1cmw29gx0omdhbqi6llll</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Zlato steklo</title>
    <ns>0</ns>
    <id>460832</id>
    <revision>
      <id>6688263</id>
      <parentid>6231813</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T18:35:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>/* Grobne oznake */ np</comment>
      <origin>6688263</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="33099" sha1="nmfrpnvagrej42l8pd61bwumou3rpvf" xml:space="preserve">[[File:Medallion with a Portrait of Gennadios MET DP325825 (cropped).jpg|thumb|300px|Medaljon iz zlatega stekla s podobo mladeniča z imenom Gennadios, ki je bil &quot;najbolj izpopolnjen v glasbeni umetnosti&quot;. Verjetno iz helenizirane Aleksandrije, Egipt, c. 250–300. Premer 4,2 cm&lt;ref&gt;Weitzmann, no. 264, entry by J.D.B.&lt;/ref&gt;]]
[[File:Jonas et la baleine, verre doré, Louvre.JPG|thumb|300px|Precej grobo obrezan krščanski del z Jonom in kitom, 10,5 cm čez, 4. stoletje]]
[[File:Santa Sofia - Mosaic de Joan II Comnè i la seva esposa, Irene.JPG|thumb|300px|Zlato sendvič steklo je bilo uporabljeno tudi za zlate tesere, ki so se uporabljale v poznoantičnih, bizantinskih in srednjeveških mozaikih, kot tukaj v Hagiji Sofiji.]]

'''Zlato steklo''' ali '''steklo z zlato folijo''' je luksuzna oblika stekla, kjer se dekorativni dizajn v zlatih listih zliva med dve plasti stekla. Najprej najdeno v helenistični Grčiji, in je še posebej značilno za [[rimsko steklo]] poznega cesarstva v 3. in 4. stoletju našega štetja, kjer so zlato okrašene okrogle skodelice in druge posode pogosto izrezali iz kosov, ki so prvotno krasili in bili cementirani v stene rimskih katakomb, kot grobne oznake za majhne vdolbine, kjer so bila pokopana trupla. Pridobljenih je bilo približno 500 kosov zlata, uporabljenega na ta način. &lt;ref&gt;Grig, 204-5; Lutraan, iii and 2 (note also); 8–9 Corning video&lt;/ref&gt;  Celotne posode so veliko redkejše. Mnoge prikazujejo verske podobe iz krščanstva, tradicionalne grško-rimske religije in njenih različnih kulturnih dogodkov, v nekaj primerih pa tudi judovstvo. Druge prikazujejo portrete svojih lastnikov, najboljše pa so »med najbolj živahnimi portreti ohranjeni iz zgodnjekrščanskega obdobja. Gledajo nas z izjemno ostro in melanholično intenzivnostjo« &lt;ref&gt;Honour and Fleming, Pt 2, &quot;The Catacombs&quot; at illustration 7.7&lt;/ref&gt;. Od 1. stoletja našega štetja se je tehnika uporabljala tudi za zlato barvo v mozaikih.

Kot ''zlato steklo'' včasih opisujejo različne tehnike. ''Zwischengoldglas'' je zelo podobna, vendar sta dve plasti stekla cementirani, ne staljeni. Večinoma prihaja iz Nemčije in Češke iz 18. in 19. stoletja. ''Verre églomisé'' praviloma pokriva eno plast stekla, ki je pozlačena (ali prevlečena z drugimi vrstami kovinskih listov) na hrbtni strani, kot se je uporabljala v 19. stoletju. En proces je oživil Jean-Baptise Glomy (1711–1786), od koder je tudi nastalo ime. Oba procesa sta bila uporabljena tudi v starih časih, nemški in francoski jezik pa pogosto uporabljata domače izraze za tisto, kar se v angleščini imenuje &quot;zlato steklo&quot;. Zlato rubinasto steklo ali &quot;brusnično steklo&quot; je pravzaprav rdeče barve z dodatkom oksida zlata &lt;ref&gt;See the [http://www.cmog.org/research/glass-dictionary/g#gold-glasses Corning Museum &quot;Glass glossary&quot;] entries for all these terms&lt;/ref&gt;. ''Zlato-pasovno steklo'' je še ena starodavna tehnika, opisana v nadaljevanju.

== Tehnika ==
Proizvodni proces za zlato steklo je bil težaven in je zahteval veliko spretnosti. Za pozno rimsko steklo je bil najprej majhen okrogel ploski disk, običajno okrog tri do pet centimetrov premera, odrezan od [[steklopihaštvo|napihane]] krogle stekla s sploščenim dnom, bodisi iz barvnega ali navadnega stekla. Nato je bil na to nalepljen košček zlatih listov z [[arabska guma|arabsko gumo]]. Podoba je bila ustvarjena s strganjem zlatih listov. Glavno posodo, čašo ali skledo so oblikovali s pihanjem in rezanjem, z ravnim dnom enake velikosti kot prvi disk. Nato se je ponovno segrevalo in previdno spuščalo na ploščo z zasnovo, tako da je plosko dno z diskom prekrivalo tako, da so se združili. Celotna posoda je bila nato končno ogreta, da so jo zaključili. Različni zapisi različnih obdobij se nekoliko razlikujejo glede natančnega zaporedja faz in drugih podrobnosti, vendar je postopek v bistvu enak &lt;ref&gt;Corning video; see also the [http://www.cmog.org/research/glass-dictionary/g#gold-glasses Corning Museum &quot;Glass glossary&quot;], which appears to somewhat contradict the video.&lt;/ref&gt;.

Večje helenistične steklene sklede naj bi bile oblikovane z uporabo kalupov in ne pihane, saj je celotna skleda podvojena in notranja in zunanja posoda morata biti natančno združeni &lt;ref&gt;Williams, 190&lt;/ref&gt;. Zdi se, da so nekateri od lepših kasnejših medaljonov že od začetka narejeni kot taki, nekateri pa vsebujejo tudi druge pigmente, razen zlata. Ti bolj gladki medaljoni so izkoristili steklo kot matrico za portretne miniature, kar se je izkazalo za zelo učinkovito, ko je preživelo vse alternative, razen dragocenih kovin in graviranih [[gema|gem]]. Najverjetneje so bili sprva narejeni tako, da so bili obešeni za razstavljanje ali pa kot nakit v manjših primerih, kot je bil Gennadios, vendar so bili uporabljeni tudi za pogrebne namene in pogosto uporabljajo osnovo modrega stekla. To je nekaj rimskih primerov posod iz Kölna različnih slogov, kjer je nekaj takih, ki so jih imenovali &quot;bočne kapljice&quot;, majhni zlati stekleni medaljoni premera 2–3 cm, s slikami, združeni v stene posode. &lt;ref&gt;Grig, 204; Lutraan, 3–4 and note, now British Museum; Vickers, 612–613 has the best photos of &quot;blobs&quot;&lt;/ref&gt;
[[File:Roman - Bowl - Walters 4784 - View A.jpg|thumb|left|Rimska posoda iz zlato-pasovnega stekla]]

Poleg rondelov s figurativnimi slikami je bila uporabljena tudi tehnika sendvič taljenja za izdelavo kock – [[tesera|teser]] - za zlato v mozaikih, za kroglice in podobno. Zlate steklene tesere, vsaj v bizantinskih časih, so imele zelo tanek zgornji sloj stekla, ki je bil verjetno ulit na spodnje steklo z zlepljenim zlatim listom. Tesere so bile narejene v blokih ali &quot;kolačih&quot; in nato narezane na kocke, ki so v primeru zlatega ozadja sorazmerno velike. Zlato ozadje je bilo položeno na zemeljsko rdeče ali rumeno oker ozadje, ki je izboljšalo njihov vizualni učinek. Zdi se, da je večina barv teser narejena lokalno na mozaik, vendar obstaja nekaj razprav o tem ali to velja za zlate tesere. V 11. stoletju se zdi, da je relativno novo krščansko središče v [[Kijev]]u uporabljalo zlate tesere izdelane v [[Konstantinopel|Konstantinoplu]] &lt;ref&gt;Cormack, 388–391; Grove, 124&lt;/ref&gt;.
Rimska zlata steklena kroglica je bila narejena z uporabo notranje cevi ali palice, na katero je bil zlat zlati list vtavljen. Večja cev je zdrsnila nad to in kroglice so se stisnile. Z lahkoto prepeljane in zelo privlačne rimske zlate steklene kroglice so bile najdene daleč zunaj cesarstva kot v ruševinah Wari-Bateshwar v Bangladešu in krajih na Kitajskem, v Koreji, na Tajskem in v Maleziji.

'''Zlato pasovno steklo''' je sorodna helenistična in rimska tehnika, pri kateri se trakovi zlatih listov kot sendvič med brezbarvno steklo uporabijo kot del marmornega učinka v oniksovem steklu. Največ jih najdemo v majhnih stekleničkah za parfume in podobno. &lt;ref&gt;[http://www.metmuseum.org/toah/hd/rgld/hd_rgld.htm Trentinella, Rosemarie. &quot;Roman Gold-Band Glass&quot;], Heilbrunn Timeline of Art History, New York: The Metropolitan Museum of Art, 2003&lt;/ref&gt;

== Grobne oznake ==
[[File:Dougga cup-bearers mosaïc.jpg|thumb|left|300px|[[Dougga]], Tunizija; prizor zabave, 3. Stoletje]]
Najpogostejša oblika posod v pozno rimskih primerih je bila skleda ali čaša za pitje, ki naj bi bila prvotno družinska darila za poroke, obletnice, novo leto, različne verske festivale in podobno, v nekaterih primerih morda predstavljena ob rojstvu ali krstu. Nobena vrsta posode iz zlatega stekla, ki so bile uporabljene kot oznake grobov, ni preživela v celoti, čeprav je znanih približno 500 odrezanih dna [13], ker pa imajo številni napise, ki lastnika spodbujajo k pitju, so običajno navedeni kot &quot;kozarci&quot;. Vendar so bile rimske čaše za pitje pogosto zelo široke in plitke, redkeje visoke, ravne ali rahlo razširjene oblike, kot so sodobne čaše tipa ''tumbler''. Mozaik v severnoafriških ruševinah [[Dougga]] prikazuje dva zajetna sužnja, ki vlivata vino iz [[amfora|amfor]] v dve plitki skledi, ki ju držita sužnja in čakata na banket. Obe amfori imata napis &quot;ΠΙΕ&quot; in &quot;ΣΗϹΗϹ&quot; v grškem izvirniku za &quot;pit zeses&quot; ('Pijte, dokler živite'), tako pogoste na rimskih steklih in predlagano je bilo, da mozaik prikazuje obliko popolne čaše. &lt;ref&gt;by Smith, see Lutraan, 75 and note 197&lt;/ref&gt; 
[[File:KHM Wien Zwischengoldglas Ehepaar XIa 35.jpg|thumb|300px|''Zakonski par'', 4. stoletje, z napisom &quot;PIE ZESES&quot; (&quot;Pijte, lahko živite)]]
[[File:Gold-glass portrait of husband and wife (Biblioteca Apostolica Vaticana, Museo Sacro, Inv. no. 743).jpg|thumb|3. stoletje; kakovosten portret para ]]

Na verjetno veliko kasnejšem datumu, morda po desetletjih uporabe, je bila po smrti lastnika glavna posoda brez okrasa odrezana in okrašena tako, da je ostala samo rondel iz zlatega stekla, ki je bil nato uporabljen v katakombah kot grobna oznaka. V mnogih primerih je bila čaša verjetno že zdrobljena v času uporabe, debelo dno z dekoracijo pa je bilo tako ohranjeno za kasnejšo uporabo. Trupla so bila zakopana v katakombe v majhnih vdolbinah, imenovanih ''loculi'', zložena eno nad drugim, večinoma vzdolž ozkih hodnikov, izkopanih iz mehke kamnine in nedvomno je bilo za obiskovalce nujno, da so našli pravo mesto. Lahko so delovali tudi kot pečat na grobu, ker so bili vtisnjeni v malto ali štukaturo, ki so tvorili končno površino stene ''lokula''; na enak način so bili uporabljeni tudi drugi majhni okrasni predmeti. Mogoče jih je bilo obravnavati tudi kot preprečevalce zlih duhov, zlasti v kasnejšem obdobju, ko so portreti svetnikov postali najpogostejši &lt;ref&gt;Rutgers, 84–85; Grig, 204–209, and throughout; Beckwith, 25; Honour and Fleming, Pt 2, &quot;The Catacombs&quot; at illustration 7.6; Lutraan, 4–5&lt;/ref&gt;. S tem lahko pojasnimo zelo neurejeno obrezovanje številnih primerov; primer v Metropolitanskem muzeju umetnosti je še vedno pritrjen na kos malte okrog njegovega roba, kar kaže, da je malta prekrila rob stekla. Grobi robovi naj bi bili večinoma skriti z malto in zagotovili trdnejšo zvezo. 

Mnogi kosi zlatega stekla so imeli portrete posameznikov, večinoma poročenih parov, ki so morda vključevali pokojnika, medtem ko so drugi imeli portrete verskih osebnosti, kot so svetniki ali verski simboli. Temu običaju so sledili krščanski, judovski (13 znanih židovskih primerov) in poganski rimljanski. Različni sklopi posnetkov, razen povečanega števila zasebnih portretov, so značilni za slike, ki jih najdemo tudi v katakombah in drugi zgodnjekrščanski umetnosti ter njenem judovskem ekvivalentu iz tega obdobja. Ker se je krščanska umetnost razvila v poznem 4. in 5. stoletju, se njene spremembe odražajo v subjektih in njihovem obravnavanju v zlatem steklu, preden so se prenehale uporabljati katakombe in konča dobava primerov. &lt;ref&gt;Weitzmann nos. 503, 507–8, 510 are late examples&lt;/ref&gt;

== Helenistično obdobje ==
Tehnika je bila uporabljena v helenističnem obdobju, helenistični primeri pa so po navadi bolj tehnično ambiciozni kot rimski, s širokimi skodelicami ali kozarci za pitje, okrašeni z obokanimi stranicami v zlatem steklu in izvedeni bolj umetniško. Britanski muzej ima skoraj popolno skledo (zlomljeno, vendar popravljeno) 19,3 cm široko in 11,4 cm visoko, eno od dveh iz grobnice v [[Canosa di Puglia |Canosi]] v [[Apulija|Apuliji]], ki sega okoli 270-160 pr. n. št. Večina notranjosti je zelo fino okrašena z lotosovimi in akantovimi motivi, ki so v tem obdobju bolj značilni za zlato steklo kot za modeli s človeškimi liki. Obstaja nekaj drugih skoraj popolnih primerov in precej več fragmentov. Ti deli so običajno dodeljeni [[Aleksandrija |Aleksandriji]] v Egiptu, ki se pogosto obravnava kot izvorno središče luksuznega helenističnega stekla in se omenja kot vir preoblikovanega stekla iz 1. stoletja satirika Marcijala in drugih virov; zdi se, da kaže [[Nil|nilsko]] pokrajino, čeprav je bila to priljubljena tema tudi drugje. Vendar pa so bili pri iskanju proizvodnje stekla na [[Rodos]]u najdeni fragmenti. V opisu, ki izhaja iz 270. pr. n. št. (ki je ohranjen v delih poznejšega pisatelja Ateneja), so omenjena dve posodi, ki sta ''diachysa'' (z zlatom v njih) in zelo verjetno izdelana s to tehniko. &lt;ref&gt;[https://www.britishmuseum.org/explore/highlights/highlight_objects/gr/s/sandwich_gold-glass_bowl.aspx &quot;Sandwich gold-glass bowl&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151109143226/http://www.britishmuseum.org/explore/highlights/highlight_objects/gr/s/sandwich_gold-glass_bowl.aspx |date=2015-11-09 }}, British Museum online highlights; Williams, 190. Though textually very similar, these differ over the dating, with the book (2009) saying 210–160 BC and the website (in May 2013) 270–200 BC. [http://www.goldreverre.com/resource/canosa.php Further photos here]&lt;/ref&gt;

== Rimsko obdobje ==
[[File:Galla Placidia (rechts) und ihre Kinder.jpg|thumb|left|300px|Detajl medaljona iz zlatega stekla s portretom družine iz Aleksandrije (rimski Egipt), 3. – 4. stoletje (Brescia, Museo di Santa Giulia)]]
Zlate steklene mozaične tesere se začenjajo uporabljati v domačih mozaikih v 1. stoletju našega štetja, Rim pa je očitno prva lokacija. Še naprej so se uporabljale v antiki in srednjeveških obdobjih vse do danes. Okoli leta 400  se je zlato začelo uporabljati kot barva ozadja za krščanske verske mozaike, kot je bilo v času bizantinskega obdobja.

Za okrašena pozno rimska dela se običajno predpostavlja, da so bila izdelana v Rimu in okoli njega, zlasti v primeru portretov tamkajšnjih prebivalcev, pa tudi v [[Porenje|Porenju]] okoli [[Köln]]a in Augusta Treverorum, sodobnem [[Trier]]ju, ki je bil center za druge luksuzne steklene izdelke, kot so [[diatretna čaša|diatretne čaše]]. Aleksandrija se še vedno štela za glavno središče in iz jezikovne analize napisov je bilo predlagano, da je tehnika in morda dejanski umetniki in obrtniki, od tam dosegla Rim in Nemčijo. Poleg najdb iz Porenja, je bilo v severni Italiji in današnji Madžarski in na Hrvaškem najdenih manjše število odrezanih baz posod.

Medaljon Gennadios v New Yorku je lep primer aleksandrijskega portreta na modrem steklu, ki uporablja precej bolj zapleteno tehniko in naturalistični slog kot večina rimskih primerov, vključno s slikanjem na zlato za ustvarjanje senčenja in z grškim napisom prikazuje lokalne značilnosti narečja. Mogoče je bil dan ali naročen za praznovanje zmage na glasbenem tekmovanju &lt;ref&gt;Weitzmann, no. 264, entry by J.D.B.; see also no. 265; [http://www.metmuseum.org/collections/search-the-collections/170006564 Medallion with a Portrait of Gennadios], Metropolitan Museum of Art, with better image.&lt;/ref&gt;. Eden od najbolj znanih aleksandrijskih portretnih medaljonov, z napisom v egipčanski grščini, je bil pozneje nameščen v zgodnjesrednjeveški ''crux gemmati'' v Brescii, v zmotnem prepričanju, da je prikazal pobožno cesarico in gotsko kraljico Gallo Placido (umrla leta 450) in njene otroke &lt;ref&gt;Boardman, 338–340; Beckwith, 25&lt;/ref&gt;, v bistvu vozel v obleki osrednje figure lahko označuje boginjo Izido &lt;ref&gt;Vickers, 611&lt;/ref&gt;. Portret v medaljonu iz Brescie deli tudi jasne slogovne značilnosti s [[Fajumski portreti |Fayumskimi portreti]] iz rimskega Egipta, poleg grškega napisa v aleksandrijskem narečju. Gre za skupino 14 kosov iz 3. stoletja našega štetja, ki so bili individualizirani posvetni portreti visoke kakovosti. Vendar Jás Elsner (2007) trdi, da ima medaljon iz Brescie, ki verjetno prikazuje družino iz Aleksandrije, ker je napis v grškem aleksandrijskem narečju, razpon možnih datumov, ki segajo od začetka 3. do sredine 5. stoletja, pred njim našel pot v Italijo, kjer je krasil krščanski križ iz 7. stoletja. &lt;ref name=&quot;elsner 2007 p 17 fig p 18&quot;&gt;Jás Elsner (2007). &quot;The Changing Nature of Roman Art and the Art Historical Problem of Style,&quot; in Eva R. Hoffman (ed), ''Late Antique and Medieval Art of the Medieval World'', 11–18. Oxford, Malden &amp; Carlton: Blackwell Publishing. {{ISBN|978-1-4051-2071-5}}, p. 17, Figure 1.3 on p. 18.&lt;/ref&gt;

Menijo, da so drobne podrobnosti kosov, kot so te, mogoče doseči le z lečami. Kjer rafinirani &quot;aleksandrijski&quot; medaljoni, kjerkoli so bili dejansko proizvedeni, večinoma imajo preprosto tanko zlato linijo, ki oblikuje predmet, rimski primeri vsebujejo več težjih okvirjev, ki pogosto uporabljajo dve okrogli meji, slog katerega je del prizadevanj da jih organizirajo po delavnici. Raven portretiranja je osnovna, z značilnostmi, frizurami in oblačili, ki sledijo stereotipnim slogom.
[[File:KHM Wien Zwischengoldglas Heilige XIa 37.jpg|thumb|300px|Dva krščanska svetnika, 4. stoletje]]

&quot;Alexandrova plošča z lovskim prizorom&quot; v Clevelandskem muzeju umetnosti je, če je resnična, [34] zelo redek primer popolne posode, okrašene z zlatim steklom, ki prihaja iz zgornje elite rimske družbe. To je plitka skleda premera 25,7 cm in visoka 4,5 cm. Okrašen ploski rondel v sredini obsega približno dve tretjini celotnega premera. Prikazuje lovca s kopljem, ki zasleduje dva losa, pod konjem pa lovec peš s psom na vrvici lovi divjega prašiča. Latinski napis ''ALEXANDER HOMO FELIX PIE ZESES CUM TUIS'' pomeni 'Alexander srečen človek, pijte, lahko živite skupaj z vašimi'. O identiteti Aleksandra se je razpravljalo, vendar je v celoti gledano neznan aristokrat in ne Aleksander Veliki ali cesar Aleksander Sever (vladal 232-235). Posoda je morda nekoliko poznejša od njegove vladavine in vsaj v času njegove vladavine nikoli ne bi bil obravnavan kot zgolj &quot;človek&quot;. Grška pivska zdravica ZHCAIC je v latinici napisal ZESES, kar pomeni 'živeti!' ali 'lahko živiš', je zelo pogost del napisov na zlatem steklu in včasih edini napis. &lt;ref&gt;[http://www.metmuseum.org/collections/search-the-collections/170003564 Bowl Base with Miracle Scenes], Metropolitan Museum of Art (16.174.2)&lt;/ref&gt; To je pogostejše od latinskega ekvivalenta VIVAS, verjetno zato, ker je veljal za bolj prefinjeno, podobno kot moderna ''bon appétit''.
[[File:Gladiator in gold glass.jpg|thumb|left|Gladiator v zlatem steklu]]

Takšni sekularni »blagoslovi« značilni na rondelih, izdelanih iz čaš, pogosto pozivajo lastnika, da pije tudi takrat, ko je ikonografija pobožna. Eden od judovskih primerov ima običajno množico simbolov in napis »Pij, [tako] lahko živiš, Elares«. Poroka v Kani je priljubljena krščanska tema, z enim samim primerom z napisom »Zaslužiti prijatelje, živeti v miru Boga, piti«. Druga priljubljena fraza je ''DIGNITAS AMICORUM'' ali »[vi ste] čast vaših prijateljev«. Večina napisov je sestavljena iz imen ali konvencionalnih izrazov ali obeh skupaj. Primer z napisom ''DIGNITAS AMICORVM PIE ZESES VIVAS'' opisuje težnjo, da se stavki kopičijo skupaj. Družabna posvetila, ki jih najdemo na tako številnih primerih, so vzporedna z več razkošnimi čašami v okovju ali ''diatretami''.

Eno okroglo dno iz večje posode, najdeno v katakombah, je 10,8 cm premera, zdaj v [[Ashmolov muzej | Ashmolovem muzeju]] v [[Oxford]]u. Ima pet skrajšanih prizorov iz Stare in Nove zaveze, ki obdaja zakonski par v rondelu, s stopali zunanjih figur v sredino&lt;ref&gt;Newby, 24–25 (with photo); Vickers, 610–611&lt;/ref&gt;. Velika in kompleksna skleda iz Kölna je bila okrašena s krščanskimi prizori in cesarskimi portreti, verjetno pa zaradi njene velikosti (višina 8,6, premer 11,4 cm) ni bila stopljena nobena druga plast stekla, zato je zlato zdaj izgubljeno, čeprav je mogoče videti primer oblikovanja. Portreti sinov [[Konstantin I. Veliki |Konstantina I.]] dopuščajo nenavadno natančno datacijo v leto 326, njegovo ''vicennalia'' ali 25. obletnico njegove vladavine&lt;ref&gt;Weitzmann nos. 377. Made, found and still in Cologne, now Römisch-Germanisches Museum&lt;/ref&gt;. Še en popoln kos je [[patena]] iz bazilike sv. Severina v Kölnu, narejena v 4. stoletju. Okrašena je z okroglimi listi, ki vsebujejo prizore Stare zaveze in cvetlične motive. Po mnenju ''Liber Pontificalis'' je [[papež Zefirin]], ki je bil v službi od 199–217, odobril uporabo steklenih paten in tiste v drugih tehnikah stekla so ohranjene. Različna tehnika je znana samo iz posod iz Kölna s tako imenovanimi &quot;bočnicami&quot;, kjer so majhni zlati medaljoni s slikami zliti v stene posod; eden izmed redkih primerov je bil najden na pokopališču sv. Severina. &lt;ref&gt;Grig, 204; Lutraan, 3–4 and note, now British Museum&lt;/ref&gt;

== Ikonografija dna posode ==
[[File:Gold glass Christian plate, 4th century.jpg|thumb|300px|left|Sveti Peter, Marija kot molilka in sveti Pavel, 4. stoletje]]
Skoraj vsa dna rimskih posod imajo nekakšne slike, okrog 240 pa tudi čitljive napise. Od tega je približno polovica vseh znanih zlatih stekel, portreti so najpogostejši, vendar obstajajo majhni pripovedni prizori, večinoma krščanski in nekaj poganskih. Portreti krščanskih svetih figur so na polovici celotnega korpusa. Obstaja majhno število upodobitev športa, živali, vencev in podobnega ter en sam primer s centralno podobo rastline. Cesarski portreti niso posneti, niti vojaški prizori; za razliko od toliko rimske javne umetnosti se steklo osredotoča na zasebne interese posameznikov. Razen ene skoraj gole Venere in nekaterih figur erotov, so spolne teme še ena opazna odsotnost v primerjavi z veliko rimsko umetnostjo. Večina stekel ima eno sliko, ki zavzema večino okroglega prostora znotraj meje, nekatera pa imajo številne majhne prizore, običajno razporejene v majhne okrogle okvirje okoli osrednje slike. Večina portretov je doprsna in polovične dolžine. &lt;ref&gt;Lutraan, Chapter 2; Milburn, 270–272&lt;/ref&gt;

Portreti ali napisi, ki poimenujejo posameznike, so zelo pogosti, čeprav drugi primeri nimajo osebnega vidika in so bili morda kupljeni od prodajalcev. Portreti poročenih parov so sprva večinoma običajni, vendar so bili svetniki proti koncu obdobja številnejši; oboje se pogosto kombinira. Ni mogoče vedno razločevati, kljub titulskim napisom in konvenciji uporabe sodobnih oblačil, za lastnike in konvencionalnih zastarelih kostumov za svete figure, celo moške, kot je [[papež Damaz I.]] (366–384). Damaz, izjema za sodobnega duhovnika, se pojavi na vsaj štirih steklih ali pa vsaj mislijo, da se  &quot;DAMAS&quot; nanaša nanj.

Svetnika Peter in Pavel sta zelo pogosta, po navadi sta drug proti drugemu v profilu, včasih pa z drugimi liki. Oba sta bila mučena v Rimu in tam še posebej priljubljena, več krajevnih mučenikov, kot je [[sveta Neža]], je večkrat prikazanih in po Lucy Grig »rimskost svetnikov, prikazanih na rimskih steklih, je osupljiva«;  verjetno je upodobljenih tudi pet papežev iz 3. in 4. stoletja. Kristus je prikazan v številnih primerih, po navadi kot čisto obrit in mladosten, kakor tudi figure, kot je Dobri pastir, ki ga lahko simbolizira ali v nekaterih primerih Orfej ali splošna bukolična podoba. Majhen Kristus lahko stoji med glavami zakonskega para in ju blagoslavlja. Molivci, ki morda predstavljajo dušo lastnika, ko niso označeni za svetnika in kot v katakombah, ki so vedno prikazani kot ženske, se pojavljajo večkrat, ženske svetnice in Devica pa so vedno prikazane v pozi molivca. 

[[File:Gold glass Resurrection of Lazarus, 4th century.jpg|thumb|300px|right| ''Lazarjevo vstajenje'', 4. stoletje]]
Pripovedni prizori iz Stare zaveze so pogostejši od Kristusovih čudežev, kot v katakomskih slikah in nekateri prizori odrešitev: zgodba o Joni, Daniel v levji jami, trije mladi v Ognjena peči. Najpogostejši prizori v kasnejši krščanski umetnosti, osredotočeni na liturgični koledar, so zelo redki. V resnici obstajata samo dve nekrščanski pripovedni sceni: eno delo Herkula (dve sta prikazani v &quot;bočnicah&quot;) in en [[Ahil]], vendar se številne portretne figure, kot pri krščanskih svetih figurah, pogosto združujejo z lastniki.

Obstaja majhno število športnih prizorov z rokoborci, boksarji, enim gladiatorjem in več ekipami dirkalnih voz. Nekateri od njih, kot se zdi, predstavljajo zmago v glasbenem ali dramatičnem kontekstu, vsebujejo palme in krone in so bili morda predstavljeni, da bi na teh področjih slavili zmago v nekem amaterskem ali profesionalnem okolju, kot je na primer Aleksandrijski Gennadios. Dve enaki stekli, v katerih sta dva boksarja s trenerjem nakazujeta, da so stekla včasih naročali v kompletih; lahko se špekulira, da je to morda bilo običajno. En primer kaže [[Atena|Ateno]] kako predseduje ladjedelcem, par personifikacij Rima in Konstantinopla ter ženske figure, ki predstavljajo ''monetae'' ali kovnice, ki so pogosto prikazane na kovancih. Nekateri imajo živali, ki imajo lahko simbolični pomen ali predmete, kot so zvitki ali venci.

== Judovsko steklo ==
[[File:2nd century Rome gold goblet shows Jewish ritual objects.jpg|thumb|300px|Judovski obredni predmet, Rim, 2. stoletje]]
Samo 13 od več kot 500 znanih poznorimskih dna posod je prepoznavno judovsko, vendar je bilo še vedno rečeno, da predstavljajo »najbolj privlačno skupino judovskih realij, ki so prišle iz antike« &lt;ref&gt;Rutgers, 81. What Rudgers' figure includes is not absolutely clear (for example glasses with non-Jewish imagery found in Jewish catacombs).&lt;/ref&gt;. Za vse se domneva, da so v rimskih katakombah uporabljali kot grobne oznake, čeprav kot pri primerih, ki jih je mogoče identificirati z drugimi religijami, je natančna najdba in kontekst velike večine nezapisana. Precej presenetljivo je, da sta bila samo dva od trinajstih s popolno zgodovino najdena v krščanskih katakombah, medtem ko edini ostanki zlatega stekla, najdeni v judovskih katakombah, nimajo nobene judovske ikonografije in kažejo, da »nekateri Judje niso občutili škode pri uporabi zlatih stekel s poganskimi ikonografskimi motivi«. &lt;ref&gt;Rutgers, 85; Elsner's article casts doubt on the whole notion of separate arts for Jews and Christians in the period&lt;/ref&gt;

Jasno je, da judovski rondeli nimajo portretov, vendar z eno izjemo imajo dokaj standardno vrsto verskih simbolov. Najpogostejša ureditev je na dveh ravneh, z dvema ''Judovskima levoma'', ki ležita zgoraj nad Torino skrinjo in pod dvema [[menora]]ma, [[šofar]]jem (ovnovim rogom), etrogom, lulavom in morda drugimi štirimi premeti, svitki in vazami. Ni mogoče identificirati vseh majhnih simbolov. Druga možnost je, da so vsi predmeti na vrhu, nad prizorom banketa.&lt;ref&gt;[http://www.metmuseum.org/collections/search-the-collections/170005829 Bowl Fragments with Menorah, Shofar, and Torah Ark], Metropolitan Museum of Art (18.145.1a, b), also in Weitzmann as no. 348; for another variant on this theme in the Vatican, see Elsner, 115–116&lt;/ref&gt; Edina izjema pri takšnih kompozicijah je tisto, kar naj bi predstavljalo Jeruzalemski tempelj, ki morda predstavlja praznik Purim. &lt;ref&gt;Rutgers, 82–83&lt;/ref&gt; 

Večina učenjakov je prepričanih, da so judovske stranke uporabljale iste delavnice kot tiste iz drugih religij, ki so verjetno ohranile vzorce za modele za vse religije ali pa so dobile skice. Nekateri poskusi združevanja stekel z delavnico pripisujejo judovskim steklom in tistim iz drugih religij isto delavnico. Razen uporabe simbolov namesto človeških figur se zdi, da so judovska stekla uporabljena zelo podobno kot tista iz drugih verskih skupin, kar je značilno tudi za druge razrede judovskih artefaktov iz Rima, kjer je Judovska skupnost je sprejela številne vidike splošnega rimskega načina življenja. Od 13 znanih, ima pet napisov, vključno z besedno zvezo ''pit zeses'' in dvema ''anima dulcis'' (dobesedno 'sladka duša', ki je enakovredna 'ljubici'). Redkejši izraz ''vivas cum ...'' ('živi z ...') najdemo tudi na judovskih in nejudovskih steklih. Zdi se, da so bili dani kot darila ob enaki priložnosti in da obstajajo dokazi, da so rimski Judje delili splošni rimski običaj novoletnih daril. &lt;ref&gt;Rutgers, 83–85, and more generally for shared artistic and cultural practices: 81, 85, 88 and throughout; Grig, 205 and note; Elsner, throughout&lt;/ref&gt; 

== Pozna uporaba in zbirke ==
[[File:Gold-glass portrait of two young men (Bologna).jpg|thumb|Portret iz 4. stoletja, sedaj v Bologni]]
Tehnika se je še naprej uporabljala za mozaične tesere, včasih pa tudi za koščke, ki so ostali razmeroma veliki, na primer v majhni ploščici v New Yorku z vzorcem, ki predstavlja križ, morda iz sirijske cerkve iz 9. do 12. stoletja &lt;ref&gt;[http://www.metmuseum.org/Collections/search-the-collections/170008121?rpp=20&amp;pg=1&amp;ft=%22gold+glass%22&amp;pos=10 Metropolitan Museum of Art (46.174)]&lt;/ref&gt;. Majhna skupina islamskih posod je okrašena z večinoma poenostavljenimi rastlinskimi motivi in verjetno iz 10. stoletja iz Sirije; najbolj popolni so okrašeni na velikem ukrivljenem področju in morajo biti izdelani z metodo &quot;dvojne posode&quot;. V obeh pogledih so to bližje helenističnim posodam kot večina rimskih posod. &lt;ref&gt;Wenzel, summary on p. 45&lt;/ref&gt;

Od vsaj 17. stoletja so rimska stekla privabljala zanimanje starinarjev in so se začela odstranjevati iz katakomb, v pretežno neorganiziranem in nezapletenem načinu; zdaj le &quot;peščica&quot; ostaja v prvotnem položaju v stenah katakomb. Prva pomembna publikacija o tem je Filippa Buonarrotija leta 1716, ''Osservazioni sopra alcuni frammenti di vasi antichi di vetro ornate di figura trovati nei cimiteri di Roma'' ('Opažanja na nekaterih delih starih steklenih vaz, okrašenih s figurami, najdenih na pokopališčih v Rimu'), v kateri je naredil izredno, skoraj protoromantično trditev, da je estetska grobost zgodnje krščanske umetnosti, ki jo pogosto opažajo poznavalci rimske umetnosti, pospešila pobožnost častilca, zgodnji izraz občutka za primitivno umetnost &lt;ref&gt;Rudoes, 307 and note; [http://www.nybooks.com/articles/19539 James Hall, &quot;Michelangelo and the Etruscans&quot;, ''New York Review of Books'' '''53'''.17 · 2 November 2006]&lt;/ref&gt;. Po drugih študijah je italijanski jezuit Raffaele Garrucci objavil prvo ilustrirano raziskavo leta 1858, z razširjeno drugo izdajo leta 1864. V 19. stoletju so podjetja, kot je Salviati, izdelala številne imitacije, kopije in odkrite ponaredke rimskih kosov, večinoma v Muranu pri Benetkah. &lt;ref&gt;Rudoes, throughout; for example, no. 1043 in the catalogue of ''Roman Glass in the Corning Museum of Glass: volume three, Part 2'', ed. David B. Whitehouse, 2004, Hudson Hills, {{ISBN|0872901556}}, 9780872901551, [https://books.google.com/books?id=bBBkBJN_lJMC&amp;pg=PA95&amp;dq=Roman+gold+glass&amp;hl=en&amp;sa=X&amp;ei=XIGKUbePI5Ko0AXW2YCwBA&amp;ved=0CDUQ6AEwAA#v=onepage&amp;q=Roman%20gold%20glass&amp;f=false google books]; [https://www.britishmuseum.org/research/projects/gold_glass_in_late_antiquity.aspx Gold glass in late antiquity: the British Museum collection] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130517221733/http://www.britishmuseum.org/research/projects/gold_glass_in_late_antiquity.aspx |date=2013-05-17 }}&lt;/ref&gt; Zdi se, da je bila prva večja javna razstava teh del na razstavi Universelle 1878 v Parizu, ki so jo izvedla italijanska podjetja.

Številni muzeji po svetu imajo primere steklenih rimskih posod. Največja zbirka je v [[Vatikanski muzeji|Vatikanskih muzejih]], pri čemer je 60 kosov poznoantičnega stekla v [[Britanski muzej|Britanskem muzeju]] druga največja zbirka. Raziskovalni projekt o njihovem zbiranju naj bi se končal leta 2010. Zbirka Wilshere v Ashmoleanu je tretja največja z okoli 34 kosi. Muzej Corning ima 18 primerov, Metropolitan Museum v New Yorku prav toliko. Najnovejši od številnih katalogov od 18. stoletja so C. R. Morey leta 1959, s 460 rimskimi bazami posod, proti 426 v S. Smithovi tezi iz leta 2000. Korpus se še naprej širi z občasnimi novimi najdbami.

== Sklici ==
{{sklici|2}}

==Literatura==
*Howells, Daniel Thomas (2015). [https://www.britishmuseum.org/pdf/Late_Antique_Gold_Glass_online.pdf ''A Catalogue of the Late Antique Gold Glass in the British Museum'' (PDF)], British Museum (Arts and Humanities Research Council), fully available online.
*Morey, Charles R., Ferrari, Guy, ''The Gold-Glass Collection of the Vatican Library with Additional Catalogues of Other Gold-Glass Collections'', 1959, Biblioteca Apostolica Vaticana
* British Museum Research Publication No. 179, Chapters: 13. &quot;Making Late Antique Gold Glass&quot;, Daniel Thomas Howells; 14. &quot;Gold Glass in Late Antiquity&quot;, Andrew Meek, in ''New Light on Old Glass: Recent Research on Byzantine Mosaics and Glass, 2013'', British Museum Press, {{ISBN|9780861591794}}, [https://www.britishmuseum.org/pdf/New_Light_on_Old_Glass_online.pdf Full PDF online]

==Zunanje povezave==
{{Commons category|Ancient Roman golden glasses}}
*[http://phdiva.blogspot.co.uk/2008/07/israel-museum-glass.html Three Jewish examples from the Israel Museum]{{Slepa povezava|date=november 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
*[http://asimsky.livejournal.com/7005.html Christian gold-glasses from the Vatican Museum]

[[Kategorija:Rimska umetnost]]
[[Kategorija:Krščanska umetnost]]
[[Kategorija:Judovska kultura]] 
[[Kategorija:Steklarstvo]]
[[Kategorija:Umetniški materiali]]
[[Kategorija:Umetniške tehnike]]
[[Kategorija:Zlato]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>nmfrpnvagrej42l8pd61bwumou3rpvf</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Navadna marjetica</title>
    <ns>0</ns>
    <id>461651</id>
    <revision>
      <id>6688198</id>
      <parentid>6427536</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T15:30:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-34306-16</username>
        <id>261456</id>
      </contributor>
      <comment>opis marjetice je zelo dober</comment>
      <origin>6688198</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7059" sha1="lwx4jeu0v0jlcgtiennxtfy5mplky4r" xml:space="preserve">{{Taksonomka
| image = Bellis perennis route-ailly-sur-meuse 55 07042007 4.jpg
| image_width = 250px
| image_caption =
| regnum = [[Plantae]] (rastline)
| divisio = [[Magnoliophyta]] (kritosemenke)
| classis = [[Magnoliopsida]] (dvokaličnice)
| ordo = [[Asterales]] (košarnice)
| familia = [[Asteraceae]] (nebinovke)
| genus = ''[[Bellis]]'' (marjetica)
| species = '''''B. perennis'''''
| binomial = ''Bellis perennis''
| binomial_authority = [[Carolus Linnaeus|L.]]
| synonyms =
* ''Aster bellis'' &lt;small&gt;[[Ernst Hans Ludwig Krause|E.H.L.Krause]]&lt;/small&gt;
* ''Bellis alpina'' &lt;small&gt;[[Johannes Jacob Hegetschweiler|Hegetschw.]]&lt;/small&gt;
* ''B.&amp;nbsp;armena'' &lt;small&gt;[[Pierre Edmond Boissier|Boiss.]]&lt;/small&gt;
* ''B.&amp;nbsp;croatica'' &lt;small&gt;[[Michel Gandoger|Gand.]]&lt;/small&gt;
* ''B.&amp;nbsp;hortensis'' &lt;small&gt;[[Philip Miller|Mill.]]&lt;/small&gt;
* ''B.&amp;nbsp;hybrida'' &lt;small&gt;[[Michele Tenore|Ten.]]&lt;/small&gt;
* ''B.&amp;nbsp;integrifolia'' &lt;small&gt;[[Augustin Pyramus de Candolle|DC.]] 1786 not Michx. 1803&lt;/small&gt;
* ''B.&amp;nbsp;margaritifolia'' &lt;small&gt;[[Rupert Huter|Huter]]&lt;/small&gt;
* ''B.&amp;nbsp;minor'' &lt;small&gt;[[François Alexandre Pierre de Garsault|Garsault]]&lt;/small&gt; (''[[validly published name|nom inval.]]'')
* ''B.&amp;nbsp;perennis var. caulescens'' &lt;small&gt;[[Alphonse Trémeau de Rochebrune|Rochebr.]]&lt;/small&gt;
* ''B.&amp;nbsp;p.'' [[form (botany)|f.]] ''discoidea'' &lt;small&gt;[[David Charles McClintock|D.C.McClint.]]&lt;/small&gt;
* ''B.&amp;nbsp;p.'' var. ''fagetorum'' &lt;small&gt;[[Charles Carmichael Lacaita|Lacaita]]&lt;/small&gt;
* ''B.&amp;nbsp;p.'' var. ''hybrida'' &lt;small&gt;(Ten.) [[Adriano Fiori|Fiori]]&lt;/small&gt;
* ''B.&amp;nbsp;p.'' subsp. ''hybrida'' &lt;small&gt;(Ten.) [[Carl Frederik Nyman|Nyman]]&lt;/small&gt;
* ''B.&amp;nbsp;p.'' var. ''margaritifolia'' &lt;small&gt;(Huter) Fiori&lt;/small&gt;
* ''B.&amp;nbsp;p.'' var. ''microcephala'' &lt;small&gt;Boiss.&lt;/small&gt;
* ''B.&amp;nbsp;p.'' f. ''plena'' &lt;small&gt;[[Pier Andrea Saccardo|Sacc.]]&lt;/small&gt;
* ''B.&amp;nbsp;p.'' f. ''pumila'' &lt;small&gt;([[Jean Maurice Casimir Arvet-Touvet|Arv.-Touv.]] &amp; [[Dominique Dupuy|Dupuy]]) [[Georges Rouy|Rouy]]&lt;/small&gt;
* ''B.&amp;nbsp;p.'' var. ''pusilla'' &lt;small&gt;[[Nicola Terracciano|N.Terracc.]]&lt;/small&gt;
* ''B.&amp;nbsp;p.'' f. ''rhodoglossa'' &lt;small&gt;Sacc.&lt;/small&gt;
* ''B.&amp;nbsp;p.'' var. ''strobliana'' &lt;small&gt;[[Augusto Béguinot|Bég.]]&lt;/small&gt;
* ''B.&amp;nbsp;p.'' var. ''subcaulescens'' &lt;small&gt;[[Julien Victor de Martrin-Donos|Martrin-Donos]]&lt;/small&gt;
* ''B.&amp;nbsp;p.'' var. ''tubulosa'' &lt;small&gt;[[Franz Johann Schultz|F.J.Schultz]]&lt;/small&gt;
* ''B.&amp;nbsp;p.'' f. ''tubulosa'' &lt;small&gt;[[Anton Joseph Kerner|A.Kern.]]&lt;/small&gt;
* ''B.&amp;nbsp;pumila'' &lt;small&gt;Arv.-Touv. &amp; Dupuy&lt;/small&gt;
* ''B.&amp;nbsp;pusilla'' &lt;small&gt;(N.Terracc.) [[Sandro Pignatti|Pignatti]]&lt;/small&gt;
* ''B.&amp;nbsp;scaposa'' &lt;small&gt;[[Jean-Emmanuel Gilibert|Gilib.]]&lt;/small&gt; (''nom inval.'')
* ''B.&amp;nbsp;validula'' &lt;small&gt;Gand.&lt;/small&gt;
* ''Erigeron perennis'' &lt;small&gt;(L.) [[Martín Sessé y Lacasta|Sessé]] &amp; [[José Mariano Mociño|Moc.]]&lt;/small&gt;
|synonyms_ref = &lt;ref name=tpl&gt;[[International Compositae Alliance]]. {{navedi splet |url=http://www.theplantlist.org/tpl/record/gcc-29324 |title=''Bellis perennis'' L. |work=[[The Plant List]]; Version 1. (published on the internet) |publisher=[[Royal Botanic Gardens, Kew]] in [[Missouri Botanical Garden]] |year=2010 |accessdate=12. novembra 2012 |archive-date=2013-08-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130828210634/http://www.theplantlist.org/tpl/record/gcc-29324 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
}}

'''Navadna marjetica''' ([[znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Bellis perennis''''') je [[trajnica]] s plazečim koreninskim [[rizom]]om, ki je samonikla v Evropi, vendar je danes razširjena že po vsem zmernem pasu. Je užitna ampak ima čuden okus. Z njo se velikokrat igrajo igro ljubi me,ne ljubi me. 

==Opis==
Navadna marjetica ima nazobčane lopatičaste do narobe jajčaste pritlične [[rastlinski list|liste]], dolge med 30 in 50 mm ter široke do 15 mm. Ti oblikujejo zimzeleno listno [[Rozeta (botanika)|rozeto]], iz katere izrašča pokončno, odlakano in neolistano steblo, na vrhu katerega je en sam [[cvet|cvetni]] košek, ki ima običajno premer od 10 do 30 mm . V košku so rumeni cevasti cvetovi, obkroženi z belimi jezičastimi venčnimi listi. Na spodnji strani koška se nahaja še ena vrsta, okoli 5 mm dolgih, topih zelenih ovojkovih listov.&lt;ref name = &quot;NRP&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.notranjski-park.si/izobrazevalne-vsebine/rastlinski-svet/nebinovke/navadna-marjetica|title=Navadna marjetica|publisher=Notranjski regijski park|accessdate=28. maja 2019}}&lt;/ref&gt; Razmnožuje se z živicami in dlakavimi [[seme|semeni]], ki merijo med 1 in 2 mm. Navadna marjetica cveti med februarjem in decembrom in spada v družino nebinovk&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.substral.si/prepoznajte-tezavo/pleveli/navadna-marjetica-bellis-perennis/|title=Navadna marjetica|publisher=Silk d.o.o. in Scotts Celaflor GmbH|accessdate=28. maja 2019|archive-date=2019-09-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20190916061259/http://www.substral.si/prepoznajte-tezavo/pleveli/navadna-marjetica-bellis-perennis|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

==Razširjenost in uporabnost==
Navadna marjetica je v Sloveniji splošno razširjena in pogosta vrsta. Najbolje uspeva na zmerno bogatih, zmerno kislih, svežih tleh s srednjo količino humusa. Običajno se močno razmnoži na prisojnih, zmerno toplih legah.&lt;ref name = &quot;NRP&quot; /&gt; 

Navadna marjetica je užitna in se lahko uživa presna ali kuhana.&lt;ref&gt;[[Johanna Budwig]], Krebs – ein Fettproblem, richtige Wahl und Verwendung der Fette. Hyperion-Verlag, Freiburg im Breisgau 1956, p. 44: recipe for cancer patients.&lt;/ref&gt; Poleg tega ima tudi zdravilne lastnosti in se v [[tradicionalna medicina|ljudskem zdravilstvu]] uporablja za blaženje bolečin in krčev ter za lajšanje težav z neredno in bolečo menstruacijo. Poleg tega se [[čaj]] iz navadne marjetice uporablja tudi pri težavah s pljuči, ledvicami, jetri in prebavili.&lt;ref name = &quot;NRP&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal | vauthors = Vogl S, Picker P, Mihaly-Bison J, Fakhrudin N, Atanasov AG, Heiss EH, Wawrosch C, Reznicek G, Dirsch VM, Saukel J, Kopp B |pmid= 23770053 | doi=10.1016/j.jep.2013.06.007 | volume=149 | issue=3 | title=Ethnopharmacological in vitro studies on Austria's folk medicine--an unexplored lore in vitro anti-inflammatory activities of 71 Austrian traditional herbal drugs | date=October 2013 | pages=750–71 | journal=Journal of Ethnopharmacology | pmc=3791396}}&lt;/ref&gt; Sok zdrobljene rastline so v antiki uporabljali za zdravljenje ran, dobljenih v boju, od koder izvira rodovno ime ''bellis'' (vojna).

==Reference==
{{refsez}}

==Zunanje povezave==
{{Wikiquote|Daisies}}
*{{Commons-inline|Bellis perennis|Navadna marjetica}}
*[http://www.pfaf.org/user/Plant.aspx?LatinName=Bellis+perennis PFAF ''Bellis perennis'']

{{Taxonbar|from=Q26158}}

{{botanična škrbina}}
[[Kategorija:Nebinovke]]
[[Kategorija:Zdravilne rastline]]
[[Kategorija:Flora Azije]]
[[Kategorija:Flora Evrope]]
[[Kategorija:Flora Slovenije]]
[[Kategorija:Rastline z belimi cvetovi in več kot šestimi venčnimi listi]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>lwx4jeu0v0jlcgtiennxtfy5mplky4r</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688200</id>
      <parentid>6688198</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T15:31:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-34306-16|~2026-34306-16]] ([[User talk:~2026-34306-16|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Veritas Sapientiae|Veritas Sapientiae]]</comment>
      <origin>6285456</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6971" sha1="imoo385abqotx7w50zvdjbp8yvkrd3c" xml:space="preserve">{{Taksonomka
| image = Bellis perennis route-ailly-sur-meuse 55 07042007 4.jpg
| image_width = 250px
| image_caption =
| regnum = [[Plantae]] (rastline)
| divisio = [[Magnoliophyta]] (kritosemenke)
| classis = [[Magnoliopsida]] (dvokaličnice)
| ordo = [[Asterales]] (košarnice)
| familia = [[Asteraceae]] (nebinovke)
| genus = ''[[Bellis]]'' (marjetica)
| species = '''''B. perennis'''''
| binomial = ''Bellis perennis''
| binomial_authority = [[Carolus Linnaeus|L.]]
| synonyms =
* ''Aster bellis'' &lt;small&gt;[[Ernst Hans Ludwig Krause|E.H.L.Krause]]&lt;/small&gt;
* ''Bellis alpina'' &lt;small&gt;[[Johannes Jacob Hegetschweiler|Hegetschw.]]&lt;/small&gt;
* ''B.&amp;nbsp;armena'' &lt;small&gt;[[Pierre Edmond Boissier|Boiss.]]&lt;/small&gt;
* ''B.&amp;nbsp;croatica'' &lt;small&gt;[[Michel Gandoger|Gand.]]&lt;/small&gt;
* ''B.&amp;nbsp;hortensis'' &lt;small&gt;[[Philip Miller|Mill.]]&lt;/small&gt;
* ''B.&amp;nbsp;hybrida'' &lt;small&gt;[[Michele Tenore|Ten.]]&lt;/small&gt;
* ''B.&amp;nbsp;integrifolia'' &lt;small&gt;[[Augustin Pyramus de Candolle|DC.]] 1786 not Michx. 1803&lt;/small&gt;
* ''B.&amp;nbsp;margaritifolia'' &lt;small&gt;[[Rupert Huter|Huter]]&lt;/small&gt;
* ''B.&amp;nbsp;minor'' &lt;small&gt;[[François Alexandre Pierre de Garsault|Garsault]]&lt;/small&gt; (''[[validly published name|nom inval.]]'')
* ''B.&amp;nbsp;perennis var. caulescens'' &lt;small&gt;[[Alphonse Trémeau de Rochebrune|Rochebr.]]&lt;/small&gt;
* ''B.&amp;nbsp;p.'' [[form (botany)|f.]] ''discoidea'' &lt;small&gt;[[David Charles McClintock|D.C.McClint.]]&lt;/small&gt;
* ''B.&amp;nbsp;p.'' var. ''fagetorum'' &lt;small&gt;[[Charles Carmichael Lacaita|Lacaita]]&lt;/small&gt;
* ''B.&amp;nbsp;p.'' var. ''hybrida'' &lt;small&gt;(Ten.) [[Adriano Fiori|Fiori]]&lt;/small&gt;
* ''B.&amp;nbsp;p.'' subsp. ''hybrida'' &lt;small&gt;(Ten.) [[Carl Frederik Nyman|Nyman]]&lt;/small&gt;
* ''B.&amp;nbsp;p.'' var. ''margaritifolia'' &lt;small&gt;(Huter) Fiori&lt;/small&gt;
* ''B.&amp;nbsp;p.'' var. ''microcephala'' &lt;small&gt;Boiss.&lt;/small&gt;
* ''B.&amp;nbsp;p.'' f. ''plena'' &lt;small&gt;[[Pier Andrea Saccardo|Sacc.]]&lt;/small&gt;
* ''B.&amp;nbsp;p.'' f. ''pumila'' &lt;small&gt;([[Jean Maurice Casimir Arvet-Touvet|Arv.-Touv.]] &amp; [[Dominique Dupuy|Dupuy]]) [[Georges Rouy|Rouy]]&lt;/small&gt;
* ''B.&amp;nbsp;p.'' var. ''pusilla'' &lt;small&gt;[[Nicola Terracciano|N.Terracc.]]&lt;/small&gt;
* ''B.&amp;nbsp;p.'' f. ''rhodoglossa'' &lt;small&gt;Sacc.&lt;/small&gt;
* ''B.&amp;nbsp;p.'' var. ''strobliana'' &lt;small&gt;[[Augusto Béguinot|Bég.]]&lt;/small&gt;
* ''B.&amp;nbsp;p.'' var. ''subcaulescens'' &lt;small&gt;[[Julien Victor de Martrin-Donos|Martrin-Donos]]&lt;/small&gt;
* ''B.&amp;nbsp;p.'' var. ''tubulosa'' &lt;small&gt;[[Franz Johann Schultz|F.J.Schultz]]&lt;/small&gt;
* ''B.&amp;nbsp;p.'' f. ''tubulosa'' &lt;small&gt;[[Anton Joseph Kerner|A.Kern.]]&lt;/small&gt;
* ''B.&amp;nbsp;pumila'' &lt;small&gt;Arv.-Touv. &amp; Dupuy&lt;/small&gt;
* ''B.&amp;nbsp;pusilla'' &lt;small&gt;(N.Terracc.) [[Sandro Pignatti|Pignatti]]&lt;/small&gt;
* ''B.&amp;nbsp;scaposa'' &lt;small&gt;[[Jean-Emmanuel Gilibert|Gilib.]]&lt;/small&gt; (''nom inval.'')
* ''B.&amp;nbsp;validula'' &lt;small&gt;Gand.&lt;/small&gt;
* ''Erigeron perennis'' &lt;small&gt;(L.) [[Martín Sessé y Lacasta|Sessé]] &amp; [[José Mariano Mociño|Moc.]]&lt;/small&gt;
|synonyms_ref = &lt;ref name=tpl&gt;[[International Compositae Alliance]]. {{navedi splet |url=http://www.theplantlist.org/tpl/record/gcc-29324 |title=''Bellis perennis'' L. |work=[[The Plant List]]; Version 1. (published on the internet) |publisher=[[Royal Botanic Gardens, Kew]] in [[Missouri Botanical Garden]] |year=2010 |accessdate=12. novembra 2012 |archive-date=2013-08-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130828210634/http://www.theplantlist.org/tpl/record/gcc-29324 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
}}

'''Navadna marjetica''' ([[znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Bellis perennis''''') je [[trajnica]] s plazečim koreninskim [[rizom]]om, ki je samonikla v Evropi, vendar je danes razširjena že po vsem zmernem pasu. 

==Opis==
Navadna marjetica ima nazobčane lopatičaste do narobe jajčaste pritlične [[rastlinski list|liste]], dolge med 30 in 50 mm ter široke do 15 mm. Ti oblikujejo zimzeleno listno [[Rozeta (botanika)|rozeto]], iz katere izrašča pokončno, odlakano in neolistano steblo, na vrhu katerega je en sam [[cvet|cvetni]] košek, ki ima običajno premer od 10 do 30 mm . V košku so rumeni cevasti cvetovi, obkroženi z belimi jezičastimi venčnimi listi. Na spodnji strani koška se nahaja še ena vrsta, okoli 5 mm dolgih, topih zelenih ovojkovih listov.&lt;ref name = &quot;NRP&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.notranjski-park.si/izobrazevalne-vsebine/rastlinski-svet/nebinovke/navadna-marjetica|title=Navadna marjetica|publisher=Notranjski regijski park|accessdate=28. maja 2019}}&lt;/ref&gt; Razmnožuje se z živicami in dlakavimi [[seme|semeni]], ki merijo med 1 in 2 mm. Navadna marjetica cveti med februarjem in decembrom in spada v družino nebinovk&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.substral.si/prepoznajte-tezavo/pleveli/navadna-marjetica-bellis-perennis/|title=Navadna marjetica|publisher=Silk d.o.o. in Scotts Celaflor GmbH|accessdate=28. maja 2019|archive-date=2019-09-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20190916061259/http://www.substral.si/prepoznajte-tezavo/pleveli/navadna-marjetica-bellis-perennis|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

==Razširjenost in uporabnost==
Navadna marjetica je v Sloveniji splošno razširjena in pogosta vrsta. Najbolje uspeva na zmerno bogatih, zmerno kislih, svežih tleh s srednjo količino humusa. Običajno se močno razmnoži na prisojnih, zmerno toplih legah.&lt;ref name = &quot;NRP&quot; /&gt; 

Navadna marjetica je užitna in se lahko uživa presna ali kuhana.&lt;ref&gt;[[Johanna Budwig]], Krebs – ein Fettproblem, richtige Wahl und Verwendung der Fette. Hyperion-Verlag, Freiburg im Breisgau 1956, p. 44: recipe for cancer patients.&lt;/ref&gt; Poleg tega ima tudi zdravilne lastnosti in se v [[tradicionalna medicina|ljudskem zdravilstvu]] uporablja za blaženje bolečin in krčev ter za lajšanje težav z neredno in bolečo menstruacijo. Poleg tega se [[čaj]] iz navadne marjetice uporablja tudi pri težavah s pljuči, ledvicami, jetri in prebavili.&lt;ref name = &quot;NRP&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal | vauthors = Vogl S, Picker P, Mihaly-Bison J, Fakhrudin N, Atanasov AG, Heiss EH, Wawrosch C, Reznicek G, Dirsch VM, Saukel J, Kopp B |pmid= 23770053 | doi=10.1016/j.jep.2013.06.007 | volume=149 | issue=3 | title=Ethnopharmacological in vitro studies on Austria's folk medicine--an unexplored lore in vitro anti-inflammatory activities of 71 Austrian traditional herbal drugs | date=October 2013 | pages=750–71 | journal=Journal of Ethnopharmacology | pmc=3791396}}&lt;/ref&gt; Sok zdrobljene rastline so v antiki uporabljali za zdravljenje ran, dobljenih v boju, od koder izvira rodovno ime ''bellis'' (vojna).

==Reference==
{{refsez}}

==Zunanje povezave==
{{Wikiquote|Daisies}}
*{{Commons-inline|Bellis perennis|Navadna marjetica}}
*[http://www.pfaf.org/user/Plant.aspx?LatinName=Bellis+perennis PFAF ''Bellis perennis'']

{{Taxonbar|from=Q26158}}

{{botanična škrbina}}
[[Kategorija:Nebinovke]]
[[Kategorija:Zdravilne rastline]]
[[Kategorija:Flora Azije]]
[[Kategorija:Flora Evrope]]
[[Kategorija:Flora Slovenije]]
[[Kategorija:Rastline z belimi cvetovi in več kot šestimi venčnimi listi]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>imoo385abqotx7w50zvdjbp8yvkrd3c</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Yuval Noah Harari</title>
    <ns>0</ns>
    <id>463140</id>
    <revision>
      <id>6688253</id>
      <parentid>6573469</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T18:11:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 4 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6688253</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="19518" sha1="c0zsuyfrbluy0wmbcpq3j6curih1wkd" xml:space="preserve">{{Infobox scientist
| name          = Yuval Noah Harari
| native_name   = יובל נח הררי
| native_name_lang = he
| image         =
| alt           =
| caption       = Harari (2022)
| birth_date    = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place   = &lt;!-- WD --&gt;
| death_date    = 
| death_place   =
| resting_place =
| resting_place_coordinates = &lt;!-- {{Coord|LAT|LONG|type:landmark|display=inline,title}} --&gt;
| other_names   =
| residence     = [[Mesilat Zion]], Izrael
| nationality   = [[Izrael|izraelska]]
| field         = zgodovina
| workplaces    = [[Hebrejska univerza v Jeruzalemu]]
| alma_mater    = [[Hebrejska univerza v Jeruzalemu]]&lt;br /&gt;[[Jesus College, Oxford]]
| thesis_title  = History and I: War and the Relations between History and Personal Identity in Renaissance Military Memoirs, c. 1450–1600
| thesis_url    = https://ethos.bl.uk/OrderDetails.do?uin=uk.bl.ethos.391070
| thesis_year   = 2002
| doctoral_advisor = Steven J. Gunn
| academic_advisors =
| doctoral_students =
| notable_students =
| known_for     = ''[[Sapiens, kratka zgodovina človeštva]]'' &lt;br&gt; ''[[Homo Deus, kratka zgodovina prihodnosti]]'' 
| author_abbrev_bot =
| author_abbrev_zoo =
| influences    = [[Jared Diamond]]''&lt;br&gt;''[[Frans de Waal]]''
| influenced    =
| signature     = &lt;!-- WD --&gt;
| signature_alt =
| website       = 
| footnotes     =
| spouse        =
| children      =
}}
'''Yuval Noah Harari''' ({{lang-he|יובל נח הררי}}), [[Izraelci|izraelski]] [[zgodovinar]], [[mislec]] in [[pisatelj]],&lt;ref name=delo1&gt;https://www.delo.si/sobotna/kmetijska-revolucija-je-bila-ena-najslabsih-odlocitev-v-zgodovini-clovestva.html, vpogled: 27. 6. 2019.&lt;/ref&gt; * [[24. februar]] [[1976]], [[Kiryat Ata]], [[Izrael]].

Je profesor zgodovine na Hebrejski univerzi v Jeruzalemu, doktoriral je na oxfordski univerzi.&lt;ref name=delo1/&gt; Je avtor svetovnih uspešnic ''[[Sapiens, kratka zgodovina človeštva]]'' (2011 v hebrejščini, 2014 v angleščini), ''[[Homo Deus, kratka zgodovina prihodnosti]]'' (2016) in ''[[21 nasvetov za 21. stoletje]]'' (2018). V svojih knjigah raziskuje [[svobodna volja|svobodno voljo]], [[zavest]] in [[inteligenca|inteligenco]].

== Življenje ==
Harari se je rodil leta 1976 v izraelskem mestu [[Kiryat Ata]] in odraščal v posvetni družini&lt;ref&gt;[http://larchemag.fr/2017/09/28/3386/les-predictions-de-yuval-noah-harrari/ Les prédictions de Yuval Noah Harrari], L'arche magazine&lt;/ref&gt; libanonskega in zahodnoevropskega porekla v mestu [[Haifa]].&lt;ref name=&quot;guardian0705&quot;&gt;{{navedi splet | url = https://www.theguardian.com/culture/2015/jul/05/yuval-harari-sapiens-interview-age-of-cyborgs | title = Yuval Noah Harari: The age of the cyborg has begun – and the consequences cannot be known | accessdate = 2. 11. 2016 | date = 5. 7. 2015 | first = Carole | last = Cadwalladr | authorlink=Carole Cadwalladr | magazine = [[The Guardian]] }}&lt;/ref&gt; Harari je razkrit [[homoseksualec]];&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Yuval Noah Harari: ‘Homo sapiens as we know them will disappear in a century or so’|url=https://www.theguardian.com/culture/2017/mar/19/yuval-harari-sapiens-readers-questions-lucy-prebble-arianna-huffington-future-of-humanity|date=9. 3. 2017|first=Andrew|last=Anthony|periodical=The Guardian|accessdate=5. 3. 2019}}&lt;/ref&gt; svojega moža Itzika Yahava je spoznal leta 2002.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.theguardian.com/lifeandstyle/2016/aug/27/yuval-noah-harari-we-are-quickly-acquiring-powers-that-were-always-thought-to-be-divine|title=Yuval Noah Harari: ‘We are acquiring powers thought to be divine’|first=Tim|last=Adams|date=27. 8. 2016|website=the Guardian|accessdate=17. 3. 2018}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.haaretz.com/israel-news/fast-talk-the-road-to-happiness-1.426554|title=Fast Talk / The Road to Happiness|date=25 April 2012|publisher=|accessdate=17. 3.  2018|work=Haaretz|archive-date=2017-09-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20170916001935/http://www.haaretz.com/israel-news/fast-talk-the-road-to-happiness-1.426554|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Yahav je tudi Hararijev osebni menedžer.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.nrg.co.il/online/55/ART2/726/869.html|title=זה ייגמר בבכי: סוף העולם לפי יובל נח הררי|publisher=|accessdate=17. 3. 2018|archive-date=2017-09-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20170911205108/http://www.nrg.co.il/online/55/ART2/726/869.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Civilno sta se poročila v [[Toronto|Torontu]] v Kanadi.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://epaperbeta.timesofindia.com/Article.aspx?eid=31821&amp;articlexml=Sadly-superhumans-in-the-end-are-not-going-14102015012006 |title=Sadly, superhumans in the end are not going to be us |publisher=The Times Group |work=[[Mumbai Mirror]] |last=Nevatia |first=Shreevatsa |date=14. 10. 2015 |accessdate=17. 3. 2018 |archive-date=2018-07-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180701194400/http://epaperbeta.timesofindia.com/Article.aspx?eid=31821&amp;articlexml=Sadly-superhumans-in-the-end-are-not-going-14102015012006 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Par živi v mošavu, kooperativnem kmetijskem naselju, imenovanem [[Mesilat Zion]], v bližini Jeruzalema.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.haaretz.com/weekend/magazine/fast-talk-the-road-to-happiness-1.426554|title=Fast Talk The Road to Happiness|date=25. 4. 2017|publisher=|work=[[Haaretz]]|accessdate=2019-06-27|archive-date=2012-04-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20120428095629/http://www.haaretz.com/weekend/magazine/fast-talk-the-road-to-happiness-1.426554|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet | last = Appleyard | first = Bryan | authorlink = Bryan Appleyard | date = 31. 8. 2014 | title = Asking big questions | url = http://www.thesundaytimes.co.uk/sto/culture/books/non_fiction/article1451491.ece | website = [[thesundaytimes.co.uk]] | accessdate = 25. 7. 2015 | archive-date = 2016-08-06 | archive-url = https://web.archive.org/web/20160806025607/http://www.thesundaytimes.co.uk/sto/culture/books/non_fiction/article1451491.ece | url-status = dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;FT 2014 interview&quot;&gt;{{navedi splet | last = Reed | first = John | date = 5. 9. 2014 | title = Lunch with the FT: Yuval Noah Harari | url = http://www.ft.com/cms/s/2/aee05cca-3416-11e4-b81c-00144feabdc0.html | website = ft.com | accessdate = 25. 7. 2015 }}&lt;/ref&gt;

Harari pravi, da je meditacijska tehnika vipasana, s katero se je začel ukvarjati leta 2000 v Oxfordu, spremenila njegovo življenje.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://soundcloud.com/panoply/yuval-harari-author-of-sapiens-on-ai-religion-and-60-day-meditation-retreats|title=Yuval Harari, author of &quot;Sapiens,&quot; on AI, religion, and 60-day meditation retreats|publisher=|accessdate=17. 3. 2018}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.theguardian.com/lifeandstyle/2016/aug/27/yuval-noah-harari-we-are-quickly-acquiring-powers-that-were-always-thought-to-be-divine|title=Yuval Noah Harari: ‘We are quickly acquiring powers that were always thought to be divine’|first=Tim|last=Adams|date=27. 8. 2016|publisher=|via=The Guardian}}&lt;/ref&gt; Izvaja jo po dve uri vsak dan; eno uro pred začetkom in eno uro po koncu delovnega dne.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://time.com/4672373/yuval-noah-harari-homo-deus-interview/|title=How Humankind Could Become Totally Useless|website=Time|accessdate=17. 3. 2018|archive-date=2018-03-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20180320134306/http://time.com/4672373/yuval-noah-harari-homo-deus-interview/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Vsako leto izvaja vsaj 30-dnevno meditacijsko kuro v tišini in brez knjig ali družbenih omrežij.&lt;ref&gt;{{navedi splet | url=https://www.chathamhouse.org/sites/files/chathamhouse/field/field_document/Interview%20-%20Yuval%20Harari.pdf | title=Interview - Yuval Harari | publisher=[[Chatham House]] | work=[[The World Today (magazine)|The World Today]] | date=oktober–november 2015 | accessdate=17. 3. 2018 | pages=30–32| archiveurl=https://web.archive.org/web/20171212073520/https://www.chathamhouse.org/sites/files/chathamhouse/field/field_document/Interview%20-%20Yuval%20Harari.pdf| archivedate= 12. 12. 2017 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.theaustralian.com.au/life/weekend-australian-magazine/yuval-noah-harari-sapiens-and-the-age-of-the-algorithm/news-story/dec563f94ceb523228049fdaf8ab8915|title=Yuval Noah Harari, Sapiens and the age of the algorithm | date=3. 9. 2016 |publisher=Josh Glancy | work=[[The Australian]]| archiveurl=https://web.archive.org/web/20161110213716/https://www.theaustralian.com.au/life/weekend-australian-magazine/yuval-noah-harari-sapiens-and-the-age-of-the-algorithm/news-story/dec563f94ceb523228049fdaf8ab8915 | archivedate=10. 11. 2016 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;haaretz.com&quot;/&gt; Je tudi pomožni učitelj meditacije.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.vridhamma.org/en2013-12|title=The messenger of inner peace: Satya Narayan Goenka; New Appointments | publisher=Vipassana Research Institute|first=|last= |work=Vipassana Newsletter 23 (12) | date=17. 12. 2013 |accessdate=17. 3. 2018}}&lt;/ref&gt; Knjigo ''[[Homo Deus, kratka zgodovina prihodnosti]]'' je posvetil svojemu učitelju meditacije, [[S. N. Goenka|N. S. Goenki]], za katerega pravi, da ga je naučil pomembnih stvari in da brez petnajstletnega izvajanja vipasane ne bi zmogel fokusa, miru in vpogleda, pomembnega za pisanje omenjene knjige.&lt;ref&gt;Homo Deus, dedication and Acknowledgements p426&lt;/ref&gt; Meditacijo razume kot način raziskovanja.&lt;ref name=&quot;haaretz.com&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.haaretz.com/israel-news/fast-talk-the-road-to-happiness-1.426554|title=Fast Talk The Road to Happiness|date=25 April 2017|publisher=|via=Haaretz|accessdate=2019-06-27|archive-date=2017-09-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20170916001935/http://www.haaretz.com/israel-news/fast-talk-the-road-to-happiness-1.426554|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Je [[vegan]] in pravi, da je to posledica njegovega raziskovanja, vključno z njegovim mnenjem, da mlečna industrija trga vez med kravo in njenim mladičem, teletom.&lt;ref name=&quot;guardian0705&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://soundcloud.com/bloombergview/interview-with-yuval-noah-harari-masters-in-business-audio|title=Interview With Yuval Noah Harari: Masters in Business (Audio)|publisher=|accessdate=17. 3. 2018}}&lt;/ref&gt; Januarja 2019 je povedal, da še vedno nima [[pametni telefon|pametnega telefona]].&lt;ref&gt;{{navedi splet | url=https://samharris.org/podcasts/reality-and-the-imagination/ | title=# 68 -- Reality and the Imagination | publisher=[[Sam Harris]] | work=Waking Up podcast | date=19. 3. 2017 | accessdate=17. 3. 2018 | archive-date=2020-04-20 | archive-url=https://web.archive.org/web/20200420003935/https://samharris.org/podcasts/reality-and-the-imagination/ | url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

== Akademska kariera ==
Harari se je po študiju [[zgodovina|zgodovine]] najprej med letoma 1993 in 1998 na Hebrejski univerzi v Jeruzalemu specializiral za [[srednjeveška zgodovina|srednjeveško zgodovino]] in [[vojaška zgodovina|vojaško zgodovino]]. Doktoriral je leta 2002 pod mentorstvom Stevena J. Gunna oxfordski univerzi Jesus College. Postdoktorski študij zgodovine je obiskoval med letoma 2003 in 2005 kot štipendist fundacije [[Yad Hanadiv]] Fellow.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url = http://pluto.huji.ac.il/~ynharari/cv.html|title = CV at The Hebrew University of Jerusalem|date = 2008|accessdate = |website = |publisher = |last = |first = }}&lt;/ref&gt; Objavil je številne knjige in članke. Sedaj se specializira za zgodovino sveta in makrozgodovinske procese.

==Knjige==
Njegova prva knjižna uspešnica ''[[Sapiens, kratka zgodovina človeštva]]'' je leta 2011 izšla v hebrejščini, leta 2014 v angleščini, nato pa so sledili prevodi v več kot 45 jezikov,&lt;ref name=&quot;Telegraph_Payne&quot;&gt;{{navedi novice|last1=Payne|first1=Tom|title=Sapiens: a Brief History of Humankind by Yuval Noah Harari, review: 'urgent questions'|url=https://www.telegraph.co.uk/culture/books/bookreviews/11120947/Sapiens-a-Brief-History-of-Humankind-by-Yuval-Noah-Harari-review-urgent-questions.html|accessdate=29. 10. 2014|work=The Telegraph|date=26. 9. 2014}}&lt;/ref&gt; vključno s [[slovenščina|slovenščino]].&lt;ref&gt;https://www.bukla.si/avtor/?name=yuval%2Bnoah%2Bharari, vpogled: 27. 6. 2019.&lt;/ref&gt; Knjiga opisuje vso zgodovino sveta, od evolucije ''[[Homo sapiens]]a'' v [[kamena doba|kameni dobi]], do političnih in tehnoloških revolucij v 21. stoletju. Hebrejska izdaja je postala knjižna uspešnica v Izraelu ter požela veliko zanimanja med splošno javnostjo, s čimer je Harari postal slavna oseba.&lt;ref&gt;[http://www.haaretz.com/weekend/magazine/fast-talk-the-road-to-happiness-1.426554 Fast talk / The road to happiness] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120428095629/http://www.haaretz.com/weekend/magazine/fast-talk-the-road-to-happiness-1.426554 |date=2012-04-28 }}, in ''[[Haaretz]]'', 25. 4. 2012&lt;/ref&gt; 

Knjigo ''[[Homo Deus, kratka zgodovina prihodnosti]]'' je izdal leta 2016, v njej pa raziskuje možnosti prihodnosti ''Homo sapiensa''.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://www.theguardian.com/books/2016/aug/24/homo-deus-by-yuval-noah-harari-review|title=Homo Deus by Yuval Noah Harari review – how data will destroy human freedom|last=Runciman|first=David|date=24. 8. 2016|work=The Guardian|access-date=20. 10. 2017|language=en-GB|issn=0261-3077}}&lt;/ref&gt; Napiše, da bo človeštvo v prihodnosti z veliko verjetnostjo vlagalo znatne napore v to, da bi doseglo [[sreča|srečo]], [[nesmrtnost]] in božansko moč.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|url=https://www.worldcat.org/oclc/953597984|title=Homo Deus: A Brief History of Tomorrow|last=Harari|first=Yuval Noah|date=2016|publisher=Vintage|year=|isbn=9781784703936|location=London|pages=75|oclc=953597984}}&lt;/ref&gt; 

Hararijeva najnoveška knjiga ''[[21 nasvetov za 21. stoletje]]'' se osredotoča bolj na trenutne težave človeštva.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.theguardian.com/books/2018/aug/15/21-lessons-for-the-21st-century-by-yuval-noah-harari-review|title=21 Lessons for the 21st Century by Yuval Noah Harari review – a guru for our times?|last=Lewis|first=Helen|date=15. 8. 2018|website=the Guardian|language=en|access-date=25. 8. 2018}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://www.thetimes.co.uk/article/review-21-lessons-for-the-21st-century-by-yuval-noah-harari-chilling-predictions-from-the-author-of-sapiens-f3n30fn6q|title=Review: 21 Lessons for the 21st Century by Yuval Noah Harari — chilling predictions from the author of Sapiens|last=Russell|first=Review by Jenni|date=19. 8. 2018|access-date=25. 8. 2018|language=en|issn=0140-0460}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://www.standard.co.uk/lifestyle/books/21-lessons-for-the-21st-century-by-yuval-noah-harari-review-a3918696.html|title=Can mindfulness save us from the menace of artificial intelligence?|work=Evening Standard|access-date=25. 8. 2018|language=en-GB|archive-date=2020-01-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20200130141612/https://www.standard.co.uk/lifestyle/books/21-lessons-for-the-21st-century-by-yuval-noah-harari-review-a3918696.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Izšla je 30. avgusta 2018,&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.newstatesman.com/culture/books/2018/08/yuval-noah-harari-s-21-lessons-21st-century-banal-and-risible-self-help-book|title=Yuval Noah Harari’s 21 Lessons for the 21st Century is a banal and risible self-help book|last=|first=|date=|website=New Statesman|access-date=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://www.thenational.ae/arts-culture/books/book-review-is-21-lessons-for-the-21st-century-another-hit-for-yuval-noah-harari-1.763381|title=Book review: Is '21 Lessons for the 21st Century' another hit for Yuval Noah Harari|work=The National|access-date=25. 8. 2018|language=en}}&lt;/ref&gt; prevod v slovenščino pa je izšel leta 2019.&lt;ref&gt;https://www.bukla.si/knjigarna/druzbene-vede/etnologija-in-antropologija/21-nasvetov-za-21-stoletje.html, vpogled: 27. 9. 2019.&lt;/ref&gt;

=== Izdane knjige ===
*  ''[[21 nasvetov za 21. stoletje]]'' (''21 Lessons for the 21st Century'') (2018: London, Jonathan Cape; 2019 prevod v slovenščino), {{ISBN|1787330672}}
* ''[[Homo Deus, kratka zgodovina prihodnosti]]'' (''Homo Deus: A Brief History of Tomorrow'') (2016; 2017 prevod v slovenščino), {{ISBN|978-1910701881}}
* ''[[Sapiens, kratka zgodovina človeštva]]'' (''Sapiens: A Brief History of Humankind'') (2011 v hebrejščini; 2014 v angleščini: London, Harvill Secker; 2014 prevod v slovenščino),  {{ISBN|978-006-231-609-7}}
* ''The Ultimate Experience: Battlefield Revelations and the Making of Modern War Culture, 1450–2000'' (Houndmills: Palgrave-Macmillan, 2008),&lt;ref name=&quot;ynharari.com&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.ynharari.com/|title=Yuval Harari – YN Harari – Prof. Yuval Noah Harari – Official Site – Sapiens: A Brief History of Humankind|publisher=}}&lt;/ref&gt; {{ISBN|978-023-058-388-7}}
* ''Special Operations in the Age of Chivalry, 1100–1550'' (Woodbridge: Boydell &amp; Brewer, 2007), {{ISBN|978-184-383-292-8}}
* ''Renaissance Military Memoirs: War, History and Identity'', 1450–1600 (Woodbridge: Boydell &amp; Brewer, 2004), {{ISBN|978-184-383-064-1}}

===Članki===
* &quot;The Military Role of the Frankish Turcopoles – a Reassessment&quot;, ''[[Mediterranean Historical Review]]'' 12 (1) (junij 1997), pp.&amp;nbsp;75–116.
* &quot;Inter-Frontal Cooperation in the Fourteenth Century and Edward III’s 1346 Campaign&quot;, ''[[War in History]]'' 6 (4) (september 1999), pp.&amp;nbsp;379–395
* &quot;Strategy and Supply in Fourteenth-Century Western European Invasion Campaigns&quot;, ''[[The Journal of Military History]]'' 64 (2) (april 2000), pp.&amp;nbsp;297–334.
* &quot;Eyewitnessing in Accounts of the First Crusade: The Gesta Francorum and Other Contemporary Narratives&quot;, ''Crusades'' 3 (august 2004), pp.&amp;nbsp;77–99
* &quot;Martial Illusions: War and Disillusionment in Twentieth-Century and Renaissance Military Memoirs&quot;, ''The Journal of Military History'' 69 (1) (januar 2005), pp.&amp;nbsp;43–72
* &quot;Military Memoirs: A Historical Overview of the Genre from the Middle Ages to the Late Modern Era&quot;, ''War in History'' 14:3 (2007), pp.&amp;nbsp;289–309
* &quot;The Concept of ‘Decisive Battles’ in World History&quot;, ''[[The Journal of World History]]'' 18 (3) (2007), 251–266
* &quot;Knowledge, Power and the Medieval Soldier, 1096–1550&quot;, in ''In Laudem Hierosolymitani: Studies in Crusades and Medieval Culture in Honour of [[Benjamin Z. Kedar]]'', ed. Iris Shagrir, Ronnie Ellenblum in [[Jonathan Riley-Smith]], (Ashgate, 2007)
* &quot;Combat Flow: Military, Political and Ethical Dimensions of Subjective Well-Being in War&quot;, ''[[Review of General Psychology]]'' (September 2008)&lt;ref name=&quot;ynharari.com&quot;/&gt;
* Introduction to [[Peter Singer]]'s ''[[Animal Liberation (book)|Animal Liberation]]'', [[The Bodley Head]], 2015.
* &quot;Armchairs, Coffee and Authority: Eye-witnesses and Flesh-witnesses Speak about War, 1100-2000&quot;, ''Journal of Military History'' 74:1 (januar 2010), pp. 53-78.
* [https://www.ft.com/content/50bb4830-6a4c-11e6-ae5b-a7cc5dd5a28c &quot;Yuval Noah Harari on big data, Google and the end of free will&quot;], ''[[Financial Times]]'' (avgust 2016).
* [http://time.com/4826856/russia-trump-north-korea-china-war/ &quot;Why It’s No Longer Possible for Any Country to Win a War&quot;], ''Time'' (23. junij 2017).
* [https://www.theatlantic.com/magazine/archive/2018/10/yuval-noah-harari-technology-tyranny/568330/ &quot;Why Technology Favors Tyranny&quot;], ''[[The Atlantic]]'' (oktober 2018).

==Sklici==
{{sklici}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Harari, Yuval}}
[[Kategorija:Izraelski zgodovinarji]]
[[Kategorija:Izraelski filozofi]]</text>
      <sha1>c0zsuyfrbluy0wmbcpq3j6curih1wkd</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Župnija Vreme</title>
    <ns>0</ns>
    <id>465310</id>
    <revision>
      <id>6688166</id>
      <parentid>6684622</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T14:29:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <origin>6688166</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2304" sha1="rvbfhz202q0ut0qyhz93g0fi2tnu9qg" xml:space="preserve">{{Infobox RKC zupnija
|image=Vremski Britof Slovenia church 1.jpg
|caption=
|vrsta=[[teritorialna župnija|teritorialna]] [[župnija]]
|ustanovljena=
|prej=
|ukinjena=
|preimenovana=
|skofija=[[Škofija Koper]]
|zupnik= 
|parish_administrator = Slavko Obed&lt;ref name=&quot;uprava&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://skofija-koper.si/premestitve-duhovnikov-2017/ |title=Škofija Koper: premestitve duhovnikov 2017 |accessdate= |date=6. avgust 2017 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;
|sedez=Vremski Britof 18&lt;br&gt;6217 Vremski Britof
 |drzava=[[Slovenija]]
|splet=
}}


| annexed_parishes = Vatovlje


'''[[Župnija]] [[Vremski Britof|Vreme]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Kraška dekanija|Kraške dekanije]] v [[Škofija Koper|škofiji Koper.]] 

== Sakralni objekti ==
* [[župnijska cerkev]] Marijinega vnebovzetja, [[Vremski Britof]] 
* [[podružnična cerkev|podružnica]] sv. Tomaža v Famljah
* [[podružnična cerkev|podružnica]] sv. Lovrenca v Vremskem Britofu
* [[podružnična cerkev|podružnica]] sv. Jošta v Gornjih Vremah
* [[podružnična cerkev|podružnica]] sv. Križa na Škofljah
* [[podružnična cerkev|podružnica]] sv. Jurija v Vatovljah (do 2018 župnijska cerkev)
* [[podružnična cerkev|podružnica]] sv. Kancijana na Barki
* [[podružnična cerkev|podružnica]] sv. Janeza Krstnika v Podgradu pri Vremah

'''Od 1. januarja 2018''' &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt; :

===Pastoralno območje Župnije Divača===
Župnijski upravitelj [[Župnija Divača|Župnije Divača]] od leta 2017 pastoralno vodi in upravlja tudi sosednji [[Župnija Vatovlje|župniji Vatovlje]] in Vreme.&lt;ref name=&quot;uprava&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://skofija-koper.si/premestitve-duhovnikov-2017/ |title=Škofija Koper: premestitve duhovnikov 2017 |accessdate= |date=6. avgust 2017 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]]
* [[Škofija Koper]]


[[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Vreme]]
[[Kategorija:Kraška dekanija|Vreme]]
{{Škofija Koper}}</text>
      <sha1>rvbfhz202q0ut0qyhz93g0fi2tnu9qg</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688172</id>
      <parentid>6688166</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T14:38:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <origin>6688172</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2779" sha1="m2uanc4w8a6n709qc1ypmp718m8vzxa" xml:space="preserve">
{{Infopolje Župnija
| title = Župnija Vreme
| latin = 
| image = 
| caption = 

| country = [[Slovenija]]
| headquarters = Vremski Britof 18&lt;br&gt;6217 Vremski Britof
| parish_church = [[]]
| dedication = [[]]
| denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]]
| liturgical_rite = [[Rimski obred]]

| established = 
| first_mentioned = 
| previous_name = 
| separated_from_parish = 
| annexed_parishes = Vatovlje

| deanery = [[Kraška dekanija |Kraška ]]
| archdeaconry = 
| diocese_title = 
| diocese = [[Škofija Koper |Koper ]]
| province = [[Metropolija Ljubljana |Ljubljana ]]

| bishop_title = 
| bishop = 
| administrated_from_parish = 
| priest = 
| parish_administrator = upr Slavko Obed&lt;ref name=&quot;uprava&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://skofija-koper.si/premestitve-duhovnikov-2017/ |title=Škofija Koper: premestitve duhovnikov 2017 |accessdate= |date=6. avgust 2017 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;
| pastor = 
| chaplain = 
| assistant = 
| retired_priest = 
| deacon = 
| shrine = 
| notable_people = 
| neigboring_parishes = 
| business_card = 
}}

'''Župnija Vreme''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Kraška dekanija|Kraške dekanije]], ki je del [[Škofija Koper|Škofije Koper]]. 

== Sakralni objekti ==
* [[župnijska cerkev]] Marijinega vnebovzetja, [[Vremski Britof]] 
* [[podružnična cerkev|podružnica]] sv. Tomaža v Famljah
* [[podružnična cerkev|podružnica]] sv. Lovrenca v Vremskem Britofu
* [[podružnična cerkev|podružnica]] sv. Jošta v Gornjih Vremah
* [[podružnična cerkev|podružnica]] sv. Križa na Škofljah
* [[podružnična cerkev|podružnica]] sv. Jurija v Vatovljah (do 2018 župnijska cerkev)
* [[podružnična cerkev|podružnica]] sv. Kancijana na Barki
* [[podružnična cerkev|podružnica]] sv. Janeza Krstnika v Podgradu pri Vremah

'''Od 1. januarja 2018''' &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt; :

===Pastoralno območje Župnije Divača===
Župnijski upravitelj [[Župnija Divača|Župnije Divača]] od leta 2017 pastoralno vodi in upravlja tudi sosednji [[Župnija Vatovlje|župniji Vatovlje]] in Vreme.&lt;ref name=&quot;uprava&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://skofija-koper.si/premestitve-duhovnikov-2017/ |title=Škofija Koper: premestitve duhovnikov 2017 |accessdate= |date=6. avgust 2017 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]]
* [[Škofija Koper]]


[[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Vreme]]
[[Kategorija:Kraška dekanija|Vreme]]
{{Škofija Koper}}</text>
      <sha1>m2uanc4w8a6n709qc1ypmp718m8vzxa</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Dekanija Slovenske Konjice</title>
    <ns>10</ns>
    <id>466775</id>
    <revision>
      <id>6688424</id>
      <parentid>6519341</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T09:45:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <origin>6688424</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3056" sha1="6rwt68zvefl8hcv6a9bxxfc2siuechp" xml:space="preserve">{{Navpolje
| name = Dekanija Slovenske Konjice
| title = [[Dekanija Slovenske Konjice]]
| basestyle = background: gold;
| listclass = hlist
| state = collapsed
| groupstyle = text-align:left

| group1style = text-align:center; border-bottom: 1px silver solid;
| list1style = text-align:center; background: gold; font-weight: bold; border-bottom: 1px silver solid;
| group1 = Župnije
| list1 = Cerkve

| group2 = [[Župnija Čadram - Oplotnica|Čadram - Oplotnica]]
| list2 = 
* '''[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Čadram|sv. Janez Krstnik, Čadram]]'''
* [[Cerkev sv. Barbare, Malahorna|sv. Barbara, Malahorna]]
* [[cerkev sv. Miklavža, Koritno|sv. Miklavž, Koritno]]
* [[cerkev sv. Mohorja in Fortunata, Lačna gora|sv. Mohor in Fortunat, Lačna gora]]

| group3 = [[Župnija Kebelj|Kebelj]]
| list3 = 
* '''[[Cerkev sv. Marjete Antiohijske, Kebelj|sv. Marjeta, Kebelj]]'''

| group4 = [[Župnija Loče pri Poljčanah]]
| list4 = 
* '''[[Cerkev sv. Duha, Loče|sv. Duh, Loče]]'''

| group5 = [[Župnija Prihova|Prihova]]
| list5 = 
* '''[[Cerkev Marijinega varstva, Prihova|Marijino varstvo, Prihova]]'''
* [[Cerkev sv. Jošta, Vinarje|sv. Jošt, Vinarje]]

| group6 = [[Župnija Skomarje|Skomarje]]
| list6 = 
* '''[[Cerkev sv. Lamberta, Skomarje|sv. Lambert, Skomarje]]'''

| group7 = [[Nadžupnija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]
| list7 = 
* '''[[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|sv. Jurij, Slovenske Konjice]]'''
* [[Cerkev sv. Ane, Slovenske Konjice|sv. Ana, Slovenske Konjice]]
* [[Cerkev sv. Družine, Tepanje|sv. Družina, Tepanje]]

| group8 = [[Župnija Stranice|Stranice]]
| list8 = 
* '''[[Cerkev sv. Lovrenca, Stranice|sv. Lovrenc, Stranice]]'''

| group9 = [[Župnija Sv. Kunigunda na Pohorju|Sv. Kunigunda na Pohorju]]
| list9 = 
* '''[[Cerkev sv. Kunigunde, Gorenje pri Zrečah|sv. Kunigunda, Gorenje pri Zrečah]]'''
* [[Cerkev sv. Jakoba, Resnik|sv. Jakob, Resnik]]
* [[Cerkev Jezusove spremenitve na gori, Rogla|Jezusova spremenitev na gori, Rogla]]

| group10 = [[Župnija Sv. Jernej pri Ločah|Sveti Jernej]]
| list10 = 
* '''[[Cerkev sv. Jerneja, Sveti Jernej|Sveti Jernej]]'''

| group11 = [[Župnija Špitalič (Nadškofija Maribor)|Špitalič]]
| list11 = 
* '''[[Cerkev Marijinega obiskanja, Špitalič pri Slovenskih Konjicah|Marijino obiskanje, Špitalič]]'''
* ''[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Žička kartuzija|sv. Janez Krstnik, Žička kartuzija]]''

| group12 = [[Župnija Zreče|Zreče]]
| list12 = 
* '''[[Cerkev Vstalega zveličarja, Zreče|Vstali zveličar, Zreče]]'''
* [[Cerkev Matere Božje, Brinjeva gora|Mati Božja, Brinjeva gora]]
* [[cerkev sv. Martina, Zlakova|sv. Martin, Zlakova]] 
* [[cerkev sv. Neže, Golika|sv. Neža, Golika]]

| group13 = [[Župnija Žiče|Žiče]]
| list13 = 
* '''[[Cerkev sv. Petra, Žiče|sv. Peter, Žiče]]'''

| below = Župnijske cerkve so zapisane '''krepko'''. Nekdanje cerkve so zapisane ''ležeče''.

}}&lt;noinclude&gt;

[[Kategorija:Škofijske predloge]]
[[Kategorija:Slovenske rimskokatoliške predloge]]
[[Kategorija:Dekanija Slovenske Konjice|*]]
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>6rwt68zvefl8hcv6a9bxxfc2siuechp</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688425</id>
      <parentid>6688424</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T09:46:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <origin>6688425</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3077" sha1="8n92t1cbny2ou3g3h6q62s429uqnst7" xml:space="preserve">{{Navpolje
| name = Dekanija Slovenske Konjice
| title = [[Dekanija Slovenske Konjice]]
| basestyle = background: gold;
| listclass = hlist
| state = collapsed
| groupstyle = text-align:left

| group1style = text-align:center; border-bottom: 1px silver solid;
| list1style = text-align:center; background: gold; font-weight: bold; border-bottom: 1px silver solid;
| group1 = Župnije
| list1 = Cerkve

| group2 = [[Župnija Čadram - Oplotnica|Čadram - Oplotnica]]
| list2 = 
* '''[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Čadram|sv. Janez Krstnik, Čadram]]'''
* [[Cerkev sv. Barbare, Malahorna|sv. Barbara, Malahorna]]
* [[cerkev sv. Miklavža, Koritno|sv. Miklavž, Koritno]]
* [[cerkev sv. Mohorja in Fortunata, Lačna gora|sv. Mohor in Fortunat, Lačna gora]]

| group3 = [[Župnija Kebelj|Kebelj]]
| list3 = 
* '''[[Cerkev sv. Marjete Antiohijske, Kebelj|sv. Marjeta, Kebelj]]'''

| group4 = [[Župnija Loče pri Poljčanah|Loče pri Poljčanah]]
| list4 = 
* '''[[Cerkev sv. Duha, Loče|sv. Duh, Loče]]'''

| group5 = [[Župnija Prihova|Prihova]]
| list5 = 
* '''[[Cerkev Marijinega varstva, Prihova|Marijino varstvo, Prihova]]'''
* [[Cerkev sv. Jošta, Vinarje|sv. Jošt, Vinarje]]

| group6 = [[Župnija Skomarje|Skomarje]]
| list6 = 
* '''[[Cerkev sv. Lamberta, Skomarje|sv. Lambert, Skomarje]]'''

| group7 = [[Nadžupnija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]
| list7 = 
* '''[[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|sv. Jurij, Slovenske Konjice]]'''
* [[Cerkev sv. Ane, Slovenske Konjice|sv. Ana, Slovenske Konjice]]
* [[Cerkev sv. Družine, Tepanje|sv. Družina, Tepanje]]

| group8 = [[Župnija Stranice|Stranice]]
| list8 = 
* '''[[Cerkev sv. Lovrenca, Stranice|sv. Lovrenc, Stranice]]'''

| group9 = [[Župnija Sv. Kunigunda na Pohorju|Sv. Kunigunda na Pohorju]]
| list9 = 
* '''[[Cerkev sv. Kunigunde, Gorenje pri Zrečah|sv. Kunigunda, Gorenje pri Zrečah]]'''
* [[Cerkev sv. Jakoba, Resnik|sv. Jakob, Resnik]]
* [[Cerkev Jezusove spremenitve na gori, Rogla|Jezusova spremenitev na gori, Rogla]]

| group10 = [[Župnija Sv. Jernej pri Ločah|Sveti Jernej]]
| list10 = 
* '''[[Cerkev sv. Jerneja, Sveti Jernej|Sveti Jernej]]'''

| group11 = [[Župnija Špitalič (Nadškofija Maribor)|Špitalič]]
| list11 = 
* '''[[Cerkev Marijinega obiskanja, Špitalič pri Slovenskih Konjicah|Marijino obiskanje, Špitalič]]'''
* ''[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Žička kartuzija|sv. Janez Krstnik, Žička kartuzija]]''

| group12 = [[Župnija Zreče|Zreče]]
| list12 = 
* '''[[Cerkev Vstalega zveličarja, Zreče|Vstali zveličar, Zreče]]'''
* [[Cerkev Matere Božje, Brinjeva gora|Mati Božja, Brinjeva gora]]
* [[cerkev sv. Martina, Zlakova|sv. Martin, Zlakova]] 
* [[cerkev sv. Neže, Golika|sv. Neža, Golika]]

| group13 = [[Župnija Žiče|Žiče]]
| list13 = 
* '''[[Cerkev sv. Petra, Žiče|sv. Peter, Žiče]]'''

| below = Župnijske cerkve so zapisane '''krepko'''. Nekdanje cerkve so zapisane ''ležeče''.

}}&lt;noinclude&gt;

[[Kategorija:Škofijske predloge]]
[[Kategorija:Slovenske rimskokatoliške predloge]]
[[Kategorija:Dekanija Slovenske Konjice|*]]
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>8n92t1cbny2ou3g3h6q62s429uqnst7</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Zemljevid iz Madabe</title>
    <ns>0</ns>
    <id>466945</id>
    <revision>
      <id>6688283</id>
      <parentid>6273108</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T19:52:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6688283</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12120" sha1="0zo9418ex452q7r4smrhk03pru28nzv" xml:space="preserve">{{Infobox artifact
|name          = ''Zemljevid Madabe''
|image         = [[File: Madaba map.jpg |300px]]
|image2        =
|image_caption = Jeruzalem na zemljevidu Madabe.
|material      = [[mozaik]]
|size          =
|writing       = 
|created       = 6. st. n. št.
|discovered    = 1884
|location      = [[Madaba]], [[Jordanija]]
|id            = 
}}
{{italic title}}

'''Zemljevid iz Madabe''', znan tudi kot '''mozaični zemljevid iz Madabe''', je del talnega [[mozaik]]a v zgodnji bizantinski cerkvi svetega Jurija v [[Madaba|Madabi]] v [[Jordanija|Jordaniji]]. ''Zemljevid iz Madabe'' je na Bližnjem vzhodu, del pa vsebuje najstarejšo ohranjeno originalno kartografsko upodobitev [[Sveta dežela|Svete dežele]] in še posebej [[Jeruzalem]]a. Izvira iz 6. stoletja našega štetja.

== Zgodovina ==
[[File:Madaba Map reproduction.jpg|thumb|250px|Reprodukcija zemljevida iz Madabe]]
Mozaični ''Zemljevid iz Madabe'' prikazuje Jeruzalem z Novo cerkvijo Matere božje, ki je bila posvečena 20. novembra 542. Stavbe, postavljene v Jeruzalemu po letu 570, niso upodobljene, kar omejuje časovno obdobje nastanka na obdobje med 542 in 570. Mozaik so naredili neznani umetniki, verjetno za krščansko skupnost Madabe, ki je bila takrat sedež škofa. Leta 614 je Madabo osvojilo [[Sasanidsko cesarstvo]]. V 8. stoletju je vladajoči muslimanski [[Omajadski kalifat]] iz mozaika odstranil nekaj figuralnih motivov. Leta 746 je Madabo v veliki meri uničil [[potres]] in je bila nato zapuščena.
[[File:Madaba map mosaic, Jordan LOC matpc.09320.tif|thumb|Stara fotografija iz &quot;American Colony Photo Department&quot;]]

Mozaik je bil ponovno odkrit leta 1884 med gradnjo nove grške pravoslavne cerkve na mestu njene starodavne predhodnice.&lt;ref&gt;{{navedi splet|last=Meimaris|first=Yiannis|title=The Discovery of the Madaba Mosaic Map. Mythology and Reality|url=http://www.christusrex.org/www1/ofm/mad/articles/MeimarisMap.html|access-date=9 June 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20131003025644/http://www.christusrex.org/www1/ofm/mad/articles/MeimarisMap.html|archive-date=3 October 2013}}&lt;/ref&gt; Jeruzalemski patriarh Nikodem I. je bil obveščen o najdbi, vendar do leta 1896 niso bile izvedene nobene raziskave. &lt;ref&gt;Donner, 1992, p.11&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice |last1=Piccirillo |first1=Michele |title=A Centenary to be celebrated |url=https://archive.org/stream/JordanTimes1995JordanEnglish/Sep%2021%201995%2C%20Jordan%20Times%2C%20%236026%2C%20Jordan%20%28en%29#page/n14/mode/1up |accessdate=18 January 2019|work=Jordan Times |agency=Franciscan Archaeology Institute |date=September 21, 1995 |language=en|quote= Pravi pomen za zgodovino regije je ugotovil samo Abuna Kleofas Kikilides, ki je videl zemljevid ob obisku Madabe decembra 1896. Frančiškanski brat italijansko-hrvaškega porekla, rojen v Konstantinoplu, Fr. Girolamo Golubovič, je pomagal Abuni Kleofasu pri tiskanju knjižice v grščini o zemljevidu v frančiškanski tiskarni v Jeruzalemu. Takoj zatem je ''Revue Biblique'' objavila dolgo in podrobno zgodovinsko-geografsko študijo zemljevida dominikanskih očetov M. J. Lagrangea in H. Vincenta po samem obisku lokacije. Ob istem času je oče J. Germer-Durand iz ''Assumptionist Fathers'' objavil fotografski album z lastnimi slikami zemljevida. V Parizu je C. Clermont-Gannau, znani orientalski učenjak napovedal odkritje v ''Academie des Sciences et belles Lettres''. }}&lt;/ref&gt;

V naslednjih desetletjih so velike dele mozaičnega zemljevida poškodovali požari, dejavnosti v novi cerkvi in vplivi vlage. Decembra 1964 je fundacija Volkswagen dodelila ''Deutscher Verein für die Erforschung Palästinas'' ('Nemško društvo za raziskovanje Palestine') 90.000 DM za ohranjanje mozaika. Leta 1965 sta se arheologa Heinz Cüppers in Herbert Donner lotila restavriranja in konserviranja preostalih delov mozaika.

== Opis ==
[[File:Sapsaphas Madaba.jpg|thumb|Kraj krsta Janeza Krstnika na ustju Jordana in (skoraj izbrisan) lev, ki lovi gazelo.]]
Talni mozaik je v [[apsida|apsidi]] cerkve svetega Jurija v Madabi. Ni usmerjen proti severu, kot sodobni zemljevidi, ampak je proti oltarju obrnjen proti vzhodu tako, da položaj mest na zemljevidu sovpada z dejanskimi smermi kompasa. Prvotno je meril 21 × 7 m in je vseboval več kot dva milijona [[tesera|teser]].&lt;ref&gt;http://www.uni-bonn.de/Aktuelles/Publikationen/forsch/forsch_4_November_2005/bilder/Kultur.pdf{{Slepa povezava|date=marec 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{dead link|date=May 2017 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} Ute Friederich: ''Antike Kartographie''&lt;/ref&gt; Njegove trenutne dimenzije so 16 x 5 m.

=== Topografska predstavitev ===
Mozaični zemljevid prikazuje območje od [[Libanon]]a na severu do delte [[Nil]]a na jugu in od [[Sredozemsko morje|Sredozemskega morja]] na zahodu do [[Vzhodna puščava|Vzhodne puščave]]. Med drugimi značilnostmi je prikazano [[Mrtvo morje]] z dvema ribiškima čolnoma, različni mostovi, ki povezujejo bregove reke [[Jordan]], ribe, ki plavajo v reki in se umikajo iz Mrtvega morja; lev (postal skoraj neprepoznaven z vstavitvijo naključnih teser v obdobju [[ikonoklazem|ikonoklazma]]), ki lovi gazelo v puščavi [[Moab]], obroč palm okrog [[Antični Jeriho|Jeriha]], [[Betlehem]] in druge svetopisemske krščanske kraje. Zemljevid je morda deloma služil lažji orientaciji romarjev v Sveti deželi. Vse pokrajinske enote so označene z razlagami v [[grščina|grščini]]. Kombinacija perspektive in zračnega pogleda prikazuje približno 150 mest in vasi, ki so vsa označena.

Največji in najbolj podroben element topografske upodobitve je Jeruzalem v središču zemljevida. Mozaik jasno prikazuje številne pomembne strukture v starem mestu Jeruzalema: [[Damaščanska vrata]], [[Levja vrata]], [[Zlata vrata, Jeruzalem|Zlata vrata]], [[Sionska vrata]], [[Bazilika Božjega groba, Jeruzalem | Bazilika Božjega groba]], [[Nova cerkev Matere božje]], [[Davidov stolp]] in ''[[Kardo|Cardo Maximus]]''. Prepoznavna upodobitev urbane topografije je ključni vir bizantinskega Jeruzalema. Edinstvene so tudi podrobne upodobitve mest, kot so [[Nablus|Neapolis]], [[Aškelon]], [[Gaza (mesto)|Gaza]], [[Pelusium]] in [[Al-Karak |Karakmoba]], ki so skoraj dovolj podrobni, da jih lahko opišemo kot ulične zemljevide.

== Znanstveni pomen ==
Mozaični ''zemljevid iz Madabe'' je najstarejši znani geografski talni mozaik v [[zgodovina umetnosti|zgodovini umetnosti]]. Veliko se uporablja za lokalizacijo in preverjanje svetopisemskih mest. Študija zemljevida je imela pomembno vlogo pri odgovoru na vprašanje o topografski lokaciji Aškelona (''Asqalan'' na zemljevidu).&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.grin.com/de/preview/59736.html |title=Jana Vogt: ''Architekturmosaiken am Beispiel der drei jordanischen Städte Madaba, Umm al-Rasas und Gerasa''. Ernst-Moritz-Arndt-Universität Greifswald, Greifswald 2004 |accessdate=2021-11-16 |archive-date=2007-10-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071015085329/http://www.grin.com/de/preview/59736.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Leta 1967 so izkopavanja v judovski četrti Jeruzalema razkrila Novo cerkev in Cardo Maximus na mestih, ki jih je predvidel ''zemljevid iz Madabe''.&lt;ref&gt;[https://web.archive.org/web/20111021010325/http://www.mfa.gov.il/MFA/History/Early%20History%20-%20Archaeology/Jerusalem-%20the%20Nea%20Church%20and%20the%20Cardo ARCHEOLOGICAL SITES NO. 5 Jerusalem- the Nea Church and the Cardo]&lt;/ref&gt;

Februarja 2010 so izkopavanja še bolj utemeljila točnost z odkritjem ceste na zemljevidu, ki poteka skozi središče Jeruzalema.&lt;ref&gt;{{navedi novice| url=http://www.cnn.com/2010/WORLD/meast/02/10/jerusalem.road.discovery/index.html?hpt=T2 | work=CNN | title=Archaeologists find Byzantine era road | date=11 February 2010}}&lt;/ref&gt; Po zemljevidu je bil glavni vhod v mesto skozi velika vrata, ki so se odpirala v široko osrednjo ulico. Do odkritja arheologi zaradi močnega prometa za pešce niso mogli izkopati tega najdišča. Ob infrastrukturnih delih v bližini Jaffinih vrat so bili na globini 4 metrov pod zemljo odkriti veliki tlakovci, ki dokazujejo, da je takšna cesta obstajala.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.haaretz.com/hasen/spages/1149033.html |title=Dig uncovers ancient Jerusalem street depicted on Byzantine map |accessdate=2021-11-16 |archive-date=2011-08-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110806115557/http://www.haaretz.com/print-edition/news/dig-uncovers-ancient-jerusalem-street-depicted-on-byzantine-map-1.263098 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

== Kopije ''zemljevida iz Madabe'' ==
Kopija zemljevida je v zbirki Arheološkega inštituta na [[Univerza v Göttingenu|Univerzi v Göttingenu]]. Izdelali so ga med konservatorskim delom na Madabi leta 1965 arheologi Rheinisches Landesmuseum, [[Trier]]. 

Kopija, ki so jo izdelali učenci mozaične šole v Madabi, je v preddverju Akademisches Kunstmuseum v [[Bonn]]u. 

V avli YMCA v Jeruzalemu je v tleh vgrajena replika zemljevida.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Jerusalem Architecture in the British Mandate Period|url=https://www.jewishvirtuallibrary.org/jerusalem-architecture-in-the-british-mandate-period|access-date=2021-11-13|website=www.jewishvirtuallibrary.org}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Viri ==
=== Zgodnji viri ===
*M.-J. Lagrange (July 1897). &quot;JÉRUSALEM D'APRÈS LA MOSAÏQUE DE MADABA&quot;. Revue Biblique. Peeters Publishers. 6 (3): 450–458. JSTOR 44101959.

=== Poznejši viri ===
*Leal, Beatrice. &quot;A Reconsideration of the Madaba Map.&quot; Gesta 57, no. 2 (Fall 2018): 123-143.
*Madden, Andrew M., &quot;A New Form of Evidence to Date the Madaba Map Mosaic,&quot; Liber Annuus 62 (2012), 495-513.
*Hepper, Nigel; Taylor, Joan, &quot;Date Palms and Opobalsam in the Madaba Mosaic Map,&quot; Palestine Exploration Quarterly, 136,1 (April 2004), 35-44.
*Herbert Donner: The Mosaic Map of Madaba. Kok Pharos Publishing House, Kampen 1992, ISBN 90-390-0011-5
*Herbert Donner; Heinz Cüppers (1977). Die Mosaikkarte von Madeba: Tafelband; Abhandlungen des Deutschen Palästinavereins 5. Otto Harrassowitz Verlag. ISBN 978-3-447-01866-1.
*Michael Avi-Yonah: The Madaba mosaic map. Israel Exploration Society, Jerusalem 1954
*Michele Piccirillo: Chiese e mosaici di Madaba. Studium Biblicum Franciscanum, Collectio maior 34, Jerusalem 1989 (Arabische Edition: Madaba. Kana'is wa fusayfasa', Jerusalem 1993)
*Kenneth Nebenzahl: Maps of the Holy Land, images of Terra Sancta through two millennia. Abbeville Press, New York 1986, ISBN 0-89659-658-3
*Adolf Jacoby: Das geographische Mosaik von Madaba, Die älteste Karte des Heiligen Landes. Dieterich’sche Verlagsbuchhandlung, Leipzig 1905
*Weitzmann, Kurt, ed., Age of spirituality: late antique and early Christian art, third to seventh century, no. 523, 1979, Metropolitan Museum of Art, New York, ISBN 9780870991790

==Zunanje povezave ==
{{Commons category|Madaba map}}
* [http://www.freidok.uni-freiburg.de/volltexte/645/pdf/Warland5.pdf Article on the map and its Göttingen copy (in German)1999] (PDF)
* [http://www.christusrex.org/www1/ofm/mad/index.html The Madaba Map] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180201180204/http://www.christusrex.org/www1/ofm/mad/index.html |date=2018-02-01 }}
*[https://web.archive.org/web/20170603031628/http://www.christusrex.org/www1/ofm/fai/FAImadmn.html The Madaba Mosaic Map] at the Franciscan Archaeological Institute
* [http://online.sfsu.edu/~hl/madaba.html Madaba Mosaic Map] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090129230348/http://online.sfsu.edu/~hl/madaba.html |date=2009-01-29 }} web page at San Francisco State University
* [https://web.archive.org/web/20091029033327/http://geocities.com/Athens/Oracle/1631/madaba_map.html  Byzantine Jerusalem and the Madaba Map]
* [http://www.bibleplaces.com/madabamap.htm Madaba Map] at Bibleplaces.com

{{coord|31|43|3.54|N|35|47|39.12|E|type:landmark|display=title}}

[[Kategorija:Zemljevidi]]
[[Kategorija:Mozaiki]]
[[Kategorija:Zgodovina Jordanije]]
[[Kategorija:Zgodovina Jeruzalema]]
[[Kategorija:Bizantinska umetnost]]
[[Kategorija:Arheološka najdišča v Jordaniji]]
[[Kategorija:Leto 1884]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>0zo9418ex452q7r4smrhk03pru28nzv</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Lipoprotein majhne gostote</title>
    <ns>0</ns>
    <id>470077</id>
    <revision>
      <id>6688216</id>
      <parentid>6489110</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T16:13:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6688216</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7521" sha1="2vx19k4d3kte76b4787bsj76p3uvw9u" xml:space="preserve">{{Infobox diagnostic
| name            = Lipoprotein majhne gostote
| image           = Atheroma.jpg
| alt             = 
| caption         = Liproteini majhne gostote prenašajo holesterol do manjših žil in so zato povezani z nastankom [[ateroskleroza|ateroskleroze]] in potencialne zamašitve arterijske svetline. Imajo pa tudi zelo pomembno vlogo za prinašanje maščob do tarčnih tkiv za normalno delovanje organizma.
| pronounce       =  
| purpose         =
| test of         =
| based on        =
| synonyms        = 
| reference_range =
| DiseasesDB      = &lt;!--{{DiseasesDB2|numeric_id}}--&gt;
| ICD10           = &lt;!--{{ICD10|Group|Major|minor|LinkGroup|LinkMajor}} or {{ICD10PCS|code|char1/char2/char3/char4}}--&gt;
| ICD9            = 
| ICDO            =
| MedlinePlus     = &lt;!--article_number--&gt;
| eMedicine       = &lt;!--article_number--&gt;
| MeshID          = 
| OPS301          = &lt;!--{{OPS301|code}}--&gt;
| LOINC           = &lt;!--{{LOINC|code}}--&gt;
| calculator      = {{LDL conversion}}
| video1          =
}}
'''Lipoproteini majhne gostote''', tudi '''lipoproteini nizke gostote''',&lt;ref name=SMS&gt;https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5524931/lipoprotein?query=lipoprotein&amp;SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 15. 12. 2019.&lt;/ref&gt; ('''LDL''', angl. ''Low-Density Lipoprotein'') so ena od petih skupin [[lipoprotein]]ov, ki prenašajo [[holesterol]] in druge maščobe po organizmu.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=LDL and HDL: Bad and Good Cholesterol|url=https://www.cdc.gov/cholesterol/ldl_hdl.htm|website=Centers for Disease Control and Prevention|publisher=CDC|accessdate=11. 9. 2017|ref=cdc-hdl-ldl}}&lt;/ref&gt; Nastajajo v krvi iz [[lipoprotein zelo majhne gostote|lipoproteinov zelo majhne gostote]] (VLDL) preko [[lipoportein srednje gostote|lipoproteinov srednje gostote]] (IDL). Iz krvi se odstranjuje v [[jetra]] in ekstrahepatična tkiva z [[receptorsko posredovana endocitoza|receptorsko posredovano endocitozo]].&lt;ref name=SMS/&gt; Zvišana koncentracija LDL v krvi predstavlja dejavnik tveganja za nastanek [[ateroskleroza|ateroskleroze]].&lt;ref name=SMS/&gt; Lipoproteine majhne gostote včasih zaradi njihovega vpliva na razvoj ateroskleroze s sproščanjem holesterola v arterijske stene imenujemo pogovorno tudi »slab holesterol« (za razliko od lipoproteinov visoke gostote, ki prenašajo holesterol iz obkrajnih tkiv v jetra in jih pogovorno imenujemo »dober holesterol«).&lt;ref&gt;https://medlineplus.gov/ldlthebadcholesterol.html, vpogled: 15. 12. 2019.&lt;/ref&gt;

==Pregled==
Lipoproteini prenašajo lipide oziroma maščobe po organizmu do zunajcelične tekočine ter tako s pomočjo [[receptorsko posredovana endocitoza|receptorsko posredovane endocitoze]] prinašajo maščobe do tarčnih tkiv.&lt;ref&gt;{{cite journal |vauthors=Dashti M, Kulik W, Hoek F, Veerman EC, Peppelenbosch MP, Rezaee F |title=A phospholipidomic analysis of all defined human plasma lipoproteins. |journal=Sci. Rep. |volume=1 |issue=139  |pages=139 |year=2011|pmid=22355656 |doi=10.1038/srep00139 |pmc=3216620|bibcode=2011NatSR...1E.139D }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal |vauthors=Dashty M, Motazacker MM, Levels J, de Vries M, Mahmoudi M, Peppelenbosch MP, Rezaee F |title=Proteome of human plasma very low-density lipoprotein and low-density lipoprotein exhibits a link with coagulation and lipid metabolism. |journal=Thromb. Haemost. |volume=111 |issue=3 |pages=518–530 |year=2014|pmid=24500811 |doi=10.1160/TH13-02-0178}}&lt;/ref&gt; Lipoproteini so komplekni delci, sestavljeni iz različnih [[beljakovina|beljakovin]]; v enem lipoproteinu je 80 do 100 beljakovin.&lt;ref name=&quot;Segrest JP, Jones MK, De Loof H, Dashti N 1346–67&quot;/&gt; Na površini kompleksa LDL je [[apolipoprotein]], ki omogoča njegovo obstojnost v vodnem okolju, aktivacijo specifičnih [[encim]]ov, vezavo na membranske receptorje ter prenos molekul med lipoproteini.&lt;ref&gt;https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5506600/apolipoprotein?query=apolipoprotein&amp;SearchIn=All, SLovenski medicinski e-slovar, vpogled: 15. 12. 2019.&lt;/ref&gt; Posamezen delec LDL meri v premeru okoli 220–275 [[angstrom]]ov in  prenaša 3000 do 6.000 maščobnih molekul. Dejanska velikost delca LDL je odvisna od števila in sestave maščobnih molekul, ki jih vsebuje.&lt;ref name=&quot;Segrest JP, Jones MK, De Loof H, Dashti N 1346–67&quot;&gt;{{Cite journal |vauthors=Segrest JP, Jones MK, De Loof H, Dashti N |title=Structure of apolipoprotein B-100 in low density lipoproteins |journal=Journal of Lipid Research |volume=42 |issue=9 |pages=1346–1367 |date=september 2001 |pmid=11518754 |url=http://www.jlr.org/cgi/pmidlookup?view=long&amp;pmid=11518754 |access-date=2019-12-15 |archive-date=2019-09-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190912024800/http://www.jlr.org/content/42/9/1346.long |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Prenaša vse vrste maščobnih molekul, prevladujejo pa [[holesterol]], [[fosfolipid]]i in [[triglicerid]]i, njihovo razmerje pa se lahko močno razlikuje med različnimi delci.

Velja hipoteza, da visoke vrednosti LDL povečajo tveganje za srčno-žilne bolezni. Po eni od razširjenih hipotez je prva stopnja v procesu nastanka [[ateroskleroza|ateroskleroze]] endotelijska disfunkcija zaradi poškodbe žilnega [[endotelij]]a. V procesu ateroskleroze se poveča prepustnost endotelija, kar omogoči tudi prehajanje lipoproteinov majhne gostote preko [[celični stik|eličnih stikov]] med endotelijskimi celicami v [[intima|intimo]], kjer poteče oksidacija delcev LDL s pomočjo reaktivnih kisikovih in dušikovih spojin. Pri tem se sprostijo številni [[vnetni posrednik]]i.&lt;ref&gt;Lunder M., Žiberna L. (2009). Mehanizmi zaščitnega delovanja rdečega vina pri preprečevanju razvoja ateroskleroze. Medicinski razgledi, letnik 48, številka 4, str. 339-351. &lt;/ref&gt; Vendar pa ta hipoteza ni povsem potrjena.&lt;ref&gt;[https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/30198808 LDL-C does not cause cardiovascular disease: a comprehensive review of the current literature.]&lt;/ref&gt;

==Biokemija==
===Zgradba===
V lipoprotinih majhne gostote se maščobne komponente emulzificirajo in tako je omogočen njihov prenos po organizmu v sicer vodnem okolju.Vsak delec LDL vsebuje molekulo [[apolipoprotein]]a B-100 (Apo B-100; beljakovina iz 4536 [[aminokislinski ostanek|aminokislinskih ostankov]] in maso 514 [[enota atomske mase|kDa]]) in 80 do 100 drugih pomožnih beljakovin. Sredica delca LDL je močno hidrofobna (vodomrzna) in vsebuje polinenasičeno maščobno kislino linoleat ter sto do več tisoč zaenstrenih ali nezaestrenih molekul holesterola (v povprečju 1500 molekul). Sredica vsebuje tudi različno število trigliceridov in drugih maščobnih molekul, obdana pa je s plaščem iz fosfolipidov in nezaestrenih molekul holesterola ter eno molekulo apolipoproteina B-100. Delec LDL meri v premeru povprečno 22&amp;nbsp;nm (0.00000087&amp;nbsp;in.) do 27.5&amp;nbsp;nm ter ima maso okoli 3 milijone daltonov.&lt;ref&gt;{{Cite journal|author=Campos, Hannia |title=LDL Particle Size Distribution |url=https://archive.org/details/sim_arteriosclerosis-thrombosis-and-vascular-biology_1992-12_12_12/page/1410 |journal=Arteriosclerosis, Thrombosis, and Vascular Biology |volume=12 |issue=12 |pages=1410–1419 |date=1992 |doi=10.1161/01.ATV.12.12.1410}}&lt;/ref&gt; Zaradi različne vsebnosti vrste in količine posameznih maščobnih komponent se masa in velikost različnih delcev LDL razlikujeta.&lt;ref name=&quot;Segrest JP, Jones MK, De Loof H, Dashti N 1346–67&quot;/&gt; 

== Sklici ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Kardiologija]]
[[Kategorija:Lipoproteini]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>2vx19k4d3kte76b4787bsj76p3uvw9u</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Paedocypris progenetica</title>
    <ns>0</ns>
    <id>479403</id>
    <revision>
      <id>6688205</id>
      <parentid>5946523</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T15:59:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>{{Speciesbox, - wikificiraj, dopolnitev</comment>
      <origin>6688205</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6556" sha1="hpvb297m56j4cxw6gs1obsf6zin0qdp" xml:space="preserve">{{Short description|Vrsta ribe}}
{{Speciesbox
| name = 
| status = NT
| status_system = IUCN3.1
| status_ref = &lt;ref name=IUCN&gt;{{cite iucn |title=''Paedocypris progenetica'' |url= https://www.iucnredlist.org/species/91067386/91067390#assessment-information}}&lt;/ref&gt;
| image = Paedocypris progenetica 001.jpg
| genus = Paedocypris
| species = progenetica
| display_parents = 3
| authority = [[Maurice Kottelat|Kottelat]], [[Ralf Britz|Britz]], [[Tan Heok Hui|H. H. Tan]] &amp; [[Kai-Erik Witte|K. E. Witte]], 2006&lt;ref name=&quot;Kottelat&quot;&gt;{{cite journal|last1= Kottelat|first1= Maurice|last2= Britz|first2= Ralf|last3= Heok Hui|first3= Tan|last4= Witte|first4= Kai-Erik|year= 2005|title= ''Paedocypris'', a new genus of Southeast Asian cyprinid fish with a remarkable sexual dimorphism, comprises the world's smallest vertebrate|journal= Proceedings of the Royal Society B|volume= 273|issue= 1589|pages= 895–899|publisher= The Royal Society|doi= 10.1098/rspb.2005.3419|url= http://www.eurocean.org/np4/file/133/Paedocypris_20__20the_20world_20s_20smal.pdf|access-date= 26 October 2012|pmid= 16627273|pmc= 1560243|archive-url= https://web.archive.org/web/20090712211749/http://www.eurocean.org/np4/file/133/Paedocypris_20__20the_20world_20s_20smal.pdf|archive-date= 12 July 2009}}&lt;/ref&gt;
}}
'''''Paedocypris progenetica''''' je majhna riba iz [[Red (biologija)|reda]] [[Krapovci|krapovcev]]. Njeno dvočlensko izvira iz grške besede ''Paideios'', ki pomeni »otroci«, in ''Cypris'', ki pomeni »Venera«.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite journal |last1=Kottelat |first1=Maurice |last2=Britz |first2=Ralf |last3=Hui |first3=Tan Heok |last4=Witte |first4=Kai-Erik |date=2006-04-22 |title=Paedocypris, a new genus of Southeast Asian cyprinid fish with a remarkable sexual dimorphism, comprises the world's smallest vertebrate |journal=Proceedings. Biological Sciences |volume=273 |issue=1589 |pages=895–899 |doi=10.1098/rspb.2005.3419 |issn=0962-8452 |pmc=1560243 |pmid=16627273}}&lt;/ref&gt; Vrsta je domorodna v Indoneziji in Maleziji, najdemo pa jo v [[Močvirje|šotnih močvirjih]] in počasi tekočih potokih. Leta 2006 jo je prvi odkril singapurski [[Ihtiologija|ihtiolog]] [[Heok Hui Tan]] in 2006.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

Je ena najmanjših [[Ribe|rib]] na svetu, odrasli primerki lahko zrastejo do največ 6,69 mm.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Cite journal |last1=Hussin |first1=N J |last2=Azmir |first2=I A |last3=Esa |first3=Y |last4=Ahmad |first4=A |date=2023-09-01 |title=Diversity, distribution and conservation status of the world's smallest fish, Paedocypris progenetica |url=https://iopscience.iop.org/article/10.1088/1755-1315/1241/1/012120 |journal=IOP Conference Series: Earth and Environmental Science |volume=1241 |issue=1 |article-number=012120 |doi=10.1088/1755-1315/1241/1/012120 |bibcode=2023E&amp;ES.1241a2120H |issn=1755-1307|doi-access=free }}&lt;/ref&gt; 

== Opis ==
P. progenetica je razširjena v tropski jugovzhodni Aziji, natančneje na območju polotoka Malezije ter na otokih Sumatra in Bintan v Indoneziji.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Živijo v črnovodnih šotnih močvirjih, to so mokrišča z zamočvirjenimi tlemi, ki preprečujejo razpadanje rastlin in tako tvorijo plasti kisle šote. Voda na teh območjih je močno kisla ([[pH]] 3-6), obarvana s [[tanini]]. Ta kislost je posledica velikih količin huminskih kislin in drugih fenolnih kislin.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;  [[Slika:Paedocypris progenetica 001.jpg|sličica|Paedocypris progenetica v naravnem okolju]]

Ta riba v mnogih pogledih spominja na larve in zgodnje stadije svojih sorodnikov, saj ohranja prosojnost, dolg rep in odsotnost čelnih kosti, ki ščitijo možgane.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

== Ohranitveno stanje ==
Stanje populacije vrste ''Paedocypris progenetica's'' je bilo nazadnje ocenjeno leta 2019 za [[Rdeči seznam IUCN|Rdeči seznam ogroženih vrst IUCN]]. IUCN je vrsto uvrstil v kategorijo [[Potencialno ogrožena vrsta|potencialno ogroženih vrst]], katere trend je v upadu.&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Lumbantobing |first=Daniel |date=2019-01-28 |title=IUCN Red List of Threatened Species: Paedocypris progenetica |url=https://www.iucnredlist.org/species/91067386/91067390 |journal=IUCN Red List of Threatened Species |archive-url=https://web.archive.org/web/20250510102152/https://www.iucnredlist.org/species/91067386/91067390 |archive-date=2025-05-10 |access-date=2022-01-08 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; 

Človekove dejavnosti v regiji predstavljajo številne grožnje. Trenutne aktivnosti, kot so izsuševanje stoječih voda, odlaganje odpadnega [[Palmovo olje|palmovega olja]] in drugih odpadkov ter spreminjanje zemljišč v kmetijske površine, prispevajo k [[Globalno segrevanje|globalnemu segrevanju]] in uničevanju habitatov. Raziskovalci so zaskrbljeni tudi zaradi nevarnosti izgube [[Genska raznovrstnost|genetske raznovrstnosti]] v že tako omejenih populacijah ''P. progenetica'' zaradi podnebnih sprememb.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; Drugi viri poudarjajo, da raznoliki in strukturno zapleteni gozdovi šotnih močvirij v jugovzhodni Aziji hitro izginjajo. [[Sundaland]] je na primer do leta 2010 izgubil že 60% teh gozdov.&lt;ref name=&quot;:7&quot;&gt;{{Cite journal |last=Giam |first=Xingli |date=November 2012 |title=Global extinctions of freshwater fishes follow peatland conversion in Sundaland |url=https://doi.org/10.2307/41811854 |journal=Frontiers in Ecology and the Environment |volume=10 |issue=9 |pages=465–470 |doi=10.1890/110182 |jstor=41811854 |bibcode=2012FrEE...10..465G |url-access=subscription }}&lt;/ref&gt; Med letoma 1990 in 2010 je delež gozdne pokritosti v šotiščih polotoka [[Malezija|Malezije]], [[Sumatra|Sumatre]] in [[Borneo|Bornea]] zmanjšal s 77% na 36%. Zaradi tega obstaja nevarnost, da bodo do leta 2030 izginili vsi gozdovi šotnih močvirij v jugozahodni Aziji.&lt;ref&gt;{{Cite journal |last1=Miettinen |first1=Jukka |last2=Shi |first2=Chenghua |last3=Liew |first3=Soo Chin |date=2012 |title=Two decades of destruction in Southeast Asia's peat swamp forests |url=https://onlinelibrary.wiley.com/doi/abs/10.1890/100236 |journal=Frontiers in Ecology and the Environment |language=en |volume=10 |issue=3 |pages=124–128 |doi=10.1890/100236 |bibcode=2012FrEE...10..124M |issn=1540-9309|url-access=subscription }}&lt;/ref&gt; Glavni vzroki za spreminjanje namembnosti zemljišč so sečnja, urbanizacija in krčenje gozdov za kmetijsko rabo. Velik del teh gozdov so uničili tudi požari leta 1997 na Sumatri in Borneu.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

==Sklici==
{{Reflist}}

{{Taxonbar|from=Q138306}}
[[Kategorija:Pravi krapovci]]
[[Kategorija:Ribe Azije]]
[[Kategorija:Ribe Indonezije]]</text>
      <sha1>hpvb297m56j4cxw6gs1obsf6zin0qdp</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688206</id>
      <parentid>6688205</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T16:00:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp ref</comment>
      <origin>6688206</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6976" sha1="3nl2mujo3a7dw5lep4bgzdgr4tbr5t9" xml:space="preserve">{{Short description|Vrsta ribe}}
{{Speciesbox
| name = 
| status = NT
| status_system = IUCN3.1
| status_ref = &lt;ref name=IUCN&gt;{{cite iucn |title=''Paedocypris progenetica'' |url= https://www.iucnredlist.org/species/91067386/91067390#assessment-information}}&lt;/ref&gt;
| image = Paedocypris progenetica 001.jpg
| genus = Paedocypris
| species = progenetica
| display_parents = 3
| authority = [[Maurice Kottelat|Kottelat]], [[Ralf Britz|Britz]], [[Tan Heok Hui|H. H. Tan]] &amp; [[Kai-Erik Witte|K. E. Witte]], 2006&lt;ref name=&quot;Kottelat&quot;&gt;{{cite journal|last1= Kottelat|first1= Maurice|last2= Britz|first2= Ralf|last3= Heok Hui|first3= Tan|last4= Witte|first4= Kai-Erik|year= 2005|title= ''Paedocypris'', a new genus of Southeast Asian cyprinid fish with a remarkable sexual dimorphism, comprises the world's smallest vertebrate|journal= Proceedings of the Royal Society B|volume= 273|issue= 1589|pages= 895–899|publisher= The Royal Society|doi= 10.1098/rspb.2005.3419|url= http://www.eurocean.org/np4/file/133/Paedocypris_20__20the_20world_20s_20smal.pdf|access-date= 26 October 2012|pmid= 16627273|pmc= 1560243|archive-url= https://web.archive.org/web/20090712211749/http://www.eurocean.org/np4/file/133/Paedocypris_20__20the_20world_20s_20smal.pdf|archive-date= 12 July 2009}}&lt;/ref&gt;
}}
'''''Paedocypris progenetica''''' je majhna riba iz [[Red (biologija)|reda]] [[Krapovci|krapovcev]]. Njeno dvočlensko izvira iz grške besede ''Paideios'', ki pomeni »otroci«, in ''Cypris'', ki pomeni »Venera«.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite journal |last1=Kottelat |first1=Maurice |last2=Britz |first2=Ralf |last3=Hui |first3=Tan Heok |last4=Witte |first4=Kai-Erik |date=2006-04-22 |title=Paedocypris, a new genus of Southeast Asian cyprinid fish with a remarkable sexual dimorphism, comprises the world's smallest vertebrate |journal=Proceedings. Biological Sciences |volume=273 |issue=1589 |pages=895–899 |doi=10.1098/rspb.2005.3419 |issn=0962-8452 |pmc=1560243 |pmid=16627273}}&lt;/ref&gt; Vrsta je domorodna v Indoneziji in Maleziji, najdemo pa jo v [[Močvirje|šotnih močvirjih]] in počasi tekočih potokih. Leta 2006 jo je prvi odkril singapurski [[Ihtiologija|ihtiolog]] [[Heok Hui Tan]] in 2006.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

Je ena najmanjših [[Ribe|rib]] na svetu, odrasli primerki lahko zrastejo do največ 6,69 mm.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Cite journal |last1=Hussin |first1=N J |last2=Azmir |first2=I A |last3=Esa |first3=Y |last4=Ahmad |first4=A |date=2023-09-01 |title=Diversity, distribution and conservation status of the world's smallest fish, Paedocypris progenetica |url=https://iopscience.iop.org/article/10.1088/1755-1315/1241/1/012120 |journal=IOP Conference Series: Earth and Environmental Science |volume=1241 |issue=1 |article-number=012120 |doi=10.1088/1755-1315/1241/1/012120 |bibcode=2023E&amp;ES.1241a2120H |issn=1755-1307|doi-access=free }}&lt;/ref&gt; 

== Opis ==
P. progenetica je razširjena v tropski jugovzhodni Aziji, natančneje na območju polotoka Malezije ter na otokih Sumatra in Bintan v Indoneziji.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Živijo v črnovodnih šotnih močvirjih, to so mokrišča z zamočvirjenimi tlemi, ki preprečujejo razpadanje rastlin in tako tvorijo plasti kisle šote. Voda na teh območjih je močno kisla ([[pH]] 3-6), obarvana s [[tanini]]. Ta kislost je posledica velikih količin huminskih kislin in drugih fenolnih kislin.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;  [[Slika:Paedocypris progenetica 001.jpg|sličica|Paedocypris progenetica v naravnem okolju]]

Ta riba v mnogih pogledih spominja na larve in zgodnje stadije svojih sorodnikov, saj ohranja prosojnost, dolg rep in odsotnost čelnih kosti, ki ščitijo možgane.&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{Cite journal |last1=Britz |first1=R. |last2=Conway |first2=K. W. |date=April 2009 |title=Osteology of Paedocypris , a miniature and highly developmentally truncated fish (Teleostei: Ostariophysi: Cyprinidae) |url=https://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1002/jmor.10698 |journal=Journal of Morphology |language=en |volume=270 |issue=4 |pages=389–412 |doi=10.1002/jmor.10698 |bibcode=2009JMorp.270..389B |issn=0362-2525|url-access=subscription }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

== Ohranitveno stanje ==
Stanje populacije vrste ''Paedocypris progenetica's'' je bilo nazadnje ocenjeno leta 2019 za [[Rdeči seznam IUCN|Rdeči seznam ogroženih vrst IUCN]]. IUCN je vrsto uvrstil v kategorijo [[Potencialno ogrožena vrsta|potencialno ogroženih vrst]], katere trend je v upadu.&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Lumbantobing |first=Daniel |date=2019-01-28 |title=IUCN Red List of Threatened Species: Paedocypris progenetica |url=https://www.iucnredlist.org/species/91067386/91067390 |journal=IUCN Red List of Threatened Species |archive-url=https://web.archive.org/web/20250510102152/https://www.iucnredlist.org/species/91067386/91067390 |archive-date=2025-05-10 |access-date=2022-01-08 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; 

Človekove dejavnosti v regiji predstavljajo številne grožnje. Trenutne aktivnosti, kot so izsuševanje stoječih voda, odlaganje odpadnega [[Palmovo olje|palmovega olja]] in drugih odpadkov ter spreminjanje zemljišč v kmetijske površine, prispevajo k [[Globalno segrevanje|globalnemu segrevanju]] in uničevanju habitatov. Raziskovalci so zaskrbljeni tudi zaradi nevarnosti izgube [[Genska raznovrstnost|genetske raznovrstnosti]] v že tako omejenih populacijah ''P. progenetica'' zaradi podnebnih sprememb.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; Drugi viri poudarjajo, da raznoliki in strukturno zapleteni gozdovi šotnih močvirij v jugovzhodni Aziji hitro izginjajo. [[Sundaland]] je na primer do leta 2010 izgubil že 60% teh gozdov.&lt;ref name=&quot;:7&quot;&gt;{{Cite journal |last=Giam |first=Xingli |date=November 2012 |title=Global extinctions of freshwater fishes follow peatland conversion in Sundaland |url=https://doi.org/10.2307/41811854 |journal=Frontiers in Ecology and the Environment |volume=10 |issue=9 |pages=465–470 |doi=10.1890/110182 |jstor=41811854 |bibcode=2012FrEE...10..465G |url-access=subscription }}&lt;/ref&gt; Med letoma 1990 in 2010 je delež gozdne pokritosti v šotiščih polotoka [[Malezija|Malezije]], [[Sumatra|Sumatre]] in [[Borneo|Bornea]] zmanjšal s 77% na 36%. Zaradi tega obstaja nevarnost, da bodo do leta 2030 izginili vsi gozdovi šotnih močvirij v jugozahodni Aziji.&lt;ref&gt;{{Cite journal |last1=Miettinen |first1=Jukka |last2=Shi |first2=Chenghua |last3=Liew |first3=Soo Chin |date=2012 |title=Two decades of destruction in Southeast Asia's peat swamp forests |url=https://onlinelibrary.wiley.com/doi/abs/10.1890/100236 |journal=Frontiers in Ecology and the Environment |language=en |volume=10 |issue=3 |pages=124–128 |doi=10.1890/100236 |bibcode=2012FrEE...10..124M |issn=1540-9309|url-access=subscription }}&lt;/ref&gt; Glavni vzroki za spreminjanje namembnosti zemljišč so sečnja, urbanizacija in krčenje gozdov za kmetijsko rabo. Velik del teh gozdov so uničili tudi požari leta 1997 na Sumatri in Borneu.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

==Sklici==
{{Reflist}}

{{Taxonbar|from=Q138306}}
[[Kategorija:Pravi krapovci]]
[[Kategorija:Ribe Azije]]</text>
      <sha1>3nl2mujo3a7dw5lep4bgzdgr4tbr5t9</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688208</id>
      <parentid>6688206</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T16:02:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>odstranil [[Kategorija:Pravi krapovci]]; dodal [[Kategorija:Paedocyprididae]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6688208</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6977" sha1="ixa891e9aq36pptyf0rj7wfi418e8gk" xml:space="preserve">{{Short description|Vrsta ribe}}
{{Speciesbox
| name = 
| status = NT
| status_system = IUCN3.1
| status_ref = &lt;ref name=IUCN&gt;{{cite iucn |title=''Paedocypris progenetica'' |url= https://www.iucnredlist.org/species/91067386/91067390#assessment-information}}&lt;/ref&gt;
| image = Paedocypris progenetica 001.jpg
| genus = Paedocypris
| species = progenetica
| display_parents = 3
| authority = [[Maurice Kottelat|Kottelat]], [[Ralf Britz|Britz]], [[Tan Heok Hui|H. H. Tan]] &amp; [[Kai-Erik Witte|K. E. Witte]], 2006&lt;ref name=&quot;Kottelat&quot;&gt;{{cite journal|last1= Kottelat|first1= Maurice|last2= Britz|first2= Ralf|last3= Heok Hui|first3= Tan|last4= Witte|first4= Kai-Erik|year= 2005|title= ''Paedocypris'', a new genus of Southeast Asian cyprinid fish with a remarkable sexual dimorphism, comprises the world's smallest vertebrate|journal= Proceedings of the Royal Society B|volume= 273|issue= 1589|pages= 895–899|publisher= The Royal Society|doi= 10.1098/rspb.2005.3419|url= http://www.eurocean.org/np4/file/133/Paedocypris_20__20the_20world_20s_20smal.pdf|access-date= 26 October 2012|pmid= 16627273|pmc= 1560243|archive-url= https://web.archive.org/web/20090712211749/http://www.eurocean.org/np4/file/133/Paedocypris_20__20the_20world_20s_20smal.pdf|archive-date= 12 July 2009}}&lt;/ref&gt;
}}
'''''Paedocypris progenetica''''' je majhna riba iz [[Red (biologija)|reda]] [[Krapovci|krapovcev]]. Njeno dvočlensko izvira iz grške besede ''Paideios'', ki pomeni »otroci«, in ''Cypris'', ki pomeni »Venera«.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite journal |last1=Kottelat |first1=Maurice |last2=Britz |first2=Ralf |last3=Hui |first3=Tan Heok |last4=Witte |first4=Kai-Erik |date=2006-04-22 |title=Paedocypris, a new genus of Southeast Asian cyprinid fish with a remarkable sexual dimorphism, comprises the world's smallest vertebrate |journal=Proceedings. Biological Sciences |volume=273 |issue=1589 |pages=895–899 |doi=10.1098/rspb.2005.3419 |issn=0962-8452 |pmc=1560243 |pmid=16627273}}&lt;/ref&gt; Vrsta je domorodna v Indoneziji in Maleziji, najdemo pa jo v [[Močvirje|šotnih močvirjih]] in počasi tekočih potokih. Leta 2006 jo je prvi odkril singapurski [[Ihtiologija|ihtiolog]] [[Heok Hui Tan]] in 2006.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

Je ena najmanjših [[Ribe|rib]] na svetu, odrasli primerki lahko zrastejo do največ 6,69 mm.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Cite journal |last1=Hussin |first1=N J |last2=Azmir |first2=I A |last3=Esa |first3=Y |last4=Ahmad |first4=A |date=2023-09-01 |title=Diversity, distribution and conservation status of the world's smallest fish, Paedocypris progenetica |url=https://iopscience.iop.org/article/10.1088/1755-1315/1241/1/012120 |journal=IOP Conference Series: Earth and Environmental Science |volume=1241 |issue=1 |article-number=012120 |doi=10.1088/1755-1315/1241/1/012120 |bibcode=2023E&amp;ES.1241a2120H |issn=1755-1307|doi-access=free }}&lt;/ref&gt; 

== Opis ==
P. progenetica je razširjena v tropski jugovzhodni Aziji, natančneje na območju polotoka Malezije ter na otokih Sumatra in Bintan v Indoneziji.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Živijo v črnovodnih šotnih močvirjih, to so mokrišča z zamočvirjenimi tlemi, ki preprečujejo razpadanje rastlin in tako tvorijo plasti kisle šote. Voda na teh območjih je močno kisla ([[pH]] 3-6), obarvana s [[tanini]]. Ta kislost je posledica velikih količin huminskih kislin in drugih fenolnih kislin.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;  [[Slika:Paedocypris progenetica 001.jpg|sličica|Paedocypris progenetica v naravnem okolju]]

Ta riba v mnogih pogledih spominja na larve in zgodnje stadije svojih sorodnikov, saj ohranja prosojnost, dolg rep in odsotnost čelnih kosti, ki ščitijo možgane.&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{Cite journal |last1=Britz |first1=R. |last2=Conway |first2=K. W. |date=April 2009 |title=Osteology of Paedocypris , a miniature and highly developmentally truncated fish (Teleostei: Ostariophysi: Cyprinidae) |url=https://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1002/jmor.10698 |journal=Journal of Morphology |language=en |volume=270 |issue=4 |pages=389–412 |doi=10.1002/jmor.10698 |bibcode=2009JMorp.270..389B |issn=0362-2525|url-access=subscription }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

== Ohranitveno stanje ==
Stanje populacije vrste ''Paedocypris progenetica's'' je bilo nazadnje ocenjeno leta 2019 za [[Rdeči seznam IUCN|Rdeči seznam ogroženih vrst IUCN]]. IUCN je vrsto uvrstil v kategorijo [[Potencialno ogrožena vrsta|potencialno ogroženih vrst]], katere trend je v upadu.&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Lumbantobing |first=Daniel |date=2019-01-28 |title=IUCN Red List of Threatened Species: Paedocypris progenetica |url=https://www.iucnredlist.org/species/91067386/91067390 |journal=IUCN Red List of Threatened Species |archive-url=https://web.archive.org/web/20250510102152/https://www.iucnredlist.org/species/91067386/91067390 |archive-date=2025-05-10 |access-date=2022-01-08 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; 

Človekove dejavnosti v regiji predstavljajo številne grožnje. Trenutne aktivnosti, kot so izsuševanje stoječih voda, odlaganje odpadnega [[Palmovo olje|palmovega olja]] in drugih odpadkov ter spreminjanje zemljišč v kmetijske površine, prispevajo k [[Globalno segrevanje|globalnemu segrevanju]] in uničevanju habitatov. Raziskovalci so zaskrbljeni tudi zaradi nevarnosti izgube [[Genska raznovrstnost|genetske raznovrstnosti]] v že tako omejenih populacijah ''P. progenetica'' zaradi podnebnih sprememb.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; Drugi viri poudarjajo, da raznoliki in strukturno zapleteni gozdovi šotnih močvirij v jugovzhodni Aziji hitro izginjajo. [[Sundaland]] je na primer do leta 2010 izgubil že 60% teh gozdov.&lt;ref name=&quot;:7&quot;&gt;{{Cite journal |last=Giam |first=Xingli |date=November 2012 |title=Global extinctions of freshwater fishes follow peatland conversion in Sundaland |url=https://doi.org/10.2307/41811854 |journal=Frontiers in Ecology and the Environment |volume=10 |issue=9 |pages=465–470 |doi=10.1890/110182 |jstor=41811854 |bibcode=2012FrEE...10..465G |url-access=subscription }}&lt;/ref&gt; Med letoma 1990 in 2010 je delež gozdne pokritosti v šotiščih polotoka [[Malezija|Malezije]], [[Sumatra|Sumatre]] in [[Borneo|Bornea]] zmanjšal s 77% na 36%. Zaradi tega obstaja nevarnost, da bodo do leta 2030 izginili vsi gozdovi šotnih močvirij v jugozahodni Aziji.&lt;ref&gt;{{Cite journal |last1=Miettinen |first1=Jukka |last2=Shi |first2=Chenghua |last3=Liew |first3=Soo Chin |date=2012 |title=Two decades of destruction in Southeast Asia's peat swamp forests |url=https://onlinelibrary.wiley.com/doi/abs/10.1890/100236 |journal=Frontiers in Ecology and the Environment |language=en |volume=10 |issue=3 |pages=124–128 |doi=10.1890/100236 |bibcode=2012FrEE...10..124M |issn=1540-9309|url-access=subscription }}&lt;/ref&gt; Glavni vzroki za spreminjanje namembnosti zemljišč so sečnja, urbanizacija in krčenje gozdov za kmetijsko rabo. Velik del teh gozdov so uničili tudi požari leta 1997 na Sumatri in Borneu.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

==Sklici==
{{Reflist}}

{{Taxonbar|from=Q138306}}
[[Kategorija:Paedocyprididae]]
[[Kategorija:Ribe Azije]]</text>
      <sha1>ixa891e9aq36pptyf0rj7wfi418e8gk</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688210</id>
      <parentid>6688208</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T16:08:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>odstranil [[Kategorija:Paedocyprididae]]; dodal [[Kategorija:Krapovci]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6688210</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6970" sha1="h0gxitv6q6rtdw7pgop2noudru74fdb" xml:space="preserve">{{Short description|Vrsta ribe}}
{{Speciesbox
| name = 
| status = NT
| status_system = IUCN3.1
| status_ref = &lt;ref name=IUCN&gt;{{cite iucn |title=''Paedocypris progenetica'' |url= https://www.iucnredlist.org/species/91067386/91067390#assessment-information}}&lt;/ref&gt;
| image = Paedocypris progenetica 001.jpg
| genus = Paedocypris
| species = progenetica
| display_parents = 3
| authority = [[Maurice Kottelat|Kottelat]], [[Ralf Britz|Britz]], [[Tan Heok Hui|H. H. Tan]] &amp; [[Kai-Erik Witte|K. E. Witte]], 2006&lt;ref name=&quot;Kottelat&quot;&gt;{{cite journal|last1= Kottelat|first1= Maurice|last2= Britz|first2= Ralf|last3= Heok Hui|first3= Tan|last4= Witte|first4= Kai-Erik|year= 2005|title= ''Paedocypris'', a new genus of Southeast Asian cyprinid fish with a remarkable sexual dimorphism, comprises the world's smallest vertebrate|journal= Proceedings of the Royal Society B|volume= 273|issue= 1589|pages= 895–899|publisher= The Royal Society|doi= 10.1098/rspb.2005.3419|url= http://www.eurocean.org/np4/file/133/Paedocypris_20__20the_20world_20s_20smal.pdf|access-date= 26 October 2012|pmid= 16627273|pmc= 1560243|archive-url= https://web.archive.org/web/20090712211749/http://www.eurocean.org/np4/file/133/Paedocypris_20__20the_20world_20s_20smal.pdf|archive-date= 12 July 2009}}&lt;/ref&gt;
}}
'''''Paedocypris progenetica''''' je majhna riba iz [[Red (biologija)|reda]] [[Krapovci|krapovcev]]. Njeno dvočlensko izvira iz grške besede ''Paideios'', ki pomeni »otroci«, in ''Cypris'', ki pomeni »Venera«.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite journal |last1=Kottelat |first1=Maurice |last2=Britz |first2=Ralf |last3=Hui |first3=Tan Heok |last4=Witte |first4=Kai-Erik |date=2006-04-22 |title=Paedocypris, a new genus of Southeast Asian cyprinid fish with a remarkable sexual dimorphism, comprises the world's smallest vertebrate |journal=Proceedings. Biological Sciences |volume=273 |issue=1589 |pages=895–899 |doi=10.1098/rspb.2005.3419 |issn=0962-8452 |pmc=1560243 |pmid=16627273}}&lt;/ref&gt; Vrsta je domorodna v Indoneziji in Maleziji, najdemo pa jo v [[Močvirje|šotnih močvirjih]] in počasi tekočih potokih. Leta 2006 jo je prvi odkril singapurski [[Ihtiologija|ihtiolog]] [[Heok Hui Tan]] in 2006.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

Je ena najmanjših [[Ribe|rib]] na svetu, odrasli primerki lahko zrastejo do največ 6,69 mm.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Cite journal |last1=Hussin |first1=N J |last2=Azmir |first2=I A |last3=Esa |first3=Y |last4=Ahmad |first4=A |date=2023-09-01 |title=Diversity, distribution and conservation status of the world's smallest fish, Paedocypris progenetica |url=https://iopscience.iop.org/article/10.1088/1755-1315/1241/1/012120 |journal=IOP Conference Series: Earth and Environmental Science |volume=1241 |issue=1 |article-number=012120 |doi=10.1088/1755-1315/1241/1/012120 |bibcode=2023E&amp;ES.1241a2120H |issn=1755-1307|doi-access=free }}&lt;/ref&gt; 

== Opis ==
P. progenetica je razširjena v tropski jugovzhodni Aziji, natančneje na območju polotoka Malezije ter na otokih Sumatra in Bintan v Indoneziji.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Živijo v črnovodnih šotnih močvirjih, to so mokrišča z zamočvirjenimi tlemi, ki preprečujejo razpadanje rastlin in tako tvorijo plasti kisle šote. Voda na teh območjih je močno kisla ([[pH]] 3-6), obarvana s [[tanini]]. Ta kislost je posledica velikih količin huminskih kislin in drugih fenolnih kislin.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;  [[Slika:Paedocypris progenetica 001.jpg|sličica|Paedocypris progenetica v naravnem okolju]]

Ta riba v mnogih pogledih spominja na larve in zgodnje stadije svojih sorodnikov, saj ohranja prosojnost, dolg rep in odsotnost čelnih kosti, ki ščitijo možgane.&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{Cite journal |last1=Britz |first1=R. |last2=Conway |first2=K. W. |date=April 2009 |title=Osteology of Paedocypris , a miniature and highly developmentally truncated fish (Teleostei: Ostariophysi: Cyprinidae) |url=https://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1002/jmor.10698 |journal=Journal of Morphology |language=en |volume=270 |issue=4 |pages=389–412 |doi=10.1002/jmor.10698 |bibcode=2009JMorp.270..389B |issn=0362-2525|url-access=subscription }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

== Ohranitveno stanje ==
Stanje populacije vrste ''Paedocypris progenetica's'' je bilo nazadnje ocenjeno leta 2019 za [[Rdeči seznam IUCN|Rdeči seznam ogroženih vrst IUCN]]. IUCN je vrsto uvrstil v kategorijo [[Potencialno ogrožena vrsta|potencialno ogroženih vrst]], katere trend je v upadu.&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Lumbantobing |first=Daniel |date=2019-01-28 |title=IUCN Red List of Threatened Species: Paedocypris progenetica |url=https://www.iucnredlist.org/species/91067386/91067390 |journal=IUCN Red List of Threatened Species |archive-url=https://web.archive.org/web/20250510102152/https://www.iucnredlist.org/species/91067386/91067390 |archive-date=2025-05-10 |access-date=2022-01-08 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; 

Človekove dejavnosti v regiji predstavljajo številne grožnje. Trenutne aktivnosti, kot so izsuševanje stoječih voda, odlaganje odpadnega [[Palmovo olje|palmovega olja]] in drugih odpadkov ter spreminjanje zemljišč v kmetijske površine, prispevajo k [[Globalno segrevanje|globalnemu segrevanju]] in uničevanju habitatov. Raziskovalci so zaskrbljeni tudi zaradi nevarnosti izgube [[Genska raznovrstnost|genetske raznovrstnosti]] v že tako omejenih populacijah ''P. progenetica'' zaradi podnebnih sprememb.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; Drugi viri poudarjajo, da raznoliki in strukturno zapleteni gozdovi šotnih močvirij v jugovzhodni Aziji hitro izginjajo. [[Sundaland]] je na primer do leta 2010 izgubil že 60% teh gozdov.&lt;ref name=&quot;:7&quot;&gt;{{Cite journal |last=Giam |first=Xingli |date=November 2012 |title=Global extinctions of freshwater fishes follow peatland conversion in Sundaland |url=https://doi.org/10.2307/41811854 |journal=Frontiers in Ecology and the Environment |volume=10 |issue=9 |pages=465–470 |doi=10.1890/110182 |jstor=41811854 |bibcode=2012FrEE...10..465G |url-access=subscription }}&lt;/ref&gt; Med letoma 1990 in 2010 je delež gozdne pokritosti v šotiščih polotoka [[Malezija|Malezije]], [[Sumatra|Sumatre]] in [[Borneo|Bornea]] zmanjšal s 77% na 36%. Zaradi tega obstaja nevarnost, da bodo do leta 2030 izginili vsi gozdovi šotnih močvirij v jugozahodni Aziji.&lt;ref&gt;{{Cite journal |last1=Miettinen |first1=Jukka |last2=Shi |first2=Chenghua |last3=Liew |first3=Soo Chin |date=2012 |title=Two decades of destruction in Southeast Asia's peat swamp forests |url=https://onlinelibrary.wiley.com/doi/abs/10.1890/100236 |journal=Frontiers in Ecology and the Environment |language=en |volume=10 |issue=3 |pages=124–128 |doi=10.1890/100236 |bibcode=2012FrEE...10..124M |issn=1540-9309|url-access=subscription }}&lt;/ref&gt; Glavni vzroki za spreminjanje namembnosti zemljišč so sečnja, urbanizacija in krčenje gozdov za kmetijsko rabo. Velik del teh gozdov so uničili tudi požari leta 1997 na Sumatri in Borneu.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

==Sklici==
{{Reflist}}

{{Taxonbar|from=Q138306}}
[[Kategorija:Krapovci]]
[[Kategorija:Ribe Azije]]</text>
      <sha1>h0gxitv6q6rtdw7pgop2noudru74fdb</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Minister za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije</title>
    <ns>0</ns>
    <id>480094</id>
    <revision>
      <id>6688230</id>
      <parentid>6687382</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T16:59:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>VidicK01</username>
        <id>193275</id>
      </contributor>
      <comment>(11/20) - Novi ministri &amp; preoblikovanje resorjev: Monika Kirbiš Rojs + prenova</comment>
      <origin>6688230</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5306" sha1="9zul7wvcwdphgqo9nz5aun6jgwrl0ln" xml:space="preserve">{{Infobox official post
| post = Minister za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije
| body = &lt;br /&gt;
| image name1 = Flag of Slovenia.svg
| image_size1 = 70px
| incumbent = [[Monika Kirbiš Rojs]]
| incumbentsince = 4. junija 2026
| member_of = [[Vlada Republike Slovenije]]
| termlength = 4 leta
| first = [[Violeta Bulc]]
| residence = Kotnikova 5 &lt;br /&gt;1000 Ljubljana
| website = https://www.gov.si/drzavni-organi/vladne-sluzbe/sluzba-vlade-za-razvoj-in-evropsko-kohezijsko-politiko/
| image = Monika_Kirbiš_Rojs_ministrski_portret_(cropped).jpg
}}
'''Minister za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije''' je politični vodja [[Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije|Ministrstva za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije]], ki ga predlaga [[predsednik Vlade Republike Slovenije]] in imenuje [[Državni zbor Republike Slovenije]] ter je po Zakonu o Vladi Republike Slovenije član [[Vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]].

Ministrstvo je bilo iz ravni službe vlade povišano 24. januarja 2023. Pred tem je organ vodil minister brez resorja, pristojen za razvoj, strateške projekte in kohezijo. Bil je [[minister brez listnice]] in član [[Vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]], ki je vodil [[Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko|Službo Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/vladne-sluzbe/sluzba-vlade-za-razvoj-in-evropsko-kohezijsko-politiko/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2020-05-23|language=sl}}&lt;/ref&gt;

29. aprila 2026 je bil sprejet [[Zakon o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije (2026)|Zakon o spremembah Zakona o Vladi RS]], ki je pred nastankom [[16. vlada Republike Slovenije|četrte vlade Janeza Janše]] število ministrskih resorjev znižal z 20 na 15; ob tem je bilo k resorju kohezije in regionalnega razvoja dodano področje lokalne samouprave, ki je prej spadalo pod Direktorat za lokalno samoupravo, ta pa pod Ministrstvo za javno upravo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca podprli novelo zakona o vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-nsi-sls-fokus-demokrati-in-resni-ca-podprli-novelo-zakona-o-vladi/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-06|language=sl|first=Al|last=Ma}}&lt;/ref&gt; Novoimenovana ministrica [[Monika Kirbiš Rojs]] je 5. junija 2026 primopredajo poslov opravil tako z Aleksandrom Jevškom (kohezija) kot s Francem Propsom (lokalna samouprava).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Večina ministrov prevzela posle, nekateri načrtujejo že prve ukrepe|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vecina-ministrov-prevzela-posle-nekateri-nacrtujejo-ze-prve-ukrepe/784375|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-06|language=sl|first=P.|last=J}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=dr. Monika Kirbiš Rojs, ministrica lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-lokalno-samoupravo-kohezijo-in-regionalni-razvoj/o-ministrstvu/dr-monika-kirbis-rojs/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2026-06-11|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Seznam ministrov ==

=== Minister brez listnice, pristojen za razvoj, strateške projekte in kohezijo ===
; [[12. vlada Republike Slovenije]]
* [[Violeta Bulc]] (18. september 2014 – 19. november 2014)
* [[Alenka Smerkolj]] (19. november 2014 – 13. september 2018)

; [[13. vlada Republike Slovenije]]
* [[Marko Bandelli]] (13. september 2018 – 13. november 2018)
* [[Iztok Purič]] (19. december 2018 – 20. september 2019)
* [[Angelika Mlinar]] (20. december 2019 – 13. marec 2020)

; [[14. vlada Republike Slovenije]]
* [[Zvone Černač|Zvonko Černač]] (13. marec 2020–1. junij 2022)

; [[15. vlada Republike Slovenije]]
* [[Aleksander Jevšek]] (1. junij 2022–24. januar 2023)

=== Minister za kohezijo in regionalni razvoj ===
; [[15. vlada Republike Slovenije]]
* [[Aleksander Jevšek]] (24. januar 2023–4. junij 2026)

=== Minister za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj ===
; [[16. vlada Republike Slovenije]]
* [[Monika Kirbiš Rojs]] (4. junij 2026– )

== Galerija ==
&lt;gallery&gt;
Slika:Violeta Bulc 2017 (cropped).jpg|[[Violeta Bulc]] (2014)
Slika:DOORSTEP 2016-09-09 EUROGROUP Ministers (29268782930) (cropped2).jpg|[[Alenka Smerkolj]] (2014–2018)
Slika:Marko_Bandelli-za_splet (cropped).jpg|[[Marko Bandelli]] (2018)
Slika:Iztok_Purič (cropped).jpg|[[Iztok Purič]] (2018–2019)
Slika:Member of the European Parliament Angelika Rosa Mlinar at the Media-Academy (cropped).jpg|[[Angelika Mlinar]] (2019–2020)
Slika:124. redna seja Vlade Republike Slovenije 19 (crop square).jpg|[[Zvone Černač]] (2020–2022)
Slika:Novinarska konferenca po redni seji vlade - 14. 03. 2024 - Aleksander Jevšek (crop square).jpg|[[Aleksander Jevšek]] (2022–2026)
Slika:Monika_Kirbiš_Rojs_ministrski_portret_(cropped).jpg|[[Monika Kirbiš Rojs]] (2026–''danes'')
&lt;/gallery&gt;

== Glej tudi: ==

* [[Minister brez listnice|Minister brez resorja]]

== Sklici ==
&lt;references /&gt;
{{Min RS}}

[[Kategorija:Ministri vlade Slovenije|Razvoj]]</text>
      <sha1>9zul7wvcwdphgqo9nz5aun6jgwrl0ln</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688231</id>
      <parentid>6688230</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T17:00:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>VidicK01</username>
        <id>193275</id>
      </contributor>
      <comment>+</comment>
      <origin>6688231</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5318" sha1="nmisu00xn42y7ub5ei7p2kajv91l06e" xml:space="preserve">{{Infobox official post
| post = Minister za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije
| body = &lt;br /&gt;
| image name1 = Flag of Slovenia.svg
| image_size1 = 70px
| incumbent = [[Monika Kirbiš Rojs]]
| incumbentsince = 4. junija 2026
| member_of = [[Vlada Republike Slovenije]]
| termlength = 4 leta
| first = [[Violeta Bulc]]
| residence = Kotnikova 5 &lt;br /&gt;1000 Ljubljana
| website = https://www.gov.si/drzavni-organi/vladne-sluzbe/sluzba-vlade-za-razvoj-in-evropsko-kohezijsko-politiko/
| image = Monika_Kirbiš_Rojs_ministrski_portret_(cropped).jpg
}}
'''Minister za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije''' je politični vodja [[Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije|Ministrstva za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije]], ki ga predlaga [[predsednik Vlade Republike Slovenije]] in imenuje [[Državni zbor Republike Slovenije]] ter je po Zakonu o Vladi Republike Slovenije član [[Vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]].

Ministrstvo je bilo iz ravni službe vlade povišano 24. januarja 2023. Pred tem je organ vodil minister brez resorja, pristojen za razvoj, strateške projekte in kohezijo. Bil je [[minister brez listnice]] in član [[Vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]], ki je vodil [[Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko|Službo Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/vladne-sluzbe/sluzba-vlade-za-razvoj-in-evropsko-kohezijsko-politiko/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2020-05-23|language=sl}}&lt;/ref&gt;

29. aprila 2026 je bil sprejet [[Zakon o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije (2026)|Zakon o spremembah Zakona o Vladi RS]], ki je pred nastankom [[16. vlada Republike Slovenije|četrte vlade Janeza Janše]] število ministrskih resorjev znižal z 20 na 15; ob tem je bilo k resorju kohezije in regionalnega razvoja dodano področje lokalne samouprave, ki je prej spadalo pod Direktorat za lokalno samoupravo, ta pa pod Ministrstvo za javno upravo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca podprli novelo zakona o vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-nsi-sls-fokus-demokrati-in-resni-ca-podprli-novelo-zakona-o-vladi/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-06|language=sl|first=Al|last=Ma}}&lt;/ref&gt; Novoimenovana ministrica [[Monika Kirbiš Rojs]] je 5. junija 2026 primopredajo poslov tako opravila z bivšima ministroma Aleksandrom Jevškom (kohezija) in Francem Propsom (javna uprava).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Večina ministrov prevzela posle, nekateri načrtujejo že prve ukrepe|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vecina-ministrov-prevzela-posle-nekateri-nacrtujejo-ze-prve-ukrepe/784375|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-06|language=sl|first=P.|last=J}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=dr. Monika Kirbiš Rojs, ministrica lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-lokalno-samoupravo-kohezijo-in-regionalni-razvoj/o-ministrstvu/dr-monika-kirbis-rojs/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2026-06-11|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Seznam ministrov ==

=== Minister brez listnice, pristojen za razvoj, strateške projekte in kohezijo ===
; [[12. vlada Republike Slovenije]]
* [[Violeta Bulc]] (18. september 2014 – 19. november 2014)
* [[Alenka Smerkolj]] (19. november 2014 – 13. september 2018)

; [[13. vlada Republike Slovenije]]
* [[Marko Bandelli]] (13. september 2018 – 13. november 2018)
* [[Iztok Purič]] (19. december 2018 – 20. september 2019)
* [[Angelika Mlinar]] (20. december 2019 – 13. marec 2020)

; [[14. vlada Republike Slovenije]]
* [[Zvone Černač|Zvonko Černač]] (13. marec 2020–1. junij 2022)

; [[15. vlada Republike Slovenije]]
* [[Aleksander Jevšek]] (1. junij 2022–24. januar 2023)

=== Minister za kohezijo in regionalni razvoj ===
; [[15. vlada Republike Slovenije]]
* [[Aleksander Jevšek]] (24. januar 2023–4. junij 2026)

=== Minister za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj ===
; [[16. vlada Republike Slovenije]]
* [[Monika Kirbiš Rojs]] (4. junij 2026– )

== Galerija ==
&lt;gallery&gt;
Slika:Violeta Bulc 2017 (cropped).jpg|[[Violeta Bulc]] (2014)
Slika:DOORSTEP 2016-09-09 EUROGROUP Ministers (29268782930) (cropped2).jpg|[[Alenka Smerkolj]] (2014–2018)
Slika:Marko_Bandelli-za_splet (cropped).jpg|[[Marko Bandelli]] (2018)
Slika:Iztok_Purič (cropped).jpg|[[Iztok Purič]] (2018–2019)
Slika:Member of the European Parliament Angelika Rosa Mlinar at the Media-Academy (cropped).jpg|[[Angelika Mlinar]] (2019–2020)
Slika:124. redna seja Vlade Republike Slovenije 19 (crop square).jpg|[[Zvone Černač]] (2020–2022)
Slika:Novinarska konferenca po redni seji vlade - 14. 03. 2024 - Aleksander Jevšek (crop square).jpg|[[Aleksander Jevšek]] (2022–2026)
Slika:Monika_Kirbiš_Rojs_ministrski_portret_(cropped).jpg|[[Monika Kirbiš Rojs]] (2026–''danes'')
&lt;/gallery&gt;

== Glej tudi: ==

* [[Minister brez listnice|Minister brez resorja]]

== Sklici ==
&lt;references /&gt;
{{Min RS}}

[[Kategorija:Ministri vlade Slovenije|Razvoj]]</text>
      <sha1>nmisu00xn42y7ub5ei7p2kajv91l06e</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688232</id>
      <parentid>6688231</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T17:01:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>VidicK01</username>
        <id>193275</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>VidicK01 je prestavil_a stran [[Minister za kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije]] na [[Minister za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije]]: Novo uradno ime ministrstva po reorganizaciji resorjev glede na Zakon o spremembah Zakona o vladi (2026)</comment>
      <origin>6688231</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5318" sha1="nmisu00xn42y7ub5ei7p2kajv91l06e" xml:space="preserve">{{Infobox official post
| post = Minister za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije
| body = &lt;br /&gt;
| image name1 = Flag of Slovenia.svg
| image_size1 = 70px
| incumbent = [[Monika Kirbiš Rojs]]
| incumbentsince = 4. junija 2026
| member_of = [[Vlada Republike Slovenije]]
| termlength = 4 leta
| first = [[Violeta Bulc]]
| residence = Kotnikova 5 &lt;br /&gt;1000 Ljubljana
| website = https://www.gov.si/drzavni-organi/vladne-sluzbe/sluzba-vlade-za-razvoj-in-evropsko-kohezijsko-politiko/
| image = Monika_Kirbiš_Rojs_ministrski_portret_(cropped).jpg
}}
'''Minister za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije''' je politični vodja [[Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije|Ministrstva za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije]], ki ga predlaga [[predsednik Vlade Republike Slovenije]] in imenuje [[Državni zbor Republike Slovenije]] ter je po Zakonu o Vladi Republike Slovenije član [[Vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]].

Ministrstvo je bilo iz ravni službe vlade povišano 24. januarja 2023. Pred tem je organ vodil minister brez resorja, pristojen za razvoj, strateške projekte in kohezijo. Bil je [[minister brez listnice]] in član [[Vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]], ki je vodil [[Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko|Službo Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/vladne-sluzbe/sluzba-vlade-za-razvoj-in-evropsko-kohezijsko-politiko/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2020-05-23|language=sl}}&lt;/ref&gt;

29. aprila 2026 je bil sprejet [[Zakon o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije (2026)|Zakon o spremembah Zakona o Vladi RS]], ki je pred nastankom [[16. vlada Republike Slovenije|četrte vlade Janeza Janše]] število ministrskih resorjev znižal z 20 na 15; ob tem je bilo k resorju kohezije in regionalnega razvoja dodano področje lokalne samouprave, ki je prej spadalo pod Direktorat za lokalno samoupravo, ta pa pod Ministrstvo za javno upravo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca podprli novelo zakona o vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-nsi-sls-fokus-demokrati-in-resni-ca-podprli-novelo-zakona-o-vladi/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-06|language=sl|first=Al|last=Ma}}&lt;/ref&gt; Novoimenovana ministrica [[Monika Kirbiš Rojs]] je 5. junija 2026 primopredajo poslov tako opravila z bivšima ministroma Aleksandrom Jevškom (kohezija) in Francem Propsom (javna uprava).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Večina ministrov prevzela posle, nekateri načrtujejo že prve ukrepe|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vecina-ministrov-prevzela-posle-nekateri-nacrtujejo-ze-prve-ukrepe/784375|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-06|language=sl|first=P.|last=J}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=dr. Monika Kirbiš Rojs, ministrica lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-lokalno-samoupravo-kohezijo-in-regionalni-razvoj/o-ministrstvu/dr-monika-kirbis-rojs/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2026-06-11|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Seznam ministrov ==

=== Minister brez listnice, pristojen za razvoj, strateške projekte in kohezijo ===
; [[12. vlada Republike Slovenije]]
* [[Violeta Bulc]] (18. september 2014 – 19. november 2014)
* [[Alenka Smerkolj]] (19. november 2014 – 13. september 2018)

; [[13. vlada Republike Slovenije]]
* [[Marko Bandelli]] (13. september 2018 – 13. november 2018)
* [[Iztok Purič]] (19. december 2018 – 20. september 2019)
* [[Angelika Mlinar]] (20. december 2019 – 13. marec 2020)

; [[14. vlada Republike Slovenije]]
* [[Zvone Černač|Zvonko Černač]] (13. marec 2020–1. junij 2022)

; [[15. vlada Republike Slovenije]]
* [[Aleksander Jevšek]] (1. junij 2022–24. januar 2023)

=== Minister za kohezijo in regionalni razvoj ===
; [[15. vlada Republike Slovenije]]
* [[Aleksander Jevšek]] (24. januar 2023–4. junij 2026)

=== Minister za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj ===
; [[16. vlada Republike Slovenije]]
* [[Monika Kirbiš Rojs]] (4. junij 2026– )

== Galerija ==
&lt;gallery&gt;
Slika:Violeta Bulc 2017 (cropped).jpg|[[Violeta Bulc]] (2014)
Slika:DOORSTEP 2016-09-09 EUROGROUP Ministers (29268782930) (cropped2).jpg|[[Alenka Smerkolj]] (2014–2018)
Slika:Marko_Bandelli-za_splet (cropped).jpg|[[Marko Bandelli]] (2018)
Slika:Iztok_Purič (cropped).jpg|[[Iztok Purič]] (2018–2019)
Slika:Member of the European Parliament Angelika Rosa Mlinar at the Media-Academy (cropped).jpg|[[Angelika Mlinar]] (2019–2020)
Slika:124. redna seja Vlade Republike Slovenije 19 (crop square).jpg|[[Zvone Černač]] (2020–2022)
Slika:Novinarska konferenca po redni seji vlade - 14. 03. 2024 - Aleksander Jevšek (crop square).jpg|[[Aleksander Jevšek]] (2022–2026)
Slika:Monika_Kirbiš_Rojs_ministrski_portret_(cropped).jpg|[[Monika Kirbiš Rojs]] (2026–''danes'')
&lt;/gallery&gt;

== Glej tudi: ==

* [[Minister brez listnice|Minister brez resorja]]

== Sklici ==
&lt;references /&gt;
{{Min RS}}

[[Kategorija:Ministri vlade Slovenije|Razvoj]]</text>
      <sha1>nmisu00xn42y7ub5ei7p2kajv91l06e</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Minister brez resorja, pristojen za strateške projekte in kohezijo</title>
    <ns>0</ns>
    <id>480095</id>
    <redirect title="Minister za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije" />
    <revision>
      <id>6688309</id>
      <parentid>5896511</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T23:02:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>EmausBot</username>
        <id>59654</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Minister za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije]]</comment>
      <origin>6688309</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="99" sha1="jddhmaa8lf5h3bfysmyhvupy0d8u2mv" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Minister za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije]]</text>
      <sha1>jddhmaa8lf5h3bfysmyhvupy0d8u2mv</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Minister za okolje in prostor Republike Slovenije</title>
    <ns>0</ns>
    <id>484397</id>
    <revision>
      <id>6688431</id>
      <parentid>6685274</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T09:54:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>VidicK01</username>
        <id>193275</id>
      </contributor>
      <comment>(16/20) - Novi ministri &amp; preoblikovanje resorjev: Polona Rifelj</comment>
      <origin>6688431</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5666" sha1="om687664jq5abomvotq7tdi0f9vgyv8" xml:space="preserve">{{Infobox official post
| post = Minister za okolje in prostor
| body = Republike Slovenije
| image name = 
| image name1 = Flag of Slovenia.svg
| image_size1 = 70px
| incumbent = [[Polona Rifelj]]
| incumbentsince = 4. junija 2026
| member_of = [[Vlada Republike Slovenije]]&lt;br /&gt;[[Svet Evropske unije]]
| termlength = 4 leta
| first = [[Irena Majcen]]
| website = http://www.mop.gov.si/
| image = Polona_Rifelj_ministrski_portret_(cropped).jpg
}}
'''Minister za okolje in prostor Republike Slovenije''' je politični vodja [[Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije|Ministrstva za okolje in prostor Republike Slovenije]], ki ga predlaga [[predsednik Vlade Republike Slovenije]] in imenuje [[Državni zbor Republike Slovenije]]. Po ''[[Zakon o Vladi Republike Slovenije|Zakonu o Vladi Republike Slovenije]]'' član [[Vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO242.html |title=- ''Zakon o Vladi Republike Slovenije'' |accessdate=2020-10-02 |archive-date=2013-06-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130629184739/http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO242.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; 

Med letoma 2002 in 2004 je bila položaju v imenu dodana še energetika, med letoma 2012 in 2014 pa je bilo ministrstvo reorganizirano zaradi protikriznih ukrepov.  

24. januarja 2023 je bil v okviru reorganizacije [[15. vlada Republike Slovenije|15. slovenske vlade]] pod vodstvom [[Robert Golob|Roberta Goloba]] položaju odvzet resor okolja, dodalo pa se mu je naravne vire. Področje okolja se je medtem preselilo na novoustanovljeno Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=V veljavi na referendumu potrjene spremembe zakonov o vladi, o RTV SLO in dolgotrajni oskrbi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-veljavi-na-referendumu-potrjene-spremembe-zakonov-o-vladi-o-rtv-slo-in-dolgotrajni-oskrbi/652435|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-11|language=sl|first=A. K.|last=K}}&lt;/ref&gt; 

29. aprila 2026 je bil sprejet [[Zakon o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije (2026)|Zakon o spremembah Zakona o Vladi RS]] (ZVRS-K), ki je pred nastankom [[16. vlada Republike Slovenije|četrte vlade Janeza Janše]] število ministrskih resorjev znižal z 20 na 15; po reorganizaciji vlade se je resor znova preimenoval v ministrstvo za okolje in prostor in prevzel področja Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, Ministrstva za naravne vire in prostor ter delovno področje stanovanjske politike, ki je v času 15. vlade spadalo pod Ministrstvo za solidarno prihodnost.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca podprli novelo zakona o vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-nsi-sls-fokus-demokrati-in-resni-ca-podprli-novelo-zakona-o-vladi/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-06|language=sl|first=Al|last=Ma}}&lt;/ref&gt;

Trenutna ministrica je [[Polona Rifelj]].

== Seznam ==

=== Republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora ===

==== [[1. vlada Republike Slovenije]] ====

* [[Miha Jazbinšek]] (16. maj 1990 – 14. maj 1993)

=== Minister za varstvo okolja in urejanje prostora ===

==== [[2. vlada Republike Slovenije]] ====

* [[Miha Jazbinšek]] (14. maj 1992 – 25. januar 1993)

=== Minister za okolje in prostor ===

==== [[3. vlada Republike Slovenije]] ====

* [[Miha Jazbinšek]] (25. januar  1993 – 1. februar 1994)
* [[Pavel Gantar]] (28. februar 1994 – 27. februar 1997)

==== [[4. vlada Republike Slovenije]] ====

* [[Pavel Gantar]] (27. februar 1997 – 7. junij 2000)

==== [[5. vlada Republike Slovenije]] ====

* [[Andrej Umek]] (7. junij 2000 – 30. november 2000)

==== [[6. vlada Republike Slovenije]] ====

* [[Janez Kopač]] (30. november 2000 – 19. december 2002)

==== [[7. vlada Republike Slovenije]] ====

* [[Janez Kopač]] (19. december 2002 – 3. december 2004)

==== [[8. vlada Republike Slovenije]] ====

* [[Janez Podobnik]], SLS (3. december 2004 – 21. november 2008)

==== [[9. vlada Republike Slovenije]] ====

* [[Karl Erjavec]], DeSUS (21. november 2008 – 12. februar 2010)
* [[Roko Žarnić]], DeSUS (12. februar 2010 – 10. februar 2012)

==== [[12. vlada Republike Slovenije]] ====

* [[Irena Majcen (političarka)|Irena Majcen]], DeSUS (18. september 2014 – 13. september 2018)

==== [[13. vlada Republike Slovenije]] ====

* [[Jure Leben]], SMC (13. september 2018 – 27. februar 2019)
* [[Simon Zajc]], SMC (27. marec 2019 – 13. marec 2020)

==== [[14. vlada Republike Slovenije]] ====

* [[Andrej Vizjak]], SDS (13. marec 2020 – 1. junij 2022)

==== [[15. vlada Republike Slovenije]] ====

* [[Uroš Brežan]], Gibanje Svoboda (1. junij 2022 – 24. januar 2023)

==== [[16. vlada Republike Slovenije]] ====

* [[Polona Rifelj]], SDS (4. junij 2026– ) 

=== Ministrstvo za naravne vire in prostor ===

* [[Uroš Brežan]], Gibanje Svoboda (24. januar 2023 – 9. oktober 2023)
* ''[[Alenka Bratušek]], Gibanje Svoboda (9. oktober 2023 – 7. december 2023; začasno pooblaščena)''
* [[Jože Novak]], Gibanje Svoboda (7. december 2023 – 4. junij 2026)

== Položaj v Evropski uniji ==
Minister za okolje in prostor je član [[Svet Evropske unije za okolje|Sveta Evropske unije za okolje]] (ENVI).

== Glej tudi: ==

* [[Minister za kmetijstvo in okolje Republike Slovenije]]

== Sklici ==
&lt;references /&gt;

{{Min RS}}
[[Kategorija:Ministri za okolje in prostor Republike Slovenije| ]]
[[Kategorija:Ministri vlade Slovenije]]
[[Kategorija:Ministri za okolje po državah|Slovenija]]
[[Kategorija:Ministri za prostor po državah|Slovenija]]
[[Kategorija:Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije]]</text>
      <sha1>om687664jq5abomvotq7tdi0f9vgyv8</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688434</id>
      <parentid>6688431</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T09:58:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>GeographieMan</username>
        <id>179499</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>GeographieMan je prestavil stran [[Minister za naravne vire in prostor Republike Slovenije]] na [[Minister za okolje in prostor Republike Slovenije]]: preimenovanje ministrstva</comment>
      <origin>6688431</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5666" sha1="om687664jq5abomvotq7tdi0f9vgyv8" xml:space="preserve">{{Infobox official post
| post = Minister za okolje in prostor
| body = Republike Slovenije
| image name = 
| image name1 = Flag of Slovenia.svg
| image_size1 = 70px
| incumbent = [[Polona Rifelj]]
| incumbentsince = 4. junija 2026
| member_of = [[Vlada Republike Slovenije]]&lt;br /&gt;[[Svet Evropske unije]]
| termlength = 4 leta
| first = [[Irena Majcen]]
| website = http://www.mop.gov.si/
| image = Polona_Rifelj_ministrski_portret_(cropped).jpg
}}
'''Minister za okolje in prostor Republike Slovenije''' je politični vodja [[Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije|Ministrstva za okolje in prostor Republike Slovenije]], ki ga predlaga [[predsednik Vlade Republike Slovenije]] in imenuje [[Državni zbor Republike Slovenije]]. Po ''[[Zakon o Vladi Republike Slovenije|Zakonu o Vladi Republike Slovenije]]'' član [[Vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO242.html |title=- ''Zakon o Vladi Republike Slovenije'' |accessdate=2020-10-02 |archive-date=2013-06-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130629184739/http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO242.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; 

Med letoma 2002 in 2004 je bila položaju v imenu dodana še energetika, med letoma 2012 in 2014 pa je bilo ministrstvo reorganizirano zaradi protikriznih ukrepov.  

24. januarja 2023 je bil v okviru reorganizacije [[15. vlada Republike Slovenije|15. slovenske vlade]] pod vodstvom [[Robert Golob|Roberta Goloba]] položaju odvzet resor okolja, dodalo pa se mu je naravne vire. Področje okolja se je medtem preselilo na novoustanovljeno Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=V veljavi na referendumu potrjene spremembe zakonov o vladi, o RTV SLO in dolgotrajni oskrbi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-veljavi-na-referendumu-potrjene-spremembe-zakonov-o-vladi-o-rtv-slo-in-dolgotrajni-oskrbi/652435|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-11|language=sl|first=A. K.|last=K}}&lt;/ref&gt; 

29. aprila 2026 je bil sprejet [[Zakon o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije (2026)|Zakon o spremembah Zakona o Vladi RS]] (ZVRS-K), ki je pred nastankom [[16. vlada Republike Slovenije|četrte vlade Janeza Janše]] število ministrskih resorjev znižal z 20 na 15; po reorganizaciji vlade se je resor znova preimenoval v ministrstvo za okolje in prostor in prevzel področja Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, Ministrstva za naravne vire in prostor ter delovno področje stanovanjske politike, ki je v času 15. vlade spadalo pod Ministrstvo za solidarno prihodnost.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca podprli novelo zakona o vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-nsi-sls-fokus-demokrati-in-resni-ca-podprli-novelo-zakona-o-vladi/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-06|language=sl|first=Al|last=Ma}}&lt;/ref&gt;

Trenutna ministrica je [[Polona Rifelj]].

== Seznam ==

=== Republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora ===

==== [[1. vlada Republike Slovenije]] ====

* [[Miha Jazbinšek]] (16. maj 1990 – 14. maj 1993)

=== Minister za varstvo okolja in urejanje prostora ===

==== [[2. vlada Republike Slovenije]] ====

* [[Miha Jazbinšek]] (14. maj 1992 – 25. januar 1993)

=== Minister za okolje in prostor ===

==== [[3. vlada Republike Slovenije]] ====

* [[Miha Jazbinšek]] (25. januar  1993 – 1. februar 1994)
* [[Pavel Gantar]] (28. februar 1994 – 27. februar 1997)

==== [[4. vlada Republike Slovenije]] ====

* [[Pavel Gantar]] (27. februar 1997 – 7. junij 2000)

==== [[5. vlada Republike Slovenije]] ====

* [[Andrej Umek]] (7. junij 2000 – 30. november 2000)

==== [[6. vlada Republike Slovenije]] ====

* [[Janez Kopač]] (30. november 2000 – 19. december 2002)

==== [[7. vlada Republike Slovenije]] ====

* [[Janez Kopač]] (19. december 2002 – 3. december 2004)

==== [[8. vlada Republike Slovenije]] ====

* [[Janez Podobnik]], SLS (3. december 2004 – 21. november 2008)

==== [[9. vlada Republike Slovenije]] ====

* [[Karl Erjavec]], DeSUS (21. november 2008 – 12. februar 2010)
* [[Roko Žarnić]], DeSUS (12. februar 2010 – 10. februar 2012)

==== [[12. vlada Republike Slovenije]] ====

* [[Irena Majcen (političarka)|Irena Majcen]], DeSUS (18. september 2014 – 13. september 2018)

==== [[13. vlada Republike Slovenije]] ====

* [[Jure Leben]], SMC (13. september 2018 – 27. februar 2019)
* [[Simon Zajc]], SMC (27. marec 2019 – 13. marec 2020)

==== [[14. vlada Republike Slovenije]] ====

* [[Andrej Vizjak]], SDS (13. marec 2020 – 1. junij 2022)

==== [[15. vlada Republike Slovenije]] ====

* [[Uroš Brežan]], Gibanje Svoboda (1. junij 2022 – 24. januar 2023)

==== [[16. vlada Republike Slovenije]] ====

* [[Polona Rifelj]], SDS (4. junij 2026– ) 

=== Ministrstvo za naravne vire in prostor ===

* [[Uroš Brežan]], Gibanje Svoboda (24. januar 2023 – 9. oktober 2023)
* ''[[Alenka Bratušek]], Gibanje Svoboda (9. oktober 2023 – 7. december 2023; začasno pooblaščena)''
* [[Jože Novak]], Gibanje Svoboda (7. december 2023 – 4. junij 2026)

== Položaj v Evropski uniji ==
Minister za okolje in prostor je član [[Svet Evropske unije za okolje|Sveta Evropske unije za okolje]] (ENVI).

== Glej tudi: ==

* [[Minister za kmetijstvo in okolje Republike Slovenije]]

== Sklici ==
&lt;references /&gt;

{{Min RS}}
[[Kategorija:Ministri za okolje in prostor Republike Slovenije| ]]
[[Kategorija:Ministri vlade Slovenije]]
[[Kategorija:Ministri za okolje po državah|Slovenija]]
[[Kategorija:Ministri za prostor po državah|Slovenija]]
[[Kategorija:Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije]]</text>
      <sha1>om687664jq5abomvotq7tdi0f9vgyv8</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pogovor:Minister za okolje in prostor Republike Slovenije</title>
    <ns>1</ns>
    <id>484398</id>
    <revision>
      <id>6688436</id>
      <parentid>5890858</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T09:58:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>GeographieMan</username>
        <id>179499</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>GeographieMan je prestavil stran [[Pogovor:Minister za naravne vire in prostor Republike Slovenije]] na [[Pogovor:Minister za okolje in prostor Republike Slovenije]]: preimenovanje ministrstva</comment>
      <origin>5376153</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="567" sha1="jriawz0anx8uv1pf8gnrlccu0tzx9iz" xml:space="preserve">== Starejši ministri ==

V članku [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Minister_za_okolje_in_prostor_Republike_Slovenije&amp;oldid=5376151 trenutno] piše:
: ''[[Minister za okolje in prostor Republike Slovenije|Položaj]] je bil ustanovljen v času dvanajste slovenske vlade.''
PMM to ne drži, od starejših [[Minister za okolje in prostor Republike Slovenije|ministrov za okolje in prostor]] se spomnim npr. najmanj še [[Karl Erjavec|Karla Erjavca]] in [[Roko Žarnić|Roka Žarnića]]. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]])</text>
      <sha1>jriawz0anx8uv1pf8gnrlccu0tzx9iz</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Śniardwy</title>
    <ns>0</ns>
    <id>491726</id>
    <revision>
      <id>6688302</id>
      <parentid>6556169</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T22:43:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6688302</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7136" sha1="ajutv1jyhspg6psj5j0bhlmrt855sfk" xml:space="preserve">{{Infopolje Vodno telo
| name               = Śniardwy
| image              = Jezioro Śniardwy - Niedźwiedzi Róg 3.jpg
| caption            = Jezero pri Niedźwiedzem Rógu
| pushpin_map        = Poljska
| pushpin_map_caption= Lega jezera na Poljskem
| location           = [[Varminsko-mazursko vojvodstvo]], {{zastava|Poljska}}
| coordinates        = {{koord novi|53|46|N|21|45|E|region:PL_type:waterbody|display=inline,title}}
| type               = [[ledeniško jezero]]
| inflow             = 
| outflow            = 
| length             = 22,1 km
| width              = 13,4 km
| area               = 113,4 km²
| depth              = 5,8 m
| max-depth          = 23,4 m
| volume             = 660 211 800 m³&lt;ref name=&quot;Choinski&quot;/&gt;
| residence_time     = 
| elevation          = 117 m
| islands            = 8
| cities             = Niedźwiedzi Róg, Popielno, Okartowo, Nowe Guty
}}
'''Śniardwy''' ({{jezik-de|Spirdingsee}}) je največje [[jezero]] na [[Poljska|Poljskem]]. Je eno od jezer [[Mazursko jezersko okrožje|Mazurskega pojezerja]] v [[Varminsko-mazursko vojvodstvo|Varminsko-mazurskem vojvodstvu]] na severovzhodu države.

Jezero, ki je fluvioglacialnega nastanka, je dolgo okoli 22 kilometrov in široko okoli 13 kilometrov. Je sorazmerno plitvo, njegova največja globina pa znaša 23,4 metra.&lt;ref name=&quot;Choinski&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Choiński |first=Adam |title=Katalog jezior Polski | year=2006 |publisher=Wydawnictwo Naukowe UAM |place=Poznań |isbn=83-232-1732-7 |page=381}}&lt;/ref&gt; Na njem je 8 [[otok]]ov. Obala jezera je nizka, močvirnata in zaraščena. Oblikuje številne zalive, od katerih se dva – Warnołty in Seksty – štejeta za posebni jezeri. Śniardwy in okoliška jezera povezuje mreža Mazurskih kanalov, zgrajena za namene plovbe.

Celotno jezero leži znotraj Mazurskega [[Krajinski park|krajinskega parka]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.protectedplanet.net/11460|title=Mazurski Park Krajobrazowy|accessdate=10. februarja 2021|website=protectedplanet.net|language=en}}&lt;/ref&gt;

== Geografija ==
Jezero Śniardwy je nastalo z umikanjem ledene plošče in odvajanjem poplavne vode, ki je nastala kot posledica odvajanja ledu pred umikajočim se ledenikom. 

Med osmimi otoki so: Szeroki Ostrów, Czarci Ostrów, Wyspa Pajęcza, Wyspa Kaczor in drugi. V južnem delu jezera sta poleg dveh otokov tudi dva polotoka Szeroki Ostrów in Friedrichswerder, ki sta s celino povezana z nasipom. Czarci Ostrów je bil naseljen že zgodaj; tam so našli številne žare iz prazgodovine. Od leta 1784 je tu stala utrdba Lyck, ki je bila kmalu porušena. Kamni so bili uporabljeni za gradnjo trdnjave Boyen. Iz nasprotne vasi Okartowo je jasno viden hrib na otoku. Njegova oddaljenost se zdi večja ali manjša pred spremembami vremena. Zgodnji vaščani so ta pojav uporabljali za napovedovanje vremena.

Okoliška naselja so Popielno, Głodowo, Niedźwiedzi Róg, Okartowo, Nowe Guty, Zdęgowo in Łuknajno.

Med številnimi zalivi sta dva poimenovana kot ločena jezera: Warnołty in Seksty. Śniardwy se povezuje z naslednjimi jezeri: Tuchlin, Łuknajno, Mikołajskie, Roś, Białoławki in Tyrkło. Obdaja ga sistem kanalov, znan kot Kanały Mazurskie (Mazurski kanali), s številnimi zapornicami. Skupaj tvorijo poljsko Mazursko pojezerje.

Je eden redkih rezervoarjev, ki ima dva površinska iztoka: kanal Jeglin, ki vodi do jezera Roś, in reko Wyszka, ki se izliva v jezero Białoławki. Oba vodotoka imata reguliran pretok (zapornica, jez).

== Narava ==
Obrežja jezera so relativno nizka, močvirnata in porasla s [[trstičje]]m in [[pravi kolmež|pravim kolmežem]], zaradi česar so težko dostopna. Ponekod pas trstičja doseže širino 200 metrov.&lt;ref&gt;J. Szynkowski: ''Mazury. Przewodnik''. Kengraf, Kętrzyn, 2003&lt;/ref&gt;

== Čistost in varstvo okolja ==
Študija iz leta 2020 je jezerske vode uvrstila v dobro ekološko stanje, kar ustreza II. razredu kakovosti. Kazalnik, ki je določil II. razred, je bilo stanje fitoplanktona, makrozoobentosa in ihtiofavne, medtem ko je bilo stanje makrofitov in fitobentosa ocenjeno kot zelo dobro. Istega leta je bilo ugotovljeno, da je kemijsko stanje vode pod dobrim, saj so ravni živega srebra in PBDE v ribjem tkivu presegle standard. Prozornost vode je bila določena na 3,2 metra.&lt;ref&gt;[https://wody.gios.gov.pl/pjwp/api/publications/media/652 Ocena stanu jednolitych części wód jezior w latach 2016–2021 na podstawie monitoringu] – tabela [online], Główny Inspektorat Ochrony Środowiska [dostęp 2023-10-15].&lt;/ref&gt;

Celotno območje Śniardwy je znotraj Mazurskega krajinskega parka. Poleg tega je dopolnilna oblika zaščite posebno območje varstva ptic ''Puszcza Piska'', ki prav tako pokriva celotno območje jezera.&lt;ref&gt;[https://crfop.gdos.gov.pl/CRFOP/widok/viewnatura2000.jsf?fop=PL.ZIPOP.1393.N2K.PLB280008.B {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20241130220047/https://crfop.gdos.gov.pl/CRFOP/widok/viewnatura2000.jsf?fop=PL.ZIPOP.1393.N2K.PLB280008.B |date=2024-11-30 }} Generalna Dyrekcja Ochrony Środowiska, Obszar Natura 2000 Puszcza Piska]] [online] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20241130220047/https://crfop.gdos.gov.pl/CRFOP/widok/viewnatura2000.jsf?fop=PL.ZIPOP.1393.N2K.PLB280008.B |date=2024-11-30 }} [dostęp 2023-10-15].&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
Od približno 5. stoletja pred našim štetjem do 13. stoletja našega štetja so območje okoli jezera Śniardwy naseljevali Galinđani. Nato je območje prešlo pod oblast [[Tevtonski viteški red|tevtonskega reda]], ki je leta 1466 postal podrejen Poljskemu kraljestvu. V letih 1847–1849 je bil zgrajen kanal, ki je povezoval Śniardwy z jezerom Roś, zaradi česar so sredi 19. stoletja na jezero priplule prve potniške ladje. Leta 1854 je bil na jezero pripeljan parnik ''Masovia''. Leta 1857 se je s parnikom križaril pruski kralj Friderik Viljem IV. Jezero je prvič prišlo pod poljsko upravo leta 1945.&lt;ref&gt;Bartłomiej Grzegorz Sala, Największe jeziora Polski, Wydanie I, Warszawa: Wydawnictwo CM, 2022, s. 12-22, ISBN 978-83-67240-00-0.&lt;/ref&gt;

Zaradi velikosti jezera je vreme v njegovih vodah spremenljivo in zanj so značilni močni vetrovi. Zaradi spremenljivega vremena, visokih valov in skal, skritih tik pod gladino, je jezero nevarno za manj izkušene mornarje. Na vodah jezera Śniardwy se je zgodilo že več tragičnih dogodkov. Leta 2006 se je v južnem delu jezera potopila jahta, pri čemer je umrla ena oseba. Leto kasneje, 21. avgusta 2007, je veter, ki je pihal s hitrostjo do 130 km/h, prevrnil in potopil številne čolne, pri čemer je umrlo več ljudi. Leta 2012 sta se dva ribiča utopila, ko se je pod njima zlomil led. Na jezeru so se zgodile tudi letalske nesreče; leta 1997 je v rezervoar strmoglavil vojaški helikopter, pri čemer sta umrla dva vojaka. Leto pozneje je v jezerskih vodah umrlo sedem članov ruske turistične skupine.

==Sklici==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki|Śniardwy Lake|Śniardwy}}
{{Wikivoyage|Spirdingsee}}

[[Kategorija:Geografija Poljske]]
[[Kategorija:Jezera v Evropi]]
[[Kategorija:Varminsko-mazursko vojvodstvo]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>ajutv1jyhspg6psj5j0bhlmrt855sfk</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Rimsko gledališče, Volterra</title>
    <ns>0</ns>
    <id>500861</id>
    <revision>
      <id>6688261</id>
      <parentid>5852432</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T18:32:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>np</comment>
      <origin>6688261</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3671" sha1="3lu95jss4vleq9nxez0dbh9msanxbli" xml:space="preserve">{{Infopolje Zgodovinska znamenitost
| name = Rimsko gledališče
| image = 
| caption = Rimsko gledališče v Volterri
|coordinates = &lt;!-- WD --&gt;
|location= [[Volterra]], [[Italija]]
|built= 50
|built_for= 
|architect= 
| type= [[Rimsko gledališče (zgradba) |rimsko gledališče]]
|locmapin = Italija
}}

'''Rimsko gledališče Volterra''' so v 1950-ih razkrila arheološka izkopavanja, ki jih je v kraju Vallebuona vodil Enrico Fiumi, zgodovinar iz Volterre: nekateri zaporniki Psihiatrične bolnišnice Volterra&lt;ref&gt;E. Fiumi&lt;/ref&gt; so bili uporabljeni kot delavci, kot opozori plošča na vhodu v zgradbo.

== Nastanek in gradnja ==
[[File:Teatro romano volterra.jpg|thumb|Particolare della scena]]
Spomenik je datiran v konec 1. stoletja pr. n. št. njegovo gradnjo pa je financirala bogata družina Caecina iz Volterre, zlasti konzula Gaio Cecina Largo in Aulo Cecina Severo, kot opozarja posvetilni [[epigram]] samega gledališča, ohranjen v etruščanskem muzeju Guarnacci.&lt;ref&gt;A. Furiesi, p. 67.&lt;/ref&gt;

Gledališče je bilo delno izkopano v naravnem pobočju vzpetine, po analogiji z grškimi gledališči. Dejansko ta del mesta v etruščanski dobi ni bil zaseden z gradbenimi objekti, saj so obstajala le zadrževalna dela strmega pobočja, tako da so [[Terase (zemeljska dela)|terasiranje]] izvajali že okoli 2. stoletja pred našim štetjem, zaradi tega je bilo primerno mesto za gradnjo gledališča.&lt;ref&gt;Ivi, p. 66&lt;/ref&gt;

Med izkopavanji so našli različne sedeže iz lokalnega [[apnenec|apnenca]] ([[tuf]] iz Pignana), na katerih so še vedno vklesana različna imena predstavnikov najvplivnejših družin rimske Volterre, kot so Caecinae, Persii in Laelii.&lt;ref&gt;Ivi, pp. 73-76&lt;/ref&gt; Ohranjen je le del stopnišč, urejenih v radialnem vzorcu in izdelanih s kamnom iz Montecatini Val di Cecina.

[[Prednja skena]] je bila dolga 35,98 metra (122 rimskih čevljev) in je bila sestavljena iz dveh [[kolonada|kolonad]] v nadstropjih nad 16 metrov.&lt;ref&gt;Ivi, p. 87&lt;/ref&gt;

Kapaciteta gledališča je morala biti glede na njegovo velikost (premer 60 metrov za 24 stopnic) približno 3500 gledalcev, primerljiva z drugimi podobnimi gledališči (Trst, [[Djémila]], [[Dougga]]).&lt;ref&gt;Ivi p. 93&lt;/ref&gt;

Tam je bil tudi ''velarium'', platno, podprta z vrvmi, ki je pokrivalo celotno območje gledališča, saj ostajajo sledi strukture, ki ga je podpirala.

Konec 3. stoletja so gledališče opustili in v bližini odrske stavbe postavili zdravilišče. V [[srednji vek|srednjem veku]] je mestno [[obzidje]] vključevalo zaporni zid najvišjega dela stopnic (''summa cavea'').

Ostanke antičnih zgradb je trenutno mogoče obiskati znotraj arheološkega območja. Do njega se dostopa z zgornjega območja, tik pred Porta Fiorentina, poleti pa se uporablja (čeprav le redko) za gledališke predstave.

Mednarodni festival vsako leto poteka v rimskem gledališču Volterra, ki ga je ustanovil in vodil igralec in režiser Simone Migliorini, prestižna žirija pa vsako leto podeli nagrade ''Ombra della Sera'' pomembnim osebnostim zabave in kulture.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Literatura ==
*Alessandro Furiesi, Volterra romana. Storia, genti e civiltà, Ospedaletto (PI), Pacini Editore, 2008, ISBN 8863150265.
*Enrico Fiumi, La partecipazione dei ricoverati dell'ospedale psichiatrico agli scavi del teatro romano (1950 - 1953), in Volterra, X, n. 10, ottobre 1971, pp. 14-15.

== Zunanje povezave ==
{{commons category| Ancient Roman theatre (Volterra)}}
*[https://www.teatroromanovolterra.it/  Festival teatro romano Volterra]

[[Kategorija:Arheološka najdišča v Italiji‎]]
[[Kategorija:Volterra]]
[[Kategorija:Rimska arhitektura‎]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>3lu95jss4vleq9nxez0dbh9msanxbli</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Minister za digitalno preobrazbo Republike Slovenije</title>
    <ns>0</ns>
    <id>502922</id>
    <revision>
      <id>6688235</id>
      <parentid>6687383</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T17:10:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>VidicK01</username>
        <id>193275</id>
      </contributor>
      <comment>(12/20) - Novi ministri &amp; preoblikovanje resorjev: ukinitev digitalne preobrazbe</comment>
      <origin>6688235</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4975" sha1="eq4h657tx2fkhawgi8cvfdzb870xbuz" xml:space="preserve">{{Infobox official post
| post = Minister za digitalno preobrazbo Republike Slovenije
| body = &lt;br /&gt;
| image name1 = Flag of Slovenia.svg
| image_size1 = 70px
| incumbent = 
| incumbentsince =
| member_of = [[Vlada Republike Slovenije]]
| termlength = 
| first = [[Mark Boris Andrijanič]]
| last = [[Ksenija Klampfer]]
| residence = Gregorčičeva ulica 25&lt;br&gt;1000 Ljubljana
| website = 
| image = 
}}'''Minister za digitalno preobrazbo Republike Slovenije''' je bil politični vodja [[Ministrstvo za digitalno preobrazbo Republike Slovenije|Ministrstva za digitalno preobrazbo Republike Slovenije]], ki ga je predlagal [[predsednik Vlade Republike Slovenije]] in imenoval [[Državni zbor Republike Slovenije]] ter je bil po ''[[Zakon o Vladi Republike Slovenije|Zakonu o Vladi Republike Slovenije]]'' član [[Vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]]. Do 24. januarja 2023 je položaj vodil minister brez resorja, leta 2026 je bil resor ukinjen.

== Zgodovina ==
Položaj je bil kot minister brez resorja, pristojen za digitalno preobrazbo uveden 16. julija 2021, v času [[14. vlada Republike Slovenije|14. vlade Republike Slovenije]]. Kot prvi minister je bil na to mesto imenovan [[Mark Boris Andrijanič]] iz kvote Nove Slovenije.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Digitalizacija je nacionalna prioriteta za digitalni in zeleni preboj Slovenije {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2021-07-15-digitalizacija-je-nacionalna-prioriteta-za-digitalni-in-zeleni-preboj-slovenije/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2021-07-17|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Andrijanič je novi minister v slovenski vladi #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/dz-danes-o-andrijanicevi-kandidaturi-za-ministra-za-digitalno-preobrazbo-557053|website=siol.net|accessdate=2021-07-17|language=sl}}&lt;/ref&gt; Minister brez resorja je vodil [[Služba Vlade Republike Slovenije za digitalno preobrazbo|Službo Vlade Republike Slovenije za digitalno preobrazbo]].

24. januarja 2023 je 15. vlada Republike Slovenije spremenila Zakon o vladi Republike Slovenije, s čimer je položaj ministra brez listnice preoblikovala v ministra, [[Služba Vlade Republike Slovenije za digitalno preobrazbo|Službo Vlade Republike Slovenije za digitalno preobrazbo]] pa v [[Ministrstvo za digitalno preobrazbo Republike Slovenije]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kaj prinaša nov Zakon o Vladi Republike Slovenije {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2022-06-23-kaj-prinasa-nov-zakon-o-vladi-republike-slovenije/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2023-01-24|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=DZ s 55 glasovi potrdil listo ministrskih kandidatov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-s-55-glasovi-potrdil-listo-ministrskih-kandidatov/655412|website=rtvslo.si|accessdate=2023-01-24|language=sl}}&lt;/ref&gt;

29. aprila 2026 je bil sprejet [[Zakon o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije (2026)|Zakon o spremembah Zakona o Vladi RS]], ki je pred nastankom [[16. vlada Republike Slovenije|četrte vlade Janeza Janše]] število ministrskih resorjev znižal z 20 na 15; ob tem je bilo Ministrstvo za digitalno preobrazbo skupaj z Ministrstvom za javno upravo priključeno resorju notranjih zadev v novo, skupno Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca podprli novelo zakona o vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-nsi-sls-fokus-demokrati-in-resni-ca-podprli-novelo-zakona-o-vladi/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-06|language=sl|first=Al|last=Ma}}&lt;/ref&gt; Zadnja nosilka naziva Ksenija Klampfer je tako 5. junija 2026 posle predala [[Franci Matoz|Franciju Matozu]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Večina ministrov prevzela posle, nekateri načrtujejo že prve ukrepe|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vecina-ministrov-prevzela-posle-nekateri-nacrtujejo-ze-prve-ukrepe/784375|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-06|language=sl|first=P.|last=J}}&lt;/ref&gt;

== Seznam ministrov ==

=== Minister brez resorja, pristojen za digitalno preobrazbo ===
'''14. vlada Republike Slovenije'''
* [[Mark Boris Andrijanič]], (16. julij 2021–1. junij 2022)&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;
'''15. vlada Republike Slovenije'''
* [[Emilija Stojmenova Duh]], (1. junij 2022–24. januar 2023)

=== Minister za digitalno preobrazbo ===

* [[Emilija Stojmenova Duh]], (24. januar 2023–27. september 2024)
* ''[[Klemen Boštjančič]] (9. oktober 2024 – 17. december 2024; začasno pooblaščen)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Minister Boštjančič prevzel posle na Ministrstvu za digitalno preobrazbo {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2024-10-09-minister-bostjancic-prevzel-posle-na-ministrstvu-za-digitalno-preobrazbo/|website=Portal GOV.SI|date=2024-10-09|accessdate=2024-12-19|language=sl}}&lt;/ref&gt;''
* [[Ksenija Klampfer]] (17. december 2024–4. junij 2026)

== Sklici ==
&lt;references /&gt;
{{VladaSLO}}{{Slovenija}}
[[Kategorija:Ministri vlade Slovenije|Digitalna preobrazba]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 2021]]</text>
      <sha1>eq4h657tx2fkhawgi8cvfdzb870xbuz</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Polotok Bon</title>
    <ns>0</ns>
    <id>512605</id>
    <revision>
      <id>6688183</id>
      <parentid>6687038</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T14:58:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>/* Lega */ np</comment>
      <origin>6688183</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4851" sha1="ms9ulhkhgixrs591lw15h0t5bi8s8jv" xml:space="preserve">'''Polotok Bon''' (slovensko 'dobri rt') je [[polotok]] na skrajnem severovzhodu [[Tunizija|Tunizije]], znan tudi kot '''Ras at-Taib''' ali '''Ra's at Tib''' ({{Jezik-ar|الرأس الطيب}}),&lt;ref&gt;[http://concise.britannica.com/ebc/article-9357652/ - Britannica Concise]&lt;/ref&gt; '''polotok Sharīk''' ali '''Watan el Kibli''';&lt;ref&gt;[https://www.britannica.com/place/Sharik-Peninsula Sharīk Peninsula], ''Encyclopedia Britannica''&lt;/ref&gt; Rt Bon je ime najsevernejše točke na polotoku, znane tudi kot '''Ras ed-Dar''' in v antiki kot '''rt Merkurja''' ({{Jezik-la|Promontorium Mercurii}}).&lt;ref name=&quot;Shaw1757&quot;&gt;{{Navedi knjigo|last=Shaw|first=Thomas|title=Travels, Or Observations Relating to Several Parts of Barbary and the Levant: Illustrated with Cuts|url=https://books.google.com/books?id=0c4GAAAAQAAJ&amp;pg=PA76|year=1757|publisher=A. Millar in the Strand, and W. Sandby in Fleet-Street.|page=76}}&lt;/ref&gt;

== Lega ==
[[Slika:Tunis_Gulf_topo_map-fr.svg|sličica|250x250_pik| Francoski topološki zemljevid, ki prikazuje Polotok Bon in rt ob južni obali  [[Tuniški zaliv|Tuniškega zaliva]].]]
Rt Bon, po katerem je dobil ime celoten polotok, leži na njegovem severovzhodnem koncu. Od tam je do Sicilije oddaljen približno 140 km. Na jugu, na vzhodni obali, sta [[Kerkouane]] in Kelibia. Ob južni obali se mimo Nabeula pride do Hamameta (Hamametski zaliv), dveh zelo priljubljenih turističnih destinacij. Od tam se preko Grombalije odpravimo do Solimana (Tuniški zaliv). Na severu so otoki Zembra. Najvišja točka rta je Džebel Korbous (419 m).

Severna obala polotoka tvori južni konec [[Tuniški zaliv|Tuniškega zaliva]], medtem ko je njegova južna obala v zalivu Hammamet.

Polotok se upravlja kot guvernat Nabeul.

Naselja na polotoku vključujejo Nabeul, Hammam el Ghezaz, El Haouaria, Kelibia, Menzel Temime, Korba in Beni Khalled. Reke so [[vadi]] Melah in Čiba. Gore so Kef Bou Krim (237 m), Kef er-Rend (637 m), Džebel Sidi Abd er-Rahmane (602 m), Džebel Hofra (421 m) in Džebel Reba el-Aine (328 m). Poleg Rta Bon so drugi rti na polotoku Ras Dourdas in Ras el-Fortass na severni obali, Ras el-Melah na kratki vzhodni obali ter Ras Mostefa in Ras Maamoura na južni obali.

== Gospodarstvo in kultura ==
Zlasti južni del polotoka je intenzivno obdelan (agrumi, olive, vino, žito). Velik del teh kmetijskih praks, skupaj z njihovimi namakalnimi metodami, sega nazaj do priseljevanja muslimanskih (Moriskov) in judovskih beguncev iz Andaluzije. Ti begunci so se v majhnih skupinah selili med in po krščanski [[rekonkvista|rekonkvisti]] [[Iberski polotok|Iberskega polotoka]], španski kralj [[Filip III. Španski|Filip III. Španski]] pa jih je množično izgnal od leta 1609. Za celotno regijo so značilni andaluzijski in do neke mere osmanski kulturni vplivi. To velja tako za kmetijske strukture kot za večino majhnih mest z njihovo zgodovinsko arhitekturo.&lt;ref&gt;Mensching: ''Tunesien'' S. 57, 134&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
V 5. stoletju pred našim štetjem so grški kolonisti ustanovili mesto Neapolis blizu Nabeula. Rt je najbolj znan po pomorski bitki pri rtu Bon (255 pr. n. št.) in svojem pomenu v vandalski kampanji (468 n. št.).

Tu so tudi ruševine punskega mesta [[Kerkouane]]. Džebel Mlezza ima grobnice iz Agatoklesovega časa,&lt;ref&gt;Paul Lachlan MacKendrick, The North African Stones Speak (UNC Press Books, 1 Dec. 2000) p20.&lt;/ref&gt; ki so bile izkopane tik pred [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]].

Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] se je tu 12. maja 1943 končala tunizijska kampanja sil osi s predajo približno 230.000 nemških in italijanskih vojakov.&lt;ref&gt;Volker Issmer: ''Als „Mitläufer“ (Kategorie IV) entnazifiziert – Die Memoiren meines Vaters.'' AT Edition, Münster 2001, S. 278, ISBN 3-89781-007-7.&lt;/ref&gt; Nemško prebivalstvo se je z grozo odzvalo na ta nadaljnji poraz po [[bitka za Stalingrad|bitki za Stalingrad]] in ga zasebno imenovalo ''Tunisgrad''.

Januarja 1952 je bilo pod vodstvom novega generala Jeana de Hauteclocqueja v Tuniziji razglašeno vojno stanje, na polotok pa je bila napotena francoska tujska legija, da bi zatrla tunizijsko gibanje za neodvisnost pod vodstvom [[Habib Bourguiba|Habiba Bourguibe]].&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo |author=Thomas Deltombe |title=L’Afrique d’abord! – Quand François Mitterrand voulait sauver l’Empire français |publisher=Éditions La Découverte |location=Paris |year=2024 |ISBN=978-2-348-08444-7 |pages=147}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{commons category|Cape Bon}}
* [http://www.tunesieninformationen.de/uebersicht/cap-bon/cap-bon-1/capbon1.htm ''Kap Bon – Fotos + Infos'']
* [http://greif.uni-greifswald.de/geogreif/geogreif-content/upload/tun200/NR03CapBon1928-ost.jpg ''Kap Bon – Historisches Kartenblatt (1940)'']

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Geografija Tunizije]]</text>
      <sha1>ms9ulhkhgixrs591lw15h0t5bi8s8jv</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Albanjana (rimska utrdba)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>521189</id>
    <revision>
      <id>6688325</id>
      <parentid>6672483</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T05:01:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6688325</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11725" sha1="3i1azh1bsa9gkmt00ohe5w30umbqy18" xml:space="preserve">
'''Albanjana''' je bilo ime, ki so ga stari Rimljani dali naselju na južnem bregu reke [[Ren]], približno 40 kilometrov od njenega izliva v [[Severno morje]], znano kot Alfen in današnji Alphen aan den Rijn na [[Nizozemska|Nizozemskem]]. Tam so zgradili vojaško utrdbo ( {{Jezik-la|[[castellum]]}}), kot del vrste strateško zgrajenih taborov, za zaščito in varovanje reke, meje (''[[limes]]'') [[Rimsko cesarstvo|rimskega imperija]] in glavne transportne poti blaga in vojakov. Zgodovinski zemljevid ''[[Tabula Peutingeriana]]'' umešča naselje med [[Matilo]] ([[Leiden]]) in [[Praetorium Agrippinae]] (Valkenburg) dolvodno ter Nigrum Pullum (Zwammerdam) in Fectio (Vechten) gorvodno.&lt;ref&gt;[[Tabula Peutingeriana]], second segment (Pars II), the map has been drawn schematically, not geographically.&lt;/ref&gt; Vas je omenjena v Antoninovem registru cest ''[[Antoninov itinerar|Itinerarium Antonini]]'' iz 3. stoletja. Trdnjava je morala biti obdana z zidom iz zemlje in lesenih drogov, z vrati in stražnimi stolpi. Od leta 2021 je talni spomenik del spodnjegermanskega limesa, ki je bil razglašen oziroma uvrščen na [[Unescova svetovna dediščina|Unescov seznam svetovne dediščine]].

== Zgodovina ==
Nastanek Alphena na Renu je mogoče datirati približno v leto 40 našega štetja.&lt;ref name=&quot;Lende&quot;&gt;[https://www.livius.org/articles/place/albaniana-alphen-aan-den-rijn/ Jona Lendering, ''Albaniana (Alphen aan den Rijn)''], at livius.org&lt;/ref&gt; Mesto, ki danes šteje več kot 70.000 prebivalcev, je bilo prej podeželsko naselje z nekaj več kot 100 prebivalci. Ime Albanjana pomeni &quot;ob belih vodah&quot;. Te bele vode se verjetno nanašajo na [[Stari Ren (Utrecht in Južna Holandija)|Stari Ren]], kjer je bilo vojaško taborišče.

=== Vojaška utrdba – kastelum ===
[[Slika:Toegangspoort_Romeins_fort_Albaniana_Alphen_aan_den_Rijn.jpg|sličica| Fragment vhodnih vrat, zgrajenih v času vladavine [[Septimij Sever|Septimija Severa]]]]
[[Dendrokronologija|Dendrokronološka datacija]] lesa nam omogoča, da trdimo, da je bila utrdba zgrajena po državniškem obisku [[Kaligula|Kaligule]] v Spodnji Germaniji v letih 40–41 n.št.&lt;ref name=&quot;Lende&quot;/&gt; Lesena zgradba je bila namenjena varovanju »limesa«; rimske meje, ki jo predstavlja [[Ren]]. Kaligula je zgradil to utrdbo z idejo o pohodu na [[Velika Britanija|Veliko Britanijo]]; to med njegovo vladavino ni bilo doseženo, čeprav je uspelo njegovemu nasledniku [[Klavdij I.|Klavdiju]]. Stavba je bila izolirana postojanka, v bližini je bilo nekaj kolonij. Kompleks je bil izključno lesen. Imela je leseno zunanje obzidje in lesene stražne stolpe. Zunaj obzidja so bili izkopani kanali. Ta zid je bil dolg približno sto dvajset metrov in širok osemdeset metrov. Med [[Batavska vstaja|Batavsko vstajo]] (med letoma 69 in 70 po kr.) so obzidje porušili Kananefati ; to je bilo kasneje po zadušitvi upora obnovljeno. Okoli leta 160 našega štetja je bil leseni zid nadomeščen z opečnim zidom. Približno v tem času so zgradili nova vhodna vrata z napisom, ki se nanaša na cesarja [[Septimij Sever|Septimija Severa]]. Razlog za to je bil, da je sam cesar Sever dal ukaz, da se popravi škoda, povzročena na zidu. V svojih slavnih dneh je vojaški tabor sestavljalo približno štiristo vojakov. V zadnjih desetletjih drugega stoletja je prišlo do močnejših poplav, ki so prvič povzročile, da je med leti 180 in 190 odplaknilo del prvih kamnitih utrdb. V začetku tretjega stoletja, med letoma 208 in 211, so poplave Rena ponovno uničile dele obzidja utrdbe, zgrajenega okoli leta 180/190. Tabor je obstajal v svoji zadnji obliki, dokler ni bil verjetno zapuščen okoli leta 270/275, ko so rimske čete zapustile Ren na tem delu.

=== Lokalno naselje – vicus ===
Podobno kot druge limesne utrdbe je bil tudi Albanjana najverjetneje zgrajena v bližini civilne naselbine (''vicusa''). Iz arheoloških najdb lahko sklepamo, da so jugozahodno od utrdbe, na višjih legah, domačini res ponujali svoje blago in storitve Rimljanom. Tako je nastalo stičišče kultur, kjer so se lokalni [[Batavi|Batavijci]] in Kananefati mešali z Rimljani in medsebojno vplivali drug na drugega.

=== Po drugem stoletju ===
Sredi tretjega stoletja, predvidoma leta 270 našega štetja, je bil kastel zapuščen. Vzdolž vse meje so nemška plemena prečkala Ren in vdrla v Rimsko cesarstvo. Vojaki iz različnih utrdb niso mogli več zdržati sovražnika. Nemška plemena so plenila grad. V srednjem veku so utrdbe uporabljali kot kamnolome, nato pa so ostanki izginili pod zemljo. Ti ostanki so bili ponovno odkriti šele v dvajsetem stoletju. Do takrat je bila večina območja pozidana, zaradi česar je veliko ostalo izgubljenega. &lt;ref&gt;{{In lang|nl}} [https://www.dbnl.org/tekst/geyl001gesc01_01/geyl001gesc01_01_0003.php, {{Malekapit|P.Geyl}}, Geschiedenis van de Nederlandse stam, Boek I De Germaanse stammen]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, pag 12-16&lt;/ref&gt;

== Izkopavanja ==
[[Slika:Alphen_aan_den_Rijn_castellum_signaalhoorn.jpg|sličica| Skoraj popolno glasbilo (rog ali ''cornu'' ), kovan bron]]
Leta 1920 je direktor Narodnega etnološkega muzeja, leidenski profesor Jan Hendrik Holwerda, res obiskal gradbišče cerkve v središču Alphena in na podlagi ugotovitev sklenil, da je treba razumeti, da so Rimljani tu živeli, kot dejstvo.&lt;ref&gt;{{In lang|nl}} [https://leiden.courant.nu/issue/NLC/1920-09-20/edition/0/page/3 De kerk te Alphen] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210804131157/https://leiden.courant.nu/issue/NLC/1920-09-20/edition/0/page/3 |date=2021-08-04 }}, Nieuwe Leidsche Courant, 20 september 1920, pag.3 &quot;Dan is het toch een feit dat de Romeinen hier hebben vertoefd&quot;.&lt;/ref&gt; Kastel Albanjana so izkopavali polnih 60 let, kadar koli je bila možnost. V zgodnjih petdesetih letih dvajsetega stoletja je delo potekalo pod vodstvom Alberta Eggesa van Giffena ; od 1959-1978 pod vodstvom Julesa Bogaersa in bolj sistematično od 1978-1998 pod vodstvom profesorja Jana Keesa Haalebosa, ki je lahko določil lokacijo in kartiranje trdnjave.

Leta 2001 so se v središču mesta Alphen na Renu začele obsežne arheološke raziskave. Tu je bilo narejenih veliko ugotovitev.&lt;ref&gt;{{In lang|nl}} {{Navedi knjigo|url=http://repository.ubn.ru.nl/handle/2066/60846|title=Alphen aan den Rijn-Albaniana 2001-2002. Opgravingen tussen de Castellumstraat, het Omloopkanaal en de Oude Rijn|last=Polak, M.; Kloosterman, R.P.J.; Niemeijer, R.A.J.|publisher=Nijmegen: Radboud Universiteit, Provinciaal-Romeinse Archeologie|date=2004|isbn=9789080264755|accessdate=2021-08-06|archive-date=2021-08-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20210804135452/https://repository.ubn.ru.nl/handle/2066/60846|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Ta izkopavanja so prinesla velike količine najdb in ker so bili ostanki kastela najdeni pod nivojem podzemne vode, so bili zelo dobro ohranjeni in so vključevali organske ostanke. Odkrili so ostanke kastela, bližnje kanabe in [[Pokopališče|grobišča]]. Najdeni so bili kosi dveh podolgovatih zgradb, ki sta morda služili kot skladišče, in lesene barake. Poleg tega so identificirali številne vojaške in osebne predmete, ki so pripadali rimskim vojakom, kot so pisalni pribor, ogledalo in več kot osemsto kovancev iz obdobja vladavine rimskih cesarjev [[Tiberij|Tiberija]], Kaligule, Klavdija in [[Neron|Nerona]] (med 14. in 68. n. št.). Poleg tega so bili ohranjeni ostanki hrane, kar je omogočilo raziskovanje kmetijskih tehnik in prehranjevalnih navad vojakov. Izkopani so bili temelji, ki nam dajejo znanje o gradbenih tehnikah, ki so jih uporabljali stari Rimljani. V Albanjani so našli znamke ''&lt;nowiki/&gt;'Classis Germanica''', rimske vojaške flote.&lt;ref&gt;{{In lang|nl}} {{Navedi splet|url=http://www.alphenaandenrijn.info/INTERNET/Communicatie/Documenten/Samenvatting%20onderzoeksverslag%20Albaniana.doc|title=Samenvatting onderzoeksverslag Albaniana (DOC-bestand)|publisher=Gemeente Alphen aan de Rijn|date=2003|archiveurl=https://web.archive.org/web/20050310053222/http://www.alphenaandenrijn.info/INTERNET/Communicatie/Documenten/Samenvatting%20onderzoeksverslag%20Albaniana.doc|archivedate=2005-03-10}}&lt;/ref&gt; Številne od teh odkritih artefaktov je mogoče videti v Rijksmuseum van Oudheden v Leidnu.

== Nekaj najdb ==
&lt;gallery&gt;
Slika:Alphen aan den Rijn Albaniana fibula.jpg|alt=Fibula (safety pins)|fibula (varovalne igle)
Slika:11688 Alphen ad Rijn Castellum gesp peltavorm provZH.jpg|alt=Bronze buckle|bronasta sponka
Slika:11649 Alphen ad Rijn Castellum helmboshouder cmbalk provZH.jpg|alt=Bronze plume holder, part of a Roman helmet|bronasto držalo perjanice, del rimske čelade
Slika:30360 Alphen ad Rijn Castellum pantsergesp provZH.jpg|alt=Armour buckle|zaponka za oklep
Slika:30354 Alphen ad Rijn Castellum naamplaatje provZH.jpg|alt=Nameplate, possibly centurio: L. Patrici Sabini|imenska ploščica, morda centurio: L. Patrici Sabini
Slika:5429 Alphen ad Rijn Castellum meloenkraal provZH.jpg|alt=Melonbead|posoda v obliki melone
Slika:2369 a Alphem ad Rijn Castellum ketel provZH.jpg|alt=Bronze cooking pot, with repairs|bronasta posoda za kuhanje, s popravki
Slika:IJzeren fruitmesje AlphenadRijn 109625 RMO Leiden.jpg|alt=Iron fruit knife|železen nož za sadje
Slika:9230 Alphen ad Rijn Castellum knijpschaar cmbalk provZH.jpg|alt=Scissors|škarje
Slika:2378 b Alphen ad Rijn Castellum Handboei open provZH.jpg|alt=Handcuff|lisice
Slika:19971 Alphen ad Rijn Castellum Lans provZH.jpg|alt=Iron lance head with part of wooden stick|glava železne sulice z delom lesene palice
Slika:20024 Alphen ad Rijn Castellum drietand provZH.jpg|alt=Iron trident or Neptunefork|železni trizob ali Neptunove vilice
Slika:9555 Alphen ad Rijn Castellum spade provZH.jpg|alt=Spade|lopata
Slika:IJzeren steekbeitel AlphenadRijn 109624 RMO Leiden.jpg|alt=Iron firmer chisel|železno trdnejše dleto
Slika:2373 Alphen ad Rijn Castellum bootshaak provZH.jpg|alt=Iron boathook|železen kavelj za čolne
Slika:31081 Alphen ad Rijn Castellum vislood-cmbalk provZH.jpg|alt=Fishing lead|ribiška utež
Slika:Bronzen schijf email AlphenadRijn 100893 RMO Leiden.jpg|alt=Decoration for horse, excavated at De Schans where a civilian settlement has been located|okras za konja, izkopan v ''De Schansu'', kjer je bila civilna naselbina
Slika:Alphen aan den Rijn pijpaarden jongenskopje.jpg|alt=Roman ceramics, made of gypsum, found at civilian settlement|rimska keramika, izdelana iz mavca, najdena v civilnem naselju
&lt;/gallery&gt;

== Današnje značilnosti ==
Vas Alphen na Renu ni pozabila svoje rimske zgodovine. Gledališče in kino – imenovano Castellum – najdete tam, kjer je bilo nekoč taborišče, kamen z rimskimi napisi leži blizu vode na Rijnpleinu, zgodovinski muzej na prostem z imenom Archeon pa najdete v Alphenu na Renu. V muzeju je bila poustvarjena zgodnja zgodovina vasi, vključno z živim doživljanjem rimskih časov s ponovno uprizoritvijo.&lt;ref&gt;https://www.archeon.nl/&lt;/ref&gt; Zunaj mesta, ob pokrajinski cesti N11, je mogoče videti velik železen kip rimskega vojaka.

== Nadaljnje branje ==

* Fleur Kemmers &quot;Kaligula na spodnjem Porenju: najdbe kovancev iz rimske utrdbe Albanjana (Nizozemska)&quot; ''Revue Belge de Numismatique et de Sigillographie'' 150 (2004) str.&amp;nbsp;15–49.

== Sklici ==
{{Sklici}}

== Zunanje povezave ==

* http://www.cultuurwijzer.nl/oud/i000657.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150923211933/http://www.cultuurwijzer.nl/oud/i000657.html |date=2015-09-23 }}
* http://www.limeswiki.nl/index.php/Gebiedskaart_ALBANIANA_Alphen_aan_de_Rijn
* http://www.prosellarcheo.nl/informatie/updates/Vondsten-aan-de-Hoge-Zijde-in-Albaniana
* http://vici.org/vici/61?lang=nl
[[Kategorija:Rimska vojska]]</text>
      <sha1>3i1azh1bsa9gkmt00ohe5w30umbqy18</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ceca show</title>
    <ns>0</ns>
    <id>524107</id>
    <revision>
      <id>6688293</id>
      <parentid>6687094</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T20:57:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Darkopet</username>
        <id>88858</id>
      </contributor>
      <origin>6688293</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="64714" sha1="h8uwu00j9mansbhjr6rx8c0wkzhlqvx" xml:space="preserve">{{Infopolje TV-serija
| naslov_serije              = Ceca show
| slika                      = [[Slika:Cecashow.jpg|250px|]]
| naslov                     = Logo prve sezone
| žanr                       = Resničnostna oddaja
| čas_trajanja               = 42-45 minut (2. in 3. sezona 90 minut)
| avtor                      = Blic TV
| uvodna_špica               = Didule ([[instrumental]])
| skladatelj                 = Damir Handanović
| glavni_igralci             = [[Svetlana Ražnatović]]&lt;br&gt; Anastasija Ražnatović &lt;br&gt; Veljko Ražnatović &lt;br&gt; Lidija Ocokoljić
| država                     = {{SRB}}
| jezik                      = srbski
| število_predvajanih sezon  = 4
| število_predvajanih epizod = 132
| produkcija                 = Produkcija
| izvršni_producent          = Sreten Radović, Ljubomir Tozev
| režiser                    = /
| lokacija snemanja          = [[Srbija]], [[Ciper]], [[Bolgarija]], [[Bosna in Hercegovina]], [[Turčija]], [[Avstrija]], [[Maldivi]], [[Italija]]
| čas_snemanja               = Maj 2022 - trajajoče
| produkcijska_hiša          = Blic TV
| predvajanje                = Predvajanje
| televizijski_kanal         = Blic TV (Srbija, Črna gora, Bosna in Hercegovina)
| začetek/konec              = 7. oktober 2022 - 
}}
'''Ceca show''' je [[Srbija|srbska]] resničnostna televizijska oddaja, ki se osredotoča na osebno in poklicno življenje družine Ražnatović, v ospredje pa je postavljena pop-folk pevka [[Svetlana Ražnatović|Svetlana Ražnatović]] - Ceca. Oddaja je predvajana enkrat tedensko na beograjski televiziji Blic. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ekskluzivno-otkrivamo-kako-ce-izgledati-ceca-show-ko-ce-sve-ucestvovati-u-njemu-i/ltpyvwg |title=Blic.rs |accessdate=25. september 2022}}&lt;/ref&gt;

Predvajanje prve sezone [[Resničnostna oddaja|resničnostne oddaje]] se je začelo 7. oktobra [[2022]], in sicer v Srbiji, Črni gori in Bosni in Hercegovini. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/vesti/drustvo/pogledajte-tv-program-blic-televizije/v648hr7 |title=Blic.rs |accessdate=3. oktober 2022}}&lt;/ref&gt; Gledanje oddaje je omogočeno tudi v ostalih državah nekdanje [[Jugoslavija|Jugoslavije]] na aplikacijah ''KlikTV'' in ''ArenaCloud''. 

Julija 2023 je bila potrjena novica o snemanju druge sezone šova. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-razantovic-otkrila-da-njih-ponovo-zeli-jer-joj-daju-pozitivnu-energiju/c65gg8e?utm_source=whatsapp&amp;utm_medium=social&amp;utm_campaign=share-button |title=Blic.rs |accessdate=24. julij 2023}}&lt;/ref&gt; 28. februarja leta [[2024]] dnevnik ''Blic'' razkrije, da se bo predvajanje druge sezone začelo 1. marca. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/nova-sezona-ceca-show-pocinje-u-petak-13-marta-od-22-casa-na-blic-televiziji/7mwvgkd |title=Blic.rs |accessdate=28. februar 2024}}&lt;/ref&gt;

Sedmega septembra 2024 je bil objavljen napovednik o snemanju tretje sezone šova. Tretja sezona je predvajana v novem terminu - vsako sredo ob 22. uri. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-show-svake-srede-od-2200-na-blic-tv/4kgthtv |title=Blic.rs |accessdate=12. september 2024}}&lt;/ref&gt;

Oddaja se je od 12. maja leta [[2023]] predvajala v novem terminu - vsak petek ob 20.15 uri. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/cecin-menadzer-otkrio-sta-se-nalazi-na-listi-zahteva-najvece-balkanske-zvezde-u-ceca/ggccvlv/ |title=Blic.rs |accessdate=12. maj 2023}}&lt;/ref&gt; Ponovitev prve sezone šova je predvajana med 3. julijem in 25. avgustom 2023. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/slobodno-vreme/letnji-program-na-blic-tv/ltk22h5/ |title=Blic.rs |accessdate=6. julij 2023}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=GAEP1arkjU8 |title=YouTube.com |accessdate=6. julij 2023}}&lt;/ref&gt; Ceca je 3. septembra 2025 potrdila, da je v pripravi četrta sezona šova. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://grand.nova.rs/zvezde-granda/svi-komentarisu-cecinu-suknju-glamur-na-nivou-svetksih-zvezda-video/ |title=Grand.nova.rs |accessdate=3. september 2025}}&lt;/ref&gt;
 
==Zgodovina==
Informacijo o snemanju prvega resničnostnega šova Cece Ražnatović je 5. septembra leta 2022 objavila srbska revija ''Scandal''. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://svet-scandal.rs/cecin-serijal-uskoro-na-televiziji/ |title=Svet-scandal.rs |accessdate=25. september 2022}}&lt;/ref&gt; Dan kasneje je portal ''Hello magazina'' razkril, da se je snemanje oddaje začelo že junija in da so nekatere epizode posnete v različnih državah [[Evropa|Evrope]], med drugimi tudi na [[Ciper|Cipru]], v [[Črna gora|Črni gori]] in [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]]. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.hellomagazin.rs/celebrity-news/vesti/221271/cecin-rijaliti-uskoro-pred-gledaocima |title=Hellomagazin.rs |accessdate=25. september 2022}}&lt;/ref&gt; Časnik Blic je poročal, da se bo Cecin šov predvajal na novi ''Blic televiziji'', ki bo začela oddajati 3. oktobra. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/showbiz/vesti/162463/evo-kako-ce-izgledati-ceca-show-ekskluzivni-detalji-o-raznatovicima-a-prvi-put-otvorice-i-vrata-svog-luksuznog-doma-foto/vest |title=24sedam.rs |accessdate=25. september 2022}}&lt;/ref&gt; Do konca septembra je bilo razkrito, da bo Ceca v oddaji predstavila, kako poteka snemanje njenega novega albuma, kako se pripravlja na koncerte po Evropi pa tudi kam hodi na počitnice in zasebna potovanja. &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/673421/ceca-raznatovic-rijaliti-veljko-raznatovic-anastasija-raznatovic/vest |title=Alo.rs |accessdate=25. september 2022 |archive-date=2022-09-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220925121605/https://www.alo.rs/zabava/estrada/673421/ceca-raznatovic-rijaliti-veljko-raznatovic-anastasija-raznatovic/vest |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Adria TV je poročala, da se bodo v resničnostni oddaji pojavili tudi člani širše Cecine družine, njeni prijatelji in sodelavci. &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://adria.tv/vijesti/zabava/pristali-svi-raznatovici-u-rijalitiju-ceca-anaszasoja-veljko/ |title=Adria.tv |accessdate=25. september 2022 |archive-date=2022-09-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220925121618/https://adria.tv/vijesti/zabava/pristali-svi-raznatovici-u-rijalitiju-ceca-anaszasoja-veljko/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Portal ''Blic'' je 28. septembra razkril, da bo Cecin šov predvajan enkrat tedensko, in sicer ob petkih zvečer. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/vesti/drustvo/blic-televizija-pocinje-treceg-oktobra/62psdtc |title=Blic.rs |accessdate=30. september 2022}}&lt;/ref&gt; Portal ''Nemazabranjenih'' je 30. septembra razkril, da bo Cecin šov deloma tudi dokumentarna oddaja, saj bodo v njej prikazani najbolj odmevni dogodki iz pevkine preteklosti.  &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://nemazabranjenih.rs/ceca-u-mom-zivotu-nije-uvek-bilo-sve-kako-sam-zelela/30/09/2022/ |title=Nemazabranjenih.rs |accessdate=30. september 2022}}&lt;/ref&gt; Prvi uradni napovednik za resničnostno oddajo je bil objavljen 5. oktobra. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-o-serijalu-ceca-show/fjtb7g1 |title=Blic.rs |accessdate=6. oktober 2022}}&lt;/ref&gt; Napovednik je bil dan kasneje objavljen tudi na Cecinem ''YouTube'' kanalu. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=5Ygp9k1yF08 |title=YouTube.com |accessdate=7. oktober 2022}}&lt;/ref&gt; O dogodkih iz Cecina šova so poročali tudi slovenski mediji. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://nova24tv.si/sprosceno/srbska-folk-diva-ceca-sporocila-da-jo-caka-6-urna-operacija-v-istanbulu/ |title=Nova24tv.si |accessdate=29. oktober 2022}}&lt;/ref&gt;

==Pregled sezon==
{|class = &quot;wikitable&quot;
|-
! colspan = &quot;2&quot; | Sezona
! Epizode
! Začetek sezone
! Konec sezone
|-
| style = &quot;background:#3399FF;&quot;|
|1. sezona ''Ceca i deca''
| align = &quot;center&quot;| 40
| align = &quot;center&quot;| 7. oktober 2022
| align = &quot;center&quot;| 30. junij 2023
|-
| style = &quot;background:#df5ef3;&quot;|
|2. sezona 
| align = &quot;center&quot;| 18
| align = &quot;center&quot;| 1. marec 2024
| align = &quot;center&quot;| 5. julij 2024 
|-
| style = &quot;background:#D3212D;&quot;|
|3. sezona 
| align = &quot;center&quot;| 38
| align = &quot;center&quot;| 11. september 2024
| align = &quot;center&quot;| 25. junij 2025
|-
| style = &quot;background:#62C42F;&quot;|
|4. sezona 
| align = &quot;center&quot;| 40
| align = &quot;center&quot;| 17. september 2025
| align = &quot;center&quot;| 
|-
|}

=== 1. sezona===
{{collapse top|title=1. sezona}}
{| class=&quot;wikitable&quot; background:#D3D3D3&quot;
|-
! style=&quot;background:#3399FF; color:#000; text-align:center;&quot;| Štev. epizode || style=&quot;background:#3399FF; color:#000; text-align:center;&quot;| Naziv epizode || style=&quot;background:#3399FF; color:#000; text-align:center;&quot;| Datum predvajanja ||  style=&quot;background:#3399FF; color:#000; text-align:center;&quot;|Kratka vsebina 
|-
|1. epizoda 
|Porodica (''Družina'')
|7. oktober 2022 
|Ceca v glasbenem studiu Damirja Handanovića snema novi album. Gledalcem je predstavljen del nove pesmi. Ekipa nato pospremi Ceco z [[Poslovno letalo|zasebnim letalom]] na [[koncert]] v Bolgarijo. Oddaja se zaključi s posnetki družinske večerje. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/tv-program-blic-televizija-ceca-show-ceca-i-deca/wkkc85k |title=Blic.rs |accessdate=7. oktober 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|2. epizoda
|Uspeh
|14. oktober 2022
|Ceca prvič pokaže apartma s svojimi oblačili. Ekipa nato pospremi pevko s [[Helikopter|helikopterjem]] na koncert v Bosno in Hercegovino. Ob koncu epizode Ceca začne sodelovanje z avtorjem Milošem Roganovićem, ki je že pred leti napisal pesem zanjo, a jo je na koncu posnela [[Severina Vučković]]. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/severinin-veliki-hit-pisan-za-cecu/7hpnxcr |title=Blic.rs |accessdate=13. oktober 2022}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/druga-epizoda-ceca-show-na-blic-televiziji/30vrgnl |title=Blic.rs |accessdate=14. oktober 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|3. epizoda
|Kipar (''Ciper'')
|21. oktober 2022
|Ceca se z družino in prijatelji odpravi na krajši [[dopust]] na Ciper. V oddaji pokaže svoj vsakdanjik, gledalcem pa razkrije tudi nekaj žalostnih dogodkov iz preteklosti, med drugim tudi to, da je leta [[1995]] izgubila prvega otroka. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/treca-epizoda-ceca-show-na-blic-televiziji/rjvgvnw |title=Blic.rs |accessdate=19. oktober 2022}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-izgubila-bebu-ispovest-u-ceca-show-na-blic-televiziji/1rvw617 |title=Blic.rs |accessdate=22. oktober 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|4. epizoda
|Renoviranje kuće (''Prenova hiše'')
|28. oktober 2022
|Ceca v oddaji razkrije, s kakšnimi zdravstvenimi težavami se sooča. V epizodi je predstavljen en športni dan Veljka Ražnatovića. Kot gostja se v epizodi pojavi tudi Cecina dolgoletna prijateljica in pevka [[Viki Miljković]], ki bo skrbela za prenovo Cecine hiše na Cipru. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/cetvrta-epizoda-ceca-show-na-blic-tv-u/pm6s47y |title=Blic.rs |accessdate=27. oktober 2022}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-operisana-u-istanbulu-blic-tv-emisija-ceca-show/d5g9qwq |title=Blic.rs |accessdate=27. oktober 2022}}&lt;/ref&gt;  
|-
|5. epizoda
|Rez
|4. november 2022
|Kamere pospremijo Ceco na pot v Turčijo. Pevka razkrije podrobnosti o posegu, ki ga je morala opraviti. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/peta-epizoda-ceca-show-na-blic-televiziji/3cm7638 |title=Blic.rs |accessdate=3. november 2022}}&lt;/ref&gt; Po krajšem okrevanju pevka nastopi na odprtju nove beograjske televizije ''Blic'', gledalcem razkrije tudi [[Anekdota|anekdoto]] s koncerta v [[Kranj|Kranju]]. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-o-oporavku-nakon-operacije-na-blic-televiziji-ceca-show/b93xfwf |title=Blic.rs |accessdate=5. november 2022}}&lt;/ref&gt;     
|-
|6. epizoda
|Progonitelj (''Zasledovalec'')
|11. november 2022
|Anastasija Ražnatović se pripravlja na glamurozno proslavo ''Hello magazina''. Nato pred kamerami spregovori o svoji poroki. Ceca spregovori o težavah, ki jih je imela z zasledovalci. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/anastasija-progovorila-o-vencanici-u-emisiji-ceca-show-na-blic-tv/ndfth6k |title=Blic.rs |accessdate=11. november 2022}}&lt;/ref&gt;     
|-
|7. epizoda
|Jedinstveni (''Edinstveni'')
|18. november 2022
|Ceca v oddaji razkrije, kako v resnici poteka snemanje tekmovalnega šova ''Zvezde Granda'', v katerem je članica strokovne žirije od leta [[2021]]. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-otkrila-zasto-ne-vida-malog-zeljka-u-ceca-show-na-blic-televiziji/v6hn12x |title=Blic.rs |accessdate=18. november 2022}}&lt;/ref&gt; Obenem predstavi tudi svoje kandidate. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/kako-se-ceca-ponapa-prema-kandidatima-zvezde-granda-u-ceca-show-na-blic-televiziji/e88tzgs |title=Blic.rs |accessdate=18. november 2022}}&lt;/ref&gt;  
|-
|8. epizoda
|Pobeda (''Zmaga'')
|25. november 2022
|Kamere pospremijo Veljka na [[Boks|boksarski]] veledogodek, na katerem je po zmagi postal šampion Srbije. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/veljko-raznatovic-o-karijeri-i-porodici-u-emisiji-ceca-show-na-blic-tv/nlfllsm |title=Blic.rs |accessdate=25. november 2022}}&lt;/ref&gt; Prijatelji presenetijo Ceco z večerjo v nekem [[Beograd|beograjskem]] hotelu. Ceca ob koncu oddaje spregovori o svojem ljubezenskem življenju. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-otkriva-da-li-ima-novog-decka-u-emisiji-ceca-show-na-blic-tv/99sehc4 |title=Blic.rs |accessdate=25. november 2022}}&lt;/ref&gt; 
|-
|9. epizoda
|Beč (''Dunaj'')
|2. december 2022
|Ceca se s hčerko Anastasijo odpravi v [[Avstrija|Avstrijo]]. Kamere zabeležijo dogodke z njunega skupnega koncerta v [[Dunaj|dunajski]] dvorani ''Pyramide''. Ceca po nastopu pokaže, kako najraje zapravlja čas v avstrijski prestolnici. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/gledacete-u-9-epizodi-ceca-show-blic-tv/hb5vbsr |title=Blic.rs |accessdate=30. november 2022}}&lt;/ref&gt; 
|-
|10. epizoda
|Odmor (''Počitek'')
|9. december 2022
|Ceca se z vnukom, sestro Lidijo in njenimi otroki odpravi na krajše počitnice na [[Maldivi|Maldive]]. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=kwxf5wGOWzg |title=YouTube.com |accessdate=8. december 2022}}&lt;/ref&gt; V epizodi se pojavi tudi Cecina dolgoletna prijateljica in [[Maneken|manekenka]] Sanja Papić. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/spektakularan-docek-za-cecu-na-maldivima-ceca-show-blic-televizija/qk4z9yl |title=Blic.rs |accessdate=9. december 2022}}&lt;/ref&gt;  
|-
|11. epizoda
|[[Raj]]
|16. december 2022
|Tudi ta epizoda je posvečena Cecinemu dopustu na Maldivih. V epizodi se pojavi pevkin najboljši prijatelj Sreten Radović. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/gledacete-u-11-epizodi-ceca-show-na-blic-tv/h39fbtq |title=Blic.rs |accessdate=15. december 2022}}&lt;/ref&gt;  
|-
|12. epizoda
|Snaga (''Moč'')
|23. december 2022
|Kamere pospremijo Ceco na koncert v [[Sofija|sofijsko]] areno ''Armeec''. Ceca v Bolgariji pripravi tudi rojstnodnevno presenečenje za sestro Lidijo.  &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=_wlLWCmB6Kc |title=Blic.rs |accessdate=23. december 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|13. epizoda
|Slava
|30. december 2022
|Ceca pred kamerami pokaže, kako proslavlja [[Krstna slava|krstno slavo]] v družinski hiši v Beogradu. Na slavi se pojavijo različne javne osebnosti, od športnikov in glasbenikov do politikov. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ybZdUmaehRk |title=Blic.rs |accessdate=28. december 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|14. epizoda
|Novogodišnji specijal (''Novoletni special'')
|31. december 2022
|V posebni novoletni epizodi Ceca v svoji hiši gosti pevske kolege Daro Bubamaro, Aleksandro Prijović in Aleksandra Cvetkovića. Za gledalce v živo pojejo največje hite srbske narodne glasbe. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/novogodisnji-specijal-ceca-show-aleksandra-prijovic-dara-zika-i-sale-pevaju-na-blic/nj0tq6d |title=Blic.rs |accessdate=31. december 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|15. epizoda
|Čarolija (''Čarovnija'')
|6. januar 2023
|Ceca za vnuka Željka in sestrine otroke pripravi novoletno zabavo. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/pokloni-koje-je-zeljko-od-cece-dobio-za-novu-godinu-u-ceca-show-na-blic-tv/pq5vc9x |title=Blic.rs |accessdate=5. januar 2023}}&lt;/ref&gt; Nato se z družino odpravi na beograjski novoletni [[sejem]]. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/mali-zeljko-nasao-devojku-u-ceca-show-na-blic-tv/4jdf430 |title=Blic.rs |accessdate=6. januar 2023}}&lt;/ref&gt; 
|-
|16. epizoda
|Novogodišnji specijal
|13. januar 2023
|Ponovitev posebne novoletne epizode ob vstopu v pravoslavno [[Novo leto|novo leto]]. 
|-
|-
|17. epizoda
|Radost ([[Veselje]])
|20. januar 2023
|Veljko pokaže, kako preživlja čas v [[Titel|Titelu]]. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3618558-ovako-izgleda-raskosna-vila-veljka-i-bogdane-u-titelu |title=Telegraf.rs |accessdate=21. januar 2023}}&lt;/ref&gt; Anastasija spregovori o svojem ljubezenskem življenju in dopustu v [[Katar|Katarju]]. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/anastasija-otkrila-sve-o-vezi-sa-nemanjom-gudeljem-u-ceca-show-na-blic-tv/t9rl54j |title=Blic.rs |accessdate=21. januar 2023}}&lt;/ref&gt; Ceca se udeleži zasebne premiere nekega filma in spregovori o svojih igralskih izkušnjah, ko je snemala film [[Tajna nečiste krvi|Nečista krv]]. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-o-ulozi-kostane-u-filmu-necista-krv-na-blic-tv-ceca-show/pzw5hf0 |title=Blic.rs |accessdate=21. januar 2023}}&lt;/ref&gt;  
|-
|-
|18. epizoda
|Reflektori (''Reflektorji'')
|27. januar 2023
|Kamere pospremijo Anastasijo v glasbeni studio, v katerem najprej posname novi [[singel]] nato pa še videospot. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=_gUL6Xf_Yj8 |title=YouTube.com |accessdate=28. januar 2023}}&lt;/ref&gt;    
|-
|-
|19. epizoda
|Šećer ([[Sladkor]])
|3. februar 2023
|Ceca pokaže, kako se znajde v kuhinji.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-priznala-da-je-nikaka-kuvarica-u-ceca-show-na-blic-tv/bf9lmwp |title=Blic.rs |accessdate=3. februar 2023}}&lt;/ref&gt; Anastasija s sestro Heleno pripravita posebno sladico za Ceco. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/anastasija-raznatovic-prvi-put-u-zivotu-pravi-palacinke-u-ceca-show-na-blic-tv/79kb330 |title=Blic.rs |accessdate=3. februar 2023}}&lt;/ref&gt;
|-
|-
|20. epizoda
|[[Idila]]
|10. februar 2023
|Ceca predstavi novi hotel, ki ga gradi na srbskem Kopaoniku. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-kupuje-apartman-na-kopaoniku-u-ceca-show-na-blic-tv/4yzfgl2 |title=Blic.rs |accessdate=11. februar 2023}}&lt;/ref&gt; Nato se odpravi v glasbeni studio Miloša Vuksanovića, s katerim začne sodelovanje na novem albumu. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=mUQXkPkBNTM&amp;embeds_euri=https%3A%2F%2Fpulsembed.eu%2F&amp;source_ve_path=MjM4NTE&amp;feature=emb_title |title=YouTube.com |accessdate=11. februar 2023}}&lt;/ref&gt;   
|-
|-
|21. epizoda
|Prijatelji
|17. februar 2023
|Ceca s prijateljema Sretenom in Milošem spregovori o svojem zasebnem življenju, pokojnem možu in sestri Lidiji. Nato na svojem bazenu pripravi zabavo za vnuka Željka. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3632605-maleni-zeljko-se-dohvatio-mikrofona-zapevao-najstariju-cecinu-pesmu-pa-opleo-mile-voli-disko |title=Telegraf.rs |accessdate=17. februar 2023}}&lt;/ref&gt; 
|-
|-
|22. epizoda
|Proba (''Vaja'')
|24. februar 2023
|Ceca v epizodi predstavi člane svoje spremljevalne zasedbe ''Premoćni''. Na koncertni vaji predstavi tudi novi repertoar.  &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/gitarista-petar-trumbetas-o-ceci-blic-tv-ceca-show/djhcz1f |title=Blic.rs |accessdate=24. februar 2023}}&lt;/ref&gt;
|-
|-
|23. epizoda
|[[Ekipa]]
|3. marec 2023
|Ceca se s svojo spremljevalno glasbeno zasedbo odpravi na Kopaonik. Po VIP koncertu se ji v hotelu pridružijo tudi člani družine. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/isplivalo-kakav-tretman-imaju-cecini-zaposleni-njen-frizer-otkrio-sve-u-ceca-show-na/hgmtbye |title=Blic.rs |accessdate=3. marec 2023}}&lt;/ref&gt; 
|-
|24. epizoda
|Relaks (''Sprostitev'')
|10. marec 2023
|Ceca v epizodi pokaže, kako se sprošča po koncertu, ki ga je imela na Kopaoniku. Na krajšem dopustu se ji pridruži tudi sestra z otroki. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-otkrila-sta-voli-da-radi-u-slobodno-vreme-u-ceca-show-na-blic-tv/zkfp1yz |title=Blic.rs |accessdate=10. marec 2023}}&lt;/ref&gt; 
|-
|25. epizoda
|Rutina 
|17. marec 2023
|Ceca v epizodi pokaže, katere kozmetične tretmaje uporablja. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-potrosila-1000e-u-sopingu-u-ceca-show-na-blic-tv/pwfhd1w |title=Blic.rs |accessdate=18. marec 2023}}&lt;/ref&gt; V epizodi se pojavi Cecina prijateljica Marijana Mateus. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-otkrila-kakav-odnos-imaju-ona-i-veljko-u-ceca-show-na-blic-tv/vrdpmj0 |title=Blic.rs |accessdate=18. marec 2023}}&lt;/ref&gt; Ob koncu epizode Ceca obišče center za transfuzijo krvi z namenom promocije krvodajalstva. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-ulcestvuje-u-akciji-davanja-krvi-ceca-show/jjcbnpl |title=Blic.rs |accessdate=18. marec 2023}}&lt;/ref&gt;
|-
|26. epizoda
|[[Talent (sposobnost)|Talenti]] 
|24. marec 2023
|Ceca za sestrično Heleno, ki proslavlja 18. rojstni dan, pripravi zabavo. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/pripreme-za-punoletstvo-helene-ocokoljic-ceca-show-blic-tv/jbq4rse |title=Blic.rs |accessdate=24. marec 2023}}&lt;/ref&gt; Kamere pospremijo Veljka na nove boks treninge. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/trening-veljka-raznatovica-ceca-show-blic-tv/fqg49ys |title=Blic.rs |accessdate=24. marec 2023}}&lt;/ref&gt; Ob koncu oddaje se Ceca sreča s tekmovalci šova ''Zvezde Granda'', med katerimi je tudi [[Slovenci|Slovenka]] Alina Juhart, kateri podari svoja oblačila. &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.alo.rs/vip/estrada/739508/ceca-raznatovic-resila-je-da-svoje-komade-garderobe-da-upravo-njoj-evo-o-kome-je-rec/vest |title=Alo.rs |accessdate=24. marec 2023 |archive-date=2023-03-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230324125322/https://www.alo.rs/vip/estrada/739508/ceca-raznatovic-resila-je-da-svoje-komade-garderobe-da-upravo-njoj-evo-o-kome-je-rec/vest |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
|27. epizoda
|Mladost (''Mladina'')
|31. marec 2023
|Ceca spregovori o drugem vnuku, ki se bo rodil aprila letos. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-otkrila-kako-je-reagovala-na-vest-da-ce-postati-baka-u-ceca-show-na-blic-tv/cbnwgz3 |title=Blic.rs |accessdate=31. marec 2023}}&lt;/ref&gt; Nato gledalcem opiše nekaj najbolj zanimivih anekdot, ki jih je doživela v karieri. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-upala-nepoznatom-coveku-u-auto-ceca-show-blic-tv/twfs536 |title=Blic.rs |accessdate=31. marec 2023}}&lt;/ref&gt;
|-
|28. epizoda
|[[Igra]] 
|7. april 2023
|Ceca v epizodi predstavi sodelovanje z glasbenim avtorjem Dadom Glišićem ter razkrije, da je posnela novo pesem. V epizodi se pojavi tudi noseča Bogdana Ražnatović. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=845hwtg9-xc |title=YouTube.com |accessdate=6. april 2023}}&lt;/ref&gt;
|-
|29. epizoda
|Iščekivanje (''Pričakovanje'')
|14. april 2023
|Ceca z vnukom Željkom obišče beograjski živalski vrt. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-sa-unukom-zeljkom-u-zooloskom-vrtu-u-ceca-show-na-bic-tv/w8trd5f |title=Blic.rs |accessdate=14. april 2023}}&lt;/ref&gt; Nato se odpravi na ogled predstave ''Vesele punce''. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-otkrila-da-li-se-vraca-glumi-u-ceca-show-na-blic-tv/7ghcpfn |title=Blic.rs |accessdate=14. april 2023}}&lt;/ref&gt; Bogdana Ražnatović opravi zadnje obveznosti pred porodom. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/29-epizoda-ceca-show-na-blic-tv-sve-je-spremno-za-dolazak-veljkovog-naslednika/zqldmqq |title=Blic.rs |accessdate=14. april 2023}}&lt;/ref&gt;
|-
|30. epizoda
|Emocija ([[Čustvo]])
|21. april 2023
|Cecina sestrična Helena proslavi 18. rojstni dan. Ceca ji na zabavi pripravi presenečenje - nastop srbskega glasbenika ''Yoyagea''. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/helena-ocokoljic-se-rasplakala-na-rodendanu-zbog-anastasije-u-ceca-show-na-blic-tv/l61e2zr |title=Blic.rs |accessdate=21. april 2023}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/mali-zeljko-pokupio-svu-paznju-na-heleninom-rodendanu/gptpp3p |title=Blic.rs |accessdate=21. april 2023}}&lt;/ref&gt;
|-
|31. epizoda
|Beba ([[Dojenček]])
|28. april 2023
|Ceca drugič postane babica, saj Bogdana rodi sina Krstana. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/prvi-snimak-rodenja-malog-krstana-u-ceca-show-na-blic-tv/lfbszd6 |title=Blic.rs |accessdate=28. april 2023}}&lt;/ref&gt; Cecina hčerka Anastasija, ki se je preselila v Španijo, razkrije, da je noseča. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/anastasija-otkrila-kako-se-oseca-u-trudnoci-ceca-show-blic-tv/ee5mk4w |title=Blic.rs |accessdate=28. april 2023}}&lt;/ref&gt; 
|-
|32. epizoda
|Snovi ([[Sanje]])
|12. maj 2023
|Cecini sodelavci razkrijejo, kako je bilo organizirati pevkine največje koncerte v Beogradu. Razkrijejo tudi ozadje nastanka nekaterih uspešnic. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=C3yht1eW2qs |title=YouTube.com |accessdate=10. maj 2023}}&lt;/ref&gt; 
|-
|33. epizoda
|Zvezda
|19. maj 2023
|Kamere pospremijo Ceco na podelitev nagrad, na kateri prejme priznanje za življenjsko delo. Nato s fotografom Milošem Nadaždinom posname nov set fotografij in se odpravi na modno revijo prijatelja Predraga Đuknića. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=dxNZqJWx_qE |title=YouTube.com |accessdate=16. maj 2023}}&lt;/ref&gt;  
|-
|34. epizoda
|Venecija ([[Benetke]])
|26. maj 2023
|Celotna epizoda je posvečena Cecinemu obisku [[Italija|Italiji]] in njenemu koncertu v CMP Areni v mestu Bassano del Grappa. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=yuWFb6vZ2iU |title=YouTube.com |accessdate=25. maj 2023}}&lt;/ref&gt;   
|-
|35. epizoda
|Krštenje ([[Krst]])
|2. junij 2023
|Člani družine Ražnatović se zberejo v Beogradu ob krstu Cecinega vnuka Krstana. Nato kamere pospremijo družino na kosilo. Ob koncu oddaje se Ceca odpravi na verski shod. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=fsygvnB6a2k |title=YouTube.com |accessdate=2. junij 2023}}&lt;/ref&gt; 
|-
|36. epizoda
|Rođendan ([[Rojstni dan]])
|9. junij 2023
|Ceca se pripravlja na veliki koncert v Nišu in finale šova ''Zvezde Granda''. Vnuk Željko v Titlu proslavi rojstni dan. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=gkpwoXjz96g |title=YouTube.com |accessdate=9. junij 2023}}&lt;/ref&gt; 
|-
|37. epizoda
|Iznenađenje (''Presenečenje'')
|16. junij 2023
|Ceca predstavi avtorje, ki ustvarjajo njen novi glasbeni album. V oddaji razkrije tudi, kako je praznovala 50. rojstni dan.  &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=WPecSdPG-X8 |title=YouTube.com |accessdate=15. junij 2023}}&lt;/ref&gt;  
|-
|38. epizoda
|Priprema (''Priprava'')
|23. junij 2023
|Ceca pokaže, kako preživlja dneve brez obveznosti. V epizodi se po daljšem času pojavi tudi Anastasija Ražnatović. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=QhgeamkzZuY |title=YouTube.com |accessdate=22. junij 2023}}&lt;/ref&gt;  
|-
|39. epizoda
|Tvrđava ([[Trdnjava]])
|30. junij 2023
|Epizoda je posvečena Cecinemu koncertu v Nišu. Pevka za gledalce razkrije, kako se je pripravljala na nastop in kaj je počela po končanem programu. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=E3XypgmnEKI |title=YouTube.com |accessdate=28. junij 2023}}&lt;/ref&gt;  
|-
|40. epizoda
|Tvrđava 2 ([[Trdnjava]] 2)
|30. junij 2023
|V zadnji epizodi prve sezone šova je predvajan drugi del koncerta v Nišu. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=E3XypgmnEKI |title=YouTube.com |accessdate=28. junij 2023}}&lt;/ref&gt;  
|-
|}

==== Show se nadaljuje====
Po vsaki končani epizodi Cecinega šova je na sporedu oddaja ''Show se nastavlja'', v kateri nastopajo glavni igralci šova, z ekskluzivnimi intervjuji. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/vesti/drustvo/pogledajte-tv-program-blic-televizije/v648hr7 |title=Blic.rs |accessdate=3. oktober 2022}}&lt;/ref&gt; [[Avtor]] in [[voditelj]] oddaje je novinar Ljubomir Tozev. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://blictv.blic.rs/sou-se-nastavlja/ |title=Blictv.blic.rs |accessdate=8. oktober 2022}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ljubomir-tozev-autor-emisije-show-se-nastavlja/0bnzr9c |title=Blic.rs |accessdate=17. oktober 2022}}&lt;/ref&gt;

{| class=&quot;wikitable&quot; background:#D3D3D3&quot;
|-
! style=&quot;background:#3399FF; color:#000; text-align:center;&quot;| Štev. oddaje || style=&quot;background:#3399FF; color:#000; text-align:center;&quot;| Gosti oddaje 
|-
|1. epizoda 
|Anastasija Ražnatović &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/680224/anastasija-raznatovic-ceca-raznatovic-ceca-show-ceca-i-deca/amp |title=Alo.rs |accessdate=8. oktober 2022 |archive-date=2022-10-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221008092842/https://www.alo.rs/zabava/estrada/680224/anastasija-raznatovic-ceca-raznatovic-ceca-show-ceca-i-deca/amp |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
|2. epizoda
|Svetlana Ražnatović &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/druga-epizoda-ceca-show-na-blic-televiziji/30vrgnl |title=Blic.rs |accessdate=14. oktober 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|3. epizoda
|Stevan Radivojević in Dušan Lazić &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/zaposleni-otkrili-kakve-su-zapravo-ceca-i-anastasija-u-show-se-nastavlja-na-blic-tv/2fvm9gn |title=Blic.rs |accessdate=22. oktober 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|4. epizoda
|Helena Ocokoljić &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/lidijina-cerka-helena-ocokoljic-na-blic-tv-emisija-show-se-nastavlja/wrcc4rr |title=Blic.rs |accessdate=28. oktober 2022}}&lt;/ref&gt; 
|-
|5. epizoda
|Biljana Spasić in Miloš Nadaždin &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/istina-o-sisanju-cece-na-kratko-blic-televizija-emisija-show-se-nastavlja/xvtr5mq |title=Blic.rs |accessdate=5. november 2022}}&lt;/ref&gt; 
|-
|6. epizoda
|[[Viki Miljković]] &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/viki-miljkovic-pobegla-od-kuce-zbog-tasketa/eksvs8s |title=Blic.rs |accessdate=11. november 2022}}&lt;/ref&gt; 
|-
|7. epizoda
|Simonida Milojković in Zorica Radulović &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/simonida-milojkovic-ispricala-da-je-ceca-donirala-1000-evra-za-deciju-onkologiju/1t40dm1 |title=Blic.rs |accessdate=18. november 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|8. epizoda
|Marina Visković in Damir Handanović &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/cecini-prijatelji-otkrili-sta-im-najvise-smeta-kod-cece-u-show-se-nastavlja-na-blic/cgvcxp1 |title=Blic.rs |accessdate=26. november 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|9. epizoda
|Goga Grubješić in Dejan Milićević &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/dejan-milicevic-otkrio-na-blic-tv-ceci-smo-zalizali-kosu-vodom-iz-bare/p1yk4hh |title=Blic.rs |accessdate=3. december 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|10. epizoda
|Đorđe David &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/djorde-david-otkrio-pravi-razlog-sto-sa-cecom-nije-bio-u-dobrim-odnosima/m8stldl |title=Blic.rs |accessdate=18. december 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|11. epizoda
|Dara Bubamara &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/dara-bubamara-o-svadama-na-estradi-u-show-se-nastavlja-na-blic-televiziji/lfx4zwl |title=Blic.rs |accessdate=18. december 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|12. epizoda
|Romana Panić &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/romana-panic-ceca-i-ksenija-pajcin-u-provodu-blic-televizija-show-se-nastavlja/h6syq6e |title=Blic.rs |accessdate=24. december 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|13. epizoda
|Saša Popović &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/sasa-popovic-o-svadi-sa-anom-nikolic-blic-televizija-show-se-nastavlja/0sgjg61 |title=Blic.rs |accessdate=30. december 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|14. epizoda
|''Ni bilo oddaje''
|-
|15. epizoda
|''Ponovitev najbolj zanimivih gostov''
|-
|16. epizoda
|Ivica Dačić &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ivica-dacic-o-odnosu-sa-cecom-u-show-se-nastavlja-na-blic-televiziji/cw5l120 |title=Blic.rs |accessdate=14. januar 2023}}&lt;/ref&gt;
|-
|17. epizoda
|Aleksandar Cvetković &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/sale-tropiko-o-razvodu-sa-jovanom-pajic-u-emisiji-show-se-nastavlja-na-blic-tv/y8ce0vw |title=Blic.rs |accessdate=21. januar 2023}}&lt;/ref&gt;
|-
|18. epizoda
|Veljko Ražnatović &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=Us1u2RTNhtE |title=YouTube.com |accessdate=25. januar 2023}}&lt;/ref&gt;
|-
|19. epizoda
|Vanja Mijatović &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/bolna-ispovest-vanje-mijatovic-o-saobracajnoj-nesreci-u-show-se-nastavlja-na-blic-tv/stnsz9x |title=Blic.rs |accessdate=3. februar 2023}}&lt;/ref&gt;
|-
|20. epizoda
|Nada Topčagić &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/nada-topcagic-otkrila-istinu-o-pomoci-marije-serifovic-u-show-se-nastavlja-blic-tv/yznyx6j |title=Blic.rs |accessdate=11. februar 2023}}&lt;/ref&gt;
|-
|-
|21. epizoda
|Željko Šašić &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/nakon-sto-se-povukao-iz-javnosti-zeljko-sasic-progovorio-o-rijalitiju-o-njegovom/qr1whtp |title=Blic.rs |accessdate=17. februar 2023}}&lt;/ref&gt;
|-
|22. epizoda
|Slađa Allegro &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/slada-allegro-o-prijateljstu-na-estradi/24j42ql |title=Blic.rs |accessdate=24. februar 2023}}&lt;/ref&gt;
|-
|23. epizoda
|Milica Todorović &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/milica-todorovic-o-bivsim-momcima-na-blic-tv-u-emisiji-show-se-nastavlja/0tgncf4 |title=Blic.rs |accessdate=2. marec 2023}}&lt;/ref&gt;
|-
|24. epizoda
|Dušica Jakovljević &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/dusica-jakovljevic-o-ani-zvezdanu-i-andeli-u-show-se-nastavlja-na-blic-tv/m0ee9t5 |title=Blic.rs |accessdate=10. marec 2023}}&lt;/ref&gt;
|-
|25. epizoda
|Snežana Đurišić &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/snezana-djurisic-objasnila-kako-je-spasila-zivot-ninu-resicu-u-emisiji-show-se/qj524xh |title=Blic.rs |accessdate=17. marec 2023}}&lt;/ref&gt;
|-
|26. epizoda
|Ivana Selakov &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ivana-selakov-o-svadi-sa-acom-lukasom-show-se-nastavlja-blic-tv/77y725j |title=Blic.rs |accessdate=24. marec 2023}}&lt;/ref&gt;
|-
|27. epizoda
|Slobodan Radanović &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/sloba-radanovic-se-osvrce-na-ucesce-u-zadruzi/3bhhnt8 |title=Blic.rs |accessdate=31. marec 2023}}&lt;/ref&gt;
|-
|28. epizoda
|Aleksandra Mladenović &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/aleksandra-mladenovic-o-isaku-sabanovicu-na-blic-tv-u-show-se-nastavlja/p24gf2l |title=Blic.rs |accessdate=7. april 2023}}&lt;/ref&gt;
|-
|29. epizoda
|''Ponovitev najbolj zanimivih gostov''
|-
|30. epizoda
|Katarina Živković &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/kaca-zivkovic-u-emisiji-show-se-nastavlja-na-blic-tv-potkacila-sanju-marinkovic-i/44m20np |title=Blic.rs |accessdate=21. april 2023}}&lt;/ref&gt; 
|-
|31. epizoda
|Ivana Peters &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ivana-peters-o-goci-trzan-na-blic-tv-u-emisiji-show-se-nastavlja/3152v7d |title=Blic.rs |accessdate=28. april 2023}}&lt;/ref&gt; 
|-
|32. epizoda
|Katarina Grujić &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/katarina-grujic-o-usponima-i-padovima-u-zivotu-i-karijeri-u-show-se-nastavlja-na-blic/1ly8kg8 |title=Blic.rs |accessdate=12. maj 2023}}&lt;/ref&gt; 
|-
|33. epizoda
|Tijana Dapčević &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/tijana-dapcevic-otkrila-kako-je-smrsala-43-kilograma-bez-ikakve-dijete-na-blic-tv/vchqx8m |title=Blic.rs |accessdate=19. maj 2023}}&lt;/ref&gt; 
|-
|34. epizoda
|Zorana Pavić &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/zorana-pavic-zadrzava-suze-dok-gleda-svoje-gostovanje-na-blic-tv-u-show-se-nastavlja/5lfnsfx |title=Blic.rs |accessdate=27. maj 2023}}&lt;/ref&gt;
|-
|35. epizoda
|Biljana Tipsarević &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/biljana-tipsarevic-o-privatnom-zivotu-u-sow-se-nastavlja-na-blic-tv/7s1dews |title=Blic.rs |accessdate=2. junij 2023}}&lt;/ref&gt;
|-
|36. epizoda
|Aleksandra Bursać &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://blic.rs/zabava/aleksandra-bursac-ispricala-kako-je-saznala-da-je-decko-vara-blic-tv/3e54b7p |title=Blic.rs |accessdate=10. junij 2023}}&lt;/ref&gt;
|-
|37. epizoda
|Sanja Marinković &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=hi-9NvGxG90 |title=YouTube.com |accessdate=15. junij 2023}}&lt;/ref&gt;
|-
|38. epizoda
|Jelena Gavrilović &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=sBdcXUkTev4 |title=YouTube.com |accessdate=22. junij 2023}}&lt;/ref&gt;
|-
|}
{{collapse bottom}}
Televizija ''Blic'' je v začetku januarja 2023 začela objavljati oddaje na portalu [[YouTube]]. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=Y8i7rBXbQGY |title=YouTube.com |accessdate=21. januar 2023}}&lt;/ref&gt;

=== 2. sezona===

{| class=&quot;wikitable&quot; background:#D3D3D3&quot;
|-
! style=&quot;background:#df5ef3; color:#000; text-align:center;&quot;| Štev. epizode || style=&quot;background:#df5ef3; color:#000; text-align:center;&quot;| Datum predvajanja ||  style=&quot;background:#df5ef3; color:#000; text-align:center;&quot;|Kratka vsebina 
|-
|1. epizoda 
|1. marec 2024 
|Ceca se v prvi oddaji druge sezone predstavi kot voditeljica šova. V oddaji nastopita gosta folk pevka Aleksandra Prijović in pop pevec Saša Kovačević. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/nova-sezona-ceca-show-pocinje-u-petak-13-marta-od-22-casa-na-blic-televiziji/7mwvgkd |title=Blic.rs |accessdate=28. februar 2024}}&lt;/ref&gt;
|-
|2. epizoda 
|8. marec 2024 
|V drugi epizodi nastopi predstavnica Srbije na [[Pesem Evrovizije 2024|Evroviziji 2024]], Teya Dora ter glasbenika Anđela Ignjatović Breskvica in Dušan Kurtić.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/dusan-kurtic-poklonio-ceci-cvece-ona-se-odusevila/9wez1jq |title=Blic.rs |accessdate=9. marec 2024}}&lt;/ref&gt;
|-
|3. epizoda 
|15. marec 2024 
| V tretji epizodi Ceca v goste povabi folk pevko Milico Todorović in glasbenika Aca Pejovića. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/aco-pejovic-prenkovao-oca-milice-todorovic-u-ceca-show/m98t5bq |title=Blic.rs |accessdate=17. marec 2024}}&lt;/ref&gt;
|-
|4. epizoda 
|22. marec 2024 
| V četrti epizodi Ceca v goste povabi pop pevko Goco Tržan in igralca Milana Kalinića. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ogNvXxR43Zs |title=YouTube.com |accessdate=23. marec 2024}}&lt;/ref&gt;
|-
|5. epizoda 
|29. marec 2024 
| Ceca v goste povabi igralca Ivana Bosiljčića in Jeleno Gavrilović. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ivan-bosiljcic-u-ceca-show-o-slobodi-micalovic-otkrio-sta-je-prvo-pomislio-o-njoj/9tjxnbf |title=Blic.rs |accessdate=31. marec 2024}}&lt;/ref&gt;
|-
|6. epizoda 
|5. april 2024 
|Ceca v šesti epizodi gosti pevko Ano Kokić in igralca Viktorja Savića in Baneta Tomaševića. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-show-na-blic-tv-gosti-viktor-savic-ana-kokic-i-bane-tomasevic/46pk8z2 |title=Blic.rs |accessdate=7. april 2024}}&lt;/ref&gt;
|-
|7. epizoda 
|12. april 2024 
| Ceca v oddajo povabi pevke Zorano Pavić, Tijano Dapčević in Ivano Peters. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-show-na-blic-tv-gosti-tijana-dapcevic-ivana-peters-i-zorana-pavic/8xcrkee |title=Blic.rs |accessdate=14. april 2024}}&lt;/ref&gt;
|-
|8. epizoda 
|19. april 2024 
| Ceca v osmi epizodi gosti bosanskega folk pevca Harisa Džinovića in Slavico Ćukteraš. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-show-na-blic-tv-gosti-haris-dzinovic-i-slavica-cukteras/641b43m |title=Blic.rs |accessdate=20. april 2024}}&lt;/ref&gt;
|-
|9. epizoda 
|26. april 2024 
| Ceca v oddajo povabi Majo Berović in Saša Matića. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/maja-berovic-o-sinu-lavu-u-ceca-show/mhxygxn |title=Blic.rs |accessdate=27. april 2024}}&lt;/ref&gt;
|-
|10. epizoda 
|10. maj 2024 
| Ceca v deseti epizodi gosti srbsko pevko Daro Bubamaro in glasbenika Bojana Vaskovića. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/nova-epizoda-ceca-show-gosti-dara-bubamara-i-bojan-leksington/rkj0qyd |title=Blic.rs |accessdate=9. maj 2024}}&lt;/ref&gt; 
|-
|11. epizoda 
|17. maj 2024 
|Ceca v oddajo povabi pevki Barbaro Bobak in Edito Aradinović ter svojo tekmovalko iz šova Zvezde Granda - Šejlo Zonić. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/edita-i-barbara-bobak-otkrile-u-ceca-show-da-su-ih-momci-varali/xr6mn92 |title=Blic.rs |accessdate=19. maj 2024}}&lt;/ref&gt; 
|-
|12. epizoda 
|24. maj 2024 
| Ceca v dvanajsti epizodi gosti srbsko pevko Teo Tairović in glasbenika Mihajla Veruovića Voyagea. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/tea-tairovic-i-vojaz-gosti-ceca-show-na-blic-tv/k9fmg5j |title=Blic.rs |accessdate=23. maj 2024}}&lt;/ref&gt;   
|-
|13. epizoda 
|31. maj 2024 
|Ceca v oddajo povabi pevko Jeleno Tomašević in igralko Dragano Mićalovi ter svojega tekmovalca iz šova Zvezde Granda - Dina Suljića. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/jelena-tomasevic-i-dragana-micalovic-gosce-ceca-show-na-blic-tv/nhdq23f |title=Blic.rs |accessdate=1. junij 2024}}&lt;/ref&gt;     
|-
|14. epizoda 
|7. junij 2024 
|Ceca v štirinajsti epizodi gosti direktorja založbe Grand in glavnega urednika tekmovalskega šova Zvezde Granda, Saša Popovića ter pevko Suzano Jovanović. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/sasa-popovic-i-suzana-jovanovic-o-braku-u-ceca-show-na-blic-tv/wqnkh00 |title=Blic.rs |accessdate=14. junij 2024}}&lt;/ref&gt;
|-
|15. epizoda 
|14. junij 2024 
|Ceca v oddajo povabi pop pevca [[Željko Joksimović|Željka Joksimovića]], s katerim prvič v živo zapojeta duet [[Više od sreće (singel)|Više od sreće]] . &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/zeljko-joksimovic-gost-ceca-show-na-blic-tv/pxenf60 |title=Blic.rs |accessdate=14. junij 2024}}&lt;/ref&gt;
|-
|16. epizoda 
|21. junij 2024 
|Ceca v šestnajsti epizodi gosti bosanskega folk pevca Halida Muslimovića in pop pevko Kayo Ostojić. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/kaja-ostojic-i-halid-muslimovic-gosti-nove-epizode-ceca-show/zre9dbk |title=Blic.rs |accessdate=20. junij 2024}}&lt;/ref&gt;
|- 
|17. epizoda 
|28. junij 2024 
|Ceca v oddajo povabi pevki Andreano Čekić in Katarino Grujić ter glasbenika Uroša Živkovića. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-i-andreana-cekic-traze-muza-iz-ove-zemlje-obratile-se-koleginici-za-pomoc-tvoj/9yedeqy |title=Blic.rs |accessdate=4. julij 2024}}&lt;/ref&gt;
|-
|18. epizoda 
|5. julij 2024 
| Ceca v osemnajsti epizodi gosti pop pevko Sanjo Vučić in reperja Nuccija. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-show-na-blic-tv-gosti-nucci-i-sanja-vucic/tm7v08s |title=Blic.rs |accessdate=4. julij 2024}}&lt;/ref&gt;
|-
|}

=== 3. sezona===

{| class=&quot;wikitable&quot; background:#D3212D&quot;
|-
! style=&quot;background:#D3212D; color:#000; text-align:center;&quot;| Štev. epizode || style=&quot;background:#D3212D; color:#000; text-align:center;&quot;| Datum predvajanja ||  style=&quot;background:#D3212D; color:#000; text-align:center;&quot;|Kratka vsebina 
|-
|1. epizoda 
|11. september 2024 
|Ceca je v prvi oddaji tretje sezone gostila pevki Milico Pavlović in Šejlo Zonjić ter glasbenika Dejana Petrovića in njegovo zasedbo Big Band. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/milica-pavlovic-o-stravicnoj-saobracajki-koju-je-dozivela-pre-zvezdi-granda-u-ceca/99dbz9v |title=Blic.rs |accessdate=12. september 2024}}&lt;/ref&gt;
|-
|2. epizoda 
|18. september 2024 
|Ceca je v drugi oddaji gostila člane srbske glasbene zasedbe ''Tap 011'' ter pevko Teo Tairović. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ivana-peters-o-prijateljstvu-sa-cecom-raznatovic-u-ceca-show/b31dlrf |title=Blic.rs |accessdate=21. september 2024}}&lt;/ref&gt;
|-
|3. epizoda 
|25. september 2024 
|Ceca je v tretji oddaji gostila pevko Radmilo Manojlović, pevca Darka Lazića in njegovo ženo Katarino. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/rada-manojlovic-o-milanu-stankovicu-u-ceca-show/dzwrr9e |title=Blic.rs |accessdate=27. september 2024}}&lt;/ref&gt;
|-
|4. epizoda 
|2. oktober 2024 
|Ceca je v četrti oddaji gostila glasbeno skupino Đogani ter pevko Aleksandro Mladenović. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-zakazala-koncert-na-uscu-za-vidovdan-28-jun-2025/88mpzjw |title=Blic.rs |accessdate=5. oktober 2024}}&lt;/ref&gt;
|-
|5. epizoda 
|9. oktober 2024 
|Ceca je v peti oddaji gostila pevko Zorico Brunclik in skladatelja Miroljuba Kemiša. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=5jolFxfXVEQ&amp;t=1s |title=YouTube.com |accessdate=5. oktober 2024}}&lt;/ref&gt;
|-
|6. epizoda 
|16. oktober 2024 
|Ceca je v šesti oddaji gostila pop glasbenice Višnjo Petrović, Marino Visković, Slađo Alegro in Dragomirja Despića Desingerico. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-o-desingericinom-nastupu-u-ceca-show/65y3xst |title=Blic.rs |accessdate=19. oktober 2024}}&lt;/ref&gt; 
|-
|7. epizoda 
|23. oktober 2024 
|Ceca je v sedmi oddaji gostila dolgoletno prijateljico in pevko Viki Miljković ter njenga moža Tašketa. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=zvnDQVWKmfw |title=YouTube.com |accessdate=19. oktober 2024}}&lt;/ref&gt;
|-
|8. epizoda 
|30. oktober 2024 
|Ceca v osmi oddaji gosti pop pevko Romano Panić, folk glasbenika Željka Šašića in Teodoro Džehverović. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=8_bhMscqTCc |title=YouTube.com |accessdate=27. oktober 2024}}&lt;/ref&gt;
|-
|9. epizoda 
|6. november 2024 
|Glasbeni The best of (1.del)
|-
|10. epizoda 
|13. november 2024 
|Ceca v deseti oddaji gosti pevca Dragana Kojića Keba in skladatelja Mirka Kodića. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=G8UpibbCe8I |title=YouTube.com |accessdate=10. november 2024}}&lt;/ref&gt;
|-
|11. epizoda 
|20. november 2024 
|Ceca v enajsti oddaji gosti pevce Vanjo Mijatović, Milana Mitrovića, Ano Sević in Marino Visković. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=C3ep-UFtzMk |title=YouTube.com |accessdate=17. november 2024}}&lt;/ref&gt;
|-
|12. epizoda 
|27. november 2024 
|Ceca v dvanajsti oddaji gosti pevki Ildo Šaulić in Aleksandro Radović. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=XGLwimyfXPo |title=YouTube.com |accessdate=24. november 2024}}&lt;/ref&gt;
|-
|13. epizoda 
|4. december 2024 
|Ceca v trinajsti epizodi gosti pevki Marijo Šerifović in Jovano Pajić. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=cnmWR2i95dc |title=YouTube.com |accessdate=1. december 2024}}&lt;/ref&gt;
|-
|14. epizoda 
|11. december 2024 
|Ceca v štirinajsti epizodi gosti pevki Gogo Sekulić, Ivano Selakov ter Stevana Anđelkovića in Saša Tropica. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=60d4Obsz_m4 |title=YouTube.com |accessdate=8. december 2024}}&lt;/ref&gt;
|-
|15. epizoda 
|18. december 2024 
|Ceca v petnajsti epizodi gosti Petra Mitića, Ivano Pavković, Marijo Mikić in Angellino. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=fNv4HZty02k |title=YouTube.com |accessdate=15. december 2024}}&lt;/ref&gt; 
|-
|16. epizoda 
|25. december 2024 
|Ceca v šestnajsti epizodi gosti Joca Stefanovića, Danijela Alibabića, Natašo Kovačević in Zorano Mićanović. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=H-Ma-dTOZgE |title=YouTube.com |accessdate=23. december 2024}}&lt;/ref&gt; 
|-
|17. epizoda 
|31. december 2024 
|Ceca v posebni novoletni epizodi gosti Elmo Sinanović, Sanjo Maletić, Mayo Berović in Sanjo Vučić. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=rrFNoTFVEhI |title=YouTube.com |accessdate=30. december 2024}}&lt;/ref&gt; 
|-
|18. epizoda 
|1. januar 2025 
|Glasbeni The best of (2.del)
|-
|19. epizoda 
|29. januar 2025 
|Ceca je v 19. epizodi gostila Katarino Živković, Mileta Kitića in bolgarskega zvezdnika Azisa. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=qEnT1nyQHq8 |title=YouTube.com |accessdate=2. februar 2025}}&lt;/ref&gt; 
|-
|20. epizoda 
|5. februar 2025 
|Ceca je v 20. epizodi gostila Oljo Karleuša, Mio Borisavljević, Branislava Mojićevića in Željka Vasića. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=5cv0l6JUYjo |title=YouTube.com |accessdate=2. februar 2025}}&lt;/ref&gt; 
|-
|21. epizoda 
|12. februar 2025 
|Ceca v 21. epizodi gosti pevko Tamaro Milutinović, Milico Jokić, Đorđa Davida in glasbenika Aleksandra Sofronijevića. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ci1OlRC17XA |title=YouTube.com |accessdate=9. februar 2025}}&lt;/ref&gt; 
|-
|22. epizoda 
|19. februar 2025 
|Ceca je v 22. epizodi gostila pevki Nadico Ademov in Majo Marijano ter Peđa Jovanovića. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=dfRaKcvSz-c |title=YouTube.com |accessdate=22. februar 2025}}&lt;/ref&gt; 
|-
|23. epizoda 
|26. februar 2025 
|Ceca je v 23. epizodi gostila pevke Dragico Radosavljević Cakano, Goco Lazarević in Tijano Milentijević. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=JpwzP3vMQwI&amp;t=19s |title=YouTube.com |accessdate=26. februar 2025}}&lt;/ref&gt;
|-
|24. epizoda 
|12. marec 2025 
|Ceca je v 24. epizodi gostila folk glasbenike Bobana Rajovića, Tijano Bogićević, Nikolino Kovač in Saša Kaporja. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=FHz5n8-GxJ8&amp;list=PLWAhxWA9p0fYkYitFgIgkBVhHJ9PqiNgj&amp;index=1 |title=YouTube.com |accessdate=1. marec 2025}}&lt;/ref&gt;
|-
|25. epizoda 
|19. marec 2025 
|Ceca je v 25. epizodi gostila pop pevko Ano Nikolić. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=VFIojcIFmA8&amp;pp=ygUJY2VjYSBzaG93 |title=YouTube.com |accessdate=16. marec 2025}}&lt;/ref&gt;
|-
|26. epizoda 
|26. marec 2025 
|Ceca je v 26. epizodi gostila folk pevko Nado Obrić, Nemanja Nikolića, Aleksandro Bursać in Stevana Sekulića. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=qbqItUo91zE |title=YouTube.com |accessdate=23. marec 2025}}&lt;/ref&gt;
|-
|27. epizoda 
|2. april 2025 
|Ceca v 27. epizodi gosti Natalijo in Sanija iz glasbene zasedbe Trik Fx, pevca Ivana Gavrilovića ter glasbenika Dača. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ALnNhruPZRM |title=YouTube.com |accessdate=6. april 2025}}&lt;/ref&gt;
|-
|28. epizoda 
|16. april 2025 
|Ceca v 28. epizodi gosti pevke Jovano Tipšin, Gabrijelo Pejčev in Indiro Aradinović Indy. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=b3_s8cUp7Go |title=YouTube.com |accessdate=16. april 2025}}&lt;/ref&gt;
|-
|29. epizoda 
|23. april 2025 
|Ceca v 29. epizodi gosti glasbenike Sloba Vasića, Uroša Živkovića in Sandro Afriko. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=PhBRCJiB9n0 |title=YouTube.com |accessdate=21. april 2025}}&lt;/ref&gt;
|-
|30. epizoda 
|30. april 2025 
|Ceca v 30. epizodi gosti pevko Mino Kostić ter glasbenika Nemanja Stevanovića in Gorana Gluhanovića iz zasedbe Ok bend. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=Rd4TVlpfmuQ |title=YouTube.com |accessdate=28. april 2025}}&lt;/ref&gt;
|-
|31. epizoda 
|7. maj 2025 
|Ceca je v 31. epizodi gostila pevki Sandro Rešić in Jeleno Kostov ter Dejana Matića. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=Vl07qDLbhkE&amp;list=PLWAhxWA9p0fYkYitFgIgkBVhHJ9PqiNgj&amp;index=9 |title=YouTube.com |accessdate=12. maj 2025}}&lt;/ref&gt;
|-
|32. epizoda 
|14. maj 2025 
|Ceca je v 32. oddaji gostila Barbaro Bobak, Radiša Uroševića in Ljuba Perućica. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=thNPacipkjk&amp;list=PLWAhxWA9p0fYkYitFgIgkBVhHJ9PqiNgj&amp;index=7 |title=YouTube.com |accessdate=12. maj 2025}}&lt;/ref&gt;
|-
|33. epizoda 
|21. maj 2025 
|Ceca je v 33. oddaji gostila pevki Mileno Ćeranić in Ildo Šaulić ter glasbenika Miloša Vuksanovića in Bojana Vaskovića. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=s4M8gfhtwpQ |title=YouTube.com |accessdate=18. maj 2025}}&lt;/ref&gt;
|-
|34. epizoda 
|28. maj 2025 
|Ceca je v 34. epizodi gostila pevko Seko Aleksić. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=qFcrx5GUwro |title=YouTube.com |accessdate=25. maj 2025}}&lt;/ref&gt;
|-
|35. epizoda 
|4. junij 2025 
|Ceca je v 35. oddaji gostila pevko Daro Bubamaro. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=lcesABWNw6A |title=YouTube.com |accessdate=3. junij 2025}}&lt;/ref&gt;
|-
|36. epizoda 
|11. junij 2025 
|Ceca je v 36. epizodi gostila pevki Nado Topčagić in Radmilo Manojlović. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=t3SJv908cMw&amp;pp=ygUEY2VjYdIHCQmyCQGHKiGM7w%3D%3D |title=YouTube.com |accessdate=9. junij 2025}}&lt;/ref&gt;
|-
|37. epizoda 
|18. junij 2025 
|Ceca je v 37. epizodi gostila Aleksandro Mladenović, Radeta Lackovića, Jovana Lackovića, Tino Ivanović in Borka Radiojevića. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=sJxcbkY8wi4 |title=YouTube.com |accessdate=15. junij 2025}}&lt;/ref&gt;
|-
|38. epizoda 
|25. junij 2025 
|Ceca je v 38. epizodi gostila Emo Radujko, Nadico Ademov, Tamaro Milutinović in Slobodana Batjarevića. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=l9yUKXfj51k |title=YouTube.com |accessdate=24. junij 2025}}&lt;/ref&gt;
|-
|}

=== 4. sezona===

{| class=&quot;wikitable&quot; background:#62C42F;&quot;
|-
! style=&quot;background:#62C42F; color:#000; text-align:center;&quot;| Štev. epizode || style=&quot;background:#62C42F; color:#000; text-align:center;&quot;| Datum predvajanja ||  style=&quot;background:#62C42F;; color:#000; text-align:center;&quot;|Kratka vsebina 
|-
|1. epizoda 
|17. september 2025
|Ceca je v oddaji gostila letošnjega zmagovalca glasbenega šova ''Zvezde Granda'', Nikola Stanišića, pevko Breskvico in pevca Saša Matića. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/veceras-pocinje-nova-sezona-ceca-show-sasa-matic-breskvica-i-zvezda-granda-stizu-u/hlvtr6w |title=Blic.rs |accessdate=17. september 2025}}&lt;/ref&gt;
|-
|2. epizoda 
|24. september 2025
|Ceca je v oddaji gostila pevki Biljano Jevtić in Marino Visković ter pevca Aleksandra Ilića. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=wKHeW2fKj7A |title=YouTube.com |accessdate=23. september 2025}}&lt;/ref&gt;
|-
|3. epizoda 
|1. oktober 2025
|Ceca v oddaji gosti pevki Katarino Živković in Andreano Čekić. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=NyPKC07rfnI |title=YouTube.com |accessdate=30. september 2025}}&lt;/ref&gt;
|-
|4. epizoda 
|8. oktober 2025
|Ceca v oddaji gosti pevce Nikola in Marka Rokvića ter pevko Edito Aradinović. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=iDoKzaFC1MA&amp;t=14s&amp;pp=ygUEY2VjYQ%3D%3D |title=YouTube.com |accessdate=12. oktober 2025}}&lt;/ref&gt;
|-
|5. epizoda 
|15. oktober 2025
|Ceca v oddaji gosti pevca Darka Lazića ter pevko Slađano Mandić. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=2FWy_AmIH20 |title=YouTube.com |accessdate=12. oktober 2025}}&lt;/ref&gt;
|-
|6. epizoda 
|22. oktober 2025
|Ceca v šesti oddaji gosti Biljano Spasić, Katarino Grujić, Huseina Alijevića in Milana Dinčića Dinča. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=074WnuL1J_E |title=YouTube.com |accessdate=22. oktober 2025}}&lt;/ref&gt;
|-
|7. epizoda 
|29. oktober 2025
|Ceca v sedmi oddaji gosti pevko Ivano Selakov in bosanskega glasbenika Halida Muslimovića. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=itevceEJ7PI&amp;pp=ygUEY2VjYQ%3D%3D |title=YouTube.com |accessdate=28. oktober 2025}}&lt;/ref&gt;
|-
|8. epizoda 
|5. november 2025
|Ceca v oddaji gosti pevko Emino Jahović. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=NOwLswl7iZA&amp;pp=0gcJCQMKAYcqIYzv |title=YouTube.com |accessdate=8. november 2025}}&lt;/ref&gt;
|-
|9. epizoda 
|12. november 2025
|Ceca v deveti oddaji gosti pevki Gogo Sekulić in Milico Jokić ter črnogorskega pevca Danijela Alibabića. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=M7usPC9kSxk&amp;pp=ygUEY2VjYQ%3D%3D |title=YouTube.com |accessdate=9. november 2025}}&lt;/ref&gt;
|-
|10. epizoda 
|19. november 2025
|Ceca v deseti oddaji gosti glasbenika Kneza ter pevca Ivana Gavrilovića in Bakija B3. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=3D4a_M82Yjw |title=YouTube.com |accessdate=16. november 2025}}&lt;/ref&gt;
|-
|11. epizoda 
|26. november 2025
|Ceca v oddaji gosti Tijano Bogićević, Jeleno Tomašević in Saša Kovačevića. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=g9kIdeFf_eI |title=YouTube.com |accessdate=24. november 2025}}&lt;/ref&gt;
|-
|12. epizoda 
|3. december 2025
|Ceca v 12. oddaji gosti pevki Zlato Petrović in Vaneso Šokčić. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://m.youtube.com/watch?v=Ver0rsiK5fE |title=YouTube.com |accessdate=1. december 2025}}&lt;/ref&gt;
|-
|13. epizoda 
|10. december 2025
|Ceca v 13. oddaji gosti pevko Nadeždo Biljić, Ivana Kurtića, voditelja Milana Mitrovića in glasebnika Vlada iz zasedbe ''Magla bend''!&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=wBBecQ30OnU |title=YouTube.com |accessdate=9. december 2025}}&lt;/ref&gt;
|-
|14. epizoda 
|17. december 2025
|Ceca v 14. oddaji gosti pevke Aleksandro Mladenović, Mahrino, Vanjo Mijatović in Ivano Milojević. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=WzQZsPID7iQ |title=YouTube.com |accessdate=21. december 2025}}&lt;/ref&gt;
|-
|15. epizoda 
|24. december 2025
|Ceca v 15. oddaji gosti pevke Sanjo Vučić, Barbaro Bobak, Sonjo Kocić in pevca Dula Lušina. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=gx7BgIna208 |title=YouTube.com |accessdate=21. december 2025}}&lt;/ref&gt;
|-
|16. epizoda 
|31. december 2025
|Ceca v posebni novoletni izdaji oddaje gosti pevko Mayo Berović in kandidate iz letošnje sezone tekmovanja za Zvezdo Granda. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=DGvOFNgy5WM |title=YouTube.com |accessdate=26. december 2025}}&lt;/ref&gt;
|-
|17. epizoda 
|7. januar 2026
|Ceca v 17. oddaji gosti pevki Jeleno Kostov in Ivano Pavković ter glasbenika Petra Mitića in Dragana Kojića Keba. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=-s2mTM-uq40 |title=YouTube.com |accessdate=5. januar 2026}}&lt;/ref&gt; 
|-
|18. epizoda 
|11. februar 2026
|Ceca v 18. oddaji gosti glasbenika Dragana Brajovića Braja in Dejana Kostića ter pevko Andreano Čekić. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=4zSbeI8BhCE&amp;pp=ygUHYmxpYyB0dg%3D%3D |title=YouTube.com |accessdate=9. februar 2026}}&lt;/ref&gt; 
|-
|19. epizoda 
|18. februar 2026
|Ceca v 19. oddaji gosti pevki Zejno in Oljo Bajrami ter glasbebnika Bojana Marovića in Emirja Brunčevića. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=1UtSloAwozA |title=YouTube.com |accessdate=18. februar 2026}}&lt;/ref&gt; 
|-
|20. epizoda 
|25. februar 2026
|Ceca v 20. oddaji gosti Bogdana Obradovića, makedonsko pevko Karolino Gočevo ter glasbenike Ivana Milevskega, Mikija Sekulovskega in Nikola Stanišića. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=gJ-gMJnvG6c |title=YouTube.com |accessdate=23. februar 2026}}&lt;/ref&gt; 
|-
|21. epizoda 
|4. marec 2026
|Ceca v 21. oddaji gosti pevki Daro Bubamaro in Šejlo Zonić ter glasbenika Princa od Vranja. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=rbV2rVEphcQ |title=YouTube.com |accessdate=3. marec 2026}}&lt;/ref&gt; 
|-
|22. epizoda 
|11. marec 2026
|Ceca v 22. oddaji gosti Marka Gačića, Višnjo Petrović in Teodoro Popovsko. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=4RdOjAgNOTU |title=YouTube.com |accessdate=9. marec 2026}}&lt;/ref&gt; 
|-
|23. epizoda 
|18. marec 2026
|Ceca v 23. oddaji gosti Mio Borisavljević, Bojana Grujića, Bata Zdravkovića in Filipa Mitrovića. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=mVTdWPk3HAo |title=YouTube.com |accessdate=9. marec 2026}}&lt;/ref&gt; 
|-
|24. epizoda 
|25. marec 2026
|Ceca v 24. oddaji gosti Nadico in Bubija Ademova, Ninoslava Ademovića in Đovanija. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=pKXRRRQCDaM |title=YouTube.com |accessdate=23. marec 2026}}&lt;/ref&gt; 
|-
|25. epizoda 
|1. april 2026
|Ceca v 25. oddaji gosti Marino Visković, Marijo Mikić, Angellino in Fantoma. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=IqoezVcZjcs |title=YouTube.com |accessdate=30. marec 2026}}&lt;/ref&gt;
|-
|26. epizoda 
|8. april 2026
|Ceca v 26. oddaji gosti člane glasbene zasedbe Zana. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=VGC0gtY7150&amp;pp=ygUGY2VjYSAg |title=YouTube.com |accessdate=6. april 2026}}&lt;/ref&gt;
|-
|27. epizoda 
|15. april 2026
|Ceca v 27. oddaji gosti Teodoro Džehverović, Anjo Mit in Aleksandra Tropika. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=r5QpUcKgZmY |title=YouTube.com |accessdate=13. april 2026}}&lt;/ref&gt;
|-
|28. epizoda 
|22. april 2026
|Ceca v 28. oddaji gosti Zorano Pavić, Bojana Bjelića, Bobana Zdravkovića in Dragana Ðurića. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=Am_ltQRjHP4 |title=YouTube.com |accessdate=27. april 2026}}&lt;/ref&gt;
|-
|29. epizoda 
|29. april 2026
|Ceca v 29. oddaji gosti Breskvico, Mića Ašćerića, Vlada iz zasedbe Magla in Dejana Vrana. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=CdN7xgTN96U&amp;pp=ygUEY2VjYQ%3D%3D |title=YouTube.com |accessdate=1. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
|-
|30. epizoda 
|6. maj 2026
|Ceca v 30. oddaji gosti Ildo Šaulić, Mima Karadžića, Ivana Tolića in Milana Petkovića. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=SI4HsoKqV-s |title=YouTube.com |accessdate=11. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
|-
|31. epizoda 
|13. maj 2026
|Ceca v 31. oddaji gosti Ano Kokić, Valentina in Brata Pelina. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=OoKUwPG7Apg |title=YouTube.com |accessdate=11. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
|-
|32. epizoda 
|20. maj 2026
|Ceca v 32. oddaji gosti Jovano Tomić, Ano Đokić, Martino Radisavljević in Tamaro Danilović. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/pogledajte-sta-vas-veceras-ocekuje-u-ceca-show/3xsx4ve |title=Blic.rs |accessdate=20. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
|-
|33. epizoda 
|27. maj 2026
|Ceca v 33. oddaji gosti Marino Tadić. Ivana Simića, Aca Živanovića in Nebojša Vojvodića. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=MI0Rtt4nzms |title=YouTube.com |accessdate=2. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
|-
|34. epizoda 
|3. junij 2026
|Ceca v 34. oddaji gosti pevki Mayo Berović in Zorano Mićanović ter skladatelja Gorana Ratovića. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ugC9F7uUVvY&amp;t=213s&amp;pp=0gcJCTkLAYcqIYzv |title=YouTube.com |accessdate=8. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
|-
|35. epizoda 
|10. junij 2026
|Ceca v 35. oddaji gosti Mileno Ćeranić, Gogo Babić, Ivana Milinkovića in Dragija Domića.
|-
|36. epizoda 
|17. junij 2026
|-
|}

==Gledanost==
Televizija ''Blic'' vsako oddajo trikrat predvaja. Ponovitve so ob sobotah zjutraj in popoldne in ob sredah dopoldne. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://blictv.blic.rs/program/ |title=Blictv.blic.rs |accessdate=8. oktober 2022}}&lt;/ref&gt; Kot so poročali, oddajo predvajajo večkrat zaradi velike gledanosti. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/trudna-bogdana-raznatovic-u-serijalu-ceca-show/jq0nf98/ |title=Blic.rs |accessdate=8. oktober 2022}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-o-trudnoci-bogdane/v1egr9d/ |title=Blic.rs |accessdate=8. oktober 2022}}&lt;/ref&gt;

Prva epizoda prve sezone je bila najbolj gledana oddaja na komercialnih televizijah v Srbiji. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/p/Cjigc_SMO6B/ |title=Instagram.com |accessdate=11. oktober 2022}}&lt;/ref&gt;

==Kritike==
{{Ocene albuma
|rev1 = ''Filmitv''
|rev1score = {{Rating|10|10}}&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://filmitv.rs/2022/10/09/ceca-show-1-epizoda-evo-naseg-prvog-utiska-jedna-stvar-nam-se-nikako-nije-dopala-evo-i-koja/ |title=Filmitv.rs |accessdate=12. oktober 2022}}&lt;/ref&gt;
}}
Srbski filmski in televizijski portal ''Filmitv'' je oddaji podal najvišjo oceno 10. Pohvalili so vsebino oddaje, informacije, ki jih ponuja in produkcijo. Hkrati so močno kritizirali pomanjkljivo promocijo šova, saj menijo, da je nedopustno, da takšna oddaja nima uradne spletne strani ali [[YouTube]] kanala. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://filmitv.rs/2022/10/09/ceca-show-1-epizoda-evo-naseg-prvog-utiska-jedna-stvar-nam-se-nikako-nije-dopala-evo-i-koja/ |title=Filmitv.rs |accessdate=11. oktober 2022}}&lt;/ref&gt;

Dragan Ilić, kolumnist srbskega političnega časopisa ''Vreme'' je povzel prvi dve epizodi Cecinega šova. Zaključil je, da gre za oddajo z vrhunsko produkcijo, a da je celoten projekt le en (PR-ovski) pogled na pevko in njeno kariero. To je podprl z dejstvom, da je direktor televizije ''Blic'' obenem tudi Cecin najboljši prijatelj. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.vreme.com/kolumna/ceca-i-deca-3/ |title=Vreme.com |accessdate=20. oktober 2022}}&lt;/ref&gt;

== Sklici in opombe ==

{{sklici|3}}

== Zunanje povezave ==

* [https://blictv.blic.rs/ceca-show/ Uradna spletna stran šova]

[[Kategorija:Dela leta 2022]]
[[Kategorija:Ceca]]
[[Kategorija:Resničnostni šovi]]

{{Svetlana Ražnatović}}</text>
      <sha1>h8uwu00j9mansbhjr6rx8c0wkzhlqvx</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688294</id>
      <parentid>6688293</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T20:58:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Darkopet</username>
        <id>88858</id>
      </contributor>
      <comment>/* 4. sezona */</comment>
      <origin>6688294</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="64856" sha1="kl9fk7zf63xer08l4yva45cpanvw2do" xml:space="preserve">{{Infopolje TV-serija
| naslov_serije              = Ceca show
| slika                      = [[Slika:Cecashow.jpg|250px|]]
| naslov                     = Logo prve sezone
| žanr                       = Resničnostna oddaja
| čas_trajanja               = 42-45 minut (2. in 3. sezona 90 minut)
| avtor                      = Blic TV
| uvodna_špica               = Didule ([[instrumental]])
| skladatelj                 = Damir Handanović
| glavni_igralci             = [[Svetlana Ražnatović]]&lt;br&gt; Anastasija Ražnatović &lt;br&gt; Veljko Ražnatović &lt;br&gt; Lidija Ocokoljić
| država                     = {{SRB}}
| jezik                      = srbski
| število_predvajanih sezon  = 4
| število_predvajanih epizod = 132
| produkcija                 = Produkcija
| izvršni_producent          = Sreten Radović, Ljubomir Tozev
| režiser                    = /
| lokacija snemanja          = [[Srbija]], [[Ciper]], [[Bolgarija]], [[Bosna in Hercegovina]], [[Turčija]], [[Avstrija]], [[Maldivi]], [[Italija]]
| čas_snemanja               = Maj 2022 - trajajoče
| produkcijska_hiša          = Blic TV
| predvajanje                = Predvajanje
| televizijski_kanal         = Blic TV (Srbija, Črna gora, Bosna in Hercegovina)
| začetek/konec              = 7. oktober 2022 - 
}}
'''Ceca show''' je [[Srbija|srbska]] resničnostna televizijska oddaja, ki se osredotoča na osebno in poklicno življenje družine Ražnatović, v ospredje pa je postavljena pop-folk pevka [[Svetlana Ražnatović|Svetlana Ražnatović]] - Ceca. Oddaja je predvajana enkrat tedensko na beograjski televiziji Blic. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ekskluzivno-otkrivamo-kako-ce-izgledati-ceca-show-ko-ce-sve-ucestvovati-u-njemu-i/ltpyvwg |title=Blic.rs |accessdate=25. september 2022}}&lt;/ref&gt;

Predvajanje prve sezone [[Resničnostna oddaja|resničnostne oddaje]] se je začelo 7. oktobra [[2022]], in sicer v Srbiji, Črni gori in Bosni in Hercegovini. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/vesti/drustvo/pogledajte-tv-program-blic-televizije/v648hr7 |title=Blic.rs |accessdate=3. oktober 2022}}&lt;/ref&gt; Gledanje oddaje je omogočeno tudi v ostalih državah nekdanje [[Jugoslavija|Jugoslavije]] na aplikacijah ''KlikTV'' in ''ArenaCloud''. 

Julija 2023 je bila potrjena novica o snemanju druge sezone šova. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-razantovic-otkrila-da-njih-ponovo-zeli-jer-joj-daju-pozitivnu-energiju/c65gg8e?utm_source=whatsapp&amp;utm_medium=social&amp;utm_campaign=share-button |title=Blic.rs |accessdate=24. julij 2023}}&lt;/ref&gt; 28. februarja leta [[2024]] dnevnik ''Blic'' razkrije, da se bo predvajanje druge sezone začelo 1. marca. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/nova-sezona-ceca-show-pocinje-u-petak-13-marta-od-22-casa-na-blic-televiziji/7mwvgkd |title=Blic.rs |accessdate=28. februar 2024}}&lt;/ref&gt;

Sedmega septembra 2024 je bil objavljen napovednik o snemanju tretje sezone šova. Tretja sezona je predvajana v novem terminu - vsako sredo ob 22. uri. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-show-svake-srede-od-2200-na-blic-tv/4kgthtv |title=Blic.rs |accessdate=12. september 2024}}&lt;/ref&gt;

Oddaja se je od 12. maja leta [[2023]] predvajala v novem terminu - vsak petek ob 20.15 uri. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/cecin-menadzer-otkrio-sta-se-nalazi-na-listi-zahteva-najvece-balkanske-zvezde-u-ceca/ggccvlv/ |title=Blic.rs |accessdate=12. maj 2023}}&lt;/ref&gt; Ponovitev prve sezone šova je predvajana med 3. julijem in 25. avgustom 2023. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/slobodno-vreme/letnji-program-na-blic-tv/ltk22h5/ |title=Blic.rs |accessdate=6. julij 2023}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=GAEP1arkjU8 |title=YouTube.com |accessdate=6. julij 2023}}&lt;/ref&gt; Ceca je 3. septembra 2025 potrdila, da je v pripravi četrta sezona šova. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://grand.nova.rs/zvezde-granda/svi-komentarisu-cecinu-suknju-glamur-na-nivou-svetksih-zvezda-video/ |title=Grand.nova.rs |accessdate=3. september 2025}}&lt;/ref&gt;
 
==Zgodovina==
Informacijo o snemanju prvega resničnostnega šova Cece Ražnatović je 5. septembra leta 2022 objavila srbska revija ''Scandal''. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://svet-scandal.rs/cecin-serijal-uskoro-na-televiziji/ |title=Svet-scandal.rs |accessdate=25. september 2022}}&lt;/ref&gt; Dan kasneje je portal ''Hello magazina'' razkril, da se je snemanje oddaje začelo že junija in da so nekatere epizode posnete v različnih državah [[Evropa|Evrope]], med drugimi tudi na [[Ciper|Cipru]], v [[Črna gora|Črni gori]] in [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]]. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.hellomagazin.rs/celebrity-news/vesti/221271/cecin-rijaliti-uskoro-pred-gledaocima |title=Hellomagazin.rs |accessdate=25. september 2022}}&lt;/ref&gt; Časnik Blic je poročal, da se bo Cecin šov predvajal na novi ''Blic televiziji'', ki bo začela oddajati 3. oktobra. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/showbiz/vesti/162463/evo-kako-ce-izgledati-ceca-show-ekskluzivni-detalji-o-raznatovicima-a-prvi-put-otvorice-i-vrata-svog-luksuznog-doma-foto/vest |title=24sedam.rs |accessdate=25. september 2022}}&lt;/ref&gt; Do konca septembra je bilo razkrito, da bo Ceca v oddaji predstavila, kako poteka snemanje njenega novega albuma, kako se pripravlja na koncerte po Evropi pa tudi kam hodi na počitnice in zasebna potovanja. &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/673421/ceca-raznatovic-rijaliti-veljko-raznatovic-anastasija-raznatovic/vest |title=Alo.rs |accessdate=25. september 2022 |archive-date=2022-09-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220925121605/https://www.alo.rs/zabava/estrada/673421/ceca-raznatovic-rijaliti-veljko-raznatovic-anastasija-raznatovic/vest |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Adria TV je poročala, da se bodo v resničnostni oddaji pojavili tudi člani širše Cecine družine, njeni prijatelji in sodelavci. &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://adria.tv/vijesti/zabava/pristali-svi-raznatovici-u-rijalitiju-ceca-anaszasoja-veljko/ |title=Adria.tv |accessdate=25. september 2022 |archive-date=2022-09-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220925121618/https://adria.tv/vijesti/zabava/pristali-svi-raznatovici-u-rijalitiju-ceca-anaszasoja-veljko/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Portal ''Blic'' je 28. septembra razkril, da bo Cecin šov predvajan enkrat tedensko, in sicer ob petkih zvečer. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/vesti/drustvo/blic-televizija-pocinje-treceg-oktobra/62psdtc |title=Blic.rs |accessdate=30. september 2022}}&lt;/ref&gt; Portal ''Nemazabranjenih'' je 30. septembra razkril, da bo Cecin šov deloma tudi dokumentarna oddaja, saj bodo v njej prikazani najbolj odmevni dogodki iz pevkine preteklosti.  &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://nemazabranjenih.rs/ceca-u-mom-zivotu-nije-uvek-bilo-sve-kako-sam-zelela/30/09/2022/ |title=Nemazabranjenih.rs |accessdate=30. september 2022}}&lt;/ref&gt; Prvi uradni napovednik za resničnostno oddajo je bil objavljen 5. oktobra. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-o-serijalu-ceca-show/fjtb7g1 |title=Blic.rs |accessdate=6. oktober 2022}}&lt;/ref&gt; Napovednik je bil dan kasneje objavljen tudi na Cecinem ''YouTube'' kanalu. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=5Ygp9k1yF08 |title=YouTube.com |accessdate=7. oktober 2022}}&lt;/ref&gt; O dogodkih iz Cecina šova so poročali tudi slovenski mediji. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://nova24tv.si/sprosceno/srbska-folk-diva-ceca-sporocila-da-jo-caka-6-urna-operacija-v-istanbulu/ |title=Nova24tv.si |accessdate=29. oktober 2022}}&lt;/ref&gt;

==Pregled sezon==
{|class = &quot;wikitable&quot;
|-
! colspan = &quot;2&quot; | Sezona
! Epizode
! Začetek sezone
! Konec sezone
|-
| style = &quot;background:#3399FF;&quot;|
|1. sezona ''Ceca i deca''
| align = &quot;center&quot;| 40
| align = &quot;center&quot;| 7. oktober 2022
| align = &quot;center&quot;| 30. junij 2023
|-
| style = &quot;background:#df5ef3;&quot;|
|2. sezona 
| align = &quot;center&quot;| 18
| align = &quot;center&quot;| 1. marec 2024
| align = &quot;center&quot;| 5. julij 2024 
|-
| style = &quot;background:#D3212D;&quot;|
|3. sezona 
| align = &quot;center&quot;| 38
| align = &quot;center&quot;| 11. september 2024
| align = &quot;center&quot;| 25. junij 2025
|-
| style = &quot;background:#62C42F;&quot;|
|4. sezona 
| align = &quot;center&quot;| 40
| align = &quot;center&quot;| 17. september 2025
| align = &quot;center&quot;| 
|-
|}

=== 1. sezona===
{{collapse top|title=1. sezona}}
{| class=&quot;wikitable&quot; background:#D3D3D3&quot;
|-
! style=&quot;background:#3399FF; color:#000; text-align:center;&quot;| Štev. epizode || style=&quot;background:#3399FF; color:#000; text-align:center;&quot;| Naziv epizode || style=&quot;background:#3399FF; color:#000; text-align:center;&quot;| Datum predvajanja ||  style=&quot;background:#3399FF; color:#000; text-align:center;&quot;|Kratka vsebina 
|-
|1. epizoda 
|Porodica (''Družina'')
|7. oktober 2022 
|Ceca v glasbenem studiu Damirja Handanovića snema novi album. Gledalcem je predstavljen del nove pesmi. Ekipa nato pospremi Ceco z [[Poslovno letalo|zasebnim letalom]] na [[koncert]] v Bolgarijo. Oddaja se zaključi s posnetki družinske večerje. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/tv-program-blic-televizija-ceca-show-ceca-i-deca/wkkc85k |title=Blic.rs |accessdate=7. oktober 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|2. epizoda
|Uspeh
|14. oktober 2022
|Ceca prvič pokaže apartma s svojimi oblačili. Ekipa nato pospremi pevko s [[Helikopter|helikopterjem]] na koncert v Bosno in Hercegovino. Ob koncu epizode Ceca začne sodelovanje z avtorjem Milošem Roganovićem, ki je že pred leti napisal pesem zanjo, a jo je na koncu posnela [[Severina Vučković]]. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/severinin-veliki-hit-pisan-za-cecu/7hpnxcr |title=Blic.rs |accessdate=13. oktober 2022}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/druga-epizoda-ceca-show-na-blic-televiziji/30vrgnl |title=Blic.rs |accessdate=14. oktober 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|3. epizoda
|Kipar (''Ciper'')
|21. oktober 2022
|Ceca se z družino in prijatelji odpravi na krajši [[dopust]] na Ciper. V oddaji pokaže svoj vsakdanjik, gledalcem pa razkrije tudi nekaj žalostnih dogodkov iz preteklosti, med drugim tudi to, da je leta [[1995]] izgubila prvega otroka. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/treca-epizoda-ceca-show-na-blic-televiziji/rjvgvnw |title=Blic.rs |accessdate=19. oktober 2022}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-izgubila-bebu-ispovest-u-ceca-show-na-blic-televiziji/1rvw617 |title=Blic.rs |accessdate=22. oktober 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|4. epizoda
|Renoviranje kuće (''Prenova hiše'')
|28. oktober 2022
|Ceca v oddaji razkrije, s kakšnimi zdravstvenimi težavami se sooča. V epizodi je predstavljen en športni dan Veljka Ražnatovića. Kot gostja se v epizodi pojavi tudi Cecina dolgoletna prijateljica in pevka [[Viki Miljković]], ki bo skrbela za prenovo Cecine hiše na Cipru. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/cetvrta-epizoda-ceca-show-na-blic-tv-u/pm6s47y |title=Blic.rs |accessdate=27. oktober 2022}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-operisana-u-istanbulu-blic-tv-emisija-ceca-show/d5g9qwq |title=Blic.rs |accessdate=27. oktober 2022}}&lt;/ref&gt;  
|-
|5. epizoda
|Rez
|4. november 2022
|Kamere pospremijo Ceco na pot v Turčijo. Pevka razkrije podrobnosti o posegu, ki ga je morala opraviti. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/peta-epizoda-ceca-show-na-blic-televiziji/3cm7638 |title=Blic.rs |accessdate=3. november 2022}}&lt;/ref&gt; Po krajšem okrevanju pevka nastopi na odprtju nove beograjske televizije ''Blic'', gledalcem razkrije tudi [[Anekdota|anekdoto]] s koncerta v [[Kranj|Kranju]]. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-o-oporavku-nakon-operacije-na-blic-televiziji-ceca-show/b93xfwf |title=Blic.rs |accessdate=5. november 2022}}&lt;/ref&gt;     
|-
|6. epizoda
|Progonitelj (''Zasledovalec'')
|11. november 2022
|Anastasija Ražnatović se pripravlja na glamurozno proslavo ''Hello magazina''. Nato pred kamerami spregovori o svoji poroki. Ceca spregovori o težavah, ki jih je imela z zasledovalci. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/anastasija-progovorila-o-vencanici-u-emisiji-ceca-show-na-blic-tv/ndfth6k |title=Blic.rs |accessdate=11. november 2022}}&lt;/ref&gt;     
|-
|7. epizoda
|Jedinstveni (''Edinstveni'')
|18. november 2022
|Ceca v oddaji razkrije, kako v resnici poteka snemanje tekmovalnega šova ''Zvezde Granda'', v katerem je članica strokovne žirije od leta [[2021]]. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-otkrila-zasto-ne-vida-malog-zeljka-u-ceca-show-na-blic-televiziji/v6hn12x |title=Blic.rs |accessdate=18. november 2022}}&lt;/ref&gt; Obenem predstavi tudi svoje kandidate. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/kako-se-ceca-ponapa-prema-kandidatima-zvezde-granda-u-ceca-show-na-blic-televiziji/e88tzgs |title=Blic.rs |accessdate=18. november 2022}}&lt;/ref&gt;  
|-
|8. epizoda
|Pobeda (''Zmaga'')
|25. november 2022
|Kamere pospremijo Veljka na [[Boks|boksarski]] veledogodek, na katerem je po zmagi postal šampion Srbije. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/veljko-raznatovic-o-karijeri-i-porodici-u-emisiji-ceca-show-na-blic-tv/nlfllsm |title=Blic.rs |accessdate=25. november 2022}}&lt;/ref&gt; Prijatelji presenetijo Ceco z večerjo v nekem [[Beograd|beograjskem]] hotelu. Ceca ob koncu oddaje spregovori o svojem ljubezenskem življenju. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-otkriva-da-li-ima-novog-decka-u-emisiji-ceca-show-na-blic-tv/99sehc4 |title=Blic.rs |accessdate=25. november 2022}}&lt;/ref&gt; 
|-
|9. epizoda
|Beč (''Dunaj'')
|2. december 2022
|Ceca se s hčerko Anastasijo odpravi v [[Avstrija|Avstrijo]]. Kamere zabeležijo dogodke z njunega skupnega koncerta v [[Dunaj|dunajski]] dvorani ''Pyramide''. Ceca po nastopu pokaže, kako najraje zapravlja čas v avstrijski prestolnici. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/gledacete-u-9-epizodi-ceca-show-blic-tv/hb5vbsr |title=Blic.rs |accessdate=30. november 2022}}&lt;/ref&gt; 
|-
|10. epizoda
|Odmor (''Počitek'')
|9. december 2022
|Ceca se z vnukom, sestro Lidijo in njenimi otroki odpravi na krajše počitnice na [[Maldivi|Maldive]]. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=kwxf5wGOWzg |title=YouTube.com |accessdate=8. december 2022}}&lt;/ref&gt; V epizodi se pojavi tudi Cecina dolgoletna prijateljica in [[Maneken|manekenka]] Sanja Papić. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/spektakularan-docek-za-cecu-na-maldivima-ceca-show-blic-televizija/qk4z9yl |title=Blic.rs |accessdate=9. december 2022}}&lt;/ref&gt;  
|-
|11. epizoda
|[[Raj]]
|16. december 2022
|Tudi ta epizoda je posvečena Cecinemu dopustu na Maldivih. V epizodi se pojavi pevkin najboljši prijatelj Sreten Radović. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/gledacete-u-11-epizodi-ceca-show-na-blic-tv/h39fbtq |title=Blic.rs |accessdate=15. december 2022}}&lt;/ref&gt;  
|-
|12. epizoda
|Snaga (''Moč'')
|23. december 2022
|Kamere pospremijo Ceco na koncert v [[Sofija|sofijsko]] areno ''Armeec''. Ceca v Bolgariji pripravi tudi rojstnodnevno presenečenje za sestro Lidijo.  &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=_wlLWCmB6Kc |title=Blic.rs |accessdate=23. december 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|13. epizoda
|Slava
|30. december 2022
|Ceca pred kamerami pokaže, kako proslavlja [[Krstna slava|krstno slavo]] v družinski hiši v Beogradu. Na slavi se pojavijo različne javne osebnosti, od športnikov in glasbenikov do politikov. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ybZdUmaehRk |title=Blic.rs |accessdate=28. december 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|14. epizoda
|Novogodišnji specijal (''Novoletni special'')
|31. december 2022
|V posebni novoletni epizodi Ceca v svoji hiši gosti pevske kolege Daro Bubamaro, Aleksandro Prijović in Aleksandra Cvetkovića. Za gledalce v živo pojejo največje hite srbske narodne glasbe. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/novogodisnji-specijal-ceca-show-aleksandra-prijovic-dara-zika-i-sale-pevaju-na-blic/nj0tq6d |title=Blic.rs |accessdate=31. december 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|15. epizoda
|Čarolija (''Čarovnija'')
|6. januar 2023
|Ceca za vnuka Željka in sestrine otroke pripravi novoletno zabavo. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/pokloni-koje-je-zeljko-od-cece-dobio-za-novu-godinu-u-ceca-show-na-blic-tv/pq5vc9x |title=Blic.rs |accessdate=5. januar 2023}}&lt;/ref&gt; Nato se z družino odpravi na beograjski novoletni [[sejem]]. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/mali-zeljko-nasao-devojku-u-ceca-show-na-blic-tv/4jdf430 |title=Blic.rs |accessdate=6. januar 2023}}&lt;/ref&gt; 
|-
|16. epizoda
|Novogodišnji specijal
|13. januar 2023
|Ponovitev posebne novoletne epizode ob vstopu v pravoslavno [[Novo leto|novo leto]]. 
|-
|-
|17. epizoda
|Radost ([[Veselje]])
|20. januar 2023
|Veljko pokaže, kako preživlja čas v [[Titel|Titelu]]. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3618558-ovako-izgleda-raskosna-vila-veljka-i-bogdane-u-titelu |title=Telegraf.rs |accessdate=21. januar 2023}}&lt;/ref&gt; Anastasija spregovori o svojem ljubezenskem življenju in dopustu v [[Katar|Katarju]]. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/anastasija-otkrila-sve-o-vezi-sa-nemanjom-gudeljem-u-ceca-show-na-blic-tv/t9rl54j |title=Blic.rs |accessdate=21. januar 2023}}&lt;/ref&gt; Ceca se udeleži zasebne premiere nekega filma in spregovori o svojih igralskih izkušnjah, ko je snemala film [[Tajna nečiste krvi|Nečista krv]]. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-o-ulozi-kostane-u-filmu-necista-krv-na-blic-tv-ceca-show/pzw5hf0 |title=Blic.rs |accessdate=21. januar 2023}}&lt;/ref&gt;  
|-
|-
|18. epizoda
|Reflektori (''Reflektorji'')
|27. januar 2023
|Kamere pospremijo Anastasijo v glasbeni studio, v katerem najprej posname novi [[singel]] nato pa še videospot. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=_gUL6Xf_Yj8 |title=YouTube.com |accessdate=28. januar 2023}}&lt;/ref&gt;    
|-
|-
|19. epizoda
|Šećer ([[Sladkor]])
|3. februar 2023
|Ceca pokaže, kako se znajde v kuhinji.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-priznala-da-je-nikaka-kuvarica-u-ceca-show-na-blic-tv/bf9lmwp |title=Blic.rs |accessdate=3. februar 2023}}&lt;/ref&gt; Anastasija s sestro Heleno pripravita posebno sladico za Ceco. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/anastasija-raznatovic-prvi-put-u-zivotu-pravi-palacinke-u-ceca-show-na-blic-tv/79kb330 |title=Blic.rs |accessdate=3. februar 2023}}&lt;/ref&gt;
|-
|-
|20. epizoda
|[[Idila]]
|10. februar 2023
|Ceca predstavi novi hotel, ki ga gradi na srbskem Kopaoniku. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-kupuje-apartman-na-kopaoniku-u-ceca-show-na-blic-tv/4yzfgl2 |title=Blic.rs |accessdate=11. februar 2023}}&lt;/ref&gt; Nato se odpravi v glasbeni studio Miloša Vuksanovića, s katerim začne sodelovanje na novem albumu. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=mUQXkPkBNTM&amp;embeds_euri=https%3A%2F%2Fpulsembed.eu%2F&amp;source_ve_path=MjM4NTE&amp;feature=emb_title |title=YouTube.com |accessdate=11. februar 2023}}&lt;/ref&gt;   
|-
|-
|21. epizoda
|Prijatelji
|17. februar 2023
|Ceca s prijateljema Sretenom in Milošem spregovori o svojem zasebnem življenju, pokojnem možu in sestri Lidiji. Nato na svojem bazenu pripravi zabavo za vnuka Željka. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3632605-maleni-zeljko-se-dohvatio-mikrofona-zapevao-najstariju-cecinu-pesmu-pa-opleo-mile-voli-disko |title=Telegraf.rs |accessdate=17. februar 2023}}&lt;/ref&gt; 
|-
|-
|22. epizoda
|Proba (''Vaja'')
|24. februar 2023
|Ceca v epizodi predstavi člane svoje spremljevalne zasedbe ''Premoćni''. Na koncertni vaji predstavi tudi novi repertoar.  &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/gitarista-petar-trumbetas-o-ceci-blic-tv-ceca-show/djhcz1f |title=Blic.rs |accessdate=24. februar 2023}}&lt;/ref&gt;
|-
|-
|23. epizoda
|[[Ekipa]]
|3. marec 2023
|Ceca se s svojo spremljevalno glasbeno zasedbo odpravi na Kopaonik. Po VIP koncertu se ji v hotelu pridružijo tudi člani družine. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/isplivalo-kakav-tretman-imaju-cecini-zaposleni-njen-frizer-otkrio-sve-u-ceca-show-na/hgmtbye |title=Blic.rs |accessdate=3. marec 2023}}&lt;/ref&gt; 
|-
|24. epizoda
|Relaks (''Sprostitev'')
|10. marec 2023
|Ceca v epizodi pokaže, kako se sprošča po koncertu, ki ga je imela na Kopaoniku. Na krajšem dopustu se ji pridruži tudi sestra z otroki. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-otkrila-sta-voli-da-radi-u-slobodno-vreme-u-ceca-show-na-blic-tv/zkfp1yz |title=Blic.rs |accessdate=10. marec 2023}}&lt;/ref&gt; 
|-
|25. epizoda
|Rutina 
|17. marec 2023
|Ceca v epizodi pokaže, katere kozmetične tretmaje uporablja. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-potrosila-1000e-u-sopingu-u-ceca-show-na-blic-tv/pwfhd1w |title=Blic.rs |accessdate=18. marec 2023}}&lt;/ref&gt; V epizodi se pojavi Cecina prijateljica Marijana Mateus. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-otkrila-kakav-odnos-imaju-ona-i-veljko-u-ceca-show-na-blic-tv/vrdpmj0 |title=Blic.rs |accessdate=18. marec 2023}}&lt;/ref&gt; Ob koncu epizode Ceca obišče center za transfuzijo krvi z namenom promocije krvodajalstva. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-ulcestvuje-u-akciji-davanja-krvi-ceca-show/jjcbnpl |title=Blic.rs |accessdate=18. marec 2023}}&lt;/ref&gt;
|-
|26. epizoda
|[[Talent (sposobnost)|Talenti]] 
|24. marec 2023
|Ceca za sestrično Heleno, ki proslavlja 18. rojstni dan, pripravi zabavo. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/pripreme-za-punoletstvo-helene-ocokoljic-ceca-show-blic-tv/jbq4rse |title=Blic.rs |accessdate=24. marec 2023}}&lt;/ref&gt; Kamere pospremijo Veljka na nove boks treninge. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/trening-veljka-raznatovica-ceca-show-blic-tv/fqg49ys |title=Blic.rs |accessdate=24. marec 2023}}&lt;/ref&gt; Ob koncu oddaje se Ceca sreča s tekmovalci šova ''Zvezde Granda'', med katerimi je tudi [[Slovenci|Slovenka]] Alina Juhart, kateri podari svoja oblačila. &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.alo.rs/vip/estrada/739508/ceca-raznatovic-resila-je-da-svoje-komade-garderobe-da-upravo-njoj-evo-o-kome-je-rec/vest |title=Alo.rs |accessdate=24. marec 2023 |archive-date=2023-03-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230324125322/https://www.alo.rs/vip/estrada/739508/ceca-raznatovic-resila-je-da-svoje-komade-garderobe-da-upravo-njoj-evo-o-kome-je-rec/vest |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
|27. epizoda
|Mladost (''Mladina'')
|31. marec 2023
|Ceca spregovori o drugem vnuku, ki se bo rodil aprila letos. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-otkrila-kako-je-reagovala-na-vest-da-ce-postati-baka-u-ceca-show-na-blic-tv/cbnwgz3 |title=Blic.rs |accessdate=31. marec 2023}}&lt;/ref&gt; Nato gledalcem opiše nekaj najbolj zanimivih anekdot, ki jih je doživela v karieri. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-upala-nepoznatom-coveku-u-auto-ceca-show-blic-tv/twfs536 |title=Blic.rs |accessdate=31. marec 2023}}&lt;/ref&gt;
|-
|28. epizoda
|[[Igra]] 
|7. april 2023
|Ceca v epizodi predstavi sodelovanje z glasbenim avtorjem Dadom Glišićem ter razkrije, da je posnela novo pesem. V epizodi se pojavi tudi noseča Bogdana Ražnatović. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=845hwtg9-xc |title=YouTube.com |accessdate=6. april 2023}}&lt;/ref&gt;
|-
|29. epizoda
|Iščekivanje (''Pričakovanje'')
|14. april 2023
|Ceca z vnukom Željkom obišče beograjski živalski vrt. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-sa-unukom-zeljkom-u-zooloskom-vrtu-u-ceca-show-na-bic-tv/w8trd5f |title=Blic.rs |accessdate=14. april 2023}}&lt;/ref&gt; Nato se odpravi na ogled predstave ''Vesele punce''. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-otkrila-da-li-se-vraca-glumi-u-ceca-show-na-blic-tv/7ghcpfn |title=Blic.rs |accessdate=14. april 2023}}&lt;/ref&gt; Bogdana Ražnatović opravi zadnje obveznosti pred porodom. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/29-epizoda-ceca-show-na-blic-tv-sve-je-spremno-za-dolazak-veljkovog-naslednika/zqldmqq |title=Blic.rs |accessdate=14. april 2023}}&lt;/ref&gt;
|-
|30. epizoda
|Emocija ([[Čustvo]])
|21. april 2023
|Cecina sestrična Helena proslavi 18. rojstni dan. Ceca ji na zabavi pripravi presenečenje - nastop srbskega glasbenika ''Yoyagea''. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/helena-ocokoljic-se-rasplakala-na-rodendanu-zbog-anastasije-u-ceca-show-na-blic-tv/l61e2zr |title=Blic.rs |accessdate=21. april 2023}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/mali-zeljko-pokupio-svu-paznju-na-heleninom-rodendanu/gptpp3p |title=Blic.rs |accessdate=21. april 2023}}&lt;/ref&gt;
|-
|31. epizoda
|Beba ([[Dojenček]])
|28. april 2023
|Ceca drugič postane babica, saj Bogdana rodi sina Krstana. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/prvi-snimak-rodenja-malog-krstana-u-ceca-show-na-blic-tv/lfbszd6 |title=Blic.rs |accessdate=28. april 2023}}&lt;/ref&gt; Cecina hčerka Anastasija, ki se je preselila v Španijo, razkrije, da je noseča. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/anastasija-otkrila-kako-se-oseca-u-trudnoci-ceca-show-blic-tv/ee5mk4w |title=Blic.rs |accessdate=28. april 2023}}&lt;/ref&gt; 
|-
|32. epizoda
|Snovi ([[Sanje]])
|12. maj 2023
|Cecini sodelavci razkrijejo, kako je bilo organizirati pevkine največje koncerte v Beogradu. Razkrijejo tudi ozadje nastanka nekaterih uspešnic. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=C3yht1eW2qs |title=YouTube.com |accessdate=10. maj 2023}}&lt;/ref&gt; 
|-
|33. epizoda
|Zvezda
|19. maj 2023
|Kamere pospremijo Ceco na podelitev nagrad, na kateri prejme priznanje za življenjsko delo. Nato s fotografom Milošem Nadaždinom posname nov set fotografij in se odpravi na modno revijo prijatelja Predraga Đuknića. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=dxNZqJWx_qE |title=YouTube.com |accessdate=16. maj 2023}}&lt;/ref&gt;  
|-
|34. epizoda
|Venecija ([[Benetke]])
|26. maj 2023
|Celotna epizoda je posvečena Cecinemu obisku [[Italija|Italiji]] in njenemu koncertu v CMP Areni v mestu Bassano del Grappa. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=yuWFb6vZ2iU |title=YouTube.com |accessdate=25. maj 2023}}&lt;/ref&gt;   
|-
|35. epizoda
|Krštenje ([[Krst]])
|2. junij 2023
|Člani družine Ražnatović se zberejo v Beogradu ob krstu Cecinega vnuka Krstana. Nato kamere pospremijo družino na kosilo. Ob koncu oddaje se Ceca odpravi na verski shod. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=fsygvnB6a2k |title=YouTube.com |accessdate=2. junij 2023}}&lt;/ref&gt; 
|-
|36. epizoda
|Rođendan ([[Rojstni dan]])
|9. junij 2023
|Ceca se pripravlja na veliki koncert v Nišu in finale šova ''Zvezde Granda''. Vnuk Željko v Titlu proslavi rojstni dan. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=gkpwoXjz96g |title=YouTube.com |accessdate=9. junij 2023}}&lt;/ref&gt; 
|-
|37. epizoda
|Iznenađenje (''Presenečenje'')
|16. junij 2023
|Ceca predstavi avtorje, ki ustvarjajo njen novi glasbeni album. V oddaji razkrije tudi, kako je praznovala 50. rojstni dan.  &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=WPecSdPG-X8 |title=YouTube.com |accessdate=15. junij 2023}}&lt;/ref&gt;  
|-
|38. epizoda
|Priprema (''Priprava'')
|23. junij 2023
|Ceca pokaže, kako preživlja dneve brez obveznosti. V epizodi se po daljšem času pojavi tudi Anastasija Ražnatović. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=QhgeamkzZuY |title=YouTube.com |accessdate=22. junij 2023}}&lt;/ref&gt;  
|-
|39. epizoda
|Tvrđava ([[Trdnjava]])
|30. junij 2023
|Epizoda je posvečena Cecinemu koncertu v Nišu. Pevka za gledalce razkrije, kako se je pripravljala na nastop in kaj je počela po končanem programu. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=E3XypgmnEKI |title=YouTube.com |accessdate=28. junij 2023}}&lt;/ref&gt;  
|-
|40. epizoda
|Tvrđava 2 ([[Trdnjava]] 2)
|30. junij 2023
|V zadnji epizodi prve sezone šova je predvajan drugi del koncerta v Nišu. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=E3XypgmnEKI |title=YouTube.com |accessdate=28. junij 2023}}&lt;/ref&gt;  
|-
|}

==== Show se nadaljuje====
Po vsaki končani epizodi Cecinega šova je na sporedu oddaja ''Show se nastavlja'', v kateri nastopajo glavni igralci šova, z ekskluzivnimi intervjuji. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/vesti/drustvo/pogledajte-tv-program-blic-televizije/v648hr7 |title=Blic.rs |accessdate=3. oktober 2022}}&lt;/ref&gt; [[Avtor]] in [[voditelj]] oddaje je novinar Ljubomir Tozev. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://blictv.blic.rs/sou-se-nastavlja/ |title=Blictv.blic.rs |accessdate=8. oktober 2022}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ljubomir-tozev-autor-emisije-show-se-nastavlja/0bnzr9c |title=Blic.rs |accessdate=17. oktober 2022}}&lt;/ref&gt;

{| class=&quot;wikitable&quot; background:#D3D3D3&quot;
|-
! style=&quot;background:#3399FF; color:#000; text-align:center;&quot;| Štev. oddaje || style=&quot;background:#3399FF; color:#000; text-align:center;&quot;| Gosti oddaje 
|-
|1. epizoda 
|Anastasija Ražnatović &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/680224/anastasija-raznatovic-ceca-raznatovic-ceca-show-ceca-i-deca/amp |title=Alo.rs |accessdate=8. oktober 2022 |archive-date=2022-10-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221008092842/https://www.alo.rs/zabava/estrada/680224/anastasija-raznatovic-ceca-raznatovic-ceca-show-ceca-i-deca/amp |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
|2. epizoda
|Svetlana Ražnatović &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/druga-epizoda-ceca-show-na-blic-televiziji/30vrgnl |title=Blic.rs |accessdate=14. oktober 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|3. epizoda
|Stevan Radivojević in Dušan Lazić &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/zaposleni-otkrili-kakve-su-zapravo-ceca-i-anastasija-u-show-se-nastavlja-na-blic-tv/2fvm9gn |title=Blic.rs |accessdate=22. oktober 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|4. epizoda
|Helena Ocokoljić &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/lidijina-cerka-helena-ocokoljic-na-blic-tv-emisija-show-se-nastavlja/wrcc4rr |title=Blic.rs |accessdate=28. oktober 2022}}&lt;/ref&gt; 
|-
|5. epizoda
|Biljana Spasić in Miloš Nadaždin &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/istina-o-sisanju-cece-na-kratko-blic-televizija-emisija-show-se-nastavlja/xvtr5mq |title=Blic.rs |accessdate=5. november 2022}}&lt;/ref&gt; 
|-
|6. epizoda
|[[Viki Miljković]] &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/viki-miljkovic-pobegla-od-kuce-zbog-tasketa/eksvs8s |title=Blic.rs |accessdate=11. november 2022}}&lt;/ref&gt; 
|-
|7. epizoda
|Simonida Milojković in Zorica Radulović &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/simonida-milojkovic-ispricala-da-je-ceca-donirala-1000-evra-za-deciju-onkologiju/1t40dm1 |title=Blic.rs |accessdate=18. november 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|8. epizoda
|Marina Visković in Damir Handanović &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/cecini-prijatelji-otkrili-sta-im-najvise-smeta-kod-cece-u-show-se-nastavlja-na-blic/cgvcxp1 |title=Blic.rs |accessdate=26. november 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|9. epizoda
|Goga Grubješić in Dejan Milićević &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/dejan-milicevic-otkrio-na-blic-tv-ceci-smo-zalizali-kosu-vodom-iz-bare/p1yk4hh |title=Blic.rs |accessdate=3. december 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|10. epizoda
|Đorđe David &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/djorde-david-otkrio-pravi-razlog-sto-sa-cecom-nije-bio-u-dobrim-odnosima/m8stldl |title=Blic.rs |accessdate=18. december 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|11. epizoda
|Dara Bubamara &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/dara-bubamara-o-svadama-na-estradi-u-show-se-nastavlja-na-blic-televiziji/lfx4zwl |title=Blic.rs |accessdate=18. december 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|12. epizoda
|Romana Panić &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/romana-panic-ceca-i-ksenija-pajcin-u-provodu-blic-televizija-show-se-nastavlja/h6syq6e |title=Blic.rs |accessdate=24. december 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|13. epizoda
|Saša Popović &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/sasa-popovic-o-svadi-sa-anom-nikolic-blic-televizija-show-se-nastavlja/0sgjg61 |title=Blic.rs |accessdate=30. december 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|14. epizoda
|''Ni bilo oddaje''
|-
|15. epizoda
|''Ponovitev najbolj zanimivih gostov''
|-
|16. epizoda
|Ivica Dačić &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ivica-dacic-o-odnosu-sa-cecom-u-show-se-nastavlja-na-blic-televiziji/cw5l120 |title=Blic.rs |accessdate=14. januar 2023}}&lt;/ref&gt;
|-
|17. epizoda
|Aleksandar Cvetković &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/sale-tropiko-o-razvodu-sa-jovanom-pajic-u-emisiji-show-se-nastavlja-na-blic-tv/y8ce0vw |title=Blic.rs |accessdate=21. januar 2023}}&lt;/ref&gt;
|-
|18. epizoda
|Veljko Ražnatović &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=Us1u2RTNhtE |title=YouTube.com |accessdate=25. januar 2023}}&lt;/ref&gt;
|-
|19. epizoda
|Vanja Mijatović &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/bolna-ispovest-vanje-mijatovic-o-saobracajnoj-nesreci-u-show-se-nastavlja-na-blic-tv/stnsz9x |title=Blic.rs |accessdate=3. februar 2023}}&lt;/ref&gt;
|-
|20. epizoda
|Nada Topčagić &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/nada-topcagic-otkrila-istinu-o-pomoci-marije-serifovic-u-show-se-nastavlja-blic-tv/yznyx6j |title=Blic.rs |accessdate=11. februar 2023}}&lt;/ref&gt;
|-
|-
|21. epizoda
|Željko Šašić &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/nakon-sto-se-povukao-iz-javnosti-zeljko-sasic-progovorio-o-rijalitiju-o-njegovom/qr1whtp |title=Blic.rs |accessdate=17. februar 2023}}&lt;/ref&gt;
|-
|22. epizoda
|Slađa Allegro &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/slada-allegro-o-prijateljstu-na-estradi/24j42ql |title=Blic.rs |accessdate=24. februar 2023}}&lt;/ref&gt;
|-
|23. epizoda
|Milica Todorović &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/milica-todorovic-o-bivsim-momcima-na-blic-tv-u-emisiji-show-se-nastavlja/0tgncf4 |title=Blic.rs |accessdate=2. marec 2023}}&lt;/ref&gt;
|-
|24. epizoda
|Dušica Jakovljević &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/dusica-jakovljevic-o-ani-zvezdanu-i-andeli-u-show-se-nastavlja-na-blic-tv/m0ee9t5 |title=Blic.rs |accessdate=10. marec 2023}}&lt;/ref&gt;
|-
|25. epizoda
|Snežana Đurišić &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/snezana-djurisic-objasnila-kako-je-spasila-zivot-ninu-resicu-u-emisiji-show-se/qj524xh |title=Blic.rs |accessdate=17. marec 2023}}&lt;/ref&gt;
|-
|26. epizoda
|Ivana Selakov &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ivana-selakov-o-svadi-sa-acom-lukasom-show-se-nastavlja-blic-tv/77y725j |title=Blic.rs |accessdate=24. marec 2023}}&lt;/ref&gt;
|-
|27. epizoda
|Slobodan Radanović &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/sloba-radanovic-se-osvrce-na-ucesce-u-zadruzi/3bhhnt8 |title=Blic.rs |accessdate=31. marec 2023}}&lt;/ref&gt;
|-
|28. epizoda
|Aleksandra Mladenović &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/aleksandra-mladenovic-o-isaku-sabanovicu-na-blic-tv-u-show-se-nastavlja/p24gf2l |title=Blic.rs |accessdate=7. april 2023}}&lt;/ref&gt;
|-
|29. epizoda
|''Ponovitev najbolj zanimivih gostov''
|-
|30. epizoda
|Katarina Živković &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/kaca-zivkovic-u-emisiji-show-se-nastavlja-na-blic-tv-potkacila-sanju-marinkovic-i/44m20np |title=Blic.rs |accessdate=21. april 2023}}&lt;/ref&gt; 
|-
|31. epizoda
|Ivana Peters &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ivana-peters-o-goci-trzan-na-blic-tv-u-emisiji-show-se-nastavlja/3152v7d |title=Blic.rs |accessdate=28. april 2023}}&lt;/ref&gt; 
|-
|32. epizoda
|Katarina Grujić &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/katarina-grujic-o-usponima-i-padovima-u-zivotu-i-karijeri-u-show-se-nastavlja-na-blic/1ly8kg8 |title=Blic.rs |accessdate=12. maj 2023}}&lt;/ref&gt; 
|-
|33. epizoda
|Tijana Dapčević &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/tijana-dapcevic-otkrila-kako-je-smrsala-43-kilograma-bez-ikakve-dijete-na-blic-tv/vchqx8m |title=Blic.rs |accessdate=19. maj 2023}}&lt;/ref&gt; 
|-
|34. epizoda
|Zorana Pavić &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/zorana-pavic-zadrzava-suze-dok-gleda-svoje-gostovanje-na-blic-tv-u-show-se-nastavlja/5lfnsfx |title=Blic.rs |accessdate=27. maj 2023}}&lt;/ref&gt;
|-
|35. epizoda
|Biljana Tipsarević &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/biljana-tipsarevic-o-privatnom-zivotu-u-sow-se-nastavlja-na-blic-tv/7s1dews |title=Blic.rs |accessdate=2. junij 2023}}&lt;/ref&gt;
|-
|36. epizoda
|Aleksandra Bursać &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://blic.rs/zabava/aleksandra-bursac-ispricala-kako-je-saznala-da-je-decko-vara-blic-tv/3e54b7p |title=Blic.rs |accessdate=10. junij 2023}}&lt;/ref&gt;
|-
|37. epizoda
|Sanja Marinković &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=hi-9NvGxG90 |title=YouTube.com |accessdate=15. junij 2023}}&lt;/ref&gt;
|-
|38. epizoda
|Jelena Gavrilović &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=sBdcXUkTev4 |title=YouTube.com |accessdate=22. junij 2023}}&lt;/ref&gt;
|-
|}
{{collapse bottom}}
Televizija ''Blic'' je v začetku januarja 2023 začela objavljati oddaje na portalu [[YouTube]]. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=Y8i7rBXbQGY |title=YouTube.com |accessdate=21. januar 2023}}&lt;/ref&gt;

=== 2. sezona===

{| class=&quot;wikitable&quot; background:#D3D3D3&quot;
|-
! style=&quot;background:#df5ef3; color:#000; text-align:center;&quot;| Štev. epizode || style=&quot;background:#df5ef3; color:#000; text-align:center;&quot;| Datum predvajanja ||  style=&quot;background:#df5ef3; color:#000; text-align:center;&quot;|Kratka vsebina 
|-
|1. epizoda 
|1. marec 2024 
|Ceca se v prvi oddaji druge sezone predstavi kot voditeljica šova. V oddaji nastopita gosta folk pevka Aleksandra Prijović in pop pevec Saša Kovačević. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/nova-sezona-ceca-show-pocinje-u-petak-13-marta-od-22-casa-na-blic-televiziji/7mwvgkd |title=Blic.rs |accessdate=28. februar 2024}}&lt;/ref&gt;
|-
|2. epizoda 
|8. marec 2024 
|V drugi epizodi nastopi predstavnica Srbije na [[Pesem Evrovizije 2024|Evroviziji 2024]], Teya Dora ter glasbenika Anđela Ignjatović Breskvica in Dušan Kurtić.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/dusan-kurtic-poklonio-ceci-cvece-ona-se-odusevila/9wez1jq |title=Blic.rs |accessdate=9. marec 2024}}&lt;/ref&gt;
|-
|3. epizoda 
|15. marec 2024 
| V tretji epizodi Ceca v goste povabi folk pevko Milico Todorović in glasbenika Aca Pejovića. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/aco-pejovic-prenkovao-oca-milice-todorovic-u-ceca-show/m98t5bq |title=Blic.rs |accessdate=17. marec 2024}}&lt;/ref&gt;
|-
|4. epizoda 
|22. marec 2024 
| V četrti epizodi Ceca v goste povabi pop pevko Goco Tržan in igralca Milana Kalinića. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ogNvXxR43Zs |title=YouTube.com |accessdate=23. marec 2024}}&lt;/ref&gt;
|-
|5. epizoda 
|29. marec 2024 
| Ceca v goste povabi igralca Ivana Bosiljčića in Jeleno Gavrilović. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ivan-bosiljcic-u-ceca-show-o-slobodi-micalovic-otkrio-sta-je-prvo-pomislio-o-njoj/9tjxnbf |title=Blic.rs |accessdate=31. marec 2024}}&lt;/ref&gt;
|-
|6. epizoda 
|5. april 2024 
|Ceca v šesti epizodi gosti pevko Ano Kokić in igralca Viktorja Savića in Baneta Tomaševića. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-show-na-blic-tv-gosti-viktor-savic-ana-kokic-i-bane-tomasevic/46pk8z2 |title=Blic.rs |accessdate=7. april 2024}}&lt;/ref&gt;
|-
|7. epizoda 
|12. april 2024 
| Ceca v oddajo povabi pevke Zorano Pavić, Tijano Dapčević in Ivano Peters. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-show-na-blic-tv-gosti-tijana-dapcevic-ivana-peters-i-zorana-pavic/8xcrkee |title=Blic.rs |accessdate=14. april 2024}}&lt;/ref&gt;
|-
|8. epizoda 
|19. april 2024 
| Ceca v osmi epizodi gosti bosanskega folk pevca Harisa Džinovića in Slavico Ćukteraš. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-show-na-blic-tv-gosti-haris-dzinovic-i-slavica-cukteras/641b43m |title=Blic.rs |accessdate=20. april 2024}}&lt;/ref&gt;
|-
|9. epizoda 
|26. april 2024 
| Ceca v oddajo povabi Majo Berović in Saša Matića. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/maja-berovic-o-sinu-lavu-u-ceca-show/mhxygxn |title=Blic.rs |accessdate=27. april 2024}}&lt;/ref&gt;
|-
|10. epizoda 
|10. maj 2024 
| Ceca v deseti epizodi gosti srbsko pevko Daro Bubamaro in glasbenika Bojana Vaskovića. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/nova-epizoda-ceca-show-gosti-dara-bubamara-i-bojan-leksington/rkj0qyd |title=Blic.rs |accessdate=9. maj 2024}}&lt;/ref&gt; 
|-
|11. epizoda 
|17. maj 2024 
|Ceca v oddajo povabi pevki Barbaro Bobak in Edito Aradinović ter svojo tekmovalko iz šova Zvezde Granda - Šejlo Zonić. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/edita-i-barbara-bobak-otkrile-u-ceca-show-da-su-ih-momci-varali/xr6mn92 |title=Blic.rs |accessdate=19. maj 2024}}&lt;/ref&gt; 
|-
|12. epizoda 
|24. maj 2024 
| Ceca v dvanajsti epizodi gosti srbsko pevko Teo Tairović in glasbenika Mihajla Veruovića Voyagea. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/tea-tairovic-i-vojaz-gosti-ceca-show-na-blic-tv/k9fmg5j |title=Blic.rs |accessdate=23. maj 2024}}&lt;/ref&gt;   
|-
|13. epizoda 
|31. maj 2024 
|Ceca v oddajo povabi pevko Jeleno Tomašević in igralko Dragano Mićalovi ter svojega tekmovalca iz šova Zvezde Granda - Dina Suljića. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/jelena-tomasevic-i-dragana-micalovic-gosce-ceca-show-na-blic-tv/nhdq23f |title=Blic.rs |accessdate=1. junij 2024}}&lt;/ref&gt;     
|-
|14. epizoda 
|7. junij 2024 
|Ceca v štirinajsti epizodi gosti direktorja založbe Grand in glavnega urednika tekmovalskega šova Zvezde Granda, Saša Popovića ter pevko Suzano Jovanović. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/sasa-popovic-i-suzana-jovanovic-o-braku-u-ceca-show-na-blic-tv/wqnkh00 |title=Blic.rs |accessdate=14. junij 2024}}&lt;/ref&gt;
|-
|15. epizoda 
|14. junij 2024 
|Ceca v oddajo povabi pop pevca [[Željko Joksimović|Željka Joksimovića]], s katerim prvič v živo zapojeta duet [[Više od sreće (singel)|Više od sreće]] . &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/zeljko-joksimovic-gost-ceca-show-na-blic-tv/pxenf60 |title=Blic.rs |accessdate=14. junij 2024}}&lt;/ref&gt;
|-
|16. epizoda 
|21. junij 2024 
|Ceca v šestnajsti epizodi gosti bosanskega folk pevca Halida Muslimovića in pop pevko Kayo Ostojić. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/kaja-ostojic-i-halid-muslimovic-gosti-nove-epizode-ceca-show/zre9dbk |title=Blic.rs |accessdate=20. junij 2024}}&lt;/ref&gt;
|- 
|17. epizoda 
|28. junij 2024 
|Ceca v oddajo povabi pevki Andreano Čekić in Katarino Grujić ter glasbenika Uroša Živkovića. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-i-andreana-cekic-traze-muza-iz-ove-zemlje-obratile-se-koleginici-za-pomoc-tvoj/9yedeqy |title=Blic.rs |accessdate=4. julij 2024}}&lt;/ref&gt;
|-
|18. epizoda 
|5. julij 2024 
| Ceca v osemnajsti epizodi gosti pop pevko Sanjo Vučić in reperja Nuccija. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-show-na-blic-tv-gosti-nucci-i-sanja-vucic/tm7v08s |title=Blic.rs |accessdate=4. julij 2024}}&lt;/ref&gt;
|-
|}

=== 3. sezona===

{| class=&quot;wikitable&quot; background:#D3212D&quot;
|-
! style=&quot;background:#D3212D; color:#000; text-align:center;&quot;| Štev. epizode || style=&quot;background:#D3212D; color:#000; text-align:center;&quot;| Datum predvajanja ||  style=&quot;background:#D3212D; color:#000; text-align:center;&quot;|Kratka vsebina 
|-
|1. epizoda 
|11. september 2024 
|Ceca je v prvi oddaji tretje sezone gostila pevki Milico Pavlović in Šejlo Zonjić ter glasbenika Dejana Petrovića in njegovo zasedbo Big Band. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/milica-pavlovic-o-stravicnoj-saobracajki-koju-je-dozivela-pre-zvezdi-granda-u-ceca/99dbz9v |title=Blic.rs |accessdate=12. september 2024}}&lt;/ref&gt;
|-
|2. epizoda 
|18. september 2024 
|Ceca je v drugi oddaji gostila člane srbske glasbene zasedbe ''Tap 011'' ter pevko Teo Tairović. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ivana-peters-o-prijateljstvu-sa-cecom-raznatovic-u-ceca-show/b31dlrf |title=Blic.rs |accessdate=21. september 2024}}&lt;/ref&gt;
|-
|3. epizoda 
|25. september 2024 
|Ceca je v tretji oddaji gostila pevko Radmilo Manojlović, pevca Darka Lazića in njegovo ženo Katarino. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/rada-manojlovic-o-milanu-stankovicu-u-ceca-show/dzwrr9e |title=Blic.rs |accessdate=27. september 2024}}&lt;/ref&gt;
|-
|4. epizoda 
|2. oktober 2024 
|Ceca je v četrti oddaji gostila glasbeno skupino Đogani ter pevko Aleksandro Mladenović. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-zakazala-koncert-na-uscu-za-vidovdan-28-jun-2025/88mpzjw |title=Blic.rs |accessdate=5. oktober 2024}}&lt;/ref&gt;
|-
|5. epizoda 
|9. oktober 2024 
|Ceca je v peti oddaji gostila pevko Zorico Brunclik in skladatelja Miroljuba Kemiša. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=5jolFxfXVEQ&amp;t=1s |title=YouTube.com |accessdate=5. oktober 2024}}&lt;/ref&gt;
|-
|6. epizoda 
|16. oktober 2024 
|Ceca je v šesti oddaji gostila pop glasbenice Višnjo Petrović, Marino Visković, Slađo Alegro in Dragomirja Despića Desingerico. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-o-desingericinom-nastupu-u-ceca-show/65y3xst |title=Blic.rs |accessdate=19. oktober 2024}}&lt;/ref&gt; 
|-
|7. epizoda 
|23. oktober 2024 
|Ceca je v sedmi oddaji gostila dolgoletno prijateljico in pevko Viki Miljković ter njenga moža Tašketa. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=zvnDQVWKmfw |title=YouTube.com |accessdate=19. oktober 2024}}&lt;/ref&gt;
|-
|8. epizoda 
|30. oktober 2024 
|Ceca v osmi oddaji gosti pop pevko Romano Panić, folk glasbenika Željka Šašića in Teodoro Džehverović. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=8_bhMscqTCc |title=YouTube.com |accessdate=27. oktober 2024}}&lt;/ref&gt;
|-
|9. epizoda 
|6. november 2024 
|Glasbeni The best of (1.del)
|-
|10. epizoda 
|13. november 2024 
|Ceca v deseti oddaji gosti pevca Dragana Kojića Keba in skladatelja Mirka Kodića. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=G8UpibbCe8I |title=YouTube.com |accessdate=10. november 2024}}&lt;/ref&gt;
|-
|11. epizoda 
|20. november 2024 
|Ceca v enajsti oddaji gosti pevce Vanjo Mijatović, Milana Mitrovića, Ano Sević in Marino Visković. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=C3ep-UFtzMk |title=YouTube.com |accessdate=17. november 2024}}&lt;/ref&gt;
|-
|12. epizoda 
|27. november 2024 
|Ceca v dvanajsti oddaji gosti pevki Ildo Šaulić in Aleksandro Radović. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=XGLwimyfXPo |title=YouTube.com |accessdate=24. november 2024}}&lt;/ref&gt;
|-
|13. epizoda 
|4. december 2024 
|Ceca v trinajsti epizodi gosti pevki Marijo Šerifović in Jovano Pajić. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=cnmWR2i95dc |title=YouTube.com |accessdate=1. december 2024}}&lt;/ref&gt;
|-
|14. epizoda 
|11. december 2024 
|Ceca v štirinajsti epizodi gosti pevki Gogo Sekulić, Ivano Selakov ter Stevana Anđelkovića in Saša Tropica. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=60d4Obsz_m4 |title=YouTube.com |accessdate=8. december 2024}}&lt;/ref&gt;
|-
|15. epizoda 
|18. december 2024 
|Ceca v petnajsti epizodi gosti Petra Mitića, Ivano Pavković, Marijo Mikić in Angellino. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=fNv4HZty02k |title=YouTube.com |accessdate=15. december 2024}}&lt;/ref&gt; 
|-
|16. epizoda 
|25. december 2024 
|Ceca v šestnajsti epizodi gosti Joca Stefanovića, Danijela Alibabića, Natašo Kovačević in Zorano Mićanović. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=H-Ma-dTOZgE |title=YouTube.com |accessdate=23. december 2024}}&lt;/ref&gt; 
|-
|17. epizoda 
|31. december 2024 
|Ceca v posebni novoletni epizodi gosti Elmo Sinanović, Sanjo Maletić, Mayo Berović in Sanjo Vučić. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=rrFNoTFVEhI |title=YouTube.com |accessdate=30. december 2024}}&lt;/ref&gt; 
|-
|18. epizoda 
|1. januar 2025 
|Glasbeni The best of (2.del)
|-
|19. epizoda 
|29. januar 2025 
|Ceca je v 19. epizodi gostila Katarino Živković, Mileta Kitića in bolgarskega zvezdnika Azisa. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=qEnT1nyQHq8 |title=YouTube.com |accessdate=2. februar 2025}}&lt;/ref&gt; 
|-
|20. epizoda 
|5. februar 2025 
|Ceca je v 20. epizodi gostila Oljo Karleuša, Mio Borisavljević, Branislava Mojićevića in Željka Vasića. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=5cv0l6JUYjo |title=YouTube.com |accessdate=2. februar 2025}}&lt;/ref&gt; 
|-
|21. epizoda 
|12. februar 2025 
|Ceca v 21. epizodi gosti pevko Tamaro Milutinović, Milico Jokić, Đorđa Davida in glasbenika Aleksandra Sofronijevića. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ci1OlRC17XA |title=YouTube.com |accessdate=9. februar 2025}}&lt;/ref&gt; 
|-
|22. epizoda 
|19. februar 2025 
|Ceca je v 22. epizodi gostila pevki Nadico Ademov in Majo Marijano ter Peđa Jovanovića. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=dfRaKcvSz-c |title=YouTube.com |accessdate=22. februar 2025}}&lt;/ref&gt; 
|-
|23. epizoda 
|26. februar 2025 
|Ceca je v 23. epizodi gostila pevke Dragico Radosavljević Cakano, Goco Lazarević in Tijano Milentijević. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=JpwzP3vMQwI&amp;t=19s |title=YouTube.com |accessdate=26. februar 2025}}&lt;/ref&gt;
|-
|24. epizoda 
|12. marec 2025 
|Ceca je v 24. epizodi gostila folk glasbenike Bobana Rajovića, Tijano Bogićević, Nikolino Kovač in Saša Kaporja. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=FHz5n8-GxJ8&amp;list=PLWAhxWA9p0fYkYitFgIgkBVhHJ9PqiNgj&amp;index=1 |title=YouTube.com |accessdate=1. marec 2025}}&lt;/ref&gt;
|-
|25. epizoda 
|19. marec 2025 
|Ceca je v 25. epizodi gostila pop pevko Ano Nikolić. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=VFIojcIFmA8&amp;pp=ygUJY2VjYSBzaG93 |title=YouTube.com |accessdate=16. marec 2025}}&lt;/ref&gt;
|-
|26. epizoda 
|26. marec 2025 
|Ceca je v 26. epizodi gostila folk pevko Nado Obrić, Nemanja Nikolića, Aleksandro Bursać in Stevana Sekulića. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=qbqItUo91zE |title=YouTube.com |accessdate=23. marec 2025}}&lt;/ref&gt;
|-
|27. epizoda 
|2. april 2025 
|Ceca v 27. epizodi gosti Natalijo in Sanija iz glasbene zasedbe Trik Fx, pevca Ivana Gavrilovića ter glasbenika Dača. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ALnNhruPZRM |title=YouTube.com |accessdate=6. april 2025}}&lt;/ref&gt;
|-
|28. epizoda 
|16. april 2025 
|Ceca v 28. epizodi gosti pevke Jovano Tipšin, Gabrijelo Pejčev in Indiro Aradinović Indy. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=b3_s8cUp7Go |title=YouTube.com |accessdate=16. april 2025}}&lt;/ref&gt;
|-
|29. epizoda 
|23. april 2025 
|Ceca v 29. epizodi gosti glasbenike Sloba Vasića, Uroša Živkovića in Sandro Afriko. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=PhBRCJiB9n0 |title=YouTube.com |accessdate=21. april 2025}}&lt;/ref&gt;
|-
|30. epizoda 
|30. april 2025 
|Ceca v 30. epizodi gosti pevko Mino Kostić ter glasbenika Nemanja Stevanovića in Gorana Gluhanovića iz zasedbe Ok bend. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=Rd4TVlpfmuQ |title=YouTube.com |accessdate=28. april 2025}}&lt;/ref&gt;
|-
|31. epizoda 
|7. maj 2025 
|Ceca je v 31. epizodi gostila pevki Sandro Rešić in Jeleno Kostov ter Dejana Matića. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=Vl07qDLbhkE&amp;list=PLWAhxWA9p0fYkYitFgIgkBVhHJ9PqiNgj&amp;index=9 |title=YouTube.com |accessdate=12. maj 2025}}&lt;/ref&gt;
|-
|32. epizoda 
|14. maj 2025 
|Ceca je v 32. oddaji gostila Barbaro Bobak, Radiša Uroševića in Ljuba Perućica. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=thNPacipkjk&amp;list=PLWAhxWA9p0fYkYitFgIgkBVhHJ9PqiNgj&amp;index=7 |title=YouTube.com |accessdate=12. maj 2025}}&lt;/ref&gt;
|-
|33. epizoda 
|21. maj 2025 
|Ceca je v 33. oddaji gostila pevki Mileno Ćeranić in Ildo Šaulić ter glasbenika Miloša Vuksanovića in Bojana Vaskovića. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=s4M8gfhtwpQ |title=YouTube.com |accessdate=18. maj 2025}}&lt;/ref&gt;
|-
|34. epizoda 
|28. maj 2025 
|Ceca je v 34. epizodi gostila pevko Seko Aleksić. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=qFcrx5GUwro |title=YouTube.com |accessdate=25. maj 2025}}&lt;/ref&gt;
|-
|35. epizoda 
|4. junij 2025 
|Ceca je v 35. oddaji gostila pevko Daro Bubamaro. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=lcesABWNw6A |title=YouTube.com |accessdate=3. junij 2025}}&lt;/ref&gt;
|-
|36. epizoda 
|11. junij 2025 
|Ceca je v 36. epizodi gostila pevki Nado Topčagić in Radmilo Manojlović. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=t3SJv908cMw&amp;pp=ygUEY2VjYdIHCQmyCQGHKiGM7w%3D%3D |title=YouTube.com |accessdate=9. junij 2025}}&lt;/ref&gt;
|-
|37. epizoda 
|18. junij 2025 
|Ceca je v 37. epizodi gostila Aleksandro Mladenović, Radeta Lackovića, Jovana Lackovića, Tino Ivanović in Borka Radiojevića. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=sJxcbkY8wi4 |title=YouTube.com |accessdate=15. junij 2025}}&lt;/ref&gt;
|-
|38. epizoda 
|25. junij 2025 
|Ceca je v 38. epizodi gostila Emo Radujko, Nadico Ademov, Tamaro Milutinović in Slobodana Batjarevića. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=l9yUKXfj51k |title=YouTube.com |accessdate=24. junij 2025}}&lt;/ref&gt;
|-
|}

=== 4. sezona===

{| class=&quot;wikitable&quot; background:#62C42F;&quot;
|-
! style=&quot;background:#62C42F; color:#000; text-align:center;&quot;| Štev. epizode || style=&quot;background:#62C42F; color:#000; text-align:center;&quot;| Datum predvajanja ||  style=&quot;background:#62C42F;; color:#000; text-align:center;&quot;|Kratka vsebina 
|-
|1. epizoda 
|17. september 2025
|Ceca je v oddaji gostila letošnjega zmagovalca glasbenega šova ''Zvezde Granda'', Nikola Stanišića, pevko Breskvico in pevca Saša Matića. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/veceras-pocinje-nova-sezona-ceca-show-sasa-matic-breskvica-i-zvezda-granda-stizu-u/hlvtr6w |title=Blic.rs |accessdate=17. september 2025}}&lt;/ref&gt;
|-
|2. epizoda 
|24. september 2025
|Ceca je v oddaji gostila pevki Biljano Jevtić in Marino Visković ter pevca Aleksandra Ilića. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=wKHeW2fKj7A |title=YouTube.com |accessdate=23. september 2025}}&lt;/ref&gt;
|-
|3. epizoda 
|1. oktober 2025
|Ceca v oddaji gosti pevki Katarino Živković in Andreano Čekić. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=NyPKC07rfnI |title=YouTube.com |accessdate=30. september 2025}}&lt;/ref&gt;
|-
|4. epizoda 
|8. oktober 2025
|Ceca v oddaji gosti pevce Nikola in Marka Rokvića ter pevko Edito Aradinović. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=iDoKzaFC1MA&amp;t=14s&amp;pp=ygUEY2VjYQ%3D%3D |title=YouTube.com |accessdate=12. oktober 2025}}&lt;/ref&gt;
|-
|5. epizoda 
|15. oktober 2025
|Ceca v oddaji gosti pevca Darka Lazića ter pevko Slađano Mandić. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=2FWy_AmIH20 |title=YouTube.com |accessdate=12. oktober 2025}}&lt;/ref&gt;
|-
|6. epizoda 
|22. oktober 2025
|Ceca v šesti oddaji gosti Biljano Spasić, Katarino Grujić, Huseina Alijevića in Milana Dinčića Dinča. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=074WnuL1J_E |title=YouTube.com |accessdate=22. oktober 2025}}&lt;/ref&gt;
|-
|7. epizoda 
|29. oktober 2025
|Ceca v sedmi oddaji gosti pevko Ivano Selakov in bosanskega glasbenika Halida Muslimovića. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=itevceEJ7PI&amp;pp=ygUEY2VjYQ%3D%3D |title=YouTube.com |accessdate=28. oktober 2025}}&lt;/ref&gt;
|-
|8. epizoda 
|5. november 2025
|Ceca v oddaji gosti pevko Emino Jahović. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=NOwLswl7iZA&amp;pp=0gcJCQMKAYcqIYzv |title=YouTube.com |accessdate=8. november 2025}}&lt;/ref&gt;
|-
|9. epizoda 
|12. november 2025
|Ceca v deveti oddaji gosti pevki Gogo Sekulić in Milico Jokić ter črnogorskega pevca Danijela Alibabića. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=M7usPC9kSxk&amp;pp=ygUEY2VjYQ%3D%3D |title=YouTube.com |accessdate=9. november 2025}}&lt;/ref&gt;
|-
|10. epizoda 
|19. november 2025
|Ceca v deseti oddaji gosti glasbenika Kneza ter pevca Ivana Gavrilovića in Bakija B3. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=3D4a_M82Yjw |title=YouTube.com |accessdate=16. november 2025}}&lt;/ref&gt;
|-
|11. epizoda 
|26. november 2025
|Ceca v oddaji gosti Tijano Bogićević, Jeleno Tomašević in Saša Kovačevića. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=g9kIdeFf_eI |title=YouTube.com |accessdate=24. november 2025}}&lt;/ref&gt;
|-
|12. epizoda 
|3. december 2025
|Ceca v 12. oddaji gosti pevki Zlato Petrović in Vaneso Šokčić. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://m.youtube.com/watch?v=Ver0rsiK5fE |title=YouTube.com |accessdate=1. december 2025}}&lt;/ref&gt;
|-
|13. epizoda 
|10. december 2025
|Ceca v 13. oddaji gosti pevko Nadeždo Biljić, Ivana Kurtića, voditelja Milana Mitrovića in glasebnika Vlada iz zasedbe ''Magla bend''!&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=wBBecQ30OnU |title=YouTube.com |accessdate=9. december 2025}}&lt;/ref&gt;
|-
|14. epizoda 
|17. december 2025
|Ceca v 14. oddaji gosti pevke Aleksandro Mladenović, Mahrino, Vanjo Mijatović in Ivano Milojević. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=WzQZsPID7iQ |title=YouTube.com |accessdate=21. december 2025}}&lt;/ref&gt;
|-
|15. epizoda 
|24. december 2025
|Ceca v 15. oddaji gosti pevke Sanjo Vučić, Barbaro Bobak, Sonjo Kocić in pevca Dula Lušina. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=gx7BgIna208 |title=YouTube.com |accessdate=21. december 2025}}&lt;/ref&gt;
|-
|16. epizoda 
|31. december 2025
|Ceca v posebni novoletni izdaji oddaje gosti pevko Mayo Berović in kandidate iz letošnje sezone tekmovanja za Zvezdo Granda. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=DGvOFNgy5WM |title=YouTube.com |accessdate=26. december 2025}}&lt;/ref&gt;
|-
|17. epizoda 
|7. januar 2026
|Ceca v 17. oddaji gosti pevki Jeleno Kostov in Ivano Pavković ter glasbenika Petra Mitića in Dragana Kojića Keba. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=-s2mTM-uq40 |title=YouTube.com |accessdate=5. januar 2026}}&lt;/ref&gt; 
|-
|18. epizoda 
|11. februar 2026
|Ceca v 18. oddaji gosti glasbenika Dragana Brajovića Braja in Dejana Kostića ter pevko Andreano Čekić. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=4zSbeI8BhCE&amp;pp=ygUHYmxpYyB0dg%3D%3D |title=YouTube.com |accessdate=9. februar 2026}}&lt;/ref&gt; 
|-
|19. epizoda 
|18. februar 2026
|Ceca v 19. oddaji gosti pevki Zejno in Oljo Bajrami ter glasbebnika Bojana Marovića in Emirja Brunčevića. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=1UtSloAwozA |title=YouTube.com |accessdate=18. februar 2026}}&lt;/ref&gt; 
|-
|20. epizoda 
|25. februar 2026
|Ceca v 20. oddaji gosti Bogdana Obradovića, makedonsko pevko Karolino Gočevo ter glasbenike Ivana Milevskega, Mikija Sekulovskega in Nikola Stanišića. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=gJ-gMJnvG6c |title=YouTube.com |accessdate=23. februar 2026}}&lt;/ref&gt; 
|-
|21. epizoda 
|4. marec 2026
|Ceca v 21. oddaji gosti pevki Daro Bubamaro in Šejlo Zonić ter glasbenika Princa od Vranja. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=rbV2rVEphcQ |title=YouTube.com |accessdate=3. marec 2026}}&lt;/ref&gt; 
|-
|22. epizoda 
|11. marec 2026
|Ceca v 22. oddaji gosti Marka Gačića, Višnjo Petrović in Teodoro Popovsko. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=4RdOjAgNOTU |title=YouTube.com |accessdate=9. marec 2026}}&lt;/ref&gt; 
|-
|23. epizoda 
|18. marec 2026
|Ceca v 23. oddaji gosti Mio Borisavljević, Bojana Grujića, Bata Zdravkovića in Filipa Mitrovića. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=mVTdWPk3HAo |title=YouTube.com |accessdate=9. marec 2026}}&lt;/ref&gt; 
|-
|24. epizoda 
|25. marec 2026
|Ceca v 24. oddaji gosti Nadico in Bubija Ademova, Ninoslava Ademovića in Đovanija. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=pKXRRRQCDaM |title=YouTube.com |accessdate=23. marec 2026}}&lt;/ref&gt; 
|-
|25. epizoda 
|1. april 2026
|Ceca v 25. oddaji gosti Marino Visković, Marijo Mikić, Angellino in Fantoma. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=IqoezVcZjcs |title=YouTube.com |accessdate=30. marec 2026}}&lt;/ref&gt;
|-
|26. epizoda 
|8. april 2026
|Ceca v 26. oddaji gosti člane glasbene zasedbe Zana. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=VGC0gtY7150&amp;pp=ygUGY2VjYSAg |title=YouTube.com |accessdate=6. april 2026}}&lt;/ref&gt;
|-
|27. epizoda 
|15. april 2026
|Ceca v 27. oddaji gosti Teodoro Džehverović, Anjo Mit in Aleksandra Tropika. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=r5QpUcKgZmY |title=YouTube.com |accessdate=13. april 2026}}&lt;/ref&gt;
|-
|28. epizoda 
|22. april 2026
|Ceca v 28. oddaji gosti Zorano Pavić, Bojana Bjelića, Bobana Zdravkovića in Dragana Ðurića. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=Am_ltQRjHP4 |title=YouTube.com |accessdate=27. april 2026}}&lt;/ref&gt;
|-
|29. epizoda 
|29. april 2026
|Ceca v 29. oddaji gosti Breskvico, Mića Ašćerića, Vlada iz zasedbe Magla in Dejana Vrana. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=CdN7xgTN96U&amp;pp=ygUEY2VjYQ%3D%3D |title=YouTube.com |accessdate=1. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
|-
|30. epizoda 
|6. maj 2026
|Ceca v 30. oddaji gosti Ildo Šaulić, Mima Karadžića, Ivana Tolića in Milana Petkovića. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=SI4HsoKqV-s |title=YouTube.com |accessdate=11. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
|-
|31. epizoda 
|13. maj 2026
|Ceca v 31. oddaji gosti Ano Kokić, Valentina in Brata Pelina. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=OoKUwPG7Apg |title=YouTube.com |accessdate=11. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
|-
|32. epizoda 
|20. maj 2026
|Ceca v 32. oddaji gosti Jovano Tomić, Ano Đokić, Martino Radisavljević in Tamaro Danilović. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/pogledajte-sta-vas-veceras-ocekuje-u-ceca-show/3xsx4ve |title=Blic.rs |accessdate=20. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
|-
|33. epizoda 
|27. maj 2026
|Ceca v 33. oddaji gosti Marino Tadić. Ivana Simića, Aca Živanovića in Nebojša Vojvodića. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=MI0Rtt4nzms |title=YouTube.com |accessdate=2. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
|-
|34. epizoda 
|3. junij 2026
|Ceca v 34. oddaji gosti pevki Mayo Berović in Zorano Mićanović ter skladatelja Gorana Ratovića. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ugC9F7uUVvY&amp;t=213s&amp;pp=0gcJCTkLAYcqIYzv |title=YouTube.com |accessdate=8. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
|-
|35. epizoda 
|10. junij 2026
|Ceca v 35. oddaji gosti Mileno Ćeranić, Gogo Babić, Ivana Milinkovića in Dragija Domića. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=e-7J0D7QV_k&amp;pp=ygUJY2VjYSBzaG93 |title=YouTube.com |accessdate=11. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
|-
|36. epizoda 
|17. junij 2026
|-
|}

==Gledanost==
Televizija ''Blic'' vsako oddajo trikrat predvaja. Ponovitve so ob sobotah zjutraj in popoldne in ob sredah dopoldne. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://blictv.blic.rs/program/ |title=Blictv.blic.rs |accessdate=8. oktober 2022}}&lt;/ref&gt; Kot so poročali, oddajo predvajajo večkrat zaradi velike gledanosti. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/trudna-bogdana-raznatovic-u-serijalu-ceca-show/jq0nf98/ |title=Blic.rs |accessdate=8. oktober 2022}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-o-trudnoci-bogdane/v1egr9d/ |title=Blic.rs |accessdate=8. oktober 2022}}&lt;/ref&gt;

Prva epizoda prve sezone je bila najbolj gledana oddaja na komercialnih televizijah v Srbiji. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/p/Cjigc_SMO6B/ |title=Instagram.com |accessdate=11. oktober 2022}}&lt;/ref&gt;

==Kritike==
{{Ocene albuma
|rev1 = ''Filmitv''
|rev1score = {{Rating|10|10}}&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://filmitv.rs/2022/10/09/ceca-show-1-epizoda-evo-naseg-prvog-utiska-jedna-stvar-nam-se-nikako-nije-dopala-evo-i-koja/ |title=Filmitv.rs |accessdate=12. oktober 2022}}&lt;/ref&gt;
}}
Srbski filmski in televizijski portal ''Filmitv'' je oddaji podal najvišjo oceno 10. Pohvalili so vsebino oddaje, informacije, ki jih ponuja in produkcijo. Hkrati so močno kritizirali pomanjkljivo promocijo šova, saj menijo, da je nedopustno, da takšna oddaja nima uradne spletne strani ali [[YouTube]] kanala. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://filmitv.rs/2022/10/09/ceca-show-1-epizoda-evo-naseg-prvog-utiska-jedna-stvar-nam-se-nikako-nije-dopala-evo-i-koja/ |title=Filmitv.rs |accessdate=11. oktober 2022}}&lt;/ref&gt;

Dragan Ilić, kolumnist srbskega političnega časopisa ''Vreme'' je povzel prvi dve epizodi Cecinega šova. Zaključil je, da gre za oddajo z vrhunsko produkcijo, a da je celoten projekt le en (PR-ovski) pogled na pevko in njeno kariero. To je podprl z dejstvom, da je direktor televizije ''Blic'' obenem tudi Cecin najboljši prijatelj. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.vreme.com/kolumna/ceca-i-deca-3/ |title=Vreme.com |accessdate=20. oktober 2022}}&lt;/ref&gt;

== Sklici in opombe ==

{{sklici|3}}

== Zunanje povezave ==

* [https://blictv.blic.rs/ceca-show/ Uradna spletna stran šova]

[[Kategorija:Dela leta 2022]]
[[Kategorija:Ceca]]
[[Kategorija:Resničnostni šovi]]

{{Svetlana Ražnatović}}</text>
      <sha1>kl9fk7zf63xer08l4yva45cpanvw2do</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam gradov in dvorcev, poškodovanih med drugo svetovno vojno v Sloveniji</title>
    <ns>0</ns>
    <id>528165</id>
    <revision>
      <id>6688285</id>
      <parentid>6630633</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T20:10:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>+1</comment>
      <origin>6688285</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9869" sha1="l5fd4b5pi4a1g4s3ep15ervhqyp72qt" xml:space="preserve">'''Seznam gradov in dvorcev, poškodovanih med drugo svetovno vojno na Slovenskem'''
{{nepopolni seznam}}
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
!Ime
!Slika
!Lokacija
!Čas nastanka
!Stanje
!Opombe
!Sklici
|-
|[[Ajmanov grad]]
|{{slika d|Q3408965}}
|[[Sveti Duh, Škofja Loka]] ({{WikidataCoord|Q3408965|display=inline}})
|17. stoletje
|Obnovljen
|Prvotno renesančni dvorec iz 16. stoletja. Med drugo svetovno vojno je bil poškodovan in leta 1944 požgan, vendar so ga dale leta 1956 obnoviti uršulinke, ki imajo danes v njem samostan.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|13999}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://situla.gov.si/predpisi/p1501_1.pdf|title=Odlok o razglasitvi Ajmanovega gradu v Svetem Duhu pri Škofji Loki za kulturni spomenik lokalnega pomena|date=30. julij 2007|accessdate=2022-12-13|website=www.situla.gov.si|publisher=Občina Škofja Loka}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Dvorec Babnopolje]]
|
|[[Babno Polje]],
grič Bukovica
|''neznano''
|Popolnoma porušen
|Sprva gradič [[Grad Snežnik|Lichtenbergov]], a kasneje prodan grofom Paravićem. Med drugo svetovno vojno je bil v gradu ženski samostan [[Štajerska|štajerskih]] nun. Po odhodu redovnic je dvorec postal partizansko skladišče bolnišnične hrane, zato so ga Nemci požgali. Od dvorca ni ostalo nič.
|
|-
|[[Gracarjev turn]]
|{{Slika d|Q5590918}}
|[[Hrastje, Šentjernej]] ({{WikidataCoord|Q5590918|display=inline}})
|1311
|Deloma v ruševinah
|Renesančni grad štiritraktne zasnove z dvema stolpoma in gotskim jedrom. Objekt je bil večkrat dozidan in utrjen, nazadnje leta 1821. V 19. stoletju je bil dvorec razširjen. Leta 1942 so grad požgali partizani, a je bil leta 1952 delno obnovljen.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|158}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Gracarjev turn (Feistenberg)|url=https://gradovislovenije.si/project/gracarjev-turn/|website=www.gradovislovenije.si|date=2018-04-27|accessdate=2022-12-27|language=|last=}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Grad Boštanj (Weissenstein)]]
|{{Slika d|Q12790216}}
|[[Veliko Mlačevo]] ({{WikidataCoord|Q12790216|display=inline}})
|1549–1558
|Ruševine
|Grad stoji na nekdanjem gradišču. Ima štiritraktno renesančno zasnovo, stolp in obrambni jarek. Prednja fasada je bila barokizirana. Sprva je bil v lasti [[Lambergi|Lambergov]], skozi leta pa je imel več lastnikov. 12. septembra 1943 je bil grad požgan, razvaline so gorele 2 tedna, lokalnim gasilcem pa je bila intervencija prepovedana.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1275}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Grad Gewerkenegg]]
|{{Slika d|Q15716153}}
|[[Idrija]] ({{WikidataCoord|Q15716153|display=inline}})
|1522
|Obnovljen
|Upravna zgradba za [[Rudnik Idrija|idrijski rudnik]], zgrajena leta 1522 v renesančnem slogu. V 18. stoletju je bil prezidan. Med drugo svetovno vojno je bil med raketnimi napadi SAAF večkrat poškodovan.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|183}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Citat|title=Jeklene ptice nad Idrijo|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/dokumentarni-filmi-in-oddaje-kulturno-umetniski-program/174539339|accessdate=2022-12-15|language=|first=|last=|date=2018}} {{COBISS|ID=121121027}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Grad Hmeljnik]]
|{{Slika d|Q17486307}}
|[[Gorenje Kamenje]] ({{WikidataCoord|Q17486307|display=inline}})
|1217
|Deloma obnovljen
|Sprva so grad zgradili Hopfenbachi v romanskem slogu, kasneje pa je večkrat prešel v roke drugih lastnikov. Prezidan je bil v gostkem slogu ter nato v času turških vpadov utrjen. Zadnji lastnik so bili grofje Wamboldtski. 9. maja 1942 so grad požgali partizani, leta 1945 pa je bil grad nacionaliziran. Leta 1958 so ruševine minirali.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|175}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[[Ivan Stopar|Stopar, Ivan]]. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-A3FYLBWI|tip=članek|naslov=Slovenski gradovi - prezrta dediščina}} [[Zveza zgodovinskih društev Slovenije]]. 2012. str. 380&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Židov, Nena. {{Dlib|tip=članek|urn=URN:NBN:SI:DOC-1K79A72J|naslov=Baronica Maria Wambolt in zdravljenje ljudi na Dolenjskem s pomočjo homeopatije}} Etnolog. 2007. str. 118&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Eden od najstarejših gradov pri nas klavrno propada #foto|url=https://siol.net/trendi/kultura/grad-ki-mu-je-ime-dal-bujno-rastoci-hmelj-foto-431893|website=siol.net|accessdate=2022-12-27|language=|last=Mrevlje|first=Neža}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Dvorec Hošperk]]
|{{Slika d|Q12790227}}
|[[Planina pri Rakeku]] ({{WikidataCoord|Q12790227|display=inline}})
|1723
|Ruševine
|27. marca 1944 so ga požgali partizani.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|173}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Grad Ig]]
|{{Slika d|Q4993951}}
|[[Ig]] ({{WikidataCoord|Q4993951|display=inline}})
|1696
|Obnovljen
|Grad v kvadratni zasnovi je leta 1696 zgradil Erazem Engelhaus. Leta 1805 so grad v last dobili [[Auerspergi]]. Leta [[Napad na ižanski grad|1848 je doživel zadnji kmečki upor]]. Med drugo svetovno vojno so bili v njem nastanjeni italijanski karabinjeri in člani vaških straž. Leta 1944 so partizani grad zažgali, danes pa je v njem poboljševalni zavod.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|11788}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Verbič, Špela. 2012. ''Ljubljansko barje: kulturnozgodovinski oris.'' Diplomska naloga. Univerza v Mariboru: Filozofska fakulteta, katedra za slovanske jezike in književnost, str. 41.&lt;/ref&gt;
|-
|[[Grad Klevevž]]
|{{Slika d|Q12790233}}
|[[Grič pri Klevevžu]] ({{WikidataCoord|Q12790233|display=inline}})
|po 1265
|Ruševine
|Grad so po letu 1265 zgradili freisinški škofje. Imel je srednejveško stolpasto zasnovo s kapelo in palačo. Grad je med drugo svetovno vojno postal last Tretjega rajha, zato so ga partizani Dolenjskega odreda junija 1942 požgali. Leta 1955 je bil grad dokončno miniran. 
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|8660}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Podgornik, Judita: {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-MY13HGLC|naslov=Klevevž: Biser narave z bogato zgodovino|tip=poročilo}} 2009&lt;/ref&gt;
|-
|[[Grad Kočevje]]
|{{Slika d|Q20521950}}
|[[Kočevje]] (''na rečnem okljuku'')
|1461
|Popolnoma porušen
|Zgrajen v 15. stoletju kot del obrambe pred turškimi vpadi. Skozi zgodovino je bil večkrat porušen. Grad je bil leta 1596 na novo pozidan. Med drugo svetovno vojno je bil bombardiran in popolnoma porušen.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kočevje - Grajske stavbe v Sloveniji|url=https://www.grajske-stavbe.si/kranjska/obcina-kocevje/kocevje/|website=Grajske stavbe v Sloveniji|accessdate=2022-12-27|language=en-US|archive-date=2022-12-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20221227201555/https://www.grajske-stavbe.si/kranjska/obcina-kocevje/kocevje/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Grad Krupa]]
|{{Slika d|Q16856689}}
|[[Krupa, Semič]] ({{WikidataCoord|Q16856689|display=inline}})
|1427
|Ruševine
|Srednjeveški grad je v pisnih virih prvič omenjen leta 1427. V renesansi je bil prezidan v štrikotno zasnovo s stolpi, v 18. stoletju je bil še enkrat prezidan. Leta 1942 so ga požgali partizani.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|26002}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Grad Lanšprež (novi grad)]]
|{{Slika d|Q20522963}}
|[[Gomila, Mirna]] ({{WikidataCoord|Q20522963|display=inline}})
|pred letom 1592
|Popolnoma porušen
|Od leta 1851 v lasti [[Gallenbergi|Gallenbergov]], kasneje [[Auerspergi|Auerspergov]], nazadnje pa [[Tannenbergi|Tannenbergov]]. Leta 1942 požgan in leta 1952 dokončno podrt. Ohranjena je samo grajska kapela iz prve polovice 18. stoletja.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|8760}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{RKD sklic|9328}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Grad Mirna]]
|{{Slika d|Q12790242}}
|[[Mirna]] ({{WikidataCoord|Q12790242|display=inline}})
|sredina 12. stoletja
|Obnovljen
|Grad na nekdanjem gradišču sega v 12. stoletjo. Bil je v lasti gospodov [[Auerspergi|Auersperških]]. Zadnji posegi segajo v 18. stoeltje. 1942 je bil grad požgan s strani partizanov, po vojni  je bil večkrat miniran. Od leta 1965 ga je obnavljal Mirko Marin.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|7527}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://situla.gov.si/predpisi/p1335_1.pdf|title=Odlok o razglasitvi gradu Mirna za kulturni spomenik lokalnega pomena|date=24. november 2003|accessdate=2022-12-15|publisher=Občina Trebnje|website=www.situla.gov.si}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Grad Pobrežje]]
|{{Slika d|Q15803223}}
|[[Pobrežje, Črnomelj]] ({{WikidataCoord|Q15803223|display=inline}})
|1547
|Deloma v ruševinah (JV)
|Protiturška trdnjava [[Ivan Lenković|Ivana Lenkovića]] iz leta 1547. Kasneje je bil v lasti Purgstallov, Auerspergov, kasneje v zasebni lasti ter rodbine Rauch. Me drugo sv. vojno je bil dvakrat požgan, drugič 22. marca 1945. Kamenje so kasneje uporabili za obnovo vasi.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|9560}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://situla.gov.si/slike/z003-0126.pdf|title=Spomeniška kartoteka - Grad Pobrežje|date=21. september 1959|accessdate=2022-12-15|website=www.situla.gov.si|last=Komelj|first=Ivan|authorlink=Ivan Komelj}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Graščina Poganci]]
|
|[[Novo mesto]] ({{Koord|45.779355|15.177425|format=dms}})
|16. stoletje
|Odstranjen
|Renesančno graščino so leta 1943 požgali partizani, ruševine so bile odstranjene po koncu druge svetovne vojne. Na njegovem mestu danes stoji romsko naselje.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-29186}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Graščina Ruperčvrh]]
|
|[[Stranska vas, Novo mesto]]
|1657
|Ruševine
|Graščino so leta 1657 sezidali grofje Paradajzarji. Leta 1726 je prešel v last cistercijanskega samostana, leta 1825 pa v last družine Schweiger. Leta 1942 so grad požgali partizani. Ruševine so deloma izrabili za obnovo vasi.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|06860}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Stari grad, Novo mesto]]
|{{Slika d|Q12803455}}
|[[Zagrad pri Otočcu]] ({{WikidataCoord|Q12803455|display=inline}})
|12. stoletje
|Obnovljen
|Sprva v lasti [[Oglejski patriarhat|Oglejskega patriarhata]], kasneje pa v lasti [[Ortenburžani|Ortenburžanov]], [[Celjski grofje|Celjanov]] in [[Habsburžani|Habsburžanov]]. Prvotnemu stražnemu stolpu so v gostkem, renesančnem in baročnem slogu dozidavali bivanjski trakt. Leta 1942 je bil požgan, kasneje pa je prišel v last tovarne [[Krka (podjetje)|Krka]].
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|924}}&lt;/ref&gt;
|}

== Sklici ==
{{Sklici}}

[[Kategorija:Gradovi v Sloveniji| 02]]
[[Kategorija:Druga svetovna vojna v Sloveniji]]
[[Kategorija:Seznami gradov|Slovenija, druga svetovna vojna]]</text>
      <sha1>l5fd4b5pi4a1g4s3ep15ervhqyp72qt</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688291</id>
      <parentid>6688285</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T20:44:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>3152</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>slike v prvi stolpec, abc, + Q</comment>
      <origin>6688291</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10016" sha1="27kpvufd0rxwjnkonwuywofum5wtcnf" xml:space="preserve">'''Seznam gradov in dvorcev, poškodovanih med drugo svetovno vojno v Sloveniji.'''

{{nepopolni seznam}}

{{Statično številčenje vrstic}}
{| class=&quot;wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash&quot;
!Slika
!Ime
!Lokacija
!Čas nastanka
!Stanje
!Opombe
!Sklici
|-
|{{slika d|Q3408965}}
|[[Ajmanov grad]]
|[[Sveti Duh, Škofja Loka]]&lt;br&gt;({{WikidataCoord|Q3408965|display=inline}})
|17. stoletje
|Obnovljen
|Prvotno renesančni dvorec iz 16. stoletja. Med drugo svetovno vojno je bil poškodovan in leta 1944 požgan, vendar so ga dale leta 1956 obnoviti uršulinke, ki imajo danes v njem samostan.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|13999}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://situla.gov.si/predpisi/p1501_1.pdf|title=Odlok o razglasitvi Ajmanovega gradu v Svetem Duhu pri Škofji Loki za kulturni spomenik lokalnega pomena|date=30. julij 2007|accessdate=2022-12-13|website=www.situla.gov.si|publisher=Občina Škofja Loka}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Dvorec Babnopolje]]
|[[Babno Polje]],&lt;br&gt;grič Bukovica
|''neznano''
|Popolnoma porušen
|Sprva gradič [[Grad Snežnik|Lichtenbergov]], a kasneje prodan grofom Paravićem. Med drugo svetovno vojno je bil v gradu ženski samostan [[Štajerska|štajerskih]] nun. Po odhodu redovnic je dvorec postal partizansko skladišče bolnišnične hrane, zato so ga Nemci požgali. Od dvorca ni ostalo nič.
|
|-
|{{Slika d|Q12790216}}
|[[Grad Boštanj (Weissenstein)]]
|[[Veliko Mlačevo]]&lt;br&gt;({{WikidataCoord|Q12790216|display=inline}})
|1549–1558
|Ruševine
|Grad stoji na nekdanjem gradišču. Ima štiritraktno renesančno zasnovo, stolp in obrambni jarek. Prednja fasada je bila barokizirana. Sprva je bil v lasti [[Lambergi|Lambergov]], skozi leta pa je imel več lastnikov. 12. septembra 1943 je bil grad požgan, razvaline so gorele 2 tedna, lokalnim gasilcem pa je bila intervencija prepovedana.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1275}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q15716153}}
|[[Grad Gewerkenegg]]
|[[Idrija]]&lt;br&gt;({{WikidataCoord|Q15716153|display=inline}})
|1522
|Obnovljen
|Upravna zgradba za [[Rudnik Idrija|idrijski rudnik]], zgrajena leta 1522 v renesančnem slogu. V 18. stoletju je bil prezidan. Med drugo svetovno vojno je bil med raketnimi napadi SAAF večkrat poškodovan.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|183}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Citat|title=Jeklene ptice nad Idrijo|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/dokumentarni-filmi-in-oddaje-kulturno-umetniski-program/174539339|accessdate=2022-12-15|language=|first=|last=|date=2018}} {{COBISS|ID=121121027}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q5590918}}
|[[Gracarjev turn]]
|[[Hrastje, Šentjernej]]&lt;br&gt;({{WikidataCoord|Q5590918|display=inline}})
|1311
|Deloma v ruševinah
|Renesančni grad štiritraktne zasnove z dvema stolpoma in gotskim jedrom. Objekt je bil večkrat dozidan in utrjen, nazadnje leta 1821. V 19. stoletju je bil dvorec razširjen. Leta 1942 so grad požgali partizani, a je bil leta 1952 delno obnovljen.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|158}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Gracarjev turn (Feistenberg)|url=https://gradovislovenije.si/project/gracarjev-turn/|website=www.gradovislovenije.si|date=2018-04-27|accessdate=2022-12-27|language=|last=}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q17486307}}
|[[Grad Hmeljnik]]
|[[Gorenje Kamenje]]&lt;br&gt;({{WikidataCoord|Q17486307|display=inline}})
|1217
|Deloma obnovljen
|Sprva so grad zgradili Hopfenbachi v romanskem slogu, kasneje pa je večkrat prešel v roke drugih lastnikov. Prezidan je bil v gostkem slogu ter nato v času turških vpadov utrjen. Zadnji lastnik so bili grofje Wamboldtski. 9. maja 1942 so grad požgali partizani, leta 1945 pa je bil grad nacionaliziran. Leta 1958 so ruševine minirali.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|175}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[[Ivan Stopar|Stopar, Ivan]]. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-A3FYLBWI|tip=članek|naslov=Slovenski gradovi - prezrta dediščina}} [[Zveza zgodovinskih društev Slovenije]]. 2012. str. 380&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Židov, Nena. {{Dlib|tip=članek|urn=URN:NBN:SI:DOC-1K79A72J|naslov=Baronica Maria Wambolt in zdravljenje ljudi na Dolenjskem s pomočjo homeopatije}} Etnolog. 2007. str. 118&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Eden od najstarejših gradov pri nas klavrno propada #foto|url=https://siol.net/trendi/kultura/grad-ki-mu-je-ime-dal-bujno-rastoci-hmelj-foto-431893|website=siol.net|accessdate=2022-12-27|language=|last=Mrevlje|first=Neža}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q12790227}}
|[[Dvorec Hošperk]]
|[[Planina pri Rakeku]]&lt;br&gt;({{WikidataCoord|Q12790227|display=inline}})
|1723
|Ruševine
|27. marca 1944 so ga požgali partizani.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|173}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q4993951}}
|[[Grad Ig]]
|[[Ig]]&lt;br&gt;({{WikidataCoord|Q4993951|display=inline}})
|1696
|Obnovljen
|Grad v kvadratni zasnovi je leta 1696 zgradil Erazem Engelhaus. Leta 1805 so grad v last dobili [[Auerspergi]]. Leta [[Napad na ižanski grad|1848 je doživel zadnji kmečki upor]]. Med drugo svetovno vojno so bili v njem nastanjeni italijanski karabinjeri in člani vaških straž. Leta 1944 so partizani grad zažgali, danes pa je v njem poboljševalni zavod.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|11788}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Verbič, Špela. 2012. ''Ljubljansko barje: kulturnozgodovinski oris.'' Diplomska naloga. Univerza v Mariboru: Filozofska fakulteta, katedra za slovanske jezike in književnost, str. 41.&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q12790233}}
|[[Grad Klevevž]]
|[[Grič pri Klevevžu]]&lt;br&gt;({{WikidataCoord|Q12790233|display=inline}})
|po 1265
|Ruševine
|Grad so po letu 1265 zgradili freisinški škofje. Imel je srednejveško stolpasto zasnovo s kapelo in palačo. Grad je med drugo svetovno vojno postal last Tretjega rajha, zato so ga partizani Dolenjskega odreda junija 1942 požgali. Leta 1955 je bil grad dokončno miniran. 
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|8660}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Podgornik, Judita: {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-MY13HGLC|naslov=Klevevž: Biser narave z bogato zgodovino|tip=poročilo}} 2009&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q20521950}}
|[[Grad Kočevje]]
|[[Kočevje]] (''na rečnem okljuku'')
|1461
|Popolnoma porušen
|Zgrajen v 15. stoletju kot del obrambe pred turškimi vpadi. Skozi zgodovino je bil večkrat porušen. Grad je bil leta 1596 na novo pozidan. Med drugo svetovno vojno je bil bombardiran in popolnoma porušen.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kočevje - Grajske stavbe v Sloveniji|url=https://www.grajske-stavbe.si/kranjska/obcina-kocevje/kocevje/|website=Grajske stavbe v Sloveniji|accessdate=2022-12-27|language=en-US|archive-date=2022-12-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20221227201555/https://www.grajske-stavbe.si/kranjska/obcina-kocevje/kocevje/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q16856689}}
|[[Grad Krupa]]
|[[Krupa, Semič]]&lt;br&gt;({{WikidataCoord|Q16856689|display=inline}})
|1427
|Ruševine
|Srednjeveški grad je v pisnih virih prvič omenjen leta 1427. V renesansi je bil prezidan v štrikotno zasnovo s stolpi, v 18. stoletju je bil še enkrat prezidan. Leta 1942 so ga požgali partizani.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|26002}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q20522963}}
|[[Grad Lanšprež (novi grad)]]
|[[Gomila, Mirna]]&lt;br&gt;({{WikidataCoord|Q20522963|display=inline}})
|pred letom 1592
|Popolnoma porušen
|Od leta 1851 v lasti [[Gallenbergi|Gallenbergov]], kasneje [[Auerspergi|Auerspergov]], nazadnje pa [[Tannenbergi|Tannenbergov]]. Leta 1942 požgan in leta 1952 dokončno podrt. Ohranjena je samo grajska kapela iz prve polovice 18. stoletja.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|8760}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{RKD sklic|9328}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q12790242}}
|[[Grad Mirna]]
|[[Mirna]]&lt;br&gt;({{WikidataCoord|Q12790242|display=inline}})
|sredina 12. stoletja
|Obnovljen
|Grad na nekdanjem gradišču sega v 12. stoletjo. Bil je v lasti gospodov [[Auerspergi|Auersperških]]. Zadnji posegi segajo v 18. stoeltje. 1942 je bil grad požgan s strani partizanov, po vojni  je bil večkrat miniran. Od leta 1965 ga je obnavljal Mirko Marin.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|7527}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://situla.gov.si/predpisi/p1335_1.pdf|title=Odlok o razglasitvi gradu Mirna za kulturni spomenik lokalnega pomena|date=24. november 2003|accessdate=2022-12-15|publisher=Občina Trebnje|website=www.situla.gov.si}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q15803223}}
|[[Grad Pobrežje]]
|[[Pobrežje, Črnomelj]]&lt;br&gt;({{WikidataCoord|Q15803223|display=inline}})
|1547
|Deloma v ruševinah (JV)
|Protiturška trdnjava [[Ivan Lenković|Ivana Lenkovića]] iz leta 1547. Kasneje je bil v lasti Purgstallov, Auerspergov, kasneje v zasebni lasti ter rodbine Rauch. Me drugo sv. vojno je bil dvakrat požgan, drugič 22. marca 1945. Kamenje so kasneje uporabili za obnovo vasi.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|9560}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://situla.gov.si/slike/z003-0126.pdf|title=Spomeniška kartoteka - Grad Pobrežje|date=21. september 1959|accessdate=2022-12-15|website=www.situla.gov.si|last=Komelj|first=Ivan|authorlink=Ivan Komelj}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Graščina Poganci]]
|[[Novo mesto]] ({{Koord|45.779355|15.177425|format=dms}})
|16. stoletje
|Odstranjen
|Renesančno graščino so leta 1943 požgali partizani, ruševine so bile odstranjene po koncu druge svetovne vojne. Na njegovem mestu danes stoji romsko naselje.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-29186}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q19368643}}
|[[Graščina Ruperčvrh]]
|[[Stranska vas, Novo mesto]]
|1657
|Ruševine
|Graščino so leta 1657 sezidali grofje Paradajzarji. Leta 1726 je prešel v last cistercijanskega samostana, leta 1825 pa v last družine Schweiger. Leta 1942 so grad požgali partizani. Ruševine so deloma izrabili za obnovo vasi.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|06860}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q12803455}}
|[[Stari grad, Novo mesto]]
|[[Zagrad pri Otočcu]]&lt;br&gt;({{WikidataCoord|Q12803455|display=inline}})
|12. stoletje
|Obnovljen
|Sprva v lasti [[Oglejski patriarhat|Oglejskega patriarhata]], kasneje pa v lasti [[Ortenburžani|Ortenburžanov]], [[Celjski grofje|Celjanov]] in [[Habsburžani|Habsburžanov]]. Prvotnemu stražnemu stolpu so v gostkem, renesančnem in baročnem slogu dozidavali bivanjski trakt. Leta 1942 je bil požgan, kasneje pa je prišel v last tovarne [[Krka (podjetje)|Krka]].
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|924}}&lt;/ref&gt;
|}

== Sklici ==
{{Sklici}}

[[Kategorija:Gradovi v Sloveniji| 02]]
[[Kategorija:Druga svetovna vojna v Sloveniji]]
[[Kategorija:Seznami gradov|Slovenija, druga svetovna vojna]]</text>
      <sha1>27kpvufd0rxwjnkonwuywofum5wtcnf</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Minister za solidarno prihodnost Republike Slovenije</title>
    <ns>0</ns>
    <id>531611</id>
    <revision>
      <id>6688240</id>
      <parentid>6685243</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T17:27:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>VidicK01</username>
        <id>193275</id>
      </contributor>
      <comment>(13/20) - Novi ministri &amp; preoblikovanje resorjev: ukinitev solidarne prihodnosti</comment>
      <origin>6688240</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3769" sha1="py9r1m9dicjwz20q2zuhk6oehfqcyia" xml:space="preserve">{{Infobox official post
| post = Minister za solidarno prihodnost
| body = Republike Slovenije
| image name = 
| image name1 = Flag of Slovenia.svg
| image_size1 = 70px
| incumbent = 
| incumbentsince = 
| member_of = [[Vlada Republike Slovenije]]
| termlength = 4 leta
| first = [[Simon Maljevac]]
| last = Simon Maljevac
| website = 
| image = 
}}
'''Minister za solidarno prihodnost Republike Slovenije''' je bil politični vodja [[Ministrstvo za solidarno prihodnost Republike Slovenije|Ministrstva za solidarno prihodnost Republike Slovenije]], ki ga je predlaga [[predsednik Vlade Republike Slovenije]] in imenoval [[Državni zbor Republike Slovenije]] ter je bil po Zakonu o Vladi Republike Slovenije član [[Vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Zakon o Vladi Republike Slovenije (ZVRS)|url=http://pisrs.si/|website=pisrs|accessdate=2023-01-24}}&lt;/ref&gt;

[[Slika:Vrh_koalicije_-_14._3._2023_-_Simon_Maljevac.jpg|sličica|Simon Maljevac|180px]]
Ministrstvo za solidarno prihodnost je bilo ustanovljeno 24. januarja 2023 v okviru reorganizacije [[15. vlada Republike Slovenije|15. slovenske vlade]] pod vodstvom [[Robert Golob|Roberta Goloba]]. Zakon o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije (ZVRS-J), ki je predvidel širitev ministrskih resorjev, je bil potrjen na zakonodajnem referendumu novembra 2022, veljati pa začel 28. decembra 2022.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=V veljavi na referendumu potrjene spremembe zakonov o vladi, o RTV SLO in dolgotrajni oskrbi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-veljavi-na-referendumu-potrjene-spremembe-zakonov-o-vladi-o-rtv-slo-in-dolgotrajni-oskrbi/652435|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-11|language=sl|first=A. K.|last=K}}&lt;/ref&gt; Položaj ministra je pripadel stranki [[Levica (Slovenija)|Levica]], ki je na mesto predlagala [[Simon Maljevac|Simona Maljevca]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Svet Levice potrdil: Kandidat za ministra za solidarno prihodnost je Maljevac|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/svet-levice-potrdil-kandidat-za-ministra-za-solidarno-prihodnost-je-maljevac/649573|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-11|language=sl|first=T. K.|last=B}}&lt;/ref&gt;

29. aprila 2026 je bil sprejet [[Zakon o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije (2026)|Zakon o spremembah Zakona o Vladi RS]], ki je pred nastankom [[16. vlada Republike Slovenije|četrte vlade Janeza Janše]] število ministrskih resorjev znižal z 20 na 15. Ob tem je bilo Ministrstvo za solidarno prihodnost ukinjeno; področje stanovanjske politike se je preneslo na Ministrstvo za okolje in prostor, preostala področja pa so postala del Ministrstva za demografijo, družino in socialne zadeve.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca podprli novelo zakona o vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-nsi-sls-fokus-demokrati-in-resni-ca-podprli-novelo-zakona-o-vladi/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-11|language=sl|first=Al|last=Ma}}&lt;/ref&gt; Edini nosilec naziva Simon Maljevac je tako 5. junija 2026 posle predal [[Polona Rifelj|Poloni Rifelj]] in [[Mateja Ribič|Mateji Ribič]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Večina ministrov prevzela posle, nekateri načrtujejo že prve ukrepe|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vecina-ministrov-prevzela-posle-nekateri-nacrtujejo-ze-prve-ukrepe/784375|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-11|language=sl|first=P.|last=J}}&lt;/ref&gt;

== Seznam ==
==== [[15. vlada Republike Slovenije]] ====
* [[Simon Maljevac]], Levica (24. januar 2023–4. junij 2026)

== Sklici ==
&lt;references /&gt;
[[Kategorija:Ministri vlade Slovenije|Solidarna prihodnost]]
[[Kategorija:Ministrstvo za solidarno prihodnost Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Ministri za solidarno prihodnost Republike Slovenije|*]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 2023]]</text>
      <sha1>py9r1m9dicjwz20q2zuhk6oehfqcyia</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688391</id>
      <parentid>6688240</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T08:57:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>VidicK01</username>
        <id>193275</id>
      </contributor>
      <origin>6688391</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3819" sha1="l5c6a2t265flz8b6hhlws950eokhl4u" xml:space="preserve">{{Infobox official post
| post = Minister za solidarno prihodnost
| body = Republike Slovenije
| image name = 
| image name1 = Flag of Slovenia.svg
| image_size1 = 70px
| incumbent = 
| incumbentsince = 
| member_of = [[Vlada Republike Slovenije]]
| termlength = 4 leta
| first = [[Simon Maljevac]]
| last = Simon Maljevac
| website = 
| residence = Dunajska cesta 21&lt;br&gt;1000 Ljubljana
| image = 
}}
'''Minister za solidarno prihodnost Republike Slovenije''' je bil politični vodja [[Ministrstvo za solidarno prihodnost Republike Slovenije|Ministrstva za solidarno prihodnost Republike Slovenije]], ki ga je predlaga [[predsednik Vlade Republike Slovenije]] in imenoval [[Državni zbor Republike Slovenije]] ter je bil po Zakonu o Vladi Republike Slovenije član [[Vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Zakon o Vladi Republike Slovenije (ZVRS)|url=http://pisrs.si/|website=pisrs|accessdate=2023-01-24}}&lt;/ref&gt;

[[Slika:Vrh_koalicije_-_14._3._2023_-_Simon_Maljevac.jpg|sličica|Simon Maljevac|180px]]
Ministrstvo za solidarno prihodnost je bilo ustanovljeno 24. januarja 2023 v okviru reorganizacije [[15. vlada Republike Slovenije|15. slovenske vlade]] pod vodstvom [[Robert Golob|Roberta Goloba]]. Zakon o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije (ZVRS-J), ki je predvidel širitev ministrskih resorjev, je bil potrjen na zakonodajnem referendumu novembra 2022, veljati pa začel 28. decembra 2022.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=V veljavi na referendumu potrjene spremembe zakonov o vladi, o RTV SLO in dolgotrajni oskrbi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-veljavi-na-referendumu-potrjene-spremembe-zakonov-o-vladi-o-rtv-slo-in-dolgotrajni-oskrbi/652435|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-11|language=sl|first=A. K.|last=K}}&lt;/ref&gt; Položaj ministra je pripadel stranki [[Levica (Slovenija)|Levica]], ki je na mesto predlagala [[Simon Maljevac|Simona Maljevca]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Svet Levice potrdil: Kandidat za ministra za solidarno prihodnost je Maljevac|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/svet-levice-potrdil-kandidat-za-ministra-za-solidarno-prihodnost-je-maljevac/649573|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-11|language=sl|first=T. K.|last=B}}&lt;/ref&gt;

29. aprila 2026 je bil sprejet [[Zakon o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije (2026)|Zakon o spremembah Zakona o Vladi RS]], ki je pred nastankom [[16. vlada Republike Slovenije|četrte vlade Janeza Janše]] število ministrskih resorjev znižal z 20 na 15. Ob tem je bilo Ministrstvo za solidarno prihodnost ukinjeno; področje stanovanjske politike se je preneslo na Ministrstvo za okolje in prostor, preostala področja pa so postala del Ministrstva za demografijo, družino in socialne zadeve.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca podprli novelo zakona o vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-nsi-sls-fokus-demokrati-in-resni-ca-podprli-novelo-zakona-o-vladi/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-11|language=sl|first=Al|last=Ma}}&lt;/ref&gt; Edini nosilec naziva Simon Maljevac je tako 5. junija 2026 posle predal [[Polona Rifelj|Poloni Rifelj]] in [[Mateja Ribič|Mateji Ribič]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Večina ministrov prevzela posle, nekateri načrtujejo že prve ukrepe|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vecina-ministrov-prevzela-posle-nekateri-nacrtujejo-ze-prve-ukrepe/784375|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-11|language=sl|first=P.|last=J}}&lt;/ref&gt;

== Seznam ==
==== [[15. vlada Republike Slovenije]] ====
* [[Simon Maljevac]], Levica (24. januar 2023–4. junij 2026)

== Sklici ==
&lt;references /&gt;
[[Kategorija:Ministri vlade Slovenije|Solidarna prihodnost]]
[[Kategorija:Ministrstvo za solidarno prihodnost Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Ministri za solidarno prihodnost Republike Slovenije|*]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 2023]]</text>
      <sha1>l5c6a2t265flz8b6hhlws950eokhl4u</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Minister za razvoj, strateške projekte in kohezijo Republike Slovenije</title>
    <ns>0</ns>
    <id>531626</id>
    <redirect title="Minister za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije" />
    <revision>
      <id>6688304</id>
      <parentid>5890910</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T23:01:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>EmausBot</username>
        <id>59654</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Minister za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije]]</comment>
      <origin>6688304</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="99" sha1="jddhmaa8lf5h3bfysmyhvupy0d8u2mv" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Minister za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije]]</text>
      <sha1>jddhmaa8lf5h3bfysmyhvupy0d8u2mv</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Minister za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije</title>
    <ns>0</ns>
    <id>531686</id>
    <redirect title="Minister za izobraževanje, znanost in mladino Republike Slovenije" />
    <revision>
      <id>6688303</id>
      <parentid>5891059</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T23:01:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>EmausBot</username>
        <id>59654</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Minister za izobraževanje, znanost in mladino Republike Slovenije]]</comment>
      <origin>6688303</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="84" sha1="6pcuwe0tww1cmw29gx0omdhbqi6llll" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Minister za izobraževanje, znanost in mladino Republike Slovenije]]</text>
      <sha1>6pcuwe0tww1cmw29gx0omdhbqi6llll</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Minister za okolje, podnebje in energijo Republike Slovenije</title>
    <ns>0</ns>
    <id>531943</id>
    <revision>
      <id>6688458</id>
      <parentid>6685276</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T10:54:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>VidicK01</username>
        <id>193275</id>
      </contributor>
      <comment>(17/20) - Novi ministri &amp; preoblikovanje resorjev: ukinitev okolja, podnebja in energije</comment>
      <origin>6688458</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3566" sha1="bwzzj3mko71e6t71g5td4peg2eacfa6" xml:space="preserve">{{Infobox official post
| post = Minister za okolje, podnebje in energijo
| body = Republike Slovenije
| image name = 
| image name1 = Flag of Slovenia.svg
| image_size1 = 70px
| incumbent = 
| incumbentsince = 
| member_of = [[Vlada Republike Slovenije]]
| termlength = 4 leta
| first = [[Bojan Kumer]]
| last = Bojan Kumer
| website = 
| image = 
}}
'''Minister za okolje, podnebje in energijo Republike Slovenije''' je bil politični vodja [[Ministrstvo za okolje, podnebje energijo Republike Slovenije|Ministrstva za okolje, podnebje in energijo Republike Slovenije]], ki ga je predlagala [[predsednik Vlade Republike Slovenije]] in imenoval [[Državni zbor Republike Slovenije]] ter je bil po Zakonu o Vladi Republike Slovenije član [[Vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Zakon o Vladi Republike Slovenije (ZVRS)|url=http://pisrs.si/|website=pisrs|accessdate=2023-01-25}}&lt;/ref&gt;

[[Slika:Novinarska_konferenca_-_22._6._2023_-_Bojan_Kumer.jpg|sličica|Bojan Kumer|180px]]
Resor je ustanovila [[15. vlada Republike Slovenije|15. slovenska vlada]] pod vodstvom Roberta Goloba. Zakon o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije (ZVRS-J), ki je predvidel širitev ministrskih resorjev, je bil potrjen na zakonodajnem referendumu novembra 2022, veljati pa začel 28. decembra 2022.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=V veljavi na referendumu potrjene spremembe zakonov o vladi, o RTV SLO in dolgotrajni oskrbi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-veljavi-na-referendumu-potrjene-spremembe-zakonov-o-vladi-o-rtv-slo-in-dolgotrajni-oskrbi/652435|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-11|language=sl|first=A. K.|last=K}}&lt;/ref&gt; Prejšnjemu resorju za okolje in prostor so priključili naravne vire, ministrstvo je prevzel [[Uroš Brežan]]. Pretekli infrastrukturni minister Bojan Kumer pa je prevzel nov resor okolja, ki sta mu dodani še področji podnebje in energija.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=DZ s 55 glasovi potrdil listo ministrskih kandidatov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-s-55-glasovi-potrdil-listo-ministrskih-kandidatov/655412|website=rtvslo.si|accessdate=2023-01-24|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Premier Golob v DZ vložil seznam kandidatov za ministre v reorganizirani vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/premier-golob-v-dz-vlozil-seznam-kandidatov-za-ministre-v-reorganizirani-vladi/653626|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-12|language=sl|first=A. S. , M.|last=Z}}&lt;/ref&gt;

29. aprila 2026 je bil sprejet [[Zakon o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije (2026)|Zakon o spremembah Zakona o Vladi RS]] (ZVRS-K), ki je pred nastankom [[16. vlada Republike Slovenije|četrte vlade Janeza Janše]] število ministrskih resorjev znižal z 20 na 15. Ob tem je bil resor okolja, podnebja in energije ukinjen; področji okolja in podnebja sta se prenesli na Ministrstvo za okolje in prostor, delovno področje energetike pa je postalo del Ministrstva za infrastrukturo in energetiko.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca podprli novelo zakona o vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-nsi-sls-fokus-demokrati-in-resni-ca-podprli-novelo-zakona-o-vladi/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-06|language=sl|first=Al|last=Ma}}&lt;/ref&gt;

== Seznam ==
==== [[15. vlada Republike Slovenije]] ====

* [[Bojan Kumer]], Gibanje Svoboda (24. januar 2023–4. junij 2026)

== Sklici ==
&lt;references /&gt;
[[Kategorija:Ministri vlade Slovenije|Okolje]]
[[Kategorija:Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 2023]]</text>
      <sha1>bwzzj3mko71e6t71g5td4peg2eacfa6</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Oliver Bogatinov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>535934</id>
    <revision>
      <id>6688142</id>
      <parentid>6640427</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T14:04:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Trenerji GFK Tikveša]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6688142</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4192" sha1="hh0l8fx7m6upl70x7ocs14ljbje78ij" xml:space="preserve">{{Infobox football biography
| name           = Oliver Bogatinov
| height         = 
| birth_date     = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place    = &lt;!-- WD --&gt;
| currentclub    = 
| position       = [[Napadalec (nogomet)|Napadalec]]
| youthyears1    = | youthclubs1 =
| years1         = {{0|0000}}–1999
| clubs1         = [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]]
| caps1          =
| goals1         =
| years2         = 1999–2002
| clubs2         = [[NK Celje|Celje]]
| caps2          = 63
| goals2         = 19
| years3         = 2002–2005
| clubs3         = [[FC Koper|Koper]]
| caps3          = 50
| goals3         = 10
| years4         = 2005–2008
| clubs4         = [[MNK Izola|Izola]]
| caps4          = 39
| goals4         = 14
| years5         = 2008
| clubs5         = [[SC Bonifika|Bonifika]]
| caps5          = 11
| goals5         = 6
| nationalyears1 = 1994–1995
| nationalteam1 = Slovenia do 16 let
| nationalcaps1 = 4
| nationalgoals1 = 0
| nationalyears2 = 1998
| nationalteam2 = Slovenia do 20 let
| nationalcaps2 = 4
| nationalgoals2 = 1
| manageryears1  = 2006–2008
| managerclubs1  = [[MNK Izola|Izola]]
| manageryears2  = 2012–2013
| managerclubs2  = [[ND Mura 05|Mura 05]]
| manageryears3  = 2017–2019
| managerclubs3  = [[NK Aluminij|Aluminij]]
| manageryears4  = 2022–2024
| managerclubs4  = [[NK Radomlje|Radomlje]]
| manageryears5  = 2024–2025
| managerclubs5  = [[FC Koper|Koper]]
| manageryears6  = 2025–2026
| managerclubs6  = [[ND Gorica|Gorica]]
| manageryears7  = 2026– 
| managerclubs7  = [[GFK Tikveš|Tikveš]]
}}
'''Oliver Bogatinov''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]] in [[nogometni trener|trener]], * [[26. september]] [[1978]], [[Jesenice]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Oliver Bogatinov |url=https://www.worldfootball.net/player_summary/oliver-bogatinov/ |website=worldfootball.net |access-date=9 March 2023 |language=en}}&lt;/ref&gt;

Bogatinov je nekdanji profesionalni nogometaš, ki je igral na položaju [[napadalec (nogomet)|napadalca]]. Celotno kariero je igral za slovenske klube [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]], [[NK Celje|Celje]], [[FC Koper|Koper]], [[MNK Izola|Izola]] in [[SC Bonifika|Bonifika]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 130 tekem in dosegel 33 golov. V sezoni 1997/98 je bil prvi strelec [[Druga slovenska nogometna liga|druge slovenske lige]]. Bil je tudi član slovenske reprezentance do 16 in 20 let.

Po končani igralski karieri deluje kot trener pri [[MNK Izola|Izoli]], [[ND Mura 05|Muri 05]], [[NK Aluminij|Aluminiju]], [[NK Radomlje|Radomljah]] in [[FC Koper|Kopru]]. Med letoma 2020 in 2021 je bil športni direktor [[NK Maribor|Maribora]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Oliver BOGATINOV vrača udarec ZLATKU ZAHOVIĆU: &quot;Nisem NEUMEN! Lahko mi očitajo, da nisem bil na LUNI ...&quot; |url=https://ekipa.svet24.si/clanek/nogomet/prva-liga/60a35e4f2fe00/bogatinov |website=Ekipa24.si |access-date=9 March 2023 |date=18 May 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Oliver Bogatinov, športni direktor NK Maribor: Po kavč trenerjih dobivamo še kavč igralce in klube |url=https://www.dnevnik.si/1042929629 |website=Dnevnik |access-date=9 March 2023 |date=18 May 2020 |archive-date=2023-03-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230305101539/https://www.dnevnik.si/1042929629 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{sports links}}

{{Najboljši strelci Druge slovenske nogometne lige}}
{{normativna kontrola}}

{{škrbina o nogometašu}}

{{DEFAULTSORT:Bogatinov, Oliver}}
[[Kategorija:Slovenski nogometaši]]
[[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 16 let]]
[[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 20 let]]
[[Kategorija:Nogometaši NK Triglava]]
[[Kategorija:Nogometaši NK Celja]]
[[Kategorija:Nogometaši NK Kopra]]
[[Kategorija:Nogometaši MNK Izole]]
[[Kategorija:Nogometaši NK Bonifike]]
[[Kategorija:Slovenski nogometni trenerji]]
[[Kategorija:Trenerji MNK Izole]]
[[Kategorija:Trenerji ND Mure 05]]
[[Kategorija:Trenerji NK Aluminija]]
[[Kategorija:Trenerji NK Radomelj]]
[[Kategorija:Trenerji NK Kopra]]
[[Kategorija:Jeseniški športniki]]
[[Kategorija:Trenerji ND Gorice]]
[[Kategorija:Trenerji GFK Tikveša]]</text>
      <sha1>hh0l8fx7m6upl70x7ocs14ljbje78ij</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Aartswoud</title>
    <ns>0</ns>
    <id>537176</id>
    <revision>
      <id>6688318</id>
      <parentid>6682609</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T03:45:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6688318</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="14578" sha1="mhkdgyqxnm88iq9iswv77bpikyhmxc6" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje|name=Aartswoud|settlement_type=Vas|official_name=&lt;!-- if different from name --&gt;|native_name=&lt;!-- if different from name --&gt;|native_name_lang=nl|image_skyline=Schoolstraat.43.Aartswoud.jpg|image_alt=|image_caption=|image_flag=|image_shield=|nickname=|motto=|image_map=LocatieOpmeer.png|map_caption=|image_map1=Map NL - Opmeer - Aartswoud.svg|map_caption1=Aartswoud v občini Opmeer.|pushpin_map=&lt;!-- Netherlands --&gt;|pushpin_map_caption=Lokacija na Nizozemskem|subdivision_type=[[Država]]|subdivision_name=Nizozemska|subdivision_type1=[[Provinca]]|subdivision_name1=[[Severna Holandija]]|subdivision_type2=[[Občina]]|subdivision_name2=[[Opmeer]]|leader_title=|leader_name=|leader_party=|coordinates_footnotes=|elevation_m=|elevation_min_m=|area_footnotes=|area_total_km2=|established_title=|established_date=|population_footnotes=&lt;!-- for references: use &lt;ref&gt; tags --&gt;|population_total=490|population_as_of=1. januar 2005|population_demonym=|population_note=|population_density_km2=auto|postal_code_type=[[Poštna številka]]|postal_code=|area_code_type=[[Omrežna skupina]]|area_code=|website=|footnotes=}}

'''Aartswoud''' (zahodnofrizijsko: ''Ierswoud'' &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://docplayer.nl/63606818-Leefbaarheidsplan-aartswoud.html|publisher=Aartswoud|year=2016|title=Leefbaarheidsplan Aartswoud|language=nl|accessdate=23 April 2018|archive-date=2023-03-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20230325185149/http://docplayer.nl/63606818-Leefbaarheidsplan-aartswoud.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; ) je vas v [[Nizozemska|nizozemski]] provinci [[Severna Holandija]], del občine Opmeer. Leži približno 12 km severovzhodno od Heerhugowaarda.

Aartswoud je bil naseljen že od [[Neolitik|neolitika]], cerkev pa je morda obstajala že leta 1395; v vasi še danes stoji cerkveni stolp iz 16. stoletja. Nekdanje pristaniško naselje na [[Zuiderzee|Zuiderzeeju]] je po ustanovitvi Wieringermeerja ostalo brez izhoda na morje. Vas leži na Westfriese Omringdijku, nasipu, dokončanem leta 1250, ki ščiti območje 800 km2, in je zdaj dostopna točka za več naravnih rezervatov, ki povrnejo zemljo, pokrajino, vodne gladine ter floro in favno prejšnjega podeželja Zahodne Frizije.

== Zgodovina ==
Območje Aartswouda je bilo naseljeno že od poznega neolitika in tamkajšnje naselbine (katere ostanki so 40-80 m široki in 300 m dolgi&lt;ref name=&quot;LP&quot;&gt;{{Navedi knjigo|editor-first=J.|editor-last=Gardiner|chapter=Wetland Exploitation and Upland Relations of Prehistoric Communities in the Netherlands|first=L. P.|last=Louwe Kooijmans|title=Flatlands and wetlands: Current themes in East Anglian archaeology|location=Norwich|year=1993|pages=71-116|url=https://openaccess.leidenuniv.nl/bitstream/handle/1887/1103/171_047.pdf}}&lt;/ref&gt;) ki je pomemben vir za [[Kultura zvončastih čaš|kulturo zvončastih čaš]].&lt;ref&gt;{{Navedi časopis|last=Beckerman|first=S. M.|year=2011–2012|title=Dutch beaker chronology re-examined|url=https://books.google.com/books?id=G3nFSwnoSJEC&amp;pg=PA39|journal=Palaeohistoria|volume=53/54|pages=25–64|isbn=978-94-91431-14-2}}&lt;/ref&gt; Makrobotanični ostanki z najdišča so Einkorn pšenica, Emmer, [[navadna pšenica]], [[Ječmen|goli in oluščeni ječmen]] ter [[lan]].&lt;ref name=&quot;LP&quot; /&gt; {{Efn|Louwe Kooijmans refers for a more extensive description to {{navedi knjigo|last=Pals|first=J. P.|year=1983|chapter=Plant remains from Aartswoud, a Neolithic site in the coastal area|editor1-last=van Zeist|editor1-first=W.|editor2-last=Casparie|editor2-first=W.A.|title=Plants and Ancient Man|location=Rotterdam|pages=313-21}}}} V [[Srednji vek|srednjem veku]] in dokler ni bil poznejši Wieringermeer polderiziran in pristanišče zasuto, je bil Aartswoud pristaniška vas na [[Zuiderzee|Zuiderzeeju]].{{Sfnp|van Ginkel-Meester et al|2006}}

Prvi dokumentiran pojav imena je iz leta 1311, ''Nedartswoude''; različici sta ''Edaertswoude'' in ''Edairtswoude'' . &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.westfriesarchief.nl/historie/38-historie/werkgebied/gemeenten/voor-1812/288-gemeenten-voor1812-aartswoud|publisher=Westfries Archief|title=Aartswoud voor 1812|language=nl|accessdate=23 April 2018}}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; Ime je možna referenca na gozdnato območje (''woud'') v lasti družine Edaert, katere ime je frizijsko. To je pozneje postalo ''Aertswoud'' (1450) z različnimi zapisi za začetne samoglasnike in končno Aartswoud.&lt;ref name=leefbaar&gt;{{cite web |url=http://docplayer.nl/63606818-Leefbaarheidsplan-aartswoud.html |publisher=Aartswoud |year=2016 |title=Leefbaarheidsplan Aartswoud |language=nl |access-date=23 April 2018 |archive-date=2023-03-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230325185149/http://docplayer.nl/63606818-Leefbaarheidsplan-aartswoud.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Edikt iz leta 1404 določa, da mora biti nasip v Aartswoudu vedno mogoče prebiti v nujnih primerih; to se je zgodilo leta 1573, med obleganjem Alkmaarja, ko so bili polderji na območju španskega tabora poplavljeni. &lt;ref&gt;{{Navedi časopis|title=Aartswoud|journal=West-Friesland's &quot;Oud en nieuw&quot;|issue=7|page=203}}&lt;/ref&gt; Vas je bila kraj vznemirjenja leta 1799, ko je med [[Anglo-Ruska invazija na Holandijo|anglo-rusko invazijo na Nizozemsko]] batavski poveljnik Herman Willem Daendels napadel četo britanskih vojakov, ki jih je vodil podpolkovnik Stewart, in ujel dvajset mož in trinajst konj.{{Sfnp|Ball|Bohdanowicz|2017}}

Po viru iz leta 1844 je bilo območje, vključno s Hoogwoudom in Aartswoudom, v lasti Edwarda ali Everta, sina [[Viljem IV. Bavarski|bavarskega vojvode Viljema IV]]., ki je za svojo družino prevzel priimek Hoogwoud. Leta 1607 ga je pridobil Lamoral Egmontski, iz [[Plemiška rodbina Egmond|družine grofov Egmontskih]]. Sredi 18. stoletja je bil v lasti Viljema Mavricija Catskega, leta 1844 pa Matevž Ivan Worbert, [[Gospodje Wassenaarski|grof Wassenaarski]].{{Sfnp|van der Aa|1812|p=793|ps=none}}

=== Cerkev in stolp ===
[[Slika:Tower.NHChurch.Aartswoud.jpg|sličica| Nizozemska reformirana cerkev, Aartswoud]]
Cerkev v Aartswoudu je verjetno izpričana že leta 1395 pod imenom ''Nederswout'', zagotovo pa v letih 1460–1550, glede na arhiv Domfabriek, upravno središče, ki pripada katedrali sv. Martina v Utrechtu. Na enem od tramov cerkve naj bi bil vklesan napis »1515«. Pred rušenjem so cerkev pregledali in skicirali; risbe so arhivirane pri Rijksdienst voor het Cultureel Erfgoed.{{Sfnp|van den Berg|1955}}

Današnja nizozemska reformirana cerkev je iz leta 1884 in sta jo zasnovala C. Deutekom in C. Leeuw.{{Sfnp|Jongepier|Poot|1996|p=170|ps=none}} Njegov kvadratni opečni stolp, v treh delih, ki ga obkroža majhna kamnita kupola, je srednjeveški in izvira iz prve polovice 16. stoletja. Na kamnu nad vhodom je vklesana datacija popravila iz leta 1635. Cerkveni zvon je v dvajsetih letih 16. stoletja ulil Henricus Nieman. Neogotski detajl stolpa izvira iz leta 1895,{{Sfnp|van Ginkel-Meester et al|2006|pp=378–379|ps=none}} ko je bila zgradba na zahodni in južni strani prekrita z novo opeko in kamnom, najnižji del severne strani pa ometan.{{Sfnp|van den Berg|1955}} Sedanja [[dvoranska cerkev]] nadomešča poznogotsko cerkev in ima [[Eklekticizem v arhitekturi|eklektične]] detajle ter okenske okvirje iz litega železa.{{Sfnp|van Ginkel-Meester et al|2006}} Ima škatlasto klop iz leta 1641, bogato okrašeno z &quot;lepimi primeri lesenih rezbarij iz 17. st.&quot;, &lt;ref&gt;{{Navedi časopis|title=Medemblik|journal=De opmerker|language=nl|publisher=Architectura et Amicitia|volume=11|pages=403–405}}&lt;/ref&gt; ki je po heraldični podobi pripadala družini Soete Laeckenskih.{{Sfnp|van Ginkel-Meester et al|2006}} Cerkvene orgle je leta 1885 zgradil nemški izdelovalec orgel Richard Paul Ibach.{{Sfnp|Jongepier|Poot|1996}} Veliko [[župnišče]] je bilo zgrajeno leta 1872.{{Sfnp|van Ginkel-Meester et al|2006|pp=378–379|ps=none}}

Lokalno ljudsko izročilo pravi, da je cerkveni stolp deloval tudi kot [[svetilnik]], saj je bila obala pri Aartswoudu nevarna, in da so kurili tudi ognje, da bi zmedli ladje v upanju, da bi potonile, da bi lahko ukradli njihov tovor.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=De polderloze polder bij Aartswoud, kon het maar overal zo zijn|work=[[Trouw]]|first=Monica|last=Wesseling|date=22 April 2018|language=nl}}&lt;/ref&gt;

== Fizična in socialna geografija ==
Vas je linijska naselbina, ki se je začela s poselitvijo in izkoriščanjem [[Visoko barje|visokega barja]] v poznem srednjem veku. Takrat je bila vas na Zuiderzee; sredi 16. stoletja je bilo izkopano pristanišče, ki je bilo nato po nastanku Wieringermeerja (severno od vasi) leta 1930 zasuto {{Sfnp|van Ginkel-Meester et al|2006|pp=378–379|ps=none}}

Aartswoud je bil do leta 1812 samostojna vas; 1. januarja 1812 je bil vključen v občino Hoogwoud. Poleg vaškega naselja je vas vključevala številne hiše vzdolž vzhodne strani Langereisa in severni del De Gouwe ter del Kold van Dussen. Sodno je spadal pod jurisdikcijo [[Gospoščina (Nizozemska)|gospoščino]] Hoogwouda do marca 1811.&lt;&lt;ref name=archief&gt;{{cite web |url=http://www.westfriesarchief.nl/historie/38-historie/werkgebied/gemeenten/voor-1812/288-gemeenten-voor1812-aartswoud |publisher=Westfries Archief |title=Aartswoud voor 1812 |language=nl |access-date=23 April 2018 |archive-date=25 March 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230325185153/https://www.westfriesarchief.nl/historie/38-historie/werkgebied/gemeenten/voor-1812/288-gemeenten-voor1812-aartswoud |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Aartswoud je imel kongregacijo celinske reformirane cerkve, ki je kasneje postala nizozemska reformirana kongregacija, in je imela svoj cerkveni svet in pridigarja. Aartswoudski katoličani so spadali pod [[misijon]] Hoogwouda. &lt;ref name=&quot;archief&quot;/&gt;

== Prebivalstvo ==
Statistično območje &quot;Aartswoud&quot;, ki lahko vključuje tudi okoliško podeželje, ima okoli 490 prebivalcev &lt;ref name=&quot;CBS2&quot;&gt;Statistics Netherlands (CBS), [http://statline.cbs.nl/ ''Statline: Kerncijfers wijken en buurten 2003–2005'']. As of 1 January 2005.&lt;/ref&gt; Prejšnja štetja običajno združujejo Aartswoud in Hoogwoud.

== Naravni rezervati in druge zanimivosti ==
V vasi je [[Rundveemuseum|govedorejski muzej]], katerega naloga je rešiti starejše sorte goveda pred izumrtjem.&lt;ref name=wesseling&gt;{{cite news |title=De polderloze polder bij Aartswoud, kon het maar overal zo zijn |newspaper=[[Trouw]] |first=Monica |last=Wesseling |date=22 April 2018 |language=nl}}&lt;/ref&gt; V bližini je mlin na veter Westuit Nr. 7, znan tudi kot Koggemolen.&lt;ref name=&quot;Data&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.molendatabase.nl/nederland/molen.php?nummer=623|title=Aartswoud, North Holland|publisher=Molendatabase|language=nl|accessdate=23 April 2018}}&lt;/ref&gt; Tri naravne rezervate v bližini vasi, Weelpolder, Braakpolder in Kolk van Dussen, upravlja Landschap Noord-Holland.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Natuur- en Wandelgids Noord-Holland|date=9 February 2014|publisher=[[Landschap Noord-Holland]]|accessdate=30 April 2014|page=1|url=https://issuu.com/landschapnh/docs/inkijkexemplaar|language=nl|archive-date=2023-03-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20230325185142/https://issuu.com/landschapnh/docs/inkijkexemplaar|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

=== Weelpolder ===
V bližini vasi je naravni rezervat Weelpolder.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.landschapnoordholland.nl/terrein/weelpolder|title=Weelpolder|language=nl|accessdate=23 April 2018|publisher=[[Landschap Noord-Holland]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180423232451/https://www.landschapnoordholland.nl/terrein/weelpolder|archivedate=23 April 2018}}&lt;/ref&gt;

=== Braakpolder ===
Aartswoud omogoča dostop do Braakpolderja (''braak'', &quot;prelom&quot;, kaže na njegov izvor; izhaja iz nekdanjega preboja v nasipu).&lt;ref name=&quot;wesseling&quot;/&gt; {{Sfnp|NGV|1990}} Braakpolder je zdaj naravni rezervat in kmetje, ki imajo to zemljo v najemu, morajo ohraniti zemljo čim bolj naravno in smejo na primer kositi travinje šele ko odrastejo ali vzletijo piščanci močvirskih ptic, kot je [[Priba|severni škratek]].&lt;ref name=&quot;wesseling&quot; /&gt; Braakpolder je eno od ducata najpomembnejših arheoloških lokacij v provinci, z ostanki, datiranimi celo 2500 pr.n.š. Da bi jih zaščitili, so dvignili nivo vode, da bi ustvarili okolje, ki je bolj revno s kisikom, kar podaljšuje njihov obstoj. Južno od Braakpolderja je območje, imenovano Braakpolder Zuid, ki je bilo vzpostavljeno, da deluje kot poplavni bazen v času visoke vode.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.landschapnoordholland.nl/terrein/braakpolder|title=Braakpolder|language=nl|accessdate=23 April 2018|publisher=[[Landschap Noord-Holland]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180423232503/https://www.landschapnoordholland.nl/terrein/braakpolder|archivedate=23 April 2018}}&lt;/ref&gt;

== Reference ==

=== Opombe ===
{{Seznam opomb|notes=}}

=== Sklici ===
{{reflist|30em|refs=}}

===Bibliografija===
{{refbegin}}
*{{citation |last1=Ball |first1=Philip |first2=Kate |last2=Bohdanowicz |url=https://books.google.com/books?id=zNUoDwAAQBAJ&amp;pg=PA152 |title=A Waste of Blood and Treasure: The 1799 Anglo-Russian Invasion of the Netherlands |publisher=Pen and Sword |year=2017 |isbn=978-1-4738-8521-9}}
*{{citation |last1=Jongepier |first1=Jan |last2=Poot |first2=Willem |title=Orgels in Noord-Holland: historie, bouw en gebruik van de Noordhollandse kerkorgels |publisher=Pirola |year=1996 |isbn=978-90-6455-222-9}}
*{{citation |url=https://books.google.com/books?id=BAIVAAAAIAAJ&amp;pg=PA81 |title=Holland's Noorderkwartier |author=Nederlandse Genealogische Vereniging |publisher=Brill |year=1990 |ref={{harvid|NGV|1990}}}}
*{{citation |last=van der Aa |first=A. J. |url=https://books.google.com/books?id=rmZIAQAAIAAJ&amp;pg=PA793 |title=Aardrijkskundig woordenboek der Nederlanden, Part 5 |year=1812 |publisher=J. Noorduyn |language=nl}}
*{{citation |last=van den Berg |first=Herma M. |url=http://www.dbnl.org/tekst/berg229west01_01/berg229west01_01_0014.php |title=Westfriesland, Tessel en Wieringen |year=1955 |location=The Hague |publisher=Staatsdrukkerij en Uitgeverijbedrijf}}
*{{citation |last1=van Ginkel-Meester |first1=Saskia |last2=Kolman |first2=Chris |last3=Rommes |first3=Ronald |last4=Stades-Vischer |first4=Elisabeth |last5=Stenvert |first5=Ronald |url=http://www.dbnl.org/tekst/sten009monu11_01/sten009monu11_01_0085.php |title=Monumenten in Nederland: Noord-Holland |year=2006 |language=nl|ref={{harvid|van Ginkel-Meester et al|2006}}}}
{{refend}}

{{Authority control}}
[[Kategorija:Arheološka najdišča na Nizozemskem]]
[[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]]</text>
      <sha1>mhkdgyqxnm88iq9iswv77bpikyhmxc6</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Avtoportret (Dürer, Madrid)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>539416</id>
    <revision>
      <id>6688472</id>
      <parentid>6314114</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T11:41:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6688472</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7501" sha1="pvcjrdbd6ocbgyq5f8hbnrc7mdkc1kz" xml:space="preserve">{{Infobox artwork
|image_file=Selbstporträt, by Albrecht Dürer, from Prado in Google Earth.jpg 
|title=Avtoportret
|artist=[[Albrecht Dürer]]
|medium=Olje na tabli
|year=1498
|height_metric=52
|width_metric=41
|metric_unit=cm
|museum=[[Muzej Prado]]
|city= Madrid
}}

'''''Avtoportret''''' (ali '''''Avtoportret pri 26 letih''''') je drugi od treh naslikanih avtoportretov [[Albrecht Dürer|Albrechta Dürerja]] in je bil narejen v olju na leseni plošči leta 1498, po njegovem prvem potovanju v Italijo. V upodobitvi se Dürer povzdigne v družbeni položaj, za katerega je verjel, da ustreza umetniku njegovih sposobnosti. Predstavlja se v polovični dolžini, pod lokom, obrnjen proti gledalcu. Ima aroganten izraz, ki izda zanesljivo samozavest mladega umetnika na vrhuncu svojih sposobnosti. Njegova prisotnost obvladuje slikovni prostor, od klobuka, ki sega skoraj do vrha platna, do roke, postavljene na spodnji rob, kjer nasloni svoje prste, obdane v fine bogate rokavice.&lt;ref name=&quot;b60&quot;&gt;Bailey, 60&lt;/ref&gt;

Do nekega časa v 19. stoletju je bila slika obešena in shranjena kot spremljevalni del s ''[[Portret Dürerjevega očeta pri 70 letih|Portretom Dürerjevega očeta pri 70 letih]]''; leta 1636 je mesto [[Nürnberg]] podarilo dve sliki kot par [[Karel I. Angleški|Karlu I.]]&lt;ref name=&quot;Weiss&quot;&gt;Wieseman, Marjorie E. &quot;[http://www.nationalgallery.org.uk/paintings/research/the-painters-father 'The Painter's Father', 1497] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121005121348/http://www.nationalgallery.org.uk/paintings/research/the-painters-father |date=2012-10-05 }}&quot;. National Gallery, London, 30 June 2010. Retrieved 13 August 2011.&lt;/ref&gt; in to delo je na neki točki pridobil [[Filip IV. Španski|Filip IV.]]. Danes je v [[muzej Prado|muzeju Prado]] v [[Madrid]]u.&lt;ref&gt;[https://www.museodelprado.es/en/the-collection/art-work/-self-portrait/8417d190-eb9d-4c52-9c89-dcdcd0109b5b ''Self-portrait''], Museo del Prado&lt;/ref&gt;

== Opis ==
Dürer je upodobljen pred odprtim oknom pred ravno pokrajino, ki vsebuje jezero in oddaljene zasnežene gore. Pokrajina lahko predstavlja bodisi spomin na njegova nedavna potovanja v tujino bodisi njegovo notranje duševno stanje.&lt;ref name=Br132&gt;Brion, 132&lt;/ref&gt; Svetloba se razliva skozi okno in pada vzdolž njegove glave, da poudari njegovo nežno polt in dolge blond lase. Dürer je oblečen z ženstveno gracioznostjo v razkošna, ekstravagantna oblačila, ki kažejo vpliv italijanske mode. Njegova srajca ali srajca z nizkim ovratnikom je iz finega platna, nabrana in okrašena s trakom iz zlate pletenice ali vezenine in se nosi pod odprto majico in ogrinjalom, zavezanim čez eno ramo. Njegov bel suknjič ima črno podlogo pod belo plisirano srajco, katere vertikale se ujemajo s horizontalami njegovega pokrivala. Njegovi prsti so prekrižani, skriti v svilenih rokavicah, nenavadna poza za Dürerjevo zgodnjo kariero; vedno je bil zelo pozoren pri detajlih rok svojih varuhov, ki običajno kažejo kako držijo predmet; primeri vključujejo blazino, rožni venec, list papirja in rožo.&lt;ref&gt;Waetzoldt, Wilhelm. &quot;Dürer and his times&quot;. London: Phaidon Press, 1950. 111&lt;/ref&gt;

Dürer je predstavljen kot skoraj zapeljiv, s klobukom z ostrimi vzorci, ki je na dolgih, skoraj dekliško zavihanih svetlih pramenih las&lt;ref&gt;Na svojem zadnjem polnem avtoportretu iz leta 1500 Dürer svoje svetle lase skriva pod temno lasuljo, ki pa je tudi skodrana.&lt;/ref&gt; pod nagnjenim koničastim klobukom s kitko. Gleda gledalca s hladnim ironičnim pogledom.

== Interpretacija ==
Umetnostni zgodovinar Marcel Brion verjame, da avtoportret pomeni slovo od njegove neodgovorne mladosti, priznanja, ki ga je prejel med obiskom Italije, in njegove splošne bojazni, ko se je 15. stoletje bližalo koncu in so nad germanskimi državami viseli temni oblaki. Sredina prijetne ravne ravnine in jezera morda predstavlja njegova potovanja od 1492 do 1497, vendar so zasenčena s strmimi gorskimi ledeniki; slutnje, kaj se obeta. V tem Brion interpretira umetnikovo stanje kot pogled v svojo prihodnost in preteklost. Dürerjev mladostni značaj je bil navdušen, pustolovski in zadržan, in ko je leta 1490 zapustil svoj rojstni Nürnberg, da bi odpotoval kot slikarski popotnik, je svojo zgodnjo mladost preživel zapuščeno in skoraj brez posledic. Ko je bil ta portret naslikan, je bil že doma in dovolj star, da je začel sprejemati odgovornosti.

Dürer se je že uveljavil kot pomemben umetnik in se je morda bal, da bi ta status izgubil. V naslednjem desetletju, preden je oktobra 1506 zapustil Italijo in se vrnil domov, je pisal svojemu prijatelju Willibaldu Pirckheimerju: »Kako bom zmrznil po tem soncu! Tukaj sem gospod, doma samo parazit.«&lt;ref name=&quot;SM60&quot;&gt;Sturge Moore, 60&lt;/ref&gt; Po teh besedah bi lahko sklepali, da je njegovo ekstravagantno samoreprezentacijo mogoče razumeti kot paravan, ki ga je Brion opisal kot »zunanjo kožo [[buba|bube]], ki jo odvrže bodoča osebnost, v senci tega pogleda, ko prihajajoči vihar nasprotujočih si čustev izbruhne nanj.«&lt;ref&gt;Brion, 133-34&lt;/ref&gt; Na koncu so bili njegovi strahovi napačni; kmalu po njegovi vrnitvi v Nürnberg so ga vsi hvalili in mu podelili družbeni status, ki je bil enakovreden »Ehrbarenu« (bogatemu trgovcu). Naslednje leto je izdal svojo izdajo »Apokalipse« in njegov osebni in samovšečni strah je bil izpodrinjen z bolj metafizičnimi skrbmi.&lt;ref&gt;Brion, 134&lt;/ref&gt;

==Galerija==
&lt;gallery widths=&quot;140px&quot; heights=&quot;180px&quot; perrow=&quot;4&quot;&gt;
File:Durer-self-portrait-at-the-age-of-thirteen.jpg|''[[Avtoportret v starosti 13 let (Dürer)|Avtoportret v starosti 13 let]]'', 1484. [[Srebrenka (slikarska tehnika)|srebrenka]], Dunaj
File:Self-portrait-with-a-pillow-1103-mid.jpg|''Avtoportret z blazino'', 1491-92. Študija za avtoportret v Louvru je bila narejena na hrbtni strani tega platna.&lt;ref&gt;Bailey, 38&lt;/ref&gt;
File:Albrecht-self.jpg|''[[Portret umetnika, ki drži bodiko]]'', 1493. [[Louvre]]
File:Albrecht Dürer - 1500 self-portrait (High resolution and detail).jpg|''[[Avtoportret (Dürer, München)|Avtoportret pri 28 letih]]'', 1500. [[Stara pinakoteka, München]]. Tu se Dürer predstavi v portretu, ki se močno sklicuje na ikonografijo Kristusa.
&lt;/gallery&gt;

== Sklici ==
{{external media | width = 210px | align = right | headerimage= [[File:Durer, autoritratto di monaco 03.JPG|210px]]| video1 = [http://smarthistory.khanacademy.org/durers-self-portrait-1500.html Dürer's ''Self-portrait (1500)''], Smarthistory&lt;ref name=&quot;smarth&quot;&gt;{{navedi splet | title =Dürer's Self-portrait (1500) | work = | publisher =Smarthistory at Khan Academy | date = | url =http://smarthistory.khanacademy.org/durers-self-portrait-1500.html | accessdate =February 11, 2013 | archive-date =2014-10-10 | archive-url =https://web.archive.org/web/20141010154111/http://smarthistory.khanacademy.org/durers-self-portrait-1500.html | url-status =dead }}&lt;/ref&gt; }}
{{sklici|2}}

=== Viri ===
* Bailey, Martin. ''Dürer''. London: Phidon Press, 1995. {{ISBN|0-7148-3334-7}}
* Marcel Brion. ''Dürer''. London: Thames and Hudson, 1960
* Sturge Moore, Thomas. ''Albert Dürer''. Kessinger Publishing, 2004. {{ISBN|1-4191-0533-7}}

== Zunanje povezave ==
{{commons category|Self-portraits by Albrecht Dürer}}
* [https://www.sammlung.pinakothek.de/de/bookmark/artwork/anxgBRZd4E Pinakothek]
* [http://employees.oneonta.edu/farberas/arth/arth200/artist/durer_intro.html The Self-Portraits of Albrecht Dürer]

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Dela Albrechta Dürerja]]
[[Kategorija:Slike leta 1498]]</text>
      <sha1>pvcjrdbd6ocbgyq5f8hbnrc7mdkc1kz</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Vili Treven</title>
    <ns>0</ns>
    <id>545571</id>
    <revision>
      <id>6688443</id>
      <parentid>6217478</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T10:06:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-32552-67</username>
        <id>260877</id>
      </contributor>
      <comment>/* Županske volitve leta 2010 */</comment>
      <origin>6688443</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1355" sha1="pddmm58eqgi63quipv3tq4egsbylskp" xml:space="preserve">{{Infopolje Funkcionar|name=Vili Treven|nationality=[[Slovenci|slovenska]]|successor=[[Jasna Gabrič]]|party=[[Socialni demokrati]], [[LDS]], [[DeSUS]]|image=|order=[[Seznam županov Občine Trbovlje|Župan Občine Trbovlje]]|termstart=[[2010]]|termend=[[2014]]|predecessor=[[Bogdan Barovič]]|deputy=}}'''Vili Treven''', [[Slovenci|slovenski]] [[politik]], * [[28. avgust]] [[1952]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Za občinski svet 183 Trboveljčanov|url=https://zon.si/za-obcinski-svet-183-trboveljcanov/|website=ZON|date=2014-09-22|accessdate=2023-07-09|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

Med letoma 2010 in 2014 je bil župan Občine Trbovlje.

== Županske volitve leta 2010 ==
Treven je kot kandidat treh političnih strank, [[Socialni demokrati|SD]], [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]] in [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]], kandidiral na trboveljskih županskih volitvah leta 2010. Proti Mitji Rozini, kandidatu [[Slovenska nacionalna stranka|SNS]], je zmagal samo za 0.04 % glasov.

== Sklici ==
[[Kategorija:Župani Občine Trbovlje]]
&lt;references /&gt;
{{Škrbina-politik}}
{{DEFAULTSORT:Treven, Vili}}
[[Kategorija:Slovenski politiki]]
[[Kategorija:Člani Liberalne demokracije Slovenije]]
[[Kategorija:Člani Socialnih demokratov (Slovenija)]]
[[Kategorija:Člani Demokratične stranke upokojencev Slovenije]]
[[Kategorija:Trboveljčani]]</text>
      <sha1>pddmm58eqgi63quipv3tq4egsbylskp</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Arenal</title>
    <ns>0</ns>
    <id>551608</id>
    <revision>
      <id>6688413</id>
      <parentid>6622182</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T09:32:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6688413</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10240" sha1="s23cyzjkkdys6qa4fptlayof3e5kifa" xml:space="preserve">{{Infopolje Gora
| name = Vulkan Arenal 
| photo = Arenal volcano. Costa Rica.jpg
| photo_caption = 
| elevation_m = 1670
| elevation_ref =
| prominence_m = 
| map = Kostarika
| map_caption = Kostarika
| label_position = right
| location = provinca Alajuela, [[Kostarika]]
| coordinates = {{koord novi|10|27|48|N|84|42|12|W|type:mountain_region:CR_scale:100000|format=dms|display=inline,title}}
| range_coordinates = 
| coordinates_ref = 
| topo = 
| type = [[Stratovulkan]] 
| age = 7000 let star
| last_eruption = 1968 do 2010
| first_ascent = 
| easiest_route = 
}}
[[File:arenallong.jpg|thumb|Arenal novembra 2006]]
'''Vulkan Arenal''' ({{lang-es|Volcán Arenal}}) je aktivni [[andezit]]ni [[stratovulkan]] v severozahodni [[Kostarika|Kostariki]], približno 90 km severozahodno od [[San José]]ja, v provinci Alajuela, kantonu San Carlos in okrožju La Fortuna. Vulkan Arenal je visok najmanj 1633 metrov.&lt;ref name=&quot;CRVSO&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.ovsicori.una.ac.cr/vulcanologia/volcanes/arenal.htm |title=Arenal |publisher=Costa Rican Vulcanologic and Seismologic Observatory |language=es |access-date=2009-10-11 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100212205306/http://www.ovsicori.una.ac.cr/vulcanologia/volcanes/arenal.htm |archive-date=2010-02-12 }}&lt;/ref&gt; Je stožčaste oblike s [[krater]]jem s premerom 140 metrov. Geološko gledano Arenal velja za mlad vulkan in je ocenjen na manj kot 7500 let.&lt;ref name=&quot;GVP&quot;&gt;{{cite gvp|vn=345033|name=Arenal|accessdate=2009-10-11}}&lt;/ref&gt; Znan je tudi kot ''Pan de Azúcar'', ''Canaste'', ''Volcan Costa Rica'', ''Volcan Río Frío'' ali 'Vrh Guatusos'.

Vulkan je bil več sto let mirujoč in je imel na vrhu 2 kraterja z manjšo aktivnostjo [[fumarola|fumarol]], pokritih z gostim rastlinjem. Leta 1968 je nepričakovano izbruhnil in uničil majhno mesto Tabacón. Zaradi izbruha so na zahodnih bokih nastali še trije kraterji, a le eden od njih obstaja še danes. Arenalov izbruh od leta 1968 do 2010 je deseti najdaljši vulkanski izbruh na Zemlji od leta 1750.&lt;ref name=&quot;GVPDatabase2020-12&quot;&gt;{{navedi splet | url=https://volcano.si.edu/faq/index.cfm?question=longesteruptions | title=What volcanoes have had the longest eruptions? | publisher=Smithsonian Institution | work=Global Volcanism Program — Volcanoes of the World (version 4.9.2) | editor-last=Venzke | editor-first=E. | date=10 December 2020 | doi=10.5479/si.GVP.VOTW4-2013 | access-date=15 December 2020}}&lt;/ref&gt; Od leta 2010 je Arenal v mirovanju.&lt;ref name=&quot;Arenal Volcano&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://crtraveling.com/arenal-volcano |title=Arenal Volcano |publisher=crtraveling.com |access-date=2015-10-14}}&lt;/ref&gt;

== Geografija in opis ==
Arenal je eden od sedmih zgodovinsko aktivnih kostariških vulkanov skupaj s [[Poás]]om, [[Irazú]]jem, [[Miravalles]]om, [[Orosí]]jem, kompleksom [[Rincón de la Vieja]] in [[Turrialba|Turrialbom]]. Do leta 2010 je bil najbolj aktiven vulkan Kostarike in eden izmed desetih najbolj aktivnih vulkanov na svetu. Seizmologi ga preučujejo že vrsto let. Vulkan je v središču [[narodni park vulkana Arenal|narodnega parka vulkana Arenal]] v severnem delu države, 15 kilometrov jugozahodno od okrožja La Fortuna v San Carlosu (kanton).&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.arenal.net/arenal-volcano-overview.htm|title=Arenal Volcano Costa Rica overview|publisher=Arenal.net|access-date=2015-06-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20150613055201/http://www.arenal.net/arenal-volcano-overview.htm|archive-date=2015-06-13|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Območje vulkana Arenal je pomembno [[razvodje]] za jezero Arenal. Voda iz rezervoarja se uporablja za hidroelektrično energijo. Povezan je tudi z nacionalnim sistemom.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.arenal.net/lake-arenal-dam.htm |title=Lake Arenal Dam - Costa Rica |publisher=Arenal.net |access-date=2015-06-19}}&lt;/ref&gt;

Arenal ima več eruptivnih odprtin.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://volcano.oregonstate.edu/arenal |title=Arenal &amp;#124; Volcano World &amp;#124; Oregon State University |publisher=Volcano.oregonstate.edu |date=1968-07-29 |access-date=2015-06-19}}&lt;/ref&gt; Chato je mirujoči stratovulkanski stožec. Domneva se, da je Chato prvič izbruhnil pred 38.000 leti v obdobju [[pleistocen]]a in nazadnje izbruhnil pred približno 3500 leti. Chatito je lavina kupola z nadmorsko višino 1100 metrov. Espina je še ena lavina kupola.
[[File:CostaRica Arenal Volcano (pixinn.net).jpg|center|thumb|800px|Vulkan Arenal z jezerom Arenal na levi]]

== Geološka zgodovina ==
Arenal je najmlajši od vseh vulkanov v Kostariki. Znanstveniki so lahko njegovo delovanje datirali več kot 7000 let nazaj. Območje je ostalo večinoma neraziskano do leta 1937, ko je potekala dokumentirana ekspedicija za dosego vrha.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.costarica21.com/Arenal-Volcano.html#Facts_&amp;_Data |title=Arenal Volcano, Costa Rica. Recent Eruption &amp; Activity 2012, 2010 |publisher=Costarica21.com |access-date=2015-06-19 |archive-date=2021-02-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210222043214/http://www.costarica21.com/Arenal-Volcano.html#Facts_&amp;_Data |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Bruhal je od leta 1968 do leta 2010.

=== 29. julij 1968 ===
[[File:CostaRica Arenal Volcano 1968Flow (pixinn.net).jpg|thumb|left|Arenal leta 2014, pogled iz starega toka lave iz leta 1968]]

V ponedeljek, 29. julija 1968, ob 7.30 je nenadoma in silovito izbruhnil vulkan Arenal. Izbruhi so se neprekinjeno nadaljevali več dni in pokopali več kot 15 kvadratnih kilometrov s skalami, lavo in pepelom. Ko je bilo končno konec, so izbruhi ubili 87 ljudi in pokopali 3 majhne vasi – Tabacón, Pueblo Nuevo in San Luís – ter prizadeli več kot 232 kvadratnih kilometrov ozemlja. Pridelki so bili pokvarjeni, premoženje uničeno in veliko živine pobite.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.arenal.net/arenal-volcano-1968-eruption.htm |title=Arenal Volcano 1968 eruption |publisher=Arenal.net |access-date=2015-06-19}}&lt;/ref&gt;

Na vrhuncu svoje divje dejavnosti je vulkan metal velikanske skale – nekatere so tehtale več ton – več kot kilometer stran s hitrostjo 600 metrov na sekundo.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last1=Alvarado Induni |first1=Guillermo |title=El devastador despertar del volcán Arenal en 1968 |url=https://www.nacion.com/ancora/el-devastador-despertar-del-volcan-arenal-en-1968/EG5QBTRSLVDEJBRE3GIGZWJHXQ/story/ |website=nacion.com |publisher=La Nación |access-date=18 January 2023}}&lt;/ref&gt; Te eksplozije bi nato oblikovale tri nove aktivne kraterje.

Tri naselja so bila uničena na zahodni strani vulkana, naselje z imenom El Borio na vzhodni strani pa je ostalo nedotaknjeno in nepoškodovano. Priljubljen mit je, da se je El Borio po tem, ko je vulkan prenehal bruhati, preimenoval v ''La Fortuna'', kar pomeni 'Sreča', kar se nanaša na njegovo srečo, da je vulkan izbruhnil na zahodu in ne na vzhodu. Prebivalci mesta so ga že pred izbruhom leta 1968 preimenovali v La Fortuna. 'Sreča' se nanaša na ravna, rodovitna zemljišča na tem območju, ki niso podobna grobemu, goratemu terenu, ki obdaja večino vulkana Arenal.

=== Junij 1975 ===
Med 17. in 21. junijem 1975 se je iz enega od kraterjev usulo več plazov. Vegetacija ob reki Tabacon je bila uničena in velika količina materiala je bila odložena na rečno strugo. Štiri močne eksplozije so v nebo odnesle tudi velike količine pepela. Pepel se je razpršil na razdalji 26 kilometrov.

=== Marec 1996 ===
V tem času je vulkan začel proizvajati redne tokove lave, ki so jih spremljale občasne eksplozije plinov. To je bila redna aktivnost vulkana do 5. maja 1998.

=== 5. maj 1998 ===
Vulkan Arenal je v torek popoldne, 5. maja 1998, doživel vrsto velikih izbruhov. Prvi izbruh je bil zabeležen ob 13.05. ko je razpadel del severozahodne stene kraterja. Med to eksplozijo so iz vulkana odletele velike količine lave, kamenja in pepela. Še en izbruh se je zgodil ob 14.20 z materialom, ki izvira iz istega dela kraterja.

Strokovnjak s kostariškega vulkanskega in seizmičnega observatorija je pojasnil, da izbruhi niso nič nenavadnega za vulkan. Kljub temu je bila ob tej priložnosti količina lave v kraterju znatno večja od običajne in se je izlilo več materiala. Tudi tokrat se je sprožil [[zemeljski plaz]], saj je del stene kraterja odpadel na severozahodni strani. Ta pojav se pojavlja občasno, čeprav so bile tokrat posledice večje kot sicer.

Kot običajen previdnostni ukrep so oblasti razglasile rdeči alarm, zaprle cesto med La Fortuno in Tilaránom, ki poteka okoli severne strani vulkana, in evakuirale približno 450 ljudi (večinoma turistov) iz neposredne okolice, vključno z več hoteli in turističnimi centri. O poškodbah zaradi vulkanske dejavnosti ni poročil.

Ob 17.20 uri v torek je vulkan še vedno sproščal material, vendar se je aktivnost znatno zmanjšala.

=== 7. maj 1998 ===
Izbruhi 7. maja 1998 so poškodovali 2 kvadratna kilometra terena in uničili 400 x 100 metrov veliko območje zelenega gozda v bližini vulkana Arenal. V steni kraterja se je odprla razpoka, dolga 500 metrov  in globoka 10 metrov in ves material je zdrsnil po strani vulkana.

V tem dnevu so poročali o 23 izbruhih med 13.05 in 19.00, nato pa se je vulkan vrnil v normalno stanje. Oblasti niso poročale o neobičajnem obnašanju in narodni park so ponovno odprli isti teden. Lokalni seizmologi preiskujejo aktivnost vulkana, čuvaji parka pa še naprej odločno skrbijo za varnostni obseg.

=== Oktober 2010 ===
Zadnji sporočeni izbruh, prisotnost fumarol na vrhu, lokalni organi so pod zelenim opozorilom (mirno stanje).

== Sklici ==
{{sklici}}

==Zunanje povezave ==
{{Commons category|Arenal Volcano}}
* [http://www.geo.mtu.edu/volcanoes/central_america/costa_rica/arenal/ MTU Volcanoes Page: Arenal]
* [http://www.costarica21.com/Arenal-Volcano.html Updated (and detailed) information and images about Arenal and its recent activity]
* [http://www.arenal.net/arenal-volcano.htm Most recent pictures of Arenal eruptions]
* [http://www.fortunawelcome.com/arenal-volcano/ Jorque Barquero's Personal Account of the 1968 Eruption]
* {{Wikivoyage-inline|Fortuna (Costa Rica)}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Vulkani v Kostariki]]
[[Kategorija:Stratovulkani]]
[[Kategorija:Gore v Kostariki]]</text>
      <sha1>s23cyzjkkdys6qa4fptlayof3e5kifa</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Uporabnik:A09/AfC log</title>
    <ns>2</ns>
    <id>556875</id>
    <revision>
      <id>6688365</id>
      <parentid>6687630</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T07:53:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>Beležim odklonjen [[Osnutek:Skupina GAS KRAS]] ([[:en:WP:AFCH|AFCH]])</comment>
      <origin>6688365</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="34318" sha1="eqbf5s7gbdz3cik2kcjtnxqmrvvdkxe" xml:space="preserve">

=== marec 2024 ===
# Accepted [[:Osnutek:Stroopov učinek]] by [[Uporabnik:Jakpo56|Jakpo56]] 16:17, 4. marec 2024 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Vasilij Prešern]] (npov &amp; bio) by [[Uporabnik:89.212.142.214|89.212.142.214]] 21:33, 5. marec 2024 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Andreina Trusgnach]] (bio) by [[Uporabnik:Slavica Radinja|Slavica Radinja]] 21:25, 8. marec 2024 (CET)
# Accepted [[:Osnutek:Osebnosti, povezane z Lokovško planoto]] by [[Uporabnik:LiWinBra|LiWinBra]] 21:28, 8. marec 2024 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Ka te trga]] (music) by [[Uporabnik:Tlukac34|Tlukac34]] 21:32, 8. marec 2024 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Eva Kovač]] (bio) by [[Uporabnik:Urban Sifrar|Urban Sifrar]] 21:37, 8. marec 2024 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Jure Čeh]] (bio) by [[Uporabnik:888klotilda5|888klotilda5]] 18:44, 11. marec 2024 (CET)
# Declined [[:Uporabnik:Tadeus umetnost/Tadej Žugman]] (bio) by [[Uporabnik:Tadeus umetnost|Tadeus umetnost]] 16:12, 19. marec 2024 (CET)

=== april 2024 ===
# Declined [[:Osnutek:Damjan Volf]] (bio) by [[Uporabnik:Damjan Volf|Damjan Volf]] 22:16, 7. april 2024 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Vojna na Balkanu]] (v) by [[Uporabnik:2A00:1A20:2900:1B4E:811F:78C5:F3B:8777|2A00:1A20:2900:1B4E:811F:78C5:F3B:8777]] 19:39, 19. april 2024 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Lučka Lučovnik]] (bio) by [[Uporabnik:2A01:261:4B1:1E00:3948:7E90:13CB:A241|2A01:261:4B1:1E00:3948:7E90:13CB:A241]] 08:44, 20. april 2024 (CEST)
# Accepted [[:Osnutek:Sramotilni steber v Negovi]] by [[Uporabnik:RokNem|RokNem]] 12:10, 20. april 2024 (CEST)
# Accepted [[:Osnutek:Sramotilni steber v Brestanici]] by [[Uporabnik:RokNem|RokNem]] 14:05, 20. april 2024 (CEST)
# Accepted [[:Osnutek:Radovljiška sramotilna klop]] by [[Uporabnik:Nikasin|Nikasin]] 21:25, 23. april 2024 (CEST)
# Rejected [[:Osnutek:Domen Kovačič]] by [[Uporabnik:Marcina poldeguza|Marcina poldeguza]] 12:39, 24. april 2024 (CEST)
# Accepted [[:Osnutek:Sodniško žezlo iz Žužemberka]] by [[Uporabnik:T032146|T032146]] 12:22, 29. april 2024 (CEST)
# Accepted [[:Osnutek:Gavge pri Kostelu]] by [[Uporabnik:46.164.6.224|46.164.6.224]] 13:11, 29. april 2024 (CEST)
# Accepted [[:Osnutek:Motniški pranger]] by [[Uporabnik:TZ24042001|TZ24042001]] 21:01, 29. april 2024 (CEST)

=== maj 2024 ===
# Declined [[:Osnutek:Bogdan Osolnik]] (bio) by [[Uporabnik:46.248.70.96|46.248.70.96]] 22:34, 2. maj 2024 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Bogomil Pepel]] (bio) by [[Uporabnik:Apepel|Apepel]] 22:35, 2. maj 2024 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Srednje šole za odrasle]] (v) by [[Uporabnik:MajaMe1|MajaMe1]] 23:22, 4. maj 2024 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Pravno priznanje spola]] (v) by [[Uporabnik:Onstran|Onstran]] 17:48, 6. maj 2024 (CEST)
# Accepted [[:Osnutek:Pravno priznanje spola]] by [[Uporabnik:Onstran|Onstran]] 19:32, 6. maj 2024 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Prostovoljno gasilsko društvo Griže]] (v) by [[Uporabnik:‎195.138.196.80|‎195.138.196.80]] 18:58, 7. maj 2024 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Gregor Samastur]] (bio) by [[Uporabnik:46.150.36.250|46.150.36.250]] 17:43, 9. maj 2024 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Relentless youth]] (music) by [[Uporabnik:Thegreatlibrarian|Thegreatlibrarian]] 17:10, 16. maj 2024 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Prisluhnimo tišini]] (music) by [[Uporabnik:Thegreatlibrarian|Thegreatlibrarian]] 17:11, 16. maj 2024 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Anže Gallus Petelin]] (music) by [[Uporabnik:Vesoljec2000|Vesoljec2000]] 17:14, 16. maj 2024 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Anže Gallus Petelin]] (bio) by [[Uporabnik:Vesoljec2000|Vesoljec2000]] 21:54, 16. maj 2024 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Eva Kovač]] (bio) by [[Uporabnik:Urban Sifrar|Urban Sifrar]] 21:43, 17. maj 2024 (CEST)
# Accepted [[:Osnutek:Srednje šole za odrasle]] by [[Uporabnik:MajaMe1|MajaMe1]] 21:44, 17. maj 2024 (CEST)
# Accepted [[:Osnutek:Raški pranger]] by [[Uporabnik:Tinkara7777|Tinkara7777]] 21:59, 17. maj 2024 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Sabira Hajdarević]] (music) by [[Uporabnik:188.196.46.181|188.196.46.181]] 13:57, 18. maj 2024 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Bakučiol]] (adv) by [[Uporabnik:Živa Hamun|Živa Hamun]] 11:07, 23. maj 2024 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Bellona (mitologija)]] (v &amp; context) by [[Uporabnik:89.142.190.72|89.142.190.72]] 21:29, 24. maj 2024 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Jaka Štiglic]] (context) by [[Uporabnik:84.52.156.241|84.52.156.241]] 15:48, 26. maj 2024 (CEST)
# Accepted [[:Osnutek:Radioterapija z mikronskimi žarki]] by [[Uporabnik:NinaSkorja|NinaSkorja]] 18:40, 26. maj 2024 (CEST)

=== junij 2024 ===
# Declined [[:Osnutek:Živa Vilfan]] (athlete) by [[Uporabnik:46.123.251.32|46.123.251.32]] 21:01, 1. junij 2024 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Bunker Pr ' Barabonu]] (npov) by [[Uporabnik:176.76.227.71|176.76.227.71]] 21:02, 1. junij 2024 (CEST)
# Rejected [[:Osnutek:Jernej Dolinšek]] by [[Uporabnik:62.84.232.60|62.84.232.60]] 19:01, 2. junij 2024 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Podmrzlica]] (v) by [[Uporabnik:Hribuc|Hribuc]] 12:31, 3. junij 2024 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Matjaž Borovničar]] (bio) by [[Uporabnik:2001:1470:F66F:EE:C4D:B2B7:350D:2ABF|2001:1470:F66F:EE:C4D:B2B7:350D:2ABF]] 14:53, 5. junij 2024 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Glasbena šola Franca Šturma]] (corp) by [[Uporabnik:Evaleh1380|Evaleh1380]] 18:53, 18. junij 2024 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Kulturno umetniško društvo Angel Besednjak Maribor]] (corp) by [[Uporabnik:193.2.127.240|193.2.127.240]] 16:57, 20. junij 2024 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Tilen Žbona]] (bio) by [[Uporabnik:31.15.206.15|31.15.206.15]] 17:49, 21. junij 2024 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Milan Predan]] (bio) by [[Uporabnik:178.79.124.41|178.79.124.41]] 17:57, 21. junij 2024 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Idejalisti]] (corp) by [[Uporabnik:Tb25.bz|Tb25.bz]] 22:30, 21. junij 2024 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Idejalisti]] (corp) by [[Uporabnik:Tb25.bz|Tb25.bz]] 08:49, 22. junij 2024 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Jože Jama]] (bio) by [[Uporabnik:86.61.71.201|86.61.71.201]] 19:24, 22. junij 2024 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:2003 v Iraku in Časovnica invazije na Irak 2003]] (v) by [[Uporabnik:89.142.241.76|89.142.241.76]] 23:09, 27. junij 2024 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Odvetnik za dedno pravo]] (v) by [[Uporabnik:MajaMe1|MajaMe1]] 18:15, 30. junij 2024 (CEST)

=== julij 2024 ===
# Declined [[:Osnutek:Dr. Jaka Vadnjal]] (lang) by [[Uporabnik:JakaHatlak2|JakaHatlak2]] 14:38, 9. julij 2024 (CEST)
# Rejected [[:Osnutek:GreenGrass RolePlay]] by [[Uporabnik:84.41.68.63|84.41.68.63]] 12:38, 13. julij 2024 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Menjava glasbe]] (book) by [[Uporabnik:Cajnik|Cajnik]] 15:08, 17. julij 2024 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Jure Jakob]] (bio) by [[Uporabnik:InesSemenič|InesSemenič]] 21:23, 18. julij 2024 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Darka Zvonar Predan]] (bio) by [[Uporabnik:2A00:EE2:600E:7500:30CE:FB78:BC20:95F1|2A00:EE2:600E:7500:30CE:FB78:BC20:95F1]] 21:24, 18. julij 2024 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Makiavelizem]] (v &amp; essay) by [[Uporabnik:176.76.227.10|176.76.227.10]] 10:50, 20. julij 2024 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Oplast]] (corp) by [[Uporabnik:Pipi Skoda|Pipi Skoda]] 13:42, 20. julij 2024 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Primorje (podjetje)]] (corp) by [[Uporabnik:Pipi Skoda|Pipi Skoda]] 13:44, 20. julij 2024 (CEST)

=== avgust 2024 ===
# Declined [[:Osnutek:Zombs Royale]] (v &amp; context) by [[Uporabnik:212.235.191.38|212.235.191.38]] 16:21, 22. avgust 2024 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Heset ahmeti]] (bio &amp; npov) by [[Uporabnik:Heset60|Heset60]] 19:46, 27. avgust 2024 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Gašper Lenič]] (bio) by [[Uporabnik:86.61.85.36|86.61.85.36]] 23:29, 28. avgust 2024 (CEST)

=== september 2024 ===
# Declined [[:Osnutek:V senci sojenic]] (v) by [[Uporabnik:Eva Poljanec|Eva Poljanec]] 19:43, 4. september 2024 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Buondelmonti]] (nn &amp; custom) by [[Uporabnik:62.84.231.8|62.84.231.8]] 14:32, 14. september 2024 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Dr. Jaka Vadnjal]] (bio &amp; npov) by [[Uporabnik:JakaHatlak2|JakaHatlak2]] 15:16, 23. september 2024 (CEST)

=== oktober 2024 ===
# Declined [[:Osnutek:Liquid gasoline]] (music) by [[Uporabnik:TERMI13|TERMI13]] 16:28, 5. oktober 2024 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Dean Premik]] (bio) by [[Uporabnik:Premik91|Premik91]] 19:11, 7. oktober 2024 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Cistanche tubulosa]] (v) by [[Uporabnik:176.76.224.132|176.76.224.132]] 17:34, 12. oktober 2024 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Borut Mahnič]] (bio) by [[Uporabnik:119.12.141.132|119.12.141.132]] 22:32, 18. oktober 2024 (CEST)

=== november 2024 ===
# Declined [[:Osnutek:Medaljon sv. Benedikta]] (v) by [[Uporabnik:DJSeratoFS|DJSeratoFS]] 21:38, 15. november 2024 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Informatizacija procesov v pametnih mestih]] (neo &amp; essay) by [[Uporabnik:Moj Ca Jan|Moj Ca Jan]] 13:16, 25. november 2024 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Enotni vstopni portali in identitete]] (essay) by [[Uporabnik:Tmkosi|Tmkosi]] 18:31, 27. november 2024 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Nadzorni sistemi]] (v &amp; essay) by [[Uporabnik:Wievpia|Wievpia]] 15:40, 28. november 2024 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Internet stvari]] (v &amp; mergeto) by [[Uporabnik:Gregor Brodnik|Gregor Brodnik]] 18:36, 28. november 2024 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Zgodovina pohištva iz baroka]] (v &amp; context) by [[Uporabnik:46.122.97.23|46.122.97.23]] 19:42, 29. november 2024 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Zgodovina pohištva v renesansi]] (v &amp; context) by [[Uporabnik:46.122.97.23|46.122.97.23]] 19:43, 29. november 2024 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Avtonomna dostavna vozila]] (v) by [[Uporabnik:146.212.111.40|146.212.111.40]] 14:34, 30. november 2024 (CET)
# Accepted [[:Osnutek:Sovraštvo (roman)]] by [[Uporabnik:Lanaa123|Lanaa123]] 14:39, 30. november 2024 (CET)

=== december 2024 ===
# Declined [[:Osnutek:Energijsko učinkovite stavbe]] (context) by [[Uporabnik:46.122.69.207|46.122.69.207]] 16:29, 1. december 2024 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Informacijska arhitektura in infrastruktura v pametnih mestih]] (v &amp; context) by [[Uporabnik:2A00:EE2:1610:16:989E:8ADB:DDE1:FA2F|2A00:EE2:1610:16:989E:8ADB:DDE1:FA2F]] 21:05, 2. december 2024 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Načrtovanje]] (context) by [[Uporabnik:Marjana Žniderič|Marjana Žniderič]] 21:07, 2. december 2024 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Katarina Polajnar Horvat]] (ilc) by [[Uporabnik:Moreinfo111|Moreinfo111]] 20:05, 4. december 2024 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Alež Bačko]] (joke) by [[Uporabnik:Aleš Bočko|Aleš Bočko]] 10:26, 7. december 2024 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Alen Borišek]] (bio) by [[Uporabnik:Uninvited666|Uninvited666]] 16:46, 7. december 2024 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Leon Pučnik]] (bio) by [[Uporabnik:Leonpuco|Leonpuco]] 08:23, 10. december 2024 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Mahathir Mohamad]] (ilc) by [[Uporabnik:218.208.8.111|218.208.8.111]] 20:39, 13. december 2024 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Afera Litijska]] (v) by [[Uporabnik:User 0738|User 0738]] 20:40, 13. december 2024 (CET)
# Accepted [[:Osnutek:Alen Borišek]] by [[Uporabnik:Uninvited666|Uninvited666]] 21:32, 13. december 2024 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Shadu Odhiambo Lisec]] (bio) by [[Uporabnik:Marko Podgorsek|Marko Podgorsek]] 21:38, 13. december 2024 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Mind Juice]] (music) by [[Uporabnik:Mindjuice24|Mindjuice24]] 23:45, 14. december 2024 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Ernest Pleh]] (bio) by [[Uporabnik:2A00:EE2:2100:AE00:546A:F1C0:C2D2:E892|2A00:EE2:2100:AE00:546A:F1C0:C2D2:E892]] 15:30, 15. december 2024 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Primož Zalaznik]] (music) by [[Uporabnik:2001:871:261:4D6:F06D:5D92:C98A:8D73|2001:871:261:4D6:F06D:5D92:C98A:8D73]] 20:43, 16. december 2024 (CET)
# Accepted [[:Uporabnik:Flowiki33/Živa Remic]] by [[Uporabnik:Flowiki33|Flowiki33]] 19:34, 17. december 2024 (CET)
# Accepted [[:Osnutek:Tomaž Gorec]] by [[Uporabnik:Nika Ožbolt|Nika Ožbolt]] 15:03, 18. december 2024 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Diana Košir]] (bio) by [[Uporabnik:Jure Pakiž|Jure Pakiž]] 14:15, 19. december 2024 (CET)
# Accepted [[:Osnutek:Primož Zalaznik]] by [[Uporabnik:Jozhefina|Jozhefina]] 20:48, 25. december 2024 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Leon Pučnik]] (context) by [[Uporabnik:Leonpuco|Leonpuco]] 20:51, 25. december 2024 (CET)
# Accepted [[:Uporabnik:VsevedniŠkratek/Cerkev Marijinega vnebovzetja, Dole pri Litiji]] by [[Uporabnik:VsevedniŠkratek|VsevedniŠkratek]] 22:25, 25. december 2024 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Železniška proga Lupoglav–Raša]] (v) by [[Uporabnik:Uros ferrari stojanovic|Uros ferrari stojanovic]] 23:27, 28. december 2024 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Jure Jeraj]] (bio) by [[Uporabnik:JurePDZ|JurePDZ]] 13:56, 29. december 2024 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Vid Legradić]] (bio) by [[Uporabnik:Vlegra1|Vlegra1]] 13:58, 29. december 2024 (CET)

=== januar 2025 ===
# Declined [[:Uporabnik:Portobisso/Aleš Pavlin]] (bio) by [[Uporabnik:46.122.71.159|46.122.71.159]] 18:43, 1. januar 2025 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Petra Seliškar]] (bio) by [[Uporabnik:86.61.48.40|86.61.48.40]] 23:06, 3. januar 2025 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Sebastjan Grosek]] (athlete) by [[Uporabnik:Lucfds|Lucfds]] 17:14, 4. januar 2025 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Rosana Sancin]] (bio) by [[Uporabnik:Rosana Sancin|Rosana Sancin]] 17:08, 5. januar 2025 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Definicija silobrana]] (context) by [[Uporabnik:Rado Krušič|Rado Krušič]] 22:26, 5. januar 2025 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Silvester Vogrinec (mojster)]] (mergeto) by [[Uporabnik:Vilimerc|Vilimerc]] 13:02, 6. januar 2025 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Gorazd Lampe]] (music) by [[Uporabnik:188.198.88.44|188.198.88.44]] 20:55, 6. januar 2025 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Luka Vovk]] (music) by [[Uporabnik:Lukavovk|Lukavovk]] 23:56, 6. januar 2025 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Zgodovina Švice]] (v &amp; context) by [[Uporabnik:46.164.61.193|46.164.61.193]] 00:42, 9. januar 2025 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Prekurzor]] (v) by [[Uporabnik:31.15.245.194|31.15.245.194]] 20:06, 10. januar 2025 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Murska ravan]] (v) by [[Uporabnik:109.182.53.165|109.182.53.165]] 15:04, 12. januar 2025 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Miran Müllner]] (bio) by [[Uporabnik:Miran iz Grčne|Miran iz Grčne]] 22:27, 12. januar 2025 (CET)
# Accepted [[:Osnutek:Mala (roman)]] by [[Uporabnik:Jure Pakiž|Jure Pakiž]] 12:12, 14. januar 2025 (CET)
# Accepted [[:Osnutek:Jožef Virk]] by [[Uporabnik:MinisterPatriot|MinisterPatriot]] 17:02, 19. januar 2025 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Outfit7]] (corp) by [[Uporabnik:Idolybloom|Idolybloom]] 16:28, 20. januar 2025 (CET)
# Accepted [[:Osnutek:Dragotin Ferdinand Ripšl]] by [[Uporabnik:MinisterPatriot|MinisterPatriot]] 21:51, 21. januar 2025 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Twin star]] (v) by [[Uporabnik:213.172.245.233|213.172.245.233]] 20:39, 23. januar 2025 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Cheshire cat]] (v) by [[Uporabnik:213.172.245.233|213.172.245.233]] 20:40, 23. januar 2025 (CET)
# Accepted [[:Osnutek:Josip Mal]] by [[Uporabnik:MinisterPatriot|MinisterPatriot]] 10:50, 28. januar 2025 (CET)
# Accepted [[:Osnutek:Andreina Trusgnach]] by [[Uporabnik:Sivimedved|Sivimedved]] 14:50, 29. januar 2025 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Zdravko Zagožen]] (bio) by [[Uporabnik:Pikica1987|Pikica1987]] 14:54, 29. januar 2025 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Vaginalna farmacevtska oblika]] (v) by [[Uporabnik:92.37.99.112|92.37.99.112]] 14:28, 30. januar 2025 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Stojan Špegel]] (bio) by [[Uporabnik:31.15.140.200|31.15.140.200]] 14:34, 30. januar 2025 (CET)

=== februar 2025 ===
# Declined [[:Osnutek:Aleksandar Ivanko]] (bio) by [[Uporabnik:212.200.247.73|212.200.247.73]] 12:28, 1. februar 2025 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Transgene]] (v) by [[Uporabnik:46.150.58.142|46.150.58.142]] 17:45, 4. februar 2025 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Dominik Jakšič]] (music) by [[Uporabnik:178.58.75.150|178.58.75.150]] 12:26, 6. februar 2025 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Rajko Bizjak]] (bio) by [[Uporabnik:86.61.53.73|86.61.53.73]] 12:30, 6. februar 2025 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Viktor Juščenko]] (v) by [[Uporabnik:46.150.93.61|46.150.93.61]] 00:38, 10. februar 2025 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Marfanov sindrom]] (v) by [[Uporabnik:31.15.172.39|31.15.172.39]] 20:17, 19. februar 2025 (CET)

=== marec 2025 ===
# Declined [[:Osnutek:Poljanski camino]] (v) by [[Uporabnik:Bojan2005|Bojan2005]] 00:12, 6. marec 2025 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Medgeneracijski center Vezenine Bled]] (v &amp; adv) by [[Uporabnik:86.61.75.103|86.61.75.103]] 17:44, 10. marec 2025 (CET)
# Declined [[:Osnutek:GRINGA]] (music) by [[Uporabnik:Ceninmark|Ceninmark]] 17:08, 13. marec 2025 (CET)
# Declined [[:Osnutek:GRINGA]] (v) by [[Uporabnik:Ceninmark|Ceninmark]] 17:21, 13. marec 2025 (CET)

=== april 2025 ===
# Declined [[:Osnutek:Performance storyboard]] (v &amp; adv) by [[Uporabnik:DEMETRA Wiki|DEMETRA Wiki]] 14:09, 4. april 2025 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Alen Kočar]] (bio) by [[Uporabnik:A09|A09]] 23:15, 6. april 2025 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Ana Marija Krajnc]] (bio) by [[Uporabnik:2A01:E0A:4EC:B1B0:DBBF:60CA:7870:5A54|2A01:E0A:4EC:B1B0:DBBF:60CA:7870:5A54]] 12:37, 9. april 2025 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Jože Sodja]] (bio) by [[Uporabnik:176.76.227.68|176.76.227.68]] 15:34, 12. april 2025 (CEST)
# Rejected [[:Osnutek:TRST JE NAŠ]] by [[Uporabnik:194.249.74.3|194.249.74.3]] 11:47, 16. april 2025 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Darko Stojnić]] (bio) by [[Uporabnik:Neza376|Neza376]] 23:52, 18. april 2025 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Jožef Kovač]] (bio) by [[Uporabnik:Soulfly 5er|Soulfly 5er]] 12:12, 22. april 2025 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Mind Trade d.o.o.]] (v) by [[Uporabnik:Dopolnila Sen|Dopolnila Sen]] 14:13, 24. april 2025 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Osebna identiteta]] (v &amp; essay) by [[Uporabnik:188.230.129.76|188.230.129.76]] 15:35, 24. april 2025 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Zala Klopčič]] (v) by [[Uporabnik:Anže Žagar|Anže Žagar]] 22:09, 25. april 2025 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Dr. Jaka Vadnjal]] (bio) by [[Uporabnik:JakaHatlak2|JakaHatlak2]] 11:09, 26. april 2025 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Dr. Jaka Vadnjal]] (bio) by [[Uporabnik:JakaHatlak2|JakaHatlak2]] 22:08, 30. april 2025 (CEST)

=== maj 2025 ===
# Accepted [[:Osnutek:Marguerite Duras]] by [[Uporabnik:Bernetiči|Bernetiči]] 00:44, 5. maj 2025 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Stefan Żeromski]] (custom) by [[Uporabnik:PolonistikaLS2025|PolonistikaLS2025]] 17:51, 5. maj 2025 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Maj Šmid]] (bio) by [[Uporabnik:Frenk presheren|Frenk presheren]] 19:25, 6. maj 2025 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Edin Krnić]] (bio &amp; adv) by [[Uporabnik:Travel With Me|Travel With Me]] 21:43, 11. maj 2025 (CEST)
# Accepted [[:Osnutek:Stefan Żeromski]] by [[Uporabnik:PolonistikaLS2025|PolonistikaLS2025]] 00:36, 21. maj 2025 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Gibanje Novi glas upokojencev]] (nn) by [[Uporabnik:Blejcan777|Blejcan777]] 13:06, 21. maj 2025 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Lim Smrad in Žila]] (music) by [[Uporabnik:SchreZbrc|SchreZbrc]] 17:10, 23. maj 2025 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Žima Slovenija (Tovarna)]] (corp) by [[Uporabnik:212.185.66.18|212.185.66.18]] 20:09, 28. maj 2025 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:ZUNANJI ODNOSI PODKRALJESTVA NOVE ŠPANIJE]] (v &amp; essay) by [[Uporabnik:PiiaTomsic|PiiaTomsic]] 15:36, 29. maj 2025 (CEST)
# Rejected [[:Osnutek:FIlip Rovan Mulej]] by [[Uporabnik:2001:1470:F717:CC:A824:D860:19EB:BCF6|2001:1470:F717:CC:A824:D860:19EB:BCF6]] 14:25, 30. maj 2025 (CEST)

=== junij 2025 ===
# Declined [[:Osnutek:Politična in pravna sotvarja &quot;carinske vojne&quot; v Sloveniji (1991)]] (essay) by [[Uporabnik:Raprep|Raprep]] 17:13, 7. junij 2025 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Žan Slak]] (athlete) by [[Uporabnik:46.122.67.109|46.122.67.109]] 11:31, 11. junij 2025 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Milena Jaklič]] (bio &amp; ai) by [[Uporabnik:95.176.129.180|95.176.129.180]] 21:15, 16. junij 2025 (CEST)
# Rejected [[:Osnutek:Luka Kohek]] by [[Uporabnik:91.246.235.57|91.246.235.57]] 22:46, 30. junij 2025 (CEST)

=== julij 2025 ===
# Odklonjen [[:Osnutek:Manca Rožman]] (athlete) uporabnika [[Uporabnik:MajaBR|MajaBR]] 16:42, 2. julij 2025 (CEST)
# Odklonjen [[:Osnutek:Lošinj (film)]] (film) uporabnika [[Uporabnik:Agenttoni|Agenttoni]] 17:30, 17. julij 2025 (CEST)

=== avgust 2025 ===
# Odklonjen [[:Osnutek:Dušan Mandić]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:DušanMandićDušan111|DušanMandićDušan111]] 22:42, 7. avgust 2025 (CEST)
# Odklonjen [[:Osnutek:Priscila Gulič Pirnat]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:PriscilaGP|PriscilaGP]] 09:46, 8. avgust 2025 (CEST)
# Odklonjen [[:Osnutek:Leopold Brenčič]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:46.122.69.165|46.122.69.165]] 21:54, 22. avgust 2025 (CEST)
# Odklonjen [[:Osnutek:Mateja Meško]] (athlete) uporabnika [[Uporabnik:LjubljanaResearcher|LjubljanaResearcher]] 12:27, 24. avgust 2025 (CEST)
# Odklonjen [[:Osnutek:Franc Čuš (2023)]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:213.161.20.6|213.161.20.6]] 12:43, 28. avgust 2025 (CEST)
# Odklonjen [[:Osnutek:Društvo Zlata Slovenija]] (corp) uporabnika [[Uporabnik:Blejcan5|Blejcan5]] 10:49, 30. avgust 2025 (CEST)
# Odklonjen [[:Osnutek:Xsport]] (corp) uporabnika [[Uporabnik:Nobody7916|Nobody7916]] 19:16, 30. avgust 2025 (CEST)

=== september 2025 ===
# Odklonjen [[:Osnutek:Anitina srca]] (event) uporabnika [[Uporabnik:MALI STEF|MALI STEF]] 22:00, 1. september 2025 (CEST)
# Odklonjen [[:Osnutek:Kamenčki prijaznosti]] (event) uporabnika [[Uporabnik:MALI STEF|MALI STEF]] 22:00, 1. september 2025 (CEST)
# Odklonjen [[:Osnutek:Rok Jožef Gršić]] (bio &amp; ai) uporabnika [[Uporabnik:~2025-52528-0|~2025-52528-0]] 17:28, 5. september 2025 (CEST)
# Odklonjen [[:Osnutek:TRILE]] (music &amp; ai) uporabnika [[Uporabnik:LOCO GANG|LOCO GANG]] 12:39, 8. september 2025 (CEST)
# Odklonjen [[:Osnutek:Alenka Orel]] (bio &amp; ai) uporabnika [[Uporabnik:UstvarjalniLisjak|UstvarjalniLisjak]] 11:22, 9. september 2025 (CEST)
# Odklonjen [[:Osnutek:Virtual Steel]] (nn &amp; ai) uporabnika [[Uporabnik:ToniC911|ToniC911]] 16:25, 15. september 2025 (CEST)
# Odklonjen [[:Osnutek:Gstarcad Mechanical]] (nn &amp; ai) uporabnika [[Uporabnik:ToniC911|ToniC911]] 16:25, 15. september 2025 (CEST)
# Odklonjen [[:Osnutek:AxisVM programska oprema]] (nn &amp; ai) uporabnika [[Uporabnik:ToniC911|ToniC911]] 16:27, 15. september 2025 (CEST)
# Odklonjen [[:Osnutek:GstarCAD]] (nn &amp; ai) uporabnika [[Uporabnik:ToniC911|ToniC911]] 16:27, 15. september 2025 (CEST)
# Odklonjen [[:Osnutek:Društvo Zlata Slovenija]] (corp &amp; ai) uporabnika [[Uporabnik:Blejcan777|Blejcan777]] 10:22, 17. september 2025 (CEST)
# Odklonjen [[:Osnutek:Stanko Čurin]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:~2025-64106-1|~2025-64106-1]] 17:36, 22. september 2025 (CEST)
# Odklonjen [[:Osnutek:Andreja Kutin]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:~2025-26617-76|~2025-26617-76]] 11:43, 25. september 2025 (CEST)
# Odklonjen [[:Osnutek:Nadja Ebner]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:LeopoldSpanovic|LeopoldSpanovic]] 19:50, 25. september 2025 (CEST)
# Odklonjen [[:Osnutek:Kako pokopati mamo, ki je še živa]] (book) uporabnika [[Uporabnik:LeopoldSpanovic|LeopoldSpanovic]] 19:51, 25. september 2025 (CEST)
# Odklonjen [[:Osnutek:Indominus rex]] (v &amp; ai) uporabnika [[Uporabnik:~2025-26534-67|~2025-26534-67]] 14:31, 28. september 2025 (CEST)
# Odklonjen [[:Osnutek:Dekkproff]] (corp &amp; adv) uporabnika [[Uporabnik:~2025-26960-76|~2025-26960-76]] 14:35, 30. september 2025 (CEST)

=== oktober 2025 ===
# Odklonjen [[:Osnutek:Lil Exile]] (music) uporabnika [[Uporabnik:Lil Exile|Lil Exile]] 09:42, 4. oktober 2025 (CEST)
# Odklonjen [[:Osnutek:Paysafecard]] (corp) uporabnika [[Uporabnik:Božidar Jožef Bižal|Božidar Jožef Bižal]] 17:15, 16. oktober 2025 (CEST)
# Odklonjen [[:Osnutek:Življenjeslovje IzaQ]] (neo &amp; adv) uporabnika [[Uporabnik:MatejaKunc|MatejaKunc]] 17:27, 19. oktober 2025 (CEST)
# Odklonjen [[:Osnutek:Fratelli TASCA (podjetje)]] (corp) uporabnika [[Uporabnik:Albertpapler|Albertpapler]] 20:46, 21. oktober 2025 (CEST)

=== november 2025 ===
# Sprejet [[:Osnutek:Ženin proti svoji volji]] uporabnika [[Uporabnik:Lesjakmanca|Lesjakmanca]] 00:33, 5. november 2025 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Na stekleni strehi]] (v) uporabnika [[Uporabnik:Ninamacek22|Ninamacek22]] 10:47, 8. november 2025 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:BAGAT]] (corp) uporabnika [[Uporabnik:Kiwi2500|Kiwi2500]] 19:27, 12. november 2025 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Franjo Kalamiza]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:CEKF|CEKF]] 12:01, 13. november 2025 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Volilna koalicija NSi, SLS in Fokus]] (v &amp; ai) uporabnika [[Uporabnik:Vižla12345|Vižla12345]] 14:56, 22. november 2025 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Skupina iTAK]] (music &amp; ai) uporabnika [[Uporabnik:Skupina.itak|Skupina.itak]] 11:49, 24. november 2025 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Tone Gogala]] (v) uporabnika [[Uporabnik:Tea Rogelj|Tea Rogelj]] 12:38, 24. november 2025 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Leopoldina Rozman]] (v) uporabnika [[Uporabnik:Leopoldinak|Leopoldinak]] 15:12, 25. november 2025 (CET)
# Sprejet [[:Osnutek:Leopoldina Rozman]] uporabnika [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] 16:21, 26. november 2025 (CET)
# Zavrnjen [[:Osnutek:Backrooms level 99999]] uporabnika [[Uporabnik:~2025-37069-30|~2025-37069-30]] 19:20, 28. november 2025 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Sodobna fitoterapija]] (corp) uporabnika [[Uporabnik:FrankFE|FrankFE]] 21:55, 28. november 2025 (CET)

=== december 2025 ===
# Zavrnjen [[:Osnutek:ZigacproKalanka]] uporabnika [[Uporabnik:~2025-37824-08|~2025-37824-08]] 23:55, 1. december 2025 (CET)
# Sprejet [[:Osnutek:Jernov rokopis ali Martinova senca]] uporabnika [[Uporabnik:Leja Planko|Leja Planko]] 22:01, 2. december 2025 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Ptujski prstan]] (v) uporabnika [[Uporabnik:GregorWiki2025|GregorWiki2025]] 22:02, 2. december 2025 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Anja Rijavec]] (v &amp; npov) uporabnika [[Uporabnik:SLO Updater|SLO Updater]] 01:19, 5. december 2025 (CET)
# Zavrnjen [[:Osnutek:Robert Marinč]] uporabnika [[Uporabnik:~2025-38569-16|~2025-38569-16]] 12:39, 5. december 2025 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Legenda o svetnici]] (v) uporabnika [[Uporabnik:~2025-38819-89|~2025-38819-89]] 06:53, 6. december 2025 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Martina Hegediš]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:Martinahegediš|Martinahegediš]] 12:21, 8. december 2025 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Poveljniški tim]] (v) uporabnika [[Uporabnik:~2025-39691-81|~2025-39691-81]] 14:06, 10. december 2025 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Podčastniška podporna linija]] (v) uporabnika [[Uporabnik:~2025-39691-81|~2025-39691-81]] 14:06, 10. december 2025 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Marija Sreš]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:ZgodovinaPrekmurja|ZgodovinaPrekmurja]] 18:01, 15. december 2025 (CET)
# Sprejet [[:Osnutek:Mariborska peterica]] uporabnika [[Uporabnik:Kolarovatinka|Kolarovatinka]] 23:18, 15. december 2025 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Tone Gabrijelčič]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:Nikolaj keuc|Nikolaj keuc]] 21:56, 16. december 2025 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Melita Zemljak Jontes]] (v) uporabnika [[Uporabnik:Lesjakmanca|Lesjakmanca]] 14:13, 17. december 2025 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Afera Zaliv 1975]] (v) uporabnika [[Uporabnik:~2025-42194-44|~2025-42194-44]] 20:16, 23. december 2025 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Hasmonejsko kraljestvo]] (v &amp; ai) uporabnika [[Uporabnik:~2025-42522-93|~2025-42522-93]] 15:09, 25. december 2025 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Milan Ramšak Marković]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:Milan0markovic|Milan0markovic]] 14:36, 26. december 2025 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Janez Šter]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:Ana.grabnar|Ana.grabnar]] 16:05, 26. december 2025 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Sara Zupan]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:~2025-43747-15|~2025-43747-15]] 20:51, 29. december 2025 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Jan Istenič]] (bio &amp; lang) uporabnika [[Uporabnik:Recordameforever|Recordameforever]] 14:48, 30. december 2025 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Svetopolk Pivko]] (v) uporabnika [[Uporabnik:~2025-43501-93|~2025-43501-93]] 13:24, 31. december 2025 (CET)

=== januar 2026 ===
# Odklonjen [[:Osnutek:Roman Vidmar]] (v) uporabnika [[Uporabnik:Vladko Meglič|Vladko Meglič]] 00:15, 6. januar 2026 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Marijan Slabe]] (ai &amp; custom) uporabnika [[Uporabnik:Andrej skr|Andrej skr]] 01:09, 8. januar 2026 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Ajda Lea Jakše]] (bio &amp; ai) uporabnika [[Uporabnik:Ajda - Lea|Ajda - Lea]] 01:13, 8. januar 2026 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Svetopolk Pivko]] (v) uporabnika [[Uporabnik:~2025-43501-93|~2025-43501-93]] 01:22, 8. januar 2026 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Geolingvistika]] (v) uporabnika [[Uporabnik:Topolovseksara|Topolovseksara]] 20:08, 13. januar 2026 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Nevrosistemska degenerativna motnja A–17 (NDM-A17)]] (v) uporabnika [[Uporabnik:~2026-29027-1|~2026-29027-1]] 13:03, 14. januar 2026 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Sergej Golubović]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:Sergej Golubovic|Sergej Golubovic]] 20:59, 21. januar 2026 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Majør]] (music &amp; ai) uporabnika [[Uporabnik:Majormusiccc|Majormusiccc]] 19:56, 24. januar 2026 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Ponorelii]] (corp &amp; ai) uporabnika [[Uporabnik:~2026-53833-2|~2026-53833-2]] 12:33, 25. januar 2026 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Damir Raković Ponorelii]] (bio &amp; ai) uporabnika [[Uporabnik:~2026-53833-2|~2026-53833-2]] 12:34, 25. januar 2026 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Sava Infond, družba za upravljanje, d.o.o.]] (corp) uporabnika [[Uporabnik:Tjaar|Tjaar]] 18:16, 26. januar 2026 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Alenka Hladnik]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:AH1860|AH1860]] 20:13, 29. januar 2026 (CET)

=== februar 2026 ===
# Odklonjen [[:Osnutek:Matej Šurc]] (v) uporabnika [[Uporabnik:MAwiki800|MAwiki800]] 12:45, 2. februar 2026 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Katarina Pustinek Rakar]] (music) uporabnika [[Uporabnik:EffectiveElf|EffectiveElf]] 01:07, 5. februar 2026 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Sestrski jeziki]] (v) uporabnika [[Uporabnik:Julija kersmanc|Julija kersmanc]] 22:07, 15. februar 2026 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Zavarovalnica Vita]] (v) uporabnika [[Uporabnik:Krista Urbas|Krista Urbas]] 10:42, 18. februar 2026 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Zavarovalnica Vita]] (corp) uporabnika [[Uporabnik:~2026-12178-27|~2026-12178-27]] 17:59, 24. februar 2026 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Zavarovalnica Vita]] (corp) uporabnika [[Uporabnik:Krista Urbas|Krista Urbas]] 13:42, 25. februar 2026 (CET)

=== marec 2026 ===
# Odklonjen [[:Osnutek:Ansambel Slovenski zvoki]] (music) uporabnika [[Uporabnik:Azikovsek|Azikovsek]] 11:10, 1. marec 2026 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Brane Širca]] (ai &amp; bio) uporabnika [[Uporabnik:KUD VIČ|KUD VIČ]] 11:16, 1. marec 2026 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Aleksandar Repić]] (context) uporabnika [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] 22:38, 4. marec 2026 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Jaka Predalič]] (bio &amp; ai) uporabnika [[Uporabnik:Bogibatinaa|Bogibatinaa]] 11:58, 6. marec 2026 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Luka Simonič]] (v) uporabnika [[Uporabnik:Lenart28|Lenart28]] 14:59, 8. marec 2026 (CET)
# Zavrnjen [[:Osnutek:Roskarjev biceps]] uporabnika [[Uporabnik:Datrtu|Datrtu]] 11:02, 11. marec 2026 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Nino Camardo]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:NinoCamardoArt|NinoCamardoArt]] 16:30, 17. marec 2026 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Ivan Sajevic]] (v) uporabnika [[Uporabnik:SajevicZ|SajevicZ]] 16:41, 17. marec 2026 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Jack Kerouac]] (v &amp; npov) uporabnika [[Uporabnik:~2026-17441-60|~2026-17441-60]] 10:58, 22. marec 2026 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Danijel Mitrović]] (bio &amp; ai) uporabnika [[Uporabnik:~2026-18024-17|~2026-18024-17]] 11:35, 26. marec 2026 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:The Multicentral]] (music) uporabnika [[Uporabnik:Kleever69|Kleever69]] 21:29, 26. marec 2026 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Boštjan Košir]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:~2026-14498-42|~2026-14498-42]] 21:31, 26. marec 2026 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Tone Strnad]] (v) uporabnika [[Uporabnik:Dolinarm|Dolinarm]] 13:17, 28. marec 2026 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Primož Premzl]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:UHT9|UHT9]] 13:18, 28. marec 2026 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Poslanec in duhovnik dr. Leopold Potzinger]] (mergeto) uporabnika [[Uporabnik:~2026-17396-79|~2026-17396-79]] 13:20, 28. marec 2026 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:PoraVnava d.o.o.]] (corp) uporabnika [[Uporabnik:Oleksandr Miziuk|Oleksandr Miziuk]] 13:25, 28. marec 2026 (CET)
# Sprejet [[:Osnutek:Dolores Viesèr]] uporabnika [[Uporabnik:Nezzxxx|Nezzxxx]] 17:36, 28. marec 2026 (CET)

=== april 2026 ===
# Odklonjen [[:Osnutek:Franc Mugerle]] (v) uporabnika [[Uporabnik:~2026-24604-55|~2026-24604-55]] 11:30, 22. april 2026 (CEST)
# Odklonjen [[:Osnutek:Buseti]] (v) uporabnika [[Uporabnik:BuzetiBuzeti007|BuzetiBuzeti007]] 20:10, 22. april 2026 (CEST)

=== maj 2026 ===
# Odklonjen [[:Osnutek:Prodan Rupar]] (bio &amp; ai) uporabnika [[Uporabnik:~2026-26967-64|~2026-26967-64]] 15:52, 4. maj 2026 (CEST)
# Zavrnjen [[:Osnutek:Kraljevina Dravija]] uporabnika [[Uporabnik:~2026-27753-60|~2026-27753-60]] 22:35, 10. maj 2026 (CEST)
# Odklonjen [[:Osnutek:Bian Marcus Polanec]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:~2026-28024-13|~2026-28024-13]] 22:43, 10. maj 2026 (CEST)
# Zavrnjen [[:Osnutek:Diana Palčič]] uporabnika [[Uporabnik:~2026-28445-09|~2026-28445-09]] 09:23, 11. maj 2026 (CEST)
# Odklonjen [[:Osnutek:Creatim]] (corp) uporabnika [[Uporabnik:Urška Rahonc|Urška Rahonc]] 22:19, 15. maj 2026 (CEST)
# Odklonjen [[:Osnutek:Rok Cajzek]] (ai) uporabnika [[Uporabnik:~2026-29116-38|~2026-29116-38]] 11:20, 16. maj 2026 (CEST)
# Odklonjen [[:Osnutek:Branko Zadnik]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:Branko1950|Branko1950]] 11:34, 16. maj 2026 (CEST)

=== junij 2026 ===
# Zavrnjen [[:Osnutek:Mija Gajšt]] uporabnika [[Uporabnik:Nejc Volmajer|Nejc Volmajer]] 11:49, 4. junij 2026 (CEST)
# Odklonjen [[:Osnutek:Tamara Bračič Vidmar]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:~2026-33216-80|~2026-33216-80]] 10:27, 6. junij 2026 (CEST)
# Odklonjen [[:Osnutek:Fake Orchestra]] (music) uporabnika [[Uporabnik:Ayla5554|Ayla5554]] 10:46, 6. junij 2026 (CEST)
# Odklonjen [[:Osnutek:Maša Jelušič]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:MinaMina2000|MinaMina2000]] 10:44, 10. junij 2026 (CEST)
# Odklonjen [[:Osnutek:Skupina GAS KRAS]] (music) uporabnika [[Uporabnik:Videk1236|Videk1236]] 09:53, 12. junij 2026 (CEST)</text>
      <sha1>eqbf5s7gbdz3cik2kcjtnxqmrvvdkxe</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ana Britanska</title>
    <ns>0</ns>
    <id>558168</id>
    <revision>
      <id>6688154</id>
      <parentid>6453725</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T14:22:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Florentina Veršič</username>
        <id>146476</id>
      </contributor>
      <comment>/* */</comment>
      <origin>6688154</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3919" sha1="as2t6gh0j5txe9bt7rqk49f86jbxxv8" xml:space="preserve">{{popravi|razlog=obupen slog, infopolje v celoti v angleščini}}
{{Infopolje Kraljevska oseba
| name         = Ana
| image        = Anne1705.jpg
| alt          = Anne in blue and yellow robes. The Crown Jewels are on a table to her left.
| caption      = Portret avtorja Michaela Dahla iz leta 1705
| succession2   = Kraljica Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske
| reign2        = 1. maj 1707 – 1. avgust 1714
| reign-type2   = 
| successor2    = [[Jurij I. Britanski|Jurij I.]]
| birth_date   = 6. februar 1665
| birth_place  = [[St James's Palace]], [[Westminster]], Anglija
| death_date   = 1. avgust 1714 (aged 49)
| death_place  = [[Kensington Palace]], [[London]], England
| burial_date  = 24 August 1714
| burial_place = [[Westminster Abbey]]
| spouse       = {{marriage|[[Prince George of Denmark]]|28 July 1683|28 October 1708|end=died}}
| issue        = [[Prince William, Duke of Gloucester]]
| issue-link   = #Pregnancies and issue
| issue-pipe   = more...
| house        = [[House of Stuart|Stuart]]
| father       = [[James II of England]]
| mother       = [[Anne Hyde]]
| signature    = Firma Reina Ana.svg
| signature_alt = Signature of Queen Anne
| religion     = [[Anglicanism]]
| succession1  = [[Queen of England]], [[Queen of Scotland|Scotland]], and [[Queen of Ireland|Ireland]]
| moretext1    = ([[Styles of English and Scottish sovereigns|more...]])
| reign1       = 8. marec 1702 – 1. maj 1707
| coronation1  = 23. april 1702
| predecessor1 = [[Viljem III. Oranski]]
| successor1   = 
}}
'''Ana''', kraljica [[Kraljevina Velika Britanija|Velike Britanije]] in [[Kraljevina Irska|Irske]], * 6. februar 1665, † 1. avgust 1714

Ana se je rodila med vladavino svojega strica Kralja Karla II. Njen oče je bil Karlov mlajši brat in njen domnevno dedič, Jakob, katerega so sumili rimokatolištva je bilo nepopularno v Angliji. Na Karlova navodila, sta Ana in njena starejša sestra Marija bili vzgojeni kot Anglikanki. Marija se je poročila z Nizozemskim protestantskim bratrancem, Viljemom III. Oranskim leta 1677, Ana pa se je poročila z luteranskim princem Jurijem Danskim leta 1683 Po Karlovi smrti leta 1685 je Jakobu uspelo priti na prestol. Že po treh letih je bil odstavljen v veličastni revoluciji leta 1688. Marija in Viljem sta postala združena monarha. Čeprav sta si bili sestri blizu, so nesoglasja o Anninih financ, statusov in izbire poznanstva malo po Marijenem pristopu bili odtujeni. Viljem in Marija nista imela otrok. Po Marijini smrti leta 1694, je Viljem vladal sam do svoje smrti let 1702, koga je zamenjala Ana.


Med njeno vladavino, je bila Ana naklonjena Torynim politikom, kateri so bili bolj pripravljeni deliti njeno Angleško vero videti njene nasprotnike, WHIGS. Whigs so rastla bolj in bolj močna med vzrokom za vojno za španski uspeh, do 1710 ko jih je Ana veliko odpustila iz pisarne. Njeno bližnje prijateljstvo z Saro Churchill, Nizozemsko, se je spremenilo kislo zaradi političnih razlik. Nizozemci so se maščevali z nelaskavim opisom o kraljici v njenih spominih, kar je bilo široko sprejeto pri zgodovinarjih do tega da je bila Ana ponovno ocenjena po koncu dvajsetega stoletja.

Ana je imela kugo zaradi revnega zdravja skozi njeno življenje, rasla je postopoma  bolno in debelo. Kljub 17im nosečnostim je umrla.


{{Britanski kralji | predhodnik=[[Viljem III. Oranski]] | Sovladar= | naslednik=[[Jurij I. Britanski]]|leta=1. avgust 1702 – 11. junij 1714}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Angleške kraljice]]
[[Kategorija:Norveške princese]]
[[Kategorija:Stuarti]]
[[Kategorija:Pokopani v Westminstrski opatiji]]
[[Kategorija:Umrli leta 1714]]
[[Kategorija:Rojeni leta 1665]]
[[Kategorija:Članki Wikipedije, ki vključujejo navedbe iz Enciklopedije Britannice (1911) s sklicem na Wikivir]]
[[Kategorija:Članki, ki vsebujejo predlogo Navedi DNB]]
[[Kategorija:Angleški pretendenti francoskega prestola]]</text>
      <sha1>as2t6gh0j5txe9bt7rqk49f86jbxxv8</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688168</id>
      <parentid>6688154</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T14:29:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Florentina Veršič</username>
        <id>146476</id>
      </contributor>
      <comment>/* */ Popravljanje infopolja.</comment>
      <origin>6688168</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3894" sha1="6l2c1l88ouvrr0536gc1r4lvzs7zh0h" xml:space="preserve">{{popravi|razlog=obupen slog, infopolje v celoti v angleščini}}
{{Infopolje Kraljevska oseba
| name         = Ana
| image        = Anne1705.jpg
| alt          = Anne in blue and yellow robes. The Crown Jewels are on a table to her left.
| caption      = Portret avtorja Michaela Dahla iz leta 1705
| succession2   = [[Seznam britanskih vladarjev|Kraljica Združenega kraljestva Velike Britanije in Irske]]
| reign2        = 1. maj 1707 – 1. avgust 1714
| reign-type2   = 
| successor2    = [[Jurij I. Britanski|Jurij I.]]
| birth_date   = 6. februar 1665
| birth_place  = [[St James's Palace]], [[Westminster]], Anglija
| death_date   = 1. avgust 1714 (aged 49)
| death_place  = [[Kensington Palace]], [[London]], England
| burial_date  = 24. avgust 1714
| burial_place = [[Westminster Abbey]]
| spouse       = {{marriage|[[Princ
 Jurij Danski]]|28 July 1683|28 October 1708|end=died}}
| issue        = [[Princ William, vojvoda Gloucesterski]]
| issue-link   = #Pregnancies and issue
| issue-pipe   = more...
| house        = [[House of Stuart|Stuart]]
| father       = [[Jakob II. Angleški]]
| mother       = [[Anne Hyde]]
| signature    = Firma Reina Ana.svg
| signature_alt = Signature of Queen Anne
| religion     = [[Anglikanizem]]
| succession1  = [[Kraljica Anglije, Škotske in Irske]]
| moretext1    = ([[Styles of English and Scottish sovereigns|more...]])
| reign1       = 8. marec 1702 – 1. maj 1707
| coronation1  = 23. april 1702
| predecessor1 = [[Viljem III. Oranski]]
| successor1   = 
}}
'''Ana''', kraljica [[Kraljevina Velika Britanija|Velike Britanije]] in [[Kraljevina Irska|Irske]], * 6. februar 1665, † 1. avgust 1714

Ana se je rodila med vladavino svojega strica Kralja Karla II. Njen oče je bil Karlov mlajši brat in njen domnevno dedič, Jakob, katerega so sumili rimokatolištva je bilo nepopularno v Angliji. Na Karlova navodila, sta Ana in njena starejša sestra Marija bili vzgojeni kot Anglikanki. Marija se je poročila z Nizozemskim protestantskim bratrancem, Viljemom III. Oranskim leta 1677, Ana pa se je poročila z luteranskim princem Jurijem Danskim leta 1683 Po Karlovi smrti leta 1685 je Jakobu uspelo priti na prestol. Že po treh letih je bil odstavljen v veličastni revoluciji leta 1688. Marija in Viljem sta postala združena monarha. Čeprav sta si bili sestri blizu, so nesoglasja o Anninih financ, statusov in izbire poznanstva malo po Marijenem pristopu bili odtujeni. Viljem in Marija nista imela otrok. Po Marijini smrti leta 1694, je Viljem vladal sam do svoje smrti let 1702, ko ga je zamenjala Ana.

Med njeno vladavino je bila Ana naklonjena Torynim politikom, kateri so bili bolj pripravljeni deliti njeno Angleško vero videti njene nasprotnike, WHIGS. Whigs so rastla bolj in bolj močna med vzrokom za vojno za španski uspeh, do 1710 ko jih je Ana veliko odpustila iz pisarne. Njeno bližnje prijateljstvo z Saro Churchill, Nizozemsko, se je spremenilo kislo zaradi političnih razlik. Nizozemci so se maščevali z nelaskavim opisom o kraljici v njenih spominih, kar je bilo široko sprejeto pri zgodovinarjih do tega da je bila Ana ponovno ocenjena po koncu dvajsetega stoletja.

Ana je imela kugo zaradi revnega zdravja skozi njeno življenje, rasla je postopoma  bolno in debelo. Kljub 17-im nosečnostim je umrla.


{{Britanski kralji | predhodnik=[[Viljem III. Oranski]] | Sovladar= | naslednik=[[Jurij I. Britanski]]|leta=1. avgust 1702 – 11. junij 1714}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Angleške kraljice]]
[[Kategorija:Norveške princese]]
[[Kategorija:Stuarti]]
[[Kategorija:Pokopani v Westminstrski opatiji]]
[[Kategorija:Umrli leta 1714]]
[[Kategorija:Rojeni leta 1665]]
[[Kategorija:Članki Wikipedije, ki vključujejo navedbe iz Enciklopedije Britannice (1911) s sklicem na Wikivir]]
[[Kategorija:Članki, ki vsebujejo predlogo Navedi DNB]]
[[Kategorija:Angleški pretendenti francoskega prestola]]</text>
      <sha1>6l2c1l88ouvrr0536gc1r4lvzs7zh0h</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688171</id>
      <parentid>6688168</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T14:37:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Florentina Veršič</username>
        <id>146476</id>
      </contributor>
      <comment>/* */ Za silo popravljen slog.</comment>
      <origin>6688171</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3871" sha1="cxea79dczgs3qxsa9ocwcn8va7scp0w" xml:space="preserve">{{popravi|razlog=obupen slog, infopolje v celoti v angleščini}}
{{Infopolje Kraljevska oseba
| name         = Ana
| image        = Anne1705.jpg
| alt          = Anne in blue and yellow robes. The Crown Jewels are on a table to her left.
| caption      = Portret avtorja Michaela Dahla iz leta 1705
| succession2   = [[Seznam britanskih vladarjev|Kraljica Združenega kraljestva Velike Britanije in Irske]]
| reign2        = 1. maj 1707 – 1. avgust 1714
| reign-type2   = 
| successor2    = [[Jurij I. Britanski|Jurij I.]]
| birth_date   = 6. februar 1665
| birth_place  = [[St James's Palace]], [[Westminster]], Anglija
| death_date   = 1. avgust 1714 (aged 49)
| death_place  = [[Kensington Palace]], [[London]], England
| burial_date  = 24. avgust 1714
| burial_place = [[Westminster Abbey]]
| spouse       = {{marriage|[[Princ
 Jurij Danski]]|28 July 1683|28 October 1708|end=died}}
| issue        = [[Princ William, vojvoda Gloucesterski]]
| issue-link   = #Pregnancies and issue
| issue-pipe   = more...
| house        = [[House of Stuart|Stuart]]
| father       = [[Jakob II. Angleški]]
| mother       = [[Anne Hyde]]
| signature    = Firma Reina Ana.svg
| signature_alt = Signature of Queen Anne
| religion     = [[Anglikanizem]]
| succession1  = [[Kraljica Anglije, Škotske in Irske]]
| moretext1    = ([[Styles of English and Scottish sovereigns|more...]])
| reign1       = 8. marec 1702 – 1. maj 1707
| coronation1  = 23. april 1702
| predecessor1 = [[Viljem III. Oranski]]
| successor1   = 
}}
'''Ana''', kraljica [[Kraljevina Velika Britanija|Velike Britanije]] in [[Kraljevina Irska|Irske]], * 6. februar 1665, † 1. avgust 1714

Ana se je rodila med vladavino svojega strica kralja [[Karel II. Angleški|Karla II.]] Njen oče je bil Karlov mlajši brat in njegov domnevni dedič Jakob, katerega so sumili rimokatolištva, kar je bilo nepopularno v Angliji. Po Karlovem ukazu sta bili Ana in njena starejša sestra [[Marija II. Angleška|Marija]] vzgojeni kot anglikanki. Marija se je poročila z nizozemskim protestantskim bratrancem [[Viljem III. Oranski|Viljemom III. Oranskim]] leta 1677, Ana pa se je poročila z luteranskim princem Jurijem Danskim leta 1683. Po Karlovi smrti leta 1685 je Jakobu uspelo priti na prestol. Že po treh letih je bil odstavljen v veličastni revoluciji leta 1688. Marija in Viljem sta postala monarha. Čeprav sta si bili sestri sprva blizu, so nesoglasja o Aninih financah, statusih in izbirah poznanstev kmalu po Marijenem začetku vladavine povzročili razdor med njima. Viljem in Marija nista imela otrok. Po Marijini smrti leta 1694 je Viljem vladal sam do svoje smrti leta 1702, ko ga je nasledila Ana.

Med svojo vladavino je bila Ana naklonjena torijskim politikom, ki so bili bolj pripravljeni deliti njeno anglikansko vero kot njihovi nasprotniki vigi. Ti so se okrepili med špansko nasledstveno vojno do leta 1710, ko jih je Ana veliko odpustila iz pisarne. Njeno bližnje prijateljstvo s Saro Churchill, Nizozemko, se je ohladilo zaradi političnih razlik. Nizozemci so se maščevali s slabšalnimi zapisi o kraljici, kar je bilo široko sprejeto pri zgodovinarjih vse do konca dvajsetega stoletja.

Ana  je vse življenje bolehala in postajala vedno bolj debela. Skupno je bila noseča kar 17-krat.
{{Britanski kralji | predhodnik=[[Viljem III. Oranski]] | Sovladar= | naslednik=[[Jurij I. Britanski]]|leta=1. avgust 1702 – 11. junij 1714}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Angleške kraljice]]
[[Kategorija:Norveške princese]]
[[Kategorija:Stuarti]]
[[Kategorija:Pokopani v Westminstrski opatiji]]
[[Kategorija:Umrli leta 1714]]
[[Kategorija:Rojeni leta 1665]]
[[Kategorija:Članki Wikipedije, ki vključujejo navedbe iz Enciklopedije Britannice (1911) s sklicem na Wikivir]]
[[Kategorija:Članki, ki vsebujejo predlogo Navedi DNB]]
[[Kategorija:Angleški pretendenti francoskega prestola]]</text>
      <sha1>cxea79dczgs3qxsa9ocwcn8va7scp0w</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Slovenia squad UEFA Euro 2024</title>
    <ns>10</ns>
    <id>562878</id>
    <revision>
      <id>6688386</id>
      <parentid>6232669</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T08:53:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-34516-84</username>
        <id>261524</id>
      </contributor>
      <origin>6688386</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1712" sha1="exlqvwr5kg9rq1fqe6emws9lv5c896g" xml:space="preserve">{{National squad
 | name      = Slovenia squad UEFA Euro 2024
 | bg        = white
 | fg        = blue
 | bordercolor = blue
 | country   = Slovenija
 | country link= Slovenska nogometna reprezentanca
 | comp link = Evropsko prvenstvo v nogometu 2024
 | comp      = Evropsko prvenstvo v nogometu 2024
 | p1        = [[Jan Oblak|Oblak]] ([[kapetan (nogomet)|c]])
 | p2        = [[Žan Karničnik|Karničnik]]
 | p3        = [[Jure Balkovec|Balkovec]]
 | p4        = [[Miha Blažič (nogometaš)|Blažič]]
 | p5        = [[Jon Gorenc Stanković|Gorenc Stanković]]
 | p6        = [[Jaka Bijol|Bijol]]
 | p7        = [[Benjamin Verbič|Verbič]]
 | p8        = [[Sandi Lovrić|Lovrić]]
 | p9        = [[Andraž Šporar|Šporar]]
 | p10       = [[Timi Max Elšnik|Elšnik]]
 | p11       = [[Benjamin Šeško|Šeško]]
 | p12       = [[Vid Belec|Belec]]
 | p13       = [[Erik Janža|Janža]]
 | p14       = [[Jasmin Kurtić|Kurtić]]
 | p15       = [[Tomi Horvat|Horvat]]
 | p16       = [[Igor Vekić|Vekić]]
 | p17       = [[Jan Mlakar|Mlakar]]
 | p18       = [[Žan Vipotnik|Vipotnik]]
 | p19       = [[Žan Celar|Celar]]
 | p20       = [[Petar Stojanović|Stojanović]]
 | p21       = [[Vanja Drkušić|Drkušić]]
 | p22       = [[Adam Gnezda Čerin|Gnezda Čerin]]
 | p23       = [[David Brekalo|Brekalo]]
 | p24       = [[Nino Žugelj|Žugelj]]
 | p25       = [[Adrian Zeljković|Zeljković]]
 | p26       = [[Josip Iličić|Iličić]]
 | coach     = [[Matjaž Kek|Kek]]
}}&lt;noinclude&gt;
[[Kategorija:Predloge postav nogometnih reprezentanc]]
[[Kategorija:Predloge Evropskega prvenstva v nogometu 2024]]
[[Kategorija:Predloge za šport v Sloveniji]]
[[Kategorija:Slovenska nogometna reprezentanca]]
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>exlqvwr5kg9rq1fqe6emws9lv5c896g</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Libijska pisava</title>
    <ns>0</ns>
    <id>567279</id>
    <revision>
      <id>6688262</id>
      <parentid>6575461</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T18:34:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>np</comment>
      <origin>6688262</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12405" sha1="9rz8k50cwvyp8u8xylvwe6y8z7rrd5k" xml:space="preserve">{{Infopolje Pisava 
| name        = Libijsko-berberska pisava
| languages   = [[numidščina]], [[berberski jeziki]]
| time        = od 1. tisočletja pr. n. št. do 4.-7. stoletja n. .št.
| type        = [[abdžad]]
| direction   = različne smeri, običajno od spodaj navzgor ali od desne proti levi
| fam1        = [[Hieroglif|egipčanski hieroglifi]]
| fam2        = protosinajska pisava
| fam3        = ? zgodnja berberska pisava&lt;ref&gt;{{Cite book|title=The Eastern Libyan|author=oric Bates|date=1914 |url=https://archive.org/details/cu31924008200838/page/n124/mode/1up}}&lt;/ref&gt;
| children    = [[tifinag]] (tuareški tifinag)
| sample      = Prehistory-draa16.jpg
| note        = none
}}

'''Libijsko-berberska pisava''' je [[abdžad]]ska pisava, ki so jo v 1. tisočletju pr. n. št. uporabljala različna [[Berberi|berberska]] ljudstva [[Severna Afrika|Severne Afrike]] in [[Kanarski otoki|Kanarskih otokov]] za pisanje besedil v starodavnih različicah berberskega jezika, med njimi tudi [[Numidščina|numidskega]].&lt;ref&gt;{{Cite web |url=http://mnamon.sns.it/index.php?page=Scrittura&amp;id=47&amp;lang=en |title=Libyco-Berber - 2nd (9th?) century BC-7th century AD |access-date=2022-06-05 |archive-date=2022-06-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220605215520/http://mnamon.sns.it/index.php?page=Scrittura&amp;id=47&amp;lang=en |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Libyco-Berber relations with ancient Egypt: the Tehenu in Egyptian records |url=https://unesdoc.unesco.org/ark:/48223/pf0000070515 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220605215450/https://unesdoc.unesco.org/ark:/48223/pf0000070515 |archive-date=2022-06-05 |access-date=2022-06-05}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite book |url=http://archive.org/details/RILRecueilDesInscriptionsLibyques |title=J.-B. CHABOT. — RECUEIL DES INSCRIPTIONS LIBYQUES}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://ia801308.us.archive.org/25/items/amazigh_201511/lyb-Galand%20-%20L'alphabet%20libyque%20de%20Dougga.pdf L'alphabet libyque de Dougga, Lionel Galand, 1973]&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://www.persee.fr/docAsPDF/etaf_0768-2352_1966_mon_1_1_879.pdf Inscriptions libyques, Lionel Galand, 1966]{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; 

V libijsko-berberski pisavi je napisanih več tisoč napisov in gravur po vsem [[Maroko|Maroku]], severni [[Alžirija|Alžiriji]], [[Tunizija|Tuniziji]], severni [[Libija|Libiji]] in Kanarskih otokih. V poznejši različici pisave so tudi napisi na skalnih osamelcih v [[Mali]]ju in [[Niger|Nigru]].&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Cite book |last=Pichler |first=Werner |url=https://books.google.com/books?id=gZW_MgAACAAJ |title=Origin and Development of the Libyco-Berber Script |date=2007 |publisher=Köppe |isbn=978-3-89645-394-5 |language=en}}&lt;/ref&gt; 

Najbolj znani in pomembni libijsko-berberski napisi so v templju Massinissa, odkriti leta 1904, in mavzoleju princa Atebana v [[Dougga|Douggi]]/Tugi v severni Tuniziji. Druga pomembna napisa sta Azib N'Ikkis&lt;ref&gt;{{Cite web |title=LBI - Libyco-Berber Inscriptions Database: Inscription details |url=http://www.institutum-canarium.org/lbi-project/inscr_data.php?site=IKKI1&amp;inscr=1 |access-date=2024-02-12 |website=www.institutum-canarium.org}}&lt;/ref&gt; in Oukaimeden,&lt;ref&gt;{{Cite web |title=LBI - Libyco-Berber Inscriptions Database: Inscription details |url=http://www.institutum-canarium.org/lbi-project/inscr_data.php?site=OUKA1&amp;inscr=1 |access-date=2024-02-12 |website=www.institutum-canarium.org}}&lt;/ref&gt; oba v [[Atlas (gorovje)|Visokem Atlasu]] v Maroku. 

Raba libijsko-berberske pisave je v Severni Afriki med vladavino ali po vladavini [[Rimsko cesarstvo|Rimskega]] in [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]] zamrla, vendar se je razširila proti jugu v Saharo in se tam razvila v tuareško pisavo [[tifinag]], ki jo tuareški Berberi uporabljajo še danes.

==Opis== 
Pred ustanovitvijo in med obstojem berberskih numidijskih kraljestev (severna Alžirija, 202 pr. n. št.–40 pr. n. št.) in Mavretanije (severni Maroko, 3. stoletje pr. n. št.–44 n. št.) je bilo veliko napisov vgraviranih z libijsko-berbersko pisavo. Velika večina najdenih napisov so preprosti nagrobni zapisi, skalne slike, jamske slike, grafiti in celo nekaj uradnih vladnih ali morda verskih napisov.&lt;ref&gt;{{Cite book |last1=Nehmé |first1=Laïla |url=https://books.google.com/books?id=0IJ1DwAAQBAJ&amp;dq=funerary+inscriptions+libyco-berber&amp;pg=PA346 |title=To the Madbar and Back Again: Studies in the languages, archaeology, and cultures of Arabia dedicated to Michael C.A. Macdonald |last2=Al-Jallad |first2=Ahmad |date=2017-11-20 |publisher=BRILL |isbn=978-90-04-35761-7 |language=en}}&lt;/ref&gt; 

Libijsko-berberska pisava je bila abdžadska pisava brez posebnih znakov za [[samoglasnik]]e. Imela je črke &quot;v&quot;, &quot;j&quot; in &quot;h&quot; in morda tudi &quot;a&quot;. Geminacija ni bila označena. Pisala se je običajno od spodaj navzgor, čeprav so bili najdeni tudi zapisi od desne proti levi in celo v drugih smereh. Oblike črk so bile odvisne od smeri pisanja,&lt;ref name=&quot;ancient&quot;&gt;{{cite web |title=Berber |url=http://www.ancientscripts.com/berber.html |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20170826045645/http://www.ancientscripts.com/berber.html |archive-date=2017-08-26 |access-date=2017-10-09 |publisher=Ancient Scripts}}&lt;/ref&gt; sicer pa so bile zelo geometrične.&lt;ref&gt;{{Cite book |last=Mukhtār |first=Muḥammad Jamāl al-Dīn |url=https://books.google.com/books?id=Ta0wDwAAQBAJ&amp;dq=Libyco-Berber+geometrical&amp;pg=PA238 |title=UNESCO General History of Africa, Vol. II, Abridged Edition: Ancient Africa |date=1990-06-27 |publisher=University of California Press |isbn=978-0-520-06697-7 |language=en}}&lt;/ref&gt; 

==Različice== 
Obstaja več različic libijsko-berberske pisave. Nekatere študije jih delijo na vzhodne in zahodne. Prepoznanih je bilo 25 &quot;narečij&quot;, združenih v 5 družin.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite book |last1=Mitchell |first1=Peter |url=https://books.google.com/books?id=fY0eAAAAQBAJ&amp;dq=libyco-berber+cyrenaica&amp;pg=PA766 |title=The Oxford Handbook of African Archaeology |last2=Lane |first2=Paul |date=2013-07-04 |publisher=OUP Oxford |isbn=978-0-19-956988-5 |pages=766 |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Written In Stone |url=https://africanrockart.britishmuseum.org/thematic/written-in-stone/ |access-date=2022-06-07 |website=africanrockart.britishmuseum.org}}&lt;/ref&gt; 

Vzhodna različica pisave je bila v rabi v današnjih regijah Constantine in Aurès v Alžiriji ter v Tuniziji in do neke mere v [[Kabilija|Kabiliji]]. Vzhodna različica je najbolje dešifrirana različica zaradi odkritja več numidijskih dvojezičnih napisov v libijsko-berberskem in [[punščina|punskem jeziku]].&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Od leta 1843 je bilo dešifriranih 22 od 24 črk.

Libijsko-berberske črke in njihove tifinaške različice:&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Galand |first1=Lionel |title=Études de Linguistique Berbère |date=2002 |publisher=Peeters |location=Leuven, Paris |isbn=90-429-1180-8 |pages=13, 15, 31}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+← Smer pisanja (libijsko-berberska)
!Prečrkovanje
!Libijsko-berberske črke &lt;br&gt; (Dougga)
!Tifinag (Ahaggar)
!novi tifinag  
|-
|b
|[[Slika:LIBYAN LETTER B.png|20x20px]]
|ⵀ
|ⴱ
|-
|g
|[[Slika:LIBYAN LETTER G.png|20x20px]]
|ⴳ
|ⴳ
|-
|d
|[[Slika:LIBYAN LETTER D.png|20x20px]]
|ⴷ,ⴸ
|ⴷ
|-
|h
|[[Slika:LIBYAN LETTER H.png|20x20px]]
|ⵂ
|ⵀ
|-
|v
|[[Slika:LIBYAN LETTER W VERTICAL.png|20x20px]]
|ⵓ
|ⵡ
|-
|z&lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt;
|[[Slika:LIBYAN LETTER Z2.png|20x20px]]
|ⵋ
|ⵊ
|-
|ṭ
|[[Slika:LIBYAN LETTER EMPHATIC T.png|20x20px]]
|ⵟ
|ⵟ
|-
|j
|[[Slika:LIBYAN LETTER Y.png|20x20px]]
|ⵉ
|ⵢ
|-
|k
|[[Slika:LIBYAN LETTER K.png|20x20px]]
|ⴾ
|ⴽ
|-
|l
|[[Slika:LIBYAN LETTER L.png|20x20px]]
|ⵍ
|ⵍ
|-
|m
|[[Slika:LIBYAN LETTER M.png|20x20px]]
|ⵎ
|ⵎ
|-
|n
|[[Slika:LIBYAN LETTER N.png|alt=LB vertical N|20x20px]]
|ⵏ
|ⵏ
|-
|s&lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt;
|[[Slika:LIBYAN LETTER S2.png|alt=LB vertical N|20x20px]]
|
|ⵚ
|-
|f
|[[Slika:LIBYAN LETTER F.png|20x20px]]
|ⴼ
|ⴼ
|-
|s&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
|[[Slika:LIBYAN LETTER S.png|20x20px]]
|ⵙ
|ⵙ
|-
|q/ɣ?
|[[Slika:LIBYAN LETTER Q.png|20x20px]]?
|ⵗ/ⵈ
|ⵖ/ⵇ
|-
|r
|[[Slika:LIBYAN LETTER R.png|20x20px]]
|ⵔ
|ⵔ
|-
|s&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;
|[[Slika:LIBYAN LETTER SHIN.png|20x20px]]
|ⵛ
|ⵛ
|-
|t
|[[Slika:LIBYAN LETTER T.png|20x20px]] 
|ⵜ
|ⵜ
|-
|z&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
|[[Slika:LIBYAN LETTER Z3.png|alt=LB vertical Z|20x20px]]
|ⵣ
|ⵣ
|-
|s&lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;
|[[Slika:LIBYAN LETTER EMPHATIC S.png|20x20px]]
|
|
|-
|z&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;
|[[Slika:LIBYAN LETTER Z1.png|20x20px]]
|ⵌ
|ⵥ
|}

Zahodna različica je bila v rabi vzdolž sredozemske obale od Kabilije do Kanarskih otokov. Imela je 13 dodatnih črk.&lt;ref&gt;{{Cite book |last1=Renfrew |first1=Colin |url=https://books.google.com/books?id=vWbwAwAAQBAJ&amp;dq=Libyco-Berber+western+eastern&amp;pg=PT605 |title=The Cambridge World Prehistory |last2=Bahn |first2=Paul |date=2014-06-09 |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-1-107-64775-6 |language=en}}&lt;/ref&gt; Večina zahodne različice še ni dešifrirana.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Opaženo je bilo tudi, da se znaki zahodne različice uporabljajo v kombinaciji z možnimi piktogrami živali.&lt;ref&gt;{{Cite book |last=Le Quellec |first=Jean-Loïc |url=https://www.worldcat.org/oclc/775301938 |title=Written culture in a colonial context : Africa and the Americas 1500-1900 |date=2012 |publisher=BRILL |others=Adrien Delmas, Nigel Penn |isbn=978-90-04-22524-4 |location=Leiden |pages=24 |chapter=Rock Art, Scripts and Proto-Scripts in Africa: The Libyco-uberber Example |oclc=775301938}}&lt;/ref&gt; 

==Izvor== 
Akademiki še vedno razpravljajo o izvoru libijsko-berberske pisave.&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Casajus |first=Dominique |trans-title=On the origin of the Libyco-Berber alphabet: A few proposals |title=Sur l'origine de l'écriture libyque. Quelques propositions |language=en |journal=Afriques |doi=10.4000/afriques.1203|doi-access=free }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://www.centrederechercheberbere.fr/tl_files/doc-pdf/chak-hach.pdf A PROPOS DE L’ORIGINE ET DE L’AGE DE L’ECRITURE LIBYCO-BERBERE, Salem Chaker, Slimane Hachi. Etudes berbères et chamito-sémitiques, Mélanges offerts à Karl-G. Prasse, (S. Chaker, éd.), Paris/Louvain, Editions Peeters, 2000, p. 95-111.]&lt;/ref&gt; Vodilne teorije o njenem izvoru trdijo, da gre bodisi za močno spremenjeno različico feničanske abecede bodisi za lokalni izum pod vplivom slednje,&lt;ref&gt;{{Cite book |url=https://books.google.com/books?id=iJByDwAAQBAJ&amp;dq=libyco-berber+phoenician.&amp;pg=PA188 |title=Landscapes, Sources and Intellectual Projects of the West African Past: Essays in Honour of Paulo Fernando de Moraes Farias |date=2018-08-13 |publisher=BRILL |isbn=978-90-04-38018-9 |language=en}}&lt;/ref&gt; pri čemer je najbolj podprto mnenje, da izhaja iz lokalnega prototipa, ki ga je konceptualno navdihnila feničanska pisava.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Cite book |last=Arnaiz-Villena |first=Antonio |url=https://books.google.com/books?id=F0wIBgAAQBAJ&amp;dq=libyco-berber&amp;pg=PT116 |title=Prehistoric Iberia: Genetics, Anthropology, and Linguistics |date=2012-12-06 |publisher=Springer Science &amp; Business Media |isbn=978-1-4615-4231-5 |language=en}}&lt;/ref&gt; Druge malo verjetne razlage vključujejo grške, punske ali južnoarabske vplive.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; 

Ena najstarejših znanih različic pisave je v napisih v Douggi iz numidijskih časov.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:72&quot;&gt;{{Cite book |last=Campbell |first=George L. |url=https://www.worldcat.org/oclc/810078009 |title=The Routledge handbook of scripts and alphabets |date=2012 |publisher=Routledge |others=Christopher Moseley |isbn=978-0-203-86548-4 |edition=2nd |location=Milton Park, Abingdon, Oxon |pages=58–59 |oclc=810078009}}&lt;/ref&gt;

&lt;gallery heights=&quot;130&quot; mode=&quot;packed&quot;&gt; 
Slika:The first published sketch of the Bilingual inscription of Dougga (Jean Emile Humbert).jpg|Prva objavljena risba dvojezičnega punskega (levo) in libijsko-berberskega (desno) napisa v mavzoleju v Douggi, Tunizija
Slika:Libyco-berber alphabet funerary stele of Tunisia Sbeitla Museum.jpg|alt=|Pokončni libijsko-berberski napis na nagrobnio steli, najdeni v Sidi Ali Bahloulu, Tunizija
Slika:Numidjanska stela3.jpg|alt=|Napis v [[Numidščina|numidščini]] na nagrobni steli, Narodni muzej Bardo, Tunis
Slika:Prehistory-draa16.jpg|alt=|Skalni napis v vadiju Draa v Fum ash-Shannu, Maroko
&lt;/gallery&gt;

==Sklici== 
{{sklici|20em}}

{{Normativna kontrola}} 

[[Kategorija:Pisave]] 
[[Kategorija:Severna Afrika]]</text>
      <sha1>9rz8k50cwvyp8u8xylvwe6y8z7rrd5k</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ágnes Keleti</title>
    <ns>0</ns>
    <id>572910</id>
    <revision>
      <id>6688296</id>
      <parentid>6377972</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T21:29:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6688296</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7531" sha1="tkfohvcvamz7mfs8u21m02c3pmvptmi" xml:space="preserve">{{Infopolje Telovadec
| name = Ágnes Keleti
| image = &lt;!--wikidata--&gt;
| altname = Ágnes Klein
| nickname = Aggi&lt;ref name=autogenerated2&gt;{{cite web|url=http://www.haaretz.com/news/not-always-a-soft-landing-1.162911|title=Not always a soft landing|work=Haaretz|first=Shoshana|last=Kordova|date=4 July 2005|access-date=3 December 2021|archive-date=2018-01-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20180111052655/https://www.haaretz.com/news/not-always-a-soft-landing-1.162911|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
| country = [[File: Flag_of_Hungary_(1946-1949,_1956-1957;_1-2_aspect_ratio).svg|23 px]] [[File:Flag_of_Hungary_(1949-1956;_1-2_aspect_ratio).svg|23 px]] [[Ljudska republika Madžarska|Madžarska]]
| module = {{Infobox person|child=yes
| spouse = Róbert Bíró
| children = 2}}
| formercountry = 
| birth_date = &lt;!--wikidata--&gt;
| birth_place = &lt;!--wikidata--&gt;
| death_date = &lt;!--wikidata--&gt;
| death_place = &lt;!--wikidata--&gt;
| hometown = 
| residence = 
| height = 
| discipline = WAG
| level = mednarodni
| natlteam = 1937–1940, 1946–1958
| club = Nemzeti TE&lt;br /&gt;[[Budapesti Postás SE|Bp. Postás]]&lt;br /&gt;TF Haladás&lt;br /&gt;[[Újpesti TE]]
| gym = 
| collegeteam = 
| headcoach = 
| assistcoach = 
| formercoach = 
| choreographer = 
| music = 
| eponymousskills = 
| retired = 1958
| show-medals = yes
| medaltemplates = &lt;!-- see [[Template:MedalRelatedTemplates]] --&gt;
{{Medal|Sport|ženska [[gimnastika]]}}
{{Medal|Competition|[[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah|Olimpijske igre]]}}
{{Medal|Gold|[[Poletne olimpijske igre 1952|Helsinki 1952]]|[[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1952|parter]]}}
{{Medal|Gold|[[Poletne olimpijske igre 1956|Melbourne 1956]]|[[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1956|dv. bradlja]]}}
{{Medal|Gold|[[Poletne olimpijske igre 1956|Melbourne 1956]]|[[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1956|gred]]}}
{{Medal|Gold|[[Poletne olimpijske igre 1956|Melbourne 1956]]|[[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1956|parter]]}}
{{Medal|Gold|[[Poletne olimpijske igre 1956|Melbourne 1956]]|[[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1956|ekipno, pren.]]}}
{{Medal|Silver|[[Poletne olimpijske igre 1952|Helsinki 1952]]|[[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1952|ekipno]]}}
{{Medal|Silver|[[Poletne olimpijske igre 1956|Melbourne 1956]]|[[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1956|mnogoboj]]}}
{{Medal|Silver|[[Poletne olimpijske igre 1956|Melbourne 1956]]|[[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1956|ekipno]]}}
{{Medal|Bronze|[[Poletne olimpijske igre 1952|Helsinki 1952]]|[[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1952|dv. bradlja]]}}
{{Medal|Bronze|[[Poletne olimpijske igre 1952|Helsinki 1952]]|[[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1952|ekipno, pren.]]}}
{{Medal|Competition|[[Svetovno prvenstvo v športni gimnastiki|Svetovna prvenstva]]}}
{{Medal|Gold|[[Svetovno prvenstvo v športni gimnastiki 1954 World Artistic|Rim 1954]]|dv. bradlja}}
{{Medal|Silver|[[Svetovno prvenstvo v športni gimnastiki 1954 World Artistic|Rim 1954]]|ekipno}}
{{Medal|Bronze|[[Svetovno prvenstvo v športni gimnastiki 1954 World Artistic|Rim 1954]]|gred}}
}}

'''Ágnes Keleti''' (dekliški priimek '''Klein'''), [[Madžari|madžarska]] [[telovadka]], * [[9. januar]] [[1921]], [[Budimpešta]], [[Kraljevina Madžarska (1920–1946)|Kraljevina Madžarska]], † [[2. januar]] [[2025]], Budimpešta, [[Madžarska]].

Bila je madžarska telovadka in trenerka, ki je osvojila deset olimpijskih medalj.&lt;ref&gt;{{Cite web  |date=2025-01-02 |title=Elhunyt Keleti Ágnes, a Nemzet Sportolója |url=https://magyarnemzet.hu/sport/2025/01/elhunyt-keleti-agnes-a-nemzet-sportoloja |access-date=2025-01-02 |website=Magyar Nemzet |language=hu}}&lt;/ref&gt; Pred smrtjo je bila najstarejša olimpijska prvakinja in dobitnica medalje, 100. rojstni dan je praznovala 9. januarja 2021&lt;ref name=&quot;ap2021&quot;&gt;{{cite news |last1=Spike |first1=Justin |title='I love life': Oldest living Olympic champion turns 100 |url=https://www.cbc.ca/sports/olympics/summer/gymnastics/agnes-keleti-oldest-olympian-turns-100-1.5867686 |access-date=10 January 2021 |agency=The Associated Press |publisher=CBC Sports |date=9 January 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=oldest&gt;{{Cite web|date=2020-12-24|title=Oldest living Olympic champion Agnes Keleti to turn 100|url=https://www.france24.com/en/live-news/20201224-oldest-living-olympic-champion-agnes-keleti-to-turn-100|access-date=2020-12-30|website=France 24|language=en}}&lt;/ref&gt;, umrla pa je le nekaj dni pred 104. rojstnim dnem.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=V 104. letu starosti umrla najstarejša olimpijska zmagovalka|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/v-104-letu-starosti-umrla-najstarejsa-olimpijska-zmagovalka/732169|website=rtvslo.si|accessdate=2025-01-02|language=sl|first=To|last=G}}&lt;/ref&gt; Leta 1938 je začela nastopati na gimnastičnih tekmovanjih in leta 1940 je prvič postala državna prvakinja Madžarske, toda zaradi judovskega porekla so ji kasneje istega leta prepovedali sodelovati na vseh športnih tekmovanjih. Tako je lahko nadaljevala kariero šele po koncu [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]], toda [[Poletne olimpijske igre 1948]] je morala izpustiti zaradi poškodbe gležnja.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=V 104. letu starosti umrla najstarejša olimpijska zmagovalka|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/v-104-letu-starosti-umrla-najstarejsa-olimpijska-zmagovalka/732169|website=[[MMC-RTV SLO]]|accessdate=2025-01-02|date=2025-01-02}}&lt;/ref&gt; Prvič je na [[Poletne olimpijske igre|olimpijskih igrah]] tako nastopila leta [[Poletne olimpijske igre 1952|1952]] pri 31. letih, toda skupaj z igrami leta [[Poletne olimpijske igre 1956|1956]] je osvojila deset medalj, od tega pet naslovov olimpijske prvakinje, s čimer je ena najboljših madžarskih in tudi judovskih športnic vseh časov.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://dbs.bh.org.il/luminary/keleti-agnes|title=Heroes - Trailblazers of the Jewish People|website=Beit Hatfutsot|accessdate=2025-01-02|archive-date=2020-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20201002095009/https://dbs.bh.org.il/luminary/keleti-agnes|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=jhf&gt;[http://www.jewishsports.net/BioPages/AgnesKeleti%28Klein%29.htm &quot;Agnes Keleti&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220818095649/http://www.jewishsports.net/BioPages/AgnesKeleti(Klein).htm |date=2022-08-18 }} International Jewish Sports Hall of Fame&lt;/ref&gt;&lt;ref name=jis&gt;[http://www.jewsinsports.org/Olympics.asp?sport=olympics&amp;ID=48 &quot;Agnes Keleti profile&quot;] Jews in Sports&lt;/ref&gt; Od leta 1957 je živela v [[Izrael]]u.&lt;ref name=&quot;10 medals&quot;&gt;{{cite web | url=http://www.timesofisrael.com/10-medal-olympian-quietly-living-golden-years-in-israel/ | title=10-medal Olympian quietly living her golden years in Israel | work=The Times of Israel | date=August 14, 2012 | access-date=August 14, 2012 | author=Heller, Aaron}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=oldest/&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
* {{sports links}}

{{normativna kontrola}}

{{škrbina o telovadcu}}

{{DEFAULTSORT:Keleti, Ágnes}}
[[Kategorija:Madžarski telovadci]]
[[Kategorija:Madžarski Judje]]
[[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Madžarsko]]
[[Kategorija:Prejemniki zlatih olimpijskih medalj za Madžarsko]]
[[Kategorija:Prejemniki srebrnih olimpijskih medalj za Madžarsko]]
[[Kategorija:Prejemniki bronastih olimpijskih medalj za Madžarsko]]
[[Kategorija:Telovadci Poletnih olimpijskih iger 1952]]
[[Kategorija:Telovadci Poletnih olimpijskih iger 1956]]
[[Kategorija:Madžarski stoletniki]]
[[Kategorija:Gimnastični trenerji]]</text>
      <sha1>tkfohvcvamz7mfs8u21m02c3pmvptmi</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Antonija Thaler</title>
    <ns>0</ns>
    <id>592593</id>
    <revision>
      <id>6688397</id>
      <parentid>6553945</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T09:10:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6688397</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8920" sha1="sk2h8osbspmulgadzm22nwbgxa4zvvx" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Antonija Thaler''', znana tudi kot '''Toni Thaler''', [[Slovenci|slovenska]] [[Idrijska čipka|klekljarica]] in [[Risar|risarka]], * [[20. december]] [[1914]], [[Železniki]], † [[2014]].

== Otroštvo ==
Rojena je bila 20. decembra 1914 v [[Železniki|Železnikih]] v slovenski družini.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 04409 {{!}} Železniki {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/zelezniki/04409/?pg=86|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2025-10-31}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi revijo|last=Ferle|first=Mojca|date=2018|title=V čarobnem risu in prepletu niti: Marija Reven (1882-?) in Antonija Thaler (1914-2014), risarki vzorcev in strokovni učiteljici klekljanja|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-88WCF7YZ|magazine=Železne niti|publisher=Muzejsko društvo Železnik|volume=15}}&lt;/ref&gt; Njena mati je bila gostilničarka Antonija Košmelj, njen oče pa gostilničar Gabrijel Thaler.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Kot otrok je ob ljudski šoli obiskovala tudi čipkarsko šolo v Železnikih, kjer je bila njena učiteljica [[Marija Pivk Kosem]].&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Po zaključeni osnovni šoli je začela obiskovati dekliško uršulinsko šolo v [[Škofja Loka|Škofji Loki]].&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Tam se je poleg drugih predmetov učila tudi ročnih del in risanja.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Kasneje je šolanje nadaljevala na oddeleku za umetno vezenje na Državno ženski obrtni šoli (DOZ) v [[Ljubljana|Ljubljani]].&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Tam je bil njen učitelj risanja tudi slikar in skladatelj [[Saša Šantel]].&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Študij na obrtni šoli je zaključila leta 1932 z mojstrskim izpitom za poklic zlato-srebro-bisero-vezilje.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

== Delo ==
Po zaključeni obrtni šoli je želela oditi na študij na umetno obrtno šolo na [[Dunaj|Dunaju]]. Od nekdanje sošolke z DOZ [[Neli Niklsbacher Bregar]], ki je tam študirala, je izvedela, da za vpis zahtvajo eno leto prakse, zato se je zaposlila na vezilskem oddelku DOZ.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Tam je zaradi bolezni sodelavke kmalu dobila službo pomočnice risarske in oblikovalke klekljarskih vzorcev [[Marija Reven|Marije Reven]].&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Ta je kmalu odkrila, da zna Antonija klekljati, ter da je nadarjena za risanje. Poslala jo je iz veziljskega na čipkarski oddelek in v klekljarski tečaj na izpopolnjevanje ter jo učila tudi sama.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Gorenjski glas - Arhiv {{!}} Pisateljica med slovenskimi klekljaricami|url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20161201/C/161209991/pisateljica-med-slovenskimi-klekljaricami|website=arhiv.gorenjskiglas.si|accessdate=2025-11-10|last=Naglič|first=Miha|last2=Stanonik|first2=Tončka|authorlink2=Tončka Stanonik}}&lt;/ref&gt; Tako je Antonija od vezenja prešla na klekljanje. Zaradi gospodarske krize ni mogla oditi na nadaljno šolanje na Dunaj, zato je ostala na DOZ.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Leta 1933 je Marija Reven zapustila DOZ in Antonija Thaler je dobila njeno službeno mesto oblikovalke in risarke.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Stari vzorci, nove čipke|url=https://mgml.si/sl/mestni-muzej/razstave/521/stari-vzorci-nove-cipke/|website=mgml.si|accessdate=2025-10-31|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Mohorič Bonča|first=Katja|date=2016|title=Klekljana cerkvena dediščina 1. del|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-05D0LCH4/94ef31a2-c5a9-4308-bc34-9b0d05a48a5b/PDF|magazine=Železne niti|publisher=Muzejsko društvo Železniki|volume=13}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Primožič|first=Katarina|date=2018|title=Čipkarska šola Železniki – že 110 let!|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-89CTSF0S/ee425477-7014-4ea1-b501-1841d312251f/PDF|magazine=Železne niti|publisher=Muzejsko društvo Železniki|volume=15}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Šuštar|first=Tadeja|last2=Gortnar|first2=Blaž|last3=Sedej|first3=Anton|last4=Trojar|first4=Anči|date=2007|title=1. Čipkarski dan in Čipkarski dnevi|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-8Y6GV83S/ca36033a-cf17-4553-b65e-f17497c26274/PDF|magazine=Železne niti|publisher=Muzejsko društvo Železniki|volume=4}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:8&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Narodne vezenine na Slovenskem: pisane vezenine po štetih nitih|publisher=Centralni zavod za napredek gospodinjstva|year=1968|location=Ljubljana|cobiss=5768961|editor-last=Niklsbacher Bregar|editor-first=Neli|editor-link=Neli Niklsbacher Bregar|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IDA7VO99}}&lt;/ref&gt; Medtem ko je kot praktikantka delala na DOZ, je naredila strokovni izpit za obrtno učiteljico, vendar je še naprej delala kot risarka na DOZ.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Pri tem je sodelovala s sodelavko [[Neža Pelhan Klemenčič|Nežo Pelhan Klemenčič]], njeno nekdanjo sošolko iz obrtne šole.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Ustvarili sta veliko vzorcev in bili večkrat skupaj v komisijah za ocenjevanje čipk na tekmovanjih.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Skupaj z njo sta bili tudi na mednarodni razstavi umetnosti in obrti leta 1937 v [[Pariz|Parizu]]. V imenu DOZ sta obe prejeli častno diplomo z zapisanim imenom na diplomi.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Državni osrednji zavod za žensko domačo obrt je bil leta 1946  preoblikovan v Državno šolo za žensko domačo obrt, katerega direktorica je postala Neli Niklsbacher Bregar.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Stoletnica ustanovitve Državnega osrednjega zavoda za žensko domačo obrt v Ljubljani|url=https://www.loski-muzej.si/novice/stoletnica-ustanovitve-drzavnega-osrednjega-zavoda-za-zensko-domaco-obrt-v-ljubljani/|website=Loški muzej Škofja Loka|accessdate=2025-11-10|language=sl|last=Šifrer Bulovec|first=Mojca|archive-date=2024-07-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20240714083522/https://www.loski-muzej.si/novice/stoletnica-ustanovitve-drzavnega-osrednjega-zavoda-za-zensko-domaco-obrt-v-ljubljani/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Antonija Thaler je na zavodu dobila službo strokovne učiteljice.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Učenje klekljarskih tehnik je sprva potekalo po starih avstrijskih učnih načrtih, vendar sta še istega leta Antonija Thaler in Neža Pelhan Klemenčič sestavili nov učni program.&lt;ref name=&quot;:13&quot;&gt;{{Navedi revijo|last=Ferle|first=Mojca|date=2010|title=Izdelki so čisti, brez napak in lepo izdelani: o čipkarski šoli Trata in klekljanju v Gorenji vasi|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HXVR4IC7|magazine=Loški razgledi|publisher=Muzejsko društvo Škofja Loka|volume=1}}&lt;/ref&gt; Leta 1949 je bila premeščena na načrtovalno-tehniški oddelek podjetja Državnega prodajnega zavoda za domačo in umetno obrt v Ljubljani (DOM Ljubljana), kjer je kot projektantka vzorcev delala do leta 1955.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Tja je bila premeščena tudi Neža Pelhan Klemenčič, s katero sta še naprej sodelovali. Njuna najbolj ustvarjalna leta so bila med letoma 1952 in 1955, saj jima je bilo prepuščeno veliko umetniške svobode.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; V tem času so ponovno odprli obrtno šolo v Ljubljani, kjer je Antonija Thaler, najprej honorarno in potem za stalno, učila vse do upokojitve leta 1968.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

== Poznejše življenje in smrt ==
Z DOM Ljubljana je tudi po upokojitvi občasno še sodelovala, všivavala je čipke in bila članica komisij za ocenjevanje čipkarskih izdelkov.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Sodelovala je tudi s čipkaricami v domačih Železnikih.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kulturna doživetja Škofjeloškega - Klekljana obleka|url=https://www.kulturnadozivetja.si/muzej-%C5%BEelezniki/zgodbe/item/17-klekljana-obleka.html|website=www.kulturnadozivetja.si|accessdate=2025-11-26|language=sl-si|first=|last=}}&lt;/ref&gt; Umrla je leta 2014.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

== Umetniški slog ==
Njeni vzorci so podobni grafikam.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Risala jih je prostoročno, le s pomočjo šablon, krivuljnikov in ravnil.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Pogosti motivi na njih cvetlice, predvsem nageljni, pajkova mreža in vzorec možganov.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Veliko njenih vzorcev je za čipke v slepem in sukanem risu.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Izdelovala jih je za italijanski trg.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Izdelovala je tudi vzorce za čipke s širokim risom in izpeljavo z rogljički, ki jih je zahtevalo nemško tržišče.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Nekateri njeni vzorci so objavljeni v katalogu Slovenske ročno klekljane čipke, ki ga je leta 1952 izdal DOM Ljubljana.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Slovenske ročno klekljane čipke|publisher=DOM (Ljubljana)|year=1952|cobiss=648838}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Veliko njenih vzorcev je shranjenih v [[Mestni muzej Ljubljana|Mestnem muzeju Ljubljana]].&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt; 

== Sklici ==

{{sklici|1}}

{{DEFAULTSORT:Thaler, Antonija}}
[[Kategorija:Slovenski klekljarji]]
[[Kategorija:Slovenski risarji]]
[[Kategorija:Slovenski oblikovalci]]
[[Kategorija:Rojeni leta 1914]]
[[Kategorija:Umrli leta 2014]]</text>
      <sha1>sk2h8osbspmulgadzm22nwbgxa4zvvx</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Cerkev sv. Petke, Beograd</title>
    <ns>0</ns>
    <id>594190</id>
    <revision>
      <id>6688236</id>
      <parentid>6678608</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T17:15:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>{{ton}}</comment>
      <origin>6688236</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="38965" sha1="5gqlozmk511a979abqjd8162wo64v9f" xml:space="preserve">{{ton}}
{{drugipomeni|Sveta Petka}}
{{drugipomeni2|Cerkev svete Petke}}

{{Infopolje Cerkev
| name = Cerkev Svete Petke, Beograd
| fullname = Romarska Cerkev Svete Petke na Kalemegdanu v Beogradu
| image = Petka-1310 cerkev sveta vodica.jpg
| caption = Pogled na Cerkev Svete Petke s čudodelnim vrelcem in romarji 
| pushpin map = Beograd
| pushpin label position = 
| pushpin map alt = 
| map caption = 
| coordinates = &lt;!-- wd --&gt;
| location = [[Kalemegdan]]
| country = Srbija
| denomination = [[Srbska pravoslavna Cerkev|SPC]]
| previous denomination = 
| dedication = [[Petka Balkanska]]
| side altars = nima
| relics = 
| status = 
| functional status = [[romarska cerkev]]
| heritage designation = 
| designated date = 
| membership = 
| attendance = 
| website = &lt;!-- wd --&gt;
| former name = 
| bull date = 
| founded date = 
| founder = neki plemič
| groundbreaking = 1417
| completed date = 1937
| consecrated date = 27. oktober 1937&lt;br&gt;[[Nadškofija Beograd-Karlovci|beograjsko-karlovški škof vikar]] [[Sava Trlajić|Trlajić]]&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Душан Иванчевић|title=Београдск тврђава и њене светиње|place=Београд|year=1970|publisher=Православље|page=130}}&lt;/ref&gt;
| closed date = 
| demolished date = 
| earlydedication = 
| otherdedication = 
| events = 
| past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]]
| people =  
| architect = [[Momir Korunović]] &lt;br&gt;napravil [[mozaik]]e [[Đuro Radlović]]. &lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/svet-mozaika-djure-p-radlovica-naslov-240770
|title= Svet mozaika Djure P. Radlovića - Jovica Trkulja: knjiga |publisher=Dosje|author=Jovica Trkulja|place=Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=26. november 2025}}&lt;/ref&gt;
| architectural type = slog srbsko-bizantinski
| style = 
| capacity = 
| length = 
| width = 
| width nave = 
| height = 
| diameter = 
| other dimensions = 
| floor count = 
| floor area = 
| dome quantity = 1
| dome height outer = 
| dome height inner = 
| dome dia outer = 
| dome dia inner = 
| spire quantity = 
| spire height = 
| materials = opeka, kamen
| bells = 
| bells hung = 
| bell weight = 
| parish = 
| deanery = 
| archdiocese = [[Beograd-Karlovci]]
| metropolis = [[Beograd]]
| diocese = 
| province = 
| presbytery = 
| synod = 
| circuit = 
| district = 
| division = 
| subdivision = 
| logo = 
| logosize = 
| logolink = 
| logoalt = 
| extra = {{Infopolje RKD
 | embed = yes
 | ime = Cerkev Svete Petke – Beograd
 | rkd_tip = nkd
 | razglasitev_rkd_tip = 
 | refšt = 
 | lokacija = 
 | občina = Stari grad
 }}
}}

'''Cerkev sv. [[Petka Balkanska|Petke]] na [[Kalemegdan]]u v [[Beograd]]u'''&lt;ref&gt;Čeprav se uradno uporablja naziv „Kapela sv. Petke“ in spada pravzaprav pod &quot;Cerkev Rožico&quot; — je kljub njeni majhnosti priljubljen naziv med ljudstvom samo „Cerkev svete Petke“&lt;/ref&gt; ({{lang-la|Templum Sanctae Perpetuae in Singidunō}}; {{lang-sr|Црква Свете Петка на Келемегдану|translit=Crkva Svete Petke na Kalemegdanu}}) stoji v najstarejšem [[Beograd|beograjskem]] območju [[Kalemegdan]]u v občini Stari grad; pripada [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbski pravoslavni Cerkvi]] in spada pod [[Nadškofija Beograd-Karlovci|beograjsko-karlovško nadškofijo]].

Kapela je postavljena nad [[čudodelni vrelec|čudodelnim vrelcem]] in je posvečena sveti [[Petka Balkanska|Petki]]. Nahaja se na poti, ki povezuje zgornje in spodnje mesto [[Beograjska trdnjava|Beograjske trdnjave]] v neposredni bližini [[Cerkev Rožica, Beograd|Cerkve Rožice]], čudodelni vrelec ali sveti izvir pa je v samem [[oltar]]ju kapele. Današnja kapela je bila zgrajena leta 1937 po načrtu stavbenika [[Momir Korunović|Momirja Korunovića]]. Njene notranje stene in oboke prekrivajo [[mozaik]]i, ki jih je 1980-1983 skrbno izdelal dandanes najbolj znani srbski slikar in mozaikar [[Đuro Radlović]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/svet-mozaika-djure-p-radlovica-naslov-240770|title= Svet mozaika Djure P. Radlovića - Jovica Trkulja: knjiga |publisher=Dosje|author=Jovica Trkulja|place=Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=26. november 2025}}&lt;/ref&gt; Cerkev spada pod upravo [[Nadškofija Beograd-Karlovci|beograjsko-karlovške nadškofije]].

== Zgodovina ==
Čeprav bi bilo nadvse zanimivo tukaj navesti vsaj na kratko tudi življenjepis svete Petke, se v tem članku omejimo le na dogajanje po njeni smrti, kar je tudi povezano s cerkvico njenega imena na [[Kalemegdan]]u in nenavadno usodo njenih [[relikvije|relikvij]] — medtem ko je njeno življenje in češčenje opisano v posebnem članku &quot;[[Petka Balkanska]]&quot;.

1238 je [[Drugo bolgarsko cesarstvo|bolgarski cesar]] [[Ivan Asen II.|Asen]] prinesel njene relikvije v [[Veliko Trnovo|Trnovo]], od koder so prišle na [[Bajazid I.|Bajazidov]] dvor v [[Konstantinopel|Konstantinoplu]]. Od tam jih je prenesla 1398 cesarica oziroma despotica in monahinja Milica v [[Kruševac]] kmalu po [[Nikopoljska bitka|Nikopoljski bitki]] 1396, v kateri so [[Srbi]], vojskujoči se na turški strani, zadali [[kristjani|kristjanom]] smrtni udarec.&lt;ref&gt;{{cite book|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=132}}&lt;/ref&gt; Njene [[relikvija|relikvije]] je Milicin sin [[Stefan Lazarević|Štefan Visoki]] prenesel 1402 v svojo novo belograjsko prestolnico. Kapelo svete Petke v Beogradu pa je leta 1417 zgradil neznan velikaš in vanjo položili Petkine ostanke.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web |last=Lazić |first=Jovana |date= |title=Цркве Ружица и Света Петка |url=http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |archive-date=2009-05-19 |access-date=2022-07-15 |website=Православље |archive-url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |url-status=bot: unknown }}&lt;/ref&gt; Natančen položaj te kapele ni znan, niti ali je bila postavljena v bližini svetega izvira.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; 

Ko so po obleganju Osmani 1521 osvojili Beograd, so bile relikvije prenesene v Konstantinopel, v srbsko mestno četrt Bujukder. Leta 1641 jih je [[Kneževina Moldavija|moldavski knez]] [[Vasile Lupu]]&lt;ref&gt;Vasile Lupu je bil moldavski knez od 1634 do 1653 s sedežem v Cociju&lt;/ref&gt;prenesel v [[Jasi]], kjer so še danes.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;&lt;ref&gt;[http://www.digitalna.nb.rs/wb/NBS/novine/politika/1935/10/28?pageIndex=00007 ''На темељима капеле Св. Петке подиже се нова црква'', &quot;Политика&quot;, 28. окт. 1935, стр. 7] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220120184209/http://www.digitalna.nb.rs/wb/NBS/novine/politika/1935/10/28?pageIndex=00007 |date=2022-01-20 }}. digitalna.nb.rs&lt;/ref&gt; Sedanja kapela vsebuje delček teh relikvij.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

Pred današnjo cerkvico je poprej na pobočju stala kapela iz zbite ilovke (''zemunica'') okrašena z [[ikona]]mi in s svetim vrelcem odznotraj, do katerega se je moralo po stopnicah.&lt;ref name=&quot;:0&quot;/&gt; Ker je bila v slabem stanju, so na pobudo [[Varnava Rosić|patriarha Varnava]] začeli gradnjo današnje kapele, ki so jo posvetili na god svete Petke leta 1937.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;капела књига&quot;&gt;{{Cite book |title=Капела Свете Петке и црква Ружица |date=2010 |publisher=Српска патријаршија |edition=3. допуњено и исправљено |location=Београд}}&lt;/ref&gt; Pri kopanju temeljev so takrat odkrili ostanke starejšega hrama in kosti vojakov, padlih pri obrambi Beograda v letih 1914 in 1915, ki so jih prenesli v bližnjo [[kostnica|kostnico]] — ki je oddaljena za lučaj kamna in zgrajena v sklopu sosednje [[Cerkev Rožica, Beograd|Cerkve Rožica]].&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Najdene so bile tudi nekatere lobanje in nagrobniki nekaterih turških velikašev, vključno s tistim vezirja [[Ali paša Marašli|Ali paše Marašlija]], ki je bil zadnji dokaj nepriljubljeni turški poveljnik v Beogradu.&lt;ref&gt;Ali paša Marašli ({{lang-tr|Maraşlı Ali Paşa}}; {{lang-sr|Marašli Ali-paša}}, * Maraš v Mali Aziji, † Beograd 1821) je bil rumelijski valija in beograjski vezir (1815-1821)&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-a/page/ali-pasa-marasli|title= АЛИ-ПАША МАРАШЛИ|publisher= Српска енциклопедија|author= Радомир Ј. Поповић|place=Beograd|language=sr|date=2010|accessdate=27. november 2025}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite news |date=1935-10-28 |title=На Калемегдану су пронађене кости и натписи двојице угледних турских паша из седамнаестог и деветнаестог века |language=sr |pages=8|work=Време|url=https://digitalna.nb.rs/wb/NBS/Periodika/SD_EA14D129E93A8F6C7A1935AA12C320B4/1935/10/28?pageIndex=00008}}&lt;/ref&gt;

O teh začetkih gradnje in o zanimivih najdbah pri kopanju temeljev je obširno poročal tudi beograjski dnevnik ''Politika''. Poleg natančnega opisa življenja, smrti svetnice in usode njenih relikvij je omenjena tudi zgodovina kapele. Pri kopanju temeljev za novo cerkev so namreč strokovnjaki prišli do ugotovitve, da zidovi in temelji izhajajo še iz [[Rimsko cesarstvo|rimskih časov]]. Sveti izvir pa je ohranjen, kakor so ga našli.&lt;ref&gt;[http://www.digitalna.nb.rs/wb/NBS/novine/politika/1935/10/28?pageIndex=00007 ''На темељима капеле Св. Петке подиже се нова црква'', &quot;Политика&quot;, 28. окт. 1935, стр. 7] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220120184209/http://www.digitalna.nb.rs/wb/NBS/novine/politika/1935/10/28?pageIndex=00007 |date=2022-01-20 }}. digitalna.nb.rs&lt;/ref&gt;

Stavbna celota kapele vključuje tudi [[krstilnica|krstilnico]] in [[župnišče]].&lt;ref name=&quot;:0&quot;/&gt;

== Poslikava kapele ==
Kapela je bila poslikana — oziroma živopisana z živopisom — kar dvakrat. Prvi živopis je izdelal 1948 akademski slikar [[Vladimir Predojević]]. Zaradi slabe obdelave in kakovosti uporabljenih materialov, še bolj pa zaradi vlažnih zidov, so freske kmalu propadle. Glavni vzrok nevolje pa so bile sveče, ki so jih verniki od jutra do večera prižigali v tem malem prostoru, ki je končno izgledal kot kaka dimnica, črna stavba iz davnih časov (po domače imenovan ''zelher'').&lt;ref&gt;{{cite book|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=132}}&lt;/ref&gt;

Da bi preprečili te težave, so drugič uporabili tehniko [[mozaik]]a; sveče so smeli odslej prižigati na drugem mestu, stavbo pa so tudi temeljito izolirali, brez česar niti mozaiki ne bi mogli preživeti. Druge slike je na okrog 500 m² s tisoči pozlačenih ploščic raznih barv med letoma 1980 in 1983 živopisal takrat še mladi in navdušeni beograjski slikar in priznani mozaičar [[Đuro Radlović]], ki se je tudi pozneje izkazal v izdelavi mnogih mozaikov v najsodobnejših tehnikah, od katerih je nekatere izumil kar sam;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/svet-mozaika-djure-p-radlovica-naslov-240770|title= Svet mozaika Djure P. Radlovića - Jovica Trkulja: knjiga |publisher=Dosje|author=Jovica Trkulja|place=Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=26. november 2025}}&lt;/ref&gt; blagoslovil pa jih je [[German Đorić|patriarh German]] 27. februarja 1983.&lt;ref name=&quot;капела књига&quot;/&gt;

=== Petkove molitve pri beograjskih vrelcih ===
Kapelo je mogoče obiskati vsak dan, najpogosteje pa jo obiščejo ob petkih in za [[proščenje|slavske dneve]], zlasti na god svete Petke 27. oktobra. Vsak petek zjutraj se v Cerkvi Rožici odvija [[bogoslužje]] z branjem kanona svete Petke in poljubljanjem njenih relikvij, popoldne (v sedanjem času je obojno dopoldne) pa poteka pobožnost v kapeli svete Petke.&lt;ref name=&quot;капела књига&quot;/&gt;

Zaradi čudodelnega studenca je torej že iz davnine izredno priljubljena: 
#''Petkina cerkev'', ki je med Belograjčanim na splošno znana kar kot ''Sveta Petka''. Na današnjem beograjskem področju obstajata še da čudodelna vrelca, ki sta posvečena Sveti Petki:
#en tak ''vrelec je v [[Rakovica|Rakovici]]'', kjer je v bližini cerkev in samostan z drugim patronom; tam je pokopan tudi [[Pavel Stojčević|patriarh Pavel]].&lt;ref name=Politika1&gt;{{cite news| author = M.R.B. | title = Crkva Ružica među najunikatnijima na svetu | trans-title = Ružica Church among the most unique in the world | newspaper = [[Politika]] | language = sr | date = 5 January 2010 | url = http://www.politika.rs/sr/clanak/118507/Crkva-Ruzica-medu-najunikatnijima-na-svetu}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://beogradskiizlet.com/tour/manastir-rakovica/|title=Manastir Rakovica Beograd – grob patrijarha Pavla, izvor i istorija. Manastir Rakovica – duhovni mir, istorija i izvor Svete Petke u Beogradu|publisher=Beogradski izlet|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=31. marec 2026}}&lt;/ref&gt;
#Drugi ''vrelec pa je v gozdu pri [[Železnik|Železniku]]''; oba sta zelo obiskana.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://lepaisrecna.mondo.rs/Lifestyle/Price-iz-Srbije/a33214/CUDOTVORNI-IZVOR-SVETE-PETKE-U-ZELEZNIKU-PRIVLACI-VERNIKE-IZ-CELE-SRBIJE-Voda-za-zdravlje-i-isceljenje.html|title= ČUDOTVORNI IZVOR SVETE PETKE U ŽELEZNIKU PRIVLAČI VERNIKE IZ CELE SRBIJE: Voda za zdravlje i isceljenje|publisher=lepa&amp;srećna.mondo.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=26. oktober 2020|accessdate=4. april 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Zdravilni vrelec in njegove lastnosti ===
;Ljudsko izročilo ima vrelec za zdravilen
Zanimivo, da je bilo območje okoli Beograda v davnih časih prekrito z gostim gozdom; zato so bili izviri na vseh straneh in nič čudnega, da je bil takrat tudi izvir Svete Petke močnejši kot je danes.&lt;ref&gt;Капела Свете Петке и црква Ружица (3. допуњено и исправљено. изд.). Београд: Српска патријаршија. 2010.&lt;/ref&gt;

Obstoj zdravilnega vrelca prvič omenja leta 1658 [[Michel Quiclet]].&lt;ref name=&quot;:0&quot;/&gt; Prvič je presahnil po umiku srbske vojske leta 1915, vendar je ponovno zažuborel 1918 na praznik [[Onezim|svetega Onezima]] (28. februarja); zato na ta dan v kapeli poteka liturgija in blagoslov vode.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

Čeprav je na splošno močno verovanje o zdravilnosti te vode iz vrelca v Cerkvi Svete Petke, vendar je pri njeni uporabi potrebna previdnost. Higijenski zavod sicer redno spremlja pitnost in uporabnost tudi te vode, kot to dela vestno za vse druge pitne vode v Srbiji. Kakšen glas se namreč tudi med verniki sliši, ki uporabe te vode ne priporoča; glede uporabe te voda za pitje pa tudi Zavod ne prižiga zelene luči:

;Sodobne analize menijo, da voda ni pitna
{|
|-
! Voda nije za piće&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/vesti/beograd/3636005-voda-sa-izvora-svete-petke-na-kalemegdanu-nije-za-pice|title= Voda sa Izvora Svete Petke na Kalemegdanu smatra se čudotvornom, ali nije za piće: Ovo su rezultati analize|publisher=Telegraf.rs|author=Mateja Beljan|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2023|accessdate=30. november 2025}}&lt;/ref&gt;
! Voda ni pitna
|-
| &lt;blockquote&gt; Voda sa Izvora Svete Petke na Kalemegdanu smatra se čudotvornom, ali nije za piće: Ovo su rezultati analize&lt;br&gt;
Čuveni Izvor Svete Petke na Kalemegdanu, odnosno, na Beogradskoj tvrđavi, mnogi smatraju lekovitim i čudotvornim. Postoje razne legende i verovanja, ali voda, ipak, nije uvek dobra za piće, pokazuju analize Gradskog zavoda za javno zdravlje.
Kvalitet vode je nestalan, pa je u pojedinim periodima godine ona ispravna, a nekad, ipak, nije preporučljiva za piće. Prema poslednjim analizama od 4. i 25. januara, voda je mikrobiološki neispravna. O tome nema obaveštenja na česmi. 

#Izvor, sa kojeg ljudi tradicionalno toče vodu na Kalemegdanu, posebno tokom praznika Svete Petke, prošle godine je bio značajno čistiji u odnosu na 2020. i 2021.
#Od ukupno 25 uzoraka prošle godine samo u tri uočena je fizičko-hemijska nepravilnost, a i pet bakteriološka. Naravno, kada jedan od ova dva parametra nije dobar, voda nije za piće.
#Godine 2021. uzeto je ukupno 24 uzorka, a 13 (54 posto) je bilo fizičko-hemijski neispravno, dok je bakteriološki neispravno bilo 10 (42 posto).
#U 2020. godini četiri uzorka (17 posto) nisu bila dobra po fizičko-hemijskom sastavu, a deset (42 posto) zbog prisustva bakterija.
#U okviru Programa monitoringa kvaliteta podzemnih voda na teritoriji Beograda, finansiranog od strane Sekretarijata za zaštitu životne sredine grada Beograda, Gradski zavod za javno zdravlje Beograd vrši redovnu kontrolu higijenske ispravnosti vode za piće na 34 objekta javnih česama sa izvorskom vodom u užoj i široj zoni grada, kazali su ta &quot;Telegraf&quot; u ovoj ustanovi.
#Program kontrole predviđa sistematske kontrole kvaliteta vode sa javnih česama i kontinuirano uzorkovanje i laboratorijsko ispitivanje fizičko-hemijskih i mikrobioloških parametara, a periodično i biološke i parazitološke analize uzoraka podzemne vode, odnosno vode za piće iz 17 javnih česama tokom cele godine dva puta mesečno, i jedan put mesečno iz 17 objekata u prigradskim naseljima u periodu od aprila do septembra.
#Filter za prečišćavanje postavljen na izvoru Svete Petke na Kalemegdanu, daje relativno zadovoljavajuće rezultate u pogledu kondicioniranja vode, ali se beleži veći udeo mikrobiološki neispravnih uzoraka, pre svega usled nepostojanja sistema za završnu dezinfekciju vode.
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Voda iz izvira Svete Petke na Kalemegdanu velja za čudežno, vendar ''ni pitna:'' To so rezultati analize&lt;br&gt;
Znameniti izvir Svete Petke na Kalemegdanu, torej na Beograjski trdnjavi, mnogi smatrajo za zdravilnega in čudežnega. Obstajajo različne legende in prepričanja, vendar voda ni vedno dobra za pitje, kot kažejo analize Mestnega zavoda za javno zdravje.
Kakovost vode je nestanovitna, zato je v določenih obdobjih leta neoporečna, včasih pa njeno pitje ni priporočljivo. Po zadnjih analizah z dne 4. in 25. januarja 2023 ''voda mikrobiološko ni neoporečna''. Na fontani ni nobenega obvestila o tem. 

Izvir, iz katerega ljudje tradicionalno točijo vodo na Kalemegdanu, zlasti med praznikom Svete Petke, je bil lani bistveno čistejši v primerjavi z letoma 2020 in 2021.
#Od skupno 25 vzorcev lani so bile fizikalne in kemične nepravilnosti opažene le pri treh, pet pa je bilo bakterioloških. Seveda, ko eden od teh dveh parametrov ni dober, voda ni primerna za pitje.
#V letu 2021 je bilo odvzetih skupno 24 vzorcev, od tega jih je bilo 13 (54 odstotkov) fizikalno-kemično neoporečnih, 10 (42 odstotkov) pa bakteriološko oporečnih.
#V letu 2020 štirje vzorci (17 odstotkov) niso bili dobri glede fizikalno-kemijske sestave, deset (42 odstotkov) pa zaradi prisotnosti bakterij.
#V okviru Programa spremljanja kakovosti podzemne vode na območju Beograda, ki ga financira Sekretariat za varstvo okolja mesta Beograd, Mestni zavod za javno zdravje Beograd izvaja redni nadzor nad higiensko neoporečnostjo pitne vode v 34 objektih z javnimi pipami z izvirsko vodo v ožjem in širšem območju mesta.
#Program nadzora predvideva sistematične kontrole kakovosti vode iz javnih pip ter stalno vzorčenje in laboratorijsko testiranje fizikalno-kemijskih in mikrobioloških parametrov ter periodične biološke in parazitološke analize vzorcev podzemne vode, tj. pitne vode iz 17 javnih pip skozi vse leto dvakrat mesečno in enkrat mesečno iz 17 objektov v primestnih naseljih v obdobju od aprila do septembra.
#Čistilni filter, nameščen na izviru Svete Petke na Kalemegdanu, daje sorazmerno zadovoljive rezultate glede pitnosti vode, vendar je zabeležen večji delež mikrobiološko oporečnih vzorcev, predvsem ''zaradi pomanjkanja sistema za končno razkužitev vode''.
&lt;/blockquote&gt;
|}

;Različni odzivi na analize vode
To je poročilo znanstvenega zavoda, ki ga je pa med mnogimi poročili dnevnega časopisja, ki to svetišče kakor tudi vodo iz studenca priporočajo, komajda lahko zaslediti; še težje pa ga bodo upoštevali preprosti verniki, ki med svoje cerkveno verovanje včasih nehote vpletajo tudi kanček necerkvenega praznoverja. 

Neka gospa je točila vodo in je bila presenečena, ko smo ji povedali, da ni primerna za pitje. Takoj je opozorila moža, naj ne pije vode.

Medtem pa neki Beograjčan pravi, da to vodo pije vsak dan. Na opozorilo, da ta voda ni pitna, je vzrojil: »Moj Bog, ne boste verjeli! Lejte, kaj je narobe z mano, nimam težav z želodcem, niti omotice«, je samoprepričano dejal ta možakar.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/vesti/beograd/3636005-voda-sa-izvora-svete-petke-na-kalemegdanu-nije-za-pice|title= Voda sa Izvora Svete Petke na Kalemegdanu smatra se čudotvornom, ali nije za piće: Ovo su rezultati analize|publisher=Telegraf.rs|author=Mateja Beljan|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2023|accessdate=30. november 2025}}&lt;/ref&gt;

Kdor more razumeti, naj razume! Tudi pisec tega članka je začel raziskovati ugotovitve Higijenskega zavoda šele potem, ko mu je neka obiskovalka potožila, da se je s pitjem vode iz tega studenca skoraj zastrupila. Tudi moj prijatelj-umetnik ob romanju 1. maja 2007 ni imel nobenih zadržkov, in je srknil nekaj požirkov te vode, ki naj bi bila zdravilna predvsem za oči. Morda bi veljalo dodati, da za vernika velja prepričanje, da sicer ne zdravi voda, ampak vera, ki pa priporoča sprejemanje znanstvenih ugotovitev. Vedno bolj namreč prodira mnenje, ''da si prava vera in prava veda ne nasprotujeta, ampak se dopolnjujeta''.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://humts.com/sl/950|title=Ali sta znanost in religija za vedno v nasprotju ali se lahko združita?|publisher=Humts|author=Writer|place=|language=sl|date=|accessdate=28. marec 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.mladifest.com/medjugorje/zgodbice/predavanja/znanost%20in%20vera.htm|title= Znanost in vera: odnos in povezave med znanostjo in vero|publisher=Mladifest|author=Vladimir Paar|place=Medgorje|language=sl|date=2010|accessdate=28. marec 2026}}&lt;/ref&gt;

;Stanje beograjskih vodnih virov 2025
Za primerjavo navedimo še pitnost beograjskih javnih vodnih virov aprila 2025:
:»Od 17 javnih fontan z izvirsko vodo v Beogradu so na podlagi 32 vzorcev, ki jih je marca pregledal Mestni zavod za javno zdravje, štiri primerne za pitje - Hajdučka česma, Sveta Petka v Rakovici, Kneževačka in Lisičji potok (Kraljeva česma). Kot v današnji izdaji piše časnik Politika, je voda na vseh ostalih fontanah v večini primerov tako mikrobiološko kot fizikalno-kemično oporečna in torej ni za pitje.« Med pitnimi viri je sicer omenjena tudi „Sveta Petka“, vendar ''ne tista na Kalemegdanu'', ampak tista v [[Rakovica|Rakovici]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://naslovi.net/2025-04-03/beta/zavod-voda-za-pice-ispravna-na-cetiri-javne-cesme-sa-izvorskom-vodom-u-beogradu/39339554|title=Zavod: Voda za piće ispravna na četiri javne česme sa izvorskom vodom u Beogradu|publisher=Naslovi.net|author=BetaN1 Insajder BBC|place=Beograd|language=sr|date=3. april 2025|accessdate=28. marec 2026}}&lt;/ref&gt;

;Analiza iz 1937 razglaša vodo za neoporečno
Obstajajo tudi starejši podatki, ki razglašajo vodico za pitno; mnogi so namreč verjeli, da pomaga zoper vročino, nekatere bolezni oči, neke kožne izpuščaje; ker naj bi bila dobra tudi za prebavo, so jo nosili domov in jo pili. Sam avtor te knjige Ivančević je nekaj takih ozdravljenj, o katerih so mu pripovedovali, zapisal v Letopis cerkve Rožice. Glede tega meni, da njegovo prepričanje deli tudi znanstvena analiza vode, ki pa v tistih časih seveda še ni bila tako natančna kot danes. Pomembna je ugotovitev, da je bila bakteriološko čista; koliko so pa druge prvine povezane z zdravilnostjo, bi morala ugotavljati stroka. Takole podaja izide analize vode iz leta 1937: 

{|
|-
! Водица св. Петке&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Душан Иванчевић/Dušan Ivančević|title=Београдска тврђава и њене светиње./Beogradska tvrđava i njene svetinje.|place=Београд/Beograd|year=1970|publisher=Правослаље/Pravoslavlje|page=136}}&lt;/ref&gt;
! Vodica sv. Petke
! Čudežna voda sv. Petke
|-
| &lt;blockquote&gt;Ово народно веровање у лековитост воде, потврђено многим примерима искуства, потврђује и научна анализа воде, коју је вршила Државна хемијска лабораторија јула месеца 1937. и чији је резултат објављен у „Политици“ од 16. октобра 1937. године. По тој стручној анализи ова је вода врло бистра, безбојна, без мириса, температура 12°Ц, а садржи ове хемијске елементе: натријум, калијум, калцијум, магнезијум, хлор, сулфат, нитрат, хидрокарбонат, силициум диоксид, оксид гвожђа, алуминиум оксид, и два растворена гаса: угљену киселину и кисеоник. – У бактериолошком погледу – чиста.
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;
Ovo narodno verovanje u lekovitost vode, potvrđeno mnogim primerima iskustva, potvrđuje i naučna analiza vode, koju je vršila Državna hemijska laboratorija jula meseca 1937.  i čiji je rezultat objavljen u &quot;Politici&quot; od 16. oktobra 1937. godine. Po toj stručnoj analizi ova je voda vrlo bistra, bezbojna, bez mirisa, temperatura 12°C, a sadrži ove hemijske elemente: natrij, kalij, kalcij, magnezij, klor, sulfat, nitrat, hidrokarbonat, silicium dioksid, oksid gvožđa, aluminium oksid, i dva rastvorena gasa: ugljenu kiselinu i kiseonik. — U bakteriološkom pogledu — čista.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; To splošno prepričanje o zdravilnih lastnostih vode, ki ga potrjujejo številni primeri iz izkušenj, potrjuje tudi znanstvena analiza vode, ki jo je julija 1937 opravil Državni kemijski laboratorij in katere rezultati so bili objavljeni v &quot;Politiкi&quot; 16. oktobra 1937. Po tej strokovni analizi je ta voda zelo bistra, brezbarvna, brez vonja, ima temperaturo 12°C in vsebuje naslednje kemične elemente: natrij, kalij, kalcij, magnezij, klor, sulfat, nitrat, hidrokarbonat, silicijev dioksid, železov oksid, aluminijev oksid ter dva raztopljena plina: ogljikov dioksid in kisik. — ''Z bakteriološkega vidika — čista''.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Posvetitev kapele in zgodovinska dejstva ===
[[File:Kal-Ro-0327 plošča-Gavrilo Korunovič.jpg|thumb|200px|left|&lt;center&gt;Napis na plošči ni ustrezen]]&lt;/center&gt;
[[File:Beograd-Republika Srbija.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Levi iz 2007, desni iz 2021]]&lt;/center&gt;
Nekatero poljudno spletno ali tiskano časopisje v današnji Srbiji – pa najsi gre za posvetno ali versko – si včasih ne beli glave z iskanjem zgodovinskih dejstev, kar je tudi glavni razlog za bohotenje [[sovražni govor|sovražnega govora]] v odnosu do drugače mislečih, drugih ver in končno sosednjih narodov in njihove zgodovine; to sprenevedanje, zamolčevanje ali nepoznavanje resnične stvarnosti je bilo morda tudi razlog za sorazmerno široko podporo množic pri nedavni vojni [[JNA]] zoper bratske jugoslovanske narode, kar povzroča tudi stalne napetosti s sosedi, pa tudi razlog za neuspeh [[ekumenizem|ekumenskega]] dialoga. O tem nepoznavanju dejstev priča tudi naključni članek — navajamo samo enega od številnih —, ki opisuje posvetitev cerkvice sv. Petke. Morebiti je glavni vir rastočega nezaupanja ravno nepoznavanje dejstev ali njihovo enostransko prikazovanje. Tako lahko pri piscu tega članka opazimo sicer neznatno zgodovinsko napako, ki pa pade v oči vsakomur, ki vsaj malo spremlja dogodke; od časnikarja se sme pričakovati vsaj osnovno znanje; vrh vsega pa ta članek dokazuje, da pisec ni posegel po dosegljivih zanesljivih virih in zato lahko preberemo doslej neznano dejstvo: 
{|
|-
! Osveštanje kapele&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.011info.com/upoznaj-beograd/cudotvorni-izvor-i-kapela-svete-petke-na-kalemegdanu|title=Čudotvorni izvor i Kapela svete Petke na Kalemegdanu|publisher=011INFO|author=|place=Beograd|language=sr|date=19. julij 2021|accessdate=28. marec 2026}}&lt;/ref&gt;
! Posvetitev kapele
|-
| &lt;blockquote&gt;Napokon, kapelu je 27. oktobra 1937. godine, na praznik svete Petke, ''osveštao patrijarh srpski Varnava''.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Končno je kapelo 27. oktobra 1937, na praznik svete Petke, ''posvetil srbski patriarh Varnava''.
&lt;/blockquote&gt;
|}
Res je, da je dal pobudo za izgradnjo in ureditev kapele svete Petke [[Srbska pravoslavna Cerkev|srbski pravoslavni patriarh]] [[Varnava Rosić|Varnava]]. Tudi datum posvetitve je točen. Ne drži pa, da jo je posvetil on, saj je umrl že nekaj mesecev prej, torej v noči med 23. in 24. julijem leta 1937, na vrhuncu [[Konkordatna kriza|Konkordatne krize]] – a njegov naslednik [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]] še ni bil izvoljen na patriarški sedež, ki ga je zasedel šele 21. februarja naslednjega leta (a umrl je 7. maja 1950).&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.nadanasnjidan.net/nadan/17.5/dogadjaj/8169|title=Na dan 17.5.1881.: Rođen Patrijarh srpski Gavrilo V...|website=www.nadanasnjidan.net|access-date=2025-01-16|archive-date=19. 12. 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171219153539/http://www.nadanasnjidan.net/nadan/17.5/dogadjaj/8169|url-status=live}}&lt;/ref&gt;Njegov celotni naziv se je glasil: &quot;Njegova svetost nadškof peški, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski.&quot;&lt;ref&gt;''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски''/&quot;Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski.&quot; &lt;/ref&gt;.{{sfn|Вуковић|1996|p=107-109}}{{sfn|Радић|2006|p=}}{{sfn|Џомић|1997|p=}}{{sfn|Радић|2011|p=}}   

V resnici torej cerkvice sv. Petke ni posvetil [[patriarh]], ampak „le“ [[škof]], kot lahko beremo v knjigi, sorazmerno zanesljivem viru: 
{|
|-
! Освећење капеле&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Душан Иванчевић|title=Београдск тврђава и њене светиње|place=Београд|year=1970|publisher=Православље|page=130}}&lt;/ref&gt;
! Posvetitev kapele
|-
| &lt;blockquote&gt;Освећење капеле извршио је епископ викар Сава Трлајић, у среду 27. октобра 1937. године, „уз огромно учешће побожног народа“. Епископ Сава је са свештеницима отслужио св. Архијерејску литургију у Ружици, а потом је сишао у капелу и осветио њу и извор.&lt;br&gt;Западно од капеле је исте те године саграђен црквени дом, у коме је био у сутерену леп двособан стан за црквењака, у приземљу је била велика дворана за свечане дане, а на спрату стан за свештеника. Капела и дом били су повезани са северне стране са тремом...&lt;br&gt;И дом, и трем и зидови уништини су експлозијом немачке муниције на Ускрс 1944. године, за време савезничког бомбардовања Београда. Капела је остала неоштећена.  
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;''Kapelo je v sredo, 27. oktobra 1937, posvetil vikar škof [[Sava Trlajić]]'', &quot;z veliko udeležbo pobožnega ljudstva&quot;. Škof Sava je z duhovniki v Rožici daroval sveto škofovsko bogoslužje, nato pa se je spustil v kapelo in posvetil njo in izvir.&lt;br&gt;Istega leta je bil zahodno od kapele zgrajen cerkveni dom, ki je imel v kleti lepo dvosobno stanovanje za cerkvenjaka, v pritličju veliko dvorano za slovesne dni in v prvem nadstropju stanovanje za duhovnika. Kapela in dom sta bila na severni strani povezana z nadstebrjem...&lt;br&gt;Tako dom kot stebrišče kot tudi obzidje je uničila eksplozija nemškega streliva na veliko noč 1944 med zavezniškim bombardiranjem Beograda. Kapela je ostala nepoškodovana.
&lt;/blockquote&gt;
|}
Vrh vsega pa zavaja tudi napis na plošči pred cerkvenimi vrati, ki je po videzu novejšega datuma in ga je dal napisati nepoznavalec stvarnega stanja. Na njej piše, da je cerkev posvetil [[Gavrilo Dožić|patriarh Gavrilo]] leta 1937. Iz zgoraj navedenega je lahko sklepati, da:
#cerkve ni posvetil 27. oktobra 1937 noben patriarh: Varnava je bil že mrtev, Gavrilo pa še ni bil izvoljen.
#ampak jo je posvetil škof-vikar Sava Trlajić. Zato bi bilo potrebno: ali napis na plošči popraviti, ali pa ploščo umakniti.
#Glede pitnosti &quot;svete vodice&quot; pa bi bilo potrebno na vidno mesto postaviti opozorilo Higijenskega zavoda, &quot;da voda ni pitna&quot;; treba bi bilo pravzaprav odpraviti omenjeno pomanjkljivost in vzpostaviti ''sistem za dokončno razkuževanje vode'', kar bi zagotovilo njeno pitnost.

== Glej tudi ==
*[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]]
*[[Cerkev Rožica, Beograd]]
*[[Beograjska trdnjava]]
*[[Petka Balkanska|Sveta Petka]]

== Slikovna zbirka ==
&lt;center&gt;
&lt;gallery&gt;
File:Petka-1286 mozaik-svetnice.jpg|Mozaik Svete Petke na pročelju cerkvice
File:Petka-1306 stara-cerkev.jpg|Fotka prejšnje cerkvice po [[Prva svetovna vojna|Prvi svetovni vojni]] [[1926]]
File:Crkva Sv. Petke u Beogradu 01.jpg|Pogled izpod smreke
File:Crkva Sv. Petke u Beogradu 02.jpg|Pročelje z zvonikom
File:Crkva Sv. Petke u Beogradu 04.jpg|Ikona Svete Petke na steni
File:Crkva Sv. Petke u Beogradu 05.jpg|Župnišče 
File:Crkva Sv. Petke u Beogradu 06.jpg|Niše za sveče
File:Crkva Sv. Petke u Beogradu7.jpg|Notranjost cerkvice
File:Crkva Sv. Petke u Beogradu8.jpg|Studenec Svete Petke znotraj cerkve
File:Crkva svete Petke1.jpg|Kapela in župnišče
File:Crkva svete Petke3.jpg|Cerkev s pročeljem
File:Kalemegdan - Sveta Petka church (by Pudelek).JPG|Pogled na cerkev od zgoraj
File:Kal-Ro-0332 sveta-vodica.jpg|Vodo marsikdo odnese domov
File:Petka-1288 mozaik-angela-v-Betesdi.jpg|Angel plivka vodo v Betesdi
File:Petka-1287 mozaik-Jezus ozdravlja.jpg|Đ. Radlović: Jezus ozdravi hromega
File:Kal-Ro-0337 pitje-vode.jpg|Nekateri vodico pijejo čeprav ni vedno pitna
File:Petka-1300 Jurij-mozaik.jpg|Mozaik Svetega Jurija 
File:Petka-1309 trem-vodica.jpg|Stebrišče za pobožne romarje ob neurju
File:Petka-1307 zaobljubne-ikone.jpg|Zaobljubne podobe z gorečimi svečami imajo primerno mesto
File:Petka-1305 angeli-mozaik.jpg|Trije angeli obiščejo Abrahama
File:Petka-1304 Stefan-Visoki mozaik.jpg|[[Stefan Lazarević|Štefan Visoki]] s cerkvijo sv. Petke
File:Petka-1301 mozaik-stvarjenje.jpg|Bog ustvarja rastline in živali
File:Petka-1297 Petkin-mozaik.jpg|Sveta Petka moli z dvignjenimi rokami za romarje
File:Petka-1294 kupola-Pantokrator.jpg|V kupoli je upodobljen [[Kristus Pantokrator|Kristus Pantokrator (Vsevladar)]]
File:Petka-1293 Mozaik Jezusovo-spremenjenje.jpg|Jezusovo spremenjenje na gori Tabor
File:Petka-1302 Sveti-Duh Kristus-križ.jpg|Sveti Duh v podobi goloba in Kristus s križem
File:Petka-1292 mozaik-apostolov-z-Jezusom.jpg|Mozaik Jezusa z apostoli
File:Petka-1289 kupola-križanje.jpg|Jezus na križu med dvema angeloma in s kupolo
File:Petka-1285 Mozaik plošča-Gavrilo.jpg| Pročelje cerkve s ploščo patriarha Gavrila
File:Petka-1282 nadsteberje vodica.jpg| Stebrišče s pipami za točenje &quot;svete vode&quot;

&lt;/gallery&gt;
&lt;/center&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Nadaljnje branje ==
;{{ikona sr}}
* ''Крстионица Свете Петке = The Baptistery of The Chapel of St. Petka'' / [Радомир В. Поповић; приредио Петар А. Бојковић]. - Београд : Црква рођења Пресвете Богородице, 2005 ([Б. м. : б. и.]). - 23 стр. : илустр.; 17&amp;nbsp;cm ({{COBISS|1542237673}})
* ''Преподобна мати Параскева Света Петка'' / приредио Владимир Вукашиновић. - Нови Сад : Арт-принт, 1999 (Нови Сад : Арт-принт). - 43 стр.; 16&amp;nbsp;cm Део текста упоредо на срп. и енгл. језику. - На насл. стр. поред места издавања и: Београд ({{COBISS|148095751}})
* ''Веровах, зато говорих : литургијске омилије и духовне поуке из капеле Свете Петке у Калемегданској тврђави протојереја-ставрофора Владимира Вукашиновића'' / приредио Никола Јоцић. - Врњци : Интерклима-графика, 2016 (Врњци : Интерклима-графика). - 158 стр. : илустр.; 21&amp;nbsp;cm ({{COBISS|227583756}})
*Душан Иванчевић: ''Београдска тврђава и њене светиње''; стр. 168, Библиотека Православље, Београд 1970
*Jovica Trkulja: '' Svet mozaika Djure P. Radlovića''; str. 316, Dosje, Beograd 2024 (ISBN:9788660474362)

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

=== Cerkev ===
;{{ikona sr}}
*[https://www.011info.com/upoznaj-beograd/cudotvorni-izvor-i-kapela-svete-petke-na-kalemegdanu Čudotvorni izvor i Kapela svete Petke na Kalemegdanu]
*[https://putevimapravoslavlja.info/crkva-svete-petke-u-beogradu/#google_vignette Црква Свете Петке у Београду | ПУТЕВИМА ПРАВОСЛАВЉА]
*[https://kapelasvetepetke.rs/ Почетна - Црква Ружица и Капела Свете Петке Помозите обнову]
=== Češčenje ===
;{{ikona sr}}
*[https://beograd.in/molitva-svetoj-petki-za-srecu-i-zdravlje2/ Molitva Svetoj Petki za sreću i zdravlje]
*[https://zena.blic.rs/lifestyle/crkva-svete-petke-kalemegdan/541x8b5 Crkva Svete Petke Kalemegdan - Žena.rs]
*[https://www.sd.rs/vesti/drustvo/da-li-ste-znali-da-se-lekovita-i-cudotvorna-voda-svete-petke-nalazi-u-beogradu-vernici-dolaze-sa-specijalnim-flasicama-i-dubokom-verom-2024-10-25 Izvor lekovite i čudotvorne vode u Beogradu uz molitvu isceljuje od raznih bolesti - Vernici na dan Svete Petke dolaze na ovo mesto sa specijalnim flašicama i dubokom verom]
*[https://www.blic.rs/vesti/beograd/sveta-petka-redovi-vernika-ispred-crkve-na-kalemegdanu/tlrwsnv Sveta Petka, redovi vernika ispred crkve na Kalemegdanu - Blic]

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu|Petka]]
[[Kategorija:Romarska središča v Srbiji|Petka, Beograd]]
[[Kategorija:Cerkve sv. Petke|Beograd]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1937]]</text>
      <sha1>5gqlozmk511a979abqjd8162wo64v9f</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Antigoni Buxton</title>
    <ns>0</ns>
    <id>598634</id>
    <revision>
      <id>6688389</id>
      <parentid>6682276</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T08:56:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6688389</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6389" sha1="aiqp1f8193niaz2izdnc2fb4b3te488" xml:space="preserve">'''Antigoni Buxton''' ({{Jezik-el|Αντιγόνη Μπάξτον}}), [[Britanci|britansko]]-ciprska [[Pevec|pevka]], * [[9. marec]] [[1996]], [[London]].{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec
| name             = Antigoni
| image            = 
| caption          = 
| birth_name       = Antigoni Buxton
| birth_date       = {{birth date and age|1996|03|09|df=yes}}
| birth_place      = [[London]], Velika Britanija
| origin           = 
| genre            = [[Pop]]
| occupation       = {{hlist|pevka|besedilopiska}}
| instrument       = 
| years_active     = 
| label            = 
| website          = 
}}

== Biografija ==
Buxton se je leta 1996 rodila v Londonu&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Internetquelle|autor=Vanessa Georgas|url=https://greekcitytimes.com/2025/11/06/antigoni-buxton-eurovision-2026/|titel=CYPRUS UNVEILS ANTIGONI AS EUROVISION 2026 PIONEER Greek City Times|werk=Greek City Times|datum=2025-11-06|zugriff=2025-11-06|sprache=en-GB}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://closeronline.co.uk/entertainment/love-island/antigoni-buxton-love-island/|titel=Love Island: Antigoni Buxton’s new job revealed and she is WORKING those show connections|datum=2023-03-08|zugriff=2025-11-08|sprache=en}}&lt;/ref&gt; kot hči britanske TV-voditeljice Tonie Buxton in je odraščala dvojezično ([[Angleščina|angleško]] in [[grško]]).&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.oe24.at/leute/kultur/song-contest/zypern-versext-den-song-contest-in-wien/655250732|titel=Zypern versext den Song Contest in Wien!|datum=2025-11-06|zugriff=2025-11-06|sprache=de}}&lt;/ref&gt; Svoje prve pesmi je napisala že kot najstnica, kasneje pa je obiskovala šolo BRIT School v Londonu.&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://eurovisionworld.com/esc/cyprus-antigoni-to-eurovision-2026|titel=Cyprus: Antigoni to Eurovision 2026|datum=2025-11-06|zugriff=2025-11-07|sprache=en-gb}}&lt;/ref&gt;

Leta 2022 je postala znana z udeležbo v 8. sezoni britanske različice resničnostnega šova za zmenke Love Island.&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://in-cyprus.philenews.com/local/antigoni-represent-cyprus-eurovision-2026-vienna/|titel=UK-Cypriot Antigoni to represent Cyprus at Eurovision 2026 in Vienna|datum=2025-11-06|zugriff=2025-11-06|sprache=en-US}}&lt;/ref&gt; Po tem je izdala svoj prvi singel »''Red Flag«''. Leta 2023 je sledil njen drugi singel z naslovom »''Tomboy«''. Poleg tega je sodelovala kot spremljevalna pevka [[Marina Satti|Marine Satti]] na njeni svetovni turneji.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

Dne 6. novembra 2025 je ciprska javna radiotelevizija Cyprus Broadcasting Corporation (CyBC) objavila, da bo Antigoni zastopala [[Ciper na Pesmi Evrovizije|Ciper]] na tekmovanju za [[Pesem Evrovizije 2026]]. Pesem »''Jalla«'' je izšla februarja 2026.&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.eurovision.com/stories/antigoni-releases-jalla-cyprus-2026/|titel=Cyprus 2026: Antigoni releases 'JALLA'|datum=10. Februar 2026 08:59|zugriff=2026-02-14|sprache=en}}&lt;/ref&gt;

== Diskografija ==

=== EP ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; border=&quot;1&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;
! scope=&quot;col&quot; |Naslov
! scope=&quot;col&quot; |Podrobnosti
|-
! scope=&quot;row&quot; |''A1''
|
* Objavljeno: 19. aprila 2020&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://music.apple.com/gb/album/a1-ep/1642209618|title=A1 - EP - Album by Antigoni|publisher=[[Apple Music]] (GB)|accessdate=18 December 2025|archive-date=2025-12-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20251223010130/https://music.apple.com/gb/album/a1-ep/1642209618|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
* Založba: Samozaložba
* Formati: digitalni prenos, pretakanje
|-
! scope=&quot;row&quot; |''Hexagon''
|
* Objavljeno: 15. septembera 2023&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://music.apple.com/gb/album/hexagon-ep/1705169027|title=Hexagon - EP - Album by Antigoni|publisher=[[Apple Music]] (GB)|accessdate=18 December 2025}}{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
* Založba: Samozaložba
* Formati: digitalni prenos, pretakanje
|}

=== Pesmi ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;
! rowspan=&quot;2&quot; scope=&quot;col&quot; |Naslov
! rowspan=&quot;2&quot; scope=&quot;col&quot; |Leto
! colspan=&quot;2&quot; scope=&quot;col&quot; |Najvišje uvrstitve na lestvicah
! rowspan=&quot;2&quot; scope=&quot;col&quot; |Album / EP
|-
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:85%;&quot; |UK&lt;ref name=&quot;UK&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.officialcharts.com/artist/63427/waypoint-antigoni-goddard/|title=Waypoint/Antigoni/Goddard songs and albums {{!}} full Official Charts history|publisher=[[Official Charts Company]]|accessdate=18 December 2025}}&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:85%;&quot; |UK&lt;ref name=&quot;UK&quot; /&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; |»2 Steps«
| rowspan=&quot;2&quot; |2019
|—
|—
| rowspan=&quot;3&quot; |''A1''
|-
! scope=&quot;row&quot; |»Boosting«
|—
|—
|-
! scope=&quot;row&quot; |»Is It Any Wonder?«
| rowspan=&quot;4&quot; |2020
|—
|—
|-
! scope=&quot;row&quot; |»Way Too Much«
&lt;small&gt;(skupaj z Ebenezer)&lt;/small&gt;
|—
|—
|
|-
! scope=&quot;row&quot; |»Friends«
|—
|—
|-
! scope=&quot;row&quot; |»Never Gonna Love«
|72
|75
|-
! scope=&quot;row&quot; |»This Ain't Love«
|2021
|—
|—
|-
! scope=&quot;row&quot; |»Red Flag«
| rowspan=&quot;4&quot; |2022
|—
|—
| rowspan=&quot;4&quot; |''Hexagon''
|-
! scope=&quot;row&quot; |»Hit List«
|—
|—
|-
! scope=&quot;row&quot; |»You Can Have Him«
|—
|—
|-
! scope=&quot;row&quot; |»Long Way Home«
|—
|—
|-
! scope=&quot;row&quot; |»Messy«
&lt;small&gt;(skupaj z Zion Foster)&lt;/small&gt;
| rowspan=&quot;5&quot; |2023
|—
|—
|
|-
! scope=&quot;row&quot; |»Nervous«
|—
|—
| rowspan=&quot;4&quot; |''Hexagon''
|-
! scope=&quot;row&quot; |»Over«
|—
|—
|-
! scope=&quot;row&quot; |»{{lang|el-latn|Meine|i=no}}«
|—
|—
|-
! scope=&quot;row&quot; |»R U Down?«
&lt;small&gt;(skupaj z IamLit)&lt;/small&gt;
|—
|—
|-
! scope=&quot;row&quot; |»Lie Lie«
|2024
|—
|—
|-
! scope=&quot;row&quot; |»{{lang|ar-latn|Habibi|i=no}}«
| rowspan=&quot;4&quot; |2025
|—
|—
|-
! scope=&quot;row&quot; |»Sleeping Alone«
|—
|—
|-
! scope=&quot;row&quot; |»Man Behind the Wall«
|—
|—
|-
! scope=&quot;row&quot; |»{{lang|el-latn|Agapi|i=no}}«
&lt;small&gt;(skupaj z Leveraux in Teome)&lt;/small&gt;
|—
|—
|-
! scope=&quot;row&quot; |»Jalla«
|2026
|—
|—
|-
| colspan=&quot;5&quot; style=&quot;font-size:85%&quot; |&quot;—&quot; označuje posnetek, ki se ni uvrstil na lestvice ali ni bil izdan na tem ozemlju.
|}

== Sklici ==
{{sklici|2}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Rojeni leta 1996]]
[[Kategorija:Predstavniki Cipra na Pesmi Evrovizije]]
{{s-start}}
{{s-ach|ach}}
{{s-bef|before=[[Theo Evan]]&lt;br/&gt;{{nobold|s ''[[Shh]]''}}}}
{{s-ttl|title=[[Ciper na Pesmi Evrovizije]]|years=2026}}
{{s-aft|after=še ni izbran}}
{{s-end}}{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Ciprski pevci]]</text>
      <sha1>aiqp1f8193niaz2izdnc2fb4b3te488</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Uporabnik:Janezdrilc/Seznam svetniških osebnosti, rojenih leta 1984</title>
    <ns>2</ns>
    <id>598859</id>
    <revision>
      <id>6688367</id>
      <parentid>6655715</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T07:56:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>3152</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>{{Sv}}, {{Tuj}}</comment>
      <origin>6688367</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4710" sha1="73ln2n5r3dpkd1jlo6jo2ma9l49qfvw" xml:space="preserve">'''Seznam svetniških osebnosti, rojenih leta [[1984]].''' Razvrščene so po datumu rojstva.

Iskalni niz na &lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[http://newsaints.faithweb.com Hagio]&lt;/span&gt;: &lt;code&gt;&quot;1984 in&quot;&lt;/code&gt;.

== Božji služabniki ==

{{Svetniki (tabela)}}

{{Sv
| {{Slika d|Q110863441|120px}}
| ime = {{Tuj|Malak Farag Abrahim|en|21 Coptic Christian Martyrs of Libya}}
| rojen = 1. januar 1984,&lt;br&gt;[[Salamut]], [[Egipt]]
| umrl = 12. februar 2015,&lt;br&gt;[[Libija]]&lt;br&gt;({{Starost v letih in dnevih|1984|1|1|2015|2|12}})
| služba = egipčanski laik Koptske pravoslavne cerkve, mučenec
| hagio = http://newsaints.faithweb.com/martyrs/Libya.htm
| pokopan = 
| bs = 
| čs = 
| bl = 
| sv = 
| god = 
}}

{{Sv
| {{Slika d|Q55825850|120px}}
| ime = {{Tuj|Chiara Corbella Petrillo}}
| rojen = 9. januar 1984,&lt;br&gt;[[Rim]], [[Italija]]
| umrl = 13. junij 2012,&lt;br&gt;[[Pian della Carlotta]], [[Italija]]&lt;br&gt;({{Starost v letih in dnevih|1984|1|9|2012|6|13}})
| služba = italijanska laikinja
| hagio = http://newsaints.faithweb.com/year/2012.htm#Corbella
| pokopan = [[Pokopališče Campo Verano]], [[Rim]]
| bs = 21. september 2018
| čs = 
| bl = 
| sv = 
| god = 
}}

{{Sv
| {{Slika d|Q123353623|120px}}
| ime = {{Tuj|Michelle Duppong}}
| rojen = 25. januar 1984,&lt;br&gt;[[Wheat Ridge]], [[Kolorado]]
| umrl = 25. december 2015,&lt;br&gt;[[Haymarsh]], [[Severna Dakota]]&lt;br&gt;({{Starost v letih in dnevih|1984|1|25|2015|12|25}})
| služba = ameriška direktorica urada za versko izobraževanje odraslih v Škofiji [[Bismarck, Severna Dakota|Bismarck]]
| hagio = http://newsaints.faithweb.com/year/2015.htm#Duppong
| pokopan = 
| bs = 1. november 2022
| čs = 
| bl = 
| sv = 
| god = 
}}

{{Sv
| {{Slika d||120px}}
| ime = [[Ghasān ‘Isām Bīdāwīdh]]
| rojen = 13. februar 1984,&lt;br&gt;[[Mosul]], [[Irak]]
| umrl = 3. junij 2007,&lt;br&gt;[[Mosul]], [[Irak]]&lt;br&gt;({{Starost v letih in dnevih|1984|2|13|2007|6|3}})
| služba = iraški poddiakon, mučenec
| hagio = http://newsaints.faithweb.com/year/2007.htm#Ganni
| pokopan = 
| bs = 15. november 2018
| čs = 
| bl = 
| sv = 
| god = 
}}

{{Sv
| {{Slika d|Q76282889|120px}}
| ime = {{Tuj|Anne-Lorraine Schmitt|d|Q76282889}}
| rojen = 23. marec 1984,&lt;br&gt;[[Nancy]], [[Francija]]
| umrl = 25. november 2007,&lt;br&gt;[[Creil]], [[Francija]]&lt;br&gt;({{Starost v letih in dnevih|1984|3|23|2007|11|25}})
| služba = francoska študentka novinarstva, mučenka
| hagio = http://newsaints.faithweb.com/new_martyrs/defense_of_self.htm
| pokopan = 
| bs = 
| čs = 
| bl = 
| sv = 
| god = 
}}

{{Sv
| {{Slika d||120px}}
| ime = {{Tuj|Cyrdina Marie-Hélène Cyuzuzo Rugamba|en|Cyprien and Daphrose Rugamba}}
| rojen = 24. april 1984,&lt;br&gt;[[Butare]], [[Ruanda]]
| umrl = 7. april 1994,&lt;br&gt;[[Kigali]], [[Ruanda]]&lt;br&gt;({{Starost v letih in dnevih|1984|4|24|1994|4|7}})
| služba = ruandska deklica, mučenka
| hagio = http://newsaints.faithweb.com/year/1994.htm#Rugamba-Mukansanga
| pokopan = 
| bs = 18. september 2015
| čs = 
| bl = 
| sv = 
| god = 
}}

{{Sv
| {{Slika d|Q138029163|120px}}
| ime = {{Tuj|Belén od Križa|es|Belén de la Cruz}}
| rojen = 27. junij 1984,&lt;br&gt;[[San Fernando, Cádiz|San Fernando]], [[Španija]]
| umrl = 5. april 2018,&lt;br&gt;[[Madrid]], [[Španija]]&lt;br&gt;({{Starost v letih in dnevih|1984|6|27|2018|4|5}})
| služba = španska golfistka in karmeličanka
| hagio = http://newsaints.faithweb.com/year/2018.htm#Pery
| pokopan = 
| bs = 
| čs = 
| bl = 
| sv = 
| god = 
}}

{{Sv
| {{Slika d||120px}}
| ime = [[Luigi Brutti]]
| rojen = 23. november 1984,&lt;br&gt;[[Viterbo]], [[Italija]]
| umrl = 29. avgust 2011,&lt;br&gt;[[Viterbo]], [[Italija]]&lt;br&gt;({{Starost v letih in dnevih|1984|11|23|2011|8|29}})
| služba = italijanski učitelj
| hagio = http://newsaints.faithweb.com/year/2011.htm#Brutti
| pokopan = 
| bs = 29. julij 2022
| čs = 
| bl = 
| sv = 
| god = 
}}

{{Sv
| {{Slika d||120px}}
| ime = [[Mīlad Nizār Jamīl Matlūb]] (poročena Al-khūrī)
| rojen = 16. december 1984,&lt;br&gt;[[Irak]]
| umrl = 31. oktober 2010,&lt;br&gt;[[Bagdad]], [[Irak]]&lt;br&gt;({{Starost v letih in dnevih|1984|12|16|2010|10|31}})
| služba = iraška laikinja, mučenka
| hagio = http://newsaints.faithweb.com/martyrs/Iraq.htm
| pokopan = 
| bs = 2019
| čs = 
| bl = 
| sv = 
| god = 
}}

{{Sv
| {{Slika d||120px}}
| ime = [[Rita Leonardo Maniane]]
| rojen = 1984,&lt;br&gt;[[Nhaduga]], [[Mozambik]]
| umrl = 22. marec 1992,&lt;br&gt;[[Guiúa]], [[Mozambik]]&lt;br&gt;(8 let)
| služba = mozambiška deklica, mučenka
| hagio = http://newsaints.faithweb.com/year/1992.htm#Mafo
| pokopan = 
| bs = 25. marec 2017
| čs = 
| bl = 
| sv = 
| god = 
}}

|}&lt;!-- 

Osnutek vnosa

{{Sv
| 
| ime = 
| rojen = 
| umrl = 
| služba = 
| hagio = 
| pokopan = 
| bs = 
| čs = 
| bl = 
| sv = 
| god = 
}}
 --&gt;

{{Uporabnik:Janezdrilc/Drilcovi zvarki}}</text>
      <sha1>73ln2n5r3dpkd1jlo6jo2ma9l49qfvw</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Hotel Kazahstan</title>
    <ns>0</ns>
    <id>599045</id>
    <revision>
      <id>6688131</id>
      <parentid>6687968</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T12:33:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>slika</comment>
      <origin>6688131</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8121" sha1="pyrwt032vjbl2cnjfsvg1u06q71aizx" xml:space="preserve">{{Infobox building
| name                = Hotel Kazahstan
| native_name         = {{langx|kk|Қазақстан Қонақ Үйі}},&lt;br /&gt;{{Transliteration|kk|Qazaqstan Qonaq Üiı}}&lt;br&gt;{{langx|ru|Гостиница Казахстан}}
| native_name_lang    = 
| logo                = 
| logo_size           = 
| logo_caption        = 
| image               =Almaty Fountain 2007.JPG
| image_size          = 310px
| image_caption       = Hotel zvečer
| location            = [[Almati]], [[Kazakhstan]]
| address             = 
| location_city       = 
| location_country    = 
| coordinates         = {{koord novi|43|14|41|N|76|57|27|E|type:landmark_region:KZ|display=inline}}
| altitude            = 
| current_tenants     = 
| namesake            = 
| groundbreaking_date = 
| start_date          = 1975
| opened_date         = 1977
| inauguration_date   = 
| relocated_date      = 
| renovation_date     = 
| closing_date        = 
| demolition_date     =
| cost                = 
| ren_cost            = 
| client              = 
| owner               = 
| landlord            = 
| affiliation         = 
| height              = 102 m
| architectural       = 
| tip                 = 
| antenna_spire       = 
| roof                = 
| top_floor           = 
| observatory         = 
| diameter            = 
| circumference       = 
| weight              = 
| other_dimensions    = 
| structural_system   = 
| material            = 
| size                = 
| floor_count         = 26
| floor_area          = 
| elevator_count      = 
| grounds_area        = 
| architect           = 
| architecture_firm   = 
| developer           = 
| engineer            = 
| structural_engineer = 
| services_engineer   = 
| civil_engineer      = 
| other_designers     = 
| quantity_surveyor   = 
| main_contractor     = 
| awards              = 
| designations        = 
| known_for           = 
| rooms               = 
| parking             =  
| url                 = 
| embed               = 
| embedded            = 
| references          = 
| footnotes           = 
}}
'''Hotel Kazahstan''' ({{langx|kk|Қазақстан Қонақ Үйі|translit=Qazaqstan Qonaq Üiı}}, {{langx|ru|Гостиница Казахстан}}) je tretja najvišja stavba v mestu [[Almati]] v [[Kazahstan]]u. Visok je 102 m,&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.getintravel.com/almaty-kazakhstan/ |title=Almaty Kazakhstan - The Cultural Hotspot Of Central Asia |publisher=Getintravel.com |accessdate=2014-02-02 |url-status=dead |archiveurl=https://archive.today/20130125033048/http://www.getintravel.com/almaty-kazakhstan/ |archivedate=2013-01-25 }}&lt;/ref&gt; ima 26 nadstropij.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.emporis.com/building/hotelkazakhstan-almaty-kazakhstan |archive-url=https://web.archive.org/web/20140220230513/http://www.emporis.com/building/hotelkazakhstan-almaty-kazakhstan |url-status=usurped |archive-date=February 20, 2014 |title=Hotel Kazakhstan &amp;#124; Buildings |location=Almaty / |publisher=Emporis |date= |accessdate=2014-02-02}}&lt;/ref&gt; Stoji v južnem središču Almatija, na aveniji Dostyq, glavni cesti v vzhodnem delu mesta, ki poteka vse od Medeua do parka Panfilov v severnem delu mesta.

Skupna površina je 44.887,5 m&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web|last=Codingest|date=2021-06-23|title=Аким Алматы посетил сквер &quot;Дружба&quot;|url=https://vecher.kz/akim-almati-posetil-skver-druzhba|access-date=2021-12-15|website=Вечерний Алматы|language=ru|archive-date=2021-11-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20211122225506/https://vecher.kz/akim-almati-posetil-skver-druzhba|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Stavba je bila zgrajena leta 1977. Zgrajena je tako, da prenese udarce [[potres]]a z magnitudo 9,0 po [[Richterjeva potresna lestvica|Richterjevi lestvici]]. Je znana znamenitost Almatija in služi kot simbol mesta. Je tudi osma najvišja stavba v celotnem Kazahstanu.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.emporis.com/statistics/tallest-buildings-kazakhstan |archive-url=https://web.archive.org/web/20130612141259/http://www.emporis.com/statistics/tallest-buildings-kazakhstan |url-status=usurped |archive-date=June 12, 2013 |title=Kazakhstan's tallest buildings - Top 20 &amp;#124; Statistics |publisher=Emporis |date= |accessdate=2014-02-02}}&lt;/ref&gt;

Oktobra 2018 je bila na hotelski stavbi nameščena arhitekturna razsvetljava.&lt;ref&gt;{{Cite web|title=В Алматы украсили архитектурной подсветкой гостиницу|url=https://informburo.kz/novosti/v-almaty-ukrasili-arhitekturnoy-podsvetkoy-gostinicu-kazahstan-i-centralnyy-park.html|access-date=2021-12-15|website=informburo.kz|language=ru|archive-date=2021-11-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20211122225327/https://informburo.kz/novosti/v-almaty-ukrasili-arhitekturnoy-podsvetkoy-gostinicu-kazahstan-i-centralnyy-park.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Ob hotelskem ozemlju meji javni vrt ''Prijateljstvo'', kjer je spomenik Šamšiju Kaldajakovu in vodnjak. Urejen je priročen dostop do nabrežja reke Mala Almatinka.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

== Arhitektura ==
Stavba je edinstvena konstrukcija, zgrajena v območju 9-stopenjske seizmične aktivnosti. 25-nadstropna stavba ima elipsoidno obliko. Osrednji vhod je poudarjen z ukrivljeno krošnjo velikega previsa z osvetlitvijo. Navpična vrsta [[erker]]jev, ki daje stavbi lahkotnost in odprtino, se konča z visoko [[Atika (arhitektura)|atiko]] v obliki zlate krone. Konstruktivna osnova stavbe je monolitno armiranobetonsko jedro s prečnimi armiranobetonskimi diafragmami.&lt;ref&gt;{{Cite web |date=2019-02-07 |title=Управление культуры и архивов города Алматы |url=http://almatymadeniet.kz/ru/monument/18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190207015858/http://almatymadeniet.kz/ru/monument/18 |url-status=dead |archive-date=2019-02-07 |access-date=2022-08-18 }}&lt;/ref&gt;

V hotelski avli od otvoritve hotela visi 34 m dolga tapiserija ''Mavrica Kazahstana''. To tapiserijo je ustvarila skupina avtorjev B. Zaurbekova, I. Jarema, E. Nikolaeva in K. Tynybekov. Leta 1980 je skupina avtorjev tapiserije ''Mavrica Kazahstana'' prejela državno nagrado Kazahstanske SSR po imenu Č. Valikhanov.&lt;ref&gt;{{Cite web |last=wedwew |title=Батима Заурбекова: &quot;Моему творчеству подходит «влюблённость&quot; |url=http://old.vecher.kz/how2rest/batima-zaurbekova-moemu-tvorchestvu-podkhodit-vlyubljonnost |access-date=2022-08-18 |website=old.vecher.kz |language=ru-ru }}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

Pri dodelavi in ​​dekoriranju fasad in notranjosti so bili uporabljeni [[marmor]], [[granit]] in drugi materiali.
[[File:KazakhstanPNew-5000Tenge-2006-donatedTA b.jpg|left|thumb|350px|Hotel na sodobnem bankovcu za 5000 kazahstanskih teng]] {{Clear}}

== Status spomenika ==
4. aprila 2016 je bil sprejet sklep izvršnega odbora mestnega sveta ljudskih poslancev Almatija št. 139 »O odobritvi seznama zgodovinskih in kulturnih spomenikov Alma-Ate«, v katerem je bila navedena hotelska stavba.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Решение Исполнительного комитета Алма-Атинского городского Совета народных депутатов от 4 апреля 1979 года № 139 «Об утверждении списка памятников истории и культуры города Алма-Аты» (с изменениями от 21.05.1999 г.) (утратило силу) |url=https://online.zakon.kz/Document/?doc_id=30163168 |access-date=2022-03-29 |website=Информационная система ПАРАГРАФ}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{commons category}}
* [https://web.archive.org/web/20180604015538/http://www.kazakhstanhotel.kz/en/ Official website of Hotel Kazakhstan]
* [http://www.kazakhstandiscovery.com/hotel-kazakhstan.html Hotel Kazakhstan in Almaty]

[[Kategorija:Almati]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1970]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1977]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti v Kazahstanu]]</text>
      <sha1>pyrwt032vjbl2cnjfsvg1u06q71aizx</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Uporabnik:Janezdrilc/Seznam najboljših narodnozabavnih skladb</title>
    <ns>2</ns>
    <id>599268</id>
    <revision>
      <id>6688344</id>
      <parentid>6643401</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T06:52:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>3152</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>naslov</comment>
      <origin>6688344</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="14419" sha1="10khakmx3ff7ytpivqqa8tasdemlica" xml:space="preserve">&lt;div style=&quot;text-align: justify;&quot;&gt;
'''Seznam najboljših narodnozabavnih skladb''' je seznam skladb, narejen po lastnem izboru, ki se jih lahko smatra za vrhunce te zvrsti – za najboljše, kar je [[narodnozabavna glasba]] ustvarila, in za skladbe, ki zvŕsti dajejo najmočnejši pečat. Namen seznama je predvsem ta, da bi se vsak ljubitelj glasbe, ki si želi bolje spoznati to zvrst, lahko na priročen način seznanil z njenimi najboljšimi dosežki. V izboru so namerno izpuščene nekatere skladbe, ki bi se zagotovo uvrstile v seznam, pa so zaradi prepogostega predvajanja na radijskih in televizijskih postajah prenehale puščati vtis očarljivosti. Za slednje vseeno smatramo, da so splošno znane povprečnemu slovenskemu poslušalcu. Seznamu sledi dodatek nekaj več kot 30-ih skladb, ki so podobno neobhodno vredne omembe in imajo izredno kvaliteto, kljub temu pa je njihov splošni vtis mogoče za pikico manjši.

Za vse pesmi v obeh seznamih velja, da nekatere posebej izstopajo zaradi vrhunske melodije, druge zaradi izvedbe, tretje zaradi besedila, četrte pa preprosto zaradi prisrčnosti. Nekatere skladbe imajo nekoliko neprepričljivo izvedbo, ki bi se jo še dalo dodelat, nekatere imajo besedilo, katerega glasba ne dosega čisto njegovega visokega nivoja. V vsakem primeru pa si vse vsaj zaradi neke lastnosti upravičeno izborijo mesto na tej strani. Večina pesmi v obeh seznamih je vokalno-instrumentalnih, sicer pa v prvem seznamu prevladujejo valčki in pa kvintetne instrumentalne zasedbe, v drugem pa polke in trio instrumentalne zasedbe. To pa na nek način že samo po sebi kaže, na katerih področjih je večja verjetnost naleteti na kvalitetno glasbo v narodnozabavni zvrsti.

''Pesem zvonov'' [[Ansambel Štajerskih 7|Ansambla Štajerskih 7]] mirne duše lahko štejemo za najboljši izdelek narodnozabavne glasbe vseh časov, za nepresegljiv ideal. Vseeno tudi pri njej nahajamo na pomanjkljivost, namreč da bi potrebovala za ščepec več pobarvanosti vokalov v uradni izvedbi. Zaradi številnih lastnih vrhunskih skladb in njihovega značilnega zvena si člani omenjenega ansambla neizpodbitno zaslužijo vzdevek ''filharmoniki slovenske narodnozabavne glasbe''.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://veseljak.svet24.si/novice/5c94adc33a8b4/nov-okus-slovenskega-kruha |title=Trio Roberta Smolnikarja predstavlja pesem v novi preobleki |accessdate=2026-03-04 |date= |format= |work=Veseljak.svet24.si }}&lt;/ref&gt; Za najboljši narodnozabavni ansambel vseh časov lahko štejemo [[Ansambel Ekart]]. Njihove pesmi so najvišje kvalitete in so izvedene na najbolj čist, harmoničen in občuten način. Njihovi valčki so kraljevski. [[Ansambel bratov Avsenik]] pa lahko po drugi strani štejemo za najpomembnejši slovenski ansambel, in sicer zaradi pionirskosti, vpliva na zvrst in najvišje kvalitete pesmi in izvedbe.
&lt;/div&gt;

== 50 najboljših narodnozabavnih skladb ==

{{Statično številčenje vrstic}}
{| class=&quot;wikitable sortable plainlinks static-row-numbers static-row-header-hash&quot; width=60%
! width=34% | Ansambel
! width=30% | Pesem
! Ritem
! Vrsta
! {{Okr|Zasedba|Osnovna instrumentalna zasedba}}
|-
| [[Ansambel Alpski kvintet|Alpski kvintet]] in [[Ansambel Jožeta Burnika|Jože Burnik]]
| [https://www.youtube.com/watch?v=F6Z7pj0ijco Alpen Virtuosen]
| polka
| instrumentalna
| kvintet
|-
| [[Ansambel Anžeta Šuštarja|Anže Šuštar]] in [[Alenka Gotar]]
| [https://www.youtube.com/watch?v=X4AB-lMbDY4 Še vedno si tu]
| valček
| vokalna
| trio
|-
| [[Ansambel bratov Avsenik|Avsenik]]
| [https://www.youtube.com/watch?v=G13JF99AVZ4 Veselje, radost, srečo vam želimo]
| polka
| vokalna
| kvintet
|-
| [[Ansambel Braneta Klavžarja|Brane Klavžar]]
| [https://www.youtube.com/watch?v=7AjB5RE2g_Y Eks velja]
| polka
| vokalna
| trio
|-
| [[Ansambel Braneta Klavžarja|Brane Klavžar]]
| [https://www.youtube.com/watch?v=cNK-V-8Ya00 Jesen ihti]
| valček
| vokalna
| trio
|-
| [[Ansambel Braneta Klavžarja|Brane Klavžar]] in [[Jodel Express]]
| [https://www.youtube.com/watch?v=hJLWpgPH93Q Vse dala bi]
| valček
| vokalna
| trio
|-
| [[Skupina Bum|Bum]]
| [https://www.youtube.com/watch?v=BZpKcGT8-Ns Jaz nisem taka]
| polka
| vokalna
| trio
|-
| [[Christian Ottino &amp; Heli Auer]]
| [https://www.youtube.com/watch?v=2BGcHZrLTg0 Swingende Harmonika] &lt;small&gt;(2.54)&lt;/small&gt;
| polka
| instrumentalna
| kvintet
|-
| [[Cik - cak kvintet]]
| [https://www.youtube.com/watch?v=OGdEb_SLZDQ Jeziček]
| polka
| vokalna
| kvintet
|-
| [[Ansambel Dobri znanci|Dobri znanci]]
| [https://www.youtube.com/watch?v=VJbAqr4C64A Za tvoj najlepši dan]
| polka
| vokalna
| kvintet
|-
| [[Skupina Donačka|Donačka]]
| [https://www.youtube.com/watch?v=Fewqp4nwULA Snežna kepa]
| polka
| vokalna
| trio
|-
| [[Ansambel Ekart|Ekart]]
| [https://www.youtube.com/watch?v=s8aoyPlUrwc Moj srečen dan] &lt;small&gt;(0.31)&lt;/small&gt;
| valček
| vokalna
| kvintet
|-
| [[Ansambel Ekart|Ekart]]
| [https://www.youtube.com/watch?v=H5KwAyTYGK8 Ptičica]
| valček
| vokalna
| kvintet
|- style=&quot;background-color:silver;&quot;
| [[Ansambel Ekart|Ekart]]
| [https://www.youtube.com/watch?v=iyP4BgaP3l4 Tebi Soča]
| valček
| vokalna
| kvintet
|- style=&quot;background-color:#cc9966;&quot;
| [[Ansambel Franca Žerdonerja|Franc Žerdoner]] in&lt;br&gt;[[Katarina Pustinek Rakar]]
| V vetru je tvoj nasmeh
| valček
| vokalna
| kvintet
|-
| [[Ansambel Hinka Krčka|Hinko Krček]] s prijatelji
| [https://www.youtube.com/watch?v=qEg4y_Dm1a4 Oj, mladost, le kam si šla?]
| valček
| vokalna
| kvintet
|-
| [[Skupina Hozentregarji|Hozentregarji]]
| [https://www.youtube.com/watch?v=BMh8ijN4LFg Zvezde]
| valček
| vokalna
| trio
|-
| [[Ansambel Igor in zlati zvoki|Igor in zlati zvoki]]
| [https://www.youtube.com/watch?v=05oCOdQ9ELw Zlatolaska]
| valček
| vokalna
| kvintet
|-
| [[Jodel Express]]
| [https://www.youtube.com/watch?v=vwHJp_egIKw Rada plešem]
| polka
| vokalna
| trio
|-
| [[Ansambel Jožeta Burnika|Jože Burnik]]
| Cigan
| valček
| vokalna
| kvintet
|-
| [[Ansambel Jožeta Burnika|Jože Burnik]]
| [https://www.youtube.com/watch?v=3lB7bMA8Oz4 Vračam se v Slovenijo]
| polka
| vokalna
| kvintet
|-
| [[Kraški kvintet]]
| [https://www.youtube.com/watch?v=wB5Gcz-Qq2U Ljubim te]
| valček
| vokalna
| kvintet
|-
| [[Ansambel Lipa|Lipa]]
| Biseri z morja &lt;small&gt;([https://www.youtube.com/watch?v=2YF47gM1esU Skrivnost])&lt;/small&gt;
| valček
| vokalna
| trio
|-
| [[Ansambel Mak|Mak]]
| [https://www.youtube.com/watch?v=3Pvwlgm39nQ Pa še eno zaigrajmo]
| polka
| vokalna
| kvintet
|-
| [[Ansambel Marela|Marela]]
| [https://www.youtube.com/watch?v=wokA-nv8egA Iz Bleda v Bohinj]
| polka
| vokalna
| kvintet
|-
| [[Ansambel Marela|Marela]]
| [https://www.youtube.com/watch?v=sT-EYcn23ME Z marelo na pot]
| polka
| instrumentalna
| kvintet
|-
| [[Ansambel Mladika|Mladika]]
| [https://www.youtube.com/watch?v=D1m6kVX90-g Pot življenja]
| valček
| vokalna
| trio
|-
| [[Ansambel Naveza|Naveza]]
| [https://www.youtube.com/watch?v=jGhJTQyKlxQ Če lahko bi me sišala]
| valček
| vokalna
| trio
|-
| [[Ansambel Pogum|Pogum]]
| [https://www.youtube.com/watch?v=ajY8-ZPKkuI Popolna]
| polka
| vokalna
| trio
|-
| [[Ansambel Primorski fantje|Primorski fantje]]
| [https://www.youtube.com/watch?v=CRqWjrLlyds Decembrski dan]
| valček
| vokalna
| trio
|-
| [[Ansambel Pvaninski abuhi|Pvaninski abuhi]]
| [https://www.youtube.com/watch?v=VjmE6CxexYI Sedem pegic]
| valček
| vokalna
| trio
|-
| [[Ansambel Raubarji|Raubarji]]
| [https://www.youtube.com/watch?v=40_dcgkLVXs Ti si moj cvet]
| valček
| vokalna
| trio
|-
| [[Ansambel Rosa|Rosa]]
| Nocoj bom ostala
| valček
| vokalna
| kvintet
|-
| [[Robert Smolnikar trio]] in [[Mojca Bitenc]]
| [https://www.youtube.com/watch?v=b6iejvNxojw Slovenski kruh]
| valček
| vokalna
| trio
|-
| [[Ansambel Slapovi|Slapovi]]
| [https://www.youtube.com/watch?v=1P5l8P2Jn8U Na Dolenjskem je dekle]
| valček
| vokalna
| trio
|-
| [[Ansambel Slovenija|Slovenija]]
| [https://www.youtube.com/watch?v=wJie9dUjpM4 Slovenska polka]
| polka
| instrumentalna
| trio
|-
| [[Ansambel Slovenski kvintet|Slovenski kvintet]]
| [https://www.youtube.com/watch?v=acZjgPIlJow Dolina se budi]
| valček
| vokalna
| kvintet
|-
| [[Spatzensound]]
| [https://www.youtube.com/watch?v=tIgjgv4uYF8 Polka Express]
| polka
| instrumentalna
| kvintet
|-
| [[Ansambel Stopar|Stopar]]
| [https://www.youtube.com/watch?v=bPVk7DbczdM Zaihtela bi od sreče]
| valček
| vokalna
| kvintet
|-
| [[Ansambel Šaleški fantje|Šaleški fantje]]
| [https://www.youtube.com/watch?v=c4c6926nXQk Kaj bi brez prijateljev]
| valček
| vokalna
| kvintet
|-
| [[Ansambel Škorpijoni|Škorpijoni]]
| [https://www.youtube.com/watch?v=N1B6MuLkhBg Mala roža]
| polka
| vokalna
| kvintet
|-
| [[Ansambel Štajerski baroni|Štajerski baroni]]
| [https://www.youtube.com/watch?v=XK_Wrkvwla8 Zakaj se lastovke selijo]
| valček
| vokalna
| kvintet
|-
| [[Ansambel Štajerskih 7|Štajerskih 7]]
| [https://www.youtube.com/watch?v=VR3PuiQCOlY Ko poljubim te]
| polka
| vokalna
| kvintet
|- style=&quot;background-color:gold;&quot;
| [[Ansambel Štajerskih 7|Štajerskih 7]]
| [https://www.youtube.com/watch?v=1wqfYOgr9vw Pesem zvonov]
| valček
| vokalna
| kvintet
|-
| [[Ansambel Štrk|Štrk]] &lt;small&gt;(pevka Ksenija Šašek)&lt;/small&gt;
| [https://www.youtube.com/watch?v=t4Xxw87hPW0 Želim si, želim]
| valček
| vokalna
| kvintet
|-
| [[Ansambel Unikat|Unikat]]
| [https://www.youtube.com/watch?v=3HJ7QHlPrHo Srce ne razume]
| valček
| vokalna
| trio
|-
| [[Ansambel Vesna|Vesna]]
| [https://www.youtube.com/watch?v=-QzqTu-vkuM Spogledljivka]
| polka
| vokalna
| kvintet
|-
| [[Ansambel Vikend|Vikend]]
| [https://www.youtube.com/watch?v=lrRwy99yeik Sin] &lt;small&gt;(0.29)&lt;/small&gt;
| valček
| vokalna
| trio
|-
| [[Skupina Zaka pa ne|Zaka pa ne]]
| [https://www.youtube.com/watch?v=Bn4REyGaGkA Hišni red]
| polka
| vokalna
| kvintet
|-
| [[Ansambel Žargon|Žargon]]
| [https://www.youtube.com/watch?v=43PWwzDtk-k Kdor jo rad ima]
| polka
| vokalna
| trio
|}

== Dodatek ==

{{Statično številčenje vrstic}}
{| class=&quot;wikitable sortable plainlinks static-row-numbers static-row-header-hash&quot; width=60%
! width=34% | Ansambel
! width=30% | Pesem
! Ritem
! Vrsta
! {{Okr|Zasedba|Osnovna instrumentalna zasedba}}
|-
| [[Ansambel Andreja Bajuka|Andrej Bajuk]]
| [https://www.youtube.com/watch?v=gynYQcDKo0U Vse je res]
| polka
| vokalna
| trio
|-
| [[Ansambel bratov Avsenik|Avsenik]]
| [https://www.youtube.com/watch?v=v4eh-02-eqk Ko lovec je na štoru spal]
| polka
| vokalna
| kvintet
|-
| [[Ansambel Azalea|Azalea]]
| [https://www.youtube.com/watch?v=fROgEgd558E Srce ne ve za čas]
| polka
| vokalna
| trio
|-
| [[Črna mačka (glasbena skupina)|Črna mačka]] in [[Eva Boto]]
| [https://www.youtube.com/watch?v=-KHduPj0yUE Če boš Štajerca vzela]
| polka
| vokalna
| trio
|-
| [[Skupina Chicas|Chicas]]
| [https://www.youtube.com/watch?v=9Oj6TFXidsI Aplavz za te]
| polka
| vokalna
| trio
|-
| [[Skupina Chicas|Chicas]]
| [https://www.youtube.com/watch?v=G6WHklW0NYQ Ljubljena]
| valček
| vokalna
| trio
|-
| [[Ansambel Franca Miheliča|Franc Mihelič]]
| [https://www.youtube.com/watch?v=MdXEbvsJh1U Kjer lastovke gnezdijo]
| polka
| vokalna
| kvintet
|-
| [[Ansambel Franca Žerdonerja|Franc Žerdoner]]
| Tiho v mrak je veter nosil
| valček
| vokalna
| trio
|-
| [[Ansambel Galop|Galop]]
| [https://www.youtube.com/watch?v=BVGxzv9ZFYc Ajga punca]
| polka
| vokalna
| trio
|-
| [[Gamsi]]
| [https://www.youtube.com/watch?v=PrK2UeP7bXc Slovenski letalci]
| polka
| vokalna
| trio
|-
| [[Ansambel Glas|Glas]]
| [https://www.youtube.com/watch?v=Y94zDL3xyCE Kdor srcu sledi]
| valček
| vokalna
| trio
|-
| [[Skupina Hram|Hram]]
| [https://www.youtube.com/watch?v=SNTT8aP62yQ Vipavska dolina]
| valček
| vokalna
| trio
|-
| [[Ansambel Klateži|Klateži]]
| [https://www.youtube.com/watch?v=eJx7fxvmpXY Povej mi gozd]
| polka
| vokalna
| trio
|-
| [[Ansambel Kolovrat|Kolovrat]]
| [https://www.youtube.com/watch?v=Sw3wcKdXaFM Ne povej]
| polka
| vokalna
| trio
|-
| [[Ansambel Korenine|Korenine]]
| [https://www.youtube.com/watch?v=bCoFpOtZpSU Čebelarska]
| polka
| vokalna
| trio
|-
| [[Ansambel Kraški kvintet|Kraški kvintet]]
| [https://www.youtube.com/watch?v=c5Zo4SLYDgI Martinova polka]
| polka
| {{Okr|instrumentalna|z vokalnim delom brez besedila}}
| kvintet
|-
| [[Ansambel Kraški kvintet|Kraški kvintet]]
| [https://www.youtube.com/watch?v=Gkes6CEIKnw Slovenka, večna mladenka]
| polka
| vokalna
| kvintet
|-
| [[Ansambel Mihe Dovžana|Miha Dovžan]]
| [https://www.youtube.com/watch?v=krFuRWerOa4 Jutro v planinah]
| valček
| vokalna
| trio
|-
| [[Ansambel Modrijani|Modrijani]]
| [https://www.youtube.com/watch?v=b2WUqMwqMws S tabo res rad]
| polka
| vokalna
| trio
|-
| [[Ansambel Pik|Pik]]
| [https://www.youtube.com/watch?v=kTTM7nDiaJE Sreča drugih]
| valček
| vokalna
| trio
|-
| [[Ansambel Poskočni muzikanti|Poskočni muzikanti]] in [[Saša Debeljak]]
| [https://www.youtube.com/watch?v=-qJezW2UER8 Ne spusti me]
| valček
| vokalna
| kvintet
|-
| [[Ansambel Primorski fantje|Primorski fantje]]
| [https://www.youtube.com/watch?v=C8uzMXsFd3w Mi manjkaš]
| valček
| vokalna
| trio
|-
| [[Ansambel Spev|Spev]]
| [https://www.youtube.com/watch?v=Eusz3XSNoAI Tri dni in pol]
| polka
| vokalna
| trio
|-
| [[Ansambel Štrk|Štrk]]
| [https://www.youtube.com/watch?v=xTI6PU8PgR4 Nazdravimo prijatelji]
| polka
| vokalna
| kvintet
|-
| [[Ansambel Toneta Kmetca|Tone Kmetec]]
| [https://www.youtube.com/watch?v=au6YFIOWUJc Bleda luna]
| valček
| vokalna
| trio
|-
| [[Ansambel Toneta Žagarja|Tone Žagar]]
| [https://www.youtube.com/watch?v=LTK7OSVHhcU Gobarska]
| polka
| vokalna
| trio
|-
| [[Ansambel Tonija Iskre|Toni Iskra]]
| Na potep &lt;small&gt;([https://www.youtube.com/watch?v=-kfhd49MvbA Hišni ansambel Avsenik])&lt;/small&gt;
| polka
| vokalna
| kvintet
|-
| [[Ansambel Unikat|Unikat]]
| [https://www.youtube.com/watch?v=ys4vJz6qSMY Dovolj mi je]
| valček
| vokalna
| trio
|-
| [[Ansambel Unikat|Unikat]] &lt;small&gt;(pevka Špela Žafran)&lt;/small&gt;
| [https://www.youtube.com/watch?v=VvfWTXTyOG4 Ne cukaj me za kitki]
| polka
| vokalna
| trio
|-
| [[Ansambel Vigred|Vigred]]
| Naj nihče ne sprašuje
| valček
| vokalna
| trio
|-
| [[Ansambel Viharnik|Viharnik]]
| [https://www.youtube.com/watch?v=hKJxY-xgimA Rože z neba]
| valček
| vokalna
| trio
|}

=== Za poiskat ===

* /.../ ''in na koncu ugotovim, da sam sem sebi ded.''
* [[Rokondo kvintet]]

== Sklici ==

{{sklici|1}}

{{Uporabnik:Janezdrilc/Drilcovi zvarki}}</text>
      <sha1>10khakmx3ff7ytpivqqa8tasdemlica</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam poslancev 10. Državnega zbora Republike Slovenije</title>
    <ns>0</ns>
    <id>599795</id>
    <revision>
      <id>6688224</id>
      <parentid>6688035</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T16:21:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>VidicK01</username>
        <id>193275</id>
      </contributor>
      <comment>nadomeščeni poslanec</comment>
      <origin>6688224</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="13433" sha1="i2k21doquekmd18umzvpaoi83xztemc" xml:space="preserve">Spodaj je '''seznam poslancev 10. Državnega zbora Republike Slovenije''', ki so bili [[državnozborske volitve v Sloveniji 2026|na državnozborskih volitvah]] izvoljeni 22. marca 2026. Ustanovno sejo je predsednica republike [[Nataša Pirc Musar]] sklicala za 10. april 2026.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kaj sledi po volitvah? Stranke previdno o sestanku z Gibanjem Svoboda.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/kaj-sledi-po-volitvah-stranke-previdno-o-sestanku-z-gibanjem-svoboda/777355|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=Al|last=Ma}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=DVK zavrnila ugovor SDS, Pirc Musar podpisala ukaz o sklicu ustanovne seje {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pred-dvk-najnovejsi-ugovor-sds-in-potrjevanje-izida-volitev.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-08|language=sl}}&lt;/ref&gt; Zakonodaja v prehodnem obdobju med konstitucijsko sejo Državnega zbora ter ustanovno sejo nove vlade omogoča združljivost funkcij poslanca ter ministra, v kolikor je bila oseba, ki že zaseda ministrski naziv, tudi izvoljena v nov Državni zbor.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Deset ministrov bo sedlo v poslanske klopi: kaj jih čaka?|url=https://siol.net/novice/slovenija/deset-ministrov-bo-sedlo-v-poslanske-klopi-kaj-jih-caka-688421|website=siol.net|accessdate=2026-04-02|language=sl}}&lt;/ref&gt; 

== Poslanci ==
=== Gibanje Svoboda ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text;font-size:90%;&quot;
|+
!Poslanec
! width=70|Enota
! width=140|Okraj
! width=115|Začetek mandata
! width=115|Konec mandata
!Opombe
|-
|[[Alenka Bratušek]]
|Kranj
|Jesenice&lt;br&gt;Kranj 2
|10. april 2026
|
|Do 4. junija 2026 ministrica za infrastrukturo.
|-
|[[Sandra Gazinkovski]]
|Kranj 
|Kranj 1
|10. april 2026
|
|{{n/a}}
|-
|[[Borut Sajovic]]
|Kranj
|Tržič
|10. april 2026
|
|Do 4. junija 2026 minister za obrambo.
|-
|[[Robert Janev]]
|Postojna
|Izola
|10. april 2026
|
|{{n/a}}
|-
|[[Tamara Kozlovič]]
|Postojna
|Koper 1
|10. april 2026
|
|{{n/a}}
|-
|[[Mateja Čalušić]]
|Postojna
|Koper 2
|10. april 2026
|
|Do 4. junija 2026 ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
|-
|[[Matej Arčon]]
|Postojna
|Nova Gorica 2
|10. april 2026
|
|Do 4. junija 2026 minister za Slovence v zamejstvu in po svetu.
|-
|[[Tamara Vonta]]
|Ljubljana Center
|Ljubljana Vič - Rudnik 3
|10. april 2026
|
|{{n/a}}
|-
|[[Andrej Klemenc]]
|Ljubljana Center
|Ljubljana Šiška 1
|10. april 2026
|
|{{n/a}}
|-
|[[Duško Vujanović]]
|Ljubljana Center
|Ljubljana Šiška 2
|10. april 2026
|
|{{n/a}}
|-
|[[Lucija Tacer Perlin]]
|Ljubljana Center
|Ljubljana Šiška 3
|10. april 2026
|
|Z 29 leti najmlajša poslanka sklica.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Največ glasov za Roberta Goloba, največji delež glasov prejel Matej Arčon|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/najvec-glasov-za-roberta-goloba-najvecji-delez-glasov-prejel-matej-arcon/777185|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-31|language=sl|first=G.|last=C}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Lenart Žavbi]]
|Ljubljana Center
|Ljubljana Moste - Polje 2
|10. april 2026
|
|{{n/a}}
|-
|[[Martin Premk]]
|Ljubljana Bežigrad
|Ljubljana Moste - Polje 3
|10. april 2026
|
|{{n/a}}
|-
|[[Robert Golob]]
|Ljubljana Center
|Ljubljana Bežigrad 1&lt;br&gt;Domžale 2
|10. april 2026
|
|Do 4. junija 2026 predsednik 15. slovenske vlade.
|-
|[[Tereza Novak]]
|Ljubljana Bežigrad
|Ljubljana Bežigrad 2
|10. april 2026
|
|{{n/a}}
|-
|[[Janja Sluga]]
|Celje
|Celje 2
|10. april 2026
|
|{{n/a}}
|-
|[[Dušan Stojanovič]]
|Celje
|Slovenj Gradec
|10. april 2026
|
|{{n/a}}
|-
|[[Metka Pešl Šater]]
|Celje
|Ravne na Koroškem
|10. april 2026
|
|{{n/a}}
|-
|[[Jana Jerman]]
|Novo mesto
|Črnomelj
|10. april 2026
|
|{{n/a}}
|-
|[[Klemen Boštjančič]]
|Novo mesto
|Novo mesto 2&lt;br&gt;Krško
|10. april 2026
|
|Do 4. junija 2026 minister za finance.
|-
|[[Nataša Avšič Bogovič]]
|Novo mesto
|Brežice&lt;br&gt;Hrastnik - Trbovlje
|10. april 2026
|
|{{n/a}}
|-
|[[Vinko Logaj]]
|Novo mesto
|Litija
|10. april 2026
|
|Do 4. junija 2026 minister za vzgojo in izobraževanje.
|-
|[[Teodor Uranič]]
|Novo mesto
|Zagorje
|10. april 2026
|
|{{n/a}}
|-
|[[Lena Grgurevič]]
|Maribor
|Maribor 4
|10. april 2026
|
|{{n/a}}
|-
|[[Tomaž Lah]]
|Maribor
|Maribor 6
|10. april 2026
|
|{{n/a}}
|-
|[[Andreja Rajbenšu]]
|Maribor
|Maribor 7
|10. april 2026
|
|{{n/a}}
|-
|[[Dejan Süč]]
|Ptuj
|Lendava
|10. april 2026
|
|{{n/a}}
|-
|[[Sara Žibrat]]
|Ptuj
|Ljutomer
|10. april 2026
|
|{{n/a}}
|-
|[[Matej Grah]]
|Ptuj
|Murska Sobota 2
|10. april 2026
|
|{{n/a}}
|}

=== Slovenska demokratska stranka ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text;font-size:90%;&quot;
!Poslanec
! width=70|Enota
! width=140|Okraj
! width=115|Začetek mandata
! width=115|Konec mandata
!Opombe
|-
|[[Andrej Kosec]]
|Kranj
|Kranj 3
|10. april 2026
|
|{{n/a}}
|-
|[[Žan Mahnič]]
|Kranj
|Škofja Loka 2
|10. april 2026
|
|{{n/a}}
|-
|[[Andrej Poglajen]]
|Kranj
|Idrija
|10. april 2026
|
|S 25 leti najmlajši poslanec sklica.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
|-
|[[Danijel Krivec]]
|Postojna
|Tolmin
|10. april 2026
|
|{{n/a}}
|-
|[[Adrijana Kocjančič]]
|Postojna
|Ilirska Bistrica
|10. april 2026
|
|S 63 leti najstarejša poslanka sklica.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
|-
|[[Jana Gržinič]]
|Postojna
|Postojna
|10. april 2026
|
|{{n/a}}
|-
|[[Zvone Černač]]
|Postojna
|Ajdovščina
|10. april 2026
|
|{{n/a}}
|-
|[[Zoran Mojškerc]]
|Ljubljana Center
|Logatec
|10. april 2026
|
|{{n/a}}
|-
|[[Alenka Jeraj]]
|Ljubljana Center
|Ljubljana Vič - Rudnik 1
|10. april 2026
|
|{{n/a}}
|-
|[[Aleš Hojs]]
|Ljubljana Center
|Ljubljana Vič - Rudnik 4
|10. april 2026
|
|{{n/a}}
|-
|[[Vinko Levstek]]
|Ljubljana Bežigrad
|Ribnica-Dobrepolje
|10. april 2026
|
|{{n/a}}
|-
|[[Janez Janša|&lt;s&gt;Janez Janša&lt;/s&gt;]]
|Ljubljana Bežigrad
|Grosuplje&lt;br&gt;Ivančna Gorica
|10. april 2026
|22. maj 2026
|imenovan na mesto predsednika vlade
|-
|[[Maruša Babnik]]
|Ljubljana Bežigrad
|Ljubljana Moste - Polje 1
|26. maj 2026
|
|nadomestila Janeza Janšo
|-
|[[Rado Gladek]]
|Ljubljana Bežigrad
|Domžale 1
|10. april 2026
|
|{{n/a}}
|-
|[[Jelka Godec]]
|Celje
|Šentjur
|10. april 2026
|
|{{n/a}}
|-
|[[Damjan Muzel]]
|Celje
|Celje 1
|10. april 2026
|
|{{n/a}}
|-
|[[Jožef Jelen]]
|Celje
|Mozirje
|10. april 2026
|
|{{n/a}}
|-
|[[Manja Lesnik]]
|Celje
|Velenje 2
|10. april 2026
|
|{{n/a}}
|-
|[[Anja Bah Žibert]]
|Novo mesto
|Novo mesto 1
|10. april 2026
|
|{{n/a}}
|-
|[[Franci Kepa]]
|Novo mesto
|Trebnje
|10. april 2026
|
|{{n/a}}
|-
|[[Janez Jože Olovec]]
|Novo mesto
|Krško
|10. april 2026
|
|{{n/a}}
|-
|[[Tomaž Lisec]]
|Novo mesto
|Sevnica
|10. april 2026
|
|{{n/a}}
|-
|[[Anton Šturbej]]
|Maribor
|Šmarje pri Jelšah
|10. april 2026
|
|{{n/a}}
|-
|[[Karmen Furman]]
|Maribor
|Slovenska Bistrica
|10. april 2026
|
|{{n/a}}
|-
|[[Bojan Podkrajšek]]
|Maribor
|Slovenske Konjice
|10. april 2026
|
|{{n/a}}
|-
|[[Andrej Kosi]]
|Ptuj
|Ormož
|10. april 2026
|
|{{n/a}}
|-
|[[Franc Breznik]]
|Ptuj
|Lenart
|10. april 2026
|
|{{n/a}}
|-
|[[Jožef Lenart]]
|Ptuj
|Ptuj 1
|10. april 2026
|
|{{n/a}}
|-
|[[Suzana Lep Šimenko|&lt;s&gt;Suzana Lep Šimenko&lt;s/&gt;]]
|Ptuj
|Ptuj 3
|10. april 2026
|4. junij 2026
|imenovana na mesto ministrice za Slovence v zamejstvu in po svetu
|-
|[[Luka Simonič]]
|Ptuj
|Pesnica
|9. junij 2026
|
|nadomestil Suzano Lep Šimenko
|}

=== Nova Slovenija, SLS, FOKUS Marka Lotriča ===
Nova Slovenija, Slovenska ljudska stranka ter FOKUS Marka Lotriča so nastopile v [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|skupni koaliciji]], navkljub temu pa so ohranile status samostojnih političnih strank. 
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text;font-size:90%;&quot;
!Poslanec
! width=&quot;70&quot; |Enota
! width=&quot;140&quot; |Okraj
!Stranka
! width=&quot;115&quot; |Začetek mandata
! width=&quot;115&quot; |Konec mandata
!Opombe
|-
|[[Marjeta Šmid]]
|Kranj
|Škofja Loka 1
|FOKUS
|10. april 2026
|
|{{n/a}}
|-
|[[Janez Žakelj]]
|Kranj
|Škofja Loka 2
|NSi
|10. april 2026
|
|{{n/a}}
|-
|[[Jernej Vrtovec|&lt;s&gt;Jernej Vrtovec&lt;/s&gt;]]
|Postojna
|Ajdovščina
|NSi
|10. april 2026
|4. junij 2026
|imenovan na mesto ministra za infrastrukturo in energetiko
|-
|[[Andrej Černigoj]]
|Postojna
|Ilirska Bistrica
|NSi
|9. junij 2026
|
|nadomestil Jerneja Vrtovca
|-
|[[Iva Dimic]]
|Ljubljana Center
|Logatec
|NSi
|10. april 2026
|
|{{n/a}}
|-
|[[Janez Cigler Kralj|&lt;s&gt;Janez Cigler Kralj&lt;/s&gt;]]
|Ljubljana Bežigrad
|Ribnica-Dobrepolje
|NSi
|10. april 2026
|4. junij 2026
|imenovan na mesto ministra za kmetijstvo
|-
|[[Janez Beja]]
|Ljubljana Bežigrad
|Domžale 1
|NSi
|9. junij 2026
|
|nadomestil Janeza Ciglerja Kralja
|-
|[[Aleksander Reberšek]]
|Celje
|Žalec 2
|NSi
|10. april 2026
|
|{{n/a}}
|-
|[[Srečko Ocvirk]]
|Novo mesto
|Sevnica
|SLS
|10. april 2026
|
|Do izvolitve župan [[občina Sevnica|občine Sevnica]], ob prevzemu poslanskega mandata mu je potekel županski mandat.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|title=V treh občinah, kjer so bili za poslance izvoljeni župani, nadomestnih volitev ne bo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/v-treh-obcinah-kjer-so-bili-za-poslance-izvoljeni-zupani-nadomestnih-volitev-ne-bo/777322|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-29|language=sl|first=T. K.|last=B}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Martin Mikolič]]
|Maribor
|Šmarje pri Jelšah
|NSi
|10. april 2026
|
|Do izvolitve župan [[občina Rogatec|občine Rogatec]], ob prevzemu poslanskega mandata mu je potekel županski mandat.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;
|-
|[[Aleksander Gungl]]
|Ptuj
|Lenart
|NSi
|10. april 2026
|
|{{n/a}}
|}

=== Socialni demokrati ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text;font-size:90%;&quot;
!Poslanec
! width=70|Enota
! width=140|Okraj
! width=115|Začetek mandata
! width=115|Konec mandata
!Opombe
|-
|[[Meira Hot]]
|Postojna
|Piran
|10. april 2026
|
|{{n/a}}
|-
|[[Luka Goršek]]
|Ljubljana Center
|Ljubljana Šiška 2
|10. april 2026
|
|{{n/a}}
|-
|[[Andreja Katič]]
|Celje
|Velenje 1
|10. april 2026
|
|{{n/a}}
|-
|[[Matjaž Han]]
|Novo mesto
|Laško
|10. april 2026
|
|Do 4. junija 2026 minister za gospodarstvo.
|-
|[[Darko Ratajc]]
|Maribor
|Slovenske Konjice
|10. april 2026
|
|Do izvolitve župan [[občina Slovenske Konjice|občine Slovenske Konjice]], ob prevzemu poslanskega mandata mu je potekel županski mandat.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;
|-
|[[Damijan Zrim|Damijan Bezjak Zrim]]
|Ptuj
|Murska Sobota 1
|10. april 2026
|
|{{n/a}}
|}

=== Demokrati. Anžeta Logarja ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text;font-size:90%;&quot;
!Poslanec
! width=70|Enota
! width=140|Okraj
! width=115|Začetek mandata
! width=115|Konec mandata
!Opombe
|-
|[[Tea Košir|&lt;s&gt;Tea Košir&lt;/s&gt;]]
|Kranj
|Radovljica 2
|10. april 2026
|10. junij 2026
|imenovana na mesto državne sekretarke
|-
|[[Tadej Ostrc|&lt;s&gt;Tadej Ostrc&lt;/s&gt;]]
|Ljubljana Center
|Ljubljana Vič Rudnik 4
|10. april 2026
|4. junij 2026
|imenovan na mesto ministra za zdravje
|-
|[[Dejan Zakrajšek]]
|Ljubljana Center
|Ljubljana Vič Rudnik 1
|9. junij 2026
|
|nadomestil Tadeja Ostrca
|-
|&lt;s&gt;[[Barbara Levstik Šega]]&lt;/s&gt;
|Ljubljana Bežigrad
|Ribnica-Dobrepolje
|10. april 2026
|10. junij 2026
|imenovana na mesto državne sekretarke
|-
|[[Robert Potnik]]
|Celje
|Radlje
|10. april 2026
|
|{{n/a}}
|-
|[[Franc Križan]]
|Maribor
|Šmarje pri Jelšah
|10. april 2026
|
|Z 72 leti najstarejši poslanec sklica in predsednik ustanovne seje DZ 10. aprila 2026.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
|-
|[[Mojca Žnidarič]]
|Ptuj
|Ormož
|10. april 2026
|
|{{n/a}}
|}

=== Levica in Vesna ===
Levica in Vesna sta na volitvah nastopili v [[Koalicija Levice in Vesne|skupni koaliciji]], vendar so poslanske mandate osvojili le kandidati iz stranke Levica. Stranki sta še vedno samostojni politični organizaciji.
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text;font-size:90%;&quot;
!Poslanec
! width=&quot;70&quot; |Enota
! width=&quot;140&quot; |Okraj
! width=&quot;115&quot; |Začetek mandata
! width=&quot;115&quot; |Konec mandata
!Opombe
|-
|[[Tina Brecelj]]
|Kranj
|Škofja Loka 1
|10. april 2026
|
|{{n/a}}
|-
|[[Nataša Sukič]]
|Postojna
|Koper 1
|10. april 2026
|
|{{n/a}}
|-
|[[Luka Mesec]]
|Ljubljana Center
|Ljubljana Center
|10. april 2026
|
|Do 4. junija 2026 minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
|-
|[[Asta Vrečko]]
|Ljubljana Bežigrad
|Ljubljana Bežigrad 2
|10. april 2026
|
|Do 4. junija 2026 ministrica za kulturo.
|-
|[[Vladimir Šega]]
|Maribor
|Maribor 4
|10. april 2026
|
|{{n/a}}
|}

=== Resni.ca ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text;font-size:90%;&quot;
!Poslanec
! width=70|Enota
! width=140|Okraj
! width=115|Začetek mandata
! width=115|Konec mandata
!Opombe
|-
|[[Zoran Stevanović]]
|Kranj
|Kranj 2
|10. april 2026
|
|Na ustanovni seji DZ 10. aprila 2025 izvoljen za [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednika Državnega zbora]].
|-
|[[Nedeljko Todorović]]
|Ljubljana Bežigrad
|Ljubljana Moste Polje 2
|10. april 2026
|
|{{n/a}}
|-
|[[Aleksander Štorek]]
|Celje
|Celje 2
|10. april 2026
|
|{{n/a}}
|-
|[[Katja Kokot]]
|Maribor
|Maribor 3
|10. april 2026
|
|{{n/a}}
|-
|[[Boris Mijič]]
|Ptuj
|Gornja Radgona
|10. april 2026
|
|{{n/a}}
|}

=== Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text;font-size:90%;&quot;
! width=90|Poslanec
! width=70|Enota
! width=180|Predstavlja
! width=115|Začetek mandata
! width=115|Konec mandata
!Opombe
|-
|[[Felice Ziza]]
|Koper
|Italijanska narodna manjšina
|10. april 2026
|
|{{n/a}}
|-
|[[Ferenc Horváth (politik)|Ferenc Horváth]]
|Lendava
|Madžarska narodna manjšina
|10. april 2026
|
|{{n/a}}
|}

== Sklici ==
{{Sklici}}
[[Kategorija:Poslanci 10. Državnega zbora Republike Slovenije|*]]
[[Kategorija:Seznami poslancev Državnega zbora Republike Slovenije]]</text>
      <sha1>i2k21doquekmd18umzvpaoi83xztemc</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>16. vlada Republike Slovenije</title>
    <ns>0</ns>
    <id>600220</id>
    <revision>
      <id>6688370</id>
      <parentid>6685912</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T08:10:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>VidicK01</username>
        <id>193275</id>
      </contributor>
      <comment>PRENOVA končana</comment>
      <origin>6688370</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="23971" sha1="f9fh1dg4wzls9o2g8ivm63579u6236h" xml:space="preserve">{{Infobox government cabinet
|cabinet_name=16. vlada Republike Slovenije
|date_formed=4. junij 2026
|date_dissolved=
|government_head=[[Janez Janša]] (SDS)
|government_head_history=
|state_head=[[Nataša Pirc Musar]]
|deputy_government_head=[[Jernej Vrtovec]] (NSi)&lt;br&gt;[[Anže Logar]] (Demokrati)
|previous=[[15. vlada Republike Slovenije]]
|cabinet_number=
|jurisdiction=
|flag=Flag_of_Slovenia.svg
|flag_border=true
|incumbent=
|image=16._vlada_Republike_Slovenije_-_skupinska_fotografija_junij_2026.jpg
|image_size=
|caption=Skupinska fotografija vlade
|former_members_number=
|cabinet_type=
|members_number=Premier + 15 ministrov&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca podprli novelo zakona o vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-nsi-sls-fokus-demokrati-in-resni-ca-podprli-novelo-zakona-o-vladi/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-10|language=sl|first=Al|last=Ma}}&lt;/ref&gt;
|political_party=[[SDS]], [[Nova Slovenija|NSi]], [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]], [[Demokrati]]
|legislature_status=[[desna sredina|Desno-sredinska]] [[manjšinska vlada]]&lt;br /&gt;{{Composition bar|43|90|grey}}
|opposition_party=[[Gibanje Svoboda|Svoboda]], [[Socialni demokrati|SD]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], [[Resni.ca]]
|opposition_leader=Ni uradni naziv&lt;br&gt;[[Robert Golob]] (Svoboda)&lt;br&gt;[[Matjaž Han]] (SD)&lt;br&gt;[[Luka Mesec]] (Levica)&lt;br&gt;[[Zoran Stevanović]] (Resni.ca)
|election=[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Volitve 2026]]
|legislature_term=[[10. državni zbor Republike Slovenije|10. Državni zbor]]
|budget=
|incoming_formation=
|outgoing_formation=
|opposition_cabinet=Brez
}}

'''16. vlada Republike Slovenije''' je aktualna [[Vlada Republike Slovenije]], ki jo je po izteku [[15. vlada Republike Slovenije|15. slovenske vlade]] [[Robert Golob|Roberta Goloba]] sestavil mandatar [[Janez Janša]]. Koalicijska pogodba je bila podpisana 21. maja, za predsednika vlade pa je bil Janša izvoljen 22. maja 2026, natanko dva meseca po [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah]]. 

Na volitvah je sicer z 29 osvojenimi poslanskimi mandati slavilo [[Gibanje Svoboda]] z [[Robert Golob|Robertom Golobom]], predsednikom 15. vlade RS, sledi [[Slovenska demokratska stranka]] z [[Janez Janša|Janezom Janšo]] in 28 poslanci. Na tretje mesto se je z devetimi poslanci uvrstilo zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi, SLS, FOKUS]], na četrtem mestu so [[Socialni demokrati]] s šestimi mandati, enako število jih je prejela stranka [[Demokrati. Anžeta Logarja]]. Na šestem mestu je pristalo zavezništvo [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]], ki je osvojilo pet poslanskih mandatov, v [[Državni zbor Republike Slovenije|državni zbor]] pa se je uvrstila tudi [[Resni.ca]], prav tako s petimi poslanci.
Najkasneje 30 dni po ustanovni seji Državnega zbora Republike Slovenije, ki je bila 10. aprila, bi morala predsednica Republike Slovenije [[Nataša Pirc Musar]] Državnemu zboru dostaviti predlog kandidata za predsednika vlade, t.i. mandatarja, torej do 10. maja. 25. aprila je predsednica v izredni izjavi za javnost sporočila, da po posvetovanjih z vodji poslanskih skupin kandidatna za mandatarja ne bo predlagala.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Predsednica Nataša Pirc Musar v prvem krogu ne bo predlagala kandidata za mandatarja|url=https://n1info.si/novice/slovenija/predsednica-natasa-pirc-musar-sklicala-izredno-izjavo-za-javnost-v-zivo/|website=N1|date=2026-04-25|accessdate=2026-04-25|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

Sledil je drugi krog izbiranja, v katerem so mandatarja lahko predlagale tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev. 48 poslancev iz vrst strank SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca je 19. maja vložilo kandidaturo [[Janez Janša|Janeza Janšo]], ki je bil nato z 51 glasovi za in 36 proti izvoljen za predsednika vlade.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Poslanci v državni zbor vložili predlog za izvolitev Janše za predsednika vlade|url=https://n1info.si/novice/slovenija/poslanci-v-drzavni-zbor-vlozili-predlog-za-izvolitev-janse-za-predsednika-vlade/|website=N1|date=2026-05-19|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Janez Janša izvoljen za predsednika vlade, na tajnem glasovanju ga je podprlo kar 51 poslancev|url=https://n1info.si/novice/slovenija/janez-jansa-le-se-korak-od-cetrtega-imenovanja-za-predsednika-vlade/|website=N1|date=2026-05-22|accessdate=2026-05-23|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; V tednu, ki je sledil, je bila potrjena in vložena lista kandidatov za ministre;&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt; ti so se matičnim odborom predstavili 1. in 2. junija, 4. junija 2026 pa po potrditvi vlade z 49 glasov za in 30 proti prisegli v Državnem zboru.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Državni zbor je izvolil četrto vlado Janeza Janše|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/drzavni-zbor-je-izvolil-cetrto-vlado-janeza-janse/784264|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-05|language=sl|first=La|last=Da}}&lt;/ref&gt;

== Sestavljanje koalicije ==
{{Glavni članek|Koalicijska pogajanja za sestavo 16. vlade Republike Slovenije}}
Po neuspehu [[Robert Golob|Roberta Goloba]] pri oblikovanju vlade in odločitvi predsednice republike, da ne predlaga kandidata za mandatarja, so SDS, NSi, Demokrati, SLS in FOKUS Marka Lotriča začeli usklajevati oblikovanje nove koalicije.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt; 22. aprila 2026 je [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|poslanska skupina SDS]] v parlamentarni postopek vložila predlog sprememb zakona o vladi, ki je predvidel krčenje števila ministrstev na 14 ob ohranitvi ministra brez listnice.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=SDS vložil spremembe zakona o vladi, predlaga zmanjšanje števila ministrstev na 14|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-vlozil-spremembe-zakona-o-vladi-predlaga-zmanjsanje-stevila-ministrstev-na-14/780214|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Janša: SDS vlade ne bo sestavljala za vsako ceno. Levi pol jim očita zavajanje {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/jansa-ce-bo-zakon-o-vladi-potrjen-bomo-strankam-poslali-izhodisca.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}&lt;/ref&gt; Podporo predlogu zakona o vladi je napovedal tudi Zoran Stevanović, ki je dejal, da so se v SDS s tem »absolutno približali« programu stranke Resni.ca.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Resni.ca napovedala podporo SDS-ovemu predlogu zakona o vladi; Stevanović: Tukaj smo kar usklajeni|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-napovedala-podporo-sds-ovemu-predlogu-zakona-o-vladi-stevanovic-tukaj-smo-kar-usklajeni/780407|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}&lt;/ref&gt; 29. aprila je bil zakon z 49 glasovi potrjen na plenarni seji Državnega zbora, poleg poslancev SDS in strank [[Tretji blok|tretjega bloka]] sta ga podprla še poslanca narodnih skupnosti.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca podprli novelo zakona o vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-nsi-sls-fokus-demokrati-in-resni-ca-podprli-novelo-zakona-o-vladi/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=Al|last=Ma}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kaj prinaša predlog zakona o vladi z novim razrezom ministrstev?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kaj-prinasa-predlog-zakona-o-vladi-z-novim-razrezom-ministrstev/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-29|language=sl|first=La|last=Da}}&lt;/ref&gt;

{{Podrobno|Zakon o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije (2026)}}

5. maja so se poslanci DZ seznanli z odločitvijo predsednice republike, da ne predlaga kandidata za mandatarja. S tem je začel teči drugi krog iskanja kandidata.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Prvi krog iskanja kandidata za mandatarja neuspešen, drugi krog se začenja v sredo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-krog-iskanja-kandidata-za-mandatarja-neuspesen-drugi-krog-se-zacenja-v-sredo/781210|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=M.|last=Z}}&lt;/ref&gt; Janša je izrazil pričakovanje podpore stranke Resni.ca, saj da SDS vlade v tretjem krogu ne bi sestavljala.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Resni.ca bo podprla mandatarja, ki bo imel široko podporo. SDS predstavil izhodišča za pogajanja.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-bo-podprla-mandatarja-ki-bo-imel-siroko-podporo-sds-predstavil-izhodisca-za-pogajanja/781247|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}&lt;/ref&gt; 

14. maja 2026 so kot prvi koalicijsko pogodbo potrdili [[Demokrati. Anžeta Logarja]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Demokrati potrdili vstop v koalicijo s SDS ter NSi, SLS in Fokusom {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/demokrati-neuradno-podprli-izpogajano-koalicijsko-pogodbo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-19|language=sl}}&lt;/ref&gt; 15. maja je sledila [[Nova Slovenija]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Svet NSi-ja soglasno potrdil vstop v koalicijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/svet-nsi-ja-soglasno-potrdil-vstop-v-koalicijo/782318|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}&lt;/ref&gt; 16. maja je svet stranke [[Resni.ca]] kljub prvotno drugačnim napovedim&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Stevanović: Resni.ce na koalicijskih pogajanjih ne bo, ločenega sporazuma ne pričakujemo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stevanovic-resni-ce-na-koalicijskih-pogajanjih-ne-bo-locenega-sporazuma-ne-pricakujemo/780692|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-12|language=sl|first=G.|last=K}}&lt;/ref&gt; odločil, da kot sicer opozicijska stranka prispevajo podpise ter podprejo kandidaturo Janeza Janše za predsednika vlade.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Stranka Resni.ca bo podprla Janeza Janšo kot mandatarja za sestavo nove vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stranka-resni-ca-bo-podprla-janeza-janso-kot-mandatarja-za-sestavo-nove-vlade/782350|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=La|last=Da}}&lt;/ref&gt; 18. maja so koalicijsko pogodbo in vstop v novo vlado potrdili še organi [[Slovenska ljudska stranka|SLS]] in [[FOKUS Marka Lotriča]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Organi strank SLS in Fokus potrdili koalicijsko pogodbo|url=https://n1info.si/volitve-2026/organi-strank-sls-in-fokus-potrdili-koalicijsko-pogodbo/|website=N1|date=2026-05-18|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; ter kot zadnji v SDS, s čimer je bila uradno potrjena mandatarska kandidatura.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Koalicijsko pogodbo podprli v vseh strankah, mandatarska kandidatura Janše bo vložena v torek|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/koalicijsko-pogodbo-podprli-v-vseh-strankah-mandatarska-kandidatura-janse-bo-vlozena-v-torek/782460|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=T. L. Š , M. Z. , T. K.|last=B}}&lt;/ref&gt; Glasovanje je potekalo v petek, 22. maja, na tajnem glasovanju je Janša prejel 51 glasov podpore, 36 poslancev je glasovalo proti; poleg vlagateljev kandidature naj bi ga podprla poslanca narodnih skupnosti ter en poslanec odhajajoče koalicije.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=V DZ z 48 podpisi podpore vložena mandatarska kandidatura Janeza Janše|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-dz-z-48-podpisi-podpore-vlozena-mandatarska-kandidatura-janeza-janse/782583|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=T. L. Š , M.|last=Z}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Politična uganka: kdo je oddal 51. glas za Janšo? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kdo-je-oddal-51-glas-za-janso.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-24|language=sl}}&lt;/ref&gt;

==== Glasovanje o mandatarju ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align: center;&quot;
!Datum
!Kandidat
!Predlagatelj
!Glasovali
! style=&quot;width:9%; background:#76dd71;&quot; |ZA
! style=&quot;width:9%; background:#ff6363&quot; |PROTI
! style=&quot;width:9%; background:#fff79b&quot; |NEVELJAVNI
!Opombe
|-
|22. maj 2026
|'''[[Janez Janša]]'''
|48 [[Seznam poslancev 10. Državnega zbora Republike Slovenije|poslancev Državnega zbora RS]]
|87
|'''51'''
|36
|0
|tajno glasovanje, za izvolitev potrebna večina (46 glasov)
|}

V četrtek, 28. maja je sledilo potrjevanje kandidatov za ministre na organih strank. SDS je pripadlo sedem resorjev, NSi s partnericama pet, Demokratom pa trije.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=SDS, NSi in Demokrati v potrditev ministrskih kandidatov, Janša z &quot;vetom&quot; nad kandidaturo Tine Bregant|url=https://n1info.si/volitve-2026/nsi-in-demokrati-v-potrditev-svoje-ministrske-kandidate-jansev-veto-na-kandidaturo/|website=N1|date=2026-05-28|accessdate=2026-05-29|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Izvršilni odbori strank so kandidate potrdili, brez svojega ministrstva je ostala [[Slovenska ljudska stranka]], katere predsednica [[Tina Bregant]] je nad odločitvijo izrazila razočaranje, saj naj bi stranka za ministrski položaj predlagala več kandidatov in ne le Bregantove, katere kandidaturi je nasprotoval Janez Janša.&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Znani vsi ministrski kandidati četrte Janševe vlade, notranje ministrstvo prevzema Franci Matoz|url=https://n1info.si/volitve-2026/nocoj-bodo-znani-vsi-ministrski-kandidati-cetrte-janseve-vlade/|website=N1|date=2026-05-28|accessdate=2026-05-29|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Kljub temu so v SLS napovedali tvorno koalicijsko sodelovanje; kasneje so prejeli štiri sekretarska mesta na ministrstvih, kar je stranka močno pozdravila.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Po oceni SLS vladna ekipa sestavljena iz zelo strokovnih ljudi|url=https://moja-dolenjska.si/po-oceni-sls-vladna-ekipa-sestavljena-iz-zelo-strokovnih-ljudi/|website=Moja Dolenjska|date=2026-06-05|accessdate=2026-06-12|language=sl-SI|last=Uredništvo}}&lt;/ref&gt;

==== Glasovanje o vladi ====
O listi kandidatov za ministre je Državni zbor odločal na izredni seji dne 4. junija 2026.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Jutri bomo dobili četrto vlado Janeza Janše. Kako bo potekala izredna seja DZ in kaj sledi?|url=https://n1info.si/volitve-2026/jutri-bomo-dobili-cetrto-vlado-janeza-janse-kako-bo-potekala-izredna-seja-dz-in-kaj-sledi/|website=N1|date=2026-06-03|accessdate=2026-06-03|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Ministrsko ekipo je na glasovanju podprlo 49 poslancev, proti jih je glasovalo 30.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Državni zbor je izvolil četrto vlado Janeza Janše|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/drzavni-zbor-je-izvolil-cetrto-vlado-janeza-janse/784264|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-05|language=sl|first=La|last=Da}}&lt;/ref&gt; Glasu iz vrst koalicije ni oddal Srečko Ocvirk, poslanec SLS, ki v vladi sicer nima ministra; Ocvirk je kasneje pojasnil, da je prepozno opazil tehnične težave pri svoji glasovalni napravi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Poslanec SLS Srečko Ocvirk ni glasoval za vlado. Kaj se je zgodilo?|url=https://siol.net/novice/slovenija/poslanec-sls-srecko-ocvirk-ni-glasoval-za-vlado-kaj-se-je-zgodilo-693303|website=siol.net|accessdate=2026-06-05|language=sl}}&lt;/ref&gt;
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align: center;&quot;
!Datum
!Predsednik vlade
! style=&quot;width:9%; background:#76dd71;&quot; |ZA
! style=&quot;width:9%; background:#ff6363&quot; |PROTI
! style=&quot;width:9%; background:#fff79b&quot; |VZDRŽANI
!Opombe
|-
|4. junij 2026
|'''[[Janez Janša]]'''
|'''49'''
|30
|0
|za izvolitev potrebna navadna večina
|}

== Položaji v vladi ==
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;text-align:center; width:80%; border:1px #AAAAFF solid&quot;
!width=&quot;4%&quot; |Služba
!width=&quot;2%&quot; |Položaj
!width=&quot;3%&quot; |Ime
!width=&quot;3%&quot; |Slika
!width=&quot;1%&quot; |Stranka
!width=&quot;2%&quot; |Državni sekretarji
|-
| rowspan=&quot;1&quot; |[[Vlada Republike Slovenije]]
|[[Predsednik Vlade Republike Slovenije|Predsednik vlade]]
|'''[[Janez Janša]]'''
|[[Slika:1. redna seja vlade Janeza Janše - premier Janez Janša (cropped2).jpg|sredina|165x165px]]
|bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|&lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;'''SDS''']]
|
* [[Nika Dolinar Divjak]]
* [[Vinko Gorenak]]
* [[Miha Kuhar]]
* [[Matej Kumerdej]]
* [[Zdravko Počivalšek]]
* [[Igor Senčar]]
|-
|[[Minister za infrastrukturo Republike Slovenije|Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko]]
|Minister, podpredsednik vlade
|'''[[Jernej Vrtovec]]''' 
|[[Slika:Jernej_Vrtovec_ministrski_portret_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]]
|bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|&lt;span style=&quot;color:white;&quot;&gt;'''NSi''']]
|
* [[Damijan Jaklin]]
* [[Tomaž Žagar]]
|-
|[[Minister za gospodarstvo, turizem in šport Republike Slovenije|Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport]]
|Minister, podpredsednik vlade
|'''[[Anže Logar]]''' 
|[[Slika:Anže Logar ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]]
|bgcolor=#09105e |[[Demokrati. Anžeta Logarja|&lt;span style=&quot;color:white;&quot;&gt;'''Demokrati''']]
|
* [[Katja Koren]]
* [[Štefan Kušar]]
|-
|[[Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za notranje zadeve]]
|Minister
|'''[[Franci Matoz]]''' 
|[[Slika:Franci Matoz ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]]
|bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|&lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;'''SDS''']]
|
* [[Franc Kangler]]
* [[Božo Predalič]]
|-
|[[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve]]
|Minister
|'''[[Tone Kajzer]]''' 
|[[Slika:Tone Kajzer ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]]
|bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|&lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;'''SDS''']]
|
* [[Stanislav Raščan]]
|-
|[[Minister za zdravje Republike Slovenije|Ministrstvo za zdravje]]
|Minister
|'''[[Tadej Ostrc]]''' 
|[[Slika:Tadej Ostrc ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]]
|bgcolor=#09105e |[[Demokrati. Anžeta Logarja|&lt;span style=&quot;color:white;&quot;&gt;'''Demokrati''']]
|
* [[Tea Košir]]
* [[Vesna Marinko]]
|-
|[[Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije|Ministrstvo za kmetijstvo]]
|Minister
|'''[[Janez Cigler Kralj]]''' 
|[[Slika:Janez Cigler Kralj ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]]
|bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|&lt;span style=&quot;color:white;&quot;&gt;'''NSi''']]
|
* [[Mojca Erjavec]]
* [[Velislav Žvipelj]]
|-
|[[Minister za finance Republike Slovenije|Ministrstvo za finance]]
|Minister
|'''[[Andrej Šircelj]]''' 
|[[Slika:Andrej Šircelj ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]]
|bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|&lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;'''SDS''']]
|
* [[Maja Hostnik Kališek]]
* [[Peter Papež]]
* [[Kristina Šteblaj]]
|-
|[[Minister za naravne vire in prostor Republike Slovenije|Ministrstvo za okolje in prostor]]
|Ministrica
|'''[[Polona Rifelj]]''' 
|[[Slika:Polona Rifelj ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]]
|bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|&lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;'''SDS''']]
|
|-
|[[Minister za obrambo Republike Slovenije|Ministrstvo za obrambo]]
|Minister
|'''[[Valentin Hajdinjak]]''' 
|[[Slika:Valentin Hajdinjak ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]]
|bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|&lt;span style=&quot;color:white;&quot;&gt;'''NSi''']]
|
* [[Vida Čadonič Špelič]]
* [[Erik Kopač]]
|-
|[[Minister za kulturo Republike Slovenije|Ministrstvo za kulturo]]
|Ministrica
|'''[[Ignacija Fridl Jarc]]''' 
|[[Slika:Ignacija Fridl Jarc ministrski portret (crop).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]]
|bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|&lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;'''SDS''']]
|
* [[Uršula Menih Dokl]]
|-
|[[Minister za pravosodje Republike Slovenije|Ministrstvo za pravosodje]]
|Minister
|'''[[Mihael Zupančič]]''' 
|[[Slika:Mihael Zupančič ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]]
|bgcolor=#09105e |[[Demokrati. Anžeta Logarja|&lt;span style=&quot;color:white;&quot;&gt;'''Demokrati''']]
|
* [[Gašper Dovžan]]
* [[Barbara Levstik Šega]]
|-
|[[Minister za vzgojo in izobraževanje Republike Slovenije|Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino]]
|Minister
|'''[[Borut Rončević]]''' 
|[[Slika:Borut Rončević ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]]
|bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|&lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;'''SDS''']]
|
* [[Rok Strašek]]
* [[Mojca Škrinjar]]
|-
|[[Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije|Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve]]
|Ministrica
|'''[[Mateja Ribič]]''' 
|[[Slika:Mateja Ribič ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]]
|bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|&lt;span style=&quot;color:white;&quot;&gt;'''NSi''']]
|
* [[Andrej Štesl]]
|-
|[[Minister za kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije|Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj]]
|Ministrica
|'''[[Monika Kirbiš Rojs]]''' 
|[[Slika:Monika Kirbiš Rojs ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]]
|bgcolor=#1c62ac |[[FOKUS Marka Lotriča|&lt;span style=&quot;color:white;&quot;&gt;'''Fokus''']]
|
* [[Ivan Meglič]]
* [[Rok Šimenc]]
|-
|[[Minister za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu|Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu]]
|Ministrica za področje odnosov med RS in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med RS in Slovenci po svetu
|'''[[Suzana Lep Šimenko]]''' 
|[[Slika:Suzana Lep Šimenko ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]]
|bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|&lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;'''SDS''']]
|
* [[Helena Jaklitsch]]
|-
|}

== Koalicijske stranke ==
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;line-height:16px;&quot;
! colspan=&quot;2&quot; rowspan=&quot;2&quot; |Stranka
! rowspan=&quot;2&quot; |Vodja
! colspan=&quot;2&quot; |Ob nastopu vlade
|-
!Število poslancev
!Število ministrov
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; |'''&lt;small&gt;SDS&lt;/small&gt;'''
|'''&lt;small&gt;[[Slovenska demokratska stranka]]&lt;/small&gt;'''
|[[Janez Janša]]
| style=&quot;text-align:right;&quot; |{{Composition bar|28|90|#FEF200}}
| style=&quot;text-align:right;&quot; |{{Composition bar|7|15|#FEF200}}
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; |'''&lt;small&gt;NSi&lt;/small&gt;'''
|'''&lt;small&gt;[[Nova Slovenija]]&lt;/small&gt;'''
|[[Jernej Vrtovec]]
| style=&quot;text-align:right;&quot; |{{Composition bar|7|90|#00b5dd}}
| style=&quot;text-align:right;&quot; |{{Composition bar|4|15|#00b5dd}}
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; |'''&lt;small&gt;Demokrati&lt;/small&gt;'''
|'''&lt;small&gt;[[Demokrati. Anžeta Logarja]]&lt;/small&gt;'''
|[[Anže Logar]]
| style=&quot;text-align:right;&quot; |{{Composition bar|6|90|#09105e}}
| style=&quot;text-align:right;&quot; |{{Composition bar|3|15|#09105e}}
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; |'''&lt;small&gt;Fokus&lt;/small&gt;'''
|'''&lt;small&gt;[[FOKUS Marka Lotriča]]&lt;/small&gt;'''
|[[Marko Lotrič]]
| style=&quot;text-align:right;&quot; |{{Composition bar|1|90|#1c62ac}}
| style=&quot;text-align:right;&quot; |{{Composition bar|1|15|#1c62ac}}
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; |'''&lt;small&gt;SLS&lt;/small&gt;'''
|'''&lt;small&gt;[[Slovenska ljudska stranka]]&lt;/small&gt;'''
|[[Tina Bregant]]
| style=&quot;text-align:right;&quot; |{{Composition bar|1|90|#94c54b}}
| style=&quot;text-align:right;&quot; |{{Composition bar|0|15|#94c54b}}
|-
! colspan=&quot;5&quot; |Vlado podpirajo, niso pa njeni člani:
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; |'''&lt;small&gt;Resni.ca&lt;/small&gt;'''
|'''&lt;small&gt;[[Resni.ca|Državljansko gibanje Resni.ca]]&lt;/small&gt;'''
|[[Zoran Stevanović]]
| style=&quot;text-align:right;&quot; |{{Composition bar|5|90|#7C5199}}
| align=&quot;center&quot; |/
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; |'''&lt;small&gt;IMNS&lt;/small&gt;'''
|'''&lt;small&gt;[[Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti|Predstavnika narodnih skupnosti]]&lt;/small&gt;'''
|[[Felice Žiža]]&lt;br&gt;[[Ferenc Horváth (politik)|Ferenc Horváth]]
| style=&quot;text-align:right;&quot; |{{Composition bar|2|90|#DFDFDF}}
| align=&quot;center&quot; |/
|-
| colspan=&quot;5&quot; |'''Skupaj:'''
|-
| colspan=&quot;3&quot; |Vlada
| colspan=&quot;2&quot; style=&quot;text-align:right;&quot; |{{Composition bar|43|90|#746962}}
|-
| colspan=&quot;3&quot; |Podporniki 
| colspan=&quot;2&quot; style=&quot;text-align:right;&quot; |{{Composition bar|7|90|#746962}}
|-
| colspan=&quot;3&quot; |'''Skupaj'''
| colspan=&quot;2&quot; style=&quot;text-align:right;&quot; |{{Composition bar|50|90|#746962}}
|}

== Sklici ==
{{Sklici}}
[[Kategorija:16. vlada Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Vlade Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 2026]]</text>
      <sha1>f9fh1dg4wzls9o2g8ivm63579u6236h</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688372</id>
      <parentid>6688370</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T08:15:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>VidicK01</username>
        <id>193275</id>
      </contributor>
      <origin>6688372</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="24012" sha1="qxbzrd6ll04devh0s3widcar0h8lhxr" xml:space="preserve">{{Infobox government cabinet
|cabinet_name=16. vlada Republike Slovenije
|date_formed=4. junij 2026
|date_dissolved=
|government_head=[[Janez Janša]] (SDS)
|government_head_history=
|state_head=[[Nataša Pirc Musar]]
|deputy_government_head=[[Jernej Vrtovec]] (NSi)&lt;br&gt;[[Anže Logar]] (Demokrati)
|previous=[[15. vlada Republike Slovenije]]
|cabinet_number=
|jurisdiction=
|flag=Flag_of_Slovenia.svg
|flag_border=true
|incumbent=
|image=16._vlada_Republike_Slovenije_-_skupinska_fotografija_junij_2026.jpg
|image_size=
|caption=Skupinska fotografija vlade
|former_members_number=
|cabinet_type=
|members_number=Premier + 15 ministrov&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca podprli novelo zakona o vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-nsi-sls-fokus-demokrati-in-resni-ca-podprli-novelo-zakona-o-vladi/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-10|language=sl|first=Al|last=Ma}}&lt;/ref&gt;
|political_party=[[SDS]], [[Nova Slovenija|NSi]], [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]], [[Demokrati]]
|legislature_status=[[desna sredina|Desno-sredinska]] [[manjšinska vlada]]&lt;br /&gt;{{Composition bar|43|90|grey}}
|opposition_party=[[Gibanje Svoboda|Svoboda]], [[Socialni demokrati|SD]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], [[Resni.ca]]
|opposition_leader=Ni uradni naziv&lt;br&gt;[[Robert Golob]] (Svoboda)&lt;br&gt;[[Matjaž Han]] (SD)&lt;br&gt;[[Luka Mesec]] (Levica)&lt;br&gt;[[Zoran Stevanović]] (Resni.ca)
|election=[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Volitve 2026]]
|legislature_term=[[10. državni zbor Republike Slovenije|10. Državni zbor]]
|budget=
|incoming_formation=
|outgoing_formation=
|opposition_cabinet=Brez
}}

'''16. vlada Republike Slovenije''' (tudi '''četrta vlada Janeza Janše''') je aktualna [[Vlada Republike Slovenije]], ki jo je po izteku [[15. vlada Republike Slovenije|15. slovenske vlade]] [[Robert Golob|Roberta Goloba]] sestavil mandatar [[Janez Janša]]. Koalicijska pogodba je bila podpisana 21. maja, za predsednika vlade pa je bil Janša izvoljen 22. maja 2026, natanko dva meseca po [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah]]. 

Na volitvah je sicer z 29 osvojenimi poslanskimi mandati slavilo [[Gibanje Svoboda]] z [[Robert Golob|Robertom Golobom]], predsednikom 15. vlade RS, sledi [[Slovenska demokratska stranka]] z [[Janez Janša|Janezom Janšo]] in 28 poslanci. Na tretje mesto se je z devetimi poslanci uvrstilo zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi, SLS, FOKUS]], na četrtem mestu so [[Socialni demokrati]] s šestimi mandati, enako število jih je prejela stranka [[Demokrati. Anžeta Logarja]]. Na šestem mestu je pristalo zavezništvo [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]], ki je osvojilo pet poslanskih mandatov, v [[Državni zbor Republike Slovenije|državni zbor]] pa se je uvrstila tudi [[Resni.ca]], prav tako s petimi poslanci.
Najkasneje 30 dni po ustanovni seji Državnega zbora Republike Slovenije, ki je bila 10. aprila, bi morala predsednica Republike Slovenije [[Nataša Pirc Musar]] Državnemu zboru dostaviti predlog kandidata za predsednika vlade, t.i. mandatarja, torej do 10. maja. 25. aprila je predsednica v izredni izjavi za javnost sporočila, da po posvetovanjih z vodji poslanskih skupin kandidatna za mandatarja ne bo predlagala.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Predsednica Nataša Pirc Musar v prvem krogu ne bo predlagala kandidata za mandatarja|url=https://n1info.si/novice/slovenija/predsednica-natasa-pirc-musar-sklicala-izredno-izjavo-za-javnost-v-zivo/|website=N1|date=2026-04-25|accessdate=2026-04-25|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

Sledil je drugi krog izbiranja, v katerem so mandatarja lahko predlagale tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev. 48 poslancev iz vrst strank SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca je 19. maja vložilo kandidaturo [[Janez Janša|Janeza Janšo]], ki je bil nato z 51 glasovi za in 36 proti izvoljen za predsednika vlade.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Poslanci v državni zbor vložili predlog za izvolitev Janše za predsednika vlade|url=https://n1info.si/novice/slovenija/poslanci-v-drzavni-zbor-vlozili-predlog-za-izvolitev-janse-za-predsednika-vlade/|website=N1|date=2026-05-19|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Janez Janša izvoljen za predsednika vlade, na tajnem glasovanju ga je podprlo kar 51 poslancev|url=https://n1info.si/novice/slovenija/janez-jansa-le-se-korak-od-cetrtega-imenovanja-za-predsednika-vlade/|website=N1|date=2026-05-22|accessdate=2026-05-23|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; V tednu, ki je sledil, je bila potrjena in vložena lista kandidatov za ministre;&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt; ti so se matičnim odborom predstavili 1. in 2. junija, 4. junija 2026 pa po potrditvi vlade z 49 glasov za in 30 proti prisegli v Državnem zboru.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Državni zbor je izvolil četrto vlado Janeza Janše|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/drzavni-zbor-je-izvolil-cetrto-vlado-janeza-janse/784264|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-05|language=sl|first=La|last=Da}}&lt;/ref&gt;

== Sestavljanje koalicije ==
{{Glavni članek|Koalicijska pogajanja za sestavo 16. vlade Republike Slovenije}}
Po neuspehu [[Robert Golob|Roberta Goloba]] pri oblikovanju vlade in odločitvi predsednice republike, da ne predlaga kandidata za mandatarja, so SDS, NSi, Demokrati, SLS in FOKUS Marka Lotriča začeli usklajevati oblikovanje nove koalicije.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt; 22. aprila 2026 je [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|poslanska skupina SDS]] v parlamentarni postopek vložila predlog sprememb zakona o vladi, ki je predvidel krčenje števila ministrstev na 14 ob ohranitvi ministra brez listnice.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=SDS vložil spremembe zakona o vladi, predlaga zmanjšanje števila ministrstev na 14|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-vlozil-spremembe-zakona-o-vladi-predlaga-zmanjsanje-stevila-ministrstev-na-14/780214|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Janša: SDS vlade ne bo sestavljala za vsako ceno. Levi pol jim očita zavajanje {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/jansa-ce-bo-zakon-o-vladi-potrjen-bomo-strankam-poslali-izhodisca.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}&lt;/ref&gt; Podporo predlogu zakona o vladi je napovedal tudi Zoran Stevanović, ki je dejal, da so se v SDS s tem »absolutno približali« programu stranke Resni.ca.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Resni.ca napovedala podporo SDS-ovemu predlogu zakona o vladi; Stevanović: Tukaj smo kar usklajeni|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-napovedala-podporo-sds-ovemu-predlogu-zakona-o-vladi-stevanovic-tukaj-smo-kar-usklajeni/780407|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}&lt;/ref&gt; 29. aprila je bil zakon z 49 glasovi potrjen na plenarni seji Državnega zbora, poleg poslancev SDS in strank [[Tretji blok|tretjega bloka]] sta ga podprla še poslanca narodnih skupnosti.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca podprli novelo zakona o vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-nsi-sls-fokus-demokrati-in-resni-ca-podprli-novelo-zakona-o-vladi/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=Al|last=Ma}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kaj prinaša predlog zakona o vladi z novim razrezom ministrstev?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kaj-prinasa-predlog-zakona-o-vladi-z-novim-razrezom-ministrstev/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-29|language=sl|first=La|last=Da}}&lt;/ref&gt;

{{Podrobno|Zakon o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije (2026)}}

5. maja so se poslanci DZ seznanli z odločitvijo predsednice republike, da ne predlaga kandidata za mandatarja. S tem je začel teči drugi krog iskanja kandidata.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Prvi krog iskanja kandidata za mandatarja neuspešen, drugi krog se začenja v sredo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-krog-iskanja-kandidata-za-mandatarja-neuspesen-drugi-krog-se-zacenja-v-sredo/781210|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=M.|last=Z}}&lt;/ref&gt; Janša je izrazil pričakovanje podpore stranke Resni.ca, saj da SDS vlade v tretjem krogu ne bi sestavljala.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Resni.ca bo podprla mandatarja, ki bo imel široko podporo. SDS predstavil izhodišča za pogajanja.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-bo-podprla-mandatarja-ki-bo-imel-siroko-podporo-sds-predstavil-izhodisca-za-pogajanja/781247|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}&lt;/ref&gt; 

14. maja 2026 so kot prvi koalicijsko pogodbo potrdili [[Demokrati. Anžeta Logarja]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Demokrati potrdili vstop v koalicijo s SDS ter NSi, SLS in Fokusom {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/demokrati-neuradno-podprli-izpogajano-koalicijsko-pogodbo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-19|language=sl}}&lt;/ref&gt; 15. maja je sledila [[Nova Slovenija]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Svet NSi-ja soglasno potrdil vstop v koalicijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/svet-nsi-ja-soglasno-potrdil-vstop-v-koalicijo/782318|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}&lt;/ref&gt; 16. maja je svet stranke [[Resni.ca]] kljub prvotno drugačnim napovedim&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Stevanović: Resni.ce na koalicijskih pogajanjih ne bo, ločenega sporazuma ne pričakujemo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stevanovic-resni-ce-na-koalicijskih-pogajanjih-ne-bo-locenega-sporazuma-ne-pricakujemo/780692|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-12|language=sl|first=G.|last=K}}&lt;/ref&gt; odločil, da kot sicer opozicijska stranka prispevajo podpise ter podprejo kandidaturo Janeza Janše za predsednika vlade.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Stranka Resni.ca bo podprla Janeza Janšo kot mandatarja za sestavo nove vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stranka-resni-ca-bo-podprla-janeza-janso-kot-mandatarja-za-sestavo-nove-vlade/782350|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=La|last=Da}}&lt;/ref&gt; 18. maja so koalicijsko pogodbo in vstop v novo vlado potrdili še organi [[Slovenska ljudska stranka|SLS]] in [[FOKUS Marka Lotriča]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Organi strank SLS in Fokus potrdili koalicijsko pogodbo|url=https://n1info.si/volitve-2026/organi-strank-sls-in-fokus-potrdili-koalicijsko-pogodbo/|website=N1|date=2026-05-18|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; ter kot zadnji v SDS, s čimer je bila uradno potrjena mandatarska kandidatura.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Koalicijsko pogodbo podprli v vseh strankah, mandatarska kandidatura Janše bo vložena v torek|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/koalicijsko-pogodbo-podprli-v-vseh-strankah-mandatarska-kandidatura-janse-bo-vlozena-v-torek/782460|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=T. L. Š , M. Z. , T. K.|last=B}}&lt;/ref&gt; Glasovanje je potekalo v petek, 22. maja, na tajnem glasovanju je Janša prejel 51 glasov podpore, 36 poslancev je glasovalo proti; poleg vlagateljev kandidature naj bi ga podprla poslanca narodnih skupnosti ter en poslanec odhajajoče koalicije.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=V DZ z 48 podpisi podpore vložena mandatarska kandidatura Janeza Janše|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-dz-z-48-podpisi-podpore-vlozena-mandatarska-kandidatura-janeza-janse/782583|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=T. L. Š , M.|last=Z}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Politična uganka: kdo je oddal 51. glas za Janšo? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kdo-je-oddal-51-glas-za-janso.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-24|language=sl}}&lt;/ref&gt;

==== Glasovanje o mandatarju ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align: center;&quot;
!Datum
!Kandidat
!Predlagatelj
!Glasovali
! style=&quot;width:9%; background:#76dd71;&quot; |ZA
! style=&quot;width:9%; background:#ff6363&quot; |PROTI
! style=&quot;width:9%; background:#fff79b&quot; |NEVELJAVNI
!Opombe
|-
|22. maj 2026
|'''[[Janez Janša]]'''
|48 [[Seznam poslancev 10. Državnega zbora Republike Slovenije|poslancev Državnega zbora RS]]
|87
|'''51'''
|36
|0
|tajno glasovanje, za izvolitev potrebna večina (46 glasov)
|}

V četrtek, 28. maja je sledilo potrjevanje kandidatov za ministre na organih strank. SDS je pripadlo sedem resorjev, NSi s partnericama pet, Demokratom pa trije.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=SDS, NSi in Demokrati v potrditev ministrskih kandidatov, Janša z &quot;vetom&quot; nad kandidaturo Tine Bregant|url=https://n1info.si/volitve-2026/nsi-in-demokrati-v-potrditev-svoje-ministrske-kandidate-jansev-veto-na-kandidaturo/|website=N1|date=2026-05-28|accessdate=2026-05-29|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Izvršilni odbori strank so kandidate potrdili, brez svojega ministrstva je ostala [[Slovenska ljudska stranka]], katere predsednica [[Tina Bregant]] je nad odločitvijo izrazila razočaranje, saj naj bi stranka za ministrski položaj predlagala več kandidatov in ne le Bregantove, katere kandidaturi je nasprotoval Janez Janša.&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Znani vsi ministrski kandidati četrte Janševe vlade, notranje ministrstvo prevzema Franci Matoz|url=https://n1info.si/volitve-2026/nocoj-bodo-znani-vsi-ministrski-kandidati-cetrte-janseve-vlade/|website=N1|date=2026-05-28|accessdate=2026-05-29|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Kljub temu so v SLS napovedali tvorno koalicijsko sodelovanje; kasneje so prejeli štiri sekretarska mesta na ministrstvih, kar je stranka močno pozdravila.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Po oceni SLS vladna ekipa sestavljena iz zelo strokovnih ljudi|url=https://moja-dolenjska.si/po-oceni-sls-vladna-ekipa-sestavljena-iz-zelo-strokovnih-ljudi/|website=Moja Dolenjska|date=2026-06-05|accessdate=2026-06-12|language=sl-SI|last=Uredništvo}}&lt;/ref&gt;

==== Glasovanje o vladi ====
O listi kandidatov za ministre je Državni zbor odločal na izredni seji dne 4. junija 2026.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Jutri bomo dobili četrto vlado Janeza Janše. Kako bo potekala izredna seja DZ in kaj sledi?|url=https://n1info.si/volitve-2026/jutri-bomo-dobili-cetrto-vlado-janeza-janse-kako-bo-potekala-izredna-seja-dz-in-kaj-sledi/|website=N1|date=2026-06-03|accessdate=2026-06-03|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Ministrsko ekipo je na glasovanju podprlo 49 poslancev, proti jih je glasovalo 30.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Državni zbor je izvolil četrto vlado Janeza Janše|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/drzavni-zbor-je-izvolil-cetrto-vlado-janeza-janse/784264|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-05|language=sl|first=La|last=Da}}&lt;/ref&gt; Glasu iz vrst koalicije ni oddal Srečko Ocvirk, poslanec SLS, ki v vladi sicer nima ministra; Ocvirk je kasneje pojasnil, da je prepozno opazil tehnične težave pri svoji glasovalni napravi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Poslanec SLS Srečko Ocvirk ni glasoval za vlado. Kaj se je zgodilo?|url=https://siol.net/novice/slovenija/poslanec-sls-srecko-ocvirk-ni-glasoval-za-vlado-kaj-se-je-zgodilo-693303|website=siol.net|accessdate=2026-06-05|language=sl}}&lt;/ref&gt;
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align: center;&quot;
!Datum
!Predsednik vlade
! style=&quot;width:9%; background:#76dd71;&quot; |ZA
! style=&quot;width:9%; background:#ff6363&quot; |PROTI
! style=&quot;width:9%; background:#fff79b&quot; |VZDRŽANI
!Opombe
|-
|4. junij 2026
|'''[[Janez Janša]]'''
|'''49'''
|30
|0
|za izvolitev potrebna navadna večina
|}

== Položaji v vladi ==
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;text-align:center; width:80%; border:1px #AAAAFF solid&quot;
!width=&quot;4%&quot; |Služba
!width=&quot;2%&quot; |Položaj
!width=&quot;3%&quot; |Ime
!width=&quot;3%&quot; |Slika
!width=&quot;1%&quot; |Stranka
!width=&quot;2%&quot; |Državni sekretarji
|-
| rowspan=&quot;1&quot; |[[Vlada Republike Slovenije]]
|[[Predsednik Vlade Republike Slovenije|Predsednik vlade]]
|'''[[Janez Janša]]'''
|[[Slika:1. redna seja vlade Janeza Janše - premier Janez Janša (cropped2).jpg|sredina|165x165px]]
|bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|&lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;'''SDS''']]
|
* [[Nika Dolinar Divjak]]
* [[Vinko Gorenak]]
* [[Miha Kuhar]]
* [[Matej Kumerdej]]
* [[Zdravko Počivalšek]]
* [[Igor Senčar]]
|-
|[[Minister za infrastrukturo Republike Slovenije|Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko]]
|Minister, podpredsednik vlade
|'''[[Jernej Vrtovec]]''' 
|[[Slika:Jernej_Vrtovec_ministrski_portret_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]]
|bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|&lt;span style=&quot;color:white;&quot;&gt;'''NSi''']]
|
* [[Damijan Jaklin]]
* [[Tomaž Žagar]]
|-
|[[Minister za gospodarstvo, turizem in šport Republike Slovenije|Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport]]
|Minister, podpredsednik vlade
|'''[[Anže Logar]]''' 
|[[Slika:Anže Logar ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]]
|bgcolor=#09105e |[[Demokrati. Anžeta Logarja|&lt;span style=&quot;color:white;&quot;&gt;'''Demokrati''']]
|
* [[Katja Koren]]
* [[Štefan Kušar]]
|-
|[[Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za notranje zadeve]]
|Minister
|'''[[Franci Matoz]]''' 
|[[Slika:Franci Matoz ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]]
|bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|&lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;'''SDS''']]
|
* [[Franc Kangler]]
* [[Božo Predalič]]
|-
|[[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve]]
|Minister
|'''[[Tone Kajzer]]''' 
|[[Slika:Tone Kajzer ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]]
|bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|&lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;'''SDS''']]
|
* [[Stanislav Raščan]]
|-
|[[Minister za zdravje Republike Slovenije|Ministrstvo za zdravje]]
|Minister
|'''[[Tadej Ostrc]]''' 
|[[Slika:Tadej Ostrc ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]]
|bgcolor=#09105e |[[Demokrati. Anžeta Logarja|&lt;span style=&quot;color:white;&quot;&gt;'''Demokrati''']]
|
* [[Tea Košir]]
* [[Vesna Marinko]]
|-
|[[Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije|Ministrstvo za kmetijstvo]]
|Minister
|'''[[Janez Cigler Kralj]]''' 
|[[Slika:Janez Cigler Kralj ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]]
|bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|&lt;span style=&quot;color:white;&quot;&gt;'''NSi''']]
|
* [[Mojca Erjavec]]
* [[Velislav Žvipelj]]
|-
|[[Minister za finance Republike Slovenije|Ministrstvo za finance]]
|Minister
|'''[[Andrej Šircelj]]''' 
|[[Slika:Andrej Šircelj ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]]
|bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|&lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;'''SDS''']]
|
* [[Maja Hostnik Kališek]]
* [[Peter Papež]]
* [[Kristina Šteblaj]]
|-
|[[Minister za naravne vire in prostor Republike Slovenije|Ministrstvo za okolje in prostor]]
|Ministrica
|'''[[Polona Rifelj]]''' 
|[[Slika:Polona Rifelj ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]]
|bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|&lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;'''SDS''']]
|
|-
|[[Minister za obrambo Republike Slovenije|Ministrstvo za obrambo]]
|Minister
|'''[[Valentin Hajdinjak]]''' 
|[[Slika:Valentin Hajdinjak ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]]
|bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|&lt;span style=&quot;color:white;&quot;&gt;'''NSi''']]
|
* [[Vida Čadonič Špelič]]
* [[Erik Kopač]]
|-
|[[Minister za kulturo Republike Slovenije|Ministrstvo za kulturo]]
|Ministrica
|'''[[Ignacija Fridl Jarc]]''' 
|[[Slika:Ignacija Fridl Jarc ministrski portret (crop).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]]
|bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|&lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;'''SDS''']]
|
* [[Uršula Menih Dokl]]
|-
|[[Minister za pravosodje Republike Slovenije|Ministrstvo za pravosodje]]
|Minister
|'''[[Mihael Zupančič]]''' 
|[[Slika:Mihael Zupančič ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]]
|bgcolor=#09105e |[[Demokrati. Anžeta Logarja|&lt;span style=&quot;color:white;&quot;&gt;'''Demokrati''']]
|
* [[Gašper Dovžan]]
* [[Barbara Levstik Šega]]
|-
|[[Minister za vzgojo in izobraževanje Republike Slovenije|Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino]]
|Minister
|'''[[Borut Rončević]]''' 
|[[Slika:Borut Rončević ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]]
|bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|&lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;'''SDS''']]
|
* [[Rok Strašek]]
* [[Mojca Škrinjar]]
|-
|[[Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije|Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve]]
|Ministrica
|'''[[Mateja Ribič]]''' 
|[[Slika:Mateja Ribič ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]]
|bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|&lt;span style=&quot;color:white;&quot;&gt;'''NSi''']]
|
* [[Andrej Štesl]]
|-
|[[Minister za kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije|Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj]]
|Ministrica
|'''[[Monika Kirbiš Rojs]]''' 
|[[Slika:Monika Kirbiš Rojs ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]]
|bgcolor=#1c62ac |[[FOKUS Marka Lotriča|&lt;span style=&quot;color:white;&quot;&gt;'''Fokus''']]
|
* [[Ivan Meglič]]
* [[Rok Šimenc]]
|-
|[[Minister za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu|Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu]]
|Ministrica za področje odnosov med RS in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med RS in Slovenci po svetu
|'''[[Suzana Lep Šimenko]]''' 
|[[Slika:Suzana Lep Šimenko ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]]
|bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|&lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;'''SDS''']]
|
* [[Helena Jaklitsch]]
|-
|}

== Koalicijske stranke ==
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;line-height:16px;&quot;
! colspan=&quot;2&quot; rowspan=&quot;2&quot; |Stranka
! rowspan=&quot;2&quot; |Vodja
! colspan=&quot;2&quot; |Ob nastopu vlade
|-
!Število poslancev
!Število ministrov
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; |'''&lt;small&gt;SDS&lt;/small&gt;'''
|'''&lt;small&gt;[[Slovenska demokratska stranka]]&lt;/small&gt;'''
|[[Janez Janša]]
| style=&quot;text-align:right;&quot; |{{Composition bar|28|90|#FEF200}}
| style=&quot;text-align:right;&quot; |{{Composition bar|7|15|#FEF200}}
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; |'''&lt;small&gt;NSi&lt;/small&gt;'''
|'''&lt;small&gt;[[Nova Slovenija]]&lt;/small&gt;'''
|[[Jernej Vrtovec]]
| style=&quot;text-align:right;&quot; |{{Composition bar|7|90|#00b5dd}}
| style=&quot;text-align:right;&quot; |{{Composition bar|4|15|#00b5dd}}
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; |'''&lt;small&gt;Demokrati&lt;/small&gt;'''
|'''&lt;small&gt;[[Demokrati. Anžeta Logarja]]&lt;/small&gt;'''
|[[Anže Logar]]
| style=&quot;text-align:right;&quot; |{{Composition bar|6|90|#09105e}}
| style=&quot;text-align:right;&quot; |{{Composition bar|3|15|#09105e}}
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; |'''&lt;small&gt;Fokus&lt;/small&gt;'''
|'''&lt;small&gt;[[FOKUS Marka Lotriča]]&lt;/small&gt;'''
|[[Marko Lotrič]]
| style=&quot;text-align:right;&quot; |{{Composition bar|1|90|#1c62ac}}
| style=&quot;text-align:right;&quot; |{{Composition bar|1|15|#1c62ac}}
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; |'''&lt;small&gt;SLS&lt;/small&gt;'''
|'''&lt;small&gt;[[Slovenska ljudska stranka]]&lt;/small&gt;'''
|[[Tina Bregant]]
| style=&quot;text-align:right;&quot; |{{Composition bar|1|90|#94c54b}}
| style=&quot;text-align:right;&quot; |{{Composition bar|0|15|#94c54b}}
|-
! colspan=&quot;5&quot; |Vlado podpirajo, niso pa njeni člani:
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; |'''&lt;small&gt;Resni.ca&lt;/small&gt;'''
|'''&lt;small&gt;[[Resni.ca|Državljansko gibanje Resni.ca]]&lt;/small&gt;'''
|[[Zoran Stevanović]]
| style=&quot;text-align:right;&quot; |{{Composition bar|5|90|#7C5199}}
| align=&quot;center&quot; |/
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; |'''&lt;small&gt;IMNS&lt;/small&gt;'''
|'''&lt;small&gt;[[Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti|Predstavnika narodnih skupnosti]]&lt;/small&gt;'''
|[[Felice Žiža]]&lt;br&gt;[[Ferenc Horváth (politik)|Ferenc Horváth]]
| style=&quot;text-align:right;&quot; |{{Composition bar|2|90|#DFDFDF}}
| align=&quot;center&quot; |/
|-
| colspan=&quot;5&quot; |'''Skupaj:'''
|-
| colspan=&quot;3&quot; |Vlada
| colspan=&quot;2&quot; style=&quot;text-align:right;&quot; |{{Composition bar|43|90|#746962}}
|-
| colspan=&quot;3&quot; |Podporniki 
| colspan=&quot;2&quot; style=&quot;text-align:right;&quot; |{{Composition bar|7|90|#746962}}
|-
| colspan=&quot;3&quot; |'''Skupaj'''
| colspan=&quot;2&quot; style=&quot;text-align:right;&quot; |{{Composition bar|50|90|#746962}}
|}

== Sklici ==
{{Sklici}}
[[Kategorija:16. vlada Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Vlade Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 2026]]</text>
      <sha1>qxbzrd6ll04devh0s3widcar0h8lhxr</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688373</id>
      <parentid>6688372</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T08:20:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>VidicK01</username>
        <id>193275</id>
      </contributor>
      <comment>skrajšan uvod</comment>
      <origin>6688373</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="23815" sha1="myh2656rdu181s0sw8muo29zrfpf06v" xml:space="preserve">{{Infobox government cabinet
|cabinet_name=16. vlada Republike Slovenije
|date_formed=4. junij 2026
|date_dissolved=
|government_head=[[Janez Janša]] (SDS)
|government_head_history=
|state_head=[[Nataša Pirc Musar]]
|deputy_government_head=[[Jernej Vrtovec]] (NSi)&lt;br&gt;[[Anže Logar]] (Demokrati)
|previous=[[15. vlada Republike Slovenije]]
|cabinet_number=
|jurisdiction=
|flag=Flag_of_Slovenia.svg
|flag_border=true
|incumbent=
|image=16._vlada_Republike_Slovenije_-_skupinska_fotografija_junij_2026.jpg
|image_size=
|caption=Skupinska fotografija vlade
|former_members_number=
|cabinet_type=
|members_number=Premier + 15 ministrov&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca podprli novelo zakona o vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-nsi-sls-fokus-demokrati-in-resni-ca-podprli-novelo-zakona-o-vladi/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-10|language=sl|first=Al|last=Ma}}&lt;/ref&gt;
|political_party=[[SDS]], [[Nova Slovenija|NSi]], [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]], [[Demokrati]]
|legislature_status=[[desna sredina|Desno-sredinska]] [[manjšinska vlada]]&lt;br /&gt;{{Composition bar|43|90|grey}}
|opposition_party=[[Gibanje Svoboda|Svoboda]], [[Socialni demokrati|SD]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], [[Resni.ca]]
|opposition_leader=Ni uradni naziv&lt;br&gt;[[Robert Golob]] (Svoboda)&lt;br&gt;[[Matjaž Han]] (SD)&lt;br&gt;[[Luka Mesec]] (Levica)&lt;br&gt;[[Zoran Stevanović]] (Resni.ca)
|election=[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Volitve 2026]]
|legislature_term=[[10. državni zbor Republike Slovenije|10. Državni zbor]]
|budget=
|incoming_formation=
|outgoing_formation=
|opposition_cabinet=Brez
}}

'''16. vlada Republike Slovenije''' (tudi '''četrta vlada Janeza Janše''') je aktualna [[Vlada Republike Slovenije]], ki jo je po izteku [[15. vlada Republike Slovenije|15. slovenske vlade]] [[Robert Golob|Roberta Goloba]] sestavil mandatar [[Janez Janša]]. Koalicijska pogodba je bila podpisana 21. maja, za predsednika vlade pa je bil Janša izvoljen 22. maja 2026, natanko dva meseca po [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah]]. 

Na volitvah je sicer z 29 osvojenimi poslanskimi mandati slavilo [[Gibanje Svoboda]] z [[Robert Golob|Robertom Golobom]], predsednikom 15. vlade RS, sledi [[Slovenska demokratska stranka]] z [[Janez Janša|Janezom Janšo]] in 28 poslanci. Na tretje mesto se je z devetimi poslanci uvrstilo zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi, SLS, FOKUS]], na četrtem mestu so [[Socialni demokrati]] s šestimi mandati, enako število jih je prejela stranka [[Demokrati. Anžeta Logarja]]. Na šestem mestu je pristalo zavezništvo [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]], ki je osvojilo pet poslanskih mandatov, v [[Državni zbor Republike Slovenije|državni zbor]] pa se je uvrstila tudi [[Resni.ca]], prav tako s petimi poslanci.
Najkasneje 30 dni po ustanovni seji Državnega zbora Republike Slovenije, ki je bila 10. aprila, bi morala predsednica Republike Slovenije [[Nataša Pirc Musar]] Državnemu zboru dostaviti predlog kandidata za predsednika vlade, t.i. mandatarja, torej do 10. maja. 25. aprila je predsednica v izredni izjavi za javnost sporočila, da po posvetovanjih z vodji poslanskih skupin kandidatna za mandatarja ne bo predlagala.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Predsednica Nataša Pirc Musar v prvem krogu ne bo predlagala kandidata za mandatarja|url=https://n1info.si/novice/slovenija/predsednica-natasa-pirc-musar-sklicala-izredno-izjavo-za-javnost-v-zivo/|website=N1|date=2026-04-25|accessdate=2026-04-25|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

Sledil je drugi krog izbiranja, v katerem so mandatarja lahko predlagale tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev. 48 poslancev iz strank SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca je 19. maja vložilo kandidaturo [[Janez Janša|Janeza Janše]], ki je bil z 51 glasovi za in 36 proti izvoljen za predsednika vlade.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Poslanci v državni zbor vložili predlog za izvolitev Janše za predsednika vlade|url=https://n1info.si/novice/slovenija/poslanci-v-drzavni-zbor-vlozili-predlog-za-izvolitev-janse-za-predsednika-vlade/|website=N1|date=2026-05-19|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Janez Janša izvoljen za predsednika vlade, na tajnem glasovanju ga je podprlo kar 51 poslancev|url=https://n1info.si/novice/slovenija/janez-jansa-le-se-korak-od-cetrtega-imenovanja-za-predsednika-vlade/|website=N1|date=2026-05-22|accessdate=2026-05-23|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Celotna vlada je v Državnem zboru prisegla 4. junija 2026.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Državni zbor je izvolil četrto vlado Janeza Janše|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/drzavni-zbor-je-izvolil-cetrto-vlado-janeza-janse/784264|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-05|language=sl|first=La|last=Da}}&lt;/ref&gt;

== Sestavljanje koalicije ==
{{Glavni članek|Koalicijska pogajanja za sestavo 16. vlade Republike Slovenije}}
Po neuspehu [[Robert Golob|Roberta Goloba]] pri oblikovanju vlade in odločitvi predsednice republike, da ne predlaga kandidata za mandatarja, so SDS, NSi, Demokrati, SLS in FOKUS Marka Lotriča začeli usklajevati oblikovanje nove koalicije.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt; 22. aprila 2026 je [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|poslanska skupina SDS]] v parlamentarni postopek vložila predlog sprememb zakona o vladi, ki je predvidel krčenje števila ministrstev na 14 ob ohranitvi ministra brez listnice.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=SDS vložil spremembe zakona o vladi, predlaga zmanjšanje števila ministrstev na 14|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-vlozil-spremembe-zakona-o-vladi-predlaga-zmanjsanje-stevila-ministrstev-na-14/780214|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Janša: SDS vlade ne bo sestavljala za vsako ceno. Levi pol jim očita zavajanje {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/jansa-ce-bo-zakon-o-vladi-potrjen-bomo-strankam-poslali-izhodisca.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}&lt;/ref&gt; Podporo predlogu zakona o vladi je napovedal tudi Zoran Stevanović, ki je dejal, da so se v SDS s tem »absolutno približali« programu stranke Resni.ca.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Resni.ca napovedala podporo SDS-ovemu predlogu zakona o vladi; Stevanović: Tukaj smo kar usklajeni|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-napovedala-podporo-sds-ovemu-predlogu-zakona-o-vladi-stevanovic-tukaj-smo-kar-usklajeni/780407|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}&lt;/ref&gt; 29. aprila je bil zakon z 49 glasovi potrjen na plenarni seji Državnega zbora, poleg poslancev SDS in strank [[Tretji blok|tretjega bloka]] sta ga podprla še poslanca narodnih skupnosti.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca podprli novelo zakona o vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-nsi-sls-fokus-demokrati-in-resni-ca-podprli-novelo-zakona-o-vladi/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=Al|last=Ma}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kaj prinaša predlog zakona o vladi z novim razrezom ministrstev?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kaj-prinasa-predlog-zakona-o-vladi-z-novim-razrezom-ministrstev/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-29|language=sl|first=La|last=Da}}&lt;/ref&gt;

{{Podrobno|Zakon o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije (2026)}}

5. maja so se poslanci DZ seznanli z odločitvijo predsednice republike, da ne predlaga kandidata za mandatarja. S tem je začel teči drugi krog iskanja kandidata.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Prvi krog iskanja kandidata za mandatarja neuspešen, drugi krog se začenja v sredo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-krog-iskanja-kandidata-za-mandatarja-neuspesen-drugi-krog-se-zacenja-v-sredo/781210|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=M.|last=Z}}&lt;/ref&gt; Janša je izrazil pričakovanje podpore stranke Resni.ca, saj da SDS vlade v tretjem krogu ne bi sestavljala.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Resni.ca bo podprla mandatarja, ki bo imel široko podporo. SDS predstavil izhodišča za pogajanja.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-bo-podprla-mandatarja-ki-bo-imel-siroko-podporo-sds-predstavil-izhodisca-za-pogajanja/781247|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}&lt;/ref&gt; 

14. maja 2026 so kot prvi koalicijsko pogodbo potrdili [[Demokrati. Anžeta Logarja]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Demokrati potrdili vstop v koalicijo s SDS ter NSi, SLS in Fokusom {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/demokrati-neuradno-podprli-izpogajano-koalicijsko-pogodbo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-19|language=sl}}&lt;/ref&gt; 15. maja je sledila [[Nova Slovenija]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Svet NSi-ja soglasno potrdil vstop v koalicijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/svet-nsi-ja-soglasno-potrdil-vstop-v-koalicijo/782318|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}&lt;/ref&gt; 16. maja je svet stranke [[Resni.ca]] kljub prvotno drugačnim napovedim&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Stevanović: Resni.ce na koalicijskih pogajanjih ne bo, ločenega sporazuma ne pričakujemo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stevanovic-resni-ce-na-koalicijskih-pogajanjih-ne-bo-locenega-sporazuma-ne-pricakujemo/780692|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-12|language=sl|first=G.|last=K}}&lt;/ref&gt; odločil, da kot sicer opozicijska stranka prispevajo podpise ter podprejo kandidaturo Janeza Janše za predsednika vlade.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Stranka Resni.ca bo podprla Janeza Janšo kot mandatarja za sestavo nove vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stranka-resni-ca-bo-podprla-janeza-janso-kot-mandatarja-za-sestavo-nove-vlade/782350|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=La|last=Da}}&lt;/ref&gt; 18. maja so koalicijsko pogodbo in vstop v novo vlado potrdili še organi [[Slovenska ljudska stranka|SLS]] in [[FOKUS Marka Lotriča]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Organi strank SLS in Fokus potrdili koalicijsko pogodbo|url=https://n1info.si/volitve-2026/organi-strank-sls-in-fokus-potrdili-koalicijsko-pogodbo/|website=N1|date=2026-05-18|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; ter kot zadnji v SDS, s čimer je bila uradno potrjena mandatarska kandidatura.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Koalicijsko pogodbo podprli v vseh strankah, mandatarska kandidatura Janše bo vložena v torek|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/koalicijsko-pogodbo-podprli-v-vseh-strankah-mandatarska-kandidatura-janse-bo-vlozena-v-torek/782460|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=T. L. Š , M. Z. , T. K.|last=B}}&lt;/ref&gt; Glasovanje je potekalo v petek, 22. maja, na tajnem glasovanju je Janša prejel 51 glasov podpore, 36 poslancev je glasovalo proti; poleg vlagateljev kandidature naj bi ga podprla poslanca narodnih skupnosti ter en poslanec odhajajoče koalicije.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=V DZ z 48 podpisi podpore vložena mandatarska kandidatura Janeza Janše|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-dz-z-48-podpisi-podpore-vlozena-mandatarska-kandidatura-janeza-janse/782583|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=T. L. Š , M.|last=Z}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Politična uganka: kdo je oddal 51. glas za Janšo? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kdo-je-oddal-51-glas-za-janso.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-24|language=sl}}&lt;/ref&gt;

==== Glasovanje o mandatarju ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align: center;&quot;
!Datum
!Kandidat
!Predlagatelj
!Glasovali
! style=&quot;width:9%; background:#76dd71;&quot; |ZA
! style=&quot;width:9%; background:#ff6363&quot; |PROTI
! style=&quot;width:9%; background:#fff79b&quot; |NEVELJAVNI
!Opombe
|-
|22. maj 2026
|'''[[Janez Janša]]'''
|48 [[Seznam poslancev 10. Državnega zbora Republike Slovenije|poslancev Državnega zbora RS]]
|87
|'''51'''
|36
|0
|tajno glasovanje, za izvolitev potrebna večina (46 glasov)
|}

V četrtek, 28. maja je sledilo potrjevanje kandidatov za ministre na organih strank. SDS je pripadlo sedem resorjev, NSi s partnericama pet, Demokratom pa trije.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=SDS, NSi in Demokrati v potrditev ministrskih kandidatov, Janša z &quot;vetom&quot; nad kandidaturo Tine Bregant|url=https://n1info.si/volitve-2026/nsi-in-demokrati-v-potrditev-svoje-ministrske-kandidate-jansev-veto-na-kandidaturo/|website=N1|date=2026-05-28|accessdate=2026-05-29|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Izvršilni odbori strank so kandidate potrdili, brez svojega ministrstva je ostala [[Slovenska ljudska stranka]], katere predsednica [[Tina Bregant]] je nad odločitvijo izrazila razočaranje, saj naj bi stranka za ministrski položaj predlagala več kandidatov in ne le Bregantove, katere kandidaturi je nasprotoval Janez Janša.&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Znani vsi ministrski kandidati četrte Janševe vlade, notranje ministrstvo prevzema Franci Matoz|url=https://n1info.si/volitve-2026/nocoj-bodo-znani-vsi-ministrski-kandidati-cetrte-janseve-vlade/|website=N1|date=2026-05-28|accessdate=2026-05-29|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Kljub temu so v SLS napovedali tvorno koalicijsko sodelovanje; kasneje so prejeli štiri sekretarska mesta na ministrstvih, kar je stranka močno pozdravila.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Po oceni SLS vladna ekipa sestavljena iz zelo strokovnih ljudi|url=https://moja-dolenjska.si/po-oceni-sls-vladna-ekipa-sestavljena-iz-zelo-strokovnih-ljudi/|website=Moja Dolenjska|date=2026-06-05|accessdate=2026-06-12|language=sl-SI|last=Uredništvo}}&lt;/ref&gt;

==== Glasovanje o vladi ====
O listi kandidatov za ministre je Državni zbor odločal na izredni seji dne 4. junija 2026.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Jutri bomo dobili četrto vlado Janeza Janše. Kako bo potekala izredna seja DZ in kaj sledi?|url=https://n1info.si/volitve-2026/jutri-bomo-dobili-cetrto-vlado-janeza-janse-kako-bo-potekala-izredna-seja-dz-in-kaj-sledi/|website=N1|date=2026-06-03|accessdate=2026-06-03|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Ministrsko ekipo je na glasovanju podprlo 49 poslancev, proti jih je glasovalo 30.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Državni zbor je izvolil četrto vlado Janeza Janše|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/drzavni-zbor-je-izvolil-cetrto-vlado-janeza-janse/784264|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-05|language=sl|first=La|last=Da}}&lt;/ref&gt; Glasu iz vrst koalicije ni oddal Srečko Ocvirk, poslanec SLS, ki v vladi sicer nima ministra; Ocvirk je kasneje pojasnil, da je prepozno opazil tehnične težave pri svoji glasovalni napravi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Poslanec SLS Srečko Ocvirk ni glasoval za vlado. Kaj se je zgodilo?|url=https://siol.net/novice/slovenija/poslanec-sls-srecko-ocvirk-ni-glasoval-za-vlado-kaj-se-je-zgodilo-693303|website=siol.net|accessdate=2026-06-05|language=sl}}&lt;/ref&gt;
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align: center;&quot;
!Datum
!Predsednik vlade
! style=&quot;width:9%; background:#76dd71;&quot; |ZA
! style=&quot;width:9%; background:#ff6363&quot; |PROTI
! style=&quot;width:9%; background:#fff79b&quot; |VZDRŽANI
!Opombe
|-
|4. junij 2026
|'''[[Janez Janša]]'''
|'''49'''
|30
|0
|za izvolitev potrebna navadna večina
|}

== Položaji v vladi ==
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;text-align:center; width:80%; border:1px #AAAAFF solid&quot;
!width=&quot;4%&quot; |Služba
!width=&quot;2%&quot; |Položaj
!width=&quot;3%&quot; |Ime
!width=&quot;3%&quot; |Slika
!width=&quot;1%&quot; |Stranka
!width=&quot;2%&quot; |Državni sekretarji
|-
| rowspan=&quot;1&quot; |[[Vlada Republike Slovenije]]
|[[Predsednik Vlade Republike Slovenije|Predsednik vlade]]
|'''[[Janez Janša]]'''
|[[Slika:1. redna seja vlade Janeza Janše - premier Janez Janša (cropped2).jpg|sredina|165x165px]]
|bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|&lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;'''SDS''']]
|
* [[Nika Dolinar Divjak]]
* [[Vinko Gorenak]]
* [[Miha Kuhar]]
* [[Matej Kumerdej]]
* [[Zdravko Počivalšek]]
* [[Igor Senčar]]
|-
|[[Minister za infrastrukturo Republike Slovenije|Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko]]
|Minister, podpredsednik vlade
|'''[[Jernej Vrtovec]]''' 
|[[Slika:Jernej_Vrtovec_ministrski_portret_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]]
|bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|&lt;span style=&quot;color:white;&quot;&gt;'''NSi''']]
|
* [[Damijan Jaklin]]
* [[Tomaž Žagar]]
|-
|[[Minister za gospodarstvo, turizem in šport Republike Slovenije|Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport]]
|Minister, podpredsednik vlade
|'''[[Anže Logar]]''' 
|[[Slika:Anže Logar ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]]
|bgcolor=#09105e |[[Demokrati. Anžeta Logarja|&lt;span style=&quot;color:white;&quot;&gt;'''Demokrati''']]
|
* [[Katja Koren]]
* [[Štefan Kušar]]
|-
|[[Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za notranje zadeve]]
|Minister
|'''[[Franci Matoz]]''' 
|[[Slika:Franci Matoz ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]]
|bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|&lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;'''SDS''']]
|
* [[Franc Kangler]]
* [[Božo Predalič]]
|-
|[[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve]]
|Minister
|'''[[Tone Kajzer]]''' 
|[[Slika:Tone Kajzer ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]]
|bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|&lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;'''SDS''']]
|
* [[Stanislav Raščan]]
|-
|[[Minister za zdravje Republike Slovenije|Ministrstvo za zdravje]]
|Minister
|'''[[Tadej Ostrc]]''' 
|[[Slika:Tadej Ostrc ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]]
|bgcolor=#09105e |[[Demokrati. Anžeta Logarja|&lt;span style=&quot;color:white;&quot;&gt;'''Demokrati''']]
|
* [[Tea Košir]]
* [[Vesna Marinko]]
|-
|[[Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije|Ministrstvo za kmetijstvo]]
|Minister
|'''[[Janez Cigler Kralj]]''' 
|[[Slika:Janez Cigler Kralj ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]]
|bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|&lt;span style=&quot;color:white;&quot;&gt;'''NSi''']]
|
* [[Mojca Erjavec]]
* [[Velislav Žvipelj]]
|-
|[[Minister za finance Republike Slovenije|Ministrstvo za finance]]
|Minister
|'''[[Andrej Šircelj]]''' 
|[[Slika:Andrej Šircelj ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]]
|bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|&lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;'''SDS''']]
|
* [[Maja Hostnik Kališek]]
* [[Peter Papež]]
* [[Kristina Šteblaj]]
|-
|[[Minister za naravne vire in prostor Republike Slovenije|Ministrstvo za okolje in prostor]]
|Ministrica
|'''[[Polona Rifelj]]''' 
|[[Slika:Polona Rifelj ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]]
|bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|&lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;'''SDS''']]
|
|-
|[[Minister za obrambo Republike Slovenije|Ministrstvo za obrambo]]
|Minister
|'''[[Valentin Hajdinjak]]''' 
|[[Slika:Valentin Hajdinjak ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]]
|bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|&lt;span style=&quot;color:white;&quot;&gt;'''NSi''']]
|
* [[Vida Čadonič Špelič]]
* [[Erik Kopač]]
|-
|[[Minister za kulturo Republike Slovenije|Ministrstvo za kulturo]]
|Ministrica
|'''[[Ignacija Fridl Jarc]]''' 
|[[Slika:Ignacija Fridl Jarc ministrski portret (crop).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]]
|bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|&lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;'''SDS''']]
|
* [[Uršula Menih Dokl]]
|-
|[[Minister za pravosodje Republike Slovenije|Ministrstvo za pravosodje]]
|Minister
|'''[[Mihael Zupančič]]''' 
|[[Slika:Mihael Zupančič ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]]
|bgcolor=#09105e |[[Demokrati. Anžeta Logarja|&lt;span style=&quot;color:white;&quot;&gt;'''Demokrati''']]
|
* [[Gašper Dovžan]]
* [[Barbara Levstik Šega]]
|-
|[[Minister za vzgojo in izobraževanje Republike Slovenije|Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino]]
|Minister
|'''[[Borut Rončević]]''' 
|[[Slika:Borut Rončević ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]]
|bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|&lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;'''SDS''']]
|
* [[Rok Strašek]]
* [[Mojca Škrinjar]]
|-
|[[Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije|Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve]]
|Ministrica
|'''[[Mateja Ribič]]''' 
|[[Slika:Mateja Ribič ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]]
|bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|&lt;span style=&quot;color:white;&quot;&gt;'''NSi''']]
|
* [[Andrej Štesl]]
|-
|[[Minister za kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije|Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj]]
|Ministrica
|'''[[Monika Kirbiš Rojs]]''' 
|[[Slika:Monika Kirbiš Rojs ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]]
|bgcolor=#1c62ac |[[FOKUS Marka Lotriča|&lt;span style=&quot;color:white;&quot;&gt;'''Fokus''']]
|
* [[Ivan Meglič]]
* [[Rok Šimenc]]
|-
|[[Minister za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu|Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu]]
|Ministrica za področje odnosov med RS in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med RS in Slovenci po svetu
|'''[[Suzana Lep Šimenko]]''' 
|[[Slika:Suzana Lep Šimenko ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]]
|bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|&lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;'''SDS''']]
|
* [[Helena Jaklitsch]]
|-
|}

== Koalicijske stranke ==
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;line-height:16px;&quot;
! colspan=&quot;2&quot; rowspan=&quot;2&quot; |Stranka
! rowspan=&quot;2&quot; |Vodja
! colspan=&quot;2&quot; |Ob nastopu vlade
|-
!Število poslancev
!Število ministrov
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; |'''&lt;small&gt;SDS&lt;/small&gt;'''
|'''&lt;small&gt;[[Slovenska demokratska stranka]]&lt;/small&gt;'''
|[[Janez Janša]]
| style=&quot;text-align:right;&quot; |{{Composition bar|28|90|#FEF200}}
| style=&quot;text-align:right;&quot; |{{Composition bar|7|15|#FEF200}}
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; |'''&lt;small&gt;NSi&lt;/small&gt;'''
|'''&lt;small&gt;[[Nova Slovenija]]&lt;/small&gt;'''
|[[Jernej Vrtovec]]
| style=&quot;text-align:right;&quot; |{{Composition bar|7|90|#00b5dd}}
| style=&quot;text-align:right;&quot; |{{Composition bar|4|15|#00b5dd}}
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; |'''&lt;small&gt;Demokrati&lt;/small&gt;'''
|'''&lt;small&gt;[[Demokrati. Anžeta Logarja]]&lt;/small&gt;'''
|[[Anže Logar]]
| style=&quot;text-align:right;&quot; |{{Composition bar|6|90|#09105e}}
| style=&quot;text-align:right;&quot; |{{Composition bar|3|15|#09105e}}
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; |'''&lt;small&gt;Fokus&lt;/small&gt;'''
|'''&lt;small&gt;[[FOKUS Marka Lotriča]]&lt;/small&gt;'''
|[[Marko Lotrič]]
| style=&quot;text-align:right;&quot; |{{Composition bar|1|90|#1c62ac}}
| style=&quot;text-align:right;&quot; |{{Composition bar|1|15|#1c62ac}}
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; |'''&lt;small&gt;SLS&lt;/small&gt;'''
|'''&lt;small&gt;[[Slovenska ljudska stranka]]&lt;/small&gt;'''
|[[Tina Bregant]]
| style=&quot;text-align:right;&quot; |{{Composition bar|1|90|#94c54b}}
| style=&quot;text-align:right;&quot; |{{Composition bar|0|15|#94c54b}}
|-
! colspan=&quot;5&quot; |Vlado podpirajo, niso pa njeni člani:
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; |'''&lt;small&gt;Resni.ca&lt;/small&gt;'''
|'''&lt;small&gt;[[Resni.ca|Državljansko gibanje Resni.ca]]&lt;/small&gt;'''
|[[Zoran Stevanović]]
| style=&quot;text-align:right;&quot; |{{Composition bar|5|90|#7C5199}}
| align=&quot;center&quot; |/
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; |'''&lt;small&gt;IMNS&lt;/small&gt;'''
|'''&lt;small&gt;[[Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti|Predstavnika narodnih skupnosti]]&lt;/small&gt;'''
|[[Felice Žiža]]&lt;br&gt;[[Ferenc Horváth (politik)|Ferenc Horváth]]
| style=&quot;text-align:right;&quot; |{{Composition bar|2|90|#DFDFDF}}
| align=&quot;center&quot; |/
|-
| colspan=&quot;5&quot; |'''Skupaj:'''
|-
| colspan=&quot;3&quot; |Vlada
| colspan=&quot;2&quot; style=&quot;text-align:right;&quot; |{{Composition bar|43|90|#746962}}
|-
| colspan=&quot;3&quot; |Podporniki 
| colspan=&quot;2&quot; style=&quot;text-align:right;&quot; |{{Composition bar|7|90|#746962}}
|-
| colspan=&quot;3&quot; |'''Skupaj'''
| colspan=&quot;2&quot; style=&quot;text-align:right;&quot; |{{Composition bar|50|90|#746962}}
|}

== Sklici ==
{{Sklici}}
[[Kategorija:16. vlada Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Vlade Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 2026]]</text>
      <sha1>myh2656rdu181s0sw8muo29zrfpf06v</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688379</id>
      <parentid>6688373</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T08:38:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>VidicK01</username>
        <id>193275</id>
      </contributor>
      <comment>+1 sekretar</comment>
      <origin>6688379</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="23859" sha1="8055zg7687h2fzcxmyqx5haabufnqld" xml:space="preserve">{{Infobox government cabinet
|cabinet_name=16. vlada Republike Slovenije
|date_formed=4. junij 2026
|date_dissolved=
|government_head=[[Janez Janša]] (SDS)
|government_head_history=
|state_head=[[Nataša Pirc Musar]]
|deputy_government_head=[[Jernej Vrtovec]] (NSi)&lt;br&gt;[[Anže Logar]] (Demokrati)
|previous=[[15. vlada Republike Slovenije]]
|cabinet_number=
|jurisdiction=
|flag=Flag_of_Slovenia.svg
|flag_border=true
|incumbent=
|image=16._vlada_Republike_Slovenije_-_skupinska_fotografija_junij_2026.jpg
|image_size=
|caption=Skupinska fotografija vlade
|former_members_number=
|cabinet_type=
|members_number=Premier + 15 ministrov&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca podprli novelo zakona o vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-nsi-sls-fokus-demokrati-in-resni-ca-podprli-novelo-zakona-o-vladi/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-10|language=sl|first=Al|last=Ma}}&lt;/ref&gt;
|political_party=[[SDS]], [[Nova Slovenija|NSi]], [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]], [[Demokrati]]
|legislature_status=[[desna sredina|Desno-sredinska]] [[manjšinska vlada]]&lt;br /&gt;{{Composition bar|43|90|grey}}
|opposition_party=[[Gibanje Svoboda|Svoboda]], [[Socialni demokrati|SD]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], [[Resni.ca]]
|opposition_leader=Ni uradni naziv&lt;br&gt;[[Robert Golob]] (Svoboda)&lt;br&gt;[[Matjaž Han]] (SD)&lt;br&gt;[[Luka Mesec]] (Levica)&lt;br&gt;[[Zoran Stevanović]] (Resni.ca)
|election=[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Volitve 2026]]
|legislature_term=[[10. državni zbor Republike Slovenije|10. Državni zbor]]
|budget=
|incoming_formation=
|outgoing_formation=
|opposition_cabinet=Brez
}}

'''16. vlada Republike Slovenije''' (tudi '''četrta vlada Janeza Janše''') je aktualna [[Vlada Republike Slovenije]], ki jo je po izteku [[15. vlada Republike Slovenije|15. slovenske vlade]] [[Robert Golob|Roberta Goloba]] sestavil mandatar [[Janez Janša]]. Koalicijska pogodba je bila podpisana 21. maja, za predsednika vlade pa je bil Janša izvoljen 22. maja 2026, natanko dva meseca po [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah]]. 

Na volitvah je sicer z 29 osvojenimi poslanskimi mandati slavilo [[Gibanje Svoboda]] z [[Robert Golob|Robertom Golobom]], predsednikom 15. vlade RS, sledi [[Slovenska demokratska stranka]] z [[Janez Janša|Janezom Janšo]] in 28 poslanci. Na tretje mesto se je z devetimi poslanci uvrstilo zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi, SLS, FOKUS]], na četrtem mestu so [[Socialni demokrati]] s šestimi mandati, enako število jih je prejela stranka [[Demokrati. Anžeta Logarja]]. Na šestem mestu je pristalo zavezništvo [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]], ki je osvojilo pet poslanskih mandatov, v [[Državni zbor Republike Slovenije|državni zbor]] pa se je uvrstila tudi [[Resni.ca]], prav tako s petimi poslanci.
Najkasneje 30 dni po ustanovni seji Državnega zbora Republike Slovenije, ki je bila 10. aprila, bi morala predsednica Republike Slovenije [[Nataša Pirc Musar]] Državnemu zboru dostaviti predlog kandidata za predsednika vlade, t.i. mandatarja, torej do 10. maja. 25. aprila je predsednica v izredni izjavi za javnost sporočila, da po posvetovanjih z vodji poslanskih skupin kandidatna za mandatarja ne bo predlagala.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Predsednica Nataša Pirc Musar v prvem krogu ne bo predlagala kandidata za mandatarja|url=https://n1info.si/novice/slovenija/predsednica-natasa-pirc-musar-sklicala-izredno-izjavo-za-javnost-v-zivo/|website=N1|date=2026-04-25|accessdate=2026-04-25|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

Sledil je drugi krog izbiranja, v katerem so mandatarja lahko predlagale tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev. 48 poslancev iz strank SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca je 19. maja vložilo kandidaturo [[Janez Janša|Janeza Janše]], ki je bil z 51 glasovi za in 36 proti izvoljen za predsednika vlade.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Poslanci v državni zbor vložili predlog za izvolitev Janše za predsednika vlade|url=https://n1info.si/novice/slovenija/poslanci-v-drzavni-zbor-vlozili-predlog-za-izvolitev-janse-za-predsednika-vlade/|website=N1|date=2026-05-19|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Janez Janša izvoljen za predsednika vlade, na tajnem glasovanju ga je podprlo kar 51 poslancev|url=https://n1info.si/novice/slovenija/janez-jansa-le-se-korak-od-cetrtega-imenovanja-za-predsednika-vlade/|website=N1|date=2026-05-22|accessdate=2026-05-23|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Celotna vlada je v Državnem zboru prisegla 4. junija 2026.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Državni zbor je izvolil četrto vlado Janeza Janše|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/drzavni-zbor-je-izvolil-cetrto-vlado-janeza-janse/784264|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-05|language=sl|first=La|last=Da}}&lt;/ref&gt;

== Sestavljanje koalicije ==
{{Glavni članek|Koalicijska pogajanja za sestavo 16. vlade Republike Slovenije}}
Po neuspehu [[Robert Golob|Roberta Goloba]] pri oblikovanju vlade in odločitvi predsednice republike, da ne predlaga kandidata za mandatarja, so SDS, NSi, Demokrati, SLS in FOKUS Marka Lotriča začeli usklajevati oblikovanje nove koalicije.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt; 22. aprila 2026 je [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|poslanska skupina SDS]] v parlamentarni postopek vložila predlog sprememb zakona o vladi, ki je predvidel krčenje števila ministrstev na 14 ob ohranitvi ministra brez listnice.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=SDS vložil spremembe zakona o vladi, predlaga zmanjšanje števila ministrstev na 14|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-vlozil-spremembe-zakona-o-vladi-predlaga-zmanjsanje-stevila-ministrstev-na-14/780214|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Janša: SDS vlade ne bo sestavljala za vsako ceno. Levi pol jim očita zavajanje {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/jansa-ce-bo-zakon-o-vladi-potrjen-bomo-strankam-poslali-izhodisca.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}&lt;/ref&gt; Podporo predlogu zakona o vladi je napovedal tudi Zoran Stevanović, ki je dejal, da so se v SDS s tem »absolutno približali« programu stranke Resni.ca.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Resni.ca napovedala podporo SDS-ovemu predlogu zakona o vladi; Stevanović: Tukaj smo kar usklajeni|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-napovedala-podporo-sds-ovemu-predlogu-zakona-o-vladi-stevanovic-tukaj-smo-kar-usklajeni/780407|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}&lt;/ref&gt; 29. aprila je bil zakon z 49 glasovi potrjen na plenarni seji Državnega zbora, poleg poslancev SDS in strank [[Tretji blok|tretjega bloka]] sta ga podprla še poslanca narodnih skupnosti.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca podprli novelo zakona o vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-nsi-sls-fokus-demokrati-in-resni-ca-podprli-novelo-zakona-o-vladi/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=Al|last=Ma}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kaj prinaša predlog zakona o vladi z novim razrezom ministrstev?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kaj-prinasa-predlog-zakona-o-vladi-z-novim-razrezom-ministrstev/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-29|language=sl|first=La|last=Da}}&lt;/ref&gt;

{{Podrobno|Zakon o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije (2026)}}

5. maja so se poslanci DZ seznanli z odločitvijo predsednice republike, da ne predlaga kandidata za mandatarja. S tem je začel teči drugi krog iskanja kandidata.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Prvi krog iskanja kandidata za mandatarja neuspešen, drugi krog se začenja v sredo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-krog-iskanja-kandidata-za-mandatarja-neuspesen-drugi-krog-se-zacenja-v-sredo/781210|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=M.|last=Z}}&lt;/ref&gt; Janša je izrazil pričakovanje podpore stranke Resni.ca, saj da SDS vlade v tretjem krogu ne bi sestavljala.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Resni.ca bo podprla mandatarja, ki bo imel široko podporo. SDS predstavil izhodišča za pogajanja.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-bo-podprla-mandatarja-ki-bo-imel-siroko-podporo-sds-predstavil-izhodisca-za-pogajanja/781247|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}&lt;/ref&gt; 

14. maja 2026 so kot prvi koalicijsko pogodbo potrdili [[Demokrati. Anžeta Logarja]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Demokrati potrdili vstop v koalicijo s SDS ter NSi, SLS in Fokusom {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/demokrati-neuradno-podprli-izpogajano-koalicijsko-pogodbo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-19|language=sl}}&lt;/ref&gt; 15. maja je sledila [[Nova Slovenija]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Svet NSi-ja soglasno potrdil vstop v koalicijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/svet-nsi-ja-soglasno-potrdil-vstop-v-koalicijo/782318|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}&lt;/ref&gt; 16. maja je svet stranke [[Resni.ca]] kljub prvotno drugačnim napovedim&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Stevanović: Resni.ce na koalicijskih pogajanjih ne bo, ločenega sporazuma ne pričakujemo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stevanovic-resni-ce-na-koalicijskih-pogajanjih-ne-bo-locenega-sporazuma-ne-pricakujemo/780692|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-12|language=sl|first=G.|last=K}}&lt;/ref&gt; odločil, da kot sicer opozicijska stranka prispevajo podpise ter podprejo kandidaturo Janeza Janše za predsednika vlade.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Stranka Resni.ca bo podprla Janeza Janšo kot mandatarja za sestavo nove vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stranka-resni-ca-bo-podprla-janeza-janso-kot-mandatarja-za-sestavo-nove-vlade/782350|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=La|last=Da}}&lt;/ref&gt; 18. maja so koalicijsko pogodbo in vstop v novo vlado potrdili še organi [[Slovenska ljudska stranka|SLS]] in [[FOKUS Marka Lotriča]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Organi strank SLS in Fokus potrdili koalicijsko pogodbo|url=https://n1info.si/volitve-2026/organi-strank-sls-in-fokus-potrdili-koalicijsko-pogodbo/|website=N1|date=2026-05-18|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; ter kot zadnji v SDS, s čimer je bila uradno potrjena mandatarska kandidatura.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Koalicijsko pogodbo podprli v vseh strankah, mandatarska kandidatura Janše bo vložena v torek|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/koalicijsko-pogodbo-podprli-v-vseh-strankah-mandatarska-kandidatura-janse-bo-vlozena-v-torek/782460|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=T. L. Š , M. Z. , T. K.|last=B}}&lt;/ref&gt; Glasovanje je potekalo v petek, 22. maja, na tajnem glasovanju je Janša prejel 51 glasov podpore, 36 poslancev je glasovalo proti; poleg vlagateljev kandidature naj bi ga podprla poslanca narodnih skupnosti ter en poslanec odhajajoče koalicije.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=V DZ z 48 podpisi podpore vložena mandatarska kandidatura Janeza Janše|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-dz-z-48-podpisi-podpore-vlozena-mandatarska-kandidatura-janeza-janse/782583|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=T. L. Š , M.|last=Z}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Politična uganka: kdo je oddal 51. glas za Janšo? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kdo-je-oddal-51-glas-za-janso.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-24|language=sl}}&lt;/ref&gt;

==== Glasovanje o mandatarju ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align: center;&quot;
!Datum
!Kandidat
!Predlagatelj
!Glasovali
! style=&quot;width:9%; background:#76dd71;&quot; |ZA
! style=&quot;width:9%; background:#ff6363&quot; |PROTI
! style=&quot;width:9%; background:#fff79b&quot; |NEVELJAVNI
!Opombe
|-
|22. maj 2026
|'''[[Janez Janša]]'''
|48 [[Seznam poslancev 10. Državnega zbora Republike Slovenije|poslancev Državnega zbora RS]]
|87
|'''51'''
|36
|0
|tajno glasovanje, za izvolitev potrebna večina (46 glasov)
|}

V četrtek, 28. maja je sledilo potrjevanje kandidatov za ministre na organih strank. SDS je pripadlo sedem resorjev, NSi s partnericama pet, Demokratom pa trije.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=SDS, NSi in Demokrati v potrditev ministrskih kandidatov, Janša z &quot;vetom&quot; nad kandidaturo Tine Bregant|url=https://n1info.si/volitve-2026/nsi-in-demokrati-v-potrditev-svoje-ministrske-kandidate-jansev-veto-na-kandidaturo/|website=N1|date=2026-05-28|accessdate=2026-05-29|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Izvršilni odbori strank so kandidate potrdili, brez svojega ministrstva je ostala [[Slovenska ljudska stranka]], katere predsednica [[Tina Bregant]] je nad odločitvijo izrazila razočaranje, saj naj bi stranka za ministrski položaj predlagala več kandidatov in ne le Bregantove, katere kandidaturi je nasprotoval Janez Janša.&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Znani vsi ministrski kandidati četrte Janševe vlade, notranje ministrstvo prevzema Franci Matoz|url=https://n1info.si/volitve-2026/nocoj-bodo-znani-vsi-ministrski-kandidati-cetrte-janseve-vlade/|website=N1|date=2026-05-28|accessdate=2026-05-29|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Kljub temu so v SLS napovedali tvorno koalicijsko sodelovanje; kasneje so prejeli štiri sekretarska mesta na ministrstvih, kar je stranka močno pozdravila.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Po oceni SLS vladna ekipa sestavljena iz zelo strokovnih ljudi|url=https://moja-dolenjska.si/po-oceni-sls-vladna-ekipa-sestavljena-iz-zelo-strokovnih-ljudi/|website=Moja Dolenjska|date=2026-06-05|accessdate=2026-06-12|language=sl-SI|last=Uredništvo}}&lt;/ref&gt;

==== Glasovanje o vladi ====
O listi kandidatov za ministre je Državni zbor odločal na izredni seji dne 4. junija 2026.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Jutri bomo dobili četrto vlado Janeza Janše. Kako bo potekala izredna seja DZ in kaj sledi?|url=https://n1info.si/volitve-2026/jutri-bomo-dobili-cetrto-vlado-janeza-janse-kako-bo-potekala-izredna-seja-dz-in-kaj-sledi/|website=N1|date=2026-06-03|accessdate=2026-06-03|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Ministrsko ekipo je na glasovanju podprlo 49 poslancev, proti jih je glasovalo 30.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Državni zbor je izvolil četrto vlado Janeza Janše|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/drzavni-zbor-je-izvolil-cetrto-vlado-janeza-janse/784264|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-05|language=sl|first=La|last=Da}}&lt;/ref&gt; Glasu iz vrst koalicije ni oddal Srečko Ocvirk, poslanec SLS, ki v vladi sicer nima ministra; Ocvirk je kasneje pojasnil, da je prepozno opazil tehnične težave pri svoji glasovalni napravi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Poslanec SLS Srečko Ocvirk ni glasoval za vlado. Kaj se je zgodilo?|url=https://siol.net/novice/slovenija/poslanec-sls-srecko-ocvirk-ni-glasoval-za-vlado-kaj-se-je-zgodilo-693303|website=siol.net|accessdate=2026-06-05|language=sl}}&lt;/ref&gt;
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align: center;&quot;
!Datum
!Predsednik vlade
! style=&quot;width:9%; background:#76dd71;&quot; |ZA
! style=&quot;width:9%; background:#ff6363&quot; |PROTI
! style=&quot;width:9%; background:#fff79b&quot; |VZDRŽANI
!Opombe
|-
|4. junij 2026
|'''[[Janez Janša]]'''
|'''49'''
|30
|0
|za izvolitev potrebna navadna večina
|}

== Položaji v vladi ==
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;text-align:center; width:80%; border:1px #AAAAFF solid&quot;
!width=&quot;4%&quot; |Služba
!width=&quot;2%&quot; |Položaj
!width=&quot;3%&quot; |Ime
!width=&quot;3%&quot; |Slika
!width=&quot;1%&quot; |Stranka
!width=&quot;2%&quot; |Državni sekretarji
|-
| rowspan=&quot;1&quot; |[[Vlada Republike Slovenije]]
|[[Predsednik Vlade Republike Slovenije|Predsednik vlade]]
|'''[[Janez Janša]]'''
|[[Slika:1. redna seja vlade Janeza Janše - premier Janez Janša (cropped2).jpg|sredina|165x165px]]
|bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|&lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;'''SDS''']]
|
* [[Nika Dolinar Divjak]]
* [[Vinko Gorenak]]
* [[Miha Kuhar]]
* [[Matej Kumerdej]]
* [[Zdravko Počivalšek]]
* [[Igor Senčar]]
|-
|[[Minister za infrastrukturo Republike Slovenije|Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko]]
|Minister, podpredsednik vlade
|'''[[Jernej Vrtovec]]''' 
|[[Slika:Jernej_Vrtovec_ministrski_portret_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]]
|bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|&lt;span style=&quot;color:white;&quot;&gt;'''NSi''']]
|
* [[Damijan Jaklin]]
* [[Tomaž Žagar]]
|-
|[[Minister za gospodarstvo, turizem in šport Republike Slovenije|Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport]]
|Minister, podpredsednik vlade
|'''[[Anže Logar]]''' 
|[[Slika:Anže Logar ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]]
|bgcolor=#09105e |[[Demokrati. Anžeta Logarja|&lt;span style=&quot;color:white;&quot;&gt;'''Demokrati''']]
|
* [[Katja Koren]]
* [[Štefan Kušar]]
|-
|[[Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za notranje zadeve]]
|Minister
|'''[[Franci Matoz]]''' 
|[[Slika:Franci Matoz ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]]
|bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|&lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;'''SDS''']]
|
* [[Franc Kangler]]
* [[Božo Predalič]]
|-
|[[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve]]
|Minister
|'''[[Tone Kajzer]]''' 
|[[Slika:Tone Kajzer ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]]
|bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|&lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;'''SDS''']]
|
* [[Stanislav Raščan]]
|-
|[[Minister za zdravje Republike Slovenije|Ministrstvo za zdravje]]
|Minister
|'''[[Tadej Ostrc]]''' 
|[[Slika:Tadej Ostrc ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]]
|bgcolor=#09105e |[[Demokrati. Anžeta Logarja|&lt;span style=&quot;color:white;&quot;&gt;'''Demokrati''']]
|
* [[Tea Košir]]
* [[Vesna Marinko]]
|-
|[[Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije|Ministrstvo za kmetijstvo]]
|Minister
|'''[[Janez Cigler Kralj]]''' 
|[[Slika:Janez Cigler Kralj ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]]
|bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|&lt;span style=&quot;color:white;&quot;&gt;'''NSi''']]
|
* [[Mojca Erjavec]]
* [[Velislav Žvipelj]]
|-
|[[Minister za finance Republike Slovenije|Ministrstvo za finance]]
|Minister
|'''[[Andrej Šircelj]]''' 
|[[Slika:Andrej Šircelj ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]]
|bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|&lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;'''SDS''']]
|
* [[Maja Hostnik Kališek]]
* [[Peter Papež]]
* [[Kristina Šteblaj]]
|-
|[[Minister za naravne vire in prostor Republike Slovenije|Ministrstvo za okolje in prostor]]
|Ministrica
|'''[[Polona Rifelj]]''' 
|[[Slika:Polona Rifelj ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]]
|bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|&lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;'''SDS''']]
|
* [[Peter Lovšin (politik)|Peter Lovšin]]
|-
|[[Minister za obrambo Republike Slovenije|Ministrstvo za obrambo]]
|Minister
|'''[[Valentin Hajdinjak]]''' 
|[[Slika:Valentin Hajdinjak ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]]
|bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|&lt;span style=&quot;color:white;&quot;&gt;'''NSi''']]
|
* [[Vida Čadonič Špelič]]
* [[Erik Kopač]]
|-
|[[Minister za kulturo Republike Slovenije|Ministrstvo za kulturo]]
|Ministrica
|'''[[Ignacija Fridl Jarc]]''' 
|[[Slika:Ignacija Fridl Jarc ministrski portret (crop).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]]
|bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|&lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;'''SDS''']]
|
* [[Uršula Menih Dokl]]
|-
|[[Minister za pravosodje Republike Slovenije|Ministrstvo za pravosodje]]
|Minister
|'''[[Mihael Zupančič]]''' 
|[[Slika:Mihael Zupančič ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]]
|bgcolor=#09105e |[[Demokrati. Anžeta Logarja|&lt;span style=&quot;color:white;&quot;&gt;'''Demokrati''']]
|
* [[Gašper Dovžan]]
* [[Barbara Levstik Šega]]
|-
|[[Minister za vzgojo in izobraževanje Republike Slovenije|Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino]]
|Minister
|'''[[Borut Rončević]]''' 
|[[Slika:Borut Rončević ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]]
|bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|&lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;'''SDS''']]
|
* [[Rok Strašek]]
* [[Mojca Škrinjar]]
|-
|[[Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije|Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve]]
|Ministrica
|'''[[Mateja Ribič]]''' 
|[[Slika:Mateja Ribič ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]]
|bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|&lt;span style=&quot;color:white;&quot;&gt;'''NSi''']]
|
* [[Andrej Štesl]]
|-
|[[Minister za kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije|Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj]]
|Ministrica
|'''[[Monika Kirbiš Rojs]]''' 
|[[Slika:Monika Kirbiš Rojs ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]]
|bgcolor=#1c62ac |[[FOKUS Marka Lotriča|&lt;span style=&quot;color:white;&quot;&gt;'''Fokus''']]
|
* [[Ivan Meglič]]
* [[Rok Šimenc]]
|-
|[[Minister za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu|Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu]]
|Ministrica za področje odnosov med RS in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med RS in Slovenci po svetu
|'''[[Suzana Lep Šimenko]]''' 
|[[Slika:Suzana Lep Šimenko ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]]
|bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|&lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;'''SDS''']]
|
* [[Helena Jaklitsch]]
|-
|}

== Koalicijske stranke ==
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;line-height:16px;&quot;
! colspan=&quot;2&quot; rowspan=&quot;2&quot; |Stranka
! rowspan=&quot;2&quot; |Vodja
! colspan=&quot;2&quot; |Ob nastopu vlade
|-
!Število poslancev
!Število ministrov
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; |'''&lt;small&gt;SDS&lt;/small&gt;'''
|'''&lt;small&gt;[[Slovenska demokratska stranka]]&lt;/small&gt;'''
|[[Janez Janša]]
| style=&quot;text-align:right;&quot; |{{Composition bar|28|90|#FEF200}}
| style=&quot;text-align:right;&quot; |{{Composition bar|7|15|#FEF200}}
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; |'''&lt;small&gt;NSi&lt;/small&gt;'''
|'''&lt;small&gt;[[Nova Slovenija]]&lt;/small&gt;'''
|[[Jernej Vrtovec]]
| style=&quot;text-align:right;&quot; |{{Composition bar|7|90|#00b5dd}}
| style=&quot;text-align:right;&quot; |{{Composition bar|4|15|#00b5dd}}
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; |'''&lt;small&gt;Demokrati&lt;/small&gt;'''
|'''&lt;small&gt;[[Demokrati. Anžeta Logarja]]&lt;/small&gt;'''
|[[Anže Logar]]
| style=&quot;text-align:right;&quot; |{{Composition bar|6|90|#09105e}}
| style=&quot;text-align:right;&quot; |{{Composition bar|3|15|#09105e}}
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; |'''&lt;small&gt;Fokus&lt;/small&gt;'''
|'''&lt;small&gt;[[FOKUS Marka Lotriča]]&lt;/small&gt;'''
|[[Marko Lotrič]]
| style=&quot;text-align:right;&quot; |{{Composition bar|1|90|#1c62ac}}
| style=&quot;text-align:right;&quot; |{{Composition bar|1|15|#1c62ac}}
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; |'''&lt;small&gt;SLS&lt;/small&gt;'''
|'''&lt;small&gt;[[Slovenska ljudska stranka]]&lt;/small&gt;'''
|[[Tina Bregant]]
| style=&quot;text-align:right;&quot; |{{Composition bar|1|90|#94c54b}}
| style=&quot;text-align:right;&quot; |{{Composition bar|0|15|#94c54b}}
|-
! colspan=&quot;5&quot; |Vlado podpirajo, niso pa njeni člani:
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; |'''&lt;small&gt;Resni.ca&lt;/small&gt;'''
|'''&lt;small&gt;[[Resni.ca|Državljansko gibanje Resni.ca]]&lt;/small&gt;'''
|[[Zoran Stevanović]]
| style=&quot;text-align:right;&quot; |{{Composition bar|5|90|#7C5199}}
| align=&quot;center&quot; |/
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; |'''&lt;small&gt;IMNS&lt;/small&gt;'''
|'''&lt;small&gt;[[Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti|Predstavnika narodnih skupnosti]]&lt;/small&gt;'''
|[[Felice Žiža]]&lt;br&gt;[[Ferenc Horváth (politik)|Ferenc Horváth]]
| style=&quot;text-align:right;&quot; |{{Composition bar|2|90|#DFDFDF}}
| align=&quot;center&quot; |/
|-
| colspan=&quot;5&quot; |'''Skupaj:'''
|-
| colspan=&quot;3&quot; |Vlada
| colspan=&quot;2&quot; style=&quot;text-align:right;&quot; |{{Composition bar|43|90|#746962}}
|-
| colspan=&quot;3&quot; |Podporniki 
| colspan=&quot;2&quot; style=&quot;text-align:right;&quot; |{{Composition bar|7|90|#746962}}
|-
| colspan=&quot;3&quot; |'''Skupaj'''
| colspan=&quot;2&quot; style=&quot;text-align:right;&quot; |{{Composition bar|50|90|#746962}}
|}

== Sklici ==
{{Sklici}}
[[Kategorija:16. vlada Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Vlade Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 2026]]</text>
      <sha1>8055zg7687h2fzcxmyqx5haabufnqld</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Poslanska skupina NSi, SLS, FOKUS</title>
    <ns>0</ns>
    <id>600780</id>
    <revision>
      <id>6688220</id>
      <parentid>6685047</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T16:15:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>VidicK01</username>
        <id>193275</id>
      </contributor>
      <comment>/* Mandat 2026– */ menjave v PS</comment>
      <origin>6688220</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2107" sha1="6ant82blb4wdssit8kjtgndn0vn9kcw" xml:space="preserve">'''Poslanska skupina NSi, SLS, FOKUS''' je [[Poslanska skupina Državnega zbora Republike Slovenije|poslanska skupina]], ki jo sestavljajo [[Poslanec Državnega zbora Republike Slovenije|poslanci]], ki so bili izvoljeni na skupni listi strank [[Nova Slovenija]], [[Slovenska ljudska stranka]] in [[FOKUS Marka Lotriča]]; stranke so namreč pred [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskimi volitvami 2026]] oblikovale [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|predvolilno koalicijo]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Prvaki NSi, SLS in Fokus podpisali sporazum o sodelovanju {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/prvaki-nsi-sls-in-fokus-podpisali-sporazum-o-sodelovanju.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-10|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Sestava ==
=== Mandat 2026– ===
Od izvoljenih devetih poslancev jih sedem prihaja iz kvote NSi, po eden pa iz kvote SLS in Fokusa.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kdo je osvojil poslansko mesto in kdo vse je izvisel?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/kdo-je-osvojil-poslansko-mesto-in-kdo-vse-je-izvisel/777176|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-10|language=sl|first=Aleksandra K. Kovač, G.|last=C}}&lt;/ref&gt;
* [[Janez Žakelj]] (NSi)- ''vodja poslanske skupine''
* [[Janez Cigler Kralj|&lt;s&gt;Janez Cigler Kralj&lt;/s&gt;]] (NSi) - imenovan na mesto ministra za kmetijstvo
* [[Marjeta Šmid]] (FOKUS)
* [[Jernej Vrtovec|&lt;s&gt;Jernej Vrtovec&lt;/s&gt;]] (NSi) - imenovan na mesto ministra za infrastrukturo in energetiko
* [[Iva Dimic]] (NSi)
* [[Aleksander Reberšek]] (NSi) - ''namestnik vodje''
* [[Srečko Ocvirk]] (SLS) 
* [[Martin Mikolič]] (NSi)
* [[Aleksander Gungl]] (NSi)
* [[Andrej Černigoj]] (NSi) - nadomestil Jerneja Vrtovca
* [[Janez Beja]] (NSi) - nadomestil Janeza Ciglerja Kralja

== Glej tudi ==
* [[Poslanska skupina Nove Slovenije]]

== Sklici ==
{{sklici}}

{{10DZRS}}
[[Kategorija:Poslanske skupine Državnega zbora Republike Slovenije|NSi, SLS, FOKUS]]
[[Kategorija:Nova Slovenija]]
[[Kategorija:Slovenska ljudska stranka]]
[[Kategorija:FOKUS Marka Lotriča]]
[[Kategorija:Politična telesa, ustanovljena leta 2026]]</text>
      <sha1>6ant82blb4wdssit8kjtgndn0vn9kcw</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Poslanska skupina Demokrati. Anžeta Logarja</title>
    <ns>0</ns>
    <id>600781</id>
    <revision>
      <id>6688223</id>
      <parentid>6664878</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T16:20:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>VidicK01</username>
        <id>193275</id>
      </contributor>
      <comment>/* Mandat 2026– */ menjave v PS</comment>
      <origin>6688223</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="896" sha1="3toiu5h6bk94mq17jtw0kosulqsafew" xml:space="preserve">'''Poslanska skupina Demokrati. Anžeta Logarja''' je [[Poslanska skupina Državnega zbora Republike Slovenije|poslanska skupina]], ki jo sestavljajo [[Poslanec Državnega zbora Republike Slovenije|poslanci]], ki so bili izvoljeni na listi stranke [[Demokrati. Anžeta Logarja]]. 

== Sestava ==
=== Mandat 2026– ===
* [[Tea Košir|&lt;s&gt;Tea Košir&lt;/s&gt;]] - imenovana na mesto državne sekretarke
* [[Tadej Ostrc|&lt;s&gt;Tadej Ostrc&lt;/s&gt;]] - imenovan na mesto ministra za zdravje
* [[Barbara Levstik Šega|&lt;s&gt;Barbara Levstik Šega&lt;/s&gt;]] - imenovana na mesto državne sekretarke
* [[Robert Potnik]]
* [[Franc Križan]]
* [[Mojca Žnidarič]] - ''namestnica vodje''
* [[Dejan Zakrajšek]] - nadomestil Tadeja Ostrca

{{10DZRS}}
[[Kategorija:Poslanske skupine Državnega zbora Republike Slovenije|Demokrati]]
[[Kategorija:Demokrati. Anžeta Logarja]]
[[Kategorija:Politična telesa, ustanovljena leta 2026]]</text>
      <sha1>3toiu5h6bk94mq17jtw0kosulqsafew</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Dimitrij Pavlović</title>
    <ns>0</ns>
    <id>600915</id>
    <revision>
      <id>6688280</id>
      <parentid>6661430</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T19:41:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>malo pospravljeno</comment>
      <origin>6688280</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="39445" sha1="pmwhjmtbw316ey0np8cn0rmvaewtu4e" xml:space="preserve">{{Infobox Christian leader
| type = Bishop
| honorific-prefix = Njegova svetost
| name = Dimitrij
| honorific-suffix = patriarh srbski
| native_name = Dimitrije Pavlović
| native_name_lang = sr
| title = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]]
| image = Патриарх Сербский Димитрий в 1920-е годы.jpg
| image_size = 210px
| alt = 
| caption = Srbski patriarh Dimitrij v Beogradu 1920
| church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]]
| archdiocese = [[Beograd|Beograjsko]]-[[Sremski Karlovci|karlovška]]
| province = 
| metropolis = 
| diocese = 
| see = 
| retired = 
| resigned = 
| elected = [[28. september]] [[1920]] (izvoljen v Sremskih Karlovcih)&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%B4%D0%B8%D0%BC%D0%B8%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B5_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B|title=Dimitrije Pavlović|publisher=Srpska enciklopedija|author=|place=Beograd|language=sr|date=2. oktober 2023|accessdate=9. april 2026}}&lt;/ref&gt;
| appointed = [[12. november]] [[1920]] (na ponovnih volitvah potrjen od vlade Kraljestva SHS)
| term = 
| term_start =  [[13. november]] [[1920]] (v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnici sv. Mihaela]]&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%B4%D0%B8%D0%BC%D0%B8%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B5_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B|title=Dimitrije Pavlović|publisher=Srpska enciklopedija|author=|place=Beograd|language=sr|date=2. oktober 2023|accessdate=9. april 2026}}&lt;/ref&gt;
| quashed = 
| term_end = [[6. april]] [[1930]] (umrl)
| predecessor = [[Inokentij Pavlović|Inokentij]]
| opposed = 
| successor = [[Varnava Rosić|Varnava]] 
| other_post = &lt;!---------- Orders
The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those
clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------&gt;
| ordination = [[1878]] 
| ordained_by = 
| consecration = [[1884]]
| consecrated_by = 
| cardinal = 
| created_cardinal_by = 
| rank = &lt;!---------- Personal details ----------&gt;
|birth_date= [[28. oktober]] [[1846]]
|birth_place= [[Brežane]] ([[Požarevac]], [[Kneževina Srbija]], [[Otomanski imperij]])&lt;br&gt;danes: [[Srbija]]
| birth_name = Dimitrije
|death_date= {{dda|1930|04|06|1846|10|28|df=y}}
|death_place=  [[Beograd]], [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]]&lt;br&gt;danes: [[Srbija]] 
| buried = [[Beograd]]
| nationality = [[Srbi|Srb]]
| religion = [[pravoslavci|pravoslavec]]
| residence = 
| parents = 
| spouse = Oče Stojan&lt;br&gt;mati Milosava&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%B4%D0%B8%D0%BC%D0%B8%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B5_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B|title=Dimitrije Pavlović|publisher=Srpska enciklopedija|author=|place=Beograd|language=sr|date=2. oktober 2023|accessdate=9. april 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;žena Jelica Radovanović&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Глигоријевић |first1=З. |title=ОД УЧИТЕЉА ДО „ПАТРИЈАРХА МИТЕ“: Лаповци се и на Свету Петку сећају свог земљака - великог поглавара СПЦ |url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1167107/ucitelja-patrijarha-mite-lapovci-svetu-petku-secaju-svog-zemljaka-velikog-poglavara-spc-foto |access-date=3. november 2022 |work=Вечерње новости |date=27. oktober 2022 |archive-date=3. november 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221103080120/https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1167107/ucitelja-patrijarha-mite-lapovci-svetu-petku-secaju-svog-zemljaka-velikog-poglavara-spc-foto |url-status=live}}&lt;/ref&gt;
| children = 
| occupation = [[duhovnik]] &lt;br&gt;[[škof]]
| profession = [[akademik]]
| previous_post = {{unbulleted list|[[škofija Niš|niški škof]] (1884-1889)|[[Škofija Šabac|šabaški škof]] (1898-1905)|[[Seznam poglavarjev Srbske pravoslavne Cerkve|metropolit Srbije]] (1905–1920)}}
| education = 
| alma_mater = [[Univerza v Beogradu|Velika šola v Beogradu]]
| motto = 
| signature = 
| signature_alt = 
| coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg|
| coat_of_arms_alt = &lt;!---------- Sainthood ----------&gt;
| feast_day = 
| venerated = 
| saint_title = 
| beatified_date = 
| beatified_place = 
| beatified_by = 
| canonized_date = 
| canonized_place = 
| canonized_by = 
| attributes = 
| patronage = 
| shrine = 
| suppressed_date = &lt;!---------- Other ----------&gt;
| other = 
}}

'''Dimitrij Pavlović''' – '''patriarh Dimitrij''', '''patriarh Dimitrij I.''', ali pa kar '''oče Mita''' – rojen kot '''Dimitrij Pavlović''' ({{lang-sr|Димитије Павловић/Dimitrije Pavlović}}) * [[28. oktober]] [[1846]] [[Brežane]]  (blizu [[Požarevac|Požarevca]], [[Kneževina Srbija]], [[Otomanski imperij]] danes: [[Srbija]]), †[[6. april]] [[1930]] [[Beograd]] ([[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]]), je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[duhovnik]], [[škof]], [[metropolit]] in [[patriarh]]. 

Dimitrij je bil sicer nadškof in 39. patriarh [[Nadškofija Beograd-Karlovci|beograjsko-karlovške nadškofije]], vendar od 1920 tudi prvi patriarh zedinjene [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od leta 1920 do svoje smrti.{{sfn|Вуковић|1996|p=163-164}} Njegov celotni naziv se glasi: &quot;Vaša svetost nadškof pećki, metropolit beograjsko-karlovški ter srbski patriarh gospod Dimitrij&quot;.&lt;ref&gt;Njegov celotni častni naziv se glasi torej: &quot;Vaša svetost, nadškof patriarhalnega samostana Peć, metropolit beograjsko-karlovški ter srbski patriarh&quot;; v [[srbščina|srbščini]]: ''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин г. Димитрије/Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski gospodin g. Dimitrije.''&lt;/ref&gt;

39. poglavar [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]], 1920-1930;{{sfn|Вуковић|1996|p=163-164}} pred tem je bil zadnji [[Metropolija Beograd|beograjski metropolit]] od 1905 do 1920.

== Življenjepis ==

=== Družina, mladost in šolanje ===
Rodil se je 28. oktobra 1846 v kraju [[Brežane|Brežanih]] blizu [[Požarevac|Požarevca]]. Njegovi starši Stojan in Milosava izvirata s [[Kosovo|Kosova]].&lt;ref&gt;Српски етнографски зборник - Српска Краљевска академија, &quot;Насеља српских земаља&quot;, (Др. Михајло Ј. Миладиновић књига 25. &quot;Пожаревачка Морава&quot;).&lt;/ref&gt; V veliki družini, kjer je vladala huda revščina, je komaj uspel dokončati šolanje in nato skrbeti za brate in sestre.&lt;ref name=&quot;Именован-20240420173507&quot;&gt;{{Cite web|url=https://nardus.mpn.gov.rs/bitstream/handle/123456789/3347/Disertacija.pdf?sequence=6&amp;isAllowed=y|title=Патријарх српски Димитрије Павловић (1920-1930)|last=Sredojević|first=Aleksandar D.|url-status=live|access-date=31. januar 2024|archive-date=31. januar 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240131164206/https://nardus.mpn.gov.rs/bitstream/handle/123456789/3347/Disertacija.pdf?sequence=6&amp;isAllowed=y}}&lt;/ref&gt; Kljub revščini si je oče prizadeval izobraziti svoje otroke. V Požarevcu tako Mita končal osnovno šolo in štiri razrede nižje gimnazije. Zaradi hudega revmatizma v nogi je moral eno leto ostati doma, nakar je nadaljeval šolanje v [[Veliko Selo, Beograd|Velikem Selu]] ter končno na gimnaziji v Beogradu.&lt;ref&gt;Aleksandar Sredojević 2013, s. 10&lt;/ref&gt; Njegov oče je bil tako zadolžen, da ni mogel plačevati šolnine. Postali so celo brezdomci ter so starši hodili v dnino k premožnejšim vaščanom.&lt;ref&gt;Aleksandar Sredojević 2013, s. 11&lt;/ref&gt; Dimitrij je uspešno končal 5. razred gimnazije v Beogradu,&lt;ref name=&quot;Именован-20240420173507&quot;/&gt; preživljal pa se je s služenjem v bogatejših hišah in se nato vpisal v beograjsko Bogoslovje sv. Sava, ki ga je leta 1868 končal z [[matura|maturo]]. Med tem študijem, ki ga je končal z odliko, je prejemal državno štipendijo. &lt;ref&gt;Aleksandar Sredojević 2013, s. 12&lt;/ref&gt;

=== Učitelj, duhovnik, predavatelj ===
Leta 1868 je bil imenovan za učitelja v [[Ratković]]u, leta 1869 pa je bil premeščen v [[Brzan]]. 1870 je učiteljsko službo pustil in se poročil, kar mu je odprlo pot do duhovništva, saj so pravoslavni pred posvečenjem oziroma poroko s Cerkvijo – razen menihov – prisiljeni v poroko z ženo. 1870 je bil najprej posvečen v diakona, nato v duhovnika; svojo prvo službo pa je opravljal v [[Lapovo|Lapovem]].&lt;ref&gt;Aleksandar Sredojević 2013, s.17&lt;/ref&gt;

Poročil se je z Jelico, hčerko lapovskega duhovnika Luka Radovanovića in Kate, pri katerem je tudi začel duhovniško službo kot kaplan.&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Глигоријевић |first1=З. |title=ОД УЧИТЕЉА ДО „ПАТРИЈАРХА МИТЕ“: Лаповци се и на Свету Петку сећају свог земљака - великог поглавара СПЦ |url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1167107/ucitelja-patrijarha-mite-lapovci-svetu-petku-secaju-svog-zemljaka-velikog-poglavara-spc-foto |access-date=3. november 2022 |work=Вечерње новости |date=27. oktober 2022 |archive-date=3. november 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221103080120/https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1167107/ucitelja-patrijarha-mite-lapovci-svetu-petku-secaju-svog-zemljaka-velikog-poglavara-spc-foto |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Ko mu je 1873 umrla žena – verjetno za jetiko – se kot duhovnik ni mogel več poročiti. Na njen grob je dal vklesati pesem, ki ji jo je sam spesnil; pokopana pa je na sredini med svojimi starši. Tedaj se je zamenišil; naslednje leto pa se je vpisal v »Veliko šolo« v Beogradu na oddelek za [[zgodovina|zgodovino]] in [[jezikoslovje]]. Študij je končal leta 1878. Takoj zatem je bil imenovan za predavatelja teologije za staroslovanski jezik in govorništvo. Profesorski izpit je opravil leta 1881 in bil imenovan najprej za suplenta, leta 1884 pa za profesorja teologije.&lt;ref&gt;Aleksandar Sredojević 2013, s. 21&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.cudo.rs/%d1%81%d0%b2%d0%b5%d1%88%d1%82%d0%b5%d0%bd%d0%b8%d0%ba-%d1%81%d1%82%d0%b5%d0%b2%d0%b0%d0%bd-%d1%81%d1%82%d0%b5%d1%84%d0%b0%d0%bd%d0%be%d0%b2%d0%b8%d1%9b-%d0%bf%d0%b0%d1%82%d1%80%d0%b8%d1%98%d0%b0-2/#comment-15002|title= Свештеник Стеван Стефановић: ПАТРИЈАРХ ДИМИТРИЈЕ (ПАВЛОВИЋ) - први део|publisher=Čudo|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=11. april 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Srbija postane samostojna kraljevina, Cerkev pa svojeglavna metropolija ===
Leta 1868 je zavladal v [[Kneževina Srbija|Kneževini Srbiji]] [[Milan Obrenović]], ki je naslednje leto dovolil ustavo. Oblast sta si delila skupščina in knez, ki je imel velika pooblastila. Ustava je razglasila osnovne [[človekove pravice]] – enakost, osebno svobodo, nedotakljivost zasebne lastnine in svobodo tiska. Vladi je leta 1879 uspelo izpogajati svojeglavnost (avtokefalnost) Srbske pravoslavne cerkve od Carigrajskega patriarhata, ki mu je bila dotlej neposredno podrejena.

=== Škof in metropolit ===
[[File:Dimitrije Pavlović.pdf|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Dimitrij Pavlovič kot šabaški škof; prej je bil škof v [[Niš]]u.]]&lt;/center&gt;

Dimitrij Pavlović pa je 8. novembra 1884 postal niški škof a le do leta 1889, ko je po vrnitvi metropolita Mihaila moral odstopiti; odšel je v Francijo, kjer je nadaljeval študij [[književnost]]i in [[filozofija|filozofije]]. Po smrti metropolita Mihaila 1898 se je vrnil v Srbijo in postal šabaški škof; to službo je opravljal do 1905. 

Po smrti metropolita [[Inokentij Pavlović|Inokentija]] (1905) pa je bil izvoljen za novega srbskega metropolita in je imel naslov: »Beograjski nadškof in srbski metropolit«. Med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] se je skupaj z ljudstvom in vojsko prek [[Albanija|Albanije]] umaknil na [[Krf]].

=== Prvi patriarh Združene SPC ===
{{Več slik/peskovnik
| footer    = &lt;center&gt;[[Dimitrij Pavlović]] je bil izvoljen 1920 kot patriarh nanovoobnovljene [[Pećka patriarhija|Peške patriarhije]] ter tako prvi patriarh Združene [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]]; umeščen za patriarha je bil [[13. november|13. novembra]] [[1920]] v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Beograjski stolnici sv. Mihaela]] ob navzočnosti [[pravoslavje|pravoslavnih]] [[patriarh]]ov, gostov in številnih vernikov.&lt;/center&gt;
| align     = left
| image1    = Aeksander-I-Karađordević arhijereji-SPC.jpg
| width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt1      = One black raven
| caption1  = &lt;center&gt;[[Kraljevina Jugoslavija|Vladar]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] je prisostvoval volitvam patriarha in se po potrditvi slikal z vsemi [[škof]]i [[SPC]] v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]].&lt;/center&gt;
| image2    = Dimitrije-Pavlović-patrijarh.jpg
| width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt2      = 
| caption2  = &lt;center&gt;[[Dimitrij Pavlović]] je bil izvoljen in umeščen [[1920]].&lt;/center&gt;
| image3    = Dimitrije-Pavlović-ustoličenje.jpg
| width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt3      = 
| caption3  = &lt;center&gt;Na slovesnost so prišli [[patriarh]]i in mnogi verniki.&lt;/center&gt;
}}

Po koncu prve svetovne vojne in ustanovitvi [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine SHS]] so se v eni državi znašle vse srbske škofije iz šesterih pravnih ureditev. Maja 1919 so se v Beogradu sestali škofje iz vseh delov nekdanjega Peškega patriarhata in v novi državi razglasili duhovno in upravno enotnost. Izpolnjeni so bili vsi pogoji za obnovitev nekdanjega Peškega patriarhata, ukinjenega leta 1766. Nova državna vlada na čelu s kraljem Petrom I. je dala soglasje. Vodstvo Cerkve se je obrnilo na [[Carigrajski patriarhat]] kot matično cerkev in ga obvestila o novonastalih okoliščinah, in o želji po obnovi lastnega patriarhata. Carigrajski patriarhat je to odobril in izdal ustrezno dovoljenje oziroma tomos.

Po ustanovitvi Države Srbov, Hrvatov in Slovencev se je pojavila možnost ponovne združitve različnih avtonomnih srbskih cerkvenih območij. Prva konferenca vseh srbskih škofov je bila 31. decembra 1918 v Sremskih Karlovcih pod predsedstvom metropolita Dimitrija, na kateri je bilo odločeno, da se razglasi združitev vseh srbskih lokalnih cerkva.&lt;ref&gt;Aleksandar Sredojević 2013, s. 425&lt;/ref&gt; Po pogajanjih je Carigrajski patriarhat leta 1920 odobril združitev vseh srbskih pravoslavnih cerkva v avtokefalno združeno [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbsko pravoslavno Cerkev]].&lt;ref&gt;Aleksandar Sredojević 2013, s. 431&lt;/ref&gt; Na Svetem škofovskem zboru, ki je bil 12. septembra 1920 v Sremskih Karlovcih, je bil slovesno razglašen Srbski patriarhat.&lt;ref&gt;Aleksandar Sredojević 2013, s. 432&lt;/ref&gt; Na ta način je bil obnovljen Pećki patriarhat, ki je bil ukinjen leta 1766. Sveti škofovski koncil je 15/28. 12. septembra 1920 je z veliko večino glasov izvolil Dimitrija Pavlovića za prvega patriarha obnovljenega Pećkega patriarhata.&lt;ref&gt;Aleksandar Sredojević 2013, s. 435&lt;/ref&gt; Vlada Kraljevine Srbov, Hrvatov, Srbov in Slovencev se ni strinjala z načinom izvolitve patriarha, zato je v soglasju s Škofovskim svetom objavila odlok o izvolitvi patriarha, po katerem Škofovski svet predlaga tri kandidate, nato pa patriarha izvoli volilni svet, v katerem je kralj ohranil nadzor prek ministra za vero.&lt;ref&gt;Aleksandar Sredojević 2013, s. 436&lt;/ref&gt; Na ponovni izvolitvi 12. novembra 1920 je bil Dimitrij Pavlović ponovno izvoljen za patriarha.&lt;ref&gt;Aleksandar Sredojević 2013, s. 437&lt;/ref&gt; Patriarh Dimitrije je bil ustoličen 13. novembra 1920 na slovesni liturgiji v stolni cerkvi v Beogradu.&lt;ref&gt;Aleksandar Sredojević 2013, s. 437&lt;/ref&gt; 2. aprila 1922 je odposlanec Carigrajskega patriarhata razglasil združitev Srbske cerkve in njeno povzdignjenje na raven patriarhata.&lt;ref&gt;Aleksandar Sredojević 2013, s. 439&lt;/ref&gt; Sledilo je priznanje s strani drugih pravoslavnih cerkva. Slovesna ustoličitev v Peški patriarhiji je bila 28. avgusta 1924 v Peći.&lt;ref&gt;Aleksandar Sredojević 2013, s. 441&lt;/ref&gt; Na patriarhalni prestol ga je postavil kralj Aleksander I. Karađorđević.&lt;ref&gt;Aleksandar Sredojević 2013, s. 443&lt;/ref&gt; Nato je bil 12. septembra 1920 v Sremskih Karlovcih škofovski zbor, na katerem je bila sprejeta odločitev o povzdignjenju Srbske metropolitanske cerkve v patriarhalno. Prvi srbski patriarh obnovljenega patriarhata je bil srbski metropolit Dimitrije. 

Vsega skupaj je škofoval: kot niški škof 1884–1889, kot šabaški škof 1898–1905, kot srbski metropolit 1905–1920 in kot srbski patriarh zadnjih deset let, 1920–1930.

=== Cerkvena dejavnost ===
Na Češkoslovaškem je ustanovil škofijo in 25. septembra 1921 posvetil Gorazda Čeha za češkega in moravskega škofa; ta tvorevina je nastala po prizadevanjih svobodomiselnega Masaryka, ki je prek prozelitizma katoličanov hotel ustanoviti avtokefalno češko Cerkev; tudi sam je zamenjal vero, saj je katoliško zamenjal s [[protestantizem|protestantsko]], a kritiziral je eno in drugo. Poleg češko-moravske škofije sta bili v času njegove vladavine ustanovljeni tudi ameriško-kanadska in bihaćka škofija, obnovljena pa je bila tudi stara braničevska škofija.

V beograjski stolnici sv. Nadangela Mihaela je v četrtek, 8. junija 1922, poročil kralja [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksandra]] in kraljico Marijo ob somaševanju štirih drugih škofov.

Odobril je osnovna načela in podprl delo &quot;Ljudske krščanske skupnosti&quot; (bolj znane kot molitveno gibanje „bogomoljci“). To gibanje je ustanovil sveti škof Nikolaj in je imelo za cilj moralno preporoditi srbski narod vseh slojev in širiti evangelijski nauk. Patriarh Dimitrij je kmalu po ustanovitvi prevzel duhovno vodstvo tega gibanja; neposredni duhovni oče pa mu je postal škof sv. [[Nikolaj Velimirović]].

V začetku leta 1922 je bila ustanovljena revija &quot;Pravoslavna krščanska skupnost&quot; („Православна Хришћанска Заједница/Pravoslavna Hrišćanska Zajednica“), stekla pa je tudi založniška dejavnost in do leta 1941 so izdali več kot 100 knjig.

Pomagal je pri gradnji cerkve svetega Dimitrija v vasi [[Ratkovići]] in cerkve Pokrova Device Marije v Beogradu.

==== Samovoljno posvečenje ====
Ob petstoletnici smrti despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]] ga je leta 1927 patriarh Dimitrij sam, brez sodelvanja arhijerejskega sabora, razglasil za svetnika in nato obhajal hierarhično liturgijo, na kateri je bila molitev in kanon zapet novoimenovanemu svetniku. Za to priložnost je patriarh napisal &quot;Službo svetemu Štefanu&quot;, v kateri piše, da je bil Štefan velik vernik in graditelj cerkva, bojevnik in diplomat, pisatelj in graditelj, njegovo glavno delo pa je bilo nenehno dajanje miloščine in pogosto branje bogoslužnih knjig. Dnevni časopis »[[Politika]]« poroča, da je bilo v stolnici bogoslužje, v čast na novo posvečenemu so zapeli kanon, nato pa je skozi Beograd potekala procesija, med katero je bil despot Štefan »prvič omenjen kot svetnik«. Vendar je bila kanonizacija opravljena po patriarhovi lastni volji in je takratni škofovski sinod ni odobraval.

=== Nabožni pisatelj ===
Ukvarjal se je tudi s pisateljevanjem; pripravljal je izdajo Hilandarskega tipika svetega Save. 

Njegova zapuščina vključuje spomine, ki še niso objavljeni. Njegov naslednik kot srbski patriarh je postal [[Varnava Rosić]].

== Smrt in spomin ==

Pariarh Dimitrij je umrl 6. aprila 1930 ob 14.15 v Beogradu&lt;ref&gt;{{cite web |author= |url=http://scc.digital.nb.rs/view/P-2484-1930%26e%3Df%26ID%3D7698%26p%3D001%26z%3D3%26x%3D0%26w%3D1280%26h%3D868%26x%3Db |title=Текст о смрти патријарха Димитрија |date=7. april 1930 |website= |publisher=Политика |access-date=17. april 2013 |archive-date=21. november 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111121213653/http://scc.digital.nb.rs/view/P-2484-1930%26e%3Df%26ID%3D7698%26p%3D001%26z%3D3%26x%3D0%26w%3D1280%26h%3D868%26x%3Db |url-status= }}&lt;/ref&gt; in je bil pokopan 10. aprila 1930 v samostanu Rakovica. 

=== Ocena ===
{|
|-
! Српски патријарх Димитрије Павловић (кнјига)&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://spcprodavnica.rs/e-prodavnica/knjige/razno/srpski-patrijarh-dimitrije-pavlovic-1920-1930-dr-aleksandar-d-sredojevic/|title= Српски патријарх Димитрије Павловић (1920 - 1930) - Др Александар Д. Средојевић|publisher= Архиепископија београдско-карловачка Српске Православне Цркве |author=|place=Beograd|language=sr|date=2023|accessdate=9. april 2026}}&lt;/ref&gt;
! Srbski patriarh Dimitrij Pavlovič (knjiga)
|-
| &lt;blockquote&gt;Патријарх Димитрије Павловић је био један од најзначајнијих црквених великодостојника у новијој српској историји, судећи по његовом свеукупном раду. На свим дужностима, почев од дужности учитеља и свештеника, преко функције епископа нишког и шабачког, до положаја поглавара Цркве у рангу митрополита и патријарха, Димитрје Павловић је оставио значајан траг.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;[[Patriarh]] [[Dimitrij Pavlović]] je bil eden najpomembnejših cerkvenih dostojanstvenikov v novejši srbski zgodovini, sodeč po njegovem celotnem delu. V vseh svojih dolžnostih, od učiteljskih in duhovniških dolžnosti, prek službe niško-šabaškega škofa, do položaja cerkvenega poglavarja v oblasti metropolita in patriarha, je Dimitrije Pavlović pustil pomemben pečat.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Pesem rajni ženi ===
&lt;center&gt;
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! &lt;center&gt;Епитаф Јелици&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.cudo.rs/%d1%81%d0%b2%d0%b5%d1%88%d1%82%d0%b5%d0%bd%d0%b8%d0%ba-%d1%81%d1%82%d0%b5%d0%b2%d0%b0%d0%bd-%d1%81%d1%82%d0%b5%d1%84%d0%b0%d0%bd%d0%be%d0%b2%d0%b8%d1%9b-%d0%bf%d0%b0%d1%82%d1%80%d0%b8%d1%98%d0%b0-2/#comment-15002|title= Свештеник Стеван Стефановић: ПАТРИЈАРХ ДИМИТРИЈЕ (ПАВЛОВИЋ) - први део|publisher=Čudo|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=11. april 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;/center&gt;
! &lt;center&gt;Epitaf Jelici&lt;/center&gt;
! &lt;center&gt;Nagrobni napis Jelici&lt;/center&gt;
|-
| &lt;poem&gt;
„Снажног тела, умиљатог лика, 
као да беше природина слика
Чиста срца искренога збора, 
благе душе  небескога створа.
Безазлена, волела невино, 
а мрзела злобно, непоштено.
Млада беше ко росно цвеће, 
што процвета у рано пролеће
Ал смрт нагла баш је онда снађе, 
Кад требаше да у живот зађе
Смрћу њеном много је изгубљено, 
до три срца тугом измрвљено
До две наде вечно поништене, 
и две славе навек погашене.
Место свега мрачни гроб и кости, 
оцу, мајци, потпора старости,
А супругу ова хладна стена, 
и судбина горча од пелена…“
&lt;/poem&gt;
| 
&lt;poem&gt;
„Snažnog tela, umiljatog lika, 
kao da beše prirodina slika 
Čista srca iskrenoga zbora, 
blage duše nebeskoga stvora 
Bezazlena, volela nevino, 
a mrzela zlobno, nepošteno 
Mlada beše ko rosno cveće, 
što procveta u rano proleće 
Al smrt nagla baš je onda snađe, 
kad trebaše da u život zađe 
Smrću njenom mnogo je izgubljeno, 
do tri srca tugom izmrvljeno 
Do dve nade večno poništene, 
i dve slave navek pogašene 
Mesto svega mračni grob i kosti, 
ocu, majci, potpora starosti, 
A suprugu ova hladna stena, 
i sudbina gorča od pelena…“
&lt;/poem&gt;
|
&lt;poem&gt;
&quot;Močnega telesa, milega obraza, 
kot da bila bi podoba narave. 
Čisto srce iskrenega govora, 
nežna duša nebeškega bitja. 
Neškodljiva, nedolžno ljubeča — 
sovražila zlobno je, kakor grozeča.
Bila je mlada kot rosen cvet, 
ki zgodaj spomladi zapustil je sled;
dohitela jo je hipoma prav takrat smrt,
ko bi morala vstopati v življenja vrt. 
Njena smrt je bila velika izguba: 
do tri srca od žalosti potrta, 
do dve upanji za vedno zadušeni, 
in dve slavi za vedno ugašeni. 
Ostal je le temen grob in kosti, 
brez opore starši v gluhi starosti; 
na njenega moža pa je padla kot skala — 
od pelina grenkejša vdovska usoda.&quot;
&lt;/poem&gt;
|}
&lt;/center&gt;
Čustveno globoko doživeti nagrobni napis; čudi vendar – glede na dejstvo, da je te verze napisal krščanski duhovnik –, da ne vsebujejo nobene tolažilne misli, ki jih ponuja krščanski pogled na svet v smislu: „Le križ nam sveti govori, da vidmo se nad zvezdami…“&lt;ref&gt;Pogost napis na nagrobnikih&lt;/ref&gt;

=== Odlikovanja ===
[[File:Grave of Patriarch Dimitrije.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Grob patriarha Dimitrija]]&lt;/center&gt;

* [[File:SRB-SHS-YUG Orden Svetog Save VKrst BAR.svg|60px]]{{nbsp}}{{nbsp}} Kraljevsko odličje Svetega Sava ''Veliki križ''; [[Kraljevina Jugoslavija]]
* [[File:Ordine di Skanderbeg - gran croce.png|60px]]{{nbsp}}{{nbsp}}[[Odličje Skenderbega]], „Veliki križ“, ([[Kraljevina Albanija]].&lt;ref&gt;{{Cite book|last=Acović|first=Dragomir|title=Slava i čast: Odlikovanja među Srbima, Srbi među odlikovanjima|year=2012|location=Belgrade|publisher=Službeni Glasnik|pages=343}}&lt;/ref&gt;

== Glej tudi ==
*[[Srbska pravoslavna Cerkev]]
*[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]]
*[[Nadškofija Beograd-Karlovci]]
*[[Nadškofija Beograd]]
*[[Seznam papežev]]
*[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]]
*[[Pravoslavje]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Nadaljnje branje ==
;{{ikona sr}}
*Александар Д. Средојевић: ''Патријарх српски Димитрије Павловић (1920-1930) '', Филозофски факултет Универзитета у Београду. Београд, 2013.
*Слободан Јовановић: ''Влада Милана Обреновића'', књига 3. Београд, 1934.
________________________________________
* {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|year=1996|authorlink=Сава Вуковић|title=Српски јерарси од деветог до 20. века (Serbian Hierarchs from the 9th to the 20th Century)|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ|location=Београд|publisher=Евро}}
* {{Cite book|last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink= |year=2013|title=Слава и част - Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима |publisher=Службени гласник | location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}}
* {{Cite journal|last=Јагодић|first=Милош|title=Православна црква у новим крајевима Србије (1912—1915)|journal=Српске студије|issue=3|year=2012|url=http://serbianstudies.weebly.com/uploads/2/6/6/1/26612077/3.2._srpske_studije_3_2012.pdf|accessdate=31. 7. 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20151123195456/http://serbianstudies.weebly.com/uploads/2/6/6/1/26612077/3.2._srpske_studije_3_2012.pdf|archive-date=23. 11. 2015|url-status=dead|df=|pages=101—135}}
* {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|last2=Исић|first2=Момчило|authorlink2=Момчило Исић|title=Српска црква у Великом рату 1914—1918|year=2015|location=Београд-Гацко|publisher=Филип Вишњић, Просвјета}}
*{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=Đoko M. Slijepčević|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}}
*{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=Đoko M. Slijepčević|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}}
* [http://sr.wikisource.org/wiki/Устав_Српске_православне_цркве Устав српске православне цркве]
* {{Cite book| last=Богдановић|first=Димитрије|authorlink=Димитрије Богдановић|chapter=Преображај српске цркве|title=Историја српског народа|volume=1|year=1981|location=Београд|publisher=Српска књижевна задруга|pages=315–327|url=https://books.google.com/books?id=EugJAQAAIAAJ}}
* {{Cite book|last=Богдановић|first=Димитрије|author-link=Димитрије Богдановић|chapter=Оживљавање немањићких традиција|title=Историја српског народа|volume=2|year=1982|location=Београд|publisher=Српска књижевна задруга|pages=7—20|chapter-url=https://books.google.com/books?id=0ugJAQAAIAAJ}}
* {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}}
* {{Cite book|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=Димитрије М. Калезић|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=1|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=M_UkAQAAIAAJ}}
* {{Cite book|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=Димитрије М. Калезић|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=2|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=bukkAQAAIAAJ}}
* {{Cite book|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=Димитрије М. Калезић|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=3|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=OOokAQAAIAAJ}}
* {{Cite book|last=Поповић|first=Радомир В.|authorlink=Радомир В. Поповић|title=Српска црква у историји|year=1997|edition=1.|location=Србиње|publisher=Хиландарски фонд}}
* {{Cite book|last=Поповић|first=Радомир В.|authorlink=Радомир В. Поповић|title=Српска црква у историји: Зборник студија из историје Српске цркве|year=2007|location=Београд|publisher=Академија Српске православне цркве за уметности и конзервацију|url=https://books.google.com/books?id=KQzVngEACAAJ}}
* {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Кратка историја Српске православне цркве (1219—2000)|year=2000|location=Крагујевац|publisher=Каленић|url=https://books.google.com/books?id=7YRAQAAIAAJ}}
* {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Српска патријаршија: Историја Српске православне цркве|year=2010|location=Нови Сад|publisher=Православна реч}}
* {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Улога свештенства у Балканским ратовима|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=72|issue=1|year=2013|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2013/1/08-1-2013.pdf|pages=93–111|access-date=6. februar 2018|archive-date=5. junij 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200605042427/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2013/1/08-1-2013.pdf|url-status=}}
* {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Прилози за историју Српске православне цркве|volume=4|year=2014|location=Београд|publisher=Православни богословски факултет, Институт за теолошка истраживања|url=https://books.google.com/books?id=XuwVDAEACAAJ}}
* {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|chapter=Српска православна црква и балкански ратови|title=Први балкански рат 1912—1913: Историјски процеси и проблеми у светлости стогодишњег искуства|year=2015|location=Београд|publisher=Српска академија наука и уметности|url=http://books.google.com/books?id=IfKTjwEACAAJ|pages=297–304}}
* {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink1=Радмила Радић|last2=Исић|first2=Момчило|authorlink2=Момчило Исић|title=Српска црква у Великом рату 1914—1918|year=2015|location=Београд-Гацко|publisher=Филип Вишњић, Просвјета}}
* {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Питање Македонске православне цркве у Југославији|year=1959|location=Минхен}}
* {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 1|year=1962|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=M9faAAAAMAAJ}}
* {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ}}
* {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ}}
* {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Македонско црквено питање|year=1969|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=fzQcAAAAMAAJ}}
* {{Cite book|last=Ћирковић|first=Сима|authorlink=Сима Ћирковић|title=Срби међу европским народима|year=2004|url=https://books.google.com/books?id=p3oMAQAAMAAJ|location=Београд|publisher=Equilibrium}}
;{{ikona en}}
* {{Cite book| last=Radić|first=Radmila|authorlink=Радмила Радић|chapter=The Serbian Orthodox Church in the First World War|title=The Serbs and the First World War 1914—1918|year=2015|location=Belgrade|publisher=Serbian Academy of Sciences and Arts|url=https://books.google.com/books?id=gUjRjwEACAAJ| pages = 263–285}}
* {{Cite journal|last=Radojević|first=Mira|authorlink1=Мира Радојевић|last2=Mićić|first2=Srđan B.|title=Serbian Orthodox Church cooperation and frictions with Ecumenical Patriarchate of Constantinople and Bulgarian Exarchate during interwar period|journal=Studia academica šumenesia|year=2015|volume=2|pages=126‒143||url=https://www.academia.edu/19462721/Serbian_Orthodox_Church_cooperation_and_frictions_with_Ecumenical_Patriarchate_of_Constantinople_and_Bulgarian_Exarchate_during_interwar_period}}
* Philip J. Cohen, David Riesman: '' Serbia’s secret war: propaganda and the deceit of history''. Texas A&amp;M University Press, 1996. 72 pages. ISBN=0-89096-760-1
* Jovan Byford: ''Denial and Repression of Antisemitism: Post-communist Remembrance of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirovic''. Central European University Press, 2009, p. 52-53. ISBN=978-963-9776-31-9
;{{ikona de}}
*Franz Xaver Seppelt – Universitätsprofessor in Breslau und Klemens Löffler, Direktor der Universitätsbibliothek in Köln: ''Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart''. Mit 919 Bildern, Verlag Josef Kösel&amp;Friedrich Pustet, [[München]] 1933.

== Zunanje povezave ==
{{commons category|Dimitrije Pavlović}}
{{DEFAULTSORT:Pavlović, Dimitrije}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sr}}
* [https://www.glassrpske.com/lat/plus/istorija/od-dimitrija-do-irineja-ko-je-sve-bio-na-celu-srpske-pravoslavne-crkve/351002 Glas Srpske, Banja Luka: ''Od Dimitrija do Irineja: Ko je sve bio na čelu Srpske pravoslavne crkve''] 
*[https://urbancityradio.org/prvi-srpski-patrijarh-posle-obnove-patrijarsije-bio-je-dimitrije-iz-brezana/ Dimitrije Pavlović iz Brežana - Prvi srpski patrijarh posle obnove Patrijaršije]
*[http://srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%B4%D0%B8%D0%BC%D0%B8%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B5_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B Димитрије Павловић | Српска енциклопедија]
;{{ikona en}}
*[https://orthodoxwiki.org/Dimitrije_(Pavlovic)_of_Serbia Dimitrije (Pavlovic) of Serbia - OrthodoxWiki]

=== Film ===
*[https://www.youtube.com/watch?v=l18IUGM5FIY (762) &quot;Век уједињења Патријарх Димитрије&quot;/&quot;Vek ujedinjenja Patrijarh Dimitrije&quot; - YouTube]

{{s-start}}
{{s-rel|eo}}
{{succession box | before = [[Nestor Popović]] | title = [[Škofija Niš|Niški škof]] | years = 1884&amp;ndash;1889 | after = [[Jeronim Jovanović]] }}
{{succession box | before = [[Samuil Pantelić]] | title = [[Škofija Šabac|Šabaški škof]] | years = 1898&amp;ndash;1905| after = [[Sergij Georgijević]] }}
{{succession box | before = [[Inokentij Pavlović]] | title = [[Seznam poglavarjev Srbske pravoslavne Cerkve|metropolit Srbije]] | years =1905&amp;ndash;1920| after = &lt;small&gt;služba prenehala&lt;/small&gt;}}
{{succession box | before = [[Kalinik II.]] (do 1766)| title = [[Seznam poglavarjev Srbske pravoslavne Cerkve|Srbski patriarh]] | years = 1920&amp;ndash;1930| after = [[Varnava Rosić|Varnava]] }}
{{s-end}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1846]]
[[Kategorija:Umrli leta 1930]]
[[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]]
[[Kategorija:Bazilijanci]]
[[Kategorija:Srbski patriarhi]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski uredniki]]
[[Kategorija:Srbski publicisti]]
[[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]]
[[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]]</text>
      <sha1>pmwhjmtbw316ey0np8cn0rmvaewtu4e</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Zgodovinsko središče Rima</title>
    <ns>0</ns>
    <id>602017</id>
    <revision>
      <id>6688289</id>
      <parentid>6679525</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T20:30:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6688289</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="18086" sha1="a823erlup6f7xtppgo6t5uzx6mjv29f" xml:space="preserve">{{Infobox UNESCO World Heritage Site
| name = Historic Centre of Rome, the Properties of the Holy See in that City Enjoying Extraterritorial Rights and San Paolo Fuori le Mura&lt;br/ &gt;Zgodovinsko središče Rima, lastnina Vatikana v tem mestu z ekstrateritorialnimi pravicami in Bazilika sv. Pavla zunaj obzidja
| image = 20140803 Rome View from Janiculum 0286.jpg
| Includes = 22 ''rioni'' (okrožje)
| Year = 1980
| Extension = 19,91 km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| locmapin = Italy Rome#Italy
| relief = y
| coordinates = {{coord|41|53|56|N|12|28|12|E|display=inline, title|format=dms}}
|WHS=
|Criteria=
|ID=
}}
'''Zgodovinsko okrožje Rima''' je Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) leta 1980 razglasila za območje svetovne dediščine.&lt;ref&gt;{{cite news |title=Historic Centre of Rome, the Properties of the Holy See in that City Enjoying Extraterritorial Rights and San Paolo Fuori le Mura |url=https://whc.unesco.org/en/list/91 |work=[[UNESCO]] Culture Sector |access-date=25 January 2013 |year=1980 |publisher=United Nations}}&lt;/ref&gt; Obsega 19,91 kvadratnih kilometrov in je vključeno v 22 ''rionov'' (okrožij) s 186.802 prebivalci.&lt;ref&gt;{{cite journal |url=https://www.comune.roma.it/resources/cms/documents/Popolazione_Roma_2015_X.pdf |title=La Popolazione di Roma. Struttura e dinamica demografica |year=2005 |language=it |access-date=20 June 2019 |journal=Ragioneria Generale. I Direzione Sistemi Informativi di Pianificazione e Controllo Finanziario |publisher=U.O. Statistica |pages=24}}&lt;/ref&gt; Obstaja 25.000 pomembnih arheoloških najdišč in lokacij.&lt;ref&gt;{{cite book |first=Mauro |last=Cutrufo |title=La Quarta Capitale |url=http://www.roma-capitale.it/documenti/laquartacapitale.pdf |year=2010 |publisher=Gangemi Editore |location=Roma |isbn=978-88-492-1950-0 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130924232507/http://www.roma-capitale.it/documenti/laquartacapitale.pdf |archive-date=24 September 2013 |page=48}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
{{glavni|Rim}}
=== Od ustanovitve do sodobnega časa ===
Rim je bil zgrajen iz prazgodovinskih človeških naselij, vendar se zdi, da je mesto samo nastalo postopoma s [[Sinojkizem|sinojkizmom]] sredi 8. stoletja pr. n. št., zlasti okoli [[Palatinski grič|Palatinskega griča]].&lt;ref&gt;{{Cite book |last=Coarelli |first=Filippo |title=Palatium: il Palatino dalle origini all'impero |date=2012 |publisher=Quasar |isbn=978-88-7140-478-3 |location=Roma}}&lt;/ref&gt; Vendar pa rimsko izročilo pripisuje ustanovitev Rima leta 753 pr. n. št. legendi o Romulu in Remu.&lt;ref&gt;{{Cite book |last1=Velleius Paterculus |title=The Roman history: from Romulus and the foundation of Rome to the reign of the Emperor Tiberius |last2=Yardley |first2=John |last3=Barrett |first3=Anthony |date=2011 |publisher=Hackett Pub. Co |isbn=978-1-60384-591-5 |location=Indianapolis, IN}}&lt;/ref&gt; Rim se je iz [[monarhija|monarhije]] razvil v [[republika|republiko]] in kasneje v cesarstvo ter postal politično in kulturno središče sredozemskega sveta.&lt;ref&gt;{{Citation |last1=Knutsen |first1=Torbjørn L. |title=Rome |date=2021-05-18 |work=Routledge Handbook of Historical International Relations |pages=398–407 |url=https://doi.org/10.4324/9781351168960-37 |access-date=2026-03-16 |place=Abingdon, Oxon ; New York, N.Y. : Routledge, 2021. |publisher=Routledge |isbn=978-1-351-16896-0 |last2=Hall |first2=Martin |doi=10.4324/9781351168960-37 |url-access=subscription }}&lt;/ref&gt; Skozi stoletja se je Rim preusmeril iz imperialnega v verski center kot sedež papeštva in sčasoma postal pomembno središče [[renesansa|renesančne]] in [[barok|baročne]] kulture.&lt;ref&gt;{{Citation |last=Delogu |first=Paolo |title=The Papacy, Rome and the Wider World in the Seventh and Eighth Centuries |date=2000-01-01 |work=Early Medieval Rome and the Christian West |pages=197–220 |url=https://doi.org/10.1163/9789004473577_017 |access-date=2026-03-16 |publisher=BRILL |doi=10.1163/9789004473577_017 |isbn=978-90-04-47357-7|url-access=subscription }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite book |last1=Wölfflin |first1=Heinrich |title=Renaissance et baroque |last2=Ballangé |first2=Guy |last3=Teyssèdre |first3=Bernard |last4=Monsaingeon |first4=Guillaume |date=2017 |publisher=Parenthèses |isbn=978-2-86364-675-5 |series=Collection Eupalinos |location=Marseille}}&lt;/ref&gt; Leta 1871 je po razbitju Porta Pia postal prestolnica združene Italije in se v sodobni dobi hitro širil.&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Romani |first=Gabriella |date=2010 |title=Rome 1870: &quot;O mammina o la morte!&quot; The Breach of Porta Pia according to Edmondo De Amicis |url=https://www.jstor.org/stable/24016386 |journal=Annali d'Italianistica |volume=28 |pages=31–48 |jstor=24016386 |issn=0741-7527}}&lt;/ref&gt;

=== Unescov seznam svetovne dediščine ===
Zgodovinsko središče Rima je bilo zavarovano tako z nacionalnimi prizadevanji za ohranjanje narave kot z mednarodnim priznanjem. Zgodovinsko središče, ki izpolnjuje pet od desetih meril, je bilo leta 1980 vpisano na seznam svetovne dediščine UNESCO, kar je priznalo arheološki, umetniški in verski pomen območja.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web |last=Centre |first=UNESCO World Heritage |title=Historic Centre of Rome, the Properties of the Holy See in that City Enjoying Extraterritorial Rights and San Paolo Fuori le Mura |url=https://whc.unesco.org/en/list/91/ |access-date=2026-03-16 |website=UNESCO World Heritage Centre |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Centre |first=UNESCO World Heritage |title=The Criteria for Selection |url=https://whc.unesco.org/en/criteria/ |access-date=2026-03-18 |website=UNESCO World Heritage Centre |language=en}}&lt;/ref&gt; Zavarovano območje je bilo nato leta 1990 razširjeno in je vključevalo obzidje Urbana VIII., nekatere ekstrateritorialne nepremičnine [[Sveti sedež|Svetega sedeža]] in [[Bazilika svetega Pavla zunaj obzidja, Rim|baziliko svetega Pavla zunaj obzidja]].&lt;ref name=&quot;:0&quot;/&gt;

== Demografija ==
{| class=&quot;wikitable&quot;
!Rioni (1-11)
!Štev. prebivalcev (2015)&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Cite web |title=CityFacts |url=https://www.city-facts.com/ |access-date=2026-03-18 |website=www.city-facts.com}}&lt;/ref&gt;
!Rioni (12-22)
!Štev. prebivalcev (2015)&lt;ref name=&quot;:1&quot;/&gt;
|-
|Monti
|2484
|Ripa
|2447
|-
|Trevi
|2249
|Trastevere
|17.115
|-
|Colonna
|1467
|Borgo
|2763
|-
|Campo Marzio
|4722
|Esquilino
|22.709
|-
|Ponte
|2981
|Ludovisi
|1379
|-
|Parione
|1790
|Sallustiano
|1365
|-
|Regola
|3148
|Castro Pretorio
|3709
|-
|Sant'Eustachio
|1027
|Celio
|3224
|-
|Pigna
|4784
|Testaccio
|6536
|-
|Campitelli
|4195
|San Saba
|4227
|-
|Sant'Angelo
|2578
|Prati
|14.759
|}
=== Etnično poreklo ===
V cesarski dobi, ko je [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgust]] Cezar prevzel oblast kot prvi cesar (27 pr. n. št.), je okrožje Rima doživelo velike genetske premike proti vzhodnosredozemskemu in bližnjevzhodnemu poreklu.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Cite journal |last1=Antonio |first1=Margaret L. |last2=Gao |first2=Ziyue |last3=Moots |first3=Hannah M. |last4=Lucci |first4=Michaela |last5=Candilio |first5=Francesca |last6=Sawyer |first6=Susanna |last7=Oberreiter |first7=Victoria |last8=Calderon |first8=Diego |last9=Devitofranceschi |first9=Katharina |last10=Aikens |first10=Rachael C. |last11=Aneli |first11=Serena |last12=Bartoli |first12=Fulvio |last13=Bedini |first13=Alessandro |last14=Cheronet |first14=Olivia |last15=Cotter |first15=Daniel J. |date=2019-11-08 |title=Ancient Rome: A genetic crossroads of Europe and the Mediterranean |journal=Science |language=en |volume=366 |issue=6466 |pages=708–714 |doi=10.1126/science.aay6826 |issn=0036-8075 |pmc=7093155 |pmid=31699931}}&lt;/ref&gt; V tem obdobju se je Rim razširil in zajel sredozemsko regijo; s tem je bilo olajšano naseljevanje in selitev posameznikov vzhodnega porekla v Rim. Poleg tega arheološki dokazi kažejo, da so bili napisi po [[latinščina|latinščini]] pogosto najdeni tudi v [[grščina|grščini]], [[hebrejščina|hebrejščini]] in [[aramejščina|aramejščini]].&lt;ref name=&quot;:2&quot;/&gt;

Po letu 330 pr. n. št., v antičnem obdobju, so imeli rimski državljani večje srednje- in severnoevropsko poreklo; vendar je splošna sestava prebivalstva ostala spremenljiva. V tem obdobju se je prebivalstvo Rima zmanjšalo in [[Konstantinopel]] je postal mednarodno trgovsko središče. Ta trend se je nadaljeval v moderno dobo. Izjemno spremenljivost je mogoče pojasniti z njihovim prejšnjim statusom glavne trgovske točke, suženjstvom in osvajanji.&lt;ref name=&quot;:2&quot;/&gt;

=== Religija ===
Zgodovinsko središče Rima je povezano z izvorom [[krščanstvo|krščanstva]].&lt;ref name=&quot;:02&quot;&gt;{{Cite web |last=Centre |first=UNESCO World Heritage |title=Historic Centre of Rome, the Properties of the Holy See in that City Enjoying Extraterritorial Rights and San Paolo Fuori le Mura |url=https://whc.unesco.org/en/list/91/ |access-date=2026-03-16 |website=UNESCO World Heritage Centre |language=en}}&lt;/ref&gt; Trenutno se v zgodovinskem okrožju Rima 48 % prebivalcev opredeli kot neverni, 18,5 % jih prakticira vero, 31 % pa se opredeli kot neverni.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Cite journal |last1=Fabretti |first1=Valeria |last2=Federici |first2=Angelica |last3=Giorda |first3=Maria Chiara |last4=Tabbia |first4=Adele |date=2025-09-24 |title=Religious Presences and Places in the City of Rome in the Contemporary Age |journal=Religions |language=en |volume=16 |issue=10 |pages=1221 |doi=10.3390/rel16101221 |issn=2077-1444|doi-access=free }}&lt;/ref&gt; Od tistih, ki se opredelijo kot verni, se jih 58 % opredeli kot katoličani, 2,7 % kot protestanti, 2,5 % kot budisti, 2,3 % kot pravoslavni kristjani in manj kot 1 % kot judje ali drugi.&lt;ref name=&quot;:3&quot;/&gt; Zgodovinsko gledano je judovsko prebivalstvo prebivalo v 11. okrožju Sant'Angelo zaradi judovskega geta, ki ga je leta 1555 ustanovil [[papež Pavel IV.]]&lt;ref&gt;{{Cite book |last=Carroll |first=James |title=Constantine's sword: the church and the Jews; a history |url=https://archive.org/details/constantinesswor00carr_0 |date=2002 |publisher=Houghton Mifflin |isbn=978-0-395-77927-9 |edition=1. Mariner books |series=Mariner books |location=Boston}}&lt;/ref&gt;

== Geografija ==
=== Lega ===
Zgodovinsko okrožje Rima je v [[italijanske dežele|deželi]] [[Lacij]] v osrednji Italiji, na bregovih reke [[Tibera|Tibere]].&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;{{Cite web |title=Rome: Geography, History and Key Facts - Global Geografia |url=https://www.globalgeografia.com/en/europe/cities/rome.htm |access-date=2026-03-18 |website=www.globalgeografia.com |archive-date=2026-05-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260519205454/https://www.globalgeografia.com/en/europe/cities/rome.htm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Geografsko lego mesta zaznamujejo griči: Palatino ([[Palatinski grič]]), Aventino ([[Aventinski grič]]), Capitol ([[Kapitolski grič]]), Quirinale ([[Kvirinalski grič]]), [[Viminal]]e, Esquilino ([[Eskvilin]]) in Celio ([[Celijo]]). Ti vulkanski grebeni so starodavnemu mestu zagotavljali strateške obrambne prednosti. Zgodovinsko okrožje leži predvsem na vzhodnem bregu Tibere, čeprav vključuje tudi del okrožja Trastevere na zahodnem bregu. Za območje je značilno sredozemsko podnebje in lega znotraj rimske [[Kampanija|Kampanije]], približno 24 km v notranjosti od [[Tirensko morje|Tirenskega morja]].&lt;ref name=&quot;:5&quot;/&gt;

=== Antične znamenitosti ===
[[Kolosej]], ki stoji na trgu Piazza del Colosseo, je največji [[Rimski amfiteater|amfiteater]] na svetu. Pred poškodbami zaradi [[potres]]ov je imel objekt kapaciteto 50.000 gledalcev. Uporabljali so ga za javne spektakle, kot so usmrtitve in drame, navdihnjene z rimsko mitologijo. Danes je ena najbolj znanih turističnih znamenitosti v zgodovinskem središču.

[[Rimski forum]] se nahaja med Palatinom in Kapitolom. Na forumu so bile vladne stavbe in tržnica. Služil je kot osrednji prostor za vsakodnevne dejavnosti v rimski družbi, pa tudi kot prizorišče za javne objave in sodne postopke. Danes Forum sestavljajo arheološki ostanki nekdanjih struktur in ga vsako leto obiščejo številni turisti in arheologi.

Cesarski forumi (''Fori Imperiali'') so v bližini Rimskega foruma, med Palatinom in Kapitolom. Cesarski forumi so sestavljeni iz štirih forumov: Cezarjev forum, Avgustov forum, Nervinov forum in [[Trajanov forum]]. Na forumu je tudi Tempelj miru, ki zaradi pomanjkanja civilne funkcije ni veljal za uradni forum.

=== Javni trgi in fontane ===
Piazza del Popolo je javni trg, ki je znotraj starodavnega [[Avrelijanov zid|Avrelijanovega obzidja]] na severnem vhodu v Rim, prvotno znan kot [[Via Flaminia]]. Trg, ki se je prej uporabljal za javne usmrtitve, je Valadier povezal s Pincijevim hribom. Hrib služi kot razgledna točka predvsem kot terasa Pincio.

[[Trg Navona|Piazza Navona]] je javni trg v osrčju zgodovinskega središča. Starim Rimljanom je bil znan kot ''Circus Agonalis'' ('tekmovalna arena' v italijanščini). Trg Navona, primer [[baročna arhitektura|baročne arhitekture]], je dom treh znanih fontan: [[Vodnjak štirih rek, Bernini|vodnjak štirih rek]], [[fontana Del Moro]] in [[Neptunov vodnjak, Rim|Neptunov vodnjak]].

[[Piazza della Rotonda]] je javni trg, znan po svoji ptičji tržnici v starem Rimu. Danes je najbolj znan po [[Panteon, Rim|Panteonu]], templju, zgrajenem v čast bogov. Od 7. stoletja se uporablja kot cerkev, posvečena sv. Mariji.

Španski trg je javni trg, poimenovan po Španski palači (''Palazzo di Spagna''). Trg je s Trinita dei Monti povezan preko [[Španske stopnice|Španskih stopnic]], ki jih sestavlja skupno 135 stopnic, gradnjo katerih je po smrti leta 1660 financiral francoski diplomat Svetega sedeža Étienne Gueffier.

[[Vodnjak Trevi]], ki je v okrožju Trevi, je največja baročna fontana v mestu. Fontano tradicionalno polnijo s kovanci, ki jih obiskovalci mečejo čez ramo, v skladu z običajem, za katerega velja, da zagotavlja vrnitev v Rim ali možnost iskanja ljubezni.

=== Palače in sodobni spomeniki ===
[[Spomenik Viktorja Emanuela II.]] stoji med trgom [[Beneški trg, Rim|Piazza Venezia]] in Kapitolom, zgrajen v čast prvemu kralju združene Italije, [[Viktor Emanuel II.|Viktorju Emanuelu II.]] Zaradi svoje velikosti in barve se spomenik imenuje ''Pisalni stroj'' ali ''Poročna torta''.&lt;ref&gt;{{Cite web |last=BWDTravelGuides.com |first=RomeSite com, by |title=Monumento a Vittorio Emanuele II in Rome |url=https://romesite.com/monumento-vittorio-emanuele-II.html |access-date=2026-03-18 |website=romesite.com |language=en}}&lt;/ref&gt; Lahko se imenuje tudi ''Altare della Patria'', po oltarju, ki ga spomenik ohranja. V oltarju je grob neznanega vojaka.

Palazzo Senatorio, ki stoji na Kapitolu in jo je zasnoval [[Michelangelo]], gosti rimsko mestno hišo.

[[Muzejska palača|Palazzo Nuovo]], ki stoji na Kapitolu, je bila zgrajena nasproti in po natančni podobi [[Konservatorska palača, Rim|Palazzo dei Conservatori]], da bi zagotovili simetrijo Kapitola.

[[Angelski grad, Rim|Angelski grad]] je mavzolej, ki ga je rimski cesar [[Hadrijan]] naročil zase in za svojo družino. Nekoč najvišja stavba v Rimu z okraski, zdaj deluje kot muzej, pri čemer je bil velik del prvotne ornamentike sčasoma izgubljen.

== Turizem ==
Zgodovinsko okrožje Rima je bilo v 20. in 21. stoletju večkrat prenovljeno, da bi se ''rioni'' komercializirali za turizem. V mnogih ''rionih'', kot so Campo Marzio, Monti, Pigna in Trastevere, so se pojavili vodeni ogledi, razvoj nakupovalnih kompleksov in obrtniških tržnic, gentrifikacija trgovin z vintage oblačili ter pojav barov in sodobnega nočnega življenja.&lt;ref&gt;{{Cite web |date=2021-01-13 |title=A city within a city: the rioni of Roma |url=https://www.turismoroma.it/en/page/city-within-city-rioni-roma |access-date=2026-03-18 |website=Turismo Roma |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Citation |last1=Staniscia |first1=Barbara |title=Touristification, Gentrification, and Urban Identity in the Historic Centre of Rome |date=2025 |work=Landscape – Tourism – Food: Contributions to European Touristscapes and Foodscapes |pages=105–123 |editor-last=Kühne |editor-first=Olaf |url=https://doi.org/10.1007/978-3-031-81747-2_6 |access-date=2026-03-18 |place=Cham |publisher=Springer Nature Switzerland |language=en |doi=10.1007/978-3-031-81747-2_6 |isbn=978-3-031-81747-2 |last2=Safina |first2=Astrid |last3=Karshan |first3=Mirinda A. |editor2-last=Dumitrache |editor2-first=Liliana|url-access=subscription }}&lt;/ref&gt;

Obnova in urbanizacija v Celiu in Borgu sta še dodatno spodbudili turizem v teh ''rionih''. Arheološki park Celio v Celiu je bil v okviru širšega projekta ''CArMe'' (Monumentalni arheološki center) občine Rim deležen znatne prenove.&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{Cite web |last=Nova |first=Redazione Agenzia |date=2024-01-11 |title=The Celio archaeological park opens to the public: the large map of Ancient Rome is on display |url=https://www.agenzianova.com/en/news/the-Caelian-archaeological-park-opens-to-the-public%2C-displaying-the-large-map-of-ancient-Rome/ |access-date=2026-03-18 |website=Agenzia Nova |language=en}}&lt;/ref&gt; Ponovno je bil odprt januarja 2024 z novimi muzeji, arhitekturnimi strukturami in okoljskimi prostori.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt; Konec leta 2024 je bil trg Piazza Pia v Borgu za jubilej leta 2025 bistveno prenovljen v pomemben trg samo za pešce, tako da je povezal Angelski grad s Trgom sv. Petra.&lt;ref&gt;{{Cite web |date=2024-12-23 |title=Jubilee: A new pedestrian area opens near the Vatican - Vatican News |url=https://www.vaticannews.va/en/vatican-city/news/2024-12/jubilee-a-new-pedestrian-area-opens-near-the-vatican.html |access-date=2026-03-18 |website=www.vaticannews.va |language=en}}&lt;/ref&gt; Vključevala je nadgrajeno ulično razsvetljavo in zelene površine, izboljšane poti za dostopnost in novo arhitekturo, kot so fontane in stopnice.&lt;ref&gt;{{Cite web |date=2025-04-02 |title=Piazza Pia: Rome's Largest Pedestrian Area - VIA Ingegneria {{!}} The Plan |url=https://www.theplan.it/eng/architecture/piazza-pia-roma-via-ingegneria-giubileo-2025 |access-date=2026-03-18 |website=www.theplan.it |language=en}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Commonscat|Rome}}
{{Wikivoyage|Rome/Old_Rome}}

[[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Italiji]]
[[Kategorija:Rim]]</text>
      <sha1>a823erlup6f7xtppgo6t5uzx6mjv29f</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Biljana Vilimon</title>
    <ns>0</ns>
    <id>602451</id>
    <revision>
      <id>6688329</id>
      <parentid>6675405</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T05:17:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6688329</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="34146" sha1="m1o0qgjgbcokl339ax40mbjt8hujc5k" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Biljana Vilimon''' — tudi '''Willimon''', [[Srbi|srbska]] [[slikar|slikarka]], [[pisatelj]]ica, [[publicist|publicistka]] in TV-[[voditelj]]ica, * [[15. maj]] [[1951]], [[Novi Pazar]]. Živi in deluje v Beogradu.

'''Biljana Vilimon''' ([[Novi Pazar]], [[15. maj]] [[1951]]) je srbska slikarka in ter voditeljica na [[Beograd|beograjski]] [[televizija|televiziji]]. Javnost jo je spoznala kot sproščeno, skoraj čudaško, vendar odkrito avtorico posebno privlačnih televizijskih vsebin, med katerimi je izstopala oddaja ''„Galerija tajni“ („Galerija skrivnosti“)''&lt;ref&gt;{{Citation|title=Dubravka Zubovic, Biljana Vilimon, Galerija Tajni, TV Beograd.mpg|url=https://www.youtube.com/watch?v=MAMcpJ9pVAM|accessdate=2022-08-10|language=sr-Cyrl-RS}}&lt;/ref&gt;,, v zadnjih nekaj letih pa promovira kulturo v oddaji ''Lagumi'' na televiziji [[Studio B]].&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt je pokosila! (FOTO)|website=stil.kurir.rs|language=sr|access-date=2022-08-10}}&lt;/ref&gt; Prejela je veliko nagrad in priznanj.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srbinovski-art.com/autor.php?id=1150|title=Biljana Vilimon - Autori|publisher=Aukcijska Kuća Srbinovski|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

== Življenjepis ==
Biljana Vilimon se je rodila 15. maja 1951 v [[Novi Pazar|Novem Pazarju]] kot Biljana Panović; njen oče je bil Dragoljub Panović, ki je med drugim bil tudi ravnatelj &quot;Avala Filma&quot;; njena mati, ki je prevzela pri vzgoji tudi očetovo vlogo, je bila Stana. Stari starši, ki jih pa ni poznala, ker so prezgodaj umrli, so bili Jovana i Isidor ter Simona in Vilimon (Willimon);&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.hellomagazin.rs/celebrity-news/biljana-vilimon-intervju/|title= Biljana Vilimon o odnosu sa ćerkom Aleksandrom: Samo jednom me je oslovila sa mama, bolan proces samooptuživanja |publisher=hellomagazin.rs|author=Stana Luković|place=Beograd|language=sr|date=2. januar 2026|accessdate=12. maj 2026}}&lt;/ref&gt; odraščala in študirala pa je v [[Beograd]]u, v čigar središču še zdaj živi v razkošnem stanovanju.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}&lt;/ref&gt; Maturirala je na [[Trinajsta beograjska gimnazija|Trinajsti beograjski gimnaziji]] na [[Banovo brdo|Banovem brdu]] in se vpisala na [[slikarstvo]] na Akademiji uporabnih umetnosti,&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; kjer je diplomirala slikarstvo (1976) ter magistrirala [[zid]]no slikarstvo, [[vitraž]] in [[mozaik]] (1982) pri [[Rajko Nikolić|Rajku Nikoliću]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vilimon-willimon-biljana|title=ВИЛИМОН (Willimon), Биљана|publisher=Српска енциклопедија|author= Љиљана Н. Стошић/Ljiljana N. Stošić|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=12. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

Leta 1986 se je Biljana odločila potegniti črto in prenehati z razposajenim življenjem, in to zaradi tragične smrti svojega brata. Takrat je prevzela za priimek ime svojega starega očeta, ki je bil katoliški Poljak. Ko se je ločila od moža Petra Jankovića in začela gledati v življenju tisto bistveno, ni videla drugega izhoda, ko da se obrne na psihiatra ter je pet let obiskovala Inštitut za duševno zdravje na Palmotičevi ulici. Po tem je sledil težak boj z zahrbtno boleznijo.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/secate-li-se-biljane-vilimon-posecivala-je-institut-za-mentalno-zdravlje-borila-se-sa/xrrr79k|title=SEĆATE LI SE BILJANE VILIMON? Posećivala je institut za mentalno zdravlje, borila se sa opakom bolešću, a umetnica se sad POJAVILA U JAVNOSTI|last=V.M|first=D. Đ-|website=Blic.rs|language=sr|access-date=2022-08-10}}&lt;/ref&gt;

=== Služba ===
Sprejela je povabilo za delo na [[Beograd|beograjski]] [[televizija|televiziji]]; to ji je dajalo priložnost, da izrazi svoje talente in da predstavi javnosti tudi svoje slikarske stvaritve. Z uvajanjem vidnih prenovitev in izvirnimi postavitvami je TV-studio, v katerem se je pogovarjala z gosti, spreminjala v zanimiv odrček. Pri tem ni vrtala v ljudi z radovednimi vprašanji, ampak jih je rajši posluša, kar dandanes niti ni samo po sebi umevno niti ni pogosta pojava. V njenih oddajah so nastopali gostje, ki so imeli nenavadne usode in so bili priče različnih časov.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

=== Svobodoljubnost ===
Biljana omenja, kaj jo spodbuja, da se kljub tveganjem opredeljuje za oporečništvo:
#Moj stric je &quot;vzdignil&quot; na noge srbsko opozicijo. 
#Moj oče je bil najbolj goreč podpornik Demokratske stranke in Zorana Đinđića, s katerim se je pogosto srečeval. 
#Moje jasno politično stališče je bilo izraženo že 9. marca 1991&lt;ref&gt;9. marca 1991 so potekale demonstracije študentov in oporečnikov pod vodstvom [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] zoper grožnje jugoslovanskega vrha okrog [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] in [[JLA]], da [[razpad Jugoslavije]] zatre z uporabo vojaške sile.&lt;/ref&gt;, ko sem v neposrednem programu pred kamerami RTS pokazala sredinec in s tem nestrinjanje s takratno hujskaško politiko ter bila takoj ob službo. 
#Pozneje sem kot podpornica Demokratske stranke potovala po vsej Srbiji vse do ponovne izgube službe oktobra 1998, ko je bil taisti Vučić, ki je danes predsednik Srbije, minister za informiranje. 
#Nisem nekdo, ki si iz tega dela zasluge in ki zbira politične točke. Sem le umetnica in imam samo eno željo, da na oblast pride kaka normalna osebnost, da se naš dan ne bo več začenjal z Vučićevim žalostnim obrazom, ob katerem mi gre na bruhanje.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

V svoji svobodoljubnosti je zelo blizu nazorom tako umorjenega demokratičnega predsednika [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] kot tudi daljnovidnosti njegovega „predhodnika“ in njenega moža – [[zgodovinar]]ja [[Ivan Đurić|Ivana Đurića]]. Po njenem mnenju imajo tudi današnji množični protesti srbskih [[študent]]ov „blokaderjev“ domovinsko pravico; saj že poldrugo leto zahtevajo od vlade preglednost zaradi [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška na novosadski železniški postaji]] na nič hudega sluteče &quot;prolaznike&quot; kakor tudi odpravo domnevne [[korupcija|korupcije]]. Brez zadržkov se zgraža nad surovim obračunavanjem z [[opozicija|opozicijo]] ne le prek državnih [[občilo|medijev]], ampak tudi z nasilnimi izgredi [[policija|policijske]] [[država|države]] zoper miroljubne mlade oporečnike.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Biljana%20Vilimon&amp;mid=38C60DB522C1A5509CA538C60DB522C1A5509CA5&amp;ajaxhist=0|title=Verujem u kosmičku pravdu - 15. mart će nam doneti radost|publisher= Insajder Video|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=12. marec 2025|accessdate=11. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

== Zasebno življenje ==
=== Poroka s Petrom Jankovićem ===
Nekaj časa je hodila s filmskim producentom Petrom Jankovićem in se nato odločila za poroko; ker se nekako nista mogla prav ujeti, se je od njega kljub njegovi vplivnosti, premožnosti in tudi od nje priznani lepoti vedno bolj oddaljevala. Ni pa nikakor hotela ostati sama in je le čakala priložnosti, da se od njega loči, čim najde primernega sopotnika; tako sta se čez nekaj let res ločila, vendar je z njegovo družino ostala še naprej v dobrih odnosih, &quot;kajti od njih se ni ločila&quot;.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt je pokosila!|publisher=stil.kurir.rs|author=Glossy|place=Beograd|language=sr|date=23. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}&lt;/ref&gt; 

Leta 1979 je Biljana s Petrom rodila hčer Aleksandro, [[Grafično oblikovanje|grafično oblikovalko]], ki je oktobra 2009 rodila hčer Dunjo, novembra 2013 pa hčer Zojo.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

=== &quot;Velika ljubezen&quot; z Ivanom Đurićem ===
Slikarka Vilemonova je bila poročena tudi z znanim akademikom, zgodovinajem in politikom [[Ivan Đurić|Ivanom Đurićem]]; njo so imenovali [[Brigitte Bardot|Brižit Bardo]], a njega [[John F. Kennedy|Srbski Kenedi]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://happytv.rs/glamur/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi/588953/|title= BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi!|publisher=BSC Happy Portal |author=|place=Београд|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=4. maj 2026}}&lt;/ref&gt; 

Ona sama sicer poudarja, da se nikoli ni imela za pretirano lepo žensko; pa je v vsakdanjih pogovorih vendarle veljala za „femme fatale“ – tj. „usodno žensko“; kar se je pokazalo tudi v Ivanovem primeru. Ko se je zagledala v mladega in čednega profesorja, se je zarotila, da ga bo omrežila, čeprav je bila sorazmerno srečno poročena s slavnim filmskim podjetnikom [[Petar Janković|Petrom Jankovićem]], ki je tudi nekaj dal na svoj zunanji videz. Ni ji pa več zadostovala zunanja lepota, ki je niti Biljana ni tajila. Đurić je bil pravi lepotec in magnet za ženski svet, čigar čarov pa se niti ni branil — tudi v skladu s svojimi svobodomiselnimi nazori, ki so se ujemali z njenimi. Spominjali so se ga kot mladega, lepega in pametnega profesorja. ''&quot;Srbskega Kenedija&quot;'' so ga mediji imenovali zaradi podobne starosti in videza z umorjenim ameriškim predsednikom, medtem ko so njegovo &quot;veliko ljubezen&quot; Biljano imenovali ''&quot;Brižit Bardo&quot;'' — tudi zaradi podobnosti s to znano filmsko igralko.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/654075/ivan-djuric-slobodan-milosevic-jugoslavija-srpski-kenedi|title=ON JE BIO SRPSKI KENEDI: Zamalo je pobedio Slobu i Vuka 1990. godine, a o njemu se MALO ZNA!|publisher=Espreso.co.rs |author=|place=Beograd|language=sr|date=31. oktober 2020|accessdate=8. maj 2026}}&lt;/ref&gt; Bil je, kot je govoril [[Miroslav Karaulac]], po splošnem mnenju res &quot;[[demon|hudičevo]] čeden&quot;.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://sandzacke.rs/metromahala/godisnjica-smrti-ivana-djurica-vizantolog-i-politicki-mislilac-kojeg-srbija-nije-znala-sacuvati/|title=Godišnjica smrti Ivana Đurića: Vizantolog i politički mislilac kojeg Srbija nije znala sačuvati|publisher=Sandžačke vesti.rs|author=|place=|language=sr|date=8. januar 2026|accessdate=4. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

Njegovo družinsko življenje je bilo — podobno kot njeno — vse prej kot mirno, srečno in urejeno; bilo je celo zelo razburkano in neurejeno, saj je imel več razmerij, iz katerih se je rodilo več otrok; in prav vsak otrok je bil od druge matere. Ivan je imel namreč tri hčere in enega sina, a z Biljano nista imela otrok. V prejšnjem zakonu pa se Biljana ni počutila srečno in ji je prihajala na misel ločitev:

:Vedno pogosteje sem razmišljala o odhodu in če sem želela biti z nekom drugim, je moral biti lepši od Petra, kar je bilo skoraj nemogoče. In potem sem v NIN-u naletela na intervju zgodovinarja Ivana Đurića glede njegove knjige »Somrak Bizanca« (1984) in ko sem videla tistega lepega bizantologa, sem pomislila, da lahko samo on zasede Petrovo mesto. Izrezala sem njegovo fotografijo, jo dala v zvezek in pokazala Petru: »Če se kdaj ločiva, bo moj.« 
Ni ji verjel, da misli resno; vendar je do tega čez nekaj let res prišlo.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990|title= Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića. Slikarka, pisac i vrlo dobro poznato lice sa TV ekrana. BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi! Biljani Vilimon vreme ne može ništa, ovako izgleda!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=7. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Bratova smrt ===
Huje kot si je sploh mogla kdaj predstavljati, pa je posegla v njeno brezskrbno in lahkomiselno življenje slavne zvezde, ki bi zlahka po nasvetu svoje okolice in lastnem nagnjenju postala tudi [[filmski igralec|filmska igralka]], nepričakovana in nenadna smrt njenega brata Zorana. Otroštvo je ona v težkem povojnem času brezskrbno in brez pomanjkanja preživljala v krogu svojih najdražjih, med katerimi ji je v najlepšem spominu ostal brat:
:„Komaj se spominjam svojega otroštva. To obdobje večinoma povezujem z bratom in igro z njim. Že kot majhna deklica sem vedela, da bom slavna. Vedno sem se zbujala vesela, nikoli namrščena; imam nekakšno energijo, ki so mi jo očitno dali neki predniki. Odraščala sem obkrožena z mnogimi obrazi. Moj stric je bil [[Ratko Dražević]] (1918-1992)&lt;ref&gt;[http://www.novosti.rs/dodatni_sadrzaj/clanci.119.html:410252-Podrum-Ozne---streliste#.UP-MluRVzi0.facebook Podrum Ozne — strelište | Ostali članci | Novosti.rs]&lt;/ref&gt;, ki je s svojim vplivom zaznamoval celotno moje življenje. Takoj po drugi svetovni vojni je bil v Ameriki protiobveščevalni častnik, uradno pa je delal pri &quot;Genexu&quot;, po katerem je bil ravnatelj [[Avala Film|Avala Filma]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/1757529/udbas-prvi-direktor-avale-izvolite-samo-da-znate-odavde-nijedna-nije-izasla-a-da-nije-bila-jena|title=UDBAŠ PRVI DIREKTOR AVALE: Izvolite, samo da znate, odavde nijedna nije izašla a da nije bila j**ena! |publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. april 2015|accessdate=12. maj 2026}}&lt;/ref&gt; Vedno sem bila obkrožena z znanimi ljudmi, še posebej iz sveta umetnosti, zato sem predvidevala, da bom tudi sama v tem krogu.“&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990|title= Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića. Slikarka, pisac i vrlo dobro poznato lice sa TV ekrana. BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi! Biljani Vilimon vreme ne može ništa, ovako izgleda!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=7. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

Ničesar je ni moglo vznemiriti ali vznejevoljiti, saj jo je navdajalo s samozaupanjem njej ljubo delo, kakor tudi ljudje, s katerimi se je  srečevala. Iztiriti je niso uspele niti ločitev niti ljubezenske pustolovščine. Tedaj pa jo je ko grom z vedrega neba udarila izguba njej najljubše osebe.
{|
|-
! Njegova smrt ju je pokosila&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://direktno.rs/magazin/zabava/poznati/379517/biljana-vilimon-zivot-lomovi-sudbina-karijera-porodica.html#google_vignette|title= Srpska Brižit Bardo: Njegova smrt me je pokosila|publisher=direktno.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=28. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Njegova smrt jo je pokosila
|-
| &lt;blockquote&gt;Od brata Zorana bila sam starija dve godine. Kada je on umro usled konzumiranja narkotika, počela sam da se preispitujem... Najstrašnije kada nekog izgubite jeste to što počnete sebi da postavljate pitanja koja niste postavljali dok je taj neko bio među živima. Stigao me je strah da sam ga svojom željom da budem jedinica, da budem glavna, zapravo sputala... To propadanje je strašno velika tuga, osećanje beznadežnosti. U tom periodu je mene spasio isključivo posao. Osoba sam koja se suočava sa svojim strahovima i dilemama. Nisam neko ko nešto krije pod tepih. Mogu da kažem kako sam najdragocenije stvari o životu naučila baš tada. To mi je kasnije pomoglo da sve nazivam pravim imenom.&lt;br&gt;
Jedini spas videla sam u tome da odem kod psihijatra. Nisam znala kako drugačije da pomognem sebi. Moraš sebi da priznaš da nisi najpametniji i najjači. Četiri godine sam kao đak odlazila u Palmotićevu ulicu na razgovore. Nisu bila laka ta suočavanja, ali su mi pomogla da kasnije bolje prihvatam ljubavi, prijateljstva, neprijateljstva i slično.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Bila sem dve leti starejša od svojega brata Zorana. Ko je umrl zaradi odvisnosti od [[mamilo |mamil ]], sem se začela spraševati. Najstrašnejše, ko nekoga izgubiš, je, da si začneš postavljati vprašanja, ki si jih nisi postavljal, ko je bila ta oseba še živa. Popadel me je strah, da sem ga s svojo željo, da bi bila edinka, da bi bila glavna, pravzaprav ovirala. To propadanje je strašno velika žalost, občutek brezupnosti. V tistem obdobju me je rešilo le delo. Sem človek, ki se sooča s svojimi strahovi in dilemami. Nisem nekdo, ki stvari pometa pod preprogo. Lahko rečem, da sem se takrat naučila najdragocenejših stvari o življenju. To mi je kasneje pomagalo, da sem vse poimenovala s pravim imenom.&lt;br&gt;
Edino rešitev sem videl v obisku [[psihiater|psihiatra]]. Nisem vedela, kako naj si drugače pomagam. Priznati si moraš, da nisi najpametnejši in najmočnejši. Štiri leta sem kot šolarka hodila na pogovore na Palmotićevo ulico. Ta soočenja niso bila lahka; so pa mi pomagala, da sem bolje sprejela ljubezen, prijateljstvo, sovraštvo in podobno.
&lt;/blockquote&gt;
|}
Njena mama Nana je hodila k psihiatru, ker je hotela rešiti v mamilih se utapljajočega ji sina. Biljana si takrat ni mogla predstavljati, da bo kmalu tudi ona sama začela hoditi k isti zdravnici, k [[Zorka Lopičić|Zorki Lopičićevi]], ki ji je potrpežljivo poskušala pomagati v iskanju načina, kako se postaviti v neko razumno oddaljenost tako od mrtvih kot od živih, da se življenje lahko nadaljuje. Najbolj jo je grizla vest glede tega, &quot;koliko je komu pomagala in koliko ne&quot;. Materi je dala namreč psihiatrinja za časa Zoranovega življenja za Biljanine pojme  neverjeten nasvet:
:Odvisnik potegne za seboj celo družino in da zato mora izbirati med njim in nami. Tedaj mi je mati dejala, da se je odločila, da bo odpisala brata in se borila za drugi del družine. To ni doseglo moje zavesti, zvenelo je grozno, kruto. In v trenutku, ko je umrl, sem se resnično zlomila. Nisem se več zavedala, kdo sem, kaj sem; v tistem trenutku nisem imela nobenih želja ali načrtov več. Nisem vedela, kako se spopasti z izgubo, in potem so me ti pogovori zaznamovali za vsa prihodnja leta.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

Zoranova smrt je vplivala na družinske okoliščine tudi ugodno, saj je odnos z mamo postal svobodnejši in tesnejši, ko je odšel njen Zoran, na katerega je bila zelo navezana. 1986 je redkokdo umiral zaradi mamil in je zato zlasti očeta okolica ostro obsojala: „Kako da si mu dovolil jemanje mamil; kako da si mu zgradil kafič na [[Kopaonik]]u, da bi se tam zbirali odvisniki!“ Biljani je ostal v spominu le obup, strah in pekoča vest, kar je popolnoma zamrznilo vsa njena čustva, in se je morala celo njena hčerka preseliti k starim staršem, saj v takem stanju ni bila sposobna biti ne mati, ne hči, ne žena.

Ko je bil Zoran še živ, ji je ostalo v spominu le to, kako jo je v njihovem stanovanju — takrat so živeli še na Jevrejski na [[Drorćol]]u — proseč za pomoč gledal s svojimi plavimi očmi, da bi mu pomagala rešiti se iz pekla drog. Ona pa takrat tega ni mogla dojeti, saj sta ji bila pomembnejša njen zakon in otrok in je komaj čakala, da Zoran čimprej odide, da ga Aleksandra ne bi našla v takšnem stanju, ko se bo vrnila iz šole. Tega si Biljana ne more niti do danes odpustiti.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.hellomagazin.rs/celebrity-news/biljana-vilimon-intervju/|title= Biljana Vilimon o odnosu sa ćerkom Aleksandrom: Samo jednom me je oslovila sa mama, bolan proces samooptuživanja|publisher=hellomagazin.rs|author=Stana Luković|place=Beograd|language=sr|date=2. januar 2026|accessdate=12. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Smrtonosna bolezen ===
Ni pa bila to edina preskušnja: odkrili so ji smrtonosno bolezen. Nekaj let po [[Operacija Zavezniška sila|Natovem bombardiranju]] 1999 je po njenem mnenju prav zaradi radioaktivnega sevanja dobila raka na [[jajčnik]]ih in nato še na [[ščitnica|ščitnici]], ker je s preluknjane in uničene strehe zbirala ostanke šrapnelov.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}&lt;/ref&gt; Temu sta sledili dve operaciji benignega in dve malignega tumorja.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}&lt;/ref&gt; Od takrat njeno ime povezujejo z dejstvom, da je premagala bolezen; ona pa se s tem ne strinja:
{|
|-
! Pobedila je podmuklu bolest&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt ju je pokosila!|publisher=stil.kurir.rs|author=Glossy|place=Beograd|language=sr|date=23. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Premagala je potuhnjeno bolezen
|-
| &lt;blockquote&gt; Ne mogu ja da pobedim bolest, pobedila ju je medicina. Da nisam otišla kod doktora na vreme, da taj lekar nije bio vrhunski i da kao pacijent nisam bila poslušna, pitanje je šta bi se desilo... Ja sam radila sve ono što su mi doktori govorili. Prvo, bolest zaista nisam krila, a drugo, nisam ni gazila po tome. Gledam ljude kako non-stop pričaju o bolestima što je neukusno onoliko koliko i ako se to krije i o tome ćuti. &lt;br&gt;
Ne kaže se bez razloga da je bolest Božija poseta jer u trenucima kada si bolestan imaš šansu da naučiš nešto i izvučeš pouke o tome kako si sebe trošio. Najbitnije je da se mislima vratiš unazad i vidiš kako si to koristio svoju energiju.
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Bolezni ne morem premagati; premagala jo je [[medicina]]. Če ne bi šla pravočasno k zdravniku, če ta zdravnik ne bi bil vrhunski in če ne bi bila kot pacientka ubogljiva, je vprašanje, kaj bi se zgodilo... Naredila sem vse, kar so mi zdravniki rekli. Prvič, bolezni res nisem skrivala, in drugič, niti je nisem pohodila. Vidim ljudi, ki nenehno govorijo o boleznih, kar je prav tako neokusno kot to, da jo skrivajo in molčijo o njej. &lt;br&gt;
Ni brez razloga rečeno, da je bolezen Božji obisk; v trenutkih namreč, ko si bolan, imaš priložnost, da se nekaj naučiš in se iz tega poučiš o tem, kako si se zapravil. Najpomembneje je, da se s svojimi mislimi vrneš nazaj in pregledaš, kako si porabljal svojo energijo.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Mirno tretje obdobje ===
Tretje življenjsko obdobje želi preživljati ustvarjalno in dihajoč s polnimi pljuči. Vsak dan prepešači okrog deset kilometrov – najraje po [[Kalemegdan]]u; med sprehodi dobiva navdihe, ki jih pozneje prenaša kot slike na platno ali kot spise na papir. Od dela na televiziji se je poslovila v letu [[covid-19|koronine]] vseokužbe ter ji je tako ostalo več časa za slikanje, pisateljevanje in druženje. 

Obdobje [[covid-19|korone]] obdeljuje v romanu ''»Nismo na isti ladji« (&quot;Nismo na istom brodu&quot;)'', kjer v šaljivi obliki izraža tudi svoje nestrinjanje z diktatorsko oblastjo in njeno oblastnostjo; na jetra ji gre tudi sedanji srbski presednik [[Aleksandar Vučić|Vučić]], ki ga v knjigi imenuje &quot;Dobročinitelja&quot; in ga duhovito smeši, ker je na vseh svojih položajih surovo preganjal oporečništvo, s katerim se je Biljana strinjala in zato tudi izgubljala službo.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}&lt;/ref&gt; 
Avtobiografija ''»Selfi«'' prinaša na prefinjen način oris njenega življenja, umetniškega delovanja in svetovnega nazora.
2022 pa je izšel njen roman ''»Moje življenje z Begbedejem« (&quot;Moj život sa Begbedeom&quot;)'', ki govori o njeni ljubezenski zvezi s francoskim pisateljem [[Frédéric Beigbeder|Frederikom Begbedejem]], ki pa je 15 let mlajši od nje:
:&quot;Mlajše moške ljubim samo v romanih. Zasebno ljubim starejše moške. Ampak obstaja težava: pri mojih letih so starejši moški stari po 100 let,&quot; je povedala 71-letna umetnica, katere življenje je polno vzponov in padcev.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
Ne taji sicer, da jo je razburkano morje življenja premetavalo tudi skozi resnične ljubezenske pustolovščine; vsemu temu pa je po bratovi smrti dala slovo in danes živi sama le za svojo družino in umetniško ustvarjanje: s peresom piše knjige, a s čopičem riše slike ter z zdravim načinom življenja zvito skriva svoja leta.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot|title=MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život...|publisher=novosti.rs|author=С. Видачковић/S. Vidačković|place=Београд|language=sr|date=25. avgust 2022|accessdate=4. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

== Dela ==
=== Njene knjige ===
#''Crtati je teško, ali…''. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd 1997.
#''Učimo da crtamo''. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd 1998.
#''Putovanje u Wiesbaden''. Čigoja štampa, Beograd.
#''Willimon u Haosu''. Čigoja štampa, Beograd.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srbinovski-art.com/autor.php?id=1150|title=Biljana Vilimon - Autori|publisher=Aukcijska Kuća Srbinovski|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
#''&quot;Nismo na istom brodu&quot;'' (»Nismo na isti ladji«). Dereta, 2021&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
#''Selfi''. Vukotić Media, Beograd 2022.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.knjizare-vulkan.rs/domace-biografije-memoari-dnevnici-pisma/49250-selfi|title= SELFI - Biljana Vilimon|publisher=VUKOTIĆ MEDIA|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
#''Moj život sa Begbedeom'' (»Moje življenje z Begbedejem«). Beograd 2022.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot|title=MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život...|publisher=novosti.rs|author=С. Видачковић/S. Vidačković|place=Београд|language=sr|date=25. avgust 2022|accessdate=4. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Samostojne razstave ===
#1977. - Beograd, Galerija 73
#1978. - Rim ( Italija) Galleria CIL
#1980. - Čikago (SAD), D. Erlien Gallery, Milvoki (SAD), Gallery 700
#1984. - Beograd, Galerija Kulturnog centra Beograda
#1996. - Beograd, Galerija Kulturnog centra Beograda
#1998. - Beograd, Galerija Atrium
#1999. - Beograd, Galerija Kulturnog centra Beograda
#2005. - Beograd, Galerija ULUS-a
#2006. - Beograd, Galerija HAOS
#2011. - Beograd, Arte Galerija&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srbinovski-art.com/autor.php?id=1150|title=Biljana Vilimon - Autori|publisher=Aukcijska Kuća Srbinovski|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Nagrade in priznanja ===
#1981. - DUBROVNIK - Dubrovniški salon, prva nagrada za risbo
#1982. - BEOGRAD - Risba in mala plastika, nagrada Društva likovnih umetnikov Beograda, nagrada za risbo
#1982. - PRIJEPOLJE - Mileševo 82., prva nagrada (z Miodragom B. Protićem) Beli anđeo, nagrada za risbo
#1982. - CETINJE - Likovni salon, 13. november, nagrada RSIZ za kulturo Črne gore, nagrada za risbo
#1984. - SOMBOR - Osmi trienale sodobne jugoslovanske risbe, nagrada Somborske likovne jeseni, nagrada za risbo
#1985. - KARLOVAC - Četrti BAJ, nagrada Sklada za napredek likovnih umetnosti Moše Pijade - Beograd, nagrada za akvarel
#1987. - KARLOVAC - Peti BAJ, nagrada za akvarel
#1987. - ZAGREB - 11. zagrebška razstava jugoslovanskih risb, nagrada za risbo
#1989. - ZAGREB - 12. zagrebška razstava jugoslovanskih risb, nagrada za risbo
#1993. – ČAČAK - Memorijal Nadežde Petrović - Velika nagrada, nagrada za slikarstvo
#1994. - BEOGRAD, 1. jugoslovanski festival dokumentarnega in kratkega filma - glavna avtorska nagrada za izjemno delo in inovativnost v video filmu Zbogom, iz serije Galerija skrivnosti.
#1996. - BAR, 2. mednarodni TV festival - nagrada novinarske žirije za inovativnost in izjemen avtorski prispevek k TV ustvarjalnosti, za oddajo Zeleno, iz serije Galerija skrivnosti.
#1998. - BEOGRAD - 29. mednarodni knjižni sejem - nagrada strokovne žirije na področju sodobnega poučevanja - Srebrna tabla in posebna diploma za knjigo Učimo se risati, ki jo je izdal Zavod za učbenike in učna sredstva iz Beograda.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srbinovski-art.com/autor.php?id=1150|title=Biljana Vilimon - Autori|publisher=Aukcijska Kuća Srbinovski|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Ocena ===
{|
|-
! Dali ćete je prepoznati?&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Ali jo boste prepoznali?
|-
| &lt;blockquote&gt; Biljana Vilimon ostaje primer kako se može uspešno balansirati između javne i privatne sfere, a da se pri tom ne izgubi autentičnost. Njeno ime i dalje odjekuje u razgovorima o umetnosti, kulturi i televiziji, a njena prisutnost na društvenim mrežama podseća nas da je ona, uprkos godinama, i dalje dama sa stilom. Biljana je dokaz da su istinska lepota, elegancija i umetnički duh večni – i da se oni ne menjaju s godinama.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Biljana Vilimon ostaja zgled, kako uspešno uravnotežiti javno in zasebno področje, ne da bi pri tem izgubili pristnost. Njeno ime še vedno odmeva v pogovorih o umetnosti, kulturi in televiziji, njena prisotnost na družbenih omrežjih pa nas spominja, da je kljub svojim letom še vedno dama z okusom. Biljana je dokaz, da so prava lepota, uglajenost in umetniški duh večni – in da se z leti ne spreminjajo.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Navedek ===
{{navedek|''„Moj princip je da pamtim samo lepe stvari.”''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/secate-li-se-biljane-vilimon-posecivala-je-institut-za-mentalno-zdravlje-borila-se-sa/xrrr79k|title= SEĆATE LI SE BILJANE VILIMON? Posećivala je institut za mentalno zdravlje, borila se sa opakom bolešću, a umetnica se sad POJAVILA U JAVNOSTI |publisher=blic.rs|author= D.Đ. - V.M.|place=Beograd|language=sr|date=12. december 2019|accessdate=11. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Moje načelo je, da pomnim le lepe reči.”}}

== Glej tudi ==
* [[seznam srbskih slikarjev]]
* [[seznam srbskih pisateljev]]
* [[Razpad Jugoslavije]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sr}}
*[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vilimon-willimon-biljana ВИЛИМОН (Willimon), Биљана | Српска енциклопедија]
*[https://srbinovski-art.com/autor.php?id=1150 Biljana Vilimon — Izložbe i nagrade | Aukcijska Kuća Srbinovski]
*[https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990 Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića | Kurir]
*[https://glossy.espreso.co.rs/poznati/vesti/36297/zivotna-prica-biljana-willimon-avangardna-buntovnica-i-ekscentri Životna priča: Biljana Willimon - Avangardna buntovnica i ekscentrična žena]
*[https://direktno.rs/magazin/zabava/poznati/379517/biljana-vilimon-zivot-lomovi-sudbina-karijera-porodica.html#google_vignette Srpska Brižit Bardo: Njegova smrt me je pokosila | Poznati | Direktno]
*[https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život]

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1951]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski slikarji]]
[[Kategorija:Srbski publicisti]]
[[Kategorija:Srbski televizijski voditelji]]
[[Kategorija:Televizijski voditelji po narodnosti]]
[[Kategorija:Oporečniki]]
[[Kategorija:Pacifisti]]</text>
      <sha1>m1o0qgjgbcokl339ax40mbjt8hujc5k</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688330</id>
      <parentid>6688329</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T05:19:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6688330</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="34092" sha1="8azdj7li2xgya08thfaelqjsngnsfqn" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Biljana Vilimon''' — tudi '''Willimon''', [[Srbi|srbska]] [[slikar|slikarka]], [[pisatelj]]ica, [[publicist|publicistka]] in TV-[[voditelj]]ica, * [[15. maj]] [[1951]], [[Novi Pazar]]. Živi in deluje v Beogradu.

'''Biljana Vilimon''' je srbska slikarka in ter voditeljica na [[Beograd|beograjski]] [[televizija|televiziji]]. Javnost jo je spoznala kot sproščeno, skoraj čudaško, vendar odkrito avtorico posebno privlačnih televizijskih vsebin, med katerimi je izstopala oddaja ''„Galerija tajni“ („Galerija skrivnosti“)''&lt;ref&gt;{{Citation|title=Dubravka Zubovic, Biljana Vilimon, Galerija Tajni, TV Beograd.mpg|url=https://www.youtube.com/watch?v=MAMcpJ9pVAM|accessdate=2022-08-10|language=sr-Cyrl-RS}}&lt;/ref&gt;,, v zadnjih nekaj letih pa promovira kulturo v oddaji ''Lagumi'' na televiziji [[Studio B]].&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt je pokosila! (FOTO)|website=stil.kurir.rs|language=sr|access-date=2022-08-10}}&lt;/ref&gt; Prejela je veliko nagrad in priznanj.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srbinovski-art.com/autor.php?id=1150|title=Biljana Vilimon - Autori|publisher=Aukcijska Kuća Srbinovski|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

== Življenjepis ==
Biljana Vilimon se je rodila 15. maja 1951 v Novem Pazarju kot Biljana Panović; njen oče je bil Dragoljub Panović, ki je med drugim bil tudi ravnatelj &quot;Avala Filma&quot;; njena mati, ki je prevzela pri vzgoji tudi očetovo vlogo, je bila Stana. Stari starši, ki jih pa ni poznala, ker so prezgodaj umrli, so bili Jovana i Isidor ter Simona in Vilimon (Willimon);&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.hellomagazin.rs/celebrity-news/biljana-vilimon-intervju/|title= Biljana Vilimon o odnosu sa ćerkom Aleksandrom: Samo jednom me je oslovila sa mama, bolan proces samooptuživanja |publisher=hellomagazin.rs|author=Stana Luković|place=Beograd|language=sr|date=2. januar 2026|accessdate=12. maj 2026}}&lt;/ref&gt; odraščala in študirala pa je v [[Beograd]]u, v čigar središču še zdaj živi v razkošnem stanovanju.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}&lt;/ref&gt; Maturirala je na [[Trinajsta beograjska gimnazija|Trinajsti beograjski gimnaziji]] na [[Banovo brdo|Banovem brdu]] in se vpisala na [[slikarstvo]] na Akademiji uporabnih umetnosti,&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; kjer je diplomirala slikarstvo (1976) ter magistrirala [[zid]]no slikarstvo, [[vitraž]] in [[mozaik]] (1982) pri [[Rajko Nikolić|Rajku Nikoliću]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vilimon-willimon-biljana|title=ВИЛИМОН (Willimon), Биљана|publisher=Српска енциклопедија|author= Љиљана Н. Стошић/Ljiljana N. Stošić|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=12. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

Leta 1986 se je Biljana odločila potegniti črto in prenehati z razposajenim življenjem, in to zaradi tragične smrti svojega brata. Takrat je prevzela za priimek ime svojega starega očeta, ki je bil katoliški Poljak. Ko se je ločila od moža Petra Jankovića in začela gledati v življenju tisto bistveno, ni videla drugega izhoda, ko da se obrne na psihiatra ter je pet let obiskovala Inštitut za duševno zdravje na Palmotičevi ulici. Po tem je sledil težak boj z zahrbtno boleznijo.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/secate-li-se-biljane-vilimon-posecivala-je-institut-za-mentalno-zdravlje-borila-se-sa/xrrr79k|title=SEĆATE LI SE BILJANE VILIMON? Posećivala je institut za mentalno zdravlje, borila se sa opakom bolešću, a umetnica se sad POJAVILA U JAVNOSTI|last=V.M|first=D. Đ-|website=Blic.rs|language=sr|access-date=2022-08-10}}&lt;/ref&gt;

=== Služba ===
Sprejela je povabilo za delo na [[Beograd|beograjski]] [[televizija|televiziji]]; to ji je dajalo priložnost, da izrazi svoje talente in da predstavi javnosti tudi svoje slikarske stvaritve. Z uvajanjem vidnih prenovitev in izvirnimi postavitvami je TV-studio, v katerem se je pogovarjala z gosti, spreminjala v zanimiv odrček. Pri tem ni vrtala v ljudi z radovednimi vprašanji, ampak jih je rajši posluša, kar dandanes niti ni samo po sebi umevno niti ni pogosta pojava. V njenih oddajah so nastopali gostje, ki so imeli nenavadne usode in so bili priče različnih časov.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

=== Svobodoljubnost ===
Biljana omenja, kaj jo spodbuja, da se kljub tveganjem opredeljuje za oporečništvo:
#Moj stric je &quot;vzdignil&quot; na noge srbsko opozicijo. 
#Moj oče je bil najbolj goreč podpornik Demokratske stranke in Zorana Đinđića, s katerim se je pogosto srečeval. 
#Moje jasno politično stališče je bilo izraženo že 9. marca 1991&lt;ref&gt;9. marca 1991 so potekale demonstracije študentov in oporečnikov pod vodstvom [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] zoper grožnje jugoslovanskega vrha okrog [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] in [[JLA]], da [[razpad Jugoslavije]] zatre z uporabo vojaške sile.&lt;/ref&gt;, ko sem v neposrednem programu pred kamerami RTS pokazala sredinec in s tem nestrinjanje s takratno hujskaško politiko ter bila takoj ob službo. 
#Pozneje sem kot podpornica Demokratske stranke potovala po vsej Srbiji vse do ponovne izgube službe oktobra 1998, ko je bil taisti Vučić, ki je danes predsednik Srbije, minister za informiranje. 
#Nisem nekdo, ki si iz tega dela zasluge in ki zbira politične točke. Sem le umetnica in imam samo eno željo, da na oblast pride kaka normalna osebnost, da se naš dan ne bo več začenjal z Vučićevim žalostnim obrazom, ob katerem mi gre na bruhanje.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

V svoji svobodoljubnosti je zelo blizu nazorom tako umorjenega demokratičnega predsednika [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] kot tudi daljnovidnosti njegovega „predhodnika“ in njenega moža – [[zgodovinar]]ja [[Ivan Đurić|Ivana Đurića]]. Po njenem mnenju imajo tudi današnji množični protesti srbskih [[študent]]ov „blokaderjev“ domovinsko pravico; saj že poldrugo leto zahtevajo od vlade preglednost zaradi [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška na novosadski železniški postaji]] na nič hudega sluteče &quot;prolaznike&quot; kakor tudi odpravo domnevne [[korupcija|korupcije]]. Brez zadržkov se zgraža nad surovim obračunavanjem z [[opozicija|opozicijo]] ne le prek državnih [[občilo|medijev]], ampak tudi z nasilnimi izgredi [[policija|policijske]] [[država|države]] zoper miroljubne mlade oporečnike.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Biljana%20Vilimon&amp;mid=38C60DB522C1A5509CA538C60DB522C1A5509CA5&amp;ajaxhist=0|title=Verujem u kosmičku pravdu - 15. mart će nam doneti radost|publisher= Insajder Video|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=12. marec 2025|accessdate=11. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

== Zasebno življenje ==
=== Poroka s Petrom Jankovićem ===
Nekaj časa je hodila s filmskim producentom Petrom Jankovićem in se nato odločila za poroko; ker se nekako nista mogla prav ujeti, se je od njega kljub njegovi vplivnosti, premožnosti in tudi od nje priznani lepoti vedno bolj oddaljevala. Ni pa nikakor hotela ostati sama in je le čakala priložnosti, da se od njega loči, čim najde primernega sopotnika; tako sta se čez nekaj let res ločila, vendar je z njegovo družino ostala še naprej v dobrih odnosih, &quot;kajti od njih se ni ločila&quot;.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt je pokosila!|publisher=stil.kurir.rs|author=Glossy|place=Beograd|language=sr|date=23. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}&lt;/ref&gt; 

Leta 1979 je Biljana s Petrom rodila hčer Aleksandro, [[Grafično oblikovanje|grafično oblikovalko]], ki je oktobra 2009 rodila hčer Dunjo, novembra 2013 pa hčer Zojo.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

=== &quot;Velika ljubezen&quot; z Ivanom Đurićem ===
Slikarka Vilemonova je bila poročena tudi z znanim akademikom, zgodovinajem in politikom [[Ivan Đurić|Ivanom Đurićem]]; njo so imenovali [[Brigitte Bardot|Brižit Bardo]], a njega [[John F. Kennedy|Srbski Kenedi]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://happytv.rs/glamur/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi/588953/|title= BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi!|publisher=BSC Happy Portal |author=|place=Београд|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=4. maj 2026}}&lt;/ref&gt; 

Ona sama sicer poudarja, da se nikoli ni imela za pretirano lepo žensko; pa je v vsakdanjih pogovorih vendarle veljala za „femme fatale“ – tj. „usodno žensko“; kar se je pokazalo tudi v Ivanovem primeru. Ko se je zagledala v mladega in čednega profesorja, se je zarotila, da ga bo omrežila, čeprav je bila sorazmerno srečno poročena s slavnim filmskim podjetnikom [[Petar Janković|Petrom Jankovićem]], ki je tudi nekaj dal na svoj zunanji videz. Ni ji pa več zadostovala zunanja lepota, ki je niti Biljana ni tajila. Đurić je bil pravi lepotec in magnet za ženski svet, čigar čarov pa se niti ni branil — tudi v skladu s svojimi svobodomiselnimi nazori, ki so se ujemali z njenimi. Spominjali so se ga kot mladega, lepega in pametnega profesorja. ''&quot;Srbskega Kenedija&quot;'' so ga mediji imenovali zaradi podobne starosti in videza z umorjenim ameriškim predsednikom, medtem ko so njegovo &quot;veliko ljubezen&quot; Biljano imenovali ''&quot;Brižit Bardo&quot;'' — tudi zaradi podobnosti s to znano filmsko igralko.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/654075/ivan-djuric-slobodan-milosevic-jugoslavija-srpski-kenedi|title=ON JE BIO SRPSKI KENEDI: Zamalo je pobedio Slobu i Vuka 1990. godine, a o njemu se MALO ZNA!|publisher=Espreso.co.rs |author=|place=Beograd|language=sr|date=31. oktober 2020|accessdate=8. maj 2026}}&lt;/ref&gt; Bil je, kot je govoril [[Miroslav Karaulac]], po splošnem mnenju res &quot;[[demon|hudičevo]] čeden&quot;.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://sandzacke.rs/metromahala/godisnjica-smrti-ivana-djurica-vizantolog-i-politicki-mislilac-kojeg-srbija-nije-znala-sacuvati/|title=Godišnjica smrti Ivana Đurića: Vizantolog i politički mislilac kojeg Srbija nije znala sačuvati|publisher=Sandžačke vesti.rs|author=|place=|language=sr|date=8. januar 2026|accessdate=4. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

Njegovo družinsko življenje je bilo — podobno kot njeno — vse prej kot mirno, srečno in urejeno; bilo je celo zelo razburkano in neurejeno, saj je imel več razmerij, iz katerih se je rodilo več otrok; in prav vsak otrok je bil od druge matere. Ivan je imel namreč tri hčere in enega sina, a z Biljano nista imela otrok. V prejšnjem zakonu pa se Biljana ni počutila srečno in ji je prihajala na misel ločitev:

:Vedno pogosteje sem razmišljala o odhodu in če sem želela biti z nekom drugim, je moral biti lepši od Petra, kar je bilo skoraj nemogoče. In potem sem v NIN-u naletela na intervju zgodovinarja Ivana Đurića glede njegove knjige »Somrak Bizanca« (1984) in ko sem videla tistega lepega bizantologa, sem pomislila, da lahko samo on zasede Petrovo mesto. Izrezala sem njegovo fotografijo, jo dala v zvezek in pokazala Petru: »Če se kdaj ločiva, bo moj.« 
Ni ji verjel, da misli resno; vendar je do tega čez nekaj let res prišlo.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990|title= Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića. Slikarka, pisac i vrlo dobro poznato lice sa TV ekrana. BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi! Biljani Vilimon vreme ne može ništa, ovako izgleda!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=7. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Bratova smrt ===
Huje kot si je sploh mogla kdaj predstavljati, pa je posegla v njeno brezskrbno in lahkomiselno življenje slavne zvezde, ki bi zlahka po nasvetu svoje okolice in lastnem nagnjenju postala tudi [[filmski igralec|filmska igralka]], nepričakovana in nenadna smrt njenega brata Zorana. Otroštvo je ona v težkem povojnem času brezskrbno in brez pomanjkanja preživljala v krogu svojih najdražjih, med katerimi ji je v najlepšem spominu ostal brat:
:„Komaj se spominjam svojega otroštva. To obdobje večinoma povezujem z bratom in igro z njim. Že kot majhna deklica sem vedela, da bom slavna. Vedno sem se zbujala vesela, nikoli namrščena; imam nekakšno energijo, ki so mi jo očitno dali neki predniki. Odraščala sem obkrožena z mnogimi obrazi. Moj stric je bil [[Ratko Dražević]] (1918-1992)&lt;ref&gt;[http://www.novosti.rs/dodatni_sadrzaj/clanci.119.html:410252-Podrum-Ozne---streliste#.UP-MluRVzi0.facebook Podrum Ozne — strelište | Ostali članci | Novosti.rs]&lt;/ref&gt;, ki je s svojim vplivom zaznamoval celotno moje življenje. Takoj po drugi svetovni vojni je bil v Ameriki protiobveščevalni častnik, uradno pa je delal pri &quot;Genexu&quot;, po katerem je bil ravnatelj [[Avala Film|Avala Filma]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/1757529/udbas-prvi-direktor-avale-izvolite-samo-da-znate-odavde-nijedna-nije-izasla-a-da-nije-bila-jena|title=UDBAŠ PRVI DIREKTOR AVALE: Izvolite, samo da znate, odavde nijedna nije izašla a da nije bila j**ena! |publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. april 2015|accessdate=12. maj 2026}}&lt;/ref&gt; Vedno sem bila obkrožena z znanimi ljudmi, še posebej iz sveta umetnosti, zato sem predvidevala, da bom tudi sama v tem krogu.“&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990|title= Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića. Slikarka, pisac i vrlo dobro poznato lice sa TV ekrana. BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi! Biljani Vilimon vreme ne može ništa, ovako izgleda!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=7. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

Ničesar je ni moglo vznemiriti ali vznejevoljiti, saj jo je navdajalo s samozaupanjem njej ljubo delo, kakor tudi ljudje, s katerimi se je  srečevala. Iztiriti je niso uspele niti ločitev niti ljubezenske pustolovščine. Tedaj pa jo je ko grom z vedrega neba udarila izguba njej najljubše osebe.
{|
|-
! Njegova smrt ju je pokosila&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://direktno.rs/magazin/zabava/poznati/379517/biljana-vilimon-zivot-lomovi-sudbina-karijera-porodica.html#google_vignette|title= Srpska Brižit Bardo: Njegova smrt me je pokosila|publisher=direktno.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=28. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Njegova smrt jo je pokosila
|-
| &lt;blockquote&gt;Od brata Zorana bila sam starija dve godine. Kada je on umro usled konzumiranja narkotika, počela sam da se preispitujem... Najstrašnije kada nekog izgubite jeste to što počnete sebi da postavljate pitanja koja niste postavljali dok je taj neko bio među živima. Stigao me je strah da sam ga svojom željom da budem jedinica, da budem glavna, zapravo sputala... To propadanje je strašno velika tuga, osećanje beznadežnosti. U tom periodu je mene spasio isključivo posao. Osoba sam koja se suočava sa svojim strahovima i dilemama. Nisam neko ko nešto krije pod tepih. Mogu da kažem kako sam najdragocenije stvari o životu naučila baš tada. To mi je kasnije pomoglo da sve nazivam pravim imenom.&lt;br&gt;
Jedini spas videla sam u tome da odem kod psihijatra. Nisam znala kako drugačije da pomognem sebi. Moraš sebi da priznaš da nisi najpametniji i najjači. Četiri godine sam kao đak odlazila u Palmotićevu ulicu na razgovore. Nisu bila laka ta suočavanja, ali su mi pomogla da kasnije bolje prihvatam ljubavi, prijateljstva, neprijateljstva i slično.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Bila sem dve leti starejša od svojega brata Zorana. Ko je umrl zaradi odvisnosti od [[mamilo |mamil ]], sem se začela spraševati. Najstrašnejše, ko nekoga izgubiš, je, da si začneš postavljati vprašanja, ki si jih nisi postavljal, ko je bila ta oseba še živa. Popadel me je strah, da sem ga s svojo željo, da bi bila edinka, da bi bila glavna, pravzaprav ovirala. To propadanje je strašno velika žalost, občutek brezupnosti. V tistem obdobju me je rešilo le delo. Sem človek, ki se sooča s svojimi strahovi in dilemami. Nisem nekdo, ki stvari pometa pod preprogo. Lahko rečem, da sem se takrat naučila najdragocenejših stvari o življenju. To mi je kasneje pomagalo, da sem vse poimenovala s pravim imenom.&lt;br&gt;
Edino rešitev sem videl v obisku [[psihiater|psihiatra]]. Nisem vedela, kako naj si drugače pomagam. Priznati si moraš, da nisi najpametnejši in najmočnejši. Štiri leta sem kot šolarka hodila na pogovore na Palmotićevo ulico. Ta soočenja niso bila lahka; so pa mi pomagala, da sem bolje sprejela ljubezen, prijateljstvo, sovraštvo in podobno.
&lt;/blockquote&gt;
|}
Njena mama Nana je hodila k psihiatru, ker je hotela rešiti v mamilih se utapljajočega ji sina. Biljana si takrat ni mogla predstavljati, da bo kmalu tudi ona sama začela hoditi k isti zdravnici, k [[Zorka Lopičić|Zorki Lopičićevi]], ki ji je potrpežljivo poskušala pomagati v iskanju načina, kako se postaviti v neko razumno oddaljenost tako od mrtvih kot od živih, da se življenje lahko nadaljuje. Najbolj jo je grizla vest glede tega, &quot;koliko je komu pomagala in koliko ne&quot;. Materi je dala namreč psihiatrinja za časa Zoranovega življenja za Biljanine pojme  neverjeten nasvet:
:Odvisnik potegne za seboj celo družino in da zato mora izbirati med njim in nami. Tedaj mi je mati dejala, da se je odločila, da bo odpisala brata in se borila za drugi del družine. To ni doseglo moje zavesti, zvenelo je grozno, kruto. In v trenutku, ko je umrl, sem se resnično zlomila. Nisem se več zavedala, kdo sem, kaj sem; v tistem trenutku nisem imela nobenih želja ali načrtov več. Nisem vedela, kako se spopasti z izgubo, in potem so me ti pogovori zaznamovali za vsa prihodnja leta.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

Zoranova smrt je vplivala na družinske okoliščine tudi ugodno, saj je odnos z mamo postal svobodnejši in tesnejši, ko je odšel njen Zoran, na katerega je bila zelo navezana. 1986 je redkokdo umiral zaradi mamil in je zato zlasti očeta okolica ostro obsojala: „Kako da si mu dovolil jemanje mamil; kako da si mu zgradil kafič na [[Kopaonik]]u, da bi se tam zbirali odvisniki!“ Biljani je ostal v spominu le obup, strah in pekoča vest, kar je popolnoma zamrznilo vsa njena čustva, in se je morala celo njena hčerka preseliti k starim staršem, saj v takem stanju ni bila sposobna biti ne mati, ne hči, ne žena.

Ko je bil Zoran še živ, ji je ostalo v spominu le to, kako jo je v njihovem stanovanju — takrat so živeli še na Jevrejski na [[Drorćol]]u — proseč za pomoč gledal s svojimi plavimi očmi, da bi mu pomagala rešiti se iz pekla drog. Ona pa takrat tega ni mogla dojeti, saj sta ji bila pomembnejša njen zakon in otrok in je komaj čakala, da Zoran čimprej odide, da ga Aleksandra ne bi našla v takšnem stanju, ko se bo vrnila iz šole. Tega si Biljana ne more niti do danes odpustiti.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.hellomagazin.rs/celebrity-news/biljana-vilimon-intervju/|title= Biljana Vilimon o odnosu sa ćerkom Aleksandrom: Samo jednom me je oslovila sa mama, bolan proces samooptuživanja|publisher=hellomagazin.rs|author=Stana Luković|place=Beograd|language=sr|date=2. januar 2026|accessdate=12. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Smrtonosna bolezen ===
Ni pa bila to edina preskušnja: odkrili so ji smrtonosno bolezen. Nekaj let po [[Operacija Zavezniška sila|Natovem bombardiranju]] 1999 je po njenem mnenju prav zaradi radioaktivnega sevanja dobila raka na [[jajčnik]]ih in nato še na [[ščitnica|ščitnici]], ker je s preluknjane in uničene strehe zbirala ostanke šrapnelov.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}&lt;/ref&gt; Temu sta sledili dve operaciji benignega in dve malignega tumorja.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}&lt;/ref&gt; Od takrat njeno ime povezujejo z dejstvom, da je premagala bolezen; ona pa se s tem ne strinja:
{|
|-
! Pobedila je podmuklu bolest&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt ju je pokosila!|publisher=stil.kurir.rs|author=Glossy|place=Beograd|language=sr|date=23. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Premagala je potuhnjeno bolezen
|-
| &lt;blockquote&gt; Ne mogu ja da pobedim bolest, pobedila ju je medicina. Da nisam otišla kod doktora na vreme, da taj lekar nije bio vrhunski i da kao pacijent nisam bila poslušna, pitanje je šta bi se desilo... Ja sam radila sve ono što su mi doktori govorili. Prvo, bolest zaista nisam krila, a drugo, nisam ni gazila po tome. Gledam ljude kako non-stop pričaju o bolestima što je neukusno onoliko koliko i ako se to krije i o tome ćuti. &lt;br&gt;
Ne kaže se bez razloga da je bolest Božija poseta jer u trenucima kada si bolestan imaš šansu da naučiš nešto i izvučeš pouke o tome kako si sebe trošio. Najbitnije je da se mislima vratiš unazad i vidiš kako si to koristio svoju energiju.
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Bolezni ne morem premagati; premagala jo je [[medicina]]. Če ne bi šla pravočasno k zdravniku, če ta zdravnik ne bi bil vrhunski in če ne bi bila kot pacientka ubogljiva, je vprašanje, kaj bi se zgodilo... Naredila sem vse, kar so mi zdravniki rekli. Prvič, bolezni res nisem skrivala, in drugič, niti je nisem pohodila. Vidim ljudi, ki nenehno govorijo o boleznih, kar je prav tako neokusno kot to, da jo skrivajo in molčijo o njej. &lt;br&gt;
Ni brez razloga rečeno, da je bolezen Božji obisk; v trenutkih namreč, ko si bolan, imaš priložnost, da se nekaj naučiš in se iz tega poučiš o tem, kako si se zapravil. Najpomembneje je, da se s svojimi mislimi vrneš nazaj in pregledaš, kako si porabljal svojo energijo.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Mirno tretje obdobje ===
Tretje življenjsko obdobje želi preživljati ustvarjalno in dihajoč s polnimi pljuči. Vsak dan prepešači okrog deset kilometrov – najraje po [[Kalemegdan]]u; med sprehodi dobiva navdihe, ki jih pozneje prenaša kot slike na platno ali kot spise na papir. Od dela na televiziji se je poslovila v letu [[covid-19|koronine]] vseokužbe ter ji je tako ostalo več časa za slikanje, pisateljevanje in druženje. 

Obdobje [[covid-19|korone]] obdeljuje v romanu ''»Nismo na isti ladji« (&quot;Nismo na istom brodu&quot;)'', kjer v šaljivi obliki izraža tudi svoje nestrinjanje z diktatorsko oblastjo in njeno oblastnostjo; na jetra ji gre tudi sedanji srbski presednik [[Aleksandar Vučić|Vučić]], ki ga v knjigi imenuje &quot;Dobročinitelja&quot; in ga duhovito smeši, ker je na vseh svojih položajih surovo preganjal oporečništvo, s katerim se je Biljana strinjala in zato tudi izgubljala službo.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}&lt;/ref&gt; 
Avtobiografija ''»Selfi«'' prinaša na prefinjen način oris njenega življenja, umetniškega delovanja in svetovnega nazora.
2022 pa je izšel njen roman ''»Moje življenje z Begbedejem« (&quot;Moj život sa Begbedeom&quot;)'', ki govori o njeni ljubezenski zvezi s francoskim pisateljem [[Frédéric Beigbeder|Frederikom Begbedejem]], ki pa je 15 let mlajši od nje:
:&quot;Mlajše moške ljubim samo v romanih. Zasebno ljubim starejše moške. Ampak obstaja težava: pri mojih letih so starejši moški stari po 100 let,&quot; je povedala 71-letna umetnica, katere življenje je polno vzponov in padcev.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
Ne taji sicer, da jo je razburkano morje življenja premetavalo tudi skozi resnične ljubezenske pustolovščine; vsemu temu pa je po bratovi smrti dala slovo in danes živi sama le za svojo družino in umetniško ustvarjanje: s peresom piše knjige, a s čopičem riše slike ter z zdravim načinom življenja zvito skriva svoja leta.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot|title=MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život...|publisher=novosti.rs|author=С. Видачковић/S. Vidačković|place=Београд|language=sr|date=25. avgust 2022|accessdate=4. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

== Dela ==
=== Njene knjige ===
#''Crtati je teško, ali…''. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd 1997.
#''Učimo da crtamo''. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd 1998.
#''Putovanje u Wiesbaden''. Čigoja štampa, Beograd.
#''Willimon u Haosu''. Čigoja štampa, Beograd.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srbinovski-art.com/autor.php?id=1150|title=Biljana Vilimon - Autori|publisher=Aukcijska Kuća Srbinovski|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
#''&quot;Nismo na istom brodu&quot;'' (»Nismo na isti ladji«). Dereta, 2021&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
#''Selfi''. Vukotić Media, Beograd 2022.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.knjizare-vulkan.rs/domace-biografije-memoari-dnevnici-pisma/49250-selfi|title= SELFI - Biljana Vilimon|publisher=VUKOTIĆ MEDIA|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
#''Moj život sa Begbedeom'' (»Moje življenje z Begbedejem«). Beograd 2022.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot|title=MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život...|publisher=novosti.rs|author=С. Видачковић/S. Vidačković|place=Београд|language=sr|date=25. avgust 2022|accessdate=4. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Samostojne razstave ===
#1977. - Beograd, Galerija 73
#1978. - Rim ( Italija) Galleria CIL
#1980. - Čikago (SAD), D. Erlien Gallery, Milvoki (SAD), Gallery 700
#1984. - Beograd, Galerija Kulturnog centra Beograda
#1996. - Beograd, Galerija Kulturnog centra Beograda
#1998. - Beograd, Galerija Atrium
#1999. - Beograd, Galerija Kulturnog centra Beograda
#2005. - Beograd, Galerija ULUS-a
#2006. - Beograd, Galerija HAOS
#2011. - Beograd, Arte Galerija&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srbinovski-art.com/autor.php?id=1150|title=Biljana Vilimon - Autori|publisher=Aukcijska Kuća Srbinovski|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Nagrade in priznanja ===
#1981. - DUBROVNIK - Dubrovniški salon, prva nagrada za risbo
#1982. - BEOGRAD - Risba in mala plastika, nagrada Društva likovnih umetnikov Beograda, nagrada za risbo
#1982. - PRIJEPOLJE - Mileševo 82., prva nagrada (z Miodragom B. Protićem) Beli anđeo, nagrada za risbo
#1982. - CETINJE - Likovni salon, 13. november, nagrada RSIZ za kulturo Črne gore, nagrada za risbo
#1984. - SOMBOR - Osmi trienale sodobne jugoslovanske risbe, nagrada Somborske likovne jeseni, nagrada za risbo
#1985. - KARLOVAC - Četrti BAJ, nagrada Sklada za napredek likovnih umetnosti Moše Pijade - Beograd, nagrada za akvarel
#1987. - KARLOVAC - Peti BAJ, nagrada za akvarel
#1987. - ZAGREB - 11. zagrebška razstava jugoslovanskih risb, nagrada za risbo
#1989. - ZAGREB - 12. zagrebška razstava jugoslovanskih risb, nagrada za risbo
#1993. – ČAČAK - Memorijal Nadežde Petrović - Velika nagrada, nagrada za slikarstvo
#1994. - BEOGRAD, 1. jugoslovanski festival dokumentarnega in kratkega filma - glavna avtorska nagrada za izjemno delo in inovativnost v video filmu Zbogom, iz serije Galerija skrivnosti.
#1996. - BAR, 2. mednarodni TV festival - nagrada novinarske žirije za inovativnost in izjemen avtorski prispevek k TV ustvarjalnosti, za oddajo Zeleno, iz serije Galerija skrivnosti.
#1998. - BEOGRAD - 29. mednarodni knjižni sejem - nagrada strokovne žirije na področju sodobnega poučevanja - Srebrna tabla in posebna diploma za knjigo Učimo se risati, ki jo je izdal Zavod za učbenike in učna sredstva iz Beograda.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srbinovski-art.com/autor.php?id=1150|title=Biljana Vilimon - Autori|publisher=Aukcijska Kuća Srbinovski|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Ocena ===
{|
|-
! Dali ćete je prepoznati?&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Ali jo boste prepoznali?
|-
| &lt;blockquote&gt; Biljana Vilimon ostaje primer kako se može uspešno balansirati između javne i privatne sfere, a da se pri tom ne izgubi autentičnost. Njeno ime i dalje odjekuje u razgovorima o umetnosti, kulturi i televiziji, a njena prisutnost na društvenim mrežama podseća nas da je ona, uprkos godinama, i dalje dama sa stilom. Biljana je dokaz da su istinska lepota, elegancija i umetnički duh večni – i da se oni ne menjaju s godinama.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Biljana Vilimon ostaja zgled, kako uspešno uravnotežiti javno in zasebno področje, ne da bi pri tem izgubili pristnost. Njeno ime še vedno odmeva v pogovorih o umetnosti, kulturi in televiziji, njena prisotnost na družbenih omrežjih pa nas spominja, da je kljub svojim letom še vedno dama z okusom. Biljana je dokaz, da so prava lepota, uglajenost in umetniški duh večni – in da se z leti ne spreminjajo.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Navedek ===
{{navedek|''„Moj princip je da pamtim samo lepe stvari.”''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/secate-li-se-biljane-vilimon-posecivala-je-institut-za-mentalno-zdravlje-borila-se-sa/xrrr79k|title= SEĆATE LI SE BILJANE VILIMON? Posećivala je institut za mentalno zdravlje, borila se sa opakom bolešću, a umetnica se sad POJAVILA U JAVNOSTI |publisher=blic.rs|author= D.Đ. - V.M.|place=Beograd|language=sr|date=12. december 2019|accessdate=11. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Moje načelo je, da pomnim le lepe reči.”}}

== Glej tudi ==
* [[seznam srbskih slikarjev]]
* [[seznam srbskih pisateljev]]
* [[Razpad Jugoslavije]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sr}}
*[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vilimon-willimon-biljana ВИЛИМОН (Willimon), Биљана | Српска енциклопедија]
*[https://srbinovski-art.com/autor.php?id=1150 Biljana Vilimon — Izložbe i nagrade | Aukcijska Kuća Srbinovski]
*[https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990 Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića | Kurir]
*[https://glossy.espreso.co.rs/poznati/vesti/36297/zivotna-prica-biljana-willimon-avangardna-buntovnica-i-ekscentri Životna priča: Biljana Willimon - Avangardna buntovnica i ekscentrična žena]
*[https://direktno.rs/magazin/zabava/poznati/379517/biljana-vilimon-zivot-lomovi-sudbina-karijera-porodica.html#google_vignette Srpska Brižit Bardo: Njegova smrt me je pokosila | Poznati | Direktno]
*[https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život]

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1951]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski slikarji]]
[[Kategorija:Srbski publicisti]]
[[Kategorija:Srbski televizijski voditelji]]
[[Kategorija:Televizijski voditelji po narodnosti]]
[[Kategorija:Oporečniki]]
[[Kategorija:Pacifisti]]</text>
      <sha1>8azdj7li2xgya08thfaelqjsngnsfqn</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688331</id>
      <parentid>6688330</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T05:21:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Služba */</comment>
      <origin>6688331</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="34065" sha1="chteb5joj3jbz1p0zyz9e8zwoyief1l" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Biljana Vilimon''' — tudi '''Willimon''', [[Srbi|srbska]] [[slikar|slikarka]], [[pisatelj]]ica, [[publicist|publicistka]] in TV-[[voditelj]]ica, * [[15. maj]] [[1951]], [[Novi Pazar]]. Živi in deluje v Beogradu.

'''Biljana Vilimon''' je srbska slikarka in ter voditeljica na [[Beograd|beograjski]] [[televizija|televiziji]]. Javnost jo je spoznala kot sproščeno, skoraj čudaško, vendar odkrito avtorico posebno privlačnih televizijskih vsebin, med katerimi je izstopala oddaja ''„Galerija tajni“ („Galerija skrivnosti“)''&lt;ref&gt;{{Citation|title=Dubravka Zubovic, Biljana Vilimon, Galerija Tajni, TV Beograd.mpg|url=https://www.youtube.com/watch?v=MAMcpJ9pVAM|accessdate=2022-08-10|language=sr-Cyrl-RS}}&lt;/ref&gt;,, v zadnjih nekaj letih pa promovira kulturo v oddaji ''Lagumi'' na televiziji [[Studio B]].&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt je pokosila! (FOTO)|website=stil.kurir.rs|language=sr|access-date=2022-08-10}}&lt;/ref&gt; Prejela je veliko nagrad in priznanj.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srbinovski-art.com/autor.php?id=1150|title=Biljana Vilimon - Autori|publisher=Aukcijska Kuća Srbinovski|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

== Življenjepis ==
Biljana Vilimon se je rodila 15. maja 1951 v Novem Pazarju kot Biljana Panović; njen oče je bil Dragoljub Panović, ki je med drugim bil tudi ravnatelj &quot;Avala Filma&quot;; njena mati, ki je prevzela pri vzgoji tudi očetovo vlogo, je bila Stana. Stari starši, ki jih pa ni poznala, ker so prezgodaj umrli, so bili Jovana i Isidor ter Simona in Vilimon (Willimon);&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.hellomagazin.rs/celebrity-news/biljana-vilimon-intervju/|title= Biljana Vilimon o odnosu sa ćerkom Aleksandrom: Samo jednom me je oslovila sa mama, bolan proces samooptuživanja |publisher=hellomagazin.rs|author=Stana Luković|place=Beograd|language=sr|date=2. januar 2026|accessdate=12. maj 2026}}&lt;/ref&gt; odraščala in študirala pa je v [[Beograd]]u, v čigar središču še zdaj živi v razkošnem stanovanju.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}&lt;/ref&gt; Maturirala je na [[Trinajsta beograjska gimnazija|Trinajsti beograjski gimnaziji]] na [[Banovo brdo|Banovem brdu]] in se vpisala na [[slikarstvo]] na Akademiji uporabnih umetnosti,&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; kjer je diplomirala slikarstvo (1976) ter magistrirala [[zid]]no slikarstvo, [[vitraž]] in [[mozaik]] (1982) pri [[Rajko Nikolić|Rajku Nikoliću]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vilimon-willimon-biljana|title=ВИЛИМОН (Willimon), Биљана|publisher=Српска енциклопедија|author= Љиљана Н. Стошић/Ljiljana N. Stošić|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=12. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

Leta 1986 se je Biljana odločila potegniti črto in prenehati z razposajenim življenjem, in to zaradi tragične smrti svojega brata. Takrat je prevzela za priimek ime svojega starega očeta, ki je bil katoliški Poljak. Ko se je ločila od moža Petra Jankovića in začela gledati v življenju tisto bistveno, ni videla drugega izhoda, ko da se obrne na psihiatra ter je pet let obiskovala Inštitut za duševno zdravje na Palmotičevi ulici. Po tem je sledil težak boj z zahrbtno boleznijo.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/secate-li-se-biljane-vilimon-posecivala-je-institut-za-mentalno-zdravlje-borila-se-sa/xrrr79k|title=SEĆATE LI SE BILJANE VILIMON? Posećivala je institut za mentalno zdravlje, borila se sa opakom bolešću, a umetnica se sad POJAVILA U JAVNOSTI|last=V.M|first=D. Đ-|website=Blic.rs|language=sr|access-date=2022-08-10}}&lt;/ref&gt;

=== Služba ===
Sprejela je povabilo za delo na Beograjski televiziji; to ji je dajalo priložnost, da izrazi svoje talente in da predstavi javnosti tudi svoje slikarske stvaritve. Z uvajanjem vidnih prenovitev in izvirnimi postavitvami je TV-studio, v katerem se je pogovarjala z gosti, spreminjala v zanimiv odrček. Pri tem ni vrtala v ljudi z radovednimi vprašanji, ampak jih je rajši posluša, kar dandanes niti ni samo po sebi umevno niti ni pogosta pojava. V njenih oddajah so nastopali gostje, ki so imeli nenavadne usode in so bili priče različnih časov.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

=== Svobodoljubnost ===
Biljana omenja, kaj jo spodbuja, da se kljub tveganjem opredeljuje za oporečništvo:
#Moj stric je &quot;vzdignil&quot; na noge srbsko opozicijo. 
#Moj oče je bil najbolj goreč podpornik Demokratske stranke in Zorana Đinđića, s katerim se je pogosto srečeval. 
#Moje jasno politično stališče je bilo izraženo že 9. marca 1991&lt;ref&gt;9. marca 1991 so potekale demonstracije študentov in oporečnikov pod vodstvom [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] zoper grožnje jugoslovanskega vrha okrog [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] in [[JLA]], da [[razpad Jugoslavije]] zatre z uporabo vojaške sile.&lt;/ref&gt;, ko sem v neposrednem programu pred kamerami RTS pokazala sredinec in s tem nestrinjanje s takratno hujskaško politiko ter bila takoj ob službo. 
#Pozneje sem kot podpornica Demokratske stranke potovala po vsej Srbiji vse do ponovne izgube službe oktobra 1998, ko je bil taisti Vučić, ki je danes predsednik Srbije, minister za informiranje. 
#Nisem nekdo, ki si iz tega dela zasluge in ki zbira politične točke. Sem le umetnica in imam samo eno željo, da na oblast pride kaka normalna osebnost, da se naš dan ne bo več začenjal z Vučićevim žalostnim obrazom, ob katerem mi gre na bruhanje.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

V svoji svobodoljubnosti je zelo blizu nazorom tako umorjenega demokratičnega predsednika [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] kot tudi daljnovidnosti njegovega „predhodnika“ in njenega moža – [[zgodovinar]]ja [[Ivan Đurić|Ivana Đurića]]. Po njenem mnenju imajo tudi današnji množični protesti srbskih [[študent]]ov „blokaderjev“ domovinsko pravico; saj že poldrugo leto zahtevajo od vlade preglednost zaradi [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška na novosadski železniški postaji]] na nič hudega sluteče &quot;prolaznike&quot; kakor tudi odpravo domnevne [[korupcija|korupcije]]. Brez zadržkov se zgraža nad surovim obračunavanjem z [[opozicija|opozicijo]] ne le prek državnih [[občilo|medijev]], ampak tudi z nasilnimi izgredi [[policija|policijske]] [[država|države]] zoper miroljubne mlade oporečnike.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Biljana%20Vilimon&amp;mid=38C60DB522C1A5509CA538C60DB522C1A5509CA5&amp;ajaxhist=0|title=Verujem u kosmičku pravdu - 15. mart će nam doneti radost|publisher= Insajder Video|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=12. marec 2025|accessdate=11. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

== Zasebno življenje ==
=== Poroka s Petrom Jankovićem ===
Nekaj časa je hodila s filmskim producentom Petrom Jankovićem in se nato odločila za poroko; ker se nekako nista mogla prav ujeti, se je od njega kljub njegovi vplivnosti, premožnosti in tudi od nje priznani lepoti vedno bolj oddaljevala. Ni pa nikakor hotela ostati sama in je le čakala priložnosti, da se od njega loči, čim najde primernega sopotnika; tako sta se čez nekaj let res ločila, vendar je z njegovo družino ostala še naprej v dobrih odnosih, &quot;kajti od njih se ni ločila&quot;.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt je pokosila!|publisher=stil.kurir.rs|author=Glossy|place=Beograd|language=sr|date=23. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}&lt;/ref&gt; 

Leta 1979 je Biljana s Petrom rodila hčer Aleksandro, [[Grafično oblikovanje|grafično oblikovalko]], ki je oktobra 2009 rodila hčer Dunjo, novembra 2013 pa hčer Zojo.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

=== &quot;Velika ljubezen&quot; z Ivanom Đurićem ===
Slikarka Vilemonova je bila poročena tudi z znanim akademikom, zgodovinajem in politikom [[Ivan Đurić|Ivanom Đurićem]]; njo so imenovali [[Brigitte Bardot|Brižit Bardo]], a njega [[John F. Kennedy|Srbski Kenedi]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://happytv.rs/glamur/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi/588953/|title= BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi!|publisher=BSC Happy Portal |author=|place=Београд|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=4. maj 2026}}&lt;/ref&gt; 

Ona sama sicer poudarja, da se nikoli ni imela za pretirano lepo žensko; pa je v vsakdanjih pogovorih vendarle veljala za „femme fatale“ – tj. „usodno žensko“; kar se je pokazalo tudi v Ivanovem primeru. Ko se je zagledala v mladega in čednega profesorja, se je zarotila, da ga bo omrežila, čeprav je bila sorazmerno srečno poročena s slavnim filmskim podjetnikom [[Petar Janković|Petrom Jankovićem]], ki je tudi nekaj dal na svoj zunanji videz. Ni ji pa več zadostovala zunanja lepota, ki je niti Biljana ni tajila. Đurić je bil pravi lepotec in magnet za ženski svet, čigar čarov pa se niti ni branil — tudi v skladu s svojimi svobodomiselnimi nazori, ki so se ujemali z njenimi. Spominjali so se ga kot mladega, lepega in pametnega profesorja. ''&quot;Srbskega Kenedija&quot;'' so ga mediji imenovali zaradi podobne starosti in videza z umorjenim ameriškim predsednikom, medtem ko so njegovo &quot;veliko ljubezen&quot; Biljano imenovali ''&quot;Brižit Bardo&quot;'' — tudi zaradi podobnosti s to znano filmsko igralko.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/654075/ivan-djuric-slobodan-milosevic-jugoslavija-srpski-kenedi|title=ON JE BIO SRPSKI KENEDI: Zamalo je pobedio Slobu i Vuka 1990. godine, a o njemu se MALO ZNA!|publisher=Espreso.co.rs |author=|place=Beograd|language=sr|date=31. oktober 2020|accessdate=8. maj 2026}}&lt;/ref&gt; Bil je, kot je govoril [[Miroslav Karaulac]], po splošnem mnenju res &quot;[[demon|hudičevo]] čeden&quot;.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://sandzacke.rs/metromahala/godisnjica-smrti-ivana-djurica-vizantolog-i-politicki-mislilac-kojeg-srbija-nije-znala-sacuvati/|title=Godišnjica smrti Ivana Đurića: Vizantolog i politički mislilac kojeg Srbija nije znala sačuvati|publisher=Sandžačke vesti.rs|author=|place=|language=sr|date=8. januar 2026|accessdate=4. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

Njegovo družinsko življenje je bilo — podobno kot njeno — vse prej kot mirno, srečno in urejeno; bilo je celo zelo razburkano in neurejeno, saj je imel več razmerij, iz katerih se je rodilo več otrok; in prav vsak otrok je bil od druge matere. Ivan je imel namreč tri hčere in enega sina, a z Biljano nista imela otrok. V prejšnjem zakonu pa se Biljana ni počutila srečno in ji je prihajala na misel ločitev:

:Vedno pogosteje sem razmišljala o odhodu in če sem želela biti z nekom drugim, je moral biti lepši od Petra, kar je bilo skoraj nemogoče. In potem sem v NIN-u naletela na intervju zgodovinarja Ivana Đurića glede njegove knjige »Somrak Bizanca« (1984) in ko sem videla tistega lepega bizantologa, sem pomislila, da lahko samo on zasede Petrovo mesto. Izrezala sem njegovo fotografijo, jo dala v zvezek in pokazala Petru: »Če se kdaj ločiva, bo moj.« 
Ni ji verjel, da misli resno; vendar je do tega čez nekaj let res prišlo.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990|title= Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića. Slikarka, pisac i vrlo dobro poznato lice sa TV ekrana. BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi! Biljani Vilimon vreme ne može ništa, ovako izgleda!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=7. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Bratova smrt ===
Huje kot si je sploh mogla kdaj predstavljati, pa je posegla v njeno brezskrbno in lahkomiselno življenje slavne zvezde, ki bi zlahka po nasvetu svoje okolice in lastnem nagnjenju postala tudi [[filmski igralec|filmska igralka]], nepričakovana in nenadna smrt njenega brata Zorana. Otroštvo je ona v težkem povojnem času brezskrbno in brez pomanjkanja preživljala v krogu svojih najdražjih, med katerimi ji je v najlepšem spominu ostal brat:
:„Komaj se spominjam svojega otroštva. To obdobje večinoma povezujem z bratom in igro z njim. Že kot majhna deklica sem vedela, da bom slavna. Vedno sem se zbujala vesela, nikoli namrščena; imam nekakšno energijo, ki so mi jo očitno dali neki predniki. Odraščala sem obkrožena z mnogimi obrazi. Moj stric je bil [[Ratko Dražević]] (1918-1992)&lt;ref&gt;[http://www.novosti.rs/dodatni_sadrzaj/clanci.119.html:410252-Podrum-Ozne---streliste#.UP-MluRVzi0.facebook Podrum Ozne — strelište | Ostali članci | Novosti.rs]&lt;/ref&gt;, ki je s svojim vplivom zaznamoval celotno moje življenje. Takoj po drugi svetovni vojni je bil v Ameriki protiobveščevalni častnik, uradno pa je delal pri &quot;Genexu&quot;, po katerem je bil ravnatelj [[Avala Film|Avala Filma]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/1757529/udbas-prvi-direktor-avale-izvolite-samo-da-znate-odavde-nijedna-nije-izasla-a-da-nije-bila-jena|title=UDBAŠ PRVI DIREKTOR AVALE: Izvolite, samo da znate, odavde nijedna nije izašla a da nije bila j**ena! |publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. april 2015|accessdate=12. maj 2026}}&lt;/ref&gt; Vedno sem bila obkrožena z znanimi ljudmi, še posebej iz sveta umetnosti, zato sem predvidevala, da bom tudi sama v tem krogu.“&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990|title= Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića. Slikarka, pisac i vrlo dobro poznato lice sa TV ekrana. BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi! Biljani Vilimon vreme ne može ništa, ovako izgleda!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=7. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

Ničesar je ni moglo vznemiriti ali vznejevoljiti, saj jo je navdajalo s samozaupanjem njej ljubo delo, kakor tudi ljudje, s katerimi se je  srečevala. Iztiriti je niso uspele niti ločitev niti ljubezenske pustolovščine. Tedaj pa jo je ko grom z vedrega neba udarila izguba njej najljubše osebe.
{|
|-
! Njegova smrt ju je pokosila&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://direktno.rs/magazin/zabava/poznati/379517/biljana-vilimon-zivot-lomovi-sudbina-karijera-porodica.html#google_vignette|title= Srpska Brižit Bardo: Njegova smrt me je pokosila|publisher=direktno.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=28. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Njegova smrt jo je pokosila
|-
| &lt;blockquote&gt;Od brata Zorana bila sam starija dve godine. Kada je on umro usled konzumiranja narkotika, počela sam da se preispitujem... Najstrašnije kada nekog izgubite jeste to što počnete sebi da postavljate pitanja koja niste postavljali dok je taj neko bio među živima. Stigao me je strah da sam ga svojom željom da budem jedinica, da budem glavna, zapravo sputala... To propadanje je strašno velika tuga, osećanje beznadežnosti. U tom periodu je mene spasio isključivo posao. Osoba sam koja se suočava sa svojim strahovima i dilemama. Nisam neko ko nešto krije pod tepih. Mogu da kažem kako sam najdragocenije stvari o životu naučila baš tada. To mi je kasnije pomoglo da sve nazivam pravim imenom.&lt;br&gt;
Jedini spas videla sam u tome da odem kod psihijatra. Nisam znala kako drugačije da pomognem sebi. Moraš sebi da priznaš da nisi najpametniji i najjači. Četiri godine sam kao đak odlazila u Palmotićevu ulicu na razgovore. Nisu bila laka ta suočavanja, ali su mi pomogla da kasnije bolje prihvatam ljubavi, prijateljstva, neprijateljstva i slično.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Bila sem dve leti starejša od svojega brata Zorana. Ko je umrl zaradi odvisnosti od [[mamilo |mamil ]], sem se začela spraševati. Najstrašnejše, ko nekoga izgubiš, je, da si začneš postavljati vprašanja, ki si jih nisi postavljal, ko je bila ta oseba še živa. Popadel me je strah, da sem ga s svojo željo, da bi bila edinka, da bi bila glavna, pravzaprav ovirala. To propadanje je strašno velika žalost, občutek brezupnosti. V tistem obdobju me je rešilo le delo. Sem človek, ki se sooča s svojimi strahovi in dilemami. Nisem nekdo, ki stvari pometa pod preprogo. Lahko rečem, da sem se takrat naučila najdragocenejših stvari o življenju. To mi je kasneje pomagalo, da sem vse poimenovala s pravim imenom.&lt;br&gt;
Edino rešitev sem videl v obisku [[psihiater|psihiatra]]. Nisem vedela, kako naj si drugače pomagam. Priznati si moraš, da nisi najpametnejši in najmočnejši. Štiri leta sem kot šolarka hodila na pogovore na Palmotićevo ulico. Ta soočenja niso bila lahka; so pa mi pomagala, da sem bolje sprejela ljubezen, prijateljstvo, sovraštvo in podobno.
&lt;/blockquote&gt;
|}
Njena mama Nana je hodila k psihiatru, ker je hotela rešiti v mamilih se utapljajočega ji sina. Biljana si takrat ni mogla predstavljati, da bo kmalu tudi ona sama začela hoditi k isti zdravnici, k [[Zorka Lopičić|Zorki Lopičićevi]], ki ji je potrpežljivo poskušala pomagati v iskanju načina, kako se postaviti v neko razumno oddaljenost tako od mrtvih kot od živih, da se življenje lahko nadaljuje. Najbolj jo je grizla vest glede tega, &quot;koliko je komu pomagala in koliko ne&quot;. Materi je dala namreč psihiatrinja za časa Zoranovega življenja za Biljanine pojme  neverjeten nasvet:
:Odvisnik potegne za seboj celo družino in da zato mora izbirati med njim in nami. Tedaj mi je mati dejala, da se je odločila, da bo odpisala brata in se borila za drugi del družine. To ni doseglo moje zavesti, zvenelo je grozno, kruto. In v trenutku, ko je umrl, sem se resnično zlomila. Nisem se več zavedala, kdo sem, kaj sem; v tistem trenutku nisem imela nobenih želja ali načrtov več. Nisem vedela, kako se spopasti z izgubo, in potem so me ti pogovori zaznamovali za vsa prihodnja leta.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

Zoranova smrt je vplivala na družinske okoliščine tudi ugodno, saj je odnos z mamo postal svobodnejši in tesnejši, ko je odšel njen Zoran, na katerega je bila zelo navezana. 1986 je redkokdo umiral zaradi mamil in je zato zlasti očeta okolica ostro obsojala: „Kako da si mu dovolil jemanje mamil; kako da si mu zgradil kafič na [[Kopaonik]]u, da bi se tam zbirali odvisniki!“ Biljani je ostal v spominu le obup, strah in pekoča vest, kar je popolnoma zamrznilo vsa njena čustva, in se je morala celo njena hčerka preseliti k starim staršem, saj v takem stanju ni bila sposobna biti ne mati, ne hči, ne žena.

Ko je bil Zoran še živ, ji je ostalo v spominu le to, kako jo je v njihovem stanovanju — takrat so živeli še na Jevrejski na [[Drorćol]]u — proseč za pomoč gledal s svojimi plavimi očmi, da bi mu pomagala rešiti se iz pekla drog. Ona pa takrat tega ni mogla dojeti, saj sta ji bila pomembnejša njen zakon in otrok in je komaj čakala, da Zoran čimprej odide, da ga Aleksandra ne bi našla v takšnem stanju, ko se bo vrnila iz šole. Tega si Biljana ne more niti do danes odpustiti.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.hellomagazin.rs/celebrity-news/biljana-vilimon-intervju/|title= Biljana Vilimon o odnosu sa ćerkom Aleksandrom: Samo jednom me je oslovila sa mama, bolan proces samooptuživanja|publisher=hellomagazin.rs|author=Stana Luković|place=Beograd|language=sr|date=2. januar 2026|accessdate=12. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Smrtonosna bolezen ===
Ni pa bila to edina preskušnja: odkrili so ji smrtonosno bolezen. Nekaj let po [[Operacija Zavezniška sila|Natovem bombardiranju]] 1999 je po njenem mnenju prav zaradi radioaktivnega sevanja dobila raka na [[jajčnik]]ih in nato še na [[ščitnica|ščitnici]], ker je s preluknjane in uničene strehe zbirala ostanke šrapnelov.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}&lt;/ref&gt; Temu sta sledili dve operaciji benignega in dve malignega tumorja.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}&lt;/ref&gt; Od takrat njeno ime povezujejo z dejstvom, da je premagala bolezen; ona pa se s tem ne strinja:
{|
|-
! Pobedila je podmuklu bolest&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt ju je pokosila!|publisher=stil.kurir.rs|author=Glossy|place=Beograd|language=sr|date=23. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Premagala je potuhnjeno bolezen
|-
| &lt;blockquote&gt; Ne mogu ja da pobedim bolest, pobedila ju je medicina. Da nisam otišla kod doktora na vreme, da taj lekar nije bio vrhunski i da kao pacijent nisam bila poslušna, pitanje je šta bi se desilo... Ja sam radila sve ono što su mi doktori govorili. Prvo, bolest zaista nisam krila, a drugo, nisam ni gazila po tome. Gledam ljude kako non-stop pričaju o bolestima što je neukusno onoliko koliko i ako se to krije i o tome ćuti. &lt;br&gt;
Ne kaže se bez razloga da je bolest Božija poseta jer u trenucima kada si bolestan imaš šansu da naučiš nešto i izvučeš pouke o tome kako si sebe trošio. Najbitnije je da se mislima vratiš unazad i vidiš kako si to koristio svoju energiju.
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Bolezni ne morem premagati; premagala jo je [[medicina]]. Če ne bi šla pravočasno k zdravniku, če ta zdravnik ne bi bil vrhunski in če ne bi bila kot pacientka ubogljiva, je vprašanje, kaj bi se zgodilo... Naredila sem vse, kar so mi zdravniki rekli. Prvič, bolezni res nisem skrivala, in drugič, niti je nisem pohodila. Vidim ljudi, ki nenehno govorijo o boleznih, kar je prav tako neokusno kot to, da jo skrivajo in molčijo o njej. &lt;br&gt;
Ni brez razloga rečeno, da je bolezen Božji obisk; v trenutkih namreč, ko si bolan, imaš priložnost, da se nekaj naučiš in se iz tega poučiš o tem, kako si se zapravil. Najpomembneje je, da se s svojimi mislimi vrneš nazaj in pregledaš, kako si porabljal svojo energijo.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Mirno tretje obdobje ===
Tretje življenjsko obdobje želi preživljati ustvarjalno in dihajoč s polnimi pljuči. Vsak dan prepešači okrog deset kilometrov – najraje po [[Kalemegdan]]u; med sprehodi dobiva navdihe, ki jih pozneje prenaša kot slike na platno ali kot spise na papir. Od dela na televiziji se je poslovila v letu [[covid-19|koronine]] vseokužbe ter ji je tako ostalo več časa za slikanje, pisateljevanje in druženje. 

Obdobje [[covid-19|korone]] obdeljuje v romanu ''»Nismo na isti ladji« (&quot;Nismo na istom brodu&quot;)'', kjer v šaljivi obliki izraža tudi svoje nestrinjanje z diktatorsko oblastjo in njeno oblastnostjo; na jetra ji gre tudi sedanji srbski presednik [[Aleksandar Vučić|Vučić]], ki ga v knjigi imenuje &quot;Dobročinitelja&quot; in ga duhovito smeši, ker je na vseh svojih položajih surovo preganjal oporečništvo, s katerim se je Biljana strinjala in zato tudi izgubljala službo.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}&lt;/ref&gt; 
Avtobiografija ''»Selfi«'' prinaša na prefinjen način oris njenega življenja, umetniškega delovanja in svetovnega nazora.
2022 pa je izšel njen roman ''»Moje življenje z Begbedejem« (&quot;Moj život sa Begbedeom&quot;)'', ki govori o njeni ljubezenski zvezi s francoskim pisateljem [[Frédéric Beigbeder|Frederikom Begbedejem]], ki pa je 15 let mlajši od nje:
:&quot;Mlajše moške ljubim samo v romanih. Zasebno ljubim starejše moške. Ampak obstaja težava: pri mojih letih so starejši moški stari po 100 let,&quot; je povedala 71-letna umetnica, katere življenje je polno vzponov in padcev.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
Ne taji sicer, da jo je razburkano morje življenja premetavalo tudi skozi resnične ljubezenske pustolovščine; vsemu temu pa je po bratovi smrti dala slovo in danes živi sama le za svojo družino in umetniško ustvarjanje: s peresom piše knjige, a s čopičem riše slike ter z zdravim načinom življenja zvito skriva svoja leta.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot|title=MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život...|publisher=novosti.rs|author=С. Видачковић/S. Vidačković|place=Београд|language=sr|date=25. avgust 2022|accessdate=4. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

== Dela ==
=== Njene knjige ===
#''Crtati je teško, ali…''. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd 1997.
#''Učimo da crtamo''. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd 1998.
#''Putovanje u Wiesbaden''. Čigoja štampa, Beograd.
#''Willimon u Haosu''. Čigoja štampa, Beograd.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srbinovski-art.com/autor.php?id=1150|title=Biljana Vilimon - Autori|publisher=Aukcijska Kuća Srbinovski|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
#''&quot;Nismo na istom brodu&quot;'' (»Nismo na isti ladji«). Dereta, 2021&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
#''Selfi''. Vukotić Media, Beograd 2022.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.knjizare-vulkan.rs/domace-biografije-memoari-dnevnici-pisma/49250-selfi|title= SELFI - Biljana Vilimon|publisher=VUKOTIĆ MEDIA|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
#''Moj život sa Begbedeom'' (»Moje življenje z Begbedejem«). Beograd 2022.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot|title=MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život...|publisher=novosti.rs|author=С. Видачковић/S. Vidačković|place=Београд|language=sr|date=25. avgust 2022|accessdate=4. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Samostojne razstave ===
#1977. - Beograd, Galerija 73
#1978. - Rim ( Italija) Galleria CIL
#1980. - Čikago (SAD), D. Erlien Gallery, Milvoki (SAD), Gallery 700
#1984. - Beograd, Galerija Kulturnog centra Beograda
#1996. - Beograd, Galerija Kulturnog centra Beograda
#1998. - Beograd, Galerija Atrium
#1999. - Beograd, Galerija Kulturnog centra Beograda
#2005. - Beograd, Galerija ULUS-a
#2006. - Beograd, Galerija HAOS
#2011. - Beograd, Arte Galerija&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srbinovski-art.com/autor.php?id=1150|title=Biljana Vilimon - Autori|publisher=Aukcijska Kuća Srbinovski|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Nagrade in priznanja ===
#1981. - DUBROVNIK - Dubrovniški salon, prva nagrada za risbo
#1982. - BEOGRAD - Risba in mala plastika, nagrada Društva likovnih umetnikov Beograda, nagrada za risbo
#1982. - PRIJEPOLJE - Mileševo 82., prva nagrada (z Miodragom B. Protićem) Beli anđeo, nagrada za risbo
#1982. - CETINJE - Likovni salon, 13. november, nagrada RSIZ za kulturo Črne gore, nagrada za risbo
#1984. - SOMBOR - Osmi trienale sodobne jugoslovanske risbe, nagrada Somborske likovne jeseni, nagrada za risbo
#1985. - KARLOVAC - Četrti BAJ, nagrada Sklada za napredek likovnih umetnosti Moše Pijade - Beograd, nagrada za akvarel
#1987. - KARLOVAC - Peti BAJ, nagrada za akvarel
#1987. - ZAGREB - 11. zagrebška razstava jugoslovanskih risb, nagrada za risbo
#1989. - ZAGREB - 12. zagrebška razstava jugoslovanskih risb, nagrada za risbo
#1993. – ČAČAK - Memorijal Nadežde Petrović - Velika nagrada, nagrada za slikarstvo
#1994. - BEOGRAD, 1. jugoslovanski festival dokumentarnega in kratkega filma - glavna avtorska nagrada za izjemno delo in inovativnost v video filmu Zbogom, iz serije Galerija skrivnosti.
#1996. - BAR, 2. mednarodni TV festival - nagrada novinarske žirije za inovativnost in izjemen avtorski prispevek k TV ustvarjalnosti, za oddajo Zeleno, iz serije Galerija skrivnosti.
#1998. - BEOGRAD - 29. mednarodni knjižni sejem - nagrada strokovne žirije na področju sodobnega poučevanja - Srebrna tabla in posebna diploma za knjigo Učimo se risati, ki jo je izdal Zavod za učbenike in učna sredstva iz Beograda.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srbinovski-art.com/autor.php?id=1150|title=Biljana Vilimon - Autori|publisher=Aukcijska Kuća Srbinovski|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Ocena ===
{|
|-
! Dali ćete je prepoznati?&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Ali jo boste prepoznali?
|-
| &lt;blockquote&gt; Biljana Vilimon ostaje primer kako se može uspešno balansirati između javne i privatne sfere, a da se pri tom ne izgubi autentičnost. Njeno ime i dalje odjekuje u razgovorima o umetnosti, kulturi i televiziji, a njena prisutnost na društvenim mrežama podseća nas da je ona, uprkos godinama, i dalje dama sa stilom. Biljana je dokaz da su istinska lepota, elegancija i umetnički duh večni – i da se oni ne menjaju s godinama.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Biljana Vilimon ostaja zgled, kako uspešno uravnotežiti javno in zasebno področje, ne da bi pri tem izgubili pristnost. Njeno ime še vedno odmeva v pogovorih o umetnosti, kulturi in televiziji, njena prisotnost na družbenih omrežjih pa nas spominja, da je kljub svojim letom še vedno dama z okusom. Biljana je dokaz, da so prava lepota, uglajenost in umetniški duh večni – in da se z leti ne spreminjajo.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Navedek ===
{{navedek|''„Moj princip je da pamtim samo lepe stvari.”''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/secate-li-se-biljane-vilimon-posecivala-je-institut-za-mentalno-zdravlje-borila-se-sa/xrrr79k|title= SEĆATE LI SE BILJANE VILIMON? Posećivala je institut za mentalno zdravlje, borila se sa opakom bolešću, a umetnica se sad POJAVILA U JAVNOSTI |publisher=blic.rs|author= D.Đ. - V.M.|place=Beograd|language=sr|date=12. december 2019|accessdate=11. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Moje načelo je, da pomnim le lepe reči.”}}

== Glej tudi ==
* [[seznam srbskih slikarjev]]
* [[seznam srbskih pisateljev]]
* [[Razpad Jugoslavije]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sr}}
*[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vilimon-willimon-biljana ВИЛИМОН (Willimon), Биљана | Српска енциклопедија]
*[https://srbinovski-art.com/autor.php?id=1150 Biljana Vilimon — Izložbe i nagrade | Aukcijska Kuća Srbinovski]
*[https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990 Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića | Kurir]
*[https://glossy.espreso.co.rs/poznati/vesti/36297/zivotna-prica-biljana-willimon-avangardna-buntovnica-i-ekscentri Životna priča: Biljana Willimon - Avangardna buntovnica i ekscentrična žena]
*[https://direktno.rs/magazin/zabava/poznati/379517/biljana-vilimon-zivot-lomovi-sudbina-karijera-porodica.html#google_vignette Srpska Brižit Bardo: Njegova smrt me je pokosila | Poznati | Direktno]
*[https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život]

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1951]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski slikarji]]
[[Kategorija:Srbski publicisti]]
[[Kategorija:Srbski televizijski voditelji]]
[[Kategorija:Televizijski voditelji po narodnosti]]
[[Kategorija:Oporečniki]]
[[Kategorija:Pacifisti]]</text>
      <sha1>chteb5joj3jbz1p0zyz9e8zwoyief1l</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688332</id>
      <parentid>6688331</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T05:23:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* &quot;Velika ljubezen&quot; z Ivanom Đurićem */</comment>
      <origin>6688332</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="34048" sha1="opy507jyq523fiacf9wxtg8hpwh0z53" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Biljana Vilimon''' — tudi '''Willimon''', [[Srbi|srbska]] [[slikar|slikarka]], [[pisatelj]]ica, [[publicist|publicistka]] in TV-[[voditelj]]ica, * [[15. maj]] [[1951]], [[Novi Pazar]]. Živi in deluje v Beogradu.

'''Biljana Vilimon''' je srbska slikarka in ter voditeljica na [[Beograd|beograjski]] [[televizija|televiziji]]. Javnost jo je spoznala kot sproščeno, skoraj čudaško, vendar odkrito avtorico posebno privlačnih televizijskih vsebin, med katerimi je izstopala oddaja ''„Galerija tajni“ („Galerija skrivnosti“)''&lt;ref&gt;{{Citation|title=Dubravka Zubovic, Biljana Vilimon, Galerija Tajni, TV Beograd.mpg|url=https://www.youtube.com/watch?v=MAMcpJ9pVAM|accessdate=2022-08-10|language=sr-Cyrl-RS}}&lt;/ref&gt;,, v zadnjih nekaj letih pa promovira kulturo v oddaji ''Lagumi'' na televiziji [[Studio B]].&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt je pokosila! (FOTO)|website=stil.kurir.rs|language=sr|access-date=2022-08-10}}&lt;/ref&gt; Prejela je veliko nagrad in priznanj.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srbinovski-art.com/autor.php?id=1150|title=Biljana Vilimon - Autori|publisher=Aukcijska Kuća Srbinovski|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

== Življenjepis ==
Biljana Vilimon se je rodila 15. maja 1951 v Novem Pazarju kot Biljana Panović; njen oče je bil Dragoljub Panović, ki je med drugim bil tudi ravnatelj &quot;Avala Filma&quot;; njena mati, ki je prevzela pri vzgoji tudi očetovo vlogo, je bila Stana. Stari starši, ki jih pa ni poznala, ker so prezgodaj umrli, so bili Jovana i Isidor ter Simona in Vilimon (Willimon);&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.hellomagazin.rs/celebrity-news/biljana-vilimon-intervju/|title= Biljana Vilimon o odnosu sa ćerkom Aleksandrom: Samo jednom me je oslovila sa mama, bolan proces samooptuživanja |publisher=hellomagazin.rs|author=Stana Luković|place=Beograd|language=sr|date=2. januar 2026|accessdate=12. maj 2026}}&lt;/ref&gt; odraščala in študirala pa je v [[Beograd]]u, v čigar središču še zdaj živi v razkošnem stanovanju.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}&lt;/ref&gt; Maturirala je na [[Trinajsta beograjska gimnazija|Trinajsti beograjski gimnaziji]] na [[Banovo brdo|Banovem brdu]] in se vpisala na [[slikarstvo]] na Akademiji uporabnih umetnosti,&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; kjer je diplomirala slikarstvo (1976) ter magistrirala [[zid]]no slikarstvo, [[vitraž]] in [[mozaik]] (1982) pri [[Rajko Nikolić|Rajku Nikoliću]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vilimon-willimon-biljana|title=ВИЛИМОН (Willimon), Биљана|publisher=Српска енциклопедија|author= Љиљана Н. Стошић/Ljiljana N. Stošić|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=12. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

Leta 1986 se je Biljana odločila potegniti črto in prenehati z razposajenim življenjem, in to zaradi tragične smrti svojega brata. Takrat je prevzela za priimek ime svojega starega očeta, ki je bil katoliški Poljak. Ko se je ločila od moža Petra Jankovića in začela gledati v življenju tisto bistveno, ni videla drugega izhoda, ko da se obrne na psihiatra ter je pet let obiskovala Inštitut za duševno zdravje na Palmotičevi ulici. Po tem je sledil težak boj z zahrbtno boleznijo.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/secate-li-se-biljane-vilimon-posecivala-je-institut-za-mentalno-zdravlje-borila-se-sa/xrrr79k|title=SEĆATE LI SE BILJANE VILIMON? Posećivala je institut za mentalno zdravlje, borila se sa opakom bolešću, a umetnica se sad POJAVILA U JAVNOSTI|last=V.M|first=D. Đ-|website=Blic.rs|language=sr|access-date=2022-08-10}}&lt;/ref&gt;

=== Služba ===
Sprejela je povabilo za delo na Beograjski televiziji; to ji je dajalo priložnost, da izrazi svoje talente in da predstavi javnosti tudi svoje slikarske stvaritve. Z uvajanjem vidnih prenovitev in izvirnimi postavitvami je TV-studio, v katerem se je pogovarjala z gosti, spreminjala v zanimiv odrček. Pri tem ni vrtala v ljudi z radovednimi vprašanji, ampak jih je rajši posluša, kar dandanes niti ni samo po sebi umevno niti ni pogosta pojava. V njenih oddajah so nastopali gostje, ki so imeli nenavadne usode in so bili priče različnih časov.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

=== Svobodoljubnost ===
Biljana omenja, kaj jo spodbuja, da se kljub tveganjem opredeljuje za oporečništvo:
#Moj stric je &quot;vzdignil&quot; na noge srbsko opozicijo. 
#Moj oče je bil najbolj goreč podpornik Demokratske stranke in Zorana Đinđića, s katerim se je pogosto srečeval. 
#Moje jasno politično stališče je bilo izraženo že 9. marca 1991&lt;ref&gt;9. marca 1991 so potekale demonstracije študentov in oporečnikov pod vodstvom [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] zoper grožnje jugoslovanskega vrha okrog [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] in [[JLA]], da [[razpad Jugoslavije]] zatre z uporabo vojaške sile.&lt;/ref&gt;, ko sem v neposrednem programu pred kamerami RTS pokazala sredinec in s tem nestrinjanje s takratno hujskaško politiko ter bila takoj ob službo. 
#Pozneje sem kot podpornica Demokratske stranke potovala po vsej Srbiji vse do ponovne izgube službe oktobra 1998, ko je bil taisti Vučić, ki je danes predsednik Srbije, minister za informiranje. 
#Nisem nekdo, ki si iz tega dela zasluge in ki zbira politične točke. Sem le umetnica in imam samo eno željo, da na oblast pride kaka normalna osebnost, da se naš dan ne bo več začenjal z Vučićevim žalostnim obrazom, ob katerem mi gre na bruhanje.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

V svoji svobodoljubnosti je zelo blizu nazorom tako umorjenega demokratičnega predsednika [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] kot tudi daljnovidnosti njegovega „predhodnika“ in njenega moža – [[zgodovinar]]ja [[Ivan Đurić|Ivana Đurića]]. Po njenem mnenju imajo tudi današnji množični protesti srbskih [[študent]]ov „blokaderjev“ domovinsko pravico; saj že poldrugo leto zahtevajo od vlade preglednost zaradi [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška na novosadski železniški postaji]] na nič hudega sluteče &quot;prolaznike&quot; kakor tudi odpravo domnevne [[korupcija|korupcije]]. Brez zadržkov se zgraža nad surovim obračunavanjem z [[opozicija|opozicijo]] ne le prek državnih [[občilo|medijev]], ampak tudi z nasilnimi izgredi [[policija|policijske]] [[država|države]] zoper miroljubne mlade oporečnike.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Biljana%20Vilimon&amp;mid=38C60DB522C1A5509CA538C60DB522C1A5509CA5&amp;ajaxhist=0|title=Verujem u kosmičku pravdu - 15. mart će nam doneti radost|publisher= Insajder Video|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=12. marec 2025|accessdate=11. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

== Zasebno življenje ==
=== Poroka s Petrom Jankovićem ===
Nekaj časa je hodila s filmskim producentom Petrom Jankovićem in se nato odločila za poroko; ker se nekako nista mogla prav ujeti, se je od njega kljub njegovi vplivnosti, premožnosti in tudi od nje priznani lepoti vedno bolj oddaljevala. Ni pa nikakor hotela ostati sama in je le čakala priložnosti, da se od njega loči, čim najde primernega sopotnika; tako sta se čez nekaj let res ločila, vendar je z njegovo družino ostala še naprej v dobrih odnosih, &quot;kajti od njih se ni ločila&quot;.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt je pokosila!|publisher=stil.kurir.rs|author=Glossy|place=Beograd|language=sr|date=23. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}&lt;/ref&gt; 

Leta 1979 je Biljana s Petrom rodila hčer Aleksandro, [[Grafično oblikovanje|grafično oblikovalko]], ki je oktobra 2009 rodila hčer Dunjo, novembra 2013 pa hčer Zojo.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

=== &quot;Velika ljubezen&quot; z Ivanom Đurićem ===
Slikarka Vilemonova je bila poročena tudi z znanim akademikom, zgodovinajem in politikom Ivanom Đurićem; njo so imenovali [[Brigitte Bardot|Brižit Bardo]], a njega [[John F. Kennedy|Srbski Kenedi]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://happytv.rs/glamur/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi/588953/|title= BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi!|publisher=BSC Happy Portal |author=|place=Београд|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=4. maj 2026}}&lt;/ref&gt; 

Ona sama sicer poudarja, da se nikoli ni imela za pretirano lepo žensko; pa je v vsakdanjih pogovorih vendarle veljala za „femme fatale“ – tj. „usodno žensko“; kar se je pokazalo tudi v Ivanovem primeru. Ko se je zagledala v mladega in čednega profesorja, se je zarotila, da ga bo omrežila, čeprav je bila sorazmerno srečno poročena s slavnim filmskim podjetnikom [[Petar Janković|Petrom Jankovićem]], ki je tudi nekaj dal na svoj zunanji videz. Ni ji pa več zadostovala zunanja lepota, ki je niti Biljana ni tajila. Đurić je bil pravi lepotec in magnet za ženski svet, čigar čarov pa se niti ni branil — tudi v skladu s svojimi svobodomiselnimi nazori, ki so se ujemali z njenimi. Spominjali so se ga kot mladega, lepega in pametnega profesorja. ''&quot;Srbskega Kenedija&quot;'' so ga mediji imenovali zaradi podobne starosti in videza z umorjenim ameriškim predsednikom, medtem ko so njegovo &quot;veliko ljubezen&quot; Biljano imenovali ''&quot;Brižit Bardo&quot;'' — tudi zaradi podobnosti s to znano filmsko igralko.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/654075/ivan-djuric-slobodan-milosevic-jugoslavija-srpski-kenedi|title=ON JE BIO SRPSKI KENEDI: Zamalo je pobedio Slobu i Vuka 1990. godine, a o njemu se MALO ZNA!|publisher=Espreso.co.rs |author=|place=Beograd|language=sr|date=31. oktober 2020|accessdate=8. maj 2026}}&lt;/ref&gt; Bil je, kot je govoril [[Miroslav Karaulac]], po splošnem mnenju res &quot;[[demon|hudičevo]] čeden&quot;.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://sandzacke.rs/metromahala/godisnjica-smrti-ivana-djurica-vizantolog-i-politicki-mislilac-kojeg-srbija-nije-znala-sacuvati/|title=Godišnjica smrti Ivana Đurića: Vizantolog i politički mislilac kojeg Srbija nije znala sačuvati|publisher=Sandžačke vesti.rs|author=|place=|language=sr|date=8. januar 2026|accessdate=4. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

Njegovo družinsko življenje je bilo — podobno kot njeno — vse prej kot mirno, srečno in urejeno; bilo je celo zelo razburkano in neurejeno, saj je imel več razmerij, iz katerih se je rodilo več otrok; in prav vsak otrok je bil od druge matere. Ivan je imel namreč tri hčere in enega sina, a z Biljano nista imela otrok. V prejšnjem zakonu pa se Biljana ni počutila srečno in ji je prihajala na misel ločitev:

:Vedno pogosteje sem razmišljala o odhodu in če sem želela biti z nekom drugim, je moral biti lepši od Petra, kar je bilo skoraj nemogoče. In potem sem v NIN-u naletela na intervju zgodovinarja Ivana Đurića glede njegove knjige »Somrak Bizanca« (1984) in ko sem videla tistega lepega bizantologa, sem pomislila, da lahko samo on zasede Petrovo mesto. Izrezala sem njegovo fotografijo, jo dala v zvezek in pokazala Petru: »Če se kdaj ločiva, bo moj.« 
Ni ji verjel, da misli resno; vendar je do tega čez nekaj let res prišlo.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990|title= Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića. Slikarka, pisac i vrlo dobro poznato lice sa TV ekrana. BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi! Biljani Vilimon vreme ne može ništa, ovako izgleda!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=7. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Bratova smrt ===
Huje kot si je sploh mogla kdaj predstavljati, pa je posegla v njeno brezskrbno in lahkomiselno življenje slavne zvezde, ki bi zlahka po nasvetu svoje okolice in lastnem nagnjenju postala tudi [[filmski igralec|filmska igralka]], nepričakovana in nenadna smrt njenega brata Zorana. Otroštvo je ona v težkem povojnem času brezskrbno in brez pomanjkanja preživljala v krogu svojih najdražjih, med katerimi ji je v najlepšem spominu ostal brat:
:„Komaj se spominjam svojega otroštva. To obdobje večinoma povezujem z bratom in igro z njim. Že kot majhna deklica sem vedela, da bom slavna. Vedno sem se zbujala vesela, nikoli namrščena; imam nekakšno energijo, ki so mi jo očitno dali neki predniki. Odraščala sem obkrožena z mnogimi obrazi. Moj stric je bil [[Ratko Dražević]] (1918-1992)&lt;ref&gt;[http://www.novosti.rs/dodatni_sadrzaj/clanci.119.html:410252-Podrum-Ozne---streliste#.UP-MluRVzi0.facebook Podrum Ozne — strelište | Ostali članci | Novosti.rs]&lt;/ref&gt;, ki je s svojim vplivom zaznamoval celotno moje življenje. Takoj po drugi svetovni vojni je bil v Ameriki protiobveščevalni častnik, uradno pa je delal pri &quot;Genexu&quot;, po katerem je bil ravnatelj [[Avala Film|Avala Filma]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/1757529/udbas-prvi-direktor-avale-izvolite-samo-da-znate-odavde-nijedna-nije-izasla-a-da-nije-bila-jena|title=UDBAŠ PRVI DIREKTOR AVALE: Izvolite, samo da znate, odavde nijedna nije izašla a da nije bila j**ena! |publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. april 2015|accessdate=12. maj 2026}}&lt;/ref&gt; Vedno sem bila obkrožena z znanimi ljudmi, še posebej iz sveta umetnosti, zato sem predvidevala, da bom tudi sama v tem krogu.“&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990|title= Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića. Slikarka, pisac i vrlo dobro poznato lice sa TV ekrana. BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi! Biljani Vilimon vreme ne može ništa, ovako izgleda!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=7. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

Ničesar je ni moglo vznemiriti ali vznejevoljiti, saj jo je navdajalo s samozaupanjem njej ljubo delo, kakor tudi ljudje, s katerimi se je  srečevala. Iztiriti je niso uspele niti ločitev niti ljubezenske pustolovščine. Tedaj pa jo je ko grom z vedrega neba udarila izguba njej najljubše osebe.
{|
|-
! Njegova smrt ju je pokosila&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://direktno.rs/magazin/zabava/poznati/379517/biljana-vilimon-zivot-lomovi-sudbina-karijera-porodica.html#google_vignette|title= Srpska Brižit Bardo: Njegova smrt me je pokosila|publisher=direktno.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=28. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Njegova smrt jo je pokosila
|-
| &lt;blockquote&gt;Od brata Zorana bila sam starija dve godine. Kada je on umro usled konzumiranja narkotika, počela sam da se preispitujem... Najstrašnije kada nekog izgubite jeste to što počnete sebi da postavljate pitanja koja niste postavljali dok je taj neko bio među živima. Stigao me je strah da sam ga svojom željom da budem jedinica, da budem glavna, zapravo sputala... To propadanje je strašno velika tuga, osećanje beznadežnosti. U tom periodu je mene spasio isključivo posao. Osoba sam koja se suočava sa svojim strahovima i dilemama. Nisam neko ko nešto krije pod tepih. Mogu da kažem kako sam najdragocenije stvari o životu naučila baš tada. To mi je kasnije pomoglo da sve nazivam pravim imenom.&lt;br&gt;
Jedini spas videla sam u tome da odem kod psihijatra. Nisam znala kako drugačije da pomognem sebi. Moraš sebi da priznaš da nisi najpametniji i najjači. Četiri godine sam kao đak odlazila u Palmotićevu ulicu na razgovore. Nisu bila laka ta suočavanja, ali su mi pomogla da kasnije bolje prihvatam ljubavi, prijateljstva, neprijateljstva i slično.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Bila sem dve leti starejša od svojega brata Zorana. Ko je umrl zaradi odvisnosti od [[mamilo |mamil ]], sem se začela spraševati. Najstrašnejše, ko nekoga izgubiš, je, da si začneš postavljati vprašanja, ki si jih nisi postavljal, ko je bila ta oseba še živa. Popadel me je strah, da sem ga s svojo željo, da bi bila edinka, da bi bila glavna, pravzaprav ovirala. To propadanje je strašno velika žalost, občutek brezupnosti. V tistem obdobju me je rešilo le delo. Sem človek, ki se sooča s svojimi strahovi in dilemami. Nisem nekdo, ki stvari pometa pod preprogo. Lahko rečem, da sem se takrat naučila najdragocenejših stvari o življenju. To mi je kasneje pomagalo, da sem vse poimenovala s pravim imenom.&lt;br&gt;
Edino rešitev sem videl v obisku [[psihiater|psihiatra]]. Nisem vedela, kako naj si drugače pomagam. Priznati si moraš, da nisi najpametnejši in najmočnejši. Štiri leta sem kot šolarka hodila na pogovore na Palmotićevo ulico. Ta soočenja niso bila lahka; so pa mi pomagala, da sem bolje sprejela ljubezen, prijateljstvo, sovraštvo in podobno.
&lt;/blockquote&gt;
|}
Njena mama Nana je hodila k psihiatru, ker je hotela rešiti v mamilih se utapljajočega ji sina. Biljana si takrat ni mogla predstavljati, da bo kmalu tudi ona sama začela hoditi k isti zdravnici, k [[Zorka Lopičić|Zorki Lopičićevi]], ki ji je potrpežljivo poskušala pomagati v iskanju načina, kako se postaviti v neko razumno oddaljenost tako od mrtvih kot od živih, da se življenje lahko nadaljuje. Najbolj jo je grizla vest glede tega, &quot;koliko je komu pomagala in koliko ne&quot;. Materi je dala namreč psihiatrinja za časa Zoranovega življenja za Biljanine pojme  neverjeten nasvet:
:Odvisnik potegne za seboj celo družino in da zato mora izbirati med njim in nami. Tedaj mi je mati dejala, da se je odločila, da bo odpisala brata in se borila za drugi del družine. To ni doseglo moje zavesti, zvenelo je grozno, kruto. In v trenutku, ko je umrl, sem se resnično zlomila. Nisem se več zavedala, kdo sem, kaj sem; v tistem trenutku nisem imela nobenih želja ali načrtov več. Nisem vedela, kako se spopasti z izgubo, in potem so me ti pogovori zaznamovali za vsa prihodnja leta.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

Zoranova smrt je vplivala na družinske okoliščine tudi ugodno, saj je odnos z mamo postal svobodnejši in tesnejši, ko je odšel njen Zoran, na katerega je bila zelo navezana. 1986 je redkokdo umiral zaradi mamil in je zato zlasti očeta okolica ostro obsojala: „Kako da si mu dovolil jemanje mamil; kako da si mu zgradil kafič na [[Kopaonik]]u, da bi se tam zbirali odvisniki!“ Biljani je ostal v spominu le obup, strah in pekoča vest, kar je popolnoma zamrznilo vsa njena čustva, in se je morala celo njena hčerka preseliti k starim staršem, saj v takem stanju ni bila sposobna biti ne mati, ne hči, ne žena.

Ko je bil Zoran še živ, ji je ostalo v spominu le to, kako jo je v njihovem stanovanju — takrat so živeli še na Jevrejski na [[Drorćol]]u — proseč za pomoč gledal s svojimi plavimi očmi, da bi mu pomagala rešiti se iz pekla drog. Ona pa takrat tega ni mogla dojeti, saj sta ji bila pomembnejša njen zakon in otrok in je komaj čakala, da Zoran čimprej odide, da ga Aleksandra ne bi našla v takšnem stanju, ko se bo vrnila iz šole. Tega si Biljana ne more niti do danes odpustiti.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.hellomagazin.rs/celebrity-news/biljana-vilimon-intervju/|title= Biljana Vilimon o odnosu sa ćerkom Aleksandrom: Samo jednom me je oslovila sa mama, bolan proces samooptuživanja|publisher=hellomagazin.rs|author=Stana Luković|place=Beograd|language=sr|date=2. januar 2026|accessdate=12. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Smrtonosna bolezen ===
Ni pa bila to edina preskušnja: odkrili so ji smrtonosno bolezen. Nekaj let po [[Operacija Zavezniška sila|Natovem bombardiranju]] 1999 je po njenem mnenju prav zaradi radioaktivnega sevanja dobila raka na [[jajčnik]]ih in nato še na [[ščitnica|ščitnici]], ker je s preluknjane in uničene strehe zbirala ostanke šrapnelov.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}&lt;/ref&gt; Temu sta sledili dve operaciji benignega in dve malignega tumorja.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}&lt;/ref&gt; Od takrat njeno ime povezujejo z dejstvom, da je premagala bolezen; ona pa se s tem ne strinja:
{|
|-
! Pobedila je podmuklu bolest&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt ju je pokosila!|publisher=stil.kurir.rs|author=Glossy|place=Beograd|language=sr|date=23. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Premagala je potuhnjeno bolezen
|-
| &lt;blockquote&gt; Ne mogu ja da pobedim bolest, pobedila ju je medicina. Da nisam otišla kod doktora na vreme, da taj lekar nije bio vrhunski i da kao pacijent nisam bila poslušna, pitanje je šta bi se desilo... Ja sam radila sve ono što su mi doktori govorili. Prvo, bolest zaista nisam krila, a drugo, nisam ni gazila po tome. Gledam ljude kako non-stop pričaju o bolestima što je neukusno onoliko koliko i ako se to krije i o tome ćuti. &lt;br&gt;
Ne kaže se bez razloga da je bolest Božija poseta jer u trenucima kada si bolestan imaš šansu da naučiš nešto i izvučeš pouke o tome kako si sebe trošio. Najbitnije je da se mislima vratiš unazad i vidiš kako si to koristio svoju energiju.
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Bolezni ne morem premagati; premagala jo je [[medicina]]. Če ne bi šla pravočasno k zdravniku, če ta zdravnik ne bi bil vrhunski in če ne bi bila kot pacientka ubogljiva, je vprašanje, kaj bi se zgodilo... Naredila sem vse, kar so mi zdravniki rekli. Prvič, bolezni res nisem skrivala, in drugič, niti je nisem pohodila. Vidim ljudi, ki nenehno govorijo o boleznih, kar je prav tako neokusno kot to, da jo skrivajo in molčijo o njej. &lt;br&gt;
Ni brez razloga rečeno, da je bolezen Božji obisk; v trenutkih namreč, ko si bolan, imaš priložnost, da se nekaj naučiš in se iz tega poučiš o tem, kako si se zapravil. Najpomembneje je, da se s svojimi mislimi vrneš nazaj in pregledaš, kako si porabljal svojo energijo.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Mirno tretje obdobje ===
Tretje življenjsko obdobje želi preživljati ustvarjalno in dihajoč s polnimi pljuči. Vsak dan prepešači okrog deset kilometrov – najraje po [[Kalemegdan]]u; med sprehodi dobiva navdihe, ki jih pozneje prenaša kot slike na platno ali kot spise na papir. Od dela na televiziji se je poslovila v letu [[covid-19|koronine]] vseokužbe ter ji je tako ostalo več časa za slikanje, pisateljevanje in druženje. 

Obdobje [[covid-19|korone]] obdeljuje v romanu ''»Nismo na isti ladji« (&quot;Nismo na istom brodu&quot;)'', kjer v šaljivi obliki izraža tudi svoje nestrinjanje z diktatorsko oblastjo in njeno oblastnostjo; na jetra ji gre tudi sedanji srbski presednik [[Aleksandar Vučić|Vučić]], ki ga v knjigi imenuje &quot;Dobročinitelja&quot; in ga duhovito smeši, ker je na vseh svojih položajih surovo preganjal oporečništvo, s katerim se je Biljana strinjala in zato tudi izgubljala službo.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}&lt;/ref&gt; 
Avtobiografija ''»Selfi«'' prinaša na prefinjen način oris njenega življenja, umetniškega delovanja in svetovnega nazora.
2022 pa je izšel njen roman ''»Moje življenje z Begbedejem« (&quot;Moj život sa Begbedeom&quot;)'', ki govori o njeni ljubezenski zvezi s francoskim pisateljem [[Frédéric Beigbeder|Frederikom Begbedejem]], ki pa je 15 let mlajši od nje:
:&quot;Mlajše moške ljubim samo v romanih. Zasebno ljubim starejše moške. Ampak obstaja težava: pri mojih letih so starejši moški stari po 100 let,&quot; je povedala 71-letna umetnica, katere življenje je polno vzponov in padcev.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
Ne taji sicer, da jo je razburkano morje življenja premetavalo tudi skozi resnične ljubezenske pustolovščine; vsemu temu pa je po bratovi smrti dala slovo in danes živi sama le za svojo družino in umetniško ustvarjanje: s peresom piše knjige, a s čopičem riše slike ter z zdravim načinom življenja zvito skriva svoja leta.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot|title=MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život...|publisher=novosti.rs|author=С. Видачковић/S. Vidačković|place=Београд|language=sr|date=25. avgust 2022|accessdate=4. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

== Dela ==
=== Njene knjige ===
#''Crtati je teško, ali…''. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd 1997.
#''Učimo da crtamo''. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd 1998.
#''Putovanje u Wiesbaden''. Čigoja štampa, Beograd.
#''Willimon u Haosu''. Čigoja štampa, Beograd.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srbinovski-art.com/autor.php?id=1150|title=Biljana Vilimon - Autori|publisher=Aukcijska Kuća Srbinovski|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
#''&quot;Nismo na istom brodu&quot;'' (»Nismo na isti ladji«). Dereta, 2021&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
#''Selfi''. Vukotić Media, Beograd 2022.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.knjizare-vulkan.rs/domace-biografije-memoari-dnevnici-pisma/49250-selfi|title= SELFI - Biljana Vilimon|publisher=VUKOTIĆ MEDIA|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
#''Moj život sa Begbedeom'' (»Moje življenje z Begbedejem«). Beograd 2022.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot|title=MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život...|publisher=novosti.rs|author=С. Видачковић/S. Vidačković|place=Београд|language=sr|date=25. avgust 2022|accessdate=4. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Samostojne razstave ===
#1977. - Beograd, Galerija 73
#1978. - Rim ( Italija) Galleria CIL
#1980. - Čikago (SAD), D. Erlien Gallery, Milvoki (SAD), Gallery 700
#1984. - Beograd, Galerija Kulturnog centra Beograda
#1996. - Beograd, Galerija Kulturnog centra Beograda
#1998. - Beograd, Galerija Atrium
#1999. - Beograd, Galerija Kulturnog centra Beograda
#2005. - Beograd, Galerija ULUS-a
#2006. - Beograd, Galerija HAOS
#2011. - Beograd, Arte Galerija&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srbinovski-art.com/autor.php?id=1150|title=Biljana Vilimon - Autori|publisher=Aukcijska Kuća Srbinovski|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Nagrade in priznanja ===
#1981. - DUBROVNIK - Dubrovniški salon, prva nagrada za risbo
#1982. - BEOGRAD - Risba in mala plastika, nagrada Društva likovnih umetnikov Beograda, nagrada za risbo
#1982. - PRIJEPOLJE - Mileševo 82., prva nagrada (z Miodragom B. Protićem) Beli anđeo, nagrada za risbo
#1982. - CETINJE - Likovni salon, 13. november, nagrada RSIZ za kulturo Črne gore, nagrada za risbo
#1984. - SOMBOR - Osmi trienale sodobne jugoslovanske risbe, nagrada Somborske likovne jeseni, nagrada za risbo
#1985. - KARLOVAC - Četrti BAJ, nagrada Sklada za napredek likovnih umetnosti Moše Pijade - Beograd, nagrada za akvarel
#1987. - KARLOVAC - Peti BAJ, nagrada za akvarel
#1987. - ZAGREB - 11. zagrebška razstava jugoslovanskih risb, nagrada za risbo
#1989. - ZAGREB - 12. zagrebška razstava jugoslovanskih risb, nagrada za risbo
#1993. – ČAČAK - Memorijal Nadežde Petrović - Velika nagrada, nagrada za slikarstvo
#1994. - BEOGRAD, 1. jugoslovanski festival dokumentarnega in kratkega filma - glavna avtorska nagrada za izjemno delo in inovativnost v video filmu Zbogom, iz serije Galerija skrivnosti.
#1996. - BAR, 2. mednarodni TV festival - nagrada novinarske žirije za inovativnost in izjemen avtorski prispevek k TV ustvarjalnosti, za oddajo Zeleno, iz serije Galerija skrivnosti.
#1998. - BEOGRAD - 29. mednarodni knjižni sejem - nagrada strokovne žirije na področju sodobnega poučevanja - Srebrna tabla in posebna diploma za knjigo Učimo se risati, ki jo je izdal Zavod za učbenike in učna sredstva iz Beograda.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srbinovski-art.com/autor.php?id=1150|title=Biljana Vilimon - Autori|publisher=Aukcijska Kuća Srbinovski|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Ocena ===
{|
|-
! Dali ćete je prepoznati?&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Ali jo boste prepoznali?
|-
| &lt;blockquote&gt; Biljana Vilimon ostaje primer kako se može uspešno balansirati između javne i privatne sfere, a da se pri tom ne izgubi autentičnost. Njeno ime i dalje odjekuje u razgovorima o umetnosti, kulturi i televiziji, a njena prisutnost na društvenim mrežama podseća nas da je ona, uprkos godinama, i dalje dama sa stilom. Biljana je dokaz da su istinska lepota, elegancija i umetnički duh večni – i da se oni ne menjaju s godinama.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Biljana Vilimon ostaja zgled, kako uspešno uravnotežiti javno in zasebno področje, ne da bi pri tem izgubili pristnost. Njeno ime še vedno odmeva v pogovorih o umetnosti, kulturi in televiziji, njena prisotnost na družbenih omrežjih pa nas spominja, da je kljub svojim letom še vedno dama z okusom. Biljana je dokaz, da so prava lepota, uglajenost in umetniški duh večni – in da se z leti ne spreminjajo.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Navedek ===
{{navedek|''„Moj princip je da pamtim samo lepe stvari.”''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/secate-li-se-biljane-vilimon-posecivala-je-institut-za-mentalno-zdravlje-borila-se-sa/xrrr79k|title= SEĆATE LI SE BILJANE VILIMON? Posećivala je institut za mentalno zdravlje, borila se sa opakom bolešću, a umetnica se sad POJAVILA U JAVNOSTI |publisher=blic.rs|author= D.Đ. - V.M.|place=Beograd|language=sr|date=12. december 2019|accessdate=11. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Moje načelo je, da pomnim le lepe reči.”}}

== Glej tudi ==
* [[seznam srbskih slikarjev]]
* [[seznam srbskih pisateljev]]
* [[Razpad Jugoslavije]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sr}}
*[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vilimon-willimon-biljana ВИЛИМОН (Willimon), Биљана | Српска енциклопедија]
*[https://srbinovski-art.com/autor.php?id=1150 Biljana Vilimon — Izložbe i nagrade | Aukcijska Kuća Srbinovski]
*[https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990 Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića | Kurir]
*[https://glossy.espreso.co.rs/poznati/vesti/36297/zivotna-prica-biljana-willimon-avangardna-buntovnica-i-ekscentri Životna priča: Biljana Willimon - Avangardna buntovnica i ekscentrična žena]
*[https://direktno.rs/magazin/zabava/poznati/379517/biljana-vilimon-zivot-lomovi-sudbina-karijera-porodica.html#google_vignette Srpska Brižit Bardo: Njegova smrt me je pokosila | Poznati | Direktno]
*[https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život]

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1951]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski slikarji]]
[[Kategorija:Srbski publicisti]]
[[Kategorija:Srbski televizijski voditelji]]
[[Kategorija:Televizijski voditelji po narodnosti]]
[[Kategorija:Oporečniki]]
[[Kategorija:Pacifisti]]</text>
      <sha1>opy507jyq523fiacf9wxtg8hpwh0z53</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688333</id>
      <parentid>6688332</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T05:25:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Bratova smrt */</comment>
      <origin>6688333</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="34047" sha1="ghwlko8vkf5wdjun1lkm4rv2tmli5pf" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Biljana Vilimon''' — tudi '''Willimon''', [[Srbi|srbska]] [[slikar|slikarka]], [[pisatelj]]ica, [[publicist|publicistka]] in TV-[[voditelj]]ica, * [[15. maj]] [[1951]], [[Novi Pazar]]. Živi in deluje v Beogradu.

'''Biljana Vilimon''' je srbska slikarka in ter voditeljica na [[Beograd|beograjski]] [[televizija|televiziji]]. Javnost jo je spoznala kot sproščeno, skoraj čudaško, vendar odkrito avtorico posebno privlačnih televizijskih vsebin, med katerimi je izstopala oddaja ''„Galerija tajni“ („Galerija skrivnosti“)''&lt;ref&gt;{{Citation|title=Dubravka Zubovic, Biljana Vilimon, Galerija Tajni, TV Beograd.mpg|url=https://www.youtube.com/watch?v=MAMcpJ9pVAM|accessdate=2022-08-10|language=sr-Cyrl-RS}}&lt;/ref&gt;,, v zadnjih nekaj letih pa promovira kulturo v oddaji ''Lagumi'' na televiziji [[Studio B]].&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt je pokosila! (FOTO)|website=stil.kurir.rs|language=sr|access-date=2022-08-10}}&lt;/ref&gt; Prejela je veliko nagrad in priznanj.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srbinovski-art.com/autor.php?id=1150|title=Biljana Vilimon - Autori|publisher=Aukcijska Kuća Srbinovski|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

== Življenjepis ==
Biljana Vilimon se je rodila 15. maja 1951 v Novem Pazarju kot Biljana Panović; njen oče je bil Dragoljub Panović, ki je med drugim bil tudi ravnatelj &quot;Avala Filma&quot;; njena mati, ki je prevzela pri vzgoji tudi očetovo vlogo, je bila Stana. Stari starši, ki jih pa ni poznala, ker so prezgodaj umrli, so bili Jovana i Isidor ter Simona in Vilimon (Willimon);&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.hellomagazin.rs/celebrity-news/biljana-vilimon-intervju/|title= Biljana Vilimon o odnosu sa ćerkom Aleksandrom: Samo jednom me je oslovila sa mama, bolan proces samooptuživanja |publisher=hellomagazin.rs|author=Stana Luković|place=Beograd|language=sr|date=2. januar 2026|accessdate=12. maj 2026}}&lt;/ref&gt; odraščala in študirala pa je v [[Beograd]]u, v čigar središču še zdaj živi v razkošnem stanovanju.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}&lt;/ref&gt; Maturirala je na [[Trinajsta beograjska gimnazija|Trinajsti beograjski gimnaziji]] na [[Banovo brdo|Banovem brdu]] in se vpisala na [[slikarstvo]] na Akademiji uporabnih umetnosti,&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; kjer je diplomirala slikarstvo (1976) ter magistrirala [[zid]]no slikarstvo, [[vitraž]] in [[mozaik]] (1982) pri [[Rajko Nikolić|Rajku Nikoliću]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vilimon-willimon-biljana|title=ВИЛИМОН (Willimon), Биљана|publisher=Српска енциклопедија|author= Љиљана Н. Стошић/Ljiljana N. Stošić|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=12. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

Leta 1986 se je Biljana odločila potegniti črto in prenehati z razposajenim življenjem, in to zaradi tragične smrti svojega brata. Takrat je prevzela za priimek ime svojega starega očeta, ki je bil katoliški Poljak. Ko se je ločila od moža Petra Jankovića in začela gledati v življenju tisto bistveno, ni videla drugega izhoda, ko da se obrne na psihiatra ter je pet let obiskovala Inštitut za duševno zdravje na Palmotičevi ulici. Po tem je sledil težak boj z zahrbtno boleznijo.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/secate-li-se-biljane-vilimon-posecivala-je-institut-za-mentalno-zdravlje-borila-se-sa/xrrr79k|title=SEĆATE LI SE BILJANE VILIMON? Posećivala je institut za mentalno zdravlje, borila se sa opakom bolešću, a umetnica se sad POJAVILA U JAVNOSTI|last=V.M|first=D. Đ-|website=Blic.rs|language=sr|access-date=2022-08-10}}&lt;/ref&gt;

=== Služba ===
Sprejela je povabilo za delo na Beograjski televiziji; to ji je dajalo priložnost, da izrazi svoje talente in da predstavi javnosti tudi svoje slikarske stvaritve. Z uvajanjem vidnih prenovitev in izvirnimi postavitvami je TV-studio, v katerem se je pogovarjala z gosti, spreminjala v zanimiv odrček. Pri tem ni vrtala v ljudi z radovednimi vprašanji, ampak jih je rajši posluša, kar dandanes niti ni samo po sebi umevno niti ni pogosta pojava. V njenih oddajah so nastopali gostje, ki so imeli nenavadne usode in so bili priče različnih časov.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

=== Svobodoljubnost ===
Biljana omenja, kaj jo spodbuja, da se kljub tveganjem opredeljuje za oporečništvo:
#Moj stric je &quot;vzdignil&quot; na noge srbsko opozicijo. 
#Moj oče je bil najbolj goreč podpornik Demokratske stranke in Zorana Đinđića, s katerim se je pogosto srečeval. 
#Moje jasno politično stališče je bilo izraženo že 9. marca 1991&lt;ref&gt;9. marca 1991 so potekale demonstracije študentov in oporečnikov pod vodstvom [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] zoper grožnje jugoslovanskega vrha okrog [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] in [[JLA]], da [[razpad Jugoslavije]] zatre z uporabo vojaške sile.&lt;/ref&gt;, ko sem v neposrednem programu pred kamerami RTS pokazala sredinec in s tem nestrinjanje s takratno hujskaško politiko ter bila takoj ob službo. 
#Pozneje sem kot podpornica Demokratske stranke potovala po vsej Srbiji vse do ponovne izgube službe oktobra 1998, ko je bil taisti Vučić, ki je danes predsednik Srbije, minister za informiranje. 
#Nisem nekdo, ki si iz tega dela zasluge in ki zbira politične točke. Sem le umetnica in imam samo eno željo, da na oblast pride kaka normalna osebnost, da se naš dan ne bo več začenjal z Vučićevim žalostnim obrazom, ob katerem mi gre na bruhanje.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

V svoji svobodoljubnosti je zelo blizu nazorom tako umorjenega demokratičnega predsednika [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] kot tudi daljnovidnosti njegovega „predhodnika“ in njenega moža – [[zgodovinar]]ja [[Ivan Đurić|Ivana Đurića]]. Po njenem mnenju imajo tudi današnji množični protesti srbskih [[študent]]ov „blokaderjev“ domovinsko pravico; saj že poldrugo leto zahtevajo od vlade preglednost zaradi [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška na novosadski železniški postaji]] na nič hudega sluteče &quot;prolaznike&quot; kakor tudi odpravo domnevne [[korupcija|korupcije]]. Brez zadržkov se zgraža nad surovim obračunavanjem z [[opozicija|opozicijo]] ne le prek državnih [[občilo|medijev]], ampak tudi z nasilnimi izgredi [[policija|policijske]] [[država|države]] zoper miroljubne mlade oporečnike.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Biljana%20Vilimon&amp;mid=38C60DB522C1A5509CA538C60DB522C1A5509CA5&amp;ajaxhist=0|title=Verujem u kosmičku pravdu - 15. mart će nam doneti radost|publisher= Insajder Video|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=12. marec 2025|accessdate=11. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

== Zasebno življenje ==
=== Poroka s Petrom Jankovićem ===
Nekaj časa je hodila s filmskim producentom Petrom Jankovićem in se nato odločila za poroko; ker se nekako nista mogla prav ujeti, se je od njega kljub njegovi vplivnosti, premožnosti in tudi od nje priznani lepoti vedno bolj oddaljevala. Ni pa nikakor hotela ostati sama in je le čakala priložnosti, da se od njega loči, čim najde primernega sopotnika; tako sta se čez nekaj let res ločila, vendar je z njegovo družino ostala še naprej v dobrih odnosih, &quot;kajti od njih se ni ločila&quot;.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt je pokosila!|publisher=stil.kurir.rs|author=Glossy|place=Beograd|language=sr|date=23. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}&lt;/ref&gt; 

Leta 1979 je Biljana s Petrom rodila hčer Aleksandro, [[Grafično oblikovanje|grafično oblikovalko]], ki je oktobra 2009 rodila hčer Dunjo, novembra 2013 pa hčer Zojo.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

=== &quot;Velika ljubezen&quot; z Ivanom Đurićem ===
Slikarka Vilemonova je bila poročena tudi z znanim akademikom, zgodovinajem in politikom Ivanom Đurićem; njo so imenovali [[Brigitte Bardot|Brižit Bardo]], a njega [[John F. Kennedy|Srbski Kenedi]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://happytv.rs/glamur/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi/588953/|title= BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi!|publisher=BSC Happy Portal |author=|place=Београд|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=4. maj 2026}}&lt;/ref&gt; 

Ona sama sicer poudarja, da se nikoli ni imela za pretirano lepo žensko; pa je v vsakdanjih pogovorih vendarle veljala za „femme fatale“ – tj. „usodno žensko“; kar se je pokazalo tudi v Ivanovem primeru. Ko se je zagledala v mladega in čednega profesorja, se je zarotila, da ga bo omrežila, čeprav je bila sorazmerno srečno poročena s slavnim filmskim podjetnikom [[Petar Janković|Petrom Jankovićem]], ki je tudi nekaj dal na svoj zunanji videz. Ni ji pa več zadostovala zunanja lepota, ki je niti Biljana ni tajila. Đurić je bil pravi lepotec in magnet za ženski svet, čigar čarov pa se niti ni branil — tudi v skladu s svojimi svobodomiselnimi nazori, ki so se ujemali z njenimi. Spominjali so se ga kot mladega, lepega in pametnega profesorja. ''&quot;Srbskega Kenedija&quot;'' so ga mediji imenovali zaradi podobne starosti in videza z umorjenim ameriškim predsednikom, medtem ko so njegovo &quot;veliko ljubezen&quot; Biljano imenovali ''&quot;Brižit Bardo&quot;'' — tudi zaradi podobnosti s to znano filmsko igralko.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/654075/ivan-djuric-slobodan-milosevic-jugoslavija-srpski-kenedi|title=ON JE BIO SRPSKI KENEDI: Zamalo je pobedio Slobu i Vuka 1990. godine, a o njemu se MALO ZNA!|publisher=Espreso.co.rs |author=|place=Beograd|language=sr|date=31. oktober 2020|accessdate=8. maj 2026}}&lt;/ref&gt; Bil je, kot je govoril [[Miroslav Karaulac]], po splošnem mnenju res &quot;[[demon|hudičevo]] čeden&quot;.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://sandzacke.rs/metromahala/godisnjica-smrti-ivana-djurica-vizantolog-i-politicki-mislilac-kojeg-srbija-nije-znala-sacuvati/|title=Godišnjica smrti Ivana Đurića: Vizantolog i politički mislilac kojeg Srbija nije znala sačuvati|publisher=Sandžačke vesti.rs|author=|place=|language=sr|date=8. januar 2026|accessdate=4. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

Njegovo družinsko življenje je bilo — podobno kot njeno — vse prej kot mirno, srečno in urejeno; bilo je celo zelo razburkano in neurejeno, saj je imel več razmerij, iz katerih se je rodilo več otrok; in prav vsak otrok je bil od druge matere. Ivan je imel namreč tri hčere in enega sina, a z Biljano nista imela otrok. V prejšnjem zakonu pa se Biljana ni počutila srečno in ji je prihajala na misel ločitev:

:Vedno pogosteje sem razmišljala o odhodu in če sem želela biti z nekom drugim, je moral biti lepši od Petra, kar je bilo skoraj nemogoče. In potem sem v NIN-u naletela na intervju zgodovinarja Ivana Đurića glede njegove knjige »Somrak Bizanca« (1984) in ko sem videla tistega lepega bizantologa, sem pomislila, da lahko samo on zasede Petrovo mesto. Izrezala sem njegovo fotografijo, jo dala v zvezek in pokazala Petru: »Če se kdaj ločiva, bo moj.« 
Ni ji verjel, da misli resno; vendar je do tega čez nekaj let res prišlo.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990|title= Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića. Slikarka, pisac i vrlo dobro poznato lice sa TV ekrana. BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi! Biljani Vilimon vreme ne može ništa, ovako izgleda!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=7. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Bratova smrt ===
Huje kot si je sploh mogla kdaj predstavljati, pa je posegla v njeno brezskrbno in lahkomiselno življenje slavne zvezde, ki bi zlahka po nasvetu svoje okolice in lastnem nagnjenju postala tudi [[filmski igralec|filmska igralka]], nepričakovana in nenadna smrt njenega brata Zorana. Otroštvo je ona v težkem povojnem času brezskrbno in brez pomanjkanja preživljala v krogu svojih najdražjih, med katerimi ji je v najlepšem spominu ostal brat:
:„Komaj se spominjam svojega otroštva. To obdobje večinoma povezujem z bratom in igro z njim. Že kot majhna deklica sem vedela, da bom slavna. Vedno sem se zbujala vesela, nikoli namrščena; imam nekakšno energijo, ki so mi jo očitno dali neki predniki. Odraščala sem obkrožena z mnogimi obrazi. Moj stric je bil [[Ratko Dražević]] (1918-1992)&lt;ref&gt;[http://www.novosti.rs/dodatni_sadrzaj/clanci.119.html:410252-Podrum-Ozne---streliste#.UP-MluRVzi0.facebook Podrum Ozne — strelište | Ostali članci | Novosti.rs]&lt;/ref&gt;, ki je s svojim vplivom zaznamoval celotno moje življenje. Takoj po drugi svetovni vojni je bil v Ameriki protiobveščevalni častnik, uradno pa je delal pri &quot;Genexu&quot;, po katerem je bil ravnatelj [[Avala Film|Avala Filma]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/1757529/udbas-prvi-direktor-avale-izvolite-samo-da-znate-odavde-nijedna-nije-izasla-a-da-nije-bila-jena|title=UDBAŠ PRVI DIREKTOR AVALE: Izvolite, samo da znate, odavde nijedna nije izašla a da nije bila j**ena! |publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. april 2015|accessdate=12. maj 2026}}&lt;/ref&gt; Vedno sem bila obkrožena z znanimi ljudmi, še posebej iz sveta umetnosti, zato sem predvidevala, da bom tudi sama v tem krogu.“&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990|title= Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića. Slikarka, pisac i vrlo dobro poznato lice sa TV ekrana. BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi! Biljani Vilimon vreme ne može ništa, ovako izgleda!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=7. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

Ničesar je ni moglo vznemiriti ali vznejevoljiti, saj jo je navdajalo s samozaupanjem njej ljubo delo, kakor tudi ljudje, s katerimi se je  srečevala. Iztiriti je niso uspele niti ločitev niti ljubezenske pustolovščine. Tedaj pa jo je ko grom z vedrega neba udarila izguba njej najljubše osebe.
{|
|-
! Njegova smrt ju je pokosila&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://direktno.rs/magazin/zabava/poznati/379517/biljana-vilimon-zivot-lomovi-sudbina-karijera-porodica.html#google_vignette|title= Srpska Brižit Bardo: Njegova smrt me je pokosila|publisher=direktno.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=28. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Njegova smrt jo je pokosila
|-
| &lt;blockquote&gt;Od brata Zorana bila sam starija dve godine. Kada je on umro usled konzumiranja narkotika, počela sam da se preispitujem... Najstrašnije kada nekog izgubite jeste to što počnete sebi da postavljate pitanja koja niste postavljali dok je taj neko bio među živima. Stigao me je strah da sam ga svojom željom da budem jedinica, da budem glavna, zapravo sputala... To propadanje je strašno velika tuga, osećanje beznadežnosti. U tom periodu je mene spasio isključivo posao. Osoba sam koja se suočava sa svojim strahovima i dilemama. Nisam neko ko nešto krije pod tepih. Mogu da kažem kako sam najdragocenije stvari o životu naučila baš tada. To mi je kasnije pomoglo da sve nazivam pravim imenom.&lt;br&gt;
Jedini spas videla sam u tome da odem kod psihijatra. Nisam znala kako drugačije da pomognem sebi. Moraš sebi da priznaš da nisi najpametniji i najjači. Četiri godine sam kao đak odlazila u Palmotićevu ulicu na razgovore. Nisu bila laka ta suočavanja, ali su mi pomogla da kasnije bolje prihvatam ljubavi, prijateljstva, neprijateljstva i slično.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Bila sem dve leti starejša od svojega brata Zorana. Ko je umrl zaradi odvisnosti od [[mamilo|mamil]], sem se začela spraševati. Najstrašnejše, ko nekoga izgubiš, je, da si začneš postavljati vprašanja, ki si jih nisi postavljal, ko je bila ta oseba še živa. Popadel me je strah, da sem ga s svojo željo, da bi bila edinka, da bi bila glavna, pravzaprav ovirala. To propadanje je strašno velika žalost, občutek brezupnosti. V tistem obdobju me je rešilo le delo. Sem človek, ki se sooča s svojimi strahovi in dilemami. Nisem nekdo, ki stvari pometa pod preprogo. Lahko rečem, da sem se takrat naučila najdragocenejših stvari o življenju. To mi je kasneje pomagalo, da sem vse poimenovala s pravim imenom.&lt;br&gt;
Edino rešitev sem videla v obisku [[psihiater|psihiatra]]. Nisem vedela, kako naj si drugače pomagam. Priznati si moraš, da nisi najpametnejši in najmočnejši. Štiri leta sem kot šolarka hodila na pogovore na Palmotićevo ulico. Ta soočenja niso bila lahka; so pa mi pomagala, da sem bolje sprejela ljubezen, prijateljstvo, sovraštvo in podobno.
&lt;/blockquote&gt;
|}
Njena mama Nana je hodila k psihiatru, ker je hotela rešiti v mamilih se utapljajočega ji sina. Biljana si takrat ni mogla predstavljati, da bo kmalu tudi ona sama začela hoditi k isti zdravnici, k [[Zorka Lopičić|Zorki Lopičićevi]], ki ji je potrpežljivo poskušala pomagati v iskanju načina, kako se postaviti v neko razumno oddaljenost tako od mrtvih kot od živih, da se življenje lahko nadaljuje. Najbolj jo je grizla vest glede tega, &quot;koliko je komu pomagala in koliko ne&quot;. Materi je dala namreč psihiatrinja za časa Zoranovega življenja za Biljanine pojme  neverjeten nasvet:
:Odvisnik potegne za seboj celo družino in da zato mora izbirati med njim in nami. Tedaj mi je mati dejala, da se je odločila, da bo odpisala brata in se borila za drugi del družine. To ni doseglo moje zavesti, zvenelo je grozno, kruto. In v trenutku, ko je umrl, sem se resnično zlomila. Nisem se več zavedala, kdo sem, kaj sem; v tistem trenutku nisem imela nobenih želja ali načrtov več. Nisem vedela, kako se spopasti z izgubo, in potem so me ti pogovori zaznamovali za vsa prihodnja leta.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

Zoranova smrt je vplivala na družinske okoliščine tudi ugodno, saj je odnos z mamo postal svobodnejši in tesnejši, ko je odšel njen Zoran, na katerega je bila zelo navezana. 1986 je redkokdo umiral zaradi mamil in je zato zlasti očeta okolica ostro obsojala: „Kako da si mu dovolil jemanje mamil; kako da si mu zgradil kafič na [[Kopaonik]]u, da bi se tam zbirali odvisniki!“ Biljani je ostal v spominu le obup, strah in pekoča vest, kar je popolnoma zamrznilo vsa njena čustva, in se je morala celo njena hčerka preseliti k starim staršem, saj v takem stanju ni bila sposobna biti ne mati, ne hči, ne žena.

Ko je bil Zoran še živ, ji je ostalo v spominu le to, kako jo je v njihovem stanovanju — takrat so živeli še na Jevrejski na [[Drorćol]]u — proseč za pomoč gledal s svojimi plavimi očmi, da bi mu pomagala rešiti se iz pekla drog. Ona pa takrat tega ni mogla dojeti, saj sta ji bila pomembnejša njen zakon in otrok in je komaj čakala, da Zoran čimprej odide, da ga Aleksandra ne bi našla v takšnem stanju, ko se bo vrnila iz šole. Tega si Biljana ne more niti do danes odpustiti.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.hellomagazin.rs/celebrity-news/biljana-vilimon-intervju/|title= Biljana Vilimon o odnosu sa ćerkom Aleksandrom: Samo jednom me je oslovila sa mama, bolan proces samooptuživanja|publisher=hellomagazin.rs|author=Stana Luković|place=Beograd|language=sr|date=2. januar 2026|accessdate=12. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Smrtonosna bolezen ===
Ni pa bila to edina preskušnja: odkrili so ji smrtonosno bolezen. Nekaj let po [[Operacija Zavezniška sila|Natovem bombardiranju]] 1999 je po njenem mnenju prav zaradi radioaktivnega sevanja dobila raka na [[jajčnik]]ih in nato še na [[ščitnica|ščitnici]], ker je s preluknjane in uničene strehe zbirala ostanke šrapnelov.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}&lt;/ref&gt; Temu sta sledili dve operaciji benignega in dve malignega tumorja.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}&lt;/ref&gt; Od takrat njeno ime povezujejo z dejstvom, da je premagala bolezen; ona pa se s tem ne strinja:
{|
|-
! Pobedila je podmuklu bolest&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt ju je pokosila!|publisher=stil.kurir.rs|author=Glossy|place=Beograd|language=sr|date=23. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Premagala je potuhnjeno bolezen
|-
| &lt;blockquote&gt; Ne mogu ja da pobedim bolest, pobedila ju je medicina. Da nisam otišla kod doktora na vreme, da taj lekar nije bio vrhunski i da kao pacijent nisam bila poslušna, pitanje je šta bi se desilo... Ja sam radila sve ono što su mi doktori govorili. Prvo, bolest zaista nisam krila, a drugo, nisam ni gazila po tome. Gledam ljude kako non-stop pričaju o bolestima što je neukusno onoliko koliko i ako se to krije i o tome ćuti. &lt;br&gt;
Ne kaže se bez razloga da je bolest Božija poseta jer u trenucima kada si bolestan imaš šansu da naučiš nešto i izvučeš pouke o tome kako si sebe trošio. Najbitnije je da se mislima vratiš unazad i vidiš kako si to koristio svoju energiju.
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Bolezni ne morem premagati; premagala jo je [[medicina]]. Če ne bi šla pravočasno k zdravniku, če ta zdravnik ne bi bil vrhunski in če ne bi bila kot pacientka ubogljiva, je vprašanje, kaj bi se zgodilo... Naredila sem vse, kar so mi zdravniki rekli. Prvič, bolezni res nisem skrivala, in drugič, niti je nisem pohodila. Vidim ljudi, ki nenehno govorijo o boleznih, kar je prav tako neokusno kot to, da jo skrivajo in molčijo o njej. &lt;br&gt;
Ni brez razloga rečeno, da je bolezen Božji obisk; v trenutkih namreč, ko si bolan, imaš priložnost, da se nekaj naučiš in se iz tega poučiš o tem, kako si se zapravil. Najpomembneje je, da se s svojimi mislimi vrneš nazaj in pregledaš, kako si porabljal svojo energijo.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Mirno tretje obdobje ===
Tretje življenjsko obdobje želi preživljati ustvarjalno in dihajoč s polnimi pljuči. Vsak dan prepešači okrog deset kilometrov – najraje po [[Kalemegdan]]u; med sprehodi dobiva navdihe, ki jih pozneje prenaša kot slike na platno ali kot spise na papir. Od dela na televiziji se je poslovila v letu [[covid-19|koronine]] vseokužbe ter ji je tako ostalo več časa za slikanje, pisateljevanje in druženje. 

Obdobje [[covid-19|korone]] obdeljuje v romanu ''»Nismo na isti ladji« (&quot;Nismo na istom brodu&quot;)'', kjer v šaljivi obliki izraža tudi svoje nestrinjanje z diktatorsko oblastjo in njeno oblastnostjo; na jetra ji gre tudi sedanji srbski presednik [[Aleksandar Vučić|Vučić]], ki ga v knjigi imenuje &quot;Dobročinitelja&quot; in ga duhovito smeši, ker je na vseh svojih položajih surovo preganjal oporečništvo, s katerim se je Biljana strinjala in zato tudi izgubljala službo.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}&lt;/ref&gt; 
Avtobiografija ''»Selfi«'' prinaša na prefinjen način oris njenega življenja, umetniškega delovanja in svetovnega nazora.
2022 pa je izšel njen roman ''»Moje življenje z Begbedejem« (&quot;Moj život sa Begbedeom&quot;)'', ki govori o njeni ljubezenski zvezi s francoskim pisateljem [[Frédéric Beigbeder|Frederikom Begbedejem]], ki pa je 15 let mlajši od nje:
:&quot;Mlajše moške ljubim samo v romanih. Zasebno ljubim starejše moške. Ampak obstaja težava: pri mojih letih so starejši moški stari po 100 let,&quot; je povedala 71-letna umetnica, katere življenje je polno vzponov in padcev.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
Ne taji sicer, da jo je razburkano morje življenja premetavalo tudi skozi resnične ljubezenske pustolovščine; vsemu temu pa je po bratovi smrti dala slovo in danes živi sama le za svojo družino in umetniško ustvarjanje: s peresom piše knjige, a s čopičem riše slike ter z zdravim načinom življenja zvito skriva svoja leta.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot|title=MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život...|publisher=novosti.rs|author=С. Видачковић/S. Vidačković|place=Београд|language=sr|date=25. avgust 2022|accessdate=4. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

== Dela ==
=== Njene knjige ===
#''Crtati je teško, ali…''. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd 1997.
#''Učimo da crtamo''. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd 1998.
#''Putovanje u Wiesbaden''. Čigoja štampa, Beograd.
#''Willimon u Haosu''. Čigoja štampa, Beograd.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srbinovski-art.com/autor.php?id=1150|title=Biljana Vilimon - Autori|publisher=Aukcijska Kuća Srbinovski|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
#''&quot;Nismo na istom brodu&quot;'' (»Nismo na isti ladji«). Dereta, 2021&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
#''Selfi''. Vukotić Media, Beograd 2022.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.knjizare-vulkan.rs/domace-biografije-memoari-dnevnici-pisma/49250-selfi|title= SELFI - Biljana Vilimon|publisher=VUKOTIĆ MEDIA|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
#''Moj život sa Begbedeom'' (»Moje življenje z Begbedejem«). Beograd 2022.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot|title=MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život...|publisher=novosti.rs|author=С. Видачковић/S. Vidačković|place=Београд|language=sr|date=25. avgust 2022|accessdate=4. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Samostojne razstave ===
#1977. - Beograd, Galerija 73
#1978. - Rim ( Italija) Galleria CIL
#1980. - Čikago (SAD), D. Erlien Gallery, Milvoki (SAD), Gallery 700
#1984. - Beograd, Galerija Kulturnog centra Beograda
#1996. - Beograd, Galerija Kulturnog centra Beograda
#1998. - Beograd, Galerija Atrium
#1999. - Beograd, Galerija Kulturnog centra Beograda
#2005. - Beograd, Galerija ULUS-a
#2006. - Beograd, Galerija HAOS
#2011. - Beograd, Arte Galerija&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srbinovski-art.com/autor.php?id=1150|title=Biljana Vilimon - Autori|publisher=Aukcijska Kuća Srbinovski|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Nagrade in priznanja ===
#1981. - DUBROVNIK - Dubrovniški salon, prva nagrada za risbo
#1982. - BEOGRAD - Risba in mala plastika, nagrada Društva likovnih umetnikov Beograda, nagrada za risbo
#1982. - PRIJEPOLJE - Mileševo 82., prva nagrada (z Miodragom B. Protićem) Beli anđeo, nagrada za risbo
#1982. - CETINJE - Likovni salon, 13. november, nagrada RSIZ za kulturo Črne gore, nagrada za risbo
#1984. - SOMBOR - Osmi trienale sodobne jugoslovanske risbe, nagrada Somborske likovne jeseni, nagrada za risbo
#1985. - KARLOVAC - Četrti BAJ, nagrada Sklada za napredek likovnih umetnosti Moše Pijade - Beograd, nagrada za akvarel
#1987. - KARLOVAC - Peti BAJ, nagrada za akvarel
#1987. - ZAGREB - 11. zagrebška razstava jugoslovanskih risb, nagrada za risbo
#1989. - ZAGREB - 12. zagrebška razstava jugoslovanskih risb, nagrada za risbo
#1993. – ČAČAK - Memorijal Nadežde Petrović - Velika nagrada, nagrada za slikarstvo
#1994. - BEOGRAD, 1. jugoslovanski festival dokumentarnega in kratkega filma - glavna avtorska nagrada za izjemno delo in inovativnost v video filmu Zbogom, iz serije Galerija skrivnosti.
#1996. - BAR, 2. mednarodni TV festival - nagrada novinarske žirije za inovativnost in izjemen avtorski prispevek k TV ustvarjalnosti, za oddajo Zeleno, iz serije Galerija skrivnosti.
#1998. - BEOGRAD - 29. mednarodni knjižni sejem - nagrada strokovne žirije na področju sodobnega poučevanja - Srebrna tabla in posebna diploma za knjigo Učimo se risati, ki jo je izdal Zavod za učbenike in učna sredstva iz Beograda.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srbinovski-art.com/autor.php?id=1150|title=Biljana Vilimon - Autori|publisher=Aukcijska Kuća Srbinovski|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Ocena ===
{|
|-
! Dali ćete je prepoznati?&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Ali jo boste prepoznali?
|-
| &lt;blockquote&gt; Biljana Vilimon ostaje primer kako se može uspešno balansirati između javne i privatne sfere, a da se pri tom ne izgubi autentičnost. Njeno ime i dalje odjekuje u razgovorima o umetnosti, kulturi i televiziji, a njena prisutnost na društvenim mrežama podseća nas da je ona, uprkos godinama, i dalje dama sa stilom. Biljana je dokaz da su istinska lepota, elegancija i umetnički duh večni – i da se oni ne menjaju s godinama.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Biljana Vilimon ostaja zgled, kako uspešno uravnotežiti javno in zasebno področje, ne da bi pri tem izgubili pristnost. Njeno ime še vedno odmeva v pogovorih o umetnosti, kulturi in televiziji, njena prisotnost na družbenih omrežjih pa nas spominja, da je kljub svojim letom še vedno dama z okusom. Biljana je dokaz, da so prava lepota, uglajenost in umetniški duh večni – in da se z leti ne spreminjajo.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Navedek ===
{{navedek|''„Moj princip je da pamtim samo lepe stvari.”''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/secate-li-se-biljane-vilimon-posecivala-je-institut-za-mentalno-zdravlje-borila-se-sa/xrrr79k|title= SEĆATE LI SE BILJANE VILIMON? Posećivala je institut za mentalno zdravlje, borila se sa opakom bolešću, a umetnica se sad POJAVILA U JAVNOSTI |publisher=blic.rs|author= D.Đ. - V.M.|place=Beograd|language=sr|date=12. december 2019|accessdate=11. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Moje načelo je, da pomnim le lepe reči.”}}

== Glej tudi ==
* [[seznam srbskih slikarjev]]
* [[seznam srbskih pisateljev]]
* [[Razpad Jugoslavije]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sr}}
*[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vilimon-willimon-biljana ВИЛИМОН (Willimon), Биљана | Српска енциклопедија]
*[https://srbinovski-art.com/autor.php?id=1150 Biljana Vilimon — Izložbe i nagrade | Aukcijska Kuća Srbinovski]
*[https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990 Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića | Kurir]
*[https://glossy.espreso.co.rs/poznati/vesti/36297/zivotna-prica-biljana-willimon-avangardna-buntovnica-i-ekscentri Životna priča: Biljana Willimon - Avangardna buntovnica i ekscentrična žena]
*[https://direktno.rs/magazin/zabava/poznati/379517/biljana-vilimon-zivot-lomovi-sudbina-karijera-porodica.html#google_vignette Srpska Brižit Bardo: Njegova smrt me je pokosila | Poznati | Direktno]
*[https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život]

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1951]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski slikarji]]
[[Kategorija:Srbski publicisti]]
[[Kategorija:Srbski televizijski voditelji]]
[[Kategorija:Televizijski voditelji po narodnosti]]
[[Kategorija:Oporečniki]]
[[Kategorija:Pacifisti]]</text>
      <sha1>ghwlko8vkf5wdjun1lkm4rv2tmli5pf</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688334</id>
      <parentid>6688333</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T05:28:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Mirno tretje obdobje */</comment>
      <origin>6688334</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="34034" sha1="bvq8w0uwz0y43t0i9wcud7cz4lokg53" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Biljana Vilimon''' — tudi '''Willimon''', [[Srbi|srbska]] [[slikar|slikarka]], [[pisatelj]]ica, [[publicist|publicistka]] in TV-[[voditelj]]ica, * [[15. maj]] [[1951]], [[Novi Pazar]]. Živi in deluje v Beogradu.

'''Biljana Vilimon''' je srbska slikarka in ter voditeljica na [[Beograd|beograjski]] [[televizija|televiziji]]. Javnost jo je spoznala kot sproščeno, skoraj čudaško, vendar odkrito avtorico posebno privlačnih televizijskih vsebin, med katerimi je izstopala oddaja ''„Galerija tajni“ („Galerija skrivnosti“)''&lt;ref&gt;{{Citation|title=Dubravka Zubovic, Biljana Vilimon, Galerija Tajni, TV Beograd.mpg|url=https://www.youtube.com/watch?v=MAMcpJ9pVAM|accessdate=2022-08-10|language=sr-Cyrl-RS}}&lt;/ref&gt;,, v zadnjih nekaj letih pa promovira kulturo v oddaji ''Lagumi'' na televiziji [[Studio B]].&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt je pokosila! (FOTO)|website=stil.kurir.rs|language=sr|access-date=2022-08-10}}&lt;/ref&gt; Prejela je veliko nagrad in priznanj.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srbinovski-art.com/autor.php?id=1150|title=Biljana Vilimon - Autori|publisher=Aukcijska Kuća Srbinovski|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

== Življenjepis ==
Biljana Vilimon se je rodila 15. maja 1951 v Novem Pazarju kot Biljana Panović; njen oče je bil Dragoljub Panović, ki je med drugim bil tudi ravnatelj &quot;Avala Filma&quot;; njena mati, ki je prevzela pri vzgoji tudi očetovo vlogo, je bila Stana. Stari starši, ki jih pa ni poznala, ker so prezgodaj umrli, so bili Jovana i Isidor ter Simona in Vilimon (Willimon);&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.hellomagazin.rs/celebrity-news/biljana-vilimon-intervju/|title= Biljana Vilimon o odnosu sa ćerkom Aleksandrom: Samo jednom me je oslovila sa mama, bolan proces samooptuživanja |publisher=hellomagazin.rs|author=Stana Luković|place=Beograd|language=sr|date=2. januar 2026|accessdate=12. maj 2026}}&lt;/ref&gt; odraščala in študirala pa je v [[Beograd]]u, v čigar središču še zdaj živi v razkošnem stanovanju.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}&lt;/ref&gt; Maturirala je na [[Trinajsta beograjska gimnazija|Trinajsti beograjski gimnaziji]] na [[Banovo brdo|Banovem brdu]] in se vpisala na [[slikarstvo]] na Akademiji uporabnih umetnosti,&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; kjer je diplomirala slikarstvo (1976) ter magistrirala [[zid]]no slikarstvo, [[vitraž]] in [[mozaik]] (1982) pri [[Rajko Nikolić|Rajku Nikoliću]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vilimon-willimon-biljana|title=ВИЛИМОН (Willimon), Биљана|publisher=Српска енциклопедија|author= Љиљана Н. Стошић/Ljiljana N. Stošić|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=12. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

Leta 1986 se je Biljana odločila potegniti črto in prenehati z razposajenim življenjem, in to zaradi tragične smrti svojega brata. Takrat je prevzela za priimek ime svojega starega očeta, ki je bil katoliški Poljak. Ko se je ločila od moža Petra Jankovića in začela gledati v življenju tisto bistveno, ni videla drugega izhoda, ko da se obrne na psihiatra ter je pet let obiskovala Inštitut za duševno zdravje na Palmotičevi ulici. Po tem je sledil težak boj z zahrbtno boleznijo.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/secate-li-se-biljane-vilimon-posecivala-je-institut-za-mentalno-zdravlje-borila-se-sa/xrrr79k|title=SEĆATE LI SE BILJANE VILIMON? Posećivala je institut za mentalno zdravlje, borila se sa opakom bolešću, a umetnica se sad POJAVILA U JAVNOSTI|last=V.M|first=D. Đ-|website=Blic.rs|language=sr|access-date=2022-08-10}}&lt;/ref&gt;

=== Služba ===
Sprejela je povabilo za delo na Beograjski televiziji; to ji je dajalo priložnost, da izrazi svoje talente in da predstavi javnosti tudi svoje slikarske stvaritve. Z uvajanjem vidnih prenovitev in izvirnimi postavitvami je TV-studio, v katerem se je pogovarjala z gosti, spreminjala v zanimiv odrček. Pri tem ni vrtala v ljudi z radovednimi vprašanji, ampak jih je rajši posluša, kar dandanes niti ni samo po sebi umevno niti ni pogosta pojava. V njenih oddajah so nastopali gostje, ki so imeli nenavadne usode in so bili priče različnih časov.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

=== Svobodoljubnost ===
Biljana omenja, kaj jo spodbuja, da se kljub tveganjem opredeljuje za oporečništvo:
#Moj stric je &quot;vzdignil&quot; na noge srbsko opozicijo. 
#Moj oče je bil najbolj goreč podpornik Demokratske stranke in Zorana Đinđića, s katerim se je pogosto srečeval. 
#Moje jasno politično stališče je bilo izraženo že 9. marca 1991&lt;ref&gt;9. marca 1991 so potekale demonstracije študentov in oporečnikov pod vodstvom [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] zoper grožnje jugoslovanskega vrha okrog [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] in [[JLA]], da [[razpad Jugoslavije]] zatre z uporabo vojaške sile.&lt;/ref&gt;, ko sem v neposrednem programu pred kamerami RTS pokazala sredinec in s tem nestrinjanje s takratno hujskaško politiko ter bila takoj ob službo. 
#Pozneje sem kot podpornica Demokratske stranke potovala po vsej Srbiji vse do ponovne izgube službe oktobra 1998, ko je bil taisti Vučić, ki je danes predsednik Srbije, minister za informiranje. 
#Nisem nekdo, ki si iz tega dela zasluge in ki zbira politične točke. Sem le umetnica in imam samo eno željo, da na oblast pride kaka normalna osebnost, da se naš dan ne bo več začenjal z Vučićevim žalostnim obrazom, ob katerem mi gre na bruhanje.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

V svoji svobodoljubnosti je zelo blizu nazorom tako umorjenega demokratičnega predsednika [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] kot tudi daljnovidnosti njegovega „predhodnika“ in njenega moža – [[zgodovinar]]ja [[Ivan Đurić|Ivana Đurića]]. Po njenem mnenju imajo tudi današnji množični protesti srbskih [[študent]]ov „blokaderjev“ domovinsko pravico; saj že poldrugo leto zahtevajo od vlade preglednost zaradi [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška na novosadski železniški postaji]] na nič hudega sluteče &quot;prolaznike&quot; kakor tudi odpravo domnevne [[korupcija|korupcije]]. Brez zadržkov se zgraža nad surovim obračunavanjem z [[opozicija|opozicijo]] ne le prek državnih [[občilo|medijev]], ampak tudi z nasilnimi izgredi [[policija|policijske]] [[država|države]] zoper miroljubne mlade oporečnike.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Biljana%20Vilimon&amp;mid=38C60DB522C1A5509CA538C60DB522C1A5509CA5&amp;ajaxhist=0|title=Verujem u kosmičku pravdu - 15. mart će nam doneti radost|publisher= Insajder Video|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=12. marec 2025|accessdate=11. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

== Zasebno življenje ==
=== Poroka s Petrom Jankovićem ===
Nekaj časa je hodila s filmskim producentom Petrom Jankovićem in se nato odločila za poroko; ker se nekako nista mogla prav ujeti, se je od njega kljub njegovi vplivnosti, premožnosti in tudi od nje priznani lepoti vedno bolj oddaljevala. Ni pa nikakor hotela ostati sama in je le čakala priložnosti, da se od njega loči, čim najde primernega sopotnika; tako sta se čez nekaj let res ločila, vendar je z njegovo družino ostala še naprej v dobrih odnosih, &quot;kajti od njih se ni ločila&quot;.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt je pokosila!|publisher=stil.kurir.rs|author=Glossy|place=Beograd|language=sr|date=23. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}&lt;/ref&gt; 

Leta 1979 je Biljana s Petrom rodila hčer Aleksandro, [[Grafično oblikovanje|grafično oblikovalko]], ki je oktobra 2009 rodila hčer Dunjo, novembra 2013 pa hčer Zojo.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

=== &quot;Velika ljubezen&quot; z Ivanom Đurićem ===
Slikarka Vilemonova je bila poročena tudi z znanim akademikom, zgodovinajem in politikom Ivanom Đurićem; njo so imenovali [[Brigitte Bardot|Brižit Bardo]], a njega [[John F. Kennedy|Srbski Kenedi]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://happytv.rs/glamur/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi/588953/|title= BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi!|publisher=BSC Happy Portal |author=|place=Београд|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=4. maj 2026}}&lt;/ref&gt; 

Ona sama sicer poudarja, da se nikoli ni imela za pretirano lepo žensko; pa je v vsakdanjih pogovorih vendarle veljala za „femme fatale“ – tj. „usodno žensko“; kar se je pokazalo tudi v Ivanovem primeru. Ko se je zagledala v mladega in čednega profesorja, se je zarotila, da ga bo omrežila, čeprav je bila sorazmerno srečno poročena s slavnim filmskim podjetnikom [[Petar Janković|Petrom Jankovićem]], ki je tudi nekaj dal na svoj zunanji videz. Ni ji pa več zadostovala zunanja lepota, ki je niti Biljana ni tajila. Đurić je bil pravi lepotec in magnet za ženski svet, čigar čarov pa se niti ni branil — tudi v skladu s svojimi svobodomiselnimi nazori, ki so se ujemali z njenimi. Spominjali so se ga kot mladega, lepega in pametnega profesorja. ''&quot;Srbskega Kenedija&quot;'' so ga mediji imenovali zaradi podobne starosti in videza z umorjenim ameriškim predsednikom, medtem ko so njegovo &quot;veliko ljubezen&quot; Biljano imenovali ''&quot;Brižit Bardo&quot;'' — tudi zaradi podobnosti s to znano filmsko igralko.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/654075/ivan-djuric-slobodan-milosevic-jugoslavija-srpski-kenedi|title=ON JE BIO SRPSKI KENEDI: Zamalo je pobedio Slobu i Vuka 1990. godine, a o njemu se MALO ZNA!|publisher=Espreso.co.rs |author=|place=Beograd|language=sr|date=31. oktober 2020|accessdate=8. maj 2026}}&lt;/ref&gt; Bil je, kot je govoril [[Miroslav Karaulac]], po splošnem mnenju res &quot;[[demon|hudičevo]] čeden&quot;.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://sandzacke.rs/metromahala/godisnjica-smrti-ivana-djurica-vizantolog-i-politicki-mislilac-kojeg-srbija-nije-znala-sacuvati/|title=Godišnjica smrti Ivana Đurića: Vizantolog i politički mislilac kojeg Srbija nije znala sačuvati|publisher=Sandžačke vesti.rs|author=|place=|language=sr|date=8. januar 2026|accessdate=4. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

Njegovo družinsko življenje je bilo — podobno kot njeno — vse prej kot mirno, srečno in urejeno; bilo je celo zelo razburkano in neurejeno, saj je imel več razmerij, iz katerih se je rodilo več otrok; in prav vsak otrok je bil od druge matere. Ivan je imel namreč tri hčere in enega sina, a z Biljano nista imela otrok. V prejšnjem zakonu pa se Biljana ni počutila srečno in ji je prihajala na misel ločitev:

:Vedno pogosteje sem razmišljala o odhodu in če sem želela biti z nekom drugim, je moral biti lepši od Petra, kar je bilo skoraj nemogoče. In potem sem v NIN-u naletela na intervju zgodovinarja Ivana Đurića glede njegove knjige »Somrak Bizanca« (1984) in ko sem videla tistega lepega bizantologa, sem pomislila, da lahko samo on zasede Petrovo mesto. Izrezala sem njegovo fotografijo, jo dala v zvezek in pokazala Petru: »Če se kdaj ločiva, bo moj.« 
Ni ji verjel, da misli resno; vendar je do tega čez nekaj let res prišlo.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990|title= Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića. Slikarka, pisac i vrlo dobro poznato lice sa TV ekrana. BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi! Biljani Vilimon vreme ne može ništa, ovako izgleda!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=7. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Bratova smrt ===
Huje kot si je sploh mogla kdaj predstavljati, pa je posegla v njeno brezskrbno in lahkomiselno življenje slavne zvezde, ki bi zlahka po nasvetu svoje okolice in lastnem nagnjenju postala tudi [[filmski igralec|filmska igralka]], nepričakovana in nenadna smrt njenega brata Zorana. Otroštvo je ona v težkem povojnem času brezskrbno in brez pomanjkanja preživljala v krogu svojih najdražjih, med katerimi ji je v najlepšem spominu ostal brat:
:„Komaj se spominjam svojega otroštva. To obdobje večinoma povezujem z bratom in igro z njim. Že kot majhna deklica sem vedela, da bom slavna. Vedno sem se zbujala vesela, nikoli namrščena; imam nekakšno energijo, ki so mi jo očitno dali neki predniki. Odraščala sem obkrožena z mnogimi obrazi. Moj stric je bil [[Ratko Dražević]] (1918-1992)&lt;ref&gt;[http://www.novosti.rs/dodatni_sadrzaj/clanci.119.html:410252-Podrum-Ozne---streliste#.UP-MluRVzi0.facebook Podrum Ozne — strelište | Ostali članci | Novosti.rs]&lt;/ref&gt;, ki je s svojim vplivom zaznamoval celotno moje življenje. Takoj po drugi svetovni vojni je bil v Ameriki protiobveščevalni častnik, uradno pa je delal pri &quot;Genexu&quot;, po katerem je bil ravnatelj [[Avala Film|Avala Filma]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/1757529/udbas-prvi-direktor-avale-izvolite-samo-da-znate-odavde-nijedna-nije-izasla-a-da-nije-bila-jena|title=UDBAŠ PRVI DIREKTOR AVALE: Izvolite, samo da znate, odavde nijedna nije izašla a da nije bila j**ena! |publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. april 2015|accessdate=12. maj 2026}}&lt;/ref&gt; Vedno sem bila obkrožena z znanimi ljudmi, še posebej iz sveta umetnosti, zato sem predvidevala, da bom tudi sama v tem krogu.“&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990|title= Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića. Slikarka, pisac i vrlo dobro poznato lice sa TV ekrana. BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi! Biljani Vilimon vreme ne može ništa, ovako izgleda!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=7. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

Ničesar je ni moglo vznemiriti ali vznejevoljiti, saj jo je navdajalo s samozaupanjem njej ljubo delo, kakor tudi ljudje, s katerimi se je  srečevala. Iztiriti je niso uspele niti ločitev niti ljubezenske pustolovščine. Tedaj pa jo je ko grom z vedrega neba udarila izguba njej najljubše osebe.
{|
|-
! Njegova smrt ju je pokosila&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://direktno.rs/magazin/zabava/poznati/379517/biljana-vilimon-zivot-lomovi-sudbina-karijera-porodica.html#google_vignette|title= Srpska Brižit Bardo: Njegova smrt me je pokosila|publisher=direktno.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=28. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Njegova smrt jo je pokosila
|-
| &lt;blockquote&gt;Od brata Zorana bila sam starija dve godine. Kada je on umro usled konzumiranja narkotika, počela sam da se preispitujem... Najstrašnije kada nekog izgubite jeste to što počnete sebi da postavljate pitanja koja niste postavljali dok je taj neko bio među živima. Stigao me je strah da sam ga svojom željom da budem jedinica, da budem glavna, zapravo sputala... To propadanje je strašno velika tuga, osećanje beznadežnosti. U tom periodu je mene spasio isključivo posao. Osoba sam koja se suočava sa svojim strahovima i dilemama. Nisam neko ko nešto krije pod tepih. Mogu da kažem kako sam najdragocenije stvari o životu naučila baš tada. To mi je kasnije pomoglo da sve nazivam pravim imenom.&lt;br&gt;
Jedini spas videla sam u tome da odem kod psihijatra. Nisam znala kako drugačije da pomognem sebi. Moraš sebi da priznaš da nisi najpametniji i najjači. Četiri godine sam kao đak odlazila u Palmotićevu ulicu na razgovore. Nisu bila laka ta suočavanja, ali su mi pomogla da kasnije bolje prihvatam ljubavi, prijateljstva, neprijateljstva i slično.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Bila sem dve leti starejša od svojega brata Zorana. Ko je umrl zaradi odvisnosti od [[mamilo|mamil]], sem se začela spraševati. Najstrašnejše, ko nekoga izgubiš, je, da si začneš postavljati vprašanja, ki si jih nisi postavljal, ko je bila ta oseba še živa. Popadel me je strah, da sem ga s svojo željo, da bi bila edinka, da bi bila glavna, pravzaprav ovirala. To propadanje je strašno velika žalost, občutek brezupnosti. V tistem obdobju me je rešilo le delo. Sem človek, ki se sooča s svojimi strahovi in dilemami. Nisem nekdo, ki stvari pometa pod preprogo. Lahko rečem, da sem se takrat naučila najdragocenejših stvari o življenju. To mi je kasneje pomagalo, da sem vse poimenovala s pravim imenom.&lt;br&gt;
Edino rešitev sem videla v obisku [[psihiater|psihiatra]]. Nisem vedela, kako naj si drugače pomagam. Priznati si moraš, da nisi najpametnejši in najmočnejši. Štiri leta sem kot šolarka hodila na pogovore na Palmotićevo ulico. Ta soočenja niso bila lahka; so pa mi pomagala, da sem bolje sprejela ljubezen, prijateljstvo, sovraštvo in podobno.
&lt;/blockquote&gt;
|}
Njena mama Nana je hodila k psihiatru, ker je hotela rešiti v mamilih se utapljajočega ji sina. Biljana si takrat ni mogla predstavljati, da bo kmalu tudi ona sama začela hoditi k isti zdravnici, k [[Zorka Lopičić|Zorki Lopičićevi]], ki ji je potrpežljivo poskušala pomagati v iskanju načina, kako se postaviti v neko razumno oddaljenost tako od mrtvih kot od živih, da se življenje lahko nadaljuje. Najbolj jo je grizla vest glede tega, &quot;koliko je komu pomagala in koliko ne&quot;. Materi je dala namreč psihiatrinja za časa Zoranovega življenja za Biljanine pojme  neverjeten nasvet:
:Odvisnik potegne za seboj celo družino in da zato mora izbirati med njim in nami. Tedaj mi je mati dejala, da se je odločila, da bo odpisala brata in se borila za drugi del družine. To ni doseglo moje zavesti, zvenelo je grozno, kruto. In v trenutku, ko je umrl, sem se resnično zlomila. Nisem se več zavedala, kdo sem, kaj sem; v tistem trenutku nisem imela nobenih želja ali načrtov več. Nisem vedela, kako se spopasti z izgubo, in potem so me ti pogovori zaznamovali za vsa prihodnja leta.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

Zoranova smrt je vplivala na družinske okoliščine tudi ugodno, saj je odnos z mamo postal svobodnejši in tesnejši, ko je odšel njen Zoran, na katerega je bila zelo navezana. 1986 je redkokdo umiral zaradi mamil in je zato zlasti očeta okolica ostro obsojala: „Kako da si mu dovolil jemanje mamil; kako da si mu zgradil kafič na [[Kopaonik]]u, da bi se tam zbirali odvisniki!“ Biljani je ostal v spominu le obup, strah in pekoča vest, kar je popolnoma zamrznilo vsa njena čustva, in se je morala celo njena hčerka preseliti k starim staršem, saj v takem stanju ni bila sposobna biti ne mati, ne hči, ne žena.

Ko je bil Zoran še živ, ji je ostalo v spominu le to, kako jo je v njihovem stanovanju — takrat so živeli še na Jevrejski na [[Drorćol]]u — proseč za pomoč gledal s svojimi plavimi očmi, da bi mu pomagala rešiti se iz pekla drog. Ona pa takrat tega ni mogla dojeti, saj sta ji bila pomembnejša njen zakon in otrok in je komaj čakala, da Zoran čimprej odide, da ga Aleksandra ne bi našla v takšnem stanju, ko se bo vrnila iz šole. Tega si Biljana ne more niti do danes odpustiti.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.hellomagazin.rs/celebrity-news/biljana-vilimon-intervju/|title= Biljana Vilimon o odnosu sa ćerkom Aleksandrom: Samo jednom me je oslovila sa mama, bolan proces samooptuživanja|publisher=hellomagazin.rs|author=Stana Luković|place=Beograd|language=sr|date=2. januar 2026|accessdate=12. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Smrtonosna bolezen ===
Ni pa bila to edina preskušnja: odkrili so ji smrtonosno bolezen. Nekaj let po [[Operacija Zavezniška sila|Natovem bombardiranju]] 1999 je po njenem mnenju prav zaradi radioaktivnega sevanja dobila raka na [[jajčnik]]ih in nato še na [[ščitnica|ščitnici]], ker je s preluknjane in uničene strehe zbirala ostanke šrapnelov.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}&lt;/ref&gt; Temu sta sledili dve operaciji benignega in dve malignega tumorja.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}&lt;/ref&gt; Od takrat njeno ime povezujejo z dejstvom, da je premagala bolezen; ona pa se s tem ne strinja:
{|
|-
! Pobedila je podmuklu bolest&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt ju je pokosila!|publisher=stil.kurir.rs|author=Glossy|place=Beograd|language=sr|date=23. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Premagala je potuhnjeno bolezen
|-
| &lt;blockquote&gt; Ne mogu ja da pobedim bolest, pobedila ju je medicina. Da nisam otišla kod doktora na vreme, da taj lekar nije bio vrhunski i da kao pacijent nisam bila poslušna, pitanje je šta bi se desilo... Ja sam radila sve ono što su mi doktori govorili. Prvo, bolest zaista nisam krila, a drugo, nisam ni gazila po tome. Gledam ljude kako non-stop pričaju o bolestima što je neukusno onoliko koliko i ako se to krije i o tome ćuti. &lt;br&gt;
Ne kaže se bez razloga da je bolest Božija poseta jer u trenucima kada si bolestan imaš šansu da naučiš nešto i izvučeš pouke o tome kako si sebe trošio. Najbitnije je da se mislima vratiš unazad i vidiš kako si to koristio svoju energiju.
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Bolezni ne morem premagati; premagala jo je [[medicina]]. Če ne bi šla pravočasno k zdravniku, če ta zdravnik ne bi bil vrhunski in če ne bi bila kot pacientka ubogljiva, je vprašanje, kaj bi se zgodilo... Naredila sem vse, kar so mi zdravniki rekli. Prvič, bolezni res nisem skrivala, in drugič, niti je nisem pohodila. Vidim ljudi, ki nenehno govorijo o boleznih, kar je prav tako neokusno kot to, da jo skrivajo in molčijo o njej. &lt;br&gt;
Ni brez razloga rečeno, da je bolezen Božji obisk; v trenutkih namreč, ko si bolan, imaš priložnost, da se nekaj naučiš in se iz tega poučiš o tem, kako si se zapravil. Najpomembneje je, da se s svojimi mislimi vrneš nazaj in pregledaš, kako si porabljal svojo energijo.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Mirno tretje obdobje ===
Tretje življenjsko obdobje želi preživljati ustvarjalno in dihajoč s polnimi pljuči. Vsak dan prepešači okrog deset kilometrov – najraje po [[Kalemegdan]]u; med sprehodi dobiva navdihe, ki jih pozneje prenaša kot slike na platno ali kot spise na papir. Od dela na televiziji se je poslovila v letu [[covid-19|koronine]] vseokužbe ter ji je tako ostalo več časa za slikanje, pisateljevanje in druženje. 

Obdobje kovida obdeljuje v romanu ''»Nismo na isti ladji« (&quot;Nismo na istom brodu&quot;)'', kjer v šaljivi obliki izraža tudi svoje nestrinjanje z diktatorsko oblastjo in njeno oblastnostjo; na jetra ji gre tudi sedanji srbski presednik [[Aleksandar Vučić|Vučić]], ki ga v knjigi imenuje &quot;Dobročinitelja&quot; in ga duhovito smeši, ker je na vseh svojih položajih surovo preganjal oporečništvo, s katerim se je Biljana strinjala in zato tudi izgubljala službo.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}&lt;/ref&gt; 
Avtobiografija ''»Selfi«'' prinaša na prefinjen način oris njenega življenja, umetniškega delovanja in svetovnega nazora.
2022 pa je izšel njen roman ''»Moje življenje z Begbedejem« (&quot;Moj život sa Begbedeom&quot;)'', ki govori o njeni ljubezenski zvezi s francoskim pisateljem [[Frédéric Beigbeder|Frederikom Begbedejem]], ki pa je 15 let mlajši od nje:
:&quot;Mlajše moške ljubim samo v romanih. Zasebno ljubim starejše moške. Ampak obstaja težava: pri mojih letih so starejši moški stari po 100 let,&quot; je povedala 71-letna umetnica, katere življenje je polno vzponov in padcev.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
Ne taji sicer, da jo je razburkano morje življenja premetavalo tudi skozi resnične ljubezenske pustolovščine; vsemu temu pa je po bratovi smrti dala slovo in danes živi sama le za svojo družino in umetniško ustvarjanje: s peresom piše knjige, a s čopičem riše slike ter z zdravim načinom življenja zvito skriva svoja leta.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot|title=MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život...|publisher=novosti.rs|author=С. Видачковић/S. Vidačković|place=Београд|language=sr|date=25. avgust 2022|accessdate=4. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

== Dela ==
=== Njene knjige ===
#''Crtati je teško, ali…''. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd 1997.
#''Učimo da crtamo''. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd 1998.
#''Putovanje u Wiesbaden''. Čigoja štampa, Beograd.
#''Willimon u Haosu''. Čigoja štampa, Beograd.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srbinovski-art.com/autor.php?id=1150|title=Biljana Vilimon - Autori|publisher=Aukcijska Kuća Srbinovski|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
#''&quot;Nismo na istom brodu&quot;'' (»Nismo na isti ladji«). Dereta, 2021&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
#''Selfi''. Vukotić Media, Beograd 2022.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.knjizare-vulkan.rs/domace-biografije-memoari-dnevnici-pisma/49250-selfi|title= SELFI - Biljana Vilimon|publisher=VUKOTIĆ MEDIA|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
#''Moj život sa Begbedeom'' (»Moje življenje z Begbedejem«). Beograd 2022.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot|title=MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život...|publisher=novosti.rs|author=С. Видачковић/S. Vidačković|place=Београд|language=sr|date=25. avgust 2022|accessdate=4. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Samostojne razstave ===
#1977. - Beograd, Galerija 73
#1978. - Rim ( Italija) Galleria CIL
#1980. - Čikago (SAD), D. Erlien Gallery, Milvoki (SAD), Gallery 700
#1984. - Beograd, Galerija Kulturnog centra Beograda
#1996. - Beograd, Galerija Kulturnog centra Beograda
#1998. - Beograd, Galerija Atrium
#1999. - Beograd, Galerija Kulturnog centra Beograda
#2005. - Beograd, Galerija ULUS-a
#2006. - Beograd, Galerija HAOS
#2011. - Beograd, Arte Galerija&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srbinovski-art.com/autor.php?id=1150|title=Biljana Vilimon - Autori|publisher=Aukcijska Kuća Srbinovski|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Nagrade in priznanja ===
#1981. - DUBROVNIK - Dubrovniški salon, prva nagrada za risbo
#1982. - BEOGRAD - Risba in mala plastika, nagrada Društva likovnih umetnikov Beograda, nagrada za risbo
#1982. - PRIJEPOLJE - Mileševo 82., prva nagrada (z Miodragom B. Protićem) Beli anđeo, nagrada za risbo
#1982. - CETINJE - Likovni salon, 13. november, nagrada RSIZ za kulturo Črne gore, nagrada za risbo
#1984. - SOMBOR - Osmi trienale sodobne jugoslovanske risbe, nagrada Somborske likovne jeseni, nagrada za risbo
#1985. - KARLOVAC - Četrti BAJ, nagrada Sklada za napredek likovnih umetnosti Moše Pijade - Beograd, nagrada za akvarel
#1987. - KARLOVAC - Peti BAJ, nagrada za akvarel
#1987. - ZAGREB - 11. zagrebška razstava jugoslovanskih risb, nagrada za risbo
#1989. - ZAGREB - 12. zagrebška razstava jugoslovanskih risb, nagrada za risbo
#1993. – ČAČAK - Memorijal Nadežde Petrović - Velika nagrada, nagrada za slikarstvo
#1994. - BEOGRAD, 1. jugoslovanski festival dokumentarnega in kratkega filma - glavna avtorska nagrada za izjemno delo in inovativnost v video filmu Zbogom, iz serije Galerija skrivnosti.
#1996. - BAR, 2. mednarodni TV festival - nagrada novinarske žirije za inovativnost in izjemen avtorski prispevek k TV ustvarjalnosti, za oddajo Zeleno, iz serije Galerija skrivnosti.
#1998. - BEOGRAD - 29. mednarodni knjižni sejem - nagrada strokovne žirije na področju sodobnega poučevanja - Srebrna tabla in posebna diploma za knjigo Učimo se risati, ki jo je izdal Zavod za učbenike in učna sredstva iz Beograda.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srbinovski-art.com/autor.php?id=1150|title=Biljana Vilimon - Autori|publisher=Aukcijska Kuća Srbinovski|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Ocena ===
{|
|-
! Dali ćete je prepoznati?&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Ali jo boste prepoznali?
|-
| &lt;blockquote&gt; Biljana Vilimon ostaje primer kako se može uspešno balansirati između javne i privatne sfere, a da se pri tom ne izgubi autentičnost. Njeno ime i dalje odjekuje u razgovorima o umetnosti, kulturi i televiziji, a njena prisutnost na društvenim mrežama podseća nas da je ona, uprkos godinama, i dalje dama sa stilom. Biljana je dokaz da su istinska lepota, elegancija i umetnički duh večni – i da se oni ne menjaju s godinama.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Biljana Vilimon ostaja zgled, kako uspešno uravnotežiti javno in zasebno področje, ne da bi pri tem izgubili pristnost. Njeno ime še vedno odmeva v pogovorih o umetnosti, kulturi in televiziji, njena prisotnost na družbenih omrežjih pa nas spominja, da je kljub svojim letom še vedno dama z okusom. Biljana je dokaz, da so prava lepota, uglajenost in umetniški duh večni – in da se z leti ne spreminjajo.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Navedek ===
{{navedek|''„Moj princip je da pamtim samo lepe stvari.”''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/secate-li-se-biljane-vilimon-posecivala-je-institut-za-mentalno-zdravlje-borila-se-sa/xrrr79k|title= SEĆATE LI SE BILJANE VILIMON? Posećivala je institut za mentalno zdravlje, borila se sa opakom bolešću, a umetnica se sad POJAVILA U JAVNOSTI |publisher=blic.rs|author= D.Đ. - V.M.|place=Beograd|language=sr|date=12. december 2019|accessdate=11. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Moje načelo je, da pomnim le lepe reči.”}}

== Glej tudi ==
* [[seznam srbskih slikarjev]]
* [[seznam srbskih pisateljev]]
* [[Razpad Jugoslavije]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sr}}
*[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vilimon-willimon-biljana ВИЛИМОН (Willimon), Биљана | Српска енциклопедија]
*[https://srbinovski-art.com/autor.php?id=1150 Biljana Vilimon — Izložbe i nagrade | Aukcijska Kuća Srbinovski]
*[https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990 Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića | Kurir]
*[https://glossy.espreso.co.rs/poznati/vesti/36297/zivotna-prica-biljana-willimon-avangardna-buntovnica-i-ekscentri Životna priča: Biljana Willimon - Avangardna buntovnica i ekscentrična žena]
*[https://direktno.rs/magazin/zabava/poznati/379517/biljana-vilimon-zivot-lomovi-sudbina-karijera-porodica.html#google_vignette Srpska Brižit Bardo: Njegova smrt me je pokosila | Poznati | Direktno]
*[https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život]

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1951]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski slikarji]]
[[Kategorija:Srbski publicisti]]
[[Kategorija:Srbski televizijski voditelji]]
[[Kategorija:Televizijski voditelji po narodnosti]]
[[Kategorija:Oporečniki]]
[[Kategorija:Pacifisti]]</text>
      <sha1>bvq8w0uwz0y43t0i9wcud7cz4lokg53</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Vuk Drašković</title>
    <ns>0</ns>
    <id>602730</id>
    <revision>
      <id>6688255</id>
      <parentid>6685843</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T18:27:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Andrejj</username>
        <id>94</id>
      </contributor>
      <comment>{{slog}}</comment>
      <origin>6688255</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="92673" sha1="3lxx4hvpgih7oy39d1ktc8f9rwsesax" xml:space="preserve">{{Infobox officeholder
| name             = Vuk Drašković
| native_name      = {{No bold|Вук Драшковић}}
| native_name_lang = sr
| image            = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg
| caption          = Drašković leta 2010
| office1          = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]]
| term_start1      = [[5. junij]] [[2006]]
| term_end1        = [[16. maj]] [[2007]]
| prime_minister1  = [[Vojislav Koštunica]]
| predecessor1     = položaj odpravljen
| successor1       = [[Vuk Jeremić]]
| office2          = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] 
| term_start2      = [[3. marec]] [[2004]]
| term_end2        = [[5. junij]] [[2006]]
| prime_minister2  = [[Svetozar Marović]]
| predecessor2     = [[Goran Svilanović]]
| successor2       = položaj odpravljen
| office3          = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]]
| term_start3      = [[18. januar]] [[1999]]
| term_end3        = [[28. april]] [[1999]]
| prime_minister3  = [[Momir Bulatović]]
| birth_date       = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}}
| birth_place      = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]]
| death_date       =
| death_place      = 
| spouse           = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}}
| signature        = Vuk Drašković signature.png
| party            = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes)
| relations        = 
| children         = 
| alma_mater       = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]]
| occupation       = [[politik]]
| profession       = [[pisatelj]] 
}}
{{slog}}
'''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pravnik]], [[pisatelj]] in [[politik]].

Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}&lt;/ref&gt; Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja &quot;Srbskega obnovitvenega gibanja&quot; (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik vlade Jugoslavije|podpredsednik Jugoslavije]] v vojnem času leta 1999 in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007.

Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 25 knjig.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Mladost, izobrazba, oporečništvo ===
[[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]&lt;/center&gt;

Drašković se je rodil v obmejni nemški vasici [[Međa, Žitište|Međa]]&lt;ref&gt;Međa ({{lang-de|Pardan}}; {{lang-hu|Párdány}}; {{lang-ro|Meda, Pardani}}) je obmejna vasica med Jugoslavijo in Romunijo z okrog 2000 prebivalci; do prihoda &quot;kolonistov&quot; 1946 je to bila vas z nemškimi avtohtonimi katoličani, ki so jih s silo segnali po vojvodinskih taboriščih Titovi komunisti brez kakršnihkoli človekovih pravic, celo brez osebnih izkaznic.&lt;/ref&gt; v [[Banat]]u v družini partizanskih priseljencev iz vzhodne Hercegovine v &quot;vlaku brez voznega reda&quot; v &quot;Osmi ofenzivi&quot;, ki so se naselili v hiše po vojni iz njihovih domov pregnanih domorodnih Nemcev (&quot;Banatskih Švabov&quot; — &quot;Donauschwaben&quot;). S tem povojnim [[genocid|ljudomorom]] nad neoboroženimi Banatskimi [[Nemci]], ki jim je bilo odvzeto premoženje in so bili pregnani v uničevalna taborišča širom [[Vojvodina|Vojvodine]], naj bi [[komunizem]] „pravično“ kaznoval [[nacizem|nacistične]] vojne zločine; pravzaprav se je na ta način usoda s &quot;Švabi&quot; kar dvakrat kruto poigrala, saj so neprostovoljno bili vpleteni že v krvave vojne pohode, od koder se mnogi niso vrnili.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.regionalgeschichte.net/bibliothek/aufsaetze/arnold-konstantin/arnold-konstantin-heimatbuecher-der-donauschwaben-quellen-zur-erforschung-einer-erinnerungsgemeinschaft/22-von-der-teilung-des-banats-bis-zum-ende-des-zweiten-weltkriegs.html|title=Von der Teilung des Banats bis zum Ende des Zweiten Weltkriegs|publisher=regionalgeschichte.net|author=Arnold Konstantin|place=|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.donauschwaben.at/donauschwaebische%20landsmannschaft%20in%20kaernten.html|title= Donauschwäbische Arbeitsgemeinschaft in Österreich (DAG)|publisher=donauschwaben.at|author=Helmut Prokopp|place=Celovec|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}&lt;/ref&gt; 

Nekateri poštenjaki niso mogli prenašati očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje vrnili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito domovino. Tako se je mali Volkec rodil in odraščal v hiši, ki so jo zgradili drugi in njegova babica kot do srži poštena Hercegovka ni mogla mirno spati v hiši, od koder so izgnali njene prave lastnike; od sina je tako dolgo moledovala, da je končno dosegla preselitev nazaj v Hercegovino, kjer pa je številno družino dočakala poleg trdega dela še huda revščina in stanovanjska stiska, saj se jih je šest otrok stiskalo v eni sobi, a dva brata sta Vuku umrla še čisto mala. Ko je začel hoditi v osnovno šolo, je vsak dan pešačil v eno smer 12 km; naloge je delal zvečer pri petrolejki, učil pa se je me med pašo živine po vaških travnikih.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}&lt;/ref&gt;Poleg tega se Vukov oče, ki je bil visok partizanski oficir v JLA, ni preveč znašel na velikem posestvu. Ker v tej povojni zmedi ustvarjanja komunističnega raja datuma njegovega rojstva niso zapisali in torej ni znan, je njegov oče kot novojugoslovanski &quot;vernik&quot; kot datum rojstva dal vpisati kar 29. november. 29. novembra 1943 je bilo v [[Bosna|bosenskem]] [[Jajce (mesto)|Jajcu]] II. zasedanje AVNOJA in s tem ustanovitev &quot;Nove Jugoslavije&quot; v nasprotju s &quot;Staro Jugoslavijo&quot;, kot so poimenovali prejšnjo kraljevinsko Jugoslavijo. Na ta način je v &quot;Titovi Jugoslaviji&quot; postal 29. november zapovedan državni praznik z dvama delaprostima dnevoma. 

Ko je bil Vuk star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.&lt;ref name=&quot;Borden&quot;&gt;{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War &amp; Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt; Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova — Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere — Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati oziroma polsestrami.&lt;ref name=&quot;Borden&quot; /&gt; Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino v očetov rojstni kraj, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlja]]&lt;ref&gt;Vasica Slivlja leži kakih 5 km JJV od hriba Vilovica, ki je visok 1608 m, in je imela 2013 le 30 prebivalcev, vsi Srbi. Tam blizu Vilovice je tudi [[Jelenovo]], rojstna vas glavnega junaka romana &quot;Monah Hokaj&quot;, ki je bil Vukov znanec in prijatelj. Jelenovo je tako malo naselje, da ga ni na nobenem zemljevidu in ima le nekaj hiš, prebivalcev pa danes verjetno nič.&lt;/ref&gt;. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].&lt;ref name=&quot;Borden&quot; /&gt; Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč &quot;tradicionalno utesnjeno in utesnjujoče&quot;, zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v &quot;bolj odprti in napredni&quot; Beograd.

Drašković se je v Beogradu z ženo Danico družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh.

1968 je Drašković skupaj z [[Aleksandar Vučić|Vučićem]] sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah]], ki so se iz Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot;&gt;{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}&lt;/ref&gt; Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}&lt;/ref&gt; Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in je nato vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov]].&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot;&gt;{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&amp;pg=PA1995}}&lt;/ref&gt;

Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].&lt;ref&gt;{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt; Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je — morda zaradi pomanjkljivega znanja angleščine — poslal poročilo o nekem konfliktu med sosednjima državama — konkretno o napadu [[Rodezija|Rodezije]] na [[Mozambik]] —, o katerem se je v diplomatskih krogih morebiti kaj šušljalo, vendar spopada v resnici ni bilo; prišlo je skoraj do diplomatskega spora. Razmere so pač bile po afiško zmedene, saj je takrat potekala tudi surova Rodezijska [[državljanska vojna]]&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]], kjer je postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt; Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mika Špiljaka.

=== Pisateljevanje ===
Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani Srbi, ki so pri življenju pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“ — medtem ko istočasno komunizem ni poznal nobene milosti in je razglašal nepomirljivo sovraštvo do &quot;razrednih sovražnikov&quot;.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt; Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]]. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so &quot;nove-stare&quot; ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in nenazadnje v slovenskem Bohinju bivajoči Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Takšno objokovanje lastnega naroda, ki da je stalno, od vseh in povsod ogrožen, je tudi prek [[Memorandum SANU|Memoranduma SANU]] 1986, nadalje prek škandaloznih časopisnih člankov in TV poročil in romanov z nacionalistično vsebino ustvarjalo nove spore ter privedlo do vrelišča v [[Razpad Jugoslavije|Razpadanju Jugoslavije. Tisti memorandum omenja tudi Vuk v svoji knjigi &quot;Monah Hokaj. Istega leta se je njegov junak po materi Črnogorec Simon Olujić — poznejši sarajevski ostrostrelec - spoznal na Baščaršiji s svojo izvoljenko, s katero je le enkrat prenočil. V tistem skrivnostnem memorandumu — &quot;ki so ga držali v tajnosti, da bi deloval toliko bolj uničujoče, ko se bo za njegovo vsebino zvedelo&quot; — pa je med drugim zapisano, &quot;da je Jugoslavija srbska grobnica&quot; in da jo je zato za vsako ceno treba razbiti.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.scribd.com/document/789279602/Vuk-Dra%C5%A1kovi%C4%87-Monah-Hokaj|title=Vuk Drašković Monah Hokaj|publisher=scribd.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=3. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

Partija je Vukovo knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je kljub temu še v angleškem prevodu.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}&lt;/ref&gt; Sam pisatelj opisuje, kako se je v zvezi s svojo zgodbo v romanu odpravil v [[Trst]] — kjer se je iz oči v oči srečal s pravim ustašem-klavcem Hamdijem. V knjigi in v filmu se tako prepletata resničnost in domišljija; pravi, da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil kmalu po tem srečanju, še preden je dobil v roke Vukovo darilo — njegovo knjigo &quot;Nož&quot; s posvetilom.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
 
Njegova romana ''Molitev 1–2 (&quot;Molitva'' 1985) in ''Ruski konzul'' (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389 in ga med drugim nahajamo tudi na več mestih v knjigi iz leta 1970, kjer se opisujejo &quot;stradanja srpskog naroda&quot; (&quot;trpljenja srbskega ljudstva&quot;).&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}&lt;/ref&gt; 

Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnava zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]] in takorekoč njegovo rehabilitacijo.&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

Drašković je 2020 izdal svoj roman ''„Bolje grob nego rob!“ („Boljše grob kot suženj!“)'' — ki je pravzaprav nadaljevanje njegovega romana ''„Aleksandar od Jugoslavije“ („Aleksander Jugoslovanski“)''.  Sam pisatelj je svoj zgodovinski roman predstavil takole:  
{|
|-
! »Bolje grob nego rob!«&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/3506855/vuk-draskovic-objavljuje-knjigu-junaci-novog-romana-hitler-valter-i-knez-pavle?utm_source=kurir&amp;utm_medium=single_dontmiss&amp;utm_campaign=adria_internal|title=VUK DRAŠKOVIĆ OBJAVLJUJE KNJIGU »Bolje grob nego rob!«: Junaci novog romana Hitler, Valter i knez Pavle!|publisher=kurir.rs|author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2020|accessdate=24. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! »Boljše grob kot suženj!«
|-
| &lt;blockquote&gt;„Kralj Aleksandar je ubijen u Marselju 9. oktobra 1934, a država koju je on stvorio ubijena je u Beogradu 27. marta 1941. Poklič ’Bolje grob nego rob!’ doneo je oboje: stotine hiljada grobova i milione robova. Tragedija pokrenuta toga dana još traje i ne nazire joj se kraj.“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;&quot;[[Kraljevina Jugoslavija|Kralj]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] je bil umorjen v [[Marseille|Marseillu]] 9. oktobra 1934; država pa, ki jo je ustvaril, je bila umorjena v [[Beograd]]u 27. marca 1941. Krik 'Bolje grob kot suženj!' je prinesel oboje: sto tisoče grobov in milijone sužnjev. Žaloigra, ki se je začela tistega dne, še vedno traja in ji ni videti konca.&quot;
&lt;/blockquote&gt;
|}

V poznejših letih je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi srbske zločine, kar pa mu je &quot;pridobilo&quot; celo krdelo sovražnikov, zlasti v vodstvu države Srbije in SPC. Ta pogumna resnicoljubnost je prižuborela do vrhunca v romanu ''&quot;Monah Hokaj&quot;'' (''&quot;[[Menih Hawkeye]]&quot;''; Laguna, Beograd 2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi spreminjajočih se okoliščin in novih spoznanj. V času „masovnega ludila“ osemdesetih let ga je grabila „jeza nad ustaši, ki so morili nič krive Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že „hudoval nad Srbi, ki so v 'njegovem' Gackem in drugod preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec obsodbe neusmiljenega divjaštva ter &quot;etničnega čiščenja&quot; pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je opisano v pretresljivem življenjepisnem romanu vrednem [[Aleksander Solženicin|Solženicinovega]] peresa ''&quot;Monah Hokaj&quot; („Menih Hawkeye“)''. Pisatelj kot iz rokava stresa celo vrsto nam znanih, še bolj pa nepoznanih imen svetovne književnosti, pri katerih se je navdihoval pri pisanju te korenite obsodbe nesmiselnega vojaškega uničevanja človeških življenj. Ta veriga imen samo pri pisanju tega romana kaže na pisateljevo omiko in razgledanost, ki ga je kot zavestnega pravoslavnega [[kristjani|kristjana]] v nasprotju z nekaterimi njegovimi znanimi sodobniki na književnem, političnem ali cerkvenem območju polagoma vedno bolj vodila k obsodbi militarizma ter k zavestnemu prizadevanju za medsebojno spravo, sožitje in miroljubno sodelovanje.
{|
|-
! Uzori su mu bili&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju - Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Vzorniki so mu bili
|-
| &lt;blockquote&gt; ''Za ovaj roman su Vas inspirisali Dostojevski, Tolstoj, Saramago. Kako su ovi pisci uticali na Vaš pristup pisanju i istraživanju dubokih društvenih i moralnih pitanja? ''&lt;br&gt;
„Inspirisale su me sudbine i postradanje stotina hiljada ljudi u državi u kojoj sam rođen, ljudi koji su, rekao bi Simon Olujić, bili žrtve i plijen „zlih okolnosti“. Uzori su mi i Dostojevski, i Tolstoj, i Saramago, i Njegoš, i Crnjanski, i Margaret Mičel, i Kafka, da ne nabrajam.“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; ''»Za ta roman so vas navdihnili Dostojevski, Tolstoj in Saramago. Kako so ti pisatelji vplivali na vaš pristop k pisanju in raziskovanju globokih družbenih in nravnih vprašanj?«''&lt;br&gt;
»Navdihnila me je usoda in trpljenje sto tisoč ljudi v državi, v kateri sem se rodil; ljudi, ki so bili, kot bi rekel Simon Olujić, žrtve in plen &quot;hudih okoliščin&quot;. Vzorniki so mi tudi [[Fjodor Dostojevski|Dostojevski]], [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Tolstoj]], [[José Saramago|Saramago]], [[Petar Petrović Njegoš|Njegoš]], [[Miloš Crnjanski|Crnjanski]], [[Margaret Mitchell|Mitchell]] in [[Franz Kafka|Kafka]]… da ne naštevam.«
&lt;/blockquote&gt;
|}
V tem romanu ostrosrelec &quot;Hokaj&quot; — nekdanji profesor [[Simon Olujić]] — doma iz vasice z 20 hišami [[Jelenovo]] blizu vasi Draškovićevih prednikov Slivlja a po materi [[Črnogorci|Črnogorec]]&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.scribd.com/document/789279602/Vuk-Dra%C5%A1kovi%C4%87-Monah-Hokaj|title=Vuk Drašković Monah Hokaj|publisher=scribd.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=3. junij 2026}}&lt;/ref&gt; — kateremu je Udba preprečila odhod v &quot;sovražno Ameriko&quot; za predavatelja ter ga prek zapora &quot;prevzgojila&quot; v fanatičnega srbskega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na &quot;Špičasti steni&quot; (vidikovac &quot;Špičasta stijena&quot;)&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://starigrad.ba/otkriveno-spomen-obiljezje-na-spicastoj-stijeni/|title=Otkriveno spomen obilježje na Špicastoj stijeni|publisher=Općina Stari Grad Sarajevo|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=11. maj 2015|accessdate=26. maj 2026}}&lt;/ref&gt;niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]] — simbol Sarajeva ter jugoslovanskega &quot;bratstva in enotnosti&quot;.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/beograd/4422402/sebilj-cesma-spaja-tri-grada|title=Sebilj česma spaja tri grada. Simbol neobične arhitekture i dizajna spaja tri grada, Sarajevo, Novi Pazar i Beograd.
|publisher=Kurir.rs|author=A. K.|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2024|accessdate=2. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://putnikofer.hr/mjesta/sebilj-sarajevo/|title=Sebilj u Sarajevu: Najpoznatiji simbol Baščaršije. Turisti obožavaju ovo mjesto u Sarajevu koje izgledom podsjeća na kiosk, ali to nije: kažu da voda s ove česme ima tajanstvenu moć|publisher=putnikofer.hr|author=Ivana Vašarević|place=Sarajevo|language=hr|date=8. december 2025|accessdate=2. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.cesma.ba/cesma-sebilj/|title=Česma Sebilj|publisher=Česma.ba|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=|accessdate=2. junij 2026}}&lt;/ref&gt;. Ko je mati padla na tla, se je sin jokajoč zgrudil nanjo, Hokaj pa je neusmiljeno ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz radijskega poročila zvedel, da je umoril svojo ženo Amro in njenega in svojega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

Odgovornost za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«&lt;ref&gt;»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«&lt;/ref&gt; ampak krivi Tisto ozadje, ki je ustvarjalo mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom« vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«.
{|
|-
! Njega su okolnosti učinile monstrumom&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Okoliščine so ga naredile za pošast
|-
| &lt;blockquote&gt; Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste &quot;tarče&quot;. Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne &quot;ustanove&quot;. Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile &quot;okoliščine&quot;: književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te &quot;okoliščine&quot; spreminjale v monstruma.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Politična kariera ===
[[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]&lt;/center&gt;

Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.&lt;ref name=&quot;Fischer&quot;&gt;{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&amp;pg=PA459}}&lt;/ref&gt; Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben &quot;poseben sklad&quot; &quot;za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi&quot;; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi &quot;osvobajali&quot; oziroma osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso niti dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].&lt;ref name=&quot;Mulaj139&quot;&gt;{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&amp;q=Vojislav&amp;pg=PA69|pages=139}}&lt;/ref&gt; Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).&lt;ref name=&quot;Fischer&quot; /&gt; Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk
|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}&lt;/ref&gt;; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).&lt;ref name=&quot;Fischer&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&amp;pg=PR19}}&lt;/ref&gt;

26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi &quot;prostovoljci&quot; pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: &quot;Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje.&quot;&lt;ref&gt;Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}&lt;/ref&gt;Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov &quot;obremenjenih s srbskim poreklom&quot; in da &quot;bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi&quot;.&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije &quot;istočnog pitanja&quot; u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}&lt;/ref&gt; Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}&lt;/ref&gt; Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto.

==== Izid volitev v Srbiji 1990 &lt;ref&gt;{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko&lt;/ref&gt; ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; font-size:95%; width:100%&quot;
|-
! width=&quot;12&quot;|Zap.št.
! width=&quot;23&quot;|Kandidat
! width=&quot;18%&quot;|Emblem
! width=&quot;24%&quot;|Stranka
! width=&quot;14%&quot;| Glasov
! width=&quot;14%&quot;| %
|- valign=&quot;top&quot;
| 1
| '''[[Slobodan Milošević]]'''&lt;br&gt;[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]]
| [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]]
| Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije)
| 3.285.799 
| 67,71
|- valign=&quot;top&quot;
| 2
| '''[[Vuk Drašković]]'''&lt;br&gt;[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]]
| [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]]
| Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) 
| 824.674
| 16,99
|- valign=&quot;top&quot;
| 3
| '''[[Ivan Đurić]]'''&lt;br&gt;Иван Ђурић
| [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]]
| СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI)
| 277.398 
| 5,72
|- valign=&quot;top&quot;
| 4
| '''[[Sulejman Ugljanin]]'''&lt;br&gt;Сулејман Угљанин
| [[File:Sandzak region map.png|70px]]
| Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije)
| 109.459 
| 2,26
|- valign=&quot;top&quot;
| 5
| '''[[Vojislav Šešelj]]'''&lt;br&gt;[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]]
| [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]]
| Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)&lt;ref&gt;Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)&lt;/ref&gt;
| 96.277 
| 1,98
|}

==== Demonstracije 9. marca ====
[[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]&lt;/center&gt;

Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.&lt;ref&gt;{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&amp;mm=03&amp;dd=09&amp;nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}&lt;/ref&gt;

Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom &quot;Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo&quot;. Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s  huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. 
Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel, &quot;da ne bude krvi&quot; (&quot;da ne bo krvi&quot;); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih:&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;:
{|
|-
! Patrijarh Pavle traži razilazak&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&amp;mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&amp;ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Patriarh Pavel zahteva razhod
|-
| &lt;blockquote&gt; Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!).
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!).
&lt;/blockquote&gt;
|}
Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za zveličanje svoje duše&lt;ref&gt;Nagovor je končal namreč z besedami: &quot;Rekoh i spasoh svoju dušu&quot; (&quot;Rekel sem in zveličal svojo dušo&quot;). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa ni bil poziv v redu, saj se je nesrečna bratomorna vojna začela in se odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je na oblasti ostal Miloševićev režim, ki se je celo desetletje hranil z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil možen nekak dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Kakršnikoli so že bili Miloševićevi nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).&lt;/ref&gt; — se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;

Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]].&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek &quot;Car ulic&quot;.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot;&gt;{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&amp;pg=PA55}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}&lt;/ref&gt;Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;

=== V opoziciji in v vladi ===
Leta 1990 je ustanovil Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove SPO), ki je bil na čelu vseh protivladnih protestov: &quot;devetega marca 1991, Vidovdanske skupščine 1992, junijskih demonstracij 1993, trimesečnih demonstracij 1996 in 1997, aprilskega shoda 2000 in oktobrske ljudske vstaje 2000 — ki je privedla do padca Miloševićeve vojno-usmerjene vladavine —, pa tudi mnogih drugih.&quot;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}&lt;/ref&gt;

Čeprav je bil Drašković nacionalist in je bil udeležen pri hujskanju hrvaških Srbov k uporu zoper domnevno &quot;[[Franjo Tuđman|Tuđmanovo]] hegemonijo nad tamkajšnjimi Srbi&quot;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hrvatska-povijest.hr/povijesne-kontroverze-franjo-tudman-banovina-hrvatska-herceg-bosna-i-bosanska-posavina/|title=POVIJESNE KONTROVERZE – Franjo Tuđman, Banovina Hrvatska, Herceg-Bosna i Bosanska Posavina|publisher=Hrvatska povijest.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. junij 2024|accessdate=25. maj 2026}}&lt;/ref&gt;, se je kot književnik ter razgledan [[akademik]] ter izobraženec z izostrenim čutom za pravičnost vedno bolj nagibal k pogovorom in sožitju ter zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili in skrajnimi desničarji tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“&lt;ref&gt;V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; V zvezi s tem je značilna njegova iskrenost: &quot;Nisem želel razpada Jugoslavije, a nisem niti nedolžen&quot;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=20. september 2022|accessdate=25. maj 2026}}&lt;/ref&gt;. 

Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]]) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je preudarno vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.&lt;ref&gt;Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}&lt;/ref&gt;

Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] &quot;Giška&quot; in [[Branislav Matić]] &quot;Beli&quot;. Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; 
Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, saj je podpiral tudi nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in SANU; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so nepristranski opazovalci Draškoviću očitali, da je tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.&lt;ref&gt;{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|url=https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=[https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse/page/472 473]–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}&lt;/ref&gt;

==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ====
Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990 ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}&lt;/ref&gt;

V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množičnega norenja (masovno ludilo), ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile cele množice kot zasanjane v stoletni mit samopomilovanja, samoogrožanja in samoobčudovanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično. Ne misleč na krščansko dolžnost odpuščanja in sprave, naj bi po tej logiki imel &quot;nebeski narod&quot; vso pravico in dolžnost do maščevanja, kajti &quot;Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi&quot;, kot piše v nevednosti ali sprenevedanju celo duhovnik: 
{|
|-
! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher=&quot;Pravoslavlje&quot; — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}&lt;/ref&gt;
! Ali so Srbi oropali kako cerkev?
|-
| &lt;blockquote&gt;Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi &quot;prijatelji&quot; i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali!'' 
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi &quot;prijatelji&quot; in sovražniki oropali, ''ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so nas ropali!''
&lt;/blockquote&gt;
|}

Da [[Srbi|srbski]] [[četniki]] in druge vojaške skupine le niso med drugo svetovno vojno bili taka nedolžne ovčke in samo žrtve, kot se med njimi celo dobronamerni še danes predstavljajo sebi in svetu, govorijo neizpodbitna dejstva. Že na začetku Druge svetovne vojne so se Srbi začeli maščevati za ustaške poboje; med drugim so samo v [[Kulen Vakuf|Kulen Vakufu]] že 1941 pobili dvatisoč Hrvatov in muslimanov.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/teme/2019/5/5/u-kulen-vakufu-ustanici-1941-godine-pobili-2000-muslimana-i-hrvata|title=U Kulen Vakufu ustanici 1941. godine pobili 2.000 muslimana i Hrvata. Drugi svjetski rat|publisher=Al Jazeera|author=Jasmin Agić|place=Sarajevo|language=bs|date=5. maj 2019|accessdate=4. junij 2026}}&lt;/ref&gt; Zanikanje lastnih zločinov pa kaj lahko vodi v hujskanje k novim maščevalnim ukrepom. V javnost je prišlo njihovo ravnanje, ki priča, da tudi oni niso bili brez krivde, zlasti ob beatifikaciji [[Drinske mučenke|Drinskih mučenk]] v [[Sarajevo|Sarajevu]], ki je v [[Srbija|Srbiji]] javnost skoraj ni opazila in najbrž niti Drašković ne, ker bi sicer zadevo v svoji starosti gotovo omenil morebiti celo v knjižni obliki. Takrat so med drugim njihovo cerkvico in dom na Palah četniki oropali in zažgali, ter je vodili po slabem vremenu vse do [[Goražde|Goražda]]. Štiri nune, ki so pred pijanimi četniki poskakale skozi okna vojašnice, so se hudo poškodovale; kljub temu so jih oni pobili in vrgli njihova trupla v Drino. Tiste dni je bilo v reko vrženih okoli 8.000 ljudi. Po pričevanju domačina duhovnika [[Anto Baković|Anta Bakovića]] so to bila trupla pobitih muslimanov, pa tudi katoličanov, ki so jih vrgli v mrzlo Drino ter so priplavala do Kalemegdana, kjer jih je srbska propaganda razglašala za ustaške žrtve.&lt;ref name=&quot;#1&quot;&gt;{{navedi knjigo|author=Ante Baković|title=''Drinske mučenice''|page=38}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt; A. Baković: Drinske mučenice 38-40; poglavja: ''Leševi u šipražju, Kamo ih je Drina odnijela? Leševi ne govore''&lt;/ref&gt; 

Srbska javnost pa je tako ostala v prepričanju o nedolžnosti &quot;svetega srbskega naroda&quot; ne le med Drugo svetovno vojno, — kot med drugimi tudi  takratni sotrpin slovenski pisatelj [[Franc Ksaver Meško|Meško]], ki mu je prav slovenski četnik Milko rešil življenje, nunam pa ne — ampak tudi med Razpadom Jugoslavije; kopreno s takorekoč tabu teme o tovrstnih hudodelstvih je začel snemati z zgodovinske pozabe ravno Vuk Drašković v zrelih letih svojega pisateljevanja. V začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem; že v predvolilni kampanji 1990 je med drugim dejal, da je Bosna kot tigrova koža, ki se ne sme deliti in da je treba reševati sporna vprašanja s pogovori in dogovori, kar je v tisti evforiji naletelo na gluha ušesa. Prav z namenom razbijanja večnacionalne republike so iz Srbije potovala tisočera pisma, ki so hujskala k vstaji in so s pomočjo JLA tudi sprožila plaz, ki ga je ustavilo šele Natovo bombardiranje 1995. 

Leta 1993 sta bila Vuk z ženo [[Danica Drašković|Danico Drašković]] po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.&lt;ref&gt;{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}&lt;/ref&gt;
Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ (&quot;Skupaj&quot;) z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;

==== Pisatelj tudi v politiki hodi svoja pota ====
Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali.

Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.&lt;ref&gt;[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.&lt;/ref&gt; Premier [[Momir Bulatović]] pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk
|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

=== Napadi ===
==== Atentati pod Slobom ====
V obračunavanju z Miloševićevo&lt;ref&gt;Slobodana Miloševića so zlasti njegovi somišljeniki imenovali &quot;od milja&quot; z njegovim skrajšanim imenom kar &quot;Slobo&quot;&lt;/ref&gt; samovlado so ga  dvakrat prijeli: 9. marca 1991 in junija 1993, ko sta bila skupaj z ženo Danico obsojena na dva meseca zapora, kjer so z njima zelo grdo ravnali; njegovo ženo so takrat zasramovali z &quot;[[Alija Izetbegović|Alijino]] vlačugo&quot;; oba sta se namreč tokrat javno zavzela za muslimane v Vukovem Gackem, kjer so ene Srbi neusmiljeno pomorili, druge pa pregnali z njihovih starodavnih ognjišč. Izpuščena sta bila šele zaradi pritiska mednarodne javnosti in množičnih demonstracij v Srbiji.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

Na Draškovića je bilo izvedenih tudi več napadov in vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu neosvetljenega tovornjaka in avtomobila v kolono avtomobilov umorili štiri njegove tesne sodelavce, ki so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih — med njimi tudi Veselina Boškovića, brata njegove žene Danice&lt;ref&gt;&quot;Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska&quot; [The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today]. Telegraf (in Serbian). 3 October 2018. Retrieved 22 September 2023.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}&lt;/ref&gt; Ponovno je bil napaden 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte; morilec ga je tokrat &quot;samo&quot; obstrelil.&lt;ref&gt;{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}&lt;/ref&gt;Takratni predsednik SPO je bil takrat tako ranjen, da ni mogel voditi stranke v zadnjem boju proti Miloševićevemu režimu.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=26. avgust 2013|archivedate=8. april 2012|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563}}&lt;/ref&gt; in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.&lt;ref&gt;[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]&lt;/ref&gt; Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — &quot;stricev iz ozadja&quot; — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.&lt;ref&gt;{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}&lt;/ref&gt;

Preganjanja pa ni trpel le Draškovičev zakonski par, ampak tudi mnogi njuni somišljeniki. Zaradi protivojnih dejavnosti, nenehnega nasprotovanja vojni, obsojanja etničnega čiščenja in vojnih zločinov so neznani storilci pomorili številne člane SPO-ja, a več deset tisoč jih je izgubilo službo, kar je seveda posledično porazno vplivalo na slabše volivne izide.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

==== Pritiski pod &quot;Dobročiniteljem&quot; ====
Po zmagi [[Vojislav Šešelj|Šešljevega]] duhovnega sina [[Aleksandar Vučić|Vučića]]&lt;ref&gt;Slikarka [[Biljana Vilimon]] ga zaradi pretirane skrbi za splošno dobro in dušenja kakršnegakoli oporečništva, zlasti študentovskega, posmehljivo imenuje v svojih knjigi &quot;Dobročinitelj&quot;&lt;/ref&gt;na volitvah 2012 so se začeli stopnjevati napadi na oporečnike, zlasti na študente, ki protestirajo od 1. novembra 2025, od [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška v Novem Sadu]]. Tarča napadov je med drugimi postal tudi Vuk zaradi svojih izjav, ki so navadno podane v obliki zgodb in posredno ali neposredno podpirajo oporečnike. 

Za &quot;izdajalca&quot; in krivca vseh nesreč, ki pestijo Srbijo, ga pod vplivom medijev in uličnih čenč imajo celo berači. 2025 opisuje v svoji črtici ''&quot;Srečanje v Košutnjaku med revežem in &quot;izdajalcem&quot;.'' Glavni junak zgodbe je revež, s katerim se srečuje v belograjskem parku [[Košutnjak|Košutnjaku]], ki kljub temu, da ga ne pozna, o Vuku &quot;ve&quot; vse najslabše, čeprav Drašković praktično nima nobenega vpliva na oblast in njeno delovanje že skoraj od leta 2000. Ko ta od mraza se tresoči revež spozna, da je vse te izmišljotine pripovedoval samemu prizadetemu, je tako užaljen, da od njega noče sprejeti niti pomoči, ki mu jo le-ta v svoji človekoljubnosti ponuja.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/prica-vuka-draskovica-susret-u-kosutnjaku-jednog-siromaha-i-jednog-izdajnika/#google_vignette|title=Priča Vuka Draškovića: Susret u Košutnjaku jednog siromaha i jednog &quot;izdajnika&quot;|publisher=Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=27. december 2025|accessdate=22. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

Črtica ''„Ave, Marija!“'' pa ne govori o [[Sveta Marija|Devici Mariji]] — kot bi kdo na prvi pogled pomislil —, ampak o profesorki sociologije [[Marija Vasić|Mariji Vasić]] iz [[Novi Sad|Novega Sada]], ki je bila na temelju nezakonitega prisluškovanja skupaj s študenti ne le ujeta marca 2025, ampak je bil posnetek posredovan medijem in Udbi, „filijali tajnih službi režima u Kremlju koji sprovodi armagedon nad Ukrajinom, a u Rusiji obnavlja gulage, masovna ubistva i teror iz krvavih decenija svemoći KGB i Josifa Staljinaf“&lt;ref&gt;&quot;podružnici tajnih služb režima v Kremlju, ki izvaja Armagedon (=ljudomor, genocid) nad Ukrajino, a v Rusiji obnavlja gulage, množične umore in teror iz krvavih desetletij vsemogočnega KGB-ja in Josifa Stalina&quot;&lt;/ref&gt;, kot pravi pisatelj črtice in spomni, da je bil 1970. leta ravnatelj bolnišnice, ki so mu tudi podtaknili prisluškovalne naprave — a on je po srbsko preklinjal Tita in partijo —, na takratnem komunističnem sodišču oproščen; pod Vučićem pa so bile nezakonito prisluškovane osebe ne samo pozaprte in obsojene, ampak tudi javno osramočene. Zato je Marija Vasić začela gladovno stavnko, Vuk jo pa v povesti spodbuja: „Moraš živeti, Ave Marija!“&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/vuk-draskovic-ave-marija/|title=Lični stav Vuka Draškovića: Ave, Marija!|publisher= Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2025|accessdate=22. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

Da so pa pritiski na opozicijo nasploh vedno hujši, opozarja Drašković v poučnih črticah, v katerih brani svobodo govora in zlasti študente &quot;blokaderje&quot;, kot jim imenujejo režimski mediji in v tej oceni skorajda &quot;izrednega stanja&quot; ni osamljen; ne čudi, da tudi njega mediji stalno napadajo in črnijo. Čeprav že starec (rojen 1946) – se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih nedvosmiselno postavil na stran študentov za obrambo svobode, evropeizacije in demokracije zoper »srbski svet« in »putinizacijo Srbije«, ki je po njegovem mnenju »kopija izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}&lt;/ref&gt;. 

Danes, v soboto, 23. maja 2026, poteka v Beogradu protestni shod študentov prav zoper stalne žalitve, s katerimi njih in njihovo gibanje zasipljejo državni [[občilo|mediji]].  Eden izmed starejših protestnikov, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je izjavil:
{|
|-
! Pritisak na studente&lt;ref&gt;Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda  [[Saša Banjanac Lubej]]&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1|title=Študentski protest v Beogradu|publisher=RTV 365 |author=Saša Banjanac Lubej|place=Beograd|language=sl|date=23. maj 2025|accessdate=23. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Pritisk na študente
|-
| &lt;blockquote&gt; „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševića]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Po demokratičnih spremembah ===
[[File:Briefing 29 May 2000.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Nosilci demokratičnih sprememb v letu [[2000]].&lt;br&gt;&lt;small&gt;Stojijo od leve na desno: [[Zoran Đinđić]], [[Vojislav Koštunica]], [[Vuk Drašković]] in [[Grigorij Javlinski]]&lt;/small&gt;]]&lt;/center&gt;

Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za &quot;slabo politično potezo&quot;, preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja.

Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog.

Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat zadržala skrajno desničarske [[Vojislav Šešelj|Šešeljeve]] radikalce (SRS).

V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«&lt;ref&gt;{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}&lt;/ref&gt;

Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.&lt;ref&gt;[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.&lt;/ref&gt;

=== Zasebno življenje ===
Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se poročila 10. junija 1973, ko je Danica Bošković po tukajšnjih starodavnih navadah sprjela možev priimek.&lt;ref&gt;{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&amp;mm=11&amp;dd=14&amp;nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}&lt;/ref&gt;

Njun zakon je ostal brez otrok.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt; Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak &quot;ker jih Bog ni dal&quot; in se tolažita, da so podobno usodo preživljali tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Književna dela ===
{{colbegin}}
* ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981)
* ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981)
* ''Nož'' (1982)
* ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985)
* ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986)
* ''Odgovori'' (1987)
* ''Ruski konzul'' (1988)
* ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989)
* ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992)
* ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994)
* ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001)
* ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006)
* ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007)
* ''Doktor Aron'' (2009)
* ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012)
* ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013)
* ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015)
* ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) 
* ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016)
* ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017)
* ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018)
* ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020)
* ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022)
* ''Monah Hokaj'' (''„[[Menih Hawkeye]]“'' 2023)
* ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk
|title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић
|place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}&lt;/ref&gt;
{{colend}}

== Ocena ==
=== Največji srbski pisatelj ===
{|
|-
! Najveći živi spski pisac&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Največji živi srbski pisatelj
|-
| &lt;blockquote&gt; Po mnogima, najveći živi srpski pisac je Vuk Drašković. Čak i oni koji se sa njim politički duboko ne slažu smatraju ga za vrhunskog književnika. Sve što je ikada napisao, od tekstova u novinama do romana, nikoga nije ostavilo ravnodušnim.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Po mnenju mnogih je [[Vuk Drašković]] največji živeči srbski [[pisatelj]]. Tudi tisti, ki se z njim politično nikakor ne strinjajo, ga imajo za vrhunskega pisatelja. Vse, kar je kdaj napisal, od člankov v časopisih do romanov, ni nikogar pustilo ravnodušnega.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Dosledna nedoslednost === 
{|
|-
! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Od [[četniki|četniškega]] ’Noža’ do izdajalca [[Srbi|srbstva]]
|-
| &lt;blockquote&gt;''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.&lt;br&gt;Jedino u čemu je Drašković dosljedan njegova je nedosljednost podređena jednom cilju - da bude novi srpski mesija. Prošao je put od smjernog i vatrenog komunista do nabrijanog antikomunističkog disidenta i radikalnog nacionalista, &quot;borca&quot; za mir koji je slao svoje dragovoljce na Hrvatsku, žestokog protivnika Slobodana Miloševića (&quot;Milošević je najveći zlotvor srpskog naroda&quot;) do njegova aplogeta (&quot;Milošević je borac za mir&quot;) i bliskog suradnika (potpredsjednik srbijanske vlade) da bi sada, nakon svega, izigravao proeuropskog lidera koji je trošio mnogo energije kako bi pokušao spriječiti hrvatski put u EU te bruxelleskog &quot;messangera&quot; zaduženog da Srbima priopći najneugodnije novosti - neovisno Kosovo, neovisna Crna Gora, Mladić u Haagu... No, bio je i ostao ništa drugo nego velikosrpski nacionalist.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno pametne med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.&lt;br&gt;''Edino, v čemer je Drašković dosleden, je njegova nedoslednost'', podrejena enemu cilju - biti novi srbski mesija. Iz skromnega in zagrizenega komunista se je prelevil v zagretega protikomunističnega oporečnika in korenitega nacionalista, &quot;borca&quot; za mir, ki je svoje prostovoljce pošiljal na [[Hrvaška|Hrvaško]], ostrega nasprotnika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] (&quot;Milošević je največji zlikovec srbskega naroda&quot;) do njegovega zagovornika (&quot;Milošević je borec za mir&quot;) in tesnega sodelavca (namestnika predsednika srbske vlade); zdaj pa navsezadnje igra vlogo proevropskega voditelja, ki je porabil veliko energije za preprečitev hrvaške poti v [[EU]], in bruseljskega &quot;glasnika&quot;, ki ima nalogo, da [[Srbi|Srbom]] sporoči najbolj neprijetne novice - neodvisno [[Kosovo]], neodvisno [[Črna gora|Črno goro]], [[Ratko Mladić|Mladića]] v [[Haag]]u ... A bil je in ostaja nič drugega kot ''velikosrbski nacionalist''.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Spremenljivost stališč ===
Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi : ''„Lupus pilum mutat, non mentem.“  „Volk dlako menja, narave nikoli.“ ''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori — črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}&lt;/ref&gt; in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… — včasih pa kar z večimi hkrati.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica — komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

Pri svojih izjavah Vuk večkrat nima dlake na jeziku in je včasih za te prostore nepričakovano odkrit in odprt, kar pa žali bolj občutljiva ušesa, ki raje poslušajo samopomilovanje in samohvalo; zato si kmalu prisluži neprivlačne nadevke kot na primer: „Velesrb“ ali celo „NATO-v plačanec“; njegovo gibanje pa oblasti zmerjajo s „Srbskim gibanjem prevare“&lt;ref&gt;Njegova stranka se imenuje „Srpski pokret obnove“ (SPO), tj. „Srbsko gibanje obnove“; pisec članka pa njegovo stranko imenuje „Srpski pokret obmane“, tj. „Srbsko gibanje prevare.&lt;/ref&gt;.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.intermagazin.rs/evo-ko-je-vuk-draskovic-od-cetnika-i-velikog-srbina-do-nato-placenika-i-izdajnika/|title= ЕВО КО ЈЕ ВУК ДРАШКОВИЋ! Од ЧЕТНИКА и великог Србина, до НАТО плаћеника и издајника |publisher=intermagazin.rs|author= Илија Петровић |place=|language=sr|date=|accessdate=20. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

V tem, da je Vuk velikokrat spreminjal stališča — včasih pa izražaval hkrati nasprotujoča si mnenja — se strinjajo tako njegovi somišljeniki in privrženci, še bolj pa njegovi nasprotniki. Iz tega mnenja ne izvzemajo niti njegove soproge.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&amp;br=299&amp;cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković |publisher=magazin-tabloid.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Kosovo je povezano z Vukovarjem in Sarajevom ===
Vsakega 24. marca se v [[Srbija|Srbiji]] spominjajo grozljivega Natovega bombardiranja; o pravih vzrokih in medsebojni povezanosti je odkrito spregovoril takratni podpredsednik zvezne vlade [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]]:
{|
|-
! ''&quot;Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju&lt;br&gt;a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru&quot;''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru|title=Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo|place=|language=bs|date=27. marec 2023|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! ''&quot;Nečastno je govoriti o [[Nato|Natovih]] udarih na [[Srbija|Srbijo]]&lt;br&gt;a molčati o [[Sarajevo|Sarajevu]] in [[Vukovar]]ju&quot;''
|-
| &lt;blockquote&gt;Svaka priča o 24. martu je duboko nečasna ako se ne kaže šta je bilo pre 24. mata. Samo u Bosni i Hercegovini i u Hrvatskoj ubijeno je 150.000 ljudi. VIše od dva miliona ljudi je rasejano i proterano. Samo u Sarajevu sa okolnih brda od srpskih granata ubijeno je više od 10.000 civila, a među njima više od 1.000 dece. Onako kako sada izgleda Bahmut 91. je izgledao Vukovar!&lt;br&gt;
To se apsolutno ne sme odvojiti od 24. marta. jer ako se odvoji, onda ispada da je jedna divna, demokratska, slobodarska zemlja iz čista mira zasuta bombama NATO alijanse. Savet bezbednosti 1998. usvojio je tri upozaravajuće rezolucije kojom se Miloševićeva Srbija optužuje za razbojničko ponašanje i zahteva se prekid užasnog terora nad kosovskim Albancima. &lt;br&gt;
Nama je ponuđeno da potpišemo sporazum po kojemu je Kosovo ostajalo čvrsto u sastavu Srbije uz sledeće obaveze: Da se prekine teror nad Albancima, da NATO privremeno uđe na teritoriju Kosova, razoruža UČK i uspostavi red. Milošević je rekao da treba odbiti mirovni sporazum. Treba isprovocirati NATO da baci bombe na Srbiju, da se oslobodimo Kosova, a da krivicu prebacimo na Amerikance i zapad, da se probudi antiameričko raspoloženje u Srbiji i da se okrenemo zagrljaju Rusije i Belorusije. Danas živimo crno Miloševićevo proročanstvo: 90 odsto Srba veruje da je NATO kriv za gubitak Kosova.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Vsako govorjenje o 24. marcu je hudo nečastno, če ne pove, kaj se je dogajalo pred 24. marcem. Samo v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem je bilo ubitih 150.000 ljudi&lt;ref&gt;Napadi na Hrvaško in Bosno in Hercegovino so trajali od 1991 do 1995. Na Hrvaškem se je končala vojna z „Bliskom“ („Bljesak“) in „Nevihto“ („Oluja“), v BiH pa s prvim Natovim bombardiranjem srbskih položajev, kar je pripeljalo do sklenitve [[Daytonski sporazum|Daytonskega mirovnega sporazuma]] novembra 1995.&lt;/ref&gt;. Več kot dva milijona ljudi je bilo razseljenih in izgnanih. Samo v Sarajevu je bilo z okoliških hribov zaradi srbskih granat ubitih več kot 10.000 civilistov, vključno z več kot 1000 otroki. [[Bahmut]] je zdaj videti tako, kot je bil [[Vukovar]] leta 1991!&lt;br&gt;
Tega nikakor ne smemo ločevati od 24. marca. Kajti če se loči, se izkaže, da je bila ena čudovita, demokratična, svobodoljubna država kar na lepem zasuta z bombami zavezništva [[NATO]]. [[Varnostni svet ZN|Varnostni svet]] je leta 1998 sprejel tri opozorilne izjave, v katerih je [[Slobodan Milošević|Miloševićevo]] [[Srbija|Srbijo]] obtožil razbojniškega vedenja in zahteval konec surovega nasilja nad [[Kosovo|kosovskimi]] [[Albanci]].&lt;br&gt;
Ponudili so nam podpis sporazuma, po katerem bi Kosovo trdno ostalo znotraj Srbije, z naslednjimi obveznostmi: Konec terorja nad Albanci, začasen vstop Nata na ozemlje Kosova, razorožitev OVK in vzpostavitev reda. Milošević je dejal, da je treba mirovni sporazum zavrniti. Izzvati bi morali NATO, da bi metal bombe na Srbijo, da se bomo lahko znebili Kosova, krivdo pa prevalili na Američane in Zahod, da se bo v Srbiji prebudilo protiameriško razpoloženje in se bomo lahko obrnili v objem Rusije in Belorusije. Danes živimo Miloševićevo mračno prerokbo: 90 odstotkov Srbov verjame, da je za izgubo Kosova kriv NATO.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== „Realpolitik“ v zvezi s Kosovim ===
Drašković je prvi med srbskimi politiki nedvoumno izjavil, da je Srbija od leta 1999 izgubila Kosovo in da morajo Srbi sprejeti to kruto resničnost; predsedniku Vučiću pa svetuje, naj bo srbski [[Charles de Gaulle|De Gaulle]]; to je bil francoski predsednik, ki je končal dolgoletno vojno v [[Alžirija|Alžiriji]] s tem, da je nekdanji francoski koloniji priznal samostojnost v prepričanju, da nima smisla žrtvovati človeška življenja za izgubljeno deželo.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://martinkramer.org/wp-content/uploads/2025/09/leave-algeria.pdf|title= French Withdrawal from Algeria (1962)|publisher=Martin Kramer|author=|place=|language=en|date=|accessdate=20. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

Vuk je nadalje izjavil, da je Kosovo kruta resničnost, ki jo morajo sprejeti tako Srbi kot Srbija. Spomnil je na dejstvo, da je Varnostni svet Združenih narodov z resolucijo iz leta 1999 izgnal Srbijo s Kosova s soglasjem [[Rusija|Rusije]] in vzdržanostjo [[Kitajska|Kitajske]].
{|
|-
! Drashkoviç: „Kosova është e humbur për Serbinë“&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://abcnews.al/vuk-drashkovic-kosova-eshte-e-humbur-per-serbine-eshte-realitet/|title=Vuk Drashkoviç: Kosova është e humbur për Serbinë, është realitet!|publisher=Abc News|author=|place=|language=sq|date=26. september 2019|accessdate=20. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Draškovič: Kosovo je za Srbijo izgubljeno
|-
| &lt;blockquote&gt; Vuk Drashkoviç lë të kuptohet se është i pakuptueshëm angazhimi i tanishëm i Moskës dhe Pekinit zyrtar për gjoja mbrojtjen e sovranitetit serb mbi Kosovën për shkak se, thotë ai, për heqjen e tij ata dhanë kontribut të rëndësishëm: ‘Cili është qëllimi i kësaj politike që populli serb këtu të mbahet në një hipnozë, në një bindje të rrejshme se Kosova është edhe më tej krahinë autonome e Serbisë? Pra, Kosova është e humbur. Ky është realiteti.’ &lt;br&gt;
Politikani dhe shkrimtari Drashkoviç çmon se pavarësisht kësaj, nuk është humbur populli serb në Kosovë, thesari kulturor, kishat, manastiret për ruajtjen dhe mbrojtjen e të cilave duhet të angazhohet shteti serb, por tërheq vërejtjen nd të bëhet vetëm në një bashkëpunim me Evropën dhe Amerikën, por edhe me një marrëveshje të sinqertë me shqiptarët në Kosovë.
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Vuk Draškovič namiguje, da je trenutna uradna vpletenost Moskve in Pekinga za domnevno zaščito srbske suverenosti nad Kosovim nerazumljiva, saj sta, kot pravi, (ravno onadva) pomembno prispevala k njeni odstranitvi: »Kaj je namen te politike, da se srbsko ljudstvo tukaj drži v hipnozi, v lažnem prepričanju, da je Kosovo še vedno avtonomna pokrajina Srbije? Resničnost je marveč taka, da je Kosovo izgubljeno.«&lt;br&gt;
Politik in pisatelj Drašković meni, da kljub temu srbsko ljudstvo na Kosovem ni izgubljeno; srbska država se mora zavezati za ohranjevanje kulturnih zakladov, cerkva in samostanov, vendar je to mogoče storiti le v sodelovanju z Evropo in Ameriko, pa tudi z iskrenim dogovarjanjem z Albanci na Kosovem.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Razpad Jugoslavije ===
Drašković z žalostjo ugotavlja, da se je „mogočna država od Alp do Ohrida, od Triglava do Vardarja“ — kjer so že bili &quot;vsi Srbi v eni državi&quot; —razpadla na najbolj surov način v sovaštvu in krvi ter meni, da so za to najbolj odgovorni Srbi, ki so se iz nekdanje žrtve prelevili v sedanje rablje in krvnike, ko so hoteli iz njenih razbitin ustvariti &quot;Dušanovo cesarstvo&quot;:
{|
|-
! Srbi će biti smatrani najodgovornijim&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.nezavisne.com/novosti/intervju/Vuk-Draskovic-Srbi-su-izgubili-oreol-zrtve/41261|title=Vuk Drašković: Srbi su izgubili oreol žrtve|publisher=Dnevne nezavisne novine|author=Dejan Šajinović|place=Banja Luka|language=sr|date=25. maj 2026|accessdate=25. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Srbe bodo imeli za najodgovornejše
|-
| &lt;blockquote&gt;&quot;Srbi će kao najveći narod i kao narod koji je stvorio Jugoslaviju biti smatrani najodgovornijim što nisu učinili više da se spriječi raspad Jugoslavije.&quot;&lt;br&gt;
&quot;Žao mi je bilo Jugoslavije, ali mi je iznad svega bilo žao što se narod žrtva genocida u Drugom svetskom ratu upreže u jedno krvavo kolo u kojem će izgubiti oreol svete žrtve i u mnogo čemu se izjednačiti sa dželatima.&quot;
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;„[[Srbi]], kot največji narod in kot narod, ki je ustvaril [[Jugoslavija|Jugoslavijo]], bodo veljali za najbolj odgovorne, ker niso storili več, da bi preprečili [[razpad Jugoslavije]].“&lt;br&gt;
„Žal mi je bilo za Jugoslavijo; predvsem pa mi je bilo žal, da so bili ljudje, ki so bili žrtve [[genocid|ljudomora]] v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], vpreženi v krvavo [[kolo (ples)|kolo]], v katerem bodo izgubili avreolo svete žrtve in se bodo v marsičem izenačili s krvniki.“
&lt;/blockquote&gt;
|}

== Navedki ==
{{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}}
{{navedek|''„Postao sam meta neprijatelja, a i većine „prijatelja“. Najveći moj greh je što nikoga i nikada nisam obmanjivao i što sam verovao u ljude. Proživljeno iskustvo potvrđuje da je vera u ljude, kako je govorio Seneka, najopasnija vera, i da je koplje prijatelja često otrovnije od koplja neprijatelja.“''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vikentije-prodanov|title= Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci|publisher=Biljana Dimčić|author=Biljana Dimčić|place=Banjaluka|language=sr|date=18. junij 2025|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;br&gt;„ Postal sem tarča sovražnikov, pa tudi večine &quot;prijateljev&quot;. Moj največji greh je, da nisem nikoli nikogar varal in da sem verjel v ljudi. Življenjske izkušnje potrjujejo, da je vera v ljudi, kot je rekel Seneka, najnevarnejša vera in da je sulica prijatelja pogosto bolj strupena kot sulica sovražnika.“}}
{{navedek|''„Bogastvo je, naravno, zdravi poriv, ali samo dotle dok je ono u čovekovoj službi, a teška bolest kad novac i stvari zagospodare ljudima.“''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„ Bogastvo je seveda zdrav nagon, a le dokler je v službi človeka; a huda bolezen, kadar denar in stvari zagospodarijo nad ljudmi.}}

== Glej tudi ==
* [[seznam srbskih politikov]]
* [[seznam srbskih pisateljev]]
* [[Razpad Jugoslavije]]
* [[Svetosavje]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}
=== Spleti ===
;{{ikona sr}}
*[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија]
*[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online]
*[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih]
*[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer]
;{{ikona hr}}
*[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija]
*[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva]
;{{ikona bs}}
*[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru]
;{{ikona en}}
*[https://pantheon.world/profile/person/Vuk_Dra%C5%A1kovi%C4%87 Vuk Drašković Biography | Pantheon]
=== Videi ===
*[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir]
*[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić]
*[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: &quot;PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!&quot; Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV]

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1946]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Srbski pravniki]]
[[Kategorija:Srbski novinarji]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski politiki]]
[[Kategorija:Srbski publicisti]]
[[Kategorija:Srbski uredniki]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Oporečniki]]
[[Kategorija:Srbski monarhisti]]
[[Kategorija:Pacifisti]]</text>
      <sha1>3lxx4hvpgih7oy39d1ktc8f9rwsesax</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688256</id>
      <parentid>6688255</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T18:27:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Andrejj</username>
        <id>94</id>
      </contributor>
      <comment>nemški vasi!??</comment>
      <origin>6688256</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="92665" sha1="k3nexu8sykg8v4jygkxmszhicld75vs" xml:space="preserve">{{Infobox officeholder
| name             = Vuk Drašković
| native_name      = {{No bold|Вук Драшковић}}
| native_name_lang = sr
| image            = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg
| caption          = Drašković leta 2010
| office1          = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]]
| term_start1      = [[5. junij]] [[2006]]
| term_end1        = [[16. maj]] [[2007]]
| prime_minister1  = [[Vojislav Koštunica]]
| predecessor1     = položaj odpravljen
| successor1       = [[Vuk Jeremić]]
| office2          = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] 
| term_start2      = [[3. marec]] [[2004]]
| term_end2        = [[5. junij]] [[2006]]
| prime_minister2  = [[Svetozar Marović]]
| predecessor2     = [[Goran Svilanović]]
| successor2       = položaj odpravljen
| office3          = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]]
| term_start3      = [[18. januar]] [[1999]]
| term_end3        = [[28. april]] [[1999]]
| prime_minister3  = [[Momir Bulatović]]
| birth_date       = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}}
| birth_place      = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]]
| death_date       =
| death_place      = 
| spouse           = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}}
| signature        = Vuk Drašković signature.png
| party            = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes)
| relations        = 
| children         = 
| alma_mater       = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]]
| occupation       = [[politik]]
| profession       = [[pisatelj]] 
}}
{{slog}}
'''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pravnik]], [[pisatelj]] in [[politik]].

Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}&lt;/ref&gt; Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja &quot;Srbskega obnovitvenega gibanja&quot; (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik vlade Jugoslavije|podpredsednik Jugoslavije]] v vojnem času leta 1999 in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007.

Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 25 knjig.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Mladost, izobrazba, oporečništvo ===
[[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]&lt;/center&gt;

Drašković se je rodil v obmejni vasici [[Međa, Žitište|Međa]]&lt;ref&gt;Međa ({{lang-de|Pardan}}; {{lang-hu|Párdány}}; {{lang-ro|Meda, Pardani}}) je obmejna vasica med Jugoslavijo in Romunijo z okrog 2000 prebivalci; do prihoda &quot;kolonistov&quot; 1946 je to bila vas z nemškimi avtohtonimi katoličani, ki so jih s silo segnali po vojvodinskih taboriščih Titovi komunisti brez kakršnihkoli človekovih pravic, celo brez osebnih izkaznic.&lt;/ref&gt; v [[Banat]]u v družini partizanskih priseljencev iz vzhodne Hercegovine v &quot;vlaku brez voznega reda&quot; v &quot;Osmi ofenzivi&quot;, ki so se naselili v hiše po vojni iz njihovih domov pregnanih domorodnih Nemcev (&quot;Banatskih Švabov&quot; — &quot;Donauschwaben&quot;). S tem povojnim [[genocid|ljudomorom]] nad neoboroženimi Banatskimi [[Nemci]], ki jim je bilo odvzeto premoženje in so bili pregnani v uničevalna taborišča širom [[Vojvodina|Vojvodine]], naj bi [[komunizem]] „pravično“ kaznoval [[nacizem|nacistične]] vojne zločine; pravzaprav se je na ta način usoda s &quot;Švabi&quot; kar dvakrat kruto poigrala, saj so neprostovoljno bili vpleteni že v krvave vojne pohode, od koder se mnogi niso vrnili.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.regionalgeschichte.net/bibliothek/aufsaetze/arnold-konstantin/arnold-konstantin-heimatbuecher-der-donauschwaben-quellen-zur-erforschung-einer-erinnerungsgemeinschaft/22-von-der-teilung-des-banats-bis-zum-ende-des-zweiten-weltkriegs.html|title=Von der Teilung des Banats bis zum Ende des Zweiten Weltkriegs|publisher=regionalgeschichte.net|author=Arnold Konstantin|place=|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.donauschwaben.at/donauschwaebische%20landsmannschaft%20in%20kaernten.html|title= Donauschwäbische Arbeitsgemeinschaft in Österreich (DAG)|publisher=donauschwaben.at|author=Helmut Prokopp|place=Celovec|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}&lt;/ref&gt; 

Nekateri poštenjaki niso mogli prenašati očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje vrnili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito domovino. Tako se je mali Volkec rodil in odraščal v hiši, ki so jo zgradili drugi in njegova babica kot do srži poštena Hercegovka ni mogla mirno spati v hiši, od koder so izgnali njene prave lastnike; od sina je tako dolgo moledovala, da je končno dosegla preselitev nazaj v Hercegovino, kjer pa je številno družino dočakala poleg trdega dela še huda revščina in stanovanjska stiska, saj se jih je šest otrok stiskalo v eni sobi, a dva brata sta Vuku umrla še čisto mala. Ko je začel hoditi v osnovno šolo, je vsak dan pešačil v eno smer 12 km; naloge je delal zvečer pri petrolejki, učil pa se je me med pašo živine po vaških travnikih.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}&lt;/ref&gt;Poleg tega se Vukov oče, ki je bil visok partizanski oficir v JLA, ni preveč znašel na velikem posestvu. Ker v tej povojni zmedi ustvarjanja komunističnega raja datuma njegovega rojstva niso zapisali in torej ni znan, je njegov oče kot novojugoslovanski &quot;vernik&quot; kot datum rojstva dal vpisati kar 29. november. 29. novembra 1943 je bilo v [[Bosna|bosenskem]] [[Jajce (mesto)|Jajcu]] II. zasedanje AVNOJA in s tem ustanovitev &quot;Nove Jugoslavije&quot; v nasprotju s &quot;Staro Jugoslavijo&quot;, kot so poimenovali prejšnjo kraljevinsko Jugoslavijo. Na ta način je v &quot;Titovi Jugoslaviji&quot; postal 29. november zapovedan državni praznik z dvama delaprostima dnevoma. 

Ko je bil Vuk star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.&lt;ref name=&quot;Borden&quot;&gt;{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War &amp; Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt; Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova — Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere — Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati oziroma polsestrami.&lt;ref name=&quot;Borden&quot; /&gt; Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino v očetov rojstni kraj, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlja]]&lt;ref&gt;Vasica Slivlja leži kakih 5 km JJV od hriba Vilovica, ki je visok 1608 m, in je imela 2013 le 30 prebivalcev, vsi Srbi. Tam blizu Vilovice je tudi [[Jelenovo]], rojstna vas glavnega junaka romana &quot;Monah Hokaj&quot;, ki je bil Vukov znanec in prijatelj. Jelenovo je tako malo naselje, da ga ni na nobenem zemljevidu in ima le nekaj hiš, prebivalcev pa danes verjetno nič.&lt;/ref&gt;. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].&lt;ref name=&quot;Borden&quot; /&gt; Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč &quot;tradicionalno utesnjeno in utesnjujoče&quot;, zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v &quot;bolj odprti in napredni&quot; Beograd.

Drašković se je v Beogradu z ženo Danico družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh.

1968 je Drašković skupaj z [[Aleksandar Vučić|Vučićem]] sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah]], ki so se iz Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot;&gt;{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}&lt;/ref&gt; Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}&lt;/ref&gt; Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in je nato vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov]].&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot;&gt;{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&amp;pg=PA1995}}&lt;/ref&gt;

Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].&lt;ref&gt;{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt; Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je — morda zaradi pomanjkljivega znanja angleščine — poslal poročilo o nekem konfliktu med sosednjima državama — konkretno o napadu [[Rodezija|Rodezije]] na [[Mozambik]] —, o katerem se je v diplomatskih krogih morebiti kaj šušljalo, vendar spopada v resnici ni bilo; prišlo je skoraj do diplomatskega spora. Razmere so pač bile po afiško zmedene, saj je takrat potekala tudi surova Rodezijska [[državljanska vojna]]&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]], kjer je postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt; Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mika Špiljaka.

=== Pisateljevanje ===
Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani Srbi, ki so pri življenju pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“ — medtem ko istočasno komunizem ni poznal nobene milosti in je razglašal nepomirljivo sovraštvo do &quot;razrednih sovražnikov&quot;.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt; Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]]. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so &quot;nove-stare&quot; ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in nenazadnje v slovenskem Bohinju bivajoči Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Takšno objokovanje lastnega naroda, ki da je stalno, od vseh in povsod ogrožen, je tudi prek [[Memorandum SANU|Memoranduma SANU]] 1986, nadalje prek škandaloznih časopisnih člankov in TV poročil in romanov z nacionalistično vsebino ustvarjalo nove spore ter privedlo do vrelišča v [[Razpad Jugoslavije|Razpadanju Jugoslavije. Tisti memorandum omenja tudi Vuk v svoji knjigi &quot;Monah Hokaj. Istega leta se je njegov junak po materi Črnogorec Simon Olujić — poznejši sarajevski ostrostrelec - spoznal na Baščaršiji s svojo izvoljenko, s katero je le enkrat prenočil. V tistem skrivnostnem memorandumu — &quot;ki so ga držali v tajnosti, da bi deloval toliko bolj uničujoče, ko se bo za njegovo vsebino zvedelo&quot; — pa je med drugim zapisano, &quot;da je Jugoslavija srbska grobnica&quot; in da jo je zato za vsako ceno treba razbiti.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.scribd.com/document/789279602/Vuk-Dra%C5%A1kovi%C4%87-Monah-Hokaj|title=Vuk Drašković Monah Hokaj|publisher=scribd.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=3. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

Partija je Vukovo knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je kljub temu še v angleškem prevodu.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}&lt;/ref&gt; Sam pisatelj opisuje, kako se je v zvezi s svojo zgodbo v romanu odpravil v [[Trst]] — kjer se je iz oči v oči srečal s pravim ustašem-klavcem Hamdijem. V knjigi in v filmu se tako prepletata resničnost in domišljija; pravi, da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil kmalu po tem srečanju, še preden je dobil v roke Vukovo darilo — njegovo knjigo &quot;Nož&quot; s posvetilom.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
 
Njegova romana ''Molitev 1–2 (&quot;Molitva'' 1985) in ''Ruski konzul'' (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389 in ga med drugim nahajamo tudi na več mestih v knjigi iz leta 1970, kjer se opisujejo &quot;stradanja srpskog naroda&quot; (&quot;trpljenja srbskega ljudstva&quot;).&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}&lt;/ref&gt; 

Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnava zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]] in takorekoč njegovo rehabilitacijo.&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

Drašković je 2020 izdal svoj roman ''„Bolje grob nego rob!“ („Boljše grob kot suženj!“)'' — ki je pravzaprav nadaljevanje njegovega romana ''„Aleksandar od Jugoslavije“ („Aleksander Jugoslovanski“)''.  Sam pisatelj je svoj zgodovinski roman predstavil takole:  
{|
|-
! »Bolje grob nego rob!«&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/3506855/vuk-draskovic-objavljuje-knjigu-junaci-novog-romana-hitler-valter-i-knez-pavle?utm_source=kurir&amp;utm_medium=single_dontmiss&amp;utm_campaign=adria_internal|title=VUK DRAŠKOVIĆ OBJAVLJUJE KNJIGU »Bolje grob nego rob!«: Junaci novog romana Hitler, Valter i knez Pavle!|publisher=kurir.rs|author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2020|accessdate=24. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! »Boljše grob kot suženj!«
|-
| &lt;blockquote&gt;„Kralj Aleksandar je ubijen u Marselju 9. oktobra 1934, a država koju je on stvorio ubijena je u Beogradu 27. marta 1941. Poklič ’Bolje grob nego rob!’ doneo je oboje: stotine hiljada grobova i milione robova. Tragedija pokrenuta toga dana još traje i ne nazire joj se kraj.“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;&quot;[[Kraljevina Jugoslavija|Kralj]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] je bil umorjen v [[Marseille|Marseillu]] 9. oktobra 1934; država pa, ki jo je ustvaril, je bila umorjena v [[Beograd]]u 27. marca 1941. Krik 'Bolje grob kot suženj!' je prinesel oboje: sto tisoče grobov in milijone sužnjev. Žaloigra, ki se je začela tistega dne, še vedno traja in ji ni videti konca.&quot;
&lt;/blockquote&gt;
|}

V poznejših letih je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi srbske zločine, kar pa mu je &quot;pridobilo&quot; celo krdelo sovražnikov, zlasti v vodstvu države Srbije in SPC. Ta pogumna resnicoljubnost je prižuborela do vrhunca v romanu ''&quot;Monah Hokaj&quot;'' (''&quot;[[Menih Hawkeye]]&quot;''; Laguna, Beograd 2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi spreminjajočih se okoliščin in novih spoznanj. V času „masovnega ludila“ osemdesetih let ga je grabila „jeza nad ustaši, ki so morili nič krive Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že „hudoval nad Srbi, ki so v 'njegovem' Gackem in drugod preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec obsodbe neusmiljenega divjaštva ter &quot;etničnega čiščenja&quot; pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je opisano v pretresljivem življenjepisnem romanu vrednem [[Aleksander Solženicin|Solženicinovega]] peresa ''&quot;Monah Hokaj&quot; („Menih Hawkeye“)''. Pisatelj kot iz rokava stresa celo vrsto nam znanih, še bolj pa nepoznanih imen svetovne književnosti, pri katerih se je navdihoval pri pisanju te korenite obsodbe nesmiselnega vojaškega uničevanja človeških življenj. Ta veriga imen samo pri pisanju tega romana kaže na pisateljevo omiko in razgledanost, ki ga je kot zavestnega pravoslavnega [[kristjani|kristjana]] v nasprotju z nekaterimi njegovimi znanimi sodobniki na književnem, političnem ali cerkvenem območju polagoma vedno bolj vodila k obsodbi militarizma ter k zavestnemu prizadevanju za medsebojno spravo, sožitje in miroljubno sodelovanje.
{|
|-
! Uzori su mu bili&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju - Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Vzorniki so mu bili
|-
| &lt;blockquote&gt; ''Za ovaj roman su Vas inspirisali Dostojevski, Tolstoj, Saramago. Kako su ovi pisci uticali na Vaš pristup pisanju i istraživanju dubokih društvenih i moralnih pitanja? ''&lt;br&gt;
„Inspirisale su me sudbine i postradanje stotina hiljada ljudi u državi u kojoj sam rođen, ljudi koji su, rekao bi Simon Olujić, bili žrtve i plijen „zlih okolnosti“. Uzori su mi i Dostojevski, i Tolstoj, i Saramago, i Njegoš, i Crnjanski, i Margaret Mičel, i Kafka, da ne nabrajam.“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; ''»Za ta roman so vas navdihnili Dostojevski, Tolstoj in Saramago. Kako so ti pisatelji vplivali na vaš pristop k pisanju in raziskovanju globokih družbenih in nravnih vprašanj?«''&lt;br&gt;
»Navdihnila me je usoda in trpljenje sto tisoč ljudi v državi, v kateri sem se rodil; ljudi, ki so bili, kot bi rekel Simon Olujić, žrtve in plen &quot;hudih okoliščin&quot;. Vzorniki so mi tudi [[Fjodor Dostojevski|Dostojevski]], [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Tolstoj]], [[José Saramago|Saramago]], [[Petar Petrović Njegoš|Njegoš]], [[Miloš Crnjanski|Crnjanski]], [[Margaret Mitchell|Mitchell]] in [[Franz Kafka|Kafka]]… da ne naštevam.«
&lt;/blockquote&gt;
|}
V tem romanu ostrosrelec &quot;Hokaj&quot; — nekdanji profesor [[Simon Olujić]] — doma iz vasice z 20 hišami [[Jelenovo]] blizu vasi Draškovićevih prednikov Slivlja a po materi [[Črnogorci|Črnogorec]]&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.scribd.com/document/789279602/Vuk-Dra%C5%A1kovi%C4%87-Monah-Hokaj|title=Vuk Drašković Monah Hokaj|publisher=scribd.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=3. junij 2026}}&lt;/ref&gt; — kateremu je Udba preprečila odhod v &quot;sovražno Ameriko&quot; za predavatelja ter ga prek zapora &quot;prevzgojila&quot; v fanatičnega srbskega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na &quot;Špičasti steni&quot; (vidikovac &quot;Špičasta stijena&quot;)&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://starigrad.ba/otkriveno-spomen-obiljezje-na-spicastoj-stijeni/|title=Otkriveno spomen obilježje na Špicastoj stijeni|publisher=Općina Stari Grad Sarajevo|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=11. maj 2015|accessdate=26. maj 2026}}&lt;/ref&gt;niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]] — simbol Sarajeva ter jugoslovanskega &quot;bratstva in enotnosti&quot;.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/beograd/4422402/sebilj-cesma-spaja-tri-grada|title=Sebilj česma spaja tri grada. Simbol neobične arhitekture i dizajna spaja tri grada, Sarajevo, Novi Pazar i Beograd.
|publisher=Kurir.rs|author=A. K.|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2024|accessdate=2. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://putnikofer.hr/mjesta/sebilj-sarajevo/|title=Sebilj u Sarajevu: Najpoznatiji simbol Baščaršije. Turisti obožavaju ovo mjesto u Sarajevu koje izgledom podsjeća na kiosk, ali to nije: kažu da voda s ove česme ima tajanstvenu moć|publisher=putnikofer.hr|author=Ivana Vašarević|place=Sarajevo|language=hr|date=8. december 2025|accessdate=2. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.cesma.ba/cesma-sebilj/|title=Česma Sebilj|publisher=Česma.ba|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=|accessdate=2. junij 2026}}&lt;/ref&gt;. Ko je mati padla na tla, se je sin jokajoč zgrudil nanjo, Hokaj pa je neusmiljeno ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz radijskega poročila zvedel, da je umoril svojo ženo Amro in njenega in svojega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

Odgovornost za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«&lt;ref&gt;»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«&lt;/ref&gt; ampak krivi Tisto ozadje, ki je ustvarjalo mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom« vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«.
{|
|-
! Njega su okolnosti učinile monstrumom&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Okoliščine so ga naredile za pošast
|-
| &lt;blockquote&gt; Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste &quot;tarče&quot;. Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne &quot;ustanove&quot;. Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile &quot;okoliščine&quot;: književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te &quot;okoliščine&quot; spreminjale v monstruma.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Politična kariera ===
[[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]&lt;/center&gt;

Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.&lt;ref name=&quot;Fischer&quot;&gt;{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&amp;pg=PA459}}&lt;/ref&gt; Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben &quot;poseben sklad&quot; &quot;za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi&quot;; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi &quot;osvobajali&quot; oziroma osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso niti dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].&lt;ref name=&quot;Mulaj139&quot;&gt;{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&amp;q=Vojislav&amp;pg=PA69|pages=139}}&lt;/ref&gt; Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).&lt;ref name=&quot;Fischer&quot; /&gt; Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk
|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}&lt;/ref&gt;; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).&lt;ref name=&quot;Fischer&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&amp;pg=PR19}}&lt;/ref&gt;

26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi &quot;prostovoljci&quot; pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: &quot;Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje.&quot;&lt;ref&gt;Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}&lt;/ref&gt;Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov &quot;obremenjenih s srbskim poreklom&quot; in da &quot;bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi&quot;.&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije &quot;istočnog pitanja&quot; u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}&lt;/ref&gt; Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}&lt;/ref&gt; Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto.

==== Izid volitev v Srbiji 1990 &lt;ref&gt;{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko&lt;/ref&gt; ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; font-size:95%; width:100%&quot;
|-
! width=&quot;12&quot;|Zap.št.
! width=&quot;23&quot;|Kandidat
! width=&quot;18%&quot;|Emblem
! width=&quot;24%&quot;|Stranka
! width=&quot;14%&quot;| Glasov
! width=&quot;14%&quot;| %
|- valign=&quot;top&quot;
| 1
| '''[[Slobodan Milošević]]'''&lt;br&gt;[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]]
| [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]]
| Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije)
| 3.285.799 
| 67,71
|- valign=&quot;top&quot;
| 2
| '''[[Vuk Drašković]]'''&lt;br&gt;[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]]
| [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]]
| Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) 
| 824.674
| 16,99
|- valign=&quot;top&quot;
| 3
| '''[[Ivan Đurić]]'''&lt;br&gt;Иван Ђурић
| [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]]
| СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI)
| 277.398 
| 5,72
|- valign=&quot;top&quot;
| 4
| '''[[Sulejman Ugljanin]]'''&lt;br&gt;Сулејман Угљанин
| [[File:Sandzak region map.png|70px]]
| Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije)
| 109.459 
| 2,26
|- valign=&quot;top&quot;
| 5
| '''[[Vojislav Šešelj]]'''&lt;br&gt;[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]]
| [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]]
| Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)&lt;ref&gt;Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)&lt;/ref&gt;
| 96.277 
| 1,98
|}

==== Demonstracije 9. marca ====
[[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]&lt;/center&gt;

Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.&lt;ref&gt;{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&amp;mm=03&amp;dd=09&amp;nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}&lt;/ref&gt;

Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom &quot;Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo&quot;. Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s  huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. 
Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel, &quot;da ne bude krvi&quot; (&quot;da ne bo krvi&quot;); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih:&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;:
{|
|-
! Patrijarh Pavle traži razilazak&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&amp;mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&amp;ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Patriarh Pavel zahteva razhod
|-
| &lt;blockquote&gt; Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!).
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!).
&lt;/blockquote&gt;
|}
Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za zveličanje svoje duše&lt;ref&gt;Nagovor je končal namreč z besedami: &quot;Rekoh i spasoh svoju dušu&quot; (&quot;Rekel sem in zveličal svojo dušo&quot;). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa ni bil poziv v redu, saj se je nesrečna bratomorna vojna začela in se odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je na oblasti ostal Miloševićev režim, ki se je celo desetletje hranil z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil možen nekak dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Kakršnikoli so že bili Miloševićevi nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).&lt;/ref&gt; — se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;

Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]].&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek &quot;Car ulic&quot;.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot;&gt;{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&amp;pg=PA55}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}&lt;/ref&gt;Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;

=== V opoziciji in v vladi ===
Leta 1990 je ustanovil Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove SPO), ki je bil na čelu vseh protivladnih protestov: &quot;devetega marca 1991, Vidovdanske skupščine 1992, junijskih demonstracij 1993, trimesečnih demonstracij 1996 in 1997, aprilskega shoda 2000 in oktobrske ljudske vstaje 2000 — ki je privedla do padca Miloševićeve vojno-usmerjene vladavine —, pa tudi mnogih drugih.&quot;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}&lt;/ref&gt;

Čeprav je bil Drašković nacionalist in je bil udeležen pri hujskanju hrvaških Srbov k uporu zoper domnevno &quot;[[Franjo Tuđman|Tuđmanovo]] hegemonijo nad tamkajšnjimi Srbi&quot;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hrvatska-povijest.hr/povijesne-kontroverze-franjo-tudman-banovina-hrvatska-herceg-bosna-i-bosanska-posavina/|title=POVIJESNE KONTROVERZE – Franjo Tuđman, Banovina Hrvatska, Herceg-Bosna i Bosanska Posavina|publisher=Hrvatska povijest.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. junij 2024|accessdate=25. maj 2026}}&lt;/ref&gt;, se je kot književnik ter razgledan [[akademik]] ter izobraženec z izostrenim čutom za pravičnost vedno bolj nagibal k pogovorom in sožitju ter zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili in skrajnimi desničarji tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“&lt;ref&gt;V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; V zvezi s tem je značilna njegova iskrenost: &quot;Nisem želel razpada Jugoslavije, a nisem niti nedolžen&quot;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=20. september 2022|accessdate=25. maj 2026}}&lt;/ref&gt;. 

Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]]) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je preudarno vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.&lt;ref&gt;Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}&lt;/ref&gt;

Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] &quot;Giška&quot; in [[Branislav Matić]] &quot;Beli&quot;. Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; 
Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, saj je podpiral tudi nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in SANU; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so nepristranski opazovalci Draškoviću očitali, da je tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.&lt;ref&gt;{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|url=https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=[https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse/page/472 473]–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}&lt;/ref&gt;

==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ====
Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990 ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}&lt;/ref&gt;

V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množičnega norenja (masovno ludilo), ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile cele množice kot zasanjane v stoletni mit samopomilovanja, samoogrožanja in samoobčudovanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično. Ne misleč na krščansko dolžnost odpuščanja in sprave, naj bi po tej logiki imel &quot;nebeski narod&quot; vso pravico in dolžnost do maščevanja, kajti &quot;Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi&quot;, kot piše v nevednosti ali sprenevedanju celo duhovnik: 
{|
|-
! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher=&quot;Pravoslavlje&quot; — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}&lt;/ref&gt;
! Ali so Srbi oropali kako cerkev?
|-
| &lt;blockquote&gt;Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi &quot;prijatelji&quot; i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali!'' 
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi &quot;prijatelji&quot; in sovražniki oropali, ''ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so nas ropali!''
&lt;/blockquote&gt;
|}

Da [[Srbi|srbski]] [[četniki]] in druge vojaške skupine le niso med drugo svetovno vojno bili taka nedolžne ovčke in samo žrtve, kot se med njimi celo dobronamerni še danes predstavljajo sebi in svetu, govorijo neizpodbitna dejstva. Že na začetku Druge svetovne vojne so se Srbi začeli maščevati za ustaške poboje; med drugim so samo v [[Kulen Vakuf|Kulen Vakufu]] že 1941 pobili dvatisoč Hrvatov in muslimanov.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/teme/2019/5/5/u-kulen-vakufu-ustanici-1941-godine-pobili-2000-muslimana-i-hrvata|title=U Kulen Vakufu ustanici 1941. godine pobili 2.000 muslimana i Hrvata. Drugi svjetski rat|publisher=Al Jazeera|author=Jasmin Agić|place=Sarajevo|language=bs|date=5. maj 2019|accessdate=4. junij 2026}}&lt;/ref&gt; Zanikanje lastnih zločinov pa kaj lahko vodi v hujskanje k novim maščevalnim ukrepom. V javnost je prišlo njihovo ravnanje, ki priča, da tudi oni niso bili brez krivde, zlasti ob beatifikaciji [[Drinske mučenke|Drinskih mučenk]] v [[Sarajevo|Sarajevu]], ki je v [[Srbija|Srbiji]] javnost skoraj ni opazila in najbrž niti Drašković ne, ker bi sicer zadevo v svoji starosti gotovo omenil morebiti celo v knjižni obliki. Takrat so med drugim njihovo cerkvico in dom na Palah četniki oropali in zažgali, ter je vodili po slabem vremenu vse do [[Goražde|Goražda]]. Štiri nune, ki so pred pijanimi četniki poskakale skozi okna vojašnice, so se hudo poškodovale; kljub temu so jih oni pobili in vrgli njihova trupla v Drino. Tiste dni je bilo v reko vrženih okoli 8.000 ljudi. Po pričevanju domačina duhovnika [[Anto Baković|Anta Bakovića]] so to bila trupla pobitih muslimanov, pa tudi katoličanov, ki so jih vrgli v mrzlo Drino ter so priplavala do Kalemegdana, kjer jih je srbska propaganda razglašala za ustaške žrtve.&lt;ref name=&quot;#1&quot;&gt;{{navedi knjigo|author=Ante Baković|title=''Drinske mučenice''|page=38}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt; A. Baković: Drinske mučenice 38-40; poglavja: ''Leševi u šipražju, Kamo ih je Drina odnijela? Leševi ne govore''&lt;/ref&gt; 

Srbska javnost pa je tako ostala v prepričanju o nedolžnosti &quot;svetega srbskega naroda&quot; ne le med Drugo svetovno vojno, — kot med drugimi tudi  takratni sotrpin slovenski pisatelj [[Franc Ksaver Meško|Meško]], ki mu je prav slovenski četnik Milko rešil življenje, nunam pa ne — ampak tudi med Razpadom Jugoslavije; kopreno s takorekoč tabu teme o tovrstnih hudodelstvih je začel snemati z zgodovinske pozabe ravno Vuk Drašković v zrelih letih svojega pisateljevanja. V začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem; že v predvolilni kampanji 1990 je med drugim dejal, da je Bosna kot tigrova koža, ki se ne sme deliti in da je treba reševati sporna vprašanja s pogovori in dogovori, kar je v tisti evforiji naletelo na gluha ušesa. Prav z namenom razbijanja večnacionalne republike so iz Srbije potovala tisočera pisma, ki so hujskala k vstaji in so s pomočjo JLA tudi sprožila plaz, ki ga je ustavilo šele Natovo bombardiranje 1995. 

Leta 1993 sta bila Vuk z ženo [[Danica Drašković|Danico Drašković]] po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.&lt;ref&gt;{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}&lt;/ref&gt;
Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ (&quot;Skupaj&quot;) z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;

==== Pisatelj tudi v politiki hodi svoja pota ====
Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali.

Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.&lt;ref&gt;[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.&lt;/ref&gt; Premier [[Momir Bulatović]] pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk
|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

=== Napadi ===
==== Atentati pod Slobom ====
V obračunavanju z Miloševićevo&lt;ref&gt;Slobodana Miloševića so zlasti njegovi somišljeniki imenovali &quot;od milja&quot; z njegovim skrajšanim imenom kar &quot;Slobo&quot;&lt;/ref&gt; samovlado so ga  dvakrat prijeli: 9. marca 1991 in junija 1993, ko sta bila skupaj z ženo Danico obsojena na dva meseca zapora, kjer so z njima zelo grdo ravnali; njegovo ženo so takrat zasramovali z &quot;[[Alija Izetbegović|Alijino]] vlačugo&quot;; oba sta se namreč tokrat javno zavzela za muslimane v Vukovem Gackem, kjer so ene Srbi neusmiljeno pomorili, druge pa pregnali z njihovih starodavnih ognjišč. Izpuščena sta bila šele zaradi pritiska mednarodne javnosti in množičnih demonstracij v Srbiji.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

Na Draškovića je bilo izvedenih tudi več napadov in vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu neosvetljenega tovornjaka in avtomobila v kolono avtomobilov umorili štiri njegove tesne sodelavce, ki so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih — med njimi tudi Veselina Boškovića, brata njegove žene Danice&lt;ref&gt;&quot;Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska&quot; [The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today]. Telegraf (in Serbian). 3 October 2018. Retrieved 22 September 2023.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}&lt;/ref&gt; Ponovno je bil napaden 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte; morilec ga je tokrat &quot;samo&quot; obstrelil.&lt;ref&gt;{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}&lt;/ref&gt;Takratni predsednik SPO je bil takrat tako ranjen, da ni mogel voditi stranke v zadnjem boju proti Miloševićevemu režimu.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=26. avgust 2013|archivedate=8. april 2012|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563}}&lt;/ref&gt; in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.&lt;ref&gt;[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]&lt;/ref&gt; Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — &quot;stricev iz ozadja&quot; — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.&lt;ref&gt;{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}&lt;/ref&gt;

Preganjanja pa ni trpel le Draškovičev zakonski par, ampak tudi mnogi njuni somišljeniki. Zaradi protivojnih dejavnosti, nenehnega nasprotovanja vojni, obsojanja etničnega čiščenja in vojnih zločinov so neznani storilci pomorili številne člane SPO-ja, a več deset tisoč jih je izgubilo službo, kar je seveda posledično porazno vplivalo na slabše volivne izide.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

==== Pritiski pod &quot;Dobročiniteljem&quot; ====
Po zmagi [[Vojislav Šešelj|Šešljevega]] duhovnega sina [[Aleksandar Vučić|Vučića]]&lt;ref&gt;Slikarka [[Biljana Vilimon]] ga zaradi pretirane skrbi za splošno dobro in dušenja kakršnegakoli oporečništva, zlasti študentovskega, posmehljivo imenuje v svojih knjigi &quot;Dobročinitelj&quot;&lt;/ref&gt;na volitvah 2012 so se začeli stopnjevati napadi na oporečnike, zlasti na študente, ki protestirajo od 1. novembra 2025, od [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška v Novem Sadu]]. Tarča napadov je med drugimi postal tudi Vuk zaradi svojih izjav, ki so navadno podane v obliki zgodb in posredno ali neposredno podpirajo oporečnike. 

Za &quot;izdajalca&quot; in krivca vseh nesreč, ki pestijo Srbijo, ga pod vplivom medijev in uličnih čenč imajo celo berači. 2025 opisuje v svoji črtici ''&quot;Srečanje v Košutnjaku med revežem in &quot;izdajalcem&quot;.'' Glavni junak zgodbe je revež, s katerim se srečuje v belograjskem parku [[Košutnjak|Košutnjaku]], ki kljub temu, da ga ne pozna, o Vuku &quot;ve&quot; vse najslabše, čeprav Drašković praktično nima nobenega vpliva na oblast in njeno delovanje že skoraj od leta 2000. Ko ta od mraza se tresoči revež spozna, da je vse te izmišljotine pripovedoval samemu prizadetemu, je tako užaljen, da od njega noče sprejeti niti pomoči, ki mu jo le-ta v svoji človekoljubnosti ponuja.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/prica-vuka-draskovica-susret-u-kosutnjaku-jednog-siromaha-i-jednog-izdajnika/#google_vignette|title=Priča Vuka Draškovića: Susret u Košutnjaku jednog siromaha i jednog &quot;izdajnika&quot;|publisher=Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=27. december 2025|accessdate=22. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

Črtica ''„Ave, Marija!“'' pa ne govori o [[Sveta Marija|Devici Mariji]] — kot bi kdo na prvi pogled pomislil —, ampak o profesorki sociologije [[Marija Vasić|Mariji Vasić]] iz [[Novi Sad|Novega Sada]], ki je bila na temelju nezakonitega prisluškovanja skupaj s študenti ne le ujeta marca 2025, ampak je bil posnetek posredovan medijem in Udbi, „filijali tajnih službi režima u Kremlju koji sprovodi armagedon nad Ukrajinom, a u Rusiji obnavlja gulage, masovna ubistva i teror iz krvavih decenija svemoći KGB i Josifa Staljinaf“&lt;ref&gt;&quot;podružnici tajnih služb režima v Kremlju, ki izvaja Armagedon (=ljudomor, genocid) nad Ukrajino, a v Rusiji obnavlja gulage, množične umore in teror iz krvavih desetletij vsemogočnega KGB-ja in Josifa Stalina&quot;&lt;/ref&gt;, kot pravi pisatelj črtice in spomni, da je bil 1970. leta ravnatelj bolnišnice, ki so mu tudi podtaknili prisluškovalne naprave — a on je po srbsko preklinjal Tita in partijo —, na takratnem komunističnem sodišču oproščen; pod Vučićem pa so bile nezakonito prisluškovane osebe ne samo pozaprte in obsojene, ampak tudi javno osramočene. Zato je Marija Vasić začela gladovno stavnko, Vuk jo pa v povesti spodbuja: „Moraš živeti, Ave Marija!“&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/vuk-draskovic-ave-marija/|title=Lični stav Vuka Draškovića: Ave, Marija!|publisher= Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2025|accessdate=22. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

Da so pa pritiski na opozicijo nasploh vedno hujši, opozarja Drašković v poučnih črticah, v katerih brani svobodo govora in zlasti študente &quot;blokaderje&quot;, kot jim imenujejo režimski mediji in v tej oceni skorajda &quot;izrednega stanja&quot; ni osamljen; ne čudi, da tudi njega mediji stalno napadajo in črnijo. Čeprav že starec (rojen 1946) – se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih nedvosmiselno postavil na stran študentov za obrambo svobode, evropeizacije in demokracije zoper »srbski svet« in »putinizacijo Srbije«, ki je po njegovem mnenju »kopija izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}&lt;/ref&gt;. 

Danes, v soboto, 23. maja 2026, poteka v Beogradu protestni shod študentov prav zoper stalne žalitve, s katerimi njih in njihovo gibanje zasipljejo državni [[občilo|mediji]].  Eden izmed starejših protestnikov, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je izjavil:
{|
|-
! Pritisak na studente&lt;ref&gt;Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda  [[Saša Banjanac Lubej]]&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1|title=Študentski protest v Beogradu|publisher=RTV 365 |author=Saša Banjanac Lubej|place=Beograd|language=sl|date=23. maj 2025|accessdate=23. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Pritisk na študente
|-
| &lt;blockquote&gt; „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševića]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Po demokratičnih spremembah ===
[[File:Briefing 29 May 2000.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Nosilci demokratičnih sprememb v letu [[2000]].&lt;br&gt;&lt;small&gt;Stojijo od leve na desno: [[Zoran Đinđić]], [[Vojislav Koštunica]], [[Vuk Drašković]] in [[Grigorij Javlinski]]&lt;/small&gt;]]&lt;/center&gt;

Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za &quot;slabo politično potezo&quot;, preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja.

Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog.

Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat zadržala skrajno desničarske [[Vojislav Šešelj|Šešeljeve]] radikalce (SRS).

V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«&lt;ref&gt;{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}&lt;/ref&gt;

Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.&lt;ref&gt;[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.&lt;/ref&gt;

=== Zasebno življenje ===
Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se poročila 10. junija 1973, ko je Danica Bošković po tukajšnjih starodavnih navadah sprjela možev priimek.&lt;ref&gt;{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&amp;mm=11&amp;dd=14&amp;nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}&lt;/ref&gt;

Njun zakon je ostal brez otrok.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt; Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak &quot;ker jih Bog ni dal&quot; in se tolažita, da so podobno usodo preživljali tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Književna dela ===
{{colbegin}}
* ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981)
* ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981)
* ''Nož'' (1982)
* ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985)
* ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986)
* ''Odgovori'' (1987)
* ''Ruski konzul'' (1988)
* ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989)
* ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992)
* ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994)
* ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001)
* ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006)
* ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007)
* ''Doktor Aron'' (2009)
* ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012)
* ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013)
* ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015)
* ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) 
* ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016)
* ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017)
* ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018)
* ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020)
* ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022)
* ''Monah Hokaj'' (''„[[Menih Hawkeye]]“'' 2023)
* ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk
|title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић
|place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}&lt;/ref&gt;
{{colend}}

== Ocena ==
=== Največji srbski pisatelj ===
{|
|-
! Najveći živi spski pisac&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Največji živi srbski pisatelj
|-
| &lt;blockquote&gt; Po mnogima, najveći živi srpski pisac je Vuk Drašković. Čak i oni koji se sa njim politički duboko ne slažu smatraju ga za vrhunskog književnika. Sve što je ikada napisao, od tekstova u novinama do romana, nikoga nije ostavilo ravnodušnim.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Po mnenju mnogih je [[Vuk Drašković]] največji živeči srbski [[pisatelj]]. Tudi tisti, ki se z njim politično nikakor ne strinjajo, ga imajo za vrhunskega pisatelja. Vse, kar je kdaj napisal, od člankov v časopisih do romanov, ni nikogar pustilo ravnodušnega.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Dosledna nedoslednost === 
{|
|-
! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Od [[četniki|četniškega]] ’Noža’ do izdajalca [[Srbi|srbstva]]
|-
| &lt;blockquote&gt;''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.&lt;br&gt;Jedino u čemu je Drašković dosljedan njegova je nedosljednost podređena jednom cilju - da bude novi srpski mesija. Prošao je put od smjernog i vatrenog komunista do nabrijanog antikomunističkog disidenta i radikalnog nacionalista, &quot;borca&quot; za mir koji je slao svoje dragovoljce na Hrvatsku, žestokog protivnika Slobodana Miloševića (&quot;Milošević je najveći zlotvor srpskog naroda&quot;) do njegova aplogeta (&quot;Milošević je borac za mir&quot;) i bliskog suradnika (potpredsjednik srbijanske vlade) da bi sada, nakon svega, izigravao proeuropskog lidera koji je trošio mnogo energije kako bi pokušao spriječiti hrvatski put u EU te bruxelleskog &quot;messangera&quot; zaduženog da Srbima priopći najneugodnije novosti - neovisno Kosovo, neovisna Crna Gora, Mladić u Haagu... No, bio je i ostao ništa drugo nego velikosrpski nacionalist.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno pametne med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.&lt;br&gt;''Edino, v čemer je Drašković dosleden, je njegova nedoslednost'', podrejena enemu cilju - biti novi srbski mesija. Iz skromnega in zagrizenega komunista se je prelevil v zagretega protikomunističnega oporečnika in korenitega nacionalista, &quot;borca&quot; za mir, ki je svoje prostovoljce pošiljal na [[Hrvaška|Hrvaško]], ostrega nasprotnika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] (&quot;Milošević je največji zlikovec srbskega naroda&quot;) do njegovega zagovornika (&quot;Milošević je borec za mir&quot;) in tesnega sodelavca (namestnika predsednika srbske vlade); zdaj pa navsezadnje igra vlogo proevropskega voditelja, ki je porabil veliko energije za preprečitev hrvaške poti v [[EU]], in bruseljskega &quot;glasnika&quot;, ki ima nalogo, da [[Srbi|Srbom]] sporoči najbolj neprijetne novice - neodvisno [[Kosovo]], neodvisno [[Črna gora|Črno goro]], [[Ratko Mladić|Mladića]] v [[Haag]]u ... A bil je in ostaja nič drugega kot ''velikosrbski nacionalist''.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Spremenljivost stališč ===
Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi : ''„Lupus pilum mutat, non mentem.“  „Volk dlako menja, narave nikoli.“ ''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori — črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}&lt;/ref&gt; in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… — včasih pa kar z večimi hkrati.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica — komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

Pri svojih izjavah Vuk večkrat nima dlake na jeziku in je včasih za te prostore nepričakovano odkrit in odprt, kar pa žali bolj občutljiva ušesa, ki raje poslušajo samopomilovanje in samohvalo; zato si kmalu prisluži neprivlačne nadevke kot na primer: „Velesrb“ ali celo „NATO-v plačanec“; njegovo gibanje pa oblasti zmerjajo s „Srbskim gibanjem prevare“&lt;ref&gt;Njegova stranka se imenuje „Srpski pokret obnove“ (SPO), tj. „Srbsko gibanje obnove“; pisec članka pa njegovo stranko imenuje „Srpski pokret obmane“, tj. „Srbsko gibanje prevare.&lt;/ref&gt;.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.intermagazin.rs/evo-ko-je-vuk-draskovic-od-cetnika-i-velikog-srbina-do-nato-placenika-i-izdajnika/|title= ЕВО КО ЈЕ ВУК ДРАШКОВИЋ! Од ЧЕТНИКА и великог Србина, до НАТО плаћеника и издајника |publisher=intermagazin.rs|author= Илија Петровић |place=|language=sr|date=|accessdate=20. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

V tem, da je Vuk velikokrat spreminjal stališča — včasih pa izražaval hkrati nasprotujoča si mnenja — se strinjajo tako njegovi somišljeniki in privrženci, še bolj pa njegovi nasprotniki. Iz tega mnenja ne izvzemajo niti njegove soproge.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&amp;br=299&amp;cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković |publisher=magazin-tabloid.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Kosovo je povezano z Vukovarjem in Sarajevom ===
Vsakega 24. marca se v [[Srbija|Srbiji]] spominjajo grozljivega Natovega bombardiranja; o pravih vzrokih in medsebojni povezanosti je odkrito spregovoril takratni podpredsednik zvezne vlade [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]]:
{|
|-
! ''&quot;Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju&lt;br&gt;a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru&quot;''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru|title=Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo|place=|language=bs|date=27. marec 2023|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! ''&quot;Nečastno je govoriti o [[Nato|Natovih]] udarih na [[Srbija|Srbijo]]&lt;br&gt;a molčati o [[Sarajevo|Sarajevu]] in [[Vukovar]]ju&quot;''
|-
| &lt;blockquote&gt;Svaka priča o 24. martu je duboko nečasna ako se ne kaže šta je bilo pre 24. mata. Samo u Bosni i Hercegovini i u Hrvatskoj ubijeno je 150.000 ljudi. VIše od dva miliona ljudi je rasejano i proterano. Samo u Sarajevu sa okolnih brda od srpskih granata ubijeno je više od 10.000 civila, a među njima više od 1.000 dece. Onako kako sada izgleda Bahmut 91. je izgledao Vukovar!&lt;br&gt;
To se apsolutno ne sme odvojiti od 24. marta. jer ako se odvoji, onda ispada da je jedna divna, demokratska, slobodarska zemlja iz čista mira zasuta bombama NATO alijanse. Savet bezbednosti 1998. usvojio je tri upozaravajuće rezolucije kojom se Miloševićeva Srbija optužuje za razbojničko ponašanje i zahteva se prekid užasnog terora nad kosovskim Albancima. &lt;br&gt;
Nama je ponuđeno da potpišemo sporazum po kojemu je Kosovo ostajalo čvrsto u sastavu Srbije uz sledeće obaveze: Da se prekine teror nad Albancima, da NATO privremeno uđe na teritoriju Kosova, razoruža UČK i uspostavi red. Milošević je rekao da treba odbiti mirovni sporazum. Treba isprovocirati NATO da baci bombe na Srbiju, da se oslobodimo Kosova, a da krivicu prebacimo na Amerikance i zapad, da se probudi antiameričko raspoloženje u Srbiji i da se okrenemo zagrljaju Rusije i Belorusije. Danas živimo crno Miloševićevo proročanstvo: 90 odsto Srba veruje da je NATO kriv za gubitak Kosova.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Vsako govorjenje o 24. marcu je hudo nečastno, če ne pove, kaj se je dogajalo pred 24. marcem. Samo v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem je bilo ubitih 150.000 ljudi&lt;ref&gt;Napadi na Hrvaško in Bosno in Hercegovino so trajali od 1991 do 1995. Na Hrvaškem se je končala vojna z „Bliskom“ („Bljesak“) in „Nevihto“ („Oluja“), v BiH pa s prvim Natovim bombardiranjem srbskih položajev, kar je pripeljalo do sklenitve [[Daytonski sporazum|Daytonskega mirovnega sporazuma]] novembra 1995.&lt;/ref&gt;. Več kot dva milijona ljudi je bilo razseljenih in izgnanih. Samo v Sarajevu je bilo z okoliških hribov zaradi srbskih granat ubitih več kot 10.000 civilistov, vključno z več kot 1000 otroki. [[Bahmut]] je zdaj videti tako, kot je bil [[Vukovar]] leta 1991!&lt;br&gt;
Tega nikakor ne smemo ločevati od 24. marca. Kajti če se loči, se izkaže, da je bila ena čudovita, demokratična, svobodoljubna država kar na lepem zasuta z bombami zavezništva [[NATO]]. [[Varnostni svet ZN|Varnostni svet]] je leta 1998 sprejel tri opozorilne izjave, v katerih je [[Slobodan Milošević|Miloševićevo]] [[Srbija|Srbijo]] obtožil razbojniškega vedenja in zahteval konec surovega nasilja nad [[Kosovo|kosovskimi]] [[Albanci]].&lt;br&gt;
Ponudili so nam podpis sporazuma, po katerem bi Kosovo trdno ostalo znotraj Srbije, z naslednjimi obveznostmi: Konec terorja nad Albanci, začasen vstop Nata na ozemlje Kosova, razorožitev OVK in vzpostavitev reda. Milošević je dejal, da je treba mirovni sporazum zavrniti. Izzvati bi morali NATO, da bi metal bombe na Srbijo, da se bomo lahko znebili Kosova, krivdo pa prevalili na Američane in Zahod, da se bo v Srbiji prebudilo protiameriško razpoloženje in se bomo lahko obrnili v objem Rusije in Belorusije. Danes živimo Miloševićevo mračno prerokbo: 90 odstotkov Srbov verjame, da je za izgubo Kosova kriv NATO.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== „Realpolitik“ v zvezi s Kosovim ===
Drašković je prvi med srbskimi politiki nedvoumno izjavil, da je Srbija od leta 1999 izgubila Kosovo in da morajo Srbi sprejeti to kruto resničnost; predsedniku Vučiću pa svetuje, naj bo srbski [[Charles de Gaulle|De Gaulle]]; to je bil francoski predsednik, ki je končal dolgoletno vojno v [[Alžirija|Alžiriji]] s tem, da je nekdanji francoski koloniji priznal samostojnost v prepričanju, da nima smisla žrtvovati človeška življenja za izgubljeno deželo.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://martinkramer.org/wp-content/uploads/2025/09/leave-algeria.pdf|title= French Withdrawal from Algeria (1962)|publisher=Martin Kramer|author=|place=|language=en|date=|accessdate=20. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

Vuk je nadalje izjavil, da je Kosovo kruta resničnost, ki jo morajo sprejeti tako Srbi kot Srbija. Spomnil je na dejstvo, da je Varnostni svet Združenih narodov z resolucijo iz leta 1999 izgnal Srbijo s Kosova s soglasjem [[Rusija|Rusije]] in vzdržanostjo [[Kitajska|Kitajske]].
{|
|-
! Drashkoviç: „Kosova është e humbur për Serbinë“&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://abcnews.al/vuk-drashkovic-kosova-eshte-e-humbur-per-serbine-eshte-realitet/|title=Vuk Drashkoviç: Kosova është e humbur për Serbinë, është realitet!|publisher=Abc News|author=|place=|language=sq|date=26. september 2019|accessdate=20. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Draškovič: Kosovo je za Srbijo izgubljeno
|-
| &lt;blockquote&gt; Vuk Drashkoviç lë të kuptohet se është i pakuptueshëm angazhimi i tanishëm i Moskës dhe Pekinit zyrtar për gjoja mbrojtjen e sovranitetit serb mbi Kosovën për shkak se, thotë ai, për heqjen e tij ata dhanë kontribut të rëndësishëm: ‘Cili është qëllimi i kësaj politike që populli serb këtu të mbahet në një hipnozë, në një bindje të rrejshme se Kosova është edhe më tej krahinë autonome e Serbisë? Pra, Kosova është e humbur. Ky është realiteti.’ &lt;br&gt;
Politikani dhe shkrimtari Drashkoviç çmon se pavarësisht kësaj, nuk është humbur populli serb në Kosovë, thesari kulturor, kishat, manastiret për ruajtjen dhe mbrojtjen e të cilave duhet të angazhohet shteti serb, por tërheq vërejtjen nd të bëhet vetëm në një bashkëpunim me Evropën dhe Amerikën, por edhe me një marrëveshje të sinqertë me shqiptarët në Kosovë.
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Vuk Draškovič namiguje, da je trenutna uradna vpletenost Moskve in Pekinga za domnevno zaščito srbske suverenosti nad Kosovim nerazumljiva, saj sta, kot pravi, (ravno onadva) pomembno prispevala k njeni odstranitvi: »Kaj je namen te politike, da se srbsko ljudstvo tukaj drži v hipnozi, v lažnem prepričanju, da je Kosovo še vedno avtonomna pokrajina Srbije? Resničnost je marveč taka, da je Kosovo izgubljeno.«&lt;br&gt;
Politik in pisatelj Drašković meni, da kljub temu srbsko ljudstvo na Kosovem ni izgubljeno; srbska država se mora zavezati za ohranjevanje kulturnih zakladov, cerkva in samostanov, vendar je to mogoče storiti le v sodelovanju z Evropo in Ameriko, pa tudi z iskrenim dogovarjanjem z Albanci na Kosovem.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Razpad Jugoslavije ===
Drašković z žalostjo ugotavlja, da se je „mogočna država od Alp do Ohrida, od Triglava do Vardarja“ — kjer so že bili &quot;vsi Srbi v eni državi&quot; —razpadla na najbolj surov način v sovaštvu in krvi ter meni, da so za to najbolj odgovorni Srbi, ki so se iz nekdanje žrtve prelevili v sedanje rablje in krvnike, ko so hoteli iz njenih razbitin ustvariti &quot;Dušanovo cesarstvo&quot;:
{|
|-
! Srbi će biti smatrani najodgovornijim&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.nezavisne.com/novosti/intervju/Vuk-Draskovic-Srbi-su-izgubili-oreol-zrtve/41261|title=Vuk Drašković: Srbi su izgubili oreol žrtve|publisher=Dnevne nezavisne novine|author=Dejan Šajinović|place=Banja Luka|language=sr|date=25. maj 2026|accessdate=25. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Srbe bodo imeli za najodgovornejše
|-
| &lt;blockquote&gt;&quot;Srbi će kao najveći narod i kao narod koji je stvorio Jugoslaviju biti smatrani najodgovornijim što nisu učinili više da se spriječi raspad Jugoslavije.&quot;&lt;br&gt;
&quot;Žao mi je bilo Jugoslavije, ali mi je iznad svega bilo žao što se narod žrtva genocida u Drugom svetskom ratu upreže u jedno krvavo kolo u kojem će izgubiti oreol svete žrtve i u mnogo čemu se izjednačiti sa dželatima.&quot;
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;„[[Srbi]], kot največji narod in kot narod, ki je ustvaril [[Jugoslavija|Jugoslavijo]], bodo veljali za najbolj odgovorne, ker niso storili več, da bi preprečili [[razpad Jugoslavije]].“&lt;br&gt;
„Žal mi je bilo za Jugoslavijo; predvsem pa mi je bilo žal, da so bili ljudje, ki so bili žrtve [[genocid|ljudomora]] v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], vpreženi v krvavo [[kolo (ples)|kolo]], v katerem bodo izgubili avreolo svete žrtve in se bodo v marsičem izenačili s krvniki.“
&lt;/blockquote&gt;
|}

== Navedki ==
{{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}}
{{navedek|''„Postao sam meta neprijatelja, a i većine „prijatelja“. Najveći moj greh je što nikoga i nikada nisam obmanjivao i što sam verovao u ljude. Proživljeno iskustvo potvrđuje da je vera u ljude, kako je govorio Seneka, najopasnija vera, i da je koplje prijatelja često otrovnije od koplja neprijatelja.“''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vikentije-prodanov|title= Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci|publisher=Biljana Dimčić|author=Biljana Dimčić|place=Banjaluka|language=sr|date=18. junij 2025|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;br&gt;„ Postal sem tarča sovražnikov, pa tudi večine &quot;prijateljev&quot;. Moj največji greh je, da nisem nikoli nikogar varal in da sem verjel v ljudi. Življenjske izkušnje potrjujejo, da je vera v ljudi, kot je rekel Seneka, najnevarnejša vera in da je sulica prijatelja pogosto bolj strupena kot sulica sovražnika.“}}
{{navedek|''„Bogastvo je, naravno, zdravi poriv, ali samo dotle dok je ono u čovekovoj službi, a teška bolest kad novac i stvari zagospodare ljudima.“''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„ Bogastvo je seveda zdrav nagon, a le dokler je v službi človeka; a huda bolezen, kadar denar in stvari zagospodarijo nad ljudmi.}}

== Glej tudi ==
* [[seznam srbskih politikov]]
* [[seznam srbskih pisateljev]]
* [[Razpad Jugoslavije]]
* [[Svetosavje]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}
=== Spleti ===
;{{ikona sr}}
*[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија]
*[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online]
*[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih]
*[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer]
;{{ikona hr}}
*[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija]
*[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva]
;{{ikona bs}}
*[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru]
;{{ikona en}}
*[https://pantheon.world/profile/person/Vuk_Dra%C5%A1kovi%C4%87 Vuk Drašković Biography | Pantheon]
=== Videi ===
*[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir]
*[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić]
*[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: &quot;PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!&quot; Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV]

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1946]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Srbski pravniki]]
[[Kategorija:Srbski novinarji]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski politiki]]
[[Kategorija:Srbski publicisti]]
[[Kategorija:Srbski uredniki]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Oporečniki]]
[[Kategorija:Srbski monarhisti]]
[[Kategorija:Pacifisti]]</text>
      <sha1>k3nexu8sykg8v4jygkxmszhicld75vs</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688266</id>
      <parentid>6688256</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T18:49:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>bolj specifična oznaka</comment>
      <origin>6688266</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="92665" sha1="8dbq25mwyd34fa0vwrkwjlz3e98do3l" xml:space="preserve">{{ton}}
{{Infobox officeholder
| name             = Vuk Drašković
| native_name      = {{No bold|Вук Драшковић}}
| native_name_lang = sr
| image            = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg
| caption          = Drašković leta 2010
| office1          = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]]
| term_start1      = [[5. junij]] [[2006]]
| term_end1        = [[16. maj]] [[2007]]
| prime_minister1  = [[Vojislav Koštunica]]
| predecessor1     = položaj odpravljen
| successor1       = [[Vuk Jeremić]]
| office2          = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] 
| term_start2      = [[3. marec]] [[2004]]
| term_end2        = [[5. junij]] [[2006]]
| prime_minister2  = [[Svetozar Marović]]
| predecessor2     = [[Goran Svilanović]]
| successor2       = položaj odpravljen
| office3          = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]]
| term_start3      = [[18. januar]] [[1999]]
| term_end3        = [[28. april]] [[1999]]
| prime_minister3  = [[Momir Bulatović]]
| birth_date       = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}}
| birth_place      = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]]
| death_date       =
| death_place      = 
| spouse           = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}}
| signature        = Vuk Drašković signature.png
| party            = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes)
| relations        = 
| children         = 
| alma_mater       = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]]
| occupation       = [[politik]]
| profession       = [[pisatelj]] 
}}

'''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pravnik]], [[pisatelj]] in [[politik]].

Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}&lt;/ref&gt; Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja &quot;Srbskega obnovitvenega gibanja&quot; (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik vlade Jugoslavije|podpredsednik Jugoslavije]] v vojnem času leta 1999 in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007.

Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 25 knjig.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Mladost, izobrazba, oporečništvo ===
[[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]&lt;/center&gt;

Drašković se je rodil v obmejni vasici [[Međa, Žitište|Međa]]&lt;ref&gt;Međa ({{lang-de|Pardan}}; {{lang-hu|Párdány}}; {{lang-ro|Meda, Pardani}}) je obmejna vasica med Jugoslavijo in Romunijo z okrog 2000 prebivalci; do prihoda &quot;kolonistov&quot; 1946 je to bila vas z nemškimi avtohtonimi katoličani, ki so jih s silo segnali po vojvodinskih taboriščih Titovi komunisti brez kakršnihkoli človekovih pravic, celo brez osebnih izkaznic.&lt;/ref&gt; v [[Banat]]u v družini partizanskih priseljencev iz vzhodne Hercegovine v &quot;vlaku brez voznega reda&quot; v &quot;Osmi ofenzivi&quot;, ki so se naselili v hiše po vojni iz njihovih domov pregnanih domorodnih Nemcev (&quot;Banatskih Švabov&quot; — &quot;Donauschwaben&quot;). S tem povojnim [[genocid|ljudomorom]] nad neoboroženimi Banatskimi [[Nemci]], ki jim je bilo odvzeto premoženje in so bili pregnani v uničevalna taborišča širom [[Vojvodina|Vojvodine]], naj bi [[komunizem]] „pravično“ kaznoval [[nacizem|nacistične]] vojne zločine; pravzaprav se je na ta način usoda s &quot;Švabi&quot; kar dvakrat kruto poigrala, saj so neprostovoljno bili vpleteni že v krvave vojne pohode, od koder se mnogi niso vrnili.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.regionalgeschichte.net/bibliothek/aufsaetze/arnold-konstantin/arnold-konstantin-heimatbuecher-der-donauschwaben-quellen-zur-erforschung-einer-erinnerungsgemeinschaft/22-von-der-teilung-des-banats-bis-zum-ende-des-zweiten-weltkriegs.html|title=Von der Teilung des Banats bis zum Ende des Zweiten Weltkriegs|publisher=regionalgeschichte.net|author=Arnold Konstantin|place=|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.donauschwaben.at/donauschwaebische%20landsmannschaft%20in%20kaernten.html|title= Donauschwäbische Arbeitsgemeinschaft in Österreich (DAG)|publisher=donauschwaben.at|author=Helmut Prokopp|place=Celovec|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}&lt;/ref&gt; 

Nekateri poštenjaki niso mogli prenašati očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje vrnili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito domovino. Tako se je mali Volkec rodil in odraščal v hiši, ki so jo zgradili drugi in njegova babica kot do srži poštena Hercegovka ni mogla mirno spati v hiši, od koder so izgnali njene prave lastnike; od sina je tako dolgo moledovala, da je končno dosegla preselitev nazaj v Hercegovino, kjer pa je številno družino dočakala poleg trdega dela še huda revščina in stanovanjska stiska, saj se jih je šest otrok stiskalo v eni sobi, a dva brata sta Vuku umrla še čisto mala. Ko je začel hoditi v osnovno šolo, je vsak dan pešačil v eno smer 12 km; naloge je delal zvečer pri petrolejki, učil pa se je me med pašo živine po vaških travnikih.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}&lt;/ref&gt;Poleg tega se Vukov oče, ki je bil visok partizanski oficir v JLA, ni preveč znašel na velikem posestvu. Ker v tej povojni zmedi ustvarjanja komunističnega raja datuma njegovega rojstva niso zapisali in torej ni znan, je njegov oče kot novojugoslovanski &quot;vernik&quot; kot datum rojstva dal vpisati kar 29. november. 29. novembra 1943 je bilo v [[Bosna|bosenskem]] [[Jajce (mesto)|Jajcu]] II. zasedanje AVNOJA in s tem ustanovitev &quot;Nove Jugoslavije&quot; v nasprotju s &quot;Staro Jugoslavijo&quot;, kot so poimenovali prejšnjo kraljevinsko Jugoslavijo. Na ta način je v &quot;Titovi Jugoslaviji&quot; postal 29. november zapovedan državni praznik z dvama delaprostima dnevoma. 

Ko je bil Vuk star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.&lt;ref name=&quot;Borden&quot;&gt;{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War &amp; Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt; Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova — Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere — Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati oziroma polsestrami.&lt;ref name=&quot;Borden&quot; /&gt; Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino v očetov rojstni kraj, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlja]]&lt;ref&gt;Vasica Slivlja leži kakih 5 km JJV od hriba Vilovica, ki je visok 1608 m, in je imela 2013 le 30 prebivalcev, vsi Srbi. Tam blizu Vilovice je tudi [[Jelenovo]], rojstna vas glavnega junaka romana &quot;Monah Hokaj&quot;, ki je bil Vukov znanec in prijatelj. Jelenovo je tako malo naselje, da ga ni na nobenem zemljevidu in ima le nekaj hiš, prebivalcev pa danes verjetno nič.&lt;/ref&gt;. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].&lt;ref name=&quot;Borden&quot; /&gt; Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč &quot;tradicionalno utesnjeno in utesnjujoče&quot;, zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v &quot;bolj odprti in napredni&quot; Beograd.

Drašković se je v Beogradu z ženo Danico družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh.

1968 je Drašković skupaj z [[Aleksandar Vučić|Vučićem]] sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah]], ki so se iz Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot;&gt;{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}&lt;/ref&gt; Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}&lt;/ref&gt; Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in je nato vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov]].&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot;&gt;{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&amp;pg=PA1995}}&lt;/ref&gt;

Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].&lt;ref&gt;{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt; Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je — morda zaradi pomanjkljivega znanja angleščine — poslal poročilo o nekem konfliktu med sosednjima državama — konkretno o napadu [[Rodezija|Rodezije]] na [[Mozambik]] —, o katerem se je v diplomatskih krogih morebiti kaj šušljalo, vendar spopada v resnici ni bilo; prišlo je skoraj do diplomatskega spora. Razmere so pač bile po afiško zmedene, saj je takrat potekala tudi surova Rodezijska [[državljanska vojna]]&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]], kjer je postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt; Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mika Špiljaka.

=== Pisateljevanje ===
Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani Srbi, ki so pri življenju pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“ — medtem ko istočasno komunizem ni poznal nobene milosti in je razglašal nepomirljivo sovraštvo do &quot;razrednih sovražnikov&quot;.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt; Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]]. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so &quot;nove-stare&quot; ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in nenazadnje v slovenskem Bohinju bivajoči Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Takšno objokovanje lastnega naroda, ki da je stalno, od vseh in povsod ogrožen, je tudi prek [[Memorandum SANU|Memoranduma SANU]] 1986, nadalje prek škandaloznih časopisnih člankov in TV poročil in romanov z nacionalistično vsebino ustvarjalo nove spore ter privedlo do vrelišča v [[Razpad Jugoslavije|Razpadanju Jugoslavije. Tisti memorandum omenja tudi Vuk v svoji knjigi &quot;Monah Hokaj. Istega leta se je njegov junak po materi Črnogorec Simon Olujić — poznejši sarajevski ostrostrelec - spoznal na Baščaršiji s svojo izvoljenko, s katero je le enkrat prenočil. V tistem skrivnostnem memorandumu — &quot;ki so ga držali v tajnosti, da bi deloval toliko bolj uničujoče, ko se bo za njegovo vsebino zvedelo&quot; — pa je med drugim zapisano, &quot;da je Jugoslavija srbska grobnica&quot; in da jo je zato za vsako ceno treba razbiti.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.scribd.com/document/789279602/Vuk-Dra%C5%A1kovi%C4%87-Monah-Hokaj|title=Vuk Drašković Monah Hokaj|publisher=scribd.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=3. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

Partija je Vukovo knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je kljub temu še v angleškem prevodu.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}&lt;/ref&gt; Sam pisatelj opisuje, kako se je v zvezi s svojo zgodbo v romanu odpravil v [[Trst]] — kjer se je iz oči v oči srečal s pravim ustašem-klavcem Hamdijem. V knjigi in v filmu se tako prepletata resničnost in domišljija; pravi, da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil kmalu po tem srečanju, še preden je dobil v roke Vukovo darilo — njegovo knjigo &quot;Nož&quot; s posvetilom.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
 
Njegova romana ''Molitev 1–2 (&quot;Molitva'' 1985) in ''Ruski konzul'' (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389 in ga med drugim nahajamo tudi na več mestih v knjigi iz leta 1970, kjer se opisujejo &quot;stradanja srpskog naroda&quot; (&quot;trpljenja srbskega ljudstva&quot;).&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}&lt;/ref&gt; 

Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnava zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]] in takorekoč njegovo rehabilitacijo.&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

Drašković je 2020 izdal svoj roman ''„Bolje grob nego rob!“ („Boljše grob kot suženj!“)'' — ki je pravzaprav nadaljevanje njegovega romana ''„Aleksandar od Jugoslavije“ („Aleksander Jugoslovanski“)''.  Sam pisatelj je svoj zgodovinski roman predstavil takole:  
{|
|-
! »Bolje grob nego rob!«&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/3506855/vuk-draskovic-objavljuje-knjigu-junaci-novog-romana-hitler-valter-i-knez-pavle?utm_source=kurir&amp;utm_medium=single_dontmiss&amp;utm_campaign=adria_internal|title=VUK DRAŠKOVIĆ OBJAVLJUJE KNJIGU »Bolje grob nego rob!«: Junaci novog romana Hitler, Valter i knez Pavle!|publisher=kurir.rs|author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2020|accessdate=24. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! »Boljše grob kot suženj!«
|-
| &lt;blockquote&gt;„Kralj Aleksandar je ubijen u Marselju 9. oktobra 1934, a država koju je on stvorio ubijena je u Beogradu 27. marta 1941. Poklič ’Bolje grob nego rob!’ doneo je oboje: stotine hiljada grobova i milione robova. Tragedija pokrenuta toga dana još traje i ne nazire joj se kraj.“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;&quot;[[Kraljevina Jugoslavija|Kralj]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] je bil umorjen v [[Marseille|Marseillu]] 9. oktobra 1934; država pa, ki jo je ustvaril, je bila umorjena v [[Beograd]]u 27. marca 1941. Krik 'Bolje grob kot suženj!' je prinesel oboje: sto tisoče grobov in milijone sužnjev. Žaloigra, ki se je začela tistega dne, še vedno traja in ji ni videti konca.&quot;
&lt;/blockquote&gt;
|}

V poznejših letih je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi srbske zločine, kar pa mu je &quot;pridobilo&quot; celo krdelo sovražnikov, zlasti v vodstvu države Srbije in SPC. Ta pogumna resnicoljubnost je prižuborela do vrhunca v romanu ''&quot;Monah Hokaj&quot;'' (''&quot;[[Menih Hawkeye]]&quot;''; Laguna, Beograd 2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi spreminjajočih se okoliščin in novih spoznanj. V času „masovnega ludila“ osemdesetih let ga je grabila „jeza nad ustaši, ki so morili nič krive Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že „hudoval nad Srbi, ki so v 'njegovem' Gackem in drugod preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec obsodbe neusmiljenega divjaštva ter &quot;etničnega čiščenja&quot; pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je opisano v pretresljivem življenjepisnem romanu vrednem [[Aleksander Solženicin|Solženicinovega]] peresa ''&quot;Monah Hokaj&quot; („Menih Hawkeye“)''. Pisatelj kot iz rokava stresa celo vrsto nam znanih, še bolj pa nepoznanih imen svetovne književnosti, pri katerih se je navdihoval pri pisanju te korenite obsodbe nesmiselnega vojaškega uničevanja človeških življenj. Ta veriga imen samo pri pisanju tega romana kaže na pisateljevo omiko in razgledanost, ki ga je kot zavestnega pravoslavnega [[kristjani|kristjana]] v nasprotju z nekaterimi njegovimi znanimi sodobniki na književnem, političnem ali cerkvenem območju polagoma vedno bolj vodila k obsodbi militarizma ter k zavestnemu prizadevanju za medsebojno spravo, sožitje in miroljubno sodelovanje.
{|
|-
! Uzori su mu bili&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju - Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Vzorniki so mu bili
|-
| &lt;blockquote&gt; ''Za ovaj roman su Vas inspirisali Dostojevski, Tolstoj, Saramago. Kako su ovi pisci uticali na Vaš pristup pisanju i istraživanju dubokih društvenih i moralnih pitanja? ''&lt;br&gt;
„Inspirisale su me sudbine i postradanje stotina hiljada ljudi u državi u kojoj sam rođen, ljudi koji su, rekao bi Simon Olujić, bili žrtve i plijen „zlih okolnosti“. Uzori su mi i Dostojevski, i Tolstoj, i Saramago, i Njegoš, i Crnjanski, i Margaret Mičel, i Kafka, da ne nabrajam.“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; ''»Za ta roman so vas navdihnili Dostojevski, Tolstoj in Saramago. Kako so ti pisatelji vplivali na vaš pristop k pisanju in raziskovanju globokih družbenih in nravnih vprašanj?«''&lt;br&gt;
»Navdihnila me je usoda in trpljenje sto tisoč ljudi v državi, v kateri sem se rodil; ljudi, ki so bili, kot bi rekel Simon Olujić, žrtve in plen &quot;hudih okoliščin&quot;. Vzorniki so mi tudi [[Fjodor Dostojevski|Dostojevski]], [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Tolstoj]], [[José Saramago|Saramago]], [[Petar Petrović Njegoš|Njegoš]], [[Miloš Crnjanski|Crnjanski]], [[Margaret Mitchell|Mitchell]] in [[Franz Kafka|Kafka]]… da ne naštevam.«
&lt;/blockquote&gt;
|}
V tem romanu ostrosrelec &quot;Hokaj&quot; — nekdanji profesor [[Simon Olujić]] — doma iz vasice z 20 hišami [[Jelenovo]] blizu vasi Draškovićevih prednikov Slivlja a po materi [[Črnogorci|Črnogorec]]&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.scribd.com/document/789279602/Vuk-Dra%C5%A1kovi%C4%87-Monah-Hokaj|title=Vuk Drašković Monah Hokaj|publisher=scribd.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=3. junij 2026}}&lt;/ref&gt; — kateremu je Udba preprečila odhod v &quot;sovražno Ameriko&quot; za predavatelja ter ga prek zapora &quot;prevzgojila&quot; v fanatičnega srbskega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na &quot;Špičasti steni&quot; (vidikovac &quot;Špičasta stijena&quot;)&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://starigrad.ba/otkriveno-spomen-obiljezje-na-spicastoj-stijeni/|title=Otkriveno spomen obilježje na Špicastoj stijeni|publisher=Općina Stari Grad Sarajevo|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=11. maj 2015|accessdate=26. maj 2026}}&lt;/ref&gt;niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]] — simbol Sarajeva ter jugoslovanskega &quot;bratstva in enotnosti&quot;.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/beograd/4422402/sebilj-cesma-spaja-tri-grada|title=Sebilj česma spaja tri grada. Simbol neobične arhitekture i dizajna spaja tri grada, Sarajevo, Novi Pazar i Beograd.
|publisher=Kurir.rs|author=A. K.|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2024|accessdate=2. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://putnikofer.hr/mjesta/sebilj-sarajevo/|title=Sebilj u Sarajevu: Najpoznatiji simbol Baščaršije. Turisti obožavaju ovo mjesto u Sarajevu koje izgledom podsjeća na kiosk, ali to nije: kažu da voda s ove česme ima tajanstvenu moć|publisher=putnikofer.hr|author=Ivana Vašarević|place=Sarajevo|language=hr|date=8. december 2025|accessdate=2. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.cesma.ba/cesma-sebilj/|title=Česma Sebilj|publisher=Česma.ba|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=|accessdate=2. junij 2026}}&lt;/ref&gt;. Ko je mati padla na tla, se je sin jokajoč zgrudil nanjo, Hokaj pa je neusmiljeno ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz radijskega poročila zvedel, da je umoril svojo ženo Amro in njenega in svojega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

Odgovornost za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«&lt;ref&gt;»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«&lt;/ref&gt; ampak krivi Tisto ozadje, ki je ustvarjalo mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom« vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«.
{|
|-
! Njega su okolnosti učinile monstrumom&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Okoliščine so ga naredile za pošast
|-
| &lt;blockquote&gt; Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste &quot;tarče&quot;. Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne &quot;ustanove&quot;. Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile &quot;okoliščine&quot;: književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te &quot;okoliščine&quot; spreminjale v monstruma.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Politična kariera ===
[[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]&lt;/center&gt;

Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.&lt;ref name=&quot;Fischer&quot;&gt;{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&amp;pg=PA459}}&lt;/ref&gt; Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben &quot;poseben sklad&quot; &quot;za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi&quot;; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi &quot;osvobajali&quot; oziroma osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso niti dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].&lt;ref name=&quot;Mulaj139&quot;&gt;{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&amp;q=Vojislav&amp;pg=PA69|pages=139}}&lt;/ref&gt; Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).&lt;ref name=&quot;Fischer&quot; /&gt; Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk
|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}&lt;/ref&gt;; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).&lt;ref name=&quot;Fischer&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&amp;pg=PR19}}&lt;/ref&gt;

26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi &quot;prostovoljci&quot; pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: &quot;Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje.&quot;&lt;ref&gt;Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}&lt;/ref&gt;Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov &quot;obremenjenih s srbskim poreklom&quot; in da &quot;bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi&quot;.&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije &quot;istočnog pitanja&quot; u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}&lt;/ref&gt; Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}&lt;/ref&gt; Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto.

==== Izid volitev v Srbiji 1990 &lt;ref&gt;{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko&lt;/ref&gt; ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; font-size:95%; width:100%&quot;
|-
! width=&quot;12&quot;|Zap.št.
! width=&quot;23&quot;|Kandidat
! width=&quot;18%&quot;|Emblem
! width=&quot;24%&quot;|Stranka
! width=&quot;14%&quot;| Glasov
! width=&quot;14%&quot;| %
|- valign=&quot;top&quot;
| 1
| '''[[Slobodan Milošević]]'''&lt;br&gt;[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]]
| [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]]
| Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije)
| 3.285.799 
| 67,71
|- valign=&quot;top&quot;
| 2
| '''[[Vuk Drašković]]'''&lt;br&gt;[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]]
| [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]]
| Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) 
| 824.674
| 16,99
|- valign=&quot;top&quot;
| 3
| '''[[Ivan Đurić]]'''&lt;br&gt;Иван Ђурић
| [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]]
| СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI)
| 277.398 
| 5,72
|- valign=&quot;top&quot;
| 4
| '''[[Sulejman Ugljanin]]'''&lt;br&gt;Сулејман Угљанин
| [[File:Sandzak region map.png|70px]]
| Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije)
| 109.459 
| 2,26
|- valign=&quot;top&quot;
| 5
| '''[[Vojislav Šešelj]]'''&lt;br&gt;[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]]
| [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]]
| Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)&lt;ref&gt;Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)&lt;/ref&gt;
| 96.277 
| 1,98
|}

==== Demonstracije 9. marca ====
[[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]&lt;/center&gt;

Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.&lt;ref&gt;{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&amp;mm=03&amp;dd=09&amp;nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}&lt;/ref&gt;

Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom &quot;Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo&quot;. Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s  huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. 
Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel, &quot;da ne bude krvi&quot; (&quot;da ne bo krvi&quot;); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih:&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;:
{|
|-
! Patrijarh Pavle traži razilazak&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&amp;mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&amp;ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Patriarh Pavel zahteva razhod
|-
| &lt;blockquote&gt; Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!).
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!).
&lt;/blockquote&gt;
|}
Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za zveličanje svoje duše&lt;ref&gt;Nagovor je končal namreč z besedami: &quot;Rekoh i spasoh svoju dušu&quot; (&quot;Rekel sem in zveličal svojo dušo&quot;). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa ni bil poziv v redu, saj se je nesrečna bratomorna vojna začela in se odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je na oblasti ostal Miloševićev režim, ki se je celo desetletje hranil z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil možen nekak dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Kakršnikoli so že bili Miloševićevi nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).&lt;/ref&gt; — se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;

Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]].&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek &quot;Car ulic&quot;.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot;&gt;{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&amp;pg=PA55}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}&lt;/ref&gt;Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;

=== V opoziciji in v vladi ===
Leta 1990 je ustanovil Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove SPO), ki je bil na čelu vseh protivladnih protestov: &quot;devetega marca 1991, Vidovdanske skupščine 1992, junijskih demonstracij 1993, trimesečnih demonstracij 1996 in 1997, aprilskega shoda 2000 in oktobrske ljudske vstaje 2000 — ki je privedla do padca Miloševićeve vojno-usmerjene vladavine —, pa tudi mnogih drugih.&quot;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}&lt;/ref&gt;

Čeprav je bil Drašković nacionalist in je bil udeležen pri hujskanju hrvaških Srbov k uporu zoper domnevno &quot;[[Franjo Tuđman|Tuđmanovo]] hegemonijo nad tamkajšnjimi Srbi&quot;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hrvatska-povijest.hr/povijesne-kontroverze-franjo-tudman-banovina-hrvatska-herceg-bosna-i-bosanska-posavina/|title=POVIJESNE KONTROVERZE – Franjo Tuđman, Banovina Hrvatska, Herceg-Bosna i Bosanska Posavina|publisher=Hrvatska povijest.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. junij 2024|accessdate=25. maj 2026}}&lt;/ref&gt;, se je kot književnik ter razgledan [[akademik]] ter izobraženec z izostrenim čutom za pravičnost vedno bolj nagibal k pogovorom in sožitju ter zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili in skrajnimi desničarji tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“&lt;ref&gt;V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; V zvezi s tem je značilna njegova iskrenost: &quot;Nisem želel razpada Jugoslavije, a nisem niti nedolžen&quot;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=20. september 2022|accessdate=25. maj 2026}}&lt;/ref&gt;. 

Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]]) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je preudarno vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.&lt;ref&gt;Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}&lt;/ref&gt;

Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] &quot;Giška&quot; in [[Branislav Matić]] &quot;Beli&quot;. Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; 
Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, saj je podpiral tudi nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in SANU; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so nepristranski opazovalci Draškoviću očitali, da je tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.&lt;ref&gt;{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|url=https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=[https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse/page/472 473]–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}&lt;/ref&gt;

==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ====
Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990 ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}&lt;/ref&gt;

V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množičnega norenja (masovno ludilo), ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile cele množice kot zasanjane v stoletni mit samopomilovanja, samoogrožanja in samoobčudovanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično. Ne misleč na krščansko dolžnost odpuščanja in sprave, naj bi po tej logiki imel &quot;nebeski narod&quot; vso pravico in dolžnost do maščevanja, kajti &quot;Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi&quot;, kot piše v nevednosti ali sprenevedanju celo duhovnik: 
{|
|-
! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher=&quot;Pravoslavlje&quot; — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}&lt;/ref&gt;
! Ali so Srbi oropali kako cerkev?
|-
| &lt;blockquote&gt;Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi &quot;prijatelji&quot; i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali!'' 
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi &quot;prijatelji&quot; in sovražniki oropali, ''ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so nas ropali!''
&lt;/blockquote&gt;
|}

Da [[Srbi|srbski]] [[četniki]] in druge vojaške skupine le niso med drugo svetovno vojno bili taka nedolžne ovčke in samo žrtve, kot se med njimi celo dobronamerni še danes predstavljajo sebi in svetu, govorijo neizpodbitna dejstva. Že na začetku Druge svetovne vojne so se Srbi začeli maščevati za ustaške poboje; med drugim so samo v [[Kulen Vakuf|Kulen Vakufu]] že 1941 pobili dvatisoč Hrvatov in muslimanov.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/teme/2019/5/5/u-kulen-vakufu-ustanici-1941-godine-pobili-2000-muslimana-i-hrvata|title=U Kulen Vakufu ustanici 1941. godine pobili 2.000 muslimana i Hrvata. Drugi svjetski rat|publisher=Al Jazeera|author=Jasmin Agić|place=Sarajevo|language=bs|date=5. maj 2019|accessdate=4. junij 2026}}&lt;/ref&gt; Zanikanje lastnih zločinov pa kaj lahko vodi v hujskanje k novim maščevalnim ukrepom. V javnost je prišlo njihovo ravnanje, ki priča, da tudi oni niso bili brez krivde, zlasti ob beatifikaciji [[Drinske mučenke|Drinskih mučenk]] v [[Sarajevo|Sarajevu]], ki je v [[Srbija|Srbiji]] javnost skoraj ni opazila in najbrž niti Drašković ne, ker bi sicer zadevo v svoji starosti gotovo omenil morebiti celo v knjižni obliki. Takrat so med drugim njihovo cerkvico in dom na Palah četniki oropali in zažgali, ter je vodili po slabem vremenu vse do [[Goražde|Goražda]]. Štiri nune, ki so pred pijanimi četniki poskakale skozi okna vojašnice, so se hudo poškodovale; kljub temu so jih oni pobili in vrgli njihova trupla v Drino. Tiste dni je bilo v reko vrženih okoli 8.000 ljudi. Po pričevanju domačina duhovnika [[Anto Baković|Anta Bakovića]] so to bila trupla pobitih muslimanov, pa tudi katoličanov, ki so jih vrgli v mrzlo Drino ter so priplavala do Kalemegdana, kjer jih je srbska propaganda razglašala za ustaške žrtve.&lt;ref name=&quot;#1&quot;&gt;{{navedi knjigo|author=Ante Baković|title=''Drinske mučenice''|page=38}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt; A. Baković: Drinske mučenice 38-40; poglavja: ''Leševi u šipražju, Kamo ih je Drina odnijela? Leševi ne govore''&lt;/ref&gt; 

Srbska javnost pa je tako ostala v prepričanju o nedolžnosti &quot;svetega srbskega naroda&quot; ne le med Drugo svetovno vojno, — kot med drugimi tudi  takratni sotrpin slovenski pisatelj [[Franc Ksaver Meško|Meško]], ki mu je prav slovenski četnik Milko rešil življenje, nunam pa ne — ampak tudi med Razpadom Jugoslavije; kopreno s takorekoč tabu teme o tovrstnih hudodelstvih je začel snemati z zgodovinske pozabe ravno Vuk Drašković v zrelih letih svojega pisateljevanja. V začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem; že v predvolilni kampanji 1990 je med drugim dejal, da je Bosna kot tigrova koža, ki se ne sme deliti in da je treba reševati sporna vprašanja s pogovori in dogovori, kar je v tisti evforiji naletelo na gluha ušesa. Prav z namenom razbijanja večnacionalne republike so iz Srbije potovala tisočera pisma, ki so hujskala k vstaji in so s pomočjo JLA tudi sprožila plaz, ki ga je ustavilo šele Natovo bombardiranje 1995. 

Leta 1993 sta bila Vuk z ženo [[Danica Drašković|Danico Drašković]] po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.&lt;ref&gt;{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}&lt;/ref&gt;
Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ (&quot;Skupaj&quot;) z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;

==== Pisatelj tudi v politiki hodi svoja pota ====
Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali.

Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.&lt;ref&gt;[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.&lt;/ref&gt; Premier [[Momir Bulatović]] pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk
|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

=== Napadi ===
==== Atentati pod Slobom ====
V obračunavanju z Miloševićevo&lt;ref&gt;Slobodana Miloševića so zlasti njegovi somišljeniki imenovali &quot;od milja&quot; z njegovim skrajšanim imenom kar &quot;Slobo&quot;&lt;/ref&gt; samovlado so ga  dvakrat prijeli: 9. marca 1991 in junija 1993, ko sta bila skupaj z ženo Danico obsojena na dva meseca zapora, kjer so z njima zelo grdo ravnali; njegovo ženo so takrat zasramovali z &quot;[[Alija Izetbegović|Alijino]] vlačugo&quot;; oba sta se namreč tokrat javno zavzela za muslimane v Vukovem Gackem, kjer so ene Srbi neusmiljeno pomorili, druge pa pregnali z njihovih starodavnih ognjišč. Izpuščena sta bila šele zaradi pritiska mednarodne javnosti in množičnih demonstracij v Srbiji.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

Na Draškovića je bilo izvedenih tudi več napadov in vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu neosvetljenega tovornjaka in avtomobila v kolono avtomobilov umorili štiri njegove tesne sodelavce, ki so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih — med njimi tudi Veselina Boškovića, brata njegove žene Danice&lt;ref&gt;&quot;Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska&quot; [The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today]. Telegraf (in Serbian). 3 October 2018. Retrieved 22 September 2023.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}&lt;/ref&gt; Ponovno je bil napaden 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte; morilec ga je tokrat &quot;samo&quot; obstrelil.&lt;ref&gt;{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}&lt;/ref&gt;Takratni predsednik SPO je bil takrat tako ranjen, da ni mogel voditi stranke v zadnjem boju proti Miloševićevemu režimu.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=26. avgust 2013|archivedate=8. april 2012|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563}}&lt;/ref&gt; in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.&lt;ref&gt;[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]&lt;/ref&gt; Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — &quot;stricev iz ozadja&quot; — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.&lt;ref&gt;{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}&lt;/ref&gt;

Preganjanja pa ni trpel le Draškovičev zakonski par, ampak tudi mnogi njuni somišljeniki. Zaradi protivojnih dejavnosti, nenehnega nasprotovanja vojni, obsojanja etničnega čiščenja in vojnih zločinov so neznani storilci pomorili številne člane SPO-ja, a več deset tisoč jih je izgubilo službo, kar je seveda posledično porazno vplivalo na slabše volivne izide.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

==== Pritiski pod &quot;Dobročiniteljem&quot; ====
Po zmagi [[Vojislav Šešelj|Šešljevega]] duhovnega sina [[Aleksandar Vučić|Vučića]]&lt;ref&gt;Slikarka [[Biljana Vilimon]] ga zaradi pretirane skrbi za splošno dobro in dušenja kakršnegakoli oporečništva, zlasti študentovskega, posmehljivo imenuje v svojih knjigi &quot;Dobročinitelj&quot;&lt;/ref&gt;na volitvah 2012 so se začeli stopnjevati napadi na oporečnike, zlasti na študente, ki protestirajo od 1. novembra 2025, od [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška v Novem Sadu]]. Tarča napadov je med drugimi postal tudi Vuk zaradi svojih izjav, ki so navadno podane v obliki zgodb in posredno ali neposredno podpirajo oporečnike. 

Za &quot;izdajalca&quot; in krivca vseh nesreč, ki pestijo Srbijo, ga pod vplivom medijev in uličnih čenč imajo celo berači. 2025 opisuje v svoji črtici ''&quot;Srečanje v Košutnjaku med revežem in &quot;izdajalcem&quot;.'' Glavni junak zgodbe je revež, s katerim se srečuje v belograjskem parku [[Košutnjak|Košutnjaku]], ki kljub temu, da ga ne pozna, o Vuku &quot;ve&quot; vse najslabše, čeprav Drašković praktično nima nobenega vpliva na oblast in njeno delovanje že skoraj od leta 2000. Ko ta od mraza se tresoči revež spozna, da je vse te izmišljotine pripovedoval samemu prizadetemu, je tako užaljen, da od njega noče sprejeti niti pomoči, ki mu jo le-ta v svoji človekoljubnosti ponuja.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/prica-vuka-draskovica-susret-u-kosutnjaku-jednog-siromaha-i-jednog-izdajnika/#google_vignette|title=Priča Vuka Draškovića: Susret u Košutnjaku jednog siromaha i jednog &quot;izdajnika&quot;|publisher=Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=27. december 2025|accessdate=22. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

Črtica ''„Ave, Marija!“'' pa ne govori o [[Sveta Marija|Devici Mariji]] — kot bi kdo na prvi pogled pomislil —, ampak o profesorki sociologije [[Marija Vasić|Mariji Vasić]] iz [[Novi Sad|Novega Sada]], ki je bila na temelju nezakonitega prisluškovanja skupaj s študenti ne le ujeta marca 2025, ampak je bil posnetek posredovan medijem in Udbi, „filijali tajnih službi režima u Kremlju koji sprovodi armagedon nad Ukrajinom, a u Rusiji obnavlja gulage, masovna ubistva i teror iz krvavih decenija svemoći KGB i Josifa Staljinaf“&lt;ref&gt;&quot;podružnici tajnih služb režima v Kremlju, ki izvaja Armagedon (=ljudomor, genocid) nad Ukrajino, a v Rusiji obnavlja gulage, množične umore in teror iz krvavih desetletij vsemogočnega KGB-ja in Josifa Stalina&quot;&lt;/ref&gt;, kot pravi pisatelj črtice in spomni, da je bil 1970. leta ravnatelj bolnišnice, ki so mu tudi podtaknili prisluškovalne naprave — a on je po srbsko preklinjal Tita in partijo —, na takratnem komunističnem sodišču oproščen; pod Vučićem pa so bile nezakonito prisluškovane osebe ne samo pozaprte in obsojene, ampak tudi javno osramočene. Zato je Marija Vasić začela gladovno stavnko, Vuk jo pa v povesti spodbuja: „Moraš živeti, Ave Marija!“&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/vuk-draskovic-ave-marija/|title=Lični stav Vuka Draškovića: Ave, Marija!|publisher= Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2025|accessdate=22. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

Da so pa pritiski na opozicijo nasploh vedno hujši, opozarja Drašković v poučnih črticah, v katerih brani svobodo govora in zlasti študente &quot;blokaderje&quot;, kot jim imenujejo režimski mediji in v tej oceni skorajda &quot;izrednega stanja&quot; ni osamljen; ne čudi, da tudi njega mediji stalno napadajo in črnijo. Čeprav že starec (rojen 1946) – se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih nedvosmiselno postavil na stran študentov za obrambo svobode, evropeizacije in demokracije zoper »srbski svet« in »putinizacijo Srbije«, ki je po njegovem mnenju »kopija izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}&lt;/ref&gt;. 

Danes, v soboto, 23. maja 2026, poteka v Beogradu protestni shod študentov prav zoper stalne žalitve, s katerimi njih in njihovo gibanje zasipljejo državni [[občilo|mediji]].  Eden izmed starejših protestnikov, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je izjavil:
{|
|-
! Pritisak na studente&lt;ref&gt;Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda  [[Saša Banjanac Lubej]]&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1|title=Študentski protest v Beogradu|publisher=RTV 365 |author=Saša Banjanac Lubej|place=Beograd|language=sl|date=23. maj 2025|accessdate=23. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Pritisk na študente
|-
| &lt;blockquote&gt; „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševića]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Po demokratičnih spremembah ===
[[File:Briefing 29 May 2000.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Nosilci demokratičnih sprememb v letu [[2000]].&lt;br&gt;&lt;small&gt;Stojijo od leve na desno: [[Zoran Đinđić]], [[Vojislav Koštunica]], [[Vuk Drašković]] in [[Grigorij Javlinski]]&lt;/small&gt;]]&lt;/center&gt;

Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za &quot;slabo politično potezo&quot;, preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja.

Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog.

Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat zadržala skrajno desničarske [[Vojislav Šešelj|Šešeljeve]] radikalce (SRS).

V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«&lt;ref&gt;{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}&lt;/ref&gt;

Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.&lt;ref&gt;[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.&lt;/ref&gt;

=== Zasebno življenje ===
Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se poročila 10. junija 1973, ko je Danica Bošković po tukajšnjih starodavnih navadah sprjela možev priimek.&lt;ref&gt;{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&amp;mm=11&amp;dd=14&amp;nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}&lt;/ref&gt;

Njun zakon je ostal brez otrok.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt; Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak &quot;ker jih Bog ni dal&quot; in se tolažita, da so podobno usodo preživljali tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Književna dela ===
{{colbegin}}
* ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981)
* ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981)
* ''Nož'' (1982)
* ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985)
* ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986)
* ''Odgovori'' (1987)
* ''Ruski konzul'' (1988)
* ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989)
* ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992)
* ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994)
* ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001)
* ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006)
* ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007)
* ''Doktor Aron'' (2009)
* ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012)
* ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013)
* ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015)
* ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) 
* ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016)
* ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017)
* ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018)
* ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020)
* ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022)
* ''Monah Hokaj'' (''„[[Menih Hawkeye]]“'' 2023)
* ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk
|title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић
|place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}&lt;/ref&gt;
{{colend}}

== Ocena ==
=== Največji srbski pisatelj ===
{|
|-
! Najveći živi spski pisac&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Največji živi srbski pisatelj
|-
| &lt;blockquote&gt; Po mnogima, najveći živi srpski pisac je Vuk Drašković. Čak i oni koji se sa njim politički duboko ne slažu smatraju ga za vrhunskog književnika. Sve što je ikada napisao, od tekstova u novinama do romana, nikoga nije ostavilo ravnodušnim.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Po mnenju mnogih je [[Vuk Drašković]] največji živeči srbski [[pisatelj]]. Tudi tisti, ki se z njim politično nikakor ne strinjajo, ga imajo za vrhunskega pisatelja. Vse, kar je kdaj napisal, od člankov v časopisih do romanov, ni nikogar pustilo ravnodušnega.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Dosledna nedoslednost === 
{|
|-
! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Od [[četniki|četniškega]] ’Noža’ do izdajalca [[Srbi|srbstva]]
|-
| &lt;blockquote&gt;''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.&lt;br&gt;Jedino u čemu je Drašković dosljedan njegova je nedosljednost podređena jednom cilju - da bude novi srpski mesija. Prošao je put od smjernog i vatrenog komunista do nabrijanog antikomunističkog disidenta i radikalnog nacionalista, &quot;borca&quot; za mir koji je slao svoje dragovoljce na Hrvatsku, žestokog protivnika Slobodana Miloševića (&quot;Milošević je najveći zlotvor srpskog naroda&quot;) do njegova aplogeta (&quot;Milošević je borac za mir&quot;) i bliskog suradnika (potpredsjednik srbijanske vlade) da bi sada, nakon svega, izigravao proeuropskog lidera koji je trošio mnogo energije kako bi pokušao spriječiti hrvatski put u EU te bruxelleskog &quot;messangera&quot; zaduženog da Srbima priopći najneugodnije novosti - neovisno Kosovo, neovisna Crna Gora, Mladić u Haagu... No, bio je i ostao ništa drugo nego velikosrpski nacionalist.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno pametne med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.&lt;br&gt;''Edino, v čemer je Drašković dosleden, je njegova nedoslednost'', podrejena enemu cilju - biti novi srbski mesija. Iz skromnega in zagrizenega komunista se je prelevil v zagretega protikomunističnega oporečnika in korenitega nacionalista, &quot;borca&quot; za mir, ki je svoje prostovoljce pošiljal na [[Hrvaška|Hrvaško]], ostrega nasprotnika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] (&quot;Milošević je največji zlikovec srbskega naroda&quot;) do njegovega zagovornika (&quot;Milošević je borec za mir&quot;) in tesnega sodelavca (namestnika predsednika srbske vlade); zdaj pa navsezadnje igra vlogo proevropskega voditelja, ki je porabil veliko energije za preprečitev hrvaške poti v [[EU]], in bruseljskega &quot;glasnika&quot;, ki ima nalogo, da [[Srbi|Srbom]] sporoči najbolj neprijetne novice - neodvisno [[Kosovo]], neodvisno [[Črna gora|Črno goro]], [[Ratko Mladić|Mladića]] v [[Haag]]u ... A bil je in ostaja nič drugega kot ''velikosrbski nacionalist''.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Spremenljivost stališč ===
Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi : ''„Lupus pilum mutat, non mentem.“  „Volk dlako menja, narave nikoli.“ ''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori — črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}&lt;/ref&gt; in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… — včasih pa kar z večimi hkrati.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica — komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

Pri svojih izjavah Vuk večkrat nima dlake na jeziku in je včasih za te prostore nepričakovano odkrit in odprt, kar pa žali bolj občutljiva ušesa, ki raje poslušajo samopomilovanje in samohvalo; zato si kmalu prisluži neprivlačne nadevke kot na primer: „Velesrb“ ali celo „NATO-v plačanec“; njegovo gibanje pa oblasti zmerjajo s „Srbskim gibanjem prevare“&lt;ref&gt;Njegova stranka se imenuje „Srpski pokret obnove“ (SPO), tj. „Srbsko gibanje obnove“; pisec članka pa njegovo stranko imenuje „Srpski pokret obmane“, tj. „Srbsko gibanje prevare.&lt;/ref&gt;.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.intermagazin.rs/evo-ko-je-vuk-draskovic-od-cetnika-i-velikog-srbina-do-nato-placenika-i-izdajnika/|title= ЕВО КО ЈЕ ВУК ДРАШКОВИЋ! Од ЧЕТНИКА и великог Србина, до НАТО плаћеника и издајника |publisher=intermagazin.rs|author= Илија Петровић |place=|language=sr|date=|accessdate=20. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

V tem, da je Vuk velikokrat spreminjal stališča — včasih pa izražaval hkrati nasprotujoča si mnenja — se strinjajo tako njegovi somišljeniki in privrženci, še bolj pa njegovi nasprotniki. Iz tega mnenja ne izvzemajo niti njegove soproge.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&amp;br=299&amp;cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković |publisher=magazin-tabloid.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Kosovo je povezano z Vukovarjem in Sarajevom ===
Vsakega 24. marca se v [[Srbija|Srbiji]] spominjajo grozljivega Natovega bombardiranja; o pravih vzrokih in medsebojni povezanosti je odkrito spregovoril takratni podpredsednik zvezne vlade [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]]:
{|
|-
! ''&quot;Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju&lt;br&gt;a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru&quot;''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru|title=Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo|place=|language=bs|date=27. marec 2023|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! ''&quot;Nečastno je govoriti o [[Nato|Natovih]] udarih na [[Srbija|Srbijo]]&lt;br&gt;a molčati o [[Sarajevo|Sarajevu]] in [[Vukovar]]ju&quot;''
|-
| &lt;blockquote&gt;Svaka priča o 24. martu je duboko nečasna ako se ne kaže šta je bilo pre 24. mata. Samo u Bosni i Hercegovini i u Hrvatskoj ubijeno je 150.000 ljudi. VIše od dva miliona ljudi je rasejano i proterano. Samo u Sarajevu sa okolnih brda od srpskih granata ubijeno je više od 10.000 civila, a među njima više od 1.000 dece. Onako kako sada izgleda Bahmut 91. je izgledao Vukovar!&lt;br&gt;
To se apsolutno ne sme odvojiti od 24. marta. jer ako se odvoji, onda ispada da je jedna divna, demokratska, slobodarska zemlja iz čista mira zasuta bombama NATO alijanse. Savet bezbednosti 1998. usvojio je tri upozaravajuće rezolucije kojom se Miloševićeva Srbija optužuje za razbojničko ponašanje i zahteva se prekid užasnog terora nad kosovskim Albancima. &lt;br&gt;
Nama je ponuđeno da potpišemo sporazum po kojemu je Kosovo ostajalo čvrsto u sastavu Srbije uz sledeće obaveze: Da se prekine teror nad Albancima, da NATO privremeno uđe na teritoriju Kosova, razoruža UČK i uspostavi red. Milošević je rekao da treba odbiti mirovni sporazum. Treba isprovocirati NATO da baci bombe na Srbiju, da se oslobodimo Kosova, a da krivicu prebacimo na Amerikance i zapad, da se probudi antiameričko raspoloženje u Srbiji i da se okrenemo zagrljaju Rusije i Belorusije. Danas živimo crno Miloševićevo proročanstvo: 90 odsto Srba veruje da je NATO kriv za gubitak Kosova.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Vsako govorjenje o 24. marcu je hudo nečastno, če ne pove, kaj se je dogajalo pred 24. marcem. Samo v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem je bilo ubitih 150.000 ljudi&lt;ref&gt;Napadi na Hrvaško in Bosno in Hercegovino so trajali od 1991 do 1995. Na Hrvaškem se je končala vojna z „Bliskom“ („Bljesak“) in „Nevihto“ („Oluja“), v BiH pa s prvim Natovim bombardiranjem srbskih položajev, kar je pripeljalo do sklenitve [[Daytonski sporazum|Daytonskega mirovnega sporazuma]] novembra 1995.&lt;/ref&gt;. Več kot dva milijona ljudi je bilo razseljenih in izgnanih. Samo v Sarajevu je bilo z okoliških hribov zaradi srbskih granat ubitih več kot 10.000 civilistov, vključno z več kot 1000 otroki. [[Bahmut]] je zdaj videti tako, kot je bil [[Vukovar]] leta 1991!&lt;br&gt;
Tega nikakor ne smemo ločevati od 24. marca. Kajti če se loči, se izkaže, da je bila ena čudovita, demokratična, svobodoljubna država kar na lepem zasuta z bombami zavezništva [[NATO]]. [[Varnostni svet ZN|Varnostni svet]] je leta 1998 sprejel tri opozorilne izjave, v katerih je [[Slobodan Milošević|Miloševićevo]] [[Srbija|Srbijo]] obtožil razbojniškega vedenja in zahteval konec surovega nasilja nad [[Kosovo|kosovskimi]] [[Albanci]].&lt;br&gt;
Ponudili so nam podpis sporazuma, po katerem bi Kosovo trdno ostalo znotraj Srbije, z naslednjimi obveznostmi: Konec terorja nad Albanci, začasen vstop Nata na ozemlje Kosova, razorožitev OVK in vzpostavitev reda. Milošević je dejal, da je treba mirovni sporazum zavrniti. Izzvati bi morali NATO, da bi metal bombe na Srbijo, da se bomo lahko znebili Kosova, krivdo pa prevalili na Američane in Zahod, da se bo v Srbiji prebudilo protiameriško razpoloženje in se bomo lahko obrnili v objem Rusije in Belorusije. Danes živimo Miloševićevo mračno prerokbo: 90 odstotkov Srbov verjame, da je za izgubo Kosova kriv NATO.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== „Realpolitik“ v zvezi s Kosovim ===
Drašković je prvi med srbskimi politiki nedvoumno izjavil, da je Srbija od leta 1999 izgubila Kosovo in da morajo Srbi sprejeti to kruto resničnost; predsedniku Vučiću pa svetuje, naj bo srbski [[Charles de Gaulle|De Gaulle]]; to je bil francoski predsednik, ki je končal dolgoletno vojno v [[Alžirija|Alžiriji]] s tem, da je nekdanji francoski koloniji priznal samostojnost v prepričanju, da nima smisla žrtvovati človeška življenja za izgubljeno deželo.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://martinkramer.org/wp-content/uploads/2025/09/leave-algeria.pdf|title= French Withdrawal from Algeria (1962)|publisher=Martin Kramer|author=|place=|language=en|date=|accessdate=20. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

Vuk je nadalje izjavil, da je Kosovo kruta resničnost, ki jo morajo sprejeti tako Srbi kot Srbija. Spomnil je na dejstvo, da je Varnostni svet Združenih narodov z resolucijo iz leta 1999 izgnal Srbijo s Kosova s soglasjem [[Rusija|Rusije]] in vzdržanostjo [[Kitajska|Kitajske]].
{|
|-
! Drashkoviç: „Kosova është e humbur për Serbinë“&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://abcnews.al/vuk-drashkovic-kosova-eshte-e-humbur-per-serbine-eshte-realitet/|title=Vuk Drashkoviç: Kosova është e humbur për Serbinë, është realitet!|publisher=Abc News|author=|place=|language=sq|date=26. september 2019|accessdate=20. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Draškovič: Kosovo je za Srbijo izgubljeno
|-
| &lt;blockquote&gt; Vuk Drashkoviç lë të kuptohet se është i pakuptueshëm angazhimi i tanishëm i Moskës dhe Pekinit zyrtar për gjoja mbrojtjen e sovranitetit serb mbi Kosovën për shkak se, thotë ai, për heqjen e tij ata dhanë kontribut të rëndësishëm: ‘Cili është qëllimi i kësaj politike që populli serb këtu të mbahet në një hipnozë, në një bindje të rrejshme se Kosova është edhe më tej krahinë autonome e Serbisë? Pra, Kosova është e humbur. Ky është realiteti.’ &lt;br&gt;
Politikani dhe shkrimtari Drashkoviç çmon se pavarësisht kësaj, nuk është humbur populli serb në Kosovë, thesari kulturor, kishat, manastiret për ruajtjen dhe mbrojtjen e të cilave duhet të angazhohet shteti serb, por tërheq vërejtjen nd të bëhet vetëm në një bashkëpunim me Evropën dhe Amerikën, por edhe me një marrëveshje të sinqertë me shqiptarët në Kosovë.
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Vuk Draškovič namiguje, da je trenutna uradna vpletenost Moskve in Pekinga za domnevno zaščito srbske suverenosti nad Kosovim nerazumljiva, saj sta, kot pravi, (ravno onadva) pomembno prispevala k njeni odstranitvi: »Kaj je namen te politike, da se srbsko ljudstvo tukaj drži v hipnozi, v lažnem prepričanju, da je Kosovo še vedno avtonomna pokrajina Srbije? Resničnost je marveč taka, da je Kosovo izgubljeno.«&lt;br&gt;
Politik in pisatelj Drašković meni, da kljub temu srbsko ljudstvo na Kosovem ni izgubljeno; srbska država se mora zavezati za ohranjevanje kulturnih zakladov, cerkva in samostanov, vendar je to mogoče storiti le v sodelovanju z Evropo in Ameriko, pa tudi z iskrenim dogovarjanjem z Albanci na Kosovem.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Razpad Jugoslavije ===
Drašković z žalostjo ugotavlja, da se je „mogočna država od Alp do Ohrida, od Triglava do Vardarja“ — kjer so že bili &quot;vsi Srbi v eni državi&quot; —razpadla na najbolj surov način v sovaštvu in krvi ter meni, da so za to najbolj odgovorni Srbi, ki so se iz nekdanje žrtve prelevili v sedanje rablje in krvnike, ko so hoteli iz njenih razbitin ustvariti &quot;Dušanovo cesarstvo&quot;:
{|
|-
! Srbi će biti smatrani najodgovornijim&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.nezavisne.com/novosti/intervju/Vuk-Draskovic-Srbi-su-izgubili-oreol-zrtve/41261|title=Vuk Drašković: Srbi su izgubili oreol žrtve|publisher=Dnevne nezavisne novine|author=Dejan Šajinović|place=Banja Luka|language=sr|date=25. maj 2026|accessdate=25. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Srbe bodo imeli za najodgovornejše
|-
| &lt;blockquote&gt;&quot;Srbi će kao najveći narod i kao narod koji je stvorio Jugoslaviju biti smatrani najodgovornijim što nisu učinili više da se spriječi raspad Jugoslavije.&quot;&lt;br&gt;
&quot;Žao mi je bilo Jugoslavije, ali mi je iznad svega bilo žao što se narod žrtva genocida u Drugom svetskom ratu upreže u jedno krvavo kolo u kojem će izgubiti oreol svete žrtve i u mnogo čemu se izjednačiti sa dželatima.&quot;
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;„[[Srbi]], kot največji narod in kot narod, ki je ustvaril [[Jugoslavija|Jugoslavijo]], bodo veljali za najbolj odgovorne, ker niso storili več, da bi preprečili [[razpad Jugoslavije]].“&lt;br&gt;
„Žal mi je bilo za Jugoslavijo; predvsem pa mi je bilo žal, da so bili ljudje, ki so bili žrtve [[genocid|ljudomora]] v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], vpreženi v krvavo [[kolo (ples)|kolo]], v katerem bodo izgubili avreolo svete žrtve in se bodo v marsičem izenačili s krvniki.“
&lt;/blockquote&gt;
|}

== Navedki ==
{{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}}
{{navedek|''„Postao sam meta neprijatelja, a i većine „prijatelja“. Najveći moj greh je što nikoga i nikada nisam obmanjivao i što sam verovao u ljude. Proživljeno iskustvo potvrđuje da je vera u ljude, kako je govorio Seneka, najopasnija vera, i da je koplje prijatelja često otrovnije od koplja neprijatelja.“''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vikentije-prodanov|title= Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci|publisher=Biljana Dimčić|author=Biljana Dimčić|place=Banjaluka|language=sr|date=18. junij 2025|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;br&gt;„ Postal sem tarča sovražnikov, pa tudi večine &quot;prijateljev&quot;. Moj največji greh je, da nisem nikoli nikogar varal in da sem verjel v ljudi. Življenjske izkušnje potrjujejo, da je vera v ljudi, kot je rekel Seneka, najnevarnejša vera in da je sulica prijatelja pogosto bolj strupena kot sulica sovražnika.“}}
{{navedek|''„Bogastvo je, naravno, zdravi poriv, ali samo dotle dok je ono u čovekovoj službi, a teška bolest kad novac i stvari zagospodare ljudima.“''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„ Bogastvo je seveda zdrav nagon, a le dokler je v službi človeka; a huda bolezen, kadar denar in stvari zagospodarijo nad ljudmi.}}

== Glej tudi ==
* [[seznam srbskih politikov]]
* [[seznam srbskih pisateljev]]
* [[Razpad Jugoslavije]]
* [[Svetosavje]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}
=== Spleti ===
;{{ikona sr}}
*[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија]
*[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online]
*[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih]
*[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer]
;{{ikona hr}}
*[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija]
*[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva]
;{{ikona bs}}
*[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru]
;{{ikona en}}
*[https://pantheon.world/profile/person/Vuk_Dra%C5%A1kovi%C4%87 Vuk Drašković Biography | Pantheon]
=== Videi ===
*[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir]
*[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić]
*[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: &quot;PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!&quot; Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV]

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1946]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Srbski pravniki]]
[[Kategorija:Srbski novinarji]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski politiki]]
[[Kategorija:Srbski publicisti]]
[[Kategorija:Srbski uredniki]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Oporečniki]]
[[Kategorija:Srbski monarhisti]]
[[Kategorija:Pacifisti]]</text>
      <sha1>8dbq25mwyd34fa0vwrkwjlz3e98do3l</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688354</id>
      <parentid>6688266</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T07:16:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Zoper krvoločno bratomorno vojno */</comment>
      <origin>6688354</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="92609" sha1="352bo8hafgxlrkwqdyn9mpwrjxd3whm" xml:space="preserve">{{ton}}
{{Infobox officeholder
| name             = Vuk Drašković
| native_name      = {{No bold|Вук Драшковић}}
| native_name_lang = sr
| image            = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg
| caption          = Drašković leta 2010
| office1          = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]]
| term_start1      = [[5. junij]] [[2006]]
| term_end1        = [[16. maj]] [[2007]]
| prime_minister1  = [[Vojislav Koštunica]]
| predecessor1     = položaj odpravljen
| successor1       = [[Vuk Jeremić]]
| office2          = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] 
| term_start2      = [[3. marec]] [[2004]]
| term_end2        = [[5. junij]] [[2006]]
| prime_minister2  = [[Svetozar Marović]]
| predecessor2     = [[Goran Svilanović]]
| successor2       = položaj odpravljen
| office3          = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]]
| term_start3      = [[18. januar]] [[1999]]
| term_end3        = [[28. april]] [[1999]]
| prime_minister3  = [[Momir Bulatović]]
| birth_date       = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}}
| birth_place      = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]]
| death_date       =
| death_place      = 
| spouse           = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}}
| signature        = Vuk Drašković signature.png
| party            = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes)
| relations        = 
| children         = 
| alma_mater       = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]]
| occupation       = [[politik]]
| profession       = [[pisatelj]] 
}}

'''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pravnik]], [[pisatelj]] in [[politik]].

Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}&lt;/ref&gt; Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja &quot;Srbskega obnovitvenega gibanja&quot; (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik vlade Jugoslavije|podpredsednik Jugoslavije]] v vojnem času leta 1999 in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007.

Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 25 knjig.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Mladost, izobrazba, oporečništvo ===
[[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]&lt;/center&gt;

Drašković se je rodil v obmejni vasici [[Međa, Žitište|Međa]]&lt;ref&gt;Međa ({{lang-de|Pardan}}; {{lang-hu|Párdány}}; {{lang-ro|Meda, Pardani}}) je obmejna vasica med Jugoslavijo in Romunijo z okrog 2000 prebivalci; do prihoda &quot;kolonistov&quot; 1946 je to bila vas z nemškimi avtohtonimi katoličani, ki so jih s silo segnali po vojvodinskih taboriščih Titovi komunisti brez kakršnihkoli človekovih pravic, celo brez osebnih izkaznic.&lt;/ref&gt; v [[Banat]]u v družini partizanskih priseljencev iz vzhodne Hercegovine v &quot;vlaku brez voznega reda&quot; v &quot;Osmi ofenzivi&quot;, ki so se naselili v hiše po vojni iz njihovih domov pregnanih domorodnih Nemcev (&quot;Banatskih Švabov&quot; — &quot;Donauschwaben&quot;). S tem povojnim [[genocid|ljudomorom]] nad neoboroženimi Banatskimi [[Nemci]], ki jim je bilo odvzeto premoženje in so bili pregnani v uničevalna taborišča širom [[Vojvodina|Vojvodine]], naj bi [[komunizem]] „pravično“ kaznoval [[nacizem|nacistične]] vojne zločine; pravzaprav se je na ta način usoda s &quot;Švabi&quot; kar dvakrat kruto poigrala, saj so neprostovoljno bili vpleteni že v krvave vojne pohode, od koder se mnogi niso vrnili.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.regionalgeschichte.net/bibliothek/aufsaetze/arnold-konstantin/arnold-konstantin-heimatbuecher-der-donauschwaben-quellen-zur-erforschung-einer-erinnerungsgemeinschaft/22-von-der-teilung-des-banats-bis-zum-ende-des-zweiten-weltkriegs.html|title=Von der Teilung des Banats bis zum Ende des Zweiten Weltkriegs|publisher=regionalgeschichte.net|author=Arnold Konstantin|place=|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.donauschwaben.at/donauschwaebische%20landsmannschaft%20in%20kaernten.html|title= Donauschwäbische Arbeitsgemeinschaft in Österreich (DAG)|publisher=donauschwaben.at|author=Helmut Prokopp|place=Celovec|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}&lt;/ref&gt; 

Nekateri poštenjaki niso mogli prenašati očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje vrnili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito domovino. Tako se je mali Volkec rodil in odraščal v hiši, ki so jo zgradili drugi in njegova babica kot do srži poštena Hercegovka ni mogla mirno spati v hiši, od koder so izgnali njene prave lastnike; od sina je tako dolgo moledovala, da je končno dosegla preselitev nazaj v Hercegovino, kjer pa je številno družino dočakala poleg trdega dela še huda revščina in stanovanjska stiska, saj se jih je šest otrok stiskalo v eni sobi, a dva brata sta Vuku umrla še čisto mala. Ko je začel hoditi v osnovno šolo, je vsak dan pešačil v eno smer 12 km; naloge je delal zvečer pri petrolejki, učil pa se je me med pašo živine po vaških travnikih.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}&lt;/ref&gt;Poleg tega se Vukov oče, ki je bil visok partizanski oficir v JLA, ni preveč znašel na velikem posestvu. Ker v tej povojni zmedi ustvarjanja komunističnega raja datuma njegovega rojstva niso zapisali in torej ni znan, je njegov oče kot novojugoslovanski &quot;vernik&quot; kot datum rojstva dal vpisati kar 29. november. 29. novembra 1943 je bilo v [[Bosna|bosenskem]] [[Jajce (mesto)|Jajcu]] II. zasedanje AVNOJA in s tem ustanovitev &quot;Nove Jugoslavije&quot; v nasprotju s &quot;Staro Jugoslavijo&quot;, kot so poimenovali prejšnjo kraljevinsko Jugoslavijo. Na ta način je v &quot;Titovi Jugoslaviji&quot; postal 29. november zapovedan državni praznik z dvama delaprostima dnevoma. 

Ko je bil Vuk star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.&lt;ref name=&quot;Borden&quot;&gt;{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War &amp; Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt; Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova — Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere — Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati oziroma polsestrami.&lt;ref name=&quot;Borden&quot; /&gt; Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino v očetov rojstni kraj, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlja]]&lt;ref&gt;Vasica Slivlja leži kakih 5 km JJV od hriba Vilovica, ki je visok 1608 m, in je imela 2013 le 30 prebivalcev, vsi Srbi. Tam blizu Vilovice je tudi [[Jelenovo]], rojstna vas glavnega junaka romana &quot;Monah Hokaj&quot;, ki je bil Vukov znanec in prijatelj. Jelenovo je tako malo naselje, da ga ni na nobenem zemljevidu in ima le nekaj hiš, prebivalcev pa danes verjetno nič.&lt;/ref&gt;. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].&lt;ref name=&quot;Borden&quot; /&gt; Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč &quot;tradicionalno utesnjeno in utesnjujoče&quot;, zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v &quot;bolj odprti in napredni&quot; Beograd.

Drašković se je v Beogradu z ženo Danico družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh.

1968 je Drašković skupaj z [[Aleksandar Vučić|Vučićem]] sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah]], ki so se iz Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot;&gt;{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}&lt;/ref&gt; Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}&lt;/ref&gt; Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in je nato vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov]].&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot;&gt;{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&amp;pg=PA1995}}&lt;/ref&gt;

Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].&lt;ref&gt;{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt; Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je — morda zaradi pomanjkljivega znanja angleščine — poslal poročilo o nekem konfliktu med sosednjima državama — konkretno o napadu [[Rodezija|Rodezije]] na [[Mozambik]] —, o katerem se je v diplomatskih krogih morebiti kaj šušljalo, vendar spopada v resnici ni bilo; prišlo je skoraj do diplomatskega spora. Razmere so pač bile po afiško zmedene, saj je takrat potekala tudi surova Rodezijska [[državljanska vojna]]&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]], kjer je postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt; Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mika Špiljaka.

=== Pisateljevanje ===
Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani Srbi, ki so pri življenju pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“ — medtem ko istočasno komunizem ni poznal nobene milosti in je razglašal nepomirljivo sovraštvo do &quot;razrednih sovražnikov&quot;.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt; Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]]. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so &quot;nove-stare&quot; ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in nenazadnje v slovenskem Bohinju bivajoči Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Takšno objokovanje lastnega naroda, ki da je stalno, od vseh in povsod ogrožen, je tudi prek [[Memorandum SANU|Memoranduma SANU]] 1986, nadalje prek škandaloznih časopisnih člankov in TV poročil in romanov z nacionalistično vsebino ustvarjalo nove spore ter privedlo do vrelišča v [[Razpad Jugoslavije|Razpadanju Jugoslavije. Tisti memorandum omenja tudi Vuk v svoji knjigi &quot;Monah Hokaj. Istega leta se je njegov junak po materi Črnogorec Simon Olujić — poznejši sarajevski ostrostrelec - spoznal na Baščaršiji s svojo izvoljenko, s katero je le enkrat prenočil. V tistem skrivnostnem memorandumu — &quot;ki so ga držali v tajnosti, da bi deloval toliko bolj uničujoče, ko se bo za njegovo vsebino zvedelo&quot; — pa je med drugim zapisano, &quot;da je Jugoslavija srbska grobnica&quot; in da jo je zato za vsako ceno treba razbiti.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.scribd.com/document/789279602/Vuk-Dra%C5%A1kovi%C4%87-Monah-Hokaj|title=Vuk Drašković Monah Hokaj|publisher=scribd.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=3. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

Partija je Vukovo knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je kljub temu še v angleškem prevodu.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}&lt;/ref&gt; Sam pisatelj opisuje, kako se je v zvezi s svojo zgodbo v romanu odpravil v [[Trst]] — kjer se je iz oči v oči srečal s pravim ustašem-klavcem Hamdijem. V knjigi in v filmu se tako prepletata resničnost in domišljija; pravi, da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil kmalu po tem srečanju, še preden je dobil v roke Vukovo darilo — njegovo knjigo &quot;Nož&quot; s posvetilom.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
 
Njegova romana ''Molitev 1–2 (&quot;Molitva'' 1985) in ''Ruski konzul'' (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389 in ga med drugim nahajamo tudi na več mestih v knjigi iz leta 1970, kjer se opisujejo &quot;stradanja srpskog naroda&quot; (&quot;trpljenja srbskega ljudstva&quot;).&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}&lt;/ref&gt; 

Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnava zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]] in takorekoč njegovo rehabilitacijo.&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

Drašković je 2020 izdal svoj roman ''„Bolje grob nego rob!“ („Boljše grob kot suženj!“)'' — ki je pravzaprav nadaljevanje njegovega romana ''„Aleksandar od Jugoslavije“ („Aleksander Jugoslovanski“)''.  Sam pisatelj je svoj zgodovinski roman predstavil takole:  
{|
|-
! »Bolje grob nego rob!«&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/3506855/vuk-draskovic-objavljuje-knjigu-junaci-novog-romana-hitler-valter-i-knez-pavle?utm_source=kurir&amp;utm_medium=single_dontmiss&amp;utm_campaign=adria_internal|title=VUK DRAŠKOVIĆ OBJAVLJUJE KNJIGU »Bolje grob nego rob!«: Junaci novog romana Hitler, Valter i knez Pavle!|publisher=kurir.rs|author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2020|accessdate=24. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! »Boljše grob kot suženj!«
|-
| &lt;blockquote&gt;„Kralj Aleksandar je ubijen u Marselju 9. oktobra 1934, a država koju je on stvorio ubijena je u Beogradu 27. marta 1941. Poklič ’Bolje grob nego rob!’ doneo je oboje: stotine hiljada grobova i milione robova. Tragedija pokrenuta toga dana još traje i ne nazire joj se kraj.“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;&quot;[[Kraljevina Jugoslavija|Kralj]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] je bil umorjen v [[Marseille|Marseillu]] 9. oktobra 1934; država pa, ki jo je ustvaril, je bila umorjena v [[Beograd]]u 27. marca 1941. Krik 'Bolje grob kot suženj!' je prinesel oboje: sto tisoče grobov in milijone sužnjev. Žaloigra, ki se je začela tistega dne, še vedno traja in ji ni videti konca.&quot;
&lt;/blockquote&gt;
|}

V poznejših letih je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi srbske zločine, kar pa mu je &quot;pridobilo&quot; celo krdelo sovražnikov, zlasti v vodstvu države Srbije in SPC. Ta pogumna resnicoljubnost je prižuborela do vrhunca v romanu ''&quot;Monah Hokaj&quot;'' (''&quot;[[Menih Hawkeye]]&quot;''; Laguna, Beograd 2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi spreminjajočih se okoliščin in novih spoznanj. V času „masovnega ludila“ osemdesetih let ga je grabila „jeza nad ustaši, ki so morili nič krive Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že „hudoval nad Srbi, ki so v 'njegovem' Gackem in drugod preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec obsodbe neusmiljenega divjaštva ter &quot;etničnega čiščenja&quot; pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je opisano v pretresljivem življenjepisnem romanu vrednem [[Aleksander Solženicin|Solženicinovega]] peresa ''&quot;Monah Hokaj&quot; („Menih Hawkeye“)''. Pisatelj kot iz rokava stresa celo vrsto nam znanih, še bolj pa nepoznanih imen svetovne književnosti, pri katerih se je navdihoval pri pisanju te korenite obsodbe nesmiselnega vojaškega uničevanja človeških življenj. Ta veriga imen samo pri pisanju tega romana kaže na pisateljevo omiko in razgledanost, ki ga je kot zavestnega pravoslavnega [[kristjani|kristjana]] v nasprotju z nekaterimi njegovimi znanimi sodobniki na književnem, političnem ali cerkvenem območju polagoma vedno bolj vodila k obsodbi militarizma ter k zavestnemu prizadevanju za medsebojno spravo, sožitje in miroljubno sodelovanje.
{|
|-
! Uzori su mu bili&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju - Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Vzorniki so mu bili
|-
| &lt;blockquote&gt; ''Za ovaj roman su Vas inspirisali Dostojevski, Tolstoj, Saramago. Kako su ovi pisci uticali na Vaš pristup pisanju i istraživanju dubokih društvenih i moralnih pitanja? ''&lt;br&gt;
„Inspirisale su me sudbine i postradanje stotina hiljada ljudi u državi u kojoj sam rođen, ljudi koji su, rekao bi Simon Olujić, bili žrtve i plijen „zlih okolnosti“. Uzori su mi i Dostojevski, i Tolstoj, i Saramago, i Njegoš, i Crnjanski, i Margaret Mičel, i Kafka, da ne nabrajam.“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; ''»Za ta roman so vas navdihnili Dostojevski, Tolstoj in Saramago. Kako so ti pisatelji vplivali na vaš pristop k pisanju in raziskovanju globokih družbenih in nravnih vprašanj?«''&lt;br&gt;
»Navdihnila me je usoda in trpljenje sto tisoč ljudi v državi, v kateri sem se rodil; ljudi, ki so bili, kot bi rekel Simon Olujić, žrtve in plen &quot;hudih okoliščin&quot;. Vzorniki so mi tudi [[Fjodor Dostojevski|Dostojevski]], [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Tolstoj]], [[José Saramago|Saramago]], [[Petar Petrović Njegoš|Njegoš]], [[Miloš Crnjanski|Crnjanski]], [[Margaret Mitchell|Mitchell]] in [[Franz Kafka|Kafka]]… da ne naštevam.«
&lt;/blockquote&gt;
|}
V tem romanu ostrosrelec &quot;Hokaj&quot; — nekdanji profesor [[Simon Olujić]] — doma iz vasice z 20 hišami [[Jelenovo]] blizu vasi Draškovićevih prednikov Slivlja a po materi [[Črnogorci|Črnogorec]]&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.scribd.com/document/789279602/Vuk-Dra%C5%A1kovi%C4%87-Monah-Hokaj|title=Vuk Drašković Monah Hokaj|publisher=scribd.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=3. junij 2026}}&lt;/ref&gt; — kateremu je Udba preprečila odhod v &quot;sovražno Ameriko&quot; za predavatelja ter ga prek zapora &quot;prevzgojila&quot; v fanatičnega srbskega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na &quot;Špičasti steni&quot; (vidikovac &quot;Špičasta stijena&quot;)&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://starigrad.ba/otkriveno-spomen-obiljezje-na-spicastoj-stijeni/|title=Otkriveno spomen obilježje na Špicastoj stijeni|publisher=Općina Stari Grad Sarajevo|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=11. maj 2015|accessdate=26. maj 2026}}&lt;/ref&gt;niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]] — simbol Sarajeva ter jugoslovanskega &quot;bratstva in enotnosti&quot;.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/beograd/4422402/sebilj-cesma-spaja-tri-grada|title=Sebilj česma spaja tri grada. Simbol neobične arhitekture i dizajna spaja tri grada, Sarajevo, Novi Pazar i Beograd.
|publisher=Kurir.rs|author=A. K.|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2024|accessdate=2. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://putnikofer.hr/mjesta/sebilj-sarajevo/|title=Sebilj u Sarajevu: Najpoznatiji simbol Baščaršije. Turisti obožavaju ovo mjesto u Sarajevu koje izgledom podsjeća na kiosk, ali to nije: kažu da voda s ove česme ima tajanstvenu moć|publisher=putnikofer.hr|author=Ivana Vašarević|place=Sarajevo|language=hr|date=8. december 2025|accessdate=2. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.cesma.ba/cesma-sebilj/|title=Česma Sebilj|publisher=Česma.ba|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=|accessdate=2. junij 2026}}&lt;/ref&gt;. Ko je mati padla na tla, se je sin jokajoč zgrudil nanjo, Hokaj pa je neusmiljeno ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz radijskega poročila zvedel, da je umoril svojo ženo Amro in njenega in svojega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

Odgovornost za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«&lt;ref&gt;»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«&lt;/ref&gt; ampak krivi Tisto ozadje, ki je ustvarjalo mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom« vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«.
{|
|-
! Njega su okolnosti učinile monstrumom&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Okoliščine so ga naredile za pošast
|-
| &lt;blockquote&gt; Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste &quot;tarče&quot;. Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne &quot;ustanove&quot;. Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile &quot;okoliščine&quot;: književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te &quot;okoliščine&quot; spreminjale v monstruma.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Politična kariera ===
[[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]&lt;/center&gt;

Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.&lt;ref name=&quot;Fischer&quot;&gt;{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&amp;pg=PA459}}&lt;/ref&gt; Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben &quot;poseben sklad&quot; &quot;za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi&quot;; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi &quot;osvobajali&quot; oziroma osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso niti dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].&lt;ref name=&quot;Mulaj139&quot;&gt;{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&amp;q=Vojislav&amp;pg=PA69|pages=139}}&lt;/ref&gt; Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).&lt;ref name=&quot;Fischer&quot; /&gt; Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk
|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}&lt;/ref&gt;; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).&lt;ref name=&quot;Fischer&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&amp;pg=PR19}}&lt;/ref&gt;

26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi &quot;prostovoljci&quot; pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: &quot;Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje.&quot;&lt;ref&gt;Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}&lt;/ref&gt;Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov &quot;obremenjenih s srbskim poreklom&quot; in da &quot;bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi&quot;.&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije &quot;istočnog pitanja&quot; u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}&lt;/ref&gt; Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}&lt;/ref&gt; Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto.

==== Izid volitev v Srbiji 1990 &lt;ref&gt;{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko&lt;/ref&gt; ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; font-size:95%; width:100%&quot;
|-
! width=&quot;12&quot;|Zap.št.
! width=&quot;23&quot;|Kandidat
! width=&quot;18%&quot;|Emblem
! width=&quot;24%&quot;|Stranka
! width=&quot;14%&quot;| Glasov
! width=&quot;14%&quot;| %
|- valign=&quot;top&quot;
| 1
| '''[[Slobodan Milošević]]'''&lt;br&gt;[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]]
| [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]]
| Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije)
| 3.285.799 
| 67,71
|- valign=&quot;top&quot;
| 2
| '''[[Vuk Drašković]]'''&lt;br&gt;[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]]
| [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]]
| Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) 
| 824.674
| 16,99
|- valign=&quot;top&quot;
| 3
| '''[[Ivan Đurić]]'''&lt;br&gt;Иван Ђурић
| [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]]
| СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI)
| 277.398 
| 5,72
|- valign=&quot;top&quot;
| 4
| '''[[Sulejman Ugljanin]]'''&lt;br&gt;Сулејман Угљанин
| [[File:Sandzak region map.png|70px]]
| Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije)
| 109.459 
| 2,26
|- valign=&quot;top&quot;
| 5
| '''[[Vojislav Šešelj]]'''&lt;br&gt;[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]]
| [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]]
| Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)&lt;ref&gt;Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)&lt;/ref&gt;
| 96.277 
| 1,98
|}

==== Demonstracije 9. marca ====
[[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]&lt;/center&gt;

Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.&lt;ref&gt;{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&amp;mm=03&amp;dd=09&amp;nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}&lt;/ref&gt;

Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom &quot;Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo&quot;. Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s  huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. 
Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel, &quot;da ne bude krvi&quot; (&quot;da ne bo krvi&quot;); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih:&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;:
{|
|-
! Patrijarh Pavle traži razilazak&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&amp;mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&amp;ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Patriarh Pavel zahteva razhod
|-
| &lt;blockquote&gt; Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!).
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!).
&lt;/blockquote&gt;
|}
Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za zveličanje svoje duše&lt;ref&gt;Nagovor je končal namreč z besedami: &quot;Rekoh i spasoh svoju dušu&quot; (&quot;Rekel sem in zveličal svojo dušo&quot;). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa ni bil poziv v redu, saj se je nesrečna bratomorna vojna začela in se odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je na oblasti ostal Miloševićev režim, ki se je celo desetletje hranil z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil možen nekak dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Kakršnikoli so že bili Miloševićevi nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).&lt;/ref&gt; — se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;

Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]].&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek &quot;Car ulic&quot;.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot;&gt;{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&amp;pg=PA55}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}&lt;/ref&gt;Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;

=== V opoziciji in v vladi ===
Leta 1990 je ustanovil Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove SPO), ki je bil na čelu vseh protivladnih protestov: &quot;devetega marca 1991, Vidovdanske skupščine 1992, junijskih demonstracij 1993, trimesečnih demonstracij 1996 in 1997, aprilskega shoda 2000 in oktobrske ljudske vstaje 2000 — ki je privedla do padca Miloševićeve vojno-usmerjene vladavine —, pa tudi mnogih drugih.&quot;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}&lt;/ref&gt;

Čeprav je bil Drašković nacionalist in je bil udeležen pri hujskanju hrvaških Srbov k uporu zoper domnevno &quot;[[Franjo Tuđman|Tuđmanovo]] hegemonijo nad tamkajšnjimi Srbi&quot;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hrvatska-povijest.hr/povijesne-kontroverze-franjo-tudman-banovina-hrvatska-herceg-bosna-i-bosanska-posavina/|title=POVIJESNE KONTROVERZE – Franjo Tuđman, Banovina Hrvatska, Herceg-Bosna i Bosanska Posavina|publisher=Hrvatska povijest.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. junij 2024|accessdate=25. maj 2026}}&lt;/ref&gt;, se je kot književnik ter razgledan [[akademik]] ter izobraženec z izostrenim čutom za pravičnost vedno bolj nagibal k pogovorom in sožitju ter zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili in skrajnimi desničarji tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“&lt;ref&gt;V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; V zvezi s tem je značilna njegova iskrenost: &quot;Nisem želel razpada Jugoslavije, a nisem niti nedolžen&quot;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=20. september 2022|accessdate=25. maj 2026}}&lt;/ref&gt;. 

Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]]) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je preudarno vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.&lt;ref&gt;Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}&lt;/ref&gt;

Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] &quot;Giška&quot; in [[Branislav Matić]] &quot;Beli&quot;. Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; 
Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, saj je podpiral tudi nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in SANU; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so nepristranski opazovalci Draškoviću očitali, da je tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.&lt;ref&gt;{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|url=https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=[https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse/page/472 473]–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}&lt;/ref&gt;

==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ====
Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990 ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}&lt;/ref&gt;

V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množičnega norenja (masovno ludilo), ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile cele množice kot zasanjane v stoletni mit samopomilovanja, samoogrožanja in samoobčudovanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično. Ne misleč na krščansko dolžnost odpuščanja in sprave, naj bi po tej logiki imel &quot;nebeski narod&quot; vso pravico in dolžnost do maščevanja, kajti &quot;Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi&quot;: 
{|
|-
! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher=&quot;Pravoslavlje&quot; — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}&lt;/ref&gt;
! Ali so Srbi oropali kako cerkev?
|-
| &lt;blockquote&gt;Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi &quot;prijatelji&quot; i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali!'' 
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi &quot;prijatelji&quot; in sovražniki oropali, ''ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so nas ropali!''
&lt;/blockquote&gt;
|}

Da [[Srbi|srbski]] [[četniki]] in druge vojaške skupine le niso med drugo svetovno vojno bili taka nedolžne ovčke in samo žrtve, kot se med njimi celo dobronamerni še danes predstavljajo sebi in svetu, govorijo neizpodbitna dejstva. Že na začetku Druge svetovne vojne so se Srbi začeli maščevati za ustaške poboje; med drugim so samo v [[Kulen Vakuf|Kulen Vakufu]] že 1941 pobili dvatisoč Hrvatov in muslimanov.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/teme/2019/5/5/u-kulen-vakufu-ustanici-1941-godine-pobili-2000-muslimana-i-hrvata|title=U Kulen Vakufu ustanici 1941. godine pobili 2.000 muslimana i Hrvata. Drugi svjetski rat|publisher=Al Jazeera|author=Jasmin Agić|place=Sarajevo|language=bs|date=5. maj 2019|accessdate=4. junij 2026}}&lt;/ref&gt; Zanikanje lastnih zločinov pa kaj lahko vodi v hujskanje k novim maščevalnim ukrepom. V javnost je prišlo njihovo ravnanje, ki priča, da tudi oni niso bili brez krivde, zlasti ob beatifikaciji [[Drinske mučenke|Drinskih mučenk]] v [[Sarajevo|Sarajevu]], ki je v [[Srbija|Srbiji]] javnost skoraj ni opazila in najbrž niti Drašković ne, ker bi sicer zadevo v svoji starosti gotovo omenil morebiti celo v knjižni obliki. Takrat so med drugim njihovo cerkvico in dom na Palah četniki oropali in zažgali, ter je vodili po slabem vremenu vse do [[Goražde|Goražda]]. Štiri nune, ki so pred pijanimi četniki poskakale skozi okna vojašnice, so se hudo poškodovale; kljub temu so jih oni pobili in vrgli njihova trupla v Drino. Tiste dni je bilo v reko vrženih okoli 8.000 ljudi. Po pričevanju domačina duhovnika [[Anto Baković|Anta Bakovića]] so to bila trupla pobitih muslimanov, pa tudi katoličanov, ki so jih vrgli v mrzlo Drino ter so priplavala do Kalemegdana, kjer jih je srbska propaganda razglašala za ustaške žrtve.&lt;ref name=&quot;#1&quot;&gt;{{navedi knjigo|author=Ante Baković|title=''Drinske mučenice''|page=38}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt; A. Baković: Drinske mučenice 38-40; poglavja: ''Leševi u šipražju, Kamo ih je Drina odnijela? Leševi ne govore''&lt;/ref&gt; 

Srbska javnost pa je tako ostala v prepričanju o nedolžnosti &quot;svetega srbskega naroda&quot; ne le med Drugo svetovno vojno, — kot med drugimi tudi  takratni sotrpin slovenski pisatelj [[Franc Ksaver Meško|Meško]], ki mu je prav slovenski četnik Milko rešil življenje, nunam pa ne — ampak tudi med Razpadom Jugoslavije; kopreno s takorekoč tabu teme o tovrstnih hudodelstvih je začel snemati z zgodovinske pozabe ravno Vuk Drašković v zrelih letih svojega pisateljevanja. V začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem; že v predvolilni kampanji 1990 je med drugim dejal, da je Bosna kot tigrova koža, ki se ne sme deliti in da je treba reševati sporna vprašanja s pogovori in dogovori, kar je v tisti evforiji naletelo na gluha ušesa. Prav z namenom razbijanja večnacionalne republike so iz Srbije potovala tisočera pisma, ki so hujskala k vstaji in so s pomočjo JLA tudi sprožila plaz, ki ga je ustavilo šele Natovo bombardiranje 1995. 

Leta 1993 sta bila Vuk z ženo [[Danica Drašković|Danico Drašković]] po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.&lt;ref&gt;{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}&lt;/ref&gt;
Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ (&quot;Skupaj&quot;) z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;

==== Pisatelj tudi v politiki hodi svoja pota ====
Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali.

Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.&lt;ref&gt;[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.&lt;/ref&gt; Premier [[Momir Bulatović]] pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk
|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

=== Napadi ===
==== Atentati pod Slobom ====
V obračunavanju z Miloševićevo&lt;ref&gt;Slobodana Miloševića so zlasti njegovi somišljeniki imenovali &quot;od milja&quot; z njegovim skrajšanim imenom kar &quot;Slobo&quot;&lt;/ref&gt; samovlado so ga  dvakrat prijeli: 9. marca 1991 in junija 1993, ko sta bila skupaj z ženo Danico obsojena na dva meseca zapora, kjer so z njima zelo grdo ravnali; njegovo ženo so takrat zasramovali z &quot;[[Alija Izetbegović|Alijino]] vlačugo&quot;; oba sta se namreč tokrat javno zavzela za muslimane v Vukovem Gackem, kjer so ene Srbi neusmiljeno pomorili, druge pa pregnali z njihovih starodavnih ognjišč. Izpuščena sta bila šele zaradi pritiska mednarodne javnosti in množičnih demonstracij v Srbiji.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

Na Draškovića je bilo izvedenih tudi več napadov in vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu neosvetljenega tovornjaka in avtomobila v kolono avtomobilov umorili štiri njegove tesne sodelavce, ki so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih — med njimi tudi Veselina Boškovića, brata njegove žene Danice&lt;ref&gt;&quot;Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska&quot; [The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today]. Telegraf (in Serbian). 3 October 2018. Retrieved 22 September 2023.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}&lt;/ref&gt; Ponovno je bil napaden 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte; morilec ga je tokrat &quot;samo&quot; obstrelil.&lt;ref&gt;{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}&lt;/ref&gt;Takratni predsednik SPO je bil takrat tako ranjen, da ni mogel voditi stranke v zadnjem boju proti Miloševićevemu režimu.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=26. avgust 2013|archivedate=8. april 2012|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563}}&lt;/ref&gt; in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.&lt;ref&gt;[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]&lt;/ref&gt; Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — &quot;stricev iz ozadja&quot; — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.&lt;ref&gt;{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}&lt;/ref&gt;

Preganjanja pa ni trpel le Draškovičev zakonski par, ampak tudi mnogi njuni somišljeniki. Zaradi protivojnih dejavnosti, nenehnega nasprotovanja vojni, obsojanja etničnega čiščenja in vojnih zločinov so neznani storilci pomorili številne člane SPO-ja, a več deset tisoč jih je izgubilo službo, kar je seveda posledično porazno vplivalo na slabše volivne izide.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

==== Pritiski pod &quot;Dobročiniteljem&quot; ====
Po zmagi [[Vojislav Šešelj|Šešljevega]] duhovnega sina [[Aleksandar Vučić|Vučića]]&lt;ref&gt;Slikarka [[Biljana Vilimon]] ga zaradi pretirane skrbi za splošno dobro in dušenja kakršnegakoli oporečništva, zlasti študentovskega, posmehljivo imenuje v svojih knjigi &quot;Dobročinitelj&quot;&lt;/ref&gt;na volitvah 2012 so se začeli stopnjevati napadi na oporečnike, zlasti na študente, ki protestirajo od 1. novembra 2025, od [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška v Novem Sadu]]. Tarča napadov je med drugimi postal tudi Vuk zaradi svojih izjav, ki so navadno podane v obliki zgodb in posredno ali neposredno podpirajo oporečnike. 

Za &quot;izdajalca&quot; in krivca vseh nesreč, ki pestijo Srbijo, ga pod vplivom medijev in uličnih čenč imajo celo berači. 2025 opisuje v svoji črtici ''&quot;Srečanje v Košutnjaku med revežem in &quot;izdajalcem&quot;.'' Glavni junak zgodbe je revež, s katerim se srečuje v belograjskem parku [[Košutnjak|Košutnjaku]], ki kljub temu, da ga ne pozna, o Vuku &quot;ve&quot; vse najslabše, čeprav Drašković praktično nima nobenega vpliva na oblast in njeno delovanje že skoraj od leta 2000. Ko ta od mraza se tresoči revež spozna, da je vse te izmišljotine pripovedoval samemu prizadetemu, je tako užaljen, da od njega noče sprejeti niti pomoči, ki mu jo le-ta v svoji človekoljubnosti ponuja.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/prica-vuka-draskovica-susret-u-kosutnjaku-jednog-siromaha-i-jednog-izdajnika/#google_vignette|title=Priča Vuka Draškovića: Susret u Košutnjaku jednog siromaha i jednog &quot;izdajnika&quot;|publisher=Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=27. december 2025|accessdate=22. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

Črtica ''„Ave, Marija!“'' pa ne govori o [[Sveta Marija|Devici Mariji]] — kot bi kdo na prvi pogled pomislil —, ampak o profesorki sociologije [[Marija Vasić|Mariji Vasić]] iz [[Novi Sad|Novega Sada]], ki je bila na temelju nezakonitega prisluškovanja skupaj s študenti ne le ujeta marca 2025, ampak je bil posnetek posredovan medijem in Udbi, „filijali tajnih službi režima u Kremlju koji sprovodi armagedon nad Ukrajinom, a u Rusiji obnavlja gulage, masovna ubistva i teror iz krvavih decenija svemoći KGB i Josifa Staljinaf“&lt;ref&gt;&quot;podružnici tajnih služb režima v Kremlju, ki izvaja Armagedon (=ljudomor, genocid) nad Ukrajino, a v Rusiji obnavlja gulage, množične umore in teror iz krvavih desetletij vsemogočnega KGB-ja in Josifa Stalina&quot;&lt;/ref&gt;, kot pravi pisatelj črtice in spomni, da je bil 1970. leta ravnatelj bolnišnice, ki so mu tudi podtaknili prisluškovalne naprave — a on je po srbsko preklinjal Tita in partijo —, na takratnem komunističnem sodišču oproščen; pod Vučićem pa so bile nezakonito prisluškovane osebe ne samo pozaprte in obsojene, ampak tudi javno osramočene. Zato je Marija Vasić začela gladovno stavnko, Vuk jo pa v povesti spodbuja: „Moraš živeti, Ave Marija!“&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/vuk-draskovic-ave-marija/|title=Lični stav Vuka Draškovića: Ave, Marija!|publisher= Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2025|accessdate=22. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

Da so pa pritiski na opozicijo nasploh vedno hujši, opozarja Drašković v poučnih črticah, v katerih brani svobodo govora in zlasti študente &quot;blokaderje&quot;, kot jim imenujejo režimski mediji in v tej oceni skorajda &quot;izrednega stanja&quot; ni osamljen; ne čudi, da tudi njega mediji stalno napadajo in črnijo. Čeprav že starec (rojen 1946) – se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih nedvosmiselno postavil na stran študentov za obrambo svobode, evropeizacije in demokracije zoper »srbski svet« in »putinizacijo Srbije«, ki je po njegovem mnenju »kopija izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}&lt;/ref&gt;. 

Danes, v soboto, 23. maja 2026, poteka v Beogradu protestni shod študentov prav zoper stalne žalitve, s katerimi njih in njihovo gibanje zasipljejo državni [[občilo|mediji]].  Eden izmed starejših protestnikov, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je izjavil:
{|
|-
! Pritisak na studente&lt;ref&gt;Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda  [[Saša Banjanac Lubej]]&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1|title=Študentski protest v Beogradu|publisher=RTV 365 |author=Saša Banjanac Lubej|place=Beograd|language=sl|date=23. maj 2025|accessdate=23. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Pritisk na študente
|-
| &lt;blockquote&gt; „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševića]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Po demokratičnih spremembah ===
[[File:Briefing 29 May 2000.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Nosilci demokratičnih sprememb v letu [[2000]].&lt;br&gt;&lt;small&gt;Stojijo od leve na desno: [[Zoran Đinđić]], [[Vojislav Koštunica]], [[Vuk Drašković]] in [[Grigorij Javlinski]]&lt;/small&gt;]]&lt;/center&gt;

Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za &quot;slabo politično potezo&quot;, preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja.

Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog.

Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat zadržala skrajno desničarske [[Vojislav Šešelj|Šešeljeve]] radikalce (SRS).

V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«&lt;ref&gt;{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}&lt;/ref&gt;

Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.&lt;ref&gt;[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.&lt;/ref&gt;

=== Zasebno življenje ===
Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se poročila 10. junija 1973, ko je Danica Bošković po tukajšnjih starodavnih navadah sprjela možev priimek.&lt;ref&gt;{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&amp;mm=11&amp;dd=14&amp;nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}&lt;/ref&gt;

Njun zakon je ostal brez otrok.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt; Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak &quot;ker jih Bog ni dal&quot; in se tolažita, da so podobno usodo preživljali tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Književna dela ===
{{colbegin}}
* ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981)
* ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981)
* ''Nož'' (1982)
* ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985)
* ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986)
* ''Odgovori'' (1987)
* ''Ruski konzul'' (1988)
* ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989)
* ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992)
* ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994)
* ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001)
* ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006)
* ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007)
* ''Doktor Aron'' (2009)
* ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012)
* ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013)
* ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015)
* ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) 
* ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016)
* ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017)
* ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018)
* ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020)
* ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022)
* ''Monah Hokaj'' (''„[[Menih Hawkeye]]“'' 2023)
* ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk
|title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић
|place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}&lt;/ref&gt;
{{colend}}

== Ocena ==
=== Največji srbski pisatelj ===
{|
|-
! Najveći živi spski pisac&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Največji živi srbski pisatelj
|-
| &lt;blockquote&gt; Po mnogima, najveći živi srpski pisac je Vuk Drašković. Čak i oni koji se sa njim politički duboko ne slažu smatraju ga za vrhunskog književnika. Sve što je ikada napisao, od tekstova u novinama do romana, nikoga nije ostavilo ravnodušnim.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Po mnenju mnogih je [[Vuk Drašković]] največji živeči srbski [[pisatelj]]. Tudi tisti, ki se z njim politično nikakor ne strinjajo, ga imajo za vrhunskega pisatelja. Vse, kar je kdaj napisal, od člankov v časopisih do romanov, ni nikogar pustilo ravnodušnega.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Dosledna nedoslednost === 
{|
|-
! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Od [[četniki|četniškega]] ’Noža’ do izdajalca [[Srbi|srbstva]]
|-
| &lt;blockquote&gt;''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.&lt;br&gt;Jedino u čemu je Drašković dosljedan njegova je nedosljednost podređena jednom cilju - da bude novi srpski mesija. Prošao je put od smjernog i vatrenog komunista do nabrijanog antikomunističkog disidenta i radikalnog nacionalista, &quot;borca&quot; za mir koji je slao svoje dragovoljce na Hrvatsku, žestokog protivnika Slobodana Miloševića (&quot;Milošević je najveći zlotvor srpskog naroda&quot;) do njegova aplogeta (&quot;Milošević je borac za mir&quot;) i bliskog suradnika (potpredsjednik srbijanske vlade) da bi sada, nakon svega, izigravao proeuropskog lidera koji je trošio mnogo energije kako bi pokušao spriječiti hrvatski put u EU te bruxelleskog &quot;messangera&quot; zaduženog da Srbima priopći najneugodnije novosti - neovisno Kosovo, neovisna Crna Gora, Mladić u Haagu... No, bio je i ostao ništa drugo nego velikosrpski nacionalist.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno pametne med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.&lt;br&gt;''Edino, v čemer je Drašković dosleden, je njegova nedoslednost'', podrejena enemu cilju - biti novi srbski mesija. Iz skromnega in zagrizenega komunista se je prelevil v zagretega protikomunističnega oporečnika in korenitega nacionalista, &quot;borca&quot; za mir, ki je svoje prostovoljce pošiljal na [[Hrvaška|Hrvaško]], ostrega nasprotnika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] (&quot;Milošević je največji zlikovec srbskega naroda&quot;) do njegovega zagovornika (&quot;Milošević je borec za mir&quot;) in tesnega sodelavca (namestnika predsednika srbske vlade); zdaj pa navsezadnje igra vlogo proevropskega voditelja, ki je porabil veliko energije za preprečitev hrvaške poti v [[EU]], in bruseljskega &quot;glasnika&quot;, ki ima nalogo, da [[Srbi|Srbom]] sporoči najbolj neprijetne novice - neodvisno [[Kosovo]], neodvisno [[Črna gora|Črno goro]], [[Ratko Mladić|Mladića]] v [[Haag]]u ... A bil je in ostaja nič drugega kot ''velikosrbski nacionalist''.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Spremenljivost stališč ===
Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi : ''„Lupus pilum mutat, non mentem.“  „Volk dlako menja, narave nikoli.“ ''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori — črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}&lt;/ref&gt; in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… — včasih pa kar z večimi hkrati.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica — komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

Pri svojih izjavah Vuk večkrat nima dlake na jeziku in je včasih za te prostore nepričakovano odkrit in odprt, kar pa žali bolj občutljiva ušesa, ki raje poslušajo samopomilovanje in samohvalo; zato si kmalu prisluži neprivlačne nadevke kot na primer: „Velesrb“ ali celo „NATO-v plačanec“; njegovo gibanje pa oblasti zmerjajo s „Srbskim gibanjem prevare“&lt;ref&gt;Njegova stranka se imenuje „Srpski pokret obnove“ (SPO), tj. „Srbsko gibanje obnove“; pisec članka pa njegovo stranko imenuje „Srpski pokret obmane“, tj. „Srbsko gibanje prevare.&lt;/ref&gt;.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.intermagazin.rs/evo-ko-je-vuk-draskovic-od-cetnika-i-velikog-srbina-do-nato-placenika-i-izdajnika/|title= ЕВО КО ЈЕ ВУК ДРАШКОВИЋ! Од ЧЕТНИКА и великог Србина, до НАТО плаћеника и издајника |publisher=intermagazin.rs|author= Илија Петровић |place=|language=sr|date=|accessdate=20. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

V tem, da je Vuk velikokrat spreminjal stališča — včasih pa izražaval hkrati nasprotujoča si mnenja — se strinjajo tako njegovi somišljeniki in privrženci, še bolj pa njegovi nasprotniki. Iz tega mnenja ne izvzemajo niti njegove soproge.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&amp;br=299&amp;cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković |publisher=magazin-tabloid.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Kosovo je povezano z Vukovarjem in Sarajevom ===
Vsakega 24. marca se v [[Srbija|Srbiji]] spominjajo grozljivega Natovega bombardiranja; o pravih vzrokih in medsebojni povezanosti je odkrito spregovoril takratni podpredsednik zvezne vlade [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]]:
{|
|-
! ''&quot;Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju&lt;br&gt;a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru&quot;''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru|title=Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo|place=|language=bs|date=27. marec 2023|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! ''&quot;Nečastno je govoriti o [[Nato|Natovih]] udarih na [[Srbija|Srbijo]]&lt;br&gt;a molčati o [[Sarajevo|Sarajevu]] in [[Vukovar]]ju&quot;''
|-
| &lt;blockquote&gt;Svaka priča o 24. martu je duboko nečasna ako se ne kaže šta je bilo pre 24. mata. Samo u Bosni i Hercegovini i u Hrvatskoj ubijeno je 150.000 ljudi. VIše od dva miliona ljudi je rasejano i proterano. Samo u Sarajevu sa okolnih brda od srpskih granata ubijeno je više od 10.000 civila, a među njima više od 1.000 dece. Onako kako sada izgleda Bahmut 91. je izgledao Vukovar!&lt;br&gt;
To se apsolutno ne sme odvojiti od 24. marta. jer ako se odvoji, onda ispada da je jedna divna, demokratska, slobodarska zemlja iz čista mira zasuta bombama NATO alijanse. Savet bezbednosti 1998. usvojio je tri upozaravajuće rezolucije kojom se Miloševićeva Srbija optužuje za razbojničko ponašanje i zahteva se prekid užasnog terora nad kosovskim Albancima. &lt;br&gt;
Nama je ponuđeno da potpišemo sporazum po kojemu je Kosovo ostajalo čvrsto u sastavu Srbije uz sledeće obaveze: Da se prekine teror nad Albancima, da NATO privremeno uđe na teritoriju Kosova, razoruža UČK i uspostavi red. Milošević je rekao da treba odbiti mirovni sporazum. Treba isprovocirati NATO da baci bombe na Srbiju, da se oslobodimo Kosova, a da krivicu prebacimo na Amerikance i zapad, da se probudi antiameričko raspoloženje u Srbiji i da se okrenemo zagrljaju Rusije i Belorusije. Danas živimo crno Miloševićevo proročanstvo: 90 odsto Srba veruje da je NATO kriv za gubitak Kosova.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Vsako govorjenje o 24. marcu je hudo nečastno, če ne pove, kaj se je dogajalo pred 24. marcem. Samo v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem je bilo ubitih 150.000 ljudi&lt;ref&gt;Napadi na Hrvaško in Bosno in Hercegovino so trajali od 1991 do 1995. Na Hrvaškem se je končala vojna z „Bliskom“ („Bljesak“) in „Nevihto“ („Oluja“), v BiH pa s prvim Natovim bombardiranjem srbskih položajev, kar je pripeljalo do sklenitve [[Daytonski sporazum|Daytonskega mirovnega sporazuma]] novembra 1995.&lt;/ref&gt;. Več kot dva milijona ljudi je bilo razseljenih in izgnanih. Samo v Sarajevu je bilo z okoliških hribov zaradi srbskih granat ubitih več kot 10.000 civilistov, vključno z več kot 1000 otroki. [[Bahmut]] je zdaj videti tako, kot je bil [[Vukovar]] leta 1991!&lt;br&gt;
Tega nikakor ne smemo ločevati od 24. marca. Kajti če se loči, se izkaže, da je bila ena čudovita, demokratična, svobodoljubna država kar na lepem zasuta z bombami zavezništva [[NATO]]. [[Varnostni svet ZN|Varnostni svet]] je leta 1998 sprejel tri opozorilne izjave, v katerih je [[Slobodan Milošević|Miloševićevo]] [[Srbija|Srbijo]] obtožil razbojniškega vedenja in zahteval konec surovega nasilja nad [[Kosovo|kosovskimi]] [[Albanci]].&lt;br&gt;
Ponudili so nam podpis sporazuma, po katerem bi Kosovo trdno ostalo znotraj Srbije, z naslednjimi obveznostmi: Konec terorja nad Albanci, začasen vstop Nata na ozemlje Kosova, razorožitev OVK in vzpostavitev reda. Milošević je dejal, da je treba mirovni sporazum zavrniti. Izzvati bi morali NATO, da bi metal bombe na Srbijo, da se bomo lahko znebili Kosova, krivdo pa prevalili na Američane in Zahod, da se bo v Srbiji prebudilo protiameriško razpoloženje in se bomo lahko obrnili v objem Rusije in Belorusije. Danes živimo Miloševićevo mračno prerokbo: 90 odstotkov Srbov verjame, da je za izgubo Kosova kriv NATO.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== „Realpolitik“ v zvezi s Kosovim ===
Drašković je prvi med srbskimi politiki nedvoumno izjavil, da je Srbija od leta 1999 izgubila Kosovo in da morajo Srbi sprejeti to kruto resničnost; predsedniku Vučiću pa svetuje, naj bo srbski [[Charles de Gaulle|De Gaulle]]; to je bil francoski predsednik, ki je končal dolgoletno vojno v [[Alžirija|Alžiriji]] s tem, da je nekdanji francoski koloniji priznal samostojnost v prepričanju, da nima smisla žrtvovati človeška življenja za izgubljeno deželo.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://martinkramer.org/wp-content/uploads/2025/09/leave-algeria.pdf|title= French Withdrawal from Algeria (1962)|publisher=Martin Kramer|author=|place=|language=en|date=|accessdate=20. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

Vuk je nadalje izjavil, da je Kosovo kruta resničnost, ki jo morajo sprejeti tako Srbi kot Srbija. Spomnil je na dejstvo, da je Varnostni svet Združenih narodov z resolucijo iz leta 1999 izgnal Srbijo s Kosova s soglasjem [[Rusija|Rusije]] in vzdržanostjo [[Kitajska|Kitajske]].
{|
|-
! Drashkoviç: „Kosova është e humbur për Serbinë“&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://abcnews.al/vuk-drashkovic-kosova-eshte-e-humbur-per-serbine-eshte-realitet/|title=Vuk Drashkoviç: Kosova është e humbur për Serbinë, është realitet!|publisher=Abc News|author=|place=|language=sq|date=26. september 2019|accessdate=20. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Draškovič: Kosovo je za Srbijo izgubljeno
|-
| &lt;blockquote&gt; Vuk Drashkoviç lë të kuptohet se është i pakuptueshëm angazhimi i tanishëm i Moskës dhe Pekinit zyrtar për gjoja mbrojtjen e sovranitetit serb mbi Kosovën për shkak se, thotë ai, për heqjen e tij ata dhanë kontribut të rëndësishëm: ‘Cili është qëllimi i kësaj politike që populli serb këtu të mbahet në një hipnozë, në një bindje të rrejshme se Kosova është edhe më tej krahinë autonome e Serbisë? Pra, Kosova është e humbur. Ky është realiteti.’ &lt;br&gt;
Politikani dhe shkrimtari Drashkoviç çmon se pavarësisht kësaj, nuk është humbur populli serb në Kosovë, thesari kulturor, kishat, manastiret për ruajtjen dhe mbrojtjen e të cilave duhet të angazhohet shteti serb, por tërheq vërejtjen nd të bëhet vetëm në një bashkëpunim me Evropën dhe Amerikën, por edhe me një marrëveshje të sinqertë me shqiptarët në Kosovë.
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Vuk Draškovič namiguje, da je trenutna uradna vpletenost Moskve in Pekinga za domnevno zaščito srbske suverenosti nad Kosovim nerazumljiva, saj sta, kot pravi, (ravno onadva) pomembno prispevala k njeni odstranitvi: »Kaj je namen te politike, da se srbsko ljudstvo tukaj drži v hipnozi, v lažnem prepričanju, da je Kosovo še vedno avtonomna pokrajina Srbije? Resničnost je marveč taka, da je Kosovo izgubljeno.«&lt;br&gt;
Politik in pisatelj Drašković meni, da kljub temu srbsko ljudstvo na Kosovem ni izgubljeno; srbska država se mora zavezati za ohranjevanje kulturnih zakladov, cerkva in samostanov, vendar je to mogoče storiti le v sodelovanju z Evropo in Ameriko, pa tudi z iskrenim dogovarjanjem z Albanci na Kosovem.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Razpad Jugoslavije ===
Drašković z žalostjo ugotavlja, da se je „mogočna država od Alp do Ohrida, od Triglava do Vardarja“ — kjer so že bili &quot;vsi Srbi v eni državi&quot; —razpadla na najbolj surov način v sovaštvu in krvi ter meni, da so za to najbolj odgovorni Srbi, ki so se iz nekdanje žrtve prelevili v sedanje rablje in krvnike, ko so hoteli iz njenih razbitin ustvariti &quot;Dušanovo cesarstvo&quot;:
{|
|-
! Srbi će biti smatrani najodgovornijim&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.nezavisne.com/novosti/intervju/Vuk-Draskovic-Srbi-su-izgubili-oreol-zrtve/41261|title=Vuk Drašković: Srbi su izgubili oreol žrtve|publisher=Dnevne nezavisne novine|author=Dejan Šajinović|place=Banja Luka|language=sr|date=25. maj 2026|accessdate=25. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Srbe bodo imeli za najodgovornejše
|-
| &lt;blockquote&gt;&quot;Srbi će kao najveći narod i kao narod koji je stvorio Jugoslaviju biti smatrani najodgovornijim što nisu učinili više da se spriječi raspad Jugoslavije.&quot;&lt;br&gt;
&quot;Žao mi je bilo Jugoslavije, ali mi je iznad svega bilo žao što se narod žrtva genocida u Drugom svetskom ratu upreže u jedno krvavo kolo u kojem će izgubiti oreol svete žrtve i u mnogo čemu se izjednačiti sa dželatima.&quot;
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;„[[Srbi]], kot največji narod in kot narod, ki je ustvaril [[Jugoslavija|Jugoslavijo]], bodo veljali za najbolj odgovorne, ker niso storili več, da bi preprečili [[razpad Jugoslavije]].“&lt;br&gt;
„Žal mi je bilo za Jugoslavijo; predvsem pa mi je bilo žal, da so bili ljudje, ki so bili žrtve [[genocid|ljudomora]] v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], vpreženi v krvavo [[kolo (ples)|kolo]], v katerem bodo izgubili avreolo svete žrtve in se bodo v marsičem izenačili s krvniki.“
&lt;/blockquote&gt;
|}

== Navedki ==
{{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}}
{{navedek|''„Postao sam meta neprijatelja, a i većine „prijatelja“. Najveći moj greh je što nikoga i nikada nisam obmanjivao i što sam verovao u ljude. Proživljeno iskustvo potvrđuje da je vera u ljude, kako je govorio Seneka, najopasnija vera, i da je koplje prijatelja često otrovnije od koplja neprijatelja.“''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vikentije-prodanov|title= Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci|publisher=Biljana Dimčić|author=Biljana Dimčić|place=Banjaluka|language=sr|date=18. junij 2025|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;br&gt;„ Postal sem tarča sovražnikov, pa tudi večine &quot;prijateljev&quot;. Moj največji greh je, da nisem nikoli nikogar varal in da sem verjel v ljudi. Življenjske izkušnje potrjujejo, da je vera v ljudi, kot je rekel Seneka, najnevarnejša vera in da je sulica prijatelja pogosto bolj strupena kot sulica sovražnika.“}}
{{navedek|''„Bogastvo je, naravno, zdravi poriv, ali samo dotle dok je ono u čovekovoj službi, a teška bolest kad novac i stvari zagospodare ljudima.“''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„ Bogastvo je seveda zdrav nagon, a le dokler je v službi človeka; a huda bolezen, kadar denar in stvari zagospodarijo nad ljudmi.}}

== Glej tudi ==
* [[seznam srbskih politikov]]
* [[seznam srbskih pisateljev]]
* [[Razpad Jugoslavije]]
* [[Svetosavje]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}
=== Spleti ===
;{{ikona sr}}
*[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија]
*[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online]
*[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih]
*[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer]
;{{ikona hr}}
*[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija]
*[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva]
;{{ikona bs}}
*[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru]
;{{ikona en}}
*[https://pantheon.world/profile/person/Vuk_Dra%C5%A1kovi%C4%87 Vuk Drašković Biography | Pantheon]
=== Videi ===
*[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir]
*[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić]
*[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: &quot;PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!&quot; Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV]

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1946]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Srbski pravniki]]
[[Kategorija:Srbski novinarji]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski politiki]]
[[Kategorija:Srbski publicisti]]
[[Kategorija:Srbski uredniki]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Oporečniki]]
[[Kategorija:Srbski monarhisti]]
[[Kategorija:Pacifisti]]</text>
      <sha1>352bo8hafgxlrkwqdyn9mpwrjxd3whm</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688376</id>
      <parentid>6688354</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T08:32:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6688376</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="92621" sha1="38vyksh5dmt1s41t0jqjg9nle4f5rhn" xml:space="preserve">{{v delu}}

{{ton}}
{{Infobox officeholder
| name             = Vuk Drašković
| native_name      = {{No bold|Вук Драшковић}}
| native_name_lang = sr
| image            = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg
| caption          = Drašković leta 2010
| office1          = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]]
| term_start1      = [[5. junij]] [[2006]]
| term_end1        = [[16. maj]] [[2007]]
| prime_minister1  = [[Vojislav Koštunica]]
| predecessor1     = položaj odpravljen
| successor1       = [[Vuk Jeremić]]
| office2          = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] 
| term_start2      = [[3. marec]] [[2004]]
| term_end2        = [[5. junij]] [[2006]]
| prime_minister2  = [[Svetozar Marović]]
| predecessor2     = [[Goran Svilanović]]
| successor2       = položaj odpravljen
| office3          = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]]
| term_start3      = [[18. januar]] [[1999]]
| term_end3        = [[28. april]] [[1999]]
| prime_minister3  = [[Momir Bulatović]]
| birth_date       = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}}
| birth_place      = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]]
| death_date       =
| death_place      = 
| spouse           = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}}
| signature        = Vuk Drašković signature.png
| party            = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes)
| relations        = 
| children         = 
| alma_mater       = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]]
| occupation       = [[politik]]
| profession       = [[pisatelj]] 
}}

'''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pravnik]], [[pisatelj]] in [[politik]].

Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}&lt;/ref&gt; Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja &quot;Srbskega obnovitvenega gibanja&quot; (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik vlade Jugoslavije|podpredsednik Jugoslavije]] v vojnem času leta 1999 in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007.

Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 25 knjig.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Mladost, izobrazba, oporečništvo ===
[[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]&lt;/center&gt;

Drašković se je rodil v obmejni vasici [[Međa, Žitište|Međa]]&lt;ref&gt;Međa ({{lang-de|Pardan}}; {{lang-hu|Párdány}}; {{lang-ro|Meda, Pardani}}) je obmejna vasica med Jugoslavijo in Romunijo z okrog 2000 prebivalci; do prihoda &quot;kolonistov&quot; 1946 je to bila vas z nemškimi avtohtonimi katoličani, ki so jih s silo segnali po vojvodinskih taboriščih Titovi komunisti brez kakršnihkoli človekovih pravic, celo brez osebnih izkaznic.&lt;/ref&gt; v [[Banat]]u v družini partizanskih priseljencev iz vzhodne Hercegovine v &quot;vlaku brez voznega reda&quot; v &quot;Osmi ofenzivi&quot;, ki so se naselili v hiše po vojni iz njihovih domov pregnanih domorodnih Nemcev (&quot;Banatskih Švabov&quot; — &quot;Donauschwaben&quot;). S tem povojnim [[genocid|ljudomorom]] nad neoboroženimi Banatskimi [[Nemci]], ki jim je bilo odvzeto premoženje in so bili pregnani v uničevalna taborišča širom [[Vojvodina|Vojvodine]], naj bi [[komunizem]] „pravično“ kaznoval [[nacizem|nacistične]] vojne zločine; pravzaprav se je na ta način usoda s &quot;Švabi&quot; kar dvakrat kruto poigrala, saj so neprostovoljno bili vpleteni že v krvave vojne pohode, od koder se mnogi niso vrnili.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.regionalgeschichte.net/bibliothek/aufsaetze/arnold-konstantin/arnold-konstantin-heimatbuecher-der-donauschwaben-quellen-zur-erforschung-einer-erinnerungsgemeinschaft/22-von-der-teilung-des-banats-bis-zum-ende-des-zweiten-weltkriegs.html|title=Von der Teilung des Banats bis zum Ende des Zweiten Weltkriegs|publisher=regionalgeschichte.net|author=Arnold Konstantin|place=|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.donauschwaben.at/donauschwaebische%20landsmannschaft%20in%20kaernten.html|title= Donauschwäbische Arbeitsgemeinschaft in Österreich (DAG)|publisher=donauschwaben.at|author=Helmut Prokopp|place=Celovec|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}&lt;/ref&gt; 

Nekateri poštenjaki niso mogli prenašati očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje vrnili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito domovino. Tako se je mali Volkec rodil in odraščal v hiši, ki so jo zgradili drugi in njegova babica kot do srži poštena Hercegovka ni mogla mirno spati v hiši, od koder so izgnali njene prave lastnike; od sina je tako dolgo moledovala, da je končno dosegla preselitev nazaj v Hercegovino, kjer pa je številno družino dočakala poleg trdega dela še huda revščina in stanovanjska stiska, saj se jih je šest otrok stiskalo v eni sobi, a dva brata sta Vuku umrla še čisto mala. Ko je začel hoditi v osnovno šolo, je vsak dan pešačil v eno smer 12 km; naloge je delal zvečer pri petrolejki, učil pa se je me med pašo živine po vaških travnikih.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}&lt;/ref&gt;Poleg tega se Vukov oče, ki je bil visok partizanski oficir v JLA, ni preveč znašel na velikem posestvu. Ker v tej povojni zmedi ustvarjanja komunističnega raja datuma njegovega rojstva niso zapisali in torej ni znan, je njegov oče kot novojugoslovanski &quot;vernik&quot; kot datum rojstva dal vpisati kar 29. november. 29. novembra 1943 je bilo v [[Bosna|bosenskem]] [[Jajce (mesto)|Jajcu]] II. zasedanje AVNOJA in s tem ustanovitev &quot;Nove Jugoslavije&quot; v nasprotju s &quot;Staro Jugoslavijo&quot;, kot so poimenovali prejšnjo kraljevinsko Jugoslavijo. Na ta način je v &quot;Titovi Jugoslaviji&quot; postal 29. november zapovedan državni praznik z dvama delaprostima dnevoma. 

Ko je bil Vuk star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.&lt;ref name=&quot;Borden&quot;&gt;{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War &amp; Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt; Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova — Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere — Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati oziroma polsestrami.&lt;ref name=&quot;Borden&quot; /&gt; Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino v očetov rojstni kraj, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlja]]&lt;ref&gt;Vasica Slivlja leži kakih 5 km JJV od hriba Vilovica, ki je visok 1608 m, in je imela 2013 le 30 prebivalcev, vsi Srbi. Tam blizu Vilovice je tudi [[Jelenovo]], rojstna vas glavnega junaka romana &quot;Monah Hokaj&quot;, ki je bil Vukov znanec in prijatelj. Jelenovo je tako malo naselje, da ga ni na nobenem zemljevidu in ima le nekaj hiš, prebivalcev pa danes verjetno nič.&lt;/ref&gt;. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].&lt;ref name=&quot;Borden&quot; /&gt; Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč &quot;tradicionalno utesnjeno in utesnjujoče&quot;, zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v &quot;bolj odprti in napredni&quot; Beograd.

Drašković se je v Beogradu z ženo Danico družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh.

1968 je Drašković skupaj z [[Aleksandar Vučić|Vučićem]] sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah]], ki so se iz Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot;&gt;{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}&lt;/ref&gt; Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}&lt;/ref&gt; Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in je nato vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov]].&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot;&gt;{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&amp;pg=PA1995}}&lt;/ref&gt;

Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].&lt;ref&gt;{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt; Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je — morda zaradi pomanjkljivega znanja angleščine — poslal poročilo o nekem konfliktu med sosednjima državama — konkretno o napadu [[Rodezija|Rodezije]] na [[Mozambik]] —, o katerem se je v diplomatskih krogih morebiti kaj šušljalo, vendar spopada v resnici ni bilo; prišlo je skoraj do diplomatskega spora. Razmere so pač bile po afiško zmedene, saj je takrat potekala tudi surova Rodezijska [[državljanska vojna]]&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]], kjer je postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt; Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mika Špiljaka.

=== Pisateljevanje ===
Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani Srbi, ki so pri življenju pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“ — medtem ko istočasno komunizem ni poznal nobene milosti in je razglašal nepomirljivo sovraštvo do &quot;razrednih sovražnikov&quot;.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt; Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]]. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so &quot;nove-stare&quot; ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in nenazadnje v slovenskem Bohinju bivajoči Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Takšno objokovanje lastnega naroda, ki da je stalno, od vseh in povsod ogrožen, je tudi prek [[Memorandum SANU|Memoranduma SANU]] 1986, nadalje prek škandaloznih časopisnih člankov in TV poročil in romanov z nacionalistično vsebino ustvarjalo nove spore ter privedlo do vrelišča v [[Razpad Jugoslavije|Razpadanju Jugoslavije. Tisti memorandum omenja tudi Vuk v svoji knjigi &quot;Monah Hokaj. Istega leta se je njegov junak po materi Črnogorec Simon Olujić — poznejši sarajevski ostrostrelec - spoznal na Baščaršiji s svojo izvoljenko, s katero je le enkrat prenočil. V tistem skrivnostnem memorandumu — &quot;ki so ga držali v tajnosti, da bi deloval toliko bolj uničujoče, ko se bo za njegovo vsebino zvedelo&quot; — pa je med drugim zapisano, &quot;da je Jugoslavija srbska grobnica&quot; in da jo je zato za vsako ceno treba razbiti.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.scribd.com/document/789279602/Vuk-Dra%C5%A1kovi%C4%87-Monah-Hokaj|title=Vuk Drašković Monah Hokaj|publisher=scribd.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=3. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

Partija je Vukovo knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je kljub temu še v angleškem prevodu.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}&lt;/ref&gt; Sam pisatelj opisuje, kako se je v zvezi s svojo zgodbo v romanu odpravil v [[Trst]] — kjer se je iz oči v oči srečal s pravim ustašem-klavcem Hamdijem. V knjigi in v filmu se tako prepletata resničnost in domišljija; pravi, da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil kmalu po tem srečanju, še preden je dobil v roke Vukovo darilo — njegovo knjigo &quot;Nož&quot; s posvetilom.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
 
Njegova romana ''Molitev 1–2 (&quot;Molitva'' 1985) in ''Ruski konzul'' (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389 in ga med drugim nahajamo tudi na več mestih v knjigi iz leta 1970, kjer se opisujejo &quot;stradanja srpskog naroda&quot; (&quot;trpljenja srbskega ljudstva&quot;).&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}&lt;/ref&gt; 

Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnava zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]] in takorekoč njegovo rehabilitacijo.&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

Drašković je 2020 izdal svoj roman ''„Bolje grob nego rob!“ („Boljše grob kot suženj!“)'' — ki je pravzaprav nadaljevanje njegovega romana ''„Aleksandar od Jugoslavije“ („Aleksander Jugoslovanski“)''.  Sam pisatelj je svoj zgodovinski roman predstavil takole:  
{|
|-
! »Bolje grob nego rob!«&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/3506855/vuk-draskovic-objavljuje-knjigu-junaci-novog-romana-hitler-valter-i-knez-pavle?utm_source=kurir&amp;utm_medium=single_dontmiss&amp;utm_campaign=adria_internal|title=VUK DRAŠKOVIĆ OBJAVLJUJE KNJIGU »Bolje grob nego rob!«: Junaci novog romana Hitler, Valter i knez Pavle!|publisher=kurir.rs|author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2020|accessdate=24. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! »Boljše grob kot suženj!«
|-
| &lt;blockquote&gt;„Kralj Aleksandar je ubijen u Marselju 9. oktobra 1934, a država koju je on stvorio ubijena je u Beogradu 27. marta 1941. Poklič ’Bolje grob nego rob!’ doneo je oboje: stotine hiljada grobova i milione robova. Tragedija pokrenuta toga dana još traje i ne nazire joj se kraj.“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;&quot;[[Kraljevina Jugoslavija|Kralj]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] je bil umorjen v [[Marseille|Marseillu]] 9. oktobra 1934; država pa, ki jo je ustvaril, je bila umorjena v [[Beograd]]u 27. marca 1941. Krik 'Bolje grob kot suženj!' je prinesel oboje: sto tisoče grobov in milijone sužnjev. Žaloigra, ki se je začela tistega dne, še vedno traja in ji ni videti konca.&quot;
&lt;/blockquote&gt;
|}

V poznejših letih je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi srbske zločine, kar pa mu je &quot;pridobilo&quot; celo krdelo sovražnikov, zlasti v vodstvu države Srbije in SPC. Ta pogumna resnicoljubnost je prižuborela do vrhunca v romanu ''&quot;Monah Hokaj&quot;'' (''&quot;[[Menih Hawkeye]]&quot;''; Laguna, Beograd 2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi spreminjajočih se okoliščin in novih spoznanj. V času „masovnega ludila“ osemdesetih let ga je grabila „jeza nad ustaši, ki so morili nič krive Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že „hudoval nad Srbi, ki so v 'njegovem' Gackem in drugod preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec obsodbe neusmiljenega divjaštva ter &quot;etničnega čiščenja&quot; pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je opisano v pretresljivem življenjepisnem romanu vrednem [[Aleksander Solženicin|Solženicinovega]] peresa ''&quot;Monah Hokaj&quot; („Menih Hawkeye“)''. Pisatelj kot iz rokava stresa celo vrsto nam znanih, še bolj pa nepoznanih imen svetovne književnosti, pri katerih se je navdihoval pri pisanju te korenite obsodbe nesmiselnega vojaškega uničevanja človeških življenj. Ta veriga imen samo pri pisanju tega romana kaže na pisateljevo omiko in razgledanost, ki ga je kot zavestnega pravoslavnega [[kristjani|kristjana]] v nasprotju z nekaterimi njegovimi znanimi sodobniki na književnem, političnem ali cerkvenem območju polagoma vedno bolj vodila k obsodbi militarizma ter k zavestnemu prizadevanju za medsebojno spravo, sožitje in miroljubno sodelovanje.
{|
|-
! Uzori su mu bili&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju - Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Vzorniki so mu bili
|-
| &lt;blockquote&gt; ''Za ovaj roman su Vas inspirisali Dostojevski, Tolstoj, Saramago. Kako su ovi pisci uticali na Vaš pristup pisanju i istraživanju dubokih društvenih i moralnih pitanja? ''&lt;br&gt;
„Inspirisale su me sudbine i postradanje stotina hiljada ljudi u državi u kojoj sam rođen, ljudi koji su, rekao bi Simon Olujić, bili žrtve i plijen „zlih okolnosti“. Uzori su mi i Dostojevski, i Tolstoj, i Saramago, i Njegoš, i Crnjanski, i Margaret Mičel, i Kafka, da ne nabrajam.“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; ''»Za ta roman so vas navdihnili Dostojevski, Tolstoj in Saramago. Kako so ti pisatelji vplivali na vaš pristop k pisanju in raziskovanju globokih družbenih in nravnih vprašanj?«''&lt;br&gt;
»Navdihnila me je usoda in trpljenje sto tisoč ljudi v državi, v kateri sem se rodil; ljudi, ki so bili, kot bi rekel Simon Olujić, žrtve in plen &quot;hudih okoliščin&quot;. Vzorniki so mi tudi [[Fjodor Dostojevski|Dostojevski]], [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Tolstoj]], [[José Saramago|Saramago]], [[Petar Petrović Njegoš|Njegoš]], [[Miloš Crnjanski|Crnjanski]], [[Margaret Mitchell|Mitchell]] in [[Franz Kafka|Kafka]]… da ne naštevam.«
&lt;/blockquote&gt;
|}
V tem romanu ostrosrelec &quot;Hokaj&quot; — nekdanji profesor [[Simon Olujić]] — doma iz vasice z 20 hišami [[Jelenovo]] blizu vasi Draškovićevih prednikov Slivlja a po materi [[Črnogorci|Črnogorec]]&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.scribd.com/document/789279602/Vuk-Dra%C5%A1kovi%C4%87-Monah-Hokaj|title=Vuk Drašković Monah Hokaj|publisher=scribd.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=3. junij 2026}}&lt;/ref&gt; — kateremu je Udba preprečila odhod v &quot;sovražno Ameriko&quot; za predavatelja ter ga prek zapora &quot;prevzgojila&quot; v fanatičnega srbskega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na &quot;Špičasti steni&quot; (vidikovac &quot;Špičasta stijena&quot;)&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://starigrad.ba/otkriveno-spomen-obiljezje-na-spicastoj-stijeni/|title=Otkriveno spomen obilježje na Špicastoj stijeni|publisher=Općina Stari Grad Sarajevo|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=11. maj 2015|accessdate=26. maj 2026}}&lt;/ref&gt;niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]] — simbol Sarajeva ter jugoslovanskega &quot;bratstva in enotnosti&quot;.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/beograd/4422402/sebilj-cesma-spaja-tri-grada|title=Sebilj česma spaja tri grada. Simbol neobične arhitekture i dizajna spaja tri grada, Sarajevo, Novi Pazar i Beograd.
|publisher=Kurir.rs|author=A. K.|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2024|accessdate=2. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://putnikofer.hr/mjesta/sebilj-sarajevo/|title=Sebilj u Sarajevu: Najpoznatiji simbol Baščaršije. Turisti obožavaju ovo mjesto u Sarajevu koje izgledom podsjeća na kiosk, ali to nije: kažu da voda s ove česme ima tajanstvenu moć|publisher=putnikofer.hr|author=Ivana Vašarević|place=Sarajevo|language=hr|date=8. december 2025|accessdate=2. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.cesma.ba/cesma-sebilj/|title=Česma Sebilj|publisher=Česma.ba|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=|accessdate=2. junij 2026}}&lt;/ref&gt;. Ko je mati padla na tla, se je sin jokajoč zgrudil nanjo, Hokaj pa je neusmiljeno ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz radijskega poročila zvedel, da je umoril svojo ženo Amro in njenega in svojega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

Odgovornost za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«&lt;ref&gt;»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«&lt;/ref&gt; ampak krivi Tisto ozadje, ki je ustvarjalo mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom« vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«.
{|
|-
! Njega su okolnosti učinile monstrumom&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Okoliščine so ga naredile za pošast
|-
| &lt;blockquote&gt; Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste &quot;tarče&quot;. Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne &quot;ustanove&quot;. Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile &quot;okoliščine&quot;: književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te &quot;okoliščine&quot; spreminjale v monstruma.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Politična kariera ===
[[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]&lt;/center&gt;

Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.&lt;ref name=&quot;Fischer&quot;&gt;{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&amp;pg=PA459}}&lt;/ref&gt; Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben &quot;poseben sklad&quot; &quot;za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi&quot;; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi &quot;osvobajali&quot; oziroma osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso niti dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].&lt;ref name=&quot;Mulaj139&quot;&gt;{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&amp;q=Vojislav&amp;pg=PA69|pages=139}}&lt;/ref&gt; Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).&lt;ref name=&quot;Fischer&quot; /&gt; Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk
|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}&lt;/ref&gt;; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).&lt;ref name=&quot;Fischer&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&amp;pg=PR19}}&lt;/ref&gt;

26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi &quot;prostovoljci&quot; pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: &quot;Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje.&quot;&lt;ref&gt;Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}&lt;/ref&gt;Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov &quot;obremenjenih s srbskim poreklom&quot; in da &quot;bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi&quot;.&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije &quot;istočnog pitanja&quot; u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}&lt;/ref&gt; Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}&lt;/ref&gt; Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto.

==== Izid volitev v Srbiji 1990 &lt;ref&gt;{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko&lt;/ref&gt; ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; font-size:95%; width:100%&quot;
|-
! width=&quot;12&quot;|Zap.št.
! width=&quot;23&quot;|Kandidat
! width=&quot;18%&quot;|Emblem
! width=&quot;24%&quot;|Stranka
! width=&quot;14%&quot;| Glasov
! width=&quot;14%&quot;| %
|- valign=&quot;top&quot;
| 1
| '''[[Slobodan Milošević]]'''&lt;br&gt;[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]]
| [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]]
| Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije)
| 3.285.799 
| 67,71
|- valign=&quot;top&quot;
| 2
| '''[[Vuk Drašković]]'''&lt;br&gt;[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]]
| [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]]
| Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) 
| 824.674
| 16,99
|- valign=&quot;top&quot;
| 3
| '''[[Ivan Đurić]]'''&lt;br&gt;Иван Ђурић
| [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]]
| СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI)
| 277.398 
| 5,72
|- valign=&quot;top&quot;
| 4
| '''[[Sulejman Ugljanin]]'''&lt;br&gt;Сулејман Угљанин
| [[File:Sandzak region map.png|70px]]
| Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije)
| 109.459 
| 2,26
|- valign=&quot;top&quot;
| 5
| '''[[Vojislav Šešelj]]'''&lt;br&gt;[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]]
| [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]]
| Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)&lt;ref&gt;Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)&lt;/ref&gt;
| 96.277 
| 1,98
|}

==== Demonstracije 9. marca ====
[[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]&lt;/center&gt;

Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.&lt;ref&gt;{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&amp;mm=03&amp;dd=09&amp;nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}&lt;/ref&gt;

Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom &quot;Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo&quot;. Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s  huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. 
Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel, &quot;da ne bude krvi&quot; (&quot;da ne bo krvi&quot;); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih:&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;:
{|
|-
! Patrijarh Pavle traži razilazak&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&amp;mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&amp;ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Patriarh Pavel zahteva razhod
|-
| &lt;blockquote&gt; Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!).
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!).
&lt;/blockquote&gt;
|}
Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za zveličanje svoje duše&lt;ref&gt;Nagovor je končal namreč z besedami: &quot;Rekoh i spasoh svoju dušu&quot; (&quot;Rekel sem in zveličal svojo dušo&quot;). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa ni bil poziv v redu, saj se je nesrečna bratomorna vojna začela in se odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je na oblasti ostal Miloševićev režim, ki se je celo desetletje hranil z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil možen nekak dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Kakršnikoli so že bili Miloševićevi nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).&lt;/ref&gt; — se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;

Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]].&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek &quot;Car ulic&quot;.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot;&gt;{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&amp;pg=PA55}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}&lt;/ref&gt;Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;

=== V opoziciji in v vladi ===
Leta 1990 je ustanovil Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove SPO), ki je bil na čelu vseh protivladnih protestov: &quot;devetega marca 1991, Vidovdanske skupščine 1992, junijskih demonstracij 1993, trimesečnih demonstracij 1996 in 1997, aprilskega shoda 2000 in oktobrske ljudske vstaje 2000 — ki je privedla do padca Miloševićeve vojno-usmerjene vladavine —, pa tudi mnogih drugih.&quot;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}&lt;/ref&gt;

Čeprav je bil Drašković nacionalist in je bil udeležen pri hujskanju hrvaških Srbov k uporu zoper domnevno &quot;[[Franjo Tuđman|Tuđmanovo]] hegemonijo nad tamkajšnjimi Srbi&quot;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hrvatska-povijest.hr/povijesne-kontroverze-franjo-tudman-banovina-hrvatska-herceg-bosna-i-bosanska-posavina/|title=POVIJESNE KONTROVERZE – Franjo Tuđman, Banovina Hrvatska, Herceg-Bosna i Bosanska Posavina|publisher=Hrvatska povijest.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. junij 2024|accessdate=25. maj 2026}}&lt;/ref&gt;, se je kot književnik ter razgledan [[akademik]] ter izobraženec z izostrenim čutom za pravičnost vedno bolj nagibal k pogovorom in sožitju ter zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili in skrajnimi desničarji tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“&lt;ref&gt;V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; V zvezi s tem je značilna njegova iskrenost: &quot;Nisem želel razpada Jugoslavije, a nisem niti nedolžen&quot;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=20. september 2022|accessdate=25. maj 2026}}&lt;/ref&gt;. 

Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]]) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je preudarno vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.&lt;ref&gt;Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}&lt;/ref&gt;

Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] &quot;Giška&quot; in [[Branislav Matić]] &quot;Beli&quot;. Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; 
Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, saj je podpiral tudi nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in SANU; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so nepristranski opazovalci Draškoviću očitali, da je tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.&lt;ref&gt;{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|url=https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=[https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse/page/472 473]–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}&lt;/ref&gt;

==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ====
Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990 ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}&lt;/ref&gt;

V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množičnega norenja (masovno ludilo), ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile cele množice kot zasanjane v stoletni mit samopomilovanja, samoogrožanja in samoobčudovanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično. Ne misleč na krščansko dolžnost odpuščanja in sprave, naj bi po tej logiki imel &quot;nebeski narod&quot; vso pravico in dolžnost do maščevanja, kajti &quot;Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi&quot;: 
{|
|-
! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher=&quot;Pravoslavlje&quot; — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}&lt;/ref&gt;
! Ali so Srbi oropali kako cerkev?
|-
| &lt;blockquote&gt;Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi &quot;prijatelji&quot; i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali!'' 
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi &quot;prijatelji&quot; in sovražniki oropali, ''ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so nas ropali!''
&lt;/blockquote&gt;
|}

Da [[Srbi|srbski]] [[četniki]] in druge vojaške skupine le niso med drugo svetovno vojno bili taka nedolžne ovčke in samo žrtve, kot se med njimi celo dobronamerni še danes predstavljajo sebi in svetu, govorijo neizpodbitna dejstva. Že na začetku Druge svetovne vojne so se Srbi začeli maščevati za ustaške poboje; med drugim so samo v [[Kulen Vakuf|Kulen Vakufu]] že 1941 pobili dvatisoč Hrvatov in muslimanov.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/teme/2019/5/5/u-kulen-vakufu-ustanici-1941-godine-pobili-2000-muslimana-i-hrvata|title=U Kulen Vakufu ustanici 1941. godine pobili 2.000 muslimana i Hrvata. Drugi svjetski rat|publisher=Al Jazeera|author=Jasmin Agić|place=Sarajevo|language=bs|date=5. maj 2019|accessdate=4. junij 2026}}&lt;/ref&gt; Zanikanje lastnih zločinov pa kaj lahko vodi v hujskanje k novim maščevalnim ukrepom. V javnost je prišlo njihovo ravnanje, ki priča, da tudi oni niso bili brez krivde, zlasti ob beatifikaciji [[Drinske mučenke|Drinskih mučenk]] v [[Sarajevo|Sarajevu]], ki je v [[Srbija|Srbiji]] javnost skoraj ni opazila in najbrž niti Drašković ne, ker bi sicer zadevo v svoji starosti gotovo omenil morebiti celo v knjižni obliki. Takrat so med drugim njihovo cerkvico in dom na Palah četniki oropali in zažgali, ter je vodili po slabem vremenu vse do [[Goražde|Goražda]]. Štiri nune, ki so pred pijanimi četniki poskakale skozi okna vojašnice, so se hudo poškodovale; kljub temu so jih oni pobili in vrgli njihova trupla v Drino. Tiste dni je bilo v reko vrženih okoli 8.000 ljudi. Po pričevanju domačina duhovnika [[Anto Baković|Anta Bakovića]] so to bila trupla pobitih muslimanov, pa tudi katoličanov, ki so jih vrgli v mrzlo Drino ter so priplavala do Kalemegdana, kjer jih je srbska propaganda razglašala za ustaške žrtve.&lt;ref name=&quot;#1&quot;&gt;{{navedi knjigo|author=Ante Baković|title=''Drinske mučenice''|page=38}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt; A. Baković: Drinske mučenice 38-40; poglavja: ''Leševi u šipražju, Kamo ih je Drina odnijela? Leševi ne govore''&lt;/ref&gt; 

Srbska javnost pa je tako ostala v prepričanju o nedolžnosti &quot;svetega srbskega naroda&quot; ne le med Drugo svetovno vojno, — kot med drugimi tudi  takratni sotrpin slovenski pisatelj [[Franc Ksaver Meško|Meško]], ki mu je prav slovenski četnik Milko rešil življenje, nunam pa ne — ampak tudi med Razpadom Jugoslavije; kopreno s takorekoč tabu teme o tovrstnih hudodelstvih je začel snemati z zgodovinske pozabe ravno Vuk Drašković v zrelih letih svojega pisateljevanja. V začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem; že v predvolilni kampanji 1990 je med drugim dejal, da je Bosna kot tigrova koža, ki se ne sme deliti in da je treba reševati sporna vprašanja s pogovori in dogovori, kar je v tisti evforiji naletelo na gluha ušesa. Prav z namenom razbijanja večnacionalne republike so iz Srbije potovala tisočera pisma, ki so hujskala k vstaji in so s pomočjo JLA tudi sprožila plaz, ki ga je ustavilo šele Natovo bombardiranje 1995. 

Leta 1993 sta bila Vuk z ženo [[Danica Drašković|Danico Drašković]] po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.&lt;ref&gt;{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}&lt;/ref&gt;
Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ (&quot;Skupaj&quot;) z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;

==== Pisatelj tudi v politiki hodi svoja pota ====
Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali.

Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.&lt;ref&gt;[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.&lt;/ref&gt; Premier [[Momir Bulatović]] pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk
|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

=== Napadi ===
==== Atentati pod Slobom ====
V obračunavanju z Miloševićevo&lt;ref&gt;Slobodana Miloševića so zlasti njegovi somišljeniki imenovali &quot;od milja&quot; z njegovim skrajšanim imenom kar &quot;Slobo&quot;&lt;/ref&gt; samovlado so ga  dvakrat prijeli: 9. marca 1991 in junija 1993, ko sta bila skupaj z ženo Danico obsojena na dva meseca zapora, kjer so z njima zelo grdo ravnali; njegovo ženo so takrat zasramovali z &quot;[[Alija Izetbegović|Alijino]] vlačugo&quot;; oba sta se namreč tokrat javno zavzela za muslimane v Vukovem Gackem, kjer so ene Srbi neusmiljeno pomorili, druge pa pregnali z njihovih starodavnih ognjišč. Izpuščena sta bila šele zaradi pritiska mednarodne javnosti in množičnih demonstracij v Srbiji.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

Na Draškovića je bilo izvedenih tudi več napadov in vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu neosvetljenega tovornjaka in avtomobila v kolono avtomobilov umorili štiri njegove tesne sodelavce, ki so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih — med njimi tudi Veselina Boškovića, brata njegove žene Danice&lt;ref&gt;&quot;Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska&quot; [The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today]. Telegraf (in Serbian). 3 October 2018. Retrieved 22 September 2023.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}&lt;/ref&gt; Ponovno je bil napaden 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte; morilec ga je tokrat &quot;samo&quot; obstrelil.&lt;ref&gt;{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}&lt;/ref&gt;Takratni predsednik SPO je bil takrat tako ranjen, da ni mogel voditi stranke v zadnjem boju proti Miloševićevemu režimu.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=26. avgust 2013|archivedate=8. april 2012|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563}}&lt;/ref&gt; in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.&lt;ref&gt;[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]&lt;/ref&gt; Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — &quot;stricev iz ozadja&quot; — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.&lt;ref&gt;{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}&lt;/ref&gt;

Preganjanja pa ni trpel le Draškovičev zakonski par, ampak tudi mnogi njuni somišljeniki. Zaradi protivojnih dejavnosti, nenehnega nasprotovanja vojni, obsojanja etničnega čiščenja in vojnih zločinov so neznani storilci pomorili številne člane SPO-ja, a več deset tisoč jih je izgubilo službo, kar je seveda posledično porazno vplivalo na slabše volivne izide.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

==== Pritiski pod &quot;Dobročiniteljem&quot; ====
Po zmagi [[Vojislav Šešelj|Šešljevega]] duhovnega sina [[Aleksandar Vučić|Vučića]]&lt;ref&gt;Slikarka [[Biljana Vilimon]] ga zaradi pretirane skrbi za splošno dobro in dušenja kakršnegakoli oporečništva, zlasti študentovskega, posmehljivo imenuje v svojih knjigi &quot;Dobročinitelj&quot;&lt;/ref&gt;na volitvah 2012 so se začeli stopnjevati napadi na oporečnike, zlasti na študente, ki protestirajo od 1. novembra 2025, od [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška v Novem Sadu]]. Tarča napadov je med drugimi postal tudi Vuk zaradi svojih izjav, ki so navadno podane v obliki zgodb in posredno ali neposredno podpirajo oporečnike. 

Za &quot;izdajalca&quot; in krivca vseh nesreč, ki pestijo Srbijo, ga pod vplivom medijev in uličnih čenč imajo celo berači. 2025 opisuje v svoji črtici ''&quot;Srečanje v Košutnjaku med revežem in &quot;izdajalcem&quot;.'' Glavni junak zgodbe je revež, s katerim se srečuje v belograjskem parku [[Košutnjak|Košutnjaku]], ki kljub temu, da ga ne pozna, o Vuku &quot;ve&quot; vse najslabše, čeprav Drašković praktično nima nobenega vpliva na oblast in njeno delovanje že skoraj od leta 2000. Ko ta od mraza se tresoči revež spozna, da je vse te izmišljotine pripovedoval samemu prizadetemu, je tako užaljen, da od njega noče sprejeti niti pomoči, ki mu jo le-ta v svoji človekoljubnosti ponuja.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/prica-vuka-draskovica-susret-u-kosutnjaku-jednog-siromaha-i-jednog-izdajnika/#google_vignette|title=Priča Vuka Draškovića: Susret u Košutnjaku jednog siromaha i jednog &quot;izdajnika&quot;|publisher=Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=27. december 2025|accessdate=22. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

Črtica ''„Ave, Marija!“'' pa ne govori o [[Sveta Marija|Devici Mariji]] — kot bi kdo na prvi pogled pomislil —, ampak o profesorki sociologije [[Marija Vasić|Mariji Vasić]] iz [[Novi Sad|Novega Sada]], ki je bila na temelju nezakonitega prisluškovanja skupaj s študenti ne le ujeta marca 2025, ampak je bil posnetek posredovan medijem in Udbi, „filijali tajnih službi režima u Kremlju koji sprovodi armagedon nad Ukrajinom, a u Rusiji obnavlja gulage, masovna ubistva i teror iz krvavih decenija svemoći KGB i Josifa Staljinaf“&lt;ref&gt;&quot;podružnici tajnih služb režima v Kremlju, ki izvaja Armagedon (=ljudomor, genocid) nad Ukrajino, a v Rusiji obnavlja gulage, množične umore in teror iz krvavih desetletij vsemogočnega KGB-ja in Josifa Stalina&quot;&lt;/ref&gt;, kot pravi pisatelj črtice in spomni, da je bil 1970. leta ravnatelj bolnišnice, ki so mu tudi podtaknili prisluškovalne naprave — a on je po srbsko preklinjal Tita in partijo —, na takratnem komunističnem sodišču oproščen; pod Vučićem pa so bile nezakonito prisluškovane osebe ne samo pozaprte in obsojene, ampak tudi javno osramočene. Zato je Marija Vasić začela gladovno stavnko, Vuk jo pa v povesti spodbuja: „Moraš živeti, Ave Marija!“&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/vuk-draskovic-ave-marija/|title=Lični stav Vuka Draškovića: Ave, Marija!|publisher= Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2025|accessdate=22. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

Da so pa pritiski na opozicijo nasploh vedno hujši, opozarja Drašković v poučnih črticah, v katerih brani svobodo govora in zlasti študente &quot;blokaderje&quot;, kot jim imenujejo režimski mediji in v tej oceni skorajda &quot;izrednega stanja&quot; ni osamljen; ne čudi, da tudi njega mediji stalno napadajo in črnijo. Čeprav že starec (rojen 1946) – se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih nedvosmiselno postavil na stran študentov za obrambo svobode, evropeizacije in demokracije zoper »srbski svet« in »putinizacijo Srbije«, ki je po njegovem mnenju »kopija izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}&lt;/ref&gt;. 

Danes, v soboto, 23. maja 2026, poteka v Beogradu protestni shod študentov prav zoper stalne žalitve, s katerimi njih in njihovo gibanje zasipljejo državni [[občilo|mediji]].  Eden izmed starejših protestnikov, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je izjavil:
{|
|-
! Pritisak na studente&lt;ref&gt;Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda  [[Saša Banjanac Lubej]]&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1|title=Študentski protest v Beogradu|publisher=RTV 365 |author=Saša Banjanac Lubej|place=Beograd|language=sl|date=23. maj 2025|accessdate=23. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Pritisk na študente
|-
| &lt;blockquote&gt; „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševića]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Po demokratičnih spremembah ===
[[File:Briefing 29 May 2000.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Nosilci demokratičnih sprememb v letu [[2000]].&lt;br&gt;&lt;small&gt;Stojijo od leve na desno: [[Zoran Đinđić]], [[Vojislav Koštunica]], [[Vuk Drašković]] in [[Grigorij Javlinski]]&lt;/small&gt;]]&lt;/center&gt;

Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za &quot;slabo politično potezo&quot;, preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja.

Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog.

Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat zadržala skrajno desničarske [[Vojislav Šešelj|Šešeljeve]] radikalce (SRS).

V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«&lt;ref&gt;{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}&lt;/ref&gt;

Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.&lt;ref&gt;[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.&lt;/ref&gt;

=== Zasebno življenje ===
Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se poročila 10. junija 1973, ko je Danica Bošković po tukajšnjih starodavnih navadah sprjela možev priimek.&lt;ref&gt;{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&amp;mm=11&amp;dd=14&amp;nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}&lt;/ref&gt;

Njun zakon je ostal brez otrok.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt; Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak &quot;ker jih Bog ni dal&quot; in se tolažita, da so podobno usodo preživljali tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Književna dela ===
{{colbegin}}
* ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981)
* ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981)
* ''Nož'' (1982)
* ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985)
* ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986)
* ''Odgovori'' (1987)
* ''Ruski konzul'' (1988)
* ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989)
* ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992)
* ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994)
* ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001)
* ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006)
* ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007)
* ''Doktor Aron'' (2009)
* ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012)
* ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013)
* ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015)
* ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) 
* ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016)
* ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017)
* ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018)
* ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020)
* ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022)
* ''Monah Hokaj'' (''„[[Menih Hawkeye]]“'' 2023)
* ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk
|title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић
|place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}&lt;/ref&gt;
{{colend}}

== Ocena ==
=== Največji srbski pisatelj ===
{|
|-
! Najveći živi spski pisac&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Največji živi srbski pisatelj
|-
| &lt;blockquote&gt; Po mnogima, najveći živi srpski pisac je Vuk Drašković. Čak i oni koji se sa njim politički duboko ne slažu smatraju ga za vrhunskog književnika. Sve što je ikada napisao, od tekstova u novinama do romana, nikoga nije ostavilo ravnodušnim.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Po mnenju mnogih je [[Vuk Drašković]] največji živeči srbski [[pisatelj]]. Tudi tisti, ki se z njim politično nikakor ne strinjajo, ga imajo za vrhunskega pisatelja. Vse, kar je kdaj napisal, od člankov v časopisih do romanov, ni nikogar pustilo ravnodušnega.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Dosledna nedoslednost === 
{|
|-
! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Od [[četniki|četniškega]] ’Noža’ do izdajalca [[Srbi|srbstva]]
|-
| &lt;blockquote&gt;''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.&lt;br&gt;Jedino u čemu je Drašković dosljedan njegova je nedosljednost podređena jednom cilju - da bude novi srpski mesija. Prošao je put od smjernog i vatrenog komunista do nabrijanog antikomunističkog disidenta i radikalnog nacionalista, &quot;borca&quot; za mir koji je slao svoje dragovoljce na Hrvatsku, žestokog protivnika Slobodana Miloševića (&quot;Milošević je najveći zlotvor srpskog naroda&quot;) do njegova aplogeta (&quot;Milošević je borac za mir&quot;) i bliskog suradnika (potpredsjednik srbijanske vlade) da bi sada, nakon svega, izigravao proeuropskog lidera koji je trošio mnogo energije kako bi pokušao spriječiti hrvatski put u EU te bruxelleskog &quot;messangera&quot; zaduženog da Srbima priopći najneugodnije novosti - neovisno Kosovo, neovisna Crna Gora, Mladić u Haagu... No, bio je i ostao ništa drugo nego velikosrpski nacionalist.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno pametne med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.&lt;br&gt;''Edino, v čemer je Drašković dosleden, je njegova nedoslednost'', podrejena enemu cilju - biti novi srbski mesija. Iz skromnega in zagrizenega komunista se je prelevil v zagretega protikomunističnega oporečnika in korenitega nacionalista, &quot;borca&quot; za mir, ki je svoje prostovoljce pošiljal na [[Hrvaška|Hrvaško]], ostrega nasprotnika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] (&quot;Milošević je največji zlikovec srbskega naroda&quot;) do njegovega zagovornika (&quot;Milošević je borec za mir&quot;) in tesnega sodelavca (namestnika predsednika srbske vlade); zdaj pa navsezadnje igra vlogo proevropskega voditelja, ki je porabil veliko energije za preprečitev hrvaške poti v [[EU]], in bruseljskega &quot;glasnika&quot;, ki ima nalogo, da [[Srbi|Srbom]] sporoči najbolj neprijetne novice - neodvisno [[Kosovo]], neodvisno [[Črna gora|Črno goro]], [[Ratko Mladić|Mladića]] v [[Haag]]u ... A bil je in ostaja nič drugega kot ''velikosrbski nacionalist''.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Spremenljivost stališč ===
Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi : ''„Lupus pilum mutat, non mentem.“  „Volk dlako menja, narave nikoli.“ ''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori — črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}&lt;/ref&gt; in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… — včasih pa kar z večimi hkrati.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica — komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

Pri svojih izjavah Vuk večkrat nima dlake na jeziku in je včasih za te prostore nepričakovano odkrit in odprt, kar pa žali bolj občutljiva ušesa, ki raje poslušajo samopomilovanje in samohvalo; zato si kmalu prisluži neprivlačne nadevke kot na primer: „Velesrb“ ali celo „NATO-v plačanec“; njegovo gibanje pa oblasti zmerjajo s „Srbskim gibanjem prevare“&lt;ref&gt;Njegova stranka se imenuje „Srpski pokret obnove“ (SPO), tj. „Srbsko gibanje obnove“; pisec članka pa njegovo stranko imenuje „Srpski pokret obmane“, tj. „Srbsko gibanje prevare.&lt;/ref&gt;.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.intermagazin.rs/evo-ko-je-vuk-draskovic-od-cetnika-i-velikog-srbina-do-nato-placenika-i-izdajnika/|title= ЕВО КО ЈЕ ВУК ДРАШКОВИЋ! Од ЧЕТНИКА и великог Србина, до НАТО плаћеника и издајника |publisher=intermagazin.rs|author= Илија Петровић |place=|language=sr|date=|accessdate=20. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

V tem, da je Vuk velikokrat spreminjal stališča — včasih pa izražaval hkrati nasprotujoča si mnenja — se strinjajo tako njegovi somišljeniki in privrženci, še bolj pa njegovi nasprotniki. Iz tega mnenja ne izvzemajo niti njegove soproge.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&amp;br=299&amp;cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković |publisher=magazin-tabloid.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Kosovo je povezano z Vukovarjem in Sarajevom ===
Vsakega 24. marca se v [[Srbija|Srbiji]] spominjajo grozljivega Natovega bombardiranja; o pravih vzrokih in medsebojni povezanosti je odkrito spregovoril takratni podpredsednik zvezne vlade [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]]:
{|
|-
! ''&quot;Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju&lt;br&gt;a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru&quot;''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru|title=Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo|place=|language=bs|date=27. marec 2023|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! ''&quot;Nečastno je govoriti o [[Nato|Natovih]] udarih na [[Srbija|Srbijo]]&lt;br&gt;a molčati o [[Sarajevo|Sarajevu]] in [[Vukovar]]ju&quot;''
|-
| &lt;blockquote&gt;Svaka priča o 24. martu je duboko nečasna ako se ne kaže šta je bilo pre 24. mata. Samo u Bosni i Hercegovini i u Hrvatskoj ubijeno je 150.000 ljudi. VIše od dva miliona ljudi je rasejano i proterano. Samo u Sarajevu sa okolnih brda od srpskih granata ubijeno je više od 10.000 civila, a među njima više od 1.000 dece. Onako kako sada izgleda Bahmut 91. je izgledao Vukovar!&lt;br&gt;
To se apsolutno ne sme odvojiti od 24. marta. jer ako se odvoji, onda ispada da je jedna divna, demokratska, slobodarska zemlja iz čista mira zasuta bombama NATO alijanse. Savet bezbednosti 1998. usvojio je tri upozaravajuće rezolucije kojom se Miloševićeva Srbija optužuje za razbojničko ponašanje i zahteva se prekid užasnog terora nad kosovskim Albancima. &lt;br&gt;
Nama je ponuđeno da potpišemo sporazum po kojemu je Kosovo ostajalo čvrsto u sastavu Srbije uz sledeće obaveze: Da se prekine teror nad Albancima, da NATO privremeno uđe na teritoriju Kosova, razoruža UČK i uspostavi red. Milošević je rekao da treba odbiti mirovni sporazum. Treba isprovocirati NATO da baci bombe na Srbiju, da se oslobodimo Kosova, a da krivicu prebacimo na Amerikance i zapad, da se probudi antiameričko raspoloženje u Srbiji i da se okrenemo zagrljaju Rusije i Belorusije. Danas živimo crno Miloševićevo proročanstvo: 90 odsto Srba veruje da je NATO kriv za gubitak Kosova.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Vsako govorjenje o 24. marcu je hudo nečastno, če ne pove, kaj se je dogajalo pred 24. marcem. Samo v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem je bilo ubitih 150.000 ljudi&lt;ref&gt;Napadi na Hrvaško in Bosno in Hercegovino so trajali od 1991 do 1995. Na Hrvaškem se je končala vojna z „Bliskom“ („Bljesak“) in „Nevihto“ („Oluja“), v BiH pa s prvim Natovim bombardiranjem srbskih položajev, kar je pripeljalo do sklenitve [[Daytonski sporazum|Daytonskega mirovnega sporazuma]] novembra 1995.&lt;/ref&gt;. Več kot dva milijona ljudi je bilo razseljenih in izgnanih. Samo v Sarajevu je bilo z okoliških hribov zaradi srbskih granat ubitih več kot 10.000 civilistov, vključno z več kot 1000 otroki. [[Bahmut]] je zdaj videti tako, kot je bil [[Vukovar]] leta 1991!&lt;br&gt;
Tega nikakor ne smemo ločevati od 24. marca. Kajti če se loči, se izkaže, da je bila ena čudovita, demokratična, svobodoljubna država kar na lepem zasuta z bombami zavezništva [[NATO]]. [[Varnostni svet ZN|Varnostni svet]] je leta 1998 sprejel tri opozorilne izjave, v katerih je [[Slobodan Milošević|Miloševićevo]] [[Srbija|Srbijo]] obtožil razbojniškega vedenja in zahteval konec surovega nasilja nad [[Kosovo|kosovskimi]] [[Albanci]].&lt;br&gt;
Ponudili so nam podpis sporazuma, po katerem bi Kosovo trdno ostalo znotraj Srbije, z naslednjimi obveznostmi: Konec terorja nad Albanci, začasen vstop Nata na ozemlje Kosova, razorožitev OVK in vzpostavitev reda. Milošević je dejal, da je treba mirovni sporazum zavrniti. Izzvati bi morali NATO, da bi metal bombe na Srbijo, da se bomo lahko znebili Kosova, krivdo pa prevalili na Američane in Zahod, da se bo v Srbiji prebudilo protiameriško razpoloženje in se bomo lahko obrnili v objem Rusije in Belorusije. Danes živimo Miloševićevo mračno prerokbo: 90 odstotkov Srbov verjame, da je za izgubo Kosova kriv NATO.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== „Realpolitik“ v zvezi s Kosovim ===
Drašković je prvi med srbskimi politiki nedvoumno izjavil, da je Srbija od leta 1999 izgubila Kosovo in da morajo Srbi sprejeti to kruto resničnost; predsedniku Vučiću pa svetuje, naj bo srbski [[Charles de Gaulle|De Gaulle]]; to je bil francoski predsednik, ki je končal dolgoletno vojno v [[Alžirija|Alžiriji]] s tem, da je nekdanji francoski koloniji priznal samostojnost v prepričanju, da nima smisla žrtvovati človeška življenja za izgubljeno deželo.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://martinkramer.org/wp-content/uploads/2025/09/leave-algeria.pdf|title= French Withdrawal from Algeria (1962)|publisher=Martin Kramer|author=|place=|language=en|date=|accessdate=20. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

Vuk je nadalje izjavil, da je Kosovo kruta resničnost, ki jo morajo sprejeti tako Srbi kot Srbija. Spomnil je na dejstvo, da je Varnostni svet Združenih narodov z resolucijo iz leta 1999 izgnal Srbijo s Kosova s soglasjem [[Rusija|Rusije]] in vzdržanostjo [[Kitajska|Kitajske]].
{|
|-
! Drashkoviç: „Kosova është e humbur për Serbinë“&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://abcnews.al/vuk-drashkovic-kosova-eshte-e-humbur-per-serbine-eshte-realitet/|title=Vuk Drashkoviç: Kosova është e humbur për Serbinë, është realitet!|publisher=Abc News|author=|place=|language=sq|date=26. september 2019|accessdate=20. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Draškovič: Kosovo je za Srbijo izgubljeno
|-
| &lt;blockquote&gt; Vuk Drashkoviç lë të kuptohet se është i pakuptueshëm angazhimi i tanishëm i Moskës dhe Pekinit zyrtar për gjoja mbrojtjen e sovranitetit serb mbi Kosovën për shkak se, thotë ai, për heqjen e tij ata dhanë kontribut të rëndësishëm: ‘Cili është qëllimi i kësaj politike që populli serb këtu të mbahet në një hipnozë, në një bindje të rrejshme se Kosova është edhe më tej krahinë autonome e Serbisë? Pra, Kosova është e humbur. Ky është realiteti.’ &lt;br&gt;
Politikani dhe shkrimtari Drashkoviç çmon se pavarësisht kësaj, nuk është humbur populli serb në Kosovë, thesari kulturor, kishat, manastiret për ruajtjen dhe mbrojtjen e të cilave duhet të angazhohet shteti serb, por tërheq vërejtjen nd të bëhet vetëm në një bashkëpunim me Evropën dhe Amerikën, por edhe me një marrëveshje të sinqertë me shqiptarët në Kosovë.
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Vuk Draškovič namiguje, da je trenutna uradna vpletenost Moskve in Pekinga za domnevno zaščito srbske suverenosti nad Kosovim nerazumljiva, saj sta, kot pravi, (ravno onadva) pomembno prispevala k njeni odstranitvi: »Kaj je namen te politike, da se srbsko ljudstvo tukaj drži v hipnozi, v lažnem prepričanju, da je Kosovo še vedno avtonomna pokrajina Srbije? Resničnost je marveč taka, da je Kosovo izgubljeno.«&lt;br&gt;
Politik in pisatelj Drašković meni, da kljub temu srbsko ljudstvo na Kosovem ni izgubljeno; srbska država se mora zavezati za ohranjevanje kulturnih zakladov, cerkva in samostanov, vendar je to mogoče storiti le v sodelovanju z Evropo in Ameriko, pa tudi z iskrenim dogovarjanjem z Albanci na Kosovem.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Razpad Jugoslavije ===
Drašković z žalostjo ugotavlja, da se je „mogočna država od Alp do Ohrida, od Triglava do Vardarja“ — kjer so že bili &quot;vsi Srbi v eni državi&quot; —razpadla na najbolj surov način v sovaštvu in krvi ter meni, da so za to najbolj odgovorni Srbi, ki so se iz nekdanje žrtve prelevili v sedanje rablje in krvnike, ko so hoteli iz njenih razbitin ustvariti &quot;Dušanovo cesarstvo&quot;:
{|
|-
! Srbi će biti smatrani najodgovornijim&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.nezavisne.com/novosti/intervju/Vuk-Draskovic-Srbi-su-izgubili-oreol-zrtve/41261|title=Vuk Drašković: Srbi su izgubili oreol žrtve|publisher=Dnevne nezavisne novine|author=Dejan Šajinović|place=Banja Luka|language=sr|date=25. maj 2026|accessdate=25. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Srbe bodo imeli za najodgovornejše
|-
| &lt;blockquote&gt;&quot;Srbi će kao najveći narod i kao narod koji je stvorio Jugoslaviju biti smatrani najodgovornijim što nisu učinili više da se spriječi raspad Jugoslavije.&quot;&lt;br&gt;
&quot;Žao mi je bilo Jugoslavije, ali mi je iznad svega bilo žao što se narod žrtva genocida u Drugom svetskom ratu upreže u jedno krvavo kolo u kojem će izgubiti oreol svete žrtve i u mnogo čemu se izjednačiti sa dželatima.&quot;
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;„[[Srbi]], kot največji narod in kot narod, ki je ustvaril [[Jugoslavija|Jugoslavijo]], bodo veljali za najbolj odgovorne, ker niso storili več, da bi preprečili [[razpad Jugoslavije]].“&lt;br&gt;
„Žal mi je bilo za Jugoslavijo; predvsem pa mi je bilo žal, da so bili ljudje, ki so bili žrtve [[genocid|ljudomora]] v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], vpreženi v krvavo [[kolo (ples)|kolo]], v katerem bodo izgubili avreolo svete žrtve in se bodo v marsičem izenačili s krvniki.“
&lt;/blockquote&gt;
|}

== Navedki ==
{{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}}
{{navedek|''„Postao sam meta neprijatelja, a i većine „prijatelja“. Najveći moj greh je što nikoga i nikada nisam obmanjivao i što sam verovao u ljude. Proživljeno iskustvo potvrđuje da je vera u ljude, kako je govorio Seneka, najopasnija vera, i da je koplje prijatelja često otrovnije od koplja neprijatelja.“''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vikentije-prodanov|title= Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci|publisher=Biljana Dimčić|author=Biljana Dimčić|place=Banjaluka|language=sr|date=18. junij 2025|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;br&gt;„ Postal sem tarča sovražnikov, pa tudi večine &quot;prijateljev&quot;. Moj največji greh je, da nisem nikoli nikogar varal in da sem verjel v ljudi. Življenjske izkušnje potrjujejo, da je vera v ljudi, kot je rekel Seneka, najnevarnejša vera in da je sulica prijatelja pogosto bolj strupena kot sulica sovražnika.“}}
{{navedek|''„Bogastvo je, naravno, zdravi poriv, ali samo dotle dok je ono u čovekovoj službi, a teška bolest kad novac i stvari zagospodare ljudima.“''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„ Bogastvo je seveda zdrav nagon, a le dokler je v službi človeka; a huda bolezen, kadar denar in stvari zagospodarijo nad ljudmi.}}

== Glej tudi ==
* [[seznam srbskih politikov]]
* [[seznam srbskih pisateljev]]
* [[Razpad Jugoslavije]]
* [[Svetosavje]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}
=== Spleti ===
;{{ikona sr}}
*[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија]
*[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online]
*[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih]
*[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer]
;{{ikona hr}}
*[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija]
*[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva]
;{{ikona bs}}
*[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru]
;{{ikona en}}
*[https://pantheon.world/profile/person/Vuk_Dra%C5%A1kovi%C4%87 Vuk Drašković Biography | Pantheon]
=== Videi ===
*[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir]
*[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić]
*[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: &quot;PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!&quot; Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV]

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1946]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Srbski pravniki]]
[[Kategorija:Srbski novinarji]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski politiki]]
[[Kategorija:Srbski publicisti]]
[[Kategorija:Srbski uredniki]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Oporečniki]]
[[Kategorija:Srbski monarhisti]]
[[Kategorija:Pacifisti]]</text>
      <sha1>38vyksh5dmt1s41t0jqjg9nle4f5rhn</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688377</id>
      <parentid>6688376</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T08:34:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6688377</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="92617" sha1="nukb6ac6erfw0vgw7iv4k0xxanpwnbc" xml:space="preserve">{{v delu}}

{{ton}}
{{Infobox officeholder
| name             = Vuk Drašković
| native_name      = {{No bold|Вук Драшковић}}
| native_name_lang = sr
| image            = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg
| caption          = Drašković leta 2010
| office1          = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]]
| term_start1      = [[5. junij]] [[2006]]
| term_end1        = [[16. maj]] [[2007]]
| prime_minister1  = [[Vojislav Koštunica]]
| predecessor1     = položaj odpravljen
| successor1       = [[Vuk Jeremić]]
| office2          = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] 
| term_start2      = [[3. marec]] [[2004]]
| term_end2        = [[5. junij]] [[2006]]
| prime_minister2  = [[Svetozar Marović]]
| predecessor2     = [[Goran Svilanović]]
| successor2       = položaj odpravljen
| office3          = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]]
| term_start3      = [[18. januar]] [[1999]]
| term_end3        = [[28. april]] [[1999]]
| prime_minister3  = [[Momir Bulatović]]
| birth_date       = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}}
| birth_place      = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]]
| death_date       =
| death_place      = 
| spouse           = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}}
| signature        = Vuk Drašković signature.png
| party            = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes)
| relations        = 
| children         = 
| alma_mater       = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]]
| occupation       = [[politik]]
| profession       = [[pisatelj]] 
}}

'''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pravnik]], [[pisatelj]] in [[politik]].

Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}&lt;/ref&gt; Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja &quot;Srbskega obnovitvenega gibanja&quot; (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik vlade Jugoslavije|podpredsednik Jugoslavije]] v vojnem času leta 1999 in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007.

Drašković je tudi plodovit pisatelj in je objavil 25 knjig.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Mladost, izobrazba, oporečništvo ===
[[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]&lt;/center&gt;

Drašković se je rodil v obmejni vasici [[Međa, Žitište|Međa]]&lt;ref&gt;Međa ({{lang-de|Pardan}}; {{lang-hu|Párdány}}; {{lang-ro|Meda, Pardani}}) je obmejna vasica med Jugoslavijo in Romunijo z okrog 2000 prebivalci; do prihoda &quot;kolonistov&quot; 1946 je to bila vas z nemškimi avtohtonimi katoličani, ki so jih s silo segnali po vojvodinskih taboriščih Titovi komunisti brez kakršnihkoli človekovih pravic, celo brez osebnih izkaznic.&lt;/ref&gt; v [[Banat]]u v družini partizanskih priseljencev iz vzhodne Hercegovine v &quot;vlaku brez voznega reda&quot; v &quot;Osmi ofenzivi&quot;, ki so se naselili v hiše po vojni iz njihovih domov pregnanih domorodnih Nemcev (&quot;Banatskih Švabov&quot; — &quot;Donauschwaben&quot;). S tem povojnim [[genocid|ljudomorom]] nad neoboroženimi Banatskimi [[Nemci]], ki jim je bilo odvzeto premoženje in so bili pregnani v uničevalna taborišča širom [[Vojvodina|Vojvodine]], naj bi [[komunizem]] „pravično“ kaznoval [[nacizem|nacistične]] vojne zločine; pravzaprav se je na ta način usoda s &quot;Švabi&quot; kar dvakrat kruto poigrala, saj so neprostovoljno bili vpleteni že v krvave vojne pohode, od koder se mnogi niso vrnili.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.regionalgeschichte.net/bibliothek/aufsaetze/arnold-konstantin/arnold-konstantin-heimatbuecher-der-donauschwaben-quellen-zur-erforschung-einer-erinnerungsgemeinschaft/22-von-der-teilung-des-banats-bis-zum-ende-des-zweiten-weltkriegs.html|title=Von der Teilung des Banats bis zum Ende des Zweiten Weltkriegs|publisher=regionalgeschichte.net|author=Arnold Konstantin|place=|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.donauschwaben.at/donauschwaebische%20landsmannschaft%20in%20kaernten.html|title= Donauschwäbische Arbeitsgemeinschaft in Österreich (DAG)|publisher=donauschwaben.at|author=Helmut Prokopp|place=Celovec|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}&lt;/ref&gt; 

Nekateri poštenjaki niso mogli prenašati očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje vrnili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito domovino. Tako se je mali Volkec rodil in odraščal v hiši, ki so jo zgradili drugi in njegova babica kot do srži poštena Hercegovka ni mogla mirno spati v hiši, od koder so izgnali njene prave lastnike; od sina je tako dolgo moledovala, da je končno dosegla preselitev nazaj v Hercegovino, kjer pa je številno družino dočakala poleg trdega dela še huda revščina in stanovanjska stiska, saj se jih je šest otrok stiskalo v eni sobi, a dva brata sta Vuku umrla še čisto mala. Ko je začel hoditi v osnovno šolo, je vsak dan pešačil v eno smer 12 km; naloge je delal zvečer pri petrolejki, učil pa se je me med pašo živine po vaških travnikih.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}&lt;/ref&gt;Poleg tega se Vukov oče, ki je bil visok partizanski oficir v JLA, ni preveč znašel na velikem posestvu. Ker v tej povojni zmedi ustvarjanja komunističnega raja datuma njegovega rojstva niso zapisali in torej ni znan, je njegov oče kot novojugoslovanski &quot;vernik&quot; kot datum rojstva dal vpisati kar 29. november. 29. novembra 1943 je bilo v [[Bosna|bosenskem]] [[Jajce (mesto)|Jajcu]] II. zasedanje AVNOJA in s tem ustanovitev &quot;Nove Jugoslavije&quot; v nasprotju s &quot;Staro Jugoslavijo&quot;, kot so poimenovali prejšnjo kraljevinsko Jugoslavijo. Na ta način je v &quot;Titovi Jugoslaviji&quot; postal 29. november zapovedan državni praznik z dvama delaprostima dnevoma. 

Ko je bil Vuk star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.&lt;ref name=&quot;Borden&quot;&gt;{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War &amp; Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt; Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova — Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere — Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati oziroma polsestrami.&lt;ref name=&quot;Borden&quot; /&gt; Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino v očetov rojstni kraj, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlja]]&lt;ref&gt;Vasica Slivlja leži kakih 5 km JJV od hriba Vilovica, ki je visok 1608 m, in je imela 2013 le 30 prebivalcev, vsi Srbi. Tam blizu Vilovice je tudi [[Jelenovo]], rojstna vas glavnega junaka romana &quot;Monah Hokaj&quot;, ki je bil Vukov znanec in prijatelj. Jelenovo je tako malo naselje, da ga ni na nobenem zemljevidu in ima le nekaj hiš, prebivalcev pa danes verjetno nič.&lt;/ref&gt;. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].&lt;ref name=&quot;Borden&quot; /&gt; Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč &quot;tradicionalno utesnjeno in utesnjujoče&quot;, zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v &quot;bolj odprti in napredni&quot; Beograd.

Drašković se je v Beogradu z ženo Danico družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh.

1968 je Drašković skupaj z [[Aleksandar Vučić|Vučićem]] sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah]], ki so se iz Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot;&gt;{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}&lt;/ref&gt; Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}&lt;/ref&gt; Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in je nato vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov]].&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot;&gt;{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&amp;pg=PA1995}}&lt;/ref&gt;

Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].&lt;ref&gt;{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt; Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je — morda zaradi pomanjkljivega znanja angleščine — poslal poročilo o nekem konfliktu med sosednjima državama — konkretno o napadu [[Rodezija|Rodezije]] na [[Mozambik]] —, o katerem se je v diplomatskih krogih morebiti kaj šušljalo, vendar spopada v resnici ni bilo; prišlo je skoraj do diplomatskega spora. Razmere so pač bile po afiško zmedene, saj je takrat potekala tudi surova Rodezijska [[državljanska vojna]]&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]], kjer je postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt; Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mika Špiljaka.

=== Pisateljevanje ===
Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani Srbi, ki so pri življenju pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“ — medtem ko istočasno komunizem ni poznal nobene milosti in je razglašal nepomirljivo sovraštvo do &quot;razrednih sovražnikov&quot;.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt; Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]]. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so &quot;nove-stare&quot; ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in nenazadnje v slovenskem Bohinju bivajoči Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Takšno objokovanje lastnega naroda, ki da je stalno, od vseh in povsod ogrožen, je tudi prek [[Memorandum SANU|Memoranduma SANU]] 1986, nadalje prek škandaloznih časopisnih člankov in TV poročil in romanov z nacionalistično vsebino ustvarjalo nove spore ter privedlo do vrelišča v [[Razpad Jugoslavije|Razpadanju Jugoslavije. Tisti memorandum omenja tudi Vuk v svoji knjigi &quot;Monah Hokaj. Istega leta se je njegov junak po materi Črnogorec Simon Olujić — poznejši sarajevski ostrostrelec - spoznal na Baščaršiji s svojo izvoljenko, s katero je le enkrat prenočil. V tistem skrivnostnem memorandumu — &quot;ki so ga držali v tajnosti, da bi deloval toliko bolj uničujoče, ko se bo za njegovo vsebino zvedelo&quot; — pa je med drugim zapisano, &quot;da je Jugoslavija srbska grobnica&quot; in da jo je zato za vsako ceno treba razbiti.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.scribd.com/document/789279602/Vuk-Dra%C5%A1kovi%C4%87-Monah-Hokaj|title=Vuk Drašković Monah Hokaj|publisher=scribd.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=3. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

Partija je Vukovo knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je kljub temu še v angleškem prevodu.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}&lt;/ref&gt; Sam pisatelj opisuje, kako se je v zvezi s svojo zgodbo v romanu odpravil v [[Trst]] — kjer se je iz oči v oči srečal s pravim ustašem-klavcem Hamdijem. V knjigi in v filmu se tako prepletata resničnost in domišljija; pravi, da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil kmalu po tem srečanju, še preden je dobil v roke Vukovo darilo — njegovo knjigo &quot;Nož&quot; s posvetilom.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
 
Njegova romana ''Molitev 1–2 (&quot;Molitva'' 1985) in ''Ruski konzul'' (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389 in ga med drugim nahajamo tudi na več mestih v knjigi iz leta 1970, kjer se opisujejo &quot;stradanja srpskog naroda&quot; (&quot;trpljenja srbskega ljudstva&quot;).&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}&lt;/ref&gt; 

Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnava zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]] in takorekoč njegovo rehabilitacijo.&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

Drašković je 2020 izdal svoj roman ''„Bolje grob nego rob!“ („Boljše grob kot suženj!“)'' — ki je pravzaprav nadaljevanje njegovega romana ''„Aleksandar od Jugoslavije“ („Aleksander Jugoslovanski“)''.  Sam pisatelj je svoj zgodovinski roman predstavil takole:  
{|
|-
! »Bolje grob nego rob!«&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/3506855/vuk-draskovic-objavljuje-knjigu-junaci-novog-romana-hitler-valter-i-knez-pavle?utm_source=kurir&amp;utm_medium=single_dontmiss&amp;utm_campaign=adria_internal|title=VUK DRAŠKOVIĆ OBJAVLJUJE KNJIGU »Bolje grob nego rob!«: Junaci novog romana Hitler, Valter i knez Pavle!|publisher=kurir.rs|author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2020|accessdate=24. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! »Boljše grob kot suženj!«
|-
| &lt;blockquote&gt;„Kralj Aleksandar je ubijen u Marselju 9. oktobra 1934, a država koju je on stvorio ubijena je u Beogradu 27. marta 1941. Poklič ’Bolje grob nego rob!’ doneo je oboje: stotine hiljada grobova i milione robova. Tragedija pokrenuta toga dana još traje i ne nazire joj se kraj.“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;&quot;[[Kraljevina Jugoslavija|Kralj]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] je bil umorjen v [[Marseille|Marseillu]] 9. oktobra 1934; država pa, ki jo je ustvaril, je bila umorjena v [[Beograd]]u 27. marca 1941. Krik 'Bolje grob kot suženj!' je prinesel oboje: sto tisoče grobov in milijone sužnjev. Žaloigra, ki se je začela tistega dne, še vedno traja in ji ni videti konca.&quot;
&lt;/blockquote&gt;
|}

V poznejših letih je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi srbske zločine, kar pa mu je &quot;pridobilo&quot; celo krdelo sovražnikov, zlasti v vodstvu države Srbije in SPC. Ta pogumna resnicoljubnost je prižuborela do vrhunca v romanu ''&quot;Monah Hokaj&quot;'' (''&quot;[[Menih Hawkeye]]&quot;''; Laguna, Beograd 2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi spreminjajočih se okoliščin in novih spoznanj. V času „masovnega ludila“ osemdesetih let ga je grabila „jeza nad ustaši, ki so morili nič krive Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že „hudoval nad Srbi, ki so v 'njegovem' Gackem in drugod preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec obsodbe neusmiljenega divjaštva ter &quot;etničnega čiščenja&quot; pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je opisano v pretresljivem življenjepisnem romanu vrednem [[Aleksander Solženicin|Solženicinovega]] peresa ''&quot;Monah Hokaj&quot; („Menih Hawkeye“)''. Pisatelj kot iz rokava stresa celo vrsto nam znanih, še bolj pa nepoznanih imen svetovne književnosti, pri katerih se je navdihoval pri pisanju te korenite obsodbe nesmiselnega vojaškega uničevanja človeških življenj. Ta veriga imen samo pri pisanju tega romana kaže na pisateljevo omiko in razgledanost, ki ga je kot zavestnega pravoslavnega [[kristjani|kristjana]] v nasprotju z nekaterimi njegovimi znanimi sodobniki na književnem, političnem ali cerkvenem območju polagoma vedno bolj vodila k obsodbi militarizma ter k zavestnemu prizadevanju za medsebojno spravo, sožitje in miroljubno sodelovanje.
{|
|-
! Uzori su mu bili&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju - Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Vzorniki so mu bili
|-
| &lt;blockquote&gt; ''Za ovaj roman su Vas inspirisali Dostojevski, Tolstoj, Saramago. Kako su ovi pisci uticali na Vaš pristup pisanju i istraživanju dubokih društvenih i moralnih pitanja? ''&lt;br&gt;
„Inspirisale su me sudbine i postradanje stotina hiljada ljudi u državi u kojoj sam rođen, ljudi koji su, rekao bi Simon Olujić, bili žrtve i plijen „zlih okolnosti“. Uzori su mi i Dostojevski, i Tolstoj, i Saramago, i Njegoš, i Crnjanski, i Margaret Mičel, i Kafka, da ne nabrajam.“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; ''»Za ta roman so vas navdihnili Dostojevski, Tolstoj in Saramago. Kako so ti pisatelji vplivali na vaš pristop k pisanju in raziskovanju globokih družbenih in nravnih vprašanj?«''&lt;br&gt;
»Navdihnila me je usoda in trpljenje sto tisoč ljudi v državi, v kateri sem se rodil; ljudi, ki so bili, kot bi rekel Simon Olujić, žrtve in plen &quot;hudih okoliščin&quot;. Vzorniki so mi tudi [[Fjodor Dostojevski|Dostojevski]], [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Tolstoj]], [[José Saramago|Saramago]], [[Petar Petrović Njegoš|Njegoš]], [[Miloš Crnjanski|Crnjanski]], [[Margaret Mitchell|Mitchell]] in [[Franz Kafka|Kafka]]… da ne naštevam.«
&lt;/blockquote&gt;
|}
V tem romanu ostrosrelec &quot;Hokaj&quot; — nekdanji profesor [[Simon Olujić]] — doma iz vasice z 20 hišami [[Jelenovo]] blizu vasi Draškovićevih prednikov Slivlja a po materi [[Črnogorci|Črnogorec]]&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.scribd.com/document/789279602/Vuk-Dra%C5%A1kovi%C4%87-Monah-Hokaj|title=Vuk Drašković Monah Hokaj|publisher=scribd.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=3. junij 2026}}&lt;/ref&gt; — kateremu je Udba preprečila odhod v &quot;sovražno Ameriko&quot; za predavatelja ter ga prek zapora &quot;prevzgojila&quot; v fanatičnega srbskega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na &quot;Špičasti steni&quot; (vidikovac &quot;Špičasta stijena&quot;)&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://starigrad.ba/otkriveno-spomen-obiljezje-na-spicastoj-stijeni/|title=Otkriveno spomen obilježje na Špicastoj stijeni|publisher=Općina Stari Grad Sarajevo|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=11. maj 2015|accessdate=26. maj 2026}}&lt;/ref&gt;niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]] — simbol Sarajeva ter jugoslovanskega &quot;bratstva in enotnosti&quot;.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/beograd/4422402/sebilj-cesma-spaja-tri-grada|title=Sebilj česma spaja tri grada. Simbol neobične arhitekture i dizajna spaja tri grada, Sarajevo, Novi Pazar i Beograd.
|publisher=Kurir.rs|author=A. K.|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2024|accessdate=2. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://putnikofer.hr/mjesta/sebilj-sarajevo/|title=Sebilj u Sarajevu: Najpoznatiji simbol Baščaršije. Turisti obožavaju ovo mjesto u Sarajevu koje izgledom podsjeća na kiosk, ali to nije: kažu da voda s ove česme ima tajanstvenu moć|publisher=putnikofer.hr|author=Ivana Vašarević|place=Sarajevo|language=hr|date=8. december 2025|accessdate=2. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.cesma.ba/cesma-sebilj/|title=Česma Sebilj|publisher=Česma.ba|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=|accessdate=2. junij 2026}}&lt;/ref&gt;. Ko je mati padla na tla, se je sin jokajoč zgrudil nanjo, Hokaj pa je neusmiljeno ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz radijskega poročila zvedel, da je umoril svojo ženo Amro in njenega in svojega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

Odgovornost za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«&lt;ref&gt;»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«&lt;/ref&gt; ampak krivi Tisto ozadje, ki je ustvarjalo mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom« vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«.
{|
|-
! Njega su okolnosti učinile monstrumom&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Okoliščine so ga naredile za pošast
|-
| &lt;blockquote&gt; Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste &quot;tarče&quot;. Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne &quot;ustanove&quot;. Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile &quot;okoliščine&quot;: književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te &quot;okoliščine&quot; spreminjale v monstruma.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Politična kariera ===
[[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]&lt;/center&gt;

Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.&lt;ref name=&quot;Fischer&quot;&gt;{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&amp;pg=PA459}}&lt;/ref&gt; Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben &quot;poseben sklad&quot; &quot;za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi&quot;; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi &quot;osvobajali&quot; oziroma osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso niti dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].&lt;ref name=&quot;Mulaj139&quot;&gt;{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&amp;q=Vojislav&amp;pg=PA69|pages=139}}&lt;/ref&gt; Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).&lt;ref name=&quot;Fischer&quot; /&gt; Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk
|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}&lt;/ref&gt;; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).&lt;ref name=&quot;Fischer&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&amp;pg=PR19}}&lt;/ref&gt;

26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi &quot;prostovoljci&quot; pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: &quot;Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje.&quot;&lt;ref&gt;Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}&lt;/ref&gt;Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov &quot;obremenjenih s srbskim poreklom&quot; in da &quot;bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi&quot;.&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije &quot;istočnog pitanja&quot; u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}&lt;/ref&gt; Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}&lt;/ref&gt; Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto.

==== Izid volitev v Srbiji 1990 &lt;ref&gt;{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko&lt;/ref&gt; ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; font-size:95%; width:100%&quot;
|-
! width=&quot;12&quot;|Zap.št.
! width=&quot;23&quot;|Kandidat
! width=&quot;18%&quot;|Emblem
! width=&quot;24%&quot;|Stranka
! width=&quot;14%&quot;| Glasov
! width=&quot;14%&quot;| %
|- valign=&quot;top&quot;
| 1
| '''[[Slobodan Milošević]]'''&lt;br&gt;[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]]
| [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]]
| Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije)
| 3.285.799 
| 67,71
|- valign=&quot;top&quot;
| 2
| '''[[Vuk Drašković]]'''&lt;br&gt;[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]]
| [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]]
| Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) 
| 824.674
| 16,99
|- valign=&quot;top&quot;
| 3
| '''[[Ivan Đurić]]'''&lt;br&gt;Иван Ђурић
| [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]]
| СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI)
| 277.398 
| 5,72
|- valign=&quot;top&quot;
| 4
| '''[[Sulejman Ugljanin]]'''&lt;br&gt;Сулејман Угљанин
| [[File:Sandzak region map.png|70px]]
| Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije)
| 109.459 
| 2,26
|- valign=&quot;top&quot;
| 5
| '''[[Vojislav Šešelj]]'''&lt;br&gt;[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]]
| [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]]
| Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)&lt;ref&gt;Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)&lt;/ref&gt;
| 96.277 
| 1,98
|}

==== Demonstracije 9. marca ====
[[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]&lt;/center&gt;

Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.&lt;ref&gt;{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&amp;mm=03&amp;dd=09&amp;nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}&lt;/ref&gt;

Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom &quot;Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo&quot;. Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s  huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. 
Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel, &quot;da ne bude krvi&quot; (&quot;da ne bo krvi&quot;); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih:&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;:
{|
|-
! Patrijarh Pavle traži razilazak&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&amp;mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&amp;ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Patriarh Pavel zahteva razhod
|-
| &lt;blockquote&gt; Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!).
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!).
&lt;/blockquote&gt;
|}
Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za zveličanje svoje duše&lt;ref&gt;Nagovor je končal namreč z besedami: &quot;Rekoh i spasoh svoju dušu&quot; (&quot;Rekel sem in zveličal svojo dušo&quot;). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa ni bil poziv v redu, saj se je nesrečna bratomorna vojna začela in se odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je na oblasti ostal Miloševićev režim, ki se je celo desetletje hranil z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil možen nekak dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Kakršnikoli so že bili Miloševićevi nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).&lt;/ref&gt; — se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;

Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]].&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek &quot;Car ulic&quot;.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot;&gt;{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&amp;pg=PA55}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}&lt;/ref&gt;Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;

=== V opoziciji in v vladi ===
Leta 1990 je ustanovil Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove SPO), ki je bil na čelu vseh protivladnih protestov: &quot;devetega marca 1991, Vidovdanske skupščine 1992, junijskih demonstracij 1993, trimesečnih demonstracij 1996 in 1997, aprilskega shoda 2000 in oktobrske ljudske vstaje 2000 — ki je privedla do padca Miloševićeve vojno-usmerjene vladavine —, pa tudi mnogih drugih.&quot;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}&lt;/ref&gt;

Čeprav je bil Drašković nacionalist in je bil udeležen pri hujskanju hrvaških Srbov k uporu zoper domnevno &quot;[[Franjo Tuđman|Tuđmanovo]] hegemonijo nad tamkajšnjimi Srbi&quot;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hrvatska-povijest.hr/povijesne-kontroverze-franjo-tudman-banovina-hrvatska-herceg-bosna-i-bosanska-posavina/|title=POVIJESNE KONTROVERZE – Franjo Tuđman, Banovina Hrvatska, Herceg-Bosna i Bosanska Posavina|publisher=Hrvatska povijest.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. junij 2024|accessdate=25. maj 2026}}&lt;/ref&gt;, se je kot književnik ter razgledan [[akademik]] ter izobraženec z izostrenim čutom za pravičnost vedno bolj nagibal k pogovorom in sožitju ter zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili in skrajnimi desničarji tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“&lt;ref&gt;V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; V zvezi s tem je značilna njegova iskrenost: &quot;Nisem želel razpada Jugoslavije, a nisem niti nedolžen&quot;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=20. september 2022|accessdate=25. maj 2026}}&lt;/ref&gt;. 

Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]]) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je preudarno vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.&lt;ref&gt;Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}&lt;/ref&gt;

Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] &quot;Giška&quot; in [[Branislav Matić]] &quot;Beli&quot;. Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; 
Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, saj je podpiral tudi nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in SANU; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so nepristranski opazovalci Draškoviću očitali, da je tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.&lt;ref&gt;{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|url=https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=[https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse/page/472 473]–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}&lt;/ref&gt;

==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ====
Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990 ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}&lt;/ref&gt;

V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množičnega norenja (masovno ludilo), ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile cele množice kot zasanjane v stoletni mit samopomilovanja, samoogrožanja in samoobčudovanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično. Ne misleč na krščansko dolžnost odpuščanja in sprave, naj bi po tej logiki imel &quot;nebeski narod&quot; vso pravico in dolžnost do maščevanja, kajti &quot;Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi&quot;: 
{|
|-
! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher=&quot;Pravoslavlje&quot; — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}&lt;/ref&gt;
! Ali so Srbi oropali kako cerkev?
|-
| &lt;blockquote&gt;Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi &quot;prijatelji&quot; i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali!'' 
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi &quot;prijatelji&quot; in sovražniki oropali, ''ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so nas ropali!''
&lt;/blockquote&gt;
|}

Da [[Srbi|srbski]] [[četniki]] in druge vojaške skupine le niso med drugo svetovno vojno bili taka nedolžne ovčke in samo žrtve, kot se med njimi celo dobronamerni še danes predstavljajo sebi in svetu, govorijo neizpodbitna dejstva. Že na začetku Druge svetovne vojne so se Srbi začeli maščevati za ustaške poboje; med drugim so samo v [[Kulen Vakuf|Kulen Vakufu]] že 1941 pobili dvatisoč Hrvatov in muslimanov.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/teme/2019/5/5/u-kulen-vakufu-ustanici-1941-godine-pobili-2000-muslimana-i-hrvata|title=U Kulen Vakufu ustanici 1941. godine pobili 2.000 muslimana i Hrvata. Drugi svjetski rat|publisher=Al Jazeera|author=Jasmin Agić|place=Sarajevo|language=bs|date=5. maj 2019|accessdate=4. junij 2026}}&lt;/ref&gt; Zanikanje lastnih zločinov pa kaj lahko vodi v hujskanje k novim maščevalnim ukrepom. V javnost je prišlo njihovo ravnanje, ki priča, da tudi oni niso bili brez krivde, zlasti ob beatifikaciji [[Drinske mučenke|Drinskih mučenk]] v [[Sarajevo|Sarajevu]], ki je v [[Srbija|Srbiji]] javnost skoraj ni opazila in najbrž niti Drašković ne, ker bi sicer zadevo v svoji starosti gotovo omenil morebiti celo v knjižni obliki. Takrat so med drugim njihovo cerkvico in dom na Palah četniki oropali in zažgali, ter je vodili po slabem vremenu vse do [[Goražde|Goražda]]. Štiri nune, ki so pred pijanimi četniki poskakale skozi okna vojašnice, so se hudo poškodovale; kljub temu so jih oni pobili in vrgli njihova trupla v Drino. Tiste dni je bilo v reko vrženih okoli 8.000 ljudi. Po pričevanju domačina duhovnika [[Anto Baković|Anta Bakovića]] so to bila trupla pobitih muslimanov, pa tudi katoličanov, ki so jih vrgli v mrzlo Drino ter so priplavala do Kalemegdana, kjer jih je srbska propaganda razglašala za ustaške žrtve.&lt;ref name=&quot;#1&quot;&gt;{{navedi knjigo|author=Ante Baković|title=''Drinske mučenice''|page=38}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt; A. Baković: Drinske mučenice 38-40; poglavja: ''Leševi u šipražju, Kamo ih je Drina odnijela? Leševi ne govore''&lt;/ref&gt; 

Srbska javnost pa je tako ostala v prepričanju o nedolžnosti &quot;svetega srbskega naroda&quot; ne le med Drugo svetovno vojno, — kot med drugimi tudi  takratni sotrpin slovenski pisatelj [[Franc Ksaver Meško|Meško]], ki mu je prav slovenski četnik Milko rešil življenje, nunam pa ne — ampak tudi med Razpadom Jugoslavije; kopreno s takorekoč tabu teme o tovrstnih hudodelstvih je začel snemati z zgodovinske pozabe ravno Vuk Drašković v zrelih letih svojega pisateljevanja. V začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem; že v predvolilni kampanji 1990 je med drugim dejal, da je Bosna kot tigrova koža, ki se ne sme deliti in da je treba reševati sporna vprašanja s pogovori in dogovori, kar je v tisti evforiji naletelo na gluha ušesa. Prav z namenom razbijanja večnacionalne republike so iz Srbije potovala tisočera pisma, ki so hujskala k vstaji in so s pomočjo JLA tudi sprožila plaz, ki ga je ustavilo šele Natovo bombardiranje 1995. 

Leta 1993 sta bila Vuk z ženo [[Danica Drašković|Danico Drašković]] po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.&lt;ref&gt;{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}&lt;/ref&gt;
Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ (&quot;Skupaj&quot;) z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;

==== Pisatelj tudi v politiki hodi svoja pota ====
Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali.

Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.&lt;ref&gt;[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.&lt;/ref&gt; Premier [[Momir Bulatović]] pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk
|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

=== Napadi ===
==== Atentati pod Slobom ====
V obračunavanju z Miloševićevo&lt;ref&gt;Slobodana Miloševića so zlasti njegovi somišljeniki imenovali &quot;od milja&quot; z njegovim skrajšanim imenom kar &quot;Slobo&quot;&lt;/ref&gt; samovlado so ga  dvakrat prijeli: 9. marca 1991 in junija 1993, ko sta bila skupaj z ženo Danico obsojena na dva meseca zapora, kjer so z njima zelo grdo ravnali; njegovo ženo so takrat zasramovali z &quot;[[Alija Izetbegović|Alijino]] vlačugo&quot;; oba sta se namreč tokrat javno zavzela za muslimane v Vukovem Gackem, kjer so ene Srbi neusmiljeno pomorili, druge pa pregnali z njihovih starodavnih ognjišč. Izpuščena sta bila šele zaradi pritiska mednarodne javnosti in množičnih demonstracij v Srbiji.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

Na Draškovića je bilo izvedenih tudi več napadov in vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu neosvetljenega tovornjaka in avtomobila v kolono avtomobilov umorili štiri njegove tesne sodelavce, ki so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih — med njimi tudi Veselina Boškovića, brata njegove žene Danice&lt;ref&gt;&quot;Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska&quot; [The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today]. Telegraf (in Serbian). 3 October 2018. Retrieved 22 September 2023.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}&lt;/ref&gt; Ponovno je bil napaden 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte; morilec ga je tokrat &quot;samo&quot; obstrelil.&lt;ref&gt;{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}&lt;/ref&gt;Takratni predsednik SPO je bil takrat tako ranjen, da ni mogel voditi stranke v zadnjem boju proti Miloševićevemu režimu.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=26. avgust 2013|archivedate=8. april 2012|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563}}&lt;/ref&gt; in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.&lt;ref&gt;[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]&lt;/ref&gt; Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — &quot;stricev iz ozadja&quot; — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.&lt;ref&gt;{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}&lt;/ref&gt;

Preganjanja pa ni trpel le Draškovičev zakonski par, ampak tudi mnogi njuni somišljeniki. Zaradi protivojnih dejavnosti, nenehnega nasprotovanja vojni, obsojanja etničnega čiščenja in vojnih zločinov so neznani storilci pomorili številne člane SPO-ja, a več deset tisoč jih je izgubilo službo, kar je seveda posledično porazno vplivalo na slabše volivne izide.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

==== Pritiski pod &quot;Dobročiniteljem&quot; ====
Po zmagi [[Vojislav Šešelj|Šešljevega]] duhovnega sina [[Aleksandar Vučić|Vučića]]&lt;ref&gt;Slikarka [[Biljana Vilimon]] ga zaradi pretirane skrbi za splošno dobro in dušenja kakršnegakoli oporečništva, zlasti študentovskega, posmehljivo imenuje v svojih knjigi &quot;Dobročinitelj&quot;&lt;/ref&gt;na volitvah 2012 so se začeli stopnjevati napadi na oporečnike, zlasti na študente, ki protestirajo od 1. novembra 2025, od [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška v Novem Sadu]]. Tarča napadov je med drugimi postal tudi Vuk zaradi svojih izjav, ki so navadno podane v obliki zgodb in posredno ali neposredno podpirajo oporečnike. 

Za &quot;izdajalca&quot; in krivca vseh nesreč, ki pestijo Srbijo, ga pod vplivom medijev in uličnih čenč imajo celo berači. 2025 opisuje v svoji črtici ''&quot;Srečanje v Košutnjaku med revežem in &quot;izdajalcem&quot;.'' Glavni junak zgodbe je revež, s katerim se srečuje v belograjskem parku [[Košutnjak|Košutnjaku]], ki kljub temu, da ga ne pozna, o Vuku &quot;ve&quot; vse najslabše, čeprav Drašković praktično nima nobenega vpliva na oblast in njeno delovanje že skoraj od leta 2000. Ko ta od mraza se tresoči revež spozna, da je vse te izmišljotine pripovedoval samemu prizadetemu, je tako užaljen, da od njega noče sprejeti niti pomoči, ki mu jo le-ta v svoji človekoljubnosti ponuja.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/prica-vuka-draskovica-susret-u-kosutnjaku-jednog-siromaha-i-jednog-izdajnika/#google_vignette|title=Priča Vuka Draškovića: Susret u Košutnjaku jednog siromaha i jednog &quot;izdajnika&quot;|publisher=Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=27. december 2025|accessdate=22. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

Črtica ''„Ave, Marija!“'' pa ne govori o [[Sveta Marija|Devici Mariji]] — kot bi kdo na prvi pogled pomislil —, ampak o profesorki sociologije [[Marija Vasić|Mariji Vasić]] iz [[Novi Sad|Novega Sada]], ki je bila na temelju nezakonitega prisluškovanja skupaj s študenti ne le ujeta marca 2025, ampak je bil posnetek posredovan medijem in Udbi, „filijali tajnih službi režima u Kremlju koji sprovodi armagedon nad Ukrajinom, a u Rusiji obnavlja gulage, masovna ubistva i teror iz krvavih decenija svemoći KGB i Josifa Staljinaf“&lt;ref&gt;&quot;podružnici tajnih služb režima v Kremlju, ki izvaja Armagedon (=ljudomor, genocid) nad Ukrajino, a v Rusiji obnavlja gulage, množične umore in teror iz krvavih desetletij vsemogočnega KGB-ja in Josifa Stalina&quot;&lt;/ref&gt;, kot pravi pisatelj črtice in spomni, da je bil 1970. leta ravnatelj bolnišnice, ki so mu tudi podtaknili prisluškovalne naprave — a on je po srbsko preklinjal Tita in partijo —, na takratnem komunističnem sodišču oproščen; pod Vučićem pa so bile nezakonito prisluškovane osebe ne samo pozaprte in obsojene, ampak tudi javno osramočene. Zato je Marija Vasić začela gladovno stavnko, Vuk jo pa v povesti spodbuja: „Moraš živeti, Ave Marija!“&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/vuk-draskovic-ave-marija/|title=Lični stav Vuka Draškovića: Ave, Marija!|publisher= Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2025|accessdate=22. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

Da so pa pritiski na opozicijo nasploh vedno hujši, opozarja Drašković v poučnih črticah, v katerih brani svobodo govora in zlasti študente &quot;blokaderje&quot;, kot jim imenujejo režimski mediji in v tej oceni skorajda &quot;izrednega stanja&quot; ni osamljen; ne čudi, da tudi njega mediji stalno napadajo in črnijo. Čeprav že starec (rojen 1946) – se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih nedvosmiselno postavil na stran študentov za obrambo svobode, evropeizacije in demokracije zoper »srbski svet« in »putinizacijo Srbije«, ki je po njegovem mnenju »kopija izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}&lt;/ref&gt;. 

Danes, v soboto, 23. maja 2026, poteka v Beogradu protestni shod študentov prav zoper stalne žalitve, s katerimi njih in njihovo gibanje zasipljejo državni [[občilo|mediji]].  Eden izmed starejših protestnikov, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je izjavil:
{|
|-
! Pritisak na studente&lt;ref&gt;Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda  [[Saša Banjanac Lubej]]&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1|title=Študentski protest v Beogradu|publisher=RTV 365 |author=Saša Banjanac Lubej|place=Beograd|language=sl|date=23. maj 2025|accessdate=23. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Pritisk na študente
|-
| &lt;blockquote&gt; „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševića]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Po demokratičnih spremembah ===
[[File:Briefing 29 May 2000.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Nosilci demokratičnih sprememb v letu [[2000]].&lt;br&gt;&lt;small&gt;Stojijo od leve na desno: [[Zoran Đinđić]], [[Vojislav Koštunica]], [[Vuk Drašković]] in [[Grigorij Javlinski]]&lt;/small&gt;]]&lt;/center&gt;

Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za &quot;slabo politično potezo&quot;, preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja.

Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog.

Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat zadržala skrajno desničarske [[Vojislav Šešelj|Šešeljeve]] radikalce (SRS).

V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«&lt;ref&gt;{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}&lt;/ref&gt;

Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.&lt;ref&gt;[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.&lt;/ref&gt;

=== Zasebno življenje ===
Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se poročila 10. junija 1973, ko je Danica Bošković po tukajšnjih starodavnih navadah sprjela možev priimek.&lt;ref&gt;{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&amp;mm=11&amp;dd=14&amp;nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}&lt;/ref&gt;

Njun zakon je ostal brez otrok.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt; Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak &quot;ker jih Bog ni dal&quot; in se tolažita, da so podobno usodo preživljali tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Književna dela ===
{{colbegin}}
* ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981)
* ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981)
* ''Nož'' (1982)
* ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985)
* ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986)
* ''Odgovori'' (1987)
* ''Ruski konzul'' (1988)
* ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989)
* ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992)
* ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994)
* ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001)
* ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006)
* ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007)
* ''Doktor Aron'' (2009)
* ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012)
* ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013)
* ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015)
* ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) 
* ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016)
* ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017)
* ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018)
* ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020)
* ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022)
* ''Monah Hokaj'' (''„[[Menih Hawkeye]]“'' 2023)
* ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk
|title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић
|place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}&lt;/ref&gt;
{{colend}}

== Ocena ==
=== Največji srbski pisatelj ===
{|
|-
! Najveći živi spski pisac&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Največji živi srbski pisatelj
|-
| &lt;blockquote&gt; Po mnogima, najveći živi srpski pisac je Vuk Drašković. Čak i oni koji se sa njim politički duboko ne slažu smatraju ga za vrhunskog književnika. Sve što je ikada napisao, od tekstova u novinama do romana, nikoga nije ostavilo ravnodušnim.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Po mnenju mnogih je [[Vuk Drašković]] največji živeči srbski [[pisatelj]]. Tudi tisti, ki se z njim politično nikakor ne strinjajo, ga imajo za vrhunskega pisatelja. Vse, kar je kdaj napisal, od člankov v časopisih do romanov, ni nikogar pustilo ravnodušnega.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Dosledna nedoslednost === 
{|
|-
! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Od [[četniki|četniškega]] ’Noža’ do izdajalca [[Srbi|srbstva]]
|-
| &lt;blockquote&gt;''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.&lt;br&gt;Jedino u čemu je Drašković dosljedan njegova je nedosljednost podređena jednom cilju - da bude novi srpski mesija. Prošao je put od smjernog i vatrenog komunista do nabrijanog antikomunističkog disidenta i radikalnog nacionalista, &quot;borca&quot; za mir koji je slao svoje dragovoljce na Hrvatsku, žestokog protivnika Slobodana Miloševića (&quot;Milošević je najveći zlotvor srpskog naroda&quot;) do njegova aplogeta (&quot;Milošević je borac za mir&quot;) i bliskog suradnika (potpredsjednik srbijanske vlade) da bi sada, nakon svega, izigravao proeuropskog lidera koji je trošio mnogo energije kako bi pokušao spriječiti hrvatski put u EU te bruxelleskog &quot;messangera&quot; zaduženog da Srbima priopći najneugodnije novosti - neovisno Kosovo, neovisna Crna Gora, Mladić u Haagu... No, bio je i ostao ništa drugo nego velikosrpski nacionalist.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno pametne med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.&lt;br&gt;''Edino, v čemer je Drašković dosleden, je njegova nedoslednost'', podrejena enemu cilju - biti novi srbski mesija. Iz skromnega in zagrizenega komunista se je prelevil v zagretega protikomunističnega oporečnika in korenitega nacionalista, &quot;borca&quot; za mir, ki je svoje prostovoljce pošiljal na [[Hrvaška|Hrvaško]], ostrega nasprotnika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] (&quot;Milošević je največji zlikovec srbskega naroda&quot;) do njegovega zagovornika (&quot;Milošević je borec za mir&quot;) in tesnega sodelavca (namestnika predsednika srbske vlade); zdaj pa navsezadnje igra vlogo proevropskega voditelja, ki je porabil veliko energije za preprečitev hrvaške poti v [[EU]], in bruseljskega &quot;glasnika&quot;, ki ima nalogo, da [[Srbi|Srbom]] sporoči najbolj neprijetne novice - neodvisno [[Kosovo]], neodvisno [[Črna gora|Črno goro]], [[Ratko Mladić|Mladića]] v [[Haag]]u ... A bil je in ostaja nič drugega kot ''velikosrbski nacionalist''.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Spremenljivost stališč ===
Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi : ''„Lupus pilum mutat, non mentem.“  „Volk dlako menja, narave nikoli.“ ''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori — črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}&lt;/ref&gt; in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… — včasih pa kar z večimi hkrati.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica — komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

Pri svojih izjavah Vuk večkrat nima dlake na jeziku in je včasih za te prostore nepričakovano odkrit in odprt, kar pa žali bolj občutljiva ušesa, ki raje poslušajo samopomilovanje in samohvalo; zato si kmalu prisluži neprivlačne nadevke kot na primer: „Velesrb“ ali celo „NATO-v plačanec“; njegovo gibanje pa oblasti zmerjajo s „Srbskim gibanjem prevare“&lt;ref&gt;Njegova stranka se imenuje „Srpski pokret obnove“ (SPO), tj. „Srbsko gibanje obnove“; pisec članka pa njegovo stranko imenuje „Srpski pokret obmane“, tj. „Srbsko gibanje prevare.&lt;/ref&gt;.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.intermagazin.rs/evo-ko-je-vuk-draskovic-od-cetnika-i-velikog-srbina-do-nato-placenika-i-izdajnika/|title= ЕВО КО ЈЕ ВУК ДРАШКОВИЋ! Од ЧЕТНИКА и великог Србина, до НАТО плаћеника и издајника |publisher=intermagazin.rs|author= Илија Петровић |place=|language=sr|date=|accessdate=20. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

V tem, da je Vuk velikokrat spreminjal stališča — včasih pa izražaval hkrati nasprotujoča si mnenja — se strinjajo tako njegovi somišljeniki in privrženci, še bolj pa njegovi nasprotniki. Iz tega mnenja ne izvzemajo niti njegove soproge.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&amp;br=299&amp;cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković |publisher=magazin-tabloid.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Kosovo je povezano z Vukovarjem in Sarajevom ===
Vsakega 24. marca se v [[Srbija|Srbiji]] spominjajo grozljivega Natovega bombardiranja; o pravih vzrokih in medsebojni povezanosti je odkrito spregovoril takratni podpredsednik zvezne vlade [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]]:
{|
|-
! ''&quot;Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju&lt;br&gt;a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru&quot;''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru|title=Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo|place=|language=bs|date=27. marec 2023|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! ''&quot;Nečastno je govoriti o [[Nato|Natovih]] udarih na [[Srbija|Srbijo]]&lt;br&gt;a molčati o [[Sarajevo|Sarajevu]] in [[Vukovar]]ju&quot;''
|-
| &lt;blockquote&gt;Svaka priča o 24. martu je duboko nečasna ako se ne kaže šta je bilo pre 24. mata. Samo u Bosni i Hercegovini i u Hrvatskoj ubijeno je 150.000 ljudi. VIše od dva miliona ljudi je rasejano i proterano. Samo u Sarajevu sa okolnih brda od srpskih granata ubijeno je više od 10.000 civila, a među njima više od 1.000 dece. Onako kako sada izgleda Bahmut 91. je izgledao Vukovar!&lt;br&gt;
To se apsolutno ne sme odvojiti od 24. marta. jer ako se odvoji, onda ispada da je jedna divna, demokratska, slobodarska zemlja iz čista mira zasuta bombama NATO alijanse. Savet bezbednosti 1998. usvojio je tri upozaravajuće rezolucije kojom se Miloševićeva Srbija optužuje za razbojničko ponašanje i zahteva se prekid užasnog terora nad kosovskim Albancima. &lt;br&gt;
Nama je ponuđeno da potpišemo sporazum po kojemu je Kosovo ostajalo čvrsto u sastavu Srbije uz sledeće obaveze: Da se prekine teror nad Albancima, da NATO privremeno uđe na teritoriju Kosova, razoruža UČK i uspostavi red. Milošević je rekao da treba odbiti mirovni sporazum. Treba isprovocirati NATO da baci bombe na Srbiju, da se oslobodimo Kosova, a da krivicu prebacimo na Amerikance i zapad, da se probudi antiameričko raspoloženje u Srbiji i da se okrenemo zagrljaju Rusije i Belorusije. Danas živimo crno Miloševićevo proročanstvo: 90 odsto Srba veruje da je NATO kriv za gubitak Kosova.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Vsako govorjenje o 24. marcu je hudo nečastno, če ne pove, kaj se je dogajalo pred 24. marcem. Samo v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem je bilo ubitih 150.000 ljudi&lt;ref&gt;Napadi na Hrvaško in Bosno in Hercegovino so trajali od 1991 do 1995. Na Hrvaškem se je končala vojna z „Bliskom“ („Bljesak“) in „Nevihto“ („Oluja“), v BiH pa s prvim Natovim bombardiranjem srbskih položajev, kar je pripeljalo do sklenitve [[Daytonski sporazum|Daytonskega mirovnega sporazuma]] novembra 1995.&lt;/ref&gt;. Več kot dva milijona ljudi je bilo razseljenih in izgnanih. Samo v Sarajevu je bilo z okoliških hribov zaradi srbskih granat ubitih več kot 10.000 civilistov, vključno z več kot 1000 otroki. [[Bahmut]] je zdaj videti tako, kot je bil [[Vukovar]] leta 1991!&lt;br&gt;
Tega nikakor ne smemo ločevati od 24. marca. Kajti če se loči, se izkaže, da je bila ena čudovita, demokratična, svobodoljubna država kar na lepem zasuta z bombami zavezništva [[NATO]]. [[Varnostni svet ZN|Varnostni svet]] je leta 1998 sprejel tri opozorilne izjave, v katerih je [[Slobodan Milošević|Miloševićevo]] [[Srbija|Srbijo]] obtožil razbojniškega vedenja in zahteval konec surovega nasilja nad [[Kosovo|kosovskimi]] [[Albanci]].&lt;br&gt;
Ponudili so nam podpis sporazuma, po katerem bi Kosovo trdno ostalo znotraj Srbije, z naslednjimi obveznostmi: Konec terorja nad Albanci, začasen vstop Nata na ozemlje Kosova, razorožitev OVK in vzpostavitev reda. Milošević je dejal, da je treba mirovni sporazum zavrniti. Izzvati bi morali NATO, da bi metal bombe na Srbijo, da se bomo lahko znebili Kosova, krivdo pa prevalili na Američane in Zahod, da se bo v Srbiji prebudilo protiameriško razpoloženje in se bomo lahko obrnili v objem Rusije in Belorusije. Danes živimo Miloševićevo mračno prerokbo: 90 odstotkov Srbov verjame, da je za izgubo Kosova kriv NATO.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== „Realpolitik“ v zvezi s Kosovim ===
Drašković je prvi med srbskimi politiki nedvoumno izjavil, da je Srbija od leta 1999 izgubila Kosovo in da morajo Srbi sprejeti to kruto resničnost; predsedniku Vučiću pa svetuje, naj bo srbski [[Charles de Gaulle|De Gaulle]]; to je bil francoski predsednik, ki je končal dolgoletno vojno v [[Alžirija|Alžiriji]] s tem, da je nekdanji francoski koloniji priznal samostojnost v prepričanju, da nima smisla žrtvovati človeška življenja za izgubljeno deželo.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://martinkramer.org/wp-content/uploads/2025/09/leave-algeria.pdf|title= French Withdrawal from Algeria (1962)|publisher=Martin Kramer|author=|place=|language=en|date=|accessdate=20. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

Vuk je nadalje izjavil, da je Kosovo kruta resničnost, ki jo morajo sprejeti tako Srbi kot Srbija. Spomnil je na dejstvo, da je Varnostni svet Združenih narodov z resolucijo iz leta 1999 izgnal Srbijo s Kosova s soglasjem [[Rusija|Rusije]] in vzdržanostjo [[Kitajska|Kitajske]].
{|
|-
! Drashkoviç: „Kosova është e humbur për Serbinë“&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://abcnews.al/vuk-drashkovic-kosova-eshte-e-humbur-per-serbine-eshte-realitet/|title=Vuk Drashkoviç: Kosova është e humbur për Serbinë, është realitet!|publisher=Abc News|author=|place=|language=sq|date=26. september 2019|accessdate=20. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Draškovič: Kosovo je za Srbijo izgubljeno
|-
| &lt;blockquote&gt; Vuk Drashkoviç lë të kuptohet se është i pakuptueshëm angazhimi i tanishëm i Moskës dhe Pekinit zyrtar për gjoja mbrojtjen e sovranitetit serb mbi Kosovën për shkak se, thotë ai, për heqjen e tij ata dhanë kontribut të rëndësishëm: ‘Cili është qëllimi i kësaj politike që populli serb këtu të mbahet në një hipnozë, në një bindje të rrejshme se Kosova është edhe më tej krahinë autonome e Serbisë? Pra, Kosova është e humbur. Ky është realiteti.’ &lt;br&gt;
Politikani dhe shkrimtari Drashkoviç çmon se pavarësisht kësaj, nuk është humbur populli serb në Kosovë, thesari kulturor, kishat, manastiret për ruajtjen dhe mbrojtjen e të cilave duhet të angazhohet shteti serb, por tërheq vërejtjen nd të bëhet vetëm në një bashkëpunim me Evropën dhe Amerikën, por edhe me një marrëveshje të sinqertë me shqiptarët në Kosovë.
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Vuk Draškovič namiguje, da je trenutna uradna vpletenost Moskve in Pekinga za domnevno zaščito srbske suverenosti nad Kosovim nerazumljiva, saj sta, kot pravi, (ravno onadva) pomembno prispevala k njeni odstranitvi: »Kaj je namen te politike, da se srbsko ljudstvo tukaj drži v hipnozi, v lažnem prepričanju, da je Kosovo še vedno avtonomna pokrajina Srbije? Resničnost je marveč taka, da je Kosovo izgubljeno.«&lt;br&gt;
Politik in pisatelj Drašković meni, da kljub temu srbsko ljudstvo na Kosovem ni izgubljeno; srbska država se mora zavezati za ohranjevanje kulturnih zakladov, cerkva in samostanov, vendar je to mogoče storiti le v sodelovanju z Evropo in Ameriko, pa tudi z iskrenim dogovarjanjem z Albanci na Kosovem.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Razpad Jugoslavije ===
Drašković z žalostjo ugotavlja, da se je „mogočna država od Alp do Ohrida, od Triglava do Vardarja“ — kjer so že bili &quot;vsi Srbi v eni državi&quot; —razpadla na najbolj surov način v sovaštvu in krvi ter meni, da so za to najbolj odgovorni Srbi, ki so se iz nekdanje žrtve prelevili v sedanje rablje in krvnike, ko so hoteli iz njenih razbitin ustvariti &quot;Dušanovo cesarstvo&quot;:
{|
|-
! Srbi će biti smatrani najodgovornijim&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.nezavisne.com/novosti/intervju/Vuk-Draskovic-Srbi-su-izgubili-oreol-zrtve/41261|title=Vuk Drašković: Srbi su izgubili oreol žrtve|publisher=Dnevne nezavisne novine|author=Dejan Šajinović|place=Banja Luka|language=sr|date=25. maj 2026|accessdate=25. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Srbe bodo imeli za najodgovornejše
|-
| &lt;blockquote&gt;&quot;Srbi će kao najveći narod i kao narod koji je stvorio Jugoslaviju biti smatrani najodgovornijim što nisu učinili više da se spriječi raspad Jugoslavije.&quot;&lt;br&gt;
&quot;Žao mi je bilo Jugoslavije, ali mi je iznad svega bilo žao što se narod žrtva genocida u Drugom svetskom ratu upreže u jedno krvavo kolo u kojem će izgubiti oreol svete žrtve i u mnogo čemu se izjednačiti sa dželatima.&quot;
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;„[[Srbi]], kot največji narod in kot narod, ki je ustvaril [[Jugoslavija|Jugoslavijo]], bodo veljali za najbolj odgovorne, ker niso storili več, da bi preprečili [[razpad Jugoslavije]].“&lt;br&gt;
„Žal mi je bilo za Jugoslavijo; predvsem pa mi je bilo žal, da so bili ljudje, ki so bili žrtve [[genocid|ljudomora]] v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], vpreženi v krvavo [[kolo (ples)|kolo]], v katerem bodo izgubili avreolo svete žrtve in se bodo v marsičem izenačili s krvniki.“
&lt;/blockquote&gt;
|}

== Navedki ==
{{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}}
{{navedek|''„Postao sam meta neprijatelja, a i većine „prijatelja“. Najveći moj greh je što nikoga i nikada nisam obmanjivao i što sam verovao u ljude. Proživljeno iskustvo potvrđuje da je vera u ljude, kako je govorio Seneka, najopasnija vera, i da je koplje prijatelja često otrovnije od koplja neprijatelja.“''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vikentije-prodanov|title= Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci|publisher=Biljana Dimčić|author=Biljana Dimčić|place=Banjaluka|language=sr|date=18. junij 2025|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;br&gt;„ Postal sem tarča sovražnikov, pa tudi večine &quot;prijateljev&quot;. Moj največji greh je, da nisem nikoli nikogar varal in da sem verjel v ljudi. Življenjske izkušnje potrjujejo, da je vera v ljudi, kot je rekel Seneka, najnevarnejša vera in da je sulica prijatelja pogosto bolj strupena kot sulica sovražnika.“}}
{{navedek|''„Bogastvo je, naravno, zdravi poriv, ali samo dotle dok je ono u čovekovoj službi, a teška bolest kad novac i stvari zagospodare ljudima.“''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„ Bogastvo je seveda zdrav nagon, a le dokler je v službi človeka; a huda bolezen, kadar denar in stvari zagospodarijo nad ljudmi.}}

== Glej tudi ==
* [[seznam srbskih politikov]]
* [[seznam srbskih pisateljev]]
* [[Razpad Jugoslavije]]
* [[Svetosavje]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}
=== Spleti ===
;{{ikona sr}}
*[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија]
*[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online]
*[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih]
*[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer]
;{{ikona hr}}
*[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija]
*[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva]
;{{ikona bs}}
*[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru]
;{{ikona en}}
*[https://pantheon.world/profile/person/Vuk_Dra%C5%A1kovi%C4%87 Vuk Drašković Biography | Pantheon]
=== Videi ===
*[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir]
*[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić]
*[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: &quot;PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!&quot; Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV]

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1946]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Srbski pravniki]]
[[Kategorija:Srbski novinarji]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski politiki]]
[[Kategorija:Srbski publicisti]]
[[Kategorija:Srbski uredniki]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Oporečniki]]
[[Kategorija:Srbski monarhisti]]
[[Kategorija:Pacifisti]]</text>
      <sha1>nukb6ac6erfw0vgw7iv4k0xxanpwnbc</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688380</id>
      <parentid>6688377</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T08:38:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Mladost, izobrazba, oporečništvo */</comment>
      <origin>6688380</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="92665" sha1="0beitiqn6i3hy882fjyxfyedsgod1jp" xml:space="preserve">{{v delu}}

{{ton}}
{{Infobox officeholder
| name             = Vuk Drašković
| native_name      = {{No bold|Вук Драшковић}}
| native_name_lang = sr
| image            = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg
| caption          = Drašković leta 2010
| office1          = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]]
| term_start1      = [[5. junij]] [[2006]]
| term_end1        = [[16. maj]] [[2007]]
| prime_minister1  = [[Vojislav Koštunica]]
| predecessor1     = položaj odpravljen
| successor1       = [[Vuk Jeremić]]
| office2          = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] 
| term_start2      = [[3. marec]] [[2004]]
| term_end2        = [[5. junij]] [[2006]]
| prime_minister2  = [[Svetozar Marović]]
| predecessor2     = [[Goran Svilanović]]
| successor2       = položaj odpravljen
| office3          = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]]
| term_start3      = [[18. januar]] [[1999]]
| term_end3        = [[28. april]] [[1999]]
| prime_minister3  = [[Momir Bulatović]]
| birth_date       = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}}
| birth_place      = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]]
| death_date       =
| death_place      = 
| spouse           = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}}
| signature        = Vuk Drašković signature.png
| party            = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes)
| relations        = 
| children         = 
| alma_mater       = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]]
| occupation       = [[politik]]
| profession       = [[pisatelj]] 
}}

'''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pravnik]], [[pisatelj]] in [[politik]].

Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}&lt;/ref&gt; Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja &quot;Srbskega obnovitvenega gibanja&quot; (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik vlade Jugoslavije|podpredsednik Jugoslavije]] v vojnem času leta 1999 in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007.

Drašković je tudi plodovit pisatelj in je objavil 25 knjig.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Mladost, izobrazba, oporečništvo ===
[[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]&lt;/center&gt;

Drašković se je rodil v obmejni vasici [[Međa, Žitište|Međa]]&lt;ref&gt;Međa ({{lang-de|Pardan}}; {{lang-hu|Párdány}}; {{lang-ro|Meda, Pardani}}) je obmejna vasica med Jugoslavijo in Romunijo z okrog 2000 prebivalci; do prihoda &quot;kolonistov&quot; 1946 je to bila vas z nemškimi avtohtonimi katoličani, ki so jih s silo segnali po vojvodinskih taboriščih Titovi komunisti brez kakršnihkoli človekovih pravic, celo brez osebnih izkaznic.&lt;/ref&gt; na severoseverovzhodu Srbije v vojvodinskem [[Banat]]u v družini partizanskih priseljencev iz vzhodne Hercegovine v &quot;vlaku brez voznega reda&quot; v tkim. &quot;Osmi ofenzivi&quot;, ki so se naselili v hiše po vojni iz njihovih domov pregnanih domorodnih Nemcev (&quot;Banatskih Švabov&quot; — &quot;Donauschwaben&quot;). S tem povojnim [[genocid|ljudomorom]] nad neoboroženimi Banatskimi [[Nemci]], ki jim je bilo odvzeto premoženje in so bili pregnani v uničevalna taborišča širom [[Vojvodina|Vojvodine]], naj bi [[komunizem]] „pravično“ kaznoval [[nacizem|nacistične]] vojne zločine; pravzaprav se je na ta način usoda s &quot;Švabi&quot; kar dvakrat kruto poigrala, saj so neprostovoljno bili vpleteni že v krvave vojne pohode, od koder se mnogi niso vrnili.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.regionalgeschichte.net/bibliothek/aufsaetze/arnold-konstantin/arnold-konstantin-heimatbuecher-der-donauschwaben-quellen-zur-erforschung-einer-erinnerungsgemeinschaft/22-von-der-teilung-des-banats-bis-zum-ende-des-zweiten-weltkriegs.html|title=Von der Teilung des Banats bis zum Ende des Zweiten Weltkriegs|publisher=regionalgeschichte.net|author=Arnold Konstantin|place=|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.donauschwaben.at/donauschwaebische%20landsmannschaft%20in%20kaernten.html|title= Donauschwäbische Arbeitsgemeinschaft in Österreich (DAG)|publisher=donauschwaben.at|author=Helmut Prokopp|place=Celovec|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}&lt;/ref&gt; 

Nekateri poštenjaki niso mogli prenašati očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje vrnili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito domovino. Tako se je mali Volkec rodil in odraščal v hiši, ki so jo zgradili drugi in njegova babica kot do srži poštena Hercegovka ni mogla mirno spati v hiši, od koder so izgnali njene prave lastnike; od sina je tako dolgo moledovala, da je končno dosegla preselitev nazaj v Hercegovino, kjer pa je številno družino dočakala poleg trdega dela še huda revščina in stanovanjska stiska, saj se jih je šest otrok stiskalo v eni sobi, a dva brata sta Vuku umrla še čisto mala. Ko je začel hoditi v osnovno šolo, je vsak dan pešačil v eno smer 12 km; naloge je delal zvečer pri petrolejki, učil pa se je me med pašo živine po vaških travnikih.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}&lt;/ref&gt;Poleg tega se Vukov oče, ki je bil visok partizanski oficir v JLA, ni preveč znašel na velikem posestvu. Ker v tej povojni zmedi ustvarjanja komunističnega raja datuma njegovega rojstva niso zapisali in torej ni znan, je njegov oče kot novojugoslovanski &quot;vernik&quot; kot datum rojstva dal vpisati kar 29. november. 29. novembra 1943 je bilo v [[Bosna|bosenskem]] [[Jajce (mesto)|Jajcu]] II. zasedanje AVNOJA in s tem ustanovitev &quot;Nove Jugoslavije&quot; v nasprotju s &quot;Staro Jugoslavijo&quot;, kot so poimenovali prejšnjo kraljevinsko Jugoslavijo. Na ta način je v &quot;Titovi Jugoslaviji&quot; postal 29. november zapovedan državni praznik z dvama delaprostima dnevoma. 

Ko je bil Vuk star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.&lt;ref name=&quot;Borden&quot;&gt;{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War &amp; Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt; Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova — Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere — Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati oziroma polsestrami.&lt;ref name=&quot;Borden&quot; /&gt; Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino v očetov rojstni kraj, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlja]]&lt;ref&gt;Vasica Slivlja leži kakih 5 km JJV od hriba Vilovica, ki je visok 1608 m, in je imela 2013 le 30 prebivalcev, vsi Srbi. Tam blizu Vilovice je tudi [[Jelenovo]], rojstna vas glavnega junaka romana &quot;Monah Hokaj&quot;, ki je bil Vukov znanec in prijatelj. Jelenovo je tako malo naselje, da ga ni na nobenem zemljevidu in ima le nekaj hiš, prebivalcev pa danes verjetno nič.&lt;/ref&gt;. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].&lt;ref name=&quot;Borden&quot; /&gt; Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč &quot;tradicionalno utesnjeno in utesnjujoče&quot;, zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v &quot;bolj odprti in napredni&quot; Beograd.

Drašković se je v Beogradu z ženo Danico družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh.

1968 je Drašković skupaj z [[Aleksandar Vučić|Vučićem]] sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah]], ki so se iz Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot;&gt;{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}&lt;/ref&gt; Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}&lt;/ref&gt; Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in je nato vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov]].&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot;&gt;{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&amp;pg=PA1995}}&lt;/ref&gt;

Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].&lt;ref&gt;{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt; Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je — morda zaradi pomanjkljivega znanja angleščine — poslal poročilo o nekem konfliktu med sosednjima državama — konkretno o napadu [[Rodezija|Rodezije]] na [[Mozambik]] —, o katerem se je v diplomatskih krogih morebiti kaj šušljalo, vendar spopada v resnici ni bilo; prišlo je skoraj do diplomatskega spora. Razmere so pač bile po afiško zmedene, saj je takrat potekala tudi surova Rodezijska [[državljanska vojna]]&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]], kjer je postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt; Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mika Špiljaka.

=== Pisateljevanje ===
Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani Srbi, ki so pri življenju pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“ — medtem ko istočasno komunizem ni poznal nobene milosti in je razglašal nepomirljivo sovraštvo do &quot;razrednih sovražnikov&quot;.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt; Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]]. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so &quot;nove-stare&quot; ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in nenazadnje v slovenskem Bohinju bivajoči Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Takšno objokovanje lastnega naroda, ki da je stalno, od vseh in povsod ogrožen, je tudi prek [[Memorandum SANU|Memoranduma SANU]] 1986, nadalje prek škandaloznih časopisnih člankov in TV poročil in romanov z nacionalistično vsebino ustvarjalo nove spore ter privedlo do vrelišča v [[Razpad Jugoslavije|Razpadanju Jugoslavije. Tisti memorandum omenja tudi Vuk v svoji knjigi &quot;Monah Hokaj. Istega leta se je njegov junak po materi Črnogorec Simon Olujić — poznejši sarajevski ostrostrelec - spoznal na Baščaršiji s svojo izvoljenko, s katero je le enkrat prenočil. V tistem skrivnostnem memorandumu — &quot;ki so ga držali v tajnosti, da bi deloval toliko bolj uničujoče, ko se bo za njegovo vsebino zvedelo&quot; — pa je med drugim zapisano, &quot;da je Jugoslavija srbska grobnica&quot; in da jo je zato za vsako ceno treba razbiti.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.scribd.com/document/789279602/Vuk-Dra%C5%A1kovi%C4%87-Monah-Hokaj|title=Vuk Drašković Monah Hokaj|publisher=scribd.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=3. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

Partija je Vukovo knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je kljub temu še v angleškem prevodu.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}&lt;/ref&gt; Sam pisatelj opisuje, kako se je v zvezi s svojo zgodbo v romanu odpravil v [[Trst]] — kjer se je iz oči v oči srečal s pravim ustašem-klavcem Hamdijem. V knjigi in v filmu se tako prepletata resničnost in domišljija; pravi, da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil kmalu po tem srečanju, še preden je dobil v roke Vukovo darilo — njegovo knjigo &quot;Nož&quot; s posvetilom.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
 
Njegova romana ''Molitev 1–2 (&quot;Molitva'' 1985) in ''Ruski konzul'' (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389 in ga med drugim nahajamo tudi na več mestih v knjigi iz leta 1970, kjer se opisujejo &quot;stradanja srpskog naroda&quot; (&quot;trpljenja srbskega ljudstva&quot;).&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}&lt;/ref&gt; 

Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnava zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]] in takorekoč njegovo rehabilitacijo.&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

Drašković je 2020 izdal svoj roman ''„Bolje grob nego rob!“ („Boljše grob kot suženj!“)'' — ki je pravzaprav nadaljevanje njegovega romana ''„Aleksandar od Jugoslavije“ („Aleksander Jugoslovanski“)''.  Sam pisatelj je svoj zgodovinski roman predstavil takole:  
{|
|-
! »Bolje grob nego rob!«&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/3506855/vuk-draskovic-objavljuje-knjigu-junaci-novog-romana-hitler-valter-i-knez-pavle?utm_source=kurir&amp;utm_medium=single_dontmiss&amp;utm_campaign=adria_internal|title=VUK DRAŠKOVIĆ OBJAVLJUJE KNJIGU »Bolje grob nego rob!«: Junaci novog romana Hitler, Valter i knez Pavle!|publisher=kurir.rs|author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2020|accessdate=24. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! »Boljše grob kot suženj!«
|-
| &lt;blockquote&gt;„Kralj Aleksandar je ubijen u Marselju 9. oktobra 1934, a država koju je on stvorio ubijena je u Beogradu 27. marta 1941. Poklič ’Bolje grob nego rob!’ doneo je oboje: stotine hiljada grobova i milione robova. Tragedija pokrenuta toga dana još traje i ne nazire joj se kraj.“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;&quot;[[Kraljevina Jugoslavija|Kralj]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] je bil umorjen v [[Marseille|Marseillu]] 9. oktobra 1934; država pa, ki jo je ustvaril, je bila umorjena v [[Beograd]]u 27. marca 1941. Krik 'Bolje grob kot suženj!' je prinesel oboje: sto tisoče grobov in milijone sužnjev. Žaloigra, ki se je začela tistega dne, še vedno traja in ji ni videti konca.&quot;
&lt;/blockquote&gt;
|}

V poznejših letih je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi srbske zločine, kar pa mu je &quot;pridobilo&quot; celo krdelo sovražnikov, zlasti v vodstvu države Srbije in SPC. Ta pogumna resnicoljubnost je prižuborela do vrhunca v romanu ''&quot;Monah Hokaj&quot;'' (''&quot;[[Menih Hawkeye]]&quot;''; Laguna, Beograd 2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi spreminjajočih se okoliščin in novih spoznanj. V času „masovnega ludila“ osemdesetih let ga je grabila „jeza nad ustaši, ki so morili nič krive Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že „hudoval nad Srbi, ki so v 'njegovem' Gackem in drugod preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec obsodbe neusmiljenega divjaštva ter &quot;etničnega čiščenja&quot; pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je opisano v pretresljivem življenjepisnem romanu vrednem [[Aleksander Solženicin|Solženicinovega]] peresa ''&quot;Monah Hokaj&quot; („Menih Hawkeye“)''. Pisatelj kot iz rokava stresa celo vrsto nam znanih, še bolj pa nepoznanih imen svetovne književnosti, pri katerih se je navdihoval pri pisanju te korenite obsodbe nesmiselnega vojaškega uničevanja človeških življenj. Ta veriga imen samo pri pisanju tega romana kaže na pisateljevo omiko in razgledanost, ki ga je kot zavestnega pravoslavnega [[kristjani|kristjana]] v nasprotju z nekaterimi njegovimi znanimi sodobniki na književnem, političnem ali cerkvenem območju polagoma vedno bolj vodila k obsodbi militarizma ter k zavestnemu prizadevanju za medsebojno spravo, sožitje in miroljubno sodelovanje.
{|
|-
! Uzori su mu bili&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju - Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Vzorniki so mu bili
|-
| &lt;blockquote&gt; ''Za ovaj roman su Vas inspirisali Dostojevski, Tolstoj, Saramago. Kako su ovi pisci uticali na Vaš pristup pisanju i istraživanju dubokih društvenih i moralnih pitanja? ''&lt;br&gt;
„Inspirisale su me sudbine i postradanje stotina hiljada ljudi u državi u kojoj sam rođen, ljudi koji su, rekao bi Simon Olujić, bili žrtve i plijen „zlih okolnosti“. Uzori su mi i Dostojevski, i Tolstoj, i Saramago, i Njegoš, i Crnjanski, i Margaret Mičel, i Kafka, da ne nabrajam.“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; ''»Za ta roman so vas navdihnili Dostojevski, Tolstoj in Saramago. Kako so ti pisatelji vplivali na vaš pristop k pisanju in raziskovanju globokih družbenih in nravnih vprašanj?«''&lt;br&gt;
»Navdihnila me je usoda in trpljenje sto tisoč ljudi v državi, v kateri sem se rodil; ljudi, ki so bili, kot bi rekel Simon Olujić, žrtve in plen &quot;hudih okoliščin&quot;. Vzorniki so mi tudi [[Fjodor Dostojevski|Dostojevski]], [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Tolstoj]], [[José Saramago|Saramago]], [[Petar Petrović Njegoš|Njegoš]], [[Miloš Crnjanski|Crnjanski]], [[Margaret Mitchell|Mitchell]] in [[Franz Kafka|Kafka]]… da ne naštevam.«
&lt;/blockquote&gt;
|}
V tem romanu ostrosrelec &quot;Hokaj&quot; — nekdanji profesor [[Simon Olujić]] — doma iz vasice z 20 hišami [[Jelenovo]] blizu vasi Draškovićevih prednikov Slivlja a po materi [[Črnogorci|Črnogorec]]&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.scribd.com/document/789279602/Vuk-Dra%C5%A1kovi%C4%87-Monah-Hokaj|title=Vuk Drašković Monah Hokaj|publisher=scribd.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=3. junij 2026}}&lt;/ref&gt; — kateremu je Udba preprečila odhod v &quot;sovražno Ameriko&quot; za predavatelja ter ga prek zapora &quot;prevzgojila&quot; v fanatičnega srbskega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na &quot;Špičasti steni&quot; (vidikovac &quot;Špičasta stijena&quot;)&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://starigrad.ba/otkriveno-spomen-obiljezje-na-spicastoj-stijeni/|title=Otkriveno spomen obilježje na Špicastoj stijeni|publisher=Općina Stari Grad Sarajevo|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=11. maj 2015|accessdate=26. maj 2026}}&lt;/ref&gt;niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]] — simbol Sarajeva ter jugoslovanskega &quot;bratstva in enotnosti&quot;.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/beograd/4422402/sebilj-cesma-spaja-tri-grada|title=Sebilj česma spaja tri grada. Simbol neobične arhitekture i dizajna spaja tri grada, Sarajevo, Novi Pazar i Beograd.
|publisher=Kurir.rs|author=A. K.|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2024|accessdate=2. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://putnikofer.hr/mjesta/sebilj-sarajevo/|title=Sebilj u Sarajevu: Najpoznatiji simbol Baščaršije. Turisti obožavaju ovo mjesto u Sarajevu koje izgledom podsjeća na kiosk, ali to nije: kažu da voda s ove česme ima tajanstvenu moć|publisher=putnikofer.hr|author=Ivana Vašarević|place=Sarajevo|language=hr|date=8. december 2025|accessdate=2. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.cesma.ba/cesma-sebilj/|title=Česma Sebilj|publisher=Česma.ba|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=|accessdate=2. junij 2026}}&lt;/ref&gt;. Ko je mati padla na tla, se je sin jokajoč zgrudil nanjo, Hokaj pa je neusmiljeno ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz radijskega poročila zvedel, da je umoril svojo ženo Amro in njenega in svojega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

Odgovornost za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«&lt;ref&gt;»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«&lt;/ref&gt; ampak krivi Tisto ozadje, ki je ustvarjalo mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom« vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«.
{|
|-
! Njega su okolnosti učinile monstrumom&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Okoliščine so ga naredile za pošast
|-
| &lt;blockquote&gt; Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste &quot;tarče&quot;. Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne &quot;ustanove&quot;. Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile &quot;okoliščine&quot;: književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te &quot;okoliščine&quot; spreminjale v monstruma.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Politična kariera ===
[[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]&lt;/center&gt;

Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.&lt;ref name=&quot;Fischer&quot;&gt;{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&amp;pg=PA459}}&lt;/ref&gt; Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben &quot;poseben sklad&quot; &quot;za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi&quot;; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi &quot;osvobajali&quot; oziroma osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso niti dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].&lt;ref name=&quot;Mulaj139&quot;&gt;{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&amp;q=Vojislav&amp;pg=PA69|pages=139}}&lt;/ref&gt; Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).&lt;ref name=&quot;Fischer&quot; /&gt; Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk
|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}&lt;/ref&gt;; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).&lt;ref name=&quot;Fischer&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&amp;pg=PR19}}&lt;/ref&gt;

26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi &quot;prostovoljci&quot; pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: &quot;Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje.&quot;&lt;ref&gt;Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}&lt;/ref&gt;Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov &quot;obremenjenih s srbskim poreklom&quot; in da &quot;bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi&quot;.&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije &quot;istočnog pitanja&quot; u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}&lt;/ref&gt; Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}&lt;/ref&gt; Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto.

==== Izid volitev v Srbiji 1990 &lt;ref&gt;{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko&lt;/ref&gt; ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; font-size:95%; width:100%&quot;
|-
! width=&quot;12&quot;|Zap.št.
! width=&quot;23&quot;|Kandidat
! width=&quot;18%&quot;|Emblem
! width=&quot;24%&quot;|Stranka
! width=&quot;14%&quot;| Glasov
! width=&quot;14%&quot;| %
|- valign=&quot;top&quot;
| 1
| '''[[Slobodan Milošević]]'''&lt;br&gt;[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]]
| [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]]
| Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije)
| 3.285.799 
| 67,71
|- valign=&quot;top&quot;
| 2
| '''[[Vuk Drašković]]'''&lt;br&gt;[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]]
| [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]]
| Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) 
| 824.674
| 16,99
|- valign=&quot;top&quot;
| 3
| '''[[Ivan Đurić]]'''&lt;br&gt;Иван Ђурић
| [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]]
| СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI)
| 277.398 
| 5,72
|- valign=&quot;top&quot;
| 4
| '''[[Sulejman Ugljanin]]'''&lt;br&gt;Сулејман Угљанин
| [[File:Sandzak region map.png|70px]]
| Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije)
| 109.459 
| 2,26
|- valign=&quot;top&quot;
| 5
| '''[[Vojislav Šešelj]]'''&lt;br&gt;[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]]
| [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]]
| Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)&lt;ref&gt;Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)&lt;/ref&gt;
| 96.277 
| 1,98
|}

==== Demonstracije 9. marca ====
[[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]&lt;/center&gt;

Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.&lt;ref&gt;{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&amp;mm=03&amp;dd=09&amp;nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}&lt;/ref&gt;

Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom &quot;Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo&quot;. Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s  huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. 
Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel, &quot;da ne bude krvi&quot; (&quot;da ne bo krvi&quot;); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih:&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;:
{|
|-
! Patrijarh Pavle traži razilazak&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&amp;mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&amp;ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Patriarh Pavel zahteva razhod
|-
| &lt;blockquote&gt; Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!).
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!).
&lt;/blockquote&gt;
|}
Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za zveličanje svoje duše&lt;ref&gt;Nagovor je končal namreč z besedami: &quot;Rekoh i spasoh svoju dušu&quot; (&quot;Rekel sem in zveličal svojo dušo&quot;). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa ni bil poziv v redu, saj se je nesrečna bratomorna vojna začela in se odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je na oblasti ostal Miloševićev režim, ki se je celo desetletje hranil z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil možen nekak dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Kakršnikoli so že bili Miloševićevi nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).&lt;/ref&gt; — se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;

Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]].&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek &quot;Car ulic&quot;.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot;&gt;{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&amp;pg=PA55}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}&lt;/ref&gt;Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;

=== V opoziciji in v vladi ===
Leta 1990 je ustanovil Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove SPO), ki je bil na čelu vseh protivladnih protestov: &quot;devetega marca 1991, Vidovdanske skupščine 1992, junijskih demonstracij 1993, trimesečnih demonstracij 1996 in 1997, aprilskega shoda 2000 in oktobrske ljudske vstaje 2000 — ki je privedla do padca Miloševićeve vojno-usmerjene vladavine —, pa tudi mnogih drugih.&quot;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}&lt;/ref&gt;

Čeprav je bil Drašković nacionalist in je bil udeležen pri hujskanju hrvaških Srbov k uporu zoper domnevno &quot;[[Franjo Tuđman|Tuđmanovo]] hegemonijo nad tamkajšnjimi Srbi&quot;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hrvatska-povijest.hr/povijesne-kontroverze-franjo-tudman-banovina-hrvatska-herceg-bosna-i-bosanska-posavina/|title=POVIJESNE KONTROVERZE – Franjo Tuđman, Banovina Hrvatska, Herceg-Bosna i Bosanska Posavina|publisher=Hrvatska povijest.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. junij 2024|accessdate=25. maj 2026}}&lt;/ref&gt;, se je kot književnik ter razgledan [[akademik]] ter izobraženec z izostrenim čutom za pravičnost vedno bolj nagibal k pogovorom in sožitju ter zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili in skrajnimi desničarji tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“&lt;ref&gt;V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; V zvezi s tem je značilna njegova iskrenost: &quot;Nisem želel razpada Jugoslavije, a nisem niti nedolžen&quot;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=20. september 2022|accessdate=25. maj 2026}}&lt;/ref&gt;. 

Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]]) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je preudarno vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.&lt;ref&gt;Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}&lt;/ref&gt;

Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] &quot;Giška&quot; in [[Branislav Matić]] &quot;Beli&quot;. Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; 
Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, saj je podpiral tudi nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in SANU; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so nepristranski opazovalci Draškoviću očitali, da je tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.&lt;ref&gt;{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|url=https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=[https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse/page/472 473]–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}&lt;/ref&gt;

==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ====
Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990 ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}&lt;/ref&gt;

V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množičnega norenja (masovno ludilo), ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile cele množice kot zasanjane v stoletni mit samopomilovanja, samoogrožanja in samoobčudovanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično. Ne misleč na krščansko dolžnost odpuščanja in sprave, naj bi po tej logiki imel &quot;nebeski narod&quot; vso pravico in dolžnost do maščevanja, kajti &quot;Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi&quot;: 
{|
|-
! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher=&quot;Pravoslavlje&quot; — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}&lt;/ref&gt;
! Ali so Srbi oropali kako cerkev?
|-
| &lt;blockquote&gt;Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi &quot;prijatelji&quot; i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali!'' 
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi &quot;prijatelji&quot; in sovražniki oropali, ''ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so nas ropali!''
&lt;/blockquote&gt;
|}

Da [[Srbi|srbski]] [[četniki]] in druge vojaške skupine le niso med drugo svetovno vojno bili taka nedolžne ovčke in samo žrtve, kot se med njimi celo dobronamerni še danes predstavljajo sebi in svetu, govorijo neizpodbitna dejstva. Že na začetku Druge svetovne vojne so se Srbi začeli maščevati za ustaške poboje; med drugim so samo v [[Kulen Vakuf|Kulen Vakufu]] že 1941 pobili dvatisoč Hrvatov in muslimanov.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/teme/2019/5/5/u-kulen-vakufu-ustanici-1941-godine-pobili-2000-muslimana-i-hrvata|title=U Kulen Vakufu ustanici 1941. godine pobili 2.000 muslimana i Hrvata. Drugi svjetski rat|publisher=Al Jazeera|author=Jasmin Agić|place=Sarajevo|language=bs|date=5. maj 2019|accessdate=4. junij 2026}}&lt;/ref&gt; Zanikanje lastnih zločinov pa kaj lahko vodi v hujskanje k novim maščevalnim ukrepom. V javnost je prišlo njihovo ravnanje, ki priča, da tudi oni niso bili brez krivde, zlasti ob beatifikaciji [[Drinske mučenke|Drinskih mučenk]] v [[Sarajevo|Sarajevu]], ki je v [[Srbija|Srbiji]] javnost skoraj ni opazila in najbrž niti Drašković ne, ker bi sicer zadevo v svoji starosti gotovo omenil morebiti celo v knjižni obliki. Takrat so med drugim njihovo cerkvico in dom na Palah četniki oropali in zažgali, ter je vodili po slabem vremenu vse do [[Goražde|Goražda]]. Štiri nune, ki so pred pijanimi četniki poskakale skozi okna vojašnice, so se hudo poškodovale; kljub temu so jih oni pobili in vrgli njihova trupla v Drino. Tiste dni je bilo v reko vrženih okoli 8.000 ljudi. Po pričevanju domačina duhovnika [[Anto Baković|Anta Bakovića]] so to bila trupla pobitih muslimanov, pa tudi katoličanov, ki so jih vrgli v mrzlo Drino ter so priplavala do Kalemegdana, kjer jih je srbska propaganda razglašala za ustaške žrtve.&lt;ref name=&quot;#1&quot;&gt;{{navedi knjigo|author=Ante Baković|title=''Drinske mučenice''|page=38}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt; A. Baković: Drinske mučenice 38-40; poglavja: ''Leševi u šipražju, Kamo ih je Drina odnijela? Leševi ne govore''&lt;/ref&gt; 

Srbska javnost pa je tako ostala v prepričanju o nedolžnosti &quot;svetega srbskega naroda&quot; ne le med Drugo svetovno vojno, — kot med drugimi tudi  takratni sotrpin slovenski pisatelj [[Franc Ksaver Meško|Meško]], ki mu je prav slovenski četnik Milko rešil življenje, nunam pa ne — ampak tudi med Razpadom Jugoslavije; kopreno s takorekoč tabu teme o tovrstnih hudodelstvih je začel snemati z zgodovinske pozabe ravno Vuk Drašković v zrelih letih svojega pisateljevanja. V začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem; že v predvolilni kampanji 1990 je med drugim dejal, da je Bosna kot tigrova koža, ki se ne sme deliti in da je treba reševati sporna vprašanja s pogovori in dogovori, kar je v tisti evforiji naletelo na gluha ušesa. Prav z namenom razbijanja večnacionalne republike so iz Srbije potovala tisočera pisma, ki so hujskala k vstaji in so s pomočjo JLA tudi sprožila plaz, ki ga je ustavilo šele Natovo bombardiranje 1995. 

Leta 1993 sta bila Vuk z ženo [[Danica Drašković|Danico Drašković]] po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.&lt;ref&gt;{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}&lt;/ref&gt;
Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ (&quot;Skupaj&quot;) z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;

==== Pisatelj tudi v politiki hodi svoja pota ====
Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali.

Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.&lt;ref&gt;[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.&lt;/ref&gt; Premier [[Momir Bulatović]] pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk
|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

=== Napadi ===
==== Atentati pod Slobom ====
V obračunavanju z Miloševićevo&lt;ref&gt;Slobodana Miloševića so zlasti njegovi somišljeniki imenovali &quot;od milja&quot; z njegovim skrajšanim imenom kar &quot;Slobo&quot;&lt;/ref&gt; samovlado so ga  dvakrat prijeli: 9. marca 1991 in junija 1993, ko sta bila skupaj z ženo Danico obsojena na dva meseca zapora, kjer so z njima zelo grdo ravnali; njegovo ženo so takrat zasramovali z &quot;[[Alija Izetbegović|Alijino]] vlačugo&quot;; oba sta se namreč tokrat javno zavzela za muslimane v Vukovem Gackem, kjer so ene Srbi neusmiljeno pomorili, druge pa pregnali z njihovih starodavnih ognjišč. Izpuščena sta bila šele zaradi pritiska mednarodne javnosti in množičnih demonstracij v Srbiji.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

Na Draškovića je bilo izvedenih tudi več napadov in vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu neosvetljenega tovornjaka in avtomobila v kolono avtomobilov umorili štiri njegove tesne sodelavce, ki so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih — med njimi tudi Veselina Boškovića, brata njegove žene Danice&lt;ref&gt;&quot;Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska&quot; [The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today]. Telegraf (in Serbian). 3 October 2018. Retrieved 22 September 2023.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}&lt;/ref&gt; Ponovno je bil napaden 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte; morilec ga je tokrat &quot;samo&quot; obstrelil.&lt;ref&gt;{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}&lt;/ref&gt;Takratni predsednik SPO je bil takrat tako ranjen, da ni mogel voditi stranke v zadnjem boju proti Miloševićevemu režimu.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=26. avgust 2013|archivedate=8. april 2012|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563}}&lt;/ref&gt; in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.&lt;ref&gt;[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]&lt;/ref&gt; Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — &quot;stricev iz ozadja&quot; — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.&lt;ref&gt;{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}&lt;/ref&gt;

Preganjanja pa ni trpel le Draškovičev zakonski par, ampak tudi mnogi njuni somišljeniki. Zaradi protivojnih dejavnosti, nenehnega nasprotovanja vojni, obsojanja etničnega čiščenja in vojnih zločinov so neznani storilci pomorili številne člane SPO-ja, a več deset tisoč jih je izgubilo službo, kar je seveda posledično porazno vplivalo na slabše volivne izide.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

==== Pritiski pod &quot;Dobročiniteljem&quot; ====
Po zmagi [[Vojislav Šešelj|Šešljevega]] duhovnega sina [[Aleksandar Vučić|Vučića]]&lt;ref&gt;Slikarka [[Biljana Vilimon]] ga zaradi pretirane skrbi za splošno dobro in dušenja kakršnegakoli oporečništva, zlasti študentovskega, posmehljivo imenuje v svojih knjigi &quot;Dobročinitelj&quot;&lt;/ref&gt;na volitvah 2012 so se začeli stopnjevati napadi na oporečnike, zlasti na študente, ki protestirajo od 1. novembra 2025, od [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška v Novem Sadu]]. Tarča napadov je med drugimi postal tudi Vuk zaradi svojih izjav, ki so navadno podane v obliki zgodb in posredno ali neposredno podpirajo oporečnike. 

Za &quot;izdajalca&quot; in krivca vseh nesreč, ki pestijo Srbijo, ga pod vplivom medijev in uličnih čenč imajo celo berači. 2025 opisuje v svoji črtici ''&quot;Srečanje v Košutnjaku med revežem in &quot;izdajalcem&quot;.'' Glavni junak zgodbe je revež, s katerim se srečuje v belograjskem parku [[Košutnjak|Košutnjaku]], ki kljub temu, da ga ne pozna, o Vuku &quot;ve&quot; vse najslabše, čeprav Drašković praktično nima nobenega vpliva na oblast in njeno delovanje že skoraj od leta 2000. Ko ta od mraza se tresoči revež spozna, da je vse te izmišljotine pripovedoval samemu prizadetemu, je tako užaljen, da od njega noče sprejeti niti pomoči, ki mu jo le-ta v svoji človekoljubnosti ponuja.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/prica-vuka-draskovica-susret-u-kosutnjaku-jednog-siromaha-i-jednog-izdajnika/#google_vignette|title=Priča Vuka Draškovića: Susret u Košutnjaku jednog siromaha i jednog &quot;izdajnika&quot;|publisher=Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=27. december 2025|accessdate=22. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

Črtica ''„Ave, Marija!“'' pa ne govori o [[Sveta Marija|Devici Mariji]] — kot bi kdo na prvi pogled pomislil —, ampak o profesorki sociologije [[Marija Vasić|Mariji Vasić]] iz [[Novi Sad|Novega Sada]], ki je bila na temelju nezakonitega prisluškovanja skupaj s študenti ne le ujeta marca 2025, ampak je bil posnetek posredovan medijem in Udbi, „filijali tajnih službi režima u Kremlju koji sprovodi armagedon nad Ukrajinom, a u Rusiji obnavlja gulage, masovna ubistva i teror iz krvavih decenija svemoći KGB i Josifa Staljinaf“&lt;ref&gt;&quot;podružnici tajnih služb režima v Kremlju, ki izvaja Armagedon (=ljudomor, genocid) nad Ukrajino, a v Rusiji obnavlja gulage, množične umore in teror iz krvavih desetletij vsemogočnega KGB-ja in Josifa Stalina&quot;&lt;/ref&gt;, kot pravi pisatelj črtice in spomni, da je bil 1970. leta ravnatelj bolnišnice, ki so mu tudi podtaknili prisluškovalne naprave — a on je po srbsko preklinjal Tita in partijo —, na takratnem komunističnem sodišču oproščen; pod Vučićem pa so bile nezakonito prisluškovane osebe ne samo pozaprte in obsojene, ampak tudi javno osramočene. Zato je Marija Vasić začela gladovno stavnko, Vuk jo pa v povesti spodbuja: „Moraš živeti, Ave Marija!“&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/vuk-draskovic-ave-marija/|title=Lični stav Vuka Draškovića: Ave, Marija!|publisher= Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2025|accessdate=22. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

Da so pa pritiski na opozicijo nasploh vedno hujši, opozarja Drašković v poučnih črticah, v katerih brani svobodo govora in zlasti študente &quot;blokaderje&quot;, kot jim imenujejo režimski mediji in v tej oceni skorajda &quot;izrednega stanja&quot; ni osamljen; ne čudi, da tudi njega mediji stalno napadajo in črnijo. Čeprav že starec (rojen 1946) – se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih nedvosmiselno postavil na stran študentov za obrambo svobode, evropeizacije in demokracije zoper »srbski svet« in »putinizacijo Srbije«, ki je po njegovem mnenju »kopija izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}&lt;/ref&gt;. 

Danes, v soboto, 23. maja 2026, poteka v Beogradu protestni shod študentov prav zoper stalne žalitve, s katerimi njih in njihovo gibanje zasipljejo državni [[občilo|mediji]].  Eden izmed starejših protestnikov, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je izjavil:
{|
|-
! Pritisak na studente&lt;ref&gt;Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda  [[Saša Banjanac Lubej]]&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1|title=Študentski protest v Beogradu|publisher=RTV 365 |author=Saša Banjanac Lubej|place=Beograd|language=sl|date=23. maj 2025|accessdate=23. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Pritisk na študente
|-
| &lt;blockquote&gt; „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševića]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Po demokratičnih spremembah ===
[[File:Briefing 29 May 2000.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Nosilci demokratičnih sprememb v letu [[2000]].&lt;br&gt;&lt;small&gt;Stojijo od leve na desno: [[Zoran Đinđić]], [[Vojislav Koštunica]], [[Vuk Drašković]] in [[Grigorij Javlinski]]&lt;/small&gt;]]&lt;/center&gt;

Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za &quot;slabo politično potezo&quot;, preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja.

Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog.

Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat zadržala skrajno desničarske [[Vojislav Šešelj|Šešeljeve]] radikalce (SRS).

V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«&lt;ref&gt;{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}&lt;/ref&gt;

Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.&lt;ref&gt;[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.&lt;/ref&gt;

=== Zasebno življenje ===
Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se poročila 10. junija 1973, ko je Danica Bošković po tukajšnjih starodavnih navadah sprjela možev priimek.&lt;ref&gt;{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&amp;mm=11&amp;dd=14&amp;nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}&lt;/ref&gt;

Njun zakon je ostal brez otrok.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt; Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak &quot;ker jih Bog ni dal&quot; in se tolažita, da so podobno usodo preživljali tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Književna dela ===
{{colbegin}}
* ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981)
* ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981)
* ''Nož'' (1982)
* ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985)
* ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986)
* ''Odgovori'' (1987)
* ''Ruski konzul'' (1988)
* ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989)
* ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992)
* ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994)
* ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001)
* ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006)
* ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007)
* ''Doktor Aron'' (2009)
* ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012)
* ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013)
* ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015)
* ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) 
* ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016)
* ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017)
* ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018)
* ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020)
* ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022)
* ''Monah Hokaj'' (''„[[Menih Hawkeye]]“'' 2023)
* ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk
|title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић
|place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}&lt;/ref&gt;
{{colend}}

== Ocena ==
=== Največji srbski pisatelj ===
{|
|-
! Najveći živi spski pisac&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Največji živi srbski pisatelj
|-
| &lt;blockquote&gt; Po mnogima, najveći živi srpski pisac je Vuk Drašković. Čak i oni koji se sa njim politički duboko ne slažu smatraju ga za vrhunskog književnika. Sve što je ikada napisao, od tekstova u novinama do romana, nikoga nije ostavilo ravnodušnim.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Po mnenju mnogih je [[Vuk Drašković]] največji živeči srbski [[pisatelj]]. Tudi tisti, ki se z njim politično nikakor ne strinjajo, ga imajo za vrhunskega pisatelja. Vse, kar je kdaj napisal, od člankov v časopisih do romanov, ni nikogar pustilo ravnodušnega.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Dosledna nedoslednost === 
{|
|-
! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Od [[četniki|četniškega]] ’Noža’ do izdajalca [[Srbi|srbstva]]
|-
| &lt;blockquote&gt;''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.&lt;br&gt;Jedino u čemu je Drašković dosljedan njegova je nedosljednost podređena jednom cilju - da bude novi srpski mesija. Prošao je put od smjernog i vatrenog komunista do nabrijanog antikomunističkog disidenta i radikalnog nacionalista, &quot;borca&quot; za mir koji je slao svoje dragovoljce na Hrvatsku, žestokog protivnika Slobodana Miloševića (&quot;Milošević je najveći zlotvor srpskog naroda&quot;) do njegova aplogeta (&quot;Milošević je borac za mir&quot;) i bliskog suradnika (potpredsjednik srbijanske vlade) da bi sada, nakon svega, izigravao proeuropskog lidera koji je trošio mnogo energije kako bi pokušao spriječiti hrvatski put u EU te bruxelleskog &quot;messangera&quot; zaduženog da Srbima priopći najneugodnije novosti - neovisno Kosovo, neovisna Crna Gora, Mladić u Haagu... No, bio je i ostao ništa drugo nego velikosrpski nacionalist.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno pametne med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.&lt;br&gt;''Edino, v čemer je Drašković dosleden, je njegova nedoslednost'', podrejena enemu cilju - biti novi srbski mesija. Iz skromnega in zagrizenega komunista se je prelevil v zagretega protikomunističnega oporečnika in korenitega nacionalista, &quot;borca&quot; za mir, ki je svoje prostovoljce pošiljal na [[Hrvaška|Hrvaško]], ostrega nasprotnika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] (&quot;Milošević je največji zlikovec srbskega naroda&quot;) do njegovega zagovornika (&quot;Milošević je borec za mir&quot;) in tesnega sodelavca (namestnika predsednika srbske vlade); zdaj pa navsezadnje igra vlogo proevropskega voditelja, ki je porabil veliko energije za preprečitev hrvaške poti v [[EU]], in bruseljskega &quot;glasnika&quot;, ki ima nalogo, da [[Srbi|Srbom]] sporoči najbolj neprijetne novice - neodvisno [[Kosovo]], neodvisno [[Črna gora|Črno goro]], [[Ratko Mladić|Mladića]] v [[Haag]]u ... A bil je in ostaja nič drugega kot ''velikosrbski nacionalist''.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Spremenljivost stališč ===
Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi : ''„Lupus pilum mutat, non mentem.“  „Volk dlako menja, narave nikoli.“ ''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori — črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}&lt;/ref&gt; in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… — včasih pa kar z večimi hkrati.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica — komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

Pri svojih izjavah Vuk večkrat nima dlake na jeziku in je včasih za te prostore nepričakovano odkrit in odprt, kar pa žali bolj občutljiva ušesa, ki raje poslušajo samopomilovanje in samohvalo; zato si kmalu prisluži neprivlačne nadevke kot na primer: „Velesrb“ ali celo „NATO-v plačanec“; njegovo gibanje pa oblasti zmerjajo s „Srbskim gibanjem prevare“&lt;ref&gt;Njegova stranka se imenuje „Srpski pokret obnove“ (SPO), tj. „Srbsko gibanje obnove“; pisec članka pa njegovo stranko imenuje „Srpski pokret obmane“, tj. „Srbsko gibanje prevare.&lt;/ref&gt;.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.intermagazin.rs/evo-ko-je-vuk-draskovic-od-cetnika-i-velikog-srbina-do-nato-placenika-i-izdajnika/|title= ЕВО КО ЈЕ ВУК ДРАШКОВИЋ! Од ЧЕТНИКА и великог Србина, до НАТО плаћеника и издајника |publisher=intermagazin.rs|author= Илија Петровић |place=|language=sr|date=|accessdate=20. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

V tem, da je Vuk velikokrat spreminjal stališča — včasih pa izražaval hkrati nasprotujoča si mnenja — se strinjajo tako njegovi somišljeniki in privrženci, še bolj pa njegovi nasprotniki. Iz tega mnenja ne izvzemajo niti njegove soproge.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&amp;br=299&amp;cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković |publisher=magazin-tabloid.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Kosovo je povezano z Vukovarjem in Sarajevom ===
Vsakega 24. marca se v [[Srbija|Srbiji]] spominjajo grozljivega Natovega bombardiranja; o pravih vzrokih in medsebojni povezanosti je odkrito spregovoril takratni podpredsednik zvezne vlade [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]]:
{|
|-
! ''&quot;Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju&lt;br&gt;a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru&quot;''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru|title=Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo|place=|language=bs|date=27. marec 2023|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! ''&quot;Nečastno je govoriti o [[Nato|Natovih]] udarih na [[Srbija|Srbijo]]&lt;br&gt;a molčati o [[Sarajevo|Sarajevu]] in [[Vukovar]]ju&quot;''
|-
| &lt;blockquote&gt;Svaka priča o 24. martu je duboko nečasna ako se ne kaže šta je bilo pre 24. mata. Samo u Bosni i Hercegovini i u Hrvatskoj ubijeno je 150.000 ljudi. VIše od dva miliona ljudi je rasejano i proterano. Samo u Sarajevu sa okolnih brda od srpskih granata ubijeno je više od 10.000 civila, a među njima više od 1.000 dece. Onako kako sada izgleda Bahmut 91. je izgledao Vukovar!&lt;br&gt;
To se apsolutno ne sme odvojiti od 24. marta. jer ako se odvoji, onda ispada da je jedna divna, demokratska, slobodarska zemlja iz čista mira zasuta bombama NATO alijanse. Savet bezbednosti 1998. usvojio je tri upozaravajuće rezolucije kojom se Miloševićeva Srbija optužuje za razbojničko ponašanje i zahteva se prekid užasnog terora nad kosovskim Albancima. &lt;br&gt;
Nama je ponuđeno da potpišemo sporazum po kojemu je Kosovo ostajalo čvrsto u sastavu Srbije uz sledeće obaveze: Da se prekine teror nad Albancima, da NATO privremeno uđe na teritoriju Kosova, razoruža UČK i uspostavi red. Milošević je rekao da treba odbiti mirovni sporazum. Treba isprovocirati NATO da baci bombe na Srbiju, da se oslobodimo Kosova, a da krivicu prebacimo na Amerikance i zapad, da se probudi antiameričko raspoloženje u Srbiji i da se okrenemo zagrljaju Rusije i Belorusije. Danas živimo crno Miloševićevo proročanstvo: 90 odsto Srba veruje da je NATO kriv za gubitak Kosova.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Vsako govorjenje o 24. marcu je hudo nečastno, če ne pove, kaj se je dogajalo pred 24. marcem. Samo v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem je bilo ubitih 150.000 ljudi&lt;ref&gt;Napadi na Hrvaško in Bosno in Hercegovino so trajali od 1991 do 1995. Na Hrvaškem se je končala vojna z „Bliskom“ („Bljesak“) in „Nevihto“ („Oluja“), v BiH pa s prvim Natovim bombardiranjem srbskih položajev, kar je pripeljalo do sklenitve [[Daytonski sporazum|Daytonskega mirovnega sporazuma]] novembra 1995.&lt;/ref&gt;. Več kot dva milijona ljudi je bilo razseljenih in izgnanih. Samo v Sarajevu je bilo z okoliških hribov zaradi srbskih granat ubitih več kot 10.000 civilistov, vključno z več kot 1000 otroki. [[Bahmut]] je zdaj videti tako, kot je bil [[Vukovar]] leta 1991!&lt;br&gt;
Tega nikakor ne smemo ločevati od 24. marca. Kajti če se loči, se izkaže, da je bila ena čudovita, demokratična, svobodoljubna država kar na lepem zasuta z bombami zavezništva [[NATO]]. [[Varnostni svet ZN|Varnostni svet]] je leta 1998 sprejel tri opozorilne izjave, v katerih je [[Slobodan Milošević|Miloševićevo]] [[Srbija|Srbijo]] obtožil razbojniškega vedenja in zahteval konec surovega nasilja nad [[Kosovo|kosovskimi]] [[Albanci]].&lt;br&gt;
Ponudili so nam podpis sporazuma, po katerem bi Kosovo trdno ostalo znotraj Srbije, z naslednjimi obveznostmi: Konec terorja nad Albanci, začasen vstop Nata na ozemlje Kosova, razorožitev OVK in vzpostavitev reda. Milošević je dejal, da je treba mirovni sporazum zavrniti. Izzvati bi morali NATO, da bi metal bombe na Srbijo, da se bomo lahko znebili Kosova, krivdo pa prevalili na Američane in Zahod, da se bo v Srbiji prebudilo protiameriško razpoloženje in se bomo lahko obrnili v objem Rusije in Belorusije. Danes živimo Miloševićevo mračno prerokbo: 90 odstotkov Srbov verjame, da je za izgubo Kosova kriv NATO.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== „Realpolitik“ v zvezi s Kosovim ===
Drašković je prvi med srbskimi politiki nedvoumno izjavil, da je Srbija od leta 1999 izgubila Kosovo in da morajo Srbi sprejeti to kruto resničnost; predsedniku Vučiću pa svetuje, naj bo srbski [[Charles de Gaulle|De Gaulle]]; to je bil francoski predsednik, ki je končal dolgoletno vojno v [[Alžirija|Alžiriji]] s tem, da je nekdanji francoski koloniji priznal samostojnost v prepričanju, da nima smisla žrtvovati človeška življenja za izgubljeno deželo.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://martinkramer.org/wp-content/uploads/2025/09/leave-algeria.pdf|title= French Withdrawal from Algeria (1962)|publisher=Martin Kramer|author=|place=|language=en|date=|accessdate=20. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

Vuk je nadalje izjavil, da je Kosovo kruta resničnost, ki jo morajo sprejeti tako Srbi kot Srbija. Spomnil je na dejstvo, da je Varnostni svet Združenih narodov z resolucijo iz leta 1999 izgnal Srbijo s Kosova s soglasjem [[Rusija|Rusije]] in vzdržanostjo [[Kitajska|Kitajske]].
{|
|-
! Drashkoviç: „Kosova është e humbur për Serbinë“&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://abcnews.al/vuk-drashkovic-kosova-eshte-e-humbur-per-serbine-eshte-realitet/|title=Vuk Drashkoviç: Kosova është e humbur për Serbinë, është realitet!|publisher=Abc News|author=|place=|language=sq|date=26. september 2019|accessdate=20. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Draškovič: Kosovo je za Srbijo izgubljeno
|-
| &lt;blockquote&gt; Vuk Drashkoviç lë të kuptohet se është i pakuptueshëm angazhimi i tanishëm i Moskës dhe Pekinit zyrtar për gjoja mbrojtjen e sovranitetit serb mbi Kosovën për shkak se, thotë ai, për heqjen e tij ata dhanë kontribut të rëndësishëm: ‘Cili është qëllimi i kësaj politike që populli serb këtu të mbahet në një hipnozë, në një bindje të rrejshme se Kosova është edhe më tej krahinë autonome e Serbisë? Pra, Kosova është e humbur. Ky është realiteti.’ &lt;br&gt;
Politikani dhe shkrimtari Drashkoviç çmon se pavarësisht kësaj, nuk është humbur populli serb në Kosovë, thesari kulturor, kishat, manastiret për ruajtjen dhe mbrojtjen e të cilave duhet të angazhohet shteti serb, por tërheq vërejtjen nd të bëhet vetëm në një bashkëpunim me Evropën dhe Amerikën, por edhe me një marrëveshje të sinqertë me shqiptarët në Kosovë.
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Vuk Draškovič namiguje, da je trenutna uradna vpletenost Moskve in Pekinga za domnevno zaščito srbske suverenosti nad Kosovim nerazumljiva, saj sta, kot pravi, (ravno onadva) pomembno prispevala k njeni odstranitvi: »Kaj je namen te politike, da se srbsko ljudstvo tukaj drži v hipnozi, v lažnem prepričanju, da je Kosovo še vedno avtonomna pokrajina Srbije? Resničnost je marveč taka, da je Kosovo izgubljeno.«&lt;br&gt;
Politik in pisatelj Drašković meni, da kljub temu srbsko ljudstvo na Kosovem ni izgubljeno; srbska država se mora zavezati za ohranjevanje kulturnih zakladov, cerkva in samostanov, vendar je to mogoče storiti le v sodelovanju z Evropo in Ameriko, pa tudi z iskrenim dogovarjanjem z Albanci na Kosovem.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Razpad Jugoslavije ===
Drašković z žalostjo ugotavlja, da se je „mogočna država od Alp do Ohrida, od Triglava do Vardarja“ — kjer so že bili &quot;vsi Srbi v eni državi&quot; —razpadla na najbolj surov način v sovaštvu in krvi ter meni, da so za to najbolj odgovorni Srbi, ki so se iz nekdanje žrtve prelevili v sedanje rablje in krvnike, ko so hoteli iz njenih razbitin ustvariti &quot;Dušanovo cesarstvo&quot;:
{|
|-
! Srbi će biti smatrani najodgovornijim&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.nezavisne.com/novosti/intervju/Vuk-Draskovic-Srbi-su-izgubili-oreol-zrtve/41261|title=Vuk Drašković: Srbi su izgubili oreol žrtve|publisher=Dnevne nezavisne novine|author=Dejan Šajinović|place=Banja Luka|language=sr|date=25. maj 2026|accessdate=25. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Srbe bodo imeli za najodgovornejše
|-
| &lt;blockquote&gt;&quot;Srbi će kao najveći narod i kao narod koji je stvorio Jugoslaviju biti smatrani najodgovornijim što nisu učinili više da se spriječi raspad Jugoslavije.&quot;&lt;br&gt;
&quot;Žao mi je bilo Jugoslavije, ali mi je iznad svega bilo žao što se narod žrtva genocida u Drugom svetskom ratu upreže u jedno krvavo kolo u kojem će izgubiti oreol svete žrtve i u mnogo čemu se izjednačiti sa dželatima.&quot;
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;„[[Srbi]], kot največji narod in kot narod, ki je ustvaril [[Jugoslavija|Jugoslavijo]], bodo veljali za najbolj odgovorne, ker niso storili več, da bi preprečili [[razpad Jugoslavije]].“&lt;br&gt;
„Žal mi je bilo za Jugoslavijo; predvsem pa mi je bilo žal, da so bili ljudje, ki so bili žrtve [[genocid|ljudomora]] v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], vpreženi v krvavo [[kolo (ples)|kolo]], v katerem bodo izgubili avreolo svete žrtve in se bodo v marsičem izenačili s krvniki.“
&lt;/blockquote&gt;
|}

== Navedki ==
{{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}}
{{navedek|''„Postao sam meta neprijatelja, a i većine „prijatelja“. Najveći moj greh je što nikoga i nikada nisam obmanjivao i što sam verovao u ljude. Proživljeno iskustvo potvrđuje da je vera u ljude, kako je govorio Seneka, najopasnija vera, i da je koplje prijatelja često otrovnije od koplja neprijatelja.“''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vikentije-prodanov|title= Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci|publisher=Biljana Dimčić|author=Biljana Dimčić|place=Banjaluka|language=sr|date=18. junij 2025|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;br&gt;„ Postal sem tarča sovražnikov, pa tudi večine &quot;prijateljev&quot;. Moj največji greh je, da nisem nikoli nikogar varal in da sem verjel v ljudi. Življenjske izkušnje potrjujejo, da je vera v ljudi, kot je rekel Seneka, najnevarnejša vera in da je sulica prijatelja pogosto bolj strupena kot sulica sovražnika.“}}
{{navedek|''„Bogastvo je, naravno, zdravi poriv, ali samo dotle dok je ono u čovekovoj službi, a teška bolest kad novac i stvari zagospodare ljudima.“''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„ Bogastvo je seveda zdrav nagon, a le dokler je v službi človeka; a huda bolezen, kadar denar in stvari zagospodarijo nad ljudmi.}}

== Glej tudi ==
* [[seznam srbskih politikov]]
* [[seznam srbskih pisateljev]]
* [[Razpad Jugoslavije]]
* [[Svetosavje]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}
=== Spleti ===
;{{ikona sr}}
*[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија]
*[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online]
*[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih]
*[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer]
;{{ikona hr}}
*[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija]
*[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva]
;{{ikona bs}}
*[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru]
;{{ikona en}}
*[https://pantheon.world/profile/person/Vuk_Dra%C5%A1kovi%C4%87 Vuk Drašković Biography | Pantheon]
=== Videi ===
*[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir]
*[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić]
*[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: &quot;PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!&quot; Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV]

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1946]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Srbski pravniki]]
[[Kategorija:Srbski novinarji]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski politiki]]
[[Kategorija:Srbski publicisti]]
[[Kategorija:Srbski uredniki]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Oporečniki]]
[[Kategorija:Srbski monarhisti]]
[[Kategorija:Pacifisti]]</text>
      <sha1>0beitiqn6i3hy882fjyxfyedsgod1jp</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688385</id>
      <parentid>6688380</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T08:45:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Mladost, izobrazba, oporečništvo */</comment>
      <origin>6688385</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="92701" sha1="l3a0am5i2qnrer9zwehnhnt37pnz9a9" xml:space="preserve">{{v delu}}

{{ton}}
{{Infobox officeholder
| name             = Vuk Drašković
| native_name      = {{No bold|Вук Драшковић}}
| native_name_lang = sr
| image            = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg
| caption          = Drašković leta 2010
| office1          = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]]
| term_start1      = [[5. junij]] [[2006]]
| term_end1        = [[16. maj]] [[2007]]
| prime_minister1  = [[Vojislav Koštunica]]
| predecessor1     = položaj odpravljen
| successor1       = [[Vuk Jeremić]]
| office2          = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] 
| term_start2      = [[3. marec]] [[2004]]
| term_end2        = [[5. junij]] [[2006]]
| prime_minister2  = [[Svetozar Marović]]
| predecessor2     = [[Goran Svilanović]]
| successor2       = položaj odpravljen
| office3          = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]]
| term_start3      = [[18. januar]] [[1999]]
| term_end3        = [[28. april]] [[1999]]
| prime_minister3  = [[Momir Bulatović]]
| birth_date       = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}}
| birth_place      = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]]
| death_date       =
| death_place      = 
| spouse           = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}}
| signature        = Vuk Drašković signature.png
| party            = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes)
| relations        = 
| children         = 
| alma_mater       = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]]
| occupation       = [[politik]]
| profession       = [[pisatelj]] 
}}

'''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pravnik]], [[pisatelj]] in [[politik]].

Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}&lt;/ref&gt; Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja &quot;Srbskega obnovitvenega gibanja&quot; (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik vlade Jugoslavije|podpredsednik Jugoslavije]] v vojnem času leta 1999 in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007.

Drašković je tudi plodovit pisatelj in je objavil 25 knjig.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Mladost, izobrazba, oporečništvo ===
[[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]&lt;/center&gt;

Drašković se je rodil v obmejni vasici [[Međa, Žitište|Međa]]&lt;ref&gt;Međa ({{lang-de|Pardan}}; {{lang-hu|Párdány}}; {{lang-ro|Meda, Pardani}}) je obmejna vasica med Jugoslavijo in Romunijo z okrog 2000 prebivalci; do prihoda &quot;kolonistov&quot; 1946 je to bila vas z nemškimi avtohtonimi katoličani, ki so jih s silo segnali po vojvodinskih taboriščih Titovi komunisti brez kakršnihkoli človekovih pravic, celo brez osebnih izkaznic.&lt;/ref&gt; na severoseverovzhodu Srbije v vojvodinskem [[Banat]]u v družini partizanskih priseljencev iz vzhodne Hercegovine v &quot;vlaku brez voznega reda&quot; v tkim. &quot;Osmi ofenzivi&quot;, ki so se naselili v hiše po vojni iz njihovih domov pregnanih domorodnih Nemcev (&quot;Banatskih Švabov&quot; — &quot;Donauschwaben&quot;). S tem povojnim [[genocid|ljudomorom]] nad neoboroženimi Banatskimi [[Nemci]], ki jim je bilo odvzeto premoženje in so bili pregnani v stotino srbskih uničevalnih taborišč širom [[Vojvodina|Vojvodine]], naj bi [[komunizem]] „pravično“ kaznoval [[nacizem|nacistične]] vojne zločine; pravzaprav se je na ta način usoda s &quot;Švabi&quot; kar dvakrat kruto poigrala, saj so neprostovoljno bili vpleteni že v krvave vojne pohode, od koder se mnogi niso vrnili.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.regionalgeschichte.net/bibliothek/aufsaetze/arnold-konstantin/arnold-konstantin-heimatbuecher-der-donauschwaben-quellen-zur-erforschung-einer-erinnerungsgemeinschaft/22-von-der-teilung-des-banats-bis-zum-ende-des-zweiten-weltkriegs.html|title=Von der Teilung des Banats bis zum Ende des Zweiten Weltkriegs|publisher=regionalgeschichte.net|author=Arnold Konstantin|place=|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.donauschwaben.at/donauschwaebische%20landsmannschaft%20in%20kaernten.html|title= Donauschwäbische Arbeitsgemeinschaft in Österreich (DAG)|publisher=donauschwaben.at|author=Helmut Prokopp|place=Celovec|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}&lt;/ref&gt; 

Nekateri nanovonaseljeni poštenjaki niso mogli prenašati očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje vrnili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito očetnjavo. Tako se je mali Vuk rodil in odraščal v hiši, ki so jo zgradili drugi in njegova babica kot do srži poštena Hercegovka ni mogla mirno spati v hiši, od koder so izgnali njene prave lastnike; od sina je tako dolgo moledovala, da je končno dosegla preselitev nazaj v Hercegovino, kjer pa je številno družino dočakala poleg trdega dela še huda revščina in stanovanjska stiska, saj se jih je šest otrok stiskalo v eni sobi, a dva brata sta Vuku umrla še čisto mala. Ko je začel hoditi v osnovno šolo, je vsak dan pešačil v eno smer 12 km; naloge je delal zvečer pri petrolejki, učil pa se je med pašo živine po vaških travnikih.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}&lt;/ref&gt;Poleg tega se Vukov oče, ki je bil visok partizanski oficir v JLA, ni preveč znašel na velikem posestvu. Ker v tej povojni zmedi ustvarjanja komunističnega raja datuma njegovega rojstva niso zapisali in torej ni znan, je njegov oče kot novojugoslovanski &quot;vernik&quot; kot datum rojstva dal vpisati kar 29. november. 29. novembra 1943 je bilo namreč v [[Bosna|bosenskem]] [[Jajce (mesto)|Jajcu]] II. zasedanje AVNOJA in s tem ustanovitev &quot;Nove Jugoslavije&quot; v nasprotju s &quot;Staro Jugoslavijo&quot;, kot so poimenovali prejšnjo kraljevinsko Jugoslavijo. Na ta način je v &quot;Titovi Jugoslaviji&quot; postal 29. november zapovedan državni praznik z dvama delaprostima dnevoma. 

Ko je bil Vuk star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.&lt;ref name=&quot;Borden&quot;&gt;{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War &amp; Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt; Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova — Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere — Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati oziroma polsestrami.&lt;ref name=&quot;Borden&quot; /&gt; Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino v očetov rojstni kraj, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlja]]&lt;ref&gt;Vasica Slivlja leži kakih 5 km JJV od hriba Vilovica, ki je visok 1608 m, in je imela 2013 le 30 prebivalcev, vsi Srbi. Tam blizu Vilovice je tudi [[Jelenovo]], rojstna vas glavnega junaka romana &quot;Monah Hokaj&quot;, ki je bil Vukov znanec in prijatelj. Jelenovo je tako malo naselje, da ga ni na nobenem zemljevidu in ima le nekaj hiš, prebivalcev pa danes verjetno nič.&lt;/ref&gt;. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].&lt;ref name=&quot;Borden&quot; /&gt; Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč &quot;tradicionalno utesnjeno in utesnjujoče&quot;, zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v &quot;bolj odprti in napredni&quot; Beograd.

Drašković se je v Beogradu z ženo Danico družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh.

1968 je Drašković skupaj z [[Aleksandar Vučić|Vučićem]] sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah]], ki so se iz Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot;&gt;{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}&lt;/ref&gt; Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}&lt;/ref&gt; Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in je nato vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov]].&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot;&gt;{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&amp;pg=PA1995}}&lt;/ref&gt;

Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].&lt;ref&gt;{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt; Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je — morda zaradi pomanjkljivega znanja angleščine — poslal poročilo o nekem konfliktu med sosednjima državama — konkretno o napadu [[Rodezija|Rodezije]] na [[Mozambik]] —, o katerem se je v diplomatskih krogih morebiti kaj šušljalo, vendar spopada v resnici ni bilo; prišlo je skoraj do diplomatskega spora. Razmere so pač bile po afiško zmedene, saj je takrat potekala tudi surova Rodezijska [[državljanska vojna]]&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]], kjer je postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt; Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mika Špiljaka.

=== Pisateljevanje ===
Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani Srbi, ki so pri življenju pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“ — medtem ko istočasno komunizem ni poznal nobene milosti in je razglašal nepomirljivo sovraštvo do &quot;razrednih sovražnikov&quot;.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt; Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]]. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so &quot;nove-stare&quot; ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in nenazadnje v slovenskem Bohinju bivajoči Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Takšno objokovanje lastnega naroda, ki da je stalno, od vseh in povsod ogrožen, je tudi prek [[Memorandum SANU|Memoranduma SANU]] 1986, nadalje prek škandaloznih časopisnih člankov in TV poročil in romanov z nacionalistično vsebino ustvarjalo nove spore ter privedlo do vrelišča v [[Razpad Jugoslavije|Razpadanju Jugoslavije. Tisti memorandum omenja tudi Vuk v svoji knjigi &quot;Monah Hokaj. Istega leta se je njegov junak po materi Črnogorec Simon Olujić — poznejši sarajevski ostrostrelec - spoznal na Baščaršiji s svojo izvoljenko, s katero je le enkrat prenočil. V tistem skrivnostnem memorandumu — &quot;ki so ga držali v tajnosti, da bi deloval toliko bolj uničujoče, ko se bo za njegovo vsebino zvedelo&quot; — pa je med drugim zapisano, &quot;da je Jugoslavija srbska grobnica&quot; in da jo je zato za vsako ceno treba razbiti.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.scribd.com/document/789279602/Vuk-Dra%C5%A1kovi%C4%87-Monah-Hokaj|title=Vuk Drašković Monah Hokaj|publisher=scribd.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=3. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

Partija je Vukovo knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je kljub temu še v angleškem prevodu.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}&lt;/ref&gt; Sam pisatelj opisuje, kako se je v zvezi s svojo zgodbo v romanu odpravil v [[Trst]] — kjer se je iz oči v oči srečal s pravim ustašem-klavcem Hamdijem. V knjigi in v filmu se tako prepletata resničnost in domišljija; pravi, da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil kmalu po tem srečanju, še preden je dobil v roke Vukovo darilo — njegovo knjigo &quot;Nož&quot; s posvetilom.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
 
Njegova romana ''Molitev 1–2 (&quot;Molitva'' 1985) in ''Ruski konzul'' (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389 in ga med drugim nahajamo tudi na več mestih v knjigi iz leta 1970, kjer se opisujejo &quot;stradanja srpskog naroda&quot; (&quot;trpljenja srbskega ljudstva&quot;).&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}&lt;/ref&gt; 

Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnava zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]] in takorekoč njegovo rehabilitacijo.&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

Drašković je 2020 izdal svoj roman ''„Bolje grob nego rob!“ („Boljše grob kot suženj!“)'' — ki je pravzaprav nadaljevanje njegovega romana ''„Aleksandar od Jugoslavije“ („Aleksander Jugoslovanski“)''.  Sam pisatelj je svoj zgodovinski roman predstavil takole:  
{|
|-
! »Bolje grob nego rob!«&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/3506855/vuk-draskovic-objavljuje-knjigu-junaci-novog-romana-hitler-valter-i-knez-pavle?utm_source=kurir&amp;utm_medium=single_dontmiss&amp;utm_campaign=adria_internal|title=VUK DRAŠKOVIĆ OBJAVLJUJE KNJIGU »Bolje grob nego rob!«: Junaci novog romana Hitler, Valter i knez Pavle!|publisher=kurir.rs|author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2020|accessdate=24. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! »Boljše grob kot suženj!«
|-
| &lt;blockquote&gt;„Kralj Aleksandar je ubijen u Marselju 9. oktobra 1934, a država koju je on stvorio ubijena je u Beogradu 27. marta 1941. Poklič ’Bolje grob nego rob!’ doneo je oboje: stotine hiljada grobova i milione robova. Tragedija pokrenuta toga dana još traje i ne nazire joj se kraj.“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;&quot;[[Kraljevina Jugoslavija|Kralj]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] je bil umorjen v [[Marseille|Marseillu]] 9. oktobra 1934; država pa, ki jo je ustvaril, je bila umorjena v [[Beograd]]u 27. marca 1941. Krik 'Bolje grob kot suženj!' je prinesel oboje: sto tisoče grobov in milijone sužnjev. Žaloigra, ki se je začela tistega dne, še vedno traja in ji ni videti konca.&quot;
&lt;/blockquote&gt;
|}

V poznejših letih je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi srbske zločine, kar pa mu je &quot;pridobilo&quot; celo krdelo sovražnikov, zlasti v vodstvu države Srbije in SPC. Ta pogumna resnicoljubnost je prižuborela do vrhunca v romanu ''&quot;Monah Hokaj&quot;'' (''&quot;[[Menih Hawkeye]]&quot;''; Laguna, Beograd 2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi spreminjajočih se okoliščin in novih spoznanj. V času „masovnega ludila“ osemdesetih let ga je grabila „jeza nad ustaši, ki so morili nič krive Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že „hudoval nad Srbi, ki so v 'njegovem' Gackem in drugod preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec obsodbe neusmiljenega divjaštva ter &quot;etničnega čiščenja&quot; pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je opisano v pretresljivem življenjepisnem romanu vrednem [[Aleksander Solženicin|Solženicinovega]] peresa ''&quot;Monah Hokaj&quot; („Menih Hawkeye“)''. Pisatelj kot iz rokava stresa celo vrsto nam znanih, še bolj pa nepoznanih imen svetovne književnosti, pri katerih se je navdihoval pri pisanju te korenite obsodbe nesmiselnega vojaškega uničevanja človeških življenj. Ta veriga imen samo pri pisanju tega romana kaže na pisateljevo omiko in razgledanost, ki ga je kot zavestnega pravoslavnega [[kristjani|kristjana]] v nasprotju z nekaterimi njegovimi znanimi sodobniki na književnem, političnem ali cerkvenem območju polagoma vedno bolj vodila k obsodbi militarizma ter k zavestnemu prizadevanju za medsebojno spravo, sožitje in miroljubno sodelovanje.
{|
|-
! Uzori su mu bili&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju - Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Vzorniki so mu bili
|-
| &lt;blockquote&gt; ''Za ovaj roman su Vas inspirisali Dostojevski, Tolstoj, Saramago. Kako su ovi pisci uticali na Vaš pristup pisanju i istraživanju dubokih društvenih i moralnih pitanja? ''&lt;br&gt;
„Inspirisale su me sudbine i postradanje stotina hiljada ljudi u državi u kojoj sam rođen, ljudi koji su, rekao bi Simon Olujić, bili žrtve i plijen „zlih okolnosti“. Uzori su mi i Dostojevski, i Tolstoj, i Saramago, i Njegoš, i Crnjanski, i Margaret Mičel, i Kafka, da ne nabrajam.“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; ''»Za ta roman so vas navdihnili Dostojevski, Tolstoj in Saramago. Kako so ti pisatelji vplivali na vaš pristop k pisanju in raziskovanju globokih družbenih in nravnih vprašanj?«''&lt;br&gt;
»Navdihnila me je usoda in trpljenje sto tisoč ljudi v državi, v kateri sem se rodil; ljudi, ki so bili, kot bi rekel Simon Olujić, žrtve in plen &quot;hudih okoliščin&quot;. Vzorniki so mi tudi [[Fjodor Dostojevski|Dostojevski]], [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Tolstoj]], [[José Saramago|Saramago]], [[Petar Petrović Njegoš|Njegoš]], [[Miloš Crnjanski|Crnjanski]], [[Margaret Mitchell|Mitchell]] in [[Franz Kafka|Kafka]]… da ne naštevam.«
&lt;/blockquote&gt;
|}
V tem romanu ostrosrelec &quot;Hokaj&quot; — nekdanji profesor [[Simon Olujić]] — doma iz vasice z 20 hišami [[Jelenovo]] blizu vasi Draškovićevih prednikov Slivlja a po materi [[Črnogorci|Črnogorec]]&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.scribd.com/document/789279602/Vuk-Dra%C5%A1kovi%C4%87-Monah-Hokaj|title=Vuk Drašković Monah Hokaj|publisher=scribd.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=3. junij 2026}}&lt;/ref&gt; — kateremu je Udba preprečila odhod v &quot;sovražno Ameriko&quot; za predavatelja ter ga prek zapora &quot;prevzgojila&quot; v fanatičnega srbskega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na &quot;Špičasti steni&quot; (vidikovac &quot;Špičasta stijena&quot;)&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://starigrad.ba/otkriveno-spomen-obiljezje-na-spicastoj-stijeni/|title=Otkriveno spomen obilježje na Špicastoj stijeni|publisher=Općina Stari Grad Sarajevo|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=11. maj 2015|accessdate=26. maj 2026}}&lt;/ref&gt;niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]] — simbol Sarajeva ter jugoslovanskega &quot;bratstva in enotnosti&quot;.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/beograd/4422402/sebilj-cesma-spaja-tri-grada|title=Sebilj česma spaja tri grada. Simbol neobične arhitekture i dizajna spaja tri grada, Sarajevo, Novi Pazar i Beograd.
|publisher=Kurir.rs|author=A. K.|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2024|accessdate=2. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://putnikofer.hr/mjesta/sebilj-sarajevo/|title=Sebilj u Sarajevu: Najpoznatiji simbol Baščaršije. Turisti obožavaju ovo mjesto u Sarajevu koje izgledom podsjeća na kiosk, ali to nije: kažu da voda s ove česme ima tajanstvenu moć|publisher=putnikofer.hr|author=Ivana Vašarević|place=Sarajevo|language=hr|date=8. december 2025|accessdate=2. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.cesma.ba/cesma-sebilj/|title=Česma Sebilj|publisher=Česma.ba|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=|accessdate=2. junij 2026}}&lt;/ref&gt;. Ko je mati padla na tla, se je sin jokajoč zgrudil nanjo, Hokaj pa je neusmiljeno ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz radijskega poročila zvedel, da je umoril svojo ženo Amro in njenega in svojega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

Odgovornost za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«&lt;ref&gt;»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«&lt;/ref&gt; ampak krivi Tisto ozadje, ki je ustvarjalo mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom« vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«.
{|
|-
! Njega su okolnosti učinile monstrumom&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Okoliščine so ga naredile za pošast
|-
| &lt;blockquote&gt; Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste &quot;tarče&quot;. Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne &quot;ustanove&quot;. Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile &quot;okoliščine&quot;: književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te &quot;okoliščine&quot; spreminjale v monstruma.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Politična kariera ===
[[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]&lt;/center&gt;

Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.&lt;ref name=&quot;Fischer&quot;&gt;{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&amp;pg=PA459}}&lt;/ref&gt; Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben &quot;poseben sklad&quot; &quot;za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi&quot;; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi &quot;osvobajali&quot; oziroma osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso niti dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].&lt;ref name=&quot;Mulaj139&quot;&gt;{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&amp;q=Vojislav&amp;pg=PA69|pages=139}}&lt;/ref&gt; Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).&lt;ref name=&quot;Fischer&quot; /&gt; Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk
|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}&lt;/ref&gt;; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).&lt;ref name=&quot;Fischer&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&amp;pg=PR19}}&lt;/ref&gt;

26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi &quot;prostovoljci&quot; pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: &quot;Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje.&quot;&lt;ref&gt;Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}&lt;/ref&gt;Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov &quot;obremenjenih s srbskim poreklom&quot; in da &quot;bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi&quot;.&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije &quot;istočnog pitanja&quot; u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}&lt;/ref&gt; Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}&lt;/ref&gt; Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto.

==== Izid volitev v Srbiji 1990 &lt;ref&gt;{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko&lt;/ref&gt; ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; font-size:95%; width:100%&quot;
|-
! width=&quot;12&quot;|Zap.št.
! width=&quot;23&quot;|Kandidat
! width=&quot;18%&quot;|Emblem
! width=&quot;24%&quot;|Stranka
! width=&quot;14%&quot;| Glasov
! width=&quot;14%&quot;| %
|- valign=&quot;top&quot;
| 1
| '''[[Slobodan Milošević]]'''&lt;br&gt;[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]]
| [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]]
| Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije)
| 3.285.799 
| 67,71
|- valign=&quot;top&quot;
| 2
| '''[[Vuk Drašković]]'''&lt;br&gt;[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]]
| [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]]
| Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) 
| 824.674
| 16,99
|- valign=&quot;top&quot;
| 3
| '''[[Ivan Đurić]]'''&lt;br&gt;Иван Ђурић
| [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]]
| СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI)
| 277.398 
| 5,72
|- valign=&quot;top&quot;
| 4
| '''[[Sulejman Ugljanin]]'''&lt;br&gt;Сулејман Угљанин
| [[File:Sandzak region map.png|70px]]
| Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije)
| 109.459 
| 2,26
|- valign=&quot;top&quot;
| 5
| '''[[Vojislav Šešelj]]'''&lt;br&gt;[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]]
| [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]]
| Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)&lt;ref&gt;Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)&lt;/ref&gt;
| 96.277 
| 1,98
|}

==== Demonstracije 9. marca ====
[[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]&lt;/center&gt;

Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.&lt;ref&gt;{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&amp;mm=03&amp;dd=09&amp;nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}&lt;/ref&gt;

Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom &quot;Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo&quot;. Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s  huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. 
Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel, &quot;da ne bude krvi&quot; (&quot;da ne bo krvi&quot;); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih:&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;:
{|
|-
! Patrijarh Pavle traži razilazak&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&amp;mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&amp;ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Patriarh Pavel zahteva razhod
|-
| &lt;blockquote&gt; Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!).
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!).
&lt;/blockquote&gt;
|}
Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za zveličanje svoje duše&lt;ref&gt;Nagovor je končal namreč z besedami: &quot;Rekoh i spasoh svoju dušu&quot; (&quot;Rekel sem in zveličal svojo dušo&quot;). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa ni bil poziv v redu, saj se je nesrečna bratomorna vojna začela in se odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je na oblasti ostal Miloševićev režim, ki se je celo desetletje hranil z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil možen nekak dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Kakršnikoli so že bili Miloševićevi nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).&lt;/ref&gt; — se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;

Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]].&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek &quot;Car ulic&quot;.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot;&gt;{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&amp;pg=PA55}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}&lt;/ref&gt;Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;

=== V opoziciji in v vladi ===
Leta 1990 je ustanovil Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove SPO), ki je bil na čelu vseh protivladnih protestov: &quot;devetega marca 1991, Vidovdanske skupščine 1992, junijskih demonstracij 1993, trimesečnih demonstracij 1996 in 1997, aprilskega shoda 2000 in oktobrske ljudske vstaje 2000 — ki je privedla do padca Miloševićeve vojno-usmerjene vladavine —, pa tudi mnogih drugih.&quot;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}&lt;/ref&gt;

Čeprav je bil Drašković nacionalist in je bil udeležen pri hujskanju hrvaških Srbov k uporu zoper domnevno &quot;[[Franjo Tuđman|Tuđmanovo]] hegemonijo nad tamkajšnjimi Srbi&quot;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hrvatska-povijest.hr/povijesne-kontroverze-franjo-tudman-banovina-hrvatska-herceg-bosna-i-bosanska-posavina/|title=POVIJESNE KONTROVERZE – Franjo Tuđman, Banovina Hrvatska, Herceg-Bosna i Bosanska Posavina|publisher=Hrvatska povijest.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. junij 2024|accessdate=25. maj 2026}}&lt;/ref&gt;, se je kot književnik ter razgledan [[akademik]] ter izobraženec z izostrenim čutom za pravičnost vedno bolj nagibal k pogovorom in sožitju ter zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili in skrajnimi desničarji tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“&lt;ref&gt;V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; V zvezi s tem je značilna njegova iskrenost: &quot;Nisem želel razpada Jugoslavije, a nisem niti nedolžen&quot;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=20. september 2022|accessdate=25. maj 2026}}&lt;/ref&gt;. 

Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]]) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je preudarno vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.&lt;ref&gt;Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}&lt;/ref&gt;

Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] &quot;Giška&quot; in [[Branislav Matić]] &quot;Beli&quot;. Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; 
Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, saj je podpiral tudi nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in SANU; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so nepristranski opazovalci Draškoviću očitali, da je tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.&lt;ref&gt;{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|url=https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=[https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse/page/472 473]–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}&lt;/ref&gt;

==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ====
Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990 ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}&lt;/ref&gt;

V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množičnega norenja (masovno ludilo), ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile cele množice kot zasanjane v stoletni mit samopomilovanja, samoogrožanja in samoobčudovanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično. Ne misleč na krščansko dolžnost odpuščanja in sprave, naj bi po tej logiki imel &quot;nebeski narod&quot; vso pravico in dolžnost do maščevanja, kajti &quot;Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi&quot;: 
{|
|-
! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher=&quot;Pravoslavlje&quot; — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}&lt;/ref&gt;
! Ali so Srbi oropali kako cerkev?
|-
| &lt;blockquote&gt;Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi &quot;prijatelji&quot; i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali!'' 
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi &quot;prijatelji&quot; in sovražniki oropali, ''ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so nas ropali!''
&lt;/blockquote&gt;
|}

Da [[Srbi|srbski]] [[četniki]] in druge vojaške skupine le niso med drugo svetovno vojno bili taka nedolžne ovčke in samo žrtve, kot se med njimi celo dobronamerni še danes predstavljajo sebi in svetu, govorijo neizpodbitna dejstva. Že na začetku Druge svetovne vojne so se Srbi začeli maščevati za ustaške poboje; med drugim so samo v [[Kulen Vakuf|Kulen Vakufu]] že 1941 pobili dvatisoč Hrvatov in muslimanov.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/teme/2019/5/5/u-kulen-vakufu-ustanici-1941-godine-pobili-2000-muslimana-i-hrvata|title=U Kulen Vakufu ustanici 1941. godine pobili 2.000 muslimana i Hrvata. Drugi svjetski rat|publisher=Al Jazeera|author=Jasmin Agić|place=Sarajevo|language=bs|date=5. maj 2019|accessdate=4. junij 2026}}&lt;/ref&gt; Zanikanje lastnih zločinov pa kaj lahko vodi v hujskanje k novim maščevalnim ukrepom. V javnost je prišlo njihovo ravnanje, ki priča, da tudi oni niso bili brez krivde, zlasti ob beatifikaciji [[Drinske mučenke|Drinskih mučenk]] v [[Sarajevo|Sarajevu]], ki je v [[Srbija|Srbiji]] javnost skoraj ni opazila in najbrž niti Drašković ne, ker bi sicer zadevo v svoji starosti gotovo omenil morebiti celo v knjižni obliki. Takrat so med drugim njihovo cerkvico in dom na Palah četniki oropali in zažgali, ter je vodili po slabem vremenu vse do [[Goražde|Goražda]]. Štiri nune, ki so pred pijanimi četniki poskakale skozi okna vojašnice, so se hudo poškodovale; kljub temu so jih oni pobili in vrgli njihova trupla v Drino. Tiste dni je bilo v reko vrženih okoli 8.000 ljudi. Po pričevanju domačina duhovnika [[Anto Baković|Anta Bakovića]] so to bila trupla pobitih muslimanov, pa tudi katoličanov, ki so jih vrgli v mrzlo Drino ter so priplavala do Kalemegdana, kjer jih je srbska propaganda razglašala za ustaške žrtve.&lt;ref name=&quot;#1&quot;&gt;{{navedi knjigo|author=Ante Baković|title=''Drinske mučenice''|page=38}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt; A. Baković: Drinske mučenice 38-40; poglavja: ''Leševi u šipražju, Kamo ih je Drina odnijela? Leševi ne govore''&lt;/ref&gt; 

Srbska javnost pa je tako ostala v prepričanju o nedolžnosti &quot;svetega srbskega naroda&quot; ne le med Drugo svetovno vojno, — kot med drugimi tudi  takratni sotrpin slovenski pisatelj [[Franc Ksaver Meško|Meško]], ki mu je prav slovenski četnik Milko rešil življenje, nunam pa ne — ampak tudi med Razpadom Jugoslavije; kopreno s takorekoč tabu teme o tovrstnih hudodelstvih je začel snemati z zgodovinske pozabe ravno Vuk Drašković v zrelih letih svojega pisateljevanja. V začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem; že v predvolilni kampanji 1990 je med drugim dejal, da je Bosna kot tigrova koža, ki se ne sme deliti in da je treba reševati sporna vprašanja s pogovori in dogovori, kar je v tisti evforiji naletelo na gluha ušesa. Prav z namenom razbijanja večnacionalne republike so iz Srbije potovala tisočera pisma, ki so hujskala k vstaji in so s pomočjo JLA tudi sprožila plaz, ki ga je ustavilo šele Natovo bombardiranje 1995. 

Leta 1993 sta bila Vuk z ženo [[Danica Drašković|Danico Drašković]] po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.&lt;ref&gt;{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}&lt;/ref&gt;
Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ (&quot;Skupaj&quot;) z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;

==== Pisatelj tudi v politiki hodi svoja pota ====
Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali.

Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.&lt;ref&gt;[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.&lt;/ref&gt; Premier [[Momir Bulatović]] pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk
|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

=== Napadi ===
==== Atentati pod Slobom ====
V obračunavanju z Miloševićevo&lt;ref&gt;Slobodana Miloševića so zlasti njegovi somišljeniki imenovali &quot;od milja&quot; z njegovim skrajšanim imenom kar &quot;Slobo&quot;&lt;/ref&gt; samovlado so ga  dvakrat prijeli: 9. marca 1991 in junija 1993, ko sta bila skupaj z ženo Danico obsojena na dva meseca zapora, kjer so z njima zelo grdo ravnali; njegovo ženo so takrat zasramovali z &quot;[[Alija Izetbegović|Alijino]] vlačugo&quot;; oba sta se namreč tokrat javno zavzela za muslimane v Vukovem Gackem, kjer so ene Srbi neusmiljeno pomorili, druge pa pregnali z njihovih starodavnih ognjišč. Izpuščena sta bila šele zaradi pritiska mednarodne javnosti in množičnih demonstracij v Srbiji.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

Na Draškovića je bilo izvedenih tudi več napadov in vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu neosvetljenega tovornjaka in avtomobila v kolono avtomobilov umorili štiri njegove tesne sodelavce, ki so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih — med njimi tudi Veselina Boškovića, brata njegove žene Danice&lt;ref&gt;&quot;Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska&quot; [The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today]. Telegraf (in Serbian). 3 October 2018. Retrieved 22 September 2023.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}&lt;/ref&gt; Ponovno je bil napaden 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte; morilec ga je tokrat &quot;samo&quot; obstrelil.&lt;ref&gt;{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}&lt;/ref&gt;Takratni predsednik SPO je bil takrat tako ranjen, da ni mogel voditi stranke v zadnjem boju proti Miloševićevemu režimu.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=26. avgust 2013|archivedate=8. april 2012|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563}}&lt;/ref&gt; in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.&lt;ref&gt;[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]&lt;/ref&gt; Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — &quot;stricev iz ozadja&quot; — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.&lt;ref&gt;{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}&lt;/ref&gt;

Preganjanja pa ni trpel le Draškovičev zakonski par, ampak tudi mnogi njuni somišljeniki. Zaradi protivojnih dejavnosti, nenehnega nasprotovanja vojni, obsojanja etničnega čiščenja in vojnih zločinov so neznani storilci pomorili številne člane SPO-ja, a več deset tisoč jih je izgubilo službo, kar je seveda posledično porazno vplivalo na slabše volivne izide.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

==== Pritiski pod &quot;Dobročiniteljem&quot; ====
Po zmagi [[Vojislav Šešelj|Šešljevega]] duhovnega sina [[Aleksandar Vučić|Vučića]]&lt;ref&gt;Slikarka [[Biljana Vilimon]] ga zaradi pretirane skrbi za splošno dobro in dušenja kakršnegakoli oporečništva, zlasti študentovskega, posmehljivo imenuje v svojih knjigi &quot;Dobročinitelj&quot;&lt;/ref&gt;na volitvah 2012 so se začeli stopnjevati napadi na oporečnike, zlasti na študente, ki protestirajo od 1. novembra 2025, od [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška v Novem Sadu]]. Tarča napadov je med drugimi postal tudi Vuk zaradi svojih izjav, ki so navadno podane v obliki zgodb in posredno ali neposredno podpirajo oporečnike. 

Za &quot;izdajalca&quot; in krivca vseh nesreč, ki pestijo Srbijo, ga pod vplivom medijev in uličnih čenč imajo celo berači. 2025 opisuje v svoji črtici ''&quot;Srečanje v Košutnjaku med revežem in &quot;izdajalcem&quot;.'' Glavni junak zgodbe je revež, s katerim se srečuje v belograjskem parku [[Košutnjak|Košutnjaku]], ki kljub temu, da ga ne pozna, o Vuku &quot;ve&quot; vse najslabše, čeprav Drašković praktično nima nobenega vpliva na oblast in njeno delovanje že skoraj od leta 2000. Ko ta od mraza se tresoči revež spozna, da je vse te izmišljotine pripovedoval samemu prizadetemu, je tako užaljen, da od njega noče sprejeti niti pomoči, ki mu jo le-ta v svoji človekoljubnosti ponuja.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/prica-vuka-draskovica-susret-u-kosutnjaku-jednog-siromaha-i-jednog-izdajnika/#google_vignette|title=Priča Vuka Draškovića: Susret u Košutnjaku jednog siromaha i jednog &quot;izdajnika&quot;|publisher=Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=27. december 2025|accessdate=22. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

Črtica ''„Ave, Marija!“'' pa ne govori o [[Sveta Marija|Devici Mariji]] — kot bi kdo na prvi pogled pomislil —, ampak o profesorki sociologije [[Marija Vasić|Mariji Vasić]] iz [[Novi Sad|Novega Sada]], ki je bila na temelju nezakonitega prisluškovanja skupaj s študenti ne le ujeta marca 2025, ampak je bil posnetek posredovan medijem in Udbi, „filijali tajnih službi režima u Kremlju koji sprovodi armagedon nad Ukrajinom, a u Rusiji obnavlja gulage, masovna ubistva i teror iz krvavih decenija svemoći KGB i Josifa Staljinaf“&lt;ref&gt;&quot;podružnici tajnih služb režima v Kremlju, ki izvaja Armagedon (=ljudomor, genocid) nad Ukrajino, a v Rusiji obnavlja gulage, množične umore in teror iz krvavih desetletij vsemogočnega KGB-ja in Josifa Stalina&quot;&lt;/ref&gt;, kot pravi pisatelj črtice in spomni, da je bil 1970. leta ravnatelj bolnišnice, ki so mu tudi podtaknili prisluškovalne naprave — a on je po srbsko preklinjal Tita in partijo —, na takratnem komunističnem sodišču oproščen; pod Vučićem pa so bile nezakonito prisluškovane osebe ne samo pozaprte in obsojene, ampak tudi javno osramočene. Zato je Marija Vasić začela gladovno stavnko, Vuk jo pa v povesti spodbuja: „Moraš živeti, Ave Marija!“&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/vuk-draskovic-ave-marija/|title=Lični stav Vuka Draškovića: Ave, Marija!|publisher= Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2025|accessdate=22. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

Da so pa pritiski na opozicijo nasploh vedno hujši, opozarja Drašković v poučnih črticah, v katerih brani svobodo govora in zlasti študente &quot;blokaderje&quot;, kot jim imenujejo režimski mediji in v tej oceni skorajda &quot;izrednega stanja&quot; ni osamljen; ne čudi, da tudi njega mediji stalno napadajo in črnijo. Čeprav že starec (rojen 1946) – se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih nedvosmiselno postavil na stran študentov za obrambo svobode, evropeizacije in demokracije zoper »srbski svet« in »putinizacijo Srbije«, ki je po njegovem mnenju »kopija izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}&lt;/ref&gt;. 

Danes, v soboto, 23. maja 2026, poteka v Beogradu protestni shod študentov prav zoper stalne žalitve, s katerimi njih in njihovo gibanje zasipljejo državni [[občilo|mediji]].  Eden izmed starejših protestnikov, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je izjavil:
{|
|-
! Pritisak na studente&lt;ref&gt;Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda  [[Saša Banjanac Lubej]]&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1|title=Študentski protest v Beogradu|publisher=RTV 365 |author=Saša Banjanac Lubej|place=Beograd|language=sl|date=23. maj 2025|accessdate=23. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Pritisk na študente
|-
| &lt;blockquote&gt; „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševića]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Po demokratičnih spremembah ===
[[File:Briefing 29 May 2000.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Nosilci demokratičnih sprememb v letu [[2000]].&lt;br&gt;&lt;small&gt;Stojijo od leve na desno: [[Zoran Đinđić]], [[Vojislav Koštunica]], [[Vuk Drašković]] in [[Grigorij Javlinski]]&lt;/small&gt;]]&lt;/center&gt;

Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za &quot;slabo politično potezo&quot;, preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja.

Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog.

Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat zadržala skrajno desničarske [[Vojislav Šešelj|Šešeljeve]] radikalce (SRS).

V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«&lt;ref&gt;{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}&lt;/ref&gt;

Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.&lt;ref&gt;[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.&lt;/ref&gt;

=== Zasebno življenje ===
Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se poročila 10. junija 1973, ko je Danica Bošković po tukajšnjih starodavnih navadah sprjela možev priimek.&lt;ref&gt;{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&amp;mm=11&amp;dd=14&amp;nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}&lt;/ref&gt;

Njun zakon je ostal brez otrok.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt; Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak &quot;ker jih Bog ni dal&quot; in se tolažita, da so podobno usodo preživljali tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Književna dela ===
{{colbegin}}
* ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981)
* ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981)
* ''Nož'' (1982)
* ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985)
* ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986)
* ''Odgovori'' (1987)
* ''Ruski konzul'' (1988)
* ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989)
* ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992)
* ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994)
* ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001)
* ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006)
* ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007)
* ''Doktor Aron'' (2009)
* ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012)
* ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013)
* ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015)
* ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) 
* ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016)
* ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017)
* ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018)
* ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020)
* ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022)
* ''Monah Hokaj'' (''„[[Menih Hawkeye]]“'' 2023)
* ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk
|title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић
|place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}&lt;/ref&gt;
{{colend}}

== Ocena ==
=== Največji srbski pisatelj ===
{|
|-
! Najveći živi spski pisac&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Največji živi srbski pisatelj
|-
| &lt;blockquote&gt; Po mnogima, najveći živi srpski pisac je Vuk Drašković. Čak i oni koji se sa njim politički duboko ne slažu smatraju ga za vrhunskog književnika. Sve što je ikada napisao, od tekstova u novinama do romana, nikoga nije ostavilo ravnodušnim.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Po mnenju mnogih je [[Vuk Drašković]] največji živeči srbski [[pisatelj]]. Tudi tisti, ki se z njim politično nikakor ne strinjajo, ga imajo za vrhunskega pisatelja. Vse, kar je kdaj napisal, od člankov v časopisih do romanov, ni nikogar pustilo ravnodušnega.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Dosledna nedoslednost === 
{|
|-
! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Od [[četniki|četniškega]] ’Noža’ do izdajalca [[Srbi|srbstva]]
|-
| &lt;blockquote&gt;''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.&lt;br&gt;Jedino u čemu je Drašković dosljedan njegova je nedosljednost podređena jednom cilju - da bude novi srpski mesija. Prošao je put od smjernog i vatrenog komunista do nabrijanog antikomunističkog disidenta i radikalnog nacionalista, &quot;borca&quot; za mir koji je slao svoje dragovoljce na Hrvatsku, žestokog protivnika Slobodana Miloševića (&quot;Milošević je najveći zlotvor srpskog naroda&quot;) do njegova aplogeta (&quot;Milošević je borac za mir&quot;) i bliskog suradnika (potpredsjednik srbijanske vlade) da bi sada, nakon svega, izigravao proeuropskog lidera koji je trošio mnogo energije kako bi pokušao spriječiti hrvatski put u EU te bruxelleskog &quot;messangera&quot; zaduženog da Srbima priopći najneugodnije novosti - neovisno Kosovo, neovisna Crna Gora, Mladić u Haagu... No, bio je i ostao ništa drugo nego velikosrpski nacionalist.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno pametne med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.&lt;br&gt;''Edino, v čemer je Drašković dosleden, je njegova nedoslednost'', podrejena enemu cilju - biti novi srbski mesija. Iz skromnega in zagrizenega komunista se je prelevil v zagretega protikomunističnega oporečnika in korenitega nacionalista, &quot;borca&quot; za mir, ki je svoje prostovoljce pošiljal na [[Hrvaška|Hrvaško]], ostrega nasprotnika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] (&quot;Milošević je največji zlikovec srbskega naroda&quot;) do njegovega zagovornika (&quot;Milošević je borec za mir&quot;) in tesnega sodelavca (namestnika predsednika srbske vlade); zdaj pa navsezadnje igra vlogo proevropskega voditelja, ki je porabil veliko energije za preprečitev hrvaške poti v [[EU]], in bruseljskega &quot;glasnika&quot;, ki ima nalogo, da [[Srbi|Srbom]] sporoči najbolj neprijetne novice - neodvisno [[Kosovo]], neodvisno [[Črna gora|Črno goro]], [[Ratko Mladić|Mladića]] v [[Haag]]u ... A bil je in ostaja nič drugega kot ''velikosrbski nacionalist''.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Spremenljivost stališč ===
Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi : ''„Lupus pilum mutat, non mentem.“  „Volk dlako menja, narave nikoli.“ ''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori — črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}&lt;/ref&gt; in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… — včasih pa kar z večimi hkrati.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica — komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

Pri svojih izjavah Vuk večkrat nima dlake na jeziku in je včasih za te prostore nepričakovano odkrit in odprt, kar pa žali bolj občutljiva ušesa, ki raje poslušajo samopomilovanje in samohvalo; zato si kmalu prisluži neprivlačne nadevke kot na primer: „Velesrb“ ali celo „NATO-v plačanec“; njegovo gibanje pa oblasti zmerjajo s „Srbskim gibanjem prevare“&lt;ref&gt;Njegova stranka se imenuje „Srpski pokret obnove“ (SPO), tj. „Srbsko gibanje obnove“; pisec članka pa njegovo stranko imenuje „Srpski pokret obmane“, tj. „Srbsko gibanje prevare.&lt;/ref&gt;.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.intermagazin.rs/evo-ko-je-vuk-draskovic-od-cetnika-i-velikog-srbina-do-nato-placenika-i-izdajnika/|title= ЕВО КО ЈЕ ВУК ДРАШКОВИЋ! Од ЧЕТНИКА и великог Србина, до НАТО плаћеника и издајника |publisher=intermagazin.rs|author= Илија Петровић |place=|language=sr|date=|accessdate=20. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

V tem, da je Vuk velikokrat spreminjal stališča — včasih pa izražaval hkrati nasprotujoča si mnenja — se strinjajo tako njegovi somišljeniki in privrženci, še bolj pa njegovi nasprotniki. Iz tega mnenja ne izvzemajo niti njegove soproge.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&amp;br=299&amp;cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković |publisher=magazin-tabloid.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Kosovo je povezano z Vukovarjem in Sarajevom ===
Vsakega 24. marca se v [[Srbija|Srbiji]] spominjajo grozljivega Natovega bombardiranja; o pravih vzrokih in medsebojni povezanosti je odkrito spregovoril takratni podpredsednik zvezne vlade [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]]:
{|
|-
! ''&quot;Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju&lt;br&gt;a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru&quot;''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru|title=Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo|place=|language=bs|date=27. marec 2023|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! ''&quot;Nečastno je govoriti o [[Nato|Natovih]] udarih na [[Srbija|Srbijo]]&lt;br&gt;a molčati o [[Sarajevo|Sarajevu]] in [[Vukovar]]ju&quot;''
|-
| &lt;blockquote&gt;Svaka priča o 24. martu je duboko nečasna ako se ne kaže šta je bilo pre 24. mata. Samo u Bosni i Hercegovini i u Hrvatskoj ubijeno je 150.000 ljudi. VIše od dva miliona ljudi je rasejano i proterano. Samo u Sarajevu sa okolnih brda od srpskih granata ubijeno je više od 10.000 civila, a među njima više od 1.000 dece. Onako kako sada izgleda Bahmut 91. je izgledao Vukovar!&lt;br&gt;
To se apsolutno ne sme odvojiti od 24. marta. jer ako se odvoji, onda ispada da je jedna divna, demokratska, slobodarska zemlja iz čista mira zasuta bombama NATO alijanse. Savet bezbednosti 1998. usvojio je tri upozaravajuće rezolucije kojom se Miloševićeva Srbija optužuje za razbojničko ponašanje i zahteva se prekid užasnog terora nad kosovskim Albancima. &lt;br&gt;
Nama je ponuđeno da potpišemo sporazum po kojemu je Kosovo ostajalo čvrsto u sastavu Srbije uz sledeće obaveze: Da se prekine teror nad Albancima, da NATO privremeno uđe na teritoriju Kosova, razoruža UČK i uspostavi red. Milošević je rekao da treba odbiti mirovni sporazum. Treba isprovocirati NATO da baci bombe na Srbiju, da se oslobodimo Kosova, a da krivicu prebacimo na Amerikance i zapad, da se probudi antiameričko raspoloženje u Srbiji i da se okrenemo zagrljaju Rusije i Belorusije. Danas živimo crno Miloševićevo proročanstvo: 90 odsto Srba veruje da je NATO kriv za gubitak Kosova.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Vsako govorjenje o 24. marcu je hudo nečastno, če ne pove, kaj se je dogajalo pred 24. marcem. Samo v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem je bilo ubitih 150.000 ljudi&lt;ref&gt;Napadi na Hrvaško in Bosno in Hercegovino so trajali od 1991 do 1995. Na Hrvaškem se je končala vojna z „Bliskom“ („Bljesak“) in „Nevihto“ („Oluja“), v BiH pa s prvim Natovim bombardiranjem srbskih položajev, kar je pripeljalo do sklenitve [[Daytonski sporazum|Daytonskega mirovnega sporazuma]] novembra 1995.&lt;/ref&gt;. Več kot dva milijona ljudi je bilo razseljenih in izgnanih. Samo v Sarajevu je bilo z okoliških hribov zaradi srbskih granat ubitih več kot 10.000 civilistov, vključno z več kot 1000 otroki. [[Bahmut]] je zdaj videti tako, kot je bil [[Vukovar]] leta 1991!&lt;br&gt;
Tega nikakor ne smemo ločevati od 24. marca. Kajti če se loči, se izkaže, da je bila ena čudovita, demokratična, svobodoljubna država kar na lepem zasuta z bombami zavezništva [[NATO]]. [[Varnostni svet ZN|Varnostni svet]] je leta 1998 sprejel tri opozorilne izjave, v katerih je [[Slobodan Milošević|Miloševićevo]] [[Srbija|Srbijo]] obtožil razbojniškega vedenja in zahteval konec surovega nasilja nad [[Kosovo|kosovskimi]] [[Albanci]].&lt;br&gt;
Ponudili so nam podpis sporazuma, po katerem bi Kosovo trdno ostalo znotraj Srbije, z naslednjimi obveznostmi: Konec terorja nad Albanci, začasen vstop Nata na ozemlje Kosova, razorožitev OVK in vzpostavitev reda. Milošević je dejal, da je treba mirovni sporazum zavrniti. Izzvati bi morali NATO, da bi metal bombe na Srbijo, da se bomo lahko znebili Kosova, krivdo pa prevalili na Američane in Zahod, da se bo v Srbiji prebudilo protiameriško razpoloženje in se bomo lahko obrnili v objem Rusije in Belorusije. Danes živimo Miloševićevo mračno prerokbo: 90 odstotkov Srbov verjame, da je za izgubo Kosova kriv NATO.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== „Realpolitik“ v zvezi s Kosovim ===
Drašković je prvi med srbskimi politiki nedvoumno izjavil, da je Srbija od leta 1999 izgubila Kosovo in da morajo Srbi sprejeti to kruto resničnost; predsedniku Vučiću pa svetuje, naj bo srbski [[Charles de Gaulle|De Gaulle]]; to je bil francoski predsednik, ki je končal dolgoletno vojno v [[Alžirija|Alžiriji]] s tem, da je nekdanji francoski koloniji priznal samostojnost v prepričanju, da nima smisla žrtvovati človeška življenja za izgubljeno deželo.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://martinkramer.org/wp-content/uploads/2025/09/leave-algeria.pdf|title= French Withdrawal from Algeria (1962)|publisher=Martin Kramer|author=|place=|language=en|date=|accessdate=20. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

Vuk je nadalje izjavil, da je Kosovo kruta resničnost, ki jo morajo sprejeti tako Srbi kot Srbija. Spomnil je na dejstvo, da je Varnostni svet Združenih narodov z resolucijo iz leta 1999 izgnal Srbijo s Kosova s soglasjem [[Rusija|Rusije]] in vzdržanostjo [[Kitajska|Kitajske]].
{|
|-
! Drashkoviç: „Kosova është e humbur për Serbinë“&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://abcnews.al/vuk-drashkovic-kosova-eshte-e-humbur-per-serbine-eshte-realitet/|title=Vuk Drashkoviç: Kosova është e humbur për Serbinë, është realitet!|publisher=Abc News|author=|place=|language=sq|date=26. september 2019|accessdate=20. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Draškovič: Kosovo je za Srbijo izgubljeno
|-
| &lt;blockquote&gt; Vuk Drashkoviç lë të kuptohet se është i pakuptueshëm angazhimi i tanishëm i Moskës dhe Pekinit zyrtar për gjoja mbrojtjen e sovranitetit serb mbi Kosovën për shkak se, thotë ai, për heqjen e tij ata dhanë kontribut të rëndësishëm: ‘Cili është qëllimi i kësaj politike që populli serb këtu të mbahet në një hipnozë, në një bindje të rrejshme se Kosova është edhe më tej krahinë autonome e Serbisë? Pra, Kosova është e humbur. Ky është realiteti.’ &lt;br&gt;
Politikani dhe shkrimtari Drashkoviç çmon se pavarësisht kësaj, nuk është humbur populli serb në Kosovë, thesari kulturor, kishat, manastiret për ruajtjen dhe mbrojtjen e të cilave duhet të angazhohet shteti serb, por tërheq vërejtjen nd të bëhet vetëm në një bashkëpunim me Evropën dhe Amerikën, por edhe me një marrëveshje të sinqertë me shqiptarët në Kosovë.
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Vuk Draškovič namiguje, da je trenutna uradna vpletenost Moskve in Pekinga za domnevno zaščito srbske suverenosti nad Kosovim nerazumljiva, saj sta, kot pravi, (ravno onadva) pomembno prispevala k njeni odstranitvi: »Kaj je namen te politike, da se srbsko ljudstvo tukaj drži v hipnozi, v lažnem prepričanju, da je Kosovo še vedno avtonomna pokrajina Srbije? Resničnost je marveč taka, da je Kosovo izgubljeno.«&lt;br&gt;
Politik in pisatelj Drašković meni, da kljub temu srbsko ljudstvo na Kosovem ni izgubljeno; srbska država se mora zavezati za ohranjevanje kulturnih zakladov, cerkva in samostanov, vendar je to mogoče storiti le v sodelovanju z Evropo in Ameriko, pa tudi z iskrenim dogovarjanjem z Albanci na Kosovem.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Razpad Jugoslavije ===
Drašković z žalostjo ugotavlja, da se je „mogočna država od Alp do Ohrida, od Triglava do Vardarja“ — kjer so že bili &quot;vsi Srbi v eni državi&quot; —razpadla na najbolj surov način v sovaštvu in krvi ter meni, da so za to najbolj odgovorni Srbi, ki so se iz nekdanje žrtve prelevili v sedanje rablje in krvnike, ko so hoteli iz njenih razbitin ustvariti &quot;Dušanovo cesarstvo&quot;:
{|
|-
! Srbi će biti smatrani najodgovornijim&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.nezavisne.com/novosti/intervju/Vuk-Draskovic-Srbi-su-izgubili-oreol-zrtve/41261|title=Vuk Drašković: Srbi su izgubili oreol žrtve|publisher=Dnevne nezavisne novine|author=Dejan Šajinović|place=Banja Luka|language=sr|date=25. maj 2026|accessdate=25. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Srbe bodo imeli za najodgovornejše
|-
| &lt;blockquote&gt;&quot;Srbi će kao najveći narod i kao narod koji je stvorio Jugoslaviju biti smatrani najodgovornijim što nisu učinili više da se spriječi raspad Jugoslavije.&quot;&lt;br&gt;
&quot;Žao mi je bilo Jugoslavije, ali mi je iznad svega bilo žao što se narod žrtva genocida u Drugom svetskom ratu upreže u jedno krvavo kolo u kojem će izgubiti oreol svete žrtve i u mnogo čemu se izjednačiti sa dželatima.&quot;
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;„[[Srbi]], kot največji narod in kot narod, ki je ustvaril [[Jugoslavija|Jugoslavijo]], bodo veljali za najbolj odgovorne, ker niso storili več, da bi preprečili [[razpad Jugoslavije]].“&lt;br&gt;
„Žal mi je bilo za Jugoslavijo; predvsem pa mi je bilo žal, da so bili ljudje, ki so bili žrtve [[genocid|ljudomora]] v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], vpreženi v krvavo [[kolo (ples)|kolo]], v katerem bodo izgubili avreolo svete žrtve in se bodo v marsičem izenačili s krvniki.“
&lt;/blockquote&gt;
|}

== Navedki ==
{{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}}
{{navedek|''„Postao sam meta neprijatelja, a i većine „prijatelja“. Najveći moj greh je što nikoga i nikada nisam obmanjivao i što sam verovao u ljude. Proživljeno iskustvo potvrđuje da je vera u ljude, kako je govorio Seneka, najopasnija vera, i da je koplje prijatelja često otrovnije od koplja neprijatelja.“''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vikentije-prodanov|title= Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci|publisher=Biljana Dimčić|author=Biljana Dimčić|place=Banjaluka|language=sr|date=18. junij 2025|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;br&gt;„ Postal sem tarča sovražnikov, pa tudi večine &quot;prijateljev&quot;. Moj največji greh je, da nisem nikoli nikogar varal in da sem verjel v ljudi. Življenjske izkušnje potrjujejo, da je vera v ljudi, kot je rekel Seneka, najnevarnejša vera in da je sulica prijatelja pogosto bolj strupena kot sulica sovražnika.“}}
{{navedek|''„Bogastvo je, naravno, zdravi poriv, ali samo dotle dok je ono u čovekovoj službi, a teška bolest kad novac i stvari zagospodare ljudima.“''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„ Bogastvo je seveda zdrav nagon, a le dokler je v službi človeka; a huda bolezen, kadar denar in stvari zagospodarijo nad ljudmi.}}

== Glej tudi ==
* [[seznam srbskih politikov]]
* [[seznam srbskih pisateljev]]
* [[Razpad Jugoslavije]]
* [[Svetosavje]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}
=== Spleti ===
;{{ikona sr}}
*[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија]
*[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online]
*[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih]
*[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer]
;{{ikona hr}}
*[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija]
*[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva]
;{{ikona bs}}
*[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru]
;{{ikona en}}
*[https://pantheon.world/profile/person/Vuk_Dra%C5%A1kovi%C4%87 Vuk Drašković Biography | Pantheon]
=== Videi ===
*[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir]
*[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić]
*[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: &quot;PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!&quot; Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV]

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1946]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Srbski pravniki]]
[[Kategorija:Srbski novinarji]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski politiki]]
[[Kategorija:Srbski publicisti]]
[[Kategorija:Srbski uredniki]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Oporečniki]]
[[Kategorija:Srbski monarhisti]]
[[Kategorija:Pacifisti]]</text>
      <sha1>l3a0am5i2qnrer9zwehnhnt37pnz9a9</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688407</id>
      <parentid>6688385</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T09:27:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Mladost, izobrazba, oporečništvo */</comment>
      <origin>6688407</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="92666" sha1="h4cykvrfztv4im2flhdd33nxxesfc5n" xml:space="preserve">{{v delu}}

{{ton}}
{{Infobox officeholder
| name             = Vuk Drašković
| native_name      = {{No bold|Вук Драшковић}}
| native_name_lang = sr
| image            = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg
| caption          = Drašković leta 2010
| office1          = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]]
| term_start1      = [[5. junij]] [[2006]]
| term_end1        = [[16. maj]] [[2007]]
| prime_minister1  = [[Vojislav Koštunica]]
| predecessor1     = položaj odpravljen
| successor1       = [[Vuk Jeremić]]
| office2          = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] 
| term_start2      = [[3. marec]] [[2004]]
| term_end2        = [[5. junij]] [[2006]]
| prime_minister2  = [[Svetozar Marović]]
| predecessor2     = [[Goran Svilanović]]
| successor2       = položaj odpravljen
| office3          = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]]
| term_start3      = [[18. januar]] [[1999]]
| term_end3        = [[28. april]] [[1999]]
| prime_minister3  = [[Momir Bulatović]]
| birth_date       = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}}
| birth_place      = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]]
| death_date       =
| death_place      = 
| spouse           = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}}
| signature        = Vuk Drašković signature.png
| party            = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes)
| relations        = 
| children         = 
| alma_mater       = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]]
| occupation       = [[politik]]
| profession       = [[pisatelj]] 
}}

'''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pravnik]], [[pisatelj]] in [[politik]].

Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}&lt;/ref&gt; Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja &quot;Srbskega obnovitvenega gibanja&quot; (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik vlade Jugoslavije|podpredsednik Jugoslavije]] v vojnem času leta 1999 in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007.

Drašković je tudi plodovit pisatelj in je objavil 25 knjig.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Mladost, izobrazba, oporečništvo ===
[[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]&lt;/center&gt;

Drašković se je rodil v obmejni vasici [[Međa, Žitište|Međa]]&lt;ref&gt;Međa ({{lang-de|Pardan}}; {{lang-hu|Párdány}}; {{lang-ro|Meda, Pardani}}) je obmejna vasica med Jugoslavijo in Romunijo z okrog 2000 prebivalci; do prihoda &quot;kolonistov&quot; 1946 je to bila vas z nemškimi avtohtonimi katoličani, ki so jih s silo segnali po vojvodinskih taboriščih Titovi komunisti brez kakršnihkoli človekovih pravic, celo brez osebnih izkaznic.&lt;/ref&gt; na severoseverovzhodu Srbije v vojvodinskem [[Banat]]u v družini partizanskih priseljencev iz vzhodne Hercegovine v &quot;vlaku brez voznega reda&quot; v tkim. &quot;Osmi ofenzivi&quot;, ki so se naselili v hiše po vojni iz njihovih domov pregnanih domorodnih Nemcev (&quot;Banatskih Švabov&quot; — &quot;Donauschwaben&quot;). S tem povojnim [[genocid|ljudomorom]] nad neoboroženimi Banatskimi [[Nemci]], ki jim je bilo odvzeto premoženje in so bili pregnani v stotino srbskih uničevalnih taborišč širom [[Vojvodina|Vojvodine]], naj bi [[komunizem]] „pravično“ kaznoval [[nacizem|nacistične]] vojne zločine; pravzaprav se je na ta način usoda s &quot;Švabi&quot; kar dvakrat kruto poigrala, saj so neprostovoljno bili vpleteni že v krvave vojne pohode, od koder se mnogi niso vrnili.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.regionalgeschichte.net/bibliothek/aufsaetze/arnold-konstantin/arnold-konstantin-heimatbuecher-der-donauschwaben-quellen-zur-erforschung-einer-erinnerungsgemeinschaft/22-von-der-teilung-des-banats-bis-zum-ende-des-zweiten-weltkriegs.html|title=Von der Teilung des Banats bis zum Ende des Zweiten Weltkriegs|publisher=regionalgeschichte.net|author=Arnold Konstantin|place=|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.donauschwaben.at/donauschwaebische%20landsmannschaft%20in%20kaernten.html|title= Donauschwäbische Arbeitsgemeinschaft in Österreich (DAG)|publisher=donauschwaben.at|author=Helmut Prokopp|place=Celovec|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}&lt;/ref&gt; 

Nekateri nanovonaseljeni poštenjaki niso mogli prenašati očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje vrnili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito očetnjavo. Tako se je mali Vuk rodil in odraščal v hiši, ki so jo zgradili drugi in njegova babica kot do srži poštena Hercegovka ni mogla mirno spati v hiši, od koder so izgnali njene prave lastnike; od sina je tako dolgo moledovala, da je končno dosegla preselitev nazaj v Hercegovino, kjer pa je številno družino dočakala poleg trdega dela še huda revščina in stanovanjska stiska, saj se jih je šest otrok stiskalo v eni sobi, a dva brata sta Vuku umrla še čisto mala. Ko je začel hoditi v osnovno šolo, je vsak dan pešačil v eno smer 12 km; naloge je delal zvečer pri petrolejki, učil pa se je med pašo živine po vaških travnikih.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}&lt;/ref&gt;Poleg tega se Vukov oče, ki je bil visok partizanski oficir v JLA, ni preveč znašel na velikem posestvu. Ker v tej povojni zmedi ustvarjanja komunističnega raja datuma njegovega rojstva niso zapisali in torej ni znan, je njegov oče kot novojugoslovanski &quot;vernik&quot; kot datum rojstva dal vpisati kar 29. november. 29. novembra 1943 je bilo namreč v [[Bosna|bosenskem]] [[Jajce (mesto)|Jajcu]] II. zasedanje AVNOJA in s tem ustanovitev &quot;Nove Jugoslavije&quot; v nasprotju s &quot;Staro Jugoslavijo&quot;, kot so poimenovali prejšnjo kraljevinsko Jugoslavijo. Na ta način je v &quot;Titovi Jugoslaviji&quot; postal 29. november zapovedan državni praznik z dvama delaprostima dnevoma. 

Ko je bil Vuk star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.&lt;ref name=&quot;Borden&quot;&gt;{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War &amp; Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt; Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova — Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere — Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati oziroma polsestrami.&lt;ref name=&quot;Borden&quot; /&gt; Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino v očetov rojstni kraj, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlja]]&lt;ref&gt;Vasica Slivlja leži kakih 5 km JJV od hriba Vilovica, ki je visok 1608 m, in je imela 2013 le 30 prebivalcev, vsi Srbi. Tam blizu Vilovice je tudi [[Jelenovo]], rojstna vas glavnega junaka romana &quot;Monah Hokaj&quot;, ki je bil Vukov znanec in prijatelj. Jelenovo je tako malo naselje, da ga ni na nobenem zemljevidu in ima le nekaj hiš, prebivalcev pa danes verjetno nič.&lt;/ref&gt;. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].&lt;ref name=&quot;Borden&quot; /&gt; Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč &quot;tradicionalno utesnjeno in utesnjujoče&quot;, zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v &quot;bolj odprti in napredni&quot; Beograd.

Drašković se je v Beogradu z ženo Danico družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh.

1968 je Drašković sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah]], ki so se iz ZDA in Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot;&gt;{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}&lt;/ref&gt; Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}&lt;/ref&gt; Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in je nato vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov]].&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot;&gt;{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&amp;pg=PA1995}}&lt;/ref&gt;

Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].&lt;ref&gt;{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt; Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je — morda zaradi pomanjkljivega znanja angleščine — poslal poročilo o nekem konfliktu med sosednjima državama — konkretno o napadu [[Rodezija|Rodezije]] na [[Mozambik]] —, o katerem se je v diplomatskih krogih morebiti kaj šušljalo, vendar spopada v resnici ni bilo; prišlo je skoraj do diplomatskega spora. Razmere so pač bile po afiško zmedene, saj je takrat potekala tudi surova Rodezijska [[državljanska vojna]]&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]], kjer je postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt; Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mika Špiljaka.

=== Pisateljevanje ===
Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani Srbi, ki so pri življenju pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“ — medtem ko istočasno komunizem ni poznal nobene milosti in je razglašal nepomirljivo sovraštvo do &quot;razrednih sovražnikov&quot;.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt; Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]]. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so &quot;nove-stare&quot; ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in nenazadnje v slovenskem Bohinju bivajoči Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Takšno objokovanje lastnega naroda, ki da je stalno, od vseh in povsod ogrožen, je tudi prek [[Memorandum SANU|Memoranduma SANU]] 1986, nadalje prek škandaloznih časopisnih člankov in TV poročil in romanov z nacionalistično vsebino ustvarjalo nove spore ter privedlo do vrelišča v [[Razpad Jugoslavije|Razpadanju Jugoslavije. Tisti memorandum omenja tudi Vuk v svoji knjigi &quot;Monah Hokaj. Istega leta se je njegov junak po materi Črnogorec Simon Olujić — poznejši sarajevski ostrostrelec - spoznal na Baščaršiji s svojo izvoljenko, s katero je le enkrat prenočil. V tistem skrivnostnem memorandumu — &quot;ki so ga držali v tajnosti, da bi deloval toliko bolj uničujoče, ko se bo za njegovo vsebino zvedelo&quot; — pa je med drugim zapisano, &quot;da je Jugoslavija srbska grobnica&quot; in da jo je zato za vsako ceno treba razbiti.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.scribd.com/document/789279602/Vuk-Dra%C5%A1kovi%C4%87-Monah-Hokaj|title=Vuk Drašković Monah Hokaj|publisher=scribd.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=3. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

Partija je Vukovo knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je kljub temu še v angleškem prevodu.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}&lt;/ref&gt; Sam pisatelj opisuje, kako se je v zvezi s svojo zgodbo v romanu odpravil v [[Trst]] — kjer se je iz oči v oči srečal s pravim ustašem-klavcem Hamdijem. V knjigi in v filmu se tako prepletata resničnost in domišljija; pravi, da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil kmalu po tem srečanju, še preden je dobil v roke Vukovo darilo — njegovo knjigo &quot;Nož&quot; s posvetilom.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
 
Njegova romana ''Molitev 1–2 (&quot;Molitva'' 1985) in ''Ruski konzul'' (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389 in ga med drugim nahajamo tudi na več mestih v knjigi iz leta 1970, kjer se opisujejo &quot;stradanja srpskog naroda&quot; (&quot;trpljenja srbskega ljudstva&quot;).&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}&lt;/ref&gt; 

Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnava zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]] in takorekoč njegovo rehabilitacijo.&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

Drašković je 2020 izdal svoj roman ''„Bolje grob nego rob!“ („Boljše grob kot suženj!“)'' — ki je pravzaprav nadaljevanje njegovega romana ''„Aleksandar od Jugoslavije“ („Aleksander Jugoslovanski“)''.  Sam pisatelj je svoj zgodovinski roman predstavil takole:  
{|
|-
! »Bolje grob nego rob!«&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/3506855/vuk-draskovic-objavljuje-knjigu-junaci-novog-romana-hitler-valter-i-knez-pavle?utm_source=kurir&amp;utm_medium=single_dontmiss&amp;utm_campaign=adria_internal|title=VUK DRAŠKOVIĆ OBJAVLJUJE KNJIGU »Bolje grob nego rob!«: Junaci novog romana Hitler, Valter i knez Pavle!|publisher=kurir.rs|author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2020|accessdate=24. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! »Boljše grob kot suženj!«
|-
| &lt;blockquote&gt;„Kralj Aleksandar je ubijen u Marselju 9. oktobra 1934, a država koju je on stvorio ubijena je u Beogradu 27. marta 1941. Poklič ’Bolje grob nego rob!’ doneo je oboje: stotine hiljada grobova i milione robova. Tragedija pokrenuta toga dana još traje i ne nazire joj se kraj.“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;&quot;[[Kraljevina Jugoslavija|Kralj]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] je bil umorjen v [[Marseille|Marseillu]] 9. oktobra 1934; država pa, ki jo je ustvaril, je bila umorjena v [[Beograd]]u 27. marca 1941. Krik 'Bolje grob kot suženj!' je prinesel oboje: sto tisoče grobov in milijone sužnjev. Žaloigra, ki se je začela tistega dne, še vedno traja in ji ni videti konca.&quot;
&lt;/blockquote&gt;
|}

V poznejših letih je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi srbske zločine, kar pa mu je &quot;pridobilo&quot; celo krdelo sovražnikov, zlasti v vodstvu države Srbije in SPC. Ta pogumna resnicoljubnost je prižuborela do vrhunca v romanu ''&quot;Monah Hokaj&quot;'' (''&quot;[[Menih Hawkeye]]&quot;''; Laguna, Beograd 2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi spreminjajočih se okoliščin in novih spoznanj. V času „masovnega ludila“ osemdesetih let ga je grabila „jeza nad ustaši, ki so morili nič krive Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že „hudoval nad Srbi, ki so v 'njegovem' Gackem in drugod preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec obsodbe neusmiljenega divjaštva ter &quot;etničnega čiščenja&quot; pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je opisano v pretresljivem življenjepisnem romanu vrednem [[Aleksander Solženicin|Solženicinovega]] peresa ''&quot;Monah Hokaj&quot; („Menih Hawkeye“)''. Pisatelj kot iz rokava stresa celo vrsto nam znanih, še bolj pa nepoznanih imen svetovne književnosti, pri katerih se je navdihoval pri pisanju te korenite obsodbe nesmiselnega vojaškega uničevanja človeških življenj. Ta veriga imen samo pri pisanju tega romana kaže na pisateljevo omiko in razgledanost, ki ga je kot zavestnega pravoslavnega [[kristjani|kristjana]] v nasprotju z nekaterimi njegovimi znanimi sodobniki na književnem, političnem ali cerkvenem območju polagoma vedno bolj vodila k obsodbi militarizma ter k zavestnemu prizadevanju za medsebojno spravo, sožitje in miroljubno sodelovanje.
{|
|-
! Uzori su mu bili&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju - Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Vzorniki so mu bili
|-
| &lt;blockquote&gt; ''Za ovaj roman su Vas inspirisali Dostojevski, Tolstoj, Saramago. Kako su ovi pisci uticali na Vaš pristup pisanju i istraživanju dubokih društvenih i moralnih pitanja? ''&lt;br&gt;
„Inspirisale su me sudbine i postradanje stotina hiljada ljudi u državi u kojoj sam rođen, ljudi koji su, rekao bi Simon Olujić, bili žrtve i plijen „zlih okolnosti“. Uzori su mi i Dostojevski, i Tolstoj, i Saramago, i Njegoš, i Crnjanski, i Margaret Mičel, i Kafka, da ne nabrajam.“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; ''»Za ta roman so vas navdihnili Dostojevski, Tolstoj in Saramago. Kako so ti pisatelji vplivali na vaš pristop k pisanju in raziskovanju globokih družbenih in nravnih vprašanj?«''&lt;br&gt;
»Navdihnila me je usoda in trpljenje sto tisoč ljudi v državi, v kateri sem se rodil; ljudi, ki so bili, kot bi rekel Simon Olujić, žrtve in plen &quot;hudih okoliščin&quot;. Vzorniki so mi tudi [[Fjodor Dostojevski|Dostojevski]], [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Tolstoj]], [[José Saramago|Saramago]], [[Petar Petrović Njegoš|Njegoš]], [[Miloš Crnjanski|Crnjanski]], [[Margaret Mitchell|Mitchell]] in [[Franz Kafka|Kafka]]… da ne naštevam.«
&lt;/blockquote&gt;
|}
V tem romanu ostrosrelec &quot;Hokaj&quot; — nekdanji profesor [[Simon Olujić]] — doma iz vasice z 20 hišami [[Jelenovo]] blizu vasi Draškovićevih prednikov Slivlja a po materi [[Črnogorci|Črnogorec]]&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.scribd.com/document/789279602/Vuk-Dra%C5%A1kovi%C4%87-Monah-Hokaj|title=Vuk Drašković Monah Hokaj|publisher=scribd.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=3. junij 2026}}&lt;/ref&gt; — kateremu je Udba preprečila odhod v &quot;sovražno Ameriko&quot; za predavatelja ter ga prek zapora &quot;prevzgojila&quot; v fanatičnega srbskega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na &quot;Špičasti steni&quot; (vidikovac &quot;Špičasta stijena&quot;)&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://starigrad.ba/otkriveno-spomen-obiljezje-na-spicastoj-stijeni/|title=Otkriveno spomen obilježje na Špicastoj stijeni|publisher=Općina Stari Grad Sarajevo|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=11. maj 2015|accessdate=26. maj 2026}}&lt;/ref&gt;niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]] — simbol Sarajeva ter jugoslovanskega &quot;bratstva in enotnosti&quot;.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/beograd/4422402/sebilj-cesma-spaja-tri-grada|title=Sebilj česma spaja tri grada. Simbol neobične arhitekture i dizajna spaja tri grada, Sarajevo, Novi Pazar i Beograd.
|publisher=Kurir.rs|author=A. K.|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2024|accessdate=2. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://putnikofer.hr/mjesta/sebilj-sarajevo/|title=Sebilj u Sarajevu: Najpoznatiji simbol Baščaršije. Turisti obožavaju ovo mjesto u Sarajevu koje izgledom podsjeća na kiosk, ali to nije: kažu da voda s ove česme ima tajanstvenu moć|publisher=putnikofer.hr|author=Ivana Vašarević|place=Sarajevo|language=hr|date=8. december 2025|accessdate=2. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.cesma.ba/cesma-sebilj/|title=Česma Sebilj|publisher=Česma.ba|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=|accessdate=2. junij 2026}}&lt;/ref&gt;. Ko je mati padla na tla, se je sin jokajoč zgrudil nanjo, Hokaj pa je neusmiljeno ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz radijskega poročila zvedel, da je umoril svojo ženo Amro in njenega in svojega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

Odgovornost za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«&lt;ref&gt;»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«&lt;/ref&gt; ampak krivi Tisto ozadje, ki je ustvarjalo mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom« vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«.
{|
|-
! Njega su okolnosti učinile monstrumom&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Okoliščine so ga naredile za pošast
|-
| &lt;blockquote&gt; Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste &quot;tarče&quot;. Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne &quot;ustanove&quot;. Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile &quot;okoliščine&quot;: književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te &quot;okoliščine&quot; spreminjale v monstruma.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Politična kariera ===
[[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]&lt;/center&gt;

Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.&lt;ref name=&quot;Fischer&quot;&gt;{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&amp;pg=PA459}}&lt;/ref&gt; Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben &quot;poseben sklad&quot; &quot;za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi&quot;; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi &quot;osvobajali&quot; oziroma osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso niti dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].&lt;ref name=&quot;Mulaj139&quot;&gt;{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&amp;q=Vojislav&amp;pg=PA69|pages=139}}&lt;/ref&gt; Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).&lt;ref name=&quot;Fischer&quot; /&gt; Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk
|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}&lt;/ref&gt;; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).&lt;ref name=&quot;Fischer&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&amp;pg=PR19}}&lt;/ref&gt;

26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi &quot;prostovoljci&quot; pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: &quot;Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje.&quot;&lt;ref&gt;Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}&lt;/ref&gt;Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov &quot;obremenjenih s srbskim poreklom&quot; in da &quot;bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi&quot;.&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije &quot;istočnog pitanja&quot; u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}&lt;/ref&gt; Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}&lt;/ref&gt; Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto.

==== Izid volitev v Srbiji 1990 &lt;ref&gt;{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko&lt;/ref&gt; ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; font-size:95%; width:100%&quot;
|-
! width=&quot;12&quot;|Zap.št.
! width=&quot;23&quot;|Kandidat
! width=&quot;18%&quot;|Emblem
! width=&quot;24%&quot;|Stranka
! width=&quot;14%&quot;| Glasov
! width=&quot;14%&quot;| %
|- valign=&quot;top&quot;
| 1
| '''[[Slobodan Milošević]]'''&lt;br&gt;[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]]
| [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]]
| Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije)
| 3.285.799 
| 67,71
|- valign=&quot;top&quot;
| 2
| '''[[Vuk Drašković]]'''&lt;br&gt;[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]]
| [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]]
| Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) 
| 824.674
| 16,99
|- valign=&quot;top&quot;
| 3
| '''[[Ivan Đurić]]'''&lt;br&gt;Иван Ђурић
| [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]]
| СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI)
| 277.398 
| 5,72
|- valign=&quot;top&quot;
| 4
| '''[[Sulejman Ugljanin]]'''&lt;br&gt;Сулејман Угљанин
| [[File:Sandzak region map.png|70px]]
| Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije)
| 109.459 
| 2,26
|- valign=&quot;top&quot;
| 5
| '''[[Vojislav Šešelj]]'''&lt;br&gt;[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]]
| [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]]
| Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)&lt;ref&gt;Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)&lt;/ref&gt;
| 96.277 
| 1,98
|}

==== Demonstracije 9. marca ====
[[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]&lt;/center&gt;

Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.&lt;ref&gt;{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&amp;mm=03&amp;dd=09&amp;nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}&lt;/ref&gt;

Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom &quot;Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo&quot;. Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s  huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. 
Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel, &quot;da ne bude krvi&quot; (&quot;da ne bo krvi&quot;); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih:&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;:
{|
|-
! Patrijarh Pavle traži razilazak&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&amp;mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&amp;ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Patriarh Pavel zahteva razhod
|-
| &lt;blockquote&gt; Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!).
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!).
&lt;/blockquote&gt;
|}
Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za zveličanje svoje duše&lt;ref&gt;Nagovor je končal namreč z besedami: &quot;Rekoh i spasoh svoju dušu&quot; (&quot;Rekel sem in zveličal svojo dušo&quot;). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa ni bil poziv v redu, saj se je nesrečna bratomorna vojna začela in se odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je na oblasti ostal Miloševićev režim, ki se je celo desetletje hranil z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil možen nekak dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Kakršnikoli so že bili Miloševićevi nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).&lt;/ref&gt; — se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;

Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]].&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek &quot;Car ulic&quot;.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot;&gt;{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&amp;pg=PA55}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}&lt;/ref&gt;Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;

=== V opoziciji in v vladi ===
Leta 1990 je ustanovil Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove SPO), ki je bil na čelu vseh protivladnih protestov: &quot;devetega marca 1991, Vidovdanske skupščine 1992, junijskih demonstracij 1993, trimesečnih demonstracij 1996 in 1997, aprilskega shoda 2000 in oktobrske ljudske vstaje 2000 — ki je privedla do padca Miloševićeve vojno-usmerjene vladavine —, pa tudi mnogih drugih.&quot;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}&lt;/ref&gt;

Čeprav je bil Drašković nacionalist in je bil udeležen pri hujskanju hrvaških Srbov k uporu zoper domnevno &quot;[[Franjo Tuđman|Tuđmanovo]] hegemonijo nad tamkajšnjimi Srbi&quot;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hrvatska-povijest.hr/povijesne-kontroverze-franjo-tudman-banovina-hrvatska-herceg-bosna-i-bosanska-posavina/|title=POVIJESNE KONTROVERZE – Franjo Tuđman, Banovina Hrvatska, Herceg-Bosna i Bosanska Posavina|publisher=Hrvatska povijest.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. junij 2024|accessdate=25. maj 2026}}&lt;/ref&gt;, se je kot književnik ter razgledan [[akademik]] ter izobraženec z izostrenim čutom za pravičnost vedno bolj nagibal k pogovorom in sožitju ter zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili in skrajnimi desničarji tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“&lt;ref&gt;V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; V zvezi s tem je značilna njegova iskrenost: &quot;Nisem želel razpada Jugoslavije, a nisem niti nedolžen&quot;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=20. september 2022|accessdate=25. maj 2026}}&lt;/ref&gt;. 

Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]]) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je preudarno vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.&lt;ref&gt;Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}&lt;/ref&gt;

Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] &quot;Giška&quot; in [[Branislav Matić]] &quot;Beli&quot;. Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; 
Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, saj je podpiral tudi nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in SANU; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so nepristranski opazovalci Draškoviću očitali, da je tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.&lt;ref&gt;{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|url=https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=[https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse/page/472 473]–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}&lt;/ref&gt;

==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ====
Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990 ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}&lt;/ref&gt;

V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množičnega norenja (masovno ludilo), ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile cele množice kot zasanjane v stoletni mit samopomilovanja, samoogrožanja in samoobčudovanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično. Ne misleč na krščansko dolžnost odpuščanja in sprave, naj bi po tej logiki imel &quot;nebeski narod&quot; vso pravico in dolžnost do maščevanja, kajti &quot;Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi&quot;: 
{|
|-
! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher=&quot;Pravoslavlje&quot; — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}&lt;/ref&gt;
! Ali so Srbi oropali kako cerkev?
|-
| &lt;blockquote&gt;Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi &quot;prijatelji&quot; i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali!'' 
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi &quot;prijatelji&quot; in sovražniki oropali, ''ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so nas ropali!''
&lt;/blockquote&gt;
|}

Da [[Srbi|srbski]] [[četniki]] in druge vojaške skupine le niso med drugo svetovno vojno bili taka nedolžne ovčke in samo žrtve, kot se med njimi celo dobronamerni še danes predstavljajo sebi in svetu, govorijo neizpodbitna dejstva. Že na začetku Druge svetovne vojne so se Srbi začeli maščevati za ustaške poboje; med drugim so samo v [[Kulen Vakuf|Kulen Vakufu]] že 1941 pobili dvatisoč Hrvatov in muslimanov.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/teme/2019/5/5/u-kulen-vakufu-ustanici-1941-godine-pobili-2000-muslimana-i-hrvata|title=U Kulen Vakufu ustanici 1941. godine pobili 2.000 muslimana i Hrvata. Drugi svjetski rat|publisher=Al Jazeera|author=Jasmin Agić|place=Sarajevo|language=bs|date=5. maj 2019|accessdate=4. junij 2026}}&lt;/ref&gt; Zanikanje lastnih zločinov pa kaj lahko vodi v hujskanje k novim maščevalnim ukrepom. V javnost je prišlo njihovo ravnanje, ki priča, da tudi oni niso bili brez krivde, zlasti ob beatifikaciji [[Drinske mučenke|Drinskih mučenk]] v [[Sarajevo|Sarajevu]], ki je v [[Srbija|Srbiji]] javnost skoraj ni opazila in najbrž niti Drašković ne, ker bi sicer zadevo v svoji starosti gotovo omenil morebiti celo v knjižni obliki. Takrat so med drugim njihovo cerkvico in dom na Palah četniki oropali in zažgali, ter je vodili po slabem vremenu vse do [[Goražde|Goražda]]. Štiri nune, ki so pred pijanimi četniki poskakale skozi okna vojašnice, so se hudo poškodovale; kljub temu so jih oni pobili in vrgli njihova trupla v Drino. Tiste dni je bilo v reko vrženih okoli 8.000 ljudi. Po pričevanju domačina duhovnika [[Anto Baković|Anta Bakovića]] so to bila trupla pobitih muslimanov, pa tudi katoličanov, ki so jih vrgli v mrzlo Drino ter so priplavala do Kalemegdana, kjer jih je srbska propaganda razglašala za ustaške žrtve.&lt;ref name=&quot;#1&quot;&gt;{{navedi knjigo|author=Ante Baković|title=''Drinske mučenice''|page=38}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt; A. Baković: Drinske mučenice 38-40; poglavja: ''Leševi u šipražju, Kamo ih je Drina odnijela? Leševi ne govore''&lt;/ref&gt; 

Srbska javnost pa je tako ostala v prepričanju o nedolžnosti &quot;svetega srbskega naroda&quot; ne le med Drugo svetovno vojno, — kot med drugimi tudi  takratni sotrpin slovenski pisatelj [[Franc Ksaver Meško|Meško]], ki mu je prav slovenski četnik Milko rešil življenje, nunam pa ne — ampak tudi med Razpadom Jugoslavije; kopreno s takorekoč tabu teme o tovrstnih hudodelstvih je začel snemati z zgodovinske pozabe ravno Vuk Drašković v zrelih letih svojega pisateljevanja. V začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem; že v predvolilni kampanji 1990 je med drugim dejal, da je Bosna kot tigrova koža, ki se ne sme deliti in da je treba reševati sporna vprašanja s pogovori in dogovori, kar je v tisti evforiji naletelo na gluha ušesa. Prav z namenom razbijanja večnacionalne republike so iz Srbije potovala tisočera pisma, ki so hujskala k vstaji in so s pomočjo JLA tudi sprožila plaz, ki ga je ustavilo šele Natovo bombardiranje 1995. 

Leta 1993 sta bila Vuk z ženo [[Danica Drašković|Danico Drašković]] po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.&lt;ref&gt;{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}&lt;/ref&gt;
Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ (&quot;Skupaj&quot;) z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;

==== Pisatelj tudi v politiki hodi svoja pota ====
Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali.

Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.&lt;ref&gt;[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.&lt;/ref&gt; Premier [[Momir Bulatović]] pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk
|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

=== Napadi ===
==== Atentati pod Slobom ====
V obračunavanju z Miloševićevo&lt;ref&gt;Slobodana Miloševića so zlasti njegovi somišljeniki imenovali &quot;od milja&quot; z njegovim skrajšanim imenom kar &quot;Slobo&quot;&lt;/ref&gt; samovlado so ga  dvakrat prijeli: 9. marca 1991 in junija 1993, ko sta bila skupaj z ženo Danico obsojena na dva meseca zapora, kjer so z njima zelo grdo ravnali; njegovo ženo so takrat zasramovali z &quot;[[Alija Izetbegović|Alijino]] vlačugo&quot;; oba sta se namreč tokrat javno zavzela za muslimane v Vukovem Gackem, kjer so ene Srbi neusmiljeno pomorili, druge pa pregnali z njihovih starodavnih ognjišč. Izpuščena sta bila šele zaradi pritiska mednarodne javnosti in množičnih demonstracij v Srbiji.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

Na Draškovića je bilo izvedenih tudi več napadov in vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu neosvetljenega tovornjaka in avtomobila v kolono avtomobilov umorili štiri njegove tesne sodelavce, ki so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih — med njimi tudi Veselina Boškovića, brata njegove žene Danice&lt;ref&gt;&quot;Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska&quot; [The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today]. Telegraf (in Serbian). 3 October 2018. Retrieved 22 September 2023.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}&lt;/ref&gt; Ponovno je bil napaden 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte; morilec ga je tokrat &quot;samo&quot; obstrelil.&lt;ref&gt;{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}&lt;/ref&gt;Takratni predsednik SPO je bil takrat tako ranjen, da ni mogel voditi stranke v zadnjem boju proti Miloševićevemu režimu.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=26. avgust 2013|archivedate=8. april 2012|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563}}&lt;/ref&gt; in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.&lt;ref&gt;[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]&lt;/ref&gt; Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — &quot;stricev iz ozadja&quot; — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.&lt;ref&gt;{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}&lt;/ref&gt;

Preganjanja pa ni trpel le Draškovičev zakonski par, ampak tudi mnogi njuni somišljeniki. Zaradi protivojnih dejavnosti, nenehnega nasprotovanja vojni, obsojanja etničnega čiščenja in vojnih zločinov so neznani storilci pomorili številne člane SPO-ja, a več deset tisoč jih je izgubilo službo, kar je seveda posledično porazno vplivalo na slabše volivne izide.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

==== Pritiski pod &quot;Dobročiniteljem&quot; ====
Po zmagi [[Vojislav Šešelj|Šešljevega]] duhovnega sina [[Aleksandar Vučić|Vučića]]&lt;ref&gt;Slikarka [[Biljana Vilimon]] ga zaradi pretirane skrbi za splošno dobro in dušenja kakršnegakoli oporečništva, zlasti študentovskega, posmehljivo imenuje v svojih knjigi &quot;Dobročinitelj&quot;&lt;/ref&gt;na volitvah 2012 so se začeli stopnjevati napadi na oporečnike, zlasti na študente, ki protestirajo od 1. novembra 2025, od [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška v Novem Sadu]]. Tarča napadov je med drugimi postal tudi Vuk zaradi svojih izjav, ki so navadno podane v obliki zgodb in posredno ali neposredno podpirajo oporečnike. 

Za &quot;izdajalca&quot; in krivca vseh nesreč, ki pestijo Srbijo, ga pod vplivom medijev in uličnih čenč imajo celo berači. 2025 opisuje v svoji črtici ''&quot;Srečanje v Košutnjaku med revežem in &quot;izdajalcem&quot;.'' Glavni junak zgodbe je revež, s katerim se srečuje v belograjskem parku [[Košutnjak|Košutnjaku]], ki kljub temu, da ga ne pozna, o Vuku &quot;ve&quot; vse najslabše, čeprav Drašković praktično nima nobenega vpliva na oblast in njeno delovanje že skoraj od leta 2000. Ko ta od mraza se tresoči revež spozna, da je vse te izmišljotine pripovedoval samemu prizadetemu, je tako užaljen, da od njega noče sprejeti niti pomoči, ki mu jo le-ta v svoji človekoljubnosti ponuja.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/prica-vuka-draskovica-susret-u-kosutnjaku-jednog-siromaha-i-jednog-izdajnika/#google_vignette|title=Priča Vuka Draškovića: Susret u Košutnjaku jednog siromaha i jednog &quot;izdajnika&quot;|publisher=Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=27. december 2025|accessdate=22. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

Črtica ''„Ave, Marija!“'' pa ne govori o [[Sveta Marija|Devici Mariji]] — kot bi kdo na prvi pogled pomislil —, ampak o profesorki sociologije [[Marija Vasić|Mariji Vasić]] iz [[Novi Sad|Novega Sada]], ki je bila na temelju nezakonitega prisluškovanja skupaj s študenti ne le ujeta marca 2025, ampak je bil posnetek posredovan medijem in Udbi, „filijali tajnih službi režima u Kremlju koji sprovodi armagedon nad Ukrajinom, a u Rusiji obnavlja gulage, masovna ubistva i teror iz krvavih decenija svemoći KGB i Josifa Staljinaf“&lt;ref&gt;&quot;podružnici tajnih služb režima v Kremlju, ki izvaja Armagedon (=ljudomor, genocid) nad Ukrajino, a v Rusiji obnavlja gulage, množične umore in teror iz krvavih desetletij vsemogočnega KGB-ja in Josifa Stalina&quot;&lt;/ref&gt;, kot pravi pisatelj črtice in spomni, da je bil 1970. leta ravnatelj bolnišnice, ki so mu tudi podtaknili prisluškovalne naprave — a on je po srbsko preklinjal Tita in partijo —, na takratnem komunističnem sodišču oproščen; pod Vučićem pa so bile nezakonito prisluškovane osebe ne samo pozaprte in obsojene, ampak tudi javno osramočene. Zato je Marija Vasić začela gladovno stavnko, Vuk jo pa v povesti spodbuja: „Moraš živeti, Ave Marija!“&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/vuk-draskovic-ave-marija/|title=Lični stav Vuka Draškovića: Ave, Marija!|publisher= Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2025|accessdate=22. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

Da so pa pritiski na opozicijo nasploh vedno hujši, opozarja Drašković v poučnih črticah, v katerih brani svobodo govora in zlasti študente &quot;blokaderje&quot;, kot jim imenujejo režimski mediji in v tej oceni skorajda &quot;izrednega stanja&quot; ni osamljen; ne čudi, da tudi njega mediji stalno napadajo in črnijo. Čeprav že starec (rojen 1946) – se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih nedvosmiselno postavil na stran študentov za obrambo svobode, evropeizacije in demokracije zoper »srbski svet« in »putinizacijo Srbije«, ki je po njegovem mnenju »kopija izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}&lt;/ref&gt;. 

Danes, v soboto, 23. maja 2026, poteka v Beogradu protestni shod študentov prav zoper stalne žalitve, s katerimi njih in njihovo gibanje zasipljejo državni [[občilo|mediji]].  Eden izmed starejših protestnikov, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je izjavil:
{|
|-
! Pritisak na studente&lt;ref&gt;Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda  [[Saša Banjanac Lubej]]&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1|title=Študentski protest v Beogradu|publisher=RTV 365 |author=Saša Banjanac Lubej|place=Beograd|language=sl|date=23. maj 2025|accessdate=23. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Pritisk na študente
|-
| &lt;blockquote&gt; „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševića]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Po demokratičnih spremembah ===
[[File:Briefing 29 May 2000.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Nosilci demokratičnih sprememb v letu [[2000]].&lt;br&gt;&lt;small&gt;Stojijo od leve na desno: [[Zoran Đinđić]], [[Vojislav Koštunica]], [[Vuk Drašković]] in [[Grigorij Javlinski]]&lt;/small&gt;]]&lt;/center&gt;

Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za &quot;slabo politično potezo&quot;, preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja.

Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog.

Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat zadržala skrajno desničarske [[Vojislav Šešelj|Šešeljeve]] radikalce (SRS).

V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«&lt;ref&gt;{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}&lt;/ref&gt;

Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.&lt;ref&gt;[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.&lt;/ref&gt;

=== Zasebno življenje ===
Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se poročila 10. junija 1973, ko je Danica Bošković po tukajšnjih starodavnih navadah sprjela možev priimek.&lt;ref&gt;{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&amp;mm=11&amp;dd=14&amp;nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}&lt;/ref&gt;

Njun zakon je ostal brez otrok.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt; Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak &quot;ker jih Bog ni dal&quot; in se tolažita, da so podobno usodo preživljali tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Književna dela ===
{{colbegin}}
* ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981)
* ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981)
* ''Nož'' (1982)
* ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985)
* ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986)
* ''Odgovori'' (1987)
* ''Ruski konzul'' (1988)
* ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989)
* ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992)
* ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994)
* ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001)
* ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006)
* ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007)
* ''Doktor Aron'' (2009)
* ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012)
* ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013)
* ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015)
* ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) 
* ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016)
* ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017)
* ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018)
* ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020)
* ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022)
* ''Monah Hokaj'' (''„[[Menih Hawkeye]]“'' 2023)
* ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk
|title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић
|place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}&lt;/ref&gt;
{{colend}}

== Ocena ==
=== Največji srbski pisatelj ===
{|
|-
! Najveći živi spski pisac&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Največji živi srbski pisatelj
|-
| &lt;blockquote&gt; Po mnogima, najveći živi srpski pisac je Vuk Drašković. Čak i oni koji se sa njim politički duboko ne slažu smatraju ga za vrhunskog književnika. Sve što je ikada napisao, od tekstova u novinama do romana, nikoga nije ostavilo ravnodušnim.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Po mnenju mnogih je [[Vuk Drašković]] največji živeči srbski [[pisatelj]]. Tudi tisti, ki se z njim politično nikakor ne strinjajo, ga imajo za vrhunskega pisatelja. Vse, kar je kdaj napisal, od člankov v časopisih do romanov, ni nikogar pustilo ravnodušnega.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Dosledna nedoslednost === 
{|
|-
! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Od [[četniki|četniškega]] ’Noža’ do izdajalca [[Srbi|srbstva]]
|-
| &lt;blockquote&gt;''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.&lt;br&gt;Jedino u čemu je Drašković dosljedan njegova je nedosljednost podređena jednom cilju - da bude novi srpski mesija. Prošao je put od smjernog i vatrenog komunista do nabrijanog antikomunističkog disidenta i radikalnog nacionalista, &quot;borca&quot; za mir koji je slao svoje dragovoljce na Hrvatsku, žestokog protivnika Slobodana Miloševića (&quot;Milošević je najveći zlotvor srpskog naroda&quot;) do njegova aplogeta (&quot;Milošević je borac za mir&quot;) i bliskog suradnika (potpredsjednik srbijanske vlade) da bi sada, nakon svega, izigravao proeuropskog lidera koji je trošio mnogo energije kako bi pokušao spriječiti hrvatski put u EU te bruxelleskog &quot;messangera&quot; zaduženog da Srbima priopći najneugodnije novosti - neovisno Kosovo, neovisna Crna Gora, Mladić u Haagu... No, bio je i ostao ništa drugo nego velikosrpski nacionalist.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno pametne med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.&lt;br&gt;''Edino, v čemer je Drašković dosleden, je njegova nedoslednost'', podrejena enemu cilju - biti novi srbski mesija. Iz skromnega in zagrizenega komunista se je prelevil v zagretega protikomunističnega oporečnika in korenitega nacionalista, &quot;borca&quot; za mir, ki je svoje prostovoljce pošiljal na [[Hrvaška|Hrvaško]], ostrega nasprotnika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] (&quot;Milošević je največji zlikovec srbskega naroda&quot;) do njegovega zagovornika (&quot;Milošević je borec za mir&quot;) in tesnega sodelavca (namestnika predsednika srbske vlade); zdaj pa navsezadnje igra vlogo proevropskega voditelja, ki je porabil veliko energije za preprečitev hrvaške poti v [[EU]], in bruseljskega &quot;glasnika&quot;, ki ima nalogo, da [[Srbi|Srbom]] sporoči najbolj neprijetne novice - neodvisno [[Kosovo]], neodvisno [[Črna gora|Črno goro]], [[Ratko Mladić|Mladića]] v [[Haag]]u ... A bil je in ostaja nič drugega kot ''velikosrbski nacionalist''.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Spremenljivost stališč ===
Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi : ''„Lupus pilum mutat, non mentem.“  „Volk dlako menja, narave nikoli.“ ''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori — črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}&lt;/ref&gt; in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… — včasih pa kar z večimi hkrati.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica — komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

Pri svojih izjavah Vuk večkrat nima dlake na jeziku in je včasih za te prostore nepričakovano odkrit in odprt, kar pa žali bolj občutljiva ušesa, ki raje poslušajo samopomilovanje in samohvalo; zato si kmalu prisluži neprivlačne nadevke kot na primer: „Velesrb“ ali celo „NATO-v plačanec“; njegovo gibanje pa oblasti zmerjajo s „Srbskim gibanjem prevare“&lt;ref&gt;Njegova stranka se imenuje „Srpski pokret obnove“ (SPO), tj. „Srbsko gibanje obnove“; pisec članka pa njegovo stranko imenuje „Srpski pokret obmane“, tj. „Srbsko gibanje prevare.&lt;/ref&gt;.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.intermagazin.rs/evo-ko-je-vuk-draskovic-od-cetnika-i-velikog-srbina-do-nato-placenika-i-izdajnika/|title= ЕВО КО ЈЕ ВУК ДРАШКОВИЋ! Од ЧЕТНИКА и великог Србина, до НАТО плаћеника и издајника |publisher=intermagazin.rs|author= Илија Петровић |place=|language=sr|date=|accessdate=20. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

V tem, da je Vuk velikokrat spreminjal stališča — včasih pa izražaval hkrati nasprotujoča si mnenja — se strinjajo tako njegovi somišljeniki in privrženci, še bolj pa njegovi nasprotniki. Iz tega mnenja ne izvzemajo niti njegove soproge.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&amp;br=299&amp;cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković |publisher=magazin-tabloid.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Kosovo je povezano z Vukovarjem in Sarajevom ===
Vsakega 24. marca se v [[Srbija|Srbiji]] spominjajo grozljivega Natovega bombardiranja; o pravih vzrokih in medsebojni povezanosti je odkrito spregovoril takratni podpredsednik zvezne vlade [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]]:
{|
|-
! ''&quot;Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju&lt;br&gt;a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru&quot;''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru|title=Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo|place=|language=bs|date=27. marec 2023|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! ''&quot;Nečastno je govoriti o [[Nato|Natovih]] udarih na [[Srbija|Srbijo]]&lt;br&gt;a molčati o [[Sarajevo|Sarajevu]] in [[Vukovar]]ju&quot;''
|-
| &lt;blockquote&gt;Svaka priča o 24. martu je duboko nečasna ako se ne kaže šta je bilo pre 24. mata. Samo u Bosni i Hercegovini i u Hrvatskoj ubijeno je 150.000 ljudi. VIše od dva miliona ljudi je rasejano i proterano. Samo u Sarajevu sa okolnih brda od srpskih granata ubijeno je više od 10.000 civila, a među njima više od 1.000 dece. Onako kako sada izgleda Bahmut 91. je izgledao Vukovar!&lt;br&gt;
To se apsolutno ne sme odvojiti od 24. marta. jer ako se odvoji, onda ispada da je jedna divna, demokratska, slobodarska zemlja iz čista mira zasuta bombama NATO alijanse. Savet bezbednosti 1998. usvojio je tri upozaravajuće rezolucije kojom se Miloševićeva Srbija optužuje za razbojničko ponašanje i zahteva se prekid užasnog terora nad kosovskim Albancima. &lt;br&gt;
Nama je ponuđeno da potpišemo sporazum po kojemu je Kosovo ostajalo čvrsto u sastavu Srbije uz sledeće obaveze: Da se prekine teror nad Albancima, da NATO privremeno uđe na teritoriju Kosova, razoruža UČK i uspostavi red. Milošević je rekao da treba odbiti mirovni sporazum. Treba isprovocirati NATO da baci bombe na Srbiju, da se oslobodimo Kosova, a da krivicu prebacimo na Amerikance i zapad, da se probudi antiameričko raspoloženje u Srbiji i da se okrenemo zagrljaju Rusije i Belorusije. Danas živimo crno Miloševićevo proročanstvo: 90 odsto Srba veruje da je NATO kriv za gubitak Kosova.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Vsako govorjenje o 24. marcu je hudo nečastno, če ne pove, kaj se je dogajalo pred 24. marcem. Samo v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem je bilo ubitih 150.000 ljudi&lt;ref&gt;Napadi na Hrvaško in Bosno in Hercegovino so trajali od 1991 do 1995. Na Hrvaškem se je končala vojna z „Bliskom“ („Bljesak“) in „Nevihto“ („Oluja“), v BiH pa s prvim Natovim bombardiranjem srbskih položajev, kar je pripeljalo do sklenitve [[Daytonski sporazum|Daytonskega mirovnega sporazuma]] novembra 1995.&lt;/ref&gt;. Več kot dva milijona ljudi je bilo razseljenih in izgnanih. Samo v Sarajevu je bilo z okoliških hribov zaradi srbskih granat ubitih več kot 10.000 civilistov, vključno z več kot 1000 otroki. [[Bahmut]] je zdaj videti tako, kot je bil [[Vukovar]] leta 1991!&lt;br&gt;
Tega nikakor ne smemo ločevati od 24. marca. Kajti če se loči, se izkaže, da je bila ena čudovita, demokratična, svobodoljubna država kar na lepem zasuta z bombami zavezništva [[NATO]]. [[Varnostni svet ZN|Varnostni svet]] je leta 1998 sprejel tri opozorilne izjave, v katerih je [[Slobodan Milošević|Miloševićevo]] [[Srbija|Srbijo]] obtožil razbojniškega vedenja in zahteval konec surovega nasilja nad [[Kosovo|kosovskimi]] [[Albanci]].&lt;br&gt;
Ponudili so nam podpis sporazuma, po katerem bi Kosovo trdno ostalo znotraj Srbije, z naslednjimi obveznostmi: Konec terorja nad Albanci, začasen vstop Nata na ozemlje Kosova, razorožitev OVK in vzpostavitev reda. Milošević je dejal, da je treba mirovni sporazum zavrniti. Izzvati bi morali NATO, da bi metal bombe na Srbijo, da se bomo lahko znebili Kosova, krivdo pa prevalili na Američane in Zahod, da se bo v Srbiji prebudilo protiameriško razpoloženje in se bomo lahko obrnili v objem Rusije in Belorusije. Danes živimo Miloševićevo mračno prerokbo: 90 odstotkov Srbov verjame, da je za izgubo Kosova kriv NATO.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== „Realpolitik“ v zvezi s Kosovim ===
Drašković je prvi med srbskimi politiki nedvoumno izjavil, da je Srbija od leta 1999 izgubila Kosovo in da morajo Srbi sprejeti to kruto resničnost; predsedniku Vučiću pa svetuje, naj bo srbski [[Charles de Gaulle|De Gaulle]]; to je bil francoski predsednik, ki je končal dolgoletno vojno v [[Alžirija|Alžiriji]] s tem, da je nekdanji francoski koloniji priznal samostojnost v prepričanju, da nima smisla žrtvovati človeška življenja za izgubljeno deželo.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://martinkramer.org/wp-content/uploads/2025/09/leave-algeria.pdf|title= French Withdrawal from Algeria (1962)|publisher=Martin Kramer|author=|place=|language=en|date=|accessdate=20. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

Vuk je nadalje izjavil, da je Kosovo kruta resničnost, ki jo morajo sprejeti tako Srbi kot Srbija. Spomnil je na dejstvo, da je Varnostni svet Združenih narodov z resolucijo iz leta 1999 izgnal Srbijo s Kosova s soglasjem [[Rusija|Rusije]] in vzdržanostjo [[Kitajska|Kitajske]].
{|
|-
! Drashkoviç: „Kosova është e humbur për Serbinë“&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://abcnews.al/vuk-drashkovic-kosova-eshte-e-humbur-per-serbine-eshte-realitet/|title=Vuk Drashkoviç: Kosova është e humbur për Serbinë, është realitet!|publisher=Abc News|author=|place=|language=sq|date=26. september 2019|accessdate=20. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Draškovič: Kosovo je za Srbijo izgubljeno
|-
| &lt;blockquote&gt; Vuk Drashkoviç lë të kuptohet se është i pakuptueshëm angazhimi i tanishëm i Moskës dhe Pekinit zyrtar për gjoja mbrojtjen e sovranitetit serb mbi Kosovën për shkak se, thotë ai, për heqjen e tij ata dhanë kontribut të rëndësishëm: ‘Cili është qëllimi i kësaj politike që populli serb këtu të mbahet në një hipnozë, në një bindje të rrejshme se Kosova është edhe më tej krahinë autonome e Serbisë? Pra, Kosova është e humbur. Ky është realiteti.’ &lt;br&gt;
Politikani dhe shkrimtari Drashkoviç çmon se pavarësisht kësaj, nuk është humbur populli serb në Kosovë, thesari kulturor, kishat, manastiret për ruajtjen dhe mbrojtjen e të cilave duhet të angazhohet shteti serb, por tërheq vërejtjen nd të bëhet vetëm në një bashkëpunim me Evropën dhe Amerikën, por edhe me një marrëveshje të sinqertë me shqiptarët në Kosovë.
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Vuk Draškovič namiguje, da je trenutna uradna vpletenost Moskve in Pekinga za domnevno zaščito srbske suverenosti nad Kosovim nerazumljiva, saj sta, kot pravi, (ravno onadva) pomembno prispevala k njeni odstranitvi: »Kaj je namen te politike, da se srbsko ljudstvo tukaj drži v hipnozi, v lažnem prepričanju, da je Kosovo še vedno avtonomna pokrajina Srbije? Resničnost je marveč taka, da je Kosovo izgubljeno.«&lt;br&gt;
Politik in pisatelj Drašković meni, da kljub temu srbsko ljudstvo na Kosovem ni izgubljeno; srbska država se mora zavezati za ohranjevanje kulturnih zakladov, cerkva in samostanov, vendar je to mogoče storiti le v sodelovanju z Evropo in Ameriko, pa tudi z iskrenim dogovarjanjem z Albanci na Kosovem.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Razpad Jugoslavije ===
Drašković z žalostjo ugotavlja, da se je „mogočna država od Alp do Ohrida, od Triglava do Vardarja“ — kjer so že bili &quot;vsi Srbi v eni državi&quot; —razpadla na najbolj surov način v sovaštvu in krvi ter meni, da so za to najbolj odgovorni Srbi, ki so se iz nekdanje žrtve prelevili v sedanje rablje in krvnike, ko so hoteli iz njenih razbitin ustvariti &quot;Dušanovo cesarstvo&quot;:
{|
|-
! Srbi će biti smatrani najodgovornijim&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.nezavisne.com/novosti/intervju/Vuk-Draskovic-Srbi-su-izgubili-oreol-zrtve/41261|title=Vuk Drašković: Srbi su izgubili oreol žrtve|publisher=Dnevne nezavisne novine|author=Dejan Šajinović|place=Banja Luka|language=sr|date=25. maj 2026|accessdate=25. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Srbe bodo imeli za najodgovornejše
|-
| &lt;blockquote&gt;&quot;Srbi će kao najveći narod i kao narod koji je stvorio Jugoslaviju biti smatrani najodgovornijim što nisu učinili više da se spriječi raspad Jugoslavije.&quot;&lt;br&gt;
&quot;Žao mi je bilo Jugoslavije, ali mi je iznad svega bilo žao što se narod žrtva genocida u Drugom svetskom ratu upreže u jedno krvavo kolo u kojem će izgubiti oreol svete žrtve i u mnogo čemu se izjednačiti sa dželatima.&quot;
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;„[[Srbi]], kot največji narod in kot narod, ki je ustvaril [[Jugoslavija|Jugoslavijo]], bodo veljali za najbolj odgovorne, ker niso storili več, da bi preprečili [[razpad Jugoslavije]].“&lt;br&gt;
„Žal mi je bilo za Jugoslavijo; predvsem pa mi je bilo žal, da so bili ljudje, ki so bili žrtve [[genocid|ljudomora]] v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], vpreženi v krvavo [[kolo (ples)|kolo]], v katerem bodo izgubili avreolo svete žrtve in se bodo v marsičem izenačili s krvniki.“
&lt;/blockquote&gt;
|}

== Navedki ==
{{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}}
{{navedek|''„Postao sam meta neprijatelja, a i većine „prijatelja“. Najveći moj greh je što nikoga i nikada nisam obmanjivao i što sam verovao u ljude. Proživljeno iskustvo potvrđuje da je vera u ljude, kako je govorio Seneka, najopasnija vera, i da je koplje prijatelja često otrovnije od koplja neprijatelja.“''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vikentije-prodanov|title= Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci|publisher=Biljana Dimčić|author=Biljana Dimčić|place=Banjaluka|language=sr|date=18. junij 2025|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;br&gt;„ Postal sem tarča sovražnikov, pa tudi večine &quot;prijateljev&quot;. Moj največji greh je, da nisem nikoli nikogar varal in da sem verjel v ljudi. Življenjske izkušnje potrjujejo, da je vera v ljudi, kot je rekel Seneka, najnevarnejša vera in da je sulica prijatelja pogosto bolj strupena kot sulica sovražnika.“}}
{{navedek|''„Bogastvo je, naravno, zdravi poriv, ali samo dotle dok je ono u čovekovoj službi, a teška bolest kad novac i stvari zagospodare ljudima.“''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„ Bogastvo je seveda zdrav nagon, a le dokler je v službi človeka; a huda bolezen, kadar denar in stvari zagospodarijo nad ljudmi.}}

== Glej tudi ==
* [[seznam srbskih politikov]]
* [[seznam srbskih pisateljev]]
* [[Razpad Jugoslavije]]
* [[Svetosavje]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}
=== Spleti ===
;{{ikona sr}}
*[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија]
*[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online]
*[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih]
*[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer]
;{{ikona hr}}
*[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija]
*[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva]
;{{ikona bs}}
*[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru]
;{{ikona en}}
*[https://pantheon.world/profile/person/Vuk_Dra%C5%A1kovi%C4%87 Vuk Drašković Biography | Pantheon]
=== Videi ===
*[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir]
*[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić]
*[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: &quot;PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!&quot; Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV]

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1946]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Srbski pravniki]]
[[Kategorija:Srbski novinarji]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski politiki]]
[[Kategorija:Srbski publicisti]]
[[Kategorija:Srbski uredniki]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Oporečniki]]
[[Kategorija:Srbski monarhisti]]
[[Kategorija:Pacifisti]]</text>
      <sha1>h4cykvrfztv4im2flhdd33nxxesfc5n</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Zgodovinsko najdišče polotoka Galipoli</title>
    <ns>0</ns>
    <id>602795</id>
    <revision>
      <id>6688288</id>
      <parentid>6677567</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T20:27:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6688288</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="18872" sha1="f6wqc0kfr8yyz7gbldwf9lskzsyvk17" xml:space="preserve">[[File:Azmak Cemetery, Gallipoli Peninsula.JPG|thumb|Pokopališče Azmak, polotok Galipoli]]

'''Zgodovinsko najdišče polotoka Galipoli''' se razprostira na več kot 33.000 hektarjih v Galipolju v Turčiji.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://nationalparksofturkey.com/gelibolu-gallipoli-peninsula-historical-park/|title=Gelibolu (Gallipoli) Peninsula Historical National Park |date=10 June 2016 |language=en-US|access-date=2019-05-31}}&lt;/ref&gt; Park je leta 1973 ustanovila turška vlada in je vključen na seznam narodnih parkov in zavarovanih območij Združenih narodov. Na zgodovinskem najdišču polotoka Galipoli so spomeniki, pokopališča in obeležja dogodkov, ki so se na polotoku zgodili od [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]].

V čast več kot 500.000 vojakom, ki so umrli v bitkah na Galipolju, je bil leta 1973 ustanovljen ''Zgodovinski narodni park polotoka Galipoli''. V spomin na izgubljena življenja park sestavljajo kipi, spomeniki in pokopališča. Okolica ponuja tudi slikovite razglede na klife Ariburnu, čisto vodo in plaže.

Zgodovinsko najdišče polotoka Galipoli je najbolj znano po bitkah v prvi svetovni vojni. Najbolj znane so bitke pri Canakkalah na morju in obali leta 1915. V parku je še vedno mogoče najti različne ostanke, kot so stavbe in potopljene ladje. Spomeniki spominjajo na vojake iz Turčije, Anglije, Francije, Avstralije in Nove Zelandije.&lt;ref&gt;{{Cite web| url=https://www.aph.gov.au/Parliamentary_Business/Committees/Senate/Finance_and_Public_Administration/Completed_inquiries/2004-07/gallipoli/report/d01b|title=Chapter 1 – The Significance of the Gallipoli Peninsula|last=corporateName=Commonwealth Parliament; address=Parliament House|first=Canberra|website=www.aph.gov.au|language=en-AU|access-date=2019-05-31}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://www.hurriyetdailynews.com/canakkale-on-gallipoli-campaigns-trail-141956|title=Çanakkale: On Gallipoli Campaign's trail|website=Hürriyet Daily News|date=18 March 2019 |language=en|access-date=2019-05-31}}&lt;/ref&gt; Galipoljski polotok in Galipoljska bitka sta še posebej pomembna v turški, avstralski in novozelandski kulturi zaradi velikega odstotka prebivalstva obeh držav, ki se je borilo/umrlo med vojno.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://nzhistory.govt.nz/war/the-gallipoli-campaign/gallipoli-in-brief|title=Gallipoli in brief – The Gallipoli campaign {{!}} NZHistory, New Zealand history online|website=nzhistory.govt.nz|access-date=2019-05-31}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://slate.com/news-and-politics/2013/11/the-battle-of-gallipoli-winston-churchill-mustafa-kemal-and-the-battle-that-shaped-the-future-of-europe.html|title=Winston Churchill Thought Victory at Gallipoli Would Bring a Quick End to the Great War. He Couldn't Have Been More Wrong.|last=Curry|first=Andrew|date=2013-11-13|website=Slate Magazine|language=en|access-date=2019-05-31}}&lt;/ref&gt; Za vojne grobove Commonwealtha skrbi Komisija za vojne grobove Commonwealtha.

Park je uradno priznan kot zgodovinsko območje. Poleg zgodovinskega pomena ima park tudi pomemben kulturni pomen. Odkrili so nešteto arheoloških najdb, od katerih mnoge segajo v leto 4000 pr. n. št. Kombinacija vojne zgodovine, starodavnih najdišč in osupljive pokrajine vsako leto privablja na tisoče obiskovalcev, zaradi česar je eno najbolj znanih območij v Turčiji.

Zaradi posebne lege zgodovinskega najdišča Galipoljskega polotoka, ki je v bližini treh kulturnih con, [[Anatolija|Anatolije]], [[Balkan]]a in [[Egejsko morje|Egejskega morja]], je park izoliran od osrednjega območja vsake kulturne cone. Zaradi tega je park dostopno obrobje za vse okoliške narode. V času integracije ali stiske park služi kot stičišče vseh treh kulturnih con.

== Zgodovina ==
[[File:Attaturkswords5.jpg|thumb|250px|Spomenik v zalivu Anzac v spomin na padce osmanskih in anzaških vojakov na Galipoljskem polotoku]]
[[File:Çanakkale_Martyrs_Memorial_-_panoramio.jpg|thumb|250px|Spomenik mučenikom v Çanakkaleju]]
[[File:Çanakkale_Şehitler_Abidesi.jpg|thumb|250px|left|Spomenik mučenikom v Çanakkaleju]]
[[File:57.Alay Şehitliği (57th Regiment) - Turkish memorial and cementery (8709797084).jpg|thumb|250px|Spomenik mučenikom 57. polka – turški spomenik in pokopališče v Galipolju]]
=== 1914–1918 ===
Galipoljski polotok ima bogato zgodovino od prve svetovne vojne. Leta 1914 so se začeli spopadi med zavezniškimi silami in Osmani. Invazija na Galipoljski polotok, za katero je znano, da je začela [[Bitka za Galipoli|bitko za Galipoli]] v prvi svetovni vojni, je znana tudi kot ''dan ANZAC''. ''Dan ANZAC'', 25. aprila 1915, Avstralci in Novozelandci obeležujejo zaradi številnih izgubljenih življenj.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://anzacportal.dva.gov.au/history/conflicts/gallipoli-and-anzacs/locations/explore-anzac-area-sites|title=Explore Anzac area sites {{!}} The Anzac Portal|website=anzacportal.dva.gov.au|access-date=2019-05-31}}&lt;/ref&gt;

Zavezniške sile so vstopile na Galipoljski polotok z načrtom ustvarjanja nove fronte na vzhodu.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.history.com/topics/world-war-i/battle-of-gallipoli-1|title=Battle of Gallipoli|website=history.com|date=9 November 2009 |language=en|access-date=2019-05-31}}&lt;/ref&gt; Ta fronta je bila namenjena ustvarjanju lahkega dostopa do oskrbe iz Rusije in Sredozemskega morja. Voditelji, kot sta [[Winston Churchill]] in lord Kitchener, so podpirali strategijo napada na Galipoljski polotok.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite book|title=Divided spaces, contested pasts: The heritage of the Gallipoli Peninsula|last=Thys-Senocak|first=L|publisher=Taylor et Francis Group|year=2019|isbn=|location=London; New York|pages=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.britannica.com/event/Gallipoli-Campaign|title=Gallipoli Campaign {{!}} Summary, Map, Casualties, Significance, &amp; Facts|website=Encyclopædia Britannica|language=en|access-date=2019-05-31}}&lt;/ref&gt; Ta napad je propadel in umrlo je več sto tisoč ljudi. Čeprav natančne številke še niso znane, se ocenjuje, da je skupno število žrtev doseglo pol milijona.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.awm.gov.au/learn/schools/resources/understanding-gallipoli/cost|title=The cost {{!}} The Australian War Memorial|website=www.awm.gov.au|access-date=2019-05-31}}&lt;/ref&gt;

Čeprav so bili mrtvi pokopani in obeleženi med vojno, so Osmani in zavezniške sile leta 1918 začele bolj usklajeno prizadevanje. Danes je na tem območju 31 pokopališč in šest spominskih spomenikov, na katerih je označenih 23.000 grobov.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

=== 1973–danes ===
Po številnih predlogih za ustanovitev nacionalnega zgodovinskega parka na polotoku je bil 2. novembra 1973 uradno ustanovljen ''Nacionalni zgodovinski park polotoka Galipoli''. Ustanovitev parka so poskrbeli Fundacija za varstvo turške narave (TTKD), Služba nacionalnih parkov Združenih držav Amerike (USNPS), Državna organizacija za načrtovanje v Turčiji in Oddelek za turške nacionalne parke.

Po odprtju parka je bilo izdelanih več načrtov za spominske projekte, ki naj bi se izvedli v Nacionalnem zgodovinskem parku polotoka Galipoli. Poleg spomenika mučenikom Çanakkale so si arhitekti prizadevali čim manj motiti teren. Čeprav je bil to glavni cilj, je iz struktur, ki so danes vidne, razvidno, da so številne strukture posegale v okvir terena.

Leta 1994 je požar v regiji Ariburnu (zaliv ANZAC) na polotoku uničil 4049 hektarjev gozda.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Ta požar je turško vlado spodbudil k popisu naravnih in kulturnih virov polotoka. Vzporedno s tem popisom so se začele raziskave in novi razvojni načrti. Projektna ekipa urbanistov z Bližnjevzhodne tehnične univerze (METU), ki jo je vodil Raci Bademli, je kritizirala prejšnji razvoj, ki je povzročil uničenje kulturno dragocenih zemljišč in se zavzemala za nov načrt. Del tega predloga je bil, da se polotok poimenuje ''Park miru''. Ta oznaka bi privedla do manj invazivnega razvoja in ohranjanja pokrajine polotoka. Leta 1998 je potekal »Mednarodni natečaj za ideje in oblikovanje parkov miru na polotoku Gallipoli«, na katerem sta zmagala norveška arhitekta Lasse Brøgger in Anne-Stine Reine, njun projekt pa je prejel nagrade za inovativnost, vendar ni bil nikoli dokončan.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Cite news|url=http://www.turkishdailynews.com|title=Renovation project for historic Gallipoli Peninsula|date=12 March 2007|work=Turkish Daily News}}&lt;/ref&gt;

Leta 1998 je bil Nacionalni zgodovinski park polotoka Gallipoli predlagan za območje svetovne dediščine pod naslovom ''Çanakkale (Dardanelles) and Gelibolu (Gallipoli) Battles Zones in the First World War''.&lt;ref&gt;[https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5911/ Unesco]&lt;/ref&gt; Leto zatem sta avstralska in novozelandska vlada ugotovili, da se njihovi državljani vse bolj zanimajo za obisk parka. To je sprožilo predlog za spominsko mesto ANZAC in letno slovesnost. Avstralska in novozelandska vlada sta ustvarili načrt v vrednosti 1,2 milijona dolarjev za ustanovitev novega spominskega mesta. Hkrati je turška vlada obljubila 100 milijonov dolarjev za izboljšanje infrastrukture na tem območju.

Kar naj bi bil usklajen projekt med Avstralijo, Novo Zelandijo in Turčijo, se je spremenilo v vrsto nesoglasij.&lt;ref&gt;{{Cite news|url=https://www.smh.com.au/national/gallipoli-the-lost-vision-20051015-gdm9a7.html|title=Gallipoli: The lost vision|date=15 October 2005|work=The Sydney Morning Herald}}&lt;/ref&gt; Katastrofa sporov je povzročila motnje v pokrajini, kulturni dediščini in celo človeških posmrtnih ostankih.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://theconversation.com/gallipoli-commemorations-of-turkish-youth-tell-us-much-about-politics-in-turkey-90439|title=Gallipoli commemorations of Turkish youth tell us much about politics in Turkey|last1=Aktar|first1=Ayhan|last2=West|first2=Brad|website=The Conversation|date=24 April 2018 |language=en|access-date=2019-05-31}}&lt;/ref&gt; Čeprav je bila posledica nesoglasij med vsemi vpletenimi državami, je avstralska vlada priznala svoje napake.

Leta 2005 se je začelo več projektov v spomin na dogodke med prvo svetovno vojno. Odkrili so nova turška pokopališča, ki so bila zato zgrajena za javno objavo. Za izboljšanje turistične infrastrukture so zgradili tudi več parkirišč in širše ceste za turistične avtobuse.

== Geografija in pokrajina ==
O krajinski zasnovi Zgodovinskega narodnega parka polotoka Galipoli se je od konca prve svetovne vojne razpravljalo več sto arhitektov. Kot je izjavil arhitekt Tony Watkins: »Obisk Galipolja lahko spremeni ljudi, kdo so in kako vidijo svet. Obisk jih lahko dvigne, da lahko vidijo onkraj svojih obstoječih obzorij. To ni navaden kraj. Močna galipoljska pokrajina ima veliko povedati. 5000 let zgodovine.«&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Tian|first=Tina|date=December 2014|title=Lines of memories: a landscape design proposal for the Gallipoli Peninsula Historical National Park, Turkey|url=http://journal.hep.com.cn/laf/EN/2095-5405/current.shtml|journal=Landscape Architecture Frontiers|pages=134+|via=GALE|access-date=2026-05-18|archive-date=2024-05-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20240525151702/https://journal.hep.com.cn/laf/EN/2095-5405/current.shtml|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Galipoli je v [[Trakija|Trakiji]] v [[Turčija|Turčiji]] in ga na zahodu obdaja [[Egejsko morje]], na vzhodu pa [[Dardanele]]. Polotok Galipoli je na evropskem delu države in je znan po svoji bogati zgodovini že izpred prve svetovne vojne. Polotok se razteza približno 60 kilometrov jugozahodno v Egejsko morje in je na kateri koli točki širok od enega do dveh kilometrov.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.gallipoli-association.org/where-what-and-why-gallipoli/|title=Where, What and Why Gallipoli – The Gallipoli Association|website=www.gallipoli-association.org|access-date=2019-05-31}}&lt;/ref&gt;
[[File:Battle of Gallipoli - map of Turkish dispositions, April 1915.jpg|thumb|Bitka pri Galipolju – zemljevid turških razporeditev, april 1915]]
[[File:Anzac commemorative site, Gallipoli, Turkey.jpg|thumb|Spominsko najdišče Anzac, Galipoli]]

== Znamenitosti ==
V okviru »Dolgoročnega razvojnega načrta zgodovinskega narodnega parka polotoka Gallipoli« so bila imena 60.000 vojakov zapisana na 1670 betonskih ploščah v spomin na njihovo smrt.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; Ta spomenik je bil zgrajen na 8000 kvadratnih metrih zemljišča. Ob gradnji plošč so krajinski oblikovalci posadili tudi ciprese, da bi ohranili pokrajino in naravo zemljišča, ki je bilo prej prekrito z asfaltom. To grobišče je eno od mnogih zgodovinsko pomembnih najdišč na polotoku.

Nacionalna dediščina na polotoku vključuje 50 turških pokopališč mučenikov, 29 turških spomenikov in epigrafskih spomenikov, 34 pokopališč in spomenikov, 6 trdnjav, 14 bastionov, 32 arheoloških najdišč in 36 podvodnih razbitin.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.lonelyplanet.com/turkey/attractions/gallipoli-campaign-historic-site/a/poi-sig/1272720/360857|title=Gallipoli Campaign Historic Site {{!}} Gallipoli Peninsula, Turkey Gallipoli Peninsula|website=www.lonelyplanet.com|language=en|access-date=2019-05-31}}&lt;/ref&gt; Celoten seznam vojnih pokopališč in spomenikov na polotoku Gallipoli najdete [https://en.wikipedia.org/wiki/List_of_war_cemeteries_and_memorials_on_the_Gallipoli_Peninsula tukaj].

Priljubljena zabava avstralskih in novozelandskih obiskovalcev na polotoku Gallipoli je ''sprehod ANZAC''. Ta dvokilometrska pot popelje turiste skozi 11 območij, kjer so se med vojno nahajali predvsem pripadniki enot ANZAC.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://anzacportal.dva.gov.au/history/conflicts/gallipoli-and-anzacs/locations/walk-around-anzac-battlefield-sites|title=A walk around Anzac battlefield sites {{!}} The Anzac Portal|website=anzacportal.dva.gov.au|access-date=2019-05-31}}&lt;/ref&gt; V narodnem parku so zelo priljubljeni tudi avdio ogledi in vodniki.

=== Russellov vrh ===
Russellov vrh je del planote, ki je del galipolske bitke služil kot severna frontna črta enot ANZAC. Planota je polna vrste sistemov jarkov, ki so še danes jasno vidni. Na severozahodnem koncu planote je Nek. Nek so držali osmanski Turki in je povezava z Drugim grebenom. Tudi Drugi greben so držali zavezniki, vendar zaradi turškega nadzora nad Nekom ni bil nikoli združen z Russellovim vrhom.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Cite journal|last=1.Cameron 2.Donlon|first=1.David 2.Denise|year=2005|title=A preliminary archaeological survey of the ANZAC Gallipoli Battlefields of 1915|journal=Australian Historical Archaeology; Sydney|volume=23|pages=131–138|id={{ProQuest| }}}}&lt;/ref&gt;

Trenutno se pojavljajo težave s turisti, ki si ustvarjajo lastne sprehajalne poti skozi jarke, kar moti zgodovinski pomen zemljišča. Najdenih je bilo zelo malo artefaktov, vendar so iz zemlje štrleli bodeča žica, majhni keramični koščki in majhne kovinske posode za hrano. Znano je, da je večina dovršenega sistema jarkov obstajala, vendar ga ni več mogoče najti, preostala območja pa kažejo posledice erozije.

=== Turški Quinn's ===
Nasproti Quinn's Post, ki so jo držali enote ANZACS, je Turški Quinn's. Turški Quinn's je bila postojanka, ki so jo nadzorovali osmanski Turki. Od prvega dne galipolske bitke so Turki lahko obdržali to mesto, dokler se zavezniške sile niso umaknile s polotoka. Turški in ANZAC jarki so bili na določenih točkah na območju manj kot 5 metrov narazen.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt; Med galipolsko bitko sta obe strani menili, da so ti jarki najbolj nevarna mesta na polotoku.

Obrisi jarkov pri Turškem Quinn'su so še vedno dobro vidni. Najdišče je zdaj prekrito z novim rastlinjem in grmičevjem. Čeprav so obrisi jarkov jasni, so jarki večinoma zasuti. To je posledica odločitve Turkov, da se vrnejo na vojno območje in v jarke razporedijo nepokopana trupla. Do leta 2005 na tem območju niso našli nobenih artefaktov. Med Quinn'soma je turistična dostopna cesta, ki bi verjetno povzročila odstranitev artefaktov na površini. To območje je bilo znano kot »območje ubijanja na nikogaršnji zemlji«.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

=== Nemški častniški jarek ===
Podobno kot turški Quinn'sov jarek so obrisi bojnih območij nemškega častniškega jarka še vedno dobro vidni. Najdišče je dobilo to ime zaradi položaja dveh nemških vojakov, ki sta prvi dan galipolske bitke usmerjala čete. Na tem najdišču niso našli nobenih artefaktov, in so bili jarki spet zasuti.

=== Turški jarki pri Lone Pineu ===
[[File:View of Anzac Cove - Gallipoli Peninsula - Dardanelles - Turkey - 01 (5734713946).jpg|thumb|Pogled na zaliv Anzac, polotok Gallipoli, 2011]]
Turški jarki pri Lone Pineu so bili del turške frontne črte. Prvotno naj bi bili rezervni jarki, toda po avgustovski ofenzivi in ​​avstralskem napredovanju na glavnih frontnih črtah so jih nadomestili jarki Lone Pine.

V predhodnem arheološkem pregledu bojišča je bilo ugotovljeno, da ima najdišče še vedno jasne kompleksne sisteme jarkov z minimalno erozijo in zasipanjem. Podobno kot na drugih najdiščih na polotoku so bili kovinske pločevinke in majhni keramični kosi med redkimi artefakti, najdenimi na tem območju.

== Prihodnost ==
Zgodovinsko najdišče polotoka Galipoli ni le kraj za spomin na življenja, izgubljena med prvo svetovno vojno, temveč tudi možna lokacija za ekoturizem. Park s svojo »vojno zgodovino, biološko raznovrstnostjo, obalno morfologijo in podnebjem« lahko privabi obiskovalce.&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Kelkit1 Celik2 Esbah3|first=Abdullah1 Sezgin2 Hayriye3|date=May 2010|title=Ecotourism Potential of Gallipoli Peninsula Historical National Park|journal=Journal of Coastal Research|volume=26|pages=562–568|doi=10.2112/09-1181.1 |s2cid=129110407 |id={{ProQuest| }}}}&lt;/ref&gt;

Direktorat za vojne v Çanakkalih in zgodovinsko regijo Galipoli (ÇATAB) nadzoruje upravo in dolgoročno načrtovanje za polotok Galipoli. Njihov cilj je »razviti zgodovinsko območje Gelibolu (Gallipoli) kot muzej na prostem, kjer smo med vojnami v Çanakkalih plačali ceno za našo nacionalno enotnost in skupnost; zaščititi čustvene, zgodovinske in kulturne vrednote tega zgodovinskega območja, skupaj z njegovo naravo, z uporabo univerzalne perspektive, občutka odgovornosti za prihodnje generacije in sodelovanja z veteranskimi vasmi«.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://catab.kulturturizm.gov.tr/TR-173376/misyonumuz--vizyonumuz.html|title=Misyonumuz Vizyonumuz|website=catab.kulturturizm.gov.tr|access-date=2019-05-24|archive-date=24 May 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190524030850/http://catab.kulturturizm.gov.tr/TR-173376/misyonumuz--vizyonumuz.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* [https://canakkaletarihialan.gov.tr/tr Çanakkale Geçilmez]

[[Kategorija:Arheološka najdišča v Turčiji]]
[[Kategorija:Zgodovina Turčije]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1973]]
[[Kategorija:Narodni parki Turčije]]
[[Kategorija:Trakija]]</text>
      <sha1>f6wqc0kfr8yyz7gbldwf9lskzsyvk17</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Vercovicium</title>
    <ns>0</ns>
    <id>602863</id>
    <revision>
      <id>6688139</id>
      <parentid>6678188</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T13:28:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 0 sources and tagging 2 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6688139</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8327" sha1="24fe9pue0vk2lhli5xy8bcqdkmevhqo" xml:space="preserve">{{Infobox castrum
| image = Housesteads Roman Fort aerial.jpg
| name = Rimska utrdba Housesteads
| caption= 
| alt_names =Vercovicium, Borcovicium
| built_during_reign_of =
| founded =
| abandoned = ok. 400 n. št.
| attested_by = Notitia Dignitatum
| previous_fortification =
| type = [[utrdba]]
| robust_struct_material = kamen
| robust_struct_built_during_reign_of =
| robust_struct_built = ok. 124 AD
| legions = [[II. legija Augusta]]
| cohorts = Kohorta I Tungrorum
| alae =
| classis =
| events =
| province = [[Rimska Britanija]]
| coordinates ={{koord novi|53.013|N|2.331|E|display=inline,title}}
| altitude_m =
| altitude_ref =
| map = 
| map_caption =
| map_size = 
| map_relief = 
| place_name =
| location_town = Hexham
| location_county = Northumberland
| location_state =
| location_country = Anglija
| ref:UK:OSNG = NY789687
| ref:RO:LMI =
| ref:RO:RAN =
| ref:UNESCO =
| website = [https://www.nationaltrust.org.uk/visit/north-east/hadrians-wall-and-housesteads-fort National Trust]
| notes =
}}
[[File:8 Vercovicium.png|thumb|300px|Vercovicium (1964 OS map)]]

'''Rimska utrdba Housesteads''' je bila pomožna [[utrdba]] na [[Hadrijanov zid|Hadrijanovem zidu]]&lt;ref&gt;J.G. Crow, ''Housesteads Roman Fort'', London: English Heritage (1989)&lt;/ref&gt; v Housesteadsu v [[Northumberland (grofija)|Northumberlandu]] v [[Anglija|Angliji]]. Dramatično je postavljena na koncu 1,6 km dolge pečine Whin Sill, čez katero teče zid, s pogledom na redko poseljene hribe.

Imenovali so jo »najveličastnejša postaja« na zidu in je ena najbolje ohranjenih in obsežno razstavljenih utrdb.&lt;ref&gt; Alan Rushworth (15 February 2014). Housesteads Roman Fort - the Grandest Station. English Heritage Publishing. p. ix. ISBN 9781848021655.&lt;/ref&gt; Naseljena je bila skoraj 300 let. Stala je 8,5 km zahodno od utrdbe Carrawburgh, 9,7 km vzhodno od utrdbe Great Chesters in približno 3,2 km severovzhodno od obstoječe utrdbe v [[Vindolanda|Vindolandi]] na cesti Stanegate.

Najbližje je zdaj v lasti National Trusta in je trenutno v oskrbi organizacije English Heritage. Najdbe iz utrdbe si lahko ogleda v muzeju na najdišču, v muzeju v Chestersu in v muzeju Great North: Hancock v [[Newcastle upon Tyne]].

== Ime ==
Ime utrdbe je bilo podano kot '''Vercovicium''', Borcovicus,&lt;ref&gt;{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=EQZ0kAqQuIUC&amp;pg=PA15|page=15|title=The English Castle|author=A. Hamilton Thompson|publisher=Courier Corporation|date= 10 Apr 2013 |isbn=9780486164342}}&lt;/ref&gt; Borcovicium&lt;ref&gt;{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=ssCJrneSj0YC&amp;pg=PA43|page=43|title=A History of Fortification from 3000 BC to AD 1700|author=Sidney Toy|publisher=Casemate Publishers|date= 2005|isbn=9781844153589}} (1st ed. 1955; 2nd ed. 1966)&lt;/ref&gt; in Velurtion.&lt;ref&gt;{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=uLQyAQAAMAAJ&amp;q=Velurtion+Housesteads|title=The History of Northumberland|author=Cadwallader John Bates|publisher=Sandhill Press|date= 1996|isbn=9780946098422}}&lt;/ref&gt; Napis, najden v Housesteadsu s črkami ''VER'', naj bi bil okrajšava za ''Ver(covicianorum)'', črke ''ver'' pa so v poznejši latinščini zamenljive z ''bor''.&lt;ref&gt;{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=xxw9BAAAQBAJ&amp;pg=PA285|page=285|title=Housesteads Roman Fort - the Grandest Station|author=Alan Rushworth|publisher=English Heritage Publishing|date= 15 Feb 2014|isbn=9781848021655}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book|title=Handbook to the Roman Wall|url=https://archive.org/details/handbooktoroman00brucgoog|page=111|author=John Collingwood Bruce|publisher= Hindson &amp; A. Reid|date= 1966}}&lt;/ref&gt;

Sodobno ime je dobila po kmečki hiši Housesteadsa iz 18. stoletja.

== Zgodovina ==
Hadrijanov zid se je začel leta 122 n. št. in ni vključeval utrdb, temveč manjše miljske stolpe, vendar je bil pred dokončanjem načrt spremenjen in je vključeval utrdbe. Stolp 36B na tem mestu je bil zato porušen, da bi naredili prostor za utrdbo, zgrajeno iz kamna okoli leta 124 n. št., katere severni zid je prekrival prvotne temelje Širokega zidu.&lt;ref&gt;{{Cite web|title=Housesteads (Vercovicivm) Roman Fort|url=https://www.roman-britain.co.uk/places/housesteads-roman-fort/#17-the-garrison-units-at-housesteads|publisher=Roman-Britain.co.uk}}{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; Utrdba je bila večkrat popravljena in obnovljena. Večja prenova v poznem 3./zgodnjem 4. stoletju je vključevala intervalne stolpe na obzidju, ogromno skladišče (''[[horreum]]'') in nove barake.

Južno od utrdbe je obstajalo obsežno civilno naselje (''vicus''), nekatere kamnite temelje pa je še vedno mogoče videti, vključno s tako imenovano ''Hišo umora'', kjer so med izkopavanji pod očitno na novo položenimi tlemi našli dva okostnjaka.&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Norton |first1=Mary E. |title=Roman Britain Today |journal=The Classical Outlook |date=1970 |volume=47 |issue=9 |pages=98–101 |jstor=43936348 |issn=0009-8361}}&lt;/ref&gt; ''Vicus'' je bil opuščen okoli leta 270 pred obnovo utrdbe.

Za Britanijo je nenavadno, da ni imelo tekoče vode in je bilo odvisno od zbiranja deževnice, za kar je okoli oboda obrambnih zidov vrsta velikih cistern, obloženih s kamnom. Ima tudi eno najbolje ohranjenih kamnitih stranišč v [[Rimska Britanija|Rimski Britaniji]].

== Garnizija ==
V 2. stoletju našega štetja je bila garnizija sestavljena iz neznane dvojno velike pomožne pehotne [[kohorta|kohorte]] in odreda [[legionar]]jev iz [[II. legija Augusta|II. legije Auguste]].&lt;ref&gt;{{Cite web|title=Housesteads (Vercovicivm) Roman Fort|url=https://www.roman-britain.co.uk/places/housesteads-roman-fort/#17-the-garrison-units-at-housesteads|publisher=Roman-Britain.co.uk}}{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; From 205/208&lt;ref&gt;RIB 1631b&lt;/ref&gt; Od leta 205/208&lt;ref&gt;RIB 1631b&lt;/ref&gt; je bila sestavljena iz kohorte I Tungrorum (nominalno 1000 mož), okrepljene z ''numerus Hnaudifridi'' in ''Cuneus Frisionum'', frizijsko konjeniško enoto, ''cuneus'' pa se nanaša na klinasto formacijo. Tungri so bili tam še v 4. stoletju, glede na ''[[Notitia Dignitatum]]''. Do leta 409 našega štetja so se Rimljani umaknili.&lt;ref&gt;Thomas Brown (2006) ''Celtic Roots'', Trafford Publishing {{ISBN|1-55212-585-8}}&lt;/ref&gt;

&lt;gallery&gt;
File:Plan Castel Housestaeds 1911 Encyclopædia Britannica.png|Tloris utrdbe
File:Granary at Housesteads Roman Fort.jpg|Severna žitnica, obrnjena proti vzhodu. Stebri so podpirali dvignjena tla, da je hrana ostala suha in brez škodljivcev.&lt;ref&gt;James Crow (2004), ''Housesteads. A Fort And Garrison on Hadrian's Wall'', Stroud: Tempus, p. 56&lt;/ref&gt;
File:Housesteads latrines.jpg|Latrine, higiensko postavljene v najnižjem kotu utrdbe, so bile oskrbovane z vodnim rezervoarjem na zadnji strani z originalnim svinčenim tesnilom med ploščami.&lt;ref&gt;J. G. Crow (1989), ''Housesteads Roman Fort'', English Heritage, p.8.&lt;/ref&gt;
&lt;/gallery&gt;

== Kmetija Housesteads ==
Housesteads je nekdanja kmetija, katere ruševine so še vedno pozidane ob južnih vratih rimske utrdbe. Kmetijo je leta 1838 kupil ljubiteljski zgodovinar John Clayton, da bi jo dodal svoji zbirki kmetij rimskega obzidja. Rimsko najdišče je Clayton očistil poznejših stavb, sedanjo kmečko hišo pa je zgradil okoli leta 1860. John Maurice Clayton je leta 1929 poskušal utrdbo prodati na dražbi. Ni dosegla svoje rezervne vrednosti in je bila leta 1930 podarjena Nacionalnemu skladu. Kmetija je kasneje prešla v lasti Trevelyanovih, ki so zemljišče podarili za muzej najdišča.

== Sklici ==
{{sklici}}

;Viri
* Crow, J. ''Housesteads Roman Fort and its Environs'', Univ. of Newcastle 1994
* Crow, J. ''Housesteads'', London: Batsford (1995) (second edition, Stroud: Tempus 2004)

== Zunanje povezave ==
{{commons category}}
* [https://www.nationaltrust.org.uk/hadrians-wall-and-housesteads-fort Hadrian's Wall and Housesteads Fort – National Trust]
* [https://www.english-heritage.org.uk/visit/places/housesteads-roman-fort-hadrians-wall/ History and visitor information: English Heritage]

[[Kategorija:Rimska arhitektura]]
[[Kategorija:Zgodovina Anglije]]
[[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Združenem kraljestvu]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni v 2. stoletju]]
[[Kategorija:Hadrijan]]
[[Kategorija:Rimska Britanija]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>24fe9pue0vk2lhli5xy8bcqdkmevhqo</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Veliki bazar, Urumči</title>
    <ns>0</ns>
    <id>603209</id>
    <revision>
      <id>6688133</id>
      <parentid>6681104</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T12:54:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6688133</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7642" sha1="47x6n11sgmaly3f52n3qlcrs4qtssk6" xml:space="preserve">[[File:Bazaar day time.jpg|thumb|Veliki bazar]] 
[[File:Urumqi s bazzar.jpg|right|thumb|Bazar ponoči]] 

'''Mednarodni veliki bazar Šindžjang''',({{lang-zh|s=新疆国际大巴扎|t=新疆國際大巴扎|p=Xīnjiāng Guójì Dàbāzhā}}; {{langx|ug|شىنجاڭ خەلقئارا چوڭ بازىرى|translit=Shinjang Xelq'ara Chong Baziri}}, {{lang|ug-Cyrl|Шинҗаң Хелқ'ара Чоң Базири}}) je islamski [[bazar]] v [[Urumči]]ju v [[Šindžjang]]u na [[LR Kitajska|Kitajskem]]. Je največji bazar na svetu po velikosti,&lt;ref&gt;[http://news.sohu.com/20090908/n266555054.shtml 地标评选之新疆：国际大巴扎-搜狐新闻] {{in lang|zh}}&lt;/ref&gt; ki združuje islamsko kulturo, arhitekturo, etnično trgovino, turizem in zabavo. Je tudi ena najbolj znanih znamenitosti v Urumčiju in Šindžjangu.

== Opis ==
V mednarodni veliki bazar Xinjiang sta skupaj investirali skupini Xinjiang Hongjing in Lande Investment (Hong Kong) Co., Ltd., zasnoval pa ga je Xinjiangski inštitut za arhitekturno načrtovanje in raziskave, glavni načrtovalec pa je bil Wang Xiaodong, častni predsednik Xinjiangskega inštituta za arhitekturno načrtovanje in raziskave. Gradnja se je uradno začela 28. aprila 2002 in je bila končana junija 2003. Za javnost je bil odprt 26. junija 2003.&lt;ref&gt;[http://www.china.com.cn/info/2009-08/07/content_18296593.htm 新疆：国际大巴扎_中国网] {{in lang|zh}} Retrieved on January 20, 2010&lt;/ref&gt; Je v bližini Erdaoqiao na cesti South Jiefang ({{lang-zh|c=解放南路}}). Stavbe in območje v notranjosti so zgrajeni v islamskem slogu, ki predstavlja prevladujočo religijo in etnično kulturo zahodne regije na Kitajskem. Bazar je v lasti podjetja Šindžjang International Grand Bazaar Co. Ltd. ({{lang-zh|c=新疆国际大巴扎有限公司}}).

Arhitektura bazarja je v kombinaciji s kulturami etničnih manjšin (npr. [[Ujguri|Ujgurov]], [[Kazahi|Kazahov]], Huijev) oblikovana v [[islamska arhitektura|islamskem slogu]] vključno z loki, kupolami in hodniki, pa tudi iz različnih prostorskih značilnosti tradicionalne ujgurske arhitekture, ki jo najdemo v visokogorskih rezidencah Kašgarja. Vključuje tudi horizontalne in vertikalne črte, značilne za tradicionalno arhitekturo osrednjih ravnic. Prisotni so tudi vplivi starogrške, rimske in zahodnoazijske arhitekture. Vendar pa arhitektura Velikega bazarja ostaja moderna, opremljena z osnovno infrastrukturo, kot so klimatska naprava, prezračevanje, razsvetljava, evakuacijske poti in sanitarni objekti, ter sodobnimi dodatki, kot so dvigala, tekoče stopnice in steklene fasade. Bazar poustvarja komercialno blaginjo [[svilna pot|svilne poti]] ter uteleša etnične značilnosti in regionalne kulture.

Zunanje stene Velikega bazarja so v glavnem zgrajene iz ognjevarnih opek, primernih za podnebje Urumčija, s splošno barvno shemo zemeljsko rdeče in bele barve. Na fasadah stavb so ustvarjeni različni geometrijski vzorci z uporabo različnih tehnik zlaganja z različnimi vrstami opek. Veliki bazar se ponaša z majhnimi in diskretno oblikovanimi odprtinami za vrata in okna, s številnimi okni v koničastih ali podkvastih lokih. Loki se uporabljajo tudi za delitev notranjega prostora, kar bazarju daje edinstveno igro svetlobe in sence.

Veliki bazar ima površino približno 90.000 kvadratnih metrov, od tega sta stavbi 1 in 2 trinadstropne stavbe s površino skoraj 21.000 kvadratnih metrov oziroma več kot 11.500 kvadratnih metrov. Stavbi 3, 4 in Veliko gledališče uprizoritvenih umetnosti so združeni v eno samo stavbo, visoko štiri nadstropja, nekateri deli pa dosegajo pet nadstropij in pokrivajo površino skoraj 30.000 kvadratnih metrov. Stavba 5 je dvonadstropna stavba s površino približno 6.300 kvadratnih metrov. Stavba 6 je povezovalni hodnik med stavbama 1 in 2, s površino več kot 2330 kvadratnih metrov. Ima 80-metrski razgledni stolp, mošejo Erdaočjao, operno gledališče in gostinski kotiček.

Območje Velikega bazarja je odprto ves dan, odpiralni čas trgovine pa je običajno od 9.30 do 22.00.

=== Stolp ===
Stolp je najvišja točka na Velikem bazarju, razgledna ploščad, visoka več kot 70 metrov, in stoji v središču trga Velikega bazarja. Glede na vpliv različnih kultur na Šindžjang se zunanja zasnova stolpa sklicuje na različne sloge stebrov iz starega Egipta, Rima in Babilona. Vrh je zasnovan po vzoru minareta Kajan v [[Buhara|Buhari]] v [[Uzbekistan]]u, medtem ko je trup zasnovan po stolpih, kot sta stolp Sugong v Turpanu in minaret Lukečin v Šanšanu v Šindžjangu, kar ustvarja nov stolp z manj izrazito versko konotacijo. Stene stolpa so izdelane iz rdečkasto rjave ognjevarne opeke, zunanja dekoracija pa je večinoma iz opečnih okraskov, vključno z reliefi dvanajstih ''mukamov''. V stolpu so potniška in tovorna dvigala. V zgornjem nadstropju je replika fresk iz jam tisočerih Bud Kizil, pod katero je razgledna ploščad. Spiralno stopnišče v notranjosti stolpa je okrašeno s slikami in drugimi upodobitvami starodavne svilne poti, vključno s Kučo in Turpanom, ki so jih ustvarili ljudski umetniki.

=== Obnove ===
Marca 2018 se je začel projekt olepševanja Mednarodnega velikega bazarja Šindžjang, ki je vključeval prenovo fasad stavb vzdolž okoliških ulic; rušenje nezakonitih objektov in zidov; olepševanje reklamnih panojev; izboljšanje nočne mestne podobe; nadgradnje infrastrukture; in gradnjo pešpoti na Velikem bazarju. Pešpoti so odprli avgusta. Avgusta 2019 se je odprla druga faza, območje A pešpoti. Leta 2020 so bila prenovljena prizorišča, kot je Veliko gledališče za bankete in zabavo (zdaj Veliko gledališče za uprizoritvene umetnosti). Novembra 2021 je Mednarodni veliki bazar Xinjiang začel obratovati 24 ur na dan. Aprila 2023 je bila končana prenova in obnova ulice s hrano na Velikem bazarju. Avgusta se je uradno odprla Aleja cvetja granatnega jabolka na pešpoti Velikega bazarja. Medtem ko je Veliki bazar doživljal celovite prenove, so se ena za drugo odprle stojnice in trgovine, kot so prva celovita pekarna naan v Urumčiju, Sadna tržnica], Park žara Afanti Hotan, Ulica kulturnih doživetij regije Altaj in Uradna trgovina spominskega združenja za proizvodnjo in gradnjo Šindžjanga.

== Izdelki ==
Najdete lahko izdelke iz Mongolije in Rusije, poskusite pa lahko tudi lokalno kuhinjo, kot so ujgursko pecivo ali meso na žaru. V trgovini z ročnimi izdelki lahko kupite tudi predmete, kot so preproge, tapiserije, tradicionalne regionalne noše in ujgurski klobuki. Najdete lahko tudi glasbila, ki jih uporablja ta etnična skupina in jih običajno uporabljajo pri svojih ljudskih plesih in praznovanjih.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.viaje-a-china.com/guia-urumqi/atracciones/gran-bazar-de-urumqi.htm|title=Gran Bazar de Urumqi|access-date=10. november 2017|date=5. marec 2014|website=China Highlight|language=es|archive-date=2024-03-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20240301153534/https://www.viaje-a-china.com/guia-urumqi/atracciones/gran-bazar-de-urumqi.htm|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

*{{cite book|title=Beyond the Pass: Economy, Ethnicity, and Empire in Qing Central Asia, 1759-1864|first=James A.|last=Millward|edition=illustrated|year=1998|publisher=Stanford University Press|url=https://books.google.com/books?id=MC6sAAAAIAAJ|isbn=0804729336|accessdate=10 March 2014}}

== Zunanje povezave ==
{{commons category|International Grand Bazaar, Xinjiang}}

{{coord|43|46|45|N|87|36|57|E|type:landmark|display=title}}

[[Kategorija:Šindžjang]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti na Kitajskem]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 2002]]</text>
      <sha1>47x6n11sgmaly3f52n3qlcrs4qtssk6</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Zrušitev mostu Morandi</title>
    <ns>0</ns>
    <id>603489</id>
    <revision>
      <id>6688295</id>
      <parentid>6687068</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T21:11:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6688295</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="36438" sha1="hwsm5vmpfm0gnxzku1p4walid80jo50" xml:space="preserve">{{Infopolje Napad na civiliste|title=Zrušitev mostu Morandi|image=Ponte morandi crollato.jpg|caption=Porušen del mostu Morandi.|date=14. avgust 2018|time=11:36|location=[[Genova]], [[Italija]]|victims=43|injuries=16}}

'''Zrušitev mostu Morandi''' se je zgodila 14. avgusta 2018, ko se je odsek [[Most Morandi|mostu]], ki gleda na reko [[Polcevera|Polcevero]] in industrijsko območje [[Genova|genovskih]] okrožij Campi, Certosa in Rivarolo, dolg 250 metrov, zrušil skupaj z nosilnim stebrom številka 9, kar je povzročilo 43 smrtnih žrtev, še 16 pa je bilo huje poškodovanih. Zaradi slabega stanja preostalega dela mostu je bilo pozneje odločeno, da se preostali del mostu v celoti poruši in se ga nadomesti z novim. Preostali del mostu je bil v celoti porušen 28. junija 2019.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.france24.com/en/20200803-italy-inaugurates-new-genoa-bridge-two-years-after-deadly-collapse|title=Italy inaugurates new Genoa bridge two years after deadly collapse|date=3 August 2020}}&lt;/ref&gt;

3. avgusta 2020 je bil kot nadomestek slovesno odprt novi [[Most sv. Jurija, Genova|genovski viadukt Sv. Jurij]], ki je bil zgrajen po načrtu arhitekta [[Renzo Piano|Renza Piana]] in dan za promet odprt naslednji dan okoli 22. ure.&lt;ref&gt;{{Cite news|last=Lowen|first=Mark|date=2020-08-03|title=Genoa readies new bridge two years after tragedy|language=en-GB|work=BBC News|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-53628580|access-date=2020-08-03}}&lt;/ref&gt;

== Ozadje ==
{{Glavni članek|Most Morandi}}
Kabelsko nosilni most je načrtoval gradbeni inženir [[Riccardo Morandi]], po katerem je izpeljano tudi njegovo neuradno ime. Most je bil zgrajen med letoma 1963 in 1967 vzdolž avtoceste A10 čez reko [[Polcevera]] in uradno odprt 4. septembra 1967. Po reki je bil most uradno poimenovan Viadukt Polcevera.&lt;ref&gt;{{Cite news|url=http://www.tgcom24.mediaset.it/cronaca/liguria/crollo-ponte-morandi-una-testimone-tiranti-spezzati-insieme_3158532-201802a.shtml|title=Crollo ponte Morandi, una testimone: tiranti spezzati insieme|work=Tgcom24|access-date=18 August 2018}}&lt;/ref&gt; 

== Zrušitev ==
[[Slika:Ponte Morandi crollato2.png|levo|sličica|273x273_pik|Deli porušenega dela mostu.]]
V torek, 14. avgusta 2018, ob 11:36 uri se je v [[Nevihta|močnem neurju]] nenadoma zrušil celoten uravnotežen sistem stebra 9 mostu Morandi, pri čemer je umrlo 43 ljudi, 16 pa jih je bilo huje ranjenih.&lt;ref&gt;{{Cite news|url=http://www.tgcom24.mediaset.it/cronaca/liguria/crollo-ponte-morandi-una-testimone-tiranti-spezzati-insieme_3158532-201802a.shtml|title=Crollo ponte Morandi, una testimone: tiranti spezzati insieme|work=Tgcom24|access-date=18 August 2018}}&lt;/ref&gt; 566 ljudi pa je zaradi zrušitve mostu moralo zapustiti svoje domove pod viaduktom.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.idnes.cz/zpravy/zahranicni/most-zriceni-janov-italie-srpen-mrtvi-video-policie-statni-zastupitalstvi.A190701_214733_zahranicni_lesa|title=VIDEO: 14 sekund. Italsk prokuratura zve ejnila z cen janovsk ho mostu - iDNES.cz|date=July 2019}}&lt;/ref&gt;

Zrušitev se je začela z zlomom opornika, imenovanega Genova Mare, blizu njegovega zgornjega pritrdišča (približno dva ali tri metre). Ker ni bil več uravnotežen z dvojnim vlekom približno 2200 ton imenovanega Genovskega droga, je Savona povzročil neuravnoteženo silo na del, ki se je najprej zvil in nato zlomil. Za nekaj kratkih trenutkov je del, imenovan Mare Savona ostal, nato pa je izgubil svojo moč zaradi zvijanja, nato pa se je upognil približno na polovico pod svojo težo.&lt;ref name=&quot;SkyNews&quot;&gt;{{cite news|url=https://news.sky.com/story/large-section-of-road-bridge-collapses-in-genoa-11472413|title='Dozens dead' as major road bridge collapses in Genoa|publisher=Sky News|date=14 August 2018|access-date=14 August 2018}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:Il Ponte Morandi dopo il crollo, visto da Est, panoramica.jpg|sličica|351x351_pik|Pogled na most Morandi nekaj dni po zrušitivi.]]
Ker je izgubila oporo obmorskih opornikov, se je cesta upognila in nato se zvila ter se zlomila. Kup, ki je utrpel zgornji udarni val, se je zmanjšal na dva nepovezana narobe obrnjena V dela. Zadnja se je zlomila V gorska stran, prva pa morska. Dva dela 36-metrske ceste v enostavni podpori, ki povezujeta 9. z 8. in 10., sta izgubila oporo zaradi uničenja konstrukcije, podprte z oporniki, in padla na tla, zatem pa se je popolnoma porušil tudi celoten steber 9. Druga dva stebra, 10. in 11. sta ostala na mestu.&lt;ref name=&quot;reuters-20180814&quot;&gt;{{cite news|url=https://www.reuters.com/article/us-italy-motorway-collapse-autostrade/italys-autostrade-was-carrying-out-maintenance-on-genoa-bridge-idUSKBN1KZ1C8|title=Italy's Autostrade was carrying out maintenance on Genoa bridge|work=Reuters|date=14 August 2018|access-date=14 August 2018}}&lt;/ref&gt; V zrušitvi je v prepad padlo tudi med 30 in 35 [[Avtomobil|avtomobilov]] in 3 veliki težki [[Tovornjak|tovornjaki]].&lt;ref&gt;{{cite web|title=Dieci i ponti crollati in 5 anni: in calo la manutenzione e gli investimenti|date=14 August 2018|work=Corriere della Sera|url=https://www.corriere.it/cronache/18_agosto_14/dieci-ponti-crollati-5-anni-in-calo-investimenti-manutenzione-8bd5fb56-9fb8-11e8-9437-bcf7bbd7366b.shtml?refresh_ce-cp|access-date=15 August 2018}}&lt;/ref&gt;

Velik del porušenega mostu in vozila na njem so padli v reko Polcevero. Drugi deli mostu so padli na tire železnice [[Torino]] – [[Genova]] in [[Milano]] – Genova ter na skladišča, ki pripadajo italijanskemu podjetju za energetiko Ansaldo Energia. Druga območja so bile v veliki meri prazna, ker se je zrušitev zgodila na predvečer italijanskega državnega praznika [[Ferragosto]].&lt;ref&gt;ITV News at Ten, 18 August 2018&lt;/ref&gt;  

Takoj po zrušitvi je stekla reševalna akcija, na kraj nesreče je bilo poklicanih več reševalnih služb in gasilcev ter policija. Reševalci in gasilci so takoj začeli reševati ujete v sploščenih vozilih pod velikimi kosi betona.&lt;ref name=&quot;Glanz&quot;&gt;{{Cite news|url=https://www.nytimes.com/interactive/2018/09/06/world/europe/genoa-italy-bridge.html|title=Genoa Bridge Collapse: The Road to Tragedy|last1=Glanz|first1=James|last2=Pianigiani|first2=Gaia|last3=White|first3=Jeremy|last4=Patanjali|first4=Karthik|newspaper=The New York Times|date=6 September 2018|access-date=8 September 2018}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://observador.pt/videos/atualidade/as-imagens-da-ponte-morandi-minutos-antes-de-colapsar-em-genova/|title=As imagens da ponte Morandi minutos antes de colapsar em Génova|last=Observador|website=Observador|language=pt-PT|access-date=18 August 2018}}&lt;/ref&gt; Reševalci so pozneje dejali, da so pod ruševinami našli trupla umrlih v avtomobilih, sploščenih kot konzerve.&lt;ref&gt;{{Cite magazine|title=Exclusive {{!}} Collapsed Italy bridge investigators find corrosion on main stay cables|url=https://www.newcivilengineer.com/latest/exclusive-collapsed-italy-bridge-investigators-find-corrosion-on-main-stay-cables/10034343.article|magazine=New Civil Engineer|access-date=18 August 2018}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://punjabnewsexpress.com/world/news/death-toll-in-italy-bridge-collapse-rises-to-41-78934.aspx|title=Death toll in Italy bridge collapse rises to 41|website=punjabnewsexpress.com|access-date=18 August 2018}}&lt;/ref&gt; Več preživelih so pripeljali v bližnje [[Bolnišnica|bolnišnice]], mnogi so bili v kritičnem stanju. [[Davide Capello]], nekdanji vratar [[Cagliari Calcio|Cagliarija]], je preživel brez hujših poškodb in se je lahko sam odpravil ven iz svojega avtomobila, čeprav je z avtom padel 30 metrov v prepad, preden se je zataknil med deli padlega mostu.&lt;ref name=&quot;BBC-45193614&quot;&gt;{{cite web|title=Grief and anger at Italy bridge collapse|url=https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-45193614|work=BBC News|access-date=15 August 2018|date=15 August 2018}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news|url=https://www.afp.com/en/news/207/former-cagliari-keeper-survives-apocalyse-genoa-bridge-collapse-doc-18d4ap3|title=Former Cagliari keeper survives 'apocalyse' Genoa bridge collapse|agency=Agence France-Presse|date=14 August 2018|accessdate=2026-06-08|archive-date=2018-08-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20180815222707/https://www.afp.com/en/news/207/former-cagliari-keeper-survives-apocalyse-genoa-bridge-collapse-doc-18d4ap3|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; 
[[Slika:Ponte Morandi Genova Campi 014.jpg|sličica|Ostanki ruševin porušenega dela mostu.]]
Sprva se je ugibalo, da je bil vzrok za zrušitev mostu slabo vreme, saj so italijanske oblasti za Ligursko deželo razglasile oranžno opozorilo zaradi močnega neurja.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.google.com/maps/@44.4264369,8.8918063,3a,75y,242.44h,86.94t/data=!3m6!1e1!3m4!1sC64wkPgcK9JXj5qYDYF-oQ!2e0!7i13312!8i6656|title=Google Maps|publisher=Google Maps|access-date=19 August 2018}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://www.mit.gov.it/comunicazione/news/ponte-crollo-ponte-morandi-commissione-ispettiva-genova/ponte-morandi-online-la|title=Ponte Morandi: online la relazione della Commissione Ispettiva Mit {{!}} mit|website=www.mit.gov.it|language=it|access-date=27 September 2018}}&lt;/ref&gt; Več prič je tudi dejalo, da je videlo, kako je pred zrušitvijo [[strela]] udarila v viadukt. Pozneje se je pojavilo ugibanje, da je porušitev povzročila strukturna šibkost ali [[zemeljski plaz]]. Most je bil v času porušitve menda v vzdrževanju, vključno s krepitvijo temeljev ceste. Južne opore so se zaradi korozije in poškodb eksplozivno porušile.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.bbrnetwork.com/technologies/what-are-stay-cables.html|title=What are stay cables?|website=bbrnetwork.com|access-date=17 August 2018|archive-date=2020-01-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20200118072228/http://www.bbrnetwork.com/technologies/what-are-stay-cables.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Ker so bile nameščene le štiri opore, je bila morda že ena dovolj, da je konstrukcija izgubila stabilnost.&lt;ref&gt;{{Cite news|url=https://www.volkskrant.nl/nieuws-achtergrond/hoe-kon-de-ponte-morandi-in-het-italiaanse-genua-instorten-~b0ff84db/|title=Hoe kon de Ponte Morandi in het Italiaanse Genua instorten?|work=de Volkskrant|access-date=18 August 2018|language=nl-NL}}&lt;/ref&gt; Predhodno preiskovalno poročilo je nakazovalo, da se je steber 9 sam morda porušil najprej, vendar genovski tožilci avtorjem poročila niso predložili lokalnega videoposnetka, ki bi prikazoval, da so se južne opore najprej porušile. Obstajajo ugibanja ne samo da je strela udarila v viadukt, ampak da je zemeljski plaz destabiliziral podlago.&lt;ref&gt;{{Cite news|url=https://www.nytimes.com/2018/08/16/world/europe/italy-bridge-collapse-design.html|title=In Italy Bridge Collapse, Both Design and Upkeep Are Under Suspicion|work=The New York Times|date=16 August 2018|access-date=18 August 2018|last1=Fountain|first1=Henry}}&lt;/ref&gt;   

Po izvedenskem poročilu, predstavljenem v dokaznem incidentu sojenja o vzrokih dogodka, ki so ga sestavili inženirji in univerzitetni profesorji [[Massimo Losa]] in [[Renzo Valentini]] z Univerze v Pisi ter [[Giampaolo Rosati]] in [[Stefano Tubaro]] z milanske Politehnike, pa je bilo ugotovljeno, da je bil vzrok za zrušitev mostu [[korozija]] jeklenih kablov, ki je bila posledica pomanjkanja vzdrževanja in/ali neustreznost nadzora, konstrukcijskih napak in strukturne obremenitve, ki jih povzročil stalno naraščajoč gost promet.&lt;ref&gt;{{Cite news|url=https://www.repubblica.it/cronaca/2018/09/25/news/ponte_morandi_commissione_minimizzato_gravita_-207326051/|title=Ponte Morandi, la Commissione: &quot;Crollo dovuto a struttura, non a stralli. Autostrade ha minimizzato gravità della situazione&quot;|date=25 September 2018|work=la Repubblica|access-date=27 September 2018|language=it}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite news|url=http://www.oggi.it/video/attualita/2018/09/27/ponte-morandi-ecco-perche-e-crollato-il-nuovo-video-choc-con-lultima-ricostruzione/|title=Ponte Morandi, ecco perché è crollato: il nuovo video choc con l'ult...|work=Oggi – Video|access-date=27 September 2018|language=it}}&lt;/ref&gt; V ruševinah stebra 9 le 4 od 464 pramenov (manj kot 1 %) niso bili korodirani; k temu je bila dodana tudi degradacija tako opornikov kot betona.&lt;ref&gt;{{Cite news|url=https://genova.repubblica.it/cronaca/2018/09/27/news/ponte_morandi_la_sorpresa_dei_magistrati_per_la_relazione_prematura_della_commissione_mit-207478640/|title=Ponte Morandi, la sorpresa dei magistrati per la relazione, prematura, della commissione Mit|date=27 September 2018|work=la Repubblica|access-date=30 September 2018|language=it}}&lt;/ref&gt; 

Iz pregleda, ki so ga 21. oktobra 2015 opravili tehniki podjetja Spea, ki je izvajalo tehnični nadzor del in je izločilo nekaj jedrov iz opornika stebra št. 9 se je zdelo, da je ovoj [[Voda|oksidiran]] in da so se trije od štirih pramenov z lahkoto premaknili, poleg tega so bile pramene žice pravtako oksidirane.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://www.retrofutur.org/retrofutur/app/main?DOCID=1000116371|title=Morandi Bridge: anaylsis &amp;#91;sic&amp;#93; of the Ferrometal CCTV video clip in six enhanced sequences|website=www.retrofutur.org|access-date=2019-08-03}}&lt;/ref&gt;

== Žrtve ==
Smrtnih žrtev je bilo 43, 16 pa jih je bilo huje poškodovanih. Območje pod preostalim delom mostu, vključno z več hišami, je bilo evakuiranih. Do 2:00 15. avgusta (polnoč UTC) je bilo znanih 12 pogrešanih, izpod ruševin pa je bilo mogoče slišati glasove; reševalna prizadevanja so se nadaljevala z reflektorji in tehnikami, ki se običajno uporabljajo po potresih.&lt;ref name=&quot;BBC-45190735&quot;&gt;{{cite web|title=Italy bridge rescuers search into the night|url=https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-45190735|work=BBC News|date=14 August 2018}}&lt;/ref&gt; Število znanih mrtvih se je do 18. avgusta povečalo na 43. Žrtve so razdeljene po narodnostih v naslednji tabeli.
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
!Država
!Žrtve
|-
|[[Italija]]
|29
|-
|[[Francija]] 
|4
|-
|[[Čile]]
|3
|-
|[[Albanija]]
|2
|-
|[[Kolumbija]]
|1
|-
|[[Moldavija]]
|1
|-
|[[Jamajka]]
|1
|-
|[[Peru]]
|1
|-
|[[Romunija]]
|1
|}

== Posledice ==

=== Takojšnje posledice ===
[[Slika:Ponte Morandi collapse.jpg|sličica|420x420_pik|Del, ki se je porušil, je pobarvan v rdečo.]]
Zrušitev mostu je povzročila zaprtje križišča med A7 in A10 ter številne podležne ceste za promet, pa tudi železniško progo, ki povezuje pristanišče, ter potrebo po evakuaciji 566 ljudi, ki so živeli v hišah pod viaduktom, zaradi varnostnih razlogov.&lt;ref&gt;{{Cite news|url=https://www.ilfattoquotidiano.it/2018/08/14/genova-crolla-ponte-morandi-sulla-a10-morti-sono-35-piu-di-30-auto-e-3-tir-precipitati-si-cercano-dispersi-tra-le-macerie-aperta-inchiesta-per-omicidio-e-disastro-colposi-la-diretta/4558555/|title=Genova, crolla ponte Morandi sulla A10: &quot;Sono 23 le vittime accertate&quot;. Precipitati 30 auto e 3 tir: si cercano dispersi. Aperta inchiesta per omicidio e disastro colposi|trans-title=Genoa, Morandi bridge collapses on the A10: &quot;26 victims are ascertained&quot;. Rushed 30 cars and 3 trucks: they are looking for missing. Open investigation for murder and culpable disaster|date=14 August 2018|work=Il Fatto Quotidiano|access-date=14 August 2018|language=it}}&lt;/ref&gt; Promet je bil zato dve leti preusmerjen na in iz A10 na križišču z letališčem Genova, kar je povzročalo velike težave mestnim in zunajmestnim cestam.&lt;ref name=&quot;Euronews150818&quot;&gt;{{cite web|url=http://www.euronews.com/2018/08/15/morandi-bridge-collapse-how-to-travel-through-genoa-now|title=Morandi Bridge collapse: how to travel through Genoa now|first1=Michael-Ross|last1=Florentino|first2=Marta|last2=Rodriguez|date=15 August 2018|publisher=Euronews|access-date=15 August 2018}}&lt;/ref&gt;

Svet ministrov je 15. avgusta razglasil izredne razmere v občini Genova za obdobje dvanajstih mesecev in nato imenoval predsednika Ligurije [[Giovanni Toti|Giovannija Totija]] za izrednega komisarja za izredne razmere.&lt;ref name=&quot;BBC45193614&quot;&gt;{{cite news|url=https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-45193614|title=Italy bridge: State of emergency follows Genoa disaster|work=BBC News|date=15 August 2018|access-date=15 August 2018}}&lt;/ref&gt;

18. avgusta je bil razglašen dan državnega žalovanja in na isti dan je bil državni pogreb samo za 19 od 43 žrtev znotraj modrega paviljona genovskega sejma, spremenjenega v pogrebni zavod, ki sta ga obhajala genovski nadškof [[Angelo Bagnasco]] in genovski imam [[Salah Hussein]] za obema albanskima žrtvama v prisotnosti predsednika republike [[Sergio Mattarella]], predsednice senata [[Maria Elisabetta Alberti Casellati]], predsednika zbornice [[Roberto Fico]], predsednika vlade [[Giuseppe Conte]], ministrov in župana mesta Genova [[Marco Bucci]], skupaj z drugimi političnimi, civilnimi in vojaškimi uradniki; Na pogrebu znotraj in zunaj zgradbe je bilo prisotnih 8000 ljudi.&lt;ref&gt;{{Cite news|url=https://www.ilfattoquotidiano.it/2018/08/14/genova-crolla-ponte-morandi-sulla-a10-morti-sono-35-piu-di-30-auto-e-3-tir-precipitati-si-cercano-dispersi-tra-le-macerie-aperta-inchiesta-per-omicidio-e-disastro-colposi-la-diretta/4558555/|title=Genova, crolla ponte Morandi sulla A10: &quot;Sono 23 le vittime accertate&quot;. Precipitati 30 auto e 3 tir: si cercano dispersi. Aperta inchiesta per omicidio e disastro colposi|trans-title=Genoa, Morandi bridge collapses on the A10: &quot;26 victims are ascertained&quot;. Rushed 30 cars and 3 trucks: they are looking for missing. Open investigation for murder and culpable disaster|date=14 August 2018|work=Il Fatto Quotidiano|access-date=14 August 2018|language=it}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:Il Presidente Sergio Mattarella alle Esequie solenni delle vittime del crollo del ponte Morandi.jpg|sličica|320x320_pik|Pogreb žrtev zrušitve mostu, 18. avgusta 2018.]]
Konec avgusta so bili prvi domovi dostavljeni več sto ljudem, ki živijo v &quot;rdeči coni&quot;, zaradi previdnosti pa so bili prisiljeni zapustiti svoje domove v dneh po zrušitvi.&lt;ref&gt;{{Cite news|url=https://www.theguardian.com/world/2018/aug/16/bridges-across-europe-are-in-a-dangerous-state-warn-experts|title=Bridges across Europe are in a dangerous state, warn experts|last1=Willsher|first1=Kim|last2=Tondo|first2=Lorenzo|date=16 August 2018|website=The Guardian|access-date=16 August 2018|last3=Henley|first3=Jon}}&lt;/ref&gt; Mestna občina Genova in regija Ligurija sta izjavili, da čakata na zeleno luč Sveta ministrov za podpis nacionalnega odloka z oddelkom za civilno zaščito, ki družinam, ki so se odločile zasebno iskati nov dom, namenjala mesečni prispevek za povračilo najemnine. V začetku septembra je prišlo do protestov pred sedežem deželnega sveta.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.football-italia.net/126164/minutes-silence-genoa-victims|title=Minute's silence for Genoa victims|publisher=Football Italia|date=14 August 2018}}&lt;/ref&gt;

Obseg in resnost dejstev sta prisilila vlado, da razmisli o postopku globalne revizije koncesijskega sistema s strani države, pri čemer je predvidevala tudi preklic, prenehanje, zaseg ali odvzem koncesije [[Autostrade per l'Italia]].&lt;ref&gt;{{Cite news|url=https://www.corriere.it/economia/18_agosto_17/choc-benetton-genova-3911bea8-a25d-11e8-b2f9-d4ce42b355f4.shtml|title=Lo choc dei Benetton. A Genova i manager chiederanno scusa|last=Pica|first=Paola|work=Corriere della Sera|access-date=18 August 2018|language=it-IT}}&lt;/ref&gt; Poleg tega so bili 27. avgusta 2018 objavljeni doslej tajni ekonomsko-finančni aneksi, ki so se nanašali na vse koncesije za avtoceste, medtem ko so bila prej objavljena le besedila brez denarnih podatkov: Po določilih te konvencije bi odvzem koncesije pomenil izplačilo kazni v višini približno 20 milijard. Vendar novejše ministrske razlage poudarjajo, da se zrušitev mostu lahko šteje za &quot;resno kršitev&quot; pogodbe o odstopu, saj bi moralo biti zaupano premoženje (most) vrnjeno nedotaknjeno: torej bi bil prenos preklicen brez znatnega nadomestila.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.repubblica.it/politica/2018/08/14/news/toninelli_ponte_morandi_genova_polemiche_bagnai_macron_sciacallaggio-204104265/|title=Quando il M5S parlava della &quot;favoletta del ponte che sta per crollare&quot; per bloccare la variante|date=2018-08-14|website=Repubblica.it|language=it}}&lt;/ref&gt;

Zrušitev je prav tako sprožila dvome o varnosti številnih drugih mostov in viaduktov v Italiji, na primer viadukta Magliana v [[Rim|Rimu]] in mosta San Michele sull'Adda med provincama [[Pokrajina Lecco|Lecco]] in [[Bergamo]], kar je povzročilo zaprtja zaradi pregledov in vzdrževalnih del. Inšpekcijska komisija Ministrstva za infrastrukturo in promet je 25. septembra 2018 zaključila z delom in podala poročilo o stanju mostu in porušitvi.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.theguardian.com/world/2018/aug/16/brussels-rejects-italy-claim-genoa-bridge-collapse-linked-to-eu-spending-rules|title=Brussels rejects Italy's claim bridge collapse linked to EU spending rules|last=Rankin|first=Jennifer|date=16 August 2018|website=The Guardian|access-date=18 August 2018}}&lt;/ref&gt; Poleg nekaterih začasnih hipotez, ki se nanašajo na dinamiko posedanja, po mnenju komisarja izpostavlja resne strukturne težave, ki so prisotne in poznane že nekaj let, in v luči teh omejena vlaganja v izredna vzdrževanja konstrukcij, izvedena po privatizaciji. Poročilo je pridobilo pravosodje.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.huffingtonpost.it/2018/08/15/genova-quella-favoletta-sul-rischio-crollo-del-ponte-che-imbarazza-i-5-stelle-convinti-no-gronda-toninelli-non-ci-sta-sciacalli_a_23502501/|title=Quella &quot;favoletta&quot; sul rischio crollo del ponte che imbarazza i 5 Stelle, convinti &quot;No Gronda&quot;. Toninelli non ci sta: &quot;Sciacalli&quot;|date=2018-08-15|website=L'HuffPost|language=it}}&lt;/ref&gt; 28. septembra 2018 je bil sprejet zakonski odlok št. 109 objavljen(tako imenovani &quot;Genovski odlok&quot;), ki komisarju za obnovo podeljuje zelo široka pooblastila (ki jih ANAC prav tako šteje za pretirana, saj je protimafijska zakonodaja prav tako odstopana.&lt;ref name=&quot;Reuters_motorway-bridge&quot;&gt;{{cite news|url=https://uk.reuters.com/article/uk-italy-motorway-collapse/italy-motorway-bridge-collapses-over-genoa-dozens-feared-dead-idUKKBN1KZ14C|archive-url=https://web.archive.org/web/20180814134647/https://uk.reuters.com/article/uk-italy-motorway-collapse/italy-motorway-bridge-collapses-over-genoa-dozens-feared-dead-idUKKBN1KZ14C|url-status=dead|archive-date=14 August 2018|title=Italy motorway bridge collapses over Genoa, 'dozens' feared dead|work=Reuters|date=14 August 2018|access-date=14 August 2018}}&lt;/ref&gt;

Državno tožilstvo v Genovi je 1. julija 2019 dovolilo objavo videoposnetka, posnetega z zasebnimi kamerami podjetja Ferrometal, ki se nahaja v bližini viadukta, iz katerega je bilo mogoče domnevati, da je zrušitev sprožila okvara južnega opornika stebra 9 na območju, ki pa na samem videu ni vidno.&lt;ref&gt;{{Cite news|url=https://www.corriere.it/economia/18_agosto_17/choc-benetton-genova-3911bea8-a25d-11e8-b2f9-d4ce42b355f4.shtml|title=Lo choc dei Benetton. A Genova i manager chiederanno scusa|last=Pica|first=Paola|work=Corriere della Sera|access-date=18 August 2018|language=it-IT}}&lt;/ref&gt; Ta videoposnetek je [[Finančna straža (Italija)|Guardia di Finanza]] zasegla takoj po tragediji in do takrat ni bil objavljen, da ne bi vplival na zbrana pričevanja. Oblasti so z njega odstranile nekatere okvirje, da bi se izognile prepoznavi nekaterih žrtev.&lt;ref&gt;{{Cite news|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-45229779|title=State funeral for Italy bridge victims|date=18 August 2018|work=BBC News|access-date=18 August 2018}}&lt;/ref&gt; 

=== Preiskovalna komisija ===
Preiskovalno komisijo naj bi vodil [[Roberto Ferrazza]], strokovni član pa [[Antonio Brencich]]. Vendar sta bila ta dva člana odbora takoj kritizirana, ker sta bila podpisnika vladnega poročila februarja 2018, ki oslabljenemu mostu nista uvedla previdnostnih ukrepov.&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;{{Cite news|url=http://espresso.repubblica.it/inchieste/2018/08/19/news/genova-tiranti-su-ponte-morandi-ridotti-del-20-per-cento-ministero-e-autostrade-sapevano-1.326085?ref=HEF_RULLO|title=Crollo Ponte Genova, tiranti ridotti del venti per cento: Ministero e Autostrade sapevano|date=19 August 2018|work=l'Espresso|access-date=20 August 2018|language=it-IT}}&lt;/ref&gt; 23. avgusta 2018 je Brencich odstopil z inšpekcijske komisije, minister [[Danilo Toninelli]] pa je Ferrazzo odstavil z mesta predsednika, &quot;zaradi priložnosti v zvezi z vsemi institucijami, ki sodelujejo v tej aferi&quot;.&lt;ref&gt;{{cite news|language=it|title=Ferrazza e Brencich lasciano commissione (Dopo le polemiche sulla loro posizione)|trans-title=Ferrazza and Brencich leave the commission (After the controversy over their position)|url=http://www.ansa.it/sito/notizie/topnews/2018/08/23/ferrazza-e-brencich-lasciano-commissione_110f9782-48c9-4abc-9cae-4de926e44d16.html|access-date=23 August 2018|date=23 August 2018}}&lt;/ref&gt;

=== Nasino satelitsko raziskovanje ===
Znanstveniki iz [[NASA|Nasinega]] laboratorija za reaktivni pogon v Pasadeni v [[Kalifornija|Kaliforniji]] so razvili metodo analize satelitskih podatkov za odkrivanje milimetrskih sprememb velikosti. Njihova analiza kaže, da se je most cesto med stebrom 10 in 11 do začetka leta 2015 minimalno nagibal in da so se med marcem 2017 in avgustom 2018 močno povečalo strukturne spremembe in ugotovili, da je bil porušeni steber 9, brez kakršne koli posledične škode od stebra 10 in 11 (in med cesto).&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.nasa.gov/feature/jpl/new-method-can-spot-failing-infrastructure-from-space|title=New Method Can Spot Failing Infrastructure from Space {{!}} NASA|date=9 July 2019}}&lt;/ref&gt; Raziskave in posnetki so bili poslani italijanskim oblastem v nadaljnjo oceno.

== Simbol ==
Tovornjak [[Volvo]] FH, ki pripada podjetju Damonte Trasporti S.R.L.  za storitve za supermarkete Basko, pobarvan v modro in zeleno, je postal široko razglašen simbol katastrofe, saj je ostal skoraj na robu zrušenega dela mostu. 37-letni voznik je v času nesreče medijem pripovedoval, kako je bil videti v šoku, ko se je pred njim zrušil most, zaseden z gostim prometom, ko je ustavil svoje vozilo in stekel nazaj, dokler ni prišel na trdna tla in zapustil svoj tovornjak na mostu.&lt;ref&gt;{{cite news|title=L'autista: &quot;Il ponte Morandi crollato davanti a me, ho visto le auto precipitare&quot;|date=14 August 2018|publisher=Secolo di Italia|url=http://www.secoloditalia.it/2018/08/il-ponte-morandi-e-crollato-davanti-a-me-ho-visto-le-auto-precipitare/|access-date=15 August 2018|language=it|trans-title=The Driver: «The Morandi bridge collapsed in front of me, I saw the cars fall»|first=Paolo|last=Lami}}&lt;/ref&gt;

== Razprava o usodi mostu ==
Po zrušitvi se je začela tehnična in kulturna razprava o konkretnih ukrepih, ki jih je bilo treba izvesti za obnovitev prometnega sistema Genove. Po eni strani se je pojavila zamisel o rušenju in popolni obnovi mostu z različnimi predlogi številnih oblikovalcev, vključno s [[Santiago Calatrava|Santiagom Calatravo]] (ki je ta predlog podal že leta 2006), [[Pierangelo Pistoletti]] in [[Renzo Piano|Renzom Pianom]]. Možnost, da bi projekt zaupali Pianu, je kritizirala tudi zveza arhitektov in inženirjev ter red neapeljskih inženirjev, ki so namesto tega pozvali k javnemu natečaju.&lt;ref&gt;{{Cita web|url=https://www.edilportale.com/news/2018/09/progettazione/ricostruzione-ponte-genova-inarsind-critica-il-dono-di-renzo-piano_65682_17.html|titolo=Ricostruzione ponte Genova, Inarsind critica il 'dono' di Renzo Piano|data=7 settembre 2018|accesso=13 settembre 2018|urlarchivio=https://web.archive.org/web/20180910131723/https://www.edilportale.com/news/2018/09/progettazione/ricostruzione-ponte-genova-inarsind-critica-il-dono-di-renzo-piano_65682_17.html|urlmorto=no}}&lt;/ref&gt;

Po drugi strani pa so nekateri tehniki in univerzitetni profesorji poudarili, kako bi lahko po njihovem mnenju z uporabo razpoložljivih tehnologij in izkoriščanjem odsotnosti prometa preostali del strukture Morandi naredili varen in ga ponovno zgradili le v porušenem delu, kar bi trajalo približno četrtino časa, potrebnega za popolno rušenje in kasnejšo rekonstrukcijo, ter se izognili tudi rušenju hiš in industrijskih obratov. spodaj. Peticijo arhitektov in gradbenih inženirjev za ohranitev, obnovo in varnost mostu je sprožil profesor Antonino Saggio z univerze La Sapienza v Rimu, podpisalo pa jo je (do 18. oktobra 2018) 1620 strokovnjakov.&lt;ref&gt;{{Cita web|url=http://www.ediliziaeterritorio.ilsole24ore.com/art/progettazione-e-architettura/2018-08-28/ponte-genova2-petizione-architetti-e-strutturisti-aspettare-demolire-morandi-si-puo-recuperare-200322.php?uuid=AEEc1TgF|titolo=Ponte di Genova/2. Petizione di architetti e strutturisti: aspettare a demolire, il «Morandi» si può recuperare|editore=Edilizia e Territorio – Quotidiano del [[Il Sole 24 Ore|Sole 24 ORE]]|data=29 agosto 2018|cid=ISSN 2499-6076|accesso=7 novembre 2018|urlarchivio=https://web.archive.org/web/20180910204003/http://www.ediliziaeterritorio.ilsole24ore.com/art/progettazione-e-architettura/2018-08-28/ponte-genova2-petizione-architetti-e-strutturisti-aspettare-demolire-morandi-si-puo-recuperare-200322.php?uuid=AEEc1TgF|urlmorto=sì}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cita web|url=http://www.genovatoday.it/cronaca/ponte-morandi-petizione-abbattimento.html|titolo=Salvare il ponte Morandi, petizione di architetti e ingegneri|autore=Antonino Saggio|editore=GenovaToday|data=29 agosto 2018|accesso=7 novembre 2018|urlarchivio=https://web.archive.org/web/20180830113313/http://www.genovatoday.it/cronaca/ponte-morandi-petizione-abbattimento.html|urlmorto=no}}&lt;/ref&gt;

Enakega mnenja je bil tudi Nacionalni inštitut za arhitekturo, ki je poudaril inženirsko in dokumentarno vrednost dela ter se v odprtem pismu zavzel za predlog konsolidacije preostalih delov in nadomestitve podrtega mostu z novim segmentom, vendar v drugačnem slogu in z drugačno gradbeno tehniko. Inženir, arhitekt in univerzitetni profesor [[Enzo Siviero]] je bil konec januarja 2019 med tistimi, ki so predlagali obnovo konstrukcije, četudi samo začasno, da bi olajšali poznejši nov viadukt, zgrajen v neobveznih časih in v skladu z rednimi predpisi, ponovno zahteval pozornost ustreznih organov glede teh razlogov. Sam Siviero je nato hitro izrazil kritiko ocenjenih stroškov morebitne popolne rekonstrukcije viadukta, za katere je dejal, da so izjemno visoki v primerjavi s tržnimi stroški.&lt;ref&gt;{{Cita web|url=https://www.inarch.it/ponte-morandi-reintegrazione-versus-demolizione/|titolo=Ponte Morandi: REINTEGRAZIONE VERSUS DEMOLIZIONE - Lettera aperta dell'Istituto Nazionale di Architettura al Ministro dei Trasporti, al Presidente della Regione Liguria e al Sindaco di Genova sulla ricostruzione del ponte sul Polcevera|editore=Inarch - Istituto Nazionale di Architettura|accesso=6 novembre 2018|urlarchivio=https://web.archive.org/web/20180911225626/https://www.inarch.it/ponte-morandi-reintegrazione-versus-demolizione/|urlmorto=no}}&lt;/ref&gt; 

Različne skupine podjetij in projektantov so predstavile predloge za obnovo viadukta Polcevera, ki so se odzvali na razpis, ki ga je objavil izredni komisar za obnovo in župan Genove Marco Bucci nekateri so predlagali popolno zamenjavo obstoječega viadukta Morandi, drugi obnovo le porušenega dela in ojačitev ohranjenih delov. Vendar pa se je izredni komisar odločil porušiti skoraj celoten viadukt in ga nato nadomestiti. Glede časovnega okvira del je bilo slišati več nasprotujočih si izjav.&lt;ref&gt;''lavocedigenova.it'' &quot;Nuovo ponte sul Polcevera, critiche dal prof. Siviero: &quot;Prezzo d'appalto ben superiore a quello di mercato&quot;&quot; - 04 febbraio 2019&lt;/ref&gt;

[[Maurizio Morandi]], sin [[Riccardo Morandi|Riccarda Morandija]], kateri je načrtoval most Morandi, je prav tako izrazil žalost zaradi sprejete odločitve za uničenje mostu, saj je veljal za simbol napredka, skozi katerega je šla Italija v 50. in 60. letih dvajstega stoletja in svarilo pred posledicami, ki jih lahko povzroči malomarnost pri uporabi in ohranjanju del. Stroški delnega vzdrževanja viadukta, opremljenega z vrvnimi kabli, bi po poročilu komisarja za obnovo znašali okoli 128 milijonov evrov in bi zahtevali od najmanj osem mesecev do največ dvajset mesecev dela.&lt;ref&gt;{{Cita web|url=http://www.ansa.it/sito/notizie/cronaca/2019/08/12/ponte-genova_aa7b2109-37b3-4634-94a6-1206f5706280.html|titolo=Ponte Genova, Maurizio Morandi: 'Un anno dopo profonda tristezza' - Cronaca|sito=Agenzia ANSA|data=12 agosto 2019|accesso=14 agosto 2019|urlarchivio=https://web.archive.org/web/20190813140603/http://www.ansa.it/sito/notizie/cronaca/2019/08/12/ponte-genova_aa7b2109-37b3-4634-94a6-1206f5706280.html|urlmorto=no}}&lt;/ref&gt;

== Uničenje ==
[[Slika:EsplosionePonteMorandi.png|sličica|333x333_pik|Rušenje preostalega dela mostu Morandi, 28. junija 2019.]]
9. februarja 2019 so se začela dela, ki so tekom leta pripeljala do rušitve bolj tradicionalnih delov ceste na zahodnem delu viadukta. 28. junija 2019 ob 9:39 so bili porušeni najbolj značilni in ikonični deli mostu, in sicer stebra 10 in 11 vzhodnega dela, kot tudi ključna povezovalna cesta proti Ventimiglii, zaradi česar so eksplodirali z dinamitnimi naboji. Pred tem so porušili tudi etažne lastnine pod mostom.&lt;ref&gt;{{Cita web|url=http://www.interno.gov.it/sites/default/files/allegati/comu_stampa_28_06_2019_def.pdf|titolo=Comunicato stampa del 28 giugno 2019 - Demolizione controllata pile 10 e 11 del viadotto Morandi|data=28 giugno 2019|accesso=30 giugno 2019|urlarchivio=https://web.archive.org/web/20190630134523/http://www.interno.gov.it/sites/default/files/allegati/comu_stampa_28_06_2019_def.pdf|urlmorto=no}}&lt;/ref&gt;

Nadzorovano rušenje je potekalo v štirih fazah:

* Faza 1: za razpon stebra 11 so bili oporniki odrezani z uporabo usmerjenih eksplozivnih nabojev, imenovanih &quot;votli naboji&quot;; nosilci opornikov v obliki črke A so nato padli proti zahodu.

* Faza 2: tako na kupu 10 kot na kupu 11 so vodne curke z eksplozivnimi naboji dvignili na višino približno 90 metrov in tako ublažili širjenje prahu.

* Faza 3: porušili so se sredinski nosilni konstrukciji obeh razponov in stebri v obliki črke A, ki so nosili oporo.

* Faza 4: vodni curki, visoki približno 40 metrov, so bili dvignjeni na straneh konstrukcije, da bi zadržali del prahu, ki je nastal ob zrušitvi.

Štiri faze so potekale v 6 sekundah, z uporabo približno 500 elektronskih sprožilcev, več kot 500 kg dinamita in 5000 metrov detonacijske vžigalne vrvice.&lt;ref name=&quot;SZ-181218&quot;&gt;{{Internetquelle|url=https://www.sueddeutsche.de/kultur/genua-bruecke-neubau-1.4259141|titel=Renzo Piano plant Neubau der eingestürzten Brücke von Genua|werk=[[Süddeutsche Zeitung]]|datum=2018-12-18|abruf=2018-12-18}}&lt;/ref&gt; 

Rušenje je stalo 21,4 milijona evrov; operacijo je v štirih mesecih izvedlo začasno združenje podjetij, ki so ga sestavljala podjetja Fratelli Omini iz Novate Milanese, Fagioli iz Reggio Emilie, IREOS iz Genove in IPE Progetti iz Torina, pod nadzorom podjetja za rušenje Siag iz [[Parma|Parme]], ki ga je vodil strokovnjak za eksplozive [[Danilo Coppe]]. Po tem je edina struktura, ki je še funkcionalno preživela in nedotaknjena iz Morandijevega projekta, torej edina povezovalna cesta, ki se povezuje z A7 in A12; vse ostalo je nato nadomestil novi genovski most San Giorgio in vsa infrastruktura, povezana z njim.&lt;ref&gt;{{Webarchiv|url=https://www.structure-magazin.de/artikel/renzo-piano-ersetzt-eingestuerzte-genua-bruecke-in-rekordzeit-33545/|text=''Renzo Piano ersetzt eingestürzte Genua-Brücke in Rekordzeit''|wayback=20190222204435}}, Structure Magazine, 20. Dezember 2018&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite news|last=Lowen|first=Mark|date=2020-08-03|title=Genoa readies new bridge two years after tragedy|language=en-GB|work=BBC News|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-53628580|access-date=2020-08-03}}&lt;/ref&gt;

== Glej tudi ==

* [[Most  Sv. Jurij, Genova]]

== Sklici ==
&lt;references /&gt;

== Zunanje povezave ==

* [http://www.retrofutur.org/retrofutur/app/main?DOCID=1000111180&amp;albumMode=1000111180 Photo documentation of Ponte Morandi, 8 August 2015]
* [https://www.foto-webcam.eu/webcam/genova/ Webcam of the Ponte Morandi, today]
* [https://www.youtube.com/watch?v=_5eHBvyCBZk Video of collapse]
* {{cite news|url=https://www.theguardian.com/lifeandstyle/2022/aug/05/experience-driving-across-bridge-when-it-collapsed|title=Experience: I was driving across a bridge when it collapsed|work=The Guardian|date=5 August 2022|first=Nataliya|last=Yelina}}

[[Kategorija:Katastrofe leta 2018]]
[[Kategorija:Zrušitve mostov|Morandi]]
[[Kategorija:Katastrofe v Italiji]]
[[Kategorija:Genova]]</text>
      <sha1>hwsm5vmpfm0gnxzku1p4walid80jo50</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Svetosavje</title>
    <ns>0</ns>
    <id>603527</id>
    <revision>
      <id>6688345</id>
      <parentid>6684372</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T07:05:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6688345</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="22537" sha1="q1e86662vx5o5v0xd8iw0b5dix1661p" xml:space="preserve">[[File:SvetiSavaMileseva.jpg|thumb|left|220px|[[Sveti Sava]] je utemelejitelj [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]].]]
'''Svetosavje''' ({{lang-sr|светосавље/svetosavlje}}) — tudi '''svetosavstvo''' — je versko-politično gibanje v [[vzhodna pravoslavna cerkev|vzhodni pravoslavni Cerkvi]], ki povezuje pravoslavne vernike [[Srbi|srbske]] narodnosti. Poudarja zgodovinski srbski slog in izkušnje, ki temeljijo na srbskem pravoslavnem izročilu sklicujoč se na podobo in delo [[Sveti Sava|svetega Sava]]; kot novejša zamisel predstavlja ideologijo vodilnih srbskih cerkvenih teologov šele od 20. stoletja.&lt;ref name=&quot;Vukomanović&quot;&gt;[http://www.helsinki.org.rs/serbian/doc/Studija-Vukomanovic.pdf O čemu crkva (ne)može da se pita: SPC, država i društvo u Srbiji (2000-2005)]&lt;/ref&gt;

Svetosavje kot usmeritev v srbski teološki misli se je razvilo od tridesetih let 20. stoletja na podlagi lika in dejanj sv. Sava. Čeprav je bilo [[pravoslavje]] med Srbi prisotno že pred svetim Savom, njegovi pripadniki menijo, da je le po njegovi zaslugi pravoslavje preželo srbsko narodno bitje in ga usposobilo za gojenje vzhodno-krščanske omike. V zgodovinskem [[Sitz im Leben |Sitz im Lebnu]] glede na obdobje [[Nemanjići|Nemanjičev]] in kralja [[Aleksander I. Karađorđević |Aleksandra]] nekateri opredeljujejo gibanje kot &quot;od države vsiljeno pravoslavje&quot;.&lt;ref&gt;[http://pescanik.net/2012/06/svetosavska-politicka-konfuzija/ Svetosavska politička konfuzija]&lt;/ref&gt;

Dandanes je politizacija svetosavja povezana z desničarsko politično ideologijo, imenovano &quot;svetosavski nacionalizem&quot;, ki se pa skriva pod drugimi imeni, prišla do izraza pri [[Razpad Jugoslavije|Razpadu Jugoslavije]] in s svetim Savom ima malo ali nič povezave, ker se naslanja na [[rusofilstvo]], ki pa je tudi pod vplivom brezbožno-liberalnega [[nacionalizem|nacionalizma]] in [[nacizem|nacizma]]; nekateri to čudno zmes imenujejo &quot;lažno srbstvo in lažno rusofilstvo&quot; — mutatis mutandis — lažno svetosavje.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://okvir.net/vesti/milan-st-protic-srbijom-vladaju-lazno-srpstvo-i-lazno-rusofilstvo/|title=Milan St. Protić: Srbijom vladaju lažno srpstvo i lažno rusofilstvo|publisher=Okvir|author=|place=|language=sr|date=4. avgust 2022|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

== Razvoj ==
[[File:Nikolaj-Velimirović.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;[[Nikolaj Velimirović]]]]&lt;/center&gt;

Sv. Sava je Srbsko pravoslavno Cerkev ustanovil leta 1219; njegova vloga pa je skozi stoletja postopoma utonila v pozabo se je iz nje začela dvigati skupaj z osamosvojitvenimi vstajami in vojnami v 19. stoletju. V duhovnem pomenu svetosavje razkriva štiri razsežnosti tega svetnika:
#bil je ustanovitelj nekdanje srbske države skupaj s svojim bratom [[Štefan Prvokronani|Štefanom Prvokronanim]];
#ustanovil je svojeglavno SPC, ki pa je podrejena [[Carigrad]]u; 
#bil je &quot;oče&quot; srbske omike; 
#in končno — postal je svetnik.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.nedjelja.ba/hr/iz-zivota/suzivot/svetosavlje/4937|title=Svetosavlje|publisher=nedjelja.ba|author=Dražen Kustura|place=Sarajevo|language=hr|date=5. maj 2018|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

Sodobno svetosavje kot teološka usmeritev pa je nastalo v tridesetih letih 20. stoletja v [[Kraljevina Jugoslavija |Kraljevini Jugoslaviji]] pod pokroviteljstvom in usmerjanjem kralja [[Aleksandar I. Karađorđević |Aleksandra]]. Poimenovano je po ustanovitelju srbske svojeglavne Cerkve, svetem Savu, ki je pretrgal njeno prejšnjo zgodovinsko povezavo z [[Rim]]om in Rimskim patriarhatom, kamor je spadalo to področje že od [[Stari vek|Starega veka]] naprej kot [[Solunski eksarhat]]. Razlikuje se to območje od drugega pravoslavnega krščanstva s poudarjanjem srbskih značilnosti; odstopa pa tudi od vesoljnosti [[katolištvo|katolištva]].&lt;ref name=&quot;Republika&quot;&gt;[http://www.yurope.com/zines/republika/arhiva/2001/262/262_21.html Moderna i antimoderna u Srbiji]&lt;/ref&gt;
Bistvo te nacionalne ideologije je stavek: eno ljudstvo, ena vera v eni državi podobno [[Adolf Hitler|Hitlerjevemu]] načelu: &quot;Ein Volk, ein Reich, ein Führer'&quot; (= &quot;Ena država, eno ljudstvo, en voditelj!&quot;)&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.lbi.org/griffinger/record/5529099|title=Ein Volk, ein Reich, ein Führer!|publisher=The Edythe Griffinger Portal |author=|place=|language=en|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt; in pravzaprav nasprotuje povezovanju z drugimi, najsi bo Evropa, Amerika ali sosedje razen z [[Rusija|Rusijo]]; zato mu je tuj [[ekumenizem]], domač pa [[prozelitizem]] — ki ga pri drugih (ne)upravičeno obsoja —, sam pa ga kot samoumevnega izvaja nad [[Makedonci]] in [[Črnogorci]] ali celo nad [[Bošnjaki]], ki naj bi &quot;odpadli od matičnega naroda, čeprav &quot;so vsi sisali srpsko mleko&quot;; to gibanje včasih teh narodnosti niti ne priznava.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.nedjelja.ba/hr/iz-zivota/suzivot/svetosavlje/4937|title=Svetosavlje|publisher=nedjelja.ba|author=Dražen Kustura|place=Sarajevo|language=hr|date=5. maj 2018|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt; Neredko poudarja &quot;ogroženost in trpljenje srbskega naroda&quot;, kar so hitro sprejele cele množice kot stoletni mit samopomilovanja, samoogrožanja in samoobčudovanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično. Ne misleč na krščansko dolžnost odpuščanja in sprave, naj bi po tej logiki imel &quot;nebeski narod&quot; vso pravico in dolžnost do maščevanja, kajti &quot;Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi&quot;, kot izraža to zelo razširjeno miselnost v svoji knjigi tudi sicer zmerni pravoslavni duhovnik [[Dušan Ivančević]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher=&quot;Pravoslavlje&quot; — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=6 in 103}}&lt;/ref&gt; Ta velesrbski nacionalizem se skriva tudi pod plaščem svetosavja in poudarja kot osrednjo misel o &quot;srbskem svetu&quot;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.ch/|title=Srpski svet - O Srpskom svetu; Misija i vizija; Ciljevi; Srpski identitet. &quot;Srbi su narod koji strada zbog svog identiteta o kome ne zna ništa&quot; - Nikola Marinković|publisher=Српски свет|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=2. junij 2026}}&lt;/ref&gt;, ki bo popoln, ko bodo &quot;vsi Srbi v eni državi&quot; — v &quot;Veliki Srbiji&quot; —&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://sabh.hr/svi-srbi-u-jednoj-drzavi/|title=Svi Srbi u jednoj državi|publisher=Savez antifašističkih boraca i antifašista Republike Hrvatske|author=Boris Dežulović|place=Zagreb|language=hr|date=|accessdate=2. junij 2026}}&lt;/ref&gt;, kar pa povzroča stalne napetosti in prepire, strah in nejevoljo pri sosedih in doma.&lt;ref&gt;{{cite web|url= https://www.dw.com/sr/politika-srbije-prema-bih-svi-srbi-u-jednoj-dr%C5%BEavi/a-64513126|title=Politika Srbije prema BiH: „Svi Srbi u jednoj državi“?|publisher=Deutshe Welle|author=Samir Huseinović|place=|language=bs|date=27. januar 2023|accessdate=2. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

Na to odgovarja največji sedaj živeči srbski pisatelj [[Vuk Drašković]] iz svoje izkušnje, saj se je razvijal skozi različne faze: od zagrizenega komunista, ki je med mladinskimi demonstracijami 1968 vneto podprl Titov govor, do vnetega srbskega nacionalista, ki je to svojo skrajno usmerjenost izrazil v skoraj prvi knjigi ''&quot;Nož&quot;'', pa do razgledanega demokrata, ki ne odpušča razbojništva niti &quot;našim&quot;, pa četudi gre za &quot;slavno širjenje Dušanovega cesarstva&quot;, kot so imenovali &quot;etnično čiščenje&quot; osvajalci pri večletnem krvoločnem obleganju Sarajeva in drugod ob razkosanju Jugoslavije devetdesetih.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}&lt;/ref&gt; V svojem romanu &quot;Aleksandar od Jugoslavije&quot;&lt;ref&gt;&quot;Aleksandar od Jugoslavije&quot; (&quot;Aleksander Jugoslovanski&quot;), tj. jugoslovanski kralj [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]]&lt;/ref&gt;pikro pripominja, da so Srbi že imeli državo od Triglava do Vardarja ter od Horgoša do Prizrena — ki je bila štirikrat večja od predvojne [[Kraljevina Srbija|Kraljevine Srbije]] —, in v kateri so bili vsi Srbi v eni državi; po njegovem so prav oni največ krivi, da je propadla, ker so za njeno ohranjevanje storili nič ali premalo.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.dnevno.hr/vijesti/regija/vuk-draskovic-ne-moze-usutkati-suprugu-palili-smo-rusili-i-silovali-ostavili-smo-krvavi-trag-od-vukovara-do-kosova-1515955/|title=VUK DRAŠKOVIĆ NE MOŽE UŠUTKATI SUPRUGU! 'Palili smo, rušili i silovali. Ostavili smo krvavi trag od Vukovara do Kosova'|publisher=dnevno.hr|author=S.V.|place=Zagreb|language=hr|date=9. avgust 2020|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt; V svojem najnovejšem življenjepisnem romanu ''[[Monah Hokaj]]'' pa nakazuje tragične posledice zgolj političnega klerofašističnega svetosavja, ki se je odtrgalo od duhovnega temelja — v pogubo postaja ne le drugim, ki so napadani, ampak tudi napadalcem in duhovnim podpihovalcem ter končno tudi glavnemu junaku zgodbe in njegovi družini, ki je nevede kot ostrostrelec ustrelil tudi svojo ženo in šestletnega sina, za katerega niti ni vedel, da ga je med njegovo dolgoletno odsotnostjo njegova žene rodila in skrbno vzgajala.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://bpz.ba/iz-rukopisa-zene-danica-draskovic-supruga-vuka-draskovica/|title= Iz rukopisa …DANICA DRAŠKOVIĆ, SUPRUGA VUKA DRAŠKOVIĆA: „Već dvanaest godina razvlačimo poraze, ne priznajemo da smo krivi, da smo zločinci, agresori, da smo u tuđe zemlje slali vojsku i kriminalce, ubijali, pljačkali, palili, rušili, silovali.“ |publisher=bpz.ba|author=Urednik BPZ|place=|language=sr|date=27. november 2025|accessdate=27. maj 2026}}&lt;/ref&gt; 

Izraz svetosavje se nanaša predvsem na gibanje znotraj Srbske pravoslavne cerkve (SPC), ki je nastalo sredi 19. stoletja in je bilo poimenovano po njenem ustanovitelju, sv. Savu. Pojavilo se je sočasno z željo po neodvisni Srbiji, kar je postala po [[Berlinski kongres|Berlinskem kongresu]] 1878.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.nedjelja.ba/hr/iz-zivota/suzivot/svetosavlje/4937|title=Svetosavlje|publisher=nedjelja.ba|author=Dražen Kustura|place=Sarajevo|language=hr|date=5. maj 2018|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt; Ta izraz so začeli uporabljati v poznejšem obdobju Stare Jugoslavije mlajši profesorji [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Beograjske pravoslavne teološke fakultete „Sveti Sava“]], sčasoma pa je prešel v splošno uporabo. Mirko Đorđević meni, da je izraz &quot;svetosavje&quot; skoval ruski emigrant [[Fjodor Titov]] v Beogradu na predvečer druge svetovne vojne.&lt;ref name=&quot;Kišobran&quot;&gt;{{Cite web |title=Mirko Đorđević, Kišobran patrijarha Pavla |url=http://pescanik.info/wp-content/PDF/mirko_djordjevic-kisobran_patrijarha_pavla.pdf |access-date=2012-05-14 |archive-date=2023-03-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230325214303/http://pescanik.info/wp-content/PDF/mirko_djordjevic-kisobran_patrijarha_pavla.pdf }}&lt;/ref&gt; Vladimir Veljković pa trdi, da ga je skoval pravoslavni duhovnik in [[Dimitrije Ljotić|ljotičevec]] [[Dimitrij Najdanović]].&lt;ref&gt;[http://pescanik.net/2012/06/svetosavska-politicka-konfuzija Svetosavska politička konfuzija]&lt;/ref&gt;

V pravoslavno teologijo je vnesel politično-religiozni pojem svetosavja [[Nikolaj Velimirović]].&lt;ref name=&quot;izvori&quot;&gt;[http://www.scribd.com/doc/3492554/Filozofskoteoloki-izvori-antievropskog-i-antizapadnog-diskursa-u-SPC Filozofsko-teološki izvori antievropskog i antizapadnog diskursa u SPC]&lt;/ref&gt;V novejšem času se je cela vrsta teologov ukvarjala s preučevanjem svetega Sava: z razlago njegovega življenja in delovanja, literarno razčlembo in razlago njegovih spisov. Na področju svetosavskega slovstva sta izstopala škof [[Nikolaj Velimirović]] in arhimandrit [[Justin Popović]], v zadnjem času pa teolog [[Dimitrij Bogdanović]], škof [[Atanasij Jevtić]] in drugi.

=== Lastnosti ===
[[File:JustinPopovic.jpg|thumb|desno|200px|&lt;center&gt;Škof [[Justin Popović]]]]&lt;/center&gt;

Vladika Justin Popović&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=Radio Svetigora|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt; v svoji knjigi ''&quot;Svetosavlje kao filosofija života&quot;'' (»Svetosavje kot modroslovje življenja«) trdi, da v svetosavski filozofiji sveta vladata dve osnovni načeli: 
#svet je bogojavljenje (=razodetje Boga)
#človek je bogosluženje (=služba Bogu). 

Po njegovem mnenju je bilo celotno življenje svetega Sava zgrajeno na teh dveh načelih: njegovo življenje je bilo nenehno služenje Bogu, saj je ta svet imel za veličasten Božji tempelj, v katerem se nenehno dogaja bogojavljenje. Sveti Sava naj bi s svojimi evangeljskimi deli postal in za vedno ostal najmodrejši in največji srbski filozof, ki je srbski duši razkril najpopolnejši in najizvrstnejši večni božanski pomen tako sveta kot človeka.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%D1%81%D0%B2%D0%B5%D1%82%D0%BE%D1%81%D0%B0%D0%B2%D1%99%D0%B5-%D0%BA%D0%B0%D0%BE-%D1%84%D0%B8%D0%BB%D0%BE%D1%81%D0%BE%D1%84%D0%B8%D1%98%D0%B0-%D0%B6%D0%B8%D0%B2%D0%BE%D1%82%D0%B0/?script=lat|title=Arhimandrit Justin Popović: ''Svetosavlje kao filosofija života'' |publisher=Srpski svet|author=Radio Svetigora|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Nacionalistična usmeritev ===
Dandanes je zelo prisotno krčenje svetosavja zgolj na nacionalno-politično ideologijo takorekoč brez globlje duhovne vsebine. Najpogostejše ga razumevajo in udejanjajo kot velesrbski nacionalizem ter kot orodje določenih desničarskih strank in organizacij za doseganje njihovih kratkoročnih nacionalističnih ciljev ali za ohranjanje oblasti za vsako ceno; to bi odprlo pot resnični in pregledni demokraciji ter spoštovanju človekovih pravic brez zaščitenih in nedotakljivih.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://faktor.ba/bosna-i-hercegovina/aktuelno/sta-je-svetosavlje-i-kakve-veze-ono-ima-sa-rastkom-nemanjicem-ko-ga-je-vezivao-za-fasiste-i-hitlera/147381|title=Šta je svetosavlje i kakve veze ono ima sa Rastkom Nemanjićem, ko ga je vezivao za fašiste i Hitlera?|publisher=faktor.ba|author=Redakcija|place=Sarajevo|language=bs|date=3. februar 2023|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

Danes neredki smatrajo svetosavje za skrajno desničarsko politično ideologijo, spoj srbskega nacionalizma in klerikalizma, takoimenoveni svetosavski nacionalizem, ki pa ni daleč od klerofašizma. Nekatera tovrstna gibanja, stranke ali organizacije se pogostoma istovetijo s svetosavjem:  ''Otačastveni pokret Obraz'', ''Sveti Justin'', ''Dveri srpske'' itd.&lt;ref&gt;''Otačastveni pokret Obraz'', ''Sveti Justin'', ''Dveri srpske'' – ''Domovinsko gibanje Obraz'', ''Sveti Justin'', ''Srbske duri''&lt;/ref&gt;, a da v resnici nimajo nobene zveze s sv. Savom ali sploh s kakim krščanskim svetnikom, ampak jih vodi brezbožni velesrbski liberalni nacionalizem [[Svetozar Marković|Svetozarja Markovića]], ki črpa hrano tudi iz rusofilstva; nekateri to nezdravo stanje imenujejo lažno srbstvo in lažno rusofilstvo, ker pravzaprav služi oblastem za surovo dušenje [[človekove pravice|človekovih pravic]] in onemogoča zdravo ter iskreno politično in versko izražanje in delovanje.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://okvir.net/vesti/milan-st-protic-srbijom-vladaju-lazno-srpstvo-i-lazno-rusofilstvo/|title=Milan St. Protić: Srbijom vladaju lažno srpstvo i lažno rusofilstvo|publisher=Okvir|author=|place=|language=sr|date=4. avgust 2022|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt; 

Po besedah [[Jovan Byford|Jovana Byforda]] pripadnike svetosavja dolžijo narodnostne nestrpnosti zlasti do bivših jugoslovanskih narodov, ki vodi tako daleč, da nekaterih narodov niti ne priznavajo, kot so na primer [[Bošnjaki]], [[Črnogorci]] in [[Makedonci]], kar je imelo hude posledice zlasti med [[Razpad Jugoslavije|Razpadanjem Jugoslavije]]. [[Slobodan Milošević|Miloševićev]] načrt »Vsi Srbi v eni državi« je maja 1990 voditelj ene od opozicijskih strank [[Mirko Jović]]&lt;ref&gt; Mirko Jović (*13. VIII. 1959 Nova Pazova) je bil takrat nanovoustanovljene konzervativno-nacionalistične stranke „Srbska narodna obnova“ (SNO)&lt;/ref&gt; razumel takole: 
{|
|-
! Svi Srbi u jednoj državi&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://sabh.hr/svi-srbi-u-jednoj-drzavi/|title=Svi Srbi u jednoj državi |publisher=Savez antifašističkih boraca i antifašista Republike Hrvatske |author=Boris Dežulović|place=|language=hr|date=|accessdate=2. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
! Vsi Srbi v eni državi
|-
| &lt;blockquote&gt;“Ako ikada budemo imali pravo da odlučujemo u svojoj državi, niko neće moći da se izjasni kao Makedonac, musliman ili Crnogorac. Oni mogu da se izjasne i kao vanzemaljci, ali to neka zadrže za sebe. Mi znamo da su oni Srbi.”
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;»Če bomo kdaj imeli pravico odločati v svoji državi, se nihče ne bo mogel razglasiti za Makedonca, Muslimana ali Črnogorca. Lahko se razglasijo za vesoljce, ampak naj to obdržijo zase. ''Mi vemo, da so Srbi''.«
&lt;/blockquote&gt;
|}

Posledice takšnega mnenja so bile vmešavanja v &quot;reševanje sporov&quot; JLA, pa tudi polvojaških tolp, ki so opravljale „etnično čišćenje“ s stotisoči mrtvih — med njimi 35.000 Hrvatov a prav toliko Srbov — in s 5 milijonov izgnanih iz njihovih pradavnih domov. Poleg tega pripadnikom teh s svetosavstvom ppvezanih gibanj očitajo tudi versko izključevanje, nestrpnost in sovraštvo do drugovercev kot katoličanov ali raznih protestantskih ločin, zlasti pa [[antisemitizem]].&lt;ref name=&quot;Kanonizacija&quot;&gt;{{Cite web |title=Kanonizacija &quot;proroka&quot; antisemitizma |url=http://www.pescanik.net/content/view/995/129/ |access-date=14. maj 2012|archivedate=26. maj 2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100526121148/http://www.pescanik.net/content/view/995/129}}&lt;/ref&gt; Take nekrščanske poglede zastopa in zagovarja tudi več pravoslavnih škofov, zlasti nedavno razglašeni svetnik [[Nikolaj Velimirović]]; njegovo kanonizacijo je v svoji škofiji že desetletje prej kar na svojo roko opravil črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović|Amfilohij]], a splošnemu vpisu v seznam pravoslavnih svetnikov se je prav zaradi upravičenih in resnih pomislekov asketski patriarh [[Pavel Stojčević|Pavel]] ustavljal celo desetletje.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/910771-hitlerov-orden-cigarete-antisemitizam-sve-o-vladici-nikolaju-velimirovicu|title=HITLEROV ORDEN, CIGARETE, ANTISEMITIZAM : Sve o vladici Nikolaju Velimiroviću!|publisher=Telegraf.rs|author=M. Babić|place=Beograd|language=sr|date=4. januar 2014|accessdate=14. maj 2026}}&lt;/ref&gt;. V svoji knjigi ''„Kroz tamnički prozor“'' (''„Skozi zaporniško okno“''), ki jo je napisal med svojim zaprtjem v koncentracijskem taborišču Dachau, obtožuje za vojno in vse drug sodobne hudine „vse nekrščanske ideologije Evrope, kot so: demokracija, komunizem, socializem, ateizem in verska strpnost“. V osnovi vseh teh pojavov zelo različnih ideoloških smeri — ki večkrat med seboj nimajo veliko skupnega — vidi judovsko dejavnost.&lt;ref&gt;Velimirović. Nikolaj. ''„'''O Jevrejima'''“'' u: ''Reči srpskom narodu kroz tamnički prozor (iz logora Dahau)''., IHTUS-Hrišćanska knjiga., Beograd 2000 (str. 193-194)&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.svetosavlje.org/biblioteka/vlNikolaj/KrozTamnickiProzor/Nikolaj070277.htm www.svetosavlje.org VLADIKA NIKOLAJ: KROZ TAMNIČKI PROZOR]&lt;/ref&gt;

== Glej tudi ==
*[[Justin Popović]]
*[[Nikolaj Velimirović]]
*[[Sveti Sava]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Nadaljnje branje ==
;{{ikona sr}}
* {{Cite book|last=Терзић|first=Славенко|authorlink=Славенко Терзић|chapter=О светосасавској традицији у источном делу Старе Херцеговине|title=Древнохришћанско и светосавско наслеђе у Црној Гори|year=2010|location=Београд-Цетиње|publisher=Православни богословски факултет, Светигора|pages=337-341}}
* Episkop bački dr Irinej: ''„Svetosavska beseda“''
* Dr Justin Popović: ''„Svetosavlje kao filosofija života“''
;{{ikona pl}}
*{{Cite book|author = Dorota Gil |title = Prawosławie. Historia, naród. Miejsce kultury duchowej w serbskiej tradycji i współczesności |date = 2005 |isbn = 83-233-1951-0 |place = Kraków |publisher = Wydawnictwo Uniwersytetu Jagiellońskiego |oclc = 69347941}}
* Gil D., ''Świętosawie a dzisiejsze oblicze kultury duchowej Serbów'' [w:] ''Przemiany w świadomości i kulturze duchowej narodów Jugosławii po 1991 roku'', Wydawnictwo Uniwersytetu Jagiellońskiego, Kraków 1999, {{ISBN|9788323312543}}.

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sr}}
*[https://svetosavlje.org/ Светосавље - Преглед]
*[https://mitropolija.com/2025/01/29/svetosavlje-danas/ Светосавље данас | Православна Митрополија црногорско-приморска (Званични сајт)]
*[http://www.srpskaenciklopedija.org Светосавље [Српска енциклопедија]
*[https://crkveni-kalendar.com/ Crkveni kalendar 2026 | Pravoslavni kalendar 2026]
*[https://srpskisvet.net/%D1%81%D0%B2%D0%B5%D1%82%D0%BE%D1%81%D0%B0%D0%B2%D1%99%D0%B5-%D0%BA%D0%B0%D0%BE-%D1%84%D0%B8%D0%BB%D0%BE%D1%81%D0%BE%D1%84%D0%B8%D1%98%D0%B0-%D0%B6%D0%B8%D0%B2%D0%BE%D1%82%D0%B0/?script=lat Svetosavlje kao filosofija života – Srpski svet Arhimandrit Justin Popović (s predgovorom škofa Nikolaja 1953)]
;{{ikona bs}}
*[https://faktor.ba/bosna-i-hercegovina/aktuelno/sta-je-svetosavlje-i-kakve-veze-ono-ima-sa-rastkom-nemanjicem-ko-ga-je-vezivao-za-fasiste-i-hitlera/147381 Šta je svetosavlje i kakve veze ono ima sa Rastkom Nemanjićem, ko ga je vezivao za fašiste i Hitlera?]
;{{ikona en}}
*[https://svsava.org.au/en/svetosavlje/ Svetosavlje | Serbian Orthodox Church Saint Sava Melbourne Australia.]

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Srbska pravoslavna cerkev]]
[[Kategorija:Krščanstvo]]</text>
      <sha1>q1e86662vx5o5v0xd8iw0b5dix1661p</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688348</id>
      <parentid>6688345</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T07:07:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Razvoj */</comment>
      <origin>6688348</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="22514" sha1="76niqh0g8et0wqa9inymjds3qw8sr9i" xml:space="preserve">[[File:SvetiSavaMileseva.jpg|thumb|left|220px|[[Sveti Sava]] je utemelejitelj [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]].]]
'''Svetosavje''' ({{lang-sr|светосавље/svetosavlje}}) — tudi '''svetosavstvo''' — je versko-politično gibanje v [[vzhodna pravoslavna cerkev|vzhodni pravoslavni Cerkvi]], ki povezuje pravoslavne vernike [[Srbi|srbske]] narodnosti. Poudarja zgodovinski srbski slog in izkušnje, ki temeljijo na srbskem pravoslavnem izročilu sklicujoč se na podobo in delo [[Sveti Sava|svetega Sava]]; kot novejša zamisel predstavlja ideologijo vodilnih srbskih cerkvenih teologov šele od 20. stoletja.&lt;ref name=&quot;Vukomanović&quot;&gt;[http://www.helsinki.org.rs/serbian/doc/Studija-Vukomanovic.pdf O čemu crkva (ne)može da se pita: SPC, država i društvo u Srbiji (2000-2005)]&lt;/ref&gt;

Svetosavje kot usmeritev v srbski teološki misli se je razvilo od tridesetih let 20. stoletja na podlagi lika in dejanj sv. Sava. Čeprav je bilo [[pravoslavje]] med Srbi prisotno že pred svetim Savom, njegovi pripadniki menijo, da je le po njegovi zaslugi pravoslavje preželo srbsko narodno bitje in ga usposobilo za gojenje vzhodno-krščanske omike. V zgodovinskem [[Sitz im Leben |Sitz im Lebnu]] glede na obdobje [[Nemanjići|Nemanjičev]] in kralja [[Aleksander I. Karađorđević |Aleksandra]] nekateri opredeljujejo gibanje kot &quot;od države vsiljeno pravoslavje&quot;.&lt;ref&gt;[http://pescanik.net/2012/06/svetosavska-politicka-konfuzija/ Svetosavska politička konfuzija]&lt;/ref&gt;

Dandanes je politizacija svetosavja povezana z desničarsko politično ideologijo, imenovano &quot;svetosavski nacionalizem&quot;, ki se pa skriva pod drugimi imeni, prišla do izraza pri [[Razpad Jugoslavije|Razpadu Jugoslavije]] in s svetim Savom ima malo ali nič povezave, ker se naslanja na [[rusofilstvo]], ki pa je tudi pod vplivom brezbožno-liberalnega [[nacionalizem|nacionalizma]] in [[nacizem|nacizma]]; nekateri to čudno zmes imenujejo &quot;lažno srbstvo in lažno rusofilstvo&quot; — mutatis mutandis — lažno svetosavje.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://okvir.net/vesti/milan-st-protic-srbijom-vladaju-lazno-srpstvo-i-lazno-rusofilstvo/|title=Milan St. Protić: Srbijom vladaju lažno srpstvo i lažno rusofilstvo|publisher=Okvir|author=|place=|language=sr|date=4. avgust 2022|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

== Razvoj ==
[[File:Nikolaj-Velimirović.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;[[Nikolaj Velimirović]]]]&lt;/center&gt;

Sv. Sava je Srbsko pravoslavno Cerkev ustanovil leta 1219; njegova vloga pa je skozi stoletja postopoma utonila v pozabo se je iz nje začela dvigati skupaj z osamosvojitvenimi vstajami in vojnami v 19. stoletju. V duhovnem pomenu svetosavje razkriva štiri razsežnosti tega svetnika:
#bil je ustanovitelj nekdanje srbske države skupaj s svojim bratom [[Štefan Prvokronani|Štefanom Prvokronanim]];
#ustanovil je svojeglavno SPC, ki pa je podrejena [[Carigrad]]u; 
#bil je &quot;oče&quot; srbske omike; 
#in končno — postal je svetnik.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.nedjelja.ba/hr/iz-zivota/suzivot/svetosavlje/4937|title=Svetosavlje|publisher=nedjelja.ba|author=Dražen Kustura|place=Sarajevo|language=hr|date=5. maj 2018|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

Sodobno svetosavje kot teološka usmeritev pa je nastalo v tridesetih letih 20. stoletja v [[Kraljevina Jugoslavija |Kraljevini Jugoslaviji]] pod pokroviteljstvom in usmerjanjem kralja Aleksandra Zedinitelja. Poimenovano je po ustanovitelju srbske svojeglavne Cerkve, svetem Savu, ki je pretrgal njeno prejšnjo zgodovinsko povezavo z [[Rim]]om in Rimskim patriarhatom, kamor je spadalo to področje že od [[Stari vek|Starega veka]] naprej kot [[Solunski eksarhat]]. Razlikuje se to območje od drugega pravoslavnega krščanstva s poudarjanjem srbskih značilnosti; odstopa pa tudi od vesoljnosti [[katolištvo|katolištva]].&lt;ref name=&quot;Republika&quot;&gt;[http://www.yurope.com/zines/republika/arhiva/2001/262/262_21.html Moderna i antimoderna u Srbiji]&lt;/ref&gt;
Bistvo te nacionalne ideologije je stavek: eno ljudstvo, ena vera v eni državi podobno [[Adolf Hitler|Hitlerjevemu]] načelu: &quot;Ein Volk, ein Reich, ein Führer'&quot; (= &quot;Ena država, eno ljudstvo, en voditelj!&quot;)&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.lbi.org/griffinger/record/5529099|title=Ein Volk, ein Reich, ein Führer!|publisher=The Edythe Griffinger Portal |author=|place=|language=en|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt; in pravzaprav nasprotuje povezovanju z drugimi, najsi bo Evropa, Amerika ali sosedje razen z [[Rusija|Rusijo]]; zato mu je tuj [[ekumenizem]], domač pa [[prozelitizem]] — ki ga pri drugih (ne)upravičeno obsoja —, sam pa ga kot samoumevnega izvaja nad [[Makedonci]] in [[Črnogorci]] ali celo nad [[Bošnjaki]], ki naj bi &quot;odpadli od matičnega naroda, čeprav &quot;so vsi sisali srpsko mleko&quot;; to gibanje včasih teh narodnosti niti ne priznava.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.nedjelja.ba/hr/iz-zivota/suzivot/svetosavlje/4937|title=Svetosavlje|publisher=nedjelja.ba|author=Dražen Kustura|place=Sarajevo|language=hr|date=5. maj 2018|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt; Neredko poudarja &quot;ogroženost in trpljenje srbskega naroda&quot;, kar so hitro sprejele cele množice kot stoletni mit samopomilovanja, samoogrožanja in samoobčudovanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično. Ne misleč na krščansko dolžnost odpuščanja in sprave, naj bi po tej logiki imel &quot;nebeski narod&quot; vso pravico in dolžnost do maščevanja, kajti &quot;Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi&quot;, kot izraža to zelo razširjeno miselnost v svoji knjigi tudi sicer zmerni pravoslavni duhovnik [[Dušan Ivančević]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher=&quot;Pravoslavlje&quot; — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=6 in 103}}&lt;/ref&gt; Ta velesrbski nacionalizem se skriva tudi pod plaščem svetosavja in poudarja kot osrednjo misel o &quot;srbskem svetu&quot;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.ch/|title=Srpski svet - O Srpskom svetu; Misija i vizija; Ciljevi; Srpski identitet. &quot;Srbi su narod koji strada zbog svog identiteta o kome ne zna ništa&quot; - Nikola Marinković|publisher=Српски свет|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=2. junij 2026}}&lt;/ref&gt;, ki bo popoln, ko bodo &quot;vsi Srbi v eni državi&quot; — v &quot;Veliki Srbiji&quot; —&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://sabh.hr/svi-srbi-u-jednoj-drzavi/|title=Svi Srbi u jednoj državi|publisher=Savez antifašističkih boraca i antifašista Republike Hrvatske|author=Boris Dežulović|place=Zagreb|language=hr|date=|accessdate=2. junij 2026}}&lt;/ref&gt;, kar pa povzroča stalne napetosti in prepire, strah in nejevoljo pri sosedih in doma.&lt;ref&gt;{{cite web|url= https://www.dw.com/sr/politika-srbije-prema-bih-svi-srbi-u-jednoj-dr%C5%BEavi/a-64513126|title=Politika Srbije prema BiH: „Svi Srbi u jednoj državi“?|publisher=Deutshe Welle|author=Samir Huseinović|place=|language=bs|date=27. januar 2023|accessdate=2. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

Na to odgovarja največji sedaj živeči srbski pisatelj [[Vuk Drašković]] iz svoje izkušnje, saj se je razvijal skozi različne faze: od zagrizenega komunista, ki je med mladinskimi demonstracijami 1968 vneto podprl Titov govor, do vnetega srbskega nacionalista, ki je to svojo skrajno usmerjenost izrazil v skoraj prvi knjigi ''&quot;Nož&quot;'', pa do razgledanega demokrata, ki ne odpušča razbojništva niti &quot;našim&quot;, pa četudi gre za &quot;slavno širjenje Dušanovega cesarstva&quot;, kot so imenovali &quot;etnično čiščenje&quot; osvajalci pri večletnem krvoločnem obleganju Sarajeva in drugod ob razkosanju Jugoslavije devetdesetih.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}&lt;/ref&gt; V svojem romanu &quot;Aleksandar od Jugoslavije&quot;&lt;ref&gt;&quot;Aleksandar od Jugoslavije&quot; (&quot;Aleksander Jugoslovanski&quot;), tj. jugoslovanski kralj [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]]&lt;/ref&gt;pikro pripominja, da so Srbi že imeli državo od Triglava do Vardarja ter od Horgoša do Prizrena — ki je bila štirikrat večja od predvojne [[Kraljevina Srbija|Kraljevine Srbije]] —, in v kateri so bili vsi Srbi v eni državi; po njegovem so prav oni največ krivi, da je propadla, ker so za njeno ohranjevanje storili nič ali premalo.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.dnevno.hr/vijesti/regija/vuk-draskovic-ne-moze-usutkati-suprugu-palili-smo-rusili-i-silovali-ostavili-smo-krvavi-trag-od-vukovara-do-kosova-1515955/|title=VUK DRAŠKOVIĆ NE MOŽE UŠUTKATI SUPRUGU! 'Palili smo, rušili i silovali. Ostavili smo krvavi trag od Vukovara do Kosova'|publisher=dnevno.hr|author=S.V.|place=Zagreb|language=hr|date=9. avgust 2020|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt; V svojem najnovejšem življenjepisnem romanu ''[[Monah Hokaj]]'' pa nakazuje tragične posledice zgolj političnega klerofašističnega svetosavja, ki se je odtrgalo od duhovnega temelja — v pogubo postaja ne le drugim, ki so napadani, ampak tudi napadalcem in duhovnim podpihovalcem ter končno tudi glavnemu junaku zgodbe in njegovi družini, ki je nevede kot ostrostrelec ustrelil tudi svojo ženo in šestletnega sina, za katerega niti ni vedel, da ga je med njegovo dolgoletno odsotnostjo njegova žene rodila in skrbno vzgajala.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://bpz.ba/iz-rukopisa-zene-danica-draskovic-supruga-vuka-draskovica/|title= Iz rukopisa …DANICA DRAŠKOVIĆ, SUPRUGA VUKA DRAŠKOVIĆA: „Već dvanaest godina razvlačimo poraze, ne priznajemo da smo krivi, da smo zločinci, agresori, da smo u tuđe zemlje slali vojsku i kriminalce, ubijali, pljačkali, palili, rušili, silovali.“ |publisher=bpz.ba|author=Urednik BPZ|place=|language=sr|date=27. november 2025|accessdate=27. maj 2026}}&lt;/ref&gt; 

Izraz svetosavje se nanaša predvsem na gibanje znotraj Srbske pravoslavne cerkve (SPC), ki je nastalo sredi 19. stoletja in je bilo poimenovano po njenem ustanovitelju, sv. Savu. Pojavilo se je sočasno z željo po neodvisni Srbiji, kar je postala po [[Berlinski kongres|Berlinskem kongresu]] 1878.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.nedjelja.ba/hr/iz-zivota/suzivot/svetosavlje/4937|title=Svetosavlje|publisher=nedjelja.ba|author=Dražen Kustura|place=Sarajevo|language=hr|date=5. maj 2018|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt; Ta izraz so začeli uporabljati v poznejšem obdobju Stare Jugoslavije mlajši profesorji [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Beograjske pravoslavne teološke fakultete „Sveti Sava“]], sčasoma pa je prešel v splošno uporabo. Mirko Đorđević meni, da je izraz &quot;svetosavje&quot; skoval ruski emigrant [[Fjodor Titov]] v Beogradu na predvečer druge svetovne vojne.&lt;ref name=&quot;Kišobran&quot;&gt;{{Cite web |title=Mirko Đorđević, Kišobran patrijarha Pavla |url=http://pescanik.info/wp-content/PDF/mirko_djordjevic-kisobran_patrijarha_pavla.pdf |access-date=2012-05-14 |archive-date=2023-03-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230325214303/http://pescanik.info/wp-content/PDF/mirko_djordjevic-kisobran_patrijarha_pavla.pdf }}&lt;/ref&gt; Vladimir Veljković pa trdi, da ga je skoval pravoslavni duhovnik in [[Dimitrije Ljotić|ljotičevec]] [[Dimitrij Najdanović]].&lt;ref&gt;[http://pescanik.net/2012/06/svetosavska-politicka-konfuzija Svetosavska politička konfuzija]&lt;/ref&gt;

V pravoslavno teologijo je vnesel politično-religiozni pojem svetosavja [[Nikolaj Velimirović]].&lt;ref name=&quot;izvori&quot;&gt;[http://www.scribd.com/doc/3492554/Filozofskoteoloki-izvori-antievropskog-i-antizapadnog-diskursa-u-SPC Filozofsko-teološki izvori antievropskog i antizapadnog diskursa u SPC]&lt;/ref&gt;V novejšem času se je cela vrsta teologov ukvarjala s preučevanjem svetega Sava: z razlago njegovega življenja in delovanja, literarno razčlembo in razlago njegovih spisov. Na področju svetosavskega slovstva sta izstopala škof [[Nikolaj Velimirović]] in arhimandrit [[Justin Popović]], v zadnjem času pa teolog [[Dimitrij Bogdanović]], škof [[Atanasij Jevtić]] in drugi.

=== Lastnosti ===
[[File:JustinPopovic.jpg|thumb|desno|200px|&lt;center&gt;Škof [[Justin Popović]]]]&lt;/center&gt;

Vladika Justin Popović&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=Radio Svetigora|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt; v svoji knjigi ''&quot;Svetosavlje kao filosofija života&quot;'' (»Svetosavje kot modroslovje življenja«) trdi, da v svetosavski filozofiji sveta vladata dve osnovni načeli: 
#svet je bogojavljenje (=razodetje Boga)
#človek je bogosluženje (=služba Bogu). 

Po njegovem mnenju je bilo celotno življenje svetega Sava zgrajeno na teh dveh načelih: njegovo življenje je bilo nenehno služenje Bogu, saj je ta svet imel za veličasten Božji tempelj, v katerem se nenehno dogaja bogojavljenje. Sveti Sava naj bi s svojimi evangeljskimi deli postal in za vedno ostal najmodrejši in največji srbski filozof, ki je srbski duši razkril najpopolnejši in najizvrstnejši večni božanski pomen tako sveta kot človeka.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%D1%81%D0%B2%D0%B5%D1%82%D0%BE%D1%81%D0%B0%D0%B2%D1%99%D0%B5-%D0%BA%D0%B0%D0%BE-%D1%84%D0%B8%D0%BB%D0%BE%D1%81%D0%BE%D1%84%D0%B8%D1%98%D0%B0-%D0%B6%D0%B8%D0%B2%D0%BE%D1%82%D0%B0/?script=lat|title=Arhimandrit Justin Popović: ''Svetosavlje kao filosofija života'' |publisher=Srpski svet|author=Radio Svetigora|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Nacionalistična usmeritev ===
Dandanes je zelo prisotno krčenje svetosavja zgolj na nacionalno-politično ideologijo takorekoč brez globlje duhovne vsebine. Najpogostejše ga razumevajo in udejanjajo kot velesrbski nacionalizem ter kot orodje določenih desničarskih strank in organizacij za doseganje njihovih kratkoročnih nacionalističnih ciljev ali za ohranjanje oblasti za vsako ceno; to bi odprlo pot resnični in pregledni demokraciji ter spoštovanju človekovih pravic brez zaščitenih in nedotakljivih.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://faktor.ba/bosna-i-hercegovina/aktuelno/sta-je-svetosavlje-i-kakve-veze-ono-ima-sa-rastkom-nemanjicem-ko-ga-je-vezivao-za-fasiste-i-hitlera/147381|title=Šta je svetosavlje i kakve veze ono ima sa Rastkom Nemanjićem, ko ga je vezivao za fašiste i Hitlera?|publisher=faktor.ba|author=Redakcija|place=Sarajevo|language=bs|date=3. februar 2023|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

Danes neredki smatrajo svetosavje za skrajno desničarsko politično ideologijo, spoj srbskega nacionalizma in klerikalizma, takoimenoveni svetosavski nacionalizem, ki pa ni daleč od klerofašizma. Nekatera tovrstna gibanja, stranke ali organizacije se pogostoma istovetijo s svetosavjem:  ''Otačastveni pokret Obraz'', ''Sveti Justin'', ''Dveri srpske'' itd.&lt;ref&gt;''Otačastveni pokret Obraz'', ''Sveti Justin'', ''Dveri srpske'' – ''Domovinsko gibanje Obraz'', ''Sveti Justin'', ''Srbske duri''&lt;/ref&gt;, a da v resnici nimajo nobene zveze s sv. Savom ali sploh s kakim krščanskim svetnikom, ampak jih vodi brezbožni velesrbski liberalni nacionalizem [[Svetozar Marković|Svetozarja Markovića]], ki črpa hrano tudi iz rusofilstva; nekateri to nezdravo stanje imenujejo lažno srbstvo in lažno rusofilstvo, ker pravzaprav služi oblastem za surovo dušenje [[človekove pravice|človekovih pravic]] in onemogoča zdravo ter iskreno politično in versko izražanje in delovanje.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://okvir.net/vesti/milan-st-protic-srbijom-vladaju-lazno-srpstvo-i-lazno-rusofilstvo/|title=Milan St. Protić: Srbijom vladaju lažno srpstvo i lažno rusofilstvo|publisher=Okvir|author=|place=|language=sr|date=4. avgust 2022|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt; 

Po besedah [[Jovan Byford|Jovana Byforda]] pripadnike svetosavja dolžijo narodnostne nestrpnosti zlasti do bivših jugoslovanskih narodov, ki vodi tako daleč, da nekaterih narodov niti ne priznavajo, kot so na primer [[Bošnjaki]], [[Črnogorci]] in [[Makedonci]], kar je imelo hude posledice zlasti med [[Razpad Jugoslavije|Razpadanjem Jugoslavije]]. [[Slobodan Milošević|Miloševićev]] načrt »Vsi Srbi v eni državi« je maja 1990 voditelj ene od opozicijskih strank [[Mirko Jović]]&lt;ref&gt; Mirko Jović (*13. VIII. 1959 Nova Pazova) je bil takrat nanovoustanovljene konzervativno-nacionalistične stranke „Srbska narodna obnova“ (SNO)&lt;/ref&gt; razumel takole: 
{|
|-
! Svi Srbi u jednoj državi&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://sabh.hr/svi-srbi-u-jednoj-drzavi/|title=Svi Srbi u jednoj državi |publisher=Savez antifašističkih boraca i antifašista Republike Hrvatske |author=Boris Dežulović|place=|language=hr|date=|accessdate=2. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
! Vsi Srbi v eni državi
|-
| &lt;blockquote&gt;“Ako ikada budemo imali pravo da odlučujemo u svojoj državi, niko neće moći da se izjasni kao Makedonac, musliman ili Crnogorac. Oni mogu da se izjasne i kao vanzemaljci, ali to neka zadrže za sebe. Mi znamo da su oni Srbi.”
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;»Če bomo kdaj imeli pravico odločati v svoji državi, se nihče ne bo mogel razglasiti za Makedonca, Muslimana ali Črnogorca. Lahko se razglasijo za vesoljce, ampak naj to obdržijo zase. ''Mi vemo, da so Srbi''.«
&lt;/blockquote&gt;
|}

Posledice takšnega mnenja so bile vmešavanja v &quot;reševanje sporov&quot; JLA, pa tudi polvojaških tolp, ki so opravljale „etnično čišćenje“ s stotisoči mrtvih — med njimi 35.000 Hrvatov a prav toliko Srbov — in s 5 milijonov izgnanih iz njihovih pradavnih domov. Poleg tega pripadnikom teh s svetosavstvom ppvezanih gibanj očitajo tudi versko izključevanje, nestrpnost in sovraštvo do drugovercev kot katoličanov ali raznih protestantskih ločin, zlasti pa [[antisemitizem]].&lt;ref name=&quot;Kanonizacija&quot;&gt;{{Cite web |title=Kanonizacija &quot;proroka&quot; antisemitizma |url=http://www.pescanik.net/content/view/995/129/ |access-date=14. maj 2012|archivedate=26. maj 2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100526121148/http://www.pescanik.net/content/view/995/129}}&lt;/ref&gt; Take nekrščanske poglede zastopa in zagovarja tudi več pravoslavnih škofov, zlasti nedavno razglašeni svetnik [[Nikolaj Velimirović]]; njegovo kanonizacijo je v svoji škofiji že desetletje prej kar na svojo roko opravil črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović|Amfilohij]], a splošnemu vpisu v seznam pravoslavnih svetnikov se je prav zaradi upravičenih in resnih pomislekov asketski patriarh [[Pavel Stojčević|Pavel]] ustavljal celo desetletje.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/910771-hitlerov-orden-cigarete-antisemitizam-sve-o-vladici-nikolaju-velimirovicu|title=HITLEROV ORDEN, CIGARETE, ANTISEMITIZAM : Sve o vladici Nikolaju Velimiroviću!|publisher=Telegraf.rs|author=M. Babić|place=Beograd|language=sr|date=4. januar 2014|accessdate=14. maj 2026}}&lt;/ref&gt;. V svoji knjigi ''„Kroz tamnički prozor“'' (''„Skozi zaporniško okno“''), ki jo je napisal med svojim zaprtjem v koncentracijskem taborišču Dachau, obtožuje za vojno in vse drug sodobne hudine „vse nekrščanske ideologije Evrope, kot so: demokracija, komunizem, socializem, ateizem in verska strpnost“. V osnovi vseh teh pojavov zelo različnih ideoloških smeri — ki večkrat med seboj nimajo veliko skupnega — vidi judovsko dejavnost.&lt;ref&gt;Velimirović. Nikolaj. ''„'''O Jevrejima'''“'' u: ''Reči srpskom narodu kroz tamnički prozor (iz logora Dahau)''., IHTUS-Hrišćanska knjiga., Beograd 2000 (str. 193-194)&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.svetosavlje.org/biblioteka/vlNikolaj/KrozTamnickiProzor/Nikolaj070277.htm www.svetosavlje.org VLADIKA NIKOLAJ: KROZ TAMNIČKI PROZOR]&lt;/ref&gt;

== Glej tudi ==
*[[Justin Popović]]
*[[Nikolaj Velimirović]]
*[[Sveti Sava]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Nadaljnje branje ==
;{{ikona sr}}
* {{Cite book|last=Терзић|first=Славенко|authorlink=Славенко Терзић|chapter=О светосасавској традицији у источном делу Старе Херцеговине|title=Древнохришћанско и светосавско наслеђе у Црној Гори|year=2010|location=Београд-Цетиње|publisher=Православни богословски факултет, Светигора|pages=337-341}}
* Episkop bački dr Irinej: ''„Svetosavska beseda“''
* Dr Justin Popović: ''„Svetosavlje kao filosofija života“''
;{{ikona pl}}
*{{Cite book|author = Dorota Gil |title = Prawosławie. Historia, naród. Miejsce kultury duchowej w serbskiej tradycji i współczesności |date = 2005 |isbn = 83-233-1951-0 |place = Kraków |publisher = Wydawnictwo Uniwersytetu Jagiellońskiego |oclc = 69347941}}
* Gil D., ''Świętosawie a dzisiejsze oblicze kultury duchowej Serbów'' [w:] ''Przemiany w świadomości i kulturze duchowej narodów Jugosławii po 1991 roku'', Wydawnictwo Uniwersytetu Jagiellońskiego, Kraków 1999, {{ISBN|9788323312543}}.

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sr}}
*[https://svetosavlje.org/ Светосавље - Преглед]
*[https://mitropolija.com/2025/01/29/svetosavlje-danas/ Светосавље данас | Православна Митрополија црногорско-приморска (Званични сајт)]
*[http://www.srpskaenciklopedija.org Светосавље [Српска енциклопедија]
*[https://crkveni-kalendar.com/ Crkveni kalendar 2026 | Pravoslavni kalendar 2026]
*[https://srpskisvet.net/%D1%81%D0%B2%D0%B5%D1%82%D0%BE%D1%81%D0%B0%D0%B2%D1%99%D0%B5-%D0%BA%D0%B0%D0%BE-%D1%84%D0%B8%D0%BB%D0%BE%D1%81%D0%BE%D1%84%D0%B8%D1%98%D0%B0-%D0%B6%D0%B8%D0%B2%D0%BE%D1%82%D0%B0/?script=lat Svetosavlje kao filosofija života – Srpski svet Arhimandrit Justin Popović (s predgovorom škofa Nikolaja 1953)]
;{{ikona bs}}
*[https://faktor.ba/bosna-i-hercegovina/aktuelno/sta-je-svetosavlje-i-kakve-veze-ono-ima-sa-rastkom-nemanjicem-ko-ga-je-vezivao-za-fasiste-i-hitlera/147381 Šta je svetosavlje i kakve veze ono ima sa Rastkom Nemanjićem, ko ga je vezivao za fašiste i Hitlera?]
;{{ikona en}}
*[https://svsava.org.au/en/svetosavlje/ Svetosavlje | Serbian Orthodox Church Saint Sava Melbourne Australia.]

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Srbska pravoslavna cerkev]]
[[Kategorija:Krščanstvo]]</text>
      <sha1>76niqh0g8et0wqa9inymjds3qw8sr9i</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688350</id>
      <parentid>6688348</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T07:11:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Razvoj */</comment>
      <origin>6688350</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="22519" sha1="79bs0r7h3ltgvwl2achctoilosdc6do" xml:space="preserve">[[File:SvetiSavaMileseva.jpg|thumb|left|220px|[[Sveti Sava]] je utemelejitelj [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]].]]
'''Svetosavje''' ({{lang-sr|светосавље/svetosavlje}}) — tudi '''svetosavstvo''' — je versko-politično gibanje v [[vzhodna pravoslavna cerkev|vzhodni pravoslavni Cerkvi]], ki povezuje pravoslavne vernike [[Srbi|srbske]] narodnosti. Poudarja zgodovinski srbski slog in izkušnje, ki temeljijo na srbskem pravoslavnem izročilu sklicujoč se na podobo in delo [[Sveti Sava|svetega Sava]]; kot novejša zamisel predstavlja ideologijo vodilnih srbskih cerkvenih teologov šele od 20. stoletja.&lt;ref name=&quot;Vukomanović&quot;&gt;[http://www.helsinki.org.rs/serbian/doc/Studija-Vukomanovic.pdf O čemu crkva (ne)može da se pita: SPC, država i društvo u Srbiji (2000-2005)]&lt;/ref&gt;

Svetosavje kot usmeritev v srbski teološki misli se je razvilo od tridesetih let 20. stoletja na podlagi lika in dejanj sv. Sava. Čeprav je bilo [[pravoslavje]] med Srbi prisotno že pred svetim Savom, njegovi pripadniki menijo, da je le po njegovi zaslugi pravoslavje preželo srbsko narodno bitje in ga usposobilo za gojenje vzhodno-krščanske omike. V zgodovinskem [[Sitz im Leben |Sitz im Lebnu]] glede na obdobje [[Nemanjići|Nemanjičev]] in kralja [[Aleksander I. Karađorđević |Aleksandra]] nekateri opredeljujejo gibanje kot &quot;od države vsiljeno pravoslavje&quot;.&lt;ref&gt;[http://pescanik.net/2012/06/svetosavska-politicka-konfuzija/ Svetosavska politička konfuzija]&lt;/ref&gt;

Dandanes je politizacija svetosavja povezana z desničarsko politično ideologijo, imenovano &quot;svetosavski nacionalizem&quot;, ki se pa skriva pod drugimi imeni, prišla do izraza pri [[Razpad Jugoslavije|Razpadu Jugoslavije]] in s svetim Savom ima malo ali nič povezave, ker se naslanja na [[rusofilstvo]], ki pa je tudi pod vplivom brezbožno-liberalnega [[nacionalizem|nacionalizma]] in [[nacizem|nacizma]]; nekateri to čudno zmes imenujejo &quot;lažno srbstvo in lažno rusofilstvo&quot; — mutatis mutandis — lažno svetosavje.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://okvir.net/vesti/milan-st-protic-srbijom-vladaju-lazno-srpstvo-i-lazno-rusofilstvo/|title=Milan St. Protić: Srbijom vladaju lažno srpstvo i lažno rusofilstvo|publisher=Okvir|author=|place=|language=sr|date=4. avgust 2022|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

== Razvoj ==
[[File:Nikolaj-Velimirović.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;[[Nikolaj Velimirović]]]]&lt;/center&gt;

Sv. Sava je Srbsko pravoslavno Cerkev ustanovil leta 1219; njegova vloga pa je skozi stoletja postopoma utonila v pozabo se je iz nje začela dvigati skupaj z osamosvojitvenimi vstajami in vojnami v 19. stoletju. V duhovnem pomenu svetosavje razkriva štiri razsežnosti tega svetnika:
#bil je ustanovitelj nekdanje srbske države skupaj s svojim bratom [[Štefan Prvokronani|Štefanom Prvokronanim]];
#ustanovil je svojeglavno SPC, ki pa je podrejena [[Carigrad]]u; 
#bil je &quot;oče&quot; srbske omike; 
#in končno — postal je svetnik.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.nedjelja.ba/hr/iz-zivota/suzivot/svetosavlje/4937|title=Svetosavlje|publisher=nedjelja.ba|author=Dražen Kustura|place=Sarajevo|language=hr|date=5. maj 2018|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

Sodobno svetosavje kot teološka usmeritev pa je nastalo v tridesetih letih 20. stoletja v [[Kraljevina Jugoslavija |Kraljevini Jugoslaviji]] pod pokroviteljstvom in usmerjanjem kralja Aleksandra Zedinitelja. Poimenovano je po ustanovitelju srbske svojeglavne Cerkve, svetem Savu, ki je pretrgal njeno prejšnjo zgodovinsko povezavo z [[Rim]]om in Rimskim patriarhatom, kamor je spadalo to področje že od [[Stari vek|Starega veka]] naprej kot [[Solunski eksarhat]]. Razlikuje se to območje od drugega pravoslavnega krščanstva s poudarjanjem srbskih značilnosti; odstopa pa tudi od vesoljnosti [[katolištvo|katolištva]].&lt;ref name=&quot;Republika&quot;&gt;[http://www.yurope.com/zines/republika/arhiva/2001/262/262_21.html Moderna i antimoderna u Srbiji]&lt;/ref&gt;
Bistvo te nacionalne ideologije je stavek: eno ljudstvo, ena vera v eni državi podobno [[Adolf Hitler|Hitlerjevemu]] načelu: &quot;Ein Volk, ein Reich, ein Führer'&quot; (= &quot;Ena država, eno ljudstvo, en voditelj!&quot;)&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.lbi.org/griffinger/record/5529099|title=Ein Volk, ein Reich, ein Führer!|publisher=The Edythe Griffinger Portal |author=|place=|language=en|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt; in pravzaprav nasprotuje povezovanju z drugimi, najsi bo Evropa, Amerika ali sosedje razen z [[Rusija|Rusijo]]; zato mu je tuj [[ekumenizem]], domač pa [[prozelitizem]] — ki ga pri drugih (ne)upravičeno obsoja —, sam pa ga kot samoumevnega izvaja nad [[Makedonci]] in [[Črnogorci]] ali celo nad [[Bošnjaki]], ki naj bi &quot;odpadli od matičnega naroda, čeprav &quot;so vsi sisali srpsko mleko&quot;; to gibanje včasih teh narodnosti niti ne priznava.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.nedjelja.ba/hr/iz-zivota/suzivot/svetosavlje/4937|title=Svetosavlje|publisher=nedjelja.ba|author=Dražen Kustura|place=Sarajevo|language=hr|date=5. maj 2018|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt; Neredko poudarja &quot;ogroženost in trpljenje srbskega naroda&quot;, kar so hitro sprejele cele množice kot stoletni mit samopomilovanja, samoogrožanja in samoobčudovanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično. Ne misleč na krščansko dolžnost odpuščanja in sprave, naj bi po tej logiki imel &quot;nebeski narod&quot; vso pravico in dolžnost do maščevanja, kajti &quot;Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi&quot;, kot izraža to zelo razširjeno miselnost v svoji knjigi tudi sicer zmerni pravoslavni duhovnik [[Dušan Ivančević]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher=&quot;Pravoslavlje&quot; — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=6 in 103}}&lt;/ref&gt; Ta velesrbski nacionalizem se skriva tudi pod plaščem svetosavja in poudarja kot osrednjo misel o &quot;srbskem svetu&quot;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.ch/|title=Srpski svet - O Srpskom svetu; Misija i vizija; Ciljevi; Srpski identitet. &quot;Srbi su narod koji strada zbog svog identiteta o kome ne zna ništa&quot; - Nikola Marinković|publisher=Српски свет|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=2. junij 2026}}&lt;/ref&gt;, ki bo popoln, ko bodo &quot;vsi Srbi v eni državi&quot; — v &quot;Veliki Srbiji&quot; —&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://sabh.hr/svi-srbi-u-jednoj-drzavi/|title=Svi Srbi u jednoj državi|publisher=Savez antifašističkih boraca i antifašista Republike Hrvatske|author=Boris Dežulović|place=Zagreb|language=hr|date=|accessdate=2. junij 2026}}&lt;/ref&gt;, kar pa povzroča stalne napetosti in prepire, strah in nejevoljo pri sosedih in doma.&lt;ref&gt;{{cite web|url= https://www.dw.com/sr/politika-srbije-prema-bih-svi-srbi-u-jednoj-dr%C5%BEavi/a-64513126|title=Politika Srbije prema BiH: „Svi Srbi u jednoj državi“?|publisher=Deutshe Welle|author=Samir Huseinović|place=|language=bs|date=27. januar 2023|accessdate=2. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

Na to odgovarja največji sedaj živeči srbski pisatelj [[Vuk Drašković]] iz svoje izkušnje, saj se je razvijal skozi različne faze: od zagrizenega komunista, ki je med mladinskimi demonstracijami 1968 vneto podprl Titov govor, do vnetega srbskega nacionalista, ki je to svojo skrajno usmerjenost izrazil v skoraj prvi knjigi ''&quot;Nož&quot;'', pa do razgledanega demokrata, ki ne odpušča razbojništva niti &quot;našim&quot;, pa četudi gre za &quot;slavno širjenje Dušanovega cesarstva&quot;, kot so imenovali &quot;etnično čiščenje&quot; osvajalci pri večletnem krvoločnem obleganju Sarajeva in drugod ob razkosanju Jugoslavije devetdesetih.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}&lt;/ref&gt; V svojem romanu &quot;Aleksandar od Jugoslavije&quot;&lt;ref&gt;&quot;Aleksandar od Jugoslavije&quot; (&quot;Aleksander Jugoslovanski&quot;), tj. jugoslovanski kralj [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]]&lt;/ref&gt;pikro pripominja, da so Srbi že imeli državo od Triglava do Vardarja ter od Horgoša do Prizrena — ki je bila štirikrat večja od predvojne [[Kraljevina Srbija|Kraljevine Srbije]] —, in v kateri so bili vsi Srbi v eni državi; po njegovem so prav oni največ krivi, da je propadla, ker so za njeno ohranjevanje storili nič ali premalo.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.dnevno.hr/vijesti/regija/vuk-draskovic-ne-moze-usutkati-suprugu-palili-smo-rusili-i-silovali-ostavili-smo-krvavi-trag-od-vukovara-do-kosova-1515955/|title=VUK DRAŠKOVIĆ NE MOŽE UŠUTKATI SUPRUGU! 'Palili smo, rušili i silovali. Ostavili smo krvavi trag od Vukovara do Kosova'|publisher=dnevno.hr|author=S.V.|place=Zagreb|language=hr|date=9. avgust 2020|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt; V svojem najnovejšem življenjepisnem romanu ''[[Monah Hokaj]]'' pa nakazuje tragične posledice zgolj političnega klerofašističnega svetosavja, ki se je odtrgalo od duhovnega temelja — v pogubo postaja ne le drugim, ki so napadani, ampak tudi napadalcem in duhovnim podpihovalcem ter končno tudi glavnemu junaku zgodbe in njegovi družini, ki je nevede kot ostrostrelec ustrelil tudi svojo ženo in šestletnega sina, za katerega niti ni vedel, da ga je med njegovo dolgoletno odsotnostjo njegova žene rodila in skrbno vzgajala.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://bpz.ba/iz-rukopisa-zene-danica-draskovic-supruga-vuka-draskovica/|title= Iz rukopisa …DANICA DRAŠKOVIĆ, SUPRUGA VUKA DRAŠKOVIĆA: „Već dvanaest godina razvlačimo poraze, ne priznajemo da smo krivi, da smo zločinci, agresori, da smo u tuđe zemlje slali vojsku i kriminalce, ubijali, pljačkali, palili, rušili, silovali.“ |publisher=bpz.ba|author=Urednik BPZ|place=|language=sr|date=27. november 2025|accessdate=27. maj 2026}}&lt;/ref&gt; 

Izraz svetosavje se nanaša predvsem na gibanje znotraj Srbske pravoslavne cerkve (SPC), ki je nastalo sredi 19. stoletja in je bilo poimenovano po njenem ustanovitelju, sv. Savu. Pojavilo se je sočasno z željo po neodvisni Srbiji, kar je postala po [[Berlinski kongres|Berlinskem kongresu]] 1878.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.nedjelja.ba/hr/iz-zivota/suzivot/svetosavlje/4937|title=Svetosavlje|publisher=nedjelja.ba|author=Dražen Kustura|place=Sarajevo|language=hr|date=5. maj 2018|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt; Ta izraz so začeli uporabljati v poznejšem obdobju Stare Jugoslavije mlajši profesorji [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Beograjske pravoslavne teološke fakultete „Sveti Sava“]], sčasoma pa je prešel v splošno uporabo. Mirko Đorđević meni, da je izraz &quot;svetosavje&quot; skoval ruski emigrant [[Fjodor Titov]] v Beogradu na predvečer druge svetovne vojne.&lt;ref name=&quot;Kišobran&quot;&gt;{{Cite web |title=Mirko Đorđević, Kišobran patrijarha Pavla |url=http://pescanik.info/wp-content/PDF/mirko_djordjevic-kisobran_patrijarha_pavla.pdf |access-date=2012-05-14 |archive-date=2023-03-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230325214303/http://pescanik.info/wp-content/PDF/mirko_djordjevic-kisobran_patrijarha_pavla.pdf }}&lt;/ref&gt; Vladimir Veljković pa trdi, da ga je skoval pravoslavni duhovnik in [[Dimitrije Ljotić|ljotičevec]] [[Dimitrij Najdanović]].&lt;ref&gt;[http://pescanik.net/2012/06/svetosavska-politicka-konfuzija Svetosavska politička konfuzija]&lt;/ref&gt;

V pravoslavno teologijo je vnesel politično-religiozni pojem svetosavja [[Nikolaj Velimirović]].&lt;ref name=&quot;izvori&quot;&gt;[http://www.scribd.com/doc/3492554/Filozofskoteoloki-izvori-antievropskog-i-antizapadnog-diskursa-u-SPC Filozofsko-teološki izvori antievropskog i antizapadnog diskursa u SPC]&lt;/ref&gt;V novejšem času se je cela vrsta teologov ukvarjala s preučevanjem svetega Sava: z razlago njegovega življenja in delovanja, literarno razčlembo in razlago njegovih spisov. Na področju svetosavskega slovstva sta izstopala že omenjeni škof Nikolaj Velimirović in arhimandrit [[Justin Popović]], v zadnjem času pa teolog [[Dimitrij Bogdanović]], škof [[Atanasij Jevtić]] in drugi.

=== Lastnosti ===
[[File:JustinPopovic.jpg|thumb|desno|200px|&lt;center&gt;Škof [[Justin Popović]]]]&lt;/center&gt;

Vladika Justin Popović&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=Radio Svetigora|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt; v svoji knjigi ''&quot;Svetosavlje kao filosofija života&quot;'' (»Svetosavje kot modroslovje življenja«) trdi, da v svetosavski filozofiji sveta vladata dve osnovni načeli: 
#svet je bogojavljenje (=razodetje Boga)
#človek je bogosluženje (=služba Bogu). 

Po njegovem mnenju je bilo celotno življenje svetega Sava zgrajeno na teh dveh načelih: njegovo življenje je bilo nenehno služenje Bogu, saj je ta svet imel za veličasten Božji tempelj, v katerem se nenehno dogaja bogojavljenje. Sveti Sava naj bi s svojimi evangeljskimi deli postal in za vedno ostal najmodrejši in največji srbski filozof, ki je srbski duši razkril najpopolnejši in najizvrstnejši večni božanski pomen tako sveta kot človeka.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%D1%81%D0%B2%D0%B5%D1%82%D0%BE%D1%81%D0%B0%D0%B2%D1%99%D0%B5-%D0%BA%D0%B0%D0%BE-%D1%84%D0%B8%D0%BB%D0%BE%D1%81%D0%BE%D1%84%D0%B8%D1%98%D0%B0-%D0%B6%D0%B8%D0%B2%D0%BE%D1%82%D0%B0/?script=lat|title=Arhimandrit Justin Popović: ''Svetosavlje kao filosofija života'' |publisher=Srpski svet|author=Radio Svetigora|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Nacionalistična usmeritev ===
Dandanes je zelo prisotno krčenje svetosavja zgolj na nacionalno-politično ideologijo takorekoč brez globlje duhovne vsebine. Najpogostejše ga razumevajo in udejanjajo kot velesrbski nacionalizem ter kot orodje določenih desničarskih strank in organizacij za doseganje njihovih kratkoročnih nacionalističnih ciljev ali za ohranjanje oblasti za vsako ceno; to bi odprlo pot resnični in pregledni demokraciji ter spoštovanju človekovih pravic brez zaščitenih in nedotakljivih.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://faktor.ba/bosna-i-hercegovina/aktuelno/sta-je-svetosavlje-i-kakve-veze-ono-ima-sa-rastkom-nemanjicem-ko-ga-je-vezivao-za-fasiste-i-hitlera/147381|title=Šta je svetosavlje i kakve veze ono ima sa Rastkom Nemanjićem, ko ga je vezivao za fašiste i Hitlera?|publisher=faktor.ba|author=Redakcija|place=Sarajevo|language=bs|date=3. februar 2023|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

Danes neredki smatrajo svetosavje za skrajno desničarsko politično ideologijo, spoj srbskega nacionalizma in klerikalizma, takoimenoveni svetosavski nacionalizem, ki pa ni daleč od klerofašizma. Nekatera tovrstna gibanja, stranke ali organizacije se pogostoma istovetijo s svetosavjem:  ''Otačastveni pokret Obraz'', ''Sveti Justin'', ''Dveri srpske'' itd.&lt;ref&gt;''Otačastveni pokret Obraz'', ''Sveti Justin'', ''Dveri srpske'' – ''Domovinsko gibanje Obraz'', ''Sveti Justin'', ''Srbske duri''&lt;/ref&gt;, a da v resnici nimajo nobene zveze s sv. Savom ali sploh s kakim krščanskim svetnikom, ampak jih vodi brezbožni velesrbski liberalni nacionalizem [[Svetozar Marković|Svetozarja Markovića]], ki črpa hrano tudi iz rusofilstva; nekateri to nezdravo stanje imenujejo lažno srbstvo in lažno rusofilstvo, ker pravzaprav služi oblastem za surovo dušenje [[človekove pravice|človekovih pravic]] in onemogoča zdravo ter iskreno politično in versko izražanje in delovanje.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://okvir.net/vesti/milan-st-protic-srbijom-vladaju-lazno-srpstvo-i-lazno-rusofilstvo/|title=Milan St. Protić: Srbijom vladaju lažno srpstvo i lažno rusofilstvo|publisher=Okvir|author=|place=|language=sr|date=4. avgust 2022|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt; 

Po besedah [[Jovan Byford|Jovana Byforda]] pripadnike svetosavja dolžijo narodnostne nestrpnosti zlasti do bivših jugoslovanskih narodov, ki vodi tako daleč, da nekaterih narodov niti ne priznavajo, kot so na primer [[Bošnjaki]], [[Črnogorci]] in [[Makedonci]], kar je imelo hude posledice zlasti med [[Razpad Jugoslavije|Razpadanjem Jugoslavije]]. [[Slobodan Milošević|Miloševićev]] načrt »Vsi Srbi v eni državi« je maja 1990 voditelj ene od opozicijskih strank [[Mirko Jović]]&lt;ref&gt; Mirko Jović (*13. VIII. 1959 Nova Pazova) je bil takrat nanovoustanovljene konzervativno-nacionalistične stranke „Srbska narodna obnova“ (SNO)&lt;/ref&gt; razumel takole: 
{|
|-
! Svi Srbi u jednoj državi&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://sabh.hr/svi-srbi-u-jednoj-drzavi/|title=Svi Srbi u jednoj državi |publisher=Savez antifašističkih boraca i antifašista Republike Hrvatske |author=Boris Dežulović|place=|language=hr|date=|accessdate=2. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
! Vsi Srbi v eni državi
|-
| &lt;blockquote&gt;“Ako ikada budemo imali pravo da odlučujemo u svojoj državi, niko neće moći da se izjasni kao Makedonac, musliman ili Crnogorac. Oni mogu da se izjasne i kao vanzemaljci, ali to neka zadrže za sebe. Mi znamo da su oni Srbi.”
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;»Če bomo kdaj imeli pravico odločati v svoji državi, se nihče ne bo mogel razglasiti za Makedonca, Muslimana ali Črnogorca. Lahko se razglasijo za vesoljce, ampak naj to obdržijo zase. ''Mi vemo, da so Srbi''.«
&lt;/blockquote&gt;
|}

Posledice takšnega mnenja so bile vmešavanja v &quot;reševanje sporov&quot; JLA, pa tudi polvojaških tolp, ki so opravljale „etnično čišćenje“ s stotisoči mrtvih — med njimi 35.000 Hrvatov a prav toliko Srbov — in s 5 milijonov izgnanih iz njihovih pradavnih domov. Poleg tega pripadnikom teh s svetosavstvom ppvezanih gibanj očitajo tudi versko izključevanje, nestrpnost in sovraštvo do drugovercev kot katoličanov ali raznih protestantskih ločin, zlasti pa [[antisemitizem]].&lt;ref name=&quot;Kanonizacija&quot;&gt;{{Cite web |title=Kanonizacija &quot;proroka&quot; antisemitizma |url=http://www.pescanik.net/content/view/995/129/ |access-date=14. maj 2012|archivedate=26. maj 2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100526121148/http://www.pescanik.net/content/view/995/129}}&lt;/ref&gt; Take nekrščanske poglede zastopa in zagovarja tudi več pravoslavnih škofov, zlasti nedavno razglašeni svetnik Nikolaj Velimirović; njegovo kanonizacijo je v svoji škofiji že desetletje prej kar na svojo roko opravil črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović|Amfilohij]], a splošnemu vpisu v seznam pravoslavnih svetnikov se je prav zaradi upravičenih in resnih pomislekov asketski patriarh [[Pavel Stojčević|Pavel]] ustavljal celo desetletje.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/910771-hitlerov-orden-cigarete-antisemitizam-sve-o-vladici-nikolaju-velimirovicu|title=HITLEROV ORDEN, CIGARETE, ANTISEMITIZAM : Sve o vladici Nikolaju Velimiroviću!|publisher=Telegraf.rs|author=M. Babić|place=Beograd|language=sr|date=4. januar 2014|accessdate=14. maj 2026}}&lt;/ref&gt;. V svoji knjigi ''„Kroz tamnički prozor“'' (''„Skozi zaporniško okno“''), ki jo je napisal med svojim zaprtjem v koncentracijskem taborišču Dachau, obtožuje za vojno in vse drug sodobne hudine „vse nekrščanske ideologije Evrope, kot so: demokracija, komunizem, socializem, ateizem in verska strpnost“. V osnovi vseh teh pojavov zelo različnih ideoloških smeri — ki večkrat med seboj nimajo veliko skupnega — vidi judovsko dejavnost.&lt;ref&gt;Velimirović. Nikolaj. ''„'''O Jevrejima'''“'' u: ''Reči srpskom narodu kroz tamnički prozor (iz logora Dahau)''., IHTUS-Hrišćanska knjiga., Beograd 2000 (str. 193-194)&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.svetosavlje.org/biblioteka/vlNikolaj/KrozTamnickiProzor/Nikolaj070277.htm www.svetosavlje.org VLADIKA NIKOLAJ: KROZ TAMNIČKI PROZOR]&lt;/ref&gt;

== Glej tudi ==
*[[Justin Popović]]
*[[Nikolaj Velimirović]]
*[[Sveti Sava]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Nadaljnje branje ==
;{{ikona sr}}
* {{Cite book|last=Терзић|first=Славенко|authorlink=Славенко Терзић|chapter=О светосасавској традицији у источном делу Старе Херцеговине|title=Древнохришћанско и светосавско наслеђе у Црној Гори|year=2010|location=Београд-Цетиње|publisher=Православни богословски факултет, Светигора|pages=337-341}}
* Episkop bački dr Irinej: ''„Svetosavska beseda“''
* Dr Justin Popović: ''„Svetosavlje kao filosofija života“''
;{{ikona pl}}
*{{Cite book|author = Dorota Gil |title = Prawosławie. Historia, naród. Miejsce kultury duchowej w serbskiej tradycji i współczesności |date = 2005 |isbn = 83-233-1951-0 |place = Kraków |publisher = Wydawnictwo Uniwersytetu Jagiellońskiego |oclc = 69347941}}
* Gil D., ''Świętosawie a dzisiejsze oblicze kultury duchowej Serbów'' [w:] ''Przemiany w świadomości i kulturze duchowej narodów Jugosławii po 1991 roku'', Wydawnictwo Uniwersytetu Jagiellońskiego, Kraków 1999, {{ISBN|9788323312543}}.

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sr}}
*[https://svetosavlje.org/ Светосавље - Преглед]
*[https://mitropolija.com/2025/01/29/svetosavlje-danas/ Светосавље данас | Православна Митрополија црногорско-приморска (Званични сајт)]
*[http://www.srpskaenciklopedija.org Светосавље [Српска енциклопедија]
*[https://crkveni-kalendar.com/ Crkveni kalendar 2026 | Pravoslavni kalendar 2026]
*[https://srpskisvet.net/%D1%81%D0%B2%D0%B5%D1%82%D0%BE%D1%81%D0%B0%D0%B2%D1%99%D0%B5-%D0%BA%D0%B0%D0%BE-%D1%84%D0%B8%D0%BB%D0%BE%D1%81%D0%BE%D1%84%D0%B8%D1%98%D0%B0-%D0%B6%D0%B8%D0%B2%D0%BE%D1%82%D0%B0/?script=lat Svetosavlje kao filosofija života – Srpski svet Arhimandrit Justin Popović (s predgovorom škofa Nikolaja 1953)]
;{{ikona bs}}
*[https://faktor.ba/bosna-i-hercegovina/aktuelno/sta-je-svetosavlje-i-kakve-veze-ono-ima-sa-rastkom-nemanjicem-ko-ga-je-vezivao-za-fasiste-i-hitlera/147381 Šta je svetosavlje i kakve veze ono ima sa Rastkom Nemanjićem, ko ga je vezivao za fašiste i Hitlera?]
;{{ikona en}}
*[https://svsava.org.au/en/svetosavlje/ Svetosavlje | Serbian Orthodox Church Saint Sava Melbourne Australia.]

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Srbska pravoslavna cerkev]]
[[Kategorija:Krščanstvo]]</text>
      <sha1>79bs0r7h3ltgvwl2achctoilosdc6do</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Viseči most Geierlay</title>
    <ns>0</ns>
    <id>603545</id>
    <revision>
      <id>6688173</id>
      <parentid>6684254</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T14:39:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 3 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6688173</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11962" sha1="oyz50eyncg533j2kxy30igngo2itoxa" xml:space="preserve">{{Infobox bridge
| bridge_name = Viseči most Geierlay
| image = 2016 Geierlay below.jpg
| caption = 
| official_name = Hängeseilbrücke Geierlay
| Also_known_as = 
| carries = pešci
| crosses = potok Mörsdorfer
| locale = 	Mörsdorf, [[Nemčija]]
| maint = 
| design = [[viseči most]]
| mainspan = 
| length = 360 m
| width = 0,85 m hojne površine, 1,44 m vrvne ograje (trapezoidnega prereza)
| height = 
| clearance = 100 m
| below = 
| traffic = 
| open = 30. september 2015
| closed = 
| toll = 
| coordinates = {{coord|50|05|24|N|7|20|28|E|region:DE|display = inline}}
| map_type = 
}}
'''Viseči most Geierlay''' (uradno ime) ali preprosto '''Geierlay''' je [[viseči most]] za pešce v [[Porenje - Pfalška]] v [[Nemčija|Nemčiji]]. Je v regiji Hunsrück in se razteza čez dolino potoka Mörsdorfer med vasema Mörsdorf (okrožje Rhein-Hunsrück) in Sosberg (okrožje Cochem-Zell). Z dolžino 360 metrov je bil najdaljši viseči most v Nemčiji do leta 2017, ko ga je zamenjal [[Titan RT]] v Saška - Anhaltu, ki je v gorovju [[Harz]] pri jezu Rappbode.

== Zgodovina ==
Ideja za viseči most se je v Mörsdorfu porodila leta 2006 med načrtovanjem prenove vasi, vendar je bila sprva zavrnjena kot neizvedljiva. Trije prebivalci vasi, vključno s bodočim županom, so idejo oživili leta 2010 in spodbudili njen razvoj. Istega leta je lokalni svet projekt odobril. Gradnja se je začela konec maja 2015, most pa je bil po načrtih odprt 3. oktobra 2015.&lt;ref&gt;{{Internetquelle |autor=Jessica Kuschnik |url=https://rp-online.de/leben/reisen/laengste-haengebruecke-haengt-im-hunsrueck_aid-21819449 |titel=Längste Hängebrücke hängt im Hunsrück |werk=Rheinische Post |datum=2015-06-10 |abruf=2022-05-08}}&lt;/ref&gt; Do aprila 2023 je most Geierlay obiskalo dva milijona ljudi.&lt;ref&gt;{{Internetquelle |autor=Frank Gerstenberg |url=https://www.focus.de/earth/report/eine-win-win-situation-fuer-jeden-der-650-seelen-ort-der-durch-windkraft-steinreich-wurde_id_259512215.html |titel=Der 650-Seelen-Ort, der durch Windkraft steinreich wurde |werk=[[focus.de]] |datum=2023-12-20 |abruf=2025-10-30}} &lt;/ref&gt;

== Zasnova ==
Most je bil zasnovan po nepalskem modelu, tako kot [[most Trift]] v Urnerskih Alpah (Švica). Študijo izvedljivosti, turistično zasnovo, koordinacijo projekta in vodenje gradnje je izvedlo podjetje za urbanistično načrtovanje in okoljsko oblikovanje Stadt-Land-plus s sedežem v Boppardu v Nemčiji. Načrtovanje, gradbeno inženirstvo in gradnjo mostu so izvedla podjetja iz [[Chur]]a v Švici.

== Tehnične podrobnosti ==
Most ima skupno dolžino 360 m in je eden najdaljših visečih mostov v Evropi. Njegova največja višina nad tlemi je skoraj 100 m. Njegova lastna teža je 62 ton.&lt;ref name=&quot;Ingenieur.de_21.7.2017&quot;&gt;Detlef Stoller: ''[https://www.ingenieur.de/technik/fachbereiche/architektur/mutprobe-fuer-ingenieure-gang-ueber-laengste-haengeseilbruecke-deutschlands/ Mutprobe für Ingenieure: Gang über die längste Hängeseilbrücke Deutschlands.]'' In: ''ingenieur.de'', 21.&amp;nbsp;Juli 2017, aufgerufen am 8.&amp;nbsp;Mai 2022.&lt;/ref&gt;

Nosilna konstrukcija je sestavljena iz štirih spodnjih, zaprtih spiralnih kablov s premerom 40 mm in dveh zgornjih, odprtih spiralnih kablov, ki služita tudi kot ograja in sta debeli 32 mm. Sidranje glavnih kablov je bilo izvedeno na vsakem oporniku s šestimi sidrnimi palicami Dywidag s premerom 63 mm, ki so bile cementirane do 25 m globoko v skalo.

Dva parabolično nameščena kabla za vetrno obremenitev potekata diagonalno pod spodnjimi glavnimi kabli. Ti so prednapeti s 100 kN in zasidrani v skalo s sidri Geoflex globoko 9 m.&lt;ref&gt;DIN EN 1537, Europäische Norm für die „Ausführung von besonderen geotechnischen Arbeiten – Verpressanker“ (Bemessung und Prüfung).&lt;/ref&gt; Za razliko od togih palicnih sider imajo ''fleksibilne glave'' kabelskih sider obseg gibanja do ±30° glede na os vrtanja, kar omogoča boljšo kompenzacijo upogibnih sil, ki jih prenaša veter.&lt;ref&gt;[https://www.geobrugg.com/file-59312/downloadcenter/level1-brochures/Verankerungen/L1_Anchoring_brochure_screen_200131-DE.pdf ''Spiralseilanker und FLEX-Kopf. Der klügere Anker gibt nach.''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200129141216/https://www.geobrugg.com/file-59312/downloadcenter/level1-brochures/Verankerungen/L1_Anchoring_brochure_screen_200131-DE.pdf |date=2020-01-29 }}. In: ''Geobrugg'', 2018, (PDF; 8&amp;nbsp;S., 856&amp;nbsp;kB).&lt;/ref&gt; Most je diagonalno navzdol podprt s temi kabli, kar ga bočno stabilizira in preprečuje, da bi se prevrnil v močnem vetru, ter na splošno posledično duši vibracije.

Most ima največjo nosilnost 50 ton, kar ustreza približno 600 ljudem s povprečno težo 80 kg.&lt;ref&gt;[https://www.geierlay.de/fragen-antworten/ ''Fragen &amp; Antworten.''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200127181819/https://www.geierlay.de/fragen-antworten/ |date=2020-01-27 }}. In: ''geierlay.de'', aufgerufen am 27.&amp;nbsp;Januar 2020.&lt;/ref&gt; Dejanski kabelski most je bil zgrajen v štirih tednih septembra 2015 po dokončanju opornikov.

Pohodna tla, sestavljena iz štirih lesenih desk (širine 0,85 m, debeline 6 cm), položenih druga ob drugi v desetmilimetrskih intervalih, je izdelana iz tlačno obdelane [[duglazija|duglazije]], ki je v Nemčiji dovoljena kot konstrukcijski les za nosilne konstrukcije. Deske so vzdolžno privijačene na jeklene T-nosilce, nameščene v intervalih 1,49 m. Jekleno konstrukcijo iz jekla S355 je v imenu podjetja Crestageo predhodno izdelalo podjetje za jeklene konstrukcije Mair Wilfried v St. Lorenzenu (Južna Tirolska) in jo dostavilo v Mörsdorf pripravljeno za montažo. Razmik med kabli ograje omogoča hojo širine 1,40 m v višini ramen. Zato je most namenjen izključno pešcem; s kolesa je treba sestopiti in ga potiskati.
&lt;gallery mode=&quot;packed&quot; caption=&quot;Tehnične podrobnosti mostu&quot;&gt;
Bodenbelag-Geierlay.jpg|lesene deske hodnika
2016 Geierlay Ankerbolzen.jpg|Vijaki spodnjih vzmetnih kablov na oporniku
2016 Geierlay Tragwerk.jpg|T-nosilci kot opore za lesene deske
Mörsdorf Geierlay - Verankerung der Windlastseile.JPG|Sidranje kablov za vetrno obremenitev
&lt;/gallery&gt;

== Turistični koncept ==
Ime mostu izhaja iz imena polja območja, kjer stoji: skalnati izboklini Geierslay, ki je verjetno dobila to ime, ker v bližini skale živijo številne ptice roparice). Sokolarstvo obeležuje to zgodovinsko značilnost. Beseda ''Geier'' (jastreb), ki izhaja iz srednjevisokonemške besede ''gir'' kot samostalnika, ki pomeni 'požrešen', je še vedno pogost izraz za več vrst ptic roparic. Ime ''Geierlay'' (brez 's') je bilo izbrano na javnem natečaju za poimenovanje.
[[Slika:Besucherzentrum-Geierlay.jpg|thumb|Obiskovalni center v Mörsdorfu]]
[[Slika:Geierlay-Brücke.jpg|thumb|Veliko število obiskovalcev v lepem vremenu en teden po otvoritvi.]]

Splošni koncept Geierlaya vključuje center za obiskovalce z velikim plačljivim parkiriščem v Mörsdorfu, tudi za turistične avtobuse. Center ima redne avtobusne povezave do in iz Kastellauna in Treis-Kardena, od koder je mogoče doseči železniške povezave na progi Mozele. V centru je bistro. Do samega mostu je mogoče priti le peš ali s kolesom po 1,8 km dolgi dobro vzdrževani poti.

Most prečka pot Saar-Hunsrück med etapama 19 in 20 in je del dveh krožnih poti Geierlay:
*Večja zanka Geierlay je približno 5,5 km dolga krožna pot od centra Mörsdorf, čez viseči most in vzdolž odseka poti Saar-Hunsrück pod visečim mostom, preden se vrne v Mörsdorf.
*Manjša zanka Geierlay, dolga približno 3,6 km, sledi bližnjici od mostišča Mörsdorf, ki vodi po travniški poti in majhno gozdnato območje nazaj do centra za obiskovalce.

Študija izvedljivosti iz leta 2010 je predvidevala do 170.000 obiskovalcev letno na mostu in do 50.000 dodatnih nočitev.&lt;ref&gt;[https://www.geierlay.de/haengeseilbruecke/ ''Zahlen zur Brücke.''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210731151409/https://www.geierlay.de/haengeseilbruecke/ |date=2021-07-31 }}. In: ''geierlay.de'', aufgerufen am 27.&amp;nbsp;Januar 2020.&lt;/ref&gt; Predvidevala je tudi dodatne lokalne turistične prihodke v višini 2,5 milijona evrov.&lt;ref&gt;{{Internetquelle |autor=Chris Kitching |url=https://www.dailymail.co.uk/travel/travel_news/article-3259277/Geierlay-rope-suspension-bridge-opens-Germany.html |titel=Must have a head for heights! Fearless holidaymakers are the first to cross Germany's longest rope suspension bridge… 300 FEET above a canyon floor |werk=Daily Mail online |datum=2015-10-04 |sprache=en |abruf=2020-05-08}}&lt;/ref&gt; Kritika je prišla s strani Računskega sodišča Porenje-Pfalška: cilj trajnostnega povečanja turizma z gradnjo visečega mostu ne bi bil dosežen.&lt;ref&gt;{{Internetquelle |url=https://fragdenstaat.de/files/foi/34193/20151005091355049.pdf |titel=Prüfung der Förderung der Hängeseilbrücke über das Mörsdorfer Bachtal |werk=Frag den Staat |hrsg=Rechnungshof Rheinland-Pfalz |datum=2015-08-05 |format=PDF; 560&amp;nbsp;kB |abruf=2022-05-08}}&lt;/ref&gt;

Most je mogoče prečkati brezplačno in je odprt vse leto, razen med nevihtami in grmenjem. V prvih štirih tednih po odprtju ga je obiskalo približno 45.000 ljudi.&lt;ref&gt;{{Internetquelle |url=http://mulewf.rlp.de/de/pressemeldungen/detail/news/detail/News/griese-haengeseilbruecke-geierlay-ist-voller-erfolg-ueber-45000-besucher-in-knapp-drei-wochen/ |titel=Griese: Hängeseilbrücke Geierlay ist voller Erfolg – über 45.000 Besucher in knapp drei Wochen |werk=Ministerium für Umwelt, Energie, Ernährung und Forsten Rheinland-Pfalz |datum=2015-10-22 |abruf=2022-05-08 |archiv-url=https://web.archive.org/web/20160418064250/http://mulewf.rlp.de/de/pressemeldungen/detail/news/detail/News/griese-haengeseilbruecke-geierlay-ist-voller-erfolg-ueber-45000-besucher-in-knapp-drei-wochen/ |archiv-datum=2016-04-18 |offline=ja}}&lt;/ref&gt; 30. decembra 2015 je bil uradno sprejet 100.000. obiskovalec,&lt;ref&gt;{{Internetquelle |autor=Thomas Torkler |url=http://www.rhein-zeitung.de/region_artikel,-Freude-im-Hunsrueck-Geierlay-Bruecke-macht-schon-die-100000-voll-_arid,1420525.html |titel=Freude im Hunsrück: Geierlay-Brücke macht schon die 100.000 voll |werk=[[Rhein-Zeitung]] |datum=2016-01-02 |offline=1 |archiv-url=https://web.archive.org/web/20180123190424/https://www.rhein-zeitung.de/region_artikel,-freude-im-hunsrueck-geierlaybruecke-macht-schon-die-100000-voll-_arid,1420525.html |archiv-datum=2018-01-23 |abruf=2020-01-29}}&lt;/ref&gt; po enem letu pa so podatki kamer že našteli več kot 370.000 obiskovalcev, od katerih si je približno 20 odstotkov Geierlay le ogledalo, ne da bi ga prečkali.&lt;ref&gt;{{Internetquelle |autor=Jens Albus |url=http://www.spiegel.de/reise/deutschland/geierlay-im-hunsrueck-deutschlands-laengste-haengeseilbruecke-a-1120057.html |titel=Über diese Brücke musst du geh'n |werk=Spiegel online |datum=2016-11-07 |abruf=2016-11-07}}&lt;/ref&gt;

== Financiranje ==
Projekt mostu je znašal 1,14 milijona evrov. Financiran je bil predvsem s sredstvi programa LEADER Evropske unije (460.000 evrov) in zvezne države Porenje-Pfalška (240.000 evrov). Okoliške občine, vključno z mestom Kastellaun, so prispevale 100.000 evrov. Preostale stroške v višini 350.000 evrov je krila občina Mörsdorf. Letni stroški vzdrževanja znašajo približno 14.000 evrov. Po besedah ​​župana Marcusa Kirchhoffa so prihodki od proizvodnje vetrne energije v Mörsdorfu omogočili refinanciranje teh stroškov.&lt;ref&gt;Kirchhoff zitiert in: [https://www.abo-wind.com/de/leistungen/windkraft/windkraft-und-tourismus/energiegeschichten-moersdorf.html ''Energiegeschichten Mörsdorf: Windkraft bereichert Region mit Attraktion.'']. In: ''[[ABO Wind]]'', aufgerufen am 27.&amp;nbsp;Januar 2020.&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Commonscat}}
* [https://www.geierlay.de/ geierlay.de] – Uradna spletna stran

[[Kategorija:Mostovi v Nemčiji]]
[[Kategorija:Viseči mostovi]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 2015]]
[[Kategorija:Brvi za pešce]]</text>
      <sha1>oyz50eyncg533j2kxy30igngo2itoxa</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>AIM-7 Sparrow</title>
    <ns>0</ns>
    <id>603591</id>
    <revision>
      <id>6688317</id>
      <parentid>6686674</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T03:35:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6688317</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="42227" sha1="gohl2mb605xqfsehhotbwxv4qtxu0a7" xml:space="preserve">
{{Infopolje Orožje|is_missile=yes|name=AIM-7 Sparrow|image=[[Slika:AIM 7 HAFB Museum.jpg|300px]]|caption=AIM-7 Sparrow v muzeju Hill Air Force Base|origin=ZDA|type=Radarsko vodena raketa zrak-zrak srednjega dosega|used_by=Avstralia, Kanada, Egipt, Grčija, Iran, Irak, Izrael, Italija, Japonska, Jordan, Kuvajt, Malezija, Saudska arabija, Singapur, Južna Koreja, Španija, Tajvan, Turčija, Združeno kraljestvo, ZDA|wars=[[Vietnamska vojna]]&lt;br/&gt;[[Vojna Iran–Irak]]&lt;br/&gt;[[Zalivska vojna]]&lt;br/&gt;[[Rusko-ukrajinska vojna]]|manufacturer=|propellant=|production_date=AIM-7D: 1959&lt;br/&gt;AIM-7F: 1976&lt;br/&gt;AIM-7M: 1982|service=1958–danes|variants=Sparrow I: AIM-7A&lt;br/&gt;Sparrow II: AIM-7B&lt;br/&gt;Sparrow III: AIM-7C, AIM-7D, AIM-7E, AIM-7E2/[[Skyflash]]/[[Aspide]], AIM-7F, AIM-7M, AIM-7P, RIM-7M, [[AGM-45]]&lt;ref name=&quot;Goebel&quot;&gt;{{cite web|url=http://www.vectorsite.net/twbomb_09.html#m2 |title=&amp;#91;9.0&amp;#93; Anti-Radar Missiles |access-date=27 November 2011 |url-status=usurped |archive-url=https://web.archive.org/web/20111121074852/http://vectorsite.net/twbomb_09.html |archive-date=21 November 2011}}&lt;/ref&gt;|engine=AIM-7A/B/C – Aerojet 1.8KS7800 trdna raketa&lt;br/&gt;AIM-7D/E – Rocketdyne MK 38/MK 52 trdna raketa&lt;br/&gt;AIM-7F/M/P – Hercules MK-58 raketni motor na trdno gorivo&lt;ref name=&quot;designation-systems.net&quot;&gt;{{cite web|url=http://www.designation-systems.net/dusrm/m-7.html|title=Raytheon AIM/RIM-7 Sparrow|website=www.designation-systems.net|access-date=6 December 2006|archive-url=https://web.archive.org/web/20160303202152/http://www.designation-systems.net/dusrm/m-7.html|archive-date=3 March 2016|url-status=live}}&lt;/ref&gt;|weight=230 kg|length=3.7 m|height=|diameter=20 cm|wingspan=0.81 m (AIM-7A/B)|speed=AIM-7A/B: [[Mach number|Mach]] 2.5 &lt;br&gt;AIM-7C/E/F: Mach 4&lt;ref name=Designation_Systems&gt;[http://www.designation-systems.net/dusrm/m-7.html Directory of U.S. Military Rockets and Missiles: Raytheon AIM-7/RIM-7 Sparrow] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160303202152/http://www.designation-systems.net/dusrm/m-7.html |date=3 March 2016 }}. Designation Systems.&lt;/ref&gt;|vehicle_range=AIM-7C: 26 km&lt;br/&gt;AIM-7D: 44 km&lt;br/&gt;AIM-7E/E2: 50 km &lt;br/&gt;AIM-7F/M/P: 70 km&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://www.alternatewars.com/SAC/AIM-7F_Sparrow_III_SMC_-_January_1977.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20111014175637/http://www.alternatewars.com/SAC/AIM-7F_Sparrow_III_SMC_-_January_1977.pdf |archive-date=2011-10-14 |url-status=live|title=AIM-7F Sparrow III - Standard Missile Characteristics}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;designation-systems.net&quot;/&gt;|ceiling=|altitude=|filling=[[High explosive]] [[blast-fragmentation]]&lt;br/&gt;AIM-7C/D/E: 29 kg&lt;br/&gt;AIM-7F/M: 40 kg|guidance=[[polaktivno radarsko vodenje]]|detonation=|launch_platform='''Letala:'''
* [[McDonnell Douglas F-4 Phantom II]]
* [[McDonnell Douglas F-15 Eagle]]
* [[McDonnell Douglas F-15E Strike Eagle]]
* [[General Dynamics F-16 Fighting Falcon]]
* [[Grumman F-14 Tomcat]]
* [[F/A-18 Hornet]]
* [[Saab 37 Viggen|JA-37 Viggen]]
* [[Lockheed F-104 Starfighter|F-104S Starfighter]]
* [[Panavia Tornado|Tornado F.3 ADV]]
* [[F/A-18E/F Super Hornet]]
* [[Mitsubishi F-2]]|number=&gt;70,000&lt;ref name=&quot;forecastinternational.com&quot;&gt;{{Cite web|url=https://www.forecastinternational.com/fic/loginform.cfm|title=Forecast International: Intelligence Center|website=www.forecastinternational.com}}&lt;/ref&gt;}}
'''AIM-7 Sparrow''' (zračna prestrezna raketa &lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.navair.navy.mil/product/Air-Intercept-Missile-AIM-7-Sparrow|title=Air Intercept Missile (AIM)-7 Sparrow|publisher=navair.navy.mil|accessdate=30 July 2021}}&lt;/ref&gt;) je ameriška srednjedometna [[Polaktivno radarsko vodenje|polaktivna radarsko vodena]] [[Raketa zrak-zrak|raketa zrak-zrak,]] ki jo uporabljajo [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|ameriške zračne sile]], [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|ameriška mornarica]], [[Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike|ameriški mornariški korpus]] ter različna druga letalstva in mornarice. Sparrow in njegne izpeljanke so bile glavne zahodne rakete zrak-zrak izven vizualnega dosega (BVR) od poznih petdesetih do devetdesetih let prejšnjega stoletja. Še vedno so v uporabi, čeprav se v letalstvu postopoma opušča v korist naprednejše rakete [[AIM-120 AMRAAM]]. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=AIM-120 Advanced Medium Range Air-to-Air Missile (AMRAAM)|url=https://www.esd.whs.mil/Portals/54/Documents/FOID/Reading%20Room/Selected_Acquisition_Reports/FY_2018_SARS/19-F-1098_DOC_14_AMRAAM_SAR_Dec_2018.pdf}}&lt;/ref&gt; Od leta 2023 sta AIM-7 in njena različica RIM-7 deležni velike operativne uporabe v Ukrajini, kjer sta bili prilagojeni za uporabo v improviziranih zemeljskih sistemih zračne obrambe za prestrezanje križarskih raket in plavajočega streliva. &lt;ref name=&quot;Militarnyi23&quot;&gt;{{Navedi novice|last=Trudeau|first=Justin|date=2023-06-10|title=Canada to transfer AIM-7 Sparrow missiles and artillery shells to Ukraine|url=https://militarnyi.com/en/news/canada-to-transfer-aim-7-sparrow-missiles-and-artillery-shells-to-ukraine/|work=Militarnyi}}&lt;/ref&gt;

Zgodnje rakete Sparrow so bile namenjene predvsem uporabi proti večjim ciljem, zlasti bombnikom, in so imele številne operativne omejitve pri drugih uporabah. Proti manjšim ciljem je potreba po sprejemu močnega odbitega radarskega signala oteževala zaklep cilja na efektivnem dosegu rakete. Ker je bilo treba radar izstrelitvenega letala ves čas spopada usmerjati proti cilju, je to pomenilo, da se je v boju lovec-proti-lovcu sovražnikov lovec pogosto približal v doseg [[Infrardeče vodenje|infrardeče vodenih]] raket krajšega dosega, medtem ko je moralo izstrelitveno letalo še naprej leteti proti svojemu cilju. Poleg tega so bili zgodnji modeli učinkoviti le proti ciljem na približno enaki ali višji nadmorski višini, pod katero so odboji od tal postali problem.

Za reševanje teh težav je bilo razvitih več nadgrajenih modelov Sparrow. V zgodnjih sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so pri [[Kraljevo vojno letalstvo|RAF]] razvili različico Skyflash z inverznim monopulznim iskalnikom &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=CAT-UXO - Skyflash missile|url=https://cat-uxo.com/explosive-hazards/missiles/skyflash-missile|accessdate=2026-05-08|website=cat-uxo.com|language=en}}&lt;/ref&gt; in izboljšanim motorjem, medtem ko je [[italijansko vojno letalstvo]] predstavilo podobno Aspide. Obe sta se lahko izstrelila na cilje pod izstreljevalnim lovcem (&quot;look-down, shoot down&quot;), bile sta bolj odporna na protiukrepe in veliko natančnejši v končni fazi leta. Ta osnovni koncept je nato postal del ameriških Sparrowov v modelu M (monopulzni), nekatere od teh pa so bile kasneje posodobljene kot model P, zadnji, ki je bil proizveden v ZDA. Prodaja Aspidov [[Ljudska republika Kitajska|Kitajski]] je privedla do lokalno proizvedene PL-11. Japonske obrambne sile prav tako uporabljajo raketo Sparrow, čeprav jo postopoma opuščajo in nadomeščajo z [[AAM-4|Mitsubishi AAM-4]].

Raketa Sparrow je bila uporabljena tudi kot osnova za [[Izstrelek zemlja-zrak|raketo zemlja-zrak]] RIM-7 Sea Sparrow, ki jo številne mornarice uporabljajo za zračno obrambo. Ker je izstreljena na nizki višini in leti neposredno proti cilju, je doseg rakete v tej vlogi močno zmanjšan zaradi večje gostote zraka v nižjih plasteh atmosfere. Z upokojitvijo rakete Sparrow v vlogi zrak-zrak je bila za odpravo te skrbi izdelana nova različica rakete Sea Sparrow, imenovana  RIM-162 ESSM.

== Razvoj ==

=== Sparrow I ===
[[Slika:Douglas_XF3D-1_Skyknight_in_flight_with_four_AAM-N-2_Sparrow_missiles,_circa_in_the_early_1950s.jpg|levo|sličica|Sparrow I med testi na [[Douglas F3D Skyknight]] v zgodnjih petdesetih letih prejšnjega stoletja]]
Sparrow je nastala kot del programa [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|ameriške mornarice]] iz poznih štiridesetih let prejšnjega stoletja, namenjenega razvoju vodenega raketnega orožja za uporabo zrak-zrak. Leta 1947 je mornarica sklenila pogodbo s Sperryjem za izdelavo različice standardne 127 mm rakete HVAR z [[Usmerjanje z žarkom|usmerjanjem z žarkom]] v okviru '''projekta Hotshot'''. Orožje se je sprva imenovalo '''KAS-1''', nato '''AAM-2''' in od leta 1948 naprej '''AAM-N-2'''. Okvir rakete je razvilo [[Douglas Aircraft Company|podjetje Douglas Aircraft Company]]. Premer HVAR se je izkazal za neustreznega za elektroniko, zaradi česar je Douglas razširil okvir rakete na 203 mm. Prototip orožja se je začel s preizkusi brez motorja leta 1947, prvo prestrezanje v zraku pa je bilo izvedeno leta 1952. 

Po dolgotrajnem razvojnem ciklu je začetna '''AAM-N-2 Sparrow''' leta 1954 vstopila v omejeno operativno uporabo s posebej predelanimi nočnimi lovci [[Douglas F3D Skyknight]] za vse vremenske razmere. &lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Guided Missiles Ride Navy Jet|url=https://books.google.com/books?id=sdwDAAAAMBAJ&amp;pg=PA116|date=November 1954|publisher=Hearst Magazines|page=116}}&lt;/ref&gt; Leta 1956 sta se jima pridružili [[Lovsko letalo|lovski letali]] [[McDonnell F3H Demon|McDonnell F3H-2M Demon]] in [[Vought F7U Cutlass]]. V primerjavi s sodobnimi različicami je bila Sparrow I bolj aerodinamična in je imela ogrodje v obliki metka z dolgim koničastim nosom.

Sparrow I je bilo omejeno in precej primitivno orožje. Omejitve vodenja z žarkom (ki je bilo na enosedežnih lovcih podrejeno optičnemu merilniku, na nočnih lovcih pa radarju) so raketo omejile na napade na cilje, ki so leteli po ravni poti, in jo naredile praktično neuporabno proti manevrirajočemu cilju. Po tem standardu je bilo izdelanih le približno 2000 izstrelkov.

=== Sparrow II ===
[[Slika:Sparrow_2_Missile.jpg|sličica|Raketa Sparrow 2]]
Že leta 1950 je Douglas preučeval opremljanje rakete Sparrow z aktivnim radarskim iskalnikom. Ta je bila sprva znana kot '''XAAM-N-2a ''Sparrow II''''', original pa je retroaktivno postal '''''Sparrow I.''''' Leta 1952 je dobila novo oznako '''AAM-N-3'''. Aktivni radar je Sparrow II spremenil v orožje po principu &quot;[[Izstreli-in-pozabi|izstreli in pozabi]]&quot;, ki je omogočalo hkratno izstrelitev več raket na ločene cilje.

Do leta 1955 je Douglas predlagal nadaljevanje razvoja z namenom, da bi raketa postala glavno orožje za [[Lovec prestreznik|prestreznik]] [[Douglas F5D Skylancer|F5D Skylancer]]. Kasneje je bila, čeprav nekoliko polemično, izbrana za glavno orožje za kanadski nadzvočni prestreznik [[Avro Canada CF-105 Arrow|Avro Arrow]], skupaj z novim sistemom za nadzor orožja Astra. Za kanadsko uporabo in kot drugi vir za ameriške rakete je bilo za izdelavo raket v [[Québec|Quebecu]] izbrano [[Canadair|podjetje Canadair]] .

Majhna velikost sprednjega dela rakete in radar AN/APQ-64 v pasu K sta omejevala njeno delovanje, zato raketa ni nikoli mogla delovati v testnih poskusih. Po obsežnem razvoju in testnih streljanjih v ZDA in Kanadi je Douglas leta 1956 opustil razvoj. Canadair je nadaljeval z razvojem, dokler ni bil Arrow leta 1959 ukinjen.

=== Sparrow III ===
[[Slika:Sparrow_III_launch_F3H-2M_NAN2-59.jpg|sličica|[[McDonnell F3H Demon|F3H Demon]] izstreli Sparrow III leta 1958]]
Sočasno z razvojem rakete Sparrow I je [[Raytheon]] leta 1951 začel delati na različici [[Polaktivno radarsko vodenje|s polaktivnim radarskim]] vodenjem, '''AAM-N-6 ''Sparrow III'''''. Prvo od teh orožij je prvič prišlo v uporabi v [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|ameriški mornarici]] leta 1958.

'''AAM-N-6a''' je bila podobna AIM-6 in je vključevala spremembe v elektroniki vodenja za boljšo učinkovittost pri višjih hitrostih približevanja. Prvotno je bila zasnovana za raketni motor na tekoče gorivo Thiokol LR44-RM-2, vendar je bila sprejeta odločitev, da se ohrani raketni motor na trdo gorivo. &lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Pfeiffer|first=Mary|date=January 1962|title=Liquid Rockets|url=https://www.history.navy.mil/content/dam/nhhc/research/histories/naval-aviation/Naval%20Aviation%20News/1960/pdf/jan62.pdf|magazine=Naval Aviation News|location=Washington D.C.|publisher=Chief of Naval Operations and Bureau of Naval Weapons|page=13|access-date=2024-03-13}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi časopis|last=Davies|first=Harold|date=2007|title=Reaction Motors (Thiokol) Family of Packaged Liquid Rocket Engines|journal=Journal of Spacecraft and Rockets|language=en|volume=44|issue=6|pages=1271–1284|bibcode=2007JSpRo..44.1271D|doi=10.2514/1.30134|issn=0022-4650}}&lt;/ref&gt; Leta 1962 je bila AIM-6a izbrana tudi za oborožitev lovcev ''F-110A Spectre'' ([[McDonnell Douglas F-4 Phantom II|F-4 Phantom]]), znana kot '''AIM-101'''. V proizvodnjo je vstopila leta 1959, izdelanih pa jih je bilo 7500.

Z izboljšanim motorjem na trdo gorivo Rocketdyne se je proizvodnja rakete '''AAM-N-6b''' začela leta 1963. Novi motor je znatno povečal največji doseg na 35 km za čelne napade. Nova raketa je izboljšala tudi zmogljivost napada zadenjski, saj je AAM-N-6a lahko ciljala le tarče s hitrostjo približevanja 91.44 m/s, AAM-N-6b pa je bila sposobna ciljati tarče s hitrostj ooddaljevanja do 300 vozlov (hitrost približevanja -300 vozlov ali več). &lt;ref&gt;{{Navedi poročilo|url=https://documents.theblackvault.com/documents/dod/readingroom/11/356.pdf|title=AIR-TO-AIR ENCOUNTERS IN SOUTHEAST ASIA.|last=|date=April 1968|publisher=|volume=IV|page=151|docket=|quote=|author-link=|access-date=2024-03-13}}&lt;/ref&gt;

V tem letu sta se letalstvo in mornarica dogovorili o standardiziranih poimenovanjih za svoje rakete. Sparrow je postala serija AIM-7. Prvotna Sparrow I in prekinjena Sparrow II sta postali '''AIM-7A''' in '''AIM-7B''', čeprav sta bili obe izven uporabe. Rakete -6, -6a in -6b so postale '''AIM-7C''', '''AIM-7D''' oziroma '''AIM-7E''' .

Izdelanih je bilo 25.000 raket AIM-7E, ki so bile med [[Vietnamska vojna|vietnamsko vojno]] deležne velike uporabe, vendar je bila njihova zmogljivost vredna razočaranja. Mešani rezultati so bili kombinacija težav z zanesljivostjo (ki jih je še poslabšalo tropsko podnebje), omejenega usposabljanja pilotov za boj med lovci in omejevalnih pravil delovanja, ki so na splošno prepovedovala spopade izven vidnega dosega (BVR). Verjetnost uničenja (&lt;sub&gt;Pk&lt;/sub&gt;) rakete AIM-7E je bila manj kot 10 %; ameriški lovski piloti so sestrelili 59  letal izmed 612 izstreljenih raket Sparrow.  Od 612 izstreljenih raket AIM-7D/E/E-2 jih je 97 (15,8 %) zadelo cilje, kar je povzročilo 56 (9,2 %) sestrelitev. Dve sestrelitvi sta bili izven vidnega dosega. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.dtic.mil/ndia/2006psa_winter_roundtable/watts.pdf|title=Barry D. Watts: ''Six Decades of Guided Munitions'', Precision Strike Association, 25 January 2006, p. 5|accessdate=26 April 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130720010705/http://www.dtic.mil/ndia/2006psa_winter_roundtable/watts.pdf|archivedate=20 July 2013}}&lt;/ref&gt;

Leta 1969 je bila predstavljena izboljšana različica E-2 s prirezanimi krili in različnimi spremembami detonatorja. AIM-7E-2 je bila namenjena uporabi na krajših razdaljah, kjer je raketa še vedno letela z visokimi hitrostmi, in v čelnem pogledu, zaradi česar je bila veliko bolj uporabna v vizualnih omejitvah, ki so jih nalagali spopadi. Kljub temu je bila njena stopnja uničenja v boju le 13 %, kar je vodilo do prakse izstreljevanja vseh štirih raket hkrati v upanju, da se poveča verjetnost uničenja. Njena najhujša nagnjenost je bila, da je prezgodaj detonirala približno 300 metrov pred izstreljevalnim letalom, imela pa je tudi veliko okvar motorjev, neenakomerne lete in težave z detonatorji. Različica E-3 je vključevala dodatne spremembe detonatorja, E-4 pa je imela spremenjen iskalnik za uporabo z letali [[Grumman F-14 Tomcat|F-14 Tomcat]], kar jim je omogočilo vodenje po valovih pulznega Dopplerjevega radarja tega letala poleg vodenja po neprekinjenem valovanju. &lt;sup class=&quot;noprint Inline-Template Template-Fact&quot; style=&quot;white-space:nowrap;&quot;&gt;&amp;#x5B;''[[wikipedija:Navedi vir|&lt;span title=&quot;This claim needs references to reliable sources. (October 2025)&quot;&gt;potreben citat&lt;/span&gt;]]''&amp;#x5D;&lt;/sup&gt;

=== Zapisi o vietnamski vojni (1965–1973) ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Zračne sestrelitve AIM-7 [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|ameriških letalskih sil]] 
! scope=&quot;col&quot; width=&quot;140pt&quot; | Izstrelitveno letalo
! scope=&quot;col&quot; width=&quot;100pt&quot; | Model
! scope=&quot;col&quot; width=&quot;140pt&quot; | Sestreljeno letalo
! scope=&quot;col&quot; width=&quot;300pt&quot; | Komentarji
|-
| F-4C Phantom II
| AIM-7D
| 1 [[Mikojan-Gurevič MiG-17|MiG-17]]
| 555. taktična lovska eskadrilja (TFS)
|-
| F-4C
| AIM-7E
| 3 MiG-17, 
10 [[Mikojan-Gurevič MiG-21|MiG-21]]
| 389. TFS, 433. TFS, 480. TFS, 555. TFS
|-
| F-4D
| AIM-7E
| 4 MiG-17,&lt;br /&gt; 2 MiG-21
| 433. TFS, 435. TFS, 555. TFS
|-
| F-4D
| AIM-7E-2
| 18 MiG-21,&lt;br /&gt; 3 [[Mikojan-Gurevič MiG-19|MiG-19]]
| 4. TFS, 13. TFS, 34. TFS, 523. TFS, 555. TFS
|-
| F-4E
| AIM-7E-2
| 8 MiG-21,&lt;br /&gt; 1 MiG-19
| 4. TFS, 35. TFS, 58. TFS, 366. TFS, 555. TFS
|}
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Zračne sestrelitve AIM-7 [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|ameriške mornarice]] 
! scope=&quot;col&quot; width=&quot;140pt&quot; | Izstrelitveno letalo
! scope=&quot;col&quot; width=&quot;100pt&quot; | Model
! scope=&quot;col&quot; width=&quot;140pt&quot; | Sestreljeno letalo
! scope=&quot;col&quot; width=&quot;300pt&quot; | Komentarji
|-
| F-4B Phantom II
| AIM-7D
| 4 [[Mikojan-Gurevič MiG-17|MiG-17]] (vključno z 2 verjetnima)
| Ameriški lovci so bili katapultirani z ladij USS &lt;nowiki&gt;&lt;i id=&quot;mwARA&quot;&gt;Ranger&lt;/i&gt;&lt;/nowiki&gt;, USS &lt;nowiki&gt;&lt;i id=&quot;mwARI&quot;&gt;Midway&lt;/i&gt;&lt;/nowiki&gt; in USS &lt;nowiki&gt;&lt;i id=&quot;mwARQ&quot;&gt;Coral Sea&lt;/i&gt;&lt;/nowiki&gt;
|-
| F-4B
| AIM-7E
| 2 [[Antonov An-2|An-2]] ([[Dvokrilnik|dvokrilna letala]] Antonov),&lt;br /&gt;2 [[Mikojan-Gurevič MiG-21|MiG-21]], 
1 MiG-17
| Ameriški lovci so vzleteli z ladij USS &lt;nowiki&gt;&lt;i id=&quot;mwAR8&quot;&gt;Constellation&lt;/i&gt;&lt;/nowiki&gt; in USS &lt;nowiki&gt;&lt;i id=&quot;mwASE&quot;&gt;Enterprise&lt;/i&gt;&lt;/nowiki&gt;
|-
| F-4J
| AIM-7E-2
| 1 MiG-21
| Ameriški lovci so vzleteli z ladje USS &lt;nowiki&gt;&lt;i id=&quot;mwASg&quot;&gt;Saratoga&lt;/i&gt;&lt;/nowiki&gt;
|}
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;
|+Povzetek števila ubitih
! Kategorija
! Zračne sile
! Mornarica
! Skupaj
|-
| An-2 
| —
| 2
|2
|-
| MiG-17
| 8
| 5
| 13
|-
| MiG-19
| 4 
| —
|4
|-
| MiG-21
| 38
| 3
| 41
|-
| Skupaj
| 50
| 10
| 60
|}

=== Po Vietnamski vojni ===
Sredi šestdesetih let prejšnjega stoletja se je začelo delo na novi različici z namenom, da bi odpravili omejitve orožja. '''AIM-7F''', ki je vstopila v uporabo leta 1976, je imela dvostopenjski raketni motor za daljši doseg in polprevodniško elektroniko za znatno izboljšano zanesljivost. Zmanjšanje prostornine zaradi novega sistema vodenja je omogočilo tudi namestitev večje bojne glave, kar je izboljšalo smrtonosnost rakete.

Težave, s katerimi se je soočala AIM-7, niso bile značilne le za ZDA, saj sta tako [[British Aerospace]] kot italijansko podjetje [[Alenia Aeronautica|Selenia]] na zahtevo svojih nacionalnih vlad razvila izboljšane rakete, kot sta BAe Skyflash in Selenia Aspide. Omeniti velja, da sta obe raketi vključevali zanesljivejše inverzno-monopulzne iskalnike, kar ameriške AIM-7 niso dobili vse do osemdesetih let prejšnjega stoletja.

Danes najpogostejša različica rakete Sparrow, '''AIM-7M''', je vstopila v uporabo leta 1982 in je imela nov inverzno-monopulzni iskalnik (ki je ustrezal zmogljivostim raket Skyflash in Aspide), aktivni radarski [[bližinski detonator]], digitalne kontrole, izboljšano odpornost proti [[Elektronski protiukrepi|elektronskim protiukrepom (ECM]]) in boljše delovanje na nizkih višinah. Zelo uspešno je bila uporabljena v [[Zalivska vojna|zalivski vojni]] leta 1991, kjer je dosegla številne sestrelitve. Od 44 izstreljenih raket jih je 30 (68,2 %) zadelo predvidene cilje, kar je pomenilo 24/26 sestrelitev (54,5 %/59,1 %). 19 sestrelitev je bilo doseženih izven vidnega dosega. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.dtic.mil/ndia/2006psa_winter_roundtable/watts.pdf|title=Barry D. Watts: ''Six Decades of Guided Munitions'', Precision Strike Association, 25 January 2006, p. 7|accessdate=26 April 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130720010705/http://www.dtic.mil/ndia/2006psa_winter_roundtable/watts.pdf|archivedate=20 July 2013}}&lt;/ref&gt;

'''AIM-7P''' je v večini pogledov podobna različicam M in je bila predvsem nadgradnja obstoječih raket serije M. Spremembe so se nanašale predvsem na programsko opremo, ki je izboljšala delovanje na nizkih višinah. Nadaljnja nadgradnja Block II je dodala nov zadenjski sprejemnik, ki je raketi omogočil sprejemanje popravkov na sredini poti iz izstrelitvenega letala. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=United States Air Force Military|date=June 11, 2025|title=AIM-7 Sparrow|url=https://www.af.mil/About-Us/Fact-Sheets/Display/Article/104575/aim-7-sparrow/|accessdate=June 11, 2025|website=AIM-7 Sparrow}}&lt;/ref&gt;

Ameriška mornarica je načrtovala uporabo rakete do leta 2018, &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Air Intercept Missile (AIM)-7 Sparrow|url=https://www.navair.navy.mil/product/Air-Intercept-Missile-AIM-7-Sparrow|website=NAVAIR|accessdate=24 October 2024}}&lt;/ref&gt; a se Sparrow zdaj postopoma umika iz uporabe z uvedbo rakete [[AIM-120 AMRAAM]] z [[Aktivno radarsko vodenje|aktivnim radarskim vodenjem]]. Kljub temu bo verjetno ostala v uporabi še nekaj let. &lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;


Raketa AIM-7 je pred kratkim spet postala pomembna, potem ko so Združene države Amerike, Kanada in Grčija ukrajinskim oboroženim silam med rusko-ukrajinsko vojno dobavile na stotine raket AIM-7 in RIM-7 za uporabo proti križarskim raketam, sovražnim letalom in brezpilotnim letalnikom (UAV). Ker Ukrajina ni imela združljivih zahodnih letal, so bile te rakete integrirane v sovjetske raketne sisteme zemlja-zrak Buk-M1 v okviru skupnega ameriško-ukrajinskega projekta, znanega kot &quot;FrankenSAM&quot;. Ta modifikacija omogoča izstrelitev radarsko vodene rakete Sparrow z zemeljskih enot, kar zagotavlja ključno obrambo pred ruskimi križarskimi raketami in brezpilotnimi letalniki tipa Shahed.&lt;ref name=&quot;DefMag25&quot;&gt;{{Navedi splet|date=2025-12-23|title=FrankenSAM Unleashed: The Untold Story Behind the Night 621|url=https://www.defensemagazine.com/article/frankensam-unleashed-the-untold-story-behind-the-night-621-targets-vanished-from-the-sky|publisher=Defense Magazine}}&lt;/ref&gt; Januarja 2025 je Grčija te zaloge še okrepila z napovedjo prenosa dodatnih 24 raket RIM-7, posebej za te prilagojene sisteme. &lt;ref name=&quot;Greece25&quot;&gt;{{Navedi novice|date=2025-01-04|title=Greece to Supply Ukraine with 24 RIM-7 Sea Sparrow Missiles|url=https://global.tendernews.com/newsdetails.aspx?s=4212&amp;t=Greece-to-Supply-Ukraine-with-24-RIM-7-Sea-Sparrow-Missiles|publisher=TenderNews}}&lt;/ref&gt;

=== Različice ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;
|+Različice AIM-7 &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.designation-systems.net/dusrm/m-7.html|title=Raytheon AIM/RIM-7 Sparrow|website=www.designation-systems.net|accessdate=2016-08-23|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160303202152/http://www.designation-systems.net/dusrm/m-7.html|archivedate=3 March 2016}}&lt;/ref&gt;
!
! AAM-N-2 (AIM-7A)
! AAM-N-3 (AIM-7B)
! AIM-7C
! AIM-7E
! AIM-7F
! AIM-7M/P
! RIM-7M/P
|-
! Dolžina
| 3,74 m
| 3,85 m
| colspan=&quot;5&quot; | 3,66 m
|-
! Razpon kril
| 0,94 m
| colspan=&quot;6&quot; | 1,02 m
|-
! Dolžina krilc
| 0,88 m
| ?
| colspan=&quot;4&quot; | 0,81 m
| 0,62 m
|-
! Premer
| colspan=&quot;7&quot; | 0,203 m
|-
! Teža
| 143 kg
| 176 kg
| 172 kg
| 197 kg
| colspan=&quot;3&quot; | 231 kg
|-
! Hitrost
| colspan=&quot;2&quot; | Mach 2,5
| colspan=&quot;5&quot; | Mach 4
|-
! Razpon
| 10 km
| 7 km
| 11 km
| 30 km
| colspan=&quot;2&quot; | 70 km
| 26 km
|-
! Vodenje
| colspan=&quot;5&quot; | Konstantni val (CW)
| colspan=&quot;2&quot; | Inverzno-monopulzno + vodenje na sredi progi (različica P)
|-
! Pogon
| colspan=&quot;3&quot; | Raketa na trdo gorivo Aerojet 1.8KS7800
| Raketa na trdo gorivo Rocketdyne MK 38/MK 52
| colspan=&quot;3&quot; | Raketa na trdo gorivo Hercules MK 58 z dvojnim pogonom 
|-
! Bojna glava
| colspan=&quot;2&quot; | 20&amp;nbsp;kg
| colspan=&quot;2&quot; | 30&amp;nbsp;kg Neprekinjena palica MK 38
| 39&amp;nbsp;kg MK 71 neprekinjena palica
| colspan=&quot;2&quot; | 40&amp;nbsp;kg WDU-27/B eksplozivno-fragmentacijska
|}
&lt;gallery mode=&quot;packed&quot;&gt;
Slika:Australian_F-18A_Hornet_launches_Sparrow_missile_c1990.jpg|alt=An Australian F-18A Hornet fires an AIM-7 Sparrow missile.| Avstralski F-18A Hornet izstreli raketo AIM-7 Sparrow.
Slika:F-4C_154_FIS_AIM-7E_AIM-9P_1980.JPEG|alt=AIM-7Es being loaded on a Hawaii ANG F-4C in 1980| Nalaganje raket AIM-7E na havajskega lovca F-4C leta 1980
Slika:F-4G_37FW_AIM-7F_AGM-65A_AGM-88_1988.JPEG|alt=AIM-7Ms on a 37th TFW F-4G in 1988| AIM-7M na letalu F-4G leta 1988
Slika:AIM-7_wing_install.jpg|alt=Wings being installed on an AIM-7| Nameščanje kril na AIM-7
Slika:Loading_AIM-7.jpg|alt=An AIM-7M being loaded| Nalaganje rakete AIM-7M
Slika:USAF_F-15C_fires_AIM-7_Sparrow_2.jpg|alt=A USAF F-15C fires an AIM-7 Sparrow| Ameriški F-15C izstreli raketo AIM-7 Sparrow
&lt;/gallery&gt;Določene različice AIM-7M (in novejše) so se lahko neodvisno dvignile višje ([[:en:Missile_lofting|lofting]]) za doseganje daljših razdalj. &lt;ref&gt;{{Navedi tehnično poročilo |url=https://usaf-sig.org/index.php/references/downloads/4-technical-orders/38-type-specific/102-f-15-eagle-strike-eagle?download=451:t-o-1f-15a-1-flight-manual-f-15a-b-c-d-block-7-up-01-07-1989-pdf |title=FLIGHT MANUAL USAF SERIES F-15A/B/C/D BLOCK 7 AND UP |last=[[Department of the Air Force]] |date=1 July 1989 |page=1–64E |quote=&quot;RLOFT (AIM-7MH)&quot; |access-date=2 September 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240430083717/https://usaf-sig.org/index.php/references/downloads/4-technical-orders/38-type-specific/102-f-15-eagle-strike-eagle?download=451:t-o-1f-15a-1-flight-manual-f-15a-b-c-d-block-7-up-01-07-1989-pdf |url-status=live |archive-date=30 April 2024}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Coté|first=Gilbert|last2=Naval Education and Training Program Development Center|title=Fire Control Technician M 3 (NAVEDTRA 10224)|publisher=[[Naval Education and Training Command]] via [[United States Government Printing Office]]|year=1981|location=United States|page=2-19|quote=SPARROW[…] utilizes trajectory shaping to greatly increase its performance envelope.|postscript=The page — &quot;2-19&quot; — is correct; Please do not alter it or change the parameter to &quot;pp&quot; or &quot;pages.&quot; It is &quot;2 through 19&quot; it is labelled as &quot;2 dash 19&quot; and is a single page}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi poročilo|url=https://www.nepa.navy.mil/Portals/20/Documents/aftteis1/virginia-capes/nepa-eo/vacapes-feis-vol2-appendices-full.pdf|title=Virginia Capes Range Complex Final Environmental Impact Statement/Overseas Environmental Impact Statement (EIS/OEIS)|last=[[United States Fleet Forces Command]]|last2=Office of Protected Resources, [[National Marine Fisheries Service]]|date=March 2009|publisher=United States Department of the Navy|location=Norfolk, Virginia|quote=AIM/RIM-7M[...] Trajectory shaping[...]|archive-url=https://web.archive.org/web/20260528195509/https://www.nepa.navy.mil/Portals/20/Documents/aftteis1/virginia-capes/nepa-eo/vacapes-feis-vol2-appendices-full.pdf|archive-date=2026-05-28|access-date=2026-06-03|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt; Nekatere različice Sparrow je bilo mogoče nadgraditi v novejše različice. &lt;ref&gt;{{Navedi poročilo|url=https://www.nepa.navy.mil/Portals/20/Documents/aftteis1/virginia-capes/nepa-eo/vacapes-feis-vol2-appendices-full.pdf|title=Virginia Capes Range Complex Final Environmental Impact Statement/Overseas Environmental Impact Statement (EIS/OEIS)|last=[[United States Fleet Forces Command]]|last2=Office of Protected Resources, [[National Marine Fisheries Service]]|date=March 2009|publisher=United States Department of the Navy|location=Norfolk, Virginia|quote=Legacy AIM/RIM-7M configurations can be upgraded to AIM/RIM-7M/P configurations[...]|archive-url=https://web.archive.org/web/20260528195509/https://www.nepa.navy.mil/Portals/20/Documents/aftteis1/virginia-capes/nepa-eo/vacapes-feis-vol2-appendices-full.pdf|archive-date=2026-05-28|access-date=2026-06-03|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt;

=== Predlogi ===
'''Sparrow X''' je bil predlog za raketo z jedrsko bojno glavo, ki bi uporabljala sistem vodenja Sparrow III. Teža rakete naj bi bila 3.745 kg, doseg pa naj bi bil do 40 km na velikih nadmorskih višinah. &lt;ref name=&quot;Characteristics of Missiles&quot;&gt;{{Navedi knjigo|last=Hanson|first=C. M.|title=Characteristics of Tactical, Strategic, and Research Missiles|url=https://apps.dtic.mil/sti/tr/pdf/AD0388603.pdf|date=22 April 1957|publisher=[[Convair]]|location=[[San Diego, California]]}}&lt;/ref&gt;

'''AIM-7F Multishot''' je bil predlog v okviru programa F-4X ameriške mornarice v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, da bi takrat razvijane rakete in njihove izstrelitvene platforme opremili s podatkovno povezavo za vodenje po sledeh raket, podobno kot pri [[AIM-54 Phoenix]], ki bi omogočila hkratno vodenje več raket AIM-7. Ker bi vsaka raketa potrebovala le terminalno osvetlitev z radarja F-4, bi lahko hkrati napadla več letal, če bi vse tarče bile ohranjene v vidnem polju radarja.  Ker bi ta modifikacija zahtevala povsem novo polprevodniško elektroniko za radarje AN/AWG-10 na izstrelitvenih letalih F-4, ta ni bila izvedena.

'''AIM-7G''' je bila AIM-7F z novim iskalnikom, združljiva z radarjem za nadzor orožja AN/APQ-130 letala [[General Dynamics F-111 Aardvark|F-111D]]. Marca 1970 je bil ukinjena. &lt;ref name=&quot;Knaack&quot;&gt;{{Navedi knjigo|last=Knaack|first=Marcelle Size|title=Encyclopedia of US Air Force Aircraft and Missile Systems|publisher=[[Air Force Historical Research Agency|Office of Air Force History]]|year=1978|volume=1|location=[[Washington, D.C.]]|pages=250–251|language=en}}&lt;/ref&gt; &lt;ref name=&quot;Davies&quot;&gt;{{Navedi knjigo|last=Davies|first=Peter E.|title=General Dynamics F-111 Aardvark|publisher=[[Osprey Publishing]]|year=2013|language=en}}&lt;/ref&gt;

'''Projekt AIM-7R/RIM-7R''' je bil namenjen dodajanju [[Infrardeče vodenje|infrardečega vodenja]] sicer nespremenjenemu sistemu AIM-7P/RIM-7P Block II. &lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Tomajczyk|first=S.F.|title=Dictionary of the Modern United States Military: Over 15,000 Weapons, Agencies, Acronyms, Slang, Installations, Medical Terms and Other Lexical Units of Warfare|volume=1|publisher=McFarland, Incorporated, Publishers|date=11 February 2008|isbn=9780786437757|page=26|url=https://books.google.com/books?id=wrYuEQAAQBAJ|archiveurl=https://web.archive.org/web/20251201203227/https://www.google.com/books/edition/_/wrYuEQAAQBAJ?hl=en|archivedate=1 December 2025|quote=AIM-7R: Features an infrared seeker added to the guidance and control section with the intent of improving terminal-phase guidance.}}&lt;/ref&gt; Zaradi splošnega zmanjšanja proračuna je bil leta 1996 ukinjen. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Rogoway|first=Tyler|last2=Joseph Trevithick|title=Obscure 23-Year Old Navy SAM Was So Ahead Of Its Time That It's Still In High Demand Today|url=https://www.twz.com/38500/obscure-23-year-old-navy-sam-was-so-ahead-of-its-time-that-its-still-in-high-demand-today|work=TWZ|publisher=Recurrent Ventures|date=13 February 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20250814180910/https://www.twz.com/38500/obscure-23-year-old-navy-sam-was-so-ahead-of-its-time-that-its-still-in-high-demand-today|archivedate=14 August 2025|quote=The Navy had developed the MHIP guidance package in part for improved air and surface-launched versions of the Sparrow missile, which were designated AIM-7R and RIM-7R, respectively. The service canceled this improved Sparrow project in 1996 over rising costs.}}&lt;/ref&gt;

== Tuje različice ==

=== Kanada ===
[[Slika:Canadair_Sparrow_missile.jpg|sličica|Sparrow II testirajo v objektu Canadair.]]
V okviru programa [[Avro Canada CF-105 Arrow]] je Canadair (zdaj [[Bombardier Aerospace|Bombardier]] ) sodeloval s [[Douglas Aircraft Company|podjetjem Douglas Aircraft Company]] pri razvoju rakete Sparrow II (AAM-N-3/AIM-7B). Potem ko je Douglas izstopil iz tega programa, ga je [[Canadair]] nadaljeval do zaključka projekta Arrow.

Raketa AAM-N-3 Sparrow II je bila edinstvena po tem, da je imela popolnoma [[Aktivno radarsko vodenje|aktiven radarski sistem vodenja]].  Ta je v raketi združeval radarski oddajnik in sprejemnik, zaradi česar pilotu ni bilo treba ohranjati letala usmerjenega proti cilju po izstrelitvi rakete, &lt;ref name=&quot;Canadair1959&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://sites.google.com/site/canadair50otherproducts/1959missiles|title=1959missiles – canadair50otherproducts|website=sites.google.com|accessdate=22 July 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160527151453/https://sites.google.com/site/canadair50otherproducts/1959missiles|archivedate=27 May 2016}}&lt;/ref&gt; za razliko od raket [[Polaktivno radarsko vodenje|s polaktivnim radarskim vodenjem]] (SARH), ki zahtevajo neprekinjeno radarsko vodenje med letom. To je letalu, ki je izstrelilo raketo AAM-N-3, omogočilo, da se je obrnilo stran, zasledovalo druge cilje in/ali pobegnilo pred morebitnimi povračilnimi raketami, ki bi jih izstrelilo sovražno letalo, med časom ki ga je Sparrow potrebovala, da je dosegla svoj cilj. Kljub pomembnim prednostim te zasnove pred vodenjem SARH vsi naslednji modeli Sparrow uporabljajo [[polaktivno radarsko vodenje]].

Za namestitev aktivnega radarskega vodenja je imela AAM-N-3 Sparrow II veliko večjo prostornino kot njena predhodnica.

Leta 1959 je Canadair dokončal pet raket na osnovi okvirjev podjetja Douglas in dva modela zgradil iz nič, ko je bil program ukinjen z ukinitvijo letala Arrow. &lt;ref name=&quot;Canadair1959&quot;/&gt;

=== Italija ===
{{Glavni|Aspide}}
[[Slika:Misil_Aspide.jpg|sličica|Aspide je bila bolj predelana kot drugi derivati Sparrow, kot je Skyflash, vključno z novim motorjem, novim sistemom vodenja in spremembami krmilnih površin.]]
Italijansko podjetje Selenia (zdaj Leonardo SpA) je licenciralo tehnologijo AIM-7E Sparrow iz ZDA in izdelalo svojo različico. Kasneje v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je Alenia začela proizvajati izboljšano različico rakete AIM-7, imenovano Aspide. V primerjavi z AIM-7E je prejela izboljšan nov monopulzni sistem vodenja, ki je omogočal boljše razmerje zadetkov in lažje ciljanje sovražnikov na nizki višini (zmeda zaradi tal). Prejela je tudi nov in zmogljivejši motor ter nove krmilne površine. Te krmilne površine so bile neodvisne druga od druge, kar je raketi dalo močno izboljšano okretnost v primerjavi z AIM-7E in britanskim Skyflashom, ki sta še vedno uporabljala odvisne krmilne površine. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.aereimilitari.org/Armamenti/Aspide.htm|title=Aerei Militari - Selenia Aspide}}&lt;/ref&gt;

=== Ljudska republika Kitajska ===
{{Glavni|PL-11}}
PL-11 in HQ-6 sta družini kitajskih raket, ki jih je razvila Šanghajska akademija znanosti in tehnologije, v veliki meri pa temeljijo na italijanski različici rakete Sparrow, imenovani Aspide. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://fas.org/man/dod-101/sys/missile/row/ly-60.htm|title=LY-60 / PL-10|website=FAS.org|accessdate=15 November 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150409025528/https://fas.org/man/dod-101/sys/missile/row/ly-60.htm|archivedate=9 April 2015}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.flightglobal.com/news/articles/chinese-aam-aspirations-may-build-on-alenia-aspide-10158/|title=Chinese AAM aspirations may build on Alenia Aspide|first=Douglas|last=Barrie|website=FlightGlobal|date=27 November 1996|accessdate=15 November 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20141129034417/http://www.flightglobal.com/news/articles/chinese-aam-aspirations-may-build-on-alenia-aspide-10158/|archivedate=29 November 2014}}&lt;/ref&gt;

=== Sovjetska zveza ===
Sovjetska zveza je leta 1968 pridobila raketo AIM-7, ekipa Vimpel pa jo je začela kopirati kot '''K-25'''. Raketa ni šla v proizvodnjo, saj naj bi imela [[R-23 (raketa)|R-23]] boljšo vsestranskost, doseg, logiko obdelave signalov in odpornost na motnje. Delo na K-25 se je končalo leta 1971, vendar je bila analiza rakete Sparrow kasneje uporabljena za oblikovanje rakete [[R-27 (raketa zrak-zrak)|R-27]], zlasti servo mehanizmi in premična krila. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=AA-7 APEX|website=FAS|url=https://fas.org/man/dod-101/sys/missile/row/aa-7.htm|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160828044210/http://fas.org/man/dod-101/sys/missile/row/aa-7.htm|archivedate=28 August 2016|date=21 March 1999|accessdate=28 August 2016}}&lt;/ref&gt;

=== Združeno kraljestvo ===
{{Glavni|Skyflash}}
[[Slika:EAP_Leaving_Loughborough_7.jpg|sličica|Skyflash je bila od zunaj videti identična Sparrowu, vendar je imela močno izboljšan iskalnik in nadgrajen motor.]]
[[British Aerospace]] (BAe) je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja licenciral tehnologijo AIM-7E-2 in izdelal raketo Skyflash. Skyflash je uporabljala monopulzni iskalnik Marconi XJ521 skupaj z izboljšavami elektronike. Poganjal jo je raketni motor Aerojet Mk52 mod 2 (kasneje Rocketdyne Mk38 mod 4). Skyflash je leta 1978 vstopila v uporabo [[Kraljevo vojno letalstvo|Kraljevega letalstva]] (RAF) na njihovih [[McDonnell Douglas F-4 Phantom II|Phantomih FG.1 in FGR.2]], kasneje pa na [[Panavia Tornado|Tornadu F.3]]. Skyflash so izvozili tudi na Švedsko za uporabo na njihovih lovcih [[Saab 37 Viggen|Viggen]].

Nadgrajeno različico z aktivnim radarskim iskalnikom, imenovano '''Active Sky Flash,''' sta predlagala BAe in Thomson-CSF, vendar se je RAF namesto tega odločil za nakup rakete [[AIM-120 AMRAAM]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Skyflash|url=https://fas.org/man/dod-101/sys/missile/row/skyflash.htm|website=FAS|accessdate=4 November 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070313033117/https://fas.org/man/dod-101/sys/missile/row/skyflash.htm|archivedate=13 March 2007|date=21 March 1999}}&lt;/ref&gt;

== Oblikovanje ==
Sparrow ima štiri glavne dele: vodilni del, bojno glavo, krmilni del in raketni motor (trenutno raketni motor na trdno gorivo Hercules MK-58). Ima valjasto telo s štirimi krili na sredini telesa in štirimi repnimi krilci. Čeprav so zunanje dimenzije Sparrow ostale relativno nespremenjene od modela do modela, notranje komponente novejših raket predstavljajo velike izboljšave z močno povečanimi zmogljivostmi. Bojna glava je tipa z neprekinjenimi palicami.

Kot druge polaktivno radarsko vodene rakete tudi ta ne oddaja radarskih signalov, temveč se usmerja na odbite signale neprekinjenega vala radarja izstrelitvene platforme. Sprejemnik zaznava tudi vodilni radar, da omogoči primerjave, ki izboljšajo odpornost rakete na pasivno motenje.

== Načelo vodenja ==
[[Slika:Test_Set,_Computer,_AN_APM-282.jpg|sličica|Bližnji posnetek testnega računalnika AN/APM-282 za testiranje vodenja raket AIM-7]]
Izstrelitveno letalo osvetli cilj s svojim radarjem. V petdesetih letih prejšnjega stoletja so bile to naprave za sledenje posameznemu cilju, ki so kot del antene uporabljale nutacijski rog, s čimer so žarek usmerile v majhen stožec. Za določitev smeri največje osvetlitve se uporabi obdelava signalov, s čimer se razvije signal za usmerjanje antene proti cilju. Raketa na podoben način zazna odbiti signal od cilja z anteno z visokim ojačanjem in usmeri celotno raketo proti bližini cilja. Vodenje rakete vzorči tudi del osvetljevalnega signala prek nazaj usmerjenih valovodov. Primerjava teh dveh signalov je logičnim vezjem omogočila določitev dejanskega odbojnega signala cilja, tudi če bi cilj izvrgel [[Radarska vaba|radarske vabe]].

== Uporabniki ==
[[Slika:AIM-7_operators.png|sličica|400x400_pik|Zemljevid z uporabniki AIM-7 v modri barvi]]
 {{Div col|colwidth=30em}}
*{{flag|Avstralija}}
*{{flag|Kanada}}
*{{flag|Egipt}}
*{{flag|Grčija}}
*{{flag|Irak}}&lt;ref&gt;{{cite web |last1=Dubois |first1=Gaston |title=Los F-16 iraquíes vuelven a desarrollar misiones de combate |url=https://www.aviacionline.com/2020/11/los-f-16-iraquies-vuelven-a-desarrollar-misiones-de-combate/ |website=Aviacionline |access-date=19 February 2022 |date=19 November 2020}}&lt;/ref&gt;
*{{flag|Iran}}
*{{flag|Izrael}}&lt;ref&gt;{{cite web |last1=Rogoway |first1=Tyler |title=Israeli F-15s Were Armed With Old Missiles During B-52 Escort |url=https://www.thedrive.com/the-war-zone/39648/israeli-f-15s-were-armed-with-old-missiles-during-b-52-escort |website=The Drive |access-date=19 February 2022 |date=8 March 2021}}&lt;/ref&gt;
*{{flag|Italija}}
*{{flag|Japonska}}
*{{flag|Jordan}}
*{{flag|Kuvajt}}&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Cooper |first1=Tom |title=Hot Skies Over Yemen, Volume 2: Aerial Warfare Over the South Arabian Peninsula, 1994-2017 |date=2018 |publisher=Helion &amp; Company Publishing |location=Warwick, UK |isbn=978-1-911628-18-7 |page=IV}}&lt;/ref&gt;
*{{flag|Malezija}}
*{{flag|Pakistan}}
*{{flag|Savdska Arabija}}&lt;ref&gt;{{cite web |last1=Leone |first1=Dario |title=The strange case of the first kills scored by RSAF (or USAF?) F-15 pilots |url=https://theaviationgeekclub.com/the-strange-case-of-the-first-kills-scored-by-rsaf-or-usaf-f-15-pilots/ |website=The Aviation Geek Club |access-date=19 February 2022 |date=5 June 2021}}&lt;/ref&gt;
*{{flag|Singapur}}
*{{flag|Južna Koreja}}
*{{flag|Španija}}
*{{Flag|Švedska}}
*{{flag|Republika Kitajska}}
*{{flag|Turčija}}
*{{flag|Združeno kraljestvo}}
*{{flag|ZDA}}
*{{Flag|Ukrajina}}{{div col end}}

=== Primerljive rakete ===

* [[R-23 (raketa)|R-23 in R-24]]  – (Sovjetska zveza)
* [[R-27 (raketa zrak-zrak)|R-27]]  – (Sovjetska zveza)
* Super 530  – (Francija)

== Opombe ==

== Sklici ==
&lt;references /&gt;

=== Viri ===

* {{Navedi knjigo|last=Bonds|first=Ray and David Miller|title=Illustrated Directory of Modern American Weapons|chapterurl=https://books.google.com/books?id=cfpBbuIlfV0C|chapter=AIM-7 Sparrow|publisher=Zenith Imprint|isbn=978-0-7603-1346-6|date=2002}}
* McCarthy Jr., Donald J. ''MiG Killers, A Chronology of U.S. Air Victories in Vietnam 1965-1973.'' 2009; Specialty Press, USA.  {{ISBN|978-1-58007-136-9}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&amp;nbsp;[[Special:BookSources/978-1-58007-136-9|&lt;bdi&gt;978-1-58007-136-9&lt;/bdi&gt;]].
* {{Navedi knjigo|last=Michel (III), Marshall L.|title=Clashes: Air Combat Over North Vietnam, 1965–1972|year=1997|publisher=US Naval Institute Press|isbn=978-1-55750-585-9}}

== Zunanje povezave ==
{{Zbirka}}

* [http://www.avroarrow.org/Cancellation.htm Aero Arrow Recovery Canada] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180521021514/http://www.avroarrow.org/Cancellation.htm|date=21 May 2018}}  
* [http://www.designation-systems.net/dusrm/m-7.html Označevanje-Systems.Net]
[[Kategorija:Rakete zrak-zrak]]</text>
      <sha1>gohl2mb605xqfsehhotbwxv4qtxu0a7</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Tuniziji</title>
    <ns>0</ns>
    <id>603636</id>
    <revision>
      <id>6688184</id>
      <parentid>6687014</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T15:00:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>/* Kraji svetovne dediščine */ dp</comment>
      <origin>6688184</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="29155" sha1="k6g341ou59y7nq3o563r8yzxfahbh9p" xml:space="preserve">{{Location map+ |Tunisia |width=200 |float=right|caption=Location of World Heritage Sites in Tunisia |places=
{{location map~ |Tunisia |lat=36.5110 |long=10.1924 |label=[[Kartagina (mesto)|Kartagina]] |position=top}}
{{location map~ |Tunisia |lat=36.2525 |long=09.1313 |label=[[Dougga]] |position=bottom}}
{{location map~ |Tunisia |lat=35.1747 |long=10.4225 |label= [[El Džem|Amfiteater El Džem]] |position=bottom}}
{{location map~ |Tunisia |lat=35.4054 |long=10.0614 |label=[[Kairouan]] |position=left}}
{{location map~ |Tunisia |lat=35.827778 |long=10.638611 |label=[[Medina, Sousse|Sousse]] |position=bottom}}
{{location map~ |Tunisia |lat=36.4900 |long=10.0000 |label=[[Medina, Tunis|Tunis]] |position=bottom}}
{{location map~ |Tunisia |lat=36.9463 |long=11.0991 |label=[[Kerkouane]] |position=top}}
{{location map~ |Tunisia |lat=37.1000 |long=09.4000 |label=[[Narodni park Ichkeulk|Ichkeul]] |position=top|mark=Green pog.svg}}
{{location map~ |Tunisia |lat=33.8000 |long=10.9000 |label=[[Džerba]] |position=top}}
}}
Območja svetovne dediščine [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo]] (UNESCO) so pomembna za kulturno ali naravno dediščino, kot je opisano v Konvenciji UNESCO o svetovni dediščini, ustanovljeni leta 1972.&lt;ref name=convention&gt;{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/convention/ |title=The World Heritage Convention |publisher=UNESCO World Heritage Centre |accessdate=21 September 2010 |archive-date=27 August 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160827065310/https://whc.unesco.org/en/convention/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Kulturna dediščina je sestavljena iz spomenikov (kot so arhitekturna dela, monumentalne skulpture ali napisi), skupin stavb in območij (vključno z arheološkimi najdišči). Naravne značilnosti (ki jih sestavljajo fizične in biološke formacije), geološke in fiziografske formacije (vključno z habitati ogroženih vrst živali in rastlin) ter naravna območja, ki so pomembna z vidika znanosti, ohranjanja narave ali naravne lepote, so opredeljena kot naravna dediščina.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/conventiontext/ |title=Convention Concerning the Protection of the World Cultural and Natural Heritage |publisher=UNESCO World Heritage Centre |accessdate=3 February 2021 |archive-date=1 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210201042309/http://whc.unesco.org/en/conventiontext/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt; [[Tunizija]] je konvencijo sprejela 10. marca 1975, s čimer je postala upravičena do vključitve na seznam svojih območij.&lt;ref name=&quot;Tunisia&quot;&gt;{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/statesparties/tn|title=Tunisia|publisher=UNESCO World Heritage Centre|date=|accessdate=24 November 2019|archive-date=13 June 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230613221959/https://whc.unesco.org/en/statesparties/tn|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Tunizija ima na seznamu devet območij, od katerih jih je osem navedenih zaradi kulturnega pomena, eno, [[Narodni park Ichkeul]], pa zaradi naravnega pomena. To območje je bilo med letoma 1996 in 2006 uvrščeno na seznam ogroženih zaradi gradnje jezov, ki so ogrozili hidrološki režim jezera in povzročili zmanjšanje vegetacije ter upad števila ptic. Do leta 2006 se je stanje izboljšalo, zato je bilo območje umaknjeno s seznama ogroženih območij.&lt;ref name=&quot;danger&quot;&gt;{{cite web|url=https://whc.unesco.org/archive/2006/whc06-30com-07Ae.pdf|title=Thirtieth Session: State of conservation reports of the properties inscribed on the List of World Heritage in Danger|publisher=UNESCO World Heritage Centre|date=|accessdate=24 November 2019|archive-date=5 April 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230405171638/https://whc.unesco.org/archive/2006/whc06-30com-07Ae.pdf|url-status=live}}&lt;/ref&gt; Prva tri območja so bila uvrščena na seznam leta 1979, najnovejše, [[Džerba]], pa leta 2023.&lt;ref name=&quot;Tunisia&quot;/&gt; Poleg tega ima Tunizija na začasnem seznamu 16 območij. Država je bila štirikrat članica Odbora za svetovno dediščino.&lt;ref name=&quot;Tunisia&quot;/&gt;

== Kraji svetovne dediščine ==
UNESCO opredeljuje deset kriterijev za uvrstitev na seznam svetovne dediščine. Vsak kraj mora ustrezati vsaj enemu kriteriju. Kriteriji od I do VI se nanašajo na kraje kulturne dediščine, od VII do x pa na naravno.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/criteria/ |title=The Criteria for Selection |publisher=UNESCO World Heritage Centre |accessdate=17 August 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160612152223/https://whc.unesco.org/en/criteria/ |archive-date=12 June 2016 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
{{clear}}
{|class=&quot;wikitable sortable plainrowheaders&quot; 
|+ {{sronly|World Heritage Sites}}
|-
! style=&quot;width:100px;&quot; scope=&quot;col&quot;| Kraj
! class=&quot;unsortable&quot;  style=&quot;width:150px;&quot; scope=&quot;col&quot;| Slika
! style=&quot;width:80px;&quot; scope=&quot;col&quot;| Lokacija (guvernat]])
! style=&quot;width:50px;&quot; scope=&quot;col&quot;| Leto vpisa
! style=&quot;width:60px;&quot; scope=&quot;col&quot; data-sort-type=&quot;number&quot;| UNESCOva referenca in kriterij}}
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;unsortable&quot; | Opis
|-
! scope=&quot;row&quot; | [[Medina, Tunis]]
| [[File:View of Tunis through Zitouna Mosque.jpg|150px|alt=A minaret in North African style]]
| Tunis
| 1979
| 36bis; ii, iii, v (kulturno) 
| [[Tunis]] je bil ustanovljen leta 698 kot eno prvih arabskih mest v [[Magreb]]u. Vrhunec je dosegel med 12. in 16. stoletjem, pod [[Almohadi]] in [[Hafsidi]], ko je bil eno najbogatejših mest islamskega sveta. Zaradi svoje lege je bil povezovalna točka med Magrebom, Evropo in Vzhodom. V [[Medina (četrt)|medini]] so ohranjeni številni spomeniki, vključno z več mestnimi vrati, [[mošeja Kasba, Tunis|mošejo Kasba]] (na sliki), plemiškimi hišami, suki in pokopališčem. Manjša sprememba meja območja je bila izvedena leta 2010.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/list/36 |title=Medina of Tunis |publisher=UNESCO World Heritage Centre |accessdate=17 August 2011 |archive-date=19 November 2005 |archive-url=https://web.archive.org/web/20051119112701/https://whc.unesco.org/en/list/36 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | Arheološko najdišče [[kartagina (mesto)|Kartagina]]
| [[File:Ruines de Carthage.jpg|150px|alt=Ancient ruins near the coast]]
| Tunis
| 1979
| 37; ii, iii, vi (kulturno) 
| Kartagino, ki so jo v 9. stoletju pr. n. št. ustanovili Feničani, so razvili v [[Antična Kartagina|trgovski imperij]], ki se je raztezal po Sredozemlju. Bila je glavni tekmec [[Rimska republika|Rimske republike]], kar je povzročilo vrsto vojn, dokler ni bilo mesto leta 146 pr. n. št. dokončno uničeno. Kasneje je bila ponovno ustanovljena kot rimska Kartagina. Ohranjeni so ostanki stavb iz različnih obdobij, vključno s templji, gledališčem, javnimi kopališči, nekropolami, cisternami in stanovanjskimi stavbami.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/list/37 |title=Archaeological Site of Carthage |publisher=UNESCO World Heritage Centre |accessdate=17 August 2011 |archive-date=4 September 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220904142256/https://whc.unesco.org/en/list/37/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | Amfiteater [[El Džem]]
| [[File:Anfiteatro, El Jem, Túnez, 2016-09-04, DD 09.jpg|150px|alt=Ruins of a Roman theater]]
| Mahdia
| 1979
| 38bis; iv, vi (kulturno)
| Amfiteater Tisdrus iz 3. stoletja, danes znan kot [[El Džem]], je največji [[rimski amfiteater|amfiteater]] v Severni Afriki. Zgrajen je bil po vzoru rimskega [[Kolosej]]a. Ocenjuje se, da je imel kapaciteto 35.000 gledalcev. Dejstvo, da je bila tako impozantna stavba zgrajena v precej oddaljeni provinci, je znak rimske imperialne propagande. Manjša sprememba meja lokacije je bila izvedena leta 2010.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/list/38 |title=Amphitheatre of El Jem |publisher=UNESCO World Heritage Centre |accessdate=17 August 2011 |archive-date=22 June 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200622112852/https://whc.unesco.org/en/list/38 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | [[Narodni park Ichkeul]]
| [[File:Parcichkeul3.jpg|150px|alt=A view at a lake with vegetation at the side]]
| Bizerta
| 1980
| 8; x (naravno) 
| Sladkovodno jezero in okoliška mokrišča so ostanki veliko večje verige jezer. Je pomembno prezimovališče za več sto tisoč ptic selivk, zlasti gosi, liske in rac, kot so ''Oxyura leucocephala'', kostanjevka (''Aythya nyroca'') in marmornata raca (''Marmaronetta angustirostris''). Med drugimi pticami so še [[štorklje]] in [[plamenci]]. Območje je bilo med letoma 1996 in 2006 uvrščeno na seznam ogroženih zaradi gradnje jezov, ki so ogrozili hidrološki režim jezera in povzročili zmanjšanje vegetacije ter zmanjšanje števila ptic. Do leta 2006 se je stanje izboljšalo, zato je bilo območje umaknjeno s seznama ogroženih vrst.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/list/8 |title=Ichkeul National Park |publisher=UNESCO World Heritage Centre |accessdate=17 August 2011 |archive-date=19 November 2005 |archive-url=https://web.archive.org/web/20051119111620/https://whc.unesco.org/en/list/8 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;danger&quot;/&gt; 
|-
! scope=&quot;row&quot; | Punic Town of [[Kerkouane]] in nekropola
| [[File:Kerkouane1.JPG|150px|alt=Ancient ruins with some bottom parts of columns standing]]
| Nabeul
| 1985
| 332bis; iii (kulturno) 
| Feničansko-punsko mesto [[Kerkouane]] je bilo zapuščeno okoli leta 250 pr. n. št. med [[prva punska vojna|prvo punsko vojno]]. Za razliko od drugih feničanskih mest, kot so Kartagina, [[Biblos]] ali [[Tir, Libanon|Tir]], ga Rimljani niso obnovili. Ruševine, ki izvirajo iz 4. in 3. stoletja pr. n. št., so bile odkrite leta 1952 in ponujajo pomemben vpogled v punsko urbanistično načrtovanje. Bližnja [[nekropola]], ki ponuja vpogled v punske pogrebne običaje, je bila leta 1986 dodana najdišču.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/list/332 |title=Punic Town of Kerkuane and its Necropolis |publisher=UNESCO World Heritage Centre |accessdate=17 August 2011 |archive-date=2 August 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220802033305/https://whc.unesco.org/en/list/332 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | [[Medina, Sousse]]
| [[File:Sousse Grosse Moschee.JPG|150px|alt=A view at a mosque near the shore from above]]
| Sousse
| 1988
| 498bis; iii, iv, v (kulturno) 
| Obalno mesto [[Sousse]] je postalo pomembno v 9. stoletju pod [[Aglabidi]] kot del obrambnega sistema za zaščito pred piratstvom in drugimi napadi z morja. Medina je dobro ohranjena. Med spomeniki so [[Ribat, Sousse|Ribat]], ki je hkrati utrdba in verska stavba, [[Velika mošeja, Sousse|Velika mošeja]] (na sliki), [[kazba]], mošeja Bou Ftata in utrdbe. Manjša sprememba meja območja je bila izvedena leta 2010.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/list/498 |title=Medina of Sousse |publisher=UNESCO World Heritage Centre |accessdate=17 August 2011 |archive-date=20 December 2005 |archive-url=https://web.archive.org/web/20051220173719/https://whc.unesco.org/en/list/498 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | [[Kairouan]]
| [[File:Great Mosque of Kairouan Panorama - Grande Mosquée de Kairouan Panorama.jpg|150px|alt=A large mosque in evening light]]
| Kairouan
| 1988
| 499bis; i, ii, iii, v, vi (kulturno) 
| [[Kairouan]] je bil ustanovljen leta 670 kot eno prvih arabsko-muslimanskih mest v Magrebu. Pet stoletij je bil glavno mesto Ifrikije in je v 9. stoletju cvetel pod Aglabidi. V mestu je veliko spomenikov, vključno z Veliko mošejo (na sliki), [[Mošeja Treh vrat|mošejo Treh vrat]], medino, obzidjem in vrati. Kairouan je eno najsvetejših islamskih mest. Leta 2010 je bila na območju izvedena manjša sprememba meja.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/list/499 |title=Kairouan |publisher=UNESCO World Heritage Centre |accessdate=17 August 2011 |archive-date=23 August 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220823001241/https://whc.unesco.org/en/list/499 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | [[Dougga / Tuga]]
| [[File:Dougga theatre.jpg|150px|alt=Ruins of a Roman theatre]]
| Béja
| 1997
| 794; ii, iii (kulturno) 
| Dougga / [[Tuga]] obsega ruševine majhnega rimskega mesta, katerega večina stavb datira v 2. in 3. stoletje našega štetja. Rimsko mesto je bilo ustanovljeno na mestu pomembne libijsko-punske naselbine, ki je bila verjetno prva prestolnica [[Numidija|Numidije]]. Mesto je propadlo v bizantinskem in islamskem obdobju. Med spomeniki sta [[Rimsko gledališče, Dougga|rimsko gledališče]] (na sliki) in libijsko-punski mavzolej. Na najdišču so našli številne napise v več regionalnih jezikih, ki ponujajo vpogled v vsakdanje življenje na obrobju Rimskega cesarstva.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/list/794 |title=Dougga / Thugga |publisher=UNESCO World Heritage Centre |accessdate=17 August 2011 |archive-date=4 September 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220904142327/https://whc.unesco.org/en/list/794/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot;| [[Džerba]]: Pričevanje o vzorcu poselitve na otoškem ozemlju
| [[File:Old well in Djerba.jpg|150px|alt=An old well with palm trees and a camel]]
| Medenine
| 2023
| 1640; v (kulturno) 
| Otok [[Džerba]] ima polsuho podnebje in je vode malo. To je povzročilo specifičen vzorec poselitve, ki se je razvil okoli 9. stoletja, z vrsto nizko gosto poseljenih sosesk, povezanih s cestami. Na sliki je star vodnjak.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/list/1640 |title=Djerba: Testimony to a settlement pattern in an island territory |publisher=UNESCO World Heritage Centre |accessdate=18 September 2023 |archive-date=19 September 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230919102658/https://whc.unesco.org/en/list/1640/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
|}

== Poskusni seznam ==
Poleg območij, vpisanih na Seznam svetovne dediščine, lahko države članice vodijo seznam začasnih območij, ki jih lahko upoštevajo pri nominaciji. Nominacije za seznam svetovne dediščine so sprejete le, če je bilo območje predhodno uvrščeno na poskusni seznam&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/ |title=Tentative Lists |publisher=UNESCO World Heritage Centre |access-date=7 October 2010 |archive-date=24 September 2005 |archive-url=https://web.archive.org/web/20050924114741/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Tunizija ima na svojem poskusnem seznamu še 16 nepremičnin.&lt;ref name=Tunisia /&gt;

{|class=&quot;wikitable sortable plainrowheaders&quot; 
|-
|+ {{sronly|Tentative sites }}
! style=&quot;width:100px;&quot; scope=&quot;col&quot; | Kraj
! class=&quot;unsortable&quot; style=&quot;width:150px;&quot; scope=&quot;col&quot; | Slika
! style=&quot;width:80px;&quot; scope=&quot;col&quot; | Lokacija (guvernat)
! style=&quot;width:50px;&quot; scope=&quot;col&quot; | Leto vpisa
! style=&quot;width:60px;&quot; scope=&quot;col&quot; | UNESCO kriteriji
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;unsortable&quot;| Opis
|-
! scope=&quot;row&quot;| [[Narodni park El Feidja]]
| [[File:Parc National El Feija 02.jpg|150px|alt=Look at a forest from above, a cliff on the left side of the photo]]
| Jendouba
| 2008  
| vii, viii, x (naravno)
| V parku rastejo hrastovi gozdovi z vrstama ''Quercus faginea'' in ''Quercus suber''. Gozdovi imajo bogato podrast z več zdravilnimi in aromatičnimi rastlinami, katerih znanje se prenaša iz roda v rod. Tukaj živi berberski jelen (''Cervus elaphus barbarus''), [[berberski lev]] pa je izumrl od 20. stoletja.&lt;ref&gt;{{cite web|url= https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5383/|title= Parc National d'El Feija|publisher= UNESCO World Heritage Centre|access-date= 20 January 2024|language= fr|archive-date= 12 May 2021|archive-url= https://web.archive.org/web/20210512061836/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5383/|url-status= live}}&lt;/ref&gt; 
|-
! scope=&quot;row&quot;| [[Narodni park Bou-Hedma]] 
| [[File:Parc_national_de_Bouhedma.jpg|150px|alt=Savanna scenery with sparse trees and mountains in the background]]
| Sidi Bouzid
| 2008
| vii, viii, x (naravno)
| Park pokriva ostanke starodavne predsaharske savane, podobne tisti v [[Sahel]]u. Nekoč so jo naseljevali številni veliki sesalci, kot so sloni in antilope, vendar so postopoma izginili. V 1980-ih so na območje ponovno naselili oriksa ''Oryx dammah'', antilopo ''Addax nasomaculatus'' in noja. V parku so tudi rimski arheološki ostanki.&lt;ref&gt;{{cite web|url= https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5384/|title= Parc National de Bouhedma|publisher= UNESCO World Heritage Centre|access-date= 20 January 2024|language= fr|archive-date= 3 August 2020|archive-url= https://web.archive.org/web/20200803212542/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5384/|url-status= live}}&lt;/ref&gt; 
|-
! scope=&quot;row&quot;| [[Čott el Džerid]] 
| [[File:Djerid3.jpg|150px|alt=A view of a salt lake in a desert]]
| Kebili
| 2008
| vii, viii, ix, x (naravno)
| Čott el Džerid je ''[[šot]]'', [[slano jezero]], ki večino leta ostane suho, občasno pa se napolni z vodo. V vlažnih obdobjih je bilo v preteklosti stalno jezero, globoko do 25 m. Ohranjene so sledi vodnega življenja. Jezero obišče več vrst vodnih ptic, vključno z velikimi jatami plamencev.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5385/|title=Chott El Jerid|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=20 January 2024|language=fr|archive-date=20 April 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230420072346/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5385/|url-status=live}}&lt;/ref&gt; 
|-
! scope=&quot;row&quot;| [[Gabès|oaza Gabès]]
| [[File:Gabes_Minaret.jpg|150px|alt=A mosque and a palm tree]]
| Gabès
| 2008
| iv, vii, x (mešano)
| Oaza Gabès, ki je ob sredozemski obali, je redka vrsta obalne oaze. Je zatočišče za več vrst majhnih sesalcev in plazilcev ter postajališče za ptice selivke. Tukaj gojijo datljeve palme, sadno drevje in vrtno zelenjavo. Kmetijstvo podpira mreža namakalnih kanalov, ki se uporabljajo že tisočletja.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5386/|title=Oasis de Gabès|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=20 January 2024|language=fr|archive-date=4 April 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230404061446/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5386/|url-status=live}}&lt;/ref&gt; 
|-
! scope=&quot;row&quot;| Kraljevi mavzolej Numidije, Mavretanije in predislamski pogrebni spomeniki
| [[File:Mausolée libyco-punique closer view.jpg|150px|alt=An ancient mausoleum]]
| več lokacij
| 2012
| ii, iii, iv (kulturno)
| Ta nominacija zajema vrsto mavzolejev in pogrebnih spomenikov po vsej Tuniziji. Razlikujejo se po arhitekturnih slogih in odražajo interakcije med kulturami Magreba. Med spomeniki so [[Libijsko-punski mavzolej Dougga|libijsko-punski mavzolej v Douggi]] (na sliki, ki je že uvrščen na seznam svetovne dediščine Dougga), nekropola v Chemtouju, megalitski dolmeni v Elesu, spomeniki v [[Maktar]]ju in mavzolej Henchirja Bourgouja na Džerbi.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5684/|title=Les Mausolées Royaux de Numidie, de la Maurétanie et les monuments funéraires pré-islamiques|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=20 January 2024|language=fr|archive-date=4 April 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230404022012/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5684/|url-status=live}}&lt;/ref&gt; 
|-
! scope=&quot;row&quot;|Rimski hidravlični kompleks Zaghouan-Kartagina
| [[File:Zaghouan_aqueduc.jpg|150px|alt=]]
| več lokacij
| 2012
| i, iv (kulturno)
| Rimski hidravlični kompleks, zgrajen v začetku 2. stoletja, obsega povodje s štirimi glavnimi izviri pri Zaghouanu, [[Zaghouanski akvadukt|akvadukt]] (na sliki je del), ki prenaša vodo 132 km do Kartagine in ima dele z loki, visokimi do 20 m, ter infrastrukturo na končni stopnji, vključno s [[cisterne La Malga|cisternami La Malga]] in [[Antoninove terme|Antoninovimi termami]].&lt;ref name=&quot;UNESCO World Heritage Centre&quot;&gt;{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5685/|title=Le complexe hydraulique romain de Zaghouan-Carthage|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=20 January 2024|language=fr|archive-date=4 April 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230404061525/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5685/|url-status=live}}&lt;/ref&gt; 
|-
! scope=&quot;row&quot;| Starodavni kamnolomi numidskega marmorja v Chemtouju
| [[File:Chemtou Marble Quarry.JPG|150px|alt=Rock formation that was used as a quarry]]
| Jendouba
| 2012
| ii, iv (kulturno)
| Kamnolomi v Chemtouju so marmor proizvajali več kot šest stoletij, najprej v 2. stoletju pr. n. št. in kasneje pod Rimom, ko je tako imenovani numidski marmor postal cenjeno blago za okrasitev patricijskih rezidenc in javnih spomenikov po vsem cesarstvu. Marmor so pod nadzorom vojske pridobivali sužnji in obsojenci. Ohranjeni so ostanki vojaškega tabora.&lt;ref name=&quot;UNESCO World Heritage Centre&quot;/&gt; 
|-
! scope=&quot;row&quot;| Meja rimskega cesarstva: [[južnotunizijski limes]]
| [[File:Castellum_Tisavar_(Ksar_Rhilane,_Ksar_Ghilane),_Tunisia.jpg|150px|alt=Roman ruins in a desert setting]]
| več lokacij
| 2012
| ii, iii, iv (kulturno)
| Ta nominacija zajema vrsto utrdb, obzidja, taborov in drugih podpornih struktur, ki so oblikovale južne meje Rimskega cesarstva. Gradnja se je začela pod cesarjem [[Gaj Avgust Oktavija|Avgustom]] v začetku 1. stoletja. Za razliko od več odsekov rimskega limesa v Evropi, ki so že uvrščeni na seznam svetovne dediščine, je bil ta odsek zgrajen v puščavskem okolju, kar je zahtevalo drugačne inženirske rešitve. Na sliki je Ksar Ghilane.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5688/|title=Frontières de l'Empire romain : Limes du Sud tunisien|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=20 January 2024|language=fr|archive-date=5 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220405161509/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5688/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot;| [[Medina, Sfax]]
| [[File:Grande_Mosqu%C3%A9e_de_Sfax_09.jpg|150px|alt=A look at the medina from above, with a prominent minaret of a mosque]]
| Sfax 
| 2012
| ii, iv, v (kulturno)
| [[Sfax]], ustanovljen sredi 9. stoletja, je bil pristanišče Ifrikije in njena vrata v Levant. Medina ima pravokotno tlorisno zasnovo in je eden najboljših primerov arabsko-muslimanskega urbanizma v sredozemskem bazenu. Mestni načrt je podoben tlorisu [[Kufa|Kufe]], prvega arabsko-muslimanskega mesta. Medini dominira [[Velika mošeja, Sfax|Velika mošeja]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5689/|title=Médina de Sfax|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=20 January 2024|language=fr|archive-date=4 April 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230404055941/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5689/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot;| Permsko morje Jebel Tebaga
| [[File:Dj_Tebaga_Kh.jpg|150px|alt=Hills in a dry setting]]
| Médenine
| 2016
| vii, viii (naravno)
| Geološka formacija Jebel Tebaga sega v pozno [[perm]]sko obdobje, pred permsko-[[trias]]no izumrtje. [[Fosili]], najdeni v formaciji, ponazarjajo morsko življenje tega obdobja, vključno s [[trilobit]]i iz rodu ''Pseudophillipsia''.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6087/|title=Le Permien marin de Jebel Tebaga|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=20 January 2024|language=fr|archive-date=4 April 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230404022014/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6087/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot;| Stratotip meje krede in terciarja (K-T)
|
| Kef 
| 2016
| vii, viii (naravno)
| Geološka formacija ob reki Oued Mallègue kaže jasno zaporedje sedimentov, ki segajo čez mejo med [[kreda|kredo]] in [[paleogen]]om, s tanko plastjo gline, bogate z [[iridij]]em, ki označuje izumrtje med kredo in paleogenom, kar podpira teorijo, da je izumrtje povzročil trk asteroida.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6088/|title=Le Stratotype de la limite Crétacé-Tertiaire (limite K-T)|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=20 January 2024|language=fr|archive-date=4 April 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230404061523/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6088/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot;| [[Mesa Jugurtha]] blizu Kalaat es Senam
| [[File:Table de Jughurta.JPG|150px|alt=A large mesa in a dry setting]]
| Kef 
| 2017
| ii, iii, v, vi, vii, viii (mešano)
| Mesa Jugurtha je velika [[mesa]] v bližini mesta Kalaat es Senam. Ime je dobila po numidijskem kralju Jugurthi, ki se je tu zatekel med bitko z Rimljani med letoma 107 in 105 pr. n. št., preden je bil dokončno poražen. Na vrhu je utrdba (''qal'a''), ki je bila uporabljena v različnih zgodovinskih obdobjih, pa tudi prazgodovinski ostanki, kot so [[dolmen]]i. Geološko je formacija primer obrnjenega reliefa in kaže tipične procese erozije.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6278/|title=La Table de Jugurtha à Kalaat-Senen|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=20 January 2024|language=fr|archive-date=4 April 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230404042643/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6278/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot;| Habitat trogloditov in svet ljudstva Ksour v južni Tuniziji 
| [[File:Chenini-stegop-04.jpg|150px|alt=Abandoned fortress in a desert]]
| več lokacij
| 2020
| iv, v (kulturno)
| Ta nominacija ponazarja tradicionalne oblike človeške poselitve in rabe zemljišč, ki so reprezentativne za način življenja avtohtonih skupnosti v južni Tuniziji in njihovo interakcijo z neugodnim, celo sovražnim naravnim okoljem. Obsega dva velika trogloditna kompleksa in vrsto [[ksar]], tradicionalnih utrjenih vasi v regiji. Na sliki je Ksar Chenini.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6444/|title=Habitat troglodytique et le monde des ksour du Sud tunisien|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=20 January 2024|language=fr|archive-date=4 April 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230404014237/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6444/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot;| Rammadiya d'El Magtaa (El Mekta), referenčno mesto Kapsijske kulture
| [[File:Bouteille en œuf d'autruche (Capsien).png|150px|alt=Drawing of an ostrich egg used as a bottle]]
| Gafsa 
| 2021
| iii (kulturno)
| Rammadiya d'El Magtaa blizu [[Gafsa|Gafse]] je arheološko najdišče [[Kapsijska kultura|Kapsijske kulture]], ki izvira iz obdobja od 10.000 do 7.000 let pred sedanjostjo, ko je bilo območje odprta savana. Ljudje kapsijske kulture so bili lovci in nabiralci, ki so za seboj puščali kamnite figure, [[petroglif]]e in izrezljana nojeva jajca (risba primera na sliki).&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6536/|title=Rammadiya d'El Magtaa (El Mekta), le site princeps de la culture capsienne|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=20 January 2024|language=fr|archive-date=4 April 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230404063000/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6536/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot;| Arheološko najdišče [[Sbeitla]]
| [[File:Sbeitla 10.jpg|150px|alt=A Roman triumphal arch]]
| Kasserine 
| 2021
| ii (kulturno)
| Rimsko mesto Sufetula Musuniorum je bilo ustanovljeno v 1. stoletju našega štetja kot upravno središče regije, naseljene z nomadskimi plemeni. Bilo je tipično kolonialno rimsko naselje s templji, rimskimi kopelmi in slavolokom (na sliki). Kasneje so ga uporabljali Bizantinci in [[Gregor Patricij]], ki je leta 647 razglasil neodvisnost, preden so ga istega leta premagali Arabci. To je pomenilo konec bizantinske prevlade v Severni Afriki.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6537/|title=Le site archéologique de Sbeïtla|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=20 January 2024|language=fr|archive-date=4 April 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230404055941/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6537/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot;| [[Sidi Bou Said|vas Sidi Bou Saïd]]: Arhitekturna in duhovna harmonija v Sredozemlju
| [[File:Tunisie Sidi Bousaid 01.jpg|150px|alt=White building with blue doors and windows and some palm trees]]
| Tunis
| 2024
| ii, vi (kulturno)
| Vas, ki leži na obali Tuniškega zaliva, se je začela razvijati v 18. stoletju, ko so bogati tuniški meščani začeli tam graditi svoja počitniška naselja. Številne palače, verski objekti, javni prostori in fontane so mešanica arhitekturnih slogov, ki so se sčasoma spreminjali. Vas je središče umetnikov in duhovno središče, kjer je grob sufijskega učenjaka [[Abu Said al-Baji|Sidija Bou Saida]], po katerem je vas dobila ime.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6765/|title=Village de Sidi Bou Saïd : Harmonie architecturale et spirituelle en Méditerranée|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=12 May 2024|language=fr|archive-date=12 May 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240512210832/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6765/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Tuniziji]]</text>
      <sha1>k6g341ou59y7nq3o563r8yzxfahbh9p</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688199</id>
      <parentid>6688184</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T15:31:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>/* Kraji svetovne dediščine */ dp</comment>
      <origin>6688199</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="29161" sha1="r89zv0jdxbmrus5o7e7c8zgnsgxddgb" xml:space="preserve">{{Location map+ |Tunisia |width=200 |float=right|caption=Location of World Heritage Sites in Tunisia |places=
{{location map~ |Tunisia |lat=36.5110 |long=10.1924 |label=[[Kartagina (mesto)|Kartagina]] |position=top}}
{{location map~ |Tunisia |lat=36.2525 |long=09.1313 |label=[[Dougga]] |position=bottom}}
{{location map~ |Tunisia |lat=35.1747 |long=10.4225 |label= [[El Džem|Amfiteater El Džem]] |position=bottom}}
{{location map~ |Tunisia |lat=35.4054 |long=10.0614 |label=[[Kairouan]] |position=left}}
{{location map~ |Tunisia |lat=35.827778 |long=10.638611 |label=[[Medina, Sousse|Sousse]] |position=bottom}}
{{location map~ |Tunisia |lat=36.4900 |long=10.0000 |label=[[Medina, Tunis|Tunis]] |position=bottom}}
{{location map~ |Tunisia |lat=36.9463 |long=11.0991 |label=[[Kerkouane]] |position=top}}
{{location map~ |Tunisia |lat=37.1000 |long=09.4000 |label=[[Narodni park Ichkeulk|Ichkeul]] |position=top|mark=Green pog.svg}}
{{location map~ |Tunisia |lat=33.8000 |long=10.9000 |label=[[Džerba]] |position=top}}
}}
Območja svetovne dediščine [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo]] (UNESCO) so pomembna za kulturno ali naravno dediščino, kot je opisano v Konvenciji UNESCO o svetovni dediščini, ustanovljeni leta 1972.&lt;ref name=convention&gt;{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/convention/ |title=The World Heritage Convention |publisher=UNESCO World Heritage Centre |accessdate=21 September 2010 |archive-date=27 August 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160827065310/https://whc.unesco.org/en/convention/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Kulturna dediščina je sestavljena iz spomenikov (kot so arhitekturna dela, monumentalne skulpture ali napisi), skupin stavb in območij (vključno z arheološkimi najdišči). Naravne značilnosti (ki jih sestavljajo fizične in biološke formacije), geološke in fiziografske formacije (vključno z habitati ogroženih vrst živali in rastlin) ter naravna območja, ki so pomembna z vidika znanosti, ohranjanja narave ali naravne lepote, so opredeljena kot naravna dediščina.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/conventiontext/ |title=Convention Concerning the Protection of the World Cultural and Natural Heritage |publisher=UNESCO World Heritage Centre |accessdate=3 February 2021 |archive-date=1 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210201042309/http://whc.unesco.org/en/conventiontext/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt; [[Tunizija]] je konvencijo sprejela 10. marca 1975, s čimer je postala upravičena do vključitve na seznam svojih območij.&lt;ref name=&quot;Tunisia&quot;&gt;{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/statesparties/tn|title=Tunisia|publisher=UNESCO World Heritage Centre|date=|accessdate=24 November 2019|archive-date=13 June 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230613221959/https://whc.unesco.org/en/statesparties/tn|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Tunizija ima na seznamu devet območij, od katerih jih je osem navedenih zaradi kulturnega pomena, eno, [[Narodni park Ichkeul]], pa zaradi naravnega pomena. To območje je bilo med letoma 1996 in 2006 uvrščeno na seznam ogroženih zaradi gradnje jezov, ki so ogrozili hidrološki režim jezera in povzročili zmanjšanje vegetacije ter upad števila ptic. Do leta 2006 se je stanje izboljšalo, zato je bilo območje umaknjeno s seznama ogroženih območij.&lt;ref name=&quot;danger&quot;&gt;{{cite web|url=https://whc.unesco.org/archive/2006/whc06-30com-07Ae.pdf|title=Thirtieth Session: State of conservation reports of the properties inscribed on the List of World Heritage in Danger|publisher=UNESCO World Heritage Centre|date=|accessdate=24 November 2019|archive-date=5 April 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230405171638/https://whc.unesco.org/archive/2006/whc06-30com-07Ae.pdf|url-status=live}}&lt;/ref&gt; Prva tri območja so bila uvrščena na seznam leta 1979, najnovejše, [[Džerba]], pa leta 2023.&lt;ref name=&quot;Tunisia&quot;/&gt; Poleg tega ima Tunizija na začasnem seznamu 16 območij. Država je bila štirikrat članica Odbora za svetovno dediščino.&lt;ref name=&quot;Tunisia&quot;/&gt;

== Kraji svetovne dediščine ==
UNESCO opredeljuje deset kriterijev za uvrstitev na seznam svetovne dediščine. Vsak kraj mora ustrezati vsaj enemu kriteriju. Kriteriji od I do VI se nanašajo na kraje kulturne dediščine, od VII do x pa na naravno.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/criteria/ |title=The Criteria for Selection |publisher=UNESCO World Heritage Centre |accessdate=17 August 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160612152223/https://whc.unesco.org/en/criteria/ |archive-date=12 June 2016 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
{{clear}}
{|class=&quot;wikitable sortable plainrowheaders&quot; 
|+ {{sronly|World Heritage Sites}}
|-
! style=&quot;width:100px;&quot; scope=&quot;col&quot;| Kraj
! class=&quot;unsortable&quot;  style=&quot;width:150px;&quot; scope=&quot;col&quot;| Slika
! style=&quot;width:80px;&quot; scope=&quot;col&quot;| Lokacija (guvernat]])
! style=&quot;width:50px;&quot; scope=&quot;col&quot;| Leto vpisa
! style=&quot;width:60px;&quot; scope=&quot;col&quot; data-sort-type=&quot;number&quot;| UNESCOva referenca in kriterij}}
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;unsortable&quot; | Opis
|-
! scope=&quot;row&quot; | [[Medina, Tunis]]
| [[File:View of Tunis through Zitouna Mosque.jpg|150px|alt=A minaret in North African style]]
| Tunis
| 1979
| 36bis; ii, iii, v (kulturno) 
| [[Tunis]] je bil ustanovljen leta 698 kot eno prvih arabskih mest v [[Magreb]]u. Vrhunec je dosegel med 12. in 16. stoletjem, pod [[Almohadi]] in [[Hafsidi]], ko je bil eno najbogatejših mest islamskega sveta. Zaradi svoje lege je bil povezovalna točka med Magrebom, Evropo in Vzhodom. V [[Medina (četrt)|medini]] so ohranjeni številni spomeniki, vključno z več mestnimi vrati, [[mošeja Kasba, Tunis|mošejo Kasba]] (na sliki), plemiškimi hišami, suki in pokopališčem. Manjša sprememba meja območja je bila izvedena leta 2010.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/list/36 |title=Medina of Tunis |publisher=UNESCO World Heritage Centre |accessdate=17 August 2011 |archive-date=19 November 2005 |archive-url=https://web.archive.org/web/20051119112701/https://whc.unesco.org/en/list/36 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | Arheološko najdišče [[kartagina (mesto)|Kartagina]]
| [[File:Ruines de Carthage.jpg|150px|alt=Ancient ruins near the coast]]
| Tunis
| 1979
| 37; ii, iii, vi (kulturno) 
| Kartagino, ki so jo v 9. stoletju pr. n. št. ustanovili Feničani, so razvili v [[Antična Kartagina|trgovski imperij]], ki se je raztezal po Sredozemlju. Bila je glavni tekmec [[Rimska republika|Rimske republike]], kar je povzročilo vrsto vojn, dokler ni bilo mesto leta 146 pr. n. št. dokončno uničeno. Kasneje je bila ponovno ustanovljena kot rimska Kartagina. Ohranjeni so ostanki stavb iz različnih obdobij, vključno s templji, gledališčem, javnimi kopališči, nekropolami, cisternami in stanovanjskimi stavbami.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/list/37 |title=Archaeological Site of Carthage |publisher=UNESCO World Heritage Centre |accessdate=17 August 2011 |archive-date=4 September 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220904142256/https://whc.unesco.org/en/list/37/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | Amfiteater [[El Džem]]
| [[File:Anfiteatro, El Jem, Túnez, 2016-09-04, DD 09.jpg|150px|alt=Ruins of a Roman theater]]
| Mahdia
| 1979
| 38bis; iv, vi (kulturno)
| Amfiteater Tisdrus iz 3. stoletja, danes znan kot [[El Džem]], je največji [[rimski amfiteater|amfiteater]] v Severni Afriki. Zgrajen je bil po vzoru rimskega [[Kolosej]]a. Ocenjuje se, da je imel kapaciteto 35.000 gledalcev. Dejstvo, da je bila tako impozantna stavba zgrajena v precej oddaljeni provinci, je znak rimske imperialne propagande. Manjša sprememba meja lokacije je bila izvedena leta 2010.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/list/38 |title=Amphitheatre of El Jem |publisher=UNESCO World Heritage Centre |accessdate=17 August 2011 |archive-date=22 June 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200622112852/https://whc.unesco.org/en/list/38 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | [[Narodni park Ichkeul]]
| [[File:Parcichkeul3.jpg|150px|alt=A view at a lake with vegetation at the side]]
| Bizerta
| 1980
| 8; x (naravno) 
| Sladkovodno jezero in okoliška mokrišča so ostanki veliko večje verige jezer. Je pomembno prezimovališče za več sto tisoč ptic selivk, zlasti gosi, liske in rac, kot so ''Oxyura leucocephala'', kostanjevka (''Aythya nyroca'') in marmornata raca (''Marmaronetta angustirostris''). Med drugimi pticami so še [[štorklje]] in [[plamenci]]. Območje je bilo med letoma 1996 in 2006 uvrščeno na seznam ogroženih zaradi gradnje jezov, ki so ogrozili hidrološki režim jezera in povzročili zmanjšanje vegetacije ter zmanjšanje števila ptic. Do leta 2006 se je stanje izboljšalo, zato je bilo območje umaknjeno s seznama ogroženih vrst.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/list/8 |title=Ichkeul National Park |publisher=UNESCO World Heritage Centre |accessdate=17 August 2011 |archive-date=19 November 2005 |archive-url=https://web.archive.org/web/20051119111620/https://whc.unesco.org/en/list/8 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;danger&quot;/&gt; 
|-
! scope=&quot;row&quot; | Punsko mesto [[Kerkouan]] in njegova nekropola
| [[File:Kerkouane1.JPG|150px|alt=Ancient ruins with some bottom parts of columns standing]]
| Nabeul
| 1985
| 332bis; iii (kulturno) 
| Feničansko-punsko mesto [[Kerkouane]] je bilo zapuščeno okoli leta 250 pr. n. št. med [[prva punska vojna|prvo punsko vojno]]. Za razliko od drugih feničanskih mest, kot so Kartagina, [[Biblos]] ali [[Tir, Libanon|Tir]], ga Rimljani niso obnovili. Ruševine, ki izvirajo iz 4. in 3. stoletja pr. n. št., so bile odkrite leta 1952 in ponujajo pomemben vpogled v punsko urbanistično načrtovanje. Bližnja [[nekropola]], ki ponuja vpogled v punske pogrebne običaje, je bila leta 1986 dodana najdišču.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/list/332 |title=Punic Town of Kerkuane and its Necropolis |publisher=UNESCO World Heritage Centre |accessdate=17 August 2011 |archive-date=2 August 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220802033305/https://whc.unesco.org/en/list/332 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | [[Medina, Sousse]]
| [[File:Sousse Grosse Moschee.JPG|150px|alt=A view at a mosque near the shore from above]]
| Sousse
| 1988
| 498bis; iii, iv, v (kulturno) 
| Obalno mesto [[Sousse]] je postalo pomembno v 9. stoletju pod [[Aglabidi]] kot del obrambnega sistema za zaščito pred piratstvom in drugimi napadi z morja. Medina je dobro ohranjena. Med spomeniki so [[Ribat, Sousse|Ribat]], ki je hkrati utrdba in verska stavba, [[Velika mošeja, Sousse|Velika mošeja]] (na sliki), [[kazba]], mošeja Bou Ftata in utrdbe. Manjša sprememba meja območja je bila izvedena leta 2010.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/list/498 |title=Medina of Sousse |publisher=UNESCO World Heritage Centre |accessdate=17 August 2011 |archive-date=20 December 2005 |archive-url=https://web.archive.org/web/20051220173719/https://whc.unesco.org/en/list/498 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | [[Kairouan]]
| [[File:Great Mosque of Kairouan Panorama - Grande Mosquée de Kairouan Panorama.jpg|150px|alt=A large mosque in evening light]]
| Kairouan
| 1988
| 499bis; i, ii, iii, v, vi (kulturno) 
| [[Kairouan]] je bil ustanovljen leta 670 kot eno prvih arabsko-muslimanskih mest v Magrebu. Pet stoletij je bil glavno mesto Ifrikije in je v 9. stoletju cvetel pod Aglabidi. V mestu je veliko spomenikov, vključno z Veliko mošejo (na sliki), [[Mošeja Treh vrat|mošejo Treh vrat]], medino, obzidjem in vrati. Kairouan je eno najsvetejših islamskih mest. Leta 2010 je bila na območju izvedena manjša sprememba meja.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/list/499 |title=Kairouan |publisher=UNESCO World Heritage Centre |accessdate=17 August 2011 |archive-date=23 August 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220823001241/https://whc.unesco.org/en/list/499 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | [[Dougga / Tuga]]
| [[File:Dougga theatre.jpg|150px|alt=Ruins of a Roman theatre]]
| Béja
| 1997
| 794; ii, iii (kulturno) 
| Dougga / [[Tuga]] obsega ruševine majhnega rimskega mesta, katerega večina stavb datira v 2. in 3. stoletje našega štetja. Rimsko mesto je bilo ustanovljeno na mestu pomembne libijsko-punske naselbine, ki je bila verjetno prva prestolnica [[Numidija|Numidije]]. Mesto je propadlo v bizantinskem in islamskem obdobju. Med spomeniki sta [[Rimsko gledališče, Dougga|rimsko gledališče]] (na sliki) in libijsko-punski mavzolej. Na najdišču so našli številne napise v več regionalnih jezikih, ki ponujajo vpogled v vsakdanje življenje na obrobju Rimskega cesarstva.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/list/794 |title=Dougga / Thugga |publisher=UNESCO World Heritage Centre |accessdate=17 August 2011 |archive-date=4 September 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220904142327/https://whc.unesco.org/en/list/794/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot;| [[Džerba]]: Pričevanje o vzorcu poselitve na otoškem ozemlju
| [[File:Old well in Djerba.jpg|150px|alt=An old well with palm trees and a camel]]
| Medenine
| 2023
| 1640; v (kulturno) 
| Otok [[Džerba]] ima polsuho podnebje in je vode malo. To je povzročilo specifičen vzorec poselitve, ki se je razvil okoli 9. stoletja, z vrsto nizko gosto poseljenih sosesk, povezanih s cestami. Na sliki je star vodnjak.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/list/1640 |title=Djerba: Testimony to a settlement pattern in an island territory |publisher=UNESCO World Heritage Centre |accessdate=18 September 2023 |archive-date=19 September 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230919102658/https://whc.unesco.org/en/list/1640/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
|}

== Poskusni seznam ==
Poleg območij, vpisanih na Seznam svetovne dediščine, lahko države članice vodijo seznam začasnih območij, ki jih lahko upoštevajo pri nominaciji. Nominacije za seznam svetovne dediščine so sprejete le, če je bilo območje predhodno uvrščeno na poskusni seznam&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/ |title=Tentative Lists |publisher=UNESCO World Heritage Centre |access-date=7 October 2010 |archive-date=24 September 2005 |archive-url=https://web.archive.org/web/20050924114741/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Tunizija ima na svojem poskusnem seznamu še 16 nepremičnin.&lt;ref name=Tunisia /&gt;

{|class=&quot;wikitable sortable plainrowheaders&quot; 
|-
|+ {{sronly|Tentative sites }}
! style=&quot;width:100px;&quot; scope=&quot;col&quot; | Kraj
! class=&quot;unsortable&quot; style=&quot;width:150px;&quot; scope=&quot;col&quot; | Slika
! style=&quot;width:80px;&quot; scope=&quot;col&quot; | Lokacija (guvernat)
! style=&quot;width:50px;&quot; scope=&quot;col&quot; | Leto vpisa
! style=&quot;width:60px;&quot; scope=&quot;col&quot; | UNESCO kriteriji
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;unsortable&quot;| Opis
|-
! scope=&quot;row&quot;| [[Narodni park El Feidja]]
| [[File:Parc National El Feija 02.jpg|150px|alt=Look at a forest from above, a cliff on the left side of the photo]]
| Jendouba
| 2008  
| vii, viii, x (naravno)
| V parku rastejo hrastovi gozdovi z vrstama ''Quercus faginea'' in ''Quercus suber''. Gozdovi imajo bogato podrast z več zdravilnimi in aromatičnimi rastlinami, katerih znanje se prenaša iz roda v rod. Tukaj živi berberski jelen (''Cervus elaphus barbarus''), [[berberski lev]] pa je izumrl od 20. stoletja.&lt;ref&gt;{{cite web|url= https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5383/|title= Parc National d'El Feija|publisher= UNESCO World Heritage Centre|access-date= 20 January 2024|language= fr|archive-date= 12 May 2021|archive-url= https://web.archive.org/web/20210512061836/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5383/|url-status= live}}&lt;/ref&gt; 
|-
! scope=&quot;row&quot;| [[Narodni park Bou-Hedma]] 
| [[File:Parc_national_de_Bouhedma.jpg|150px|alt=Savanna scenery with sparse trees and mountains in the background]]
| Sidi Bouzid
| 2008
| vii, viii, x (naravno)
| Park pokriva ostanke starodavne predsaharske savane, podobne tisti v [[Sahel]]u. Nekoč so jo naseljevali številni veliki sesalci, kot so sloni in antilope, vendar so postopoma izginili. V 1980-ih so na območje ponovno naselili oriksa ''Oryx dammah'', antilopo ''Addax nasomaculatus'' in noja. V parku so tudi rimski arheološki ostanki.&lt;ref&gt;{{cite web|url= https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5384/|title= Parc National de Bouhedma|publisher= UNESCO World Heritage Centre|access-date= 20 January 2024|language= fr|archive-date= 3 August 2020|archive-url= https://web.archive.org/web/20200803212542/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5384/|url-status= live}}&lt;/ref&gt; 
|-
! scope=&quot;row&quot;| [[Čott el Džerid]] 
| [[File:Djerid3.jpg|150px|alt=A view of a salt lake in a desert]]
| Kebili
| 2008
| vii, viii, ix, x (naravno)
| Čott el Džerid je ''[[šot]]'', [[slano jezero]], ki večino leta ostane suho, občasno pa se napolni z vodo. V vlažnih obdobjih je bilo v preteklosti stalno jezero, globoko do 25 m. Ohranjene so sledi vodnega življenja. Jezero obišče več vrst vodnih ptic, vključno z velikimi jatami plamencev.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5385/|title=Chott El Jerid|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=20 January 2024|language=fr|archive-date=20 April 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230420072346/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5385/|url-status=live}}&lt;/ref&gt; 
|-
! scope=&quot;row&quot;| [[Gabès|oaza Gabès]]
| [[File:Gabes_Minaret.jpg|150px|alt=A mosque and a palm tree]]
| Gabès
| 2008
| iv, vii, x (mešano)
| Oaza Gabès, ki je ob sredozemski obali, je redka vrsta obalne oaze. Je zatočišče za več vrst majhnih sesalcev in plazilcev ter postajališče za ptice selivke. Tukaj gojijo datljeve palme, sadno drevje in vrtno zelenjavo. Kmetijstvo podpira mreža namakalnih kanalov, ki se uporabljajo že tisočletja.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5386/|title=Oasis de Gabès|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=20 January 2024|language=fr|archive-date=4 April 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230404061446/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5386/|url-status=live}}&lt;/ref&gt; 
|-
! scope=&quot;row&quot;| Kraljevi mavzolej Numidije, Mavretanije in predislamski pogrebni spomeniki
| [[File:Mausolée libyco-punique closer view.jpg|150px|alt=An ancient mausoleum]]
| več lokacij
| 2012
| ii, iii, iv (kulturno)
| Ta nominacija zajema vrsto mavzolejev in pogrebnih spomenikov po vsej Tuniziji. Razlikujejo se po arhitekturnih slogih in odražajo interakcije med kulturami Magreba. Med spomeniki so [[Libijsko-punski mavzolej Dougga|libijsko-punski mavzolej v Douggi]] (na sliki, ki je že uvrščen na seznam svetovne dediščine Dougga), nekropola v Chemtouju, megalitski dolmeni v Elesu, spomeniki v [[Maktar]]ju in mavzolej Henchirja Bourgouja na Džerbi.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5684/|title=Les Mausolées Royaux de Numidie, de la Maurétanie et les monuments funéraires pré-islamiques|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=20 January 2024|language=fr|archive-date=4 April 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230404022012/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5684/|url-status=live}}&lt;/ref&gt; 
|-
! scope=&quot;row&quot;|Rimski hidravlični kompleks Zaghouan-Kartagina
| [[File:Zaghouan_aqueduc.jpg|150px|alt=]]
| več lokacij
| 2012
| i, iv (kulturno)
| Rimski hidravlični kompleks, zgrajen v začetku 2. stoletja, obsega povodje s štirimi glavnimi izviri pri Zaghouanu, [[Zaghouanski akvadukt|akvadukt]] (na sliki je del), ki prenaša vodo 132 km do Kartagine in ima dele z loki, visokimi do 20 m, ter infrastrukturo na končni stopnji, vključno s [[cisterne La Malga|cisternami La Malga]] in [[Antoninove terme|Antoninovimi termami]].&lt;ref name=&quot;UNESCO World Heritage Centre&quot;&gt;{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5685/|title=Le complexe hydraulique romain de Zaghouan-Carthage|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=20 January 2024|language=fr|archive-date=4 April 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230404061525/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5685/|url-status=live}}&lt;/ref&gt; 
|-
! scope=&quot;row&quot;| Starodavni kamnolomi numidskega marmorja v Chemtouju
| [[File:Chemtou Marble Quarry.JPG|150px|alt=Rock formation that was used as a quarry]]
| Jendouba
| 2012
| ii, iv (kulturno)
| Kamnolomi v Chemtouju so marmor proizvajali več kot šest stoletij, najprej v 2. stoletju pr. n. št. in kasneje pod Rimom, ko je tako imenovani numidski marmor postal cenjeno blago za okrasitev patricijskih rezidenc in javnih spomenikov po vsem cesarstvu. Marmor so pod nadzorom vojske pridobivali sužnji in obsojenci. Ohranjeni so ostanki vojaškega tabora.&lt;ref name=&quot;UNESCO World Heritage Centre&quot;/&gt; 
|-
! scope=&quot;row&quot;| Meja rimskega cesarstva: [[južnotunizijski limes]]
| [[File:Castellum_Tisavar_(Ksar_Rhilane,_Ksar_Ghilane),_Tunisia.jpg|150px|alt=Roman ruins in a desert setting]]
| več lokacij
| 2012
| ii, iii, iv (kulturno)
| Ta nominacija zajema vrsto utrdb, obzidja, taborov in drugih podpornih struktur, ki so oblikovale južne meje Rimskega cesarstva. Gradnja se je začela pod cesarjem [[Gaj Avgust Oktavija|Avgustom]] v začetku 1. stoletja. Za razliko od več odsekov rimskega limesa v Evropi, ki so že uvrščeni na seznam svetovne dediščine, je bil ta odsek zgrajen v puščavskem okolju, kar je zahtevalo drugačne inženirske rešitve. Na sliki je Ksar Ghilane.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5688/|title=Frontières de l'Empire romain : Limes du Sud tunisien|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=20 January 2024|language=fr|archive-date=5 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220405161509/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5688/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot;| [[Medina, Sfax]]
| [[File:Grande_Mosqu%C3%A9e_de_Sfax_09.jpg|150px|alt=A look at the medina from above, with a prominent minaret of a mosque]]
| Sfax 
| 2012
| ii, iv, v (kulturno)
| [[Sfax]], ustanovljen sredi 9. stoletja, je bil pristanišče Ifrikije in njena vrata v Levant. Medina ima pravokotno tlorisno zasnovo in je eden najboljših primerov arabsko-muslimanskega urbanizma v sredozemskem bazenu. Mestni načrt je podoben tlorisu [[Kufa|Kufe]], prvega arabsko-muslimanskega mesta. Medini dominira [[Velika mošeja, Sfax|Velika mošeja]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5689/|title=Médina de Sfax|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=20 January 2024|language=fr|archive-date=4 April 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230404055941/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5689/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot;| Permsko morje Jebel Tebaga
| [[File:Dj_Tebaga_Kh.jpg|150px|alt=Hills in a dry setting]]
| Médenine
| 2016
| vii, viii (naravno)
| Geološka formacija Jebel Tebaga sega v pozno [[perm]]sko obdobje, pred permsko-[[trias]]no izumrtje. [[Fosili]], najdeni v formaciji, ponazarjajo morsko življenje tega obdobja, vključno s [[trilobit]]i iz rodu ''Pseudophillipsia''.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6087/|title=Le Permien marin de Jebel Tebaga|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=20 January 2024|language=fr|archive-date=4 April 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230404022014/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6087/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot;| Stratotip meje krede in terciarja (K-T)
|
| Kef 
| 2016
| vii, viii (naravno)
| Geološka formacija ob reki Oued Mallègue kaže jasno zaporedje sedimentov, ki segajo čez mejo med [[kreda|kredo]] in [[paleogen]]om, s tanko plastjo gline, bogate z [[iridij]]em, ki označuje izumrtje med kredo in paleogenom, kar podpira teorijo, da je izumrtje povzročil trk asteroida.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6088/|title=Le Stratotype de la limite Crétacé-Tertiaire (limite K-T)|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=20 January 2024|language=fr|archive-date=4 April 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230404061523/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6088/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot;| [[Mesa Jugurtha]] blizu Kalaat es Senam
| [[File:Table de Jughurta.JPG|150px|alt=A large mesa in a dry setting]]
| Kef 
| 2017
| ii, iii, v, vi, vii, viii (mešano)
| Mesa Jugurtha je velika [[mesa]] v bližini mesta Kalaat es Senam. Ime je dobila po numidijskem kralju Jugurthi, ki se je tu zatekel med bitko z Rimljani med letoma 107 in 105 pr. n. št., preden je bil dokončno poražen. Na vrhu je utrdba (''qal'a''), ki je bila uporabljena v različnih zgodovinskih obdobjih, pa tudi prazgodovinski ostanki, kot so [[dolmen]]i. Geološko je formacija primer obrnjenega reliefa in kaže tipične procese erozije.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6278/|title=La Table de Jugurtha à Kalaat-Senen|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=20 January 2024|language=fr|archive-date=4 April 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230404042643/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6278/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot;| Habitat trogloditov in svet ljudstva Ksour v južni Tuniziji 
| [[File:Chenini-stegop-04.jpg|150px|alt=Abandoned fortress in a desert]]
| več lokacij
| 2020
| iv, v (kulturno)
| Ta nominacija ponazarja tradicionalne oblike človeške poselitve in rabe zemljišč, ki so reprezentativne za način življenja avtohtonih skupnosti v južni Tuniziji in njihovo interakcijo z neugodnim, celo sovražnim naravnim okoljem. Obsega dva velika trogloditna kompleksa in vrsto [[ksar]], tradicionalnih utrjenih vasi v regiji. Na sliki je Ksar Chenini.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6444/|title=Habitat troglodytique et le monde des ksour du Sud tunisien|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=20 January 2024|language=fr|archive-date=4 April 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230404014237/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6444/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot;| Rammadiya d'El Magtaa (El Mekta), referenčno mesto Kapsijske kulture
| [[File:Bouteille en œuf d'autruche (Capsien).png|150px|alt=Drawing of an ostrich egg used as a bottle]]
| Gafsa 
| 2021
| iii (kulturno)
| Rammadiya d'El Magtaa blizu [[Gafsa|Gafse]] je arheološko najdišče [[Kapsijska kultura|Kapsijske kulture]], ki izvira iz obdobja od 10.000 do 7.000 let pred sedanjostjo, ko je bilo območje odprta savana. Ljudje kapsijske kulture so bili lovci in nabiralci, ki so za seboj puščali kamnite figure, [[petroglif]]e in izrezljana nojeva jajca (risba primera na sliki).&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6536/|title=Rammadiya d'El Magtaa (El Mekta), le site princeps de la culture capsienne|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=20 January 2024|language=fr|archive-date=4 April 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230404063000/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6536/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot;| Arheološko najdišče [[Sbeitla]]
| [[File:Sbeitla 10.jpg|150px|alt=A Roman triumphal arch]]
| Kasserine 
| 2021
| ii (kulturno)
| Rimsko mesto Sufetula Musuniorum je bilo ustanovljeno v 1. stoletju našega štetja kot upravno središče regije, naseljene z nomadskimi plemeni. Bilo je tipično kolonialno rimsko naselje s templji, rimskimi kopelmi in slavolokom (na sliki). Kasneje so ga uporabljali Bizantinci in [[Gregor Patricij]], ki je leta 647 razglasil neodvisnost, preden so ga istega leta premagali Arabci. To je pomenilo konec bizantinske prevlade v Severni Afriki.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6537/|title=Le site archéologique de Sbeïtla|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=20 January 2024|language=fr|archive-date=4 April 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230404055941/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6537/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot;| [[Sidi Bou Said|vas Sidi Bou Saïd]]: Arhitekturna in duhovna harmonija v Sredozemlju
| [[File:Tunisie Sidi Bousaid 01.jpg|150px|alt=White building with blue doors and windows and some palm trees]]
| Tunis
| 2024
| ii, vi (kulturno)
| Vas, ki leži na obali Tuniškega zaliva, se je začela razvijati v 18. stoletju, ko so bogati tuniški meščani začeli tam graditi svoja počitniška naselja. Številne palače, verski objekti, javni prostori in fontane so mešanica arhitekturnih slogov, ki so se sčasoma spreminjali. Vas je središče umetnikov in duhovno središče, kjer je grob sufijskega učenjaka [[Abu Said al-Baji|Sidija Bou Saida]], po katerem je vas dobila ime.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6765/|title=Village de Sidi Bou Saïd : Harmonie architecturale et spirituelle en Méditerranée|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=12 May 2024|language=fr|archive-date=12 May 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240512210832/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6765/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Tuniziji]]</text>
      <sha1>r89zv0jdxbmrus5o7e7c8zgnsgxddgb</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688259</id>
      <parentid>6688199</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T18:31:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>/* Kraji svetovne dediščine */ np</comment>
      <origin>6688259</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="29162" sha1="oj9jy71ok503ogteph7sjn2masdr6ho" xml:space="preserve">{{Location map+ |Tunisia |width=200 |float=right|caption=Location of World Heritage Sites in Tunisia |places=
{{location map~ |Tunisia |lat=36.5110 |long=10.1924 |label=[[Kartagina (mesto)|Kartagina]] |position=top}}
{{location map~ |Tunisia |lat=36.2525 |long=09.1313 |label=[[Dougga]] |position=bottom}}
{{location map~ |Tunisia |lat=35.1747 |long=10.4225 |label= [[El Džem|Amfiteater El Džem]] |position=bottom}}
{{location map~ |Tunisia |lat=35.4054 |long=10.0614 |label=[[Kairouan]] |position=left}}
{{location map~ |Tunisia |lat=35.827778 |long=10.638611 |label=[[Medina, Sousse|Sousse]] |position=bottom}}
{{location map~ |Tunisia |lat=36.4900 |long=10.0000 |label=[[Medina, Tunis|Tunis]] |position=bottom}}
{{location map~ |Tunisia |lat=36.9463 |long=11.0991 |label=[[Kerkouane]] |position=top}}
{{location map~ |Tunisia |lat=37.1000 |long=09.4000 |label=[[Narodni park Ichkeulk|Ichkeul]] |position=top|mark=Green pog.svg}}
{{location map~ |Tunisia |lat=33.8000 |long=10.9000 |label=[[Džerba]] |position=top}}
}}
Območja svetovne dediščine [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo]] (UNESCO) so pomembna za kulturno ali naravno dediščino, kot je opisano v Konvenciji UNESCO o svetovni dediščini, ustanovljeni leta 1972.&lt;ref name=convention&gt;{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/convention/ |title=The World Heritage Convention |publisher=UNESCO World Heritage Centre |accessdate=21 September 2010 |archive-date=27 August 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160827065310/https://whc.unesco.org/en/convention/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Kulturna dediščina je sestavljena iz spomenikov (kot so arhitekturna dela, monumentalne skulpture ali napisi), skupin stavb in območij (vključno z arheološkimi najdišči). Naravne značilnosti (ki jih sestavljajo fizične in biološke formacije), geološke in fiziografske formacije (vključno z habitati ogroženih vrst živali in rastlin) ter naravna območja, ki so pomembna z vidika znanosti, ohranjanja narave ali naravne lepote, so opredeljena kot naravna dediščina.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/conventiontext/ |title=Convention Concerning the Protection of the World Cultural and Natural Heritage |publisher=UNESCO World Heritage Centre |accessdate=3 February 2021 |archive-date=1 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210201042309/http://whc.unesco.org/en/conventiontext/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt; [[Tunizija]] je konvencijo sprejela 10. marca 1975, s čimer je postala upravičena do vključitve na seznam svojih območij.&lt;ref name=&quot;Tunisia&quot;&gt;{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/statesparties/tn|title=Tunisia|publisher=UNESCO World Heritage Centre|date=|accessdate=24 November 2019|archive-date=13 June 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230613221959/https://whc.unesco.org/en/statesparties/tn|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Tunizija ima na seznamu devet območij, od katerih jih je osem navedenih zaradi kulturnega pomena, eno, [[Narodni park Ichkeul]], pa zaradi naravnega pomena. To območje je bilo med letoma 1996 in 2006 uvrščeno na seznam ogroženih zaradi gradnje jezov, ki so ogrozili hidrološki režim jezera in povzročili zmanjšanje vegetacije ter upad števila ptic. Do leta 2006 se je stanje izboljšalo, zato je bilo območje umaknjeno s seznama ogroženih območij.&lt;ref name=&quot;danger&quot;&gt;{{cite web|url=https://whc.unesco.org/archive/2006/whc06-30com-07Ae.pdf|title=Thirtieth Session: State of conservation reports of the properties inscribed on the List of World Heritage in Danger|publisher=UNESCO World Heritage Centre|date=|accessdate=24 November 2019|archive-date=5 April 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230405171638/https://whc.unesco.org/archive/2006/whc06-30com-07Ae.pdf|url-status=live}}&lt;/ref&gt; Prva tri območja so bila uvrščena na seznam leta 1979, najnovejše, [[Džerba]], pa leta 2023.&lt;ref name=&quot;Tunisia&quot;/&gt; Poleg tega ima Tunizija na začasnem seznamu 16 območij. Država je bila štirikrat članica Odbora za svetovno dediščino.&lt;ref name=&quot;Tunisia&quot;/&gt;

== Kraji svetovne dediščine ==
UNESCO opredeljuje deset kriterijev za uvrstitev na seznam svetovne dediščine. Vsak kraj mora ustrezati vsaj enemu kriteriju. Kriteriji od I do VI se nanašajo na kraje kulturne dediščine, od VII do x pa na naravno.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/criteria/ |title=The Criteria for Selection |publisher=UNESCO World Heritage Centre |accessdate=17 August 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160612152223/https://whc.unesco.org/en/criteria/ |archive-date=12 June 2016 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
{{clear}}
{|class=&quot;wikitable sortable plainrowheaders&quot; 
|+ {{sronly|World Heritage Sites}}
|-
! style=&quot;width:100px;&quot; scope=&quot;col&quot;| Kraj
! class=&quot;unsortable&quot;  style=&quot;width:150px;&quot; scope=&quot;col&quot;| Slika
! style=&quot;width:80px;&quot; scope=&quot;col&quot;| Lokacija (guvernat]])
! style=&quot;width:50px;&quot; scope=&quot;col&quot;| Leto vpisa
! style=&quot;width:60px;&quot; scope=&quot;col&quot; data-sort-type=&quot;number&quot;| UNESCOva referenca in kriterij}}
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;unsortable&quot; | Opis
|-
! scope=&quot;row&quot; | [[Medina, Tunis]]
| [[File:View of Tunis through Zitouna Mosque.jpg|150px|alt=A minaret in North African style]]
| Tunis
| 1979
| 36bis; ii, iii, v (kulturno) 
| [[Tunis]] je bil ustanovljen leta 698 kot eno prvih arabskih mest v [[Magreb]]u. Vrhunec je dosegel med 12. in 16. stoletjem, pod [[Almohadi]] in [[Hafsidi]], ko je bil eno najbogatejših mest islamskega sveta. Zaradi svoje lege je bil povezovalna točka med Magrebom, Evropo in Vzhodom. V [[Medina (četrt)|medini]] so ohranjeni številni spomeniki, vključno z več mestnimi vrati, [[mošeja Kasba, Tunis|mošejo Kasba]] (na sliki), plemiškimi hišami, suki in pokopališčem. Manjša sprememba meja območja je bila izvedena leta 2010.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/list/36 |title=Medina of Tunis |publisher=UNESCO World Heritage Centre |accessdate=17 August 2011 |archive-date=19 November 2005 |archive-url=https://web.archive.org/web/20051119112701/https://whc.unesco.org/en/list/36 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | Arheološko najdišče [[kartagina (mesto)|Kartagina]]
| [[File:Ruines de Carthage.jpg|150px|alt=Ancient ruins near the coast]]
| Tunis
| 1979
| 37; ii, iii, vi (kulturno) 
| Kartagino, ki so jo v 9. stoletju pr. n. št. ustanovili Feničani, so razvili v [[Antična Kartagina|trgovski imperij]], ki se je raztezal po Sredozemlju. Bila je glavni tekmec [[Rimska republika|Rimske republike]], kar je povzročilo vrsto vojn, dokler ni bilo mesto leta 146 pr. n. št. dokončno uničeno. Kasneje je bila ponovno ustanovljena kot rimska Kartagina. Ohranjeni so ostanki stavb iz različnih obdobij, vključno s templji, gledališčem, javnimi kopališči, nekropolami, cisternami in stanovanjskimi stavbami.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/list/37 |title=Archaeological Site of Carthage |publisher=UNESCO World Heritage Centre |accessdate=17 August 2011 |archive-date=4 September 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220904142256/https://whc.unesco.org/en/list/37/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | Amfiteater [[El Džem]]
| [[File:Anfiteatro, El Jem, Túnez, 2016-09-04, DD 09.jpg|150px|alt=Ruins of a Roman theater]]
| Mahdia
| 1979
| 38bis; iv, vi (kulturno)
| Amfiteater Tisdrus iz 3. stoletja, danes znan kot [[El Džem]], je največji [[rimski amfiteater|amfiteater]] v Severni Afriki. Zgrajen je bil po vzoru rimskega [[Kolosej]]a. Ocenjuje se, da je imel kapaciteto 35.000 gledalcev. Dejstvo, da je bila tako impozantna stavba zgrajena v precej oddaljeni provinci, je znak rimske imperialne propagande. Manjša sprememba meja lokacije je bila izvedena leta 2010.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/list/38 |title=Amphitheatre of El Jem |publisher=UNESCO World Heritage Centre |accessdate=17 August 2011 |archive-date=22 June 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200622112852/https://whc.unesco.org/en/list/38 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | [[Narodni park Ichkeul]]
| [[File:Parcichkeul3.jpg|150px|alt=A view at a lake with vegetation at the side]]
| Bizerta
| 1980
| 8; x (naravno) 
| Sladkovodno jezero in okoliška mokrišča so ostanki veliko večje verige jezer. Je pomembno prezimovališče za več sto tisoč ptic selivk, zlasti gosi, liske in rac, kot so ''Oxyura leucocephala'', kostanjevka (''Aythya nyroca'') in marmornata raca (''Marmaronetta angustirostris''). Med drugimi pticami so še [[štorklje]] in [[plamenci]]. Območje je bilo med letoma 1996 in 2006 uvrščeno na seznam ogroženih zaradi gradnje jezov, ki so ogrozili hidrološki režim jezera in povzročili zmanjšanje vegetacije ter zmanjšanje števila ptic. Do leta 2006 se je stanje izboljšalo, zato je bilo območje umaknjeno s seznama ogroženih vrst.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/list/8 |title=Ichkeul National Park |publisher=UNESCO World Heritage Centre |accessdate=17 August 2011 |archive-date=19 November 2005 |archive-url=https://web.archive.org/web/20051119111620/https://whc.unesco.org/en/list/8 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;danger&quot;/&gt; 
|-
! scope=&quot;row&quot; | Punsko mesto [[Kerkouane]] in njegova nekropola
| [[File:Kerkouane1.JPG|150px|alt=Ancient ruins with some bottom parts of columns standing]]
| Nabeul
| 1985
| 332bis; iii (kulturno) 
| Feničansko-punsko mesto [[Kerkouane]] je bilo zapuščeno okoli leta 250 pr. n. št. med [[prva punska vojna|prvo punsko vojno]]. Za razliko od drugih feničanskih mest, kot so Kartagina, [[Biblos]] ali [[Tir, Libanon|Tir]], ga Rimljani niso obnovili. Ruševine, ki izvirajo iz 4. in 3. stoletja pr. n. št., so bile odkrite leta 1952 in ponujajo pomemben vpogled v punsko urbanistično načrtovanje. Bližnja [[nekropola]], ki ponuja vpogled v punske pogrebne običaje, je bila leta 1986 dodana najdišču.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/list/332 |title=Punic Town of Kerkuane and its Necropolis |publisher=UNESCO World Heritage Centre |accessdate=17 August 2011 |archive-date=2 August 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220802033305/https://whc.unesco.org/en/list/332 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | [[Medina, Sousse]]
| [[File:Sousse Grosse Moschee.JPG|150px|alt=A view at a mosque near the shore from above]]
| Sousse
| 1988
| 498bis; iii, iv, v (kulturno) 
| Obalno mesto [[Sousse]] je postalo pomembno v 9. stoletju pod [[Aglabidi]] kot del obrambnega sistema za zaščito pred piratstvom in drugimi napadi z morja. Medina je dobro ohranjena. Med spomeniki so [[Ribat, Sousse|Ribat]], ki je hkrati utrdba in verska stavba, [[Velika mošeja, Sousse|Velika mošeja]] (na sliki), [[kazba]], mošeja Bou Ftata in utrdbe. Manjša sprememba meja območja je bila izvedena leta 2010.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/list/498 |title=Medina of Sousse |publisher=UNESCO World Heritage Centre |accessdate=17 August 2011 |archive-date=20 December 2005 |archive-url=https://web.archive.org/web/20051220173719/https://whc.unesco.org/en/list/498 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | [[Kairouan]]
| [[File:Great Mosque of Kairouan Panorama - Grande Mosquée de Kairouan Panorama.jpg|150px|alt=A large mosque in evening light]]
| Kairouan
| 1988
| 499bis; i, ii, iii, v, vi (kulturno) 
| [[Kairouan]] je bil ustanovljen leta 670 kot eno prvih arabsko-muslimanskih mest v Magrebu. Pet stoletij je bil glavno mesto Ifrikije in je v 9. stoletju cvetel pod Aglabidi. V mestu je veliko spomenikov, vključno z Veliko mošejo (na sliki), [[Mošeja Treh vrat|mošejo Treh vrat]], medino, obzidjem in vrati. Kairouan je eno najsvetejših islamskih mest. Leta 2010 je bila na območju izvedena manjša sprememba meja.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/list/499 |title=Kairouan |publisher=UNESCO World Heritage Centre |accessdate=17 August 2011 |archive-date=23 August 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220823001241/https://whc.unesco.org/en/list/499 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | [[Dougga]] / Tuga
| [[File:Dougga theatre.jpg|150px|alt=Ruins of a Roman theatre]]
| Béja
| 1997
| 794; ii, iii (kulturno) 
| [[Dougga]] / Tuga obsega ruševine majhnega rimskega mesta, katerega večina stavb datira v 2. in 3. stoletje našega štetja. Rimsko mesto je bilo ustanovljeno na mestu pomembne libijsko-punske naselbine, ki je bila verjetno prva prestolnica [[Numidija|Numidije]]. Mesto je propadlo v bizantinskem in islamskem obdobju. Med spomeniki sta [[Rimsko gledališče, Dougga|rimsko gledališče]] (na sliki) in libijsko-punski mavzolej. Na najdišču so našli številne napise v več regionalnih jezikih, ki ponujajo vpogled v vsakdanje življenje na obrobju Rimskega cesarstva.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/list/794 |title=Dougga / Thugga |publisher=UNESCO World Heritage Centre |accessdate=17 August 2011 |archive-date=4 September 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220904142327/https://whc.unesco.org/en/list/794/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot;| [[Džerba]]: Pričevanje o vzorcu poselitve na otoškem ozemlju
| [[File:Old well in Djerba.jpg|150px|alt=An old well with palm trees and a camel]]
| Medenine
| 2023
| 1640; v (kulturno) 
| Otok [[Džerba]] ima polsuho podnebje in je vode malo. To je povzročilo specifičen vzorec poselitve, ki se je razvil okoli 9. stoletja, z vrsto nizko gosto poseljenih sosesk, povezanih s cestami. Na sliki je star vodnjak.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/list/1640 |title=Djerba: Testimony to a settlement pattern in an island territory |publisher=UNESCO World Heritage Centre |accessdate=18 September 2023 |archive-date=19 September 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230919102658/https://whc.unesco.org/en/list/1640/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
|}

== Poskusni seznam ==
Poleg območij, vpisanih na Seznam svetovne dediščine, lahko države članice vodijo seznam začasnih območij, ki jih lahko upoštevajo pri nominaciji. Nominacije za seznam svetovne dediščine so sprejete le, če je bilo območje predhodno uvrščeno na poskusni seznam&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/ |title=Tentative Lists |publisher=UNESCO World Heritage Centre |access-date=7 October 2010 |archive-date=24 September 2005 |archive-url=https://web.archive.org/web/20050924114741/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Tunizija ima na svojem poskusnem seznamu še 16 nepremičnin.&lt;ref name=Tunisia /&gt;

{|class=&quot;wikitable sortable plainrowheaders&quot; 
|-
|+ {{sronly|Tentative sites }}
! style=&quot;width:100px;&quot; scope=&quot;col&quot; | Kraj
! class=&quot;unsortable&quot; style=&quot;width:150px;&quot; scope=&quot;col&quot; | Slika
! style=&quot;width:80px;&quot; scope=&quot;col&quot; | Lokacija (guvernat)
! style=&quot;width:50px;&quot; scope=&quot;col&quot; | Leto vpisa
! style=&quot;width:60px;&quot; scope=&quot;col&quot; | UNESCO kriteriji
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;unsortable&quot;| Opis
|-
! scope=&quot;row&quot;| [[Narodni park El Feidja]]
| [[File:Parc National El Feija 02.jpg|150px|alt=Look at a forest from above, a cliff on the left side of the photo]]
| Jendouba
| 2008  
| vii, viii, x (naravno)
| V parku rastejo hrastovi gozdovi z vrstama ''Quercus faginea'' in ''Quercus suber''. Gozdovi imajo bogato podrast z več zdravilnimi in aromatičnimi rastlinami, katerih znanje se prenaša iz roda v rod. Tukaj živi berberski jelen (''Cervus elaphus barbarus''), [[berberski lev]] pa je izumrl od 20. stoletja.&lt;ref&gt;{{cite web|url= https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5383/|title= Parc National d'El Feija|publisher= UNESCO World Heritage Centre|access-date= 20 January 2024|language= fr|archive-date= 12 May 2021|archive-url= https://web.archive.org/web/20210512061836/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5383/|url-status= live}}&lt;/ref&gt; 
|-
! scope=&quot;row&quot;| [[Narodni park Bou-Hedma]] 
| [[File:Parc_national_de_Bouhedma.jpg|150px|alt=Savanna scenery with sparse trees and mountains in the background]]
| Sidi Bouzid
| 2008
| vii, viii, x (naravno)
| Park pokriva ostanke starodavne predsaharske savane, podobne tisti v [[Sahel]]u. Nekoč so jo naseljevali številni veliki sesalci, kot so sloni in antilope, vendar so postopoma izginili. V 1980-ih so na območje ponovno naselili oriksa ''Oryx dammah'', antilopo ''Addax nasomaculatus'' in noja. V parku so tudi rimski arheološki ostanki.&lt;ref&gt;{{cite web|url= https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5384/|title= Parc National de Bouhedma|publisher= UNESCO World Heritage Centre|access-date= 20 January 2024|language= fr|archive-date= 3 August 2020|archive-url= https://web.archive.org/web/20200803212542/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5384/|url-status= live}}&lt;/ref&gt; 
|-
! scope=&quot;row&quot;| [[Čott el Džerid]] 
| [[File:Djerid3.jpg|150px|alt=A view of a salt lake in a desert]]
| Kebili
| 2008
| vii, viii, ix, x (naravno)
| Čott el Džerid je ''[[šot]]'', [[slano jezero]], ki večino leta ostane suho, občasno pa se napolni z vodo. V vlažnih obdobjih je bilo v preteklosti stalno jezero, globoko do 25 m. Ohranjene so sledi vodnega življenja. Jezero obišče več vrst vodnih ptic, vključno z velikimi jatami plamencev.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5385/|title=Chott El Jerid|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=20 January 2024|language=fr|archive-date=20 April 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230420072346/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5385/|url-status=live}}&lt;/ref&gt; 
|-
! scope=&quot;row&quot;| [[Gabès|oaza Gabès]]
| [[File:Gabes_Minaret.jpg|150px|alt=A mosque and a palm tree]]
| Gabès
| 2008
| iv, vii, x (mešano)
| Oaza Gabès, ki je ob sredozemski obali, je redka vrsta obalne oaze. Je zatočišče za več vrst majhnih sesalcev in plazilcev ter postajališče za ptice selivke. Tukaj gojijo datljeve palme, sadno drevje in vrtno zelenjavo. Kmetijstvo podpira mreža namakalnih kanalov, ki se uporabljajo že tisočletja.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5386/|title=Oasis de Gabès|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=20 January 2024|language=fr|archive-date=4 April 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230404061446/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5386/|url-status=live}}&lt;/ref&gt; 
|-
! scope=&quot;row&quot;| Kraljevi mavzolej Numidije, Mavretanije in predislamski pogrebni spomeniki
| [[File:Mausolée libyco-punique closer view.jpg|150px|alt=An ancient mausoleum]]
| več lokacij
| 2012
| ii, iii, iv (kulturno)
| Ta nominacija zajema vrsto mavzolejev in pogrebnih spomenikov po vsej Tuniziji. Razlikujejo se po arhitekturnih slogih in odražajo interakcije med kulturami Magreba. Med spomeniki so [[Libijsko-punski mavzolej Dougga|libijsko-punski mavzolej v Douggi]] (na sliki, ki je že uvrščen na seznam svetovne dediščine Dougga), nekropola v Chemtouju, megalitski dolmeni v Elesu, spomeniki v [[Maktar]]ju in mavzolej Henchirja Bourgouja na Džerbi.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5684/|title=Les Mausolées Royaux de Numidie, de la Maurétanie et les monuments funéraires pré-islamiques|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=20 January 2024|language=fr|archive-date=4 April 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230404022012/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5684/|url-status=live}}&lt;/ref&gt; 
|-
! scope=&quot;row&quot;|Rimski hidravlični kompleks Zaghouan-Kartagina
| [[File:Zaghouan_aqueduc.jpg|150px|alt=]]
| več lokacij
| 2012
| i, iv (kulturno)
| Rimski hidravlični kompleks, zgrajen v začetku 2. stoletja, obsega povodje s štirimi glavnimi izviri pri Zaghouanu, [[Zaghouanski akvadukt|akvadukt]] (na sliki je del), ki prenaša vodo 132 km do Kartagine in ima dele z loki, visokimi do 20 m, ter infrastrukturo na končni stopnji, vključno s [[cisterne La Malga|cisternami La Malga]] in [[Antoninove terme|Antoninovimi termami]].&lt;ref name=&quot;UNESCO World Heritage Centre&quot;&gt;{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5685/|title=Le complexe hydraulique romain de Zaghouan-Carthage|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=20 January 2024|language=fr|archive-date=4 April 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230404061525/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5685/|url-status=live}}&lt;/ref&gt; 
|-
! scope=&quot;row&quot;| Starodavni kamnolomi numidskega marmorja v Chemtouju
| [[File:Chemtou Marble Quarry.JPG|150px|alt=Rock formation that was used as a quarry]]
| Jendouba
| 2012
| ii, iv (kulturno)
| Kamnolomi v Chemtouju so marmor proizvajali več kot šest stoletij, najprej v 2. stoletju pr. n. št. in kasneje pod Rimom, ko je tako imenovani numidski marmor postal cenjeno blago za okrasitev patricijskih rezidenc in javnih spomenikov po vsem cesarstvu. Marmor so pod nadzorom vojske pridobivali sužnji in obsojenci. Ohranjeni so ostanki vojaškega tabora.&lt;ref name=&quot;UNESCO World Heritage Centre&quot;/&gt; 
|-
! scope=&quot;row&quot;| Meja rimskega cesarstva: [[južnotunizijski limes]]
| [[File:Castellum_Tisavar_(Ksar_Rhilane,_Ksar_Ghilane),_Tunisia.jpg|150px|alt=Roman ruins in a desert setting]]
| več lokacij
| 2012
| ii, iii, iv (kulturno)
| Ta nominacija zajema vrsto utrdb, obzidja, taborov in drugih podpornih struktur, ki so oblikovale južne meje Rimskega cesarstva. Gradnja se je začela pod cesarjem [[Gaj Avgust Oktavija|Avgustom]] v začetku 1. stoletja. Za razliko od več odsekov rimskega limesa v Evropi, ki so že uvrščeni na seznam svetovne dediščine, je bil ta odsek zgrajen v puščavskem okolju, kar je zahtevalo drugačne inženirske rešitve. Na sliki je Ksar Ghilane.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5688/|title=Frontières de l'Empire romain : Limes du Sud tunisien|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=20 January 2024|language=fr|archive-date=5 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220405161509/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5688/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot;| [[Medina, Sfax]]
| [[File:Grande_Mosqu%C3%A9e_de_Sfax_09.jpg|150px|alt=A look at the medina from above, with a prominent minaret of a mosque]]
| Sfax 
| 2012
| ii, iv, v (kulturno)
| [[Sfax]], ustanovljen sredi 9. stoletja, je bil pristanišče Ifrikije in njena vrata v Levant. Medina ima pravokotno tlorisno zasnovo in je eden najboljših primerov arabsko-muslimanskega urbanizma v sredozemskem bazenu. Mestni načrt je podoben tlorisu [[Kufa|Kufe]], prvega arabsko-muslimanskega mesta. Medini dominira [[Velika mošeja, Sfax|Velika mošeja]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5689/|title=Médina de Sfax|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=20 January 2024|language=fr|archive-date=4 April 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230404055941/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5689/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot;| Permsko morje Jebel Tebaga
| [[File:Dj_Tebaga_Kh.jpg|150px|alt=Hills in a dry setting]]
| Médenine
| 2016
| vii, viii (naravno)
| Geološka formacija Jebel Tebaga sega v pozno [[perm]]sko obdobje, pred permsko-[[trias]]no izumrtje. [[Fosili]], najdeni v formaciji, ponazarjajo morsko življenje tega obdobja, vključno s [[trilobit]]i iz rodu ''Pseudophillipsia''.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6087/|title=Le Permien marin de Jebel Tebaga|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=20 January 2024|language=fr|archive-date=4 April 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230404022014/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6087/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot;| Stratotip meje krede in terciarja (K-T)
|
| Kef 
| 2016
| vii, viii (naravno)
| Geološka formacija ob reki Oued Mallègue kaže jasno zaporedje sedimentov, ki segajo čez mejo med [[kreda|kredo]] in [[paleogen]]om, s tanko plastjo gline, bogate z [[iridij]]em, ki označuje izumrtje med kredo in paleogenom, kar podpira teorijo, da je izumrtje povzročil trk asteroida.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6088/|title=Le Stratotype de la limite Crétacé-Tertiaire (limite K-T)|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=20 January 2024|language=fr|archive-date=4 April 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230404061523/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6088/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot;| [[Mesa Jugurtha]] blizu Kalaat es Senam
| [[File:Table de Jughurta.JPG|150px|alt=A large mesa in a dry setting]]
| Kef 
| 2017
| ii, iii, v, vi, vii, viii (mešano)
| Mesa Jugurtha je velika [[mesa]] v bližini mesta Kalaat es Senam. Ime je dobila po numidijskem kralju Jugurthi, ki se je tu zatekel med bitko z Rimljani med letoma 107 in 105 pr. n. št., preden je bil dokončno poražen. Na vrhu je utrdba (''qal'a''), ki je bila uporabljena v različnih zgodovinskih obdobjih, pa tudi prazgodovinski ostanki, kot so [[dolmen]]i. Geološko je formacija primer obrnjenega reliefa in kaže tipične procese erozije.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6278/|title=La Table de Jugurtha à Kalaat-Senen|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=20 January 2024|language=fr|archive-date=4 April 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230404042643/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6278/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot;| Habitat trogloditov in svet ljudstva Ksour v južni Tuniziji 
| [[File:Chenini-stegop-04.jpg|150px|alt=Abandoned fortress in a desert]]
| več lokacij
| 2020
| iv, v (kulturno)
| Ta nominacija ponazarja tradicionalne oblike človeške poselitve in rabe zemljišč, ki so reprezentativne za način življenja avtohtonih skupnosti v južni Tuniziji in njihovo interakcijo z neugodnim, celo sovražnim naravnim okoljem. Obsega dva velika trogloditna kompleksa in vrsto [[ksar]], tradicionalnih utrjenih vasi v regiji. Na sliki je Ksar Chenini.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6444/|title=Habitat troglodytique et le monde des ksour du Sud tunisien|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=20 January 2024|language=fr|archive-date=4 April 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230404014237/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6444/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot;| Rammadiya d'El Magtaa (El Mekta), referenčno mesto Kapsijske kulture
| [[File:Bouteille en œuf d'autruche (Capsien).png|150px|alt=Drawing of an ostrich egg used as a bottle]]
| Gafsa 
| 2021
| iii (kulturno)
| Rammadiya d'El Magtaa blizu [[Gafsa|Gafse]] je arheološko najdišče [[Kapsijska kultura|Kapsijske kulture]], ki izvira iz obdobja od 10.000 do 7.000 let pred sedanjostjo, ko je bilo območje odprta savana. Ljudje kapsijske kulture so bili lovci in nabiralci, ki so za seboj puščali kamnite figure, [[petroglif]]e in izrezljana nojeva jajca (risba primera na sliki).&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6536/|title=Rammadiya d'El Magtaa (El Mekta), le site princeps de la culture capsienne|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=20 January 2024|language=fr|archive-date=4 April 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230404063000/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6536/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot;| Arheološko najdišče [[Sbeitla]]
| [[File:Sbeitla 10.jpg|150px|alt=A Roman triumphal arch]]
| Kasserine 
| 2021
| ii (kulturno)
| Rimsko mesto Sufetula Musuniorum je bilo ustanovljeno v 1. stoletju našega štetja kot upravno središče regije, naseljene z nomadskimi plemeni. Bilo je tipično kolonialno rimsko naselje s templji, rimskimi kopelmi in slavolokom (na sliki). Kasneje so ga uporabljali Bizantinci in [[Gregor Patricij]], ki je leta 647 razglasil neodvisnost, preden so ga istega leta premagali Arabci. To je pomenilo konec bizantinske prevlade v Severni Afriki.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6537/|title=Le site archéologique de Sbeïtla|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=20 January 2024|language=fr|archive-date=4 April 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230404055941/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6537/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot;| [[Sidi Bou Said|vas Sidi Bou Saïd]]: Arhitekturna in duhovna harmonija v Sredozemlju
| [[File:Tunisie Sidi Bousaid 01.jpg|150px|alt=White building with blue doors and windows and some palm trees]]
| Tunis
| 2024
| ii, vi (kulturno)
| Vas, ki leži na obali Tuniškega zaliva, se je začela razvijati v 18. stoletju, ko so bogati tuniški meščani začeli tam graditi svoja počitniška naselja. Številne palače, verski objekti, javni prostori in fontane so mešanica arhitekturnih slogov, ki so se sčasoma spreminjali. Vas je središče umetnikov in duhovno središče, kjer je grob sufijskega učenjaka [[Abu Said al-Baji|Sidija Bou Saida]], po katerem je vas dobila ime.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6765/|title=Village de Sidi Bou Saïd : Harmonie architecturale et spirituelle en Méditerranée|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=12 May 2024|language=fr|archive-date=12 May 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240512210832/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6765/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Tuniziji]]</text>
      <sha1>oj9jy71ok503ogteph7sjn2masdr6ho</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Duhovniki/dok</title>
    <ns>10</ns>
    <id>603833</id>
    <revision>
      <id>6688382</id>
      <parentid>6687320</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T08:42:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>3152</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp Namen, Viri</comment>
      <origin>6688382</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3482" sha1="pjdyj97329iujyv9pllidqoqg9orud4" xml:space="preserve">{{Dokumentacijska podstran}}
&lt;includeonly&gt;{{Ombox|text=Zadnje urejanje te predloge je bilo {{time ago|{{REVISIONTIMESTAMP}}}}.}}&lt;/includeonly&gt;
== Namen ==

Predloga vsebuje imena vseh trenutnih duhovnikov in diakonov po [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji|župnijah v Sloveniji]]. Služi kot baza podatkov za [[Predloga:Infopolje Župnija v Sloveniji|Predlogo:Infopolje Župnija v Sloveniji]] kot tudi za [[Seznam trenutnih duhovnikov in diakonov po župnijah v Sloveniji (CE)|Seznam trenutnih duhovnikov in diakonov po župnijah v Sloveniji]].

Predlogo je zaradi aktualnosti podatkov potrebno sproti posodabljati.

== Uporaba ==

* Imena župnij v predlogi morajo biti enaka naslovom njihovih člankov.
* Infopolje omogoča izpis sledečih službenih nazivov, ki so v tukajšnji kodi predloge zapisani s kraticami:

{{Poravnava tabele}}
{| class=&quot;wikitable sortable col2center col3center&quot;
! Naziv !! Začetna&lt;br&gt;kratica || Končna&lt;br&gt;kratica
|-
| [[župnik]] || žpk || xžpk
|-
| [[župnijski upravitelj]] || upr || xupr
|-
| [[vikar]] || vkr || xvkr
|-
| [[kaplan]] || kpl || xkpl
|-
| duhovni pomočnik || dhp || xdhp
|-
| upokojeni duhovnik || upd || xupd
|-
| [[diakon]] || dkn || xdkn
|-
| upravljana iz župnije || izž || xizž
|}

* Začetne in končne kratice služijo infopolju hkrati kot simulacija [[Element HTML|HTML značk]], zato so za pravilen izpis nujne. Infopolju povedo, od kod do kod se nahaja niz posameznega naziva. Pravila skladnje so sledeča (imena duhovnikov so izmišljena):

::: &lt;code&gt;| Ajdovščina = žpk Primož Mavčec xžpk&lt;/code&gt;
::: &lt;code&gt;| Črneče = izž Slovenj Gradec xizž&lt;/code&gt;
::: &lt;code&gt;| Žužemberk = upr Marko Rampre xupr kpl Fredi Poštenjak xkpl dkn Simon Pirkovič xdkn&lt;/code&gt;

* Presledki med besedami so nujno potrebni za pravilno odčitavanje.
* Notranjo povezavo naj se imenu doda samo, če članek o dotični osebi obstaja (velika večina jih ne obstaja). Imenom župnij ni potrebno dodajat notranjih povezav.
* K imenu se lahko v oklepaju dopiše letnica začetka službovanja. Navajanje virov je zaradi prenatrpanosti in nepreglednosti kode odsvetovano.
* Kadar je pri posameznih nazivih več oseb, jih ločimo s prelomom vrstice:

::: &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;| Šmartno pri Litiji = dhp Dušan Koblar,&lt;br&gt;Gašper Ciglar,&lt;br&gt;Rudolf Dular xdhp&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;

== Viri podatkov ==

{| class=&quot;wikitable plainlinks&quot;
| [[Škofija Celje]]
| https://skofija-celje.si/skofija/zupnije/
|-
| [[Škofija Koper]]
| ''nima objavljenih duhovniških uslužbencev''
|-
| [[Nadškofija Ljubljana]]
| https://nadskofija-ljubljana.si/nadskofija/teritorialna-delitev-nadskofije/zupnije/
|-
| rowspan=3 | [[Nadškofija Maribor]]
| https://nadskofija-maribor.si/web/search/?geodir_search=1&amp;stype=gd_place&amp;s&amp;saz
|-
| https://nadskofija-maribor.si/web/duhovniki/
|-
| https://nadskofija-maribor.si/web/stalni-diakoni/
|-
| [[Škofija Murska Sobota]]
| https://skofija-sobota.si/zupnije
|-
| [[Škofija Novo mesto]]
| https://www.skofija-novomesto.si/zupnije-in-organizacije/
|-
| {{Tuj|Eparhija Križevci|hr|Križevačka eparhija}}
| https://www.krizevacka-eparhija.com/index.php/adresar
|-
| rowspan=4 | Slovenija
| ''Naslovnik slovenskih škofij'' za tekoče leto (interna vsakoletna publikacija)
|-
| ''Sporočila slovenskih škofij'' (uradni list Rimskokatoliške cerkve v Sloveniji) {{COBISS|ID=30682113}}
|-
| spletne strani posameznih župnij
|-
| https://www.druzina.si/ (vsakoletne novice okrog 1. avgusta o premestitvah duhovnikov)
|}</text>
      <sha1>pjdyj97329iujyv9pllidqoqg9orud4</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688388</id>
      <parentid>6688382</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T08:54:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>3152</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Namen */ pp</comment>
      <origin>6688388</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3489" sha1="56f79sb616o3ngnskixaanf7eki2d9c" xml:space="preserve">{{Dokumentacijska podstran}}
&lt;includeonly&gt;{{Ombox|text=Zadnje urejanje te predloge je bilo {{time ago|{{REVISIONTIMESTAMP}}}}.}}&lt;/includeonly&gt;
== Namen ==

Predloga vsebuje imena vseh trenutnih duhovnikov in diakonov po [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji|župnijah v Sloveniji]]. Služi kot skupna baza podatkov za [[Predloga:Infopolje Župnija v Sloveniji|Predlogo:Infopolje Župnija v Sloveniji]] kot tudi za [[Seznam trenutnih duhovnikov in diakonov po župnijah v Sloveniji (CE)|Seznam trenutnih duhovnikov in diakonov po župnijah v Sloveniji]].

Predlogo je zaradi aktualnosti podatkov potrebno sproti posodabljati.

== Uporaba ==

* Imena župnij v predlogi morajo biti enaka naslovom njihovih člankov.
* Infopolje omogoča izpis sledečih službenih nazivov, ki so v tukajšnji kodi predloge zapisani s kraticami:

{{Poravnava tabele}}
{| class=&quot;wikitable sortable col2center col3center&quot;
! Naziv !! Začetna&lt;br&gt;kratica || Končna&lt;br&gt;kratica
|-
| [[župnik]] || žpk || xžpk
|-
| [[župnijski upravitelj]] || upr || xupr
|-
| [[vikar]] || vkr || xvkr
|-
| [[kaplan]] || kpl || xkpl
|-
| duhovni pomočnik || dhp || xdhp
|-
| upokojeni duhovnik || upd || xupd
|-
| [[diakon]] || dkn || xdkn
|-
| upravljana iz župnije || izž || xizž
|}

* Začetne in končne kratice služijo infopolju hkrati kot simulacija [[Element HTML|HTML značk]], zato so za pravilen izpis nujne. Infopolju povedo, od kod do kod se nahaja niz posameznega naziva. Pravila skladnje so sledeča (imena duhovnikov so izmišljena):

::: &lt;code&gt;| Ajdovščina = žpk Primož Mavčec xžpk&lt;/code&gt;
::: &lt;code&gt;| Črneče = izž Slovenj Gradec xizž&lt;/code&gt;
::: &lt;code&gt;| Žužemberk = upr Marko Rampre xupr kpl Fredi Poštenjak xkpl dkn Simon Pirkovič xdkn&lt;/code&gt;

* Presledki med besedami so nujno potrebni za pravilno odčitavanje.
* Notranjo povezavo naj se imenu doda samo, če članek o dotični osebi obstaja (velika večina jih ne obstaja). Imenom župnij ni potrebno dodajat notranjih povezav.
* K imenu se lahko v oklepaju dopiše letnica začetka službovanja. Navajanje virov je zaradi prenatrpanosti in nepreglednosti kode odsvetovano.
* Kadar je pri posameznih nazivih več oseb, jih ločimo s prelomom vrstice:

::: &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;| Šmartno pri Litiji = dhp Dušan Koblar,&lt;br&gt;Gašper Ciglar,&lt;br&gt;Rudolf Dular xdhp&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;

== Viri podatkov ==

{| class=&quot;wikitable plainlinks&quot;
| [[Škofija Celje]]
| https://skofija-celje.si/skofija/zupnije/
|-
| [[Škofija Koper]]
| ''nima objavljenih duhovniških uslužbencev''
|-
| [[Nadškofija Ljubljana]]
| https://nadskofija-ljubljana.si/nadskofija/teritorialna-delitev-nadskofije/zupnije/
|-
| rowspan=3 | [[Nadškofija Maribor]]
| https://nadskofija-maribor.si/web/search/?geodir_search=1&amp;stype=gd_place&amp;s&amp;saz
|-
| https://nadskofija-maribor.si/web/duhovniki/
|-
| https://nadskofija-maribor.si/web/stalni-diakoni/
|-
| [[Škofija Murska Sobota]]
| https://skofija-sobota.si/zupnije
|-
| [[Škofija Novo mesto]]
| https://www.skofija-novomesto.si/zupnije-in-organizacije/
|-
| {{Tuj|Eparhija Križevci|hr|Križevačka eparhija}}
| https://www.krizevacka-eparhija.com/index.php/adresar
|-
| rowspan=4 | Slovenija
| ''Naslovnik slovenskih škofij'' za tekoče leto (interna vsakoletna publikacija)
|-
| ''Sporočila slovenskih škofij'' (uradni list Rimskokatoliške cerkve v Sloveniji) {{COBISS|ID=30682113}}
|-
| spletne strani posameznih župnij
|-
| https://www.druzina.si/ (vsakoletne novice okrog 1. avgusta o premestitvah duhovnikov)
|}</text>
      <sha1>56f79sb616o3ngnskixaanf7eki2d9c</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Infopolje Župnija v Sloveniji/dok</title>
    <ns>10</ns>
    <id>603834</id>
    <revision>
      <id>6688395</id>
      <parentid>6687715</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T09:07:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>3152</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Posodabljanje imen */ opomba</comment>
      <origin>6688395</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1977" sha1="qe7kkw1qk2ozm5fgzx1dbkwy2hon7h6" xml:space="preserve">{{dokumentacijska podstran}}
{{Uporablja Wikipodatke|P18|P856|P4003|P1308}}

== Uporaba ==

{| width=50%
|
&lt;pre&gt;
{{Infopolje Župnija
| title = 
| image = &lt;!-- shraniti v Wikipodatke --&gt;
| caption = 

| headquarters = 
| parish_church = 
| dedication = 

| established = 
| first_mentioned = 
| previous_name = 
| separated_from_parish = 
| annexed_parishes = 

| deanery = 
| archdeaconry = 
| diocese = 
| province = 

| shrine = 
| notable_people = 
| neigboring_parishes = 
}}
&lt;/pre&gt;
|}

== Shranjevanje v Wikipodatke ==

* slika župnišča (sedeža župnije), če obstaja, sicer pa župnijske cerkve ali glavnega naselja
* koordinate župnišča (da se v predlogi prikaže zemljevid)
* URL-ji uradne strani in profilov na družbenih omrežjih

== Drugi samodejno prikazani parametri ==

Predloga že vključuje nekatere podatke za slovenske rimskokatoliške župnije. Samodejno so prikazani naslednji parametri:

* ''country'', ''denomination'', ''liturgical_rite'', ''diocese_title''
* vsi parametri za rubriko Vodstvo: nazivi in imena škofov, duhovnikov in diakonov

== Posodabljanje imen ==

Imena voditeljev se posodabljajo na posebnih straneh, od koder jih črpa infopolje.

{| class=&quot;wikitable&quot; width=40%
! width=30% | Voditelj
! Stran
! Opomba
|-
| celjski škof
| [[d:Q55357308]]
| rowspan=6 | urejanje lastnosti ''funkcionar'' (Property:P1308); v času [[Sedisvakanca|sedisvakance]] se lastnosti ne izbriše, ampak se ji kot vrednost določi ''brez vrednosti''
|-
| koprski škof
| [[d:Q55358945]]
|-
| ljubljanski nadškof
| [[d:Q55358800]]
|-
| mariborski nadškof
| [[d:Q55357851]]
|-
| murskosoboški škof
| [[d:Q55357948]]
|-
| novomeški škof
| [[d:Q55358130]]
|-
| dekani
| [[Predloga:Dekani]]
| rowspan=3 | glej tamkajšnji dokumentaciji predlog
|-
| duhovniki
| rowspan=2 | [[Predloga:Duhovniki]]
|-
| diakoni
|}

== Primer uporabe ==

* [[Župnija Pišece]]
* [[Župnija Krško]]&lt;includeonly&gt;

[[Kategorija:Verska infopolja|Župnija]]
&lt;/includeonly&gt;</text>
      <sha1>qe7kkw1qk2ozm5fgzx1dbkwy2hon7h6</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Dekani</title>
    <ns>10</ns>
    <id>603983</id>
    <revision>
      <id>6688384</id>
      <parentid>6687698</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T08:44:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>3152</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>{{Dokumentacija}}</comment>
      <origin>6688384</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2395" sha1="9kqpvdsk7ga061i0wai8qtyyox8pjal" xml:space="preserve">{{#switch: {{First word|{{delink|{{{1|}}}}}}}
&lt;!--
–––––––––––– Opomba: K imenom ni potrebno pisati službenega naziva.

–––––––––––– Dekanije Škofije Celje

--&gt;
| Celje&lt;!-- - Nova Cerkev --&gt; = Tadej Linasi
| Gornji&lt;!-- Grad --&gt; | Šaleška&lt;!-- dolina --&gt; = Janko Rezar
| Kozje | Rogatec | Šmarje&lt;!-- pri Jelšah --&gt; = Damjan Ratajc
| Laško | Videm&lt;!-- ob Savi --&gt; = Rok Metličar
| Žalec | Braslovče = Srečko Hren
&lt;!--

–––––––––––– Dekanije Škofije Koper

--&gt;
| Dekani = 
| Idrija&lt;!-- - Cerkno --&gt; = 
| Kobarid = 
| Koper = 
| Kraška&lt;!-- dekanija --&gt; = 
| Nova&lt;!-- Gorica --&gt; = 
| Postojna = 
| Šempeter = 
| Tolmin = 
| Vipavska&lt;!-- dekanija --&gt; = 
&lt;!--

–––––––––––– Dekanije Nadškofije Ljubljana

--&gt;
| Cerknica = Blaž Dobravec
| Domžale = Klemen Svetelj
| Grosuplje = Izidor Grošelj
| Kamnik = Pavel Pibernik
| Kranj = Igor Jereb
| Litija&lt;!-- Zagorje --&gt; = Miro Bergelj
| Ljubljana = {{#switch: {{Last word|{{delink|{{{1|}}}}}}}
| &lt;!-- Ljubljana - --&gt;Center = Roman Starc
| &lt;!-- Ljubljana - --&gt;Polje = Alojzij Grebenc
| &lt;!-- Ljubljana - --&gt;Šentvid = France Mervar
| &lt;!-- Ljubljana - --&gt;Vič/Rakovnik = Jožef Poje
}}
| Radovljica = Andrej Župan
| Ribnica = Bojan Traven
| Šenčur = Slavko Kalan
| Škofja&lt;!-- Loka --&gt; = Franci Alič
| Vrhnika = Mohor Rihtaršič
&lt;!-- 

–––––––––––– Dekanije Nadškofije Maribor

--&gt;
| Dravograd&lt;!-- - Mežiška dolina --&gt; = Edvard Vajda
| Dravsko&lt;!-- polje --&gt; = Alojz Petrič
| Jarenina = Igor Novak
| Lenart&lt;!-- v Slovenskih goricah --&gt; = Marijan Rola
| Maribor = Danijel Lasbaher
| Ptuj = Marijan Fesel
| Radlje&lt;!-- - Vuzenica --&gt; = Tadej Legnar
| Slovenska&lt;!-- Bistrica --&gt; = Tomislav Šantak
| Slovenske&lt;!-- Konjice --&gt; = Peter Leskovar
| Stari&lt;!-- trg --&gt; = Franc Linasi
| Velika&lt;!-- Nedelja --&gt; = Jože Urbanija
| Zavrč = Ciril Čuš
&lt;!-- 

–––––––––––– Dekanije Škofije Murska Sobota

--&gt;
| Lendava = Boris Kučko
| Ljutomer = [[Franc Režonja]]
| Murska&lt;!-- Sobota --&gt; = Ivan Kranjec
&lt;!-- 

–––––––––––– Dekanije Škofije Novo mesto

--&gt;
| Črnomelj = Anton Gnidovec
| Kočevje = Sašo Kovač
| Leskovec = Silvester Fabijan
| Novo&lt;!-- mesto --&gt; = Jože Rački
| Trebnje = Jože Pibernik
| Žužemberk = Dejan Pavlin
}}&lt;noinclude&gt;
{{Dokumentacija}}
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>9kqpvdsk7ga061i0wai8qtyyox8pjal</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Velika mošeja v Kairouanu</title>
    <ns>0</ns>
    <id>603986</id>
    <revision>
      <id>6688130</id>
      <parentid>6687778</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T12:29:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 3 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6688130</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="44142" sha1="thu3wd6k3x3x8gq9zov185pfqoqg28x" xml:space="preserve">{{Infobox religious building
| image                 = Great Mosque of Kairouan Panorama - Grande Mosquée de Kairouan Panorama.jpg
| caption               = 
| building_name         = Velika mošeja v Kairouanu
| location              = [[Kairouan]], [[Tunizija]]
| geo                   = 
| religious_affiliation = [[Islam]]
| region                = 
| province              = 
| functional_status     = aktivna
| website               = 
| architect             = 
| architecture_type     = 
| architecture_style    = Aghlabidska arhitektura
| established           = 670
| completed             = 9. stoletje &lt;small&gt;(sedanja stavba, s kasnejšimi prenovami)&lt;/small&gt;
| construction_cost     = 
| capacity              = 
| specifications        = no
| dome_quantity         = 
| dome_height_outer     = 
| dome_dia_outer        = 
| minaret_quantity      = 1
| minaret_height        = 
| materials             = 
}}
'''Velika mošeja v Kairouanu''' ({{langx|ar|جامع القيروان الأكبر}}), znana tudi kot '''mošeja Ukba''' ({{lang|ar|جامع عقبة بن نافع}}), je [[mošeja]] v mestu [[Kairouan]] v [[Tunizija|Tuniziji]], ki je na Unescovem seznamu svetovne dediščine, in je eden največjih islamskih spomenikov v Severni Afriki.&lt;ref&gt; [https://web.archive.org/web/20110726091156/http://www.geotunis.org/page.php?id=15 || Géotunis 2009 :: Kairouan ||&lt;!-- Bot generated title --&gt;]&lt;/ref&gt; 

Mošeja, ki jo je leta 50 po [[hidžra|hidžri]] (670/671 n. št.) ustanovil arabski general Ukba ibn Nafi ob ustanovitvi mesta Kairouan, zavzema površino več kot 9000 kvadratnih metrov. Je eno najstarejših bogoslužnih mest v islamskem svetu in je model za vse poznejše mošeje v [[Magreb]]u.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.discoverislamicart.org/pc_item.php?id=monument%3BISL%3Btn%3BMon01%3B2%3Ben |title=Great Mosque of Kairouan |work=discoverislamicart.org |date= |access-date= |archive-url=https://web.archive.org/web/20130407201059/http://www.discoverislamicart.org/pc_item.php?id=monument%3BISL%3Btn%3BMon01%3B2%3Ben |archive-date= 2013-04-07 }}&lt;/ref&gt; Njen obseg, približno 405 metrov, vsebuje [[hipostil]]no molilnico, marmorno tlakovano dvorišče in kvadratni [[minaret]]. Poleg duhovnega prestiža&lt;ref&gt;{{Cite web |url=http://www.sacred-destinations.com/tunisia/kairouan-great-mosque |title=Great Mosque of Kairouan – Kairouan, Tunisia  &lt;!-- Bot generated title --&gt; |access-date=2009-08-24 |archive-date=2019-08-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190815081813/http://www.sacred-destinations.com/tunisia/kairouan-great-mosque |url-status=live }}&lt;/ref&gt; je mošeja Uqba ena od mojstrovin [[islamska arhitektura|islamske arhitekture]],&lt;ref&gt;{{Cite web |url=https://whc.unesco.org/en/list/499 |title=Kairouan – UNESCO World Heritage Centre&lt;!-- Bot generated title --&gt; |access-date=2019-12-26 |archive-date=2022-08-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220823001241/https://whc.unesco.org/en/list/499 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |url=https://whc.unesco.org/archive/advisory_body_evaluation/499.pdf |title=Kairouan 499&lt;!-- Bot generated title --&gt; |access-date=2019-12-26 |archive-date=2012-10-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121026081607/http://whc.unesco.org/archive/advisory_body_evaluation/499.pdf |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.kairouan-cci2009.nat.tn/index.php?option=com_content&amp;view=article&amp;id=64%3Ala-grande-mosquee&amp;catid=3%3Amonuments&amp;Itemid=76&amp;lang=en The Great Mosque (kairouan-cci2009.nat.tn)]{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{dead link|date=January 2025|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}}{{ Dead link |date=September 2018 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; med drugim znana po prvi islamski uporabi [[podkvasti lok|podkvastega loka]].

Obsežna dela pod Aglabidi dve stoletji pozneje (9. stoletje n. št.) so mošeji dala sedanjo podobo.&lt;ref&gt; {{in lang|fr}} M’hamed Hassine Fantar, ''De Carthage à Kairouan: 2000 ans d’art et d’histoire en Tunisie'',  éd. Agence française d’action artistique, Paris, 1982, p. 23&lt;/ref&gt; Slava mošeje Uqba in drugih svetih krajev v Kairouanu je mestu pomagala pri razvoju in širitvi. Univerza, ki so jo sestavljali učenjaki, ki so poučevali v mošeji, je bila središče izobraževanja tako v islamski misli kot v posvetnih znanostih.&lt;ref&gt; Wilfrid Knapp and Nevill Barbour, North West Africa : a political and economic survey, Editions Oxford University Press, Oxford, 1977, page 404&lt;/ref&gt; Njeno vlogo v tistem času lahko primerjamo z vlogo pariške univerze v srednjem veku.&lt;ref&gt; Henri Saladin, Tunis et Kairouan, Editions Henri Laurens, Paris, 1908, page 118&lt;/ref&gt; Z upadom mesta od sredine 11. stoletja se je središče intelektualne misli preselilo na [[univerza Ez-Zitouna|univerzo Ez-Zitouna]] v [[Tunis]]u.&lt;ref&gt; Mahmud Abd al-Mawla, L’université zaytounienne et la société tunisienne,  éditions Maison Tiers-Monde,  Tunis, 1984, page 33&lt;/ref&gt;

== Lega ==
[[File:Plan Kairouan 1916.jpg|left|thumb|Zemljevid Kairouana (1916) z lokacijo Velike mošeje v severovzhodnem kotu medine]]

Mošeja stoji na severovzhodu medine Kairouana v intramuralnem okrožju Houmat al-Džami (dobesedno 'območje Velike mošeje').&lt;ref&gt;{{Cite journal|url=https://www.persee.fr/doc/genes_1155-3219_1998_num_33_1_1539|title=Quartiers et faubourgs de la médina de Kairouan. Des mots aux modes de spatialisation|first=Mohamed|last=Kerrou|date=September 10, 1998|journal=Genèses. Sciences sociales et histoire|volume=33|issue=1|pages=49–76|via=www.persee.fr|doi=10.3406/genes.1998.1539}}&lt;/ref&gt; Ta lokacija je prvotno ustrezala središču urbanega tkiva mesta, ki ga je ustanovil Uqba ibn Nafi. Vendar pa se je zaradi naravne lege zemljišča, ki ga prečka več pritokov [[vadi]]jev, urbani razvoj mesta razširil proti jugu. Človeški dejavniki, vključno s Hilalianovimi vdori leta 449 po hidžri (1057 n. št.), so privedli do propada mesta in ustavili razvoj. Zaradi vseh teh razlogov je mošeja, ki je nekoč zasedala središče medine, ko je bila prvič zgrajena leta 670, zdaj na skrajnem vzhodnem delu, ki meji na mestno obzidje.

== Zgodovina ==
=== Razvoj ===
[[File:Great Mosque of Kairouan-1900-img434.jpg|thumb|right|Pogled na Veliko mošejo v Kairouanu v začetku 20. stoletja]]

Ob ustanovitvi Kairouana leta 670 je arabski general in osvajalec Uqba ibn Nafi (sam ustanovitelj mesta) izbral lokacijo za svojo mošejo v središču mesta, blizu sedeža guvernerja. Okoli leta 690, kmalu po izgradnji, je bila mošeja, med berbersko okupacijo Kairouana, ki jo je prvotno vodil Kusaila, uničena&lt;ref&gt;Amédée Guiraud, ''Histoire de la Tunisie : les expéditions militaires arabes du VII&lt;sup&gt;e&lt;/sup&gt; au IX&lt;sup&gt;e&lt;/sup&gt; siècle'', éd. SAPI, Tunis, 1937, p. 48&lt;/ref&gt;. Leta 703 jo je obnovil gassanidski general Hasan ibn al-Nu'man.&lt;ref&gt;Jack Finegan, ''The archeology of world religions'', vol. III, ed. Princeton University Press, Princeton, 1965, p. 522&lt;/ref&gt; Z postopnim povečevanjem prebivalstva Kairouana in posledičnim povečanjem števila vernikov je Hisham ibn Abd al-Malik, omajadski kalif v [[Damask]]u, naročil svojemu guvernerju Bišrju ibn Safvanu, naj izvede razvojna dela v mestu, ki so vključevala obnovo in širitev mošeje okoli let 724–728.&lt;ref&gt;Paul Sebag, ''La Grande Mosquée de Kairouan'', éd. Robert Delpire, Paris, 1963, p. 25&lt;/ref&gt; Med to širitvijo je mošejo podrl in jo obnovil, razen [[mihrab]]a. Pod njegovim pokroviteljstvom se je začela gradnja minareta.&lt;ref&gt;{{Cite journal|url=https://www.persee.fr/doc/ahess_0395-2649_1973_num_28_3_293371|title=L'Afrique arabe au VIIIe siècle (86-184 H./705-800)|first=Hichem|last=Djait|date=September 10, 1973|journal=Annales|volume=28|issue=3|pages=601–621|via=www.persee.fr|doi=10.3406/ahess.1973.293371|s2cid=162217635 }}&lt;/ref&gt; Leta 774 je pod vodstvom abasidskega guvernerja Jazida ibn Hatima potekala nova rekonstrukcija, ki jo je spremljala predelava in olepševanje.&lt;ref&gt;{{Cite book |last=Binous |first=Jamila |url=https://books.google.com/books?id=wT7dBAAAQBAJ&amp;pg=PT225 |title=Ifriqiya: Thirteen Centuries of Art and Architecture in Tunisia |last2=Baklouti |first2=Naceur |last3=Ben Tanfous |first3=Aziza |last4=Bouteraa |first4=Kadri |last5=Rammah |first5=Mourad |last6=Zouari |first6=Ali |publisher=Museum With No Frontiers &amp; Ministry of Culture, the National Institute of Heritage, Tunis |year=2010 |isbn=9783902782199 |edition=2nd |series=Islamic Art in the Mediterranean |location= |pages= |language=en |chapter=V1.f The Great Mosque}}&lt;/ref&gt;

Pod vladavino dinastije [[Aglabidi|Aglabidov]] je Kairouan dosegel svoj vrhunec, mošeja pa je imela koristi od tega obdobja stabilnosti in blaginje. Leta 836 je emir Zijadat Allah I. mošejo ponovno rekonstruiral:&lt;ref&gt;Razia Grover ''[https://books.google.com/books?id=0XfnAAAACAAJ&amp;hl=tr Mosques]'', p. 52, New Holland, 2007 {{ISBN|1-84537-692-7}}, {{ISBN|978-1-84537-692-5}}.&lt;/ref&gt; takrat je stavba vsaj v celoti dobila sedanjo podobo.&lt;ref name=&quot;golvin69&quot;&gt;{{Cite journal|url=https://www.persee.fr/doc/remmm_0035-1474_1968_num_5_1_982|title=Quelques réflexions sur la grande mosquée de Kairouan à la période des Aghlabides|first=Lucien|last=Golvin|date=September 10, 1968|journal=Revue des mondes musulmans et de la Méditerranée|volume=5|issue=1|pages=69–77|via=www.persee.fr|doi=10.3406/remmm.1968.982}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Alexandre Papadopoulo, ''Islam and Muslim art'', ed. Harry N. Abrams, New York, 1979, p. 507&lt;/ref&gt; Hkrati je bila na [[trompa]]h postavljena rebrasta [[kupola]] mihraba.&lt;ref name=&quot;prog&quot;&gt;{{cite web |url= http://www.gom.com.eg/prog/2005/10/29/03.pdf |title= Soha Gaafar et Marwa Mourad, « La Grande Mosquée de Kairouan, un maillon clé dans l'histoire de l'architecture », ''Le Progrès égyptien'', 29 octobre 2005, p. 3 |language= fr |accessdate= 2026-06-10 |archive-date= 2012-08-04 |archive-url= https://web.archive.org/web/20120804192258/http://www.gom.com.eg/prog/2005/10/29/03.pdf |url-status= dead }}{{dead link|date=October 2017 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; Okoli leta 862–863 je emir Abu Ibrahim razširil [[oratorij (cerkev)|oratorij]] s tremi polji na severu in dodal kupolo nad obokanim [[portik]]om, ki stoji pred molitveno dvorano. Leta 875 je emir Ibrahim II. zgradil še tri dodatne ladje, s čimer je zmanjšal velikost dvorišča, ki je bilo na treh drugih straneh dodatno omejeno z dodatkom dvojnih galerij.&lt;ref&gt;Georges Marçais, ''L’architecture : Tunisie, Algérie, Maroc, Espagne, Sicile'', vol. I, éd. Picard, Paris, 1927, p. 12&lt;/ref&gt;

Trenutno stanje mošeje lahko zasledimo v obdobju Aglabidov – noben element ni starejši od 9. stoletja razen mihraba – razen nekaj delnih restavracij in nekaj kasnejših dodatkov, narejenih leta 1025 v obdobju Ziridov, 1248 in 1293–1294 pod vladavino Hafsidov, leta 1618 v času muradskih begov, ter v poznem 19. in začetku 20. stoletja. Leta 1967 so bila na celotnem spomeniku izvedena večja restavratorska dela, ki so se izvajala pet let pod vodstvom Nacionalnega inštituta za arheologijo in umetnost, in so se zaključila z uradnim ponovnim odprtjem mošeje med praznovanjem mevlida leta 1972.&lt;ref name=&quot;verite&quot;&gt;{{cite web|url= http://unesdoc.unesco.org/images/0004/000458/045852fb.pdf |title=Jacques Vérité, ''Conservation de la Grande Mosquée de Kairouan'', éd. Unesco, Paris, 1981 |language=fr}}&amp;nbsp;{{small|(1.40&amp;nbsp;MB)}}&lt;/ref&gt;

=== Zgodbe gostiteljev ===
[[File:Entry - Great Mosque of Kairouan - Postcard 1900.jpg|right|thumb|upright=0.8|Razglednica iz leta 1900, ki prikazuje vhod]]

Nekaj ​​stoletij po ustanovitvi je Velika mošeja v Kairouanu predmet številnih opisov arabskih zgodovinarjev in geografov v srednjem veku. Zgodbe se nanašajo predvsem na različne faze gradnje in širitve svetišča ter zaporedne prispevke številnih knezov k notranji dekoraciji (mihrab, minbar, stropi itd.). Med avtorji, ki so pisali o tej temi in katerih zgodbe so se ohranile,&lt;ref name=&quot;golvin69&quot;/&gt; so [[Al-Bakri]] (andaluzijski geograf in zgodovinar, ki je umrl leta 1094 in je v svoji knjigi ''Opis septentrijske Afrike'' posvetil dovolj podroben opis zgodovine mošeje), Al-Nuvajri (zgodovinar, ki je umrl v Egiptu leta 1332) in Ibn Nagi (učenjak in zgodovinar iz Kairouana, ki je umrl okoli leta 1435). O dodatkih in okraskih, ki jih je stavbi naredil aglabidski emir Abu Ibrahim, Ibn Nagi poroča naslednje:

{{quote|»V mošeji v Kairouanu je zgradil kupolo, ki se dviga nad vhodom v osrednjo ladjo, skupaj z dvema kolonadama, ki jo obdajata z obeh strani, galerije pa je tlakoval. Nato je izdelal mihrab.«&lt;ref name=&quot;golvin69&quot;/&gt;}}

Med zahodnimi popotniki, pesniki in pisatelji, ki so obiskali Kairouan, so nekateri pustili vtise in pričevanja, včasih obarvana s čustvi ali občudovanjem, o mošeji. Iz 18. stoletja francoski zdravnik in naravoslovec John Andrew Peyssonnel na študijskem potovanju v leto 1724, v času vladavine suverena Al-Husajn Bega I., poudarja sloves mošeje kot središča verskih in posvetnih študij:

{{quote|»Velika mošeja je posvečena Uqbi, kjer je znana univerza, kjer preučujemo najbolj oddaljene kotičke tega kraljestva: učimo se branja in pisanja arabske slovnice, prava in religije. Za vzdrževanje učiteljev so visoke najemnine.« &lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://www.lapresse.tn/supplement_page_imprimable.php?supplement=2460|title=Mahmoud Bouali, « Il y a près de trois siècles, un tourisme éminemment éclairé », ''La Presse de Tunisie'', date inconnue}}&lt;/ref&gt; }}

Hkrati je zdravnik in anglikanski duhovnik Thomas Shaw (1692–1751),&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://web.univ-pau.fr/saes/pb/congres/rennes98/atelier26.htm|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100813142057/http://web.univ-pau.fr/saes/pb/congres/rennes98/atelier26.htm|url-status=dead|title=Courte biographie sur Thomas Shaw (Société des anglicistes de l'enseignement supérieur)|archivedate=August 13, 2010}}&lt;/ref&gt; ki je leta 1727 potoval po tuniškem regentstvu in skozi Kairouan, mošejo opisal kot »ki velja za najlepše in najsvetejše od berberskih ozemelj«, pri čemer je na primer omenil »skoraj neverjetno število granitnih stebrov«.&lt;ref&gt;{{in lang|fr}} [http://www.kairouan-cci2009.nat.tn/index.php?option=com_content&amp;view=article&amp;id=302%3Akairouan-netait-pas-une-ville-interdite&amp;catid=47%3Aechos&amp;Itemid=116&amp;lang=fr Kairouan n’était pas une ville interdite (Capitale de la culture islamique 2009)]{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Dead link|date=April 2019 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
[[File:Wells - Mosque of Kairouan - Postcard 1900.jpg|right|thumb|Romarji okoli enega od vodnjakov (1900)]]

Konec 19. stoletja je francoski pisatelj [[Guy de Maupassant]] v svoji knjigi ''La vie errante'' (Potujoče življenje) izrazil svojo fascinacijo nad veličastno arhitekturo Velike mošeje v Kairouanu in nad učinkom, ki ga ustvarjajo nešteti stebri: »Edinstvena harmonija tega templja je v razmerju in številu teh vitkih stebrov, ki podpirajo stavbo, jo polnijo, naseljujejo in jo delajo takšno, kot je, ustvarjajo njeno milino in veličino. Njihova barvita množica daje očesu vtis neomejenosti.«&lt;ref&gt;Mohamed Bergaoui, ''Tourisme et voyages en Tunisie : les années régence'', éd. Simpact, Tunis, 1996, p. 231&lt;/ref&gt; V začetku 20. stoletja je avstrijski pesnik [[Rainer Maria Rilke]] opisal svoje občudovanje minareta:

{{quote|»Ali obstaja lepši stolp od tega še vedno ohranjenega starega stolpa, minareta, v islamski arhitekturi? V zgodovini umetnosti velja njegov trinadstropni minaret za takšno mojstrovino in vzor med najprestižnejšimi spomeniki muslimanske arhitekture.«&lt;ref&gt;{{in lang|fr}} [http://www.kairouan-cci2009.nat.tn/index.php?option=com_content&amp;view=article&amp;id=91%3Alinfluence-de-kairouan-sur-lart-et-la-litterature&amp;catid=37%3Aculture&amp;Itemid=69&amp;lang=fr The influence of Kairouan on art and literature (Capital of Islamic culture 2009)]{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Dead link|date=January 2020 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;|sign=|source=}}

== Arhitektura ==
=== Splošna postavitev ===
Stavba je obsežen rahlo nepravilni štirikotnik, ki pokriva približno 9000 m&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;. Na vzhodni strani je daljša (127,60 metra) kot na zahodni (125,20 metra) in na severni strani krajša (72,70 metra) kot na južni (78 metrov). Sestavljena je predvsem iz notranje molilnice na jugu, pred njo je veliko dvorišče (''[[sahn]]'') na severu. Glavni minaret je na severni strani dvorišča.
[[File:3D computer modeling of the Great mosquee of Kairouan-en.svg|upright=1.62|thumb|Pregled stavbe (na sredini), južna fasada navzven (levo) in minaret, gledan z dvorišča (desno)]]
[[File:Plan_grande_mosquee_kairouan_vect.svg|thumb|left|upright=1.32|Trenutni načrt Velike mošeje v Kairouanu (molilna dvorana je na desni, dvorišče pa na levi)]]
[[File:View Great Mosque of Kairouan.jpg|center|thumb|upright=1.62|Panoramski pogled na Veliko mošejo v Kairouanu, od desne proti levi, molilnica (s kupolami), dvorišče in minaret]]

=== Zunanjost ===
==== Ograjen prostor ====
Od zunaj je Velika mošeja v Kairouanu trdnjava z 1,90 metra debelimi masivnimi oker zidovi, sestavljenimi iz dobro obdelanih kamnov z vmesnimi sloji lomljenega kamna in žgane opeke.&lt;ref name=&quot;enceintes&quot; /&gt; Vogalni stolpi, ki merijo 4,25 metra na vsaki strani, so podprti z masivnimi štrlečimi nosilci. Glede na mehka tla, ki so podvržena posedanju, so podprti stolpi dodali stabilnost celotni mošeji.&lt;ref name=&quot;djelloul8&quot;&gt;Néji Djelloul, ''op. cit.'', p. 8&lt;/ref&gt; Kljub strogim fasadam ritmični vzorci opornikov in visokih verand, nekatere s kupolami, dajejo svetišču občutek presenetljive trezne veličine.&lt;ref name=&quot;djelloul8&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;saladin&quot;&gt;{{in lang|fr}} Henri Saladin, ''Tunis et Kairouan'', coll. Les Villes d’art célèbres, éd. Henri Laurens, Paris, 1908, p. 120&lt;/ref&gt;

Danes ograjo Velike mošeje v Kairouanu prebada devet vrat (šest se jih odpira na dvorišče, dvoje se odpirajo v molilnico, deveta pa omogočajo dostop do ''[[maksura|maksure]]''). Nekatera od njih, kot je Bab Al-Ma (vodna vrata) na zahodni fasadi, imajo pred seboj izstopajoče verande, obdane s oporniki in na vrhu z rebrastimi kupolami, ki temeljijo na kvadratnem [[tambur]]ju in so prekriti s tremi oboki.&lt;ref name=&quot;enceintes&quot; /&gt;&lt;ref&gt;Néji Djelloul, ''op. cit.'', p. 9&lt;/ref&gt; Vendar pa sta arabska geografi in zgodovinarja srednjega veka Al-Mukadasi in Al-Bakri poročala o obstoju približno desetih vrat, ki so bila okoli 10. in 11. stoletja poimenovana drugače kot danes. To odraža dejstvo, da je bil ograja, za razliko od preostalega dela mošeje, deležna znatnih sprememb, da bi zagotovili stabilnost stavbe (dodali so številne opornike). Tako so bili nekateri vhodi zapečateni, drugi pa ohranjeni.&lt;ref name=&quot;enceintes&quot;&gt;{{Cite web|url=http://islamickairouan.net/fr_okba/index2.php?rub=14&amp;titre=3|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110818171051/http://islamickairouan.net/fr_okba/index2.php?rub=14&amp;titre=3|url-status=dead|title=Mosquée Okba Ibn Nafi à Kairoua – Enceinte et porches|archivedate=August 18, 2011|website=islamickairouan.net}}&lt;/ref&gt;

V 13. stoletju so odprli nova vrata, najbolj izjemna, Bab Lalla Rihana iz leta 1293, se nahajajo na vzhodni steni ograjenega prostora. Monumentalni vhod, delo hafsidskega vladarja Abu Hafsa `Umarja ibn Jahje (vladal od 1284 do 1295),&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://www.qantara-med.org/qantara4/public/show_document.php?do_id=1360|archiveurl=https://web.archive.org/web/20111008170847/http://www.qantara-med.org/qantara4/public/show_document.php?do_id=1360|url-status=dead|title=Fragment de bois à décor d'arcatures d'époque hafside (Qantara)|archivedate=October 8, 2011}}&lt;/ref&gt; se vstopa na izstopajočem trgu, ki ga obdajajo starodavni stebri, ki podpirajo podkvaste loke, in ga pokriva kupola na tamburju. Sprednja fasada verande ima velik [[podkvasti lok]], ki se opira na dva marmorna stebra in ga krasi friz, okrašen s slepo [[arkada|arkado]], vse pa je okronano z nazobčanimi [[Cina (arhitektura)|cinami]] (v žagasti razporeditvi).&lt;ref name=&quot;djelloul10&quot;&gt;Néji Djelloul, ''op. cit.'', p. 10&lt;/ref&gt; Kljub temu, da je bila zgrajena konec 13. stoletja, se Bab Lalla Rihana dobro zliva z vsemi stavbami, ki večinoma izvirajo iz devetega stoletja.
&lt;gallery class=&quot;center&quot; perrow=&quot;6&quot; caption=&quot;Obzidje in vrata mošeje Uqba&quot;&gt;
File:An exterior view of the Great Mosque of Kairouan.jpg|Zunanji severozahodni vogal, ki prikazuje nekaj zunanjih opornikov
File:Great Mosque of Kairouan western wall.jpg|Zid in verande na zahodni fasadi (južna stran)
File:Entrée de la Grande Mosquée de Kairouan.jpg|Pogled od blizu na enega od vhodov zahodne fasade
File:Part of the southern facade of the Great Mosque of Kairouan.jpg|Pogled na sredino južne fasade
File:Bab Lalla Rihana.jpg|Vrata Bab Lalla Rihana (konec trinajstega stoletja)
File:Arcature aveugle 2, Grande Mosquée de Kairouan.jpg|Slepa arkada, ki krasi zgornji del Bab Lalla Rihana
&lt;/gallery&gt;

==== Dvorišče ====
[[File:Panorama of the courtyard of the Great Mosque of Kairouan.jpg|thumb|500px|Panorama notranjega dvorišča Velike mošeje v Kairouanu]]

Dvorišče je prostrano trapezoidno območje, katerega notranje dimenzije so približno 67 x 52 metrov.&lt;ref&gt;Paul Sebag, ''op. cit.'', p. 85&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=g6PqNavNEdgC&amp;pg=PA229|title=Castles of God: Fortified Religious Buildings of the World|first=Peter|last=Harrison|date=September 10, 2004|publisher=Boydell Press|isbn=9781843830665 |via=Google Books}}&lt;/ref&gt; Na vseh štirih straneh ga obdaja portik z dvojnimi vrstami lokov, ki jih odpirajo rahlo podkvasti loki, podprti s stebri iz različnih vrst [[marmor]]ja, [[granit]]a ali [[porfir]]ja, ponovno uporabljeni iz rimskih, zgodnjekrščanskih ali bizantinskih spomenikov, zlasti iz Kartagine.&lt;ref name=&quot;saladin&quot;/&gt; Dostop do dvorišča je preko šestih stranskih vhodov iz 9. in 13. stoletja.

Portik na južni strani dvorišča, blizu molilnice, ima na sredini velik obdelan kamnit koničast podkvasti lok, ki stoji na starodavnih stebrih iz belega žilastega marmorja s [[korintski slog|korintskimi]] [[kapitel]]i. Ta sedem metrov visok portik ima kvadratno podlago, na kateri stoji polkroglasta rebrasta kupola; slednja je rebrasta z ostrimi robovi. Vmesni prostor, dvanajstkotni boben kupole, prebada šestnajst majhnih pravokotnih oken, vstavljenih v zaobljene niše.ref&gt;{{in lang|fr}} Henri Saladin, ''Tunis et Kairouan'', p. 122&lt;/ref&gt; Veliki osrednji lok južnega portika je na vsaki strani obdan s šestimi ritmično razporejenimi podkvastimi loki, ki ležijo na dveh stebrih, podprtih s stebri.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://islamickairouan.net/fr_okba/index2.php?rub=16&amp;titre=3|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110818171334/http://islamickairouan.net/fr_okba/index2.php?rub=16&amp;titre=3|url-status=dead|title=Mosquée Okba Ibn Nafi à Kairoua – La coupole du Bahou|archivedate=August 18, 2011|website=islamickairouan.net}}&lt;/ref&gt; Na splošno razmerja in splošna postavitev fasade južnega portika s trinajstimi loki, od katerih srednji tvori nekakšen zmagoslavni lok, okronan s kupolo, tvorijo celoto z &quot;močnim pridihom veličastnosti&quot;, kot pravi francoski zgodovinar in sociolog Paul Sebag (1919–2004).&lt;ref&gt;Paul Sebag, ''op. cit.'', p. 102&lt;/ref&gt;
&lt;gallery class=&quot;center&quot; caption=&quot;Dvorišče in portiki&quot; perrow=&quot;6&quot;&gt;
Image:Courtyard of the Great Mosque of Kairouan.jpg|Pogled na dvorišče na strani pročelja molilnice
Image:Great Mosque of Kairouan prayer hall facade.jpg|Veranda z rebrasto kupolo, ki se dviga sredi južnega portika dvorišča
Image:Kairouan Mosque Courtyard with columns.jpg|Dvorišče, vidno z ene od obokanih galerij
Image:The Great Mosque of Kairouan, eastern portico of the courtyard.jpg|Portik na vzhodni strani dvorišča
Image:Great Mosque of Kairouan, eastern portico of the courtyard.jpg|Notranji pogled na vzhodni portik dvorišča
Image:Great Mosque of Kairouan gallery.jpg|Notranji pogled na zahodni portik dvorišča
&lt;/gallery&gt;

==== Podrobnosti dvorišča ====
Kombinacija dvorišča in galerij, ki ga obdajajo, pokriva ogromno območje, katerega dimenzije so približno 90 metrov dolge in 72 metrov široke.&lt;ref name=&quot;auto1&quot;&gt;{{Cite web| url=http://www.islamickairouan.net/fr_okba/index2.php?rub=15&amp;titre=3|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130730183505/http://www.islamickairouan.net/fr_okba/index2.php?rub=15&amp;titre=3|url-status=dead|title=Mosquée Okba Ibn Nafi à Kairoua – La cour et le minaret|archivedate=July 30, 2013|website=islamickairouan.net}}&lt;/ref&gt; Severni del dvorišča je tlakovan s kamnitimi ploščami, preostali del tal pa je skoraj v celoti sestavljen iz belih marmornih plošč. Blizu središča je vodoravna sončna ura z napisom v ''naskhiju'', vgraviranim na marmorju iz leta 1258 po [[hidžra|hidžri]] (kar ustreza letu 1843), do katere se dostopa po majhnem stopnišču; določa čas molitev. Zbiralnik deževnice ali [[impluvij]], verjetno delo Muradid Bega Mohameda Bega al-Mouradija (1686–1696), je domiseln sistem, ki zagotavlja zajemanje (z rahlo nagnjeno površino dvorišča) in nato filtriranje meteorne vode v osrednjem bazenu, opremljenem s podkvastimi loki, izklesanimi iz belega marmorja.&lt;ref name=&quot;auto1&quot;/&gt; Voda, očiščena nečistoč, teče v podzemno cisterno, ki jo podpirajo sedem metrov visoki stebri. Na dvorišču je tudi več vodnjakov, nekateri so postavljeni drug ob drugem. Njihovi robovi, pridobljeni iz spodnjih delov starodavnih jedrnih stebrov,&lt;ref&gt;Paul Sebag, ''op. cit.'', p. 90&lt;/ref&gt; podpirajo utore za vrvice, ki podpirajo vedra.
&lt;gallery class=&quot;center&quot; caption=&quot;Podrobnosti dvorišča&quot; perrow=&quot;6&quot;&gt; 
File:Cadran solaire horizontal, Grande Mosquée de Kairouan.jpg|Vodoravna sončna ura na dvorišču
Image:Great Mosque of Kairouan sundial.jpg|Eden od kapitelov dvorišča, ki ga krasi majhna navpična sončna ura
Image:Great Mosque of Kairouan courtyard columns.jpg|Detajl lokov in stebrov severnega portika dvorišča
Image:Kairouan Great Mosque courtyard cistern.jpg|Pogled na impluvij, ki zbira deževnico in napaja podzemno cisterno
Image:IMGP7538.JPG|Osredotočenost na zbiralnik deževnice
Image:Puits Mosquée de Kairouan.jpg|Osredotočenost na en vodnjak dvorišča
&lt;/gallery&gt;

==== Minaret ====
[[File:Tower of the Great Mosque of Kairouan.JPG|upright|thumb|Najstarejši ohranjeni minaret na svetu, 8.–9. stoletje]]

Minaret, ki zavzema središče severne fasade kompleksnega ograjenega prostora, je visok 31,5 metra in stoji na kvadratnem podstavku s 10,7 metra na vsaki strani.&lt;ref name=&quot;sebag&quot;&gt;Paul Sebag, ''op. cit.'', p. 97&lt;/ref&gt; Stoji znotraj ograjenega prostora in nima neposrednega dostopa od zunaj. Sestavljen je iz treh zoženih nadstropij, od katerih je zadnja prekrita z majhno rebrasto kupolo, ki je bila najverjetneje zgrajena pozneje kot preostali del stolpa.&lt;ref name=&quot;minaret&quot;&gt;Néji Djelloul, ''op. cit.'', p. 15&lt;/ref&gt; Prvo in drugo nadstropje sta zaokrožena z zaobljenimi cinami, ki jih prebadajo [[strelnica|strelnice]]. Minaret je služil kot opazovalni stolp in za klicanje vernikov k molitvi.

Vrata, ki vodijo do minareta, so uokvirjena s preklado in podboji iz recikliranih izrezljanih frizov antičnega izvora. Iz rimskega obdobja so kamniti bloki z latinskimi napisi. Njihova uporaba verjetno izvira iz dela, ki ga je opravil omajadski guverner Bišr ibn Safvan okoli leta 725 n. št., in so bili ponovno uporabljeni pri vznožju stolpa. Večji del minareta izvira iz časa aglabidskih knezov v 9. stoletju. Sestavljen je iz pravilnih plasti skrbno obrezanega lomljenega kamna, kar daje delu slogovno občudovanja vredno homogenost in enotnost.&lt;ref&gt;Néji Djelloul, ''op. cit.'', p. 14&lt;/ref&gt;

Notranjost vključuje stopnišče s 129 stopnicami kar omogoča dostop do teras in prvega nadstropja minareta. Dvoriščna (ali južna) fasada stolpa je preluknjana z okni, ki zagotavljajo svetlobo in prezračevanje, medtem ko so ostale tri fasade – obrnjene proti severu, vzhodu in zahodu – preluknjane z majhnimi odprtinami v obliki puščičnih rež. Minaret v svoji sedanji obliki večinoma izvira iz začetka 9. stoletja, okoli leta 836 n. št. Je najstarejši minaret v muslimanskem svetu&lt;ref&gt;Ahmad Fikri, ''L’art islamique de Tunisie : la Grande Mosquée de Kairouan'', vol. II, éd. Henri Laurens, Paris, 1934, p. 114&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=YVYkrNhPMQkC&amp;pg=PA302|title=Pilgrimage: From the Ganges to Graceland : an Encyclopedia|first1=Linda Kay|last1=Davidson|first2=David Martin|last2=Gitlitz|date=September 10, 2002|publisher=ABC-CLIO|isbn=9781576070048 |via=Google Books}}&lt;/ref&gt; in tudi najstarejši minaret na svetu, ki še vedno stoji.&lt;ref&gt;Michael Grant, ''Dawn of the Middle Ages'', ed. Weidenfeld and Nicolson, London, 1981, p. 81&lt;/ref&gt;

Zaradi svoje starosti in arhitekturnih značilnosti je minaret Velike mošeje v Kairouanu prototip za vse minarete zahodnega islamskega sveta: služil je kot model tako v Severni Afriki kot v Andaluziji.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://www.qantara-med.org/qantara4/public/show_document.php?do_id=1287&amp;lang=en|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130511205253/http://www.qantara-med.org/qantara4/public/show_document.php?do_id=1287&amp;lang=en|url-status=dead|title=Minaret of the Great Mosque of Kairouan (Qantara)|archivedate=May 11, 2013}}&lt;/ref&gt; Kljub svoji masivni obliki in strogi dekoraciji pa predstavlja harmonično strukturo in veličasten videz.

==== Kupole ====
[[File:Coupole du mihrab, Grande Mosquée de Kairouan.jpg|thumb|Kupola nad mihrabom (9. stoletje)]] 

Mošeja ima več kupol, največja je nad [[mihrab]]om in vhodom v molilnico z dvorišča. [[Kupola]] mihraba temelji na osmerokotnem [[tambur|bobnu]] z rahlo konkavnimi stranicami, dvignjena na kvadratni podlagi, okrašena na vsaki od treh južnih, vzhodnih in zahodnih strani s petimi nišami z ravnim dnom, ki jih zaključuje pet polkrožnih lokov,&lt;ref name=&quot;coupolemihrab&quot;&gt;{{Cite web|url=http://islamickairouan.net/fr_okba/index2.php?rub=19&amp;titre=3|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130730190744/http://islamickairouan.net/fr_okba/index2.php?rub=19&amp;titre=3|url-status=dead|title=Mosquée Okba Ibn Nafi à Kairoua – La coupole du Mihrab|date=January 27, 2022|archivedate=July 30, 2013|website=islamickairouan.net}}&lt;/ref&gt; nišo na sredini prereže okulus v krožnem okvirju. Ta kupola, katere gradnja sega v prvo polovico 9. stoletja (proti letu 836), je ena najstarejših in najbolj izjemnih kupol v zahodnem islamskem svetu.&lt;ref&gt;Georges Marçais, ''Coupole et plafonds de la Grande Mosquée de Kairouan'', éd. Tournier, Paris, 1925, p. 11&lt;/ref&gt;

=== Notranjost ===
==== Molilnica ====
[[File:Great Mosque of Kairouan, prayer hall.jpg|thumb|Notranji pogled na hipostilno molilnico]]

Molilnica je na južni strani dvorišča in je dostopna skozi 17 izrezljanih lesenih vrat. Pred prostorno molitveno dvorano, ki ima obliko pravokotnika s širino 70,6 metra in globino 37,5 metra, stoji portik z dvojno vrsto lokov.&lt;ref name=&quot;sallepriere&quot;&gt;{{Cite web|url=http://islamickairouan.net/fr_okba/index2.php?rub=18&amp;titre=3|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110818172106/http://islamickairouan.net/fr_okba/index2.php?rub=18&amp;titre=3|url-status=dead|title=Mosquée Okba Ibn Nafi à Kairoua – La Salle de prière|date=January 27, 2022|archivedate=August 18, 2011|website=islamickairouan.net}}&lt;/ref&gt;

[[Hipostil]]na dvorana je razdeljena na 17 ladij z osmimi oboki, osrednja ladja je širša, prav tako oboki vzdolž stene [[kibla (islam)|kible]]. Sekajo se pod pravim kotom pred mihrabom. Ta oblika, imenovana ''oblika črke T'', ki jo najdemo tudi v dveh iraških mošejah v Samari (okoli leta 847), je bila sprejeta v mnogih severnoafriških in andaluzijski mošejah, kjer je postala značilna.&lt;ref&gt;Georges Marçais, ''L’architecture : Tunisie, Algérie, Maroc, Espagne, Sicile'', vol. I, p. 140&lt;/ref&gt;

Osrednja ladja, nekakšna zmagoslavna ulica, ki vodi do mihraba, je bistveno višja in širša od ostalih šestnajstih ladij molitvene dvorane. Na vsaki strani jo omejuje dvojna vrsta lokov, ki stojijo na dvojnih stebrih in jih krasi izrezljana mavčna dekoracija, sestavljena iz cvetličnih in geometrijskih vzorcev.

Ladja, osvetljena z lestenci, ki so vgrajeni v nešteto majhnih steklenih svetilk,&lt;ref&gt;Henri Saladin, ''Tunis et Kairouan'', p. 124&lt;/ref&gt; se odpira v južni portik dvorišča skozi monumentalna, nežno izrezljana lesena vrata, izdelana leta 1828 v času vladavine Husainidov. Ta razkošna vrata s štirimi krili, bogato izrezljanimi z geometrijskimi motivi, vtisnjenimi na dnu listja in prepletenih zvezd, so na [[timpanon (arhitektura)|timpanonu]] okrašena s stilizirano vazo, iz katere izvirajo vijugasta stebla in listi. Druga vrata molitvene dvorane, od katerih nekatera izvirajo iz časa Hafsidov,&lt;ref&gt;{{in lang|fr}} [http://www.fmsh-devar.fr/strabon-tunisie/index.php?option=com_content&amp;task=view&amp;id=65&amp;Itemid=82&amp;lang=en Monuments de Kairouan (Strabon.org)] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110720215543/http://www.fmsh-devar.fr/strabon-tunisie/index.php?option=com_content&amp;task=view&amp;id=65&amp;Itemid=82&amp;lang=en |date=2011-07-20 }}&lt;/ref&gt; se odlikujejo po svoji dekoraciji, ki je v bistvu sestavljena iz geometrijskih vzorcev (šesterokotni, osmerokotni, pravokotni vzorci itd.).
&lt;gallery class=&quot;center&quot; perrow=&quot;6&quot; caption=&quot;Molitvena dvorana&quot;&gt;
File:Kairouan Mosque Gallery.jpg|Pogled na galerijo pred molilno dvorano
File:Une des portes de la salle de prière de la Grande Mosquée de Kairouan.jpg|Ena od sedemnajstih rezbarjenih lesenih vrat molilne dvorane
File:Main door of the prayer hall of the Great Mosque of Kairouan.jpg|Glavna vrata molilne dvorane
File:Great Mosque of Kairouan prayer hall.jpg|Pogled na osrednjo ladjo molilne dvorane
File:Secondary naves of the prayer hall, Great Mosque of Kairouan.jpg|Pogled na dve stranski ladji molilne dvorane
File:Mihrab2GrandeMosqueKairouan.jpg|Pogled na mihrab, ki se nahaja na sredini kible v molilni dvorani
&lt;/gallery&gt;

==== Mihrab ====
[[File:MihrabGrandeMosqueKairouan.jpg|upright=0.8|thumb|Pogled od blizu na mihrab, katerega trenutno stanje sega v deveto stoletje]]

Mihrab, ki kaže kiblo (smer proti Meki), pred katerim stoji imam med molitvijo, je na sredini južne stene molitvene dvorane. Oblikuje ga niša uokvirjena z dvema marmornima stebroma in na vrhu s poslikano leseno polkupolo. Niša mihraba je dolga dva metra, visoka 4,5 metra in globoka 1,6 metra.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://www.qantara-med.org/qantara4/public/show_document.php?do_id=401&amp;lang=en|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160303184012/http://www.qantara-med.org/qantara4/public/show_document.php?do_id=401&amp;lang=en|url-status=dead|title=Mihrab of the Great Mosque of Kairouan (Qantara)|archivedate=March 3, 2016}}&lt;/ref&gt;

Mihrab mošeje, katerega dekor je izjemen dokaz muslimanske umetnosti v zgodnjih stoletjih islama, se odlikuje po harmonični kompoziciji in kakovosti ornamentov. Velja za najstarejši primer konkavnega mihraba in v sedanjem stanju datira v leto 862–863 n. št.&lt;ref&gt;{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=DBqId4J_sIAC&amp;q=kairouan|title=Art of Islam: Language and Meaning|first=Titus|last=Burckhardt|date=September 10, 2009|publisher=World Wisdom, Inc|isbn=9781933316659 |via=Google Books}}&lt;/ref&gt;

V zgornjem delu ga obdaja 139 metaliziranih ploščic, vsaka ima 21,1 centimetra kvadratnih in so razporejene po diagonali v šahovskem vzorcu. Razdeljene so v dve skupini in datirajo v začetek druge polovice 9. stoletja, vendar ni z gotovostjo določeno ali jih je izdelal bagdadski obrtnik v Bagdadu ali Kairouanu. Strokovnjake vznemirja polemika o izvoru te dragocene zbirke. Te ploščice so večinoma okrašene s cvetličnimi in rastlinskimi motivi (stiliziran cvet, palmovi listi in asimetrični listi na spodnji loputi in karo) in spadajo v dve seriji: ena polikromirana, za katero je značilno večje bogastvo tonov, ki segajo od svetlo zlate do svetlo, temno ali oker rumene ter od opečnato rdeče do rjavega laka, druga enobarvna pa ima čudovit lesk, ki prehaja od dimljene zlate do zeleno zlate. Premaz okoli njih je okrašen z modrimi rastlinskimi motivi, ki segajo v 18. ali prvo polovico 19. stoletja. Podkvasti lok mihraba, ki je na vrhu prelomljen in na nogi, počiva na dveh stebrih iz rdečega marmorja z rumenimi žilami, ki ju krasijo bizantinski kapiteli z dvema prečkama, izrezljanima s cvetličnima vzorcema, vsaka pa je okrašena s kufskim napisom v reliefnem slogu.

Stena mihraba je prekrita z 28 ploščami iz belega marmorja, izrezljanimi in preluknjanimi, ki imajo široko paleto rastlinskih in geometrijskih vzorcev, vključno s stiliziranim listom vine, cvetom in školjko. Za odprtim namigom se skriva najstarejša niša, o kateri je bilo oblikovanih več predpostavk. Če se sklicujemo na zgodbo Al-Bakrija, andaluzijskega zgodovinarja in geografa iz 11. stoletja, bi to moral biti mihrab, ki ga je izdelal Uqba Ibn Nafi, ustanovitelj Kairouana, medtem ko Lucien Golvin meni, da ne gre za star mihrab, temveč komaj za začeto gradnjo, ki bi lahko služila kot opora za marmorne plošče in sega bodisi v delo Ziadeta Allaha I. (817–838) bodisi v delo Abul Ibrahima okoli let 862–863.&lt;ref&gt;Lucien Golvin, « Le mihrab de Kairouan », Kunst des Orients, vol. V, 1969, pp. 1–38&lt;/ref&gt; Nad marmorno oblogo je mihrabska niša kronana s polkupolastim obokom iz upognjenega lesa ''[[Hippomane mancinella]]''. Vbočenost loka, prekrita z debelim premazom, ki je v celoti poslikan, je okrašena s prepletenimi zvitki, ki obdajajo stilizirane petkrpne liste vinske trte, trikrpne cvetove in ostre grozde, vse v rumeni barvi na polnočno modrem ozadju.

==== Minbar ====
[[File:MinbarMosqueKairouan.jpg|thumb|left|Pogled na minbar; ta prižnica, najstarejša, kar jih obstaja, je še vedno na svojem mestu (v molilnici). Zaščitena je s stekleno ploščo.]]

[[Minbar]], ki je desno od mihraba, uporablja imam med petkovimi ali bajramskimi pridigami. Gre za prižnico v obliki stopnišča z zgornjim sedežem, do katerega se pride po enajstih stopnicah, in meri od 3,93 metra v dolžino do 3,31 metra v višino. Izvira iz devetega stoletja (okoli leta 862) in je bila postavljena v času vladavine šestega aglabidskega vladarja Abul Ibrahima (856–863). Izdelana je iz tikovine, uvožene iz Indije.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://www.qantara-med.org/qantara4/public/show_document.php?do_id=640|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110727192322/http://www.qantara-med.org/qantara4/public/show_document.php?do_id=640|url-status=dead|title=Minbar of the Great Mosque of Kairouan (Qantara)|archivedate=July 27, 2011}}&lt;/ref&gt; Med vsemi prižnicami muslimanskega sveta je zagotovo najstarejši primer minbarja, ki je še danes ohranjen.
[[File:Kairouan. Minbar und Maqsura.jpg|thumb|Stara razglednica (1900) z izrezljanim tikovim minbarjem in maksuro]]

Verjetno so jo izdelali mizarji iz Kairouana (nekateri raziskovalci omenjajo tudi Bagdad). Sestavljena je iz več kot 300 fino izrezljanih lesenih kosov z izjemnim okrasnim bogastvom (rastlinski in geometrijski vzorci se nanašajo na umajadske in abasidske modele), med katerimi je približno 90 pravokotnih plošč, izrezljanih z obilico storžev, listov vinske trte, tankih in prožnih stebel, suličastih plodov in različnih geometrijskih oblik (kvadrati, diamanti, zvezde itd.). Zgornji rob klančine minbarja krasi bogata in elegantna rastlinska dekoracija, sestavljena iz izmenično razporejenih listnatih zvitkov, od katerih vsak vsebuje razprt list vinske trte in grozd. V začetku 20. stoletja je bil minbar skrbno obnovljen. Čeprav obstaja že več kot enajst stoletij, so vse plošče, razen devetih, originalne in so v dobrem stanju ohranjenosti, zaradi fine izvedbe minbarja pa je velika mojstrovina islamskega rezbarjenja lesa, ki se nanaša na Paula Sebaga.&lt;ref&gt;Paul Sebag, ''op. cit.'', p. 105&lt;/ref&gt; Ta stari stol iz 9. stoletja je še vedno na svoji prvotni lokaciji, poleg mihraba.

==== Maksura ====
[[File:MaqsouraGandeMosqueKairouan.jpg|right|thumb|Pogled na maksuro, okrašeno s frizom, ki vključuje kaligrafski napis v kufski pisavi]]

[[Maksura]], ki je v bližini minbarja, je sestavljena iz ograje, ki omejuje zasebni prostor in omogoča vladarju in njegovim višjim uradnikom, da sledijo slovesni petkovi molitvi, ne da bi se mešali z verniki. Dragulj lesarske umetnosti, izdelan v času vladavine ziridskega princa Al-Mu'iz ibn Badisa in datira iz prve polovice 11. stoletja, velja za najstarejšo, ki še vedno stoji v islamskem svetu. Gre za cedrovo ograjo, fino izklesano in izrezljano na treh straneh z različnimi geometrijskimi motivi, ki meri 2,8 metra v višino, osem metrov v dolžino in šest metrov v širino.&lt;ref name=&quot;qantaramaqsura&quot;/&gt; Njen glavni okras je friz, ki krona kaligrafijo, slednjo pa krasi vrsta koničastih odprtih zobcev, na ozadju prepletenih rastlin pa je napis v cvetlični kufski pisavi. Skrbno izdelana v reliefnem slogu predstavlja enega najlepših epigrafskih trakov islamske umetnosti.&lt;ref name=&quot;qantaramaqsura&quot;&gt;{{Cite web |url=http://www.qantara-med.org/qantara4/public/show_document.php?do_id=403&amp;lang=en |title=Maqsura of the Great Mosque of Kairouan (Qantara) |access-date=2010-08-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111008171141/http://www.qantara-med.org/qantara4/public/show_document.php?do_id=403&amp;lang=en |archive-date=2011-10-08 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Knjižnica je v bližini in dostopna skozi vrata, katerih podboji in preklada so izrezljani iz marmorja, okrašeni s frizom cvetličnega dekorja. Okno knjižnice zaznamuje elegantna aranžma z dvema stebroma, ki obdajata odprtino, ki je podkvast lok, na vrhu s šestimi slepimi loki in kronan z vrsto žagastih berm.&lt;ref&gt;Néji Djelloul, ''op. cit.'', p. 57&lt;/ref&gt;

== Vloga v muslimanski civilizaciji ==
V času svojega največjega sijaja, med 9. in 11. stoletjem našega štetja, je bil Kairouan eno največjih središč islamske civilizacije, njegov sloves žarišča učenja pa je pokrival celoten Magreb. V tem obdobju je bila Velika mošeja v Kairouanu tako prostor molitve kot središče za poučevanje islamskih znanosti pod malikijsko strujo. Njeno vlogo bi lahko primerjali z vlogo pariške univerze v srednjem veku.&lt;ref&gt;Henri Saladin, ''Tunis et Kairouan'', p. 118&lt;/ref&gt;

Poleg študij o poglabljanju verske misli in malikitske sodne prakse je mošeja gostila tudi različne tečaje posvetnih predmetov, kot so [[matematika]], [[astronomija]], [[medicina]] in [[botanika]]. Prenos znanja so zagotavljali ugledni učenjaki in teologi, med katerimi sta bila Sahnun ibn Sa'id in Asad ibn al-Furat, ugledna pravnika, ki sta veliko prispevala k širjenju malikitske misli, Išak ibn Imran in Ibn al-Džazzar v medicini, Abu Sahl al-Kairouani in Abd al-Monim al-Kindi v matematiki. Tako je bila mošeja, sedež prestižne univerze z veliko knjižnico, ki je vsebovala veliko število znanstvenih in teoloških del, v 9., 10. in 11. stoletju najpomembnejše intelektualno in kulturno središče v Severni Afriki.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://ern.pendis.kemenag.go.id/DokPdf/jurnal/04-Al-Jamiah-vol-45-No-1.pdf|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110721120517/http://ern.pendis.kemenag.go.id/DokPdf/jurnal/04-Al-Jamiah-vol-45-No-1.pdf|url-status=dead|title=Nurdin Laugu, « The Roles of Mosque Libraries through History », Al-Jami'ah, vol. 45, n°1, pages 103 and 105, 2007|archivedate=July 21, 2011}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Commons category|Great Mosque of Kairouan}}
* [https://web.archive.org/web/20150209081557/http://www.qantara-med.org/qantara4/public/show_document.php?do_id=399&amp;lang=en Great Mosque of Kairouan (Qantara Mediterranean Heritage)]
* [https://web.archive.org/web/20111008170611/http://www.qantara-med.org/qantara4/public/show_video.php?vi_id=48 Video of the mihrab of the Great Mosque of Kairouan]

[[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Tuniziji]]
[[Kategorija:Kairouan]]
[[Kategorija:Mošeje v Tuniziji]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 670]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 703]]</text>
      <sha1>thu3wd6k3x3x8gq9zov185pfqoqg28x</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Karahanidski kanat</title>
    <ns>0</ns>
    <id>604021</id>
    <revision>
      <id>6688221</id>
      <parentid>6687995</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T16:16:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>urejanje</comment>
      <origin>6688221</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8747" sha1="swnpa3zmdvymtjgnb6k9dtfbxibxco6" xml:space="preserve">{{Infopolje Država
| conventional_long_name = Karahanidski kanat 
| common_name            = Karahanidski kanat
| status                 = {{Plainlist|
* neodvisen [[kaganat]] (840–1089)
* [[Seldžuško cesarstvo|seldžuški vazal]]{{sfn|Asimov|1998|pp=119–144}}&lt;br /&gt;(1089–1141)
* [[Karakitajski kanat|karakitajski]] vazal{{sfn|Asimov|1998|pp=119–144}}&lt;br /&gt;(1141–1212)}}
| government_type        = [[monarhija]] ([[diarhija]])
| capital                = {{plainlist|
* [[Balasagun]] (942–1130)
* [[Kašgar]] (1130–1211)
* [[Samarkand]] (1040–1212)}}
| religion               = {{plainlist|
* [[nestorijanstvo]] (775-934)&lt;ref name=&quot;ES&quot;&gt;{{cite book |last1=Sims |first1=Eleanor |title=Peerless images: Persian painting and its sources |date=2002 |publisher=New Haven : Yale University Press |isbn=978-0-300-09038-3 |pages=293–294 |url=https://archive.org/details/peerlessimagespe0000sims/page/294/mode/1up}}&lt;/ref&gt;
* [[tengrizem]] (840–934)
* [[budizem]] (840–934)
* [[islam]] (934–1212)}}
| common_languages       = {{plainlist|
* [[Turški jeziki|hakanska turščina]] (dvor, dinastija, književnost)&lt;ref&gt;{{cite book|title=A history of inner Asia|year=2000|page=89|author=Svatopluk Soucek}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book|title=An Anthology of Turkish Literature|author=Kemal Silay|year=1996|page=27}}&lt;/ref&gt;
* [[perzijščina]]&lt;ref name=&quot;iranica&quot;&gt;{{cite encyclopedia |url = http://www.iranicaonline.org/articles/ilak-khanids |title = Ilak-Khanids  |first = Michal |last = Biran |encyclopedia = Encyclopedia Iranica |date= 2012 |access-date=May 12, 2014 |archive-url = https://web.archive.org/web/20150909080737/http://www.iranicaonline.org/articles/ilak-khanids |archive-date = September 9, 2015 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; (pesništvo)
* [[arabščina]] (kovanci)&lt;ref&gt;{{cite book |first = V.V. |last = Barthold |title = Four Studies on the History of Central Asia (Vol.1) |publisher = E.J. Brill |year=1962 |page=99 }}&lt;/ref&gt;
}}
| leader1                = [[Bilge Kul Kadir Kan]]
| year_leader1           = 840–893 (prvi)
| leader2                = [[Osman ibn Ibrahim]]
| year_leader2           = 1204–1212 (zadnji)
| title_leader           = [[kagan]]
| title_deputy           = [[hadžib]] ([[kancler]])
| deputy1                = [[Jusuf Balasaguni]]
| year_deputy1           = 11. stoletje
| year_start             = 840
| year_end               = 1212
| p1                     = Karluški kaganat 
| p2                     = Ujgurski kaganat
| p3                     = Samanidsko cesarstvo 
| p4                     = Hotansko kraljestvo  
| s1                     = Seldžuško cesarstvo 
| s2                     = Horezmijsko cesarstvo
| s3                     = Karakitajski kanat
| image_map              = Kingdom of Kara-Khanids- 999-1212.png
| image_map_size         = 300px
| image_map_caption      = Karahanidski kanat okoli leta 1000&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Abazov |first1=R. |title=Palgrave Concise Historical Atlas of Central Asia |date=2016 |publisher=Springer |isbn=978-0-230-61090-3 |page=56 |url=https://books.google.com/books?id=f1wYDAAAQBAJ&amp;pg=PR56 |language=en}}&lt;/ref&gt;
}}

'''Karahanidski kanat''' ([[Perzijščina|perzijsko]]: قراخانیان, Qarākhāniyān, [[Kitajščina|kitajsko]]: 喀喇汗國, [[pinjin]]: Kālā Hánguó), znan tudi kot '''Karahanidi''', '''Ileški Hanidi'''&lt;ref&gt;&quot;Qara-khanids&quot;, ''Encyclopedia of the Peoples of Africa and the Middle East'', Vol. 1, Ur. Jamie Stokes, (Infobase Publishing, 2009), str.&amp;nbsp;578.&lt;/ref&gt; ali '''Afrasiabidi''' (perzijsko: آل افراسیاب, Āl-i Afrāsiyāb, dobesedno 'Hiša Afrasiabov'), je bil [[Karluki|karluški]] turški kanat, ki je vladal [[Srednja Azija|Srednji Aziji]] od 9. do začetka 13. stoletja. 

Karahanidi so osvojili [[Transoksanija|Transoksanijo]] v Srednji Aziji in ji neodvisno vladali od leta 999 in 1089. Njihov prihod v Transoksanijo je pomenil dokončen premik od iranske k turški prevladi v Srednji Aziji.{{sfn|Soucek|2000}} Karahanidi so kljub temu postopoma privzeli perzjsko-arabsko islamsko kulturo in hkrati ohranili nekaj svoje domače turške kulture.&lt;ref name=&quot;iranica&quot; /&gt; Kanat se je v 1040. letih razdelil na Vzhodni in Zahodni kanat. Konec 11. stoletja so Karahanidi prišli pod suverenost [[Seldžuško cesarstvo|Seldžuškega cesarstva]]. Njim je sledila karakitajska dinastija [[Zahodni Liao]], ki je leta 1141 premagala Seldžuke v bitki pri Katvanu. Vzhodni kanat je propadel leta 1211, Zahodni kanat pa je leta 1212 uničilo [[Horezmijsko cesarstvo]].&lt;ref name=&quot;encyclo&quot;&gt;{{cite web |url = http://search.eb.com/eb/article-9062103 |title = Encyclopædia Britannica |access-date=2006-12-08 |archive-url = https://web.archive.org/web/20081202055513/http://search.eb.com/eb/article-9062103 |archive-date=2008-12-02 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;{{sfn|Grousset|2004|p=168}}
Prestolnice Karahanidskega cesarstva so bila mesta [[Kašgar]], [[Balasagun]], [[Uzgen]] in [[Samarkand]]. Zgodovina Karahanidskega kanata je rekonstruirana iz fragmentiranih in pogosto kontradiktornih pisnih virov in [[Numizmatika|preučevanja kovancev]].{{sfn|Asimov|1998|pp=119–144}}

==Imena==
Izraz 'Karahanid' izhaja iz naziva 'kara kan' ali 'kara kagan' (perzijsko: قراخان, Qarākhān), najvišjega naziva vladarjev dinastije.{{sfn|Golden|1990|p=354}}  Stara turška beseda 'kara' (𐰴𐰺𐰀) pomeni črn, temen ali severni, 'kan' pa pomeni vladar. Izraz so si v 19. stoletju izmislili evropski orientalisti za opis tako dinastije kot ljudstva, ki jim je vladala.{{sfn|Soucek|2000}} 
* Arabski muslimanski viri so dinastijo imenovali 'al-Hakanija' ali 'al Muluk al-Hanijja al-Atrak'.
* [[Mahmud al-Kašgari]], domačin iz Karahanidskega kanata, je v svoji jezikoslovni razpravi ''[[Dīwān Lughāt al-Turk]]'' zanje uporabljal dva endonima: 'Hakanijski Turki' ali samo 'Turki'.&lt;ref&gt;Maħmūd al-Kaśġari. (1982) &quot;Dīwān Luğāt al-Turk&quot;. Ur. in prev. Robert Dankoff in James Kelly. V ''Sources of Oriental Languages and Literature''. Part I. str. 75–76; 82–86&lt;/ref&gt; Slednjega je uporabljal tudi za turška  ljudstva na splošno.&lt;ref&gt;Golden, P.B. (2015). [https://www.researchgate.net/publication/275968776_THE_TURKIC_WORLD_IN_MAH_MUD_AL-KASHGHARI &quot;The Turkic World in Maḥmûd al Kâshgarî&quot;] str. 506&lt;/ref&gt;{{efn|Ko je Kašgari našteval 20 turških ljudstev, je mednje vključil tudi neturške [[Kumoši]]je (''qāy''),  [[Kitani|kitanske]] [[Tanguti|Tangute]] (''taŋut'') in kitajske [[Kitajci Han|Hane]].&lt;ref&gt;al-Kaśġari (1982), Dankoff (prevajalec). str. 82–84&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Schönig, Klaus, [https://www.geschkult.fu-berlin.de/e/turkologie/institut/mitarbeiter/professor/Textdateien/Kashgari.pdf »O nekaterih nejasnih, dvomljivih in protislovnih odlomkih v delu Maḥmūda al-Kāšγarīja »Dīwān Luγāt at-Turk«], ''Türk Dilteri Araştrımaları'' '''14''' (2004): str. 42–47 od 35–56&lt;/ref&gt;}}
* Perzijski viri so zanje pogosto uporabljali izraz 'Al-i Afrasijab' (perzijsko: آل افراسیاب, Āl-i Afrāsiyāb, dobesedno Hiša Afrisijab) na podlagi njihove domnevne povezave z legendarnim, v resnici nepovezanim, kraljem Afrasiabom iz predislamske [[Transoksanija|Transoksanije]].{{sfn|Soucek|2000}} Kašgari kralja imenuje Alp Er Tunga.&lt;ref&gt;{{cite book|author=Osman Aziz Basan|year=2010|title=The Great Seljuqs: A History|page=177}}&lt;/ref&gt;
* V perzijščini jih imenujejo tudi 'Ilek Hanid' ali 'Ilak Hanid' (perzijsko: ایلک خانیان, Ilak-Khānīyān).&lt;ref name=&quot;iranica&quot;/&gt;
* Kitajski viri dinastijo omenjajo kot 'Kalahan' (kitajsko: 喀喇汗) ali 'Heihan' (kitajsko: 黑汗, dobesedno Črni Kan) ali 'Daši' (kitajsko: 大食). Slednji naziv se nanaša na [[Arabci|Arabce]] ali [[muslimani|muslimane]] na splošno.&lt;ref&gt;{{cite book |chapter-url=http://mongol.huji.ac.il/sites/default/files/wbeoe156%20qarakhanids%20eoe%2016.pdf |chapter=Karakhanid Khanate |first=Michal |last=Biran |title=The Encyclopedia of Empire |editor=John M. MacKenzie |publisher=John Wiley &amp; Sons, Ltd. |date=2016 |isbn=978-1118440643 |access-date=2017-05-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170826031906/http://mongol.huji.ac.il/sites/default/files/wbeoe156%20qarakhanids%20eoe%2016.pdf |archive-date=2017-08-26 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal |url=https://asiecentrale.revues.org/619 |title=Qarakhanid Studies: A View from the Qara Khitai Edge |journal=Cahiers d'Asie centrale |volume=9 |date=2001 |first=Michal |last=Biran |pages=77–89 |access-date=2017-05-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170826033815/https://asiecentrale.revues.org/619 |archive-date=2017-08-26 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

==Opomba==
{{sklici|group=lower-alpha}}

== Sklici ==
{{sklici|20em}}

==Viri==
{{refbegin| 2}}
{{refend}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Bivše države v Aziji]]</text>
      <sha1>swnpa3zmdvymtjgnb6k9dtfbxibxco6</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688374</id>
      <parentid>6688221</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T08:27:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>/* Opomba */ izvor</comment>
      <origin>6688374</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11896" sha1="rhezvpgs01lyi77m5zxzt5jjybmtuvc" xml:space="preserve">{{Infopolje Država
| conventional_long_name = Karahanidski kanat 
| common_name            = Karahanidski kanat
| status                 = {{Plainlist|
* neodvisen [[kaganat]] (840–1089)
* [[Seldžuško cesarstvo|seldžuški vazal]]{{sfn|Asimov|1998|pp=119–144}}&lt;br /&gt;(1089–1141)
* [[Karakitajski kanat|karakitajski]] vazal{{sfn|Asimov|1998|pp=119–144}}&lt;br /&gt;(1141–1212)}}
| government_type        = [[monarhija]] ([[diarhija]])
| capital                = {{plainlist|
* [[Balasagun]] (942–1130)
* [[Kašgar]] (1130–1211)
* [[Samarkand]] (1040–1212)}}
| religion               = {{plainlist|
* [[nestorijanstvo]] (775-934)&lt;ref name=&quot;ES&quot;&gt;{{cite book |last1=Sims |first1=Eleanor |title=Peerless images: Persian painting and its sources |date=2002 |publisher=New Haven : Yale University Press |isbn=978-0-300-09038-3 |pages=293–294 |url=https://archive.org/details/peerlessimagespe0000sims/page/294/mode/1up}}&lt;/ref&gt;
* [[tengrizem]] (840–934)
* [[budizem]] (840–934)
* [[islam]] (934–1212)}}
| common_languages       = {{plainlist|
* [[Turški jeziki|hakanska turščina]] (dvor, dinastija, književnost)&lt;ref&gt;{{cite book|title=A history of inner Asia|year=2000|page=89|author=Svatopluk Soucek}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book|title=An Anthology of Turkish Literature|author=Kemal Silay|year=1996|page=27}}&lt;/ref&gt;
* [[perzijščina]]&lt;ref name=&quot;iranica&quot;&gt;{{cite encyclopedia |url = http://www.iranicaonline.org/articles/ilak-khanids |title = Ilak-Khanids  |first = Michal |last = Biran |encyclopedia = Encyclopedia Iranica |date= 2012 |access-date=May 12, 2014 |archive-url = https://web.archive.org/web/20150909080737/http://www.iranicaonline.org/articles/ilak-khanids |archive-date = September 9, 2015 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; (pesništvo)
* [[arabščina]] (kovanci)&lt;ref&gt;{{cite book |first = V.V. |last = Barthold |title = Four Studies on the History of Central Asia (Vol.1) |publisher = E.J. Brill |year=1962 |page=99 }}&lt;/ref&gt;
}}
| leader1                = [[Bilge Kul Kadir Kan]]
| year_leader1           = 840–893 (prvi)
| leader2                = [[Osman ibn Ibrahim]]
| year_leader2           = 1204–1212 (zadnji)
| title_leader           = [[kagan]]
| title_deputy           = [[hadžib]] ([[kancler]])
| deputy1                = [[Jusuf Balasaguni]]
| year_deputy1           = 11. stoletje
| year_start             = 840
| year_end               = 1212
| p1                     = Karluški kaganat 
| p2                     = Ujgurski kaganat
| p3                     = Samanidsko cesarstvo 
| p4                     = Hotansko kraljestvo  
| s1                     = Seldžuško cesarstvo 
| s2                     = Horezmijsko cesarstvo
| s3                     = Karakitajski kanat
| image_map              = Kingdom of Kara-Khanids- 999-1212.png
| image_map_size         = 300px
| image_map_caption      = Karahanidski kanat okoli leta 1000&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Abazov |first1=R. |title=Palgrave Concise Historical Atlas of Central Asia |date=2016 |publisher=Springer |isbn=978-0-230-61090-3 |page=56 |url=https://books.google.com/books?id=f1wYDAAAQBAJ&amp;pg=PR56 |language=en}}&lt;/ref&gt;
}}

'''Karahanidski kanat''' ([[Perzijščina|perzijsko]]: قراخانیان, Qarākhāniyān, [[Kitajščina|kitajsko]]: 喀喇汗國, [[pinjin]]: Kālā Hánguó), znan tudi kot '''Karahanidi''', '''Ileški Hanidi'''&lt;ref&gt;&quot;Qara-khanids&quot;, ''Encyclopedia of the Peoples of Africa and the Middle East'', Vol. 1, Ur. Jamie Stokes, (Infobase Publishing, 2009), str.&amp;nbsp;578.&lt;/ref&gt; ali '''Afrasiabidi''' (perzijsko: آل افراسیاب, Āl-i Afrāsiyāb, dobesedno 'Hiša Afrasiabov'), je bil [[Karluki|karluški]] turški kanat, ki je vladal [[Srednja Azija|Srednji Aziji]] od 9. do začetka 13. stoletja. 

Karahanidi so osvojili [[Transoksanija|Transoksanijo]] v Srednji Aziji in ji neodvisno vladali od leta 999 in 1089. Njihov prihod v Transoksanijo je pomenil dokončen premik od iranske k turški prevladi v Srednji Aziji.{{sfn|Soucek|2000}} Karahanidi so kljub temu postopoma privzeli perzjsko-arabsko islamsko kulturo in hkrati ohranili nekaj svoje domače turške kulture.&lt;ref name=&quot;iranica&quot; /&gt; Kanat se je v 1040. letih razdelil na Vzhodni in Zahodni kanat. Konec 11. stoletja so Karahanidi prišli pod suverenost [[Seldžuško cesarstvo|Seldžuškega cesarstva]]. Njim je sledila karakitajska dinastija [[Zahodni Liao]], ki je leta 1141 premagala Seldžuke v bitki pri Katvanu. Vzhodni kanat je propadel leta 1211, Zahodni kanat pa je leta 1212 uničilo [[Horezmijsko cesarstvo]].&lt;ref name=&quot;encyclo&quot;&gt;{{cite web |url = http://search.eb.com/eb/article-9062103 |title = Encyclopædia Britannica |access-date=2006-12-08 |archive-url = https://web.archive.org/web/20081202055513/http://search.eb.com/eb/article-9062103 |archive-date=2008-12-02 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;{{sfn|Grousset|2004|p=168}}
Prestolnice Karahanidskega cesarstva so bila mesta [[Kašgar]], [[Balasagun]], [[Uzgen]] in [[Samarkand]]. Zgodovina Karahanidskega kanata je rekonstruirana iz fragmentiranih in pogosto kontradiktornih pisnih virov in [[Numizmatika|preučevanja kovancev]].{{sfn|Asimov|1998|pp=119–144}}

==Imena==
Izraz 'Karahanid' izhaja iz naziva 'kara kan' ali 'kara kagan' (perzijsko: قراخان, Qarākhān), najvišjega naziva vladarjev dinastije.{{sfn|Golden|1990|p=354}}  Stara turška beseda 'kara' (𐰴𐰺𐰀) pomeni črn, temen ali severni, 'kan' pa pomeni vladar. Izraz so si v 19. stoletju izmislili evropski orientalisti za opis tako dinastije kot ljudstva, ki jim je vladala.{{sfn|Soucek|2000}} 
* Arabski muslimanski viri so dinastijo imenovali 'al-Hakanija' ali 'al Muluk al-Hanijja al-Atrak'.
* [[Mahmud al-Kašgari]], domačin iz Karahanidskega kanata, je v svoji jezikoslovni razpravi ''[[Dīwān Lughāt al-Turk]]'' zanje uporabljal dva endonima: 'Hakanijski Turki' ali samo 'Turki'.&lt;ref&gt;Maħmūd al-Kaśġari. (1982) &quot;Dīwān Luğāt al-Turk&quot;. Ur. in prev. Robert Dankoff in James Kelly. V ''Sources of Oriental Languages and Literature''. Part I. str. 75–76; 82–86&lt;/ref&gt; Slednjega je uporabljal tudi za turška  ljudstva na splošno.&lt;ref&gt;Golden, P.B. (2015). [https://www.researchgate.net/publication/275968776_THE_TURKIC_WORLD_IN_MAH_MUD_AL-KASHGHARI &quot;The Turkic World in Maḥmûd al Kâshgarî&quot;] str. 506&lt;/ref&gt;{{efn|Ko je Kašgari našteval 20 turških ljudstev, je mednje vključil tudi neturške [[Kumoši]]je (''qāy''),  [[Kitani|kitanske]] [[Tanguti|Tangute]] (''taŋut'') in kitajske [[Kitajci Han|Hane]].&lt;ref&gt;al-Kaśġari (1982), Dankoff (prevajalec). str. 82–84&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Schönig, Klaus, [https://www.geschkult.fu-berlin.de/e/turkologie/institut/mitarbeiter/professor/Textdateien/Kashgari.pdf »O nekaterih nejasnih, dvomljivih in protislovnih odlomkih v delu Maḥmūda al-Kāšγarīja »Dīwān Luγāt at-Turk«], ''Türk Dilteri Araştrımaları'' '''14''' (2004): str. 42–47 od 35–56&lt;/ref&gt;}}
* Perzijski viri so zanje pogosto uporabljali izraz 'Al-i Afrasijab' (perzijsko: آل افراسیاب, Āl-i Afrāsiyāb, dobesedno Hiša Afrisijab) na podlagi njihove domnevne povezave z legendarnim, v resnici nepovezanim, kraljem Afrasiabom iz predislamske [[Transoksanija|Transoksanije]].{{sfn|Soucek|2000}} Kašgari kralja imenuje Alp Er Tunga.&lt;ref&gt;{{cite book|author=Osman Aziz Basan|year=2010|title=The Great Seljuqs: A History|page=177}}&lt;/ref&gt;
* V perzijščini jih imenujejo tudi 'Ilek Hanid' ali 'Ilak Hanid' (perzijsko: ایلک خانیان, Ilak-Khānīyān).&lt;ref name=&quot;iranica&quot;/&gt;
* Kitajski viri dinastijo omenjajo kot 'Kalahan' (kitajsko: 喀喇汗) ali 'Heihan' (kitajsko: 黑汗, dobesedno Črni Kan) ali 'Daši' (kitajsko: 大食). Slednji naziv se nanaša na [[Arabci|Arabce]] ali [[muslimani|muslimane]] na splošno.&lt;ref&gt;{{cite book |chapter-url=http://mongol.huji.ac.il/sites/default/files/wbeoe156%20qarakhanids%20eoe%2016.pdf |chapter=Karakhanid Khanate |first=Michal |last=Biran |title=The Encyclopedia of Empire |editor=John M. MacKenzie |publisher=John Wiley &amp; Sons, Ltd. |date=2016 |isbn=978-1118440643 |access-date=2017-05-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170826031906/http://mongol.huji.ac.il/sites/default/files/wbeoe156%20qarakhanids%20eoe%2016.pdf |archive-date=2017-08-26 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal |url=https://asiecentrale.revues.org/619 |title=Qarakhanid Studies: A View from the Qara Khitai Edge |journal=Cahiers d'Asie centrale |volume=9 |date=2001 |first=Michal |last=Biran |pages=77–89 |access-date=2017-05-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170826033815/https://asiecentrale.revues.org/619 |archive-date=2017-08-26 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

==Zgodovina==
===Izvor===
{{glavni|Karluki|Karluški kaganat}}
[[Slika:Piatto con decorazione di castello assediato, arg, samirechye, da bolshoe-anikovskaya, IX-X sec su orig del l'VIII sec.JPG|thumb|250px|''[[Anikovska skleda]]'' je ulita srebrna skleda, na kateri so upodobljeni oklepljeni konjeniki, ki oblegajo Jeriho. Skledo so izdelali verjetno [[Sogdija|sogdijski]] umetniki med vladavino Karlukov v Semirečju.&lt;ref name=&quot;ES&quot;&gt;{{cite book |last1=Sims |first1=Eleanor |title=Peerless images : Persian painting and its sources |date=2002 |publisher=New Haven : Yale University Press |isbn=978-0-300-09038-3 |pages=293–294 |url=https://archive.org/details/peerlessimagespe0000sims/page/294/mode/1up}}&lt;/ref&gt; Skleda je bila izdelana v 9.-10. stoletju in je kopija sklede iz 8. stoletja.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Hermitage Museum |url=https://www.hermitagemuseum.org/wps/portal/hermitage/digital-collection/08.+applied+arts/97259}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Gorelik |first1=Michael |title=&quot;Oriental Armour of the Near and Middle East from the Eighth to the Fifteenth Centuries as Shown in Works of Art&quot;, by Michael Gorelik, in: Islamic Arms and Armour, ed. Robert Elgood, London 1979. |date=1979 |publisher=Robert Elgood |url=http://warfare.tk/Gorelik-Oriental_Armour.htm}}&lt;/ref&gt;]]

Karahanidski kanat je nastal iz plemenske zveze, ki so jo nekje v 9. stoletju ustanovili Karluki, Jagmi, Čigili, Tuhsi in druga ljudstva, ki so živela v [[Transoksanija|Transoksaniji]], zahodnem [[Tjanšan]]u (današnji [[Kirgizistan]]) in zahodnem [[Šindžjang]]u okoli [[Kašgar]]ja.{{sfn|Soucek|2000}}  Arabski zgodovinar [[al-Masudi]] iz 10. stoletja je omenil  dva ''&quot;kagana kaganov&quot;'' karluške horde:&lt;ref&gt;Al-Masudi [https://archive.org/details/historicalencycl00masrich Meadows of Gold and Mines of Gems] vol. 1, str. 311–312. Prev. Aloys Spreger&lt;/ref&gt; Sanaha&lt;ref&gt;P. B. Golden. &quot;Irano-Turcica: The Khazar sacral kingship revisited&quot;. V ''Acta Orientalia Hungarica'' 60:2 (2007): 165, 172, op. 33&lt;/ref&gt; in Afrasiaba,&lt;ref&gt;Boris Zhivkov, (2010), ''Khazaria in the Ninth and Tenth Centuries'', str. 46.&lt;/ref&gt; ki ga je karahanidski učenjak iz 11. stoletja [[Mahmud al-Kašgari]] enačil  s turškim kraljem Alp Er Tungo, legendarnim prednikom vladajoče karahanidske dinastije.&lt;ref&gt;Maħmūd al-Kašğari. &quot;Dīwān Luğāt al-Turk&quot;. Prev. In ur. Robert Dankoff in James Kelly. In Sources of Oriental Languages and Literature. (1982) Part I, str. 92 and Part II. str. 225, 337&lt;/ref&gt; Karahanidski vladarji so si lastili naziv kagan, kar kaže, da so morda izhajali iz klana  Ašina.&lt;ref&gt;Carter V. Findley, (2004), ''The Turks in World History'', str. 75&lt;/ref&gt; Plemenski izvor  [[Bilge Kul Kadir Kan]]a, prvega karahanidskega kana, še vedno ni znan. Če je resnično  izhajal iz vladajoče dinastije Karluškega kanata,&lt;ref&gt;[https://e-history.kz/en/history-of-kazakhstan/show/9505/ &quot;Karluk Yabghu State (756–940)&quot;] ''Qazaqstan Tarihy''&lt;/ref&gt; je bil iz plemena Ašina. Lahko bi bil tudi Čigil.&lt;ref&gt;Kochnev, Boris Dmitrievich (2006). ''Numizmaticheskai︠a︡ istorii︠a︡ Karakhanidskogo kaganata'', 991–1209. Nastich, V. N. Moskva: Sofii︠a︡.&lt;/ref&gt;

==Opomba==
{{sklici|group=lower-alpha}}

== Sklici ==
{{sklici|20em}}

==Viri==
{{refbegin| 2}}
{{refend}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Bivše države v Aziji]]</text>
      <sha1>rhezvpgs01lyi77m5zxzt5jjybmtuvc</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688375</id>
      <parentid>6688374</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T08:28:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Zgodovina */ ref</comment>
      <origin>6688375</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11619" sha1="shrcxud1psn8ih3rk3xuuf2vlme2gw2" xml:space="preserve">{{Infopolje Država
| conventional_long_name = Karahanidski kanat 
| common_name            = Karahanidski kanat
| status                 = {{Plainlist|
* neodvisen [[kaganat]] (840–1089)
* [[Seldžuško cesarstvo|seldžuški vazal]]{{sfn|Asimov|1998|pp=119–144}}&lt;br /&gt;(1089–1141)
* [[Karakitajski kanat|karakitajski]] vazal{{sfn|Asimov|1998|pp=119–144}}&lt;br /&gt;(1141–1212)}}
| government_type        = [[monarhija]] ([[diarhija]])
| capital                = {{plainlist|
* [[Balasagun]] (942–1130)
* [[Kašgar]] (1130–1211)
* [[Samarkand]] (1040–1212)}}
| religion               = {{plainlist|
* [[nestorijanstvo]] (775-934)&lt;ref name=&quot;ES&quot;&gt;{{cite book |last1=Sims |first1=Eleanor |title=Peerless images: Persian painting and its sources |date=2002 |publisher=New Haven : Yale University Press |isbn=978-0-300-09038-3 |pages=293–294 |url=https://archive.org/details/peerlessimagespe0000sims/page/294/mode/1up}}&lt;/ref&gt;
* [[tengrizem]] (840–934)
* [[budizem]] (840–934)
* [[islam]] (934–1212)}}
| common_languages       = {{plainlist|
* [[Turški jeziki|hakanska turščina]] (dvor, dinastija, književnost)&lt;ref&gt;{{cite book|title=A history of inner Asia|year=2000|page=89|author=Svatopluk Soucek}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book|title=An Anthology of Turkish Literature|author=Kemal Silay|year=1996|page=27}}&lt;/ref&gt;
* [[perzijščina]]&lt;ref name=&quot;iranica&quot;&gt;{{cite encyclopedia |url = http://www.iranicaonline.org/articles/ilak-khanids |title = Ilak-Khanids  |first = Michal |last = Biran |encyclopedia = Encyclopedia Iranica |date= 2012 |access-date=May 12, 2014 |archive-url = https://web.archive.org/web/20150909080737/http://www.iranicaonline.org/articles/ilak-khanids |archive-date = September 9, 2015 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; (pesništvo)
* [[arabščina]] (kovanci)&lt;ref&gt;{{cite book |first = V.V. |last = Barthold |title = Four Studies on the History of Central Asia (Vol.1) |publisher = E.J. Brill |year=1962 |page=99 }}&lt;/ref&gt;
}}
| leader1                = [[Bilge Kul Kadir Kan]]
| year_leader1           = 840–893 (prvi)
| leader2                = [[Osman ibn Ibrahim]]
| year_leader2           = 1204–1212 (zadnji)
| title_leader           = [[kagan]]
| title_deputy           = [[hadžib]] ([[kancler]])
| deputy1                = [[Jusuf Balasaguni]]
| year_deputy1           = 11. stoletje
| year_start             = 840
| year_end               = 1212
| p1                     = Karluški kaganat 
| p2                     = Ujgurski kaganat
| p3                     = Samanidsko cesarstvo 
| p4                     = Hotansko kraljestvo  
| s1                     = Seldžuško cesarstvo 
| s2                     = Horezmijsko cesarstvo
| s3                     = Karakitajski kanat
| image_map              = Kingdom of Kara-Khanids- 999-1212.png
| image_map_size         = 300px
| image_map_caption      = Karahanidski kanat okoli leta 1000&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Abazov |first1=R. |title=Palgrave Concise Historical Atlas of Central Asia |date=2016 |publisher=Springer |isbn=978-0-230-61090-3 |page=56 |url=https://books.google.com/books?id=f1wYDAAAQBAJ&amp;pg=PR56 |language=en}}&lt;/ref&gt;
}}

'''Karahanidski kanat''' ([[Perzijščina|perzijsko]]: قراخانیان, Qarākhāniyān, [[Kitajščina|kitajsko]]: 喀喇汗國, [[pinjin]]: Kālā Hánguó), znan tudi kot '''Karahanidi''', '''Ileški Hanidi'''&lt;ref&gt;&quot;Qara-khanids&quot;, ''Encyclopedia of the Peoples of Africa and the Middle East'', Vol. 1, Ur. Jamie Stokes, (Infobase Publishing, 2009), str.&amp;nbsp;578.&lt;/ref&gt; ali '''Afrasiabidi''' (perzijsko: آل افراسیاب, Āl-i Afrāsiyāb, dobesedno 'Hiša Afrasiabov'), je bil [[Karluki|karluški]] turški kanat, ki je vladal [[Srednja Azija|Srednji Aziji]] od 9. do začetka 13. stoletja. 

Karahanidi so osvojili [[Transoksanija|Transoksanijo]] v Srednji Aziji in ji neodvisno vladali od leta 999 in 1089. Njihov prihod v Transoksanijo je pomenil dokončen premik od iranske k turški prevladi v Srednji Aziji.{{sfn|Soucek|2000}} Karahanidi so kljub temu postopoma privzeli perzjsko-arabsko islamsko kulturo in hkrati ohranili nekaj svoje domače turške kulture.&lt;ref name=&quot;iranica&quot; /&gt; Kanat se je v 1040. letih razdelil na Vzhodni in Zahodni kanat. Konec 11. stoletja so Karahanidi prišli pod suverenost [[Seldžuško cesarstvo|Seldžuškega cesarstva]]. Njim je sledila karakitajska dinastija [[Zahodni Liao]], ki je leta 1141 premagala Seldžuke v bitki pri Katvanu. Vzhodni kanat je propadel leta 1211, Zahodni kanat pa je leta 1212 uničilo [[Horezmijsko cesarstvo]].&lt;ref name=&quot;encyclo&quot;&gt;{{cite web |url = http://search.eb.com/eb/article-9062103 |title = Encyclopædia Britannica |access-date=2006-12-08 |archive-url = https://web.archive.org/web/20081202055513/http://search.eb.com/eb/article-9062103 |archive-date=2008-12-02 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;{{sfn|Grousset|2004|p=168}}
Prestolnice Karahanidskega cesarstva so bila mesta [[Kašgar]], [[Balasagun]], [[Uzgen]] in [[Samarkand]]. Zgodovina Karahanidskega kanata je rekonstruirana iz fragmentiranih in pogosto kontradiktornih pisnih virov in [[Numizmatika|preučevanja kovancev]].{{sfn|Asimov|1998|pp=119–144}}

==Imena==
Izraz 'Karahanid' izhaja iz naziva 'kara kan' ali 'kara kagan' (perzijsko: قراخان, Qarākhān), najvišjega naziva vladarjev dinastije.{{sfn|Golden|1990|p=354}}  Stara turška beseda 'kara' (𐰴𐰺𐰀) pomeni črn, temen ali severni, 'kan' pa pomeni vladar. Izraz so si v 19. stoletju izmislili evropski orientalisti za opis tako dinastije kot ljudstva, ki jim je vladala.{{sfn|Soucek|2000}} 
* Arabski muslimanski viri so dinastijo imenovali 'al-Hakanija' ali 'al Muluk al-Hanijja al-Atrak'.
* [[Mahmud al-Kašgari]], domačin iz Karahanidskega kanata, je v svoji jezikoslovni razpravi ''[[Dīwān Lughāt al-Turk]]'' zanje uporabljal dva endonima: 'Hakanijski Turki' ali samo 'Turki'.&lt;ref&gt;Maħmūd al-Kaśġari. (1982) &quot;Dīwān Luğāt al-Turk&quot;. Ur. in prev. Robert Dankoff in James Kelly. V ''Sources of Oriental Languages and Literature''. Part I. str. 75–76; 82–86&lt;/ref&gt; Slednjega je uporabljal tudi za turška  ljudstva na splošno.&lt;ref&gt;Golden, P.B. (2015). [https://www.researchgate.net/publication/275968776_THE_TURKIC_WORLD_IN_MAH_MUD_AL-KASHGHARI &quot;The Turkic World in Maḥmûd al Kâshgarî&quot;] str. 506&lt;/ref&gt;{{efn|Ko je Kašgari našteval 20 turških ljudstev, je mednje vključil tudi neturške [[Kumoši]]je (''qāy''),  [[Kitani|kitanske]] [[Tanguti|Tangute]] (''taŋut'') in kitajske [[Kitajci Han|Hane]].&lt;ref&gt;al-Kaśġari (1982), Dankoff (prevajalec). str. 82–84&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Schönig, Klaus, [https://www.geschkult.fu-berlin.de/e/turkologie/institut/mitarbeiter/professor/Textdateien/Kashgari.pdf »O nekaterih nejasnih, dvomljivih in protislovnih odlomkih v delu Maḥmūda al-Kāšγarīja »Dīwān Luγāt at-Turk«], ''Türk Dilteri Araştrımaları'' '''14''' (2004): str. 42–47 od 35–56&lt;/ref&gt;}}
* Perzijski viri so zanje pogosto uporabljali izraz 'Al-i Afrasijab' (perzijsko: آل افراسیاب, Āl-i Afrāsiyāb, dobesedno Hiša Afrisijab) na podlagi njihove domnevne povezave z legendarnim, v resnici nepovezanim, kraljem Afrasiabom iz predislamske [[Transoksanija|Transoksanije]].{{sfn|Soucek|2000}} Kašgari kralja imenuje Alp Er Tunga.&lt;ref&gt;{{cite book|author=Osman Aziz Basan|year=2010|title=The Great Seljuqs: A History|page=177}}&lt;/ref&gt;
* V perzijščini jih imenujejo tudi 'Ilek Hanid' ali 'Ilak Hanid' (perzijsko: ایلک خانیان, Ilak-Khānīyān).&lt;ref name=&quot;iranica&quot;/&gt;
* Kitajski viri dinastijo omenjajo kot 'Kalahan' (kitajsko: 喀喇汗) ali 'Heihan' (kitajsko: 黑汗, dobesedno Črni Kan) ali 'Daši' (kitajsko: 大食). Slednji naziv se nanaša na [[Arabci|Arabce]] ali [[muslimani|muslimane]] na splošno.&lt;ref&gt;{{cite book |chapter-url=http://mongol.huji.ac.il/sites/default/files/wbeoe156%20qarakhanids%20eoe%2016.pdf |chapter=Karakhanid Khanate |first=Michal |last=Biran |title=The Encyclopedia of Empire |editor=John M. MacKenzie |publisher=John Wiley &amp; Sons, Ltd. |date=2016 |isbn=978-1118440643 |access-date=2017-05-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170826031906/http://mongol.huji.ac.il/sites/default/files/wbeoe156%20qarakhanids%20eoe%2016.pdf |archive-date=2017-08-26 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal |url=https://asiecentrale.revues.org/619 |title=Qarakhanid Studies: A View from the Qara Khitai Edge |journal=Cahiers d'Asie centrale |volume=9 |date=2001 |first=Michal |last=Biran |pages=77–89 |access-date=2017-05-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170826033815/https://asiecentrale.revues.org/619 |archive-date=2017-08-26 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

==Zgodovina==
===Izvor===
{{glavni|Karluki|Karluški kaganat}}
[[Slika:Piatto con decorazione di castello assediato, arg, samirechye, da bolshoe-anikovskaya, IX-X sec su orig del l'VIII sec.JPG|thumb|250px|''[[Anikovska skleda]]'' je ulita srebrna skleda, na kateri so upodobljeni oklepljeni konjeniki, ki oblegajo Jeriho. Skledo so izdelali verjetno [[Sogdija|sogdijski]] umetniki med vladavino Karlukov v Semirečju.&lt;ref name=&quot;ES&quot;/&gt; Skleda je bila izdelana v 9.-10. stoletju in je kopija sklede iz 8. stoletja.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Hermitage Museum |url=https://www.hermitagemuseum.org/wps/portal/hermitage/digital-collection/08.+applied+arts/97259}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Gorelik |first1=Michael |title=&quot;Oriental Armour of the Near and Middle East from the Eighth to the Fifteenth Centuries as Shown in Works of Art&quot;, by Michael Gorelik, in: Islamic Arms and Armour, ed. Robert Elgood, London 1979. |date=1979 |publisher=Robert Elgood |url=http://warfare.tk/Gorelik-Oriental_Armour.htm}}&lt;/ref&gt;]]

Karahanidski kanat je nastal iz plemenske zveze, ki so jo nekje v 9. stoletju ustanovili Karluki, Jagmi, Čigili, Tuhsi in druga ljudstva, ki so živela v [[Transoksanija|Transoksaniji]], zahodnem [[Tjanšan]]u (današnji [[Kirgizistan]]) in zahodnem [[Šindžjang]]u okoli [[Kašgar]]ja.{{sfn|Soucek|2000}}  Arabski zgodovinar [[al-Masudi]] iz 10. stoletja je omenil  dva ''&quot;kagana kaganov&quot;'' karluške horde:&lt;ref&gt;Al-Masudi [https://archive.org/details/historicalencycl00masrich Meadows of Gold and Mines of Gems] vol. 1, str. 311–312. Prev. Aloys Spreger&lt;/ref&gt; Sanaha&lt;ref&gt;P. B. Golden. &quot;Irano-Turcica: The Khazar sacral kingship revisited&quot;. V ''Acta Orientalia Hungarica'' 60:2 (2007): 165, 172, op. 33&lt;/ref&gt; in Afrasiaba,&lt;ref&gt;Boris Zhivkov, (2010), ''Khazaria in the Ninth and Tenth Centuries'', str. 46.&lt;/ref&gt; ki ga je karahanidski učenjak iz 11. stoletja [[Mahmud al-Kašgari]] enačil  s turškim kraljem Alp Er Tungo, legendarnim prednikom vladajoče karahanidske dinastije.&lt;ref&gt;Maħmūd al-Kašğari. &quot;Dīwān Luğāt al-Turk&quot;. Prev. In ur. Robert Dankoff in James Kelly. In Sources of Oriental Languages and Literature. (1982) Part I, str. 92 and Part II. str. 225, 337&lt;/ref&gt; Karahanidski vladarji so si lastili naziv kagan, kar kaže, da so morda izhajali iz klana  Ašina.&lt;ref&gt;Carter V. Findley, (2004), ''The Turks in World History'', str. 75&lt;/ref&gt; Plemenski izvor  [[Bilge Kul Kadir Kan]]a, prvega karahanidskega kana, še vedno ni znan. Če je resnično  izhajal iz vladajoče dinastije Karluškega kanata,&lt;ref&gt;[https://e-history.kz/en/history-of-kazakhstan/show/9505/ &quot;Karluk Yabghu State (756–940)&quot;] ''Qazaqstan Tarihy''&lt;/ref&gt; je bil iz plemena Ašina. Lahko bi bil tudi Čigil.&lt;ref&gt;Kochnev, Boris Dmitrievich (2006). ''Numizmaticheskai︠a︡ istorii︠a︡ Karakhanidskogo kaganata'', 991–1209. Nastich, V. N. Moskva: Sofii︠a︡.&lt;/ref&gt;

==Opomba==
{{sklici|group=lower-alpha}}

== Sklici ==
{{sklici|20em}}

==Viri==
{{refbegin| 2}}
{{refend}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Bivše države v Aziji]]</text>
      <sha1>shrcxud1psn8ih3rk3xuuf2vlme2gw2</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688381</id>
      <parentid>6688375</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T08:40:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>/* Zgodovina */ urejanje</comment>
      <origin>6688381</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11603" sha1="13xx846w6xdrtpuo5wr7e9xjujz1150" xml:space="preserve">{{Infopolje Država
| conventional_long_name = Karahanidski kanat 
| common_name            = Karahanidski kanat
| status                 = {{Plainlist|
* neodvisen [[kaganat]] (840–1089)
* [[Seldžuško cesarstvo|seldžuški vazal]]{{sfn|Asimov|1998|pp=119–144}}&lt;br /&gt;(1089–1141)
* [[Karakitajski kanat|karakitajski]] vazal{{sfn|Asimov|1998|pp=119–144}}&lt;br /&gt;(1141–1212)}}
| government_type        = [[monarhija]] ([[diarhija]])
| capital                = {{plainlist|
* [[Balasagun]] (942–1130)
* [[Kašgar]] (1130–1211)
* [[Samarkand]] (1040–1212)}}
| religion               = {{plainlist|
* [[nestorijanstvo]] (775-934)&lt;ref name=&quot;ES&quot;&gt;{{cite book |last1=Sims |first1=Eleanor |title=Peerless images: Persian painting and its sources |date=2002 |publisher=New Haven : Yale University Press |isbn=978-0-300-09038-3 |pages=293–294 |url=https://archive.org/details/peerlessimagespe0000sims/page/294/mode/1up}}&lt;/ref&gt;
* [[tengrizem]] (840–934)
* [[budizem]] (840–934)
* [[islam]] (934–1212)}}
| common_languages       = {{plainlist|
* [[Turški jeziki|hakanska turščina]] (dvor, dinastija, književnost)&lt;ref&gt;{{cite book|title=A history of inner Asia|year=2000|page=89|author=Svatopluk Soucek}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book|title=An Anthology of Turkish Literature|author=Kemal Silay|year=1996|page=27}}&lt;/ref&gt;
* [[perzijščina]]&lt;ref name=&quot;iranica&quot;&gt;{{cite encyclopedia |url = http://www.iranicaonline.org/articles/ilak-khanids |title = Ilak-Khanids  |first = Michal |last = Biran |encyclopedia = Encyclopedia Iranica |date= 2012 |access-date=May 12, 2014 |archive-url = https://web.archive.org/web/20150909080737/http://www.iranicaonline.org/articles/ilak-khanids |archive-date = September 9, 2015 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; (pesništvo)
* [[arabščina]] (kovanci)&lt;ref&gt;{{cite book |first = V.V. |last = Barthold |title = Four Studies on the History of Central Asia (Vol.1) |publisher = E.J. Brill |year=1962 |page=99 }}&lt;/ref&gt;
}}
| leader1                = [[Bilge Kul Kadir Kan]]
| year_leader1           = 840–893 (prvi)
| leader2                = [[Osman ibn Ibrahim]]
| year_leader2           = 1204–1212 (zadnji)
| title_leader           = [[kagan]]
| title_deputy           = [[hadžib]] ([[kancler]])
| deputy1                = [[Jusuf Balasaguni]]
| year_deputy1           = 11. stoletje
| year_start             = 840
| year_end               = 1212
| p1                     = Karluški kaganat 
| p2                     = Ujgurski kaganat
| p3                     = Samanidsko cesarstvo 
| p4                     = Hotansko kraljestvo  
| s1                     = Seldžuško cesarstvo 
| s2                     = Horezmijsko cesarstvo
| s3                     = Karakitajski kanat
| image_map              = Kingdom of Kara-Khanids- 999-1212.png
| image_map_size         = 300px
| image_map_caption      = Karahanidski kanat okoli leta 1000&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Abazov |first1=R. |title=Palgrave Concise Historical Atlas of Central Asia |date=2016 |publisher=Springer |isbn=978-0-230-61090-3 |page=56 |url=https://books.google.com/books?id=f1wYDAAAQBAJ&amp;pg=PR56 |language=en}}&lt;/ref&gt;
}}

'''Karahanidski kanat''' ([[Perzijščina|perzijsko]]: قراخانیان, Qarākhāniyān, [[Kitajščina|kitajsko]]: 喀喇汗國, [[pinjin]]: Kālā Hánguó), znan tudi kot '''Karahanidi''', '''Ileški Hanidi'''&lt;ref&gt;&quot;Qara-khanids&quot;, ''Encyclopedia of the Peoples of Africa and the Middle East'', Vol. 1, Ur. Jamie Stokes, (Infobase Publishing, 2009), str.&amp;nbsp;578.&lt;/ref&gt; ali '''Afrasiabidi''' (perzijsko: آل افراسیاب, Āl-i Afrāsiyāb, dobesedno 'Hiša Afrasiabov'), je bil [[Karluki|karluški]] turški kanat, ki je vladal [[Srednja Azija|Srednji Aziji]] od 9. do začetka 13. stoletja. 

Karahanidi so osvojili [[Transoksanija|Transoksanijo]] v Srednji Aziji in ji neodvisno vladali od leta 999 in 1089. Njihov prihod v Transoksanijo je pomenil dokončen premik od iranske k turški prevladi v Srednji Aziji.{{sfn|Soucek|2000}} Karahanidi so kljub temu postopoma privzeli perzjsko-arabsko islamsko kulturo in hkrati ohranili nekaj svoje domače turške kulture.&lt;ref name=&quot;iranica&quot; /&gt; Kanat se je v 1040. letih razdelil na Vzhodni in Zahodni kanat. Konec 11. stoletja so Karahanidi prišli pod suverenost [[Seldžuško cesarstvo|Seldžuškega cesarstva]]. Njim je sledila karakitajska dinastija [[Zahodni Liao]], ki je leta 1141 premagala Seldžuke v bitki pri Katvanu. Vzhodni kanat je propadel leta 1211, Zahodni kanat pa je leta 1212 uničilo [[Horezmijsko cesarstvo]].&lt;ref name=&quot;encyclo&quot;&gt;{{cite web |url = http://search.eb.com/eb/article-9062103 |title = Encyclopædia Britannica |access-date=2006-12-08 |archive-url = https://web.archive.org/web/20081202055513/http://search.eb.com/eb/article-9062103 |archive-date=2008-12-02 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;{{sfn|Grousset|2004|p=168}}
Prestolnice Karahanidskega cesarstva so bila mesta [[Kašgar]], [[Balasagun]], [[Uzgen]] in [[Samarkand]]. Zgodovina Karahanidskega kanata je rekonstruirana iz fragmentiranih in pogosto kontradiktornih pisnih virov in [[Numizmatika|preučevanja kovancev]].{{sfn|Asimov|1998|pp=119–144}}

==Imena==
Izraz 'Karahanid' izhaja iz naziva 'kara kan' ali 'kara kagan' (perzijsko: قراخان, Qarākhān), najvišjega naziva vladarjev dinastije.{{sfn|Golden|1990|p=354}}  Stara turška beseda 'kara' (𐰴𐰺𐰀) pomeni črn, temen ali severni, 'kan' pa pomeni vladar. Izraz so si v 19. stoletju izmislili evropski orientalisti za opis tako dinastije kot ljudstva, ki jim je vladala.{{sfn|Soucek|2000}} 
* Arabski muslimanski viri so dinastijo imenovali 'al-Hakanija' ali 'al Muluk al-Hanijja al-Atrak'.
* [[Mahmud al-Kašgari]], domačin iz Karahanidskega kanata, je v svoji jezikoslovni razpravi ''[[Dīwān Lughāt al-Turk]]'' zanje uporabljal dva endonima: 'Hakanijski Turki' ali samo 'Turki'.&lt;ref&gt;Maħmūd al-Kaśġari. (1982) &quot;Dīwān Luğāt al-Turk&quot;. Ur. in prev. Robert Dankoff in James Kelly. V ''Sources of Oriental Languages and Literature''. Part I. str. 75–76; 82–86&lt;/ref&gt; Slednjega je uporabljal tudi za turška  ljudstva na splošno.&lt;ref&gt;Golden, P.B. (2015). [https://www.researchgate.net/publication/275968776_THE_TURKIC_WORLD_IN_MAH_MUD_AL-KASHGHARI &quot;The Turkic World in Maḥmûd al Kâshgarî&quot;] str. 506&lt;/ref&gt;{{efn|Ko je Kašgari našteval 20 turških ljudstev, je mednje vključil tudi neturške [[Kumoši]]je (''qāy''),  [[Kitani|kitanske]] [[Tanguti|Tangute]] (''taŋut'') in kitajske [[Kitajci Han|Hane]].&lt;ref&gt;al-Kaśġari (1982), Dankoff (prevajalec). str. 82–84&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Schönig, Klaus, [https://www.geschkult.fu-berlin.de/e/turkologie/institut/mitarbeiter/professor/Textdateien/Kashgari.pdf »O nekaterih nejasnih, dvomljivih in protislovnih odlomkih v delu Maḥmūda al-Kāšγarīja »Dīwān Luγāt at-Turk«], ''Türk Dilteri Araştrımaları'' '''14''' (2004): str. 42–47 od 35–56&lt;/ref&gt;}}
* Perzijski viri so zanje pogosto uporabljali izraz 'Al-i Afrasijab' (perzijsko: آل افراسیاب, Āl-i Afrāsiyāb, dobesedno Hiša Afrisijab) na podlagi njihove domnevne povezave z legendarnim, v resnici nepovezanim, kraljem Afrasiabom iz predislamske [[Transoksanija|Transoksanije]].{{sfn|Soucek|2000}} Kašgari kralja imenuje Alp Er Tunga.&lt;ref&gt;{{cite book|author=Osman Aziz Basan|year=2010|title=The Great Seljuqs: A History|page=177}}&lt;/ref&gt;
* V perzijščini jih imenujejo tudi 'Ilek Hanid' ali 'Ilak Hanid' (perzijsko: ایلک خانیان, Ilak-Khānīyān).&lt;ref name=&quot;iranica&quot;/&gt;
* Kitajski viri dinastijo omenjajo kot 'Kalahan' (kitajsko: 喀喇汗) ali 'Heihan' (kitajsko: 黑汗, dobesedno Črni Kan) ali 'Daši' (kitajsko: 大食). Slednji naziv se nanaša na [[Arabci|Arabce]] ali [[muslimani|muslimane]] na splošno.&lt;ref&gt;{{cite book |chapter-url=http://mongol.huji.ac.il/sites/default/files/wbeoe156%20qarakhanids%20eoe%2016.pdf |chapter=Karakhanid Khanate |first=Michal |last=Biran |title=The Encyclopedia of Empire |editor=John M. MacKenzie |publisher=John Wiley &amp; Sons, Ltd. |date=2016 |isbn=978-1118440643 |access-date=2017-05-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170826031906/http://mongol.huji.ac.il/sites/default/files/wbeoe156%20qarakhanids%20eoe%2016.pdf |archive-date=2017-08-26 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal |url=https://asiecentrale.revues.org/619 |title=Qarakhanid Studies: A View from the Qara Khitai Edge |journal=Cahiers d'Asie centrale |volume=9 |date=2001 |first=Michal |last=Biran |pages=77–89 |access-date=2017-05-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170826033815/https://asiecentrale.revues.org/619 |archive-date=2017-08-26 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

==Zgodovina==
===Izvor===
{{glavni|Karluki|Karluški kaganat}}
[[Slika:Piatto con decorazione di castello assediato, arg, samirechye, da bolshoe-anikovskaya, IX-X sec su orig del l'VIII sec.JPG|thumb|250px|''[[Anikovski krožnik]]'' je ulit srebrn krožnik, na katerem  so upodobljeni oklepljeni konjeniki, ki oblegajo Jeriho. Krožnik so izdelali verjetno [[Sogdija|sogdijski]] umetniki med vladavino Karlukov v Semirečju&lt;ref name=&quot;ES&quot;/&gt; v 9.-10. stoletju in je kopija krožnika iz 8. stoletja.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Hermitage Museum |url=https://www.hermitagemuseum.org/wps/portal/hermitage/digital-collection/08.+applied+arts/97259}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Gorelik |first1=Michael |title=&quot;Oriental Armour of the Near and Middle East from the Eighth to the Fifteenth Centuries as Shown in Works of Art&quot;, by Michael Gorelik, in: Islamic Arms and Armour, ed. Robert Elgood, London 1979. |date=1979 |publisher=Robert Elgood |url=http://warfare.tk/Gorelik-Oriental_Armour.htm}}&lt;/ref&gt;]]

Karahanidski kanat je nastal iz plemenske zveze, ki so jo nekje v 9. stoletju ustanovili Karluki, Jagmi, Čigili, Tuhsi in druga ljudstva, ki so živela v [[Transoksanija|Transoksaniji]], zahodnem [[Tjanšan]]u (današnji [[Kirgizistan]]) in zahodnem [[Šindžjang]]u okoli [[Kašgar]]ja.{{sfn|Soucek|2000}}  Arabski zgodovinar [[al-Masudi]] iz 10. stoletja je omenil  dva ''&quot;kagana kaganov&quot;'' karluške horde:&lt;ref&gt;Al-Masudi [https://archive.org/details/historicalencycl00masrich Meadows of Gold and Mines of Gems] vol. 1, str. 311–312. Prev. Aloys Spreger&lt;/ref&gt; Sanaha&lt;ref&gt;P. B. Golden. &quot;Irano-Turcica: The Khazar sacral kingship revisited&quot;. V ''Acta Orientalia Hungarica'' 60:2 (2007): 165, 172, op. 33&lt;/ref&gt; in Afrasiaba,&lt;ref&gt;Boris Zhivkov, (2010), ''Khazaria in the Ninth and Tenth Centuries'', str. 46.&lt;/ref&gt; ki ga je karahanidski učenjak iz 11. stoletja [[Mahmud al-Kašgari]] enačil  s turškim kraljem Alp Er Tungo, legendarnim prednikom vladajoče karahanidske dinastije.&lt;ref&gt;Maħmūd al-Kašğari. &quot;Dīwān Luğāt al-Turk&quot;. Prev. In ur. Robert Dankoff in James Kelly. In Sources of Oriental Languages and Literature. (1982) Part I, str. 92 and Part II. str. 225, 337&lt;/ref&gt; Karahanidski vladarji so si lastili naziv kagan, kar kaže, da so morda izhajali iz klana  Ašina.&lt;ref&gt;Carter V. Findley, (2004), ''The Turks in World History'', str. 75&lt;/ref&gt; Plemenski izvor  [[Bilge Kul Kadir Kan]]a, prvega karahanidskega kana, še vedno ni znan. Če je resnično  izhajal iz vladajoče dinastije Karluškega kanata,&lt;ref&gt;[https://e-history.kz/en/history-of-kazakhstan/show/9505/ &quot;Karluk Yabghu State (756–940)&quot;] ''Qazaqstan Tarihy''&lt;/ref&gt; je bil iz plemena Ašina. Lahko bi bil tudi Čigil.&lt;ref&gt;Kochnev, Boris Dmitrievich (2006). ''Numizmaticheskai︠a︡ istorii︠a︡ Karakhanidskogo kaganata'', 991–1209. Nastich, V. N. Moskva: Sofii︠a︡.&lt;/ref&gt;

==Opomba==
{{sklici|group=lower-alpha}}

== Sklici ==
{{sklici|20em}}

==Viri==
{{refbegin| 2}}
{{refend}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Bivše države v Aziji]]</text>
      <sha1>13xx846w6xdrtpuo5wr7e9xjujz1150</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688411</id>
      <parentid>6688381</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T09:31:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>/* Viri */ kat</comment>
      <origin>6688411</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11710" sha1="6l72pqxwjfvdej4c7l5p40wjejq1nha" xml:space="preserve">{{Infopolje Država
| conventional_long_name = Karahanidski kanat 
| common_name            = Karahanidski kanat
| status                 = {{Plainlist|
* neodvisen [[kaganat]] (840–1089)
* [[Seldžuško cesarstvo|seldžuški vazal]]{{sfn|Asimov|1998|pp=119–144}}&lt;br /&gt;(1089–1141)
* [[Karakitajski kanat|karakitajski]] vazal{{sfn|Asimov|1998|pp=119–144}}&lt;br /&gt;(1141–1212)}}
| government_type        = [[monarhija]] ([[diarhija]])
| capital                = {{plainlist|
* [[Balasagun]] (942–1130)
* [[Kašgar]] (1130–1211)
* [[Samarkand]] (1040–1212)}}
| religion               = {{plainlist|
* [[nestorijanstvo]] (775-934)&lt;ref name=&quot;ES&quot;&gt;{{cite book |last1=Sims |first1=Eleanor |title=Peerless images: Persian painting and its sources |date=2002 |publisher=New Haven : Yale University Press |isbn=978-0-300-09038-3 |pages=293–294 |url=https://archive.org/details/peerlessimagespe0000sims/page/294/mode/1up}}&lt;/ref&gt;
* [[tengrizem]] (840–934)
* [[budizem]] (840–934)
* [[islam]] (934–1212)}}
| common_languages       = {{plainlist|
* [[Turški jeziki|hakanska turščina]] (dvor, dinastija, književnost)&lt;ref&gt;{{cite book|title=A history of inner Asia|year=2000|page=89|author=Svatopluk Soucek}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book|title=An Anthology of Turkish Literature|author=Kemal Silay|year=1996|page=27}}&lt;/ref&gt;
* [[perzijščina]]&lt;ref name=&quot;iranica&quot;&gt;{{cite encyclopedia |url = http://www.iranicaonline.org/articles/ilak-khanids |title = Ilak-Khanids  |first = Michal |last = Biran |encyclopedia = Encyclopedia Iranica |date= 2012 |access-date=May 12, 2014 |archive-url = https://web.archive.org/web/20150909080737/http://www.iranicaonline.org/articles/ilak-khanids |archive-date = September 9, 2015 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; (pesništvo)
* [[arabščina]] (kovanci)&lt;ref&gt;{{cite book |first = V.V. |last = Barthold |title = Four Studies on the History of Central Asia (Vol.1) |publisher = E.J. Brill |year=1962 |page=99 }}&lt;/ref&gt;
}}
| leader1                = [[Bilge Kul Kadir Kan]]
| year_leader1           = 840–893 (prvi)
| leader2                = [[Osman ibn Ibrahim]]
| year_leader2           = 1204–1212 (zadnji)
| title_leader           = [[kagan]]
| title_deputy           = [[hadžib]] ([[kancler]])
| deputy1                = [[Jusuf Balasaguni]]
| year_deputy1           = 11. stoletje
| year_start             = 840
| year_end               = 1212
| p1                     = Karluški kaganat 
| p2                     = Ujgurski kaganat
| p3                     = Samanidsko cesarstvo 
| p4                     = Hotansko kraljestvo  
| s1                     = Seldžuško cesarstvo 
| s2                     = Horezmijsko cesarstvo
| s3                     = Karakitajski kanat
| image_map              = Kingdom of Kara-Khanids- 999-1212.png
| image_map_size         = 300px
| image_map_caption      = Karahanidski kanat okoli leta 1000&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Abazov |first1=R. |title=Palgrave Concise Historical Atlas of Central Asia |date=2016 |publisher=Springer |isbn=978-0-230-61090-3 |page=56 |url=https://books.google.com/books?id=f1wYDAAAQBAJ&amp;pg=PR56 |language=en}}&lt;/ref&gt;
}}

'''Karahanidski kanat''' ([[Perzijščina|perzijsko]]: قراخانیان, Qarākhāniyān, [[Kitajščina|kitajsko]]: 喀喇汗國, [[pinjin]]: Kālā Hánguó), znan tudi kot '''Karahanidi''', '''Ileški Hanidi'''&lt;ref&gt;&quot;Qara-khanids&quot;, ''Encyclopedia of the Peoples of Africa and the Middle East'', Vol. 1, Ur. Jamie Stokes, (Infobase Publishing, 2009), str.&amp;nbsp;578.&lt;/ref&gt; ali '''Afrasiabidi''' (perzijsko: آل افراسیاب, Āl-i Afrāsiyāb, dobesedno 'Hiša Afrasiabov'), je bil [[Karluki|karluški]] turški kanat, ki je vladal [[Srednja Azija|Srednji Aziji]] od 9. do začetka 13. stoletja. 

Karahanidi so osvojili [[Transoksanija|Transoksanijo]] v Srednji Aziji in ji neodvisno vladali od leta 999 in 1089. Njihov prihod v Transoksanijo je pomenil dokončen premik od iranske k turški prevladi v Srednji Aziji.{{sfn|Soucek|2000}} Karahanidi so kljub temu postopoma privzeli perzjsko-arabsko islamsko kulturo in hkrati ohranili nekaj svoje domače turške kulture.&lt;ref name=&quot;iranica&quot; /&gt; Kanat se je v 1040. letih razdelil na Vzhodni in Zahodni kanat. Konec 11. stoletja so Karahanidi prišli pod suverenost [[Seldžuško cesarstvo|Seldžuškega cesarstva]]. Njim je sledila karakitajska dinastija [[Zahodni Liao]], ki je leta 1141 premagala Seldžuke v bitki pri Katvanu. Vzhodni kanat je propadel leta 1211, Zahodni kanat pa je leta 1212 uničilo [[Horezmijsko cesarstvo]].&lt;ref name=&quot;encyclo&quot;&gt;{{cite web |url = http://search.eb.com/eb/article-9062103 |title = Encyclopædia Britannica |access-date=2006-12-08 |archive-url = https://web.archive.org/web/20081202055513/http://search.eb.com/eb/article-9062103 |archive-date=2008-12-02 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;{{sfn|Grousset|2004|p=168}}
Prestolnice Karahanidskega cesarstva so bila mesta [[Kašgar]], [[Balasagun]], [[Uzgen]] in [[Samarkand]]. Zgodovina Karahanidskega kanata je rekonstruirana iz fragmentiranih in pogosto kontradiktornih pisnih virov in [[Numizmatika|preučevanja kovancev]].{{sfn|Asimov|1998|pp=119–144}}

==Imena==
Izraz 'Karahanid' izhaja iz naziva 'kara kan' ali 'kara kagan' (perzijsko: قراخان, Qarākhān), najvišjega naziva vladarjev dinastije.{{sfn|Golden|1990|p=354}}  Stara turška beseda 'kara' (𐰴𐰺𐰀) pomeni črn, temen ali severni, 'kan' pa pomeni vladar. Izraz so si v 19. stoletju izmislili evropski orientalisti za opis tako dinastije kot ljudstva, ki jim je vladala.{{sfn|Soucek|2000}} 
* Arabski muslimanski viri so dinastijo imenovali 'al-Hakanija' ali 'al Muluk al-Hanijja al-Atrak'.
* [[Mahmud al-Kašgari]], domačin iz Karahanidskega kanata, je v svoji jezikoslovni razpravi ''[[Dīwān Lughāt al-Turk]]'' zanje uporabljal dva endonima: 'Hakanijski Turki' ali samo 'Turki'.&lt;ref&gt;Maħmūd al-Kaśġari. (1982) &quot;Dīwān Luğāt al-Turk&quot;. Ur. in prev. Robert Dankoff in James Kelly. V ''Sources of Oriental Languages and Literature''. Part I. str. 75–76; 82–86&lt;/ref&gt; Slednjega je uporabljal tudi za turška  ljudstva na splošno.&lt;ref&gt;Golden, P.B. (2015). [https://www.researchgate.net/publication/275968776_THE_TURKIC_WORLD_IN_MAH_MUD_AL-KASHGHARI &quot;The Turkic World in Maḥmûd al Kâshgarî&quot;] str. 506&lt;/ref&gt;{{efn|Ko je Kašgari našteval 20 turških ljudstev, je mednje vključil tudi neturške [[Kumoši]]je (''qāy''),  [[Kitani|kitanske]] [[Tanguti|Tangute]] (''taŋut'') in kitajske [[Kitajci Han|Hane]].&lt;ref&gt;al-Kaśġari (1982), Dankoff (prevajalec). str. 82–84&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Schönig, Klaus, [https://www.geschkult.fu-berlin.de/e/turkologie/institut/mitarbeiter/professor/Textdateien/Kashgari.pdf »O nekaterih nejasnih, dvomljivih in protislovnih odlomkih v delu Maḥmūda al-Kāšγarīja »Dīwān Luγāt at-Turk«], ''Türk Dilteri Araştrımaları'' '''14''' (2004): str. 42–47 od 35–56&lt;/ref&gt;}}
* Perzijski viri so zanje pogosto uporabljali izraz 'Al-i Afrasijab' (perzijsko: آل افراسیاب, Āl-i Afrāsiyāb, dobesedno Hiša Afrisijab) na podlagi njihove domnevne povezave z legendarnim, v resnici nepovezanim, kraljem Afrasiabom iz predislamske [[Transoksanija|Transoksanije]].{{sfn|Soucek|2000}} Kašgari kralja imenuje Alp Er Tunga.&lt;ref&gt;{{cite book|author=Osman Aziz Basan|year=2010|title=The Great Seljuqs: A History|page=177}}&lt;/ref&gt;
* V perzijščini jih imenujejo tudi 'Ilek Hanid' ali 'Ilak Hanid' (perzijsko: ایلک خانیان, Ilak-Khānīyān).&lt;ref name=&quot;iranica&quot;/&gt;
* Kitajski viri dinastijo omenjajo kot 'Kalahan' (kitajsko: 喀喇汗) ali 'Heihan' (kitajsko: 黑汗, dobesedno Črni Kan) ali 'Daši' (kitajsko: 大食). Slednji naziv se nanaša na [[Arabci|Arabce]] ali [[muslimani|muslimane]] na splošno.&lt;ref&gt;{{cite book |chapter-url=http://mongol.huji.ac.il/sites/default/files/wbeoe156%20qarakhanids%20eoe%2016.pdf |chapter=Karakhanid Khanate |first=Michal |last=Biran |title=The Encyclopedia of Empire |editor=John M. MacKenzie |publisher=John Wiley &amp; Sons, Ltd. |date=2016 |isbn=978-1118440643 |access-date=2017-05-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170826031906/http://mongol.huji.ac.il/sites/default/files/wbeoe156%20qarakhanids%20eoe%2016.pdf |archive-date=2017-08-26 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal |url=https://asiecentrale.revues.org/619 |title=Qarakhanid Studies: A View from the Qara Khitai Edge |journal=Cahiers d'Asie centrale |volume=9 |date=2001 |first=Michal |last=Biran |pages=77–89 |access-date=2017-05-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170826033815/https://asiecentrale.revues.org/619 |archive-date=2017-08-26 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

==Zgodovina==
===Izvor===
{{glavni|Karluki|Karluški kaganat}}
[[Slika:Piatto con decorazione di castello assediato, arg, samirechye, da bolshoe-anikovskaya, IX-X sec su orig del l'VIII sec.JPG|thumb|250px|''[[Anikovski krožnik]]'' je ulit srebrn krožnik, na katerem  so upodobljeni oklepljeni konjeniki, ki oblegajo Jeriho. Krožnik so izdelali verjetno [[Sogdija|sogdijski]] umetniki med vladavino Karlukov v Semirečju&lt;ref name=&quot;ES&quot;/&gt; v 9.-10. stoletju in je kopija krožnika iz 8. stoletja.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Hermitage Museum |url=https://www.hermitagemuseum.org/wps/portal/hermitage/digital-collection/08.+applied+arts/97259}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Gorelik |first1=Michael |title=&quot;Oriental Armour of the Near and Middle East from the Eighth to the Fifteenth Centuries as Shown in Works of Art&quot;, by Michael Gorelik, in: Islamic Arms and Armour, ed. Robert Elgood, London 1979. |date=1979 |publisher=Robert Elgood |url=http://warfare.tk/Gorelik-Oriental_Armour.htm}}&lt;/ref&gt;]]

Karahanidski kanat je nastal iz plemenske zveze, ki so jo nekje v 9. stoletju ustanovili Karluki, Jagmi, Čigili, Tuhsi in druga ljudstva, ki so živela v [[Transoksanija|Transoksaniji]], zahodnem [[Tjanšan]]u (današnji [[Kirgizistan]]) in zahodnem [[Šindžjang]]u okoli [[Kašgar]]ja.{{sfn|Soucek|2000}}  Arabski zgodovinar [[al-Masudi]] iz 10. stoletja je omenil  dva ''&quot;kagana kaganov&quot;'' karluške horde:&lt;ref&gt;Al-Masudi [https://archive.org/details/historicalencycl00masrich Meadows of Gold and Mines of Gems] vol. 1, str. 311–312. Prev. Aloys Spreger&lt;/ref&gt; Sanaha&lt;ref&gt;P. B. Golden. &quot;Irano-Turcica: The Khazar sacral kingship revisited&quot;. V ''Acta Orientalia Hungarica'' 60:2 (2007): 165, 172, op. 33&lt;/ref&gt; in Afrasiaba,&lt;ref&gt;Boris Zhivkov, (2010), ''Khazaria in the Ninth and Tenth Centuries'', str. 46.&lt;/ref&gt; ki ga je karahanidski učenjak iz 11. stoletja [[Mahmud al-Kašgari]] enačil  s turškim kraljem Alp Er Tungo, legendarnim prednikom vladajoče karahanidske dinastije.&lt;ref&gt;Maħmūd al-Kašğari. &quot;Dīwān Luğāt al-Turk&quot;. Prev. In ur. Robert Dankoff in James Kelly. In Sources of Oriental Languages and Literature. (1982) Part I, str. 92 and Part II. str. 225, 337&lt;/ref&gt; Karahanidski vladarji so si lastili naziv kagan, kar kaže, da so morda izhajali iz klana  Ašina.&lt;ref&gt;Carter V. Findley, (2004), ''The Turks in World History'', str. 75&lt;/ref&gt; Plemenski izvor  [[Bilge Kul Kadir Kan]]a, prvega karahanidskega kana, še vedno ni znan. Če je resnično  izhajal iz vladajoče dinastije Karluškega kanata,&lt;ref&gt;[https://e-history.kz/en/history-of-kazakhstan/show/9505/ &quot;Karluk Yabghu State (756–940)&quot;] ''Qazaqstan Tarihy''&lt;/ref&gt; je bil iz plemena Ašina. Lahko bi bil tudi Čigil.&lt;ref&gt;Kochnev, Boris Dmitrievich (2006). ''Numizmaticheskai︠a︡ istorii︠a︡ Karakhanidskogo kaganata'', 991–1209. Nastich, V. N. Moskva: Sofii︠a︡.&lt;/ref&gt;

==Opomba==
{{sklici|group=lower-alpha}}

== Sklici ==
{{sklici|20em}}

==Viri==
{{refbegin| 2}}
{{refend}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Bivše države v Aziji]]
[[Kategorija:Ustanovitve  leta 840]]
[[Kategorija:Ukinitve leta 1212]]
[[Kategorija:Bivše konfederacije]]</text>
      <sha1>6l72pqxwjfvdej4c7l5p40wjejq1nha</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Bempedojska kislina</title>
    <ns>0</ns>
    <id>604022</id>
    <revision>
      <id>6688212</id>
      <parentid>6687937</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T16:11:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <origin>6688212</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8692" sha1="8pkscr8sgwzogtlrqrnlsak073osism" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{Infobox drug
| image             = Bempedoic acid.svg
| image_class       = skin-invert-image
| width             = 
| alt               = 
| caption           =

&lt;!-- Clinical data --&gt;
| pronounce         = 
| tradename         = Nilemdo, Nexletol
| Drugs.com         = {{drugs.com|monograph|bempedoic-acid}}
| MedlinePlus       = a620020
| DailyMedID        = Nexletol
| pregnancy_AU      = &lt;!-- A/B1/B2/B3/C/D/X --&gt;
| pregnancy_AU_comment = 
| pregnancy_category= kontraindicirano
| routes_of_administration = [[peroralna uporaba|skozi usta]]
| class             = 
| ATC_prefix        = C10
| ATC_suffix        = AX15

&lt;!-- Legal status --&gt;
| legal_AU = &lt;!-- S2, S3, S4, S5, S6, S7, S8, S9 or Unscheduled--&gt;
| legal_AU_comment = 
| legal_BR =  &lt;!-- OTC, A1, A2, A3, B1, B2, C1, C2, C3, C4, C5, D1, D2, E, F--&gt;
| legal_BR_comment = 
| legal_CA          = le na recept
| legal_CA_comment  = &lt;ref&gt;{{cite web | title=Nilemdo Product information | website=[[Health Canada]] | date=14 November 2025 | url=https://health-products.canada.ca/dpd-bdpp/info?lang=eng&amp;code=106563 | access-date=2 January 2026}}&lt;/ref&gt;
| legal_DE = &lt;!-- Anlage I, II, III or Unscheduled--&gt;
| legal_DE_comment = 
| legal_NZ = &lt;!-- Class A, B, C --&gt;
| legal_NZ_comment = 
| legal_UK = POM
| legal_UK_comment = &lt;ref&gt;{{cite web | title=Nilemdo 180mg film-coated tablets - Summary of Product Characteristics (SmPC) | website=(emc) | date=4 September 2020 | url=https://www.medicines.org.uk/emc/product/11743 | access-date=17 January 2021}}&lt;/ref&gt;
| legal_US = le na recept
| legal_US_comment = &lt;ref name=&quot;Nexletol FDA label&quot; /&gt;
| legal_EU          = le na recept
| legal_EU_comment  = &lt;ref name=&quot;Nilemdo EPAR&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite web | title=Nilemdo Product information | website=Union Register of medicinal products | url=https://ec.europa.eu/health/documents/community-register/html/h1425.htm | access-date=3 March 2023}}&lt;/ref&gt;
| legal_UN = &lt;!-- N I, II, III, IV / P I, II, III, IV--&gt;
| legal_UN_comment = 
| legal_status      = le na recept

&lt;!-- Pharmacokinetic data --&gt;
| bioavailability   = 
| protein_bound     = 99,3 %&lt;ref name=&quot;Nexletol FDA label&quot; /&gt;
| metabolism        = [[glukuronidacija]]
| metabolites       =
| onset             = 
| elimination_half-life = 21 ± 11 h
| duration_of_action =
| excretion         = 70 % s sečem, 30 % z blatom

&lt;!-- Identifiers --&gt;
| CAS_number        = 738606-46-7
| CAS_supplemental  = 
| PubChem           = 10472693
| IUPHAR_ligand     = 8321
| DrugBank          = DB11936
| ChemSpiderID      = 8648104
| UNII              = 1EJ6Z6Q368
| KEGG              = D10691
| ChEBI             = 149601
| ChEMBL            = 3545313
| NIAID_ChemDB      = 
| PDB_ligand        = 
| synonyms          = ESP-55016, ETC-1002

&lt;!-- Chemical and physical data --&gt;
| IUPAC_name        = 8-hidroksi-2,2,14,14-tetrametilpentadekandiojska kislina
| C=19 | H=36 | O=5
| SMILES = CC(C)(CCCCCC(CCCCCC(C)(C)C(=O)O)O)C(=O)O
| StdInChI          = 1S/C19H36O5/c1-18(2,16(21)22)13-9-5-7-11-15(20)12-8-6-10-14-19(3,4)17(23)24/h15,20H,5-14H2,1-4H3,(H,21,22)(H,23,24)
| StdInChI_comment  = 
| StdInChIKey       = HYHMLYSLQUKXKP-UHFFFAOYSA-N
| density           = 
| density_notes     = 
| melting_point     = 
| melting_high      = 
| melting_notes     = 
| boiling_point     = 
| boiling_notes     = 
| solubility        = 
| sol_units         = 
| specific_rotation = 
}}
'''Bempedojska kislina''', med drugim pod zaščitenima imenoma '''Nilemdo''' (v EU) in '''Nexletol''' (v ZDA), je učinkovina za zdravljenje [[hiperholesterolemija|hiperholesterolemije]] (povišanih ravni [[holesterol|holesterola]] v krvi).&lt;ref name=&quot;Nexletol FDA label&quot;&gt;{{cite web | title=Nexletol- bempedoic acid tablet, film coated | work = DailyMed | publisher = U.S. National Library of Medicine | date=10 March 2020 | url=https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=88d06d89-a3da-40b4-b273-8f4f7d56c4c9 | access-date=19 March 2020}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Nilemdo EPAR&quot;&gt;{{cite web | title=Nilemdo EPAR | website=[[Evropska agencija za zdravila]] (EMA) | date=29 January 2020 | url=https://www.ema.europa.eu/en/medicines/human/EPAR/nilemdo | access-date=24 April 2020}} Besedilo je bilo kopirano iz tega vira, ki je avtorsko zaščiten s strani Evropske agencije za zdravila. Reprodukcija je dovoljena z navedbo vira.&lt;/ref&gt;

Najpogostejši neželeni učinki zajemajo [[hiperurikemija|hiperurikemijo]] (povišane ravni sečne kisline v krvi), bolečine v zgornjih ali spodnjih okončinah in [[slabokrvnost]] (znižano število rdečih krvničk).&lt;ref name=&quot;Nilemdo EPAR&quot; /&gt;

Bempedojska kislina deluje tako, da zavira encim v jetrih, imenovan [[adenozin trifosfat-citrat liaza]], ki je vpleten v proizvodnjo holesterola v telesu.&lt;ref name=&quot;Nilemdo EPAR&quot; /&gt;

Zdravilo z bempedojsko kislino je pridobilo [[Dovoljenje za promet z zdravilom|dovoljenje za promet]] februarja 2020 v Združenih državah Amerike, aprila 2020 pa v Evropski uniji.&lt;ref name=&quot;Nilemdo EPAR&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;FDA Drug Approval Package&quot;&gt;{{cite web | title=Drug Approval Package: Nexletol | website=U.S. [[Food and Drug Administration]] (FDA) | date=24 March 2020 | url=https://www.accessdata.fda.gov/drugsatfda_docs/nda/2020/211616Orig1s000TOC.cfm | access-date=17 January 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;FDA snapshot&quot; /&gt; Ameriški [[Urad za hrano in zdravila]] bempedojski kislini priznava status [[prvo zdravilo v svojem razredu|prvega zdravila v svojem razredu]].&lt;ref&gt;{{cite web | title=New Drug Therapy Approvals 2020 | website=U.S. [[Food and Drug Administration]] (FDA) | date=31 December 2020 | url=https://www.fda.gov/drugs/new-drugs-fda-cders-new-molecular-entities-and-new-therapeutic-biological-products/new-drug-therapy-approvals-2020 | archive-url=https://web.archive.org/web/20210118011953/https://www.fda.gov/drugs/new-drugs-fda-cders-new-molecular-entities-and-new-therapeutic-biological-products/new-drug-therapy-approvals-2020 | url-status=dead | archive-date=18 January 2021 | access-date=17 January 2021}}&lt;/ref&gt;

== Klinična uporaba ==
V Evropski uniji je bempedojska kislina indicirana pri odraslih bolnikih s [[Primarna hiperholesterolemija|primarno hiperholesterolemijo]] (heterozigotno družinsko ali nedružinsko) ali mešano [[Dislipidemija|dislipidemijo]] ob ustrezni dieti. Uporablja se v kombinaciji s [[Statin|statinom]] ali statinom skupaj z drugim zdravilom za znižanje ravni lipidov pri bolnikih, pri katerih z največjim toleriranim odmerkom statina ni mogoče doseči ciljev holesterola iz [[Lipoprotein majhne gostote|lipoproteinov nizke gostote]] (LDL-C). Pri bolnikih, ki ne prenašajo statina ali je statin pri njih kontraindiciran, se lahko bempedojska kislina uporablja kot samostojno zdravljenje ali v kombinaciji z drugim zdravilom za znižanje ravni lipidov.&lt;ref&gt;{{cite journal | vauthors = Nissen SE, Lincoff AM, Brennan D, Ray KK, Mason D, Kastelein JJ, Thompson PD, Libby P, Cho L, Plutzky J, Bays HE, Moriarty PM, Menon V, Grobbee DE, Louie MJ, Chen CF, Li N, Bloedon L, Robinson P, Horner M, Sasiela WJ, McCluskey J, Davey D, Fajardo-Campos P, Petrovic P, Fedacko J, Zmuda W, Lukyanov Y, Nicholls SJ | title = Bempedoic Acid and Cardiovascular Outcomes in Statin-Intolerant Patients | journal = The New England Journal of Medicine | volume = 388 | issue = 15 | pages = 1353–1364 | date = April 2023 | pmid = 36876740 | doi = 10.1056/NEJMoa2215024 | s2cid = 257362065 | hdl = 10044/1/103990 | hdl-access = free }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.ema.europa.eu/sl/documents/product-information/nilemdo-epar-product-information_sl.pdf|title=Povzetek glavnih značilnosti zdravila Nilemdo|accessdate=11. 6. 2026|website=www.ema.europa.eu|publisher=Evropska agencija za zdravila}}&lt;/ref&gt;

Indiciran je tudi pri bolnikih s potrjeno aterosklerotično [[Srčno-žilna bolezen|srčno-žilno boleznijo]] in tistih, ki imajo visoko tveganje zanjo, za zmanjšanje srčno-žilnega tveganja z zniževanjem ravni LDL-C, in sicer kot dodatek h korekciji drugih dejavnikov tveganja:&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

* pri bolnikih, ki jemljejo največji odmerek statina, ki ga še prenašajo, z [[Ezetimib|ezetimibom]] ali brez njega;
* samostojno ali v kombinaciji z ezetimibom pri bolnikih, ki ne prenašajo statinov ali pri katerih je uporaba statina kontraindicirana.

Dokazi o učinkovitosti bempedojske kisline v [[Primarna preventiva|primarni preventivi]] so omejeni. Sekundarna analiza največjega preskušanja zdravila je pokazala potencial za korist v primarni preventivi; vendar je bilo število posameznikov majhno in vsi udeleženci so imeli visoko tveganje za aterosklerotično srčno-žilno bolezen.&lt;ref&gt;JAMA. 2023;330(2): 131e140. https://doi.org/10.1001/jama.2023.9696&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}</text>
      <sha1>8pkscr8sgwzogtlrqrnlsak073osism</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688298</id>
      <parentid>6688212</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T22:07:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <origin>6688298</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9496" sha1="2xihm4hvn1ktuujs21pb1tq3ehuytwk" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{Infobox drug
| image             = Bempedoic acid.svg
| image_class       = skin-invert-image
| width             = 
| alt               = 
| caption           =

&lt;!-- Clinical data --&gt;
| pronounce         = 
| tradename         = Nilemdo, Nexletol
| Drugs.com         = {{drugs.com|monograph|bempedoic-acid}}
| MedlinePlus       = a620020
| DailyMedID        = Nexletol
| pregnancy_AU      = &lt;!-- A/B1/B2/B3/C/D/X --&gt;
| pregnancy_AU_comment = 
| pregnancy_category= kontraindicirano
| routes_of_administration = [[peroralna uporaba|skozi usta]]
| class             = 
| ATC_prefix        = C10
| ATC_suffix        = AX15

&lt;!-- Legal status --&gt;
| legal_AU = &lt;!-- S2, S3, S4, S5, S6, S7, S8, S9 or Unscheduled--&gt;
| legal_AU_comment = 
| legal_BR =  &lt;!-- OTC, A1, A2, A3, B1, B2, C1, C2, C3, C4, C5, D1, D2, E, F--&gt;
| legal_BR_comment = 
| legal_CA          = le na recept
| legal_CA_comment  = &lt;ref&gt;{{cite web | title=Nilemdo Product information | website=[[Health Canada]] | date=14 November 2025 | url=https://health-products.canada.ca/dpd-bdpp/info?lang=eng&amp;code=106563 | access-date=2 January 2026}}&lt;/ref&gt;
| legal_DE = &lt;!-- Anlage I, II, III or Unscheduled--&gt;
| legal_DE_comment = 
| legal_NZ = &lt;!-- Class A, B, C --&gt;
| legal_NZ_comment = 
| legal_UK = POM
| legal_UK_comment = &lt;ref&gt;{{cite web | title=Nilemdo 180mg film-coated tablets - Summary of Product Characteristics (SmPC) | website=(emc) | date=4 September 2020 | url=https://www.medicines.org.uk/emc/product/11743 | access-date=17 January 2021}}&lt;/ref&gt;
| legal_US = le na recept
| legal_US_comment = &lt;ref name=&quot;Nexletol FDA label&quot; /&gt;
| legal_EU          = le na recept
| legal_EU_comment  = &lt;ref name=&quot;Nilemdo EPAR&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite web | title=Nilemdo Product information | website=Union Register of medicinal products | url=https://ec.europa.eu/health/documents/community-register/html/h1425.htm | access-date=3 March 2023}}&lt;/ref&gt;
| legal_UN = &lt;!-- N I, II, III, IV / P I, II, III, IV--&gt;
| legal_UN_comment = 
| legal_status      = le na recept

&lt;!-- Pharmacokinetic data --&gt;
| bioavailability   = 
| protein_bound     = 99,3 %&lt;ref name=&quot;Nexletol FDA label&quot; /&gt;
| metabolism        = [[glukuronidacija]]
| metabolites       =
| onset             = 
| elimination_half-life = 21 ± 11 h
| duration_of_action =
| excretion         = 70 % s sečem, 30 % z blatom

&lt;!-- Identifiers --&gt;
| CAS_number        = 738606-46-7
| CAS_supplemental  = 
| PubChem           = 10472693
| IUPHAR_ligand     = 8321
| DrugBank          = DB11936
| ChemSpiderID      = 8648104
| UNII              = 1EJ6Z6Q368
| KEGG              = D10691
| ChEBI             = 149601
| ChEMBL            = 3545313
| NIAID_ChemDB      = 
| PDB_ligand        = 
| synonyms          = ESP-55016, ETC-1002

&lt;!-- Chemical and physical data --&gt;
| IUPAC_name        = 8-hidroksi-2,2,14,14-tetrametilpentadekandiojska kislina
| C=19 | H=36 | O=5
| SMILES = CC(C)(CCCCCC(CCCCCC(C)(C)C(=O)O)O)C(=O)O
| StdInChI          = 1S/C19H36O5/c1-18(2,16(21)22)13-9-5-7-11-15(20)12-8-6-10-14-19(3,4)17(23)24/h15,20H,5-14H2,1-4H3,(H,21,22)(H,23,24)
| StdInChI_comment  = 
| StdInChIKey       = HYHMLYSLQUKXKP-UHFFFAOYSA-N
| density           = 
| density_notes     = 
| melting_point     = 
| melting_high      = 
| melting_notes     = 
| boiling_point     = 
| boiling_notes     = 
| solubility        = 
| sol_units         = 
| specific_rotation = 
}}
'''Bempedojska kislina''', med drugim pod zaščitenima imenoma '''Nilemdo''' (v EU) in '''Nexletol''' (v ZDA), je učinkovina za zdravljenje [[hiperholesterolemija|hiperholesterolemije]] (povišanih ravni [[holesterol|holesterola]] v krvi).&lt;ref name=&quot;Nexletol FDA label&quot;&gt;{{cite web | title=Nexletol- bempedoic acid tablet, film coated | work = DailyMed | publisher = U.S. National Library of Medicine | date=10 March 2020 | url=https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=88d06d89-a3da-40b4-b273-8f4f7d56c4c9 | access-date=19 March 2020}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Nilemdo EPAR&quot;&gt;{{cite web | title=Nilemdo EPAR | website=[[Evropska agencija za zdravila]] (EMA) | date=29 January 2020 | url=https://www.ema.europa.eu/en/medicines/human/EPAR/nilemdo | access-date=24 April 2020}} Besedilo je bilo kopirano iz tega vira, ki je avtorsko zaščiten s strani Evropske agencije za zdravila. Reprodukcija je dovoljena z navedbo vira.&lt;/ref&gt;

Najpogostejši neželeni učinki zajemajo [[hiperurikemija|hiperurikemijo]] (povišane ravni sečne kisline v krvi), bolečine v zgornjih ali spodnjih okončinah in [[slabokrvnost]] (znižano število rdečih krvničk).&lt;ref name=&quot;Nilemdo EPAR&quot; /&gt;

Bempedojska kislina deluje tako, da zavira encim v jetrih, imenovan [[adenozin trifosfat-citrat liaza]], ki je vpleten v proizvodnjo holesterola v telesu.&lt;ref name=&quot;Nilemdo EPAR&quot; /&gt;

Zdravilo z bempedojsko kislino je pridobilo [[Dovoljenje za promet z zdravilom|dovoljenje za promet]] februarja 2020 v Združenih državah Amerike, aprila 2020 pa v Evropski uniji.&lt;ref name=&quot;Nilemdo EPAR&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;FDA Drug Approval Package&quot;&gt;{{cite web | title=Drug Approval Package: Nexletol | website=U.S. [[Food and Drug Administration]] (FDA) | date=24 March 2020 | url=https://www.accessdata.fda.gov/drugsatfda_docs/nda/2020/211616Orig1s000TOC.cfm | access-date=17 January 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;FDA snapshot&quot; /&gt; Ameriški [[Urad za hrano in zdravila]] bempedojski kislini priznava status [[prvo zdravilo v svojem razredu|prvega zdravila v svojem razredu]].&lt;ref&gt;{{cite web | title=New Drug Therapy Approvals 2020 | website=U.S. [[Food and Drug Administration]] (FDA) | date=31 December 2020 | url=https://www.fda.gov/drugs/new-drugs-fda-cders-new-molecular-entities-and-new-therapeutic-biological-products/new-drug-therapy-approvals-2020 | archive-url=https://web.archive.org/web/20210118011953/https://www.fda.gov/drugs/new-drugs-fda-cders-new-molecular-entities-and-new-therapeutic-biological-products/new-drug-therapy-approvals-2020 | url-status=dead | archive-date=18 January 2021 | access-date=17 January 2021}}&lt;/ref&gt;

== Klinična uporaba ==
V Evropski uniji je bempedojska kislina indicirana pri odraslih bolnikih s [[Primarna hiperholesterolemija|primarno hiperholesterolemijo]] (heterozigotno družinsko ali nedružinsko) ali mešano [[Dislipidemija|dislipidemijo]] ob ustrezni dieti. Uporablja se v kombinaciji s [[Statin|statinom]] ali statinom skupaj z drugim zdravilom za znižanje ravni lipidov pri bolnikih, pri katerih z največjim toleriranim odmerkom statina ni mogoče doseči ciljev holesterola iz [[Lipoprotein majhne gostote|lipoproteinov nizke gostote]] (LDL-C). Pri bolnikih, ki ne prenašajo statina ali je statin pri njih kontraindiciran, se lahko bempedojska kislina uporablja kot samostojno zdravljenje ali v kombinaciji z drugim zdravilom za znižanje ravni lipidov.&lt;ref&gt;{{cite journal | vauthors = Nissen SE, Lincoff AM, Brennan D, Ray KK, Mason D, Kastelein JJ, Thompson PD, Libby P, Cho L, Plutzky J, Bays HE, Moriarty PM, Menon V, Grobbee DE, Louie MJ, Chen CF, Li N, Bloedon L, Robinson P, Horner M, Sasiela WJ, McCluskey J, Davey D, Fajardo-Campos P, Petrovic P, Fedacko J, Zmuda W, Lukyanov Y, Nicholls SJ | title = Bempedoic Acid and Cardiovascular Outcomes in Statin-Intolerant Patients | journal = The New England Journal of Medicine | volume = 388 | issue = 15 | pages = 1353–1364 | date = April 2023 | pmid = 36876740 | doi = 10.1056/NEJMoa2215024 | s2cid = 257362065 | hdl = 10044/1/103990 | hdl-access = free }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.ema.europa.eu/sl/documents/product-information/nilemdo-epar-product-information_sl.pdf|title=Povzetek glavnih značilnosti zdravila Nilemdo|accessdate=11. 6. 2026|website=www.ema.europa.eu|publisher=Evropska agencija za zdravila}}&lt;/ref&gt;

Indiciran je tudi pri bolnikih s potrjeno aterosklerotično [[Srčno-žilna bolezen|srčno-žilno boleznijo]] in tistih, ki imajo visoko tveganje zanjo, za zmanjšanje srčno-žilnega tveganja z zniževanjem ravni LDL-C, in sicer kot dodatek h korekciji drugih dejavnikov tveganja:&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

* pri bolnikih, ki jemljejo največji odmerek statina, ki ga še prenašajo, z [[Ezetimib|ezetimibom]] ali brez njega;
* samostojno ali v kombinaciji z ezetimibom pri bolnikih, ki ne prenašajo statinov ali pri katerih je uporaba statina kontraindicirana.

Dokazi o učinkovitosti bempedojske kisline v [[Primarna preventiva|primarni preventivi]] so omejeni. Sekundarna analiza največjega preskušanja zdravila je pokazala potencial za korist v primarni preventivi; vendar je bilo število posameznikov majhno in vsi udeleženci so imeli visoko tveganje za aterosklerotično srčno-žilno bolezen.&lt;ref&gt;JAMA. 2023;330(2): 131e140. https://doi.org/10.1001/jama.2023.9696&lt;/ref&gt;

== Mehanizem delovanja ==
Bempedojska kislina zavira encim adenozin-trifosfat-citrat-liazo – gre za citosolni encim, ki je vključen v pot biosinteze holesterola v telesu na ravni pretvorbe citrata v [[Acetil-CoA|acetil-CoA]]. Deluje torej na stopnji, ki pred tisto, ki jo katalizira HMG-CoA reduktaza, na katero delujejo statini. 

Bempedojska kislina zahteva aktivacijo koencima A (CoA) s sintetazo 1 zelo dolgoverižnega acil-CoA (ACSVL1). ACSVL1 je izražen predvsem v [[jetra|jetrih]] in ne v [[Skeletna mišica|skeletnih mišicah]]. Zaviranje ACL s pomočjo aktiviranega ACSVL1 zmanjša sintezo holesterola v jetrih in zniža raven LDL-C v krvi s povečanjem aktivnosti receptorjev za lipoproteine z nizko gostoto. Poleg tega zavre biosintezo [[Maščobna kislina|maščobnih kislin]] v jetrih.

== Sklici ==
{{sklici}}</text>
      <sha1>2xihm4hvn1ktuujs21pb1tq3ehuytwk</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688299</id>
      <parentid>6688298</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T22:12:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <comment>/* Mehanizem delovanja */</comment>
      <origin>6688299</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9832" sha1="2t2rk2iylz7h3tvg1ijbdim1ly4hk3v" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{Infobox drug
| image             = Bempedoic acid.svg
| image_class       = skin-invert-image
| width             = 
| alt               = 
| caption           =

&lt;!-- Clinical data --&gt;
| pronounce         = 
| tradename         = Nilemdo, Nexletol
| Drugs.com         = {{drugs.com|monograph|bempedoic-acid}}
| MedlinePlus       = a620020
| DailyMedID        = Nexletol
| pregnancy_AU      = &lt;!-- A/B1/B2/B3/C/D/X --&gt;
| pregnancy_AU_comment = 
| pregnancy_category= kontraindicirano
| routes_of_administration = [[peroralna uporaba|skozi usta]]
| class             = 
| ATC_prefix        = C10
| ATC_suffix        = AX15

&lt;!-- Legal status --&gt;
| legal_AU = &lt;!-- S2, S3, S4, S5, S6, S7, S8, S9 or Unscheduled--&gt;
| legal_AU_comment = 
| legal_BR =  &lt;!-- OTC, A1, A2, A3, B1, B2, C1, C2, C3, C4, C5, D1, D2, E, F--&gt;
| legal_BR_comment = 
| legal_CA          = le na recept
| legal_CA_comment  = &lt;ref&gt;{{cite web | title=Nilemdo Product information | website=[[Health Canada]] | date=14 November 2025 | url=https://health-products.canada.ca/dpd-bdpp/info?lang=eng&amp;code=106563 | access-date=2 January 2026}}&lt;/ref&gt;
| legal_DE = &lt;!-- Anlage I, II, III or Unscheduled--&gt;
| legal_DE_comment = 
| legal_NZ = &lt;!-- Class A, B, C --&gt;
| legal_NZ_comment = 
| legal_UK = POM
| legal_UK_comment = &lt;ref&gt;{{cite web | title=Nilemdo 180mg film-coated tablets - Summary of Product Characteristics (SmPC) | website=(emc) | date=4 September 2020 | url=https://www.medicines.org.uk/emc/product/11743 | access-date=17 January 2021}}&lt;/ref&gt;
| legal_US = le na recept
| legal_US_comment = &lt;ref name=&quot;Nexletol FDA label&quot; /&gt;
| legal_EU          = le na recept
| legal_EU_comment  = &lt;ref name=&quot;Nilemdo EPAR&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite web | title=Nilemdo Product information | website=Union Register of medicinal products | url=https://ec.europa.eu/health/documents/community-register/html/h1425.htm | access-date=3 March 2023}}&lt;/ref&gt;
| legal_UN = &lt;!-- N I, II, III, IV / P I, II, III, IV--&gt;
| legal_UN_comment = 
| legal_status      = le na recept

&lt;!-- Pharmacokinetic data --&gt;
| bioavailability   = 
| protein_bound     = 99,3 %&lt;ref name=&quot;Nexletol FDA label&quot; /&gt;
| metabolism        = [[glukuronidacija]]
| metabolites       =
| onset             = 
| elimination_half-life = 21 ± 11 h
| duration_of_action =
| excretion         = 70 % s sečem, 30 % z blatom

&lt;!-- Identifiers --&gt;
| CAS_number        = 738606-46-7
| CAS_supplemental  = 
| PubChem           = 10472693
| IUPHAR_ligand     = 8321
| DrugBank          = DB11936
| ChemSpiderID      = 8648104
| UNII              = 1EJ6Z6Q368
| KEGG              = D10691
| ChEBI             = 149601
| ChEMBL            = 3545313
| NIAID_ChemDB      = 
| PDB_ligand        = 
| synonyms          = ESP-55016, ETC-1002

&lt;!-- Chemical and physical data --&gt;
| IUPAC_name        = 8-hidroksi-2,2,14,14-tetrametilpentadekandiojska kislina
| C=19 | H=36 | O=5
| SMILES = CC(C)(CCCCCC(CCCCCC(C)(C)C(=O)O)O)C(=O)O
| StdInChI          = 1S/C19H36O5/c1-18(2,16(21)22)13-9-5-7-11-15(20)12-8-6-10-14-19(3,4)17(23)24/h15,20H,5-14H2,1-4H3,(H,21,22)(H,23,24)
| StdInChI_comment  = 
| StdInChIKey       = HYHMLYSLQUKXKP-UHFFFAOYSA-N
| density           = 
| density_notes     = 
| melting_point     = 
| melting_high      = 
| melting_notes     = 
| boiling_point     = 
| boiling_notes     = 
| solubility        = 
| sol_units         = 
| specific_rotation = 
}}
'''Bempedojska kislina''', med drugim pod zaščitenima imenoma '''Nilemdo''' (v EU) in '''Nexletol''' (v ZDA), je učinkovina za zdravljenje [[hiperholesterolemija|hiperholesterolemije]] (povišanih ravni [[holesterol|holesterola]] v krvi).&lt;ref name=&quot;Nexletol FDA label&quot;&gt;{{cite web | title=Nexletol- bempedoic acid tablet, film coated | work = DailyMed | publisher = U.S. National Library of Medicine | date=10 March 2020 | url=https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=88d06d89-a3da-40b4-b273-8f4f7d56c4c9 | access-date=19 March 2020}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Nilemdo EPAR&quot;&gt;{{cite web | title=Nilemdo EPAR | website=[[Evropska agencija za zdravila]] (EMA) | date=29 January 2020 | url=https://www.ema.europa.eu/en/medicines/human/EPAR/nilemdo | access-date=24 April 2020}} Besedilo je bilo kopirano iz tega vira, ki je avtorsko zaščiten s strani Evropske agencije za zdravila. Reprodukcija je dovoljena z navedbo vira.&lt;/ref&gt;

Najpogostejši neželeni učinki zajemajo [[hiperurikemija|hiperurikemijo]] (povišane ravni sečne kisline v krvi), bolečine v zgornjih ali spodnjih okončinah in [[slabokrvnost]] (znižano število rdečih krvničk).&lt;ref name=&quot;Nilemdo EPAR&quot; /&gt;

Bempedojska kislina deluje tako, da zavira encim v jetrih, imenovan [[adenozin trifosfat-citrat liaza]], ki je vpleten v proizvodnjo holesterola v telesu.&lt;ref name=&quot;Nilemdo EPAR&quot; /&gt;

Zdravilo z bempedojsko kislino je pridobilo [[Dovoljenje za promet z zdravilom|dovoljenje za promet]] februarja 2020 v Združenih državah Amerike, aprila 2020 pa v Evropski uniji.&lt;ref name=&quot;Nilemdo EPAR&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;FDA Drug Approval Package&quot;&gt;{{cite web | title=Drug Approval Package: Nexletol | website=U.S. [[Food and Drug Administration]] (FDA) | date=24 March 2020 | url=https://www.accessdata.fda.gov/drugsatfda_docs/nda/2020/211616Orig1s000TOC.cfm | access-date=17 January 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;FDA snapshot&quot; /&gt; Ameriški [[Urad za hrano in zdravila]] bempedojski kislini priznava status [[prvo zdravilo v svojem razredu|prvega zdravila v svojem razredu]].&lt;ref&gt;{{cite web | title=New Drug Therapy Approvals 2020 | website=U.S. [[Food and Drug Administration]] (FDA) | date=31 December 2020 | url=https://www.fda.gov/drugs/new-drugs-fda-cders-new-molecular-entities-and-new-therapeutic-biological-products/new-drug-therapy-approvals-2020 | archive-url=https://web.archive.org/web/20210118011953/https://www.fda.gov/drugs/new-drugs-fda-cders-new-molecular-entities-and-new-therapeutic-biological-products/new-drug-therapy-approvals-2020 | url-status=dead | archive-date=18 January 2021 | access-date=17 January 2021}}&lt;/ref&gt;

== Klinična uporaba ==
V Evropski uniji je bempedojska kislina indicirana pri odraslih bolnikih s [[Primarna hiperholesterolemija|primarno hiperholesterolemijo]] (heterozigotno družinsko ali nedružinsko) ali mešano [[Dislipidemija|dislipidemijo]] ob ustrezni dieti. Uporablja se v kombinaciji s [[Statin|statinom]] ali statinom skupaj z drugim zdravilom za znižanje ravni lipidov pri bolnikih, pri katerih z največjim toleriranim odmerkom statina ni mogoče doseči ciljev holesterola iz [[Lipoprotein majhne gostote|lipoproteinov nizke gostote]] (LDL-C). Pri bolnikih, ki ne prenašajo statina ali je statin pri njih kontraindiciran, se lahko bempedojska kislina uporablja kot samostojno zdravljenje ali v kombinaciji z drugim zdravilom za znižanje ravni lipidov.&lt;ref&gt;{{cite journal | vauthors = Nissen SE, Lincoff AM, Brennan D, Ray KK, Mason D, Kastelein JJ, Thompson PD, Libby P, Cho L, Plutzky J, Bays HE, Moriarty PM, Menon V, Grobbee DE, Louie MJ, Chen CF, Li N, Bloedon L, Robinson P, Horner M, Sasiela WJ, McCluskey J, Davey D, Fajardo-Campos P, Petrovic P, Fedacko J, Zmuda W, Lukyanov Y, Nicholls SJ | title = Bempedoic Acid and Cardiovascular Outcomes in Statin-Intolerant Patients | journal = The New England Journal of Medicine | volume = 388 | issue = 15 | pages = 1353–1364 | date = April 2023 | pmid = 36876740 | doi = 10.1056/NEJMoa2215024 | s2cid = 257362065 | hdl = 10044/1/103990 | hdl-access = free }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.ema.europa.eu/sl/documents/product-information/nilemdo-epar-product-information_sl.pdf|title=Povzetek glavnih značilnosti zdravila Nilemdo|accessdate=11. 6. 2026|website=www.ema.europa.eu|publisher=Evropska agencija za zdravila}}&lt;/ref&gt;

Indiciran je tudi pri bolnikih s potrjeno aterosklerotično [[Srčno-žilna bolezen|srčno-žilno boleznijo]] in tistih, ki imajo visoko tveganje zanjo, za zmanjšanje srčno-žilnega tveganja z zniževanjem ravni LDL-C, in sicer kot dodatek h korekciji drugih dejavnikov tveganja:&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

* pri bolnikih, ki jemljejo največji odmerek statina, ki ga še prenašajo, z [[Ezetimib|ezetimibom]] ali brez njega;
* samostojno ali v kombinaciji z ezetimibom pri bolnikih, ki ne prenašajo statinov ali pri katerih je uporaba statina kontraindicirana.

Dokazi o učinkovitosti bempedojske kisline v [[Primarna preventiva|primarni preventivi]] so omejeni. Sekundarna analiza največjega preskušanja zdravila je pokazala potencial za korist v primarni preventivi; vendar je bilo število posameznikov majhno in vsi udeleženci so imeli visoko tveganje za aterosklerotično srčno-žilno bolezen.&lt;ref&gt;JAMA. 2023;330(2): 131e140. https://doi.org/10.1001/jama.2023.9696&lt;/ref&gt;

== Mehanizem delovanja ==
Bempedojska kislina zavira encim adenozin-trifosfat-citrat-liazo – gre za citosolni encim, ki je vključen v pot biosinteze holesterola v telesu na ravni pretvorbe citrata v [[Acetil-CoA|acetil-CoA]]. Deluje torej na stopnji, ki pred tisto, ki jo katalizira HMG-CoA reduktaza, na katero delujejo statini.&lt;ref&gt;Fras Z. Bolnik z arterijsko hipertenziji – kaki olajšati in izboljšati zdravljenje sočasno prisotne hiperholesterolemije. V: XXX. strokovni sestanek Združenja za arterijsko hipertenzijo. Zbornik. Združenje za arterijsko hipertenzijo, Slovensko zdravniško društvo,
Ljubljana, 25. marec 2022: 67–82.&lt;/ref&gt; 

Bempedojska kislina zahteva aktivacijo koencima A (CoA) s sintetazo 1 zelo dolgoverižnega acil-CoA (ACSVL1). ACSVL1 je izražen predvsem v [[jetra|jetrih]] in ne v [[Skeletna mišica|skeletnih mišicah]]. Zaviranje ACL s pomočjo aktiviranega ACSVL1 zmanjša sintezo holesterola v jetrih in zniža raven LDL-C v krvi s povečanjem aktivnosti receptorjev za lipoproteine z nizko gostoto. Poleg tega zavre biosintezo [[Maščobna kislina|maščobnih kislin]] v jetrih.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}</text>
      <sha1>2t2rk2iylz7h3tvg1ijbdim1ly4hk3v</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688300</id>
      <parentid>6688299</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T22:25:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <origin>6688300</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10675" sha1="tp7eps6hcoq05tiy1aud7l5blpgeyk8" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{Infobox drug
| image             = Bempedoic acid.svg
| image_class       = skin-invert-image
| width             = 
| alt               = 
| caption           =

&lt;!-- Clinical data --&gt;
| pronounce         = 
| tradename         = Nilemdo, Nexletol
| Drugs.com         = {{drugs.com|monograph|bempedoic-acid}}
| MedlinePlus       = a620020
| DailyMedID        = Nexletol
| pregnancy_AU      = &lt;!-- A/B1/B2/B3/C/D/X --&gt;
| pregnancy_AU_comment = 
| pregnancy_category= kontraindicirano
| routes_of_administration = [[peroralna uporaba|skozi usta]]
| class             = 
| ATC_prefix        = C10
| ATC_suffix        = AX15

&lt;!-- Legal status --&gt;
| legal_AU = &lt;!-- S2, S3, S4, S5, S6, S7, S8, S9 or Unscheduled--&gt;
| legal_AU_comment = 
| legal_BR =  &lt;!-- OTC, A1, A2, A3, B1, B2, C1, C2, C3, C4, C5, D1, D2, E, F--&gt;
| legal_BR_comment = 
| legal_CA          = le na recept
| legal_CA_comment  = &lt;ref&gt;{{cite web | title=Nilemdo Product information | website=[[Health Canada]] | date=14 November 2025 | url=https://health-products.canada.ca/dpd-bdpp/info?lang=eng&amp;code=106563 | access-date=2 January 2026}}&lt;/ref&gt;
| legal_DE = &lt;!-- Anlage I, II, III or Unscheduled--&gt;
| legal_DE_comment = 
| legal_NZ = &lt;!-- Class A, B, C --&gt;
| legal_NZ_comment = 
| legal_UK = POM
| legal_UK_comment = &lt;ref&gt;{{cite web | title=Nilemdo 180mg film-coated tablets - Summary of Product Characteristics (SmPC) | website=(emc) | date=4 September 2020 | url=https://www.medicines.org.uk/emc/product/11743 | access-date=17 January 2021}}&lt;/ref&gt;
| legal_US = le na recept
| legal_US_comment = &lt;ref name=&quot;Nexletol FDA label&quot; /&gt;
| legal_EU          = le na recept
| legal_EU_comment  = &lt;ref name=&quot;Nilemdo EPAR&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite web | title=Nilemdo Product information | website=Union Register of medicinal products | url=https://ec.europa.eu/health/documents/community-register/html/h1425.htm | access-date=3 March 2023}}&lt;/ref&gt;
| legal_UN = &lt;!-- N I, II, III, IV / P I, II, III, IV--&gt;
| legal_UN_comment = 
| legal_status      = le na recept

&lt;!-- Pharmacokinetic data --&gt;
| bioavailability   = 
| protein_bound     = 99,3 %&lt;ref name=&quot;Nexletol FDA label&quot; /&gt;
| metabolism        = [[glukuronidacija]]
| metabolites       =
| onset             = 
| elimination_half-life = 21 ± 11 h
| duration_of_action =
| excretion         = 70 % s sečem, 30 % z blatom

&lt;!-- Identifiers --&gt;
| CAS_number        = 738606-46-7
| CAS_supplemental  = 
| PubChem           = 10472693
| IUPHAR_ligand     = 8321
| DrugBank          = DB11936
| ChemSpiderID      = 8648104
| UNII              = 1EJ6Z6Q368
| KEGG              = D10691
| ChEBI             = 149601
| ChEMBL            = 3545313
| NIAID_ChemDB      = 
| PDB_ligand        = 
| synonyms          = ESP-55016, ETC-1002

&lt;!-- Chemical and physical data --&gt;
| IUPAC_name        = 8-hidroksi-2,2,14,14-tetrametilpentadekandiojska kislina
| C=19 | H=36 | O=5
| SMILES = CC(C)(CCCCCC(CCCCCC(C)(C)C(=O)O)O)C(=O)O
| StdInChI          = 1S/C19H36O5/c1-18(2,16(21)22)13-9-5-7-11-15(20)12-8-6-10-14-19(3,4)17(23)24/h15,20H,5-14H2,1-4H3,(H,21,22)(H,23,24)
| StdInChI_comment  = 
| StdInChIKey       = HYHMLYSLQUKXKP-UHFFFAOYSA-N
| density           = 
| density_notes     = 
| melting_point     = 
| melting_high      = 
| melting_notes     = 
| boiling_point     = 
| boiling_notes     = 
| solubility        = 
| sol_units         = 
| specific_rotation = 
}}
'''Bempedojska kislina''', med drugim pod zaščitenima imenoma '''Nilemdo''' (v EU) in '''Nexletol''' (v ZDA), je učinkovina za zdravljenje [[hiperholesterolemija|hiperholesterolemije]] (povišanih ravni [[holesterol|holesterola]] v krvi).&lt;ref name=&quot;Nexletol FDA label&quot;&gt;{{cite web | title=Nexletol- bempedoic acid tablet, film coated | work = DailyMed | publisher = U.S. National Library of Medicine | date=10 March 2020 | url=https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=88d06d89-a3da-40b4-b273-8f4f7d56c4c9 | access-date=19 March 2020}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Nilemdo EPAR&quot;&gt;{{cite web | title=Nilemdo EPAR | website=[[Evropska agencija za zdravila]] (EMA) | date=29 January 2020 | url=https://www.ema.europa.eu/en/medicines/human/EPAR/nilemdo | access-date=24 April 2020}} Besedilo je bilo kopirano iz tega vira, ki je avtorsko zaščiten s strani Evropske agencije za zdravila. Reprodukcija je dovoljena z navedbo vira.&lt;/ref&gt;

Najpogostejši neželeni učinki zajemajo [[hiperurikemija|hiperurikemijo]] (povišane ravni sečne kisline v krvi), bolečine v zgornjih ali spodnjih okončinah in [[slabokrvnost]] (znižano število rdečih krvničk).&lt;ref name=&quot;Nilemdo EPAR&quot; /&gt;

Bempedojska kislina deluje tako, da zavira encim v jetrih, imenovan [[adenozin trifosfat-citrat liaza]], ki je vpleten v proizvodnjo holesterola v telesu.&lt;ref name=&quot;Nilemdo EPAR&quot; /&gt;

Zdravilo z bempedojsko kislino je pridobilo [[Dovoljenje za promet z zdravilom|dovoljenje za promet]] februarja 2020 v Združenih državah Amerike, aprila 2020 pa v Evropski uniji.&lt;ref name=&quot;Nilemdo EPAR&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;FDA Drug Approval Package&quot;&gt;{{cite web | title=Drug Approval Package: Nexletol | website=U.S. [[Food and Drug Administration]] (FDA) | date=24 March 2020 | url=https://www.accessdata.fda.gov/drugsatfda_docs/nda/2020/211616Orig1s000TOC.cfm | access-date=17 January 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;FDA snapshot&quot; /&gt; Ameriški [[Urad za hrano in zdravila]] bempedojski kislini priznava status [[prvo zdravilo v svojem razredu|prvega zdravila v svojem razredu]].&lt;ref&gt;{{cite web | title=New Drug Therapy Approvals 2020 | website=U.S. [[Food and Drug Administration]] (FDA) | date=31 December 2020 | url=https://www.fda.gov/drugs/new-drugs-fda-cders-new-molecular-entities-and-new-therapeutic-biological-products/new-drug-therapy-approvals-2020 | archive-url=https://web.archive.org/web/20210118011953/https://www.fda.gov/drugs/new-drugs-fda-cders-new-molecular-entities-and-new-therapeutic-biological-products/new-drug-therapy-approvals-2020 | url-status=dead | archive-date=18 January 2021 | access-date=17 January 2021}}&lt;/ref&gt;

== Klinična uporaba ==
V Evropski uniji je bempedojska kislina indicirana pri odraslih bolnikih s [[Primarna hiperholesterolemija|primarno hiperholesterolemijo]] (heterozigotno družinsko ali nedružinsko) ali mešano [[Dislipidemija|dislipidemijo]] ob ustrezni dieti. Uporablja se v kombinaciji s [[Statin|statinom]] ali statinom skupaj z drugim zdravilom za znižanje ravni lipidov pri bolnikih, pri katerih z največjim toleriranim odmerkom statina ni mogoče doseči ciljev holesterola iz [[Lipoprotein majhne gostote|lipoproteinov nizke gostote]] (LDL-C). Pri bolnikih, ki ne prenašajo statina ali je statin pri njih kontraindiciran, se lahko bempedojska kislina uporablja kot samostojno zdravljenje ali v kombinaciji z drugim zdravilom za znižanje ravni lipidov.&lt;ref&gt;{{cite journal | vauthors = Nissen SE, Lincoff AM, Brennan D, Ray KK, Mason D, Kastelein JJ, Thompson PD, Libby P, Cho L, Plutzky J, Bays HE, Moriarty PM, Menon V, Grobbee DE, Louie MJ, Chen CF, Li N, Bloedon L, Robinson P, Horner M, Sasiela WJ, McCluskey J, Davey D, Fajardo-Campos P, Petrovic P, Fedacko J, Zmuda W, Lukyanov Y, Nicholls SJ | title = Bempedoic Acid and Cardiovascular Outcomes in Statin-Intolerant Patients | journal = The New England Journal of Medicine | volume = 388 | issue = 15 | pages = 1353–1364 | date = April 2023 | pmid = 36876740 | doi = 10.1056/NEJMoa2215024 | s2cid = 257362065 | hdl = 10044/1/103990 | hdl-access = free }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.ema.europa.eu/sl/documents/product-information/nilemdo-epar-product-information_sl.pdf|title=Povzetek glavnih značilnosti zdravila Nilemdo|accessdate=11. 6. 2026|website=www.ema.europa.eu|publisher=Evropska agencija za zdravila}}&lt;/ref&gt;

Indiciran je tudi pri bolnikih s potrjeno aterosklerotično [[Srčno-žilna bolezen|srčno-žilno boleznijo]] in tistih, ki imajo visoko tveganje zanjo, za zmanjšanje srčno-žilnega tveganja z zniževanjem ravni LDL-C, in sicer kot dodatek h korekciji drugih dejavnikov tveganja:&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

* pri bolnikih, ki jemljejo največji odmerek statina, ki ga še prenašajo, z [[Ezetimib|ezetimibom]] ali brez njega;
* samostojno ali v kombinaciji z ezetimibom pri bolnikih, ki ne prenašajo statinov ali pri katerih je uporaba statina kontraindicirana.

Dokazi o učinkovitosti bempedojske kisline v [[Primarna preventiva|primarni preventivi]] so omejeni. Sekundarna analiza največjega preskušanja zdravila je pokazala potencial za korist v primarni preventivi; vendar je bilo število posameznikov majhno in vsi udeleženci so imeli visoko tveganje za aterosklerotično srčno-žilno bolezen.&lt;ref&gt;JAMA. 2023;330(2): 131e140. https://doi.org/10.1001/jama.2023.9696&lt;/ref&gt;

== Neželeni učinki ==
Glede na podatke iz kliničnih preskušanj ima bempedojska kislina ugoden varnostni profil in bolniki so jo dobro prenašali. Pogostnost mišičnih neželenih učinkov, značilnih za statine, je bila primerljiva s tisto v skupini, ki je prejemala [[placebo]].&lt;ref name=Fras/&gt; Najpogosteje pojavljajo slabokrvnost, zvišanje koncentracije [[Sečna kislina|sečne kisline]] in tveganje za [[protin]], zvišanje jetrnega encima aspartat-aminotransferaze, bolečine v okončinah in zmanjšana hitrost glomerularne filtracije. Redkejše so znižana raven hemoglobina, zmanjšanje telesne mase, zvišana raven alanin-
aminotransferaze, zvišane vrednosti preiskav delovanja jeter, zvišana raven kreatinina v
krvi in zvišana raven [[Sečnina|sečnine]] v krvi.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

== Mehanizem delovanja ==
Bempedojska kislina zavira encim adenozin-trifosfat-citrat-liazo – gre za citosolni encim, ki je vključen v pot biosinteze holesterola v telesu na ravni pretvorbe citrata v [[Acetil-CoA|acetil-CoA]]. Deluje torej na stopnji, ki pred tisto, ki jo katalizira HMG-CoA reduktaza, na katero delujejo statini.&lt;ref name=Fras&gt;Fras Z. Bolnik z arterijsko hipertenziji – kaki olajšati in izboljšati zdravljenje sočasno prisotne hiperholesterolemije. V: XXX. strokovni sestanek Združenja za arterijsko hipertenzijo. Zbornik. Združenje za arterijsko hipertenzijo, Slovensko zdravniško društvo,
Ljubljana, 25. marec 2022: 67–82.&lt;/ref&gt; 

Bempedojska kislina je predzdravilo in zahteva aktivacijo koencima A (CoA) s sintetazo 1 zelo dolgoverižnega acil-CoA (ACSVL1). ACSVL1 je izražen predvsem v [[jetra|jetrih]] in ne v [[Skeletna mišica|skeletnih mišicah]]. Zaviranje ACL aktivirane oblike bempedojske kisline z ACSVL1 zmanjša sintezo holesterola v jetrih in zniža raven LDL-C v krvi s povečanjem aktivnosti receptorjev za lipoproteine z nizko gostoto. Poleg tega zavre biosintezo [[Maščobna kislina|maščobnih kislin]] v jetrih.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}</text>
      <sha1>tp7eps6hcoq05tiy1aud7l5blpgeyk8</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688301</id>
      <parentid>6688300</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T22:25:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <comment>/* Neželeni učinki */</comment>
      <origin>6688301</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10678" sha1="eso7ybj7rpnxxyor3k3nwbr007fzmws" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{Infobox drug
| image             = Bempedoic acid.svg
| image_class       = skin-invert-image
| width             = 
| alt               = 
| caption           =

&lt;!-- Clinical data --&gt;
| pronounce         = 
| tradename         = Nilemdo, Nexletol
| Drugs.com         = {{drugs.com|monograph|bempedoic-acid}}
| MedlinePlus       = a620020
| DailyMedID        = Nexletol
| pregnancy_AU      = &lt;!-- A/B1/B2/B3/C/D/X --&gt;
| pregnancy_AU_comment = 
| pregnancy_category= kontraindicirano
| routes_of_administration = [[peroralna uporaba|skozi usta]]
| class             = 
| ATC_prefix        = C10
| ATC_suffix        = AX15

&lt;!-- Legal status --&gt;
| legal_AU = &lt;!-- S2, S3, S4, S5, S6, S7, S8, S9 or Unscheduled--&gt;
| legal_AU_comment = 
| legal_BR =  &lt;!-- OTC, A1, A2, A3, B1, B2, C1, C2, C3, C4, C5, D1, D2, E, F--&gt;
| legal_BR_comment = 
| legal_CA          = le na recept
| legal_CA_comment  = &lt;ref&gt;{{cite web | title=Nilemdo Product information | website=[[Health Canada]] | date=14 November 2025 | url=https://health-products.canada.ca/dpd-bdpp/info?lang=eng&amp;code=106563 | access-date=2 January 2026}}&lt;/ref&gt;
| legal_DE = &lt;!-- Anlage I, II, III or Unscheduled--&gt;
| legal_DE_comment = 
| legal_NZ = &lt;!-- Class A, B, C --&gt;
| legal_NZ_comment = 
| legal_UK = POM
| legal_UK_comment = &lt;ref&gt;{{cite web | title=Nilemdo 180mg film-coated tablets - Summary of Product Characteristics (SmPC) | website=(emc) | date=4 September 2020 | url=https://www.medicines.org.uk/emc/product/11743 | access-date=17 January 2021}}&lt;/ref&gt;
| legal_US = le na recept
| legal_US_comment = &lt;ref name=&quot;Nexletol FDA label&quot; /&gt;
| legal_EU          = le na recept
| legal_EU_comment  = &lt;ref name=&quot;Nilemdo EPAR&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite web | title=Nilemdo Product information | website=Union Register of medicinal products | url=https://ec.europa.eu/health/documents/community-register/html/h1425.htm | access-date=3 March 2023}}&lt;/ref&gt;
| legal_UN = &lt;!-- N I, II, III, IV / P I, II, III, IV--&gt;
| legal_UN_comment = 
| legal_status      = le na recept

&lt;!-- Pharmacokinetic data --&gt;
| bioavailability   = 
| protein_bound     = 99,3 %&lt;ref name=&quot;Nexletol FDA label&quot; /&gt;
| metabolism        = [[glukuronidacija]]
| metabolites       =
| onset             = 
| elimination_half-life = 21 ± 11 h
| duration_of_action =
| excretion         = 70 % s sečem, 30 % z blatom

&lt;!-- Identifiers --&gt;
| CAS_number        = 738606-46-7
| CAS_supplemental  = 
| PubChem           = 10472693
| IUPHAR_ligand     = 8321
| DrugBank          = DB11936
| ChemSpiderID      = 8648104
| UNII              = 1EJ6Z6Q368
| KEGG              = D10691
| ChEBI             = 149601
| ChEMBL            = 3545313
| NIAID_ChemDB      = 
| PDB_ligand        = 
| synonyms          = ESP-55016, ETC-1002

&lt;!-- Chemical and physical data --&gt;
| IUPAC_name        = 8-hidroksi-2,2,14,14-tetrametilpentadekandiojska kislina
| C=19 | H=36 | O=5
| SMILES = CC(C)(CCCCCC(CCCCCC(C)(C)C(=O)O)O)C(=O)O
| StdInChI          = 1S/C19H36O5/c1-18(2,16(21)22)13-9-5-7-11-15(20)12-8-6-10-14-19(3,4)17(23)24/h15,20H,5-14H2,1-4H3,(H,21,22)(H,23,24)
| StdInChI_comment  = 
| StdInChIKey       = HYHMLYSLQUKXKP-UHFFFAOYSA-N
| density           = 
| density_notes     = 
| melting_point     = 
| melting_high      = 
| melting_notes     = 
| boiling_point     = 
| boiling_notes     = 
| solubility        = 
| sol_units         = 
| specific_rotation = 
}}
'''Bempedojska kislina''', med drugim pod zaščitenima imenoma '''Nilemdo''' (v EU) in '''Nexletol''' (v ZDA), je učinkovina za zdravljenje [[hiperholesterolemija|hiperholesterolemije]] (povišanih ravni [[holesterol|holesterola]] v krvi).&lt;ref name=&quot;Nexletol FDA label&quot;&gt;{{cite web | title=Nexletol- bempedoic acid tablet, film coated | work = DailyMed | publisher = U.S. National Library of Medicine | date=10 March 2020 | url=https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=88d06d89-a3da-40b4-b273-8f4f7d56c4c9 | access-date=19 March 2020}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Nilemdo EPAR&quot;&gt;{{cite web | title=Nilemdo EPAR | website=[[Evropska agencija za zdravila]] (EMA) | date=29 January 2020 | url=https://www.ema.europa.eu/en/medicines/human/EPAR/nilemdo | access-date=24 April 2020}} Besedilo je bilo kopirano iz tega vira, ki je avtorsko zaščiten s strani Evropske agencije za zdravila. Reprodukcija je dovoljena z navedbo vira.&lt;/ref&gt;

Najpogostejši neželeni učinki zajemajo [[hiperurikemija|hiperurikemijo]] (povišane ravni sečne kisline v krvi), bolečine v zgornjih ali spodnjih okončinah in [[slabokrvnost]] (znižano število rdečih krvničk).&lt;ref name=&quot;Nilemdo EPAR&quot; /&gt;

Bempedojska kislina deluje tako, da zavira encim v jetrih, imenovan [[adenozin trifosfat-citrat liaza]], ki je vpleten v proizvodnjo holesterola v telesu.&lt;ref name=&quot;Nilemdo EPAR&quot; /&gt;

Zdravilo z bempedojsko kislino je pridobilo [[Dovoljenje za promet z zdravilom|dovoljenje za promet]] februarja 2020 v Združenih državah Amerike, aprila 2020 pa v Evropski uniji.&lt;ref name=&quot;Nilemdo EPAR&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;FDA Drug Approval Package&quot;&gt;{{cite web | title=Drug Approval Package: Nexletol | website=U.S. [[Food and Drug Administration]] (FDA) | date=24 March 2020 | url=https://www.accessdata.fda.gov/drugsatfda_docs/nda/2020/211616Orig1s000TOC.cfm | access-date=17 January 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;FDA snapshot&quot; /&gt; Ameriški [[Urad za hrano in zdravila]] bempedojski kislini priznava status [[prvo zdravilo v svojem razredu|prvega zdravila v svojem razredu]].&lt;ref&gt;{{cite web | title=New Drug Therapy Approvals 2020 | website=U.S. [[Food and Drug Administration]] (FDA) | date=31 December 2020 | url=https://www.fda.gov/drugs/new-drugs-fda-cders-new-molecular-entities-and-new-therapeutic-biological-products/new-drug-therapy-approvals-2020 | archive-url=https://web.archive.org/web/20210118011953/https://www.fda.gov/drugs/new-drugs-fda-cders-new-molecular-entities-and-new-therapeutic-biological-products/new-drug-therapy-approvals-2020 | url-status=dead | archive-date=18 January 2021 | access-date=17 January 2021}}&lt;/ref&gt;

== Klinična uporaba ==
V Evropski uniji je bempedojska kislina indicirana pri odraslih bolnikih s [[Primarna hiperholesterolemija|primarno hiperholesterolemijo]] (heterozigotno družinsko ali nedružinsko) ali mešano [[Dislipidemija|dislipidemijo]] ob ustrezni dieti. Uporablja se v kombinaciji s [[Statin|statinom]] ali statinom skupaj z drugim zdravilom za znižanje ravni lipidov pri bolnikih, pri katerih z največjim toleriranim odmerkom statina ni mogoče doseči ciljev holesterola iz [[Lipoprotein majhne gostote|lipoproteinov nizke gostote]] (LDL-C). Pri bolnikih, ki ne prenašajo statina ali je statin pri njih kontraindiciran, se lahko bempedojska kislina uporablja kot samostojno zdravljenje ali v kombinaciji z drugim zdravilom za znižanje ravni lipidov.&lt;ref&gt;{{cite journal | vauthors = Nissen SE, Lincoff AM, Brennan D, Ray KK, Mason D, Kastelein JJ, Thompson PD, Libby P, Cho L, Plutzky J, Bays HE, Moriarty PM, Menon V, Grobbee DE, Louie MJ, Chen CF, Li N, Bloedon L, Robinson P, Horner M, Sasiela WJ, McCluskey J, Davey D, Fajardo-Campos P, Petrovic P, Fedacko J, Zmuda W, Lukyanov Y, Nicholls SJ | title = Bempedoic Acid and Cardiovascular Outcomes in Statin-Intolerant Patients | journal = The New England Journal of Medicine | volume = 388 | issue = 15 | pages = 1353–1364 | date = April 2023 | pmid = 36876740 | doi = 10.1056/NEJMoa2215024 | s2cid = 257362065 | hdl = 10044/1/103990 | hdl-access = free }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.ema.europa.eu/sl/documents/product-information/nilemdo-epar-product-information_sl.pdf|title=Povzetek glavnih značilnosti zdravila Nilemdo|accessdate=11. 6. 2026|website=www.ema.europa.eu|publisher=Evropska agencija za zdravila}}&lt;/ref&gt;

Indiciran je tudi pri bolnikih s potrjeno aterosklerotično [[Srčno-žilna bolezen|srčno-žilno boleznijo]] in tistih, ki imajo visoko tveganje zanjo, za zmanjšanje srčno-žilnega tveganja z zniževanjem ravni LDL-C, in sicer kot dodatek h korekciji drugih dejavnikov tveganja:&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

* pri bolnikih, ki jemljejo največji odmerek statina, ki ga še prenašajo, z [[Ezetimib|ezetimibom]] ali brez njega;
* samostojno ali v kombinaciji z ezetimibom pri bolnikih, ki ne prenašajo statinov ali pri katerih je uporaba statina kontraindicirana.

Dokazi o učinkovitosti bempedojske kisline v [[Primarna preventiva|primarni preventivi]] so omejeni. Sekundarna analiza največjega preskušanja zdravila je pokazala potencial za korist v primarni preventivi; vendar je bilo število posameznikov majhno in vsi udeleženci so imeli visoko tveganje za aterosklerotično srčno-žilno bolezen.&lt;ref&gt;JAMA. 2023;330(2): 131e140. https://doi.org/10.1001/jama.2023.9696&lt;/ref&gt;

== Neželeni učinki ==
Glede na podatke iz kliničnih preskušanj ima bempedojska kislina ugoden varnostni profil in bolniki so jo dobro prenašali. Pogostnost mišičnih neželenih učinkov, značilnih za statine, je bila primerljiva s tisto v skupini, ki je prejemala [[placebo]].&lt;ref name=Fras/&gt; Najpogosteje se pojavljajo slabokrvnost, zvišanje koncentracije [[Sečna kislina|sečne kisline]] in tveganje za [[protin]], zvišanje jetrnega encima aspartat-aminotransferaze, bolečine v okončinah in zmanjšana hitrost glomerularne filtracije. Redkejše so znižana raven hemoglobina, zmanjšanje telesne mase, zvišana raven alanin-
aminotransferaze, zvišane vrednosti preiskav delovanja jeter, zvišana raven kreatinina v
krvi in zvišana raven [[Sečnina|sečnine]] v krvi.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

== Mehanizem delovanja ==
Bempedojska kislina zavira encim adenozin-trifosfat-citrat-liazo – gre za citosolni encim, ki je vključen v pot biosinteze holesterola v telesu na ravni pretvorbe citrata v [[Acetil-CoA|acetil-CoA]]. Deluje torej na stopnji, ki pred tisto, ki jo katalizira HMG-CoA reduktaza, na katero delujejo statini.&lt;ref name=Fras&gt;Fras Z. Bolnik z arterijsko hipertenziji – kaki olajšati in izboljšati zdravljenje sočasno prisotne hiperholesterolemije. V: XXX. strokovni sestanek Združenja za arterijsko hipertenzijo. Zbornik. Združenje za arterijsko hipertenzijo, Slovensko zdravniško društvo,
Ljubljana, 25. marec 2022: 67–82.&lt;/ref&gt; 

Bempedojska kislina je predzdravilo in zahteva aktivacijo koencima A (CoA) s sintetazo 1 zelo dolgoverižnega acil-CoA (ACSVL1). ACSVL1 je izražen predvsem v [[jetra|jetrih]] in ne v [[Skeletna mišica|skeletnih mišicah]]. Zaviranje ACL aktivirane oblike bempedojske kisline z ACSVL1 zmanjša sintezo holesterola v jetrih in zniža raven LDL-C v krvi s povečanjem aktivnosti receptorjev za lipoproteine z nizko gostoto. Poleg tega zavre biosintezo [[Maščobna kislina|maščobnih kislin]] v jetrih.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}</text>
      <sha1>eso7ybj7rpnxxyor3k3nwbr007fzmws</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688400</id>
      <parentid>6688301</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T09:19:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <origin>6688400</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10813" sha1="aeqcj4kf72i2msprroqsjq5ic17u2kn" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{Infobox drug
| image             = Bempedoic acid.svg
| image_class       = skin-invert-image
| width             = 
| alt               = 
| caption           =

&lt;!-- Clinical data --&gt;
| pronounce         = 
| tradename         = Nilemdo, Nexletol
| Drugs.com         = {{drugs.com|monograph|bempedoic-acid}}
| MedlinePlus       = a620020
| DailyMedID        = Nexletol
| pregnancy_AU      = &lt;!-- A/B1/B2/B3/C/D/X --&gt;
| pregnancy_AU_comment = 
| pregnancy_category= kontraindicirano
| routes_of_administration = [[peroralna uporaba|skozi usta]]
| class             = 
| ATC_prefix        = C10
| ATC_suffix        = AX15

&lt;!-- Legal status --&gt;
| legal_AU = &lt;!-- S2, S3, S4, S5, S6, S7, S8, S9 or Unscheduled--&gt;
| legal_AU_comment = 
| legal_BR =  &lt;!-- OTC, A1, A2, A3, B1, B2, C1, C2, C3, C4, C5, D1, D2, E, F--&gt;
| legal_BR_comment = 
| legal_CA          = le na recept
| legal_CA_comment  = &lt;ref&gt;{{cite web | title=Nilemdo Product information | website=[[Health Canada]] | date=14 November 2025 | url=https://health-products.canada.ca/dpd-bdpp/info?lang=eng&amp;code=106563 | access-date=2 January 2026}}&lt;/ref&gt;
| legal_DE = &lt;!-- Anlage I, II, III or Unscheduled--&gt;
| legal_DE_comment = 
| legal_NZ = &lt;!-- Class A, B, C --&gt;
| legal_NZ_comment = 
| legal_UK = POM
| legal_UK_comment = &lt;ref&gt;{{cite web | title=Nilemdo 180mg film-coated tablets - Summary of Product Characteristics (SmPC) | website=(emc) | date=4 September 2020 | url=https://www.medicines.org.uk/emc/product/11743 | access-date=17 January 2021}}&lt;/ref&gt;
| legal_US = le na recept
| legal_US_comment = &lt;ref name=&quot;Nexletol FDA label&quot; /&gt;
| legal_EU          = le na recept
| legal_EU_comment  = &lt;ref name=&quot;Nilemdo EPAR&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite web | title=Nilemdo Product information | website=Union Register of medicinal products | url=https://ec.europa.eu/health/documents/community-register/html/h1425.htm | access-date=3 March 2023}}&lt;/ref&gt;
| legal_UN = &lt;!-- N I, II, III, IV / P I, II, III, IV--&gt;
| legal_UN_comment = 
| legal_status      = le na recept

&lt;!-- Pharmacokinetic data --&gt;
| bioavailability   = 
| protein_bound     = 99,3 %&lt;ref name=&quot;Nexletol FDA label&quot; /&gt;
| metabolism        = [[glukuronidacija]]
| metabolites       =
| onset             = 
| elimination_half-life = 21 ± 11 h
| duration_of_action =
| excretion         = 70 % s sečem, 30 % z blatom

&lt;!-- Identifiers --&gt;
| CAS_number        = 738606-46-7
| CAS_supplemental  = 
| PubChem           = 10472693
| IUPHAR_ligand     = 8321
| DrugBank          = DB11936
| ChemSpiderID      = 8648104
| UNII              = 1EJ6Z6Q368
| KEGG              = D10691
| ChEBI             = 149601
| ChEMBL            = 3545313
| NIAID_ChemDB      = 
| PDB_ligand        = 
| synonyms          = ESP-55016, ETC-1002

&lt;!-- Chemical and physical data --&gt;
| IUPAC_name        = 8-hidroksi-2,2,14,14-tetrametilpentadekandiojska kislina
| C=19 | H=36 | O=5
| SMILES = CC(C)(CCCCCC(CCCCCC(C)(C)C(=O)O)O)C(=O)O
| StdInChI          = 1S/C19H36O5/c1-18(2,16(21)22)13-9-5-7-11-15(20)12-8-6-10-14-19(3,4)17(23)24/h15,20H,5-14H2,1-4H3,(H,21,22)(H,23,24)
| StdInChI_comment  = 
| StdInChIKey       = HYHMLYSLQUKXKP-UHFFFAOYSA-N
| density           = 
| density_notes     = 
| melting_point     = 
| melting_high      = 
| melting_notes     = 
| boiling_point     = 
| boiling_notes     = 
| solubility        = 
| sol_units         = 
| specific_rotation = 
}}
'''Bempedojska kislina''', med drugim pod zaščitenima imenoma '''Nilemdo''' (v EU) in '''Nexletol''' (v ZDA), je učinkovina za zdravljenje [[hiperholesterolemija|hiperholesterolemije]] (povišanih ravni [[holesterol|holesterola]] v krvi).&lt;ref name=&quot;Nexletol FDA label&quot;&gt;{{cite web | title=Nexletol- bempedoic acid tablet, film coated | work = DailyMed | publisher = U.S. National Library of Medicine | date=10 March 2020 | url=https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=88d06d89-a3da-40b4-b273-8f4f7d56c4c9 | access-date=19 March 2020}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Nilemdo EPAR&quot;&gt;{{cite web | title=Nilemdo EPAR | website=[[Evropska agencija za zdravila]] (EMA) | date=29 January 2020 | url=https://www.ema.europa.eu/en/medicines/human/EPAR/nilemdo | access-date=24 April 2020}} Besedilo je bilo kopirano iz tega vira, ki je avtorsko zaščiten s strani Evropske agencije za zdravila. Reprodukcija je dovoljena z navedbo vira.&lt;/ref&gt;

Najpogostejši neželeni učinki zajemajo [[hiperurikemija|hiperurikemijo]] (povišane ravni sečne kisline v krvi), bolečine v zgornjih ali spodnjih okončinah in [[slabokrvnost]] (znižano število rdečih krvničk).&lt;ref name=&quot;Nilemdo EPAR&quot; /&gt;

Bempedojska kislina deluje tako, da zavira encim v jetrih, imenovan [[adenozin trifosfat-citrat liaza]], ki je vpleten v proizvodnjo holesterola v telesu.&lt;ref name=&quot;Nilemdo EPAR&quot; /&gt;

Zdravilo z bempedojsko kislino je pridobilo [[Dovoljenje za promet z zdravilom|dovoljenje za promet]] februarja 2020 v Združenih državah Amerike, aprila 2020 pa v Evropski uniji.&lt;ref name=&quot;Nilemdo EPAR&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;FDA Drug Approval Package&quot;&gt;{{cite web | title=Drug Approval Package: Nexletol | website=U.S. [[Food and Drug Administration]] (FDA) | date=24 March 2020 | url=https://www.accessdata.fda.gov/drugsatfda_docs/nda/2020/211616Orig1s000TOC.cfm | access-date=17 January 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;FDA snapshot&quot; /&gt; Ameriški [[Urad za hrano in zdravila]] bempedojski kislini priznava status [[prvo zdravilo v svojem razredu|prvega zdravila v svojem razredu]].&lt;ref&gt;{{cite web | title=New Drug Therapy Approvals 2020 | website=U.S. [[Food and Drug Administration]] (FDA) | date=31 December 2020 | url=https://www.fda.gov/drugs/new-drugs-fda-cders-new-molecular-entities-and-new-therapeutic-biological-products/new-drug-therapy-approvals-2020 | archive-url=https://web.archive.org/web/20210118011953/https://www.fda.gov/drugs/new-drugs-fda-cders-new-molecular-entities-and-new-therapeutic-biological-products/new-drug-therapy-approvals-2020 | url-status=dead | archive-date=18 January 2021 | access-date=17 January 2021}}&lt;/ref&gt;

== Klinična uporaba ==
V Evropski uniji je bempedojska kislina indicirana pri odraslih bolnikih s [[Primarna hiperholesterolemija|primarno hiperholesterolemijo]] (heterozigotno družinsko ali nedružinsko) ali mešano [[Dislipidemija|dislipidemijo]] ob ustrezni dieti. Uporablja se v kombinaciji s [[Statin|statinom]] ali statinom skupaj z drugim zdravilom za znižanje ravni lipidov pri bolnikih, pri katerih z največjim toleriranim odmerkom statina ni mogoče doseči ciljev holesterola iz [[Lipoprotein majhne gostote|lipoproteinov nizke gostote]] (LDL-C). Pri bolnikih, ki ne prenašajo statina ali je statin pri njih kontraindiciran, se lahko bempedojska kislina uporablja kot samostojno zdravljenje ali v kombinaciji z drugim zdravilom za znižanje ravni lipidov.&lt;ref&gt;{{cite journal | vauthors = Nissen SE, Lincoff AM, Brennan D, Ray KK, Mason D, Kastelein JJ, Thompson PD, Libby P, Cho L, Plutzky J, Bays HE, Moriarty PM, Menon V, Grobbee DE, Louie MJ, Chen CF, Li N, Bloedon L, Robinson P, Horner M, Sasiela WJ, McCluskey J, Davey D, Fajardo-Campos P, Petrovic P, Fedacko J, Zmuda W, Lukyanov Y, Nicholls SJ | title = Bempedoic Acid and Cardiovascular Outcomes in Statin-Intolerant Patients | journal = The New England Journal of Medicine | volume = 388 | issue = 15 | pages = 1353–1364 | date = April 2023 | pmid = 36876740 | doi = 10.1056/NEJMoa2215024 | s2cid = 257362065 | hdl = 10044/1/103990 | hdl-access = free }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.ema.europa.eu/sl/documents/product-information/nilemdo-epar-product-information_sl.pdf|title=Povzetek glavnih značilnosti zdravila Nilemdo|accessdate=11. 6. 2026|website=www.ema.europa.eu|publisher=Evropska agencija za zdravila}}&lt;/ref&gt;

Indiciran je tudi pri bolnikih s potrjeno aterosklerotično [[Srčno-žilna bolezen|srčno-žilno boleznijo]] in tistih, ki imajo visoko tveganje zanjo, za zmanjšanje srčno-žilnega tveganja z zniževanjem ravni LDL-C, in sicer kot dodatek h korekciji drugih dejavnikov tveganja:&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

* pri bolnikih, ki jemljejo največji odmerek statina, ki ga še prenašajo, z [[Ezetimib|ezetimibom]] ali brez njega;
* samostojno ali v kombinaciji z ezetimibom pri bolnikih, ki ne prenašajo statinov ali pri katerih je uporaba statina kontraindicirana.

Dokazi o učinkovitosti bempedojske kisline v [[Primarna preventiva|primarni preventivi]] so omejeni. Sekundarna analiza največjega preskušanja zdravila je pokazala potencial za korist v primarni preventivi; vendar je bilo število posameznikov majhno in vsi udeleženci so imeli visoko tveganje za aterosklerotično srčno-žilno bolezen.&lt;ref&gt;JAMA. 2023;330(2): 131e140. https://doi.org/10.1001/jama.2023.9696&lt;/ref&gt;

== Neželeni učinki ==
Glede na podatke iz kliničnih preskušanj ima bempedojska kislina ugoden varnostni profil in bolniki so jo dobro prenašali. Pogostnost mišičnih neželenih učinkov, značilnih za statine, je bila primerljiva s tisto v skupini, ki je prejemala [[placebo]].&lt;ref name=Fras/&gt; Najpogosteje se pojavljajo slabokrvnost, zvišanje koncentracije [[Sečna kislina|sečne kisline]] in tveganje za [[protin]], zvišanje jetrnega encima aspartat-aminotransferaze, bolečine v okončinah in zmanjšana hitrost glomerularne filtracije. Redkejše so znižana raven hemoglobina, zmanjšanje telesne mase, zvišana raven alanin-
aminotransferaze, zvišane vrednosti preiskav delovanja jeter, zvišana raven kreatinina v
krvi in zvišana raven [[Sečnina|sečnine]] v krvi.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

== Mehanizem delovanja ==
[[Slika:Bempedoyl-CoA.svg|thumb|upright=2|Bempedoil-CoA, aktivni presnovek bempedojske kisline. [[Coenzyme A]] je prikazan v modrem.]]
Bempedojska kislina zavira encim adenozin-trifosfat-citrat-liazo – gre za citosolni encim, ki je vključen v pot biosinteze holesterola v telesu na ravni pretvorbe citrata v [[Acetil-CoA|acetil-CoA]]. Deluje torej na stopnji, ki pred tisto, ki jo katalizira HMG-CoA reduktaza, na katero delujejo statini.&lt;ref name=Fras&gt;Fras Z. Bolnik z arterijsko hipertenziji – kaki olajšati in izboljšati zdravljenje sočasno prisotne hiperholesterolemije. V: XXX. strokovni sestanek Združenja za arterijsko hipertenzijo. Zbornik. Združenje za arterijsko hipertenzijo, Slovensko zdravniško društvo,
Ljubljana, 25. marec 2022: 67–82.&lt;/ref&gt; 

Bempedojska kislina je predzdravilo in zahteva aktivacijo koencima A (CoA) s sintetazo 1 zelo dolgoverižnega acil-CoA (ACSVL1). ACSVL1 je izražen predvsem v [[jetra|jetrih]] in ne v [[Skeletna mišica|skeletnih mišicah]]. Zaviranje ACL aktivirane oblike bempedojske kisline z ACSVL1 zmanjša sintezo holesterola v jetrih in zniža raven LDL-C v krvi s povečanjem aktivnosti receptorjev za lipoproteine z nizko gostoto. Poleg tega zavre biosintezo [[Maščobna kislina|maščobnih kislin]] v jetrih.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}</text>
      <sha1>aeqcj4kf72i2msprroqsjq5ic17u2kn</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688401</id>
      <parentid>6688400</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T09:19:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <comment>/* Mehanizem delovanja */</comment>
      <origin>6688401</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10812" sha1="3j431pk5ld54b27m7olrn13z0o6ffgj" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{Infobox drug
| image             = Bempedoic acid.svg
| image_class       = skin-invert-image
| width             = 
| alt               = 
| caption           =

&lt;!-- Clinical data --&gt;
| pronounce         = 
| tradename         = Nilemdo, Nexletol
| Drugs.com         = {{drugs.com|monograph|bempedoic-acid}}
| MedlinePlus       = a620020
| DailyMedID        = Nexletol
| pregnancy_AU      = &lt;!-- A/B1/B2/B3/C/D/X --&gt;
| pregnancy_AU_comment = 
| pregnancy_category= kontraindicirano
| routes_of_administration = [[peroralna uporaba|skozi usta]]
| class             = 
| ATC_prefix        = C10
| ATC_suffix        = AX15

&lt;!-- Legal status --&gt;
| legal_AU = &lt;!-- S2, S3, S4, S5, S6, S7, S8, S9 or Unscheduled--&gt;
| legal_AU_comment = 
| legal_BR =  &lt;!-- OTC, A1, A2, A3, B1, B2, C1, C2, C3, C4, C5, D1, D2, E, F--&gt;
| legal_BR_comment = 
| legal_CA          = le na recept
| legal_CA_comment  = &lt;ref&gt;{{cite web | title=Nilemdo Product information | website=[[Health Canada]] | date=14 November 2025 | url=https://health-products.canada.ca/dpd-bdpp/info?lang=eng&amp;code=106563 | access-date=2 January 2026}}&lt;/ref&gt;
| legal_DE = &lt;!-- Anlage I, II, III or Unscheduled--&gt;
| legal_DE_comment = 
| legal_NZ = &lt;!-- Class A, B, C --&gt;
| legal_NZ_comment = 
| legal_UK = POM
| legal_UK_comment = &lt;ref&gt;{{cite web | title=Nilemdo 180mg film-coated tablets - Summary of Product Characteristics (SmPC) | website=(emc) | date=4 September 2020 | url=https://www.medicines.org.uk/emc/product/11743 | access-date=17 January 2021}}&lt;/ref&gt;
| legal_US = le na recept
| legal_US_comment = &lt;ref name=&quot;Nexletol FDA label&quot; /&gt;
| legal_EU          = le na recept
| legal_EU_comment  = &lt;ref name=&quot;Nilemdo EPAR&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite web | title=Nilemdo Product information | website=Union Register of medicinal products | url=https://ec.europa.eu/health/documents/community-register/html/h1425.htm | access-date=3 March 2023}}&lt;/ref&gt;
| legal_UN = &lt;!-- N I, II, III, IV / P I, II, III, IV--&gt;
| legal_UN_comment = 
| legal_status      = le na recept

&lt;!-- Pharmacokinetic data --&gt;
| bioavailability   = 
| protein_bound     = 99,3 %&lt;ref name=&quot;Nexletol FDA label&quot; /&gt;
| metabolism        = [[glukuronidacija]]
| metabolites       =
| onset             = 
| elimination_half-life = 21 ± 11 h
| duration_of_action =
| excretion         = 70 % s sečem, 30 % z blatom

&lt;!-- Identifiers --&gt;
| CAS_number        = 738606-46-7
| CAS_supplemental  = 
| PubChem           = 10472693
| IUPHAR_ligand     = 8321
| DrugBank          = DB11936
| ChemSpiderID      = 8648104
| UNII              = 1EJ6Z6Q368
| KEGG              = D10691
| ChEBI             = 149601
| ChEMBL            = 3545313
| NIAID_ChemDB      = 
| PDB_ligand        = 
| synonyms          = ESP-55016, ETC-1002

&lt;!-- Chemical and physical data --&gt;
| IUPAC_name        = 8-hidroksi-2,2,14,14-tetrametilpentadekandiojska kislina
| C=19 | H=36 | O=5
| SMILES = CC(C)(CCCCCC(CCCCCC(C)(C)C(=O)O)O)C(=O)O
| StdInChI          = 1S/C19H36O5/c1-18(2,16(21)22)13-9-5-7-11-15(20)12-8-6-10-14-19(3,4)17(23)24/h15,20H,5-14H2,1-4H3,(H,21,22)(H,23,24)
| StdInChI_comment  = 
| StdInChIKey       = HYHMLYSLQUKXKP-UHFFFAOYSA-N
| density           = 
| density_notes     = 
| melting_point     = 
| melting_high      = 
| melting_notes     = 
| boiling_point     = 
| boiling_notes     = 
| solubility        = 
| sol_units         = 
| specific_rotation = 
}}
'''Bempedojska kislina''', med drugim pod zaščitenima imenoma '''Nilemdo''' (v EU) in '''Nexletol''' (v ZDA), je učinkovina za zdravljenje [[hiperholesterolemija|hiperholesterolemije]] (povišanih ravni [[holesterol|holesterola]] v krvi).&lt;ref name=&quot;Nexletol FDA label&quot;&gt;{{cite web | title=Nexletol- bempedoic acid tablet, film coated | work = DailyMed | publisher = U.S. National Library of Medicine | date=10 March 2020 | url=https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=88d06d89-a3da-40b4-b273-8f4f7d56c4c9 | access-date=19 March 2020}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Nilemdo EPAR&quot;&gt;{{cite web | title=Nilemdo EPAR | website=[[Evropska agencija za zdravila]] (EMA) | date=29 January 2020 | url=https://www.ema.europa.eu/en/medicines/human/EPAR/nilemdo | access-date=24 April 2020}} Besedilo je bilo kopirano iz tega vira, ki je avtorsko zaščiten s strani Evropske agencije za zdravila. Reprodukcija je dovoljena z navedbo vira.&lt;/ref&gt;

Najpogostejši neželeni učinki zajemajo [[hiperurikemija|hiperurikemijo]] (povišane ravni sečne kisline v krvi), bolečine v zgornjih ali spodnjih okončinah in [[slabokrvnost]] (znižano število rdečih krvničk).&lt;ref name=&quot;Nilemdo EPAR&quot; /&gt;

Bempedojska kislina deluje tako, da zavira encim v jetrih, imenovan [[adenozin trifosfat-citrat liaza]], ki je vpleten v proizvodnjo holesterola v telesu.&lt;ref name=&quot;Nilemdo EPAR&quot; /&gt;

Zdravilo z bempedojsko kislino je pridobilo [[Dovoljenje za promet z zdravilom|dovoljenje za promet]] februarja 2020 v Združenih državah Amerike, aprila 2020 pa v Evropski uniji.&lt;ref name=&quot;Nilemdo EPAR&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;FDA Drug Approval Package&quot;&gt;{{cite web | title=Drug Approval Package: Nexletol | website=U.S. [[Food and Drug Administration]] (FDA) | date=24 March 2020 | url=https://www.accessdata.fda.gov/drugsatfda_docs/nda/2020/211616Orig1s000TOC.cfm | access-date=17 January 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;FDA snapshot&quot; /&gt; Ameriški [[Urad za hrano in zdravila]] bempedojski kislini priznava status [[prvo zdravilo v svojem razredu|prvega zdravila v svojem razredu]].&lt;ref&gt;{{cite web | title=New Drug Therapy Approvals 2020 | website=U.S. [[Food and Drug Administration]] (FDA) | date=31 December 2020 | url=https://www.fda.gov/drugs/new-drugs-fda-cders-new-molecular-entities-and-new-therapeutic-biological-products/new-drug-therapy-approvals-2020 | archive-url=https://web.archive.org/web/20210118011953/https://www.fda.gov/drugs/new-drugs-fda-cders-new-molecular-entities-and-new-therapeutic-biological-products/new-drug-therapy-approvals-2020 | url-status=dead | archive-date=18 January 2021 | access-date=17 January 2021}}&lt;/ref&gt;

== Klinična uporaba ==
V Evropski uniji je bempedojska kislina indicirana pri odraslih bolnikih s [[Primarna hiperholesterolemija|primarno hiperholesterolemijo]] (heterozigotno družinsko ali nedružinsko) ali mešano [[Dislipidemija|dislipidemijo]] ob ustrezni dieti. Uporablja se v kombinaciji s [[Statin|statinom]] ali statinom skupaj z drugim zdravilom za znižanje ravni lipidov pri bolnikih, pri katerih z največjim toleriranim odmerkom statina ni mogoče doseči ciljev holesterola iz [[Lipoprotein majhne gostote|lipoproteinov nizke gostote]] (LDL-C). Pri bolnikih, ki ne prenašajo statina ali je statin pri njih kontraindiciran, se lahko bempedojska kislina uporablja kot samostojno zdravljenje ali v kombinaciji z drugim zdravilom za znižanje ravni lipidov.&lt;ref&gt;{{cite journal | vauthors = Nissen SE, Lincoff AM, Brennan D, Ray KK, Mason D, Kastelein JJ, Thompson PD, Libby P, Cho L, Plutzky J, Bays HE, Moriarty PM, Menon V, Grobbee DE, Louie MJ, Chen CF, Li N, Bloedon L, Robinson P, Horner M, Sasiela WJ, McCluskey J, Davey D, Fajardo-Campos P, Petrovic P, Fedacko J, Zmuda W, Lukyanov Y, Nicholls SJ | title = Bempedoic Acid and Cardiovascular Outcomes in Statin-Intolerant Patients | journal = The New England Journal of Medicine | volume = 388 | issue = 15 | pages = 1353–1364 | date = April 2023 | pmid = 36876740 | doi = 10.1056/NEJMoa2215024 | s2cid = 257362065 | hdl = 10044/1/103990 | hdl-access = free }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.ema.europa.eu/sl/documents/product-information/nilemdo-epar-product-information_sl.pdf|title=Povzetek glavnih značilnosti zdravila Nilemdo|accessdate=11. 6. 2026|website=www.ema.europa.eu|publisher=Evropska agencija za zdravila}}&lt;/ref&gt;

Indiciran je tudi pri bolnikih s potrjeno aterosklerotično [[Srčno-žilna bolezen|srčno-žilno boleznijo]] in tistih, ki imajo visoko tveganje zanjo, za zmanjšanje srčno-žilnega tveganja z zniževanjem ravni LDL-C, in sicer kot dodatek h korekciji drugih dejavnikov tveganja:&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

* pri bolnikih, ki jemljejo največji odmerek statina, ki ga še prenašajo, z [[Ezetimib|ezetimibom]] ali brez njega;
* samostojno ali v kombinaciji z ezetimibom pri bolnikih, ki ne prenašajo statinov ali pri katerih je uporaba statina kontraindicirana.

Dokazi o učinkovitosti bempedojske kisline v [[Primarna preventiva|primarni preventivi]] so omejeni. Sekundarna analiza največjega preskušanja zdravila je pokazala potencial za korist v primarni preventivi; vendar je bilo število posameznikov majhno in vsi udeleženci so imeli visoko tveganje za aterosklerotično srčno-žilno bolezen.&lt;ref&gt;JAMA. 2023;330(2): 131e140. https://doi.org/10.1001/jama.2023.9696&lt;/ref&gt;

== Neželeni učinki ==
Glede na podatke iz kliničnih preskušanj ima bempedojska kislina ugoden varnostni profil in bolniki so jo dobro prenašali. Pogostnost mišičnih neželenih učinkov, značilnih za statine, je bila primerljiva s tisto v skupini, ki je prejemala [[placebo]].&lt;ref name=Fras/&gt; Najpogosteje se pojavljajo slabokrvnost, zvišanje koncentracije [[Sečna kislina|sečne kisline]] in tveganje za [[protin]], zvišanje jetrnega encima aspartat-aminotransferaze, bolečine v okončinah in zmanjšana hitrost glomerularne filtracije. Redkejše so znižana raven hemoglobina, zmanjšanje telesne mase, zvišana raven alanin-
aminotransferaze, zvišane vrednosti preiskav delovanja jeter, zvišana raven kreatinina v
krvi in zvišana raven [[Sečnina|sečnine]] v krvi.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

== Mehanizem delovanja ==
[[Slika:Bempedoyl-CoA.svg|thumb|upright=2|Bempedoil-CoA, aktivni presnovek bempedojske kisline. [[Koencim A]] je prikazan v modrem.]]
Bempedojska kislina zavira encim adenozin-trifosfat-citrat-liazo – gre za citosolni encim, ki je vključen v pot biosinteze holesterola v telesu na ravni pretvorbe citrata v [[Acetil-CoA|acetil-CoA]]. Deluje torej na stopnji, ki pred tisto, ki jo katalizira HMG-CoA reduktaza, na katero delujejo statini.&lt;ref name=Fras&gt;Fras Z. Bolnik z arterijsko hipertenziji – kaki olajšati in izboljšati zdravljenje sočasno prisotne hiperholesterolemije. V: XXX. strokovni sestanek Združenja za arterijsko hipertenzijo. Zbornik. Združenje za arterijsko hipertenzijo, Slovensko zdravniško društvo,
Ljubljana, 25. marec 2022: 67–82.&lt;/ref&gt; 

Bempedojska kislina je predzdravilo in zahteva aktivacijo koencima A (CoA) s sintetazo 1 zelo dolgoverižnega acil-CoA (ACSVL1). ACSVL1 je izražen predvsem v [[jetra|jetrih]] in ne v [[Skeletna mišica|skeletnih mišicah]]. Zaviranje ACL aktivirane oblike bempedojske kisline z ACSVL1 zmanjša sintezo holesterola v jetrih in zniža raven LDL-C v krvi s povečanjem aktivnosti receptorjev za lipoproteine z nizko gostoto. Poleg tega zavre biosintezo [[Maščobna kislina|maščobnih kislin]] v jetrih.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}</text>
      <sha1>3j431pk5ld54b27m7olrn13z0o6ffgj</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688402</id>
      <parentid>6688401</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T09:20:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <origin>6688402</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10835" sha1="q2x957moqtpsyjt7bqzbh0ijf1ngigw" xml:space="preserve">{{Infobox drug
| image             = Bempedoic acid.svg
| image_class       = skin-invert-image
| width             = 
| alt               = 
| caption           =

&lt;!-- Clinical data --&gt;
| pronounce         = 
| tradename         = Nilemdo, Nexletol
| Drugs.com         = {{drugs.com|monograph|bempedoic-acid}}
| MedlinePlus       = a620020
| DailyMedID        = Nexletol
| pregnancy_AU      = &lt;!-- A/B1/B2/B3/C/D/X --&gt;
| pregnancy_AU_comment = 
| pregnancy_category= kontraindicirano
| routes_of_administration = [[peroralna uporaba|skozi usta]]
| class             = 
| ATC_prefix        = C10
| ATC_suffix        = AX15

&lt;!-- Legal status --&gt;
| legal_AU = &lt;!-- S2, S3, S4, S5, S6, S7, S8, S9 or Unscheduled--&gt;
| legal_AU_comment = 
| legal_BR =  &lt;!-- OTC, A1, A2, A3, B1, B2, C1, C2, C3, C4, C5, D1, D2, E, F--&gt;
| legal_BR_comment = 
| legal_CA          = le na recept
| legal_CA_comment  = &lt;ref&gt;{{cite web | title=Nilemdo Product information | website=[[Health Canada]] | date=14 November 2025 | url=https://health-products.canada.ca/dpd-bdpp/info?lang=eng&amp;code=106563 | access-date=2 January 2026}}&lt;/ref&gt;
| legal_DE = &lt;!-- Anlage I, II, III or Unscheduled--&gt;
| legal_DE_comment = 
| legal_NZ = &lt;!-- Class A, B, C --&gt;
| legal_NZ_comment = 
| legal_UK = POM
| legal_UK_comment = &lt;ref&gt;{{cite web | title=Nilemdo 180mg film-coated tablets - Summary of Product Characteristics (SmPC) | website=(emc) | date=4 September 2020 | url=https://www.medicines.org.uk/emc/product/11743 | access-date=17 January 2021}}&lt;/ref&gt;
| legal_US = le na recept
| legal_US_comment = &lt;ref name=&quot;Nexletol FDA label&quot; /&gt;
| legal_EU          = le na recept
| legal_EU_comment  = &lt;ref name=&quot;Nilemdo EPAR&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite web | title=Nilemdo Product information | website=Union Register of medicinal products | url=https://ec.europa.eu/health/documents/community-register/html/h1425.htm | access-date=3 March 2023}}&lt;/ref&gt;
| legal_UN = &lt;!-- N I, II, III, IV / P I, II, III, IV--&gt;
| legal_UN_comment = 
| legal_status      = le na recept

&lt;!-- Pharmacokinetic data --&gt;
| bioavailability   = 
| protein_bound     = 99,3 %&lt;ref name=&quot;Nexletol FDA label&quot; /&gt;
| metabolism        = [[glukuronidacija]]
| metabolites       =
| onset             = 
| elimination_half-life = 21 ± 11 h
| duration_of_action =
| excretion         = 70 % s sečem, 30 % z blatom

&lt;!-- Identifiers --&gt;
| CAS_number        = 738606-46-7
| CAS_supplemental  = 
| PubChem           = 10472693
| IUPHAR_ligand     = 8321
| DrugBank          = DB11936
| ChemSpiderID      = 8648104
| UNII              = 1EJ6Z6Q368
| KEGG              = D10691
| ChEBI             = 149601
| ChEMBL            = 3545313
| NIAID_ChemDB      = 
| PDB_ligand        = 
| synonyms          = ESP-55016, ETC-1002

&lt;!-- Chemical and physical data --&gt;
| IUPAC_name        = 8-hidroksi-2,2,14,14-tetrametilpentadekandiojska kislina
| C=19 | H=36 | O=5
| SMILES = CC(C)(CCCCCC(CCCCCC(C)(C)C(=O)O)O)C(=O)O
| StdInChI          = 1S/C19H36O5/c1-18(2,16(21)22)13-9-5-7-11-15(20)12-8-6-10-14-19(3,4)17(23)24/h15,20H,5-14H2,1-4H3,(H,21,22)(H,23,24)
| StdInChI_comment  = 
| StdInChIKey       = HYHMLYSLQUKXKP-UHFFFAOYSA-N
| density           = 
| density_notes     = 
| melting_point     = 
| melting_high      = 
| melting_notes     = 
| boiling_point     = 
| boiling_notes     = 
| solubility        = 
| sol_units         = 
| specific_rotation = 
}}
'''Bempedojska kislina''', med drugim pod zaščitenima imenoma '''Nilemdo''' (v EU) in '''Nexletol''' (v ZDA), je učinkovina za zdravljenje [[hiperholesterolemija|hiperholesterolemije]] (povišanih ravni [[holesterol|holesterola]] v krvi).&lt;ref name=&quot;Nexletol FDA label&quot;&gt;{{cite web | title=Nexletol- bempedoic acid tablet, film coated | work = DailyMed | publisher = U.S. National Library of Medicine | date=10 March 2020 | url=https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=88d06d89-a3da-40b4-b273-8f4f7d56c4c9 | access-date=19 March 2020}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Nilemdo EPAR&quot;&gt;{{cite web | title=Nilemdo EPAR | website=[[Evropska agencija za zdravila]] (EMA) | date=29 January 2020 | url=https://www.ema.europa.eu/en/medicines/human/EPAR/nilemdo | access-date=24 April 2020}} Besedilo je bilo kopirano iz tega vira, ki je avtorsko zaščiten s strani Evropske agencije za zdravila. Reprodukcija je dovoljena z navedbo vira.&lt;/ref&gt;

Najpogostejši neželeni učinki zajemajo [[hiperurikemija|hiperurikemijo]] (povišane ravni sečne kisline v krvi), bolečine v zgornjih ali spodnjih okončinah in [[slabokrvnost]] (znižano število rdečih krvničk).&lt;ref name=&quot;Nilemdo EPAR&quot; /&gt;

Bempedojska kislina deluje tako, da zavira encim v jetrih, imenovan [[adenozin trifosfat-citrat liaza]], ki je vpleten v proizvodnjo holesterola v telesu.&lt;ref name=&quot;Nilemdo EPAR&quot; /&gt;

Zdravilo z bempedojsko kislino je pridobilo [[Dovoljenje za promet z zdravilom|dovoljenje za promet]] februarja 2020 v Združenih državah Amerike, aprila 2020 pa v Evropski uniji.&lt;ref name=&quot;Nilemdo EPAR&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;FDA Drug Approval Package&quot;&gt;{{cite web | title=Drug Approval Package: Nexletol | website=U.S. [[Food and Drug Administration]] (FDA) | date=24 March 2020 | url=https://www.accessdata.fda.gov/drugsatfda_docs/nda/2020/211616Orig1s000TOC.cfm | access-date=17 January 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;FDA snapshot&quot; /&gt; Ameriški [[Urad za hrano in zdravila]] bempedojski kislini priznava status [[prvo zdravilo v svojem razredu|prvega zdravila v svojem razredu]].&lt;ref&gt;{{cite web | title=New Drug Therapy Approvals 2020 | website=U.S. [[Food and Drug Administration]] (FDA) | date=31 December 2020 | url=https://www.fda.gov/drugs/new-drugs-fda-cders-new-molecular-entities-and-new-therapeutic-biological-products/new-drug-therapy-approvals-2020 | archive-url=https://web.archive.org/web/20210118011953/https://www.fda.gov/drugs/new-drugs-fda-cders-new-molecular-entities-and-new-therapeutic-biological-products/new-drug-therapy-approvals-2020 | url-status=dead | archive-date=18 January 2021 | access-date=17 January 2021}}&lt;/ref&gt;

== Klinična uporaba ==
V Evropski uniji je bempedojska kislina indicirana pri odraslih bolnikih s [[Primarna hiperholesterolemija|primarno hiperholesterolemijo]] (heterozigotno družinsko ali nedružinsko) ali mešano [[Dislipidemija|dislipidemijo]] ob ustrezni dieti. Uporablja se v kombinaciji s [[Statin|statinom]] ali statinom skupaj z drugim zdravilom za znižanje ravni lipidov pri bolnikih, pri katerih z največjim toleriranim odmerkom statina ni mogoče doseči ciljev holesterola iz [[Lipoprotein majhne gostote|lipoproteinov nizke gostote]] (LDL-C). Pri bolnikih, ki ne prenašajo statina ali je statin pri njih kontraindiciran, se lahko bempedojska kislina uporablja kot samostojno zdravljenje ali v kombinaciji z drugim zdravilom za znižanje ravni lipidov.&lt;ref&gt;{{cite journal | vauthors = Nissen SE, Lincoff AM, Brennan D, Ray KK, Mason D, Kastelein JJ, Thompson PD, Libby P, Cho L, Plutzky J, Bays HE, Moriarty PM, Menon V, Grobbee DE, Louie MJ, Chen CF, Li N, Bloedon L, Robinson P, Horner M, Sasiela WJ, McCluskey J, Davey D, Fajardo-Campos P, Petrovic P, Fedacko J, Zmuda W, Lukyanov Y, Nicholls SJ | title = Bempedoic Acid and Cardiovascular Outcomes in Statin-Intolerant Patients | journal = The New England Journal of Medicine | volume = 388 | issue = 15 | pages = 1353–1364 | date = April 2023 | pmid = 36876740 | doi = 10.1056/NEJMoa2215024 | s2cid = 257362065 | hdl = 10044/1/103990 | hdl-access = free }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.ema.europa.eu/sl/documents/product-information/nilemdo-epar-product-information_sl.pdf|title=Povzetek glavnih značilnosti zdravila Nilemdo|accessdate=11. 6. 2026|website=www.ema.europa.eu|publisher=Evropska agencija za zdravila}}&lt;/ref&gt;

Indiciran je tudi pri bolnikih s potrjeno aterosklerotično [[Srčno-žilna bolezen|srčno-žilno boleznijo]] in tistih, ki imajo visoko tveganje zanjo, za zmanjšanje srčno-žilnega tveganja z zniževanjem ravni LDL-C, in sicer kot dodatek h korekciji drugih dejavnikov tveganja:&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

* pri bolnikih, ki jemljejo največji odmerek statina, ki ga še prenašajo, z [[Ezetimib|ezetimibom]] ali brez njega;
* samostojno ali v kombinaciji z ezetimibom pri bolnikih, ki ne prenašajo statinov ali pri katerih je uporaba statina kontraindicirana.

Dokazi o učinkovitosti bempedojske kisline v [[Primarna preventiva|primarni preventivi]] so omejeni. Sekundarna analiza največjega preskušanja zdravila je pokazala potencial za korist v primarni preventivi; vendar je bilo število posameznikov majhno in vsi udeleženci so imeli visoko tveganje za aterosklerotično srčno-žilno bolezen.&lt;ref&gt;JAMA. 2023;330(2): 131e140. https://doi.org/10.1001/jama.2023.9696&lt;/ref&gt;

== Neželeni učinki ==
Glede na podatke iz kliničnih preskušanj ima bempedojska kislina ugoden varnostni profil in bolniki so jo dobro prenašali. Pogostnost mišičnih neželenih učinkov, značilnih za statine, je bila primerljiva s tisto v skupini, ki je prejemala [[placebo]].&lt;ref name=Fras/&gt; Najpogosteje se pojavljajo slabokrvnost, zvišanje koncentracije [[Sečna kislina|sečne kisline]] in tveganje za [[protin]], zvišanje jetrnega encima aspartat-aminotransferaze, bolečine v okončinah in zmanjšana hitrost glomerularne filtracije. Redkejše so znižana raven hemoglobina, zmanjšanje telesne mase, zvišana raven alanin-
aminotransferaze, zvišane vrednosti preiskav delovanja jeter, zvišana raven kreatinina v
krvi in zvišana raven [[Sečnina|sečnine]] v krvi.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

== Mehanizem delovanja ==
[[Slika:Bempedoyl-CoA.svg|thumb|upright=2|Bempedoil-CoA, aktivni presnovek bempedojske kisline. [[Koencim A]] je prikazan v modrem.]]
Bempedojska kislina zavira encim adenozin-trifosfat-citrat-liazo – gre za citosolni encim, ki je vključen v pot biosinteze holesterola v telesu na ravni pretvorbe citrata v [[Acetil-CoA|acetil-CoA]]. Deluje torej na stopnji, ki pred tisto, ki jo katalizira HMG-CoA reduktaza, na katero delujejo statini.&lt;ref name=Fras&gt;Fras Z. Bolnik z arterijsko hipertenziji – kaki olajšati in izboljšati zdravljenje sočasno prisotne hiperholesterolemije. V: XXX. strokovni sestanek Združenja za arterijsko hipertenzijo. Zbornik. Združenje za arterijsko hipertenzijo, Slovensko zdravniško društvo,
Ljubljana, 25. marec 2022: 67–82.&lt;/ref&gt; 

Bempedojska kislina je predzdravilo in zahteva aktivacijo koencima A (CoA) s sintetazo 1 zelo dolgoverižnega acil-CoA (ACSVL1). ACSVL1 je izražen predvsem v [[jetra|jetrih]] in ne v [[Skeletna mišica|skeletnih mišicah]]. Zaviranje ACL aktivirane oblike bempedojske kisline z ACSVL1 zmanjša sintezo holesterola v jetrih in zniža raven LDL-C v krvi s povečanjem aktivnosti receptorjev za lipoproteine z nizko gostoto. Poleg tega zavre biosintezo [[Maščobna kislina|maščobnih kislin]] v jetrih.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Antihiperlipemiki]]</text>
      <sha1>q2x957moqtpsyjt7bqzbh0ijf1ngigw</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688403</id>
      <parentid>6688402</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T09:21:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <origin>6688403</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11298" sha1="rc3xzy2txofhgg0kdwbfcwa03rdatpp" xml:space="preserve">{{Infobox drug
| image             = Bempedoic acid.svg
| image_class       = skin-invert-image
| width             = 
| alt               = 
| caption           =

&lt;!-- Clinical data --&gt;
| pronounce         = 
| tradename         = Nilemdo, Nexletol
| Drugs.com         = {{drugs.com|monograph|bempedoic-acid}}
| MedlinePlus       = a620020
| DailyMedID        = Nexletol
| pregnancy_AU      = &lt;!-- A/B1/B2/B3/C/D/X --&gt;
| pregnancy_AU_comment = 
| pregnancy_category= kontraindicirano
| routes_of_administration = [[peroralna uporaba|skozi usta]]
| class             = 
| ATC_prefix        = C10
| ATC_suffix        = AX15

&lt;!-- Legal status --&gt;
| legal_AU = &lt;!-- S2, S3, S4, S5, S6, S7, S8, S9 or Unscheduled--&gt;
| legal_AU_comment = 
| legal_BR =  &lt;!-- OTC, A1, A2, A3, B1, B2, C1, C2, C3, C4, C5, D1, D2, E, F--&gt;
| legal_BR_comment = 
| legal_CA          = le na recept
| legal_CA_comment  = &lt;ref&gt;{{cite web | title=Nilemdo Product information | website=[[Health Canada]] | date=14 November 2025 | url=https://health-products.canada.ca/dpd-bdpp/info?lang=eng&amp;code=106563 | access-date=2 January 2026}}&lt;/ref&gt;
| legal_DE = &lt;!-- Anlage I, II, III or Unscheduled--&gt;
| legal_DE_comment = 
| legal_NZ = &lt;!-- Class A, B, C --&gt;
| legal_NZ_comment = 
| legal_UK = POM
| legal_UK_comment = &lt;ref&gt;{{cite web | title=Nilemdo 180mg film-coated tablets - Summary of Product Characteristics (SmPC) | website=(emc) | date=4 September 2020 | url=https://www.medicines.org.uk/emc/product/11743 | access-date=17 January 2021}}&lt;/ref&gt;
| legal_US = le na recept
| legal_US_comment = &lt;ref name=&quot;Nexletol FDA label&quot; /&gt;
| legal_EU          = le na recept
| legal_EU_comment  = &lt;ref name=&quot;Nilemdo EPAR&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite web | title=Nilemdo Product information | website=Union Register of medicinal products | url=https://ec.europa.eu/health/documents/community-register/html/h1425.htm | access-date=3 March 2023}}&lt;/ref&gt;
| legal_UN = &lt;!-- N I, II, III, IV / P I, II, III, IV--&gt;
| legal_UN_comment = 
| legal_status      = le na recept

&lt;!-- Pharmacokinetic data --&gt;
| bioavailability   = 
| protein_bound     = 99,3 %&lt;ref name=&quot;Nexletol FDA label&quot; /&gt;
| metabolism        = [[glukuronidacija]]
| metabolites       =
| onset             = 
| elimination_half-life = 21 ± 11 h
| duration_of_action =
| excretion         = 70 % s sečem, 30 % z blatom

&lt;!-- Identifiers --&gt;
| CAS_number        = 738606-46-7
| CAS_supplemental  = 
| PubChem           = 10472693
| IUPHAR_ligand     = 8321
| DrugBank          = DB11936
| ChemSpiderID      = 8648104
| UNII              = 1EJ6Z6Q368
| KEGG              = D10691
| ChEBI             = 149601
| ChEMBL            = 3545313
| NIAID_ChemDB      = 
| PDB_ligand        = 
| synonyms          = ESP-55016, ETC-1002

&lt;!-- Chemical and physical data --&gt;
| IUPAC_name        = 8-hidroksi-2,2,14,14-tetrametilpentadekandiojska kislina
| C=19 | H=36 | O=5
| SMILES = CC(C)(CCCCCC(CCCCCC(C)(C)C(=O)O)O)C(=O)O
| StdInChI          = 1S/C19H36O5/c1-18(2,16(21)22)13-9-5-7-11-15(20)12-8-6-10-14-19(3,4)17(23)24/h15,20H,5-14H2,1-4H3,(H,21,22)(H,23,24)
| StdInChI_comment  = 
| StdInChIKey       = HYHMLYSLQUKXKP-UHFFFAOYSA-N
| density           = 
| density_notes     = 
| melting_point     = 
| melting_high      = 
| melting_notes     = 
| boiling_point     = 
| boiling_notes     = 
| solubility        = 
| sol_units         = 
| specific_rotation = 
}}
'''Bempedojska kislina''', med drugim pod zaščitenima imenoma '''Nilemdo''' (v EU) in '''Nexletol''' (v ZDA), je učinkovina za zdravljenje [[hiperholesterolemija|hiperholesterolemije]] (povišanih ravni [[holesterol|holesterola]] v krvi).&lt;ref name=&quot;Nexletol FDA label&quot;&gt;{{cite web | title=Nexletol- bempedoic acid tablet, film coated | work = DailyMed | publisher = U.S. National Library of Medicine | date=10 March 2020 | url=https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=88d06d89-a3da-40b4-b273-8f4f7d56c4c9 | access-date=19 March 2020}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Nilemdo EPAR&quot;&gt;{{cite web | title=Nilemdo EPAR | website=[[Evropska agencija za zdravila]] (EMA) | date=29 January 2020 | url=https://www.ema.europa.eu/en/medicines/human/EPAR/nilemdo | access-date=24 April 2020}} Besedilo je bilo kopirano iz tega vira, ki je avtorsko zaščiten s strani Evropske agencije za zdravila. Reprodukcija je dovoljena z navedbo vira.&lt;/ref&gt;

Najpogostejši neželeni učinki zajemajo [[hiperurikemija|hiperurikemijo]] (povišane ravni sečne kisline v krvi), bolečine v zgornjih ali spodnjih okončinah in [[slabokrvnost]] (znižano število rdečih krvničk).&lt;ref name=&quot;Nilemdo EPAR&quot; /&gt;

Bempedojska kislina deluje tako, da zavira encim v jetrih, imenovan [[adenozin trifosfat-citrat liaza]], ki je vpleten v proizvodnjo holesterola v telesu.&lt;ref name=&quot;Nilemdo EPAR&quot; /&gt;

Zdravilo z bempedojsko kislino je pridobilo [[Dovoljenje za promet z zdravilom|dovoljenje za promet]] februarja 2020 v Združenih državah Amerike, aprila 2020 pa v Evropski uniji.&lt;ref name=&quot;Nilemdo EPAR&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;FDA Drug Approval Package&quot;&gt;{{cite web | title=Drug Approval Package: Nexletol | website=U.S. [[Food and Drug Administration]] (FDA) | date=24 March 2020 | url=https://www.accessdata.fda.gov/drugsatfda_docs/nda/2020/211616Orig1s000TOC.cfm | access-date=17 January 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;FDA snapshot&quot;&gt;{{cite web | title=Drug Trials Snapshots: Nexletol | website=U.S. Food and Drug Administration | date=21 February 2020 | url=http://www.fda.gov/drugs/resources-information-approved-drugs/drug-trials-snapshots-nexletol | archive-url=https://web.archive.org/web/20200806073958/https://www.fda.gov/drugs/resources-information-approved-drugs/drug-trials-snapshots-nexletol | url-status=dead | archive-date=6 August 2020 | access-date=27 March 2020}} {{PD-notice}}&lt;/ref&gt; Ameriški [[Urad za hrano in zdravila]] bempedojski kislini priznava status [[prvo zdravilo v svojem razredu|prvega zdravila v svojem razredu]].&lt;ref&gt;{{cite web | title=New Drug Therapy Approvals 2020 | website=U.S. [[Food and Drug Administration]] (FDA) | date=31 December 2020 | url=https://www.fda.gov/drugs/new-drugs-fda-cders-new-molecular-entities-and-new-therapeutic-biological-products/new-drug-therapy-approvals-2020 | archive-url=https://web.archive.org/web/20210118011953/https://www.fda.gov/drugs/new-drugs-fda-cders-new-molecular-entities-and-new-therapeutic-biological-products/new-drug-therapy-approvals-2020 | url-status=dead | archive-date=18 January 2021 | access-date=17 January 2021}}&lt;/ref&gt;

== Klinična uporaba ==
V Evropski uniji je bempedojska kislina indicirana pri odraslih bolnikih s [[Primarna hiperholesterolemija|primarno hiperholesterolemijo]] (heterozigotno družinsko ali nedružinsko) ali mešano [[Dislipidemija|dislipidemijo]] ob ustrezni dieti. Uporablja se v kombinaciji s [[Statin|statinom]] ali statinom skupaj z drugim zdravilom za znižanje ravni lipidov pri bolnikih, pri katerih z največjim toleriranim odmerkom statina ni mogoče doseči ciljev holesterola iz [[Lipoprotein majhne gostote|lipoproteinov nizke gostote]] (LDL-C). Pri bolnikih, ki ne prenašajo statina ali je statin pri njih kontraindiciran, se lahko bempedojska kislina uporablja kot samostojno zdravljenje ali v kombinaciji z drugim zdravilom za znižanje ravni lipidov.&lt;ref&gt;{{cite journal | vauthors = Nissen SE, Lincoff AM, Brennan D, Ray KK, Mason D, Kastelein JJ, Thompson PD, Libby P, Cho L, Plutzky J, Bays HE, Moriarty PM, Menon V, Grobbee DE, Louie MJ, Chen CF, Li N, Bloedon L, Robinson P, Horner M, Sasiela WJ, McCluskey J, Davey D, Fajardo-Campos P, Petrovic P, Fedacko J, Zmuda W, Lukyanov Y, Nicholls SJ | title = Bempedoic Acid and Cardiovascular Outcomes in Statin-Intolerant Patients | journal = The New England Journal of Medicine | volume = 388 | issue = 15 | pages = 1353–1364 | date = April 2023 | pmid = 36876740 | doi = 10.1056/NEJMoa2215024 | s2cid = 257362065 | hdl = 10044/1/103990 | hdl-access = free }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.ema.europa.eu/sl/documents/product-information/nilemdo-epar-product-information_sl.pdf|title=Povzetek glavnih značilnosti zdravila Nilemdo|accessdate=11. 6. 2026|website=www.ema.europa.eu|publisher=Evropska agencija za zdravila}}&lt;/ref&gt;

Indiciran je tudi pri bolnikih s potrjeno aterosklerotično [[Srčno-žilna bolezen|srčno-žilno boleznijo]] in tistih, ki imajo visoko tveganje zanjo, za zmanjšanje srčno-žilnega tveganja z zniževanjem ravni LDL-C, in sicer kot dodatek h korekciji drugih dejavnikov tveganja:&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

* pri bolnikih, ki jemljejo največji odmerek statina, ki ga še prenašajo, z [[Ezetimib|ezetimibom]] ali brez njega;
* samostojno ali v kombinaciji z ezetimibom pri bolnikih, ki ne prenašajo statinov ali pri katerih je uporaba statina kontraindicirana.

Dokazi o učinkovitosti bempedojske kisline v [[Primarna preventiva|primarni preventivi]] so omejeni. Sekundarna analiza največjega preskušanja zdravila je pokazala potencial za korist v primarni preventivi; vendar je bilo število posameznikov majhno in vsi udeleženci so imeli visoko tveganje za aterosklerotično srčno-žilno bolezen.&lt;ref&gt;JAMA. 2023;330(2): 131e140. https://doi.org/10.1001/jama.2023.9696&lt;/ref&gt;

== Neželeni učinki ==
Glede na podatke iz kliničnih preskušanj ima bempedojska kislina ugoden varnostni profil in bolniki so jo dobro prenašali. Pogostnost mišičnih neželenih učinkov, značilnih za statine, je bila primerljiva s tisto v skupini, ki je prejemala [[placebo]].&lt;ref name=Fras/&gt; Najpogosteje se pojavljajo slabokrvnost, zvišanje koncentracije [[Sečna kislina|sečne kisline]] in tveganje za [[protin]], zvišanje jetrnega encima aspartat-aminotransferaze, bolečine v okončinah in zmanjšana hitrost glomerularne filtracije. Redkejše so znižana raven hemoglobina, zmanjšanje telesne mase, zvišana raven alanin-
aminotransferaze, zvišane vrednosti preiskav delovanja jeter, zvišana raven kreatinina v
krvi in zvišana raven [[Sečnina|sečnine]] v krvi.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

== Mehanizem delovanja ==
[[Slika:Bempedoyl-CoA.svg|thumb|upright=2|Bempedoil-CoA, aktivni presnovek bempedojske kisline. [[Koencim A]] je prikazan v modrem.]]
Bempedojska kislina zavira encim adenozin-trifosfat-citrat-liazo – gre za citosolni encim, ki je vključen v pot biosinteze holesterola v telesu na ravni pretvorbe citrata v [[Acetil-CoA|acetil-CoA]]. Deluje torej na stopnji, ki pred tisto, ki jo katalizira HMG-CoA reduktaza, na katero delujejo statini.&lt;ref name=Fras&gt;Fras Z. Bolnik z arterijsko hipertenziji – kaki olajšati in izboljšati zdravljenje sočasno prisotne hiperholesterolemije. V: XXX. strokovni sestanek Združenja za arterijsko hipertenzijo. Zbornik. Združenje za arterijsko hipertenzijo, Slovensko zdravniško društvo,
Ljubljana, 25. marec 2022: 67–82.&lt;/ref&gt; 

Bempedojska kislina je predzdravilo in zahteva aktivacijo koencima A (CoA) s sintetazo 1 zelo dolgoverižnega acil-CoA (ACSVL1). ACSVL1 je izražen predvsem v [[jetra|jetrih]] in ne v [[Skeletna mišica|skeletnih mišicah]]. Zaviranje ACL aktivirane oblike bempedojske kisline z ACSVL1 zmanjša sintezo holesterola v jetrih in zniža raven LDL-C v krvi s povečanjem aktivnosti receptorjev za lipoproteine z nizko gostoto. Poleg tega zavre biosintezo [[Maščobna kislina|maščobnih kislin]] v jetrih.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Antihiperlipemiki]]</text>
      <sha1>rc3xzy2txofhgg0kdwbfcwa03rdatpp</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Jovan Byford</title>
    <ns>0</ns>
    <id>604023</id>
    <revision>
      <id>6688271</id>
      <parentid>6688044</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T19:03:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6688271</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7477" sha1="oz2r7keu3yxps2jv5e269rbanl1s5sx" xml:space="preserve">{{Infobox person
| name               = Jovan Byford
| native_name        = Jovan Byford
| native_name_lang   = en
| image              = 
| alt                = 
| caption            = 
| other_names        = Jovan Bajford/Јован Бајфорд
| birth_name         = Jovan Byford
| birth_date         = {{birth year and age|1973}}
| birth_place        = 
| death_date         = 
| death_place        = 
| parents            = Timothy John Byford/Timoti Džon Bajford&lt;br /&gt;Mila Byford rojena Stanojević
| alma_mater         = [[Univerza Kent]] MSc&lt;br /&gt;[[Univerza Loughborough]] PhD
| party              = 
| occupation         = {{hlist|akademik|psiholog|zgodovinar|pisatelj}}
| spouse             = 
}}
'''Jovan T. Byford''' (tudi '''Bajford'''), je britanski [[akademik]] in predavatelj [[psihologija|psihologije]] na [[Odprta univerza|Odprti univerzi]] v [[Združeno kraljestvo|Združenem kraljestvu]], rojen 1973 v bivši [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]].

== Izobrazba in delovanje ==
Byford se je rodil leta 1973&lt;ref&gt;{{cite web |title=Denial and repression of antisemitism by  Byford, Jovan T. (1973-) |url=https://digital-research-books-beta.nypl.org/work/3b49673d-6b08-4c64-86c8-1498a9ee6090 |website=New York Public Library Digital Research Books}}&lt;/ref&gt; v [[Socialistična republika Srbija|Srbiji]], takratnem delu nekdanje [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]].&lt;ref&gt;{{cite web |last1=Frazier |first1=Danielle |title=Book Review: Denial and Repression of Anti-Semitism: Post-Communist Rehabilitation of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirovic |url=https://networks.h-net.org/node/2645/discussions/1965789/denial-and-repression-anti-semitism-post-communist-rehabilitation |publisher=Humanities and Social Sciences Online |date=27 June 2018}}&lt;/ref&gt; Njegova starša sta Timothy John Byford in Mila Stanojević poročena Byford.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://vreme.com/vreme/srbija-je-sledbenik-franje-tudjmana/|title= Intervju – Jovan Bajford, socijalni psiholog i izučavalac holokausta i antisemitizma: ''Srbija je sledbenik Franje Tuđmana''|publisher=vreme.com|author=Nedim Sejdinović|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2021|accessdate=10. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

Magistriral je iz socialne in uporabne [[psihologija|psihologije]] na [[Univerza v Kentu|Univerzi v Kentu]] in doktoriral iz [[sociologija|družboslovja]] na [[Univerza Loughborough|Univerzi Loughborough]].&lt;ref name=&quot;USHMM&quot;&gt;{{cite web |title=Dr. Jovan Byford |url=https://www.ushmm.org/research/about-the-mandel-center/all-fellows-and-scholars/jovan-byford-2010 |website=ushmm.rg |publisher=United States Holocaust Memorial Museum |accessdate=10 August 2020}}&lt;/ref&gt; 

Zanima ga interdisciplinarno preučevanje socialnih in psiholoških vidikov skupnih prepričanj in družbenega spomina ter na splošno – odnos med psihologijo in zgodovino.&lt;ref name=&quot;TheConversation&quot;&gt;{{cite web |title=Jovan Byford |url=https://theconversation.com/profiles/jovan-byford-993899 |publisher=The Conversation |accessdate=10 August 2020}}&lt;/ref&gt; Byford je množično objavljal, ter je avtor knjig, knjižnih poglavij v knjigah in časopisnih člankov, ki temeljijo na [[teorija zarote|teorijah zarote]], [[antisemitizem|antisemitizmu]] in spominu na [[holokavst]].&lt;ref&gt;{{cite web |title=Dr Jovan Byford: Beyond belief: A critique of contemporary social psychology of conspiracy theories |url=https://www.gold.ac.uk/calendar/?id=5555 |publisher=Goldsmiths, University of London}}&lt;/ref&gt; Velja za strokovnjaka za preučevanje teorij zarote.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Expert guide to conspiracy theories part 2 – who believes them and why? |url=https://shows.acast.com/anthill/episodes/expert-guide-to-conspiracy-theories-part-2 |publisher=The Anthill Podcast |date=23 March 2020}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |last1=Byford |first1=Jovan |title=Covid-19 conspiracy theories: 6 tips on how to engage anti-vaxxers |url=https://www.cnn.com/2020/08/04/health/conspiracy-theories-covid-19-response-tips-wellness-partner/index.html |website=CNN |publisher=The Conversation |date=22 July 2020}}&lt;/ref&gt;

== Glej tudi ==
* [[seznam srbskih psihologov]]
* [[seznam srbskih pisateljev]]
* [[Razpad Jugoslavije]]
* [[Antisemitizem]]
* [[NDH]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Nadaljnje branje ==
;{{ikona en}}
*''Denial and Repression of Antisemitism: Post-Communist Remembrance of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirović'' (Central European University, 2008). {{ISBN|978-9-63977-615-9}}
*''Discovering Psychology'' with Nicola Brace. (The Open University, 2010). {{ISBN|978-1-84873-466-1}}
*''Conspiracy Theories: A Critical Introduction'' (Springer, 2011). {{ISBN|978-0-23034-921-6}}
*''Psychology and History: Interdisciplinary Explorations'' co-edited with Cristian Tileagă (Cambridge University, 2014). {{ISBN|978-1-10703-431-0}}
*''Picturing Genocide in the Independent State of Croatia: Atrocity Images and the Contested Memory of the Second World War in the Balkans'' (Bloomsbury, 2020). {{ISBN|978-1-35001-598-2}}
*''Conspiracy theories''. In J. Turner and M-J Barker (eds), Living Psychology: From the Everyday to the Extraordinary. Milton Keynes: The Open University (2015), pp. 89-132. (DD210)
*''The importance of replication''. In N. Brace and J. McAvoy (eds) Investigating Methods. Milton Keynes: The Open University (2014), (DE100).
*''Living together, living apart: The social life of the neighbourhood''. In S.Taylor, S.Hinchliffe, J.Clarke and S.Bromley (Eds.) Making Social Lives, The Open University (2009), pp. 245–288. (DD101)
*Brace, N. and Byford, J.: ''Investigating Psychology: Key Concepts, Key Studies, Key Approaches''. Oxford: Oxford University Press and Milton Keynes: The Open University  (2012). (DE100).
*Byford, J., McAvoy, J. and Banyard, P.: ''Investigating Intelligence''. Milton Keynes: The Open University (2014), (DE100).

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sr}}
*[https://pescanik.net/holokaust-u-srbiji-staro-sajmiste/ Holokaust u Srbiji – Staro sajmište - Jovan Byford - Peščanik]
*[https://pescanik.net/sporni-zakon-o-starom-sajmistu/ Sporni zakon o Starom sajmištu - Jovan Byford - Peščanik]
*[https://pescanik.net/staro-sajmiste-mesto-secanja-zaborava-i-sporenja/ Staro sajmište - mesto sećanja i zaborava - Jovan Byford - Peščanik]
*[https://pescanik.net/zasto-se-u-crkvi-sapuce-full/ Zašto se u crkvi šapuće 1-3 - Emisija, Mirko Đorđević, Ljubiša Rajić, Ivan Čolović, Pavle Rak, Mladen Lazić, Jovan Byford, Vidan Hadži-Vidanović, Ivan Kuzminović, Srđa Trifković, Nikola Samardžić, Milan Vukomanović, Slobodan G. Marković, Dragoljub Mićunović, Radmila Radić, Milica Rodić, Marko Milanović, Desimir Tošić - Peščanik]
*[https://pescanik.net/author/jovan-byford/ Jovan Byford - Peščanik razni članki]
;{{ikona en}}
*[https://profiles.open.ac.uk/jovan-byford OUPPS (Open University People Profile System)]
*[https://scholar.google.com/citations?user=7XbhMT8AAAAJ&amp;hl=en ‪Jovan Byford‬ - ‪Google Scholar‬]
*[https://pescanik.net/the-other-cheek/ The other cheek - Jovan Byford - Peščanik]

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1973]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Angleški pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski publicisti]]
[[Kategorija:Antisemitizem]]
[[Kategorija:Srbski uredniki]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Oporečniki]]
[[Kategorija:Pacifisti]]</text>
      <sha1>oz2r7keu3yxps2jv5e269rbanl1s5sx</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Bilge Kul Kadir Kan</title>
    <ns>0</ns>
    <id>604024</id>
    <revision>
      <id>6688336</id>
      <parentid>6687994</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T06:29:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Kategorija</comment>
      <origin>6688336</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3833" sha1="cl6o1e2q50fa7i147bz11l0sqe9cjrl" xml:space="preserve">{{Infopolje Vladar
| name         = Bilge Kul Kadir Kan &lt;br&gt; Bilge Kül Qadır Khan
| title        = 
| image        = 
| caption      = 
| succession   = [[Karahanidski kanat|Kara kagan Karahanidov]]
| reign        = 840 – 893
| coronation   = 
| predecessor  = 
| regent       = 
| reg_type     = 
| successor    = [[Bazir Arslan Kan]]
| birth_date   = 
| birth_place  = 
| death_date   = 893
| death_place  = 
| spouse       = 
| issue        = [[Ogulčak Kan]]&lt;br&gt;[[Bazir Arslan Kan]]
| full_name    = 
| regnal_name  = 
| dynasty      = [[Karahanidski kanat|Karahanidi]]
| house        = pleme Ašina (sporno)
| father       = 
| mother       = 
| religion     = [[tengrizem]]
| relations    = 
| burial_place = 
}}

Kul Bilge Kadir Kan ([[Karahanidščina|karahanidsko]]: کُلْ بِلْكا قَادِرْ خَانْ) ali Bilge Kul Kara Kan&lt;ref&gt;{{Cite book|title=Ti︠u︡rki: dvenadt︠s︡atʹ lekt︠s︡iĭ po istorii turet︠s︡kikh narodov Sredneĭ Azii|last=Bartolʹd|first=V. V.|date=1998|publisher=Zhalyn|isbn=978-5610011455|location=Almaty|oclc=47047380}}&lt;/ref&gt; je bil prvi znani karakagan (vrhovni vladar) [[Karahanidski kanat|Karahanidi]].&lt;ref&gt;{{Cite book|url=https://archive.org/details/alsurahminalsiha00jamauoft|title=Al-Surah min al-Sihah|last1=Jamal al-Qarshi|first1=Muhammad ibn 'Umar|last2=Jawhar|first2=Isml ibn ammd|date=1869|publisher=Kashzhar|others=Robarts − University of Toronto}}&lt;/ref&gt;

==Poreklo==
Poreklo Bilge Kul kagana je predmet različnih teorij. Po zahodnih in kazahstanskih zgodovinopisjih je bil vladar Sajrama v sedanjem južnem [[Kazahstan]]u  in potomec vladarjev [[Karluški kaganat|Karluškega kaganata]].&lt;ref&gt;[https://e-history.kz/en/history-of-kazakhstan/show/9505/ &quot;Karluk Yabghu State (756–940)&quot;] ''Qazaqstan Tarihy''&lt;/ref&gt; Lahko bi bil iz plemena Edgiš, ki je bilo del Čigilov,  ali  Jagma. Po Pricaku si je po padcu [[Ujgurski kaganat|Ujgurskega kaganata]] prislužil naziv kagan, ker je bil iz dinastije Ašina.&lt;ref&gt;{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=ST6TRNuWmHsC&amp;pg=PA357|title=The Cambridge History of Early Inner Asia|last1=Sinor|first1=Denis|last2=Dénes|first2=Sinor|date=1990|publisher=Cambridge University Press|isbn=9780521243049|pages=351|language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=ToAjDgAAQBAJ&amp;pg=PT91|title=The Turks in World History|last=Findley|first=Carter V.|date=2005|publisher=Oxford University Press, USA|isbn=9780195177268|pages=75|language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Pritsak|first=Omeljan|title=Die Karachaniden|date=1953|journal=Der Islam|volume=31|issue=1|doi=10.1515/islm.1953.31.1.17|s2cid=201849645|issn=0021-1818}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Kli︠a︡shtornyĭ, S. G. (2004). ''Gosudarstva i narody Evraziĭskikh stepeĭ : drevnostʹ i srednevekovʹe. Peterburgskoe Vostokovedenie''. Sultanov, T. I. (Tursun Ikramovich) (2-e izd., isprav. i dop ed.). Sankt-Peterburg&lt;/ref&gt; Vej Liangtao v to dvomi in trdi, da je bil v resnici Pang Tegin, vladar ostankov ujgurske vladajoče dinastije v [[Hotan]]u,&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Wei|first=Liangtiao|date=1982|title=About the History of the Karahan Dynasty, Literature and Research (关于喀喇汗王朝的史科, 文献及研究情况)|journal=Academic Journal of Xinjiang University|volume=1|pages=43–55}}&lt;/ref&gt; vendar je tudi ta podatek vprašljiv.&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Qian|first=Baiquan|date=1982|title=Was the Karakhanid dynasty established by Pang Tegin? The problems of the westwards movement of Uygurs and Pang Tegin. (喀喇汗王朝是庞特勤创建的吗 ? 回鹘西迁和庞特勤问题)|journal=Studies on Northwestern Ethnic Minorities|volume=2}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici|20em}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni v 9. stoletju]]
[[Kategorija:Umrli leta 893]]
[[Kategorija:Vladarji v 9. stoletju]]
[[Kategorija:Karahanidi]]</text>
      <sha1>cl6o1e2q50fa7i147bz11l0sqe9cjrl</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Dīwān Lughāt al-Turk</title>
    <ns>0</ns>
    <id>604025</id>
    <revision>
      <id>6688207</id>
      <parentid>6688100</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T16:02:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <origin>6688207</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7709" sha1="tot45p1ki522zbhzuozyt7sqftxxz7v" xml:space="preserve">{{Infopolje Knjiga
| italic title      = &lt;!--(glej zgoraj)--&gt;
| name              = Dīwān Lughāt al-Turk &lt;br&gt; 
ديوان لغات الترك
| image             = Dīwān Lughāt al-Turk (original).jpg
| image_size        = 300px
| border            = 
| alt               = 
| caption           = Zemljevid sveta v ''Dīwān Lughāt al-Turk''&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Yong |first1=Heming |last2=Peng |first2=Jing |title=Chinese Lexicography: A History from 1046 BC to AD 1911 |date=14 August 2008 |publisher=OUP Oxford |isbn=978-0-19-156167-2 |pages=379–380 |url=https://books.google.com/books?id=NYFBtTUZFxEC&amp;pg=PA379 |language=en}}&lt;/ref&gt;
| author            = [[Mahmud al-Kašgari]]
| audio_read_by     = 
| title_orig        = 
| orig_lang_code    = 
| title_working     = 
| translator        = 
| illustrator       = 
| cover_artist      = 
| country           = 
| language          = [[arabščina]]&lt;br/&gt;[[jakanščina|hakanska turščina]]
| series            = 
| release_number    = 1
| subject           = obsežen slovar turških jezikov
| genre             = slovar
| set_in            = 
| publisher         = 
| publisher2        = 
| pub_date          = 1072–1074&lt;ref name=Studies&gt;&quot;Başkan Erdoğan Millet Kütüphanesinin açılışını yaptı ve duyurdu! Önemli eserler burada görülebilecek&quot;. Sabah. Pridobljeno 20. februarja 2020&lt;/ref&gt;
| published         = [[Bagdad]]
| media_type        = 
| pages             = 
| awards            = 
| isbn              = 
| isbn_note         = 
| oclc              = 
| dewey             = 
| congress          = 
}}

'''''Dīwān Lughāt al-Turk''''' ([[Arabščina|arabsko]]: ديوان لغات الترك, poslovenjeno ''Zbirka turških jezikov'') je prvi obsežen [[slovar]] [[Turški jeziki|turških jezikov]], ki ga je med letoma 1072 in 1074 sestavil [[Karahanidski kanat|karahanidski]] učenjak [[Mahmud al-Kašgari]].&lt;ref name=&quot;Studies&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;YongPeng2008&quot;&gt;{{cite book|author1=Heming Yong|author2=Jing Peng|title=Chinese Lexicography: A History from 1046 BC to AD 1911: A History from 1046 BC to AD 1911|url=https://books.google.com/books?id=NYFBtTUZFxEC&amp;pg=PA379|date=14 August 2008|publisher=OUP Oxford|isbn=978-0-19-156167-2|pages=379–80}}&lt;/ref&gt;

==Pomen==
''Dīwān Lughāt al-Turk'' je bil namenjen arabskim bagdadskim kalifom, ki so bili pod oblastjo [[Seldžuško cesarstvo|Seldžuških Turkov]]. Knjiga vsebuje zemljevid, ki prikazuje države in regije od [[Japonska|Japonske]] (Čabarka/Džabarka) do [[Egipt]]a. Knjiga vsebuje tudi prvi znani zemljevid območij, ki ki so jih naseljevala turška ljudstva.&lt;ref&gt;[https://islamansiklopedisi.org.tr/divanu-lugatit-turk DÎVÂNÜ LUGĀTİ’t-TÜRK (Turkish)] ''TDV Islam Ansiklopedisi''. Pridobljeno  30. junija 2020&lt;/ref&gt; Leta 1077 je bila posvečena Abul-Kasimu Abdulahu v Bagdadu. Rokopis ima 638 strani in približno 7500 turških besed, razloženih v arabščini.&lt;ref&gt;{{cite web |title=ديوان لغات الترك (Dîvânu Lugâti't-Türk) (Kitap) |url=https://evrimagaci.org/eser/-dvnu-lugtitturk-3176 |website=Evrim Ağacı |language=tr}}&lt;/ref&gt;

Zbirka dokumentira dokaze o turških migracijah in širitvi turških plemen ter turških jezikov v [[Srednja Azija|Srednjo Azijo]], [[Vzhodna Evropa|Vzhodno Evropo]] in [[Bližnji vzhod|Bližnji Vzhod]], zlasti med 6. in 11. stoletjem. Izvorno ozemlje  Turkov naj bi bilo nekje v [[Sibirija|Sibiriji]] in [[Mongolija|Mongoliji]]. Do 10. stoletja so turška plemena naselila večino Srednje Azije. Med priseljenci so bili [[Tatari]], [[Kipčaki]], [[Turkomani|Turkmeni]] in drugi. [[Seldžuki|Seldžuška dinastija]] se je v [[Anatolija|Anatoliji]] naselila v 11. stoletju, kar je na koncu privedlo do trajne turške naselitve in prisotnosti na tem ozemlju. Medtem so tudi druga turška plemena sčasoma oblikovala svoje neodvisne države, kot so [[Kirgizistan]], [[Turkmenistan]], [[Uzbekistan]] in [[Kazahstan]]. Nastale so tudi turške [[Enklava in eksklava|enklave]] znotraj drugih držav, kot so [[Čuvašija]] in [[Baškortostan]] ter enklave Tatarov na [[Krim (polotok)|Krimu]],  [[Ujguri|Ujgurov]] na [[Kitajska|Kitajskem]] in [[Jakuti|Jakutov]] v Sibiriji.&lt;ref&gt;{{Cite book |last=Tekeli |first=Sevim |url=https://dergipark.org.tr/tr/download/article-file/696830 |title=The oldest map of Japan drawn by a Turk Mahmud of Kashgar and the map of America by Piri Reis |publisher=Atatürk Cultural Center |year=1986 |pages=665–671|author-link=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://muslimheritage.com/the-oldest-map-of-japan-drawn-by-mahmud-of-kashgar/|title=The Oldest Map of Japan Drawn by Mahmud of Kashgar|date=3 January 2007}}&lt;/ref&gt; 

==Vsebina==
Obsežen slovar Mahmuda al-Kašgarija, ki ga je kasneje uredil turški zgodovinar Ali Amiri,&lt;ref name=&quot;Encyclopaedia&quot;&gt;''Ali Amiri'', R. Mantran, ''The Encyclopaedia of Islam'', Vol. I, ed. H.A.R. Gibb, J.H. Kramers, E. Levi-Provencal and J. Schacht, (E.J. Brill, 1986), str. 391&lt;/ref&gt; vsebuje primerke stare turške poezije v tipični perzijski rimani štirivrstični kitici (azerbajdžansko: dördəm, perzijsko رباعیات, ruba'i, turško: dörtlük), ki predstavljajo vse glavne žanre: epskega, pastoralnega, didaktičnega, lirskega in elegičnega.

V delu sta bili poudarjeni dve glavni turški narečji. Eno od njiju je hakanska turščina, ki je opisana kot ''&quot;najbolj prefinjeno in elegantno turško narečje&quot;'', drugo pa je oguška (zahodna) turščina, ki je opredeljena kot ''&quot;najlažje turško narečje&quot;''. Čeprav se knjiga osredotoča na hakansko turščino, je pomembno mesto namenjeno tudi oguški turščini. Od približno 8000 razloženih besed je 185 besed iz oguškega narečja, 45 iz kipčakskega narečja, 39 iz čigilskega narečja, 36 iz argujskega narečja, 23 iz jagmanskega narečja, 13 iz kenčeškega narečja, 7 iz tuhsijskega narečja, 4 iz suvarskega narečja ter po dve iz hotanskega, jabakujskega in kajskega narečja.&lt;ref&gt;MUSTAFA S. KAÇALİN. [https://islamansiklopedisi.org.tr/divanu-lugatit-turk DÎVÂNÜ LUGĀTİ’t-TÜRK].İslâm Ansiklopedisi&lt;/ref&gt;

==Lokacija==
Knjigo je sprva hranila Nacionalna javna knjižnica v [[Carigrad|Istanbul]]u,&lt;ref name=&quot;History&quot;&gt;Roudik, Peter, ''The History of the Central Asian Republics'', (Greenwood Press, 2007), 175.&lt;/ref&gt; kasneje pa Miletska knjižnica rokopisov (Millet Yazma Kütüphanesi) pod inventarno številko Arabi Kit. 4189. &lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite news |title=Compendium of the Turkic Dialects |url=https://www.unesco.org/en/memory-world/compendium-turkic-dialects |archive-url=https://web.archive.org/web/20241202042011/https://www.unesco.org/en/memory-world/compendium-turkic-dialects |archive-date=2024-12-02 |access-date=2025-01-06 |work=UNESCO Memory of the World |language=en}}&lt;/ref&gt; Od februarja 2020 je na ogled v Predsedniški knjižnici v Ankari.&lt;ref name=&quot;Erdoğan inaugurated Presidential Library&quot;&gt;{{cite web |url=https://www.sabah.com.tr/galeri/turkiye/baskan-erdogan-millet-kutuphanesinin-acilisini-yapti-ve-duyurdu-onemli-eserler-burada-gorulebilecek |title=Başkan Erdoğan Millet Kütüphanesinin açılışını yaptı ve duyurdu! Önemli eserler burada görülebilecek |publisher=Sabah |accessdate=2020-02-20}}&lt;/ref&gt;

==Priznanje==
Leta 2017 je bil rokopis dodan v Unescov Mednarodni register svetovnega spomina, ki vsebuje dokumentarno dediščino svetovnega pomena.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

==Glej tudi==
* ''[[Kutadgu Bilig]]'', še ena karahanisake knjiga iiz 11. stoletja.&lt;ref&gt;{{cite book |last1=King |first1=Anya H. |title=Scent from the Garden of Paradise. Musk and the Medieval Islamic World |date=9 January 2017 |publisher=BRILL |isbn=978-90-04-33631-5 |page=120 |url=https://books.google.com/books?id=m9vzDQAAQBAJ&amp;pg=PA120 |language=en}}&lt;/ref&gt;</text>
      <sha1>tot45p1ki522zbhzuozyt7sqftxxz7v</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688209</id>
      <parentid>6688207</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T16:07:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Glej tudi */ urejanje</comment>
      <origin>6688209</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7896" sha1="6p59fbunb5xepaw08806g5ycw1oyssw" xml:space="preserve">{{Infopolje Knjiga
| italic title      = &lt;!--(glej zgoraj)--&gt;
| name              = Dīwān Lughāt al-Turk &lt;br&gt; 
ديوان لغات الترك
| image             = Dīwān Lughāt al-Turk (original).jpg
| image_size        = 300px
| border            = 
| alt               = 
| caption           = Zemljevid sveta v ''Dīwān Lughāt al-Turk''&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Yong |first1=Heming |last2=Peng |first2=Jing |title=Chinese Lexicography: A History from 1046 BC to AD 1911 |date=14 August 2008 |publisher=OUP Oxford |isbn=978-0-19-156167-2 |pages=379–380 |url=https://books.google.com/books?id=NYFBtTUZFxEC&amp;pg=PA379 |language=en}}&lt;/ref&gt;
| author            = [[Mahmud al-Kašgari]]
| audio_read_by     = 
| title_orig        = 
| orig_lang_code    = 
| title_working     = 
| translator        = 
| illustrator       = 
| cover_artist      = 
| country           = 
| language          = [[arabščina]]&lt;br/&gt;[[jakanščina|hakanska turščina]]
| series            = 
| release_number    = 1
| subject           = obsežen slovar turških jezikov
| genre             = slovar
| set_in            = 
| publisher         = 
| publisher2        = 
| pub_date          = 1072–1074&lt;ref name=Studies&gt;&quot;Başkan Erdoğan Millet Kütüphanesinin açılışını yaptı ve duyurdu! Önemli eserler burada görülebilecek&quot;. Sabah. Pridobljeno 20. februarja 2020&lt;/ref&gt;
| published         = [[Bagdad]]
| media_type        = 
| pages             = 
| awards            = 
| isbn              = 
| isbn_note         = 
| oclc              = 
| dewey             = 
| congress          = 
}}

'''''Dīwān Lughāt al-Turk''''' ([[Arabščina|arabsko]]: ديوان لغات الترك, poslovenjeno ''Zbirka turških jezikov'') je prvi obsežen [[slovar]] [[Turški jeziki|turških jezikov]], ki ga je med letoma 1072 in 1074 sestavil [[Karahanidski kanat|karahanidski]] učenjak [[Mahmud al-Kašgari]].&lt;ref name=&quot;Studies&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;YongPeng2008&quot;&gt;{{cite book|author1=Heming Yong|author2=Jing Peng|title=Chinese Lexicography: A History from 1046 BC to AD 1911: A History from 1046 BC to AD 1911|url=https://books.google.com/books?id=NYFBtTUZFxEC&amp;pg=PA379|date=14 August 2008|publisher=OUP Oxford|isbn=978-0-19-156167-2|pages=379–80}}&lt;/ref&gt;

==Pomen==
''Dīwān Lughāt al-Turk'' je bil namenjen arabskim bagdadskim kalifom, ki so bili pod oblastjo [[Seldžuško cesarstvo|Seldžuških Turkov]]. Knjiga vsebuje zemljevid, ki prikazuje države in regije od [[Japonska|Japonske]] (Čabarka/Džabarka) do [[Egipt]]a. Knjiga vsebuje tudi prvi znani zemljevid območij, ki ki so jih naseljevala turška ljudstva.&lt;ref&gt;[https://islamansiklopedisi.org.tr/divanu-lugatit-turk DÎVÂNÜ LUGĀTİ’t-TÜRK (Turkish)] ''TDV Islam Ansiklopedisi''. Pridobljeno  30. junija 2020&lt;/ref&gt; Leta 1077 je bila posvečena Abul-Kasimu Abdulahu v Bagdadu. Rokopis ima 638 strani in približno 7500 turških besed, razloženih v arabščini.&lt;ref&gt;{{cite web |title=ديوان لغات الترك (Dîvânu Lugâti't-Türk) (Kitap) |url=https://evrimagaci.org/eser/-dvnu-lugtitturk-3176 |website=Evrim Ağacı |language=tr}}&lt;/ref&gt;

Zbirka dokumentira dokaze o turških migracijah in širitvi turških plemen ter turških jezikov v [[Srednja Azija|Srednjo Azijo]], [[Vzhodna Evropa|Vzhodno Evropo]] in [[Bližnji vzhod|Bližnji Vzhod]], zlasti med 6. in 11. stoletjem. Izvorno ozemlje  Turkov naj bi bilo nekje v [[Sibirija|Sibiriji]] in [[Mongolija|Mongoliji]]. Do 10. stoletja so turška plemena naselila večino Srednje Azije. Med priseljenci so bili [[Tatari]], [[Kipčaki]], [[Turkomani|Turkmeni]] in drugi. [[Seldžuki|Seldžuška dinastija]] se je v [[Anatolija|Anatoliji]] naselila v 11. stoletju, kar je na koncu privedlo do trajne turške naselitve in prisotnosti na tem ozemlju. Medtem so tudi druga turška plemena sčasoma oblikovala svoje neodvisne države, kot so [[Kirgizistan]], [[Turkmenistan]], [[Uzbekistan]] in [[Kazahstan]]. Nastale so tudi turške [[Enklava in eksklava|enklave]] znotraj drugih držav, kot so [[Čuvašija]] in [[Baškortostan]] ter enklave Tatarov na [[Krim (polotok)|Krimu]],  [[Ujguri|Ujgurov]] na [[Kitajska|Kitajskem]] in [[Jakuti|Jakutov]] v Sibiriji.&lt;ref&gt;{{Cite book |last=Tekeli |first=Sevim |url=https://dergipark.org.tr/tr/download/article-file/696830 |title=The oldest map of Japan drawn by a Turk Mahmud of Kashgar and the map of America by Piri Reis |publisher=Atatürk Cultural Center |year=1986 |pages=665–671|author-link=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://muslimheritage.com/the-oldest-map-of-japan-drawn-by-mahmud-of-kashgar/|title=The Oldest Map of Japan Drawn by Mahmud of Kashgar|date=3 January 2007}}&lt;/ref&gt; 

==Vsebina==
Obsežen slovar Mahmuda al-Kašgarija, ki ga je kasneje uredil turški zgodovinar Ali Amiri,&lt;ref name=&quot;Encyclopaedia&quot;&gt;''Ali Amiri'', R. Mantran, ''The Encyclopaedia of Islam'', Vol. I, ed. H.A.R. Gibb, J.H. Kramers, E. Levi-Provencal and J. Schacht, (E.J. Brill, 1986), str. 391&lt;/ref&gt; vsebuje primerke stare turške poezije v tipični perzijski rimani štirivrstični kitici (azerbajdžansko: dördəm, perzijsko رباعیات, ruba'i, turško: dörtlük), ki predstavljajo vse glavne žanre: epskega, pastoralnega, didaktičnega, lirskega in elegičnega.

V delu sta bili poudarjeni dve glavni turški narečji. Eno od njiju je hakanska turščina, ki je opisana kot ''&quot;najbolj prefinjeno in elegantno turško narečje&quot;'', drugo pa je oguška (zahodna) turščina, ki je opredeljena kot ''&quot;najlažje turško narečje&quot;''. Čeprav se knjiga osredotoča na hakansko turščino, je pomembno mesto namenjeno tudi oguški turščini. Od približno 8000 razloženih besed je 185 besed iz oguškega narečja, 45 iz kipčakskega narečja, 39 iz čigilskega narečja, 36 iz argujskega narečja, 23 iz jagmanskega narečja, 13 iz kenčeškega narečja, 7 iz tuhsijskega narečja, 4 iz suvarskega narečja ter po dve iz hotanskega, jabakujskega in kajskega narečja.&lt;ref&gt;MUSTAFA S. KAÇALİN. [https://islamansiklopedisi.org.tr/divanu-lugatit-turk DÎVÂNÜ LUGĀTİ’t-TÜRK].İslâm Ansiklopedisi&lt;/ref&gt;

==Lokacija==
Knjigo je sprva hranila Nacionalna javna knjižnica v [[Carigrad|Istanbul]]u,&lt;ref name=&quot;History&quot;&gt;Roudik, Peter, ''The History of the Central Asian Republics'', (Greenwood Press, 2007), 175.&lt;/ref&gt; kasneje pa Miletska knjižnica rokopisov (Millet Yazma Kütüphanesi) pod inventarno številko Arabi Kit. 4189. &lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite news |title=Compendium of the Turkic Dialects |url=https://www.unesco.org/en/memory-world/compendium-turkic-dialects |archive-url=https://web.archive.org/web/20241202042011/https://www.unesco.org/en/memory-world/compendium-turkic-dialects |archive-date=2024-12-02 |access-date=2025-01-06 |work=UNESCO Memory of the World |language=en}}&lt;/ref&gt; Od februarja 2020 je na ogled v Predsedniški knjižnici v Ankari.&lt;ref name=&quot;Erdoğan inaugurated Presidential Library&quot;&gt;{{cite web |url=https://www.sabah.com.tr/galeri/turkiye/baskan-erdogan-millet-kutuphanesinin-acilisini-yapti-ve-duyurdu-onemli-eserler-burada-gorulebilecek |title=Başkan Erdoğan Millet Kütüphanesinin açılışını yaptı ve duyurdu! Önemli eserler burada görülebilecek |publisher=Sabah |accessdate=2020-02-20}}&lt;/ref&gt;

==Priznanje==
Leta 2017 je bil rokopis dodan v Unescov Mednarodni register svetovnega spomina, ki vsebuje dokumentarno dediščino svetovnega pomena.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

==Glej tudi==
* ''[[Kutadgu Bilig]]'', še ena karahanisake knjiga iiz 11. stoletja.&lt;ref&gt;{{cite book |last1=King |first1=Anya H. |title=Scent from the Garden of Paradise. Musk and the Medieval Islamic World |date=9 January 2017 |publisher=BRILL |isbn=978-90-04-33631-5 |page=120 |url=https://books.google.com/books?id=m9vzDQAAQBAJ&amp;pg=PA120 |language=en}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici|20em}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:11. stoletje]]
[[Kategorija:Slovarji]]
[[Kategorija:Turška književnost]]
[[Kategorija:Register svetovnega spomina]]</text>
      <sha1>6p59fbunb5xepaw08806g5ycw1oyssw</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Uporabniški pogovor:ElmaPR</title>
    <ns>3</ns>
    <id>604026</id>
    <revision>
      <id>6688128</id>
      <parentid>6688026</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T12:22:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>ElmaPR</username>
        <id>261386</id>
      </contributor>
      <comment>/* */ odgovor</comment>
      <origin>6688128</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1225" sha1="itmea8711e1uzqkwjhv9ysuxr9l6l6r" xml:space="preserve">[[Image:Information.svg|25px|alt=|link=]] Dobrodošel v Wikipediji. Čeprav je vsakdo dobrodošel pri urejanju enciklopedije, ena ali več [[Wikipedija:Zunanje povezave|zunanjih povezav]], ki si jih dodal  ne ustreza našim [[Wikipedija:Zunanje povezave|smernicam za zunanje povezave]] in so bile odstranjene. [[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni|Wikipedija ni zbirka povezav]]; niti ne sme postati oder za [[Wikipedija:Spam|oglaševanje]] ali promocijo. Ker so vsi linki iz Wikipedije opremljeni s parametrom &quot;nofollow&quot;, jih spletni iskalniki ignorirajo in le-ti ne vplivajo na rangiranje strani. Če misliš, da povezava mora biti vključena v članek, se lahko o tem pogovoriš na pogovorni strani članka predno povezavo ponovno vrineš. Prosimo, da si ogledaš [[Wikipedija:Pozdravljeni|pozdravno stran]], da poizveš več o ustvarjalnem prispevanju v to enciklopedijo. Hvala.[[Kategorija:Uporabniške pogovorne strani z obvestilom Ou-spam1|{{PAGENAME}}]]&lt;!-- Template:uw-spam1 --&gt; — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 09:56, 11. junij 2026 (CEST)

:Ok, oprostiti in hvala za informacijo! [[Uporabnik:ElmaPR|ElmaPR]] ([[Uporabniški pogovor:ElmaPR|pogovor]]) 14:22, 11. junij 2026 (CEST)</text>
      <sha1>itmea8711e1uzqkwjhv9ysuxr9l6l6r</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Svetovno prvenstvo v nogometu 2026</title>
    <ns>0</ns>
    <id>604027</id>
    <revision>
      <id>6688319</id>
      <parentid>6688076</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T03:56:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Boja02</username>
        <id>160599</id>
      </contributor>
      <comment>/* Skupina A */</comment>
      <origin>6688319</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="18322" sha1="l25ogfkgxige1up7w2ckk529id2s11m" xml:space="preserve">{{Infopolje Mednarodno nogometno tekmovanje
| year           = 2026
| tourney_name   = Svetovno prvenstvo v nogometu
| other_titles   = FIFA World Cup 26&lt;br&gt;{{native name|es|Copa Mundial de la FIFA 2026}}&lt;br&gt;{{native name|fr|Coupe du Monde de la FIFA 2026}}
| image          = 2026 FIFA World Cup emblem.svg
| size           = 250x250px
| alt            = Uradni logotip prvenstva
| country        = Canada
| country2       = Mexico
| country3       = United States
| dates          = 11. junij – 19. julij
| num_teams      = 48
| confederations = 6
| venues         = 16
| cities         = 16
| champion       =
| count          =
| second         =
| third          =
| fourth         =
| matches        = 
| goals          = 
| attendance     = 
| top_scorer     = 
| player         =
| goalkeeper     =
| young_player   =
| fair_play      =
| prevseason     = [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2022|2022]]
| nextseason     = [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2030|2030]]
}}

'''Svetovno prvenstvo v nogometu 2026''' je 23. izvedba moškega [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnega prvenstva v nogometu]] pod okriljem [[FIFA]]. Poteka med 11. junijem in 19. julijem 2026&lt;ref name=&quot;Schedule&quot;&gt;{{cite web |url=https://digitalhub.fifa.com/m/1be9ce37eb98fcc5/original/FWC26-Match-Schedule_English.pdf |title=FIFA World Cup 26 – Match Schedule |publisher=FIFA |date=February 4, 2024 |access-date=February 4, 2024 |archive-date=February 5, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240205034420/https://digitalhub.fifa.com/m/1be9ce37eb98fcc5/original/FWC26-Match-Schedule_English.pdf |url-status=live}}&lt;/ref&gt; na šestnajstih prizoriščih, enajstih v [[ZDA]], treh v [[Mehika|Mehiki]] in dveh v [[Kanada|Kanadi]]. To je prvo prvenstvo, ki poteka v treh državah in prvo po razširitvi števila reprezentanc iz 32 na 48. Mehika je prva država, ki gosti svetovno prvenstvo tretjič, po letih [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1970|1970]] in [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1986|1986]], ZDA drugič, po letu [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1994|1994]], Kanada pa prvič. [[Argentinska nogometna reprezentanca|Argentina]] brani naslov iz leta [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2022|2022]].

== Prizorišča ==
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;text-align:center&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; | Mesto
! scope=&quot;col&quot; | Stadion
! scope=&quot;col&quot; | Kapaciteta
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;unsortable&quot; | Slika
|-
! style=&quot;text-align:left&quot; data-sort-value=&quot;Mexico City&quot; | {{ikonazastave|MEX}} [[Ciudad de México]]
| [[Estadio Azteca]]&lt;br /&gt;'''{{small|(Mestni staduin)}}'''
| '''80.824'''
| [[File:Soccer game at the Azteca Stadium.JPG|frameless]]
|-
! style=&quot;text-align:left&quot; data-sort-value=&quot;New York&quot; | {{ikonazastave|USA}} [[New York City|New York/New Jersey]]&lt;br /&gt;{{small|([[East Rutherford, New Jersey]])}}
| [[MetLife Stadium]]&lt;br /&gt;'''{{small|(Stadion New York New Jersey)}}'''
| '''80.663'''
| [[File:Copa America game between Columbia vs Peru at the MetLife Stadium.jpg|frameless]]
|-
! style=&quot;text-align:left&quot; data-sort-value=&quot;Dallas&quot; | {{ikonazastave|USA}} [[Dallas]]&lt;br /&gt;{{small|([[Arlington, Texas]])}}
| [[AT&amp;T Stadium]]&lt;br /&gt;'''{{small|(Stadion Dallas)}}'''
| '''70.649'''
| [[File:Cowboys stadium inside view 4.JPG|frameless]]
|-
! style=&quot;text-align:left&quot; data-sort-value=&quot;Los Angeles&quot; | {{ikonazastave|USA}} [[Los Angeles]]&lt;br /&gt;{{small|([[Inglewood, California]])}}
| [[SoFi Stadium]]&lt;br /&gt;'''{{small|(Stadion Los Angeles)}}'''
| '''70.492'''
| [[File:SoFi Stadium 23rd March 2025.jpg|frameless]]
|-
! style=&quot;text-align:left&quot; data-sort-value=&quot;Kansas City&quot; | {{ikonazastave|USA}} [[Kansas City, Missouri|Kansas City]]
| [[Arrowhead Stadium]]&lt;br /&gt;'''{{small|(Stadion Kansas City)}}'''
| '''69.045'''
| [[File:25 July 2010 Kansas City Wizards vs Manchester United friendly.jpg|frameless]]
|-
! style=&quot;text-align:left&quot; data-sort-value=&quot;San Francisco Bay Area&quot; | {{ikonazastave|USA}} [[San Francisco]]&lt;br /&gt;{{small|([[Santa Clara, California]])}}
| [[Levi's Stadium]]&lt;br /&gt;'''{{small|(Stadion San Francisco Bay Area)}}'''
| '''68.827'''
| [[File:Entering Levi's Stadium.JPG|frameless]]
|-
! style=&quot;text-align:left&quot; data-sort-value=&quot;Houston&quot; | {{ikonazastave|USA}} [[Houston]]
| [[NRG Stadium]]&lt;br /&gt;'''{{small|(Stadion Houston)}}'''
| '''68.777'''
| [[File:NRG Stadium, LEAGUES CUP 2024 TIGRES INTER MIAMI.jnp.jpg|frameless]]
|-
! style=&quot;text-align:left&quot; data-sort-value=&quot;Atlanta&quot; | {{ikonazastave|USA}} [[Atlanta]]
| [[Mercedes-Benz Stadium]]&lt;br /&gt;'''{{small|(Stadion Atlanta)}}'''
| '''68.239'''
| [[File:2017 Orlando City at Atlanta United MLS Game.jpg|frameless]]
|-
! style=&quot;text-align:left&quot; data-sort-value=&quot;Philadelphia&quot; | {{ikonazastave|USA}} [[Philadelphia]]
| [[Lincoln Financial Field]]&lt;br /&gt;'''{{small|(Stadion Philadelphia)}}'''
| '''68.324'''
| [[File:United States v Paraguay, Copa América Centenario (cropped).jpg|frameless]]
|-
! style=&quot;text-align:left&quot; data-sort-value=&quot;Seattle&quot; | {{ikonazastave|USA}} [[Seattle]]
| [[Lumen Field]]&lt;br /&gt;'''{{small|(Stadion Seattle)}}'''
| '''66.925'''
| [[File:2025 FIFA Club World Cup - Seattle Sounders FC vs. Botafogo - 03.jpg|frameless]]
|-
! style=&quot;text-align:left&quot; data-sort-value=&quot;Miami&quot; | {{ikonazastave|USA}} [[Miami]]&lt;br /&gt;{{small|([[Miami Gardens, Florida]])}}
| [[Hard Rock Stadium]]&lt;br /&gt;'''{{small|(Stadion Miami)}}'''
| '''64.478'''
| [[File:Hard Rock Stadium Club World Cup.jpg|frameless]]
|-
! style=&quot;text-align:left&quot; data-sort-value=&quot;Boston&quot; | {{ikonazastave|USA}} [[Boston]]&lt;br /&gt;{{small|([[Foxborough, Massachusetts]])}}
| [[Gillette Stadium]]&lt;br /&gt;'''{{small|(Stadion Boston)}}'''
| '''64.146'''
| [[File:New England Revolution vs Liga Deportivo Alajuense 2024-03-06 53571677017.jpg|frameless|Gillette Stadium]]
|-
! style=&quot;text-align:left&quot; data-sort-value=&quot;Vancouver&quot; | {{ikonazastave|CAN}} [[Vancouver]]
| [[BC Place]]&lt;br /&gt;'''{{small|(BC Place Vancouver)}}'''
| '''52.497'''
| [[File:BC Place 2015 Women's FIFA World Cup.jpg|frameless]]
|-
! style=&quot;text-align:left&quot; data-sort-value=&quot;Monterrey&quot; | {{ikonazastave|MEX}} [[Monterrey]]&lt;br /&gt;{{small|([[Guadalupe, Nuevo León|Guadalupe]])}}
| [[Estadio BBVA]]&lt;br /&gt;'''{{small|(Estadio Monterrey)}}'''
| '''51.243'''
| [[File:Estadio BBVA Bancomer - Diciembre 2017.jpg|frameless]]
|-
! style=&quot;text-align:left&quot; data-sort-value=&quot;Guadalajara&quot; | {{ikonazastave|MEX}} [[Guadalajara]]&lt;br /&gt;{{small|([[Zapopan]])}}
| [[Estadio Akron]]&lt;br /&gt;'''{{small|(Estadio Guadalajara)}}'''
| '''45.664'''
| [[File:Estadio Akron 02-07-2022 cabecera sur lado derecho (3).jpg|frameless]]
|-
! style=&quot;text-align:left&quot; data-sort-value=&quot;Toronto&quot; | {{ikonazastave|CAN}} [[Toronto]]
| [[BMO Field]]&lt;br /&gt;'''{{small|(Stadion Toronto)}}'''
| '''43.036'''
| [[File:Bmo Field 2016 East Stand.jpg|frameless]]
|}

== Skupinski del ==
=== Skupina A ===
{{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y
|source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA]

&lt;!--Update team positions below (check tiebreakers)--&gt;
|team_order=MEX, KOR, CZE, RSA

&lt;!--Update team results below (including date)--&gt;
|update=future |start_date=11. junij 2026
|win_MEX=1 |draw_MEX=0 |loss_MEX=0 |gf_MEX=2 |ga_MEX=0 |status_MEX=H
|win_RSA=0 |draw_RSA=0 |loss_RSA=1 |gf_RSA=0 |ga_RSA=2 |status_RSA=
|win_KOR=1 |draw_KOR=0 |loss_KOR=0 |gf_KOR=2 |ga_KOR=1 |status_KOR=
|win_CZE=0 |draw_CZE=0 |loss_CZE=1 |gf_CZE=1 |ga_CZE=2 |status_CZE=

&lt;!--Team definitions--&gt;
|name_MEX={{fb|MEX}}
|name_RSA={{fb|RSA}}
|name_KOR={{fb|KOR}}
|name_CZE={{fb|CZE}}

&lt;!--Qualification column definitions--&gt;
|res_col_header=Q
|result1=KO |result2=KO |result3=3rd
|col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del
|col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del
}}

=== Skupina B ===
{{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y
|source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA]

&lt;!--Update team positions below (check tiebreakers)--&gt;
|team_order=CAN, BIH, QAT, SUI

&lt;!--Update team results below (including date)--&gt;
|update=future |start_date=12. junij 2026
|win_CAN=0 |draw_CAN=0 |loss_CAN=0 |gf_CAN=0 |ga_CAN=0 |status_CAN=H
|win_BIH=0 |draw_BIH=0 |loss_BIH=0 |gf_BIH=0 |ga_BIH=0 |status_BIH=
|win_QAT=0 |draw_QAT=0 |loss_QAT=0 |gf_QAT=0 |ga_QAT=0 |status_QAT=
|win_SUI=0 |draw_SUI=0 |loss_SUI=0 |gf_SUI=0 |ga_SUI=0 |status_SUI=

&lt;!--Team definitions--&gt;
|name_CAN={{fb|CAN}}
|name_BIH={{fb|BIH}}
|name_QAT={{fb|QAT}}
|name_SUI={{fb|SUI}}

&lt;!--Qualification column definitions--&gt;
|res_col_header=Q
|result1=KO |result2=KO |result3=3rd
|col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del
|col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del
}}

=== Skupina C ===
{{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y
|source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA]

&lt;!--Update team positions below (check tiebreakers)--&gt;
|team_order=BRA, MAR, HAI, SCO

&lt;!--Update team results below (including date)--&gt;
|update=future |start_date=13. junij 2026
|win_BRA=0 |draw_BRA=0 |loss_BRA=0 |gf_BRA=0 |ga_BRA=0 |status_BRA=
|win_MAR=0 |draw_MAR=0 |loss_MAR=0 |gf_MAR=0 |ga_MAR=0 |status_MAR=
|win_HAI=0 |draw_HAI=0 |loss_HAI=0 |gf_HAI=0 |ga_HAI=0 |status_HAI=
|win_SCO=0 |draw_SCO=0 |loss_SCO=0 |gf_SCO=0 |ga_SCO=0 |status_SCO=

&lt;!--Team definitions--&gt;
|name_BRA={{fb|BRA}}
|name_MAR={{fb|MAR}}
|name_HAI={{fb|HAI}}
|name_SCO={{fb|SCO}}

&lt;!--Qualification column definitions--&gt;
|res_col_header=Q
|result1=KO |result2=KO |result3=3rd
|col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del
|col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del
}}

=== Skupina D ===
{{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y
|source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA]

&lt;!--Update team positions below (check tiebreakers)--&gt;
|team_order=USA, PAR, AUS, TUR

&lt;!--Update team results below (including date)--&gt;
|update=future |start_date=12. junij 2026
|win_USA=0 |draw_USA=0 |loss_USA=0 |gf_USA=0 |ga_USA=0 |status_USA=H
|win_PAR=0 |draw_PAR=0 |loss_PAR=0 |gf_PAR=0 |ga_PAR=0 |status_PAR=
|win_AUS=0 |draw_AUS=0 |loss_AUS=0 |gf_AUS=0 |ga_AUS=0 |status_AUS=
|win_TUR=0 |draw_TUR=0 |loss_TUR=0 |gf_TUR=0 |ga_TUR=0 |status_TUR=

&lt;!--Team definitions--&gt;
|name_USA={{fb|USA}}
|name_PAR={{fb|PAR}}
|name_AUS={{fb|AUS}}
|name_TUR={{fb|TUR}}

&lt;!--Qualification column definitions--&gt;
|res_col_header=Q
|result1=KO |result2=KO |result3=3rd
|col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del
|col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del
}}

=== Skupina E ===
{{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y
|source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA]

&lt;!--Update team positions below (check tiebreakers)--&gt;
|team_order=GER, CUW, CIV, ECU

&lt;!--Update team results below (including date)--&gt;
|update=future |start_date=14. junij 2026
|win_GER=0 |draw_GER=0 |loss_GER=0 |gf_GER=0 |ga_GER=0 |status_GER=
|win_CUW=0 |draw_CUW=0 |loss_CUW=0 |gf_CUW=0 |ga_CUW=0 |status_CUW=
|win_CIV=0 |draw_CIV=0 |loss_CIV=0 |gf_CIV=0 |ga_CIV=0 |status_CIV=
|win_ECU=0 |draw_ECU=0 |loss_ECU=0 |gf_ECU=0 |ga_ECU=0 |status_ECU=

&lt;!--Team definitions--&gt;
|name_GER={{fb|GER}}
|name_CUW={{fb|CUW}}
|name_CIV={{fb|CIV}}
|name_ECU={{fb|ECU}}

&lt;!--Qualification column definitions--&gt;
|res_col_header=Q
|result1=KO |result2=KO |result3=3rd
|col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del
|col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del
}}

=== Skupina F ===
{{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y
|source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA]

&lt;!--Update team positions below (check tiebreakers)--&gt;
|team_order=NED, JPN, SWE, TUN

&lt;!--Update team results below (including date)--&gt;
|update=future |start_date=14. junij 2026
|win_NED=0 |draw_NED=0 |loss_NED=0 |gf_NED=0 |ga_NED=0 |status_NED=
|win_JPN=0 |draw_JPN=0 |loss_JPN=0 |gf_JPN=0 |ga_JPN=0 |status_JPN=
|win_SWE=0 |draw_SWE=0 |loss_SWE=0 |gf_SWE=0 |ga_SWE=0 |status_SWE=
|win_TUN=0 |draw_TUN=0 |loss_TUN=0 |gf_TUN=0 |ga_TUN=0 |status_TUN=

&lt;!--Team definitions--&gt;
|name_NED={{fb|NED}}
|name_JPN={{fb|JPN}}
|name_SWE={{fb|SWE}}
|name_TUN={{fb|TUN}}

&lt;!--Qualification column definitions--&gt;
|res_col_header=Q
|result1=KO |result2=KO |result3=3rd
|col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del
|col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del
}}

=== Skupina G ===
{{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y
|source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA]

&lt;!--Update team positions below (check tiebreakers)--&gt;
|team_order=BEL, EGY, IRN, NZL

&lt;!--Update team results below (including date)--&gt;
|update=future |start_date=15. junij 2026
|win_BEL=0 |draw_BEL=0 |loss_BEL=0 |gf_BEL=0 |ga_BEL=0 |status_BEL=
|win_EGY=0 |draw_EGY=0 |loss_EGY=0 |gf_EGY=0 |ga_EGY=0 |status_EGY=
|win_IRN=0 |draw_IRN=0 |loss_IRN=0 |gf_IRN=0 |ga_IRN=0 |status_IRN=
|win_NZL=0 |draw_NZL=0 |loss_NZL=0 |gf_NZL=0 |ga_NZL=0 |status_NZL=

&lt;!--Team definitions--&gt;
|name_BEL={{fb|BEL}}
|name_EGY={{fb|EGY}}
|name_IRN={{fb|IRN}}
|name_NZL={{fb|NZL}}

&lt;!--Qualification column definitions--&gt;
|res_col_header=Q
|result1=KO |result2=KO |result3=3rd
|col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del
|col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del
}}

=== Skupina H ===
{{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y
|source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA]

&lt;!--Update team positions below (check tiebreakers)--&gt;
|team_order=ESP, CPV, KSA, URU

&lt;!--Update team results below (including date)--&gt;
|update=future |start_date=15. junij 2026
|win_ESP=0 |draw_ESP=0 |loss_ESP=0 |gf_ESP=0 |ga_ESP=0 |status_ESP=
|win_CPV=0 |draw_CPV=0 |loss_CPV=0 |gf_CPV=0 |ga_CPV=0 |status_CPV=
|win_KSA=0 |draw_KSA=0 |loss_KSA=0 |gf_KSA=0 |ga_KSA=0 |status_KSA=
|win_URU=0 |draw_URU=0 |loss_URU=0 |gf_URU=0 |ga_URU=0 |status_URU=

&lt;!--Team definitions--&gt;
|name_ESP={{fb|ESP}}
|name_CPV={{fb|CPV}}
|name_KSA={{fb|KSA}}
|name_URU={{fb|URU}}

&lt;!--Qualification column definitions--&gt;
|res_col_header=Q
|result1=KO |result2=KO |result3=3rd
|col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del
|col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del
}}

=== Skupina I ===
{{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y
|source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA]

&lt;!--Update team positions below (check tiebreakers)--&gt;
|team_order=FRA, SEN, IRQ, NOR

&lt;!--Update team results below (including date)--&gt;
|update=future |start_date=16. junij 2026
|win_FRA=0 |draw_FRA=0 |loss_FRA=0 |gf_FRA=0 |ga_FRA=0 |status_FRA=
|win_SEN=0 |draw_SEN=0 |loss_SEN=0 |gf_SEN=0 |ga_SEN=0 |status_SEN=
|win_IRQ=0 |draw_IRQ=0 |loss_IRQ=0 |gf_IRQ=0 |ga_IRQ=0 |status_IRQ=
|win_NOR=0 |draw_NOR=0 |loss_NOR=0 |gf_NOR=0 |ga_NOR=0 |status_NOR=

&lt;!--Team definitions--&gt;
|name_FRA={{fb|FRA}}
|name_SEN={{fb|SEN}}
|name_IRQ={{fb|IRQ}}
|name_NOR={{fb|NOR}}

&lt;!--Qualification column definitions--&gt;
|res_col_header=Q
|result1=KO |result2=KO |result3=3rd
|col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del
|col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del
}}

=== Skupina J ===
{{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y
|source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA]

&lt;!--Update team positions below (check tiebreakers)--&gt;
|team_order=ARG, ALG, AUT, JOR

&lt;!--Update team results below (including date)--&gt;
|update=future |start_date=16. junij 2026
|win_ARG=0 |draw_ARG=0 |loss_ARG=0 |gf_ARG=0 |ga_ARG=0 |status_ARG=
|win_ALG=0 |draw_ALG=0 |loss_ALG=0 |gf_ALG=0 |ga_ALG=0 |status_ALG=
|win_AUT=0 |draw_AUT=0 |loss_AUT=0 |gf_AUT=0 |ga_AUT=0 |status_AUT=
|win_JOR=0 |draw_JOR=0 |loss_JOR=0 |gf_JOR=0 |ga_JOR=0 |status_JOR=

&lt;!--Team definitions--&gt;
|name_ARG={{fb|ARG}}
|name_ALG={{fb|ALG}}
|name_AUT={{fb|AUT}}
|name_JOR={{fb|JOR}}

&lt;!--Qualification column definitions--&gt;
|res_col_header=Q
|result1=KO |result2=KO |result3=3rd
|col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del
|col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del
}}

=== Skupina K ===
{{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y
|source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA]

&lt;!--Update team positions below (check tiebreakers)--&gt;
|team_order=POR, COD, UZB, COL

&lt;!--Update team results below (including date)--&gt;
|update=future |start_date=17. junij 2026
|win_POR=0 |draw_POR=0 |loss_POR=0 |gf_POR=0 |ga_POR=0 |status_POR=
|win_COD=0 |draw_COD=0 |loss_COD=0 |gf_COD=0 |ga_COD=0 |status_COD=
|win_UZB=0 |draw_UZB=0 |loss_UZB=0 |gf_UZB=0 |ga_UZB=0 |status_UZB=
|win_COL=0 |draw_COL=0 |loss_COL=0 |gf_COL=0 |ga_COL=0 |status_COL=

&lt;!--Team definitions--&gt;
|name_POR={{fb|POR}}
|name_COD={{fb|COD}}
|name_UZB={{fb|UZB}}
|name_COL={{fb|COL}}

&lt;!--Qualification column definitions--&gt;
|res_col_header=Q
|result1=KO |result2=KO |result3=3rd
|col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del
|col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del
}}

=== Skupina L ===
{{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y
|source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA]

&lt;!--Update team positions below (check tiebreakers)--&gt;
|team_order=ENG, CRO, GHA, PAN

&lt;!--Update team results below (including date)--&gt;
|update=future |start_date=17. junij 2026
|win_ENG=0 |draw_ENG=0 |loss_ENG=0 |gf_ENG=0 |ga_ENG=0 |status_ENG=
|win_CRO=0 |draw_CRO=0 |loss_CRO=0 |gf_CRO=0 |ga_CRO=0 |status_CRO=
|win_GHA=0 |draw_GHA=0 |loss_GHA=0 |gf_GHA=0 |ga_GHA=0 |status_GHA=
|win_PAN=0 |draw_PAN=0 |loss_PAN=0 |gf_PAN=0 |ga_PAN=0 |status_PAN=

&lt;!--Team definitions--&gt;
|name_ENG={{fb|ENG}}
|name_CRO={{fb|CRO}}
|name_GHA={{fb|GHA}}
|name_PAN={{fb|PAN}}

&lt;!--Qualification column definitions--&gt;
|res_col_header=Q
|result1=KO |result2=KO |result3=3rd
|col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del
|col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del
}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{official}}

{{Svetovna prvenstva v nogometu}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Svetovna prvenstva v nogometu|2026]]
[[Kategorija:2026 v športu]]
[[Kategorija:Športne prireditve v Kanadi]]
[[Kategorija:Športne prireditve v Mehiki]]
[[Kategorija:Športne prireditve v ZDA]]</text>
      <sha1>l25ogfkgxige1up7w2ckk529id2s11m</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688355</id>
      <parentid>6688319</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T07:24:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Skupina A */ pos.</comment>
      <origin>6688355</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="18303" sha1="8ptsl8i3dd3t82chl12565qj5r232gq" xml:space="preserve">{{Infopolje Mednarodno nogometno tekmovanje
| year           = 2026
| tourney_name   = Svetovno prvenstvo v nogometu
| other_titles   = FIFA World Cup 26&lt;br&gt;{{native name|es|Copa Mundial de la FIFA 2026}}&lt;br&gt;{{native name|fr|Coupe du Monde de la FIFA 2026}}
| image          = 2026 FIFA World Cup emblem.svg
| size           = 250x250px
| alt            = Uradni logotip prvenstva
| country        = Canada
| country2       = Mexico
| country3       = United States
| dates          = 11. junij – 19. julij
| num_teams      = 48
| confederations = 6
| venues         = 16
| cities         = 16
| champion       =
| count          =
| second         =
| third          =
| fourth         =
| matches        = 
| goals          = 
| attendance     = 
| top_scorer     = 
| player         =
| goalkeeper     =
| young_player   =
| fair_play      =
| prevseason     = [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2022|2022]]
| nextseason     = [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2030|2030]]
}}

'''Svetovno prvenstvo v nogometu 2026''' je 23. izvedba moškega [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnega prvenstva v nogometu]] pod okriljem [[FIFA]]. Poteka med 11. junijem in 19. julijem 2026&lt;ref name=&quot;Schedule&quot;&gt;{{cite web |url=https://digitalhub.fifa.com/m/1be9ce37eb98fcc5/original/FWC26-Match-Schedule_English.pdf |title=FIFA World Cup 26 – Match Schedule |publisher=FIFA |date=February 4, 2024 |access-date=February 4, 2024 |archive-date=February 5, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240205034420/https://digitalhub.fifa.com/m/1be9ce37eb98fcc5/original/FWC26-Match-Schedule_English.pdf |url-status=live}}&lt;/ref&gt; na šestnajstih prizoriščih, enajstih v [[ZDA]], treh v [[Mehika|Mehiki]] in dveh v [[Kanada|Kanadi]]. To je prvo prvenstvo, ki poteka v treh državah in prvo po razširitvi števila reprezentanc iz 32 na 48. Mehika je prva država, ki gosti svetovno prvenstvo tretjič, po letih [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1970|1970]] in [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1986|1986]], ZDA drugič, po letu [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1994|1994]], Kanada pa prvič. [[Argentinska nogometna reprezentanca|Argentina]] brani naslov iz leta [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2022|2022]].

== Prizorišča ==
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;text-align:center&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; | Mesto
! scope=&quot;col&quot; | Stadion
! scope=&quot;col&quot; | Kapaciteta
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;unsortable&quot; | Slika
|-
! style=&quot;text-align:left&quot; data-sort-value=&quot;Mexico City&quot; | {{ikonazastave|MEX}} [[Ciudad de México]]
| [[Estadio Azteca]]&lt;br /&gt;'''{{small|(Mestni staduin)}}'''
| '''80.824'''
| [[File:Soccer game at the Azteca Stadium.JPG|frameless]]
|-
! style=&quot;text-align:left&quot; data-sort-value=&quot;New York&quot; | {{ikonazastave|USA}} [[New York City|New York/New Jersey]]&lt;br /&gt;{{small|([[East Rutherford, New Jersey]])}}
| [[MetLife Stadium]]&lt;br /&gt;'''{{small|(Stadion New York New Jersey)}}'''
| '''80.663'''
| [[File:Copa America game between Columbia vs Peru at the MetLife Stadium.jpg|frameless]]
|-
! style=&quot;text-align:left&quot; data-sort-value=&quot;Dallas&quot; | {{ikonazastave|USA}} [[Dallas]]&lt;br /&gt;{{small|([[Arlington, Texas]])}}
| [[AT&amp;T Stadium]]&lt;br /&gt;'''{{small|(Stadion Dallas)}}'''
| '''70.649'''
| [[File:Cowboys stadium inside view 4.JPG|frameless]]
|-
! style=&quot;text-align:left&quot; data-sort-value=&quot;Los Angeles&quot; | {{ikonazastave|USA}} [[Los Angeles]]&lt;br /&gt;{{small|([[Inglewood, California]])}}
| [[SoFi Stadium]]&lt;br /&gt;'''{{small|(Stadion Los Angeles)}}'''
| '''70.492'''
| [[File:SoFi Stadium 23rd March 2025.jpg|frameless]]
|-
! style=&quot;text-align:left&quot; data-sort-value=&quot;Kansas City&quot; | {{ikonazastave|USA}} [[Kansas City, Missouri|Kansas City]]
| [[Arrowhead Stadium]]&lt;br /&gt;'''{{small|(Stadion Kansas City)}}'''
| '''69.045'''
| [[File:25 July 2010 Kansas City Wizards vs Manchester United friendly.jpg|frameless]]
|-
! style=&quot;text-align:left&quot; data-sort-value=&quot;San Francisco Bay Area&quot; | {{ikonazastave|USA}} [[San Francisco]]&lt;br /&gt;{{small|([[Santa Clara, California]])}}
| [[Levi's Stadium]]&lt;br /&gt;'''{{small|(Stadion San Francisco Bay Area)}}'''
| '''68.827'''
| [[File:Entering Levi's Stadium.JPG|frameless]]
|-
! style=&quot;text-align:left&quot; data-sort-value=&quot;Houston&quot; | {{ikonazastave|USA}} [[Houston]]
| [[NRG Stadium]]&lt;br /&gt;'''{{small|(Stadion Houston)}}'''
| '''68.777'''
| [[File:NRG Stadium, LEAGUES CUP 2024 TIGRES INTER MIAMI.jnp.jpg|frameless]]
|-
! style=&quot;text-align:left&quot; data-sort-value=&quot;Atlanta&quot; | {{ikonazastave|USA}} [[Atlanta]]
| [[Mercedes-Benz Stadium]]&lt;br /&gt;'''{{small|(Stadion Atlanta)}}'''
| '''68.239'''
| [[File:2017 Orlando City at Atlanta United MLS Game.jpg|frameless]]
|-
! style=&quot;text-align:left&quot; data-sort-value=&quot;Philadelphia&quot; | {{ikonazastave|USA}} [[Philadelphia]]
| [[Lincoln Financial Field]]&lt;br /&gt;'''{{small|(Stadion Philadelphia)}}'''
| '''68.324'''
| [[File:United States v Paraguay, Copa América Centenario (cropped).jpg|frameless]]
|-
! style=&quot;text-align:left&quot; data-sort-value=&quot;Seattle&quot; | {{ikonazastave|USA}} [[Seattle]]
| [[Lumen Field]]&lt;br /&gt;'''{{small|(Stadion Seattle)}}'''
| '''66.925'''
| [[File:2025 FIFA Club World Cup - Seattle Sounders FC vs. Botafogo - 03.jpg|frameless]]
|-
! style=&quot;text-align:left&quot; data-sort-value=&quot;Miami&quot; | {{ikonazastave|USA}} [[Miami]]&lt;br /&gt;{{small|([[Miami Gardens, Florida]])}}
| [[Hard Rock Stadium]]&lt;br /&gt;'''{{small|(Stadion Miami)}}'''
| '''64.478'''
| [[File:Hard Rock Stadium Club World Cup.jpg|frameless]]
|-
! style=&quot;text-align:left&quot; data-sort-value=&quot;Boston&quot; | {{ikonazastave|USA}} [[Boston]]&lt;br /&gt;{{small|([[Foxborough, Massachusetts]])}}
| [[Gillette Stadium]]&lt;br /&gt;'''{{small|(Stadion Boston)}}'''
| '''64.146'''
| [[File:New England Revolution vs Liga Deportivo Alajuense 2024-03-06 53571677017.jpg|frameless|Gillette Stadium]]
|-
! style=&quot;text-align:left&quot; data-sort-value=&quot;Vancouver&quot; | {{ikonazastave|CAN}} [[Vancouver]]
| [[BC Place]]&lt;br /&gt;'''{{small|(BC Place Vancouver)}}'''
| '''52.497'''
| [[File:BC Place 2015 Women's FIFA World Cup.jpg|frameless]]
|-
! style=&quot;text-align:left&quot; data-sort-value=&quot;Monterrey&quot; | {{ikonazastave|MEX}} [[Monterrey]]&lt;br /&gt;{{small|([[Guadalupe, Nuevo León|Guadalupe]])}}
| [[Estadio BBVA]]&lt;br /&gt;'''{{small|(Estadio Monterrey)}}'''
| '''51.243'''
| [[File:Estadio BBVA Bancomer - Diciembre 2017.jpg|frameless]]
|-
! style=&quot;text-align:left&quot; data-sort-value=&quot;Guadalajara&quot; | {{ikonazastave|MEX}} [[Guadalajara]]&lt;br /&gt;{{small|([[Zapopan]])}}
| [[Estadio Akron]]&lt;br /&gt;'''{{small|(Estadio Guadalajara)}}'''
| '''45.664'''
| [[File:Estadio Akron 02-07-2022 cabecera sur lado derecho (3).jpg|frameless]]
|-
! style=&quot;text-align:left&quot; data-sort-value=&quot;Toronto&quot; | {{ikonazastave|CAN}} [[Toronto]]
| [[BMO Field]]&lt;br /&gt;'''{{small|(Stadion Toronto)}}'''
| '''43.036'''
| [[File:Bmo Field 2016 East Stand.jpg|frameless]]
|}

== Skupinski del ==
=== Skupina A ===
{{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y
|source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA]

&lt;!--Update team positions below (check tiebreakers)--&gt;
|team_order=MEX, KOR, CZE, RSA

&lt;!--Update team results below (including date)--&gt;
|update=11. junij 2026
|win_MEX=1 |draw_MEX=0 |loss_MEX=0 |gf_MEX=2 |ga_MEX=0 |status_MEX=H
|win_RSA=0 |draw_RSA=0 |loss_RSA=1 |gf_RSA=0 |ga_RSA=2 |status_RSA=
|win_KOR=1 |draw_KOR=0 |loss_KOR=0 |gf_KOR=2 |ga_KOR=1 |status_KOR=
|win_CZE=0 |draw_CZE=0 |loss_CZE=1 |gf_CZE=1 |ga_CZE=2 |status_CZE=

&lt;!--Team definitions--&gt;
|name_MEX={{fb|MEX}}
|name_RSA={{fb|RSA}}
|name_KOR={{fb|KOR}}
|name_CZE={{fb|CZE}}

&lt;!--Qualification column definitions--&gt;
|res_col_header=Q
|result1=KO |result2=KO |result3=3rd
|col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del
|col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del
}}

=== Skupina B ===
{{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y
|source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA]

&lt;!--Update team positions below (check tiebreakers)--&gt;
|team_order=CAN, BIH, QAT, SUI

&lt;!--Update team results below (including date)--&gt;
|update=future |start_date=12. junij 2026
|win_CAN=0 |draw_CAN=0 |loss_CAN=0 |gf_CAN=0 |ga_CAN=0 |status_CAN=H
|win_BIH=0 |draw_BIH=0 |loss_BIH=0 |gf_BIH=0 |ga_BIH=0 |status_BIH=
|win_QAT=0 |draw_QAT=0 |loss_QAT=0 |gf_QAT=0 |ga_QAT=0 |status_QAT=
|win_SUI=0 |draw_SUI=0 |loss_SUI=0 |gf_SUI=0 |ga_SUI=0 |status_SUI=

&lt;!--Team definitions--&gt;
|name_CAN={{fb|CAN}}
|name_BIH={{fb|BIH}}
|name_QAT={{fb|QAT}}
|name_SUI={{fb|SUI}}

&lt;!--Qualification column definitions--&gt;
|res_col_header=Q
|result1=KO |result2=KO |result3=3rd
|col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del
|col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del
}}

=== Skupina C ===
{{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y
|source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA]

&lt;!--Update team positions below (check tiebreakers)--&gt;
|team_order=BRA, MAR, HAI, SCO

&lt;!--Update team results below (including date)--&gt;
|update=future |start_date=13. junij 2026
|win_BRA=0 |draw_BRA=0 |loss_BRA=0 |gf_BRA=0 |ga_BRA=0 |status_BRA=
|win_MAR=0 |draw_MAR=0 |loss_MAR=0 |gf_MAR=0 |ga_MAR=0 |status_MAR=
|win_HAI=0 |draw_HAI=0 |loss_HAI=0 |gf_HAI=0 |ga_HAI=0 |status_HAI=
|win_SCO=0 |draw_SCO=0 |loss_SCO=0 |gf_SCO=0 |ga_SCO=0 |status_SCO=

&lt;!--Team definitions--&gt;
|name_BRA={{fb|BRA}}
|name_MAR={{fb|MAR}}
|name_HAI={{fb|HAI}}
|name_SCO={{fb|SCO}}

&lt;!--Qualification column definitions--&gt;
|res_col_header=Q
|result1=KO |result2=KO |result3=3rd
|col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del
|col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del
}}

=== Skupina D ===
{{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y
|source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA]

&lt;!--Update team positions below (check tiebreakers)--&gt;
|team_order=USA, PAR, AUS, TUR

&lt;!--Update team results below (including date)--&gt;
|update=future |start_date=12. junij 2026
|win_USA=0 |draw_USA=0 |loss_USA=0 |gf_USA=0 |ga_USA=0 |status_USA=H
|win_PAR=0 |draw_PAR=0 |loss_PAR=0 |gf_PAR=0 |ga_PAR=0 |status_PAR=
|win_AUS=0 |draw_AUS=0 |loss_AUS=0 |gf_AUS=0 |ga_AUS=0 |status_AUS=
|win_TUR=0 |draw_TUR=0 |loss_TUR=0 |gf_TUR=0 |ga_TUR=0 |status_TUR=

&lt;!--Team definitions--&gt;
|name_USA={{fb|USA}}
|name_PAR={{fb|PAR}}
|name_AUS={{fb|AUS}}
|name_TUR={{fb|TUR}}

&lt;!--Qualification column definitions--&gt;
|res_col_header=Q
|result1=KO |result2=KO |result3=3rd
|col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del
|col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del
}}

=== Skupina E ===
{{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y
|source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA]

&lt;!--Update team positions below (check tiebreakers)--&gt;
|team_order=GER, CUW, CIV, ECU

&lt;!--Update team results below (including date)--&gt;
|update=future |start_date=14. junij 2026
|win_GER=0 |draw_GER=0 |loss_GER=0 |gf_GER=0 |ga_GER=0 |status_GER=
|win_CUW=0 |draw_CUW=0 |loss_CUW=0 |gf_CUW=0 |ga_CUW=0 |status_CUW=
|win_CIV=0 |draw_CIV=0 |loss_CIV=0 |gf_CIV=0 |ga_CIV=0 |status_CIV=
|win_ECU=0 |draw_ECU=0 |loss_ECU=0 |gf_ECU=0 |ga_ECU=0 |status_ECU=

&lt;!--Team definitions--&gt;
|name_GER={{fb|GER}}
|name_CUW={{fb|CUW}}
|name_CIV={{fb|CIV}}
|name_ECU={{fb|ECU}}

&lt;!--Qualification column definitions--&gt;
|res_col_header=Q
|result1=KO |result2=KO |result3=3rd
|col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del
|col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del
}}

=== Skupina F ===
{{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y
|source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA]

&lt;!--Update team positions below (check tiebreakers)--&gt;
|team_order=NED, JPN, SWE, TUN

&lt;!--Update team results below (including date)--&gt;
|update=future |start_date=14. junij 2026
|win_NED=0 |draw_NED=0 |loss_NED=0 |gf_NED=0 |ga_NED=0 |status_NED=
|win_JPN=0 |draw_JPN=0 |loss_JPN=0 |gf_JPN=0 |ga_JPN=0 |status_JPN=
|win_SWE=0 |draw_SWE=0 |loss_SWE=0 |gf_SWE=0 |ga_SWE=0 |status_SWE=
|win_TUN=0 |draw_TUN=0 |loss_TUN=0 |gf_TUN=0 |ga_TUN=0 |status_TUN=

&lt;!--Team definitions--&gt;
|name_NED={{fb|NED}}
|name_JPN={{fb|JPN}}
|name_SWE={{fb|SWE}}
|name_TUN={{fb|TUN}}

&lt;!--Qualification column definitions--&gt;
|res_col_header=Q
|result1=KO |result2=KO |result3=3rd
|col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del
|col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del
}}

=== Skupina G ===
{{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y
|source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA]

&lt;!--Update team positions below (check tiebreakers)--&gt;
|team_order=BEL, EGY, IRN, NZL

&lt;!--Update team results below (including date)--&gt;
|update=future |start_date=15. junij 2026
|win_BEL=0 |draw_BEL=0 |loss_BEL=0 |gf_BEL=0 |ga_BEL=0 |status_BEL=
|win_EGY=0 |draw_EGY=0 |loss_EGY=0 |gf_EGY=0 |ga_EGY=0 |status_EGY=
|win_IRN=0 |draw_IRN=0 |loss_IRN=0 |gf_IRN=0 |ga_IRN=0 |status_IRN=
|win_NZL=0 |draw_NZL=0 |loss_NZL=0 |gf_NZL=0 |ga_NZL=0 |status_NZL=

&lt;!--Team definitions--&gt;
|name_BEL={{fb|BEL}}
|name_EGY={{fb|EGY}}
|name_IRN={{fb|IRN}}
|name_NZL={{fb|NZL}}

&lt;!--Qualification column definitions--&gt;
|res_col_header=Q
|result1=KO |result2=KO |result3=3rd
|col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del
|col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del
}}

=== Skupina H ===
{{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y
|source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA]

&lt;!--Update team positions below (check tiebreakers)--&gt;
|team_order=ESP, CPV, KSA, URU

&lt;!--Update team results below (including date)--&gt;
|update=future |start_date=15. junij 2026
|win_ESP=0 |draw_ESP=0 |loss_ESP=0 |gf_ESP=0 |ga_ESP=0 |status_ESP=
|win_CPV=0 |draw_CPV=0 |loss_CPV=0 |gf_CPV=0 |ga_CPV=0 |status_CPV=
|win_KSA=0 |draw_KSA=0 |loss_KSA=0 |gf_KSA=0 |ga_KSA=0 |status_KSA=
|win_URU=0 |draw_URU=0 |loss_URU=0 |gf_URU=0 |ga_URU=0 |status_URU=

&lt;!--Team definitions--&gt;
|name_ESP={{fb|ESP}}
|name_CPV={{fb|CPV}}
|name_KSA={{fb|KSA}}
|name_URU={{fb|URU}}

&lt;!--Qualification column definitions--&gt;
|res_col_header=Q
|result1=KO |result2=KO |result3=3rd
|col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del
|col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del
}}

=== Skupina I ===
{{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y
|source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA]

&lt;!--Update team positions below (check tiebreakers)--&gt;
|team_order=FRA, SEN, IRQ, NOR

&lt;!--Update team results below (including date)--&gt;
|update=future |start_date=16. junij 2026
|win_FRA=0 |draw_FRA=0 |loss_FRA=0 |gf_FRA=0 |ga_FRA=0 |status_FRA=
|win_SEN=0 |draw_SEN=0 |loss_SEN=0 |gf_SEN=0 |ga_SEN=0 |status_SEN=
|win_IRQ=0 |draw_IRQ=0 |loss_IRQ=0 |gf_IRQ=0 |ga_IRQ=0 |status_IRQ=
|win_NOR=0 |draw_NOR=0 |loss_NOR=0 |gf_NOR=0 |ga_NOR=0 |status_NOR=

&lt;!--Team definitions--&gt;
|name_FRA={{fb|FRA}}
|name_SEN={{fb|SEN}}
|name_IRQ={{fb|IRQ}}
|name_NOR={{fb|NOR}}

&lt;!--Qualification column definitions--&gt;
|res_col_header=Q
|result1=KO |result2=KO |result3=3rd
|col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del
|col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del
}}

=== Skupina J ===
{{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y
|source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA]

&lt;!--Update team positions below (check tiebreakers)--&gt;
|team_order=ARG, ALG, AUT, JOR

&lt;!--Update team results below (including date)--&gt;
|update=future |start_date=16. junij 2026
|win_ARG=0 |draw_ARG=0 |loss_ARG=0 |gf_ARG=0 |ga_ARG=0 |status_ARG=
|win_ALG=0 |draw_ALG=0 |loss_ALG=0 |gf_ALG=0 |ga_ALG=0 |status_ALG=
|win_AUT=0 |draw_AUT=0 |loss_AUT=0 |gf_AUT=0 |ga_AUT=0 |status_AUT=
|win_JOR=0 |draw_JOR=0 |loss_JOR=0 |gf_JOR=0 |ga_JOR=0 |status_JOR=

&lt;!--Team definitions--&gt;
|name_ARG={{fb|ARG}}
|name_ALG={{fb|ALG}}
|name_AUT={{fb|AUT}}
|name_JOR={{fb|JOR}}

&lt;!--Qualification column definitions--&gt;
|res_col_header=Q
|result1=KO |result2=KO |result3=3rd
|col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del
|col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del
}}

=== Skupina K ===
{{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y
|source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA]

&lt;!--Update team positions below (check tiebreakers)--&gt;
|team_order=POR, COD, UZB, COL

&lt;!--Update team results below (including date)--&gt;
|update=future |start_date=17. junij 2026
|win_POR=0 |draw_POR=0 |loss_POR=0 |gf_POR=0 |ga_POR=0 |status_POR=
|win_COD=0 |draw_COD=0 |loss_COD=0 |gf_COD=0 |ga_COD=0 |status_COD=
|win_UZB=0 |draw_UZB=0 |loss_UZB=0 |gf_UZB=0 |ga_UZB=0 |status_UZB=
|win_COL=0 |draw_COL=0 |loss_COL=0 |gf_COL=0 |ga_COL=0 |status_COL=

&lt;!--Team definitions--&gt;
|name_POR={{fb|POR}}
|name_COD={{fb|COD}}
|name_UZB={{fb|UZB}}
|name_COL={{fb|COL}}

&lt;!--Qualification column definitions--&gt;
|res_col_header=Q
|result1=KO |result2=KO |result3=3rd
|col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del
|col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del
}}

=== Skupina L ===
{{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y
|source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA]

&lt;!--Update team positions below (check tiebreakers)--&gt;
|team_order=ENG, CRO, GHA, PAN

&lt;!--Update team results below (including date)--&gt;
|update=future |start_date=17. junij 2026
|win_ENG=0 |draw_ENG=0 |loss_ENG=0 |gf_ENG=0 |ga_ENG=0 |status_ENG=
|win_CRO=0 |draw_CRO=0 |loss_CRO=0 |gf_CRO=0 |ga_CRO=0 |status_CRO=
|win_GHA=0 |draw_GHA=0 |loss_GHA=0 |gf_GHA=0 |ga_GHA=0 |status_GHA=
|win_PAN=0 |draw_PAN=0 |loss_PAN=0 |gf_PAN=0 |ga_PAN=0 |status_PAN=

&lt;!--Team definitions--&gt;
|name_ENG={{fb|ENG}}
|name_CRO={{fb|CRO}}
|name_GHA={{fb|GHA}}
|name_PAN={{fb|PAN}}

&lt;!--Qualification column definitions--&gt;
|res_col_header=Q
|result1=KO |result2=KO |result3=3rd
|col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del
|col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del
}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{official}}

{{Svetovna prvenstva v nogometu}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Svetovna prvenstva v nogometu|2026]]
[[Kategorija:2026 v športu]]
[[Kategorija:Športne prireditve v Kanadi]]
[[Kategorija:Športne prireditve v Mehiki]]
[[Kategorija:Športne prireditve v ZDA]]</text>
      <sha1>8ptsl8i3dd3t82chl12565qj5r232gq</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Uporabnik:Maggotk/peskovnik</title>
    <ns>2</ns>
    <id>604028</id>
    <revision>
      <id>6688124</id>
      <parentid>6688094</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T12:09:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Maggotk</username>
        <id>254573</id>
      </contributor>
      <origin>6688124</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="162" sha1="gxf5u1b8j9q5m42fu84pke56thmcwqg" xml:space="preserve">'''Balfourova nedotika''', [[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Impatiens balfourii,''''' je enoletna rastlina iz družine Balsaminaceae.</text>
      <sha1>gxf5u1b8j9q5m42fu84pke56thmcwqg</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Uporabnik:Vallvali70</title>
    <ns>2</ns>
    <id>604029</id>
    <revision>
      <id>6688141</id>
      <timestamp>2026-06-11T13:50:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Vallvali70</username>
        <id>261491</id>
      </contributor>
      <comment>/* */ valltrisdraskovic</comment>
      <origin>6688141</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="21" sha1="10zwvxlmw510yd7ypowcbmgaxa4838i" xml:space="preserve">Vall Tris Draškovič</text>
      <sha1>10zwvxlmw510yd7ypowcbmgaxa4838i</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Taksonomija/Sarmarutilus</title>
    <ns>10</ns>
    <id>604030</id>
    <revision>
      <id>6688151</id>
      <timestamp>2026-06-11T14:19:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Matenica|Sarmarutilus |parent=Leuciscinae |extinct= |refs=&lt;!--Shown on this page only; don't include &lt;ref&gt; tags --&gt; }}«</comment>
      <origin>6688151</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="179" sha1="6w86vwn1x3me4ftw2um2uenxi7z3xby" xml:space="preserve">{{Don't edit this line {{{machine code|}}}
|rank=genus
|link=Matenica|Sarmarutilus
|parent=Leuciscinae
|extinct=
|refs=&lt;!--Shown on this page only; don't include &lt;ref&gt; tags --&gt;
}}</text>
      <sha1>6w86vwn1x3me4ftw2um2uenxi7z3xby</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688152</id>
      <parentid>6688151</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T14:19:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6688152</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="179" sha1="18814fyfunvbtnvyix0xpahbtqwpub4" xml:space="preserve">{{Don't edit this line {{{machine code|}}}
|rank=genus
|link=Mazenica|Sarmarutilus
|parent=Leuciscinae
|extinct=
|refs=&lt;!--Shown on this page only; don't include &lt;ref&gt; tags --&gt;
}}</text>
      <sha1>18814fyfunvbtnvyix0xpahbtqwpub4</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Sarmarutilus rubilio</title>
    <ns>0</ns>
    <id>604031</id>
    <redirect title="Mazenica" />
    <revision>
      <id>6688156</id>
      <timestamp>2026-06-11T14:23:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <comment>preusmeritev na [[Mazenica]]</comment>
      <origin>6688156</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="57" sha1="gekdswux9juqzd2mf4m7puin98k5uqb" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV[[Mazenica]]
{{R from scientific name|fish}}</text>
      <sha1>gekdswux9juqzd2mf4m7puin98k5uqb</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Sarmarutilus</title>
    <ns>0</ns>
    <id>604032</id>
    <redirect title="Mazenica" />
    <revision>
      <id>6688157</id>
      <timestamp>2026-06-11T14:23:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <comment>preusmeritev na [[Mazenica]]</comment>
      <origin>6688157</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="57" sha1="gekdswux9juqzd2mf4m7puin98k5uqb" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV[[Mazenica]]
{{R from scientific name|fish}}</text>
      <sha1>gekdswux9juqzd2mf4m7puin98k5uqb</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688158</id>
      <parentid>6688157</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T14:24:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Rodovi rib]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6688158</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="84" sha1="gnfg3ewu7cv7hq9k3ibmithw6e46oj1" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV[[Mazenica]]
{{R from scientific name|fish}}

[[Kategorija:Rodovi rib]]</text>
      <sha1>gnfg3ewu7cv7hq9k3ibmithw6e46oj1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ribat, Sousse</title>
    <ns>0</ns>
    <id>604033</id>
    <revision>
      <id>6688160</id>
      <timestamp>2026-06-11T14:28:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>nov iz en wiki</comment>
      <origin>6688160</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11453" sha1="5ma58ucqmagt9wqfl2tbxwxu83ak3ye" xml:space="preserve">{{Infobox military structure
| name          = Ribat, Sousse&lt;br /&gt;{{lang|ar|رباط سوسة}}
| partof        = 
| location      = [[Sousse]], [[Tunizija]]
| image         = Medina of Sousse-130323.jpg
| image_size    = 
| caption       = Pogled z dvorišča
| type          = [[Aglabidi]] [[Ribat]]
| built         = 8. do 9. stoletje
| builder       = 
| materials     = kamen
| height        = 
| used          = 
| demolished    = 
| condition     = dobro
| ownership     = 
| controlledby  = 
| garrison      = 
| commanders    = 
| occupants     = 
| battles       = 
| events        = 
}}
'''Ribat v Sousseju''' ({{langx|ar|رباط سوسة}}) je ''ribat'' v mestu [[Sousse]] v [[Tunizija|Tuniziji]]. Čeprav se strokovnjaki razlikujejo glede kronologije njegove prvotne gradnje, je bil najverjetneje ustanovljen v 8. stoletju in v sedanji obliki rekonstruiran ali dokončan v začetku 9. stoletja pod dinastijo [[Aglabidi|Aglabid]]. Čeprav so bili v regiji v tem obdobju zgrajeni številni ribati, je Ribat v Sousseju daleč najbolje ohranjen.&lt;ref name=&quot;:02&quot;&gt;{{Cite book |last=Marçais |first=Georges |title=L'architecture musulmane d'Occident |publisher=Arts et métiers graphiques |year=1954 |isbn= |location=Paris |pages=30–31 |language=fr}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
Ribat v Sousseju je bil ustanovljen v 8. stoletju,&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite book |last1=Binous |first1=Jamila |url=https://books.google.com/books?id=wT7dBAAAQBAJ |title=Ifriqiya: Thirteen Centuries of Art and Architecture in Tunisia |last2=Baklouti |first2=Naceur |last3=Ben Tanfous |first3=Aziza |last4=Bouteraa |first4=Kadri |last5=Rammah |first5=Mourad |last6=Zouari |first6=Ali |publisher=Museum With No Frontiers &amp; Ministry of Culture, the National Institute of Heritage, Tunis |year=2010 |isbn=9783902782199 |edition=2nd |series=Islamic Art in the Mediterranean |location= |pages= |language=en |chapter=VII. 3. a The Ribat}}&lt;/ref&gt; ali pozno v 8. stoletju,&lt;ref name=&quot;:8&quot;&gt;{{Cite book |last=Bloom |first=Jonathan M. |url=https://books.google.com/books?id=IRHbDwAAQBAJ |title=Architecture of the Islamic West: North Africa and the Iberian Peninsula, 700–1800 |publisher=Yale University Press |year=2020 |isbn=9780300218701 |location= |pages=25–26 |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:242&quot;&gt;{{Cite book |last= |first= |title=The Grove Encyclopedia of Islamic Art and Architecture |publisher=Oxford University Press |year=2009 |isbn=9780195309911 |editor-last=M. Bloom |editor-first=Jonathan |volume=1 |location= |pages= |language=en |chapter=Architecture; IV. c. 750–c. 900; C. Tunisia |editor-last2=S. Blair |editor-first2=Sheila}}&lt;/ref&gt; med mandatom abasidskega guvernerja Jazida ibn Hatima al-Muhalabija (umrl 787). Obstajajo tudi dokazi, da je bilo mesto ribata prej naseljeno v klasični antiki, kar odraža dejstvo, da je bilo veliko ribatov v Tuniziji zgrajenih na ostankih starejših utrdb.&lt;ref name=&quot;:13&quot;&gt;{{Cite book |last=Mazot |first=Sibylle |title=Islam: Art and Architecture |publisher=h.f.ullmann |year=2011 |isbn=9783848003808 |editor-last=Hattstein |editor-first=Markus |location= |pages=138–139 |language=en |chapter=The Architecture of the Aghlabids |editor-last2=Delius |editor-first2=Peter}}&lt;/ref&gt;
[[File:Gründungsinschrift.JPG|thumb|Aglabidski napis na stolpu (nebarvana fotografija)]]

Leta 800 je abasidski kalif Harun al-Rašid podelil guvernerstvo [[Ifrikija|Ifrikije]] (približno današnje Tunizije) Ibrahimu ibn al-Aghlabu, ki je ustanovil dinastijo Aglabidov, ki je vladala regiji naslednje stoletje, nominalno v imenu Abasidov. To je bilo obdobje, v katerem se je razširila gradnja ribatov, ki so bili zgrajeni v rednih presledkih vzdolž obale Ifrikije, kar je omogočalo hitro pošiljanje signalov med njimi.&lt;ref name=&quot;:17&quot; /&gt;{{Rp|page=4}} Napis, vklesan v marmorno ploščo nad vrati valjastega stolpa ribata, beleži ime aglabidskega emirja Zijadata Allaha I. in leto 821. Kot odgovornega za gradnjo imenuje tudi Masrurja al-Khadima, osvobojenega sužnja in Zijadat Allahovo mavlo.&lt;ref name=&quot;:17&quot;&gt;{{Cite book |last= |first= |title=The Aghlabids and Their Neighbors: Art and Material Culture in Ninth-Century North Africa |publisher=Brill |year=2018 |isbn=978-90-04-35566-8 |editor-last=Anderson |editor-first=Glaire D. |pages= |language=en |chapter= |editor-last2=Fenwick |editor-first2=Corisande |editor-last3=Rosser-Owen |editor-first3=Mariam}}&lt;/ref&gt;{{Rp|pages=73, 195}} To je najstarejši ohranjen monumentalni napis iz islamskega obdobja v Tuniziji. Celoten arabski napis in njegov prevod se glasita:&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Ribāt of Sousse |url=https://www.qantara-med.org/public/show_document.php?do_id=417&amp;lang=en |access-date=2022-12-28 |website=Qantara}}&lt;/ref&gt;

{{Blockquote|text=&lt;big&gt;{{rtl-para|ar|بسم الله الرحمن الرحيم. بركة من الله. ممّا أمر به الأميرُ زيادة الله بن ابراهيم أطال الله بقاءه على يد مسرور مولاه في سنة ست ومئتين. اللّهم أنزلنا مُنزَلاً مُباركاً وأنت خيرُ المُنزِلين.}}&lt;/big&gt;
V imenu Boga, Prijaznega, Usmiljenega. Božji blagoslov. To je ukazal emir Ziyādat Allah ibn Ibrāhīm, naj mu Bog podaljša življenje! ... po rokah Masrūrja al-Khūdima [služabnika], njegovega osvobojenega sužnja, leta 206 [821 n. št.]. O Bog, vodi nas v blagoslovljen dom. Ti si najboljši voditelj.}}

Nekateri učenjaki so datum v tem napisu razlagali kot leto prvotne ustanovitve ribata.&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt; Drugi učenjaki, kot sta Alexandre Lézine in Jonathan Bloom, razlagajo ta datum kot leto, ko je bil stolp dodan obstoječemu ribatu.&lt;ref&gt;{{Cite book |last=Lézine |first=Alexandre |url=https://books.google.com/books?id=CCLqAAAAMAAJ&amp;q=821 |title=Le ribat de Sousse: suivi de notes sur le ribat de Monastir |publisher=Imprimerie La Rapide |year=1956 |pages=21, 23 |language=fr}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt; Georges Marçais je navedel leto 821 kot datum izgradnje stolpa in dokončanja ribata v njegovi sedanji obliki. Mourad Rammah trdi, da je bil ribat skoraj zagotovo ustanovljen v 8. stoletju, vendar ga je Zijadat Allah I. leta 821 popolnoma obnovil.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Učenjakinja Sibylle Mazot trdi, da je analiza tal pokazala, da so temelji ribata dejansko starejši od leta 821 in da izvirajo iz 8. stoletja, tako da leto 821 označuje datum obnove.&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt;

Med obnovo so dodali dve nadstropji, klet in obzidje ter trideset sob za bivanje stražarjev s kopalnico in straniščem. Na terasi je bila postavljena tudi [[mošeja]], ki so jo prebivalci Sousseja uporabljali zlasti med praznikom Eid al-Fitr ali Eid al-Adha. Velja za prvo mošejo, zgrajeno v mestu, starejšo celo od mošeje Bou Ftata in [[Velika mošeja, Sousse|Velike mošeje v Sousseju]]. Ribat je opremljen tudi z vodnim bazenom, ki zbira deževnico za pitje in umivanje. Bazen je prvi zgradil Ibrahim ibn al-Aghlab, kasneje pa ga je razširil Zijadat Allah.&lt;ref name=&quot;ak&quot;&gt;[http://gsousse.tn/?p=3167 ربــــاط سوســـة]. ''Governorate de Sousse''. Retrieved January 30, 2018.&lt;/ref&gt; Potem ko so Aglabidi leta 870 zavzeli bizantinsko mesto Melite (današnja [[Mdina]] na [[Malta|Malti]]), so za gradnjo ribata uporabili marmor in stebre, ki so jih izropali iz njegovih cerkva.

Severno in vzhodno krilo notranjosti ribata sta bila leta 1722 obnovljena ali restavrirana. Sicer pa je stavba večinoma ohranila svoj prvotni videz.&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Zangar |first=Saloua |title=Sousse Ribat |url=https://islamicart.museumwnf.org/database_item.php?id=monument;ISL;tn;Mon01;15;en |access-date=2022-12-28 |website=Discover Islamic Art, Museum With No Frontiers}}&lt;/ref&gt; Leta 1988 je bil Ribat skupaj z [[Medina, Sousse|Medino v Sousseju]] vpisana na seznam svetovne dediščine UNESCO.&lt;ref&gt;{{Cite web |last= |first= |title=Medina of Sousse |url=https://whc.unesco.org/en/list/498/ |access-date=2022-12-28 |website=UNESCO World Heritage Centre |language=en}}&lt;/ref&gt;

== Arhitektura ==
[[Slika:Ribat de Sousse, 2 février 2025.webm|thumbtime=3:06|thumb|Video ogled ribata v Sousseju]]
Ribat je zgrajen iz kamna in je sestavljen iz kvadratnega [[obzidje|obzidja]], dolgega približno 38 metrov in visokega 11 metrov. Njegov tloris je podoben prvotni obliki ribata v Monastirju, ki ga je leta 796 ustanovil Harthama ibn A'jan. Okrogli stolpi krepijo njegove vogale in sredino štirih stranic, razen jugovzhodnega vogala, kjer kvadratni stolp služi kot osnova za visok valjast stolp na vrhu, in srednje južne strani, kjer štrleči pravokotni izboklina služi kot vhodna vrata. Vhodna vrata so uokvirjena z ponovno uporabljenimi starodavnimi stebri. V notranjosti vrat so ozke odprtine za nekdanjo dvižno loputo in za metanje izstrelkov ali vrelega olja na napadalce. Preddverje vrat je pokrito s [[križni obok|križnim obokom]] in obdano s stražarnicami.
&lt;gallery widths=&quot;150&quot; heights=&quot;150&quot;&gt;
File:Angle at the ribat of Sousse.jpg|Zunanjost ribata
File:Ribat of Sousse, door.JPG|Vhodni portal ribata
File:Roman columns in front of Sousse ribat.jpg|Nekaj ​​ponovno uporabljenih antičnih stebrov na vhodu
File:Sousse (117) (7996064588).jpg|Preddverje znotraj vrat
&lt;/gallery&gt;

Vrata vodijo na pravokotno dvorišče, ki ga na štirih straneh obdajajo [[arkada|arkade]], za katerimi so vrste majhnih sob in zgornje nadstropje. V pritličju je skupno 33 ozkih sob. Večina sob in galerij je pokritih z [[banjast obok|banjastimi oboki]] iz lomljenega kamna, razen tistih na severni in vzhodni strani (obnovljenih v 18. stoletju), ki imajo križne oboke. Stopnice vodijo v zgornje nadstropje, ki ga na treh straneh obdajajo še drugi prostori. Južno stran zaseda dolga obokana dvorana z [[mihrab]]om (niša, ki simbolizira smer molitve), ki je najstarejša ohranjena mošeja ali molilnica v Severni Afriki. Prostor je razdeljen na dva hodnika z vrsto križno oblikovanih stebrov, ki podpirajo obokan strop. Imela je kapaciteto približno 200 vernikov.&lt;ref name=&quot;:82&quot;&gt;{{Cite book |last=Bloom |first=Jonathan M. |url=https://books.google.com/books?id=IRHbDwAAQBAJ |title=Architecture of the Islamic West: North Africa and the Iberian Peninsula, 700–1800 |publisher=Yale University Press |year=2020 |isbn=9780300218701 |location= |pages=36 |language=en}}&lt;/ref&gt;
&lt;gallery widths=&quot;150&quot;&gt;
File:Medina of Sousse-130327.jpg|Dvorišče ribata
File:The Ribbat of Sousse.JPG|Ena od pritličnih galerij okoli dvorišča
File:Sousse (133) (7996072146).jpg|Notranjost molitvene dvorane
File:Medina Sousse Nov 2021 012.jpg|Mihrab v molitveni dvorani
&lt;/gallery

Drug niz stopnic vodi na streho in vrh obzidja, ki je na notranjih in zunanjih robovih okronano s [[Cina (arhitektura)|cinami]]. Druga majhna soba v trdnjavi, ki je nad vrati na vrhu obzidja, vsebuje še en mihrab in je pokrita s [[kupola|kupolo]], ki stoji na [[trompa]]h. To je najstarejši primer kupole s trompami v islamski Severni Afriki.&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt; Valjasti stolp nad jugovzhodnim vogalom je bil najverjetneje namenjen kot svetilnik. Do njega se je mogoče povzpeti po spiralnem stopnišču v notranjosti. Nad vhodom ima marmorno napisno ploščo (omenjeno zgoraj).
&lt;gallery widths=&quot;150&quot; heights=&quot;150&quot;&gt;
File:Ribat de Sousse 16.JPG|Kupolasta dvorana nad vrati
File:Ribat of Sousse 01.jpg|Stolp (morebitni svetilnik) ribata
&lt;/gallery&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{commons category|Ribat of Sousse}}

[[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Tuniziji]]
[[Kategorija:Sousse]]
[[Kategorija:Mošeje v Tuniziji]]</text>
      <sha1>5ma58ucqmagt9wqfl2tbxwxu83ak3ye</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688164</id>
      <parentid>6688160</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T14:29:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>/* Zunanje povezave */</comment>
      <origin>6688164</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11518" sha1="ghuqz47io7khvwiej27mwanogsdunxh" xml:space="preserve">{{Infobox military structure
| name          = Ribat, Sousse&lt;br /&gt;{{lang|ar|رباط سوسة}}
| partof        = 
| location      = [[Sousse]], [[Tunizija]]
| image         = Medina of Sousse-130323.jpg
| image_size    = 
| caption       = Pogled z dvorišča
| type          = [[Aglabidi]] [[Ribat]]
| built         = 8. do 9. stoletje
| builder       = 
| materials     = kamen
| height        = 
| used          = 
| demolished    = 
| condition     = dobro
| ownership     = 
| controlledby  = 
| garrison      = 
| commanders    = 
| occupants     = 
| battles       = 
| events        = 
}}
'''Ribat v Sousseju''' ({{langx|ar|رباط سوسة}}) je ''ribat'' v mestu [[Sousse]] v [[Tunizija|Tuniziji]]. Čeprav se strokovnjaki razlikujejo glede kronologije njegove prvotne gradnje, je bil najverjetneje ustanovljen v 8. stoletju in v sedanji obliki rekonstruiran ali dokončan v začetku 9. stoletja pod dinastijo [[Aglabidi|Aglabid]]. Čeprav so bili v regiji v tem obdobju zgrajeni številni ribati, je Ribat v Sousseju daleč najbolje ohranjen.&lt;ref name=&quot;:02&quot;&gt;{{Cite book |last=Marçais |first=Georges |title=L'architecture musulmane d'Occident |publisher=Arts et métiers graphiques |year=1954 |isbn= |location=Paris |pages=30–31 |language=fr}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
Ribat v Sousseju je bil ustanovljen v 8. stoletju,&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite book |last1=Binous |first1=Jamila |url=https://books.google.com/books?id=wT7dBAAAQBAJ |title=Ifriqiya: Thirteen Centuries of Art and Architecture in Tunisia |last2=Baklouti |first2=Naceur |last3=Ben Tanfous |first3=Aziza |last4=Bouteraa |first4=Kadri |last5=Rammah |first5=Mourad |last6=Zouari |first6=Ali |publisher=Museum With No Frontiers &amp; Ministry of Culture, the National Institute of Heritage, Tunis |year=2010 |isbn=9783902782199 |edition=2nd |series=Islamic Art in the Mediterranean |location= |pages= |language=en |chapter=VII. 3. a The Ribat}}&lt;/ref&gt; ali pozno v 8. stoletju,&lt;ref name=&quot;:8&quot;&gt;{{Cite book |last=Bloom |first=Jonathan M. |url=https://books.google.com/books?id=IRHbDwAAQBAJ |title=Architecture of the Islamic West: North Africa and the Iberian Peninsula, 700–1800 |publisher=Yale University Press |year=2020 |isbn=9780300218701 |location= |pages=25–26 |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:242&quot;&gt;{{Cite book |last= |first= |title=The Grove Encyclopedia of Islamic Art and Architecture |publisher=Oxford University Press |year=2009 |isbn=9780195309911 |editor-last=M. Bloom |editor-first=Jonathan |volume=1 |location= |pages= |language=en |chapter=Architecture; IV. c. 750–c. 900; C. Tunisia |editor-last2=S. Blair |editor-first2=Sheila}}&lt;/ref&gt; med mandatom abasidskega guvernerja Jazida ibn Hatima al-Muhalabija (umrl 787). Obstajajo tudi dokazi, da je bilo mesto ribata prej naseljeno v klasični antiki, kar odraža dejstvo, da je bilo veliko ribatov v Tuniziji zgrajenih na ostankih starejših utrdb.&lt;ref name=&quot;:13&quot;&gt;{{Cite book |last=Mazot |first=Sibylle |title=Islam: Art and Architecture |publisher=h.f.ullmann |year=2011 |isbn=9783848003808 |editor-last=Hattstein |editor-first=Markus |location= |pages=138–139 |language=en |chapter=The Architecture of the Aghlabids |editor-last2=Delius |editor-first2=Peter}}&lt;/ref&gt;
[[File:Gründungsinschrift.JPG|thumb|Aglabidski napis na stolpu (nebarvana fotografija)]]

Leta 800 je abasidski kalif Harun al-Rašid podelil guvernerstvo [[Ifrikija|Ifrikije]] (približno današnje Tunizije) Ibrahimu ibn al-Aghlabu, ki je ustanovil dinastijo Aglabidov, ki je vladala regiji naslednje stoletje, nominalno v imenu Abasidov. To je bilo obdobje, v katerem se je razširila gradnja ribatov, ki so bili zgrajeni v rednih presledkih vzdolž obale Ifrikije, kar je omogočalo hitro pošiljanje signalov med njimi.&lt;ref name=&quot;:17&quot; /&gt;{{Rp|page=4}} Napis, vklesan v marmorno ploščo nad vrati valjastega stolpa ribata, beleži ime aglabidskega emirja Zijadata Allaha I. in leto 821. Kot odgovornega za gradnjo imenuje tudi Masrurja al-Khadima, osvobojenega sužnja in Zijadat Allahovo mavlo.&lt;ref name=&quot;:17&quot;&gt;{{Cite book |last= |first= |title=The Aghlabids and Their Neighbors: Art and Material Culture in Ninth-Century North Africa |publisher=Brill |year=2018 |isbn=978-90-04-35566-8 |editor-last=Anderson |editor-first=Glaire D. |pages= |language=en |chapter= |editor-last2=Fenwick |editor-first2=Corisande |editor-last3=Rosser-Owen |editor-first3=Mariam}}&lt;/ref&gt;{{Rp|pages=73, 195}} To je najstarejši ohranjen monumentalni napis iz islamskega obdobja v Tuniziji. Celoten arabski napis in njegov prevod se glasita:&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Ribāt of Sousse |url=https://www.qantara-med.org/public/show_document.php?do_id=417&amp;lang=en |access-date=2022-12-28 |website=Qantara}}&lt;/ref&gt;

{{Blockquote|text=&lt;big&gt;{{rtl-para|ar|بسم الله الرحمن الرحيم. بركة من الله. ممّا أمر به الأميرُ زيادة الله بن ابراهيم أطال الله بقاءه على يد مسرور مولاه في سنة ست ومئتين. اللّهم أنزلنا مُنزَلاً مُباركاً وأنت خيرُ المُنزِلين.}}&lt;/big&gt;
V imenu Boga, Prijaznega, Usmiljenega. Božji blagoslov. To je ukazal emir Ziyādat Allah ibn Ibrāhīm, naj mu Bog podaljša življenje! ... po rokah Masrūrja al-Khūdima [služabnika], njegovega osvobojenega sužnja, leta 206 [821 n. št.]. O Bog, vodi nas v blagoslovljen dom. Ti si najboljši voditelj.}}

Nekateri učenjaki so datum v tem napisu razlagali kot leto prvotne ustanovitve ribata.&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt; Drugi učenjaki, kot sta Alexandre Lézine in Jonathan Bloom, razlagajo ta datum kot leto, ko je bil stolp dodan obstoječemu ribatu.&lt;ref&gt;{{Cite book |last=Lézine |first=Alexandre |url=https://books.google.com/books?id=CCLqAAAAMAAJ&amp;q=821 |title=Le ribat de Sousse: suivi de notes sur le ribat de Monastir |publisher=Imprimerie La Rapide |year=1956 |pages=21, 23 |language=fr}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt; Georges Marçais je navedel leto 821 kot datum izgradnje stolpa in dokončanja ribata v njegovi sedanji obliki. Mourad Rammah trdi, da je bil ribat skoraj zagotovo ustanovljen v 8. stoletju, vendar ga je Zijadat Allah I. leta 821 popolnoma obnovil.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Učenjakinja Sibylle Mazot trdi, da je analiza tal pokazala, da so temelji ribata dejansko starejši od leta 821 in da izvirajo iz 8. stoletja, tako da leto 821 označuje datum obnove.&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt;

Med obnovo so dodali dve nadstropji, klet in obzidje ter trideset sob za bivanje stražarjev s kopalnico in straniščem. Na terasi je bila postavljena tudi [[mošeja]], ki so jo prebivalci Sousseja uporabljali zlasti med praznikom Eid al-Fitr ali Eid al-Adha. Velja za prvo mošejo, zgrajeno v mestu, starejšo celo od mošeje Bou Ftata in [[Velika mošeja, Sousse|Velike mošeje v Sousseju]]. Ribat je opremljen tudi z vodnim bazenom, ki zbira deževnico za pitje in umivanje. Bazen je prvi zgradil Ibrahim ibn al-Aghlab, kasneje pa ga je razširil Zijadat Allah.&lt;ref name=&quot;ak&quot;&gt;[http://gsousse.tn/?p=3167 ربــــاط سوســـة]. ''Governorate de Sousse''. Retrieved January 30, 2018.&lt;/ref&gt; Potem ko so Aglabidi leta 870 zavzeli bizantinsko mesto Melite (današnja [[Mdina]] na [[Malta|Malti]]), so za gradnjo ribata uporabili marmor in stebre, ki so jih izropali iz njegovih cerkva.

Severno in vzhodno krilo notranjosti ribata sta bila leta 1722 obnovljena ali restavrirana. Sicer pa je stavba večinoma ohranila svoj prvotni videz.&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Zangar |first=Saloua |title=Sousse Ribat |url=https://islamicart.museumwnf.org/database_item.php?id=monument;ISL;tn;Mon01;15;en |access-date=2022-12-28 |website=Discover Islamic Art, Museum With No Frontiers}}&lt;/ref&gt; Leta 1988 je bil Ribat skupaj z [[Medina, Sousse|Medino v Sousseju]] vpisana na seznam svetovne dediščine UNESCO.&lt;ref&gt;{{Cite web |last= |first= |title=Medina of Sousse |url=https://whc.unesco.org/en/list/498/ |access-date=2022-12-28 |website=UNESCO World Heritage Centre |language=en}}&lt;/ref&gt;

== Arhitektura ==
[[Slika:Ribat de Sousse, 2 février 2025.webm|thumbtime=3:06|thumb|Video ogled ribata v Sousseju]]
Ribat je zgrajen iz kamna in je sestavljen iz kvadratnega [[obzidje|obzidja]], dolgega približno 38 metrov in visokega 11 metrov. Njegov tloris je podoben prvotni obliki ribata v Monastirju, ki ga je leta 796 ustanovil Harthama ibn A'jan. Okrogli stolpi krepijo njegove vogale in sredino štirih stranic, razen jugovzhodnega vogala, kjer kvadratni stolp služi kot osnova za visok valjast stolp na vrhu, in srednje južne strani, kjer štrleči pravokotni izboklina služi kot vhodna vrata. Vhodna vrata so uokvirjena z ponovno uporabljenimi starodavnimi stebri. V notranjosti vrat so ozke odprtine za nekdanjo dvižno loputo in za metanje izstrelkov ali vrelega olja na napadalce. Preddverje vrat je pokrito s [[križni obok|križnim obokom]] in obdano s stražarnicami.
&lt;gallery widths=&quot;150&quot; heights=&quot;150&quot;&gt;
File:Angle at the ribat of Sousse.jpg|Zunanjost ribata
File:Ribat of Sousse, door.JPG|Vhodni portal ribata
File:Roman columns in front of Sousse ribat.jpg|Nekaj ​​ponovno uporabljenih antičnih stebrov na vhodu
File:Sousse (117) (7996064588).jpg|Preddverje znotraj vrat
&lt;/gallery&gt;

Vrata vodijo na pravokotno dvorišče, ki ga na štirih straneh obdajajo [[arkada|arkade]], za katerimi so vrste majhnih sob in zgornje nadstropje. V pritličju je skupno 33 ozkih sob. Večina sob in galerij je pokritih z [[banjast obok|banjastimi oboki]] iz lomljenega kamna, razen tistih na severni in vzhodni strani (obnovljenih v 18. stoletju), ki imajo križne oboke. Stopnice vodijo v zgornje nadstropje, ki ga na treh straneh obdajajo še drugi prostori. Južno stran zaseda dolga obokana dvorana z [[mihrab]]om (niša, ki simbolizira smer molitve), ki je najstarejša ohranjena mošeja ali molilnica v Severni Afriki. Prostor je razdeljen na dva hodnika z vrsto križno oblikovanih stebrov, ki podpirajo obokan strop. Imela je kapaciteto približno 200 vernikov.&lt;ref name=&quot;:82&quot;&gt;{{Cite book |last=Bloom |first=Jonathan M. |url=https://books.google.com/books?id=IRHbDwAAQBAJ |title=Architecture of the Islamic West: North Africa and the Iberian Peninsula, 700–1800 |publisher=Yale University Press |year=2020 |isbn=9780300218701 |location= |pages=36 |language=en}}&lt;/ref&gt;
&lt;gallery widths=&quot;150&quot;&gt;
File:Medina of Sousse-130327.jpg|Dvorišče ribata
File:The Ribbat of Sousse.JPG|Ena od pritličnih galerij okoli dvorišča
File:Sousse (133) (7996072146).jpg|Notranjost molitvene dvorane
File:Medina Sousse Nov 2021 012.jpg|Mihrab v molitveni dvorani
&lt;/gallery

Drug niz stopnic vodi na streho in vrh obzidja, ki je na notranjih in zunanjih robovih okronano s [[Cina (arhitektura)|cinami]]. Druga majhna soba v trdnjavi, ki je nad vrati na vrhu obzidja, vsebuje še en mihrab in je pokrita s [[kupola|kupolo]], ki stoji na [[trompa]]h. To je najstarejši primer kupole s trompami v islamski Severni Afriki.&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt; Valjasti stolp nad jugovzhodnim vogalom je bil najverjetneje namenjen kot svetilnik. Do njega se je mogoče povzpeti po spiralnem stopnišču v notranjosti. Nad vhodom ima marmorno napisno ploščo (omenjeno zgoraj).
&lt;gallery widths=&quot;150&quot; heights=&quot;150&quot;&gt;
File:Ribat de Sousse 16.JPG|Kupolasta dvorana nad vrati
File:Ribat of Sousse 01.jpg|Stolp (morebitni svetilnik) ribata
&lt;/gallery&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{commons category|Ribat of Sousse}}

{{coord|35.8277|10.6388|type:landmark_region:TN|display=title}}

[[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Tuniziji]]
[[Kategorija:Sousse]]
[[Kategorija:Mošeje v Tuniziji]]</text>
      <sha1>ghuqz47io7khvwiej27mwanogsdunxh</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688174</id>
      <parentid>6688164</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T14:45:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>/* Zunanje povezave */</comment>
      <origin>6688174</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11519" sha1="88w0ue4wy7ornj1lzr6qnwezv1h4lrq" xml:space="preserve">{{Infobox military structure
| name          = Ribat, Sousse&lt;br /&gt;{{lang|ar|رباط سوسة}}
| partof        = 
| location      = [[Sousse]], [[Tunizija]]
| image         = Medina of Sousse-130323.jpg
| image_size    = 
| caption       = Pogled z dvorišča
| type          = [[Aglabidi]] [[Ribat]]
| built         = 8. do 9. stoletje
| builder       = 
| materials     = kamen
| height        = 
| used          = 
| demolished    = 
| condition     = dobro
| ownership     = 
| controlledby  = 
| garrison      = 
| commanders    = 
| occupants     = 
| battles       = 
| events        = 
}}
'''Ribat v Sousseju''' ({{langx|ar|رباط سوسة}}) je ''ribat'' v mestu [[Sousse]] v [[Tunizija|Tuniziji]]. Čeprav se strokovnjaki razlikujejo glede kronologije njegove prvotne gradnje, je bil najverjetneje ustanovljen v 8. stoletju in v sedanji obliki rekonstruiran ali dokončan v začetku 9. stoletja pod dinastijo [[Aglabidi|Aglabid]]. Čeprav so bili v regiji v tem obdobju zgrajeni številni ribati, je Ribat v Sousseju daleč najbolje ohranjen.&lt;ref name=&quot;:02&quot;&gt;{{Cite book |last=Marçais |first=Georges |title=L'architecture musulmane d'Occident |publisher=Arts et métiers graphiques |year=1954 |isbn= |location=Paris |pages=30–31 |language=fr}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
Ribat v Sousseju je bil ustanovljen v 8. stoletju,&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite book |last1=Binous |first1=Jamila |url=https://books.google.com/books?id=wT7dBAAAQBAJ |title=Ifriqiya: Thirteen Centuries of Art and Architecture in Tunisia |last2=Baklouti |first2=Naceur |last3=Ben Tanfous |first3=Aziza |last4=Bouteraa |first4=Kadri |last5=Rammah |first5=Mourad |last6=Zouari |first6=Ali |publisher=Museum With No Frontiers &amp; Ministry of Culture, the National Institute of Heritage, Tunis |year=2010 |isbn=9783902782199 |edition=2nd |series=Islamic Art in the Mediterranean |location= |pages= |language=en |chapter=VII. 3. a The Ribat}}&lt;/ref&gt; ali pozno v 8. stoletju,&lt;ref name=&quot;:8&quot;&gt;{{Cite book |last=Bloom |first=Jonathan M. |url=https://books.google.com/books?id=IRHbDwAAQBAJ |title=Architecture of the Islamic West: North Africa and the Iberian Peninsula, 700–1800 |publisher=Yale University Press |year=2020 |isbn=9780300218701 |location= |pages=25–26 |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:242&quot;&gt;{{Cite book |last= |first= |title=The Grove Encyclopedia of Islamic Art and Architecture |publisher=Oxford University Press |year=2009 |isbn=9780195309911 |editor-last=M. Bloom |editor-first=Jonathan |volume=1 |location= |pages= |language=en |chapter=Architecture; IV. c. 750–c. 900; C. Tunisia |editor-last2=S. Blair |editor-first2=Sheila}}&lt;/ref&gt; med mandatom abasidskega guvernerja Jazida ibn Hatima al-Muhalabija (umrl 787). Obstajajo tudi dokazi, da je bilo mesto ribata prej naseljeno v klasični antiki, kar odraža dejstvo, da je bilo veliko ribatov v Tuniziji zgrajenih na ostankih starejših utrdb.&lt;ref name=&quot;:13&quot;&gt;{{Cite book |last=Mazot |first=Sibylle |title=Islam: Art and Architecture |publisher=h.f.ullmann |year=2011 |isbn=9783848003808 |editor-last=Hattstein |editor-first=Markus |location= |pages=138–139 |language=en |chapter=The Architecture of the Aghlabids |editor-last2=Delius |editor-first2=Peter}}&lt;/ref&gt;
[[File:Gründungsinschrift.JPG|thumb|Aglabidski napis na stolpu (nebarvana fotografija)]]

Leta 800 je abasidski kalif Harun al-Rašid podelil guvernerstvo [[Ifrikija|Ifrikije]] (približno današnje Tunizije) Ibrahimu ibn al-Aghlabu, ki je ustanovil dinastijo Aglabidov, ki je vladala regiji naslednje stoletje, nominalno v imenu Abasidov. To je bilo obdobje, v katerem se je razširila gradnja ribatov, ki so bili zgrajeni v rednih presledkih vzdolž obale Ifrikije, kar je omogočalo hitro pošiljanje signalov med njimi.&lt;ref name=&quot;:17&quot; /&gt;{{Rp|page=4}} Napis, vklesan v marmorno ploščo nad vrati valjastega stolpa ribata, beleži ime aglabidskega emirja Zijadata Allaha I. in leto 821. Kot odgovornega za gradnjo imenuje tudi Masrurja al-Khadima, osvobojenega sužnja in Zijadat Allahovo mavlo.&lt;ref name=&quot;:17&quot;&gt;{{Cite book |last= |first= |title=The Aghlabids and Their Neighbors: Art and Material Culture in Ninth-Century North Africa |publisher=Brill |year=2018 |isbn=978-90-04-35566-8 |editor-last=Anderson |editor-first=Glaire D. |pages= |language=en |chapter= |editor-last2=Fenwick |editor-first2=Corisande |editor-last3=Rosser-Owen |editor-first3=Mariam}}&lt;/ref&gt;{{Rp|pages=73, 195}} To je najstarejši ohranjen monumentalni napis iz islamskega obdobja v Tuniziji. Celoten arabski napis in njegov prevod se glasita:&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Ribāt of Sousse |url=https://www.qantara-med.org/public/show_document.php?do_id=417&amp;lang=en |access-date=2022-12-28 |website=Qantara}}&lt;/ref&gt;

{{Blockquote|text=&lt;big&gt;{{rtl-para|ar|بسم الله الرحمن الرحيم. بركة من الله. ممّا أمر به الأميرُ زيادة الله بن ابراهيم أطال الله بقاءه على يد مسرور مولاه في سنة ست ومئتين. اللّهم أنزلنا مُنزَلاً مُباركاً وأنت خيرُ المُنزِلين.}}&lt;/big&gt;
V imenu Boga, Prijaznega, Usmiljenega. Božji blagoslov. To je ukazal emir Ziyādat Allah ibn Ibrāhīm, naj mu Bog podaljša življenje! ... po rokah Masrūrja al-Khūdima [služabnika], njegovega osvobojenega sužnja, leta 206 [821 n. št.]. O Bog, vodi nas v blagoslovljen dom. Ti si najboljši voditelj.}}

Nekateri učenjaki so datum v tem napisu razlagali kot leto prvotne ustanovitve ribata.&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt; Drugi učenjaki, kot sta Alexandre Lézine in Jonathan Bloom, razlagajo ta datum kot leto, ko je bil stolp dodan obstoječemu ribatu.&lt;ref&gt;{{Cite book |last=Lézine |first=Alexandre |url=https://books.google.com/books?id=CCLqAAAAMAAJ&amp;q=821 |title=Le ribat de Sousse: suivi de notes sur le ribat de Monastir |publisher=Imprimerie La Rapide |year=1956 |pages=21, 23 |language=fr}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt; Georges Marçais je navedel leto 821 kot datum izgradnje stolpa in dokončanja ribata v njegovi sedanji obliki. Mourad Rammah trdi, da je bil ribat skoraj zagotovo ustanovljen v 8. stoletju, vendar ga je Zijadat Allah I. leta 821 popolnoma obnovil.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Učenjakinja Sibylle Mazot trdi, da je analiza tal pokazala, da so temelji ribata dejansko starejši od leta 821 in da izvirajo iz 8. stoletja, tako da leto 821 označuje datum obnove.&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt;

Med obnovo so dodali dve nadstropji, klet in obzidje ter trideset sob za bivanje stražarjev s kopalnico in straniščem. Na terasi je bila postavljena tudi [[mošeja]], ki so jo prebivalci Sousseja uporabljali zlasti med praznikom Eid al-Fitr ali Eid al-Adha. Velja za prvo mošejo, zgrajeno v mestu, starejšo celo od mošeje Bou Ftata in [[Velika mošeja, Sousse|Velike mošeje v Sousseju]]. Ribat je opremljen tudi z vodnim bazenom, ki zbira deževnico za pitje in umivanje. Bazen je prvi zgradil Ibrahim ibn al-Aghlab, kasneje pa ga je razširil Zijadat Allah.&lt;ref name=&quot;ak&quot;&gt;[http://gsousse.tn/?p=3167 ربــــاط سوســـة]. ''Governorate de Sousse''. Retrieved January 30, 2018.&lt;/ref&gt; Potem ko so Aglabidi leta 870 zavzeli bizantinsko mesto Melite (današnja [[Mdina]] na [[Malta|Malti]]), so za gradnjo ribata uporabili marmor in stebre, ki so jih izropali iz njegovih cerkva.

Severno in vzhodno krilo notranjosti ribata sta bila leta 1722 obnovljena ali restavrirana. Sicer pa je stavba večinoma ohranila svoj prvotni videz.&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Zangar |first=Saloua |title=Sousse Ribat |url=https://islamicart.museumwnf.org/database_item.php?id=monument;ISL;tn;Mon01;15;en |access-date=2022-12-28 |website=Discover Islamic Art, Museum With No Frontiers}}&lt;/ref&gt; Leta 1988 je bil Ribat skupaj z [[Medina, Sousse|Medino v Sousseju]] vpisana na seznam svetovne dediščine UNESCO.&lt;ref&gt;{{Cite web |last= |first= |title=Medina of Sousse |url=https://whc.unesco.org/en/list/498/ |access-date=2022-12-28 |website=UNESCO World Heritage Centre |language=en}}&lt;/ref&gt;

== Arhitektura ==
[[Slika:Ribat de Sousse, 2 février 2025.webm|thumbtime=3:06|thumb|Video ogled ribata v Sousseju]]
Ribat je zgrajen iz kamna in je sestavljen iz kvadratnega [[obzidje|obzidja]], dolgega približno 38 metrov in visokega 11 metrov. Njegov tloris je podoben prvotni obliki ribata v Monastirju, ki ga je leta 796 ustanovil Harthama ibn A'jan. Okrogli stolpi krepijo njegove vogale in sredino štirih stranic, razen jugovzhodnega vogala, kjer kvadratni stolp služi kot osnova za visok valjast stolp na vrhu, in srednje južne strani, kjer štrleči pravokotni izboklina služi kot vhodna vrata. Vhodna vrata so uokvirjena z ponovno uporabljenimi starodavnimi stebri. V notranjosti vrat so ozke odprtine za nekdanjo dvižno loputo in za metanje izstrelkov ali vrelega olja na napadalce. Preddverje vrat je pokrito s [[križni obok|križnim obokom]] in obdano s stražarnicami.
&lt;gallery widths=&quot;150&quot; heights=&quot;150&quot;&gt;
File:Angle at the ribat of Sousse.jpg|Zunanjost ribata
File:Ribat of Sousse, door.JPG|Vhodni portal ribata
File:Roman columns in front of Sousse ribat.jpg|Nekaj ​​ponovno uporabljenih antičnih stebrov na vhodu
File:Sousse (117) (7996064588).jpg|Preddverje znotraj vrat
&lt;/gallery&gt;

Vrata vodijo na pravokotno dvorišče, ki ga na štirih straneh obdajajo [[arkada|arkade]], za katerimi so vrste majhnih sob in zgornje nadstropje. V pritličju je skupno 33 ozkih sob. Večina sob in galerij je pokritih z [[banjast obok|banjastimi oboki]] iz lomljenega kamna, razen tistih na severni in vzhodni strani (obnovljenih v 18. stoletju), ki imajo križne oboke. Stopnice vodijo v zgornje nadstropje, ki ga na treh straneh obdajajo še drugi prostori. Južno stran zaseda dolga obokana dvorana z [[mihrab]]om (niša, ki simbolizira smer molitve), ki je najstarejša ohranjena mošeja ali molilnica v Severni Afriki. Prostor je razdeljen na dva hodnika z vrsto križno oblikovanih stebrov, ki podpirajo obokan strop. Imela je kapaciteto približno 200 vernikov.&lt;ref name=&quot;:82&quot;&gt;{{Cite book |last=Bloom |first=Jonathan M. |url=https://books.google.com/books?id=IRHbDwAAQBAJ |title=Architecture of the Islamic West: North Africa and the Iberian Peninsula, 700–1800 |publisher=Yale University Press |year=2020 |isbn=9780300218701 |location= |pages=36 |language=en}}&lt;/ref&gt;
&lt;gallery widths=&quot;150&quot;&gt;
File:Medina of Sousse-130327.jpg|Dvorišče ribata
File:The Ribbat of Sousse.JPG|Ena od pritličnih galerij okoli dvorišča
File:Sousse (133) (7996072146).jpg|Notranjost molitvene dvorane
File:Medina Sousse Nov 2021 012.jpg|Mihrab v molitveni dvorani
&lt;/gallery

Drug niz stopnic vodi na streho in vrh obzidja, ki je na notranjih in zunanjih robovih okronano s [[Cina (arhitektura)|cinami]]. Druga majhna soba v trdnjavi, ki je nad vrati na vrhu obzidja, vsebuje še en mihrab in je pokrita s [[kupola|kupolo]], ki stoji na [[trompa]]h. To je najstarejši primer kupole s trompami v islamski Severni Afriki.&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt; Valjasti stolp nad jugovzhodnim vogalom je bil najverjetneje namenjen kot svetilnik. Do njega se je mogoče povzpeti po spiralnem stopnišču v notranjosti. Nad vhodom ima marmorno napisno ploščo (omenjeno zgoraj).
&lt;gallery widths=&quot;150&quot; heights=&quot;150&quot;&gt;
File:Ribat de Sousse 16.JPG|Kupolasta dvorana nad vrati
File:Ribat of Sousse 01.jpg|Stolp (morebitni svetilnik) ribata
&lt;/gallery&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{commons category|Ribat of Sousse}}

{{coord|35.8277|10.6388|type:landmark_region:TN|display=title}}

[[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Tuniziji]]
[[Kategorija:Sousse]]
[[Kategorija:Trdnjave v Tuniziji]]</text>
      <sha1>88w0ue4wy7ornj1lzr6qnwezv1h4lrq</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pogovor:11. junij</title>
    <ns>1</ns>
    <id>604034</id>
    <revision>
      <id>6688167</id>
      <timestamp>2026-06-11T14:29:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}«</comment>
      <origin>6688167</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="36" sha1="ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j" xml:space="preserve">{{WPKRON|class=list|importance=low}}</text>
      <sha1>ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pogovor:668</title>
    <ns>1</ns>
    <id>604035</id>
    <revision>
      <id>6688170</id>
      <timestamp>2026-06-11T14:30:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}«</comment>
      <origin>6688170</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="36" sha1="ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j" xml:space="preserve">{{WPKRON|class=list|importance=low}}</text>
      <sha1>ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Taksonomija/Carassius</title>
    <ns>10</ns>
    <id>604036</id>
    <revision>
      <id>6688176</id>
      <timestamp>2026-06-11T14:47:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Carassius |parent=Cyprininae |extinct=&lt;!--leave blank or delete this line for &quot;not extinct&quot;; put &quot;yes&quot; for &quot;extinct&quot; --&gt; |refs={{Cof family|family=Cyprinidae|access-date=13 December 2024}} }}«</comment>
      <origin>6688176</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="252" sha1="pvndky4vft8j1tk30fge81dakvxnwok" xml:space="preserve">{{Don't edit this line {{{machine code|}}}
|rank=genus
|link=Carassius
|parent=Cyprininae
|extinct=&lt;!--leave blank or delete this line for &quot;not extinct&quot;; put &quot;yes&quot; for &quot;extinct&quot; --&gt;
|refs={{Cof family|family=Cyprinidae|access-date=13 December 2024}}
}}</text>
      <sha1>pvndky4vft8j1tk30fge81dakvxnwok</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688177</id>
      <parentid>6688176</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T14:47:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>|link=Koreselj|Carassius</comment>
      <origin>6688177</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="261" sha1="rs24ndvn7ywicmvw7nzad9du2xvw5x4" xml:space="preserve">{{Don't edit this line {{{machine code|}}}
|rank=genus
|link=Koreselj|Carassius
|parent=Cyprininae
|extinct=&lt;!--leave blank or delete this line for &quot;not extinct&quot;; put &quot;yes&quot; for &quot;extinct&quot; --&gt;
|refs={{Cof family|family=Cyprinidae|access-date=13 December 2024}}
}}</text>
      <sha1>rs24ndvn7ywicmvw7nzad9du2xvw5x4</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Taksonomija/Cyprininae</title>
    <ns>10</ns>
    <id>604037</id>
    <revision>
      <id>6688178</id>
      <timestamp>2026-06-11T14:48:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=subfamilia |link=Cyprininae |parent=Cyprinidae |extinct=&lt;!--leave blank for &quot;not extinct&quot;; put &quot;yes&quot; for &quot;extinct&quot; --&gt; |refs={{Cof family|family=Cyprinidae|access-date=13 December 2024}} }}«</comment>
      <origin>6688178</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="238" sha1="oonn3zs9lmhsap2bepwod2h63gjsl37" xml:space="preserve">{{Don't edit this line {{{machine code|}}}
|rank=subfamilia
|link=Cyprininae
|parent=Cyprinidae
|extinct=&lt;!--leave blank for &quot;not extinct&quot;; put &quot;yes&quot; for &quot;extinct&quot; --&gt;
|refs={{Cof family|family=Cyprinidae|access-date=13 December 2024}}
}}</text>
      <sha1>oonn3zs9lmhsap2bepwod2h63gjsl37</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Medina, Sousse</title>
    <ns>0</ns>
    <id>604038</id>
    <revision>
      <id>6688182</id>
      <timestamp>2026-06-11T14:56:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>nov iz en wiki</comment>
      <origin>6688182</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7074" sha1="qylo970tpyc1r3lfpxqb4iuts8sdeuj" xml:space="preserve">{{Infobox historic site
| name = Medina, Sousse
| image = Sousse, Inside the Medina, through a window 2016-04-19.jpeg
| image_size = 275
| caption = 
| locmapin = Tunizija
| map_width = 275
| map_caption = Lega Medine
| coordinates = {{coord|35|49|40|N|10|38|19|E|type:landmark_scale:5000_region:TN-WSM|display=inline,title}}
| location = [[Sousse]], [[Tunizija]]
| area =
| built = zgodnja stoletja [[islam]]a
| demolished = 
| rebuilt = 
| architect =
| architecture = [[Islamska arhitektura]]
| governing_body =
| designation1 = WHS
| designation1_offname = Medina of Sousse
| designation1_date = 1988 &lt;small&gt;(12. zasedanje)&lt;/small&gt;
| designation1_type = kulturno
| designation1_criteria = iii, iv, v
| designation1_number = [https://whc.unesco.org/en/list/498]
| designation1_free1name = Država
| designation1_free1value = Tunizija
| designation1_free2name = Regija
| designation1_free2value = Arabske države
| designation1_free3name = Razširitev
| designation1_free3value = 2008
}}

'''Medina v Sousseju''' je medinska četrt v mestu [[Sousse]] v governatu Sousse v [[Tunizija|Tuniziji]]. Leta 1988 jo je UNESCO uvrstil na seznam svetovne dediščine in je tipičen primer arhitekture zgodnjih stoletij islama v [[Magreb]]u. Obsega [[kazba|kazbo]], utrdbe in [[Velika mošeja, Sousse|Veliko mošejo]]. V medini danes domuje Arheološki muzej. V 19. in 20. stoletju so v medini, med [[Ribat, Sousse|ribatom]] in Veliko mošejo, odkrili številne punske [[stela (spomenik)|stele]].

== Zgodovina ==
Medina v Sousseju je v tunizijskem [[Sahel]]u in je izjemno [[arheološko najdišče]]. To je predvsem posledica časa, ko je bila zgrajena ob zori islamske civilizacije, zaradi česar je ena najzgodnejših stavb po islamskih osvajanjih Magreba. Prav tako zaradi lege Medine, območja, ki je zahtevalo zaščito pred piratstvom in plenjenjem.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/list/498|title=UNESCO description of the site}}&lt;/ref&gt;

Stavbe na njenem obrobju so priča zgodnjim civilizacijam po osvajanju. Njen arhitekturni slog iz časa [[Aglabidi|Aglabidov]] je reprezentativen za vojaške obalne stavbe tistega časa, ki so bile namenjene robustnosti in impozantnosti, da bi odganjale sovražnike.
&lt;gallery&gt;
Remparts de la médina de Sousse, 23 septembre 2013 (33).jpg|Medinski stolp v Sousseju
Remparts de la médina de Sousse, 23 septembre 2013 (06).jpg|Medinski zid
Remparts de la médina de Sousse, 23 septembre 2013 (02).jpg|Medinski zid v Sousseju, znak Unescove svetovne dediščine
Remparts de la médina de Sousse, 23 septembre 2013 (24).jpg|Medinski zid
Remparts de la médina de Sousse, 23 septembre 2013 (26).jpg|Ena od vrat Medine
Medina of Sousse-130324.jpg|Mošeja v Medini v Sousseju
Medina of Sousse-130323.jpg|Ribat v Medini v Sousseju
&lt;/gallery&gt;

== Arhitektura ==
=== Obzidje ===
Medino, ki se razprostira na 32 hektarjih,&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Cite web|language=fr|title=Ville de Sousse|url=http://www.villes.co/tunisie/ville_sousse_4000.html|website=villes.co|access-date=2. maj 2018}}.&lt;/ref&gt; obdaja 2,5 kilometra obzidja, zgrajenega leta 859 med vladavino aglabidskega vladarja Kairouana, Abu Ibrahima.&lt;ref&gt;{{Cite web|language=fr|title=La Médina, Sousse, Tunisie|url=http://www.madeinsousse.com/sousse/item/23-la-medina-sousse-tunisie|website=madeinsousse.com|access-date=2. maj 2018}}.&lt;/ref&gt; To obzidje je bilo obnovljeno zaradi vpisa medine na seznam svetovne dediščine Unesca&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web|language=fr|title=Rando dans la médina de Sousse|url=http://destination-tunis.fr/rando-dans-la-medina-de-sousse|date=3 novembre 2015|website=destination-tunis.fr|access-date=2. maj 2018}}.&lt;/ref&gt;.

Prvotno je imeloa osem vrat, ki so omogočala dostop do notranjosti medine (Bab Jedid, Bab El Qibli, Bab El Gharbi, Bab El Finga, Bab El Jebli in Bab El Bhar itd.). Trenutno sta ostala le dvoja: Bab Kairouan (Vrata Kairouana) na jugu in Bab El Gharbi (Zahodna vrata).

==== Ribat ====
Prisotnost rimskih stebrov v ribatu dokazuje, da njegova gradnja sega v 8. stoletje. Prvotno je služil obrambnemu namenu. Med vojnami so se meščani skrivali v notranjosti, medtem ko so vojaki iz mesta nadzorovali morje in komunicirali z drugimi ribati prek velikega stražnega stolpa (ki je visok 27 metrov). Imel je tudi versko funkcijo, saj je bil dom menihov bojevnikov. Stolp, zgrajen leta 821,&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Cite web| language=fr| title=Médina de Sousse|url=https://www.linternaute.com/voyage/tunisie/sahel/monument/la-medina-de-sousse/|website=linternaute.com|access-date=2. maj 2018}}.&lt;/ref&gt; je služil tudi kot minaret za bližnjo Veliko mošejo.

Trdnjava je sestavljena iz dveh nadstropij, ki se odpirata na dvorišče, v celoti obdano z [[arkada|arkadnimi]] [[portik]]i. Stroge celice menihov bojevnikov so v zgornjem nadstropju, medtem ko je v južnem krilu molilnica, ki je po mnenju mnogih arheologov najstarejša molilnica v vsej Afriki.

== Spomeniki ==
* Velika mošeja v Sousseju
* Arheološki muzej v Sousseju (znotraj kazbe)&lt;ref&gt;{{Cite web|language=fr|title=Musée archéologique de Sousse|url=http://www.patrimoinedetunisie.com.tn/fr/musees/sousse.php|website=patrimoinedetunisie.com.tn|access-date=2. maj 2018}}.&lt;/ref&gt;
* Mošeja Bou Ftata: Zgrajena leta 840, je ta mošeja najstarejša v mestu Sousse (celo pred Veliko mošejo). Je na ulici El Mar (imenovani tudi ulica El Hajira) in je zelo majhna stavba, katere zlata kamnita fasada ni daljša od osem metrov.
* Zaka Zavija: ta stavba obsega mavzolej, mošejo in medreso. Njen minaret, ki so ga v 17. stoletju zgradili Osmani, je znan po svoji ortogonalni obliki in bogato okrašenih fasadah s keramiko. Nahaja se na ulici Taberka.
* Muzej El Koba: spomenik iz 10. stoletja je služil več namenom (fondouk, gostilna, dražbena hiša), preden je bil preurejen v muzej. Njegove sobe prikazujejo simulacije prizorov iz vsakdanjega življenja v regiji Sousse: tradicionalne poroke, pripravo kuskusa, orodja in nakit. Ima cikcakasto oblikovano kupolo, edini primer te vrste v Tuniziji. Ta značilna arhitektura je pomagala odbijati sončne žarke in ohranjati prijetno temperaturo v notranjosti. Muzej je med suki medine, v bližini zlatarn.
* Cisterne Sofra: bizantinska mojstrovina iz 6. stoletja, ki so jih obnovili Aglabidi in so prebivalcem medine stoletja zagotavljale 3000 m³ vodne rezerve.
* Dar Ečara: tik nasproti občinske stavbe, na dnu trga El Driba, stoji ta nekdanja rezidenca iz 17. stoletja. Stavba je bila prvotno sodišče, ki se je ukvarjalo z družinskimi zadevami, zdaj pa v njej domuje Združenje za ohranitev Medine v Sousseju in organizira dogodke.
* Mavzolej Sidi Bouraoui: to je zavija svetnika maroškega porekla iz obdobja Hafsidov (15. stoletje).
* Khalefov stolp: Edini preostali ostanek stare mestne kazbe, preurejen je bil v svetilnik.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{commons category|Medina of Sousse}}


[[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Tuniziji]]
[[Kategorija:Sousse]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti v Tunisu]]
[[Kategorija:Arabska arhitektura]]
[[Kategorija:Urbanizem]]
[[Kategorija:Kulturna dediščina]]</text>
      <sha1>qylo970tpyc1r3lfpxqb4iuts8sdeuj</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Koreselj</title>
    <ns>0</ns>
    <id>604039</id>
    <revision>
      <id>6688185</id>
      <timestamp>2026-06-11T15:02:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »{{Short description|Rod rib}} {{Automatic taxobox | name = Koreselj | image = CarassiusCarassius8.JPG | image_caption = Crucian carp,  ''Carassius carassius'' | image2 = Common goldfish.JPG | image2_caption = [[Goldfish]], ''Carassius auratus'' | taxon = Carassius | authority = [[Feliks Paweł Jarocki|Jarocki]], 1822&lt;ref name = CofF&gt;{{Cof family|family=Cyprininae|access-date=13 December 2024}}&lt;/ref&gt; | type_species = ''[[Carassius carassius]]'' | type_species_author...«</comment>
      <origin>6688185</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2399" sha1="rzoei4i2cfr791kgjnsgwj0e8m6cxi1" xml:space="preserve">{{Short description|Rod rib}}
{{Automatic taxobox
| name = Koreselj
| image = CarassiusCarassius8.JPG
| image_caption = Crucian carp,  ''Carassius carassius''
| image2 = Common goldfish.JPG
| image2_caption = [[Goldfish]], ''Carassius auratus''
| taxon = Carassius
| authority = [[Feliks Paweł Jarocki|Jarocki]], 1822&lt;ref name = CofF&gt;{{Cof family|family=Cyprininae|access-date=13 December 2024}}&lt;/ref&gt;
| type_species = ''[[Carassius carassius]]''
| type_species_authority = [[Carl Linnaeus|Linnaeus]], [[10th edition of Systema Naturae|1758]]&lt;ref name = CofF/&gt;
| synonyms = {{Genus list
| Cyprinopsis | [[Leopold Fitzinger|Fitzinger]], 1832
| Neocarassius | [[François-Louis Laporte, comte de Castelnau|Castelnau]], 1872
}}
| synonyms_ref = &lt;ref name = CofF/&gt;
| subdivision_ranks = Vrste
| subdivision =
}}

Koreselj ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Carassius ''''') je [[Rod (biologija)|rod]] iz [[Družina (biologija)|družine]] [[Pravi krapovci|pravih krapovcev]]. Večina [[Vrsta (biologija)|vrst]] v tem rodu je splošno znanih kot koreselj čeprav se ta izraz pogosto nanaša posebej na [[Navadni koreselj|navadnega koreslja]] (''C. carassius''). Najbolj znana vrsta je [[Carassius auratus|zlata ribica]] (''C. auratus''). Razširjeni so v [[Evrazija|Evraziji]], in očitno izvirajo dlje na zahodu kot [[Typical carp|tipični krapi]] (rod ''Cyprinus'', ki vključuje [[Krap|navadnega krapa]]).

==Vrste==
''Carassius'' vsebuje naslednje vrste:&lt;ref name = CofF2&gt;{{Cof genus|genus=Carassius|access-date=13 July 2025}}&lt;/ref&gt;
* ''[[Carassius auratus]]'' &lt;small&gt;([[Carl Linnaeus|Linnaeus]], [[10th edition of Systema Naturae|1758]])&lt;/small&gt; (zlata ribica)
* ''[[Carassius buergeri]]'' &lt;small&gt;[[Coenraad Jacob Temminck|Temminck]] &amp; [[Hermann Schlegel|Schlegel]], 1846&lt;/small&gt;
* ''[[Carassius carassius]]'' &lt;small&gt;(Linnaeus, 1758)&lt;/small&gt; (navadni koreselj)
* ''[[Carassius cuvieri]]'' &lt;small&gt;Temminck &amp; Schlegel, 1846&lt;/small&gt; (japonski beli koreselj)
* ''[[Carassius gibelio]]'' &lt;small&gt;([[Marcus Elieser Bloch|Bloch]], 1782)&lt;/small&gt; (srebrni koreselj)
* ''[[Carassius langsdorfii]]'' &lt;small&gt;Temminck &amp; Schlegel, 1846&lt;/small&gt; (Ginbuna)
* ''[[Carassius praecipuus]]'' &lt;small&gt;[[Maurice Kottelat|Kottelat]], 2017&lt;/small&gt;

==Sklici==
{{Commons category}}
{{Reflist}}

{{Taxonbar|from=Q237800}}
{{Authority control}}

[[Kategorija:Pravi krapovci]]
[[Kategorija:Rodovi rib]]</text>
      <sha1>rzoei4i2cfr791kgjnsgwj0e8m6cxi1</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688186</id>
      <parentid>6688185</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T15:05:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>sl</comment>
      <origin>6688186</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2271" sha1="jsezqu6pjighcslgj4548l06bny57cp" xml:space="preserve">{{Short description|Rod rib}}
{{Automatic taxobox
| name = Koreselj
| image = CarassiusCarassius8.JPG
| image_caption = Crucian carp,  ''Carassius carassius''
| image2 = Common goldfish.JPG
| image2_caption = [[Goldfish]], ''Carassius auratus''
| taxon = Carassius
| authority = [[Feliks Paweł Jarocki|Jarocki]], 1822&lt;ref name = CofF&gt;{{Cof family|family=Cyprininae|access-date=13 December 2024}}&lt;/ref&gt;
| type_species = ''[[Carassius carassius]]''
| type_species_authority = [[Carl Linnaeus|Linnaeus]], [[10th edition of Systema Naturae|1758]]&lt;ref name = CofF/&gt;
| synonyms = {{Genus list
| Cyprinopsis | [[Leopold Fitzinger|Fitzinger]], 1832
| Neocarassius | [[François-Louis Laporte, comte de Castelnau|Castelnau]], 1872
}}
| synonyms_ref = &lt;ref name = CofF/&gt;
| subdivision_ranks = Vrste
| subdivision =
}}

Koreselj ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Carassius''''') je [[Rod (biologija)|rod]] v [[Družina (biologija)|družini]] [[Pravi krapovci|pravih krapovcev]]. Večina [[Vrsta (biologija)|vrst]] v tem rodu je splošno znanih kot koreselj, čeprav se ta izraz pogosto nanaša posebej na vrsto [[Navadni koreselj|navadni koresekj]] (''C. carassius''). Najbolj znana vrsta je [[Carassius auratus|zlata ribica]] (''C. auratus''). Razširjeni so v [[Evrazija|Evraziji]].

==Vrste==
''Carassius'' vsebuje naslednje vrste:&lt;ref name = CofF2&gt;{{Cof genus|genus=Carassius|access-date=13 July 2025}}&lt;/ref&gt;
* ''[[Carassius auratus]]'' &lt;small&gt;([[Carl Linnaeus|Linnaeus]], [[10th edition of Systema Naturae|1758]])&lt;/small&gt; (zlata ribica)
* ''[[Carassius buergeri]]'' &lt;small&gt;[[Coenraad Jacob Temminck|Temminck]] &amp; [[Hermann Schlegel|Schlegel]], 1846&lt;/small&gt;
* ''[[Carassius carassius]]'' &lt;small&gt;(Linnaeus, 1758)&lt;/small&gt; (navadni koreselj)
* ''[[Carassius cuvieri]]'' &lt;small&gt;Temminck &amp; Schlegel, 1846&lt;/small&gt; (japonski beli koreselj)
* ''[[Carassius gibelio]]'' &lt;small&gt;([[Marcus Elieser Bloch|Bloch]], 1782)&lt;/small&gt; (srebrni koreselj)
* ''[[Carassius langsdorfii]]'' &lt;small&gt;Temminck &amp; Schlegel, 1846&lt;/small&gt; (Ginbuna)
* ''[[Carassius praecipuus]]'' &lt;small&gt;[[Maurice Kottelat|Kottelat]], 2017&lt;/small&gt;

==Sklici==
{{Commons category}}
{{Reflist}}

{{Taxonbar|from=Q237800}}
{{Authority control}}

[[Kategorija:Pravi krapovci]]
[[Kategorija:Rodovi rib]]</text>
      <sha1>jsezqu6pjighcslgj4548l06bny57cp</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688187</id>
      <parentid>6688186</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T15:09:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6688187</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2279" sha1="l8hbb6kquwixi675fpsao36yktjorht" xml:space="preserve">{{Short description|Rod rib}}
{{Automatic taxobox
| name = Koreselj
| image = CarassiusCarassius8.JPG
| image_caption = [[Navadni koreselj]],  ''Carassius carassius''
| image2 = Common goldfish.JPG
| image2_caption = [[Carassius auratus|Zlata ribica]], ''Carassius auratus''
| taxon = Carassius
| authority = [[Feliks Paweł Jarocki|Jarocki]], 1822&lt;ref name = CofF&gt;{{Cof family|family=Cyprininae|access-date=13 December 2024}}&lt;/ref&gt;
| type_species = ''[[Carassius carassius]]''
| type_species_authority = [[Carl Linnaeus|Linnaeus]], [[10th edition of Systema Naturae|1758]]&lt;ref name = CofF/&gt;
| synonyms = {{Genus list
| Cyprinopsis | [[Leopold Fitzinger|Fitzinger]], 1832
| Neocarassius | [[François-Louis Laporte, comte de Castelnau|Castelnau]], 1872
}}
| synonyms_ref = &lt;ref name = CofF/&gt;
| subdivision_ranks = Vrste
| subdivision =
}}

Koreselj ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Carassius''''') je [[Rod (biologija)|rod]] v [[Družina (biologija)|družini]] [[Pravi krapovci|pravih krapovcev]]. Večina [[Vrsta (biologija)|vrst]] v tem rodu je splošno znanih kot koreselj, čeprav se ta izraz pogosto nanaša posebej na vrsto [[navadni koreselj]] (''C. carassius''). Najbolj znana vrsta je [[Carassius auratus|zlata ribica]] (''C. auratus''). Razširjeni so v [[Evrazija|Evraziji]].

==Vrste==
''Carassius'' vsebuje naslednje vrste:&lt;ref name = CofF2&gt;{{Cof genus|genus=Carassius|access-date=13 July 2025}}&lt;/ref&gt;
* ''[[Carassius auratus]]'' &lt;small&gt;([[Carl Linnaeus|Linnaeus]], [[10th edition of Systema Naturae|1758]])&lt;/small&gt; (zlata ribica)
* ''[[Carassius buergeri]]'' &lt;small&gt;[[Coenraad Jacob Temminck|Temminck]] &amp; [[Hermann Schlegel|Schlegel]], 1846&lt;/small&gt;
* ''[[Carassius carassius]]'' &lt;small&gt;(Linnaeus, 1758)&lt;/small&gt; (navadni koreselj)
* ''[[Carassius cuvieri]]'' &lt;small&gt;Temminck &amp; Schlegel, 1846&lt;/small&gt; (japonski koreselj)
* ''[[Carassius gibelio]]'' &lt;small&gt;([[Marcus Elieser Bloch|Bloch]], 1782)&lt;/small&gt; (srebrni koreselj)
* ''[[Carassius langsdorfii]]'' &lt;small&gt;Temminck &amp; Schlegel, 1846&lt;/small&gt; (Ginbuna)
* ''[[Carassius praecipuus]]'' &lt;small&gt;[[Maurice Kottelat|Kottelat]], 2017&lt;/small&gt;

==Sklici==
{{Commons category}}
{{Reflist}}

{{Taxonbar|from=Q237800}}
{{Authority control}}

[[Kategorija:Pravi krapovci]]
[[Kategorija:Rodovi rib]]</text>
      <sha1>l8hbb6kquwixi675fpsao36yktjorht</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688188</id>
      <parentid>6688187</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T15:10:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6688188</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2243" sha1="pwfi8h98uelocpbifw0qluepabqzdde" xml:space="preserve">{{Short description|Rod rib}}
{{Automatic taxobox
| name = Koreselj
| image = CarassiusCarassius8.JPG
| image_caption = [[Navadni koreselj]],  ''Carassius carassius''
| image2 = Common goldfish.JPG
| image2_caption = [[Carassius auratus|Zlata ribica]], ''Carassius auratus''
| taxon = Carassius
| authority = [[Feliks Paweł Jarocki|Jarocki]], 1822&lt;ref name = CofF&gt;{{Cof family|family=Cyprininae|access-date=13 December 2024}}&lt;/ref&gt;
| type_species = ''[[Carassius carassius]]''
| type_species_authority = [[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758&lt;ref name = CofF/&gt;
| synonyms = {{Genus list
| Cyprinopsis | [[Leopold Fitzinger|Fitzinger]], 1832
| Neocarassius | [[François-Louis Laporte, comte de Castelnau|Castelnau]], 1872
}}
| synonyms_ref = &lt;ref name = CofF/&gt;
| subdivision_ranks = Vrste
| subdivision =
}}

Koreselj ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Carassius''''') je [[Rod (biologija)|rod]] v [[Družina (biologija)|družini]] [[Pravi krapovci|pravih krapovcev]]. Večina [[Vrsta (biologija)|vrst]] v tem rodu je splošno znanih kot koreselj, čeprav se ta izraz pogosto nanaša posebej na vrsto [[navadni koreselj]] (''C. carassius''). Najbolj znana vrsta je [[Carassius auratus|zlata ribica]] (''C. auratus''). Razširjeni so v [[Evrazija|Evraziji]].

==Vrste==
''Carassius'' vsebuje naslednje vrste:&lt;ref name = CofF2&gt;{{Cof genus|genus=Carassius|access-date=13 July 2025}}&lt;/ref&gt;
* ''[[Carassius auratus]]'' &lt;small&gt;([[Carl Linnaeus|Linnaeus]], [[10th edition of Systema Naturae|1758]])&lt;/small&gt; (zlata ribica)
* ''[[Carassius buergeri]]'' &lt;small&gt;[[Coenraad Jacob Temminck|Temminck]] &amp; [[Hermann Schlegel|Schlegel]], 1846&lt;/small&gt;
* ''[[Carassius carassius]]'' &lt;small&gt;(Linnaeus, 1758)&lt;/small&gt; (navadni koreselj)
* ''[[Carassius cuvieri]]'' &lt;small&gt;Temminck &amp; Schlegel, 1846&lt;/small&gt; (japonski koreselj)
* ''[[Carassius gibelio]]'' &lt;small&gt;([[Marcus Elieser Bloch|Bloch]], 1782)&lt;/small&gt; (srebrni koreselj)
* ''[[Carassius langsdorfii]]'' &lt;small&gt;Temminck &amp; Schlegel, 1846&lt;/small&gt; (Ginbuna)
* ''[[Carassius praecipuus]]'' &lt;small&gt;[[Maurice Kottelat|Kottelat]], 2017&lt;/small&gt;

==Sklici==
{{Commons category}}
{{Reflist}}

{{Taxonbar|from=Q237800}}
{{Authority control}}

[[Kategorija:Pravi krapovci]]
[[Kategorija:Rodovi rib]]</text>
      <sha1>pwfi8h98uelocpbifw0qluepabqzdde</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688189</id>
      <parentid>6688188</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T15:10:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1822]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6688189</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2285" sha1="53qiix87251w8x4tmmn6ojevq24pltp" xml:space="preserve">{{Short description|Rod rib}}
{{Automatic taxobox
| name = Koreselj
| image = CarassiusCarassius8.JPG
| image_caption = [[Navadni koreselj]],  ''Carassius carassius''
| image2 = Common goldfish.JPG
| image2_caption = [[Carassius auratus|Zlata ribica]], ''Carassius auratus''
| taxon = Carassius
| authority = [[Feliks Paweł Jarocki|Jarocki]], 1822&lt;ref name = CofF&gt;{{Cof family|family=Cyprininae|access-date=13 December 2024}}&lt;/ref&gt;
| type_species = ''[[Carassius carassius]]''
| type_species_authority = [[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758&lt;ref name = CofF/&gt;
| synonyms = {{Genus list
| Cyprinopsis | [[Leopold Fitzinger|Fitzinger]], 1832
| Neocarassius | [[François-Louis Laporte, comte de Castelnau|Castelnau]], 1872
}}
| synonyms_ref = &lt;ref name = CofF/&gt;
| subdivision_ranks = Vrste
| subdivision =
}}

Koreselj ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Carassius''''') je [[Rod (biologija)|rod]] v [[Družina (biologija)|družini]] [[Pravi krapovci|pravih krapovcev]]. Večina [[Vrsta (biologija)|vrst]] v tem rodu je splošno znanih kot koreselj, čeprav se ta izraz pogosto nanaša posebej na vrsto [[navadni koreselj]] (''C. carassius''). Najbolj znana vrsta je [[Carassius auratus|zlata ribica]] (''C. auratus''). Razširjeni so v [[Evrazija|Evraziji]].

==Vrste==
''Carassius'' vsebuje naslednje vrste:&lt;ref name = CofF2&gt;{{Cof genus|genus=Carassius|access-date=13 July 2025}}&lt;/ref&gt;
* ''[[Carassius auratus]]'' &lt;small&gt;([[Carl Linnaeus|Linnaeus]], [[10th edition of Systema Naturae|1758]])&lt;/small&gt; (zlata ribica)
* ''[[Carassius buergeri]]'' &lt;small&gt;[[Coenraad Jacob Temminck|Temminck]] &amp; [[Hermann Schlegel|Schlegel]], 1846&lt;/small&gt;
* ''[[Carassius carassius]]'' &lt;small&gt;(Linnaeus, 1758)&lt;/small&gt; (navadni koreselj)
* ''[[Carassius cuvieri]]'' &lt;small&gt;Temminck &amp; Schlegel, 1846&lt;/small&gt; (japonski koreselj)
* ''[[Carassius gibelio]]'' &lt;small&gt;([[Marcus Elieser Bloch|Bloch]], 1782)&lt;/small&gt; (srebrni koreselj)
* ''[[Carassius langsdorfii]]'' &lt;small&gt;Temminck &amp; Schlegel, 1846&lt;/small&gt; (Ginbuna)
* ''[[Carassius praecipuus]]'' &lt;small&gt;[[Maurice Kottelat|Kottelat]], 2017&lt;/small&gt;

==Sklici==
{{Commons category}}
{{Reflist}}

{{Taxonbar|from=Q237800}}
{{Authority control}}

[[Kategorija:Pravi krapovci]]
[[Kategorija:Rodovi rib]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1822]]</text>
      <sha1>53qiix87251w8x4tmmn6ojevq24pltp</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Carassius</title>
    <ns>0</ns>
    <id>604040</id>
    <redirect title="Koreselj" />
    <revision>
      <id>6688190</id>
      <timestamp>2026-06-11T15:11:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <comment>preusmeritev na [[Koreselj]]</comment>
      <origin>6688190</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="57" sha1="1m0euhlby9041e29y15std42jkwoh0a" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV[[Koreselj]]
{{R from scientific name|fish}}</text>
      <sha1>1m0euhlby9041e29y15std42jkwoh0a</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Taksonomija/Vimba</title>
    <ns>10</ns>
    <id>604041</id>
    <revision>
      <id>6688192</id>
      <timestamp>2026-06-11T15:18:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Vimba |parent=Leuciscinae }}«</comment>
      <origin>6688192</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="89" sha1="efp6spvlmqhtnctrs8u1y12kayew7km" xml:space="preserve">{{Don't edit this line {{{machine code|}}}
|rank=genus
|link=Vimba
|parent=Leuciscinae
}}</text>
      <sha1>efp6spvlmqhtnctrs8u1y12kayew7km</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Taksonomija/Paedocypris</title>
    <ns>10</ns>
    <id>604042</id>
    <revision>
      <id>6688194</id>
      <timestamp>2026-06-11T15:24:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Paedocypris |parent=Paedocyprididae |extinct=&lt;!--leave blank or delete this line for &quot;not extinct&quot;; put &quot;yes&quot; for &quot;extinct&quot; --&gt; |refs={{Cof family|family=Paedocyprididae|access-date=10 December 2024}} }}«</comment>
      <origin>6688194</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="264" sha1="p34h691mzz0zp3mnuwj3ljd1w15x39l" xml:space="preserve">{{Don't edit this line {{{machine code|}}}
|rank=genus
|link=Paedocypris
|parent=Paedocyprididae
|extinct=&lt;!--leave blank or delete this line for &quot;not extinct&quot;; put &quot;yes&quot; for &quot;extinct&quot; --&gt;
|refs={{Cof family|family=Paedocyprididae|access-date=10 December 2024}}
}}</text>
      <sha1>p34h691mzz0zp3mnuwj3ljd1w15x39l</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Taksonomija/Paedocyprididae</title>
    <ns>10</ns>
    <id>604043</id>
    <revision>
      <id>6688195</id>
      <timestamp>2026-06-11T15:25:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=familia |link=Paedocypris|Paedocyprididae  |parent=Cyprinoidei |refs=  {{cite web |url=https://www.calacademy.org/scientists/catalog-of-fishes-classification |title=Eschmeyer's Catalog of Fishes Classification |access-date=10 December 2024 |publisher=[[California Academy of Sciences]]}} }}«</comment>
      <origin>6688195</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="339" sha1="4ph737m5fpy7zxy0aupa23n5e0w9t8j" xml:space="preserve">{{Don't edit this line {{{machine code|}}}
|rank=familia
|link=Paedocypris|Paedocyprididae 
|parent=Cyprinoidei
|refs=  {{cite web |url=https://www.calacademy.org/scientists/catalog-of-fishes-classification |title=Eschmeyer's Catalog of Fishes Classification |access-date=10 December 2024 |publisher=[[California Academy of Sciences]]}}
}}</text>
      <sha1>4ph737m5fpy7zxy0aupa23n5e0w9t8j</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688196</id>
      <parentid>6688195</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T15:26:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6688196</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="327" sha1="e2ij7kyt21ft8prbho56wa0dggfmltv" xml:space="preserve">{{Don't edit this line {{{machine code|}}}
|rank=familia
|link=Paedocyprididae 
|parent=Cyprinoidei
|refs=  {{cite web |url=https://www.calacademy.org/scientists/catalog-of-fishes-classification |title=Eschmeyer's Catalog of Fishes Classification |access-date=10 December 2024 |publisher=[[California Academy of Sciences]]}}
}}</text>
      <sha1>e2ij7kyt21ft8prbho56wa0dggfmltv</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Taksonomija/Alburnus</title>
    <ns>10</ns>
    <id>604044</id>
    <revision>
      <id>6688211</id>
      <timestamp>2026-06-11T16:10:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Alburnus |parent=Leuciscinae |extinct= |refs={{Cof family|family=Leuciscidae|access-date=25 March 2025}} }}«</comment>
      <origin>6688211</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="168" sha1="qzsnpyd9z0qpte624t39i6hmrnnbzwv" xml:space="preserve">{{Don't edit this line {{{machine code|}}}
|rank=genus
|link=Alburnus
|parent=Leuciscinae
|extinct=
|refs={{Cof family|family=Leuciscidae|access-date=25 March 2025}}
}}</text>
      <sha1>qzsnpyd9z0qpte624t39i6hmrnnbzwv</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Alburnus chalcoides</title>
    <ns>0</ns>
    <id>604045</id>
    <redirect title="Pegunica" />
    <revision>
      <id>6688215</id>
      <timestamp>2026-06-11T16:13:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <comment>preusmeritev na [[Pegunica]]</comment>
      <origin>6688215</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="57" sha1="mmoot4de3qfq2ot0ww1067e305of15d" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV[[Pegunica]]
{{R from scientific name|fish}}</text>
      <sha1>mmoot4de3qfq2ot0ww1067e305of15d</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kerkouane</title>
    <ns>0</ns>
    <id>604046</id>
    <revision>
      <id>6688226</id>
      <timestamp>2026-06-11T16:42:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>nov iz en in fr wiki</comment>
      <origin>6688226</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="14073" sha1="qu8d60nxlxhx6bgd3jqiyyqdso4ht77" xml:space="preserve">{{Infobox historic site
  |name           = Kerkouane
  |native_name    = 
  |alternate_name = 
  |image          = Kerkouane - panorama.jpg
  |caption        = 
  | locmapin    = Tunizija
    |location       = guvernat Nabeul, [[Tunizija]]
  |region         = 
  |coordinates    = {{coord|36.946389|11.099167|display=inline}}
  |type           = 
  |part_of        = 
  |length         = 
  |width          = 
  |area           = 
  |height         = 
  |builder        = 
  |material       = 
  |built          = 
  |abandoned      = 
  |epochs         = 
  |cultures       = 
  |dependency_of  = 
  |occupants      = 
  |event          = 
  |excavations    = 
  |archaeologists = 
  |condition      = 
  |ownership      = 
  |management     = 
  |public_access  = 
  |website        = 
  |notes          = 

  |designation1            = WHS
  |designation1_offname    = Punic Town of Kerkuane and its Necropolis&lt;br/ &gt;Punsko mesto Kerkouan in njegova nekropola
  |designation1_type       = kulturno
  |designation1_criteria   = iii
  |designation1_date       = 1985 &lt;small&gt;(9. zasedanje)&lt;/small&gt;
  |designation1_number     = [https://whc.unesco.org/en/list/332 332]
  |designation1_free2name  = [https://whc.unesco.org/en/list/?search=&amp;search_by_country=&amp;type=&amp;media=&amp;region=&amp;order=region UNESCO Region]
  |designation1_free2value = Arabske države
}}
'''Kerkouane''' ali '''Kerkuane''' ({{langx|ar|كركوان}}, ''Karkwān'') je najdišče starodavnega punskega mesta v severovzhodni [[Tunizija|Tuniziji]], blizu [[rt Bon|rta Bon]]. Kerkouane je bilo eno od pomembnih punskih mest, skupaj s [[Kartagina (mesto)|Kartagino]], [[Hadrumet]]om (današnji [[Sousse]]) in [[Utika|Utiko]]. To feničansko mesto je bilo verjetno zapuščeno med [[prva punska vojna|prvo punsko vojno]] (ok. 250 pr. n. št.) in ga Rimljani niso obnovili. Obstajalo je skoraj 400 let.

UNESCO je punsko mesto Kerkouane in njegovo nekropolo leta 1985 razglasil za območje svetovne dediščine, med drugim navedel, da so ostanki edini primer feničansko-punskega mesta, ki se je ohranilo.

Ime Kerkouane so mestu dali arheologi. Njegovo ime iz antike se ni ohranilo v nobenem znanem zgodovinskem dokumentu.&lt;ref name=&quot;Carthage&quot;&gt;{{cite book |last1=Miles |first1=Richard |title=Carthage Must Be Destroyed |date=July 21, 2011 |location=United Kingdom |isbn=9781101517031 |url=https://books.google.com/books?id=eOQ9JLtGj0UC&amp;q=carthage+must+be+destroyed+book}}&lt;/ref&gt;

== Etimologija ==
Ime ''Kerkouane'' je libijsko-berberski toponim, ki izhaja iz berberske besede ''kkerker'' »obzidati«. Najdemo ga tudi v Alžiriji in regiji Sahel.&lt;ref&gt;{{Cite book |last=Lipiński |first=Edward |url=https://books.google.com/books?id=SLSzNfdcqfoC&amp;dq=Kerkouane+is+a+Lybico-Berber+toponym&amp;pg=PA454 |title=Itineraria Phoenicia |date=2004 |publisher=Peeters Publishers |isbn=978-90-429-1344-8 |pages=454 |language=en}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
Izkopavanja so edini vir informacij, saj ni pisnih zapisov. Nakazujejo, da so Libijci na tem območju živeli pred prihodom punske kulture. Čeprav je toponim Kerkouane uveljavljen z rabo, pravo ime mesta še ni bilo določeno.

Tudi datumi ustanovitve in propada mesta niso dokumentirani. Izkopani material (zlasti v nekropolah) postavlja mesto v obdobje med 6. stoletjem pr. n. št. in sredino 3. stoletja pr. n. št.

Najverjetneje je izginilo po uničujoči odpravi Agatokla iz Sirakuz na rt Bon okoli leta 310 pr. n. št., ki ji je sledila druga odprava pod vodstvom Marka Atilija Regula leta 256 pr. n. št.&lt;ref&gt;M'hamed Hassine Fantar, p=39-40&lt;/ref&gt;

== Izkopavanja ==
Odkritje najdišča, bolj ali manj naključno, pripisujejo Pierru Cintasu in Charlesu Saumagnu in datira v leto 1952.&lt;ref&gt;Med obema učenjakoma je nekaj časa prišlo do polemike o tem, kdo je odgovoren za ponovno odkritje mesta.&lt;/ref&gt; Izkopavanja so potekala v štirih fazah. Prvo redno izkopavanje se je začelo leta 1953 pod vodstvom Cintasa (takratnega inšpektorja punskih starin v Tunisu) in je privedlo do odkritja nekropole, stanovanjske četrti in njenih arhitekturnih elementov. To je dalo začetno predstavo o gospodarskih in verskih dejavnostih mesta ter o njegovi kronologiji; več elementov, vključno z odsotnostjo kakršnih koli znakov rimske prisotnosti, kot je keramika, podpira hipotezo o punskem najdišču. Odkritje jonske skodelice omogoča približno datiranje ustanovitve najdišča v obdobje pred 6. stoletjem pr. n. št.

V pripravah na izkopavanja, organizirana med letoma 1957 in 1961, po osamosvojitvi Tunizije, sta bila najdišče in nadzor nad delom zaupana tehnikom Nacionalnega inštituta za arheologijo in umetnost pod vodstvom Mongija Boulouednina. S koncem protektorata je precejšnje število delavcev – M'hamed Hassine Fantar govori o »pravem mestu brezposelnosti« – katerih cilj je bil zaposliti nekvalificirano delovno silo, pa tudi odhod francoskega znanstvenega osebja, pomenilo, da so bila »izkopavanja omejena na čiščenje strukture in zbiranje artefaktov«.

To je privedlo do uradnega priznanja pomena najdišča in izkopavanja dela obzidja, vrat, ulic in stanovanjskih prostorov, pa tudi artefaktov, kot so keramika, figurice, kovanci, bronasti predmeti itd. Vsi predmeti z najdišča so zdaj razstavljeni v bližnjem muzeju.

Izkopavanja, ki so bila izvedena med letoma 1965 in 1966, so bila izvedena v okviru mednarodnega seminarja, ki ga je organiziral Center za arheološke in zgodovinske raziskave[6] pod vodstvom Ammarja Mahjoubija, sodelovali pa so tudi mladi tunizijski arheologi ter profesorji in študenti iz Alžirije, Belgije, Francije, Italije in Nizozemske. Ta izkopavanja so omogočila odkritje vile, insule (vrste stanovanjske stavbe) in nekropole, vključno z odpiranjem grobnic in raziskovanjem njihove pogrebne vsebine. Izkopavanja, ki jih je med letoma 1976 in 1977 vodil M'hamed Hassine Fantar, so privedla do odkritja največjega punskega svetišča v celotnem zahodnem Sredozemlju.

== Najdišče ==
[[Slika:Kerkouane Plan du site 2.jpg|thumb|left|Tloris najdišča]]
Najdišče obsega površino približno osem hektarjev. Kerkouane je bilo majhno mesto in verjetno nikoli ni imelo več kot 1200 prebivalcev, večinoma ribičev in obrtnikov. Čeprav se je mesto nahajalo na sredozemski obali, ni imelo pristanišča. Glede na prisotnost številnih školjk ''murex'' se zdi, da je mesto poleg [[sol]]i in [[garum]]a (živilskega izdelka) proizvajalo tudi vijolično barvilo.&lt;ref name=&quot;Carthage&quot; /&gt;

Izkopavanja mesta so razkrila ruševine in kovance iz 4. in 3. stoletja pred našim štetjem. Okoli mesta, kjer je jasno vidna postavitev, so še vedno vidne številne hiše, pogosto pa je še vedno vidna barvna glina na fasadah. Mesto je bilo zgrajeno na mreži s širokimi ulicami in javnimi trgi. Hiše so bile zgrajene po standardnem načrtu, v skladu s prefinjenim pojmovanjem urbanističnega načrtovanja. Celotno območje je obdano z zidom, ki ločuje mesto živih od nekropol in obdelovalnih površin. Arhitekturo odlikuje raznolikost uporabljenih materialov in gradbenih tehnik. Mestne ulice so še posebej široke, v povprečju več kot štiri metre, kar je omogočalo enostaven prehod pešcev in dalo mestu zelo zračen občutek. Ulice razmejujejo bloke ali skupine stanovanj, tako da je celota, z nekaj izjemami, tako dobro strukturirana, da se zdi, da je bila v veliki meri načrtovana že pred gradnjo mesta. Trgi niso podobni agori grških mest ali forumu rimskih mest, temveč prostorom, ki so bolj ali manj odprti za druge stavbe, podobnim trgom vzhodnih mest. Trije glavni trgi so bili na istem območju, nekaj metrov narazen in so verjetno predstavljali družbeno-ekonomsko središče. Mestni hidravlični sistem je izjemen zaradi odvajanja odpadne vode, mreže cistern, cevi in ​​​​izklesanih [[bruhalnik (arhitektura)|bruhalnikov]] za odtok itd.

Sledi rdeče okre, najdene v izkopanih grobnicah, so pogoste tudi v domačih libijskih pogrebnih običajih, vendar so verske in arhitekturne tradicije mesta pretežno v kartažanskem slogu. [[Črnofiguralni dekorativni slog|Črnofiguralni]] vrč za vino, okrašen s prizorom iz ''[[Odiseja|Odiseje]]'', najden z jonskim kelihom in grški arhitekturni elementi, kot so [[peristil]]na dvorišča in štukaturni okraski, najdeni med ostanki prestižnih zasebnih domov, kažejo, da je bilo mesto pod vplivom kulture širšega sredozemskega sveta.

V svetišču je ohranjenih nekaj stebrov, v majhnem atriju pa so najdeni deli [[mozaik]]ov  (''[[opus signinum]]''). Po ruševinah so najdeni robniki, pragovi in ​​tla iz preprostih mozaičnih plasti.&lt;ref&gt;{{Cite web|title=Kerkouane| url=http://www.trekearth.com/gallery/Africa/Tunisia/North/Nabeul/Kerkouane/photo1427709.htm|website=www.trekearth.com|language=en|access-date=2020-05-28}}&lt;/ref&gt;

Obstaja prostor za obredne bankete in žrtveni oltar. Čeprav arheologi niso prepričani, katerim božanstvom je bil tempelj posvečen, na podlagi artefaktov, najdenih na najdišču, domnevajo, da so bili morda Melkart, Sid in Tanita. Terakotne glave, ki prikazujejo dva moška s stožčastimi klobuki, spominjajo na [[ikonografija|ikonografijo]] Sida in Melkarta, znano iz Antasovega templja na [[Sardinija|Sardiniji]].&lt;ref name=&quot;Carthage&quot; /&gt;

Odkrili so lončarske delavnice in dokaze o tovarni vijoličnega barvila. Domneva se tudi, da so v mestu izdelovali steklo. Trgovina je zagotovo igrala pomembno gospodarsko vlogo. Najden je bil uvoz iz skoraj vseh sredozemskih držav, vključno z rdečefiguralno atiško keramiko in poslikanimi italijanskimi vazami. Zunaj mestnih meja so obstajale vsaj štiri [[nekropola|nekropole]]. V eni od grobnic so našli leseno krsto, njen pokrov pa je bil oblikovan v obliki plemkinje. Slog pokrova je povsem helenističen in verjetno izvira iz 4. stoletja pred našim štetjem.

=== Gradbene tehnike ===
Pri gradnji stavb so bili uporabljeni različni materiali; njihova uporaba se je razlikovala glede na vrsto stavbe in njen gospodarski status. Ti materiali so lahko vključevali zemljo, glino, nežgano ali žgano opeko, surov ali obdelan kamen, pa tudi dragocene kamne, kot so [[obsidian]], [[marmor]], steklena pasta ali [[bazalt]].&lt;ref&gt;M'hamed Hassine Fantar, p=74-75&lt;/ref&gt; Za velike bloke ali tlakovanje so uporabljali peščenjak z apnenčastim ali silikatnim cementom.

Poleg materialov so bile gradbene tehnike zelo raznolike: uporaba obdelanih kamnov, spojenih s kovinskimi sponkami v obliki lastovičjega repa, tako imenovana tehnika ''[[opus africanum]]'', vertikalni kotniki ali gradnja z nabito zemljo.&lt;ref&gt;{M'hamed Hassine Fantar, p=78&lt;/ref&gt; Za dekoracijo so bili kot organski elementi uporabljeni stebri, pilastri, kapiteli in venci na dvoriščih ali fasadah. Letve in štukature ali mavčne aplikacije vzdolž stropov, poslikane podobe na stenah in tla, tlakovana z ''opus signinum'', včasih z verskimi simboli, kot je znak Tanit, služijo kot zgolj dekorativni elementi. Zoomorfne bruhalnike so uporabljali tudi za odvajanje vode s streh, verjetno streh verskih objektov.

=== Zasebne stavbe ===
[[Slika:kerkouane baignoire.jpg|thumb|Kopel v obliki zamaška na najdišču Kerkouane]]

Hiše v Kerkouane so bile tipične punske hiše, štirikotne oblike, z vhodom, ki se odpira na hodnik ali kotni predprostor, kar omogoča zasebnost družinskega življenja. Hodnik lahko včasih vključuje klop, njegove stene pa imajo lahko zaščitni premaz iz apna, peska in fragmentov keramike. Pogosto omogoča dostop do dvorišča zelo spremenljive velikosti in oblike, ki pa je bodisi preprost odprt štirikotnik bodisi delno zaščiteno s portikom na eni, dveh, treh ali celo štirih straneh. [[Portik]] podpirajo stebri z valjastimi podstavki ali [[pilaster|pilastri]] s štirikotnim odsekom na oblikovanih podstavkih. Na dvorišču je bil pogosto vodnjak in začetek stopnišča, ki bi vodilo v zgornjo sobo.&lt;ref&gt;M'hamed Hassine Fantar, p=95&lt;/ref&gt;

Okoli dvorišča so bili razporejeni bivalni prostori, od katerih se eden lahko uporablja za zabavo in je povezan s zatemnjenim prizidkom (''thalamos''). Nekateri prostori imajo v steni vgrajene omare v obliki niš. Tla sob in terase so najpogosteje tlakovana z ''opus signinum'', s fragmenti belega marmorja, ali z ''opus tessellatum'', s fragmenti modrega stekla in obsidiana. Tla terase so zelo rahlo nagnjena, da olajšajo odtekanje deževnice in odpadne vode proti preddverju ali navzven.

Vsaka hiša je imela svojo kopalnico, ki se je nahajala v bližini vhodnega preddverja in ne v spalnicah, in je bila tlakovana z mozaiki. Kad na nogah z enim ali dvema sedežema, prekrita z vodoodbojnim rdečim ometom iz zdrobljene keramike, je obrnjena proti umivalniku enake konstrukcije.

=== Nekropole ===
Dve veliki punski svetišču, od katerih je eno največje doslej odkrito, se nahajata v središču mesta, ne na obrobju, kot je to običajno v rimskih mestih. Zunaj mestnih meja so štiri nekropole, od katerih dve ležita na relativno bližnjih pečinah: severna je bila očitno večinoma namenjena otrokom, pokopanim v vrčih, postavljenih v jame, južna pa odraslim, ki so bili pokopani neposredno v jame. Dve drugi nekropoli sta v hribih: ena na severu, znana kot »nekropola Erg el-Ghazouani«, in druga na zahodu. Obe sta sestavljeni iz grobnic v klasičnem slogu s stopniščem, ''dromosom'' in grobno komoro, vklesano v [[peščenjak]], iz katere so bili najdeni pomembni [[Grobni pridatek|grobni pridatki]], podobni tistim v Kartagini.&lt;ref&gt;M'hamed Hassine Fantar, p=65-66&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Literatura ==
* M'hamed Hassine Fantar, Kerkouane : cité punique du Cap Bon (Tunisie), t. I, Tunis, Institut national d'archéologie et d'art, 1984

== Zunanje povezave ==
{{Commons category|Kerkouane}}
* [http://lexicorient.com/tunisia/kerkouane.htm Lexicorient] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111113174104/http://lexicorient.com/tunisia/kerkouane.htm |date=2011-11-13 }}
* [http://www.kerkouane.com/ Kerkounane Guide]
* [https://whc.unesco.org/en/list/332 Unesco]

[[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Tuniziji]]
[[Kategorija:Arheološka najdišča v Tuniziji]]</text>
      <sha1>qu8d60nxlxhx6bgd3jqiyyqdso4ht77</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Osman ibn Ibrahim</title>
    <ns>0</ns>
    <id>604047</id>
    <revision>
      <id>6688228</id>
      <timestamp>2026-06-11T16:50:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »{{Infopolje Vladar | name        = Osman ibn Ibrahim | title       = Vladar [[Transoksanija|Transoksanije]] | image       = Kara-Khanid ruler (sitting cross-legged on a throne), Afrasiab, circa 1200 CE (restored).jpg | image_size  =  | alt         =  | caption     = Karahanidski vladar, verjetno Osman ibn Ibrahim&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Frantz |first1=Grenet |title=Splendeurs des oasis d'Ouzbékistan |date=2022 |publisher=Louvre Editions |location=Pariz |isbn=978-84...«</comment>
      <origin>6688228</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1128" sha1="afj0lnhgq5u0jdf4yuly2ct56229vwj" xml:space="preserve">{{Infopolje Vladar
| name        = Osman ibn Ibrahim
| title       = Vladar [[Transoksanija|Transoksanije]]
| image       = Kara-Khanid ruler (sitting cross-legged on a throne), Afrasiab, circa 1200 CE (restored).jpg
| image_size  = 
| alt         = 
| caption     = Karahanidski vladar, verjetno Osman ibn Ibrahim&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Frantz |first1=Grenet |title=Splendeurs des oasis d'Ouzbékistan |date=2022 |publisher=Louvre Editions |location=Pariz |isbn=978-8412527858 |page=222}}&lt;/ref&gt;
| succession  = 
| reign       = 1204 – 1212
| predecessor = Ibrahim ibn Husein
| successor   = 
| spouse      = 
| spouse-type = 
| issue       = 
| full_name   = 
| house       = 
| dynasty     = [[Karahanidi]]
| father      = [[Ibrahim ibn Husein]]
| mother      = 
| birth_date  = 
| birth_place = 
| death_date  = 1212
| death_place = [[Transoksanija]]
| religion    = [[Sunitizem|sunitski islam]]
}}

== Sklici ==
{{sklici|20em}}

==Viri==
{{refbegin|2}}
{{refend}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni v 12. stoletju]]
[[Kategorija:Umrli leta 1212]]
[[Kategorija:Vladarji v 13. stoletju]]
[[Kategorija:Karahanidi]]</text>
      <sha1>afj0lnhgq5u0jdf4yuly2ct56229vwj</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688265</id>
      <parentid>6688228</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T18:47:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>nadaljevanje</comment>
      <origin>6688265</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3692" sha1="f513sd3mhuqf9u71tubhtrw9seunu6m" xml:space="preserve">{{Infopolje Vladar
| name        = Osman ibn Ibrahim
| title       = Vladar [[Transoksanija|Transoksanije]]
| image       = Kara-Khanid ruler (sitting cross-legged on a throne), Afrasiab, circa 1200 CE (restored).jpg
| image_size  = 
| alt         = 
| caption     = Karahanidski vladar, verjetno Osman ibn Ibrahim&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Frantz |first1=Grenet |title=Splendeurs des oasis d'Ouzbékistan |date=2022 |publisher=Louvre Editions |location=Pariz |isbn=978-8412527858 |page=222}}&lt;/ref&gt;
| succession  = 
| reign       = 1204 – 1212
| predecessor = Ibrahim ibn Husein
| successor   = 
| spouse      = 
| spouse-type = 
| issue       = 
| full_name   = 
| house       = 
| dynasty     = [[Karahanidi]]
| father      = [[Ibrahim ibn Husein]]
| mother      = 
| birth_date  = 
| birth_place = 
| death_date  = 1212
| death_place = [[Transoksanija]]
| religion    = [[Sunitizem|sunitski islam]]
}}

'''Osman ibn Ibrahim''' ([[Uzbeščina|uzbeško]]: Usmon ibn Ibrohim) je bil od leta 1204 do 1212 [[karahanidi|karahanidski]] vladar [[Transoksanija|Transoksanije]], * ni znano, † [[1212]].

==Biografija==
[[Slika: Ruins of Afrasiyab.jpg|thumb|Ruševine Osmanove rezidence v Samarklandu]]
Osman je bil sin karahanidskega vladarja  Ibrahima ibn Huseina (1178–1202/1203).&lt;ref name=&quot;auto&quot;&gt;Karev, Yury. &quot;Qarakhanid wall paintings in the citadel of Samarqand: first report and preliminary observations.&quot; Muqarnas 22 (2005), str. 80&lt;/ref&gt; Na oblast je prišel leta 1202 ali 1203.&lt;ref name=&quot;auto&quot;/&gt; Njegov sedež je bil v [[Samarkand]]u. Po [[Mohamed Aufi|Mohamedu Aufiju]], ki ga je osebno poznal, je bil Osman zelo izobražen mož.{{sfn|Karev|2005|p=81}}

Nosil je visok turški naziv ''ulug sultan as-salatin''.&lt;ref name=&quot;auto1&quot;&gt;Davidovich, E. A. (1998), &quot;The Karakhanids&quot;. V  Asimov, M.S., Bosworth, C.E. (ur.). History of Civilisations of Central Asia, vol. 4, part I, UNESCO Publishing, str. 134-135&lt;/ref&gt; Vodil je politiko manevriranja med [[Karakitajski kanat|Karakitajskim kanatom]] in horezmskim šahom Mohamedom ibn Tekišem in kmalu prestopil na stran Karakitajskega kanata. Kasneje je sklenil zavezništvo horezmskim šahom Mohamedom Horezmšahom kot njegov [[vazal]]. V letih 1209/1210 so kovali kovance v imenu obeh vladarjev. Potem ko je Osman priznal premoč Horezma, so njegovemu zgledu sledili tudi drugi Karahanidi, ki so vladali v [[Ferganska dolina|Ferganski dolini]]. 

Osman se je poročil s hčerko Horezmšaha Mohameda ibn Tekiša in se preselil v [[Horezm]]. V spremstvu horezmske vojske se je vrnil v Samarkand in se zaradi nezadovoljstva z njimi leta 1211 uprl.{{sfn|Baumer|2016|p=106}} Leta 1212 je Mohamed ibn Tekiš napadel [[Karahanidski kanat]], osvojil Samarkand in pobil celotno prebivalstvo.{{sfn|Baumer|2016|p=106}} Osman je bil po padcu Samarkanda usmrčen.{{sfn|Baumer|2016|p=106}}&lt;ref name=&quot;auto1&quot;/&gt;
{{clear}}

== Sklici ==
{{sklici|20em}}

==Viri==
{{refbegin|2}}
*{{cite book |title=The History of Central Asia: The Age of Islam and the Mongols |volume=3 |first=Christoph |last=Baumer |publisher=Bloomsbury Publishing |year=2016 }}
*{{cite book |title=The New Islamic Dynasties |first=C.E. |last=Bosworth |publisher=Columbia University Press |year=1996 }}
* Davidovich, E. A. (1998), &quot;The Karakhanids&quot;, in Asimov, M.S.; Bosworth, C.E. (eds.), History of Civilisations of Central Asia, vol. 4 part I, UNESCO Publishing, p.&amp;nbsp;134-135.
* Kochnev B.D. Numizmaticheskaya istoriya Karakhanidskogo kaganata (991—1209 gg.). Moskva «Sofiya», 2006.
{{refend}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni v 12. stoletju]]
[[Kategorija:Umrli leta 1212]]
[[Kategorija:Vladarji v 13. stoletju]]
[[Kategorija:Karahanidi]]
[[Kategorija:Usmrčeni ljudje]]</text>
      <sha1>f513sd3mhuqf9u71tubhtrw9seunu6m</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688268</id>
      <parentid>6688265</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T18:52:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Biografija */ Muhamad</comment>
      <origin>6688268</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3692" sha1="km3qgw1arnkhg1ejhk37cmfkq9rg35j" xml:space="preserve">{{Infopolje Vladar
| name        = Osman ibn Ibrahim
| title       = Vladar [[Transoksanija|Transoksanije]]
| image       = Kara-Khanid ruler (sitting cross-legged on a throne), Afrasiab, circa 1200 CE (restored).jpg
| image_size  = 
| alt         = 
| caption     = Karahanidski vladar, verjetno Osman ibn Ibrahim&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Frantz |first1=Grenet |title=Splendeurs des oasis d'Ouzbékistan |date=2022 |publisher=Louvre Editions |location=Pariz |isbn=978-8412527858 |page=222}}&lt;/ref&gt;
| succession  = 
| reign       = 1204 – 1212
| predecessor = Ibrahim ibn Husein
| successor   = 
| spouse      = 
| spouse-type = 
| issue       = 
| full_name   = 
| house       = 
| dynasty     = [[Karahanidi]]
| father      = [[Ibrahim ibn Husein]]
| mother      = 
| birth_date  = 
| birth_place = 
| death_date  = 1212
| death_place = [[Transoksanija]]
| religion    = [[Sunitizem|sunitski islam]]
}}

'''Osman ibn Ibrahim''' ([[Uzbeščina|uzbeško]]: Usmon ibn Ibrohim) je bil od leta 1204 do 1212 [[karahanidi|karahanidski]] vladar [[Transoksanija|Transoksanije]], * ni znano, † [[1212]].

==Biografija==
[[Slika: Ruins of Afrasiyab.jpg|thumb|Ruševine Osmanove rezidence v Samarklandu]]
Osman je bil sin karahanidskega vladarja  Ibrahima ibn Huseina (1178–1202/1203).&lt;ref name=&quot;auto&quot;&gt;Karev, Yury. &quot;Qarakhanid wall paintings in the citadel of Samarqand: first report and preliminary observations.&quot; Muqarnas 22 (2005), str. 80&lt;/ref&gt; Na oblast je prišel leta 1202 ali 1203.&lt;ref name=&quot;auto&quot;/&gt; Njegov sedež je bil v [[Samarkand]]u. Po [[Muhamad Aufi|Muhamadu Aufiju]], ki ga je osebno poznal, je bil Osman zelo izobražen mož.{{sfn|Karev|2005|p=81}}

Nosil je visok turški naziv ''ulug sultan as-salatin''.&lt;ref name=&quot;auto1&quot;&gt;Davidovich, E. A. (1998), &quot;The Karakhanids&quot;. V  Asimov, M.S., Bosworth, C.E. (ur.). History of Civilisations of Central Asia, vol. 4, part I, UNESCO Publishing, str. 134-135&lt;/ref&gt; Vodil je politiko manevriranja med [[Karakitajski kanat|Karakitajskim kanatom]] in horezmskim šahom Mohamedom ibn Tekišem in kmalu prestopil na stran Karakitajskega kanata. Kasneje je sklenil zavezništvo horezmskim šahom Mohamedom Horezmšahom kot njegov [[vazal]]. V letih 1209/1210 so kovali kovance v imenu obeh vladarjev. Potem ko je Osman priznal premoč Horezma, so njegovemu zgledu sledili tudi drugi Karahanidi, ki so vladali v [[Ferganska dolina|Ferganski dolini]]. 

Osman se je poročil s hčerko Horezmšaha Mohameda ibn Tekiša in se preselil v [[Horezm]]. V spremstvu horezmske vojske se je vrnil v Samarkand in se zaradi nezadovoljstva z njimi leta 1211 uprl.{{sfn|Baumer|2016|p=106}} Leta 1212 je Mohamed ibn Tekiš napadel [[Karahanidski kanat]], osvojil Samarkand in pobil celotno prebivalstvo.{{sfn|Baumer|2016|p=106}} Osman je bil po padcu Samarkanda usmrčen.{{sfn|Baumer|2016|p=106}}&lt;ref name=&quot;auto1&quot;/&gt;
{{clear}}

== Sklici ==
{{sklici|20em}}

==Viri==
{{refbegin|2}}
*{{cite book |title=The History of Central Asia: The Age of Islam and the Mongols |volume=3 |first=Christoph |last=Baumer |publisher=Bloomsbury Publishing |year=2016 }}
*{{cite book |title=The New Islamic Dynasties |first=C.E. |last=Bosworth |publisher=Columbia University Press |year=1996 }}
* Davidovich, E. A. (1998), &quot;The Karakhanids&quot;, in Asimov, M.S.; Bosworth, C.E. (eds.), History of Civilisations of Central Asia, vol. 4 part I, UNESCO Publishing, p.&amp;nbsp;134-135.
* Kochnev B.D. Numizmaticheskaya istoriya Karakhanidskogo kaganata (991—1209 gg.). Moskva «Sofiya», 2006.
{{refend}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni v 12. stoletju]]
[[Kategorija:Umrli leta 1212]]
[[Kategorija:Vladarji v 13. stoletju]]
[[Kategorija:Karahanidi]]
[[Kategorija:Usmrčeni ljudje]]</text>
      <sha1>km3qgw1arnkhg1ejhk37cmfkq9rg35j</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688269</id>
      <parentid>6688268</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T18:59:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Biografija */ slog</comment>
      <origin>6688269</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3698" sha1="0tkugrfizh2vzpmemgqwmqo4ld4ygtf" xml:space="preserve">{{Infopolje Vladar
| name        = Osman ibn Ibrahim
| title       = Vladar [[Transoksanija|Transoksanije]]
| image       = Kara-Khanid ruler (sitting cross-legged on a throne), Afrasiab, circa 1200 CE (restored).jpg
| image_size  = 
| alt         = 
| caption     = Karahanidski vladar, verjetno Osman ibn Ibrahim&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Frantz |first1=Grenet |title=Splendeurs des oasis d'Ouzbékistan |date=2022 |publisher=Louvre Editions |location=Pariz |isbn=978-8412527858 |page=222}}&lt;/ref&gt;
| succession  = 
| reign       = 1204 – 1212
| predecessor = Ibrahim ibn Husein
| successor   = 
| spouse      = 
| spouse-type = 
| issue       = 
| full_name   = 
| house       = 
| dynasty     = [[Karahanidi]]
| father      = [[Ibrahim ibn Husein]]
| mother      = 
| birth_date  = 
| birth_place = 
| death_date  = 1212
| death_place = [[Transoksanija]]
| religion    = [[Sunitizem|sunitski islam]]
}}

'''Osman ibn Ibrahim''' ([[Uzbeščina|uzbeško]]: Usmon ibn Ibrohim) je bil od leta 1204 do 1212 [[karahanidi|karahanidski]] vladar [[Transoksanija|Transoksanije]], * ni znano, † [[1212]].

==Biografija==
[[Slika: Ruins of Afrasiyab.jpg|thumb|Ruševine Osmanove rezidence v Samarklandu]]
Osman je bil sin karahanidskega vladarja  Ibrahima ibn Huseina (1178–1202/1203).&lt;ref name=&quot;auto&quot;&gt;Karev, Yury. &quot;Qarakhanid wall paintings in the citadel of Samarqand: first report and preliminary observations.&quot; Muqarnas 22 (2005), str. 80&lt;/ref&gt; Na oblast je prišel leta 1202 ali 1203.&lt;ref name=&quot;auto&quot;/&gt; Njegov sedež je bil v [[Samarkand]]u. Po [[Muhamad Aufi|Muhamadu Aufiju]], ki ga je osebno poznal, je bil Osman zelo izobražen mož.{{sfn|Karev|2005|p=81}}

Nosil je visok turški naziv ''ulug sultan as-salatin''.&lt;ref name=&quot;auto1&quot;&gt;Davidovich, E. A. (1998), &quot;The Karakhanids&quot;. V  Asimov, M.S., Bosworth, C.E. (ur.). History of Civilisations of Central Asia, vol. 4, part I, UNESCO Publishing, str. 134-135&lt;/ref&gt; Vodil je politiko manevriranja med [[Karakitajski kanat|Karakitajskim kanatom]] in horezmijskim šahom Mohamedom ibn Tekišem in kmalu prestopil na stran Karakitajskega kanata. Kasneje je sklenil zavezništvo horezmijskim šahom Mohamedom Horezmšahom kot njegov [[vazal]]. V letih 1209/1210 so kovali kovance v imenu obeh vladarjev. Potem ko je Osman priznal premoč Horezma, so njegovemu zgledu sledili tudi drugi Karahanidi, ki so vladali v [[Ferganska dolina|Ferganski dolini]]. 

Osman se je poročil s hčerko Horezmšaha Mohameda ibn Tekiša in se preselil v [[Horezm]]. V spremstvu horezmijske vojske se je vrnil v Samarkand in se zaradi nezadovoljstva z njimi leta 1211 uprl.{{sfn|Baumer|2016|p=106}} Leta 1212 je Mohamed ibn Tekiš napadel [[Karahanidski kanat]], osvojil Samarkand in pobil celotno prebivalstvo.{{sfn|Baumer|2016|p=106}} Osman je bil po padcu Samarkanda usmrčen.{{sfn|Baumer|2016|p=106}}&lt;ref name=&quot;auto1&quot;/&gt;
{{clear}}

== Sklici ==
{{sklici|20em}}

==Viri==
{{refbegin|2}}
*{{cite book |title=The History of Central Asia: The Age of Islam and the Mongols |volume=3 |first=Christoph |last=Baumer |publisher=Bloomsbury Publishing |year=2016 }}
*{{cite book |title=The New Islamic Dynasties |first=C.E. |last=Bosworth |publisher=Columbia University Press |year=1996 }}
* Davidovich, E. A. (1998), &quot;The Karakhanids&quot;, in Asimov, M.S.; Bosworth, C.E. (eds.), History of Civilisations of Central Asia, vol. 4 part I, UNESCO Publishing, p.&amp;nbsp;134-135.
* Kochnev B.D. Numizmaticheskaya istoriya Karakhanidskogo kaganata (991—1209 gg.). Moskva «Sofiya», 2006.
{{refend}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni v 12. stoletju]]
[[Kategorija:Umrli leta 1212]]
[[Kategorija:Vladarji v 13. stoletju]]
[[Kategorija:Karahanidi]]
[[Kategorija:Usmrčeni ljudje]]</text>
      <sha1>0tkugrfizh2vzpmemgqwmqo4ld4ygtf</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Minister za kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije</title>
    <ns>0</ns>
    <id>604049</id>
    <redirect title="Minister za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije" />
    <revision>
      <id>6688233</id>
      <timestamp>2026-06-11T17:01:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>VidicK01</username>
        <id>193275</id>
      </contributor>
      <comment>VidicK01 je prestavil_a stran [[Minister za kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije]] na [[Minister za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije]]: Novo uradno ime ministrstva po reorganizaciji resorjev glede na Zakon o spremembah Zakona o vladi (2026)</comment>
      <origin>6688233</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="99" sha1="jddhmaa8lf5h3bfysmyhvupy0d8u2mv" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Minister za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije]]</text>
      <sha1>jddhmaa8lf5h3bfysmyhvupy0d8u2mv</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>R-40</title>
    <ns>0</ns>
    <id>604050</id>
    <revision>
      <id>6688238</id>
      <timestamp>2026-06-11T17:20:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Rastofan</username>
        <id>255314</id>
      </contributor>
      <comment>ustvarjeno s prevodom strani »[[:en:Special:Redirect/revision/1347004895|R-40 (missile)]]«</comment>
      <origin>6688238</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8141" sha1="itectfhzaxq3ihr6aslfvrf1hxbow35" xml:space="preserve">
{{Infopolje Orožje|name=R-40&lt;br/&gt;&lt;small&gt;AA-6 Acrid&lt;/small&gt;|image=[[Slika:AA-6-Acrid.png|300px]]|caption=|origin=[[Sovjetska zveza]]|type=[[Raketa zrak-zrak]] dolgega dosega|is_missile=yes|service=1970–danes|used_by=[[Sovjetska zveza]], [[Sirija]], [[Irak]]|wars=[[Iransko-iraška vojna]], [[Zalivska vojna]], [[Operacija Southern Watch]]|designer=OKB-4 MR Bisnovatyi|design_date=1959|manufacturer=|production_date=1960–1995|number=|variants=R-40R / R-40T, R-40RD / R-40TD, R-40RD1 / R-40TD1 (radar in IR)|weight=475 kg|length=6.29 m (radarsko vodena) &lt;br&gt; 5.91 m (IR vodena)&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://www.flightglobal.com/FlightPDFArchive/1977/1977%20-%200182.PDF |title=Missile analysis: AA-6 Acrid |website=FlightGlobal |access-date=4 February 2019}}&lt;/ref&gt;|diameter=0.31 m|filling=Eksplozivna šrapnelna|filling_weight=38-100 kg|detonation=Radararski in aktivni laserski detonator|yield=|engine=Raketni motor na trdno gorivo|engine_power=|vehicle_range=50-80km&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.airwar.ru/weapon/avv/r40.html |title=Р-40 (ТД/ТР) |access-date=2015-08-05 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100819134540/http://www.airwar.ru/weapon/avv/r40.html |archive-date=19 August 2010 |df=dmy-all }}&lt;/ref&gt;|speed=[[Mach number|Mach 2.2-4.5]]&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://militaryrussia.ru/blog/topic-87.html|title=Р-40 (AA-6 ACRID) - MilitaryRussia.Ru — отечественная военная техника (после 1945г.)|website=militaryrussia.ru}}&lt;/ref&gt;|guidance=[[Polaktivno radarsko vodenje]] (R-40RD)&lt;br/&gt;[[Infrardeče vodenje]] (R-40TD)|wingspan=1.45 m|propellant=|ceiling=|altitude=|depth=|boost=|accuracy=|launch_platform=[[MiG-25]], [[MiG-31]]}}

'''Bisnovat''' (kasneje '''Molnija,''' nato ''[[Vimpel]]'') '''R-40''' ([[NATO oznaka]] '''AA-6''' '&lt;nowiki/&gt;'''Acrid'''') je [[raketa zrak-zrak]] dolgega dosega, ki jo je [[Sovjetska zveza]] razvila v šestdesetih letih prejšnjega stoletja posebej za [[Lovec prestreznik|prestreznik]] [[Mikojan-Gurevič MiG-25 Foxbat|MiG-25P]], lahko pa jo nosi tudi kasnejši [[Mikojan-Gurevič MiG-31|MiG-31]]. Je ena največjih serijskih raket zrak-zrak kadarkoli razvitih.

== Razvoj ==
Razvoj [[North American XB-70 Valkyrie]] z največjo hitrostjo Mach 3+ je grozil, da bo zaradi neverjetne hitrosti in višinskih zmogljivosti bombnika naenkrat zastarela celotena prestrezniška in raketna sila ''Vojske PVO''. Da bi se spopadli s to novo grožnjo, je bil zasnovan [[Mikojan-Gurevič MiG-25 Foxbat|MiG-25]], vendar so bile potrebne tudi nove rakete zrak-zrak, ki bi MiG-25 omogočile, da bi zadel predvidene cilje pri visokih hitrostih in višinah, ki jih narekujejo zahteve. Konstrukcijski biro Bisnovat je leta 1962 začel z razvojem rakete zrak-zrak dolgega dosega. Nastala '''R-40''' je bila sprva usklajena z [[Radar|radarjem]] ''Smerč-A'' (&quot;Tornado-A&quot;) letala MiG-25. Raketa ima dve različici: eno s [[Polaktivno radarsko vodenje|polaktivnim radarskim vodenjem]] '''(R-40R''') z inverznim monopulznim iskalnikom, ki raketi omogoča sledenje ciljem v vseh smereh, in eno z [[Infrardeče vodenje|infrardečim vodenjem]] ('''R-40T'''). &lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.globalsecurity.org/military/world/russia/aa-6.htm|title=AA-6 ACRID R-40|website=[[GlobalSecurity.org]]|accessdate=4 February 2019}}&lt;/ref&gt;

Da bi zagotovili uničenje pri tako visokih hitrostih v redkem zraku, je bila potrebna velika bojna glava, ki je imela zadosten učinek eksplozije. Za zadostno manevrsko sposobnost rakete na veliki višini so bila potrebna velika krmilna krilca. Vse to je zahtevalo zelo veliko raketo. Je nekoliko večja od [[Izstrelek zemlja-zrak|rakete zemlja-zrak]] [[MIM-23 Hawk]].

Po izdaji pilota sovjetskih zračnih sil Viktorja Belenka leta 1976 in vesti o letalu MiG-25P in pripadajoči R-40 so pri Vimpel razvili izboljšano različico rakete z boljšo odpornostjo na toplotne vabe (IRCM) in občutljivejšim iskalnikom. &lt;sup class=&quot;noprint Inline-Template Template-Fact&quot; style=&quot;white-space:nowrap;&quot;&gt;&amp;#x5B;''[[wikipedija:Navedi vir|&lt;span title=&quot;This claim needs references to reliable sources. (December 2025)&quot;&gt;potreben citat&lt;/span&gt;]]''&amp;#x5D;&lt;/sup&gt; Nadgrajene rakete so označene s pripono -D ('dorabotannje', &quot;dokončane&quot;). Kasneje so bile razvite tudi različice -D1.

Proizvodnja R-40 se je končala leta 1991, vendar so rakete še vedno v omejeni uporabi, saj so z njimi oboroženi preživeli MiG-25 in nekaterimi [[Mikojan-Gurevič MiG-31|MiG-31]].

== Zgodovina bojnih spopadov ==
V sovjetski službi raketa R-40 ni bila nikoli izstreljena zunaj urjenja ali testiranja. Standardni postopek PVO je bil izstreliti dva raketna salva na cilj: eno infrardeče vodeno raketo R-40T, ki ji je sledila radarsko vodena raketa R-40R, s čimer bi se izognili možnosti, da bi se infrardeče vodena raketa zaklenila na radarsko vodeno raketo.

Ker je bil MiG-25 izvožen v različne države na Bližnjem vzhodu, je bila R-40 uporabljena v bojih v Iraku ter verjetno tudi v Siriji in Libiji.

Med [[Zalivska vojna|zalivsko vojno leta 1991]] je bilo prvo noč nad zahodnim Irakom z raketo R-40 sestreljeno letalo [[McDonnell Douglas F/A-18 Hornet]] ameriške mornarice, ki ga je pilotiral Scott Speicher. Raketo je izstreli iraški MiG-25, ki ga je pilotiral Zuhair Dawood.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.globalsecurity.org/military/world/russia/aa-6.htm|title=AA-6 ACRID R-40|website=[[GlobalSecurity.org]]|accessdate=4 February 2019}}&lt;cite class=&quot;citation web cs1&quot; data-ve-ignore=&quot;&quot;&gt;[https://www.globalsecurity.org/military/world/russia/aa-6.htm &quot;AA-6 ACRID R-40&quot;]. &lt;/cite&gt;&lt;/ref&gt;
[[Slika:Air-to-air_right_side_view_of_a_Soviet_MiG-25_Foxbat_interceptor_aircraft.jpg|sličica|300x300_pik|MiG-25 nosi rakete R-40]]

== Uporabniki ==
[[Slika:R-40_operators.png|sličica|400x400_pik|Zemljevid s trenutnimi uporabniki R-40 v modri barvi in nekdanjimi uporabniki v rdeči barvi]]

=== Trenutni ===

* {{Zastava|Alžirija}}{{Sfn|International Institute for Strategic Studies|2024|p=344}}

=== Nekdanji ===

* {{BLR}}&lt;ref name=&quot;Lennox&quot;&gt;{{Navedi knjigo|editor-last=Lennox|editor-first=Duncan|title=Jane's Air-Launched Weapons|date=1997|publisher=Jane's Information Group|location=Surrey|edition=35th|chapter=AA-6 'Acrid' (R-40, R-46)}}&lt;/ref&gt;
* {{Zastava|Irak|1963}}&lt;ref name=&quot;Lennox&quot; /&gt;
* {{Flaglist|Islamska država}} − Zajeti primerki uporabljeni kot [[Izstrelek zemlja-zrak|rakete zemlja-zrak]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Mitzer|first=Stijn|last2=Oliemans|first2=Joost|title=R-40 AAMs used as makeshift SAMs by Islamic State in a desperate attempt to combat coalition airpower|url=https://www.oryxspioenkop.com/2016/03/r-40-aams-used-as-makeshift-sams-by.html|website=Oryx Blog|date=27 March 2016}}&lt;/ref&gt;
* {{KAZ}}&lt;ref name=&quot;Lennox&quot; /&gt;
* {{Zastava|Libija|1977}}&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Cooper|first=Tom|last2=Grandolini|first2=Albert|last3=Delalande|first3=Arnaud|title=Libyan Air Wars, Part 1: 1973-1985|publisher=Helion &amp; Company Publishing|year=2015|isbn=978-1-909982-39-0|page=50}}&lt;/ref&gt;
* {{SYR}}&lt;ref name=&quot;Lennox&quot; /&gt;
* {{USSR}} − Predana državam naslednicam
* {{UKR}}&lt;ref name=&quot;Lennox&quot; /&gt;

== Sklici ==
&lt;references /&gt;

* {{Navedi knjigo|last=Gordon|first=Yefim|title=Soviet/Russian Aircraft Weapons Since World War Two|year=2004|location=Hinckley, England|publisher=Midland Publishing|isbn=1-85780-188-1}}
* {{Navedi časopis|last=International Institute for Strategic Studies|date=2024|title=Chapter Six: Middle East and North Africa|url=https://www.tandfonline.com/doi/full/10.1080/04597222.2024.2298594|journal=The Military Balance|language=en|volume=124|issue=1|pages=328–395|doi=10.1080/04597222.2024.2298594|issn=0459-7222|url-access=subscription|access-date=3 August 2024}}

== Zunanje povezave ==

* [http://www.fas.org/man/dod-101/sys/missile/row/aa-6.htm Stran Zveze ameriških znanstvenikov] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080415190931/http://www.fas.org/man/dod-101/sys/missile/row/aa-6.htm|date=15 April 2008}}  
* [http://www.globalsecurity.org/military/world/russia/aa-6.htm Stran GlobalSecurity.org]
{{Rakete Sovjetskih in Ruskih oboroženih sil}}
[[Kategorija:Rakete zrak-zrak]]</text>
      <sha1>itectfhzaxq3ihr6aslfvrf1hxbow35</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688239</id>
      <parentid>6688238</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T17:23:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Rastofan</username>
        <id>255314</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6688239</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8151" sha1="t20p5y421kwtoxlonk9xz05sa9sk7hi" xml:space="preserve">
{{Infopolje Orožje|name=R-40&lt;br/&gt;&lt;small&gt;AA-6 Acrid&lt;/small&gt;|image=[[Slika:AA-6-Acrid.png|300px]]|caption=|origin=[[Sovjetska zveza]]|type=[[Raketa zrak-zrak]] dolgega dosega|is_missile=yes|service=1970–danes|used_by=[[Sovjetska zveza]], [[Sirija]], [[Irak]]|wars=[[Iransko-iraška vojna]], [[Zalivska vojna]], [[Operacija Southern Watch]]|designer=OKB-4 MR Bisnovatyi|design_date=1959|manufacturer=[[Vimpel]]|production_date=1960–1995|number=|variants=R-40R / R-40T, R-40RD / R-40TD, R-40RD1 / R-40TD1 (radar in IR)|weight=475 kg|length=6.29 m (radarsko vodena) &lt;br&gt; 5.91 m (IR vodena)&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://www.flightglobal.com/FlightPDFArchive/1977/1977%20-%200182.PDF |title=Missile analysis: AA-6 Acrid |website=FlightGlobal |access-date=4 February 2019}}&lt;/ref&gt;|diameter=0.31 m|filling=Eksplozivna šrapnelna|filling_weight=38-100 kg|detonation=Radararski in aktivni laserski detonator|yield=|engine=Raketni motor na trdno gorivo|engine_power=|vehicle_range=50-80km&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.airwar.ru/weapon/avv/r40.html |title=Р-40 (ТД/ТР) |access-date=2015-08-05 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100819134540/http://www.airwar.ru/weapon/avv/r40.html |archive-date=19 August 2010 |df=dmy-all }}&lt;/ref&gt;|speed=[[Mach number|Mach 2.2-4.5]]&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://militaryrussia.ru/blog/topic-87.html|title=Р-40 (AA-6 ACRID) - MilitaryRussia.Ru — отечественная военная техника (после 1945г.)|website=militaryrussia.ru}}&lt;/ref&gt;|guidance=[[Polaktivno radarsko vodenje]] (R-40RD)&lt;br/&gt;[[Infrardeče vodenje]] (R-40TD)|wingspan=1.45 m|propellant=|ceiling=|altitude=|depth=|boost=|accuracy=|launch_platform=[[MiG-25]], [[MiG-31]]}}

'''Bisnovat''' (kasneje '''Molnija,''' nato ''[[Vimpel]]'') '''R-40''' ([[NATO oznaka]] '''AA-6''' '&lt;nowiki/&gt;'''Acrid'''') je [[raketa zrak-zrak]] dolgega dosega, ki jo je [[Sovjetska zveza]] razvila v šestdesetih letih prejšnjega stoletja posebej za [[Lovec prestreznik|prestreznik]] [[Mikojan-Gurevič MiG-25 Foxbat|MiG-25P]], lahko pa jo nosi tudi kasnejši [[Mikojan-Gurevič MiG-31|MiG-31]]. Je ena največjih serijskih raket zrak-zrak kadarkoli razvitih.

== Razvoj ==
Razvoj [[North American XB-70 Valkyrie]] z največjo hitrostjo Mach 3+ je grozil, da bo zaradi neverjetne hitrosti in višinskih zmogljivosti bombnika naenkrat zastarela celotena prestrezniška in raketna sila ''Vojske PVO''. Da bi se spopadli s to novo grožnjo, je bil zasnovan [[Mikojan-Gurevič MiG-25 Foxbat|MiG-25]], vendar so bile potrebne tudi nove rakete zrak-zrak, ki bi MiG-25 omogočile, da bi zadel predvidene cilje pri visokih hitrostih in višinah, ki jih narekujejo zahteve. Konstrukcijski biro Bisnovat je leta 1962 začel z razvojem rakete zrak-zrak dolgega dosega. Nastala '''R-40''' je bila sprva usklajena z [[Radar|radarjem]] ''Smerč-A'' (&quot;Tornado-A&quot;) letala MiG-25. Raketa ima dve različici: eno s [[Polaktivno radarsko vodenje|polaktivnim radarskim vodenjem]] '''(R-40R''') z inverznim monopulznim iskalnikom, ki raketi omogoča sledenje ciljem v vseh smereh, in eno z [[Infrardeče vodenje|infrardečim vodenjem]] ('''R-40T'''). &lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.globalsecurity.org/military/world/russia/aa-6.htm|title=AA-6 ACRID R-40|website=[[GlobalSecurity.org]]|accessdate=4 February 2019}}&lt;/ref&gt;

Da bi zagotovili uničenje pri tako visokih hitrostih v redkem zraku, je bila potrebna velika bojna glava, ki je imela zadosten učinek eksplozije. Za zadostno manevrsko sposobnost rakete na veliki višini so bila potrebna velika krmilna krilca. Vse to je zahtevalo zelo veliko raketo. Je nekoliko večja od [[Izstrelek zemlja-zrak|rakete zemlja-zrak]] [[MIM-23 Hawk]].

Po izdaji pilota sovjetskih zračnih sil Viktorja Belenka leta 1976 in vesti o letalu MiG-25P in pripadajoči R-40 so pri Vimpel razvili izboljšano različico rakete z boljšo odpornostjo na toplotne vabe (IRCM) in občutljivejšim iskalnikom. &lt;sup class=&quot;noprint Inline-Template Template-Fact&quot; style=&quot;white-space:nowrap;&quot;&gt;&amp;#x5B;''[[wikipedija:Navedi vir|&lt;span title=&quot;This claim needs references to reliable sources. (December 2025)&quot;&gt;potreben citat&lt;/span&gt;]]''&amp;#x5D;&lt;/sup&gt; Nadgrajene rakete so označene s pripono -D ('dorabotannje', &quot;dokončane&quot;). Kasneje so bile razvite tudi različice -D1.

Proizvodnja R-40 se je končala leta 1991, vendar so rakete še vedno v omejeni uporabi, saj so z njimi oboroženi preživeli MiG-25 in nekaterimi [[Mikojan-Gurevič MiG-31|MiG-31]].

== Zgodovina bojnih spopadov ==
V sovjetski službi raketa R-40 ni bila nikoli izstreljena zunaj urjenja ali testiranja. Standardni postopek PVO je bil izstreliti dva raketna salva na cilj: eno infrardeče vodeno raketo R-40T, ki ji je sledila radarsko vodena raketa R-40R, s čimer bi se izognili možnosti, da bi se infrardeče vodena raketa zaklenila na radarsko vodeno raketo.

Ker je bil MiG-25 izvožen v različne države na Bližnjem vzhodu, je bila R-40 uporabljena v bojih v Iraku ter verjetno tudi v Siriji in Libiji.

Med [[Zalivska vojna|zalivsko vojno leta 1991]] je bilo prvo noč nad zahodnim Irakom z raketo R-40 sestreljeno letalo [[McDonnell Douglas F/A-18 Hornet]] ameriške mornarice, ki ga je pilotiral Scott Speicher. Raketo je izstreli iraški MiG-25, ki ga je pilotiral Zuhair Dawood.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.globalsecurity.org/military/world/russia/aa-6.htm|title=AA-6 ACRID R-40|website=[[GlobalSecurity.org]]|accessdate=4 February 2019}}&lt;cite class=&quot;citation web cs1&quot; data-ve-ignore=&quot;&quot;&gt;[https://www.globalsecurity.org/military/world/russia/aa-6.htm &quot;AA-6 ACRID R-40&quot;]. &lt;/cite&gt;&lt;/ref&gt;
[[Slika:Air-to-air_right_side_view_of_a_Soviet_MiG-25_Foxbat_interceptor_aircraft.jpg|sličica|300x300_pik|MiG-25 nosi rakete R-40]]

== Uporabniki ==
[[Slika:R-40_operators.png|sličica|400x400_pik|Zemljevid s trenutnimi uporabniki R-40 v modri barvi in nekdanjimi uporabniki v rdeči barvi]]

=== Trenutni ===

* {{Zastava|Alžirija}}{{Sfn|International Institute for Strategic Studies|2024|p=344}}

=== Nekdanji ===

* {{BLR}}&lt;ref name=&quot;Lennox&quot;&gt;{{Navedi knjigo|editor-last=Lennox|editor-first=Duncan|title=Jane's Air-Launched Weapons|date=1997|publisher=Jane's Information Group|location=Surrey|edition=35th|chapter=AA-6 'Acrid' (R-40, R-46)}}&lt;/ref&gt;
* {{Zastava|Irak|1963}}&lt;ref name=&quot;Lennox&quot; /&gt;
* {{Flaglist|Islamska država}} − Zajeti primerki uporabljeni kot [[Izstrelek zemlja-zrak|rakete zemlja-zrak]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Mitzer|first=Stijn|last2=Oliemans|first2=Joost|title=R-40 AAMs used as makeshift SAMs by Islamic State in a desperate attempt to combat coalition airpower|url=https://www.oryxspioenkop.com/2016/03/r-40-aams-used-as-makeshift-sams-by.html|website=Oryx Blog|date=27 March 2016}}&lt;/ref&gt;
* {{KAZ}}&lt;ref name=&quot;Lennox&quot; /&gt;
* {{Zastava|Libija|1977}}&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Cooper|first=Tom|last2=Grandolini|first2=Albert|last3=Delalande|first3=Arnaud|title=Libyan Air Wars, Part 1: 1973-1985|publisher=Helion &amp; Company Publishing|year=2015|isbn=978-1-909982-39-0|page=50}}&lt;/ref&gt;
* {{SYR}}&lt;ref name=&quot;Lennox&quot; /&gt;
* {{USSR}} − Predana državam naslednicam
* {{UKR}}&lt;ref name=&quot;Lennox&quot; /&gt;

== Sklici ==
&lt;references /&gt;

* {{Navedi knjigo|last=Gordon|first=Yefim|title=Soviet/Russian Aircraft Weapons Since World War Two|year=2004|location=Hinckley, England|publisher=Midland Publishing|isbn=1-85780-188-1}}
* {{Navedi časopis|last=International Institute for Strategic Studies|date=2024|title=Chapter Six: Middle East and North Africa|url=https://www.tandfonline.com/doi/full/10.1080/04597222.2024.2298594|journal=The Military Balance|language=en|volume=124|issue=1|pages=328–395|doi=10.1080/04597222.2024.2298594|issn=0459-7222|url-access=subscription|access-date=3 August 2024}}

== Zunanje povezave ==

* [http://www.fas.org/man/dod-101/sys/missile/row/aa-6.htm Stran Zveze ameriških znanstvenikov] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080415190931/http://www.fas.org/man/dod-101/sys/missile/row/aa-6.htm|date=15 April 2008}}  
* [http://www.globalsecurity.org/military/world/russia/aa-6.htm Stran GlobalSecurity.org]
{{Rakete Sovjetskih in Ruskih oboroženih sil}}
[[Kategorija:Rakete zrak-zrak]]</text>
      <sha1>t20p5y421kwtoxlonk9xz05sa9sk7hi</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688254</id>
      <parentid>6688239</parentid>
      <timestamp>2026-06-11T18:19:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ponor</username>
        <id>73068</id>
      </contributor>
      <comment>[[:m:Community_Wishlist/W550]] – duplicate ref bug</comment>
      <origin>6688254</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7845" sha1="5wcmtr9e8gl5zyx69r003yikjp6ecyh" xml:space="preserve">{{Infopolje Orožje|name=R-40&lt;br/&gt;&lt;small&gt;AA-6 Acrid&lt;/small&gt;|image=[[Slika:AA-6-Acrid.png|300px]]|caption=|origin=[[Sovjetska zveza]]|type=[[Raketa zrak-zrak]] dolgega dosega|is_missile=yes|service=1970–danes|used_by=[[Sovjetska zveza]], [[Sirija]], [[Irak]]|wars=[[Iransko-iraška vojna]], [[Zalivska vojna]], [[Operacija Southern Watch]]|designer=OKB-4 MR Bisnovatyi|design_date=1959|manufacturer=[[Vimpel]]|production_date=1960–1995|number=|variants=R-40R / R-40T, R-40RD / R-40TD, R-40RD1 / R-40TD1 (radar in IR)|weight=475 kg|length=6.29 m (radarsko vodena) &lt;br&gt; 5.91 m (IR vodena)&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://www.flightglobal.com/FlightPDFArchive/1977/1977%20-%200182.PDF |title=Missile analysis: AA-6 Acrid |website=FlightGlobal |access-date=4 February 2019}}&lt;/ref&gt;|diameter=0.31 m|filling=Eksplozivna šrapnelna|filling_weight=38-100 kg|detonation=Radararski in aktivni laserski detonator|yield=|engine=Raketni motor na trdno gorivo|engine_power=|vehicle_range=50-80km&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.airwar.ru/weapon/avv/r40.html |title=Р-40 (ТД/ТР) |access-date=2015-08-05 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100819134540/http://www.airwar.ru/weapon/avv/r40.html |archive-date=19 August 2010 |df=dmy-all }}&lt;/ref&gt;|speed=[[Mach number|Mach 2.2-4.5]]&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://militaryrussia.ru/blog/topic-87.html|title=Р-40 (AA-6 ACRID) - MilitaryRussia.Ru — отечественная военная техника (после 1945г.)|website=militaryrussia.ru}}&lt;/ref&gt;|guidance=[[Polaktivno radarsko vodenje]] (R-40RD)&lt;br/&gt;[[Infrardeče vodenje]] (R-40TD)|wingspan=1.45 m|propellant=|ceiling=|altitude=|depth=|boost=|accuracy=|launch_platform=[[MiG-25]], [[MiG-31]]}}

'''Bisnovat''' (kasneje '''Molnija,''' nato ''[[Vimpel]]'') '''R-40''' ([[NATO oznaka]] '''AA-6''' '&lt;nowiki/&gt;'''Acrid'''') je [[raketa zrak-zrak]] dolgega dosega, ki jo je [[Sovjetska zveza]] razvila v šestdesetih letih prejšnjega stoletja posebej za [[Lovec prestreznik|prestreznik]] [[Mikojan-Gurevič MiG-25 Foxbat|MiG-25P]], lahko pa jo nosi tudi kasnejši [[Mikojan-Gurevič MiG-31|MiG-31]]. Je ena največjih serijskih raket zrak-zrak kadarkoli razvitih.

== Razvoj ==
Razvoj [[North American XB-70 Valkyrie]] z največjo hitrostjo Mach 3+ je grozil, da bo zaradi neverjetne hitrosti in višinskih zmogljivosti bombnika naenkrat zastarela celotena prestrezniška in raketna sila ''Vojske PVO''. Da bi se spopadli s to novo grožnjo, je bil zasnovan [[Mikojan-Gurevič MiG-25 Foxbat|MiG-25]], vendar so bile potrebne tudi nove rakete zrak-zrak, ki bi MiG-25 omogočile, da bi zadel predvidene cilje pri visokih hitrostih in višinah, ki jih narekujejo zahteve. Konstrukcijski biro Bisnovat je leta 1962 začel z razvojem rakete zrak-zrak dolgega dosega. Nastala '''R-40''' je bila sprva usklajena z [[Radar|radarjem]] ''Smerč-A'' (&quot;Tornado-A&quot;) letala MiG-25. Raketa ima dve različici: eno s [[Polaktivno radarsko vodenje|polaktivnim radarskim vodenjem]] '''(R-40R''') z inverznim monopulznim iskalnikom, ki raketi omogoča sledenje ciljem v vseh smereh, in eno z [[Infrardeče vodenje|infrardečim vodenjem]] ('''R-40T'''). &lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.globalsecurity.org/military/world/russia/aa-6.htm|title=AA-6 ACRID R-40|website=[[GlobalSecurity.org]]|accessdate=4 February 2019}}&lt;/ref&gt;

Da bi zagotovili uničenje pri tako visokih hitrostih v redkem zraku, je bila potrebna velika bojna glava, ki je imela zadosten učinek eksplozije. Za zadostno manevrsko sposobnost rakete na veliki višini so bila potrebna velika krmilna krilca. Vse to je zahtevalo zelo veliko raketo. Je nekoliko večja od [[Izstrelek zemlja-zrak|rakete zemlja-zrak]] [[MIM-23 Hawk]].

Po izdaji pilota sovjetskih zračnih sil Viktorja Belenka leta 1976 in vesti o letalu MiG-25P in pripadajoči R-40 so pri Vimpel razvili izboljšano različico rakete z boljšo odpornostjo na toplotne vabe (IRCM) in občutljivejšim iskalnikom. &lt;sup class=&quot;noprint Inline-Template Template-Fact&quot; style=&quot;white-space:nowrap;&quot;&gt;&amp;#x5B;''[[wikipedija:Navedi vir|&lt;span title=&quot;This claim needs references to reliable sources. (December 2025)&quot;&gt;potreben citat&lt;/span&gt;]]''&amp;#x5D;&lt;/sup&gt; Nadgrajene rakete so označene s pripono -D ('dorabotannje', &quot;dokončane&quot;). Kasneje so bile razvite tudi različice -D1.

Proizvodnja R-40 se je končala leta 1991, vendar so rakete še vedno v omejeni uporabi, saj so z njimi oboroženi preživeli MiG-25 in nekaterimi [[Mikojan-Gurevič MiG-31|MiG-31]].

== Zgodovina bojnih spopadov ==
V sovjetski službi raketa R-40 ni bila nikoli izstreljena zunaj urjenja ali testiranja. Standardni postopek PVO je bil izstreliti dva raketna salva na cilj: eno infrardeče vodeno raketo R-40T, ki ji je sledila radarsko vodena raketa R-40R, s čimer bi se izognili možnosti, da bi se infrardeče vodena raketa zaklenila na radarsko vodeno raketo.

Ker je bil MiG-25 izvožen v različne države na Bližnjem vzhodu, je bila R-40 uporabljena v bojih v Iraku ter verjetno tudi v Siriji in Libiji.

Med [[Zalivska vojna|zalivsko vojno leta 1991]] je bilo prvo noč nad zahodnim Irakom z raketo R-40 sestreljeno letalo [[McDonnell Douglas F/A-18 Hornet]] ameriške mornarice, ki ga je pilotiral Scott Speicher. Raketo je izstreli iraški MiG-25, ki ga je pilotiral Zuhair Dawood.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;
[[Slika:Air-to-air_right_side_view_of_a_Soviet_MiG-25_Foxbat_interceptor_aircraft.jpg|sličica|300x300_pik|MiG-25 nosi rakete R-40]]

== Uporabniki ==
[[Slika:R-40_operators.png|sličica|400x400_pik|Zemljevid s trenutnimi uporabniki R-40 v modri barvi in nekdanjimi uporabniki v rdeči barvi]]

=== Trenutni ===

* {{Zastava|Alžirija}}{{Sfn|International Institute for Strategic Studies|2024|p=344}}

=== Nekdanji ===

* {{BLR}}&lt;ref name=&quot;Lennox&quot;&gt;{{Navedi knjigo|editor-last=Lennox|editor-first=Duncan|title=Jane's Air-Launched Weapons|date=1997|publisher=Jane's Information Group|location=Surrey|edition=35th|chapter=AA-6 'Acrid' (R-40, R-46)}}&lt;/ref&gt;
* {{Zastava|Irak|1963}}&lt;ref name=&quot;Lennox&quot; /&gt;
* {{Flaglist|Islamska država}} − Zajeti primerki uporabljeni kot [[Izstrelek zemlja-zrak|rakete zemlja-zrak]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Mitzer|first=Stijn|last2=Oliemans|first2=Joost|title=R-40 AAMs used as makeshift SAMs by Islamic State in a desperate attempt to combat coalition airpower|url=https://www.oryxspioenkop.com/2016/03/r-40-aams-used-as-makeshift-sams-by.html|website=Oryx Blog|date=27 March 2016}}&lt;/ref&gt;
* {{KAZ}}&lt;ref name=&quot;Lennox&quot; /&gt;
* {{Zastava|Libija|1977}}&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Cooper|first=Tom|last2=Grandolini|first2=Albert|last3=Delalande|first3=Arnaud|title=Libyan Air Wars, Part 1: 1973-1985|publisher=Helion &amp; Company Publishing|year=2015|isbn=978-1-909982-39-0|page=50}}&lt;/ref&gt;
* {{SYR}}&lt;ref name=&quot;Lennox&quot; /&gt;
* {{USSR}} − Predana državam naslednicam
* {{UKR}}&lt;ref name=&quot;Lennox&quot; /&gt;

== Sklici ==
&lt;references /&gt;

* {{Navedi knjigo|last=Gordon|first=Yefim|title=Soviet/Russian Aircraft Weapons Since World War Two|year=2004|location=Hinckley, England|publisher=Midland Publishing|isbn=1-85780-188-1}}
* {{Navedi časopis|last=International Institute for Strategic Studies|date=2024|title=Chapter Six: Middle East and North Africa|url=https://www.tandfonline.com/doi/full/10.1080/04597222.2024.2298594|journal=The Military Balance|language=en|volume=124|issue=1|pages=328–395|doi=10.1080/04597222.2024.2298594|issn=0459-7222|url-access=subscription|access-date=3 August 2024}}

== Zunanje povezave ==

* [http://www.fas.org/man/dod-101/sys/missile/row/aa-6.htm Stran Zveze ameriških znanstvenikov] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080415190931/http://www.fas.org/man/dod-101/sys/missile/row/aa-6.htm|date=15 April 2008}}  
* [http://www.globalsecurity.org/military/world/russia/aa-6.htm Stran GlobalSecurity.org]
{{Rakete Sovjetskih in Ruskih oboroženih sil}}
[[Kategorija:Rakete zrak-zrak]]</text>
      <sha1>5wcmtr9e8gl5zyx69r003yikjp6ecyh</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Taksonomija/Phoxinus</title>
    <ns>10</ns>
    <id>604051</id>
    <revision>
      <id>6688241</id>
      <timestamp>2026-06-11T17:34:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Pisanec (rod)|Phoxinus |parent=Phoxininae |extinct=&lt;!--leave blank or delete this line for &quot;not extinct&quot;; put &quot;yes&quot; for &quot;extinct&quot; --&gt; |refs=&lt;!--Shown on this page only; don't include &lt;ref&gt; tags --&gt; }}«</comment>
      <origin>6688241</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="261" sha1="avyuvic10j8sfj6nz48nbtpohpi3wz4" xml:space="preserve">{{Don't edit this line {{{machine code|}}}
|rank=genus
|link=Pisanec (rod)|Phoxinus
|parent=Phoxininae
|extinct=&lt;!--leave blank or delete this line for &quot;not extinct&quot;; put &quot;yes&quot; for &quot;extinct&quot; --&gt;
|refs=&lt;!--Shown on this page only; don't include &lt;ref&gt; tags --&gt;
}}</text>
      <sha1>avyuvic10j8sfj6nz48nbtpohpi3wz4</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Taksonomija/Phoxininae</title>
    <ns>10</ns>
    <id>604052</id>
    <revision>
      <id>6688242</id>
      <timestamp>2026-06-11T17:35:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=subfamilia |link=Pisanec (rod)|Phoxininae |parent=Leuciscidae |refs= &lt;!--Shown on this page only; don't include &lt;ref&gt; tags --&gt; }}«</comment>
      <origin>6688242</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="178" sha1="huxsp0x26qx1pfcuym2v967ncr7modo" xml:space="preserve">{{Don't edit this line {{{machine code|}}}
|rank=subfamilia
|link=Pisanec (rod)|Phoxininae
|parent=Leuciscidae
|refs= &lt;!--Shown on this page only; don't include &lt;ref&gt; tags --&gt;
}}</text>
      <sha1>huxsp0x26qx1pfcuym2v967ncr7modo</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Minister za vzgojo in izobraževanje Republike Slovenije</title>
    <ns>0</ns>
    <id>604053</id>
    <redirect title="Minister za izobraževanje, znanost in mladino Republike Slovenije" />
    <revision>
      <id>6688249</id>
      <timestamp>2026-06-11T17:56:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>VidicK01</username>
        <id>193275</id>
      </contributor>
      <comment>VidicK01 je prestavil_a stran [[Minister za vzgojo in izobraževanje Republike Slovenije]] na [[Minister za izobraževanje, znanost in mladino Republike Slovenije]]: Novo uradno ime ministrstva po reorganizaciji resorjev glede na Zakon o spremembah Zakona o vladi (2026)</comment>
      <origin>6688249</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="84" sha1="6pcuwe0tww1cmw29gx0omdhbqi6llll" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Minister za izobraževanje, znanost in mladino Republike Slovenije]]</text>
      <sha1>6pcuwe0tww1cmw29gx0omdhbqi6llll</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Dougga</title>
    <ns>0</ns>
    <id>604055</id>
    <revision>
      <id>6688272</id>
      <timestamp>2026-06-11T19:08:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>nov iz en wiki</comment>
      <origin>6688272</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11068" sha1="e76372qndu3mxireuyo3qjwo4bwmtqc" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{Infobox historic site
| name = Dougga/Tuga
| native_names = {{langx|ar|دڨة|Dougga}}&lt;br /&gt;𐤕𐤁‬𐤂‬𐤂‬ (punsko)&lt;br /&gt;{{langx|la|Thuagga}}
| alternate_name = 
| image = Dougga, Beja.jpg
| image_size = 300px
| alt = 
| caption = Dougga
| map_type = 
| map_alt = 
| coordinates = {{coord|36|25|20|N|9|13|6|E|display=inline,title}}
| location = guvernat Béja, [[Tunizija]]
| region = 
| type = naselje
| part_of = 
| length = 
| width = 
| area = 75 ha
| height = 
| builder = 
| material = 
| built = 6. stol. pr. n. št.
| abandoned = 
| epochs = [[Numidija]] do [[Rimsko cesarstvo]]
| cultures = {{Plainlist|
* [[Numidijci]]-[[Berberi]]
* [[Punci]]
* Rimski Afričani
* [[Romeji|Bizantinci]]
* [[Vandali]]
}}
| dependency_of = 
| occupants = 
| event = 
| excavations = 
| archaeologists = 
| condition = 
| ownership = 
| management = 
| public_access = 
| website = 
| notes =

| designation1 = WHS
| designation1_offname = Dougga/Thugga
| designation1_date = 1997 &lt;small&gt;(21. zasedanje)&lt;/small&gt;
| designation1_number = [https://whc.unesco.org/en/list/794 794]
| designation1_criteria = ii, iii
| designation1_type = kulturno
| designation1_free1name = Regija
| designation1_free1value = Arabske države
}}
'''Dougga''' ali '''Thugga''' ali '''TBGG''' ({{langx|ar|دقة|Duqqah}}; {{langx|aeb|دڨة|{{audio|help=no|Dogga.wav|Dugga}}}}) je bila berberska, punska in rimska naselbina v bližini današnjega Téboursouka v severni [[Tunizija|Tuniziji]]. Trenutno arheološko najdišče obsega 75 hektarjev.&lt;ref&gt;[http://www.cassiciaco.it/navigazione/africa/siti_archeologici/douggha/piantina.html Map of the archaeological site]&lt;/ref&gt; UNESCO je Douggo leta 1997 uvrstil na seznam svetovne dediščine, saj meni, da predstavlja »najbolje ohranjeno rimsko mestece v Severni Afriki«. Najdišče, ki leži sredi podeželja, je bilo zaščiteno pred vdorom sodobne urbanizacije, v nasprotju na primer s [[kartagina (mesto)|Kartagino]], ki je bila večkrat oropana in obnovljena. Douggo zaradi svoje velikosti, dobro ohranjenih spomenikov in bogate [[Numidija|numidijsko]]-berberske, punske, starorimske in [[Afriški eksarhat|bizantinske]] zgodovine predstavlja izjemno mesto. Med najbolj znanimi spomeniki na tem mestu so [[libijsko-punski mavzolej, Dougga|libijsko-punski mavzolej]], kapitol, [[Rimsko gledališče, Dougga|rimsko gledališče]] ter templja Saturna in Junone Celestise.

== Imena ==
Numidijsko ime naselja je bilo v libijsko-berberski abecedi zapisano kot ''TBGG''.&lt;ref&gt;{{Cite book |last1=Daniels |first1=Peter T. |url=https://books.google.com/books?id=ospMAgAAQBAJ&amp;dq=Numidian+tbgg&amp;pg=PA116 |title=The World's Writing Systems |last2=Bright |first2=William |date=1996 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-507993-7 |language=en}}&lt;/ref&gt; Punsko ime naselja je zapisano kot ''tbgg'' (𐤕𐤁𐤂𐤂) in ''tbgʿg'' (𐤕𐤁𐤂𐤏𐤂). Koren ''B GG'' v feničanščini pomeni ('na strešni terasi').{{sfnp|Ghaki|2015|p=67}} Gabriel Camps trdi, da to lahko predstavlja izposojo berberske besede, izpeljane iz korena ''tbg'' ('zaščititi').&lt;ref name=&quot;camps2522&quot;&gt;Gabriel Camps, « Dougga », ''L'Encyclopédie berbère'', tome XVI, éd. Edisud, Aix-en-Provence, 1992, p. 2522&lt;/ref&gt; To očitno izhaja iz lege najdišča na vrhu lahko branljive planote. Ime si je bilo izposojeno v latinščino kot ''Thugga''. Ko je dobilo 'svoboden status', je bilo formalno ponovno ustanovljeno in znano kot ''Municipium Septimium Aurelium Liberum Thugga''; »Septimij« in »Avrelij« se nanašata na »ustanovitelja« »novega« mesta (conditores), [[Septimij Sever|Septimija Severa]] in M. Avrelija Antonina (tj. [[Karakala]]). Za zdravljenje ''liberuma'' glejte spodaj. Ko je Dougga dobila status rimske kolonije, je bila uradno znana kot {{langx|la|Colonia Licinia Septimia Aurelia Alexandriana Thuggensis}}.

V današnjih Berberih je znana kot ''Dugga'' ali ''Tugga''. To je bilo izposojeno v arabščino: {{langx|ar|دڨة}} ali {{lang|ar|دقة}} in Dougga je francoski prepis tega arabskega imena.

== Lega ==
[[File:Karte Römische Städte in Nordafrika.svg|thumb|300px|right|Lokacija Dougge v [[Afrika (rimska provinca)|rimski Afriki]]]]

Arheološko najdišče je 4,6 km jugozahodno od sodobnega mesta Téboursouk na planoti z neoviranim razgledom na okoliške ravnice v Oued Khalled.&lt;ref&gt;[http://www.cassiciaco.it/navigazione/africa/tavole_geografiche/numidia.html Detailed map showing location of Thugga in Roman Africa]&lt;/ref&gt; Najdišče ponuja visoko stopnjo naravne zaščite, kar pomaga razložiti njegovo zgodnjo naseljenost. Pobočje, na katerem je bila zgrajena Dougga, se dviga proti severu in ga na vzhodu omejuje pečina, znana kot Kef Dougga.&lt;ref&gt;Sophie Saint-Amans, ''Topographie religieuse de Thugga (Dougga). Ville romaine d'Afrique proconsulaire (Tunisie)'', éd. Ausonius, Bordeaux, 2004, p. 17&lt;/ref&gt; Nadalje proti vzhodu greben Fossa Regia, jarek in meja, ki so jo Rimljani naredili po uničenju Kartagine, kaže na položaj Dougge kot stične točke med punskim in berberskim svetom.

== Zgodovina ==
Zgodovina Dougge je najbolj znana iz časa rimske osvojitve, čeprav so med arheološkimi izkopavanji odkrili številne predrimske spomenike, vključno z [[nekropola|nekropolo]], [[mavzolej]]em in več [[tempelj|templji]]. Ti spomeniki kažejo na pomen najdišča pred prihodom Rimljanov.

=== Berbersko kraljestvo ===
[[File:P6212601 dougga.jpg|thumb|left|Ostanki obzidja, zgrajenega v pozni antiki, za katerega se je nekoč verjelo, da je numidijska utrdba]]

Mesto je bilo očitno ustanovljeno v 6. stoletju pred našim štetjem.&lt;ref name=&quot;khan13155&quot;&gt;Mustapha Khanoussi, « L'évolution urbaine de Thugga (Dougga) en Afrique proconsulaire : de l'agglomération numide à la ville africo-romaine », ''CRAI'', 2003, pp. 131-155&lt;/ref&gt; Nekateri zgodovinarji menijo, da je Dougga mesto Tokae ({{langx|grc|Τοκαί}}, ''Tokaí''), ki ga je konec 4. stoletja pred našim štetjem zavzel poročnik Agatokles iz Sirakuz;&lt;ref name=&quot;camps2522&quot;/&gt; [[Diodor Sicilski]] je Tokae opisal kot »mesto čudovite veličastnosti«.&lt;ref name=&quot;khan13155&quot;/&gt;

Dougga je bila v vsakem primeru zgodnje in pomembno človeško naselje. Njen urbani značaj dokazuje prisotnost nekropole z [[dolmen]]i, najstarejše arheološke najdbe v Douggi, svetišča, posvečenega Ba'al Hamonu, neopunskih stel, mavzoleja, arhitekturnih fragmentov in templja, posvečenega [[Masinisa|Masinisi]], katerega ostanki so bili najdeni med arheološkimi izkopavanji. Čeprav je naše znanje o mestu pred rimsko osvojitvijo še vedno zelo omejeno, so nedavne arheološke najdbe revolucionarno spremenile podobo, ki smo jo imeli o tem obdobju.

Identifikacija templja, posvečenega Masinisi pod forumom, je ovrgla teorijo Louisa Poinssota, da je numidijsko mesto stalo na planoti, vendar ločeno od novejše rimske naselbine. Tempelj, ki je bil zgrajen v desetem letu Micipsove vladavine (139 pr. n. št.), je širok 14 m × 6,3 m. To dokazuje, da je bilo območje okoli foruma že pozidano pred prihodom rimskih kolonistov.&lt;ref name=&quot;khan13155&quot;/&gt; V bližini je bila odkrita tudi stavba iz 2. stoletja pr. n. št. Podobno Douggin mavzolej ni osamljen, ampak stoji znotraj mestne nekropole.

Nedavne najdbe so ovrgle prejšnje teorije o tako imenovanem »numidijskem obzidju«. Obzidje okoli Dougge v resnici ni numidijsko; je del mestnih utrdb, zgrajenih v pozni antiki. Ciljno usmerjena izkopavanja so tudi dokazala, da sta tisto, kar je bilo interpretirano kot dva numidijska stolpa v obzidju, v resnici dva pogrebna spomenika iz numidijske dobe, ki sta bila veliko kasneje ponovno uporabljena kot temelj in del obrambe.&lt;ref&gt;Mustapha Khanoussi, « L'évolution urbaine de Thugga (Dougga) en Afrique proconsulaire : de l'agglomération numide à la ville africo-romaine », pp. 131-143&lt;/ref&gt;

Odkritje libijskih in punskih napisov na najdišču je sprožilo razpravo o upravljanju mesta v času Numidijskega kraljestva. Razprava – o razlagi epigrafskih virov – se je osredotočila na vprašanje ali je bilo mesto še vedno pod punskim vplivom ali pa je bilo vse bolj berbersko.&lt;ref&gt;Gabriel Camps, « Dougga », ''L'Encyclopédie berbère'', pp. 2522-2527&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Gabriel Camps, ''Les Berbères, mémoire et identité'', coll. Babel, éd. Actes Sud/Leméac, Paris/Montréal, 2007, pp. 299-300&lt;/ref&gt; Lokalne berberske institucije, ločene od kakršne koli oblike punske oblasti, so nastale od numidijskega obdobja naprej,&lt;ref&gt;Gabriel Camps, « Dougga », ''L'Encyclopédie berbère'', p. 2525&lt;/ref&gt; vendar Camps ugotavlja, da so punski ''šofeti'' še vedno obstajali v več mestih, vključno z Douggo, v rimski dobi,&lt;ref&gt;Gabriel Camps, ''Les Berbères, mémoire et identité'', p. 300&lt;/ref&gt; kar je znak nadaljnjega punskega vpliva in ohranitve nekaterih elementov punske civilizacije še dolgo po padcu Kartagine.

== Sklici ==
{{sklici}}

=== Literatura ===
* {{citation |last=Ghaki |first=Mansour |contribution=Toponymie et Onomastique Libyques: L'Apport de l'Écriture Punique/Néopunique |contribution-url=https://s3.amazonaws.com/academia.edu.documents/50105050/Toponymie_et_onomastique_Lapport_de_lecriture_punique_neopunique.pdf |pages=65–71 |date=2015 |location=Naples |publisher=Unior |editor=Anna Maria di Tolla |display-editors=0 |title=La Lingua nella Vita e la Vita della Lingua: Itinerari e Percorsi degli Studi Berberi |series=Studi Africanistici: Quaderni di Studi Berberi e Libico-Berberi |number=4 |isbn=978-88-6719-125-3 |issn=2283-5636 |access-date=2018-11-03 |archive-date=2020-04-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200428044658/https://s3.amazonaws.com/academia.edu.documents/50105050/Toponymie_et_onomastique_Lapport_de_lecriture_punique_neopunique.pdf |url-status=dead }}. {{in lang|fr}}

== Zunanje povezave ==
{{Wikivoyage|Dougga}}
{{Commons category|Dougga}}
* [http://www.dougga.rnrt.tn/ Portail sur le site de Dougga et sa région] {{in lang|fr}}
* [http://www.diplomatie.gouv.fr/fr/actions-france_830/archeologie_1058/les-carnets-archeologie_5064/europe-maghreb_5066/tunisie-dougga_15988/index.html Étude de l’architecture religieuse de Dougga (Ministère français des affaires étrangères)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110101205256/http://www.diplomatie.gouv.fr/fr/actions-france_830/archeologie_1058/les-carnets-archeologie_5064/europe-maghreb_5066/tunisie-dougga_15988/index.html |date=2011-01-01 }} {{in lang|fr}}
* [http://www.archaeologie-alt.uni-freiburg.de/thugga Ausgrabungen in Thugga (Archäologisches Institut Freiburg)] {{in lang|de}}
* [https://web.archive.org/web/20060219172946/http://www.archaeologie.uni-freiburg.de/thugga/ Thugga] University of Freiburg {{in lang|de}}
* [http://lexicorient.com/tunisia/dougga.htm Dougga: Roman Ruins] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060130185414/http://lexicorient.com/tunisia/dougga.htm |date=2006-01-30 }} Lexicorient
* [https://whc.unesco.org/en/list/794 Dougga Site] UNESCO World Heritage

[[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Tuniziji]]
[[Kategorija:Mesta v Tuniziji]]

{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>e76372qndu3mxireuyo3qjwo4bwmtqc</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688446</id>
      <parentid>6688272</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T10:20:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>dodano iz en wiki</comment>
      <origin>6688446</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="25788" sha1="svwwtvbrja2l2umstch71jo0v9t2sii" xml:space="preserve">{{Infobox historic site
| name = Dougga/Tuga
| native_names = {{langx|ar|دڨة|Dougga}}&lt;br /&gt;𐤕𐤁‬𐤂‬𐤂‬ (punsko)&lt;br /&gt;{{langx|la|Thuagga}}
| alternate_name = 
| image = Dougga, Beja.jpg
| image_size = 300px
| alt = 
| caption = Dougga
| map_type = 
| map_alt = 
| coordinates = {{coord|36|25|20|N|9|13|6|E|display=inline,title}}
| location = guvernat Béja, [[Tunizija]]
| region = 
| type = naselje
| part_of = 
| length = 
| width = 
| area = 75 ha
| height = 
| builder = 
| material = 
| built = 6. stol. pr. n. št.
| abandoned = 
| epochs = [[Numidija]] do [[Rimsko cesarstvo]]
| cultures = {{Plainlist|
* [[Numidijci]]-[[Berberi]]
* [[Punci]]
* Rimski Afričani
* [[Romeji|Bizantinci]]
* [[Vandali]]
}}
| dependency_of = 
| occupants = 
| event = 
| excavations = 
| archaeologists = 
| condition = 
| ownership = 
| management = 
| public_access = 
| website = 
| notes =

| designation1 = WHS
| designation1_offname = Dougga/Thugga
| designation1_date = 1997 &lt;small&gt;(21. zasedanje)&lt;/small&gt;
| designation1_number = [https://whc.unesco.org/en/list/794 794]
| designation1_criteria = ii, iii
| designation1_type = kulturno
| designation1_free1name = Regija
| designation1_free1value = Arabske države
}}
'''Dougga''' ali '''Thugga''' ali '''TBGG''' ({{langx|ar|دقة|Duqqah}}; {{langx|aeb|دڨة|{{audio|help=no|Dogga.wav|Dugga}}}}) je bila berberska, punska in rimska naselbina v bližini današnjega Téboursouka v severni [[Tunizija|Tuniziji]]. Trenutno arheološko najdišče obsega 75 hektarjev.&lt;ref&gt;[http://www.cassiciaco.it/navigazione/africa/siti_archeologici/douggha/piantina.html Map of the archaeological site]&lt;/ref&gt; UNESCO je Douggo leta 1997 uvrstil na seznam svetovne dediščine, saj meni, da predstavlja »najbolje ohranjeno rimsko mestece v Severni Afriki«. Najdišče, ki leži sredi podeželja, je bilo zaščiteno pred vdorom sodobne urbanizacije, v nasprotju na primer s [[kartagina (mesto)|Kartagino]], ki je bila večkrat oropana in obnovljena. Douggo zaradi svoje velikosti, dobro ohranjenih spomenikov in bogate [[Numidija|numidijsko]]-berberske, punske, starorimske in [[Afriški eksarhat|bizantinske]] zgodovine predstavlja izjemno mesto. Med najbolj znanimi spomeniki na tem mestu so [[libijsko-punski mavzolej, Dougga|libijsko-punski mavzolej]], kapitol, [[Rimsko gledališče, Dougga|rimsko gledališče]] ter templja Saturna in Junone Celestise.

== Imena ==
Numidijsko ime naselja je bilo v libijsko-berberski abecedi zapisano kot ''TBGG''.&lt;ref&gt;{{Cite book |last1=Daniels |first1=Peter T. |url=https://books.google.com/books?id=ospMAgAAQBAJ&amp;dq=Numidian+tbgg&amp;pg=PA116 |title=The World's Writing Systems |last2=Bright |first2=William |date=1996 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-507993-7 |language=en}}&lt;/ref&gt; Punsko ime naselja je zapisano kot ''tbgg'' (𐤕𐤁𐤂𐤂) in ''tbgʿg'' (𐤕𐤁𐤂𐤏𐤂). Koren ''B GG'' v feničanščini pomeni ('na strešni terasi').{{sfnp|Ghaki|2015|p=67}} Gabriel Camps trdi, da to lahko predstavlja izposojo berberske besede, izpeljane iz korena ''tbg'' ('zaščititi').&lt;ref name=&quot;camps2522&quot;&gt;Gabriel Camps, « Dougga », ''L'Encyclopédie berbère'', tome XVI, éd. Edisud, Aix-en-Provence, 1992, p. 2522&lt;/ref&gt; To očitno izhaja iz lege najdišča na vrhu lahko branljive planote. Ime si je bilo izposojeno v latinščino kot ''Thugga''. Ko je dobilo 'svoboden status', je bilo formalno ponovno ustanovljeno in znano kot ''Municipium Septimium Aurelium Liberum Thugga''; »Septimij« in »Avrelij« se nanašata na »ustanovitelja« »novega« mesta (conditores), [[Septimij Sever|Septimija Severa]] in M. Avrelija Antonina (tj. [[Karakala]]). Za zdravljenje ''liberuma'' glejte spodaj. Ko je Dougga dobila status rimske kolonije, je bila uradno znana kot {{langx|la|Colonia Licinia Septimia Aurelia Alexandriana Thuggensis}}.

V današnjih Berberih je znana kot ''Dugga'' ali ''Tugga''. To je bilo izposojeno v arabščino: {{langx|ar|دڨة}} ali {{lang|ar|دقة}} in Dougga je francoski prepis tega arabskega imena.

== Lega ==
[[File:Karte Römische Städte in Nordafrika.svg|thumb|300px|right|Lokacija Dougge v [[Afrika (rimska provinca)|rimski Afriki]]]]

Arheološko najdišče je 4,6 km jugozahodno od sodobnega mesta Téboursouk na planoti z neoviranim razgledom na okoliške ravnice v Oued Khalled.&lt;ref&gt;[http://www.cassiciaco.it/navigazione/africa/tavole_geografiche/numidia.html Detailed map showing location of Thugga in Roman Africa]&lt;/ref&gt; Najdišče ponuja visoko stopnjo naravne zaščite, kar pomaga razložiti njegovo zgodnjo naseljenost. Pobočje, na katerem je bila zgrajena Dougga, se dviga proti severu in ga na vzhodu omejuje pečina, znana kot Kef Dougga.&lt;ref&gt;Sophie Saint-Amans, ''Topographie religieuse de Thugga (Dougga). Ville romaine d'Afrique proconsulaire (Tunisie)'', éd. Ausonius, Bordeaux, 2004, p. 17&lt;/ref&gt; Nadalje proti vzhodu greben Fossa Regia, jarek in meja, ki so jo Rimljani naredili po uničenju Kartagine, kaže na položaj Dougge kot stične točke med punskim in berberskim svetom.

== Zgodovina ==
Zgodovina Dougge je najbolj znana iz časa rimske osvojitve, čeprav so med arheološkimi izkopavanji odkrili številne predrimske spomenike, vključno z [[nekropola|nekropolo]], [[mavzolej]]em in več [[tempelj|templji]]. Ti spomeniki kažejo na pomen najdišča pred prihodom Rimljanov.

=== Berbersko kraljestvo ===
[[File:P6212601 dougga.jpg|thumb|left|Ostanki obzidja, zgrajenega v pozni antiki, za katerega se je nekoč verjelo, da je numidijska utrdba]]

Mesto je bilo očitno ustanovljeno v 6. stoletju pred našim štetjem.&lt;ref name=&quot;khan13155&quot;&gt;Mustapha Khanoussi, « L'évolution urbaine de Thugga (Dougga) en Afrique proconsulaire : de l'agglomération numide à la ville africo-romaine », ''CRAI'', 2003, pp. 131-155&lt;/ref&gt; Nekateri zgodovinarji menijo, da je Dougga mesto Tokae ({{langx|grc|Τοκαί}}, ''Tokaí''), ki ga je konec 4. stoletja pred našim štetjem zavzel poročnik Agatokles iz Sirakuz;&lt;ref name=&quot;camps2522&quot;/&gt; [[Diodor Sicilski]] je Tokae opisal kot »mesto čudovite veličastnosti«.&lt;ref name=&quot;khan13155&quot;/&gt;

Dougga je bila v vsakem primeru zgodnje in pomembno človeško naselje. Njen urbani značaj dokazuje prisotnost nekropole z [[dolmen]]i, najstarejše arheološke najdbe v Douggi, svetišča, posvečenega Ba'al Hamonu, neopunskih stel, mavzoleja, arhitekturnih fragmentov in templja, posvečenega [[Masinisa|Masinisi]], katerega ostanki so bili najdeni med arheološkimi izkopavanji. Čeprav je naše znanje o mestu pred rimsko osvojitvijo še vedno zelo omejeno, so nedavne arheološke najdbe revolucionarno spremenile podobo, ki smo jo imeli o tem obdobju.

Identifikacija templja, posvečenega Masinisi pod forumom, je ovrgla teorijo Louisa Poinssota, da je numidijsko mesto stalo na planoti, vendar ločeno od novejše rimske naselbine. Tempelj, ki je bil zgrajen v desetem letu Micipsove vladavine (139 pr. n. št.), je širok 14 m × 6,3 m. To dokazuje, da je bilo območje okoli foruma že pozidano pred prihodom rimskih kolonistov.&lt;ref name=&quot;khan13155&quot;/&gt; V bližini je bila odkrita tudi stavba iz 2. stoletja pr. n. št. Podobno Douggin mavzolej ni osamljen, ampak stoji znotraj mestne nekropole.

Nedavne najdbe so ovrgle prejšnje teorije o tako imenovanem »numidijskem obzidju«. Obzidje okoli Dougge v resnici ni numidijsko; je del mestnih utrdb, zgrajenih v pozni antiki. Ciljno usmerjena izkopavanja so tudi dokazala, da sta tisto, kar je bilo interpretirano kot dva numidijska stolpa v obzidju, v resnici dva pogrebna spomenika iz numidijske dobe, ki sta bila veliko kasneje ponovno uporabljena kot temelj in del obrambe.&lt;ref&gt;Mustapha Khanoussi, « L'évolution urbaine de Thugga (Dougga) en Afrique proconsulaire : de l'agglomération numide à la ville africo-romaine », pp. 131-143&lt;/ref&gt;

Odkritje libijskih in punskih napisov na najdišču je sprožilo razpravo o upravljanju mesta v času Numidijskega kraljestva. Razprava – o razlagi epigrafskih virov – se je osredotočila na vprašanje ali je bilo mesto še vedno pod punskim vplivom ali pa je bilo vse bolj berbersko.&lt;ref&gt;Gabriel Camps, « Dougga », ''L'Encyclopédie berbère'', pp. 2522-2527&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Gabriel Camps, ''Les Berbères, mémoire et identité'', coll. Babel, éd. Actes Sud/Leméac, Paris/Montréal, 2007, pp. 299-300&lt;/ref&gt; Lokalne berberske institucije, ločene od kakršne koli oblike punske oblasti, so nastale od numidijskega obdobja naprej,&lt;ref&gt;Gabriel Camps, « Dougga », ''L'Encyclopédie berbère'', p. 2525&lt;/ref&gt; vendar Camps ugotavlja, da so punski ''šofeti'' še vedno obstajali v več mestih, vključno z Douggo, v rimski dobi,&lt;ref&gt;Gabriel Camps, ''Les Berbères, mémoire et identité'', p. 300&lt;/ref&gt; kar je znak nadaljnjega punskega vpliva in ohranitve nekaterih elementov punske civilizacije še dolgo po padcu Kartagine.

=== Rimsko cesarstvo ===
[[File:Guggah a historical monuments in Tunisia.JPG|thumb|[[Rimsko gledališče, Dougga]]]]
[[File:Dougga olivier ruines.jpg|thumb|right|Ruševine med oljkami v Douggi]]

Rimljani so Douggi po osvojitvi regije podelili status avtohtonega mesta ({{langx|la|civitas}}).&lt;ref&gt;Collectif, ''L'Afrique romaine. 69-439'', éd. Atlande, Neuilly-sur-Seine, 2006, p. 309&lt;/ref&gt;

Ustanovitev kolonije Kartagina med [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgustovo]] vladavino je zapletla institucionalni status Dougge. Mesto je bilo vključeno v ozemlje (''pertica'') [[Rimska kolonija|rimske kolonije]], vendar je približno v tem času ob obstoječi naselbini nastala tudi skupnost (''[[pagus]]'') rimskih kolonistov. Dve stoletji sta tako območje upravljala dva civilna in institucionalna organa: mesto s svojimi ''peregrinus'' in {{langx|la|pagus}} z rimskimi državljani. Oba sta imela rimske civilne institucije: [[magistrat]]e in svet ({{langx|la|ordo}}) dekurionov za mesto, lokalni svet od konca 1. stoletja n. št. in lokalne upravitelje za ''pagus'', ki so bili pravno podrejeni oddaljeni, a močni koloniji Kartagini. Poleg tega epigrafski dokazi kažejo, da je dvojni magistrat v punskem slogu, ''sufeti'', tukaj dosegel določeno meščansko veljavo še dolgo v cesarskem obdobju. Pravzaprav je mesto nekoč imelo tri magistrate hkrati, kar je v Sredozemlju relativna redkost.&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Ilẹvbare |first1=J.A. |title=The Impact of the Carthaginians and the Romans on the Administrative System of the Maghreb Part I |journal=Journal of the Historical Society of Nigeria |date=June 1974 |volume=7 |issue=2 |pages=187–197 |jstor=41857007 }}&lt;/ref&gt;

Sčasoma je romanizacija mesta zbližala obe skupnosti. Pomembni člani peregrinov so vse bolj sprejemali rimsko kulturo in vedenje, postajali rimski državljani, sveti obeh skupnosti pa so začeli soglasno sprejemati odločitve. Naraščajoča bližina skupnosti je bila sprva omogočena zaradi njihove geografske bližine – med njunima naseljema ni bilo fizične razlike – in kasneje zaradi institucionalnih ureditev. Med vladavino [[Mark Avrelij|Marka Avrelija]] je mesto dobilo [[rimsko pravo]]; od tega trenutka naprej so magistrati samodejno prejeli rimsko državljanstvo, pravice mestnih prebivalcev pa so postale podobne pravicam rimskih državljanov. V istem obdobju je ''pagus'' od Kartagine pridobil določeno stopnjo avtonomije; lahko je prejemal zapuščine in upravljal javna sredstva.

Kljub temu sta se šele leta 205 n. št., med vladavino [[Septimij Sever|Septimija Severja]], obe skupnosti združili v eno občino ([[municipij]]), ki je postala 'svobodna' (glej spodaj), medtem ko je bila kartaginska {{langx|la|pertica}} zmanjšana. Mesto je podpiralo ''[[euergetizem]]'' (starodavna praksa, da so visoko rangirani in bogati posamezniki v družbi del svojega bogastva razdelili skupnosti) njegovih velikih družin bogatih posameznikov, ki je včasih doseglo pretirane ravni, medtem ko so njegovi interesi uspešno zastopali pritožbe na cesarje. Razvoj Dougge je dosegel vrhunec v času vladavine [[Galien]]a, ko je dobila status ločene rimske kolonije.

Spomeniki Dougge pričajo o njeni blaginji v obdobju od vladavine [[Dioklecijan]]a do vladavine [[Teodozij I.|Teodozija I.]],&lt;ref name=&quot;afrrom310&quot;&gt;Collectif, ''L'Afrique romaine. 69-439'', p. 310&lt;/ref&gt; vendar je od 4. stoletja zapadla v nekakšno omamo. Zdi se, da je mesto doživelo zgodnji upad, kar dokazujejo relativno revni ostanki krščanstva.&lt;ref name=&quot;afrrom310&quot;/&gt; V obdobju [[Afriški eksarhat|bizantinske vladavine]] se je območje okoli foruma spremenilo v utrdbo; več pomembnih stavb je bilo uničenih, da bi zagotovili potrebne materiale za njegovo gradnjo.

=== Kalifat ===
Dougga po muslimanskih vdorih na to območje ni bila nikoli povsem zapuščena. Dolgo časa je Dougga ostala lokacija majhne vasi, naseljene s potomci nekdanjih prebivalcev mesta, kar dokazujeta majhna mošeja v templju Avgustove pobožnosti in majhna kopel iz obdobja [[Aglabidi|Aglabidov]] na južnem boku foruma.

=== Arheološka dela ===
Prvi zahodni obiskovalci, ki so pustili pričevanja o ruševinah, so najdišče dosegli v 17. stoletju. Ta trend se je nadaljeval v 18. in na začetku 19. stoletja.&lt;ref name=&quot;strabon&quot;&gt;[http://www.tunisia.strabon.org/amvppc/Dougga/Dossier%20Patrimoine/08exploration_fr.html Exploration et collections du site de Dougga (Strabon)]{{dead link|date=September 2017 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; Najbolje ohranjeni spomeniki, vključno z mavzolejem, so bili opisani in ob koncu tega obdobja predmet arhitekturnih študij.

Ustanovitev francoskega tunizijskega protektorata leta 1881 je privedla do ustanovitve nacionalnega inštituta za starine ({{langx|fr|Institut national du patrimoine}}), za katerega je bilo izkopavanje najdišča v Douggi od leta 1901 prednostna naloga, vzporedno z deli, ki so se izvajala v Kartagini. Dela v Douggi so se sprva osredotočila na območje okoli [[forum]]a; druga odkritja so zagotovila skoraj stalno serijo izkopavanj na najdišču do leta 1939. Vzporedno s temi izkopavanji so potekala tudi dela za obnovo kapitola, od katerega sta ostala le pročelje in podstavek stene [[cela|cele]], ter za obnovo mavzoleja, zlasti med letoma 1908 in 1910.&lt;ref name=&quot;strabon&quot;/&gt;

Po osamosvojitvi Tunizije so izkopali tudi druge stavbe, vključno s templjem Karakalove zmage v Nemčiji. V istem obdobju so zadnje prebivalce najdišča izselili in preselili v vas, ki je na ravnini nekaj kilometrov od antičnega najdišča, imenovanega Nova Dougga. Leta 1991 je bila sprejeta odločitev, da se najdišče razglasi za nacionalni arheološki park. Program sodelovanja v znanosti si prizadeva zlasti za spodbujanje preučevanja napisov na najdišču in poganskih templjev. Leta 1997 je bila Dougga dodana na seznam svetovne dediščine UNESCO.

Kljub svojemu pomenu in izjemnemu stanju Dougga ostaja stran od mnogih turistov in letno sprejme le približno 50.000 obiskovalcev. Da bi jo naredili bolj privlačno, razmišljajo o izgradnji muzeja na kraju samem, nacionalni inštitut za starine pa je vzpostavil spletno stran, ki predstavlja najdišče in okolico.&lt;ref&gt;[http://www.medianet.com.tn/inp/ Portail de Dougga (Ministère de la culture et de la sauvegarde du patrimoine)] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20090403160440/http://www.medianet.com.tn/inp/ |date=2009-04-03 }}&lt;/ref&gt; Zaenkrat lahko obiskovalci z dovolj časa cenijo Douggo, ne le zaradi številnih ruševin, temveč tudi zaradi oljčnih nasadov, ki dajejo najdišču edinstveno vzdušje.

== Douggia ''Liberty'' ==
[[File:Inscription in Dougga.jpg|thumb|upright|Napis v čast Marciju Maksimu, ki sta ga skupaj postavila ''pagus'' in ''civitas'']]

Od leta 205 n. št., ko sta se mesto ({{langx|la|[[civitas]]}}) in skupnost ({{langx|la|[[pagus]]}}) združila v eno občino ([[municipij]]), je Dougga nosila naziv ''liberum'', katerega pomen ni takoj jasen. Izraz se pojavlja v nazivih nekaterih drugih občin, ustanovljenih v istem času: Thibursicum Bure,&lt;ref&gt;''ILAf'', 506&lt;/ref&gt; Aulodes&lt;ref&gt;[[Corpus inscriptionum latinarum|''CIL'']] VIII, 14355&lt;/ref&gt; in Thysdrus.&lt;ref&gt;Corpus inscriptionum latinarum ''CIL'' XII, 686&lt;/ref&gt; Predlaganih je bilo več razlag njegovega pomena.&lt;ref&gt;Jacques Gascou, ''La politique municipale de l'Empire romain en Afrique proconsulaire de Trajan à Septime Sévère'', éd. CEFR, Rome, 1972, pp. 179-180&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;lepelley10514&quot;&gt;Claude Lepelley, « Thugga au IIIe siècle : la défense de la liberté », ''Dougga (Thugga). Études épigraphiques'', éd. Ausonius, Bordeaux, 1997, pp. 105-114, also available in Claude Lepelley, ''Aspects de l'Afrique romaine : les cités, la vie rurale, le christianisme'', éd. Edipuglia, Bari, 2001, pp. 69-81&lt;/ref&gt; Po Merlinu in Poinssotu izraz izhaja iz imena boga Liberja, v čigar čast je bil v Douggi postavljen tempelj.&lt;ref&gt;Corpus inscriptionum latinarum ''CIL'' VIII, 26467&lt;/ref&gt; Vzdevek ''Liberum'' bi torej sledil istemu vzorcu kot ''Frugifer'' in ''Concordia'', ki se pojavljata v nazivu Thibursicum Bure. Thibursicum Bure pa je izjema od pravila; nazivi drugih municipij, vključno z izrazom ''liberum'', ne vključujejo imen nobenih božanstev, zato je bila ta hipoteza opuščena.&lt;ref name=&quot;lepelley10514&quot;/&gt; Druga možnost je, da se ''liberum'' nanaša na svobodni status ({{langx|la|libertas}}, 'svoboda'). To razlago potrjuje napis, najden v Douggi, ki časti Aleksandra Severja kot »ohrajevalca svobode« ({{langx|la|conservator libertatis}}).&lt;ref&gt;Corpus inscriptionum latinarum ''CIL'' VIII, 1484 ; 26552 ; ''ILTun'', 1415 ; Mustapha Khanoussi et Louis Maurin, ''Dougga. Fragments d'histoire. Choix d'inscriptions latines éditées, traduites et commentées (Ier-IVe siècles)'', inscription n°57. [[Marcus Aurelius Probus|Probus]] is honored with a similar title in the inscription [[Corpus inscriptionum latinarum|''CIL'']] VIII, 26561&lt;/ref&gt;

Vendar ni jasno, kakšno obliko je imela ta svoboščina. Toutain meni, da gre za oznako za posebno vrsto municipija – svobodna mesta, kjer rimski guverner ni imel pravice nadzorovati občinskih magistratov. Vendar ni dokazov, da bi Dougga uživala izjemne pravne privilegije, kakršne so bile povezane z nekaterimi svobodnimi mesti, kot je [[Afrodizija]] v Mali Aziji. Veyne je tako predlagal, da Douggova »svoboda« ni nič drugega kot izraz koncepta svobode brez kakršnega koli pravnega pomena;&lt;ref&gt;Paul Veyne, « Le Marsyas ''colonial'' et l'indépendance des cités », ''Revue de philologie'', n°35, 1961, pp. 86-98&lt;/ref&gt; pridobitev statusa municipija je mesto osvobodila podrejenosti in mu omogočila, da se okrasi z »okrasi svobode« ({{langx|la|ornamenta libertatis}}).&lt;ref&gt;Corpus inscriptionum latinarum ''CIL'' VIII, 210 (''ILS'' 5570) à Cillium&lt;/ref&gt; Svoboda mesta se je slavila tako kot se je poveličevalo njegovo dostojanstvo; cesar Prob je »ohranjevalec svobode in dostojanstva« ({{langx|la|conservator libertatis et dignitatis}}).&lt;ref&gt;[[Corpus inscriptionum latinarum|''CIL'']] VIII, 26561 ; Mustapha Khanoussi et Louis Maurin, ''Dougga. Fragments d'histoire. Choix d'inscriptions latines éditées, traduites et commentées (Ier-IVe siècles)'', inscription n° 63&lt;/ref&gt; Gascou v skladu z Veynejevo razlago opisuje situacijo takole: »''Liberum'', v Thuggovem nazivu, je izraz [...], s katerim se mesto, ki je dolgo čakalo na status municipija, z veseljem laska«.&lt;ref&gt;Jacques Gascou, ''op.cit.'', p. 180&lt;/ref&gt;
[[File:P6212503 dougga.jpg|left|thumb|Napis, ki so ga postavili civitas malo pred združitvijo s pagusom. Napisi, kot je ta, so praktično edini zapis, ki ga imamo o mestnih institucijah.]]

Kljub Gascoujevemu sklepu so se v zadnjem času začela prizadevanja za opredelitev konkretnih vidikov Douggove ''svobode''. Lepelley meni, da se to po eni strani nanaša na odnose med mestom in Rimom, po drugi strani pa lahko izraz zajema vrsto različnih privilegijev različnih stopenj.&lt;ref name=&quot;lepelley10514&quot;/&gt; Znano je, da je ozemlje Kartagine, h kateremu je do leta 205 n. št. spadal dougški pagus, uživalo takšne privilegije: prebivalci pagusa so med [[Trajan]]ovo vladavino celo poslali prošnjo za obrambo fiskalne imunitete ozemlja Kartagine ({{langx|la|immunitas perticae Carthaginiensium}}).&lt;ref&gt;''L'Année épigraphique'', 1963, 94&lt;/ref&gt; Dougški civitas te koncesije ni bil odobren, zato je združitev pagusa s civitas pomenila, da so državljani pagusa tvegali izgubo svojih zavidljivih privilegijev. Svoboda municipija, ustanovljenega med vladavino Septimija Severa, bi se tako lahko nanašala na fiskalno imuniteto, ki jo je omogočilo veliko bogastvo regije in cesarjeva radodarnost do vsakega municipija ob njegovi združitvi. Med vladavino Galiena se je neki Avl Vitelij Feliks Honorat, znana oseba v Duggi, obrnil na cesarja, »da bi zagotovil javno svobodo«.&lt;ref&gt;Corpus inscriptionum latinarum ''CIL'' VIII, 26582 (''ILS'' 9018) ; Mustapha Khanoussi et Louis Maurin, ''Dougga. Fragments d'histoire. Choix d'inscriptions latines éditées, traduites et commentées (Ier-IVe siècles)'', inscription n°70&lt;/ref&gt; Lepelley meni, da je to znak, da je bil mestni privilegij postavljen pod vprašaj, čeprav se zdi, da je Dougga vsaj delno uspela ohraniti svoje koncesije, kar dokazuje napis v čast »Probu, branilcu njene svobode«.&lt;ref name=&quot;lepelley10514&quot;/&gt;

Po Christolovem mnenju pa ta razlaga preveč omejuje pomen besede ''libertas''.&lt;ref name=&quot;christol191&quot;&gt;Michel Christol, ''Regards sur l'Afrique romaine'', éd. Errance, Paris, 2005, p. 191&lt;/ref&gt; Po Christolovem mnenju je pomembno, da ne pozabimo, da je bila cesarjev sklep leta 205 sprejet na zahtevo civitas in da je moral upoštevati odnose, ki so že obstajali med njo in pagusom. Avtonomija, ki jo je civitas dosegla med vladavino Marka Avrelija, in podelitev rimskega prava sta sprožili misel na združitev obeh skupnosti, kar bi nedvomno povzročilo določeno nelagodje v pagusu. Prebivalci pagusa bi izrazili »zaskrbljenost ali celo zavrnitev, ko bi se soočili s pretenzijami svojih najbližjih sosedov«.&lt;ref&gt;Michel Christol, ''op. cit.'', p. 190&lt;/ref&gt; To bi pojasnilo čast, ki jo je pagus pripisal Komodu ({{langx|la|conservator pagi}}, &quot;zaščitnik skupnosti&quot;).&lt;ref&gt;Corpus inscriptionum latinarum ''CIL'' VIII, 27374 ; inscription revisted and commented by Jacques Gascou, « Conservator pagi (d'après l'inscription de Thugga CIL VIII, 27374) », ''Dougga (Thugga). Études épigraphiques'', éd. Ausonius, Bordeaux, 1997, pp. 97-104&lt;/ref&gt;

Za Christola je treba izraz ''liberum'' razumeti v tem kontekstu in v abstraktnem smislu. Ta svoboda izhaja iz pripadnosti mestu in izraža konec odvisnosti od civitas, »povzdigovanje skupnosti peregrinov v svobodo rimskega državljanstva«, kar je hkrati pomirilo strahove prebivalcev pagusa in odprlo vrata kasnejšemu napredovanju v status kolonije. Do tega napredovanja je prišlo leta 261 n. št. v času vladavine Galiena po prošnji Avla Vitelija Feliksa Honoratusa v Christolovi različici dogodkov. Po Christolovi različici dogodkov obramba ''libertas publica'' ni bila vprašanje obrambe ogroženega privilegija, temveč zahteva po »končni svobodi« (''summa libertas'') – napredovanju v status kolonije.&lt;ref&gt;Michel Christol, ''op. cit.'', p. 195&lt;/ref&gt; Christol poudarja tudi, da bi moral biti njihov formalni videz kljub abstraktnemu značaju izrazov, kot sta ''libertas'' ali ''dignitas'', sklicevanje na konkretne in edinstvene dogodke.&lt;ref&gt;[http://www.cairn.info/article_p.php?ID_ARTICLE=PHIL_781_0013 Michel Christol, « De la liberté recouvrée d’Uchi Maius à la liberté de Dougga » ''Revue de philologie, de littérature et d’histoire anciennes'', tome LXXVIII, 2004, pp. 13-42]&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

=== Literatura ===
* {{citation |last=Ghaki |first=Mansour |contribution=Toponymie et Onomastique Libyques: L'Apport de l'Écriture Punique/Néopunique |contribution-url=https://s3.amazonaws.com/academia.edu.documents/50105050/Toponymie_et_onomastique_Lapport_de_lecriture_punique_neopunique.pdf |pages=65–71 |date=2015 |location=Naples |publisher=Unior |editor=Anna Maria di Tolla |display-editors=0 |title=La Lingua nella Vita e la Vita della Lingua: Itinerari e Percorsi degli Studi Berberi |series=Studi Africanistici: Quaderni di Studi Berberi e Libico-Berberi |number=4 |isbn=978-88-6719-125-3 |issn=2283-5636 |access-date=2018-11-03 |archive-date=2020-04-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200428044658/https://s3.amazonaws.com/academia.edu.documents/50105050/Toponymie_et_onomastique_Lapport_de_lecriture_punique_neopunique.pdf |url-status=dead }}. {{in lang|fr}}

== Zunanje povezave ==
{{Wikivoyage|Dougga}}
{{Commons category|Dougga}}
* [http://www.dougga.rnrt.tn/ Portail sur le site de Dougga et sa région] {{in lang|fr}}
* [http://www.diplomatie.gouv.fr/fr/actions-france_830/archeologie_1058/les-carnets-archeologie_5064/europe-maghreb_5066/tunisie-dougga_15988/index.html Étude de l’architecture religieuse de Dougga (Ministère français des affaires étrangères)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110101205256/http://www.diplomatie.gouv.fr/fr/actions-france_830/archeologie_1058/les-carnets-archeologie_5064/europe-maghreb_5066/tunisie-dougga_15988/index.html |date=2011-01-01 }} {{in lang|fr}}
* [http://www.archaeologie-alt.uni-freiburg.de/thugga Ausgrabungen in Thugga (Archäologisches Institut Freiburg)] {{in lang|de}}
* [https://web.archive.org/web/20060219172946/http://www.archaeologie.uni-freiburg.de/thugga/ Thugga] University of Freiburg {{in lang|de}}
* [http://lexicorient.com/tunisia/dougga.htm Dougga: Roman Ruins] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060130185414/http://lexicorient.com/tunisia/dougga.htm |date=2006-01-30 }} Lexicorient
* [https://whc.unesco.org/en/list/794 Dougga Site] UNESCO World Heritage

[[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Tuniziji]]
[[Kategorija:Mesta v Tuniziji]]

{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>svwwtvbrja2l2umstch71jo0v9t2sii</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ljudska pripovedka</title>
    <ns>0</ns>
    <id>604056</id>
    <redirect title="Pripovedka" />
    <revision>
      <id>6688278</id>
      <timestamp>2026-06-11T19:40:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>preusmeritev na [[Pripovedka]]</comment>
      <origin>6688278</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="28" sha1="7ucsp42tvls75n02iahlcinnz8ws474" xml:space="preserve">#preusmeritev [[pripovedka]]</text>
      <sha1>7ucsp42tvls75n02iahlcinnz8ws474</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Komisija za napade 11. septembra</title>
    <ns>0</ns>
    <id>604057</id>
    <revision>
      <id>6688287</id>
      <timestamp>2026-06-11T20:23:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-34343-55</username>
        <id>261509</id>
      </contributor>
      <comment>n</comment>
      <origin>6688287</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3002" sha1="n5fgc3c7aq4q85ahu4wdgqe6vs4ld21" xml:space="preserve">[[Slika:911 commission seal.svg|sličica|Logotip komisije.]]
'''Komisija za napade 11. septembra''' je bila ustanovljena 27. novembra 2002 z namenom preiskave vseh vidikov [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|terorističnih napadov 11. septembra 2001]], najsmrtonosnejšega terorističnega napada v svetovni zgodovini. Ustanovljena je bila z zakonodajo Kongresa, ki ji je naložila pripravo &quot;popolnega in celovitega poročila o okoliščinah napadov 11. septembra&quot;, vključno s pripravljenostjo ameriške zvezne vlade na napade, odzivom po napadih in ukrepi, ki jih je mogoče sprejeti za zaščito pred prihodnjim terorističnim napadom.

Komisijo za napade 11. september je vodil [[Thomas Kean]], nekdanji guverner New Jerseyja, v njej pa je bilo pet [[Demokratska stranka (Združene države Amerike)|demokratov]] in pet [[Republikanska stranka (Združene države Amerike)|republikancev]]. Zakonodajo o ustanovitvi komisije je podpisal predsednik [[George Walker Bush|George W. Bush]].

Končno poročilo komisije, znano kot poročilo komisije za napade 11. septembra, je bilo objavljeno 22. julija 2004. Obsega 585 strani, vključno z ugotovitvami obsežnih intervjujev in pričevanj komisije, prejetih med preiskavo. Glavni sklep poročila o 11. septembru je, da so neuspehi ameriške [[Centralna obveščevalna agencija|Centralne obveščevalne agencije]] (CIA) in [[Zvezni preiskovalni urad|Zveznega preiskovalnega urada]] (FBI) omogočili teroristične napade 11. septembra in da bi lahko pametnejši in agresivnejši ukrepi teh agencij napade preprečili.

Po objavi končnega poročila je komisija 21. avgusta 2004 zaključila svoje delo. 

== Zunanje povezave ==
* {{Official website|http://www.9-11commission.gov/}}
* [http://www.9-11commission.gov/report/911Report.pdf The Complete ''9/11 Commission Report''] (7 MB [[Portable Document Format|PDF]])
* [http://daystarnet.com/911-commission-report-kindle-formatted/ Kindle-formatted version of the Complete ''9/11 Commission Report'']
* [http://www.9-11commission.gov/about/bios_staff.htm 9/11 Commission staff biographies]
* [http://www.9-11pdp.org/ 9/11 Public Discourse Project] (Set up by Commission members following completion of report)
* [https://web.archive.org/web/20161026004922/http://www.npr.org/911hearings/ The 9-11 Commission: An Audio Chronicle] - NPR
* [https://fas.org/sgp/crs/homesec/RL33742.pdf Congressional Research Service, 9/11 Commission Recommendations: Implementation Status, Dec. 2006]
* [https://www.nytimes.com/2008/01/02/opinion/02kean.html Stonewalled by the C.I.A.] Op-Ed piece written by [[Thomas Kean]] and [[Lee H. Hamilton]] in the January 2, 2008 edition of ''The New York Times''
* [https://www.cbsnews.com/news/9-11-chair-attack-was-preventable/ 9/11 Chair: Attack Was Preventable] - from [[CBS]]
* [http://www.ariwatch.com/Links/SheaMemorandumIsrael The Shea Memorandum to the 9-11 Commission]
* {{Librivox author|id=4794}}
[[Kategorija:Ustanovitve leta 2002]]
[[Kategorija:Ukinitve leta 2004]]</text>
      <sha1>n5fgc3c7aq4q85ahu4wdgqe6vs4ld21</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688473</id>
      <parentid>6688287</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T11:46:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Romanm</username>
        <id>13</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>[[Kongres Združenih držav Amerike]]</comment>
      <origin>6688473</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3050" sha1="exmb86w6iewi9z2tl50z1tfrm5ift3i" xml:space="preserve">[[Slika:911 commission seal.svg|sličica|Logotip komisije.]]
Ameriška '''Komisija za napade 11. septembra''' je bila ustanovljena 27. novembra 2002 z namenom preiskave vseh vidikov [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|terorističnih napadov 11. septembra 2001]], najsmrtonosnejšega terorističnega napada v svetovni zgodovini. Ustanovljena je bila z zakonodajo [[Kongres Združenih držav Amerike|Kongresa]], ki ji je naložila pripravo &quot;popolnega in celovitega poročila o okoliščinah napadov 11. septembra&quot;, vključno s pripravljenostjo ameriške zvezne vlade na napade, odzivom po napadih in ukrepi, ki jih je mogoče sprejeti za zaščito pred prihodnjim terorističnim napadom.

Komisijo za napade 11. september je vodil [[Thomas Kean]], nekdanji guverner New Jerseyja, v njej pa je bilo pet [[Demokratska stranka (Združene države Amerike)|demokratov]] in pet [[Republikanska stranka (Združene države Amerike)|republikancev]]. Zakonodajo o ustanovitvi komisije je podpisal predsednik [[George Walker Bush|George W. Bush]].

Končno poročilo komisije, znano kot poročilo komisije za napade 11. septembra, je bilo objavljeno 22. julija 2004. Obsega 585 strani, vključno z ugotovitvami obsežnih intervjujev in pričevanj komisije, prejetih med preiskavo. Glavni sklep poročila o 11. septembru je, da so neuspehi ameriške [[Centralna obveščevalna agencija|Centralne obveščevalne agencije]] (CIA) in [[Zvezni preiskovalni urad|Zveznega preiskovalnega urada]] (FBI) omogočili teroristične napade 11. septembra in da bi lahko pametnejši in agresivnejši ukrepi teh agencij napade preprečili.

Po objavi končnega poročila je komisija 21. avgusta 2004 zaključila svoje delo. 

== Zunanje povezave ==
* {{Official website|http://www.9-11commission.gov/}}
* [http://www.9-11commission.gov/report/911Report.pdf The Complete ''9/11 Commission Report''] (7 MB [[Portable Document Format|PDF]])
* [http://daystarnet.com/911-commission-report-kindle-formatted/ Kindle-formatted version of the Complete ''9/11 Commission Report'']
* [http://www.9-11commission.gov/about/bios_staff.htm 9/11 Commission staff biographies]
* [http://www.9-11pdp.org/ 9/11 Public Discourse Project] (Set up by Commission members following completion of report)
* [https://web.archive.org/web/20161026004922/http://www.npr.org/911hearings/ The 9-11 Commission: An Audio Chronicle] - NPR
* [https://fas.org/sgp/crs/homesec/RL33742.pdf Congressional Research Service, 9/11 Commission Recommendations: Implementation Status, Dec. 2006]
* [https://www.nytimes.com/2008/01/02/opinion/02kean.html Stonewalled by the C.I.A.] Op-Ed piece written by [[Thomas Kean]] and [[Lee H. Hamilton]] in the January 2, 2008 edition of ''The New York Times''
* [https://www.cbsnews.com/news/9-11-chair-attack-was-preventable/ 9/11 Chair: Attack Was Preventable] - from [[CBS]]
* [http://www.ariwatch.com/Links/SheaMemorandumIsrael The Shea Memorandum to the 9-11 Commission]
* {{Librivox author|id=4794}}
[[Kategorija:Ustanovitve leta 2002]]
[[Kategorija:Ukinitve leta 2004]]</text>
      <sha1>exmb86w6iewi9z2tl50z1tfrm5ift3i</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688474</id>
      <parentid>6688473</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T11:46:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Romanm</username>
        <id>13</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Kongres Združenih držav Amerike]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6688474</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3099" sha1="sw5yt64est1axjow59slrsjlz5r8x72" xml:space="preserve">[[Slika:911 commission seal.svg|sličica|Logotip komisije.]]
Ameriška '''Komisija za napade 11. septembra''' je bila ustanovljena 27. novembra 2002 z namenom preiskave vseh vidikov [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|terorističnih napadov 11. septembra 2001]], najsmrtonosnejšega terorističnega napada v svetovni zgodovini. Ustanovljena je bila z zakonodajo [[Kongres Združenih držav Amerike|Kongresa]], ki ji je naložila pripravo &quot;popolnega in celovitega poročila o okoliščinah napadov 11. septembra&quot;, vključno s pripravljenostjo ameriške zvezne vlade na napade, odzivom po napadih in ukrepi, ki jih je mogoče sprejeti za zaščito pred prihodnjim terorističnim napadom.

Komisijo za napade 11. september je vodil [[Thomas Kean]], nekdanji guverner New Jerseyja, v njej pa je bilo pet [[Demokratska stranka (Združene države Amerike)|demokratov]] in pet [[Republikanska stranka (Združene države Amerike)|republikancev]]. Zakonodajo o ustanovitvi komisije je podpisal predsednik [[George Walker Bush|George W. Bush]].

Končno poročilo komisije, znano kot poročilo komisije za napade 11. septembra, je bilo objavljeno 22. julija 2004. Obsega 585 strani, vključno z ugotovitvami obsežnih intervjujev in pričevanj komisije, prejetih med preiskavo. Glavni sklep poročila o 11. septembru je, da so neuspehi ameriške [[Centralna obveščevalna agencija|Centralne obveščevalne agencije]] (CIA) in [[Zvezni preiskovalni urad|Zveznega preiskovalnega urada]] (FBI) omogočili teroristične napade 11. septembra in da bi lahko pametnejši in agresivnejši ukrepi teh agencij napade preprečili.

Po objavi končnega poročila je komisija 21. avgusta 2004 zaključila svoje delo. 

== Zunanje povezave ==
* {{Official website|http://www.9-11commission.gov/}}
* [http://www.9-11commission.gov/report/911Report.pdf The Complete ''9/11 Commission Report''] (7 MB [[Portable Document Format|PDF]])
* [http://daystarnet.com/911-commission-report-kindle-formatted/ Kindle-formatted version of the Complete ''9/11 Commission Report'']
* [http://www.9-11commission.gov/about/bios_staff.htm 9/11 Commission staff biographies]
* [http://www.9-11pdp.org/ 9/11 Public Discourse Project] (Set up by Commission members following completion of report)
* [https://web.archive.org/web/20161026004922/http://www.npr.org/911hearings/ The 9-11 Commission: An Audio Chronicle] - NPR
* [https://fas.org/sgp/crs/homesec/RL33742.pdf Congressional Research Service, 9/11 Commission Recommendations: Implementation Status, Dec. 2006]
* [https://www.nytimes.com/2008/01/02/opinion/02kean.html Stonewalled by the C.I.A.] Op-Ed piece written by [[Thomas Kean]] and [[Lee H. Hamilton]] in the January 2, 2008 edition of ''The New York Times''
* [https://www.cbsnews.com/news/9-11-chair-attack-was-preventable/ 9/11 Chair: Attack Was Preventable] - from [[CBS]]
* [http://www.ariwatch.com/Links/SheaMemorandumIsrael The Shea Memorandum to the 9-11 Commission]
* {{Librivox author|id=4794}}
[[Kategorija:Ustanovitve leta 2002]]
[[Kategorija:Ukinitve leta 2004]]
[[Kategorija:Kongres Združenih držav Amerike]]</text>
      <sha1>sw5yt64est1axjow59slrsjlz5r8x72</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Avtocestno počivališče Zima</title>
    <ns>0</ns>
    <id>604058</id>
    <redirect title="Avtocesta A1" />
    <revision>
      <id>6688324</id>
      <timestamp>2026-06-12T04:42:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Andrejj</username>
        <id>94</id>
      </contributor>
      <comment>preusmeritev na [[Avtocesta A1]]</comment>
      <origin>6688324</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="29" sha1="9wq5n41iwekoasluvcvd1a2zbgqez8i" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV[[Avtocesta_A1]]</text>
      <sha1>9wq5n41iwekoasluvcvd1a2zbgqez8i</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Sneberje</title>
    <ns>0</ns>
    <id>604059</id>
    <redirect title="Četrtna skupnost Jarše" />
    <revision>
      <id>6688326</id>
      <timestamp>2026-06-12T05:04:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Andrejj</username>
        <id>94</id>
      </contributor>
      <comment>preusmeritev na [[Četrtna skupnost Jarše]]</comment>
      <origin>6688326</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="41" sha1="br2n4yiabboa2dtng3ybkxt3xd9ud9w" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV[[Četrtna skupnost Jarše]]</text>
      <sha1>br2n4yiabboa2dtng3ybkxt3xd9ud9w</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Osnutek:Skupina GAS KRAS</title>
    <ns>118</ns>
    <id>604060</id>
    <revision>
      <id>6688338</id>
      <timestamp>2026-06-12T06:37:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Videk1236</username>
        <id>261520</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »'''Skupina GAS KRAS'''  '''Skupina GAS KRAS''' je slovenska narodnozabavna in zabavna glasbena skupina s Krasa, ustanovljena leta 2023. Skupina nastopa na veselicah, porokah, rojstnodnevnih praznovanjih in drugih prireditvah po Sloveniji.  '''Zgodovina'''  Skupina GAS KRAS je bila ustanovljena leta 2023. Prepoznavna je po večglasnem petju in izvajanju narodnozabavne ter zabavne glasbe.  '''Glasbeni slog'''  Repertoar skupine obsega slovensko narodnozabavno glasbo...«</comment>
      <origin>6688338</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="739" sha1="6586sif8b1rzos54lirf2yw8g45r1we" xml:space="preserve">'''Skupina GAS KRAS'''

'''Skupina GAS KRAS''' je slovenska narodnozabavna in zabavna glasbena skupina s Krasa, ustanovljena leta 2023. Skupina nastopa na veselicah, porokah, rojstnodnevnih praznovanjih in drugih prireditvah po Sloveniji.

'''Zgodovina'''

Skupina GAS KRAS je bila ustanovljena leta 2023. Prepoznavna je po večglasnem petju in izvajanju narodnozabavne ter zabavne glasbe.

'''Glasbeni slog'''

Repertoar skupine obsega slovensko narodnozabavno glasbo ter zabavne skladbe domačih in tujih izvajalcev.

'''Diskografija'''

'''Singli'''

* GAS KRAS (2024)
* Punca do vrhunca (2025)
* Vem, da imaš (2025)
* Lep božični čas (2025)
* Da bi nekdo (2026)

'''Zunanje povezave'''

* Instagram
* Facebook
* YouTube
* Spotify
*</text>
      <sha1>6586sif8b1rzos54lirf2yw8g45r1we</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688339</id>
      <parentid>6688338</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T06:38:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Videk1236</username>
        <id>261520</id>
      </contributor>
      <comment>/* */</comment>
      <origin>6688339</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="739" sha1="4h2pk6szq8fyt16glg1siw7g13ewtfz" xml:space="preserve">'''Skupina GAS KRAS'''

'''Skupina GAS KRAS''' je slovenska narodnozabavna in zabavna glasbena skupina s Krasa, ustanovljena leta 2023. Skupina nastopa na veselicah, porokah, rojstnodnevnih praznovanjih in drugih prireditvah po Sloveniji.

'''Zgodovina'''

Skupina GAS KRAS je bila ustanovljena leta 2023. Prepoznavna je po večglasnem petju in izvajanju narodnozabavne ter zabavne glasbe.

'''Glasbeni slog'''

Repertoar skupine obsega slovensko narodnozabavno glasbo ter zabavne skladbe domačih in tujih izvajalcev.

'''Diskografija'''

'''Singli'''

* GAS KRAS (2024)
* Punca do vrhunca (2025)
* Vem, da imaš (2025)
* Lep božični čas (2025)
* Rojstni dan (2026)

'''Zunanje povezave'''

* Instagram
* Facebook
* YouTube
* Spotify
*</text>
      <sha1>4h2pk6szq8fyt16glg1siw7g13ewtfz</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688343</id>
      <parentid>6688339</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T06:47:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Videk1236</username>
        <id>261520</id>
      </contributor>
      <comment>/* */</comment>
      <origin>6688343</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1052" sha1="dkm1qbiomf3ay161hrjekjxyraxlub9" xml:space="preserve">'''Skupina GAS KRAS'''

'''Skupina GAS KRAS''' je slovenska narodnozabavna in zabavna glasbena skupina s Krasa, ustanovljena leta 2023. Skupina nastopa na veselicah, porokah, rojstnodnevnih praznovanjih in drugih prireditvah po Sloveniji ter  ter slovenskem zamejstvu.

'''Zgodovina'''

Skupina GAS KRAS je bila ustanovljena leta 2023.  Člani so se sprva združili zaradi veselja do glasbe, kasneje pa je iz neformalnega druženja nastala glasbena skupina.

'''Glasbeni slog'''

Repertoar skupine obsega slovensko narodnozabavno glasbo ter zabavne skladbe domačih in tujih izvajalcev.

'''Singli'''

* GAS KRAS (2024)
* Punca do vrhunca (2025)
* Vem, da imaš (2025)
* Lep božični čas (2025)
* Rojstni dan (2026)

'''Zunanje povezave'''

* [https://www.instagram.com/skupina_gas_kras?igsh=MW1kOWtudWtqZzhoNw%3D%3D&amp;utm_source=qr Instagram]
* [https://www.facebook.com/share/1HG75C4Anc/?mibextid=wwXIfr Facebook]
* [https://youtube.com/@skupinagaskras?si=5WGnr4bPt7f8TLL8 YouTube]
* [https://open.spotify.com/artist/6KK6O5FGa22AsnYwwRWrrA Spotify]
*</text>
      <sha1>dkm1qbiomf3ay161hrjekjxyraxlub9</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688346</id>
      <parentid>6688343</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T07:05:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Videk1236</username>
        <id>261520</id>
      </contributor>
      <comment>/* */</comment>
      <origin>6688346</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1633" sha1="2ndnn7es61jb61q2mip6pfvsgrg9006" xml:space="preserve">'''Skupina GAS KRAS'''
[[Slika:Skupina_GAS_KRAS_2026.jpg|sličica|Skupina GAS KRAS 2026]]
'''Skupina GAS KRAS''' je slovenska narodnozabavna in zabavna glasbena skupina s Krasa, ustanovljena leta 2023. Skupina nastopa na veselicah, porokah, rojstnodnevnih praznovanjih in drugih prireditvah po Sloveniji ter v slovenskem zamejstvu.

== Zgodovina ==
Skupina GAS KRAS je bila ustanovljena leta 2023. Nastala je iz prijateljskega igranja in skupne ljubezni do glasbe. Kar se je začelo kot neformalno druženje članov, se je sčasoma razvilo v glasbeno skupino, ki danes nastopa po Sloveniji in v slovenskem zamejstvu.

Skupina je prepoznavna po večglasnem petju ter izvajanju narodnozabavne in zabavne glasbe.

== Glasbeni slog ==
Repertoar skupine obsega slovensko narodnozabavno glasbo ter zabavne skladbe domačih in tujih izvajalcev.

== Člani ==
Trenutno zasedbo skupine sestavljajo:
{| class=&quot;wikitable&quot;
!Član
!Vloga
|-
|Patrik Janežič
|glavni vokal
|-
|David Križmančič
|kitara, vokal
|-
|Vid Žabar
|bas kitara, vokal
|-
|Nik Gec
|harmonika
|-
|Niko Gregori
|bobni, vokal
|}

== Diskografija ==

=== Singli ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
!Leto
!Naslov
|-
|2024
|''GAS KRAS''
|-
|2025
|''Punca do vrhunca''
|-
|2025
|''Vem, da imaš''
|-
|2025
|''Lep božični čas''
|-
|2026
|''Rojstni dan''
|}

== Zunanje povezave ==

* [https://www.instagram.com/skupina_gas_kras?igsh=MW1kOWtudWtqZzhoNw%3D%3D&amp;utm_source=qr Instagram]
* [https://www.facebook.com/profile.php?id=61566816576466 Facebook]
* [https://youtube.com/@skupinagaskras?si=laT-0xl6rLbFAPC8 YouTube]
* [https://open.spotify.com/artist/6KK6O5FGa22AsnYwwRWrrA Spotify]</text>
      <sha1>2ndnn7es61jb61q2mip6pfvsgrg9006</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688347</id>
      <parentid>6688346</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T07:06:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Videk1236</username>
        <id>261520</id>
      </contributor>
      <comment>/* Člani */</comment>
      <origin>6688347</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1632" sha1="dqfuokvm61u0gy60bwogs4y9ppgrid4" xml:space="preserve">'''Skupina GAS KRAS'''
[[Slika:Skupina_GAS_KRAS_2026.jpg|sličica|Skupina GAS KRAS 2026]]
'''Skupina GAS KRAS''' je slovenska narodnozabavna in zabavna glasbena skupina s Krasa, ustanovljena leta 2023. Skupina nastopa na veselicah, porokah, rojstnodnevnih praznovanjih in drugih prireditvah po Sloveniji ter v slovenskem zamejstvu.

== Zgodovina ==
Skupina GAS KRAS je bila ustanovljena leta 2023. Nastala je iz prijateljskega igranja in skupne ljubezni do glasbe. Kar se je začelo kot neformalno druženje članov, se je sčasoma razvilo v glasbeno skupino, ki danes nastopa po Sloveniji in v slovenskem zamejstvu.

Skupina je prepoznavna po večglasnem petju ter izvajanju narodnozabavne in zabavne glasbe.

== Glasbeni slog ==
Repertoar skupine obsega slovensko narodnozabavno glasbo ter zabavne skladbe domačih in tujih izvajalcev.

== Člani ==
Trenutno zasedbo skupine sestavljajo:
{| class=&quot;wikitable&quot;
!Član
!Vloga
|-
|Patrik Janežič
|glavni vokal
|-
|David Krizmančič
|kitara, vokal
|-
|Vid Žabar
|bas kitara, vokal
|-
|Nik Gec
|harmonika
|-
|Niko Gregori
|bobni, vokal
|}

== Diskografija ==

=== Singli ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
!Leto
!Naslov
|-
|2024
|''GAS KRAS''
|-
|2025
|''Punca do vrhunca''
|-
|2025
|''Vem, da imaš''
|-
|2025
|''Lep božični čas''
|-
|2026
|''Rojstni dan''
|}

== Zunanje povezave ==

* [https://www.instagram.com/skupina_gas_kras?igsh=MW1kOWtudWtqZzhoNw%3D%3D&amp;utm_source=qr Instagram]
* [https://www.facebook.com/profile.php?id=61566816576466 Facebook]
* [https://youtube.com/@skupinagaskras?si=laT-0xl6rLbFAPC8 YouTube]
* [https://open.spotify.com/artist/6KK6O5FGa22AsnYwwRWrrA Spotify]</text>
      <sha1>dqfuokvm61u0gy60bwogs4y9ppgrid4</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688349</id>
      <parentid>6688347</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T07:08:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Videk1236</username>
        <id>261520</id>
      </contributor>
      <comment>/* Zgodovina */</comment>
      <origin>6688349</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1539" sha1="p5b7qx5se2dezkhlwnqf5u8n1csj3f3" xml:space="preserve">'''Skupina GAS KRAS'''
[[Slika:Skupina_GAS_KRAS_2026.jpg|sličica|Skupina GAS KRAS 2026]]
'''Skupina GAS KRAS''' je slovenska narodnozabavna in zabavna glasbena skupina s Krasa, ustanovljena leta 2023. Skupina nastopa na veselicah, porokah, rojstnodnevnih praznovanjih in drugih prireditvah po Sloveniji ter v slovenskem zamejstvu.

== Zgodovina ==
Skupina GAS KRAS je bila ustanovljena leta 2023. Nastala je iz prijateljskega igranja in skupne ljubezni do glasbe. Kar se je začelo kot neformalno druženje članov, se je sčasoma razvilo v glasbeno skupino, ki danes nastopa po Sloveniji in v slovenskem zamejstvu.

== Glasbeni slog ==
Repertoar skupine obsega slovensko narodnozabavno glasbo ter zabavne skladbe domačih in tujih izvajalcev.

== Člani ==
Trenutno zasedbo skupine sestavljajo:
{| class=&quot;wikitable&quot;
!Član
!Vloga
|-
|Patrik Janežič
|glavni vokal
|-
|David Krizmančič
|kitara, vokal
|-
|Vid Žabar
|bas kitara, vokal
|-
|Nik Gec
|harmonika
|-
|Niko Gregori
|bobni, vokal
|}

== Diskografija ==

=== Singli ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
!Leto
!Naslov
|-
|2024
|''GAS KRAS''
|-
|2025
|''Punca do vrhunca''
|-
|2025
|''Vem, da imaš''
|-
|2025
|''Lep božični čas''
|-
|2026
|''Rojstni dan''
|}

== Zunanje povezave ==

* [https://www.instagram.com/skupina_gas_kras?igsh=MW1kOWtudWtqZzhoNw%3D%3D&amp;utm_source=qr Instagram]
* [https://www.facebook.com/profile.php?id=61566816576466 Facebook]
* [https://youtube.com/@skupinagaskras?si=laT-0xl6rLbFAPC8 YouTube]
* [https://open.spotify.com/artist/6KK6O5FGa22AsnYwwRWrrA Spotify]</text>
      <sha1>p5b7qx5se2dezkhlwnqf5u8n1csj3f3</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688361</id>
      <parentid>6688349</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T07:53:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>A09 je prestavil stran [[Skupina GAS KRAS]] na [[Osnutek:Skupina GAS KRAS]] brez preusmeritve: [[WP:Osnutki|premik med osnutke]]</comment>
      <origin>6688349</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1539" sha1="p5b7qx5se2dezkhlwnqf5u8n1csj3f3" xml:space="preserve">'''Skupina GAS KRAS'''
[[Slika:Skupina_GAS_KRAS_2026.jpg|sličica|Skupina GAS KRAS 2026]]
'''Skupina GAS KRAS''' je slovenska narodnozabavna in zabavna glasbena skupina s Krasa, ustanovljena leta 2023. Skupina nastopa na veselicah, porokah, rojstnodnevnih praznovanjih in drugih prireditvah po Sloveniji ter v slovenskem zamejstvu.

== Zgodovina ==
Skupina GAS KRAS je bila ustanovljena leta 2023. Nastala je iz prijateljskega igranja in skupne ljubezni do glasbe. Kar se je začelo kot neformalno druženje članov, se je sčasoma razvilo v glasbeno skupino, ki danes nastopa po Sloveniji in v slovenskem zamejstvu.

== Glasbeni slog ==
Repertoar skupine obsega slovensko narodnozabavno glasbo ter zabavne skladbe domačih in tujih izvajalcev.

== Člani ==
Trenutno zasedbo skupine sestavljajo:
{| class=&quot;wikitable&quot;
!Član
!Vloga
|-
|Patrik Janežič
|glavni vokal
|-
|David Krizmančič
|kitara, vokal
|-
|Vid Žabar
|bas kitara, vokal
|-
|Nik Gec
|harmonika
|-
|Niko Gregori
|bobni, vokal
|}

== Diskografija ==

=== Singli ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
!Leto
!Naslov
|-
|2024
|''GAS KRAS''
|-
|2025
|''Punca do vrhunca''
|-
|2025
|''Vem, da imaš''
|-
|2025
|''Lep božični čas''
|-
|2026
|''Rojstni dan''
|}

== Zunanje povezave ==

* [https://www.instagram.com/skupina_gas_kras?igsh=MW1kOWtudWtqZzhoNw%3D%3D&amp;utm_source=qr Instagram]
* [https://www.facebook.com/profile.php?id=61566816576466 Facebook]
* [https://youtube.com/@skupinagaskras?si=laT-0xl6rLbFAPC8 YouTube]
* [https://open.spotify.com/artist/6KK6O5FGa22AsnYwwRWrrA Spotify]</text>
      <sha1>p5b7qx5se2dezkhlwnqf5u8n1csj3f3</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688362</id>
      <parentid>6688361</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T07:53:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>Objavljam ([[:en:WP:AFCH|AFCH]])</comment>
      <origin>6688362</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1634" sha1="6jwdri60j8p1rvndn41st5e9npfhq3d" xml:space="preserve">{{Predložitev ČU||ns=118|u=Videk1236|ts=20260612095316}} &lt;!-- Ne odstranite te vrstice! --&gt;

'''Skupina GAS KRAS'''
[[Slika:Skupina_GAS_KRAS_2026.jpg|sličica|Skupina GAS KRAS 2026]]
'''Skupina GAS KRAS''' je slovenska narodnozabavna in zabavna glasbena skupina s Krasa, ustanovljena leta 2023. Skupina nastopa na veselicah, porokah, rojstnodnevnih praznovanjih in drugih prireditvah po Sloveniji ter v slovenskem zamejstvu.

== Zgodovina ==
Skupina GAS KRAS je bila ustanovljena leta 2023. Nastala je iz prijateljskega igranja in skupne ljubezni do glasbe. Kar se je začelo kot neformalno druženje članov, se je sčasoma razvilo v glasbeno skupino, ki danes nastopa po Sloveniji in v slovenskem zamejstvu.

== Glasbeni slog ==
Repertoar skupine obsega slovensko narodnozabavno glasbo ter zabavne skladbe domačih in tujih izvajalcev.

== Člani ==
Trenutno zasedbo skupine sestavljajo:
{| class=&quot;wikitable&quot;
!Član
!Vloga
|-
|Patrik Janežič
|glavni vokal
|-
|David Krizmančič
|kitara, vokal
|-
|Vid Žabar
|bas kitara, vokal
|-
|Nik Gec
|harmonika
|-
|Niko Gregori
|bobni, vokal
|}

== Diskografija ==

=== Singli ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
!Leto
!Naslov
|-
|2024
|''GAS KRAS''
|-
|2025
|''Punca do vrhunca''
|-
|2025
|''Vem, da imaš''
|-
|2025
|''Lep božični čas''
|-
|2026
|''Rojstni dan''
|}

== Zunanje povezave ==

* [https://www.instagram.com/skupina_gas_kras?igsh=MW1kOWtudWtqZzhoNw%3D%3D&amp;utm_source=qr Instagram]
* [https://www.facebook.com/profile.php?id=61566816576466 Facebook]
* [https://youtube.com/@skupinagaskras?si=laT-0xl6rLbFAPC8 YouTube]
* [https://open.spotify.com/artist/6KK6O5FGa22AsnYwwRWrrA Spotify]</text>
      <sha1>6jwdri60j8p1rvndn41st5e9npfhq3d</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688364</id>
      <parentid>6688362</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T07:53:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>Odklanjam predložitev: glasba - Predložitev se nanaša na glasbenika ali glasbeno delo, ki ne izpolnjuje smernice o odmevnosti ([[:en:WP:AFCH|AFCH]])</comment>
      <origin>6688364</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1679" sha1="0hbwtqom2jf828onwe1w79qav2jzqe2" xml:space="preserve">{{Predložitev ČU|d|music|ns=118|u=Videk1236|decliner=A09|declinets=20260612095323|ts=20260612095316}} &lt;!-- Ne odstranite te vrstice! --&gt;

'''Skupina GAS KRAS'''
[[Slika:Skupina_GAS_KRAS_2026.jpg|sličica|Skupina GAS KRAS 2026]]
'''Skupina GAS KRAS''' je slovenska narodnozabavna in zabavna glasbena skupina s Krasa, ustanovljena leta 2023. Skupina nastopa na veselicah, porokah, rojstnodnevnih praznovanjih in drugih prireditvah po Sloveniji ter v slovenskem zamejstvu.

== Zgodovina ==
Skupina GAS KRAS je bila ustanovljena leta 2023. Nastala je iz prijateljskega igranja in skupne ljubezni do glasbe. Kar se je začelo kot neformalno druženje članov, se je sčasoma razvilo v glasbeno skupino, ki danes nastopa po Sloveniji in v slovenskem zamejstvu.

== Glasbeni slog ==
Repertoar skupine obsega slovensko narodnozabavno glasbo ter zabavne skladbe domačih in tujih izvajalcev.

== Člani ==
Trenutno zasedbo skupine sestavljajo:
{| class=&quot;wikitable&quot;
!Član
!Vloga
|-
|Patrik Janežič
|glavni vokal
|-
|David Krizmančič
|kitara, vokal
|-
|Vid Žabar
|bas kitara, vokal
|-
|Nik Gec
|harmonika
|-
|Niko Gregori
|bobni, vokal
|}

== Diskografija ==

=== Singli ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
!Leto
!Naslov
|-
|2024
|''GAS KRAS''
|-
|2025
|''Punca do vrhunca''
|-
|2025
|''Vem, da imaš''
|-
|2025
|''Lep božični čas''
|-
|2026
|''Rojstni dan''
|}

== Zunanje povezave ==

* [https://www.instagram.com/skupina_gas_kras?igsh=MW1kOWtudWtqZzhoNw%3D%3D&amp;utm_source=qr Instagram]
* [https://www.facebook.com/profile.php?id=61566816576466 Facebook]
* [https://youtube.com/@skupinagaskras?si=laT-0xl6rLbFAPC8 YouTube]
* [https://open.spotify.com/artist/6KK6O5FGa22AsnYwwRWrrA Spotify]</text>
      <sha1>0hbwtqom2jf828onwe1w79qav2jzqe2</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Muhamad Aufi</title>
    <ns>0</ns>
    <id>604061</id>
    <revision>
      <id>6688342</id>
      <timestamp>2026-06-12T06:46:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>uvod</comment>
      <origin>6688342</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1293" sha1="cwukpyjczknr654jb0jb96m3568wu5y" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba
| name        = Muhamad Ibn Muhamad Aufi Buhari
| image       = &lt;!-- le ime datoteke, brez Slika:, Image: ali File: --&gt;
| alt         = 
| caption     = 
| birth_name  = &lt;!-- uporabi le, če se razlikuje od imena zgoraj--&gt;
| birth_date  = 12. stoletje
| birth_place = [[Buhara]], [[Horezmijsko cesarstvo]] (zdaj [[Uzbekistan]])
| death_date  = 13. stoletje
| death_place = 
| nationality = [[Perzijci|perzijska]]
| other_names = Nur ud-Din
| occupation  = zgodovina, filologija
| known_for   = ''Lubab ul-Albab'', &lt;br&gt; ''Jawami ul-Hikayat''
}}

'''Sadid ud-Din Muhamad Ibn Muhmmad Aufi Buhari''' ([[Perzijščina|perzijsko]]: سدید الدین محمد عوفی), znan tudi po [[Osebno ime (arabsko)|lakabu]] '''Nur ud-Din''', je bil perzijski&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{cite book |editor=H.A.R. Gibb |display-editors=etal |title=The Encyclopaedia of Islam |volume=1 |date=1986 |publisher=Brill |location=Leiden |isbn=9004081143 |page=764 |edition=New, photomechanical reprint}}&lt;/ref&gt; [[zgodovinar]], [[Filologija|filolog]] in [[pisatelj]], * 12, stoletje, Buhara, † 13. stoletje.

== Sklici ==
{{sklici|20em}}

==Viri==
{{refbegin| 2}}
{{refend}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Iranski zgodovinarji]]
[[Kategorija:Rojeni v 12. stoletju]]
[[Kategorija:Umrli v 13. stoletju]]</text>
      <sha1>cwukpyjczknr654jb0jb96m3568wu5y</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688356</id>
      <parentid>6688342</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T07:34:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>biografija</comment>
      <origin>6688356</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4005" sha1="gxw7c2xl8n380pn9kuqqrb0xwbl4x13" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba
| name        = Muhamad Ibn Muhamad Aufi Buhari
| image       = &lt;!-- le ime datoteke, brez Slika:, Image: ali File: --&gt;
| alt         = 
| caption     = 
| birth_name  = &lt;!-- uporabi le, če se razlikuje od imena zgoraj--&gt;
| birth_date  = 12. stoletje
| birth_place = [[Buhara]], [[Horezmijsko cesarstvo]] (zdaj [[Uzbekistan]])
| death_date  = 13. stoletje
| death_place = 
| nationality = [[Perzijci|perzijska]]
| other_names = Nur ud-Din
| occupation  = zgodovina, filologija
| known_for   = ''Lubab ul-Albab'', &lt;br&gt; ''Jawami ul-Hikayat''
}}

'''Sadid ud-Din Muhamad Ibn Muhmmad Aufi Buhari''' ([[Perzijščina|perzijsko]]: سدید الدین محمد عوفی), znan tudi po [[Osebno ime (arabsko)|lakabu]] '''Nur ud-Din''', je bil perzijski&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{cite book |editor=H.A.R. Gibb |display-editors=etal |title=The Encyclopaedia of Islam |volume=1 |date=1986 |publisher=Brill |location=Leiden |isbn=9004081143 |page=764 |edition=New, photomechanical reprint}}&lt;/ref&gt; [[zgodovinar]], [[Filologija|filolog]] in [[pisatelj]], * 12, stoletje, Buhara, † 13. stoletje.

==Biografija==
Aufi, rojen v Buhari, je trdil, da je daljni potomec Abd al-Rahmana ibn Aufa (umrl 654), spremljevalca islamskega preroka [[Mohamed]]a.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Odraščal je na vrhuncu islamske zlate dobe in dolga leta potoval, raziskoval in predaval tako preprostim ljudem kot vladarskim družinam v [[Delhi]]ju, [[Veliki Horasan|Horasan]]u, [[Horezmijsko cesarstvo|Horezmu]], [[Samarkand]]u, [[Merv]]u, [[Nišapur]]ju, [[Sistan]]u in [[Gaznin]]u.&lt;ref&gt;Reynold Alleyne Nicholson, ''Studies in Islamic Poetry'', (Cambridge University Press, 1969), str. 1&lt;/ref&gt; Nekaj časa je bil očitno v službi [[Karahanidski kanat|Karahanida]] [[Osman ibn Ibrahim|Osmana ibn Ibrahima]], ki ga je postavil  za odgovornega za njegovo korespondenco (''dīvān-e ensha''). Aufi je [[Samarkand]] zapustil pred letom 1204.&lt;ref&gt;{{cite web | url=https://iranicaonline.org/articles/awfi-sadid-al-din | title=Welcome to Encyclopaedia Iranica}}&lt;/ref&gt; Kasneje je večino časa preživel na dvoru [[Guridska dinastija|Guridov]]. Svoje prvo veliko delo ''[[Lubab ul-Albab]]'', sestavljeno iz pesmi kraljev in pesnikov starodavnih časov,&lt;ref&gt;''Journal of the Royal Asiatic Society of Great Britain and Ireland'', Vol. 9, (T.R.Harrison, 1848), str. 113&lt;/ref&gt; je posvetil 
Amirju Nasiruddinu Kobajehu, takratnemu vladarju [[Multan]]a.

Njegovo drugo veliko delo, ''[[Jawami ul-Hikayat]]'', je bil napisano pod imenom 'vezir guridskega emirja Delhija'. Živel je med vladavino Šamsudina Iltutmiša (Altamaša) (vladal 1211–1236), tretjega  muslimanskega turškega sultana [[Delhijski sultanat|Delhijskega sultanata]], knjiga pa je posvečena njegovemu ministru Nizamu-ul-Mulku Mohamedu, sinu Abu Saida Džunaidija.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Elliot|first=H. M. (Henry Miers), Sir|author2=John Dowson|title=The History of India, as Told by Its Own Historians. The Muhammadan Period (Vol 2.)|chapter-url=https://archive.org/stream/cu31924073036729#page/n5/mode/2up|chapter=4. Jawami ul-Hikayat of Muhammad Ufi| year=1871|publisher=London: Trübner &amp; Co.|page=155}}&lt;/ref&gt; Ti dve deli sta njegovi edini ohranjeni deli. Njegova dela o zgodovini turkestanskih vladarjev in knjiga o lastnostih snovi, na katera se sklicuje, so se izgubila. Ohranjen je majhen odlomek njegovega dela ''Madāyih al-Sultān''.

==Dele==
* ''[[Lubab ul-Albab]]'', katerega naslov je bil pogosto preveden kot ''Kvintesenca src'', ''Najboljši izbor'' ali ''Izbor izbranega'' (لباب الالباب), je bilo objavljeno leta 1220.
* ''Al-Farj ba'd ul-Shudat'' (''Veselje po težavah'', الفرج بعد الشدة), je bilo prevedeno leta 1226.
* ''[[Jawami ul-Hikayat]]'' (''Zbirka zgodb in luč izročil'', جوامع الحكايات و لوامع الروايات), je bilo objavljeno leta 1228.

== Sklici ==
{{sklici|20em}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Iranski zgodovinarji]]
[[Kategorija:Rojeni v 12. stoletju]]
[[Kategorija:Umrli v 13. stoletju]]</text>
      <sha1>gxw7c2xl8n380pn9kuqqrb0xwbl4x13</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Koalicijska pogajanja za sestavo 16. vlade Republike Slovenije</title>
    <ns>0</ns>
    <id>604062</id>
    <revision>
      <id>6688359</id>
      <timestamp>2026-06-12T07:43:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>VidicK01</username>
        <id>193275</id>
      </contributor>
      <comment>novo</comment>
      <origin>6688359</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="47073" sha1="3vkjl8y25p6jt96oin8t4ywnahg3ruo" xml:space="preserve">Po [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah v Sloveniji 2026]] so med parlamentarnimi političnimi strankami potekala '''koalicijska pogajanja''', ki so vodila do sestave nove, '''[[16. vlada Republike Slovenije|16. vlade Republike Slovenije]]'''. Po neuspešnih pogajanjih relativnega zmagovalca in dotedanjega premierja [[Robert Golob|Roberta Goloba]], predsednika stranke [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], je [[desna sredina|desnosredinsko]] [[manjšinska vlada|manjšinsko vlado]] sestavil predsednik [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] [[Janez Janša]]. Vlada je svoj mandat pričela 4. junija 2026.

== Ozadje ==

=== Izidi volitev ===
Na volitvah je sicer z 29 osvojenimi poslanskimi mandati slavilo [[Gibanje Svoboda]] z [[Robert Golob|Robertom Golobom]], predsednikom 15. vlade RS, sledila je [[Slovenska demokratska stranka]] z [[Janez Janša|Janezom Janšo]] in 28 poslanci. Na tretje mesto se je z devetimi poslanci uvrstilo zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi, SLS, FOKUS]], na četrto mesto [[Socialni demokrati]] s šestimi mandati, enako število jih je prejela stranka [[Demokrati. Anžeta Logarja]]. Na šestem mestu je pristalo zavezništvo [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]], ki je osvojilo pet poslanskih mandatov, v [[Državni zbor Republike Slovenije|državni zbor]] pa se je uvrstila tudi [[Resni.ca]], prav tako s petimi poslanci.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|title=Izidi glasovanja|date=2026-04-07|accessdate=2026-06-12|website=DVK-rs.si}}&lt;/ref&gt;

=== Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine v državnozborske volitve ===
{{Glavni|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026#Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine|l1=Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine}}Zadnja dva tedna predvolilne kampanje marca 2026 je slovensko politiko zaznamovala afera o domnevnem izraelskem vmešavanju v volitve. Začela se je z objavo posnetkov in prisluhov na družbenih omrežjih številnim vidnim politikom kot sta [[Dominika Švarc Pipan]] in [[Nina Zidar Klemenčič]], ki so nakazovali na politične vplive in korupcijo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Golob: Institucije naj raziščejo. Janša: Sloveniji vlada kriminalna združba.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-institucije-naj-raziscejo-jansa-sloveniji-vlada-kriminalna-zdruzba/776314|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=G.|last=K}}&lt;/ref&gt; [[Inštitut 8. marec]] in [[Danes je nov dan]] sta za posnetke obtožila izraelsko podjetje [[Black Cube]], ki naj bi decembra 2025 imelo stike s stranko SDS in Janezom Janšo na njenem sedežu.&lt;ref name=&quot;:34&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Ali je za prisluhi zasebno izraelsko obveščevalno podjetje? Z njim naj bi se sestal Janez Janša.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ali-je-za-prisluhi-zasebno-izraelsko-obvescevalno-podjetje-z-njim-naj-bi-se-sestal-janez-jansa/776504|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=G.|last=C}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Agenti Black Cube večkrat v Ljubljani. Jih je pred vilo pričakal Janša? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/svoj-hrbet-bomo-nastavili-tudi-eni-zelo-nevarni-skupini-ljudi.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}&lt;/ref&gt; Dogajanje je na soočenju POP TV eskaliral Robert Golob, ki je Janši očital vpletanje v mednarodni organiziran kriminal ter veleizdajo, Janša pa je naslednjega dne napovedal vložitev tožb.&lt;ref name=&quot;:35&quot;&gt;{{Navedi splet|title=SDS zaradi navedb o srečanju z Black Cube napoveduje tožbe {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/sds-zaradi-navedb-o-srecanju-z-black-cube-v-kazenske-in-odskodninske-tozbe.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}&lt;/ref&gt; 18. marca je sekretariat [[Svet za nacionalno varnost (Slovenija)|Sveta za nacionalno varnost]] (SNAV) po seznanitvi s poročilom direktorja [[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija|Sove]] Joška Kadivnika potrdil obstoj dokazov o neposrednem tujem vmešavanju v volitve, po vsej verjetnosti po naročilu iz Slovenije.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Volk: Dejstva kažejo na tuje vmešavanje v volitve. Janša potrdil sestanek na Trstenjakovi.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/volk-dejstva-kazejo-na-tuje-vmesavanje-v-volitve-jansa-potrdil-sestanek-na-trstenjakovi/776699|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=M. Z. , T. L.|last=Š}}&lt;/ref&gt; Sova je identificirala štiri obiske operativcev Black Cuba v Sloveniji, med drugim 11. decembra 2025, ko so zabeležili njihov postanek na Trstenjakovi ulici.&lt;ref name=&quot;:36&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Volk: Dejstva kažejo na tuje vmešavanje v volitve. Janša potrdil sestanek na Trstenjakovi.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/volk-dejstva-kazejo-na-tuje-vmesavanje-v-volitve-jansa-potrdil-sestanek-na-trstenjakovi/776699|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=M. Z. , T. L.|last=Š}}&lt;/ref&gt; Janša je kasneje potrdil srečanje z Giorom Eilandom, upokojenim izraelskim generalom, a dejal, da »se ne spomni datuma«, hkrati pa je Sovo obtožil nezakonitega nadzora prek bližnjega »konspirativnega stanovanja«.&lt;ref name=&quot;:36&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Janša potrdil sestanek, a datuma se ne spomni {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/han-sd-v-tej-igri-ne-bo-sodelovala-nsi-skrbi-pasivnost-organov-pregona.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Janša priznava, da je bil predstavnik Black Cube &quot;pri nas&quot;, ne spomni pa se, na kateri datum|url=https://n1info.si/novice/slovenija/prvi-odziv-janeza-janse-sova-ali-parasova-ima-na-trstenjakovi-konspirativko/|website=N1|date=2026-03-18|accessdate=2026-03-24|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

26. marca 2026 se je na pobudo premierja Roberta Goloba sestal Svet za nacionalno varnost (SNAV), ki so se ga poleg stalnih članov in predsednice republike prvič udeležili tudi voditelji vseh novoizvoljenih parlamentarnih strank. Osrednja točka seje je bilo poročilo direktorja Sove Joška Kadivnika, ki je po navedbah vladnega urada za komuniciranje »nesporno potrdilo« vmešavanja tuje paraobveščevalne agencije v slovenski volilni proces in njeneih stikov s slovenskimi subjekti.&lt;ref name=&quot;:402&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Kadivnik: Sova obvestila policijo in tožilstvo; Janša: Kot bi poslušal konferenco Nike Kovač|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kadivnik-sova-obvestila-policijo-in-tozilstvo-jansa-kot-bi-poslusal-konferenco-nike-kovac/777530|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=M.|last=Z}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:412&quot;&gt;{{Navedi splet|title='Bližajoča se kriza zahteva pravočasno in usklajeno ukrepanje' {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/blizajoca-se-energetska-gospodarska-in-prehrambna-kriza-zahteva-usklajeno-ukrepanje.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-26|language=sl}}&lt;/ref&gt; Kadivnik je člane seznanil, da je Sova o utemeljenih sumih kaznivih dejanj že dva dni prej uradno obvestila državno tožilstvo in policijo. Premier Golob opozoril na resnost tujih vplivov, predsednik SDS Janez Janša pa je navedbe zavrnil ter jih označil za »zlorabo državnih institucij« in »špekulacije«, primerljive z aktivizmom nevladnih organizacij, ob tem je dodal, da na seji niso bili predstavljeni nobeni novi materialni dokazi.&lt;ref name=&quot;:402&quot; /&gt; Sejo je zaradi pomanjkanja varnostnega dovoljenja za dostop do tajnih podatkov predčasno zapustil prvak stranke Resni.ca [[Zoran Stevanović]].&lt;ref name=&quot;:432&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Vlada: Sova nesporno potrdila tuje vplive na volitve v Sloveniji. Janša: Gre za zlorabo institucij|url=https://n1info.si/novice/slovenija/direktor-sove-zaradi-tujega-vmesavanja-v-slovenske-volitve-smo-naznanili-sume-kaznivih-dejanj/|website=N1|date=2026-03-26|accessdate=2026-03-26|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Janša je 27. marca Golobu ter Mescu napovedal tožbo, v kolikor ne bi umaknila njunih izjav o Janševem domnevnemu vpletanju v volitve na televizijskih soočenjih, vendar sta umik zavrnila.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Janša od Mesca in Goloba zahteva preklic izjav o njem, sicer napoveduje tožbo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/jansa-od-mesca-in-goloba-zahteva-preklic-izjav-o-njem-sicer-napoveduje-tozbo/777742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-29|language=sl|first=G.|last=C}}&lt;/ref&gt;

=== Tvorba sredinskega bloka ===
{{Podrobno|Tretji blok}}Tretji blok so 1. aprila 2026 oblikovale stranke Nova Slovenija (ki je na volitvah nastopila v [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|koaliciji z SLS in Fokusom]]), [[Demokrati. Anžeta Logarja]] in [[Resni.ca]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=&quot;Oblikovanje tretjega bloka je ključnega pomena za stabilna in vsebinska izhodišča&quot;|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/oblikovanje-tretjega-bloka-je-kljucnega-pomena-za-stabilna-in-vsebinska-izhodisca/778220|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=T. L.|last=Š}}&lt;/ref&gt; ter pripravile programske predloge in sistemske ukrepe na področjih gospodarstva, zdravstva in boja proti korupciji, saj da imajo pri slednjih sorodne rešitve.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Svoboda piše osnutek koalicijske pogodbe, prvaki NSi, Demokratov in Resni.ce se pogovarjajo o tretjem bloku|url=https://n1info.si/volitve-2026/svoboda-bo-prihodnji-teden-strankam-poslala-osnutek-koalicijske-pogodbe/|website=N1|date=2026-04-01|accessdate=2026-04-02|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Predstavljajo krog zmerno liberalnih do konservativnih političnih strank, alternativnih Gibanju Svoboda ter SDS kot relativnima zmagovalkama volitev.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Prebilič, Vrtovec, Logar, Han in tretji blok - kako jim kaže?|url=https://www.zanima.me/kje-se-dejansko-skriva-tretji-blok/|website=Zanima.me|date=2025-06-28|accessdate=2026-04-02|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Tretji blok: je koalicija Prebiliča, Hana, Logarja in Tonina politična alternativa Robertu Golobu in Janezu Janši?|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/tretji-blok-prebilic-han-logar-tonin-1824530|website=Reporter|date=2025-06-08|accessdate=2026-04-02|language=sl}}&lt;/ref&gt; Opisujejo se kot sredinski blok z 20 poslanci, predsednik Resni.ce [[Zoran Stevanović]] je ob tem napovedal, da ambicij za mandatarskega kandidata v trojici strank nimajo, ni pa te možnosti dokončno izključil, prav tako ni predviden noben dogovor o enotnem glasovanju.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Stevanović: V sklopu tretjega bloka ni govora o nobenem enotnem glasovanju ali podobnih zavezah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/stevanovic-v-sklopu-tretjega-bloka-ni-govora-o-nobenem-enotnem-glasovanju-ali-podobnih-zavezah/778329|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=M.|last=Z}}&lt;/ref&gt; K sodelovanju je [[Jernej Vrtovec]] (NSi) povabil tudi Matjaža Hana (SD), ki pa je sodelovanje v takšni konstelaciji zavrnil.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Han: Stranka SD ne bo šla v nobeno desnosredinsko vlado|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/han-stranka-sd-ne-bo-sla-v-nobeno-desnosredinsko-vlado/778340|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=Al Ma , M.|last=Z}}&lt;/ref&gt;

== Neuspešna pogajanja Roberta Goloba ==
Premier in relativni zmagovalec volitev [[Robert Golob]] je na prvi uradni sestanek o oblikovanju »razvojne koalicije«, oziroma kasneje imenovane kot »vlade narodne enotnosti«,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Robert Golob: Slovenija potrebuje vlado narodne enotnosti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/robert-golob-slovenija-potrebuje-vlado-narodne-enotnosti/777620|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. L.|last=Š}}&lt;/ref&gt; ki je potekal v petek, 27. marca 2026 na sedežu Gibanja Svoboda, povabil vse parlamentarne stranke z izjemo SDS.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Premier Golob začel pogovore o oblikovanju razvojne koalicije; SNAV bo sklican še ta teden|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/premier-golob-zacel-pogovore-o-oblikovanju-razvojne-koalicije-snav-bo-sklican-se-ta-teden/777290|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=M.|last=Z}}&lt;/ref&gt; Namen srečanja je bilo iskanje skupnih rešitev za povečanje konkurenčnosti gospodarstva in soočanje s prihajajočo krizo v zaostrenih mednarodnih razmerah. Udeležbo so potrdili v strankah [[Socialni demokrati]], [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]] in [[Resni.ca]], medtem ko je zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi+SLS+FOKUS]] povabilo zavrnila.&lt;ref name=&quot;:44&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Ne Logar ne Stevanović se ne vidita v koaliciji z Levico, NSi zavrnil udeležbo na petkovem sestanku|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/ne-logar-ne-stevanovic-se-ne-vidita-v-koaliciji-z-levico-nsi-zavrnil-udelezbo-na-petkovem-sestanku/777536|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. K. B. , T. L.|last=Š}}&lt;/ref&gt; V NSi so svojo odločitev utemeljili s pojasnilom, da v vrednotah in programu ne vidijo stičnih točk s Svobodo, hkrati pa so bili kritični do po njihovem mnenju »razdiralne politike« odhajajoče vlade.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Logar in Stevanović proti Levici, NSi ne bo niti na sestanek {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kosarica-levici-logar-pogajanja-lahko-trajajo-tedne-ali-mesece.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-26|language=sl}}&lt;/ref&gt; [[Anže Logar]] (Demokrati) je poudaril, da ima mandat za pogovore, vendar opozarja, da so ti šele v začetni fazi in da bo odločitev o koaliciji odvisna od vsebinskih pogojev, predvsem boja proti korupciji (predlagani sistem SKOK), davčne razbremenitve in delujočega zdravstva. Logar je ob tem ostro izključil sodelovanje z Levico in zavrnil medijske navedbe o že razdeljenih ministrskih mestih kot »čisto laž«.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Logar: Treba je razmisliti, kaj je najbolje za Slovenijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/logar-treba-je-razmisliti-kaj-je-najbolje-za-slovenijo/777405|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=A.|last=S}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:44&quot; /&gt; Podobno se je odzval Zoran Stevanović (Resni.ca), ki se bo sestanka udeležil le zato, da ne bi povzročal politične krize, vendar je ob tem večkrat poudaril, da se v vladi Roberta Goloba ne vidi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović: Ne gremo ne v vlado Janeza Janše ne Roberta Goloba|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/zoran-stevanovic-ne-gremo-ne-v-vlado-janeza-janse-ne-roberta-goloba/777408|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. L.|last=Š}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Tarča: Ozadje prisluškovalne afere in koalicijska pogajanja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tarca-ozadje-prisluskovalne-afere-in-koalicijska-pogajanja/256888|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=Al Ma , T. L.|last=Š}}&lt;/ref&gt; Stevanović prav tako zavrača sodelovanje z Levico zaradi nasprotujočih si programskih izhodišč, hkrati pa je izrazil interes za ključne resorje, kot so notranje zadeve, zunanje zadeve in finance.&lt;ref name=&quot;:44&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Resnice je postavil ceno za vstop v koalicijo|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/stevanovic-cilja-na-notranje-in-zunanje-ministrstvo-ter-na-financno|website=www.delo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl}}&lt;/ref&gt; Logar in Stevanović sta se v sredo po volitvah srečala tudi na »prijateljski kavi«.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Logar in Stevanović &quot;prijateljsko spila kavo&quot;|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/logar-in-stevanovic-prijateljsko-spila-kavo/259450|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=Al|last=Ma}}&lt;/ref&gt; [[Matjaž Han]] (SD) pa je sporočil, da njegova stranka ne postavlja vnaprejšnjih pogojev, razen jasne zavrnitve sodelovanja z SDS, in dodal, da so pripravljeni tudi na vlogo v opoziciji.&lt;ref name=&quot;:44&quot; /&gt;

30. marca je Pirc Musar po pogovorih s predstavniki novoizvoljenih strank napovedala, da mandatar ne bo posameznik, ki je poskušal vplivati na volitve s tujimi akterji; vendar pozvala k preiskavi incidenta. Mandatarstvo je napovedala osebi s 46 glasovi podpore.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Zavračam kakršne koli dvome o legitimnosti teh volitev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/pirc-musar-zavracam-kakrsne-koli-dvome-o-legitimnosti-teh-volitev/777957|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=T. L.|last=Š}}&lt;/ref&gt;

Na drugem krogu neformalnih pogajanj Svobode dne 1. aprila 2026 so se udeleženci dogovorili, da bo Gibanje Svoboda kot relativna zmagovalka pripravila osnutek koalicijske pogodbe, ki bo podlaga za nadaljnja individualna in skupna usklajevanja.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Po sestanku na potezi Svoboda, ki mora morebitne partnerje prepričati z osnutkom koalicijske pogodbe|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/po-sestanku-na-potezi-svoboda-ki-mora-morebitne-partnerje-prepricati-z-osnutkom-koalicijske-pogodbe/778106|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=M.|last=Z}}&lt;/ref&gt; Obravnavali so tudi interventne ukrepe za spopadanje s krizo na področju energentov. Demokrati se ločenega sestanka o protikorupcijskih ukrepih niso udeležili zaradi nezadostne vsebine gradiva, njihov predsednik Anže Logar pa je nadaljnjo udeležbo na pogajanjih pogojeval s predložitvijo konkretnega programskega osnutka. Matjaž Han in Luka Mesec sta kot prvi preizkus za bodočo koalicijo izpostavila izvolitev predsednika državnega zbora na ustanovni seji.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

V začetku aprila je Svoboda predstavila izhodišča za koalicijski sporazum z 10 programskimi prioritetami in predlog razreza 16 ministrskih resorjev, pri čemer bi Svoboda prevzela sedem resorjev, trojčku NSi so ponudili tri, preostalim strankam pa po dva.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Golob ponudil tri ministrstva NSi-ju in dve Logarju, v vladi še SD in Levica|url=https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/golob-predstavil-novo-vlado-svoboda-predlaga-taksno-razdelitev-resorjev|website=slovenskenovice.delo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl}}&lt;/ref&gt; Predlog so odločno zavrnili v trojčku okoli NSi, znova so poudarili, da se v vladi z njimi ne vidijo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Svoboda po košarici NSi-ja poziva trojček k spoštovanju volje volivcev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/svoboda-po-kosarici-nsi-ja-poziva-trojcek-k-spostovanju-volje-volivcev/778680|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}&lt;/ref&gt; 8. aprila je Golob opravil krog individualnih pogovorov z vodstvi SD, Levice, Demokratov in Resni.ce, a je predsednik Demokratov Anže Logar takratno taktiko Svobode označil za zavlačevanje, saj so se resorji delili še pred uskladitvijo programa, prav tako pa ponovil, da se ne vidi v koaliciji z Levico.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Svoboda po ločenih pogovorih o novi koaliciji: Pogajanja bodo dolga {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/po-sestanku-z-golobom-han-ni-optimisticen-za-levico-solidna-osnova.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}&lt;/ref&gt; Predsednik SD Matjaž Han je že takrat izrazil pesimizem glede levosredinske koalicije in ocenil, da lahko desna sredina brez težav sestavi vlado.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Grah: Ne mudi se. Logar: Zanimiva taktika. Han ni optimističen. Stevanović: Ni pogovorov s SDS-om.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/grah-ne-mudi-se-logar-zanimiva-taktika-han-ni-optimisticen-stevanovic-ni-pogovorov-s-sds-om/778790|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=K}}&lt;/ref&gt; Istega dne je svet stranke NSi vodstvu podelil mandat za oblikovanje »razvojno usmerjene desnosredinske vlade«.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=NSi si je prižgala zeleno luč za oblikovanje vlade|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/nsi-nova-slovenija-mandat-vlada-volitve-stranke|website=www.delo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl}}&lt;/ref&gt;

10. aprila, na ustanovni seji [[10. državni zbor Republike Slovenije|10. Državnega zbora]], je bil za predsednika DZ s podporo strank [[Tretji blok|tretjega bloka]] in SDS izvoljen Zoran Stevanović.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović je novi predsednik državnega zbora. Na tajnem glasovanju ga je podprlo 48 poslancev|url=https://n1info.si/volitve-2026/bo-poslancem-danes-uspelo-izvoliti-predsednika-drzavnega-zbora/|website=N1|date=2026-04-10|accessdate=2026-04-11|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Robert Golob je izvolitev označil za primer politične korupcije in »igric« za četrto Janševo vlado, medtem ko je Janez Janša komentiral, da se je »tranzicijska levica ponovno naučila šteti«.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Janša: Levica se je naučila šteti. Golob: Igrice za četrto Janševo vlado so razkrite.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-levica-se-je-naucila-steti-golob-igrice-za-cetrto-jansevo-vlado-so-razkrite/779036|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-11|language=sl|first=G.|last=K}}&lt;/ref&gt;

13. aprila sta izvršilni odbor in svet stranke Demokrati vodstvu izrekla podporo pri nadaljnjih koalicijskih pogajanjih z vsemi strankami, ob odločnem upoštevanju volilnega programa ''Uspešna Slovenija 2034''.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Članstvo Demokratov podprlo vodstvo pri nadaljnjih pogajanjih o vstopu v koalicijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/clanstvo-demokratov-podprlo-vodstvo-pri-nadaljnjih-pogajanjih-o-vstopu-v-koalicijo/779275|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}&lt;/ref&gt; 14. aprila je Logar zatrdil, da je poslanska skupina enotna ter da se pogajanja s Svobodo nadaljujejo, vabila s strani SDS pa naj ne bi prejeli.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Logar: Na pogajanja vabi Svoboda, povabila z desne nimamo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-na-pogajanja-vabi-svoboda-povabila-z-desne-nimamo/779361|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=Al|last=Ma}}&lt;/ref&gt; 16. aprila je ob robu izvršilnega odbora SDS v medijih zaokrožil neuradni razrez ministrskih resorjev desnosredinske vlade, pri čemer bi SDS prevzela osem resorjev, NSi, SLS in FOKUS bi dobile pet ministrstev, Demokrati pa tri.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Neuradni razrez potencialne Janševe vlade: 8 ministrov SDS-u, 5 NSi-jevemu trojčku, 3 Demokratom|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/neuradni-razrez-potencialne-janseve-vlade-8-ministrov-sds-u-5-nsi-jevemu-trojcku-3-demokratom/779672|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=Al|last=Ma}}&lt;/ref&gt; Istega dne je zasedal izvršilni odbor stranke Svoboda, po katerem je generalni sekretar Matej Grah zatrdil, da se jim vodstvo Demokratov na klice in uradna povabila sploh ne odziva več.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Svoboda bi nadaljevala pogajanja, a trdi, da se ji vodstvo Demokratov sploh ne odziva|url=https://n1info.si/volitve-2026/svoboda-zeli-nadaljevati-pogovore-o-sestavi-vlade-odgovora-demokratov-se-ni-prejela/|website=N1|date=2026-04-16|accessdate=2026-04-24|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Pogajanja med Svobodo in Demokrati so se dokončno končala 17. aprila, ko je Anže Logar sporočil, da odstopajo od pogovorov zaradi poizkusov Svobode, da bi na posamezne poslance Demokratov vplivali neposredno mimo vodstva stranke.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Logar končal pogajanja z Golobom. Svoboda: Priča smo jasni politični prevari.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-koncal-pogajanja-z-golobom-svoboda-prica-smo-jasni-politicni-prevari/779749|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=Al Ma , M.|last=Z}}&lt;/ref&gt; Svoboda se je odzvala z obtožbo o »jasni politični prevari«, češ da so se Demokrati vseskozi dogovarjali le z Janezom Janšo, Janša sam pa je v spletnem zapisu Goloba primerjal z Zoranom Jankovićem, ki mu po volitvah 2011 ni uspelo sestaviti vlade.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Janša po Logarjevi košarici Golobu o skakaču in kraljici, Svoboda o prevari|url=https://n1info.si/volitve-2026/jansa-po-logarjevi-kosarici-golobu-sestavljanja-koalicije-se-je-lotil-kot-nekoc-njegova-kraljica/|website=N1|date=2026-04-17|accessdate=2026-04-24|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

20. aprila je predsednica republike Nataša Pirc Musar začela posvetovanja z vodji poslanskih skupin in po prvem srečanju ugotovila, da noben kandidat za mandatarja še nima zagotovljene potrebne podpore.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Potrebne podpore za izvolitev za mandatarja še ni, posvete bom nadaljevala|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pirc-musar-potrebne-podpore-za-izvolitev-za-mandatarja-se-ni-posvete-bom-nadaljevala/779913|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}&lt;/ref&gt; Golob je po srečanju med drugim dejal, da se veselijo dela v opoziciji, Janša pa, da so pripravljeni na vse scenarije.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Potrebne podpore za izvolitev mandatarja še ni {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/posveti-pri-predsednici-poslanci-se-bodo-prvic-uradno-prestevali.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}&lt;/ref&gt; V stranki Resni.ca so v tem času sprejeli odločitev o podpori mandatarju, Stevanović je ob tem večkrat znova poudaril, da ne v eno, ne v drugo koalicijo ne bodo vstopili.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Resnica sprejela odločitev o podpori kandidatu za mandatarja|url=https://n1info.si/volitve-2026/resnica-sprejela-odlocitev-o-podpori-kandidatu-za-mandatarja-kokot-na-pogovorih-pri-predsednici-bomo-izkazali-enotnost/|website=N1|date=2026-04-20|accessdate=2026-04-24|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Bodo Stevanovićevi prižgali zeleno luč četrti Janševi vladi že sredi maja? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bodo-stevanovicevi-prizgali-zeleno-luc-cetrti-jansevi-vladi-ze-sredi-maja.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}&lt;/ref&gt; 21. aprila sta bila za podpredsednika državnega zbora izvoljena [[Danijel Krivec]] iz SDS in [[Franc Križan]] iz Demokratov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Za podpredsednika DZ-ja izglasovana Danijel Krivec iz SDS-a in Franc Križan iz Demokratov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/za-podpredsednika-dz-ja-izglasovana-danijel-krivec-iz-sds-a-in-franc-krizan-iz-demokratov/780017|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=M.|last=Z}}&lt;/ref&gt; Logar je v izjavi po izvolitvi dejal, da se je Golob »samoizključil iz enačbe sestavljanja vlade« in pozval k enakovrednemu dialogu partnerjev.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Logar: Vabil z desne še nimamo, a glede na razmerja veliko neznank v enačbi sestave vlade ni|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-vabil-z-desne-se-nimamo-a-glede-na-razmerja-veliko-neznank-v-enacbi-sestave-vlade-ni/780083|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=M.|last=Z}}&lt;/ref&gt;

25. aprila je predsednica republike Nataša Pirc Musar sklicala izredno izjavo za javnost, v kateri je sporočila, da kandidata za mandatarja v prvem krogu ne bo predlagala. Dejala je, da posvete zaključuje, saj da 46 podpisov ni prejela in tako ne želi predlagati kandidata za vodenje manjšinske vlade.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Ne morem predlagati kandidata za predsednika vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pirc-musar-ne-morem-predlagati-kandidata-za-predsednika-vlade/780494|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-25|language=sl|first=La|last=Da}}&lt;/ref&gt;

== Oblikovanje vlade Janeza Janše ==
Vlada je bila sestavljena po tem, ko relativni zmagovalec volitev [[Robert Golob]] ni uspel zbrati potrebnih 46 glasov za mandatarstvo in je predsednica republike dne 25. aprila 2026 sporočila, da ne bo predlagala kandidata za vodenje manjšinske vlade.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Predsednica Nataša Pirc Musar v prvem krogu ne bo predlagala kandidata za mandatarja|url=https://n1info.si/novice/slovenija/predsednica-natasa-pirc-musar-sklicala-izredno-izjavo-za-javnost-v-zivo/|website=N1|date=2026-04-25|accessdate=2026-04-25|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Že 22. aprila 2026 pa je [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|poslanska skupina SDS]] v parlamentarni postopek vložila predlog sprememb zakona o vladi, ki je predvidel krčenje števila ministrstev na 14 ob ohranitvi ministra brez listnice.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=SDS vložil spremembe zakona o vladi, predlaga zmanjšanje števila ministrstev na 14|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-vlozil-spremembe-zakona-o-vladi-predlaga-zmanjsanje-stevila-ministrstev-na-14/780214|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}&lt;/ref&gt; Predlog sprememb je bil usklajen s trojčkom okoli NSi, kar so potrdili v Fokusu Marka Lotriča, podporo pa so napovedali tudi Demokrati.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=SDS-ov predlog sprememb zakona o vladi usklajen s Fokusom, podpirajo ga tudi Demokrati|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-ov-predlog-sprememb-zakona-o-vladi-usklajen-s-fokusom-podpirajo-ga-tudi-demokrati/780301|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=T. K. B. , M.|last=Z}}&lt;/ref&gt; 24. aprila je Janez Janša napovedal, da bodo strankam, ki bodo podprle njihov zakon o vladi, v usklajevanje poslali predlog koalicijske pogodbe, ob tem pa poudaril, da SDS vlade ne bo sestavljal »za vsako ceno«.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Janša: SDS vlade ne bo sestavljala za vsako ceno. Levi pol jim očita zavajanje {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/jansa-ce-bo-zakon-o-vladi-potrjen-bomo-strankam-poslali-izhodisca.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}&lt;/ref&gt; Podporo predlogu zakona o vladi je napovedal tudi Zoran Stevanović, ki je dejal, da so se v SDS »absolutno približali« programu stranke Resni.ca.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Resni.ca napovedala podporo SDS-ovemu predlogu zakona o vladi; Stevanović: Tukaj smo kar usklajeni|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-napovedala-podporo-sds-ovemu-predlogu-zakona-o-vladi-stevanovic-tukaj-smo-kar-usklajeni/780407|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}&lt;/ref&gt; Skupni odbor DZ je predlog zakona potrdil 28. aprila,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Po burni razpravi skupni odbor DZ potrdil predlog spremembe zakona o vladi|url=https://n1info.si/volitve-2026/po-burni-razpravi-skupni-odbor-dz-potrdil-predlog-spremembe-zakona-o-vladi/|website=N1|date=2026-04-28|accessdate=2026-04-29|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; poslanci pa so 29. aprila o njem razpravljali še na plenarni seji. Zakon je bil s 49 glasovi potrjen,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kaj prinaša predlog zakona o vladi z novim razrezom ministrstev?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kaj-prinasa-predlog-zakona-o-vladi-z-novim-razrezom-ministrstev/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-29|language=sl|first=La|last=Da}}&lt;/ref&gt; poleg poslancev SDS in strank tretjega bloka sta ga podprla še poslanca narodnih skupnosti.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca podprli novelo zakona o vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-nsi-sls-fokus-demokrati-in-resni-ca-podprli-novelo-zakona-o-vladi/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=Al|last=Ma}}&lt;/ref&gt;{{Podrobno|Zakon o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije (2026)}}Janša je na večer po potrditvi novele zakona dejal, da »neuradnih pogovorov o oblikovanju nove vlade sam še ni opravljal« ter da v stranki zaradi določenih pomislekov »izziva sestavljanja vlade« še niso sprejeli«.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Janša o oblikovanju vlade: Če ugotovimo, da imamo opremo za gašenje požara, se bomo v to spustili|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-o-oblikovanju-vlade-ce-ugotovimo-da-imamo-opremo-za-gasenje-pozara-se-bomo-v-to-spustili/780829|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=B.|last=R}}&lt;/ref&gt; 30. aprila so v Demokratih potrdili prejetje izhodišč za koalicijsko pogodbo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Demokrati potrdili prejetje izhodišč. Trojček okoli NSi-ja in SDS sta se zavila v molk.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/demokrati-potrdili-prejetje-izhodisc-trojcek-okoli-nsi-ja-in-sds-sta-se-zavila-v-molk/569300|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=Al|last=Ma}}&lt;/ref&gt;

Po seznanitvi poslancev z odločitvijo predsednice republike, da ne predlaga kandidata za mandatarja, je začel teči drugi krog iskanja kandidata.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Prvi krog iskanja kandidata za mandatarja neuspešen, drugi krog se začenja v sredo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-krog-iskanja-kandidata-za-mandatarja-neuspesen-drugi-krog-se-zacenja-v-sredo/781210|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=M.|last=Z}}&lt;/ref&gt; Janša je istega dne, torej 5. maja 2026, oznanil usklajenost izhodišč za koalicijsko pogodbo ter ob tem poudaril, da računa na podporo stranke Resni.ca, saj da SDS vlade ne bo sestavljala v »podaljšku«.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Resni.ca bo podprla mandatarja, ki bo imel široko podporo. SDS predstavil izhodišča za pogajanja.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-bo-podprla-mandatarja-ki-bo-imel-siroko-podporo-sds-predstavil-izhodisca-za-pogajanja/781247|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}&lt;/ref&gt; 11. maja je nato sporočil, da je pogodba usklajena 95-odstotno, temu pa so sledila ugibanja o enotnosti [[Poslanska skupina Demokrati. Anžeta Logarja|poslanske skupine Demokrati]]; po poročanju medijev naj bi dvome o podpori Janši za premierja večkrat izrazil poslanec [[Robert Potnik]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Janša: Koalicijska pogodba usklajena 95-odstotno, računamo, da bomo končali ta teden|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-koalicijska-pogodba-usklajena-95-odstotno-racunamo-da-bomo-koncali-ta-teden/781840|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Med odprtimi vprašanji umestitev SKOK-a. Bo vseh šest poslancev Demokratov podprlo Janševo vlado?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/med-odprtimi-vprasanji-umestitev-skok-a-bo-vseh-sest-poslancev-demokratov-podprlo-jansevo-vlado/782085|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Poslanec Demokratov Potnik naj bi imel težave s podporo Janši za mandatarja. Bi lahko celo zapustil poslansko skupino?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/poslanec-demokratov-potnik-naj-bi-imel-tezave-s-podporo-jansi-za-mandatarja-bi-lahko-celo-zapustil-poslansko-skupino/|website=N1|date=2026-05-14|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

V zadnjem tednu pred iztekom 2. kroga je potekalo potrjevanje koalicijske pogodbe na organih strank; kot prvi so vstop v vlado 14. maja 2026 potrdili [[Demokrati. Anžeta Logarja]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Demokrati potrdili vstop v koalicijo s SDS ter NSi, SLS in Fokusom {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/demokrati-neuradno-podprli-izpogajano-koalicijsko-pogodbo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-19|language=sl}}&lt;/ref&gt; 15. maja je sledila [[Nova Slovenija]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Svet NSi-ja soglasno potrdil vstop v koalicijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/svet-nsi-ja-soglasno-potrdil-vstop-v-koalicijo/782318|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}&lt;/ref&gt; 16. maja se je sestal svet [[Resni.ca|Resni.ce]], ki je sprejel dokončno odločitev, da stranka ostane v opoziciji, a ob tem prispeva podpise ter podpre kandidaturo Janeza Janše za predsednika vlade. Stevanović je sklep utemeljil s približanjem koalicijskih izhodišč Resni.ci ter zagotovitvijo zadostne podpore mandatarju.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Stranka Resni.ca bo podprla Janeza Janšo kot mandatarja za sestavo nove vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stranka-resni-ca-bo-podprla-janeza-janso-kot-mandatarja-za-sestavo-nove-vlade/782350|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=La|last=Da}}&lt;/ref&gt; 18. maja so koalicijsko pogodbo in vstop v novo vlado potrdili še organi [[Slovenska ljudska stranka|SLS]] in [[FOKUS Marka Lotriča]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Organi strank SLS in Fokus potrdili koalicijsko pogodbo|url=https://n1info.si/volitve-2026/organi-strank-sls-in-fokus-potrdili-koalicijsko-pogodbo/|website=N1|date=2026-05-18|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; ter kot zadnji v SDS, s čimer je bila uradno potrjena mandatarska kandidatura.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Koalicijsko pogodbo podprli v vseh strankah, mandatarska kandidatura Janše bo vložena v torek|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/koalicijsko-pogodbo-podprli-v-vseh-strankah-mandatarska-kandidatura-janse-bo-vlozena-v-torek/782460|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=T. L. Š , M. Z. , T. K.|last=B}}&lt;/ref&gt; 48 poslancev je slednjo vložilo naslednjega dne, glasovanje je potekalo v petek, 22. maja, torej najmanj 48 ur po vložitvi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=V DZ z 48 podpisi podpore vložena mandatarska kandidatura Janeza Janše|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-dz-z-48-podpisi-podpore-vlozena-mandatarska-kandidatura-janeza-janse/782583|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=T. L. Š , M.|last=Z}}&lt;/ref&gt; Na tajnem glasovanju po izredni seji DZ je Janša prejel 51 glasov podpore, 36 poslancev je glasovalo proti; poleg vlagateljev kandidature naj bi ga podprla poslanca narodnih skupnosti ter en poslanec odhajajoče koalicije.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Politična uganka: kdo je oddal 51. glas za Janšo? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kdo-je-oddal-51-glas-za-janso.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-24|language=sl}}&lt;/ref&gt;

==== Glasovanje o mandatarju ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align: center;&quot;
!Datum
!Kandidat
!Predlagatelj
!Glasovali
! style=&quot;width:9%; background:#76dd71;&quot; |ZA
! style=&quot;width:9%; background:#ff6363&quot; |PROTI
! style=&quot;width:9%; background:#fff79b&quot; |NEVELJAVNI
!Opombe
|-
|22. maj 2026
|'''[[Janez Janša]]'''
|48 [[Seznam poslancev 10. Državnega zbora Republike Slovenije|poslancev Državnega zbora RS]]
|87
|'''51'''
|36
|0
|tajno glasovanje, za izvolitev potrebna večina (46 glasov)
|}
V četrtek, 28. maja je sledilo potrjevanje kandidatov za ministre na organih strank. Ob tem je obveljala napoved, da SDS prevzame sedem resorjev, NSi s partnericama pet, Demokrati pa tri.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=SDS, NSi in Demokrati v potrditev ministrskih kandidatov, Janša z &quot;vetom&quot; nad kandidaturo Tine Bregant|url=https://n1info.si/volitve-2026/nsi-in-demokrati-v-potrditev-svoje-ministrske-kandidate-jansev-veto-na-kandidaturo/|website=N1|date=2026-05-28|accessdate=2026-05-29|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Izvršilni odbori strank so kandidate potrdili; NSi je v nasprotju z napovedmi dobila štiri resorje, Fokus pa en resor, zaradi česar je [[Slovenska ljudska stranka]] ostala brez ministrstva.&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Znani vsi ministrski kandidati četrte Janševe vlade, notranje ministrstvo prevzema Franci Matoz|url=https://n1info.si/volitve-2026/nocoj-bodo-znani-vsi-ministrski-kandidati-cetrte-janseve-vlade/|website=N1|date=2026-05-28|accessdate=2026-05-29|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Iz stranke so še pred potrjevanjem na organih koalicijskih partneric sicer sporočili, da pričakujejo dogovor o ministrstvu, ki ga bi vodil njihov kandidat in ob tem zapisali, da za vodenje niso predlagali le predsednice [[Tina Bregant|Tine Bregant]].&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt; Po poročanju naj bi veto nad njeno kandidaturo dal Janez Janša; spor naj bi izhajal še iz časa, ko je Bregantova delovala kot državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje v času [[14. vlada Republike Slovenije|tretje Janševe vlade]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Janšev &quot;ne&quot; Tini Bregant, Demokrati potrdili svoje tri ministrske kandidate - Svet24.si|url=https://svet24.si/novice/slovenija/janez-jansa-veto-tina-bregant-ministri-nova-vlada-imena-1902419|website=Novice Svet24|accessdate=2026-05-29|language=sl}}&lt;/ref&gt; Predsednica SLS je v odzivu na družbenih omrežjih izrazila razočaranje nad odločitvijo, vidni član [[Marjan Podobnik]] je opomnil na »prizadeto« zaupanje med SLS in NSi, predsednik slednje Vrtovec pa je v izjavi za javnost dejal, da bo SLS lahko »tvorno sodelovala v vladi v kateri koli drugi obliki.«&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Tina Bregant o ministrski ekipi: Boleč dan zame in za mojo stranko|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tina-bregant-o-ministrski-ekipi-bolec-dan-zame-in-za-mojo-stranko/783667|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-29|language=sl|first=G.|last=K}}&lt;/ref&gt; Za največje presenečenje med ministrskimi kandidati je veljal [[Franci Matoz]], ki ga je Janša izbral za notranjega ministra.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Največje presenečenje nove vlade je Franci Matoz!|url=https://info360.si/politika/najvecje-presenecenje-nove-vlade-je-franci-matoz/|website=info360.si|date=2026-05-28|accessdate=2026-05-29|language=sl-SI|last=Uredništvo}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=To so ministrski kandidati četrte Janševe vlade {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/to-so-ministrski-kandidati-cetrte-janseve-vlade.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-29|language=sl}}&lt;/ref&gt;

==== Zaslišanja ministrov na odborih ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align: center;&quot;
! rowspan=&quot;2&quot; |Datum
! rowspan=&quot;2&quot; |Ura
! rowspan=&quot;2&quot; |Kandidat
! rowspan=&quot;2&quot; |Stranka
! colspan=&quot;3&quot; |Glasovanje
! rowspan=&quot;2&quot; |Sklic
|-
!DA
!NE
!VZ
|-
| rowspan=&quot;8&quot; align=&quot;center&quot; |Ponedeljek
1. junij 2026
|09:00
|'''[[Anže Logar]]'''
|'''&lt;small&gt;Demokrati&lt;/small&gt;'''
| style=&quot;background:#9bf796;&quot; |'''9'''
|6
|0
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Logar: Ministrstvo želim prevzeti, da začnemo umikati ovire, ki so se nabrale v 30 letih|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-ministrstvo-zelim-prevzeti-da-zacnemo-umikati-ovire-ki-so-se-nabrale-v-30-letih/783900|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=Al|last=Ma}}&lt;/ref&gt;
|-
|09:00
|'''[[Jernej Vrtovec]]'''
|'''&lt;small&gt;NSi&lt;/small&gt;'''
| style=&quot;background:#9bf796;&quot; |'''9'''
|5
|1
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vrtovec: Ključen projekt bo pospešitev postopkov za JEK 2, ne &quot;kvazi zeleni dogovor&quot;|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vrtovec-kljucen-projekt-bo-pospesitev-postopkov-za-jek-2-ne-kvazi-zeleni-dogovor/783902|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=La|last=Da}}&lt;/ref&gt;
|-
|12:00
|'''[[Borut Rončević]]'''
|'''&lt;small&gt;SDS&lt;/small&gt;'''
| style=&quot;background:#9bf796;&quot; |'''9'''
|5
|0
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Rončević: Šola nikakor ne sme biti prostor politične ali ideološke indoktrinacije|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/roncevic-sola-nikakor-ne-sme-biti-prostor-politicne-ali-ideoloske-indoktrinacije/783933|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=Al|last=Ma}}&lt;/ref&gt;
|-
|12:00
|'''[[Janez Cigler Kralj]]'''
|'''&lt;small&gt;NSi&lt;/small&gt;'''
| style=&quot;background:#9bf796;&quot; |'''9'''
|6
|0
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Cigler Kralj: Samooskrba in prehranska varnost sta del nacionalne varnosti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/cigler-kralj-samooskrba-in-prehranska-varnost-sta-del-nacionalne-varnosti/783934|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=A.|last=S}}&lt;/ref&gt;
|-
|15:00
|'''[[Ignacija Fridl Jarc]]'''
|'''&lt;small&gt;SDS&lt;/small&gt;'''
| style=&quot;background:#9bf796;&quot; |'''9'''
|4
|1
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Fridl Jarc: Glede ukinitve RTV-prispevka se bo sledilo evropskim smernicam, pomemben je pluralizem|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/fridl-jarc-glede-ukinitve-rtv-prispevka-se-bo-sledilo-evropskim-smernicam-pomemben-je-pluralizem/783970|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=A. P. , T. L.|last=Š}}&lt;/ref&gt;
|-
|15:00
|'''[[Valentin Hajdinjak]]'''
|'''&lt;small&gt;NSi&lt;/small&gt;'''
| style=&quot;background:#9bf796;&quot; |'''8'''
|6
|1
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Hajdinjak: Mir v svetu ni več samoumeven, sem zagovornik članstva v Natu in EU-ju|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/hajdinjak-mir-v-svetu-ni-vec-samoumeven-sem-zagovornik-clanstva-v-natu-in-eu-ju/783971|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=G.|last=K}}&lt;/ref&gt;
|-
|18:00
|'''[[Andrej Šircelj]]'''
|'''&lt;small&gt;SDS&lt;/small&gt;'''
| style=&quot;background:#9bf796;&quot; |'''9'''
|4
|1
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Šircelj: ZUJF-a ne bo, prav tako ne davka na nepremičnine|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sircelj-zujf-a-ne-bo-prav-tako-ne-davka-na-nepremicnine/783990|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=Al|last=Ma}}&lt;/ref&gt;
|-
|18:00
|'''[[Tadej Ostrc]]'''
|'''&lt;small&gt;Demokrati&lt;/small&gt;'''
| style=&quot;background:#9bf796;&quot; |'''11'''
|4
|0
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ostrc: Slovenija nima slabega zdravstvenega sistema, težava je dostopnost|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/ostrc-slovenija-nima-slabega-zdravstvenega-sistema-tezava-je-dostopnost/783991|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=G.|last=K}}&lt;/ref&gt;
|-
! colspan=&quot;8&quot; |
|-
| rowspan=&quot;7&quot; align=&quot;center&quot; |Torek
2. junij 2026
|09:00
|'''[[Monika Kirbiš Rojs]]'''
|'''&lt;small&gt;FOKUS&lt;/small&gt;'''
|
|
|
|
|-
|09:00
|'''[[Tone Kajzer]]'''
|'''&lt;small&gt;SDS&lt;/small&gt;'''
|
|
|
|
|-
|12:00
|'''[[Polona Rifelj]]'''
|'''&lt;small&gt;SDS&lt;/small&gt;'''
|
|
|
|
|-
|12:00
|'''[[Franci Matoz]]'''
|'''&lt;small&gt;SDS&lt;/small&gt;'''
|
|
|
|
|-
|15:00
|'''[[Suzana Lep Šimenko]]'''
|'''&lt;small&gt;SDS&lt;/small&gt;'''
|
|
|
|
|-
|15:00
|'''[[Mihael Zupančič]]'''
|'''&lt;small&gt;Demokrati&lt;/small&gt;'''
|
|
|
|
|-
|17:00
|'''[[Mateja Ribič]]'''
|'''&lt;small&gt;NSi&lt;/small&gt;'''
|
|
|
|
|-
|}

==== Glasovanje o vladi ====
O listi kandidatov za ministre je Državni zbor odločal na izredni seji dne 4. junija 2026.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Jutri bomo dobili četrto vlado Janeza Janše. Kako bo potekala izredna seja DZ in kaj sledi?|url=https://n1info.si/volitve-2026/jutri-bomo-dobili-cetrto-vlado-janeza-janse-kako-bo-potekala-izredna-seja-dz-in-kaj-sledi/|website=N1|date=2026-06-03|accessdate=2026-06-03|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Ministrsko ekipo je na glasovanju podprlo 49 poslancev, proti jih je glasovalo 30.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Državni zbor je izvolil četrto vlado Janeza Janše|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/drzavni-zbor-je-izvolil-cetrto-vlado-janeza-janse/784264|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-05|language=sl|first=La|last=Da}}&lt;/ref&gt; Glasu iz vrst koalicije ni oddal Srečko Ocvirk, poslanec SLS, ki v vladi sicer nima ministra; Ocvirk je kasneje pojasnil, da je prepozno opazil tehnične težave pri svoji glasovalni napravi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Poslanec SLS Srečko Ocvirk ni glasoval za vlado. Kaj se je zgodilo?|url=https://siol.net/novice/slovenija/poslanec-sls-srecko-ocvirk-ni-glasoval-za-vlado-kaj-se-je-zgodilo-693303|website=siol.net|accessdate=2026-06-05|language=sl}}&lt;/ref&gt;
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align: center;&quot;
!Datum
!Predsednik vlade
! style=&quot;width:9%; background:#76dd71;&quot; |ZA
! style=&quot;width:9%; background:#ff6363&quot; |PROTI
! style=&quot;width:9%; background:#fff79b&quot; |VZDRŽANI
!Opombe
|-
|4. junij 2026
|'''[[Janez Janša]]'''
|'''49'''
|30
|0
|za izvolitev potrebna navadna večina
|}

== Sklici ==
{{sklici|2}}

[[Kategorija:16. vlada Republike Slovenije]]</text>
      <sha1>3vkjl8y25p6jt96oin8t4ywnahg3ruo</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688360</id>
      <parentid>6688359</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T07:43:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>VidicK01</username>
        <id>193275</id>
      </contributor>
      <comment>/* Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine v državnozborske volitve */</comment>
      <origin>6688360</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="47074" sha1="2j3iwtqhuk03ls7wtgdwz4cgpjvo4o7" xml:space="preserve">Po [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah v Sloveniji 2026]] so med parlamentarnimi političnimi strankami potekala '''koalicijska pogajanja''', ki so vodila do sestave nove, '''[[16. vlada Republike Slovenije|16. vlade Republike Slovenije]]'''. Po neuspešnih pogajanjih relativnega zmagovalca in dotedanjega premierja [[Robert Golob|Roberta Goloba]], predsednika stranke [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], je [[desna sredina|desnosredinsko]] [[manjšinska vlada|manjšinsko vlado]] sestavil predsednik [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] [[Janez Janša]]. Vlada je svoj mandat pričela 4. junija 2026.

== Ozadje ==

=== Izidi volitev ===
Na volitvah je sicer z 29 osvojenimi poslanskimi mandati slavilo [[Gibanje Svoboda]] z [[Robert Golob|Robertom Golobom]], predsednikom 15. vlade RS, sledila je [[Slovenska demokratska stranka]] z [[Janez Janša|Janezom Janšo]] in 28 poslanci. Na tretje mesto se je z devetimi poslanci uvrstilo zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi, SLS, FOKUS]], na četrto mesto [[Socialni demokrati]] s šestimi mandati, enako število jih je prejela stranka [[Demokrati. Anžeta Logarja]]. Na šestem mestu je pristalo zavezništvo [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]], ki je osvojilo pet poslanskih mandatov, v [[Državni zbor Republike Slovenije|državni zbor]] pa se je uvrstila tudi [[Resni.ca]], prav tako s petimi poslanci.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|title=Izidi glasovanja|date=2026-04-07|accessdate=2026-06-12|website=DVK-rs.si}}&lt;/ref&gt;

=== Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine v državnozborske volitve ===
{{Glavni|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026#Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine|l1=Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine}}
Zadnja dva tedna predvolilne kampanje marca 2026 je slovensko politiko zaznamovala afera o domnevnem izraelskem vmešavanju v volitve. Začela se je z objavo posnetkov in prisluhov na družbenih omrežjih številnim vidnim politikom kot sta [[Dominika Švarc Pipan]] in [[Nina Zidar Klemenčič]], ki so nakazovali na politične vplive in korupcijo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Golob: Institucije naj raziščejo. Janša: Sloveniji vlada kriminalna združba.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-institucije-naj-raziscejo-jansa-sloveniji-vlada-kriminalna-zdruzba/776314|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=G.|last=K}}&lt;/ref&gt; [[Inštitut 8. marec]] in [[Danes je nov dan]] sta za posnetke obtožila izraelsko podjetje [[Black Cube]], ki naj bi decembra 2025 imelo stike s stranko SDS in Janezom Janšo na njenem sedežu.&lt;ref name=&quot;:34&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Ali je za prisluhi zasebno izraelsko obveščevalno podjetje? Z njim naj bi se sestal Janez Janša.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ali-je-za-prisluhi-zasebno-izraelsko-obvescevalno-podjetje-z-njim-naj-bi-se-sestal-janez-jansa/776504|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=G.|last=C}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Agenti Black Cube večkrat v Ljubljani. Jih je pred vilo pričakal Janša? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/svoj-hrbet-bomo-nastavili-tudi-eni-zelo-nevarni-skupini-ljudi.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}&lt;/ref&gt; Dogajanje je na soočenju POP TV eskaliral Robert Golob, ki je Janši očital vpletanje v mednarodni organiziran kriminal ter veleizdajo, Janša pa je naslednjega dne napovedal vložitev tožb.&lt;ref name=&quot;:35&quot;&gt;{{Navedi splet|title=SDS zaradi navedb o srečanju z Black Cube napoveduje tožbe {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/sds-zaradi-navedb-o-srecanju-z-black-cube-v-kazenske-in-odskodninske-tozbe.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}&lt;/ref&gt; 18. marca je sekretariat [[Svet za nacionalno varnost (Slovenija)|Sveta za nacionalno varnost]] (SNAV) po seznanitvi s poročilom direktorja [[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija|Sove]] Joška Kadivnika potrdil obstoj dokazov o neposrednem tujem vmešavanju v volitve, po vsej verjetnosti po naročilu iz Slovenije.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Volk: Dejstva kažejo na tuje vmešavanje v volitve. Janša potrdil sestanek na Trstenjakovi.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/volk-dejstva-kazejo-na-tuje-vmesavanje-v-volitve-jansa-potrdil-sestanek-na-trstenjakovi/776699|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=M. Z. , T. L.|last=Š}}&lt;/ref&gt; Sova je identificirala štiri obiske operativcev Black Cuba v Sloveniji, med drugim 11. decembra 2025, ko so zabeležili njihov postanek na Trstenjakovi ulici.&lt;ref name=&quot;:36&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Volk: Dejstva kažejo na tuje vmešavanje v volitve. Janša potrdil sestanek na Trstenjakovi.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/volk-dejstva-kazejo-na-tuje-vmesavanje-v-volitve-jansa-potrdil-sestanek-na-trstenjakovi/776699|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=M. Z. , T. L.|last=Š}}&lt;/ref&gt; Janša je kasneje potrdil srečanje z Giorom Eilandom, upokojenim izraelskim generalom, a dejal, da »se ne spomni datuma«, hkrati pa je Sovo obtožil nezakonitega nadzora prek bližnjega »konspirativnega stanovanja«.&lt;ref name=&quot;:36&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Janša potrdil sestanek, a datuma se ne spomni {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/han-sd-v-tej-igri-ne-bo-sodelovala-nsi-skrbi-pasivnost-organov-pregona.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Janša priznava, da je bil predstavnik Black Cube &quot;pri nas&quot;, ne spomni pa se, na kateri datum|url=https://n1info.si/novice/slovenija/prvi-odziv-janeza-janse-sova-ali-parasova-ima-na-trstenjakovi-konspirativko/|website=N1|date=2026-03-18|accessdate=2026-03-24|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

26. marca 2026 se je na pobudo premierja Roberta Goloba sestal Svet za nacionalno varnost (SNAV), ki so se ga poleg stalnih članov in predsednice republike prvič udeležili tudi voditelji vseh novoizvoljenih parlamentarnih strank. Osrednja točka seje je bilo poročilo direktorja Sove Joška Kadivnika, ki je po navedbah vladnega urada za komuniciranje »nesporno potrdilo« vmešavanja tuje paraobveščevalne agencije v slovenski volilni proces in njeneih stikov s slovenskimi subjekti.&lt;ref name=&quot;:402&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Kadivnik: Sova obvestila policijo in tožilstvo; Janša: Kot bi poslušal konferenco Nike Kovač|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kadivnik-sova-obvestila-policijo-in-tozilstvo-jansa-kot-bi-poslusal-konferenco-nike-kovac/777530|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=M.|last=Z}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:412&quot;&gt;{{Navedi splet|title='Bližajoča se kriza zahteva pravočasno in usklajeno ukrepanje' {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/blizajoca-se-energetska-gospodarska-in-prehrambna-kriza-zahteva-usklajeno-ukrepanje.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-26|language=sl}}&lt;/ref&gt; Kadivnik je člane seznanil, da je Sova o utemeljenih sumih kaznivih dejanj že dva dni prej uradno obvestila državno tožilstvo in policijo. Premier Golob opozoril na resnost tujih vplivov, predsednik SDS Janez Janša pa je navedbe zavrnil ter jih označil za »zlorabo državnih institucij« in »špekulacije«, primerljive z aktivizmom nevladnih organizacij, ob tem je dodal, da na seji niso bili predstavljeni nobeni novi materialni dokazi.&lt;ref name=&quot;:402&quot; /&gt; Sejo je zaradi pomanjkanja varnostnega dovoljenja za dostop do tajnih podatkov predčasno zapustil prvak stranke Resni.ca [[Zoran Stevanović]].&lt;ref name=&quot;:432&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Vlada: Sova nesporno potrdila tuje vplive na volitve v Sloveniji. Janša: Gre za zlorabo institucij|url=https://n1info.si/novice/slovenija/direktor-sove-zaradi-tujega-vmesavanja-v-slovenske-volitve-smo-naznanili-sume-kaznivih-dejanj/|website=N1|date=2026-03-26|accessdate=2026-03-26|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Janša je 27. marca Golobu ter Mescu napovedal tožbo, v kolikor ne bi umaknila njunih izjav o Janševem domnevnemu vpletanju v volitve na televizijskih soočenjih, vendar sta umik zavrnila.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Janša od Mesca in Goloba zahteva preklic izjav o njem, sicer napoveduje tožbo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/jansa-od-mesca-in-goloba-zahteva-preklic-izjav-o-njem-sicer-napoveduje-tozbo/777742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-29|language=sl|first=G.|last=C}}&lt;/ref&gt;

=== Tvorba sredinskega bloka ===
{{Podrobno|Tretji blok}}Tretji blok so 1. aprila 2026 oblikovale stranke Nova Slovenija (ki je na volitvah nastopila v [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|koaliciji z SLS in Fokusom]]), [[Demokrati. Anžeta Logarja]] in [[Resni.ca]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=&quot;Oblikovanje tretjega bloka je ključnega pomena za stabilna in vsebinska izhodišča&quot;|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/oblikovanje-tretjega-bloka-je-kljucnega-pomena-za-stabilna-in-vsebinska-izhodisca/778220|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=T. L.|last=Š}}&lt;/ref&gt; ter pripravile programske predloge in sistemske ukrepe na področjih gospodarstva, zdravstva in boja proti korupciji, saj da imajo pri slednjih sorodne rešitve.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Svoboda piše osnutek koalicijske pogodbe, prvaki NSi, Demokratov in Resni.ce se pogovarjajo o tretjem bloku|url=https://n1info.si/volitve-2026/svoboda-bo-prihodnji-teden-strankam-poslala-osnutek-koalicijske-pogodbe/|website=N1|date=2026-04-01|accessdate=2026-04-02|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Predstavljajo krog zmerno liberalnih do konservativnih političnih strank, alternativnih Gibanju Svoboda ter SDS kot relativnima zmagovalkama volitev.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Prebilič, Vrtovec, Logar, Han in tretji blok - kako jim kaže?|url=https://www.zanima.me/kje-se-dejansko-skriva-tretji-blok/|website=Zanima.me|date=2025-06-28|accessdate=2026-04-02|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Tretji blok: je koalicija Prebiliča, Hana, Logarja in Tonina politična alternativa Robertu Golobu in Janezu Janši?|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/tretji-blok-prebilic-han-logar-tonin-1824530|website=Reporter|date=2025-06-08|accessdate=2026-04-02|language=sl}}&lt;/ref&gt; Opisujejo se kot sredinski blok z 20 poslanci, predsednik Resni.ce [[Zoran Stevanović]] je ob tem napovedal, da ambicij za mandatarskega kandidata v trojici strank nimajo, ni pa te možnosti dokončno izključil, prav tako ni predviden noben dogovor o enotnem glasovanju.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Stevanović: V sklopu tretjega bloka ni govora o nobenem enotnem glasovanju ali podobnih zavezah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/stevanovic-v-sklopu-tretjega-bloka-ni-govora-o-nobenem-enotnem-glasovanju-ali-podobnih-zavezah/778329|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=M.|last=Z}}&lt;/ref&gt; K sodelovanju je [[Jernej Vrtovec]] (NSi) povabil tudi Matjaža Hana (SD), ki pa je sodelovanje v takšni konstelaciji zavrnil.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Han: Stranka SD ne bo šla v nobeno desnosredinsko vlado|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/han-stranka-sd-ne-bo-sla-v-nobeno-desnosredinsko-vlado/778340|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=Al Ma , M.|last=Z}}&lt;/ref&gt;

== Neuspešna pogajanja Roberta Goloba ==
Premier in relativni zmagovalec volitev [[Robert Golob]] je na prvi uradni sestanek o oblikovanju »razvojne koalicije«, oziroma kasneje imenovane kot »vlade narodne enotnosti«,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Robert Golob: Slovenija potrebuje vlado narodne enotnosti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/robert-golob-slovenija-potrebuje-vlado-narodne-enotnosti/777620|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. L.|last=Š}}&lt;/ref&gt; ki je potekal v petek, 27. marca 2026 na sedežu Gibanja Svoboda, povabil vse parlamentarne stranke z izjemo SDS.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Premier Golob začel pogovore o oblikovanju razvojne koalicije; SNAV bo sklican še ta teden|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/premier-golob-zacel-pogovore-o-oblikovanju-razvojne-koalicije-snav-bo-sklican-se-ta-teden/777290|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=M.|last=Z}}&lt;/ref&gt; Namen srečanja je bilo iskanje skupnih rešitev za povečanje konkurenčnosti gospodarstva in soočanje s prihajajočo krizo v zaostrenih mednarodnih razmerah. Udeležbo so potrdili v strankah [[Socialni demokrati]], [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]] in [[Resni.ca]], medtem ko je zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi+SLS+FOKUS]] povabilo zavrnila.&lt;ref name=&quot;:44&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Ne Logar ne Stevanović se ne vidita v koaliciji z Levico, NSi zavrnil udeležbo na petkovem sestanku|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/ne-logar-ne-stevanovic-se-ne-vidita-v-koaliciji-z-levico-nsi-zavrnil-udelezbo-na-petkovem-sestanku/777536|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. K. B. , T. L.|last=Š}}&lt;/ref&gt; V NSi so svojo odločitev utemeljili s pojasnilom, da v vrednotah in programu ne vidijo stičnih točk s Svobodo, hkrati pa so bili kritični do po njihovem mnenju »razdiralne politike« odhajajoče vlade.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Logar in Stevanović proti Levici, NSi ne bo niti na sestanek {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kosarica-levici-logar-pogajanja-lahko-trajajo-tedne-ali-mesece.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-26|language=sl}}&lt;/ref&gt; [[Anže Logar]] (Demokrati) je poudaril, da ima mandat za pogovore, vendar opozarja, da so ti šele v začetni fazi in da bo odločitev o koaliciji odvisna od vsebinskih pogojev, predvsem boja proti korupciji (predlagani sistem SKOK), davčne razbremenitve in delujočega zdravstva. Logar je ob tem ostro izključil sodelovanje z Levico in zavrnil medijske navedbe o že razdeljenih ministrskih mestih kot »čisto laž«.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Logar: Treba je razmisliti, kaj je najbolje za Slovenijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/logar-treba-je-razmisliti-kaj-je-najbolje-za-slovenijo/777405|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=A.|last=S}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:44&quot; /&gt; Podobno se je odzval Zoran Stevanović (Resni.ca), ki se bo sestanka udeležil le zato, da ne bi povzročal politične krize, vendar je ob tem večkrat poudaril, da se v vladi Roberta Goloba ne vidi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović: Ne gremo ne v vlado Janeza Janše ne Roberta Goloba|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/zoran-stevanovic-ne-gremo-ne-v-vlado-janeza-janse-ne-roberta-goloba/777408|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. L.|last=Š}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Tarča: Ozadje prisluškovalne afere in koalicijska pogajanja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tarca-ozadje-prisluskovalne-afere-in-koalicijska-pogajanja/256888|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=Al Ma , T. L.|last=Š}}&lt;/ref&gt; Stevanović prav tako zavrača sodelovanje z Levico zaradi nasprotujočih si programskih izhodišč, hkrati pa je izrazil interes za ključne resorje, kot so notranje zadeve, zunanje zadeve in finance.&lt;ref name=&quot;:44&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Resnice je postavil ceno za vstop v koalicijo|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/stevanovic-cilja-na-notranje-in-zunanje-ministrstvo-ter-na-financno|website=www.delo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl}}&lt;/ref&gt; Logar in Stevanović sta se v sredo po volitvah srečala tudi na »prijateljski kavi«.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Logar in Stevanović &quot;prijateljsko spila kavo&quot;|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/logar-in-stevanovic-prijateljsko-spila-kavo/259450|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=Al|last=Ma}}&lt;/ref&gt; [[Matjaž Han]] (SD) pa je sporočil, da njegova stranka ne postavlja vnaprejšnjih pogojev, razen jasne zavrnitve sodelovanja z SDS, in dodal, da so pripravljeni tudi na vlogo v opoziciji.&lt;ref name=&quot;:44&quot; /&gt;

30. marca je Pirc Musar po pogovorih s predstavniki novoizvoljenih strank napovedala, da mandatar ne bo posameznik, ki je poskušal vplivati na volitve s tujimi akterji; vendar pozvala k preiskavi incidenta. Mandatarstvo je napovedala osebi s 46 glasovi podpore.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Zavračam kakršne koli dvome o legitimnosti teh volitev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/pirc-musar-zavracam-kakrsne-koli-dvome-o-legitimnosti-teh-volitev/777957|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=T. L.|last=Š}}&lt;/ref&gt;

Na drugem krogu neformalnih pogajanj Svobode dne 1. aprila 2026 so se udeleženci dogovorili, da bo Gibanje Svoboda kot relativna zmagovalka pripravila osnutek koalicijske pogodbe, ki bo podlaga za nadaljnja individualna in skupna usklajevanja.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Po sestanku na potezi Svoboda, ki mora morebitne partnerje prepričati z osnutkom koalicijske pogodbe|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/po-sestanku-na-potezi-svoboda-ki-mora-morebitne-partnerje-prepricati-z-osnutkom-koalicijske-pogodbe/778106|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=M.|last=Z}}&lt;/ref&gt; Obravnavali so tudi interventne ukrepe za spopadanje s krizo na področju energentov. Demokrati se ločenega sestanka o protikorupcijskih ukrepih niso udeležili zaradi nezadostne vsebine gradiva, njihov predsednik Anže Logar pa je nadaljnjo udeležbo na pogajanjih pogojeval s predložitvijo konkretnega programskega osnutka. Matjaž Han in Luka Mesec sta kot prvi preizkus za bodočo koalicijo izpostavila izvolitev predsednika državnega zbora na ustanovni seji.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

V začetku aprila je Svoboda predstavila izhodišča za koalicijski sporazum z 10 programskimi prioritetami in predlog razreza 16 ministrskih resorjev, pri čemer bi Svoboda prevzela sedem resorjev, trojčku NSi so ponudili tri, preostalim strankam pa po dva.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Golob ponudil tri ministrstva NSi-ju in dve Logarju, v vladi še SD in Levica|url=https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/golob-predstavil-novo-vlado-svoboda-predlaga-taksno-razdelitev-resorjev|website=slovenskenovice.delo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl}}&lt;/ref&gt; Predlog so odločno zavrnili v trojčku okoli NSi, znova so poudarili, da se v vladi z njimi ne vidijo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Svoboda po košarici NSi-ja poziva trojček k spoštovanju volje volivcev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/svoboda-po-kosarici-nsi-ja-poziva-trojcek-k-spostovanju-volje-volivcev/778680|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}&lt;/ref&gt; 8. aprila je Golob opravil krog individualnih pogovorov z vodstvi SD, Levice, Demokratov in Resni.ce, a je predsednik Demokratov Anže Logar takratno taktiko Svobode označil za zavlačevanje, saj so se resorji delili še pred uskladitvijo programa, prav tako pa ponovil, da se ne vidi v koaliciji z Levico.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Svoboda po ločenih pogovorih o novi koaliciji: Pogajanja bodo dolga {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/po-sestanku-z-golobom-han-ni-optimisticen-za-levico-solidna-osnova.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}&lt;/ref&gt; Predsednik SD Matjaž Han je že takrat izrazil pesimizem glede levosredinske koalicije in ocenil, da lahko desna sredina brez težav sestavi vlado.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Grah: Ne mudi se. Logar: Zanimiva taktika. Han ni optimističen. Stevanović: Ni pogovorov s SDS-om.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/grah-ne-mudi-se-logar-zanimiva-taktika-han-ni-optimisticen-stevanovic-ni-pogovorov-s-sds-om/778790|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=K}}&lt;/ref&gt; Istega dne je svet stranke NSi vodstvu podelil mandat za oblikovanje »razvojno usmerjene desnosredinske vlade«.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=NSi si je prižgala zeleno luč za oblikovanje vlade|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/nsi-nova-slovenija-mandat-vlada-volitve-stranke|website=www.delo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl}}&lt;/ref&gt;

10. aprila, na ustanovni seji [[10. državni zbor Republike Slovenije|10. Državnega zbora]], je bil za predsednika DZ s podporo strank [[Tretji blok|tretjega bloka]] in SDS izvoljen Zoran Stevanović.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović je novi predsednik državnega zbora. Na tajnem glasovanju ga je podprlo 48 poslancev|url=https://n1info.si/volitve-2026/bo-poslancem-danes-uspelo-izvoliti-predsednika-drzavnega-zbora/|website=N1|date=2026-04-10|accessdate=2026-04-11|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Robert Golob je izvolitev označil za primer politične korupcije in »igric« za četrto Janševo vlado, medtem ko je Janez Janša komentiral, da se je »tranzicijska levica ponovno naučila šteti«.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Janša: Levica se je naučila šteti. Golob: Igrice za četrto Janševo vlado so razkrite.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-levica-se-je-naucila-steti-golob-igrice-za-cetrto-jansevo-vlado-so-razkrite/779036|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-11|language=sl|first=G.|last=K}}&lt;/ref&gt;

13. aprila sta izvršilni odbor in svet stranke Demokrati vodstvu izrekla podporo pri nadaljnjih koalicijskih pogajanjih z vsemi strankami, ob odločnem upoštevanju volilnega programa ''Uspešna Slovenija 2034''.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Članstvo Demokratov podprlo vodstvo pri nadaljnjih pogajanjih o vstopu v koalicijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/clanstvo-demokratov-podprlo-vodstvo-pri-nadaljnjih-pogajanjih-o-vstopu-v-koalicijo/779275|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}&lt;/ref&gt; 14. aprila je Logar zatrdil, da je poslanska skupina enotna ter da se pogajanja s Svobodo nadaljujejo, vabila s strani SDS pa naj ne bi prejeli.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Logar: Na pogajanja vabi Svoboda, povabila z desne nimamo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-na-pogajanja-vabi-svoboda-povabila-z-desne-nimamo/779361|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=Al|last=Ma}}&lt;/ref&gt; 16. aprila je ob robu izvršilnega odbora SDS v medijih zaokrožil neuradni razrez ministrskih resorjev desnosredinske vlade, pri čemer bi SDS prevzela osem resorjev, NSi, SLS in FOKUS bi dobile pet ministrstev, Demokrati pa tri.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Neuradni razrez potencialne Janševe vlade: 8 ministrov SDS-u, 5 NSi-jevemu trojčku, 3 Demokratom|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/neuradni-razrez-potencialne-janseve-vlade-8-ministrov-sds-u-5-nsi-jevemu-trojcku-3-demokratom/779672|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=Al|last=Ma}}&lt;/ref&gt; Istega dne je zasedal izvršilni odbor stranke Svoboda, po katerem je generalni sekretar Matej Grah zatrdil, da se jim vodstvo Demokratov na klice in uradna povabila sploh ne odziva več.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Svoboda bi nadaljevala pogajanja, a trdi, da se ji vodstvo Demokratov sploh ne odziva|url=https://n1info.si/volitve-2026/svoboda-zeli-nadaljevati-pogovore-o-sestavi-vlade-odgovora-demokratov-se-ni-prejela/|website=N1|date=2026-04-16|accessdate=2026-04-24|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Pogajanja med Svobodo in Demokrati so se dokončno končala 17. aprila, ko je Anže Logar sporočil, da odstopajo od pogovorov zaradi poizkusov Svobode, da bi na posamezne poslance Demokratov vplivali neposredno mimo vodstva stranke.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Logar končal pogajanja z Golobom. Svoboda: Priča smo jasni politični prevari.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-koncal-pogajanja-z-golobom-svoboda-prica-smo-jasni-politicni-prevari/779749|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=Al Ma , M.|last=Z}}&lt;/ref&gt; Svoboda se je odzvala z obtožbo o »jasni politični prevari«, češ da so se Demokrati vseskozi dogovarjali le z Janezom Janšo, Janša sam pa je v spletnem zapisu Goloba primerjal z Zoranom Jankovićem, ki mu po volitvah 2011 ni uspelo sestaviti vlade.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Janša po Logarjevi košarici Golobu o skakaču in kraljici, Svoboda o prevari|url=https://n1info.si/volitve-2026/jansa-po-logarjevi-kosarici-golobu-sestavljanja-koalicije-se-je-lotil-kot-nekoc-njegova-kraljica/|website=N1|date=2026-04-17|accessdate=2026-04-24|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

20. aprila je predsednica republike Nataša Pirc Musar začela posvetovanja z vodji poslanskih skupin in po prvem srečanju ugotovila, da noben kandidat za mandatarja še nima zagotovljene potrebne podpore.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Potrebne podpore za izvolitev za mandatarja še ni, posvete bom nadaljevala|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pirc-musar-potrebne-podpore-za-izvolitev-za-mandatarja-se-ni-posvete-bom-nadaljevala/779913|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}&lt;/ref&gt; Golob je po srečanju med drugim dejal, da se veselijo dela v opoziciji, Janša pa, da so pripravljeni na vse scenarije.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Potrebne podpore za izvolitev mandatarja še ni {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/posveti-pri-predsednici-poslanci-se-bodo-prvic-uradno-prestevali.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}&lt;/ref&gt; V stranki Resni.ca so v tem času sprejeli odločitev o podpori mandatarju, Stevanović je ob tem večkrat znova poudaril, da ne v eno, ne v drugo koalicijo ne bodo vstopili.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Resnica sprejela odločitev o podpori kandidatu za mandatarja|url=https://n1info.si/volitve-2026/resnica-sprejela-odlocitev-o-podpori-kandidatu-za-mandatarja-kokot-na-pogovorih-pri-predsednici-bomo-izkazali-enotnost/|website=N1|date=2026-04-20|accessdate=2026-04-24|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Bodo Stevanovićevi prižgali zeleno luč četrti Janševi vladi že sredi maja? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bodo-stevanovicevi-prizgali-zeleno-luc-cetrti-jansevi-vladi-ze-sredi-maja.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}&lt;/ref&gt; 21. aprila sta bila za podpredsednika državnega zbora izvoljena [[Danijel Krivec]] iz SDS in [[Franc Križan]] iz Demokratov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Za podpredsednika DZ-ja izglasovana Danijel Krivec iz SDS-a in Franc Križan iz Demokratov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/za-podpredsednika-dz-ja-izglasovana-danijel-krivec-iz-sds-a-in-franc-krizan-iz-demokratov/780017|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=M.|last=Z}}&lt;/ref&gt; Logar je v izjavi po izvolitvi dejal, da se je Golob »samoizključil iz enačbe sestavljanja vlade« in pozval k enakovrednemu dialogu partnerjev.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Logar: Vabil z desne še nimamo, a glede na razmerja veliko neznank v enačbi sestave vlade ni|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-vabil-z-desne-se-nimamo-a-glede-na-razmerja-veliko-neznank-v-enacbi-sestave-vlade-ni/780083|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=M.|last=Z}}&lt;/ref&gt;

25. aprila je predsednica republike Nataša Pirc Musar sklicala izredno izjavo za javnost, v kateri je sporočila, da kandidata za mandatarja v prvem krogu ne bo predlagala. Dejala je, da posvete zaključuje, saj da 46 podpisov ni prejela in tako ne želi predlagati kandidata za vodenje manjšinske vlade.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Ne morem predlagati kandidata za predsednika vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pirc-musar-ne-morem-predlagati-kandidata-za-predsednika-vlade/780494|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-25|language=sl|first=La|last=Da}}&lt;/ref&gt;

== Oblikovanje vlade Janeza Janše ==
Vlada je bila sestavljena po tem, ko relativni zmagovalec volitev [[Robert Golob]] ni uspel zbrati potrebnih 46 glasov za mandatarstvo in je predsednica republike dne 25. aprila 2026 sporočila, da ne bo predlagala kandidata za vodenje manjšinske vlade.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Predsednica Nataša Pirc Musar v prvem krogu ne bo predlagala kandidata za mandatarja|url=https://n1info.si/novice/slovenija/predsednica-natasa-pirc-musar-sklicala-izredno-izjavo-za-javnost-v-zivo/|website=N1|date=2026-04-25|accessdate=2026-04-25|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Že 22. aprila 2026 pa je [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|poslanska skupina SDS]] v parlamentarni postopek vložila predlog sprememb zakona o vladi, ki je predvidel krčenje števila ministrstev na 14 ob ohranitvi ministra brez listnice.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=SDS vložil spremembe zakona o vladi, predlaga zmanjšanje števila ministrstev na 14|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-vlozil-spremembe-zakona-o-vladi-predlaga-zmanjsanje-stevila-ministrstev-na-14/780214|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}&lt;/ref&gt; Predlog sprememb je bil usklajen s trojčkom okoli NSi, kar so potrdili v Fokusu Marka Lotriča, podporo pa so napovedali tudi Demokrati.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=SDS-ov predlog sprememb zakona o vladi usklajen s Fokusom, podpirajo ga tudi Demokrati|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-ov-predlog-sprememb-zakona-o-vladi-usklajen-s-fokusom-podpirajo-ga-tudi-demokrati/780301|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=T. K. B. , M.|last=Z}}&lt;/ref&gt; 24. aprila je Janez Janša napovedal, da bodo strankam, ki bodo podprle njihov zakon o vladi, v usklajevanje poslali predlog koalicijske pogodbe, ob tem pa poudaril, da SDS vlade ne bo sestavljal »za vsako ceno«.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Janša: SDS vlade ne bo sestavljala za vsako ceno. Levi pol jim očita zavajanje {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/jansa-ce-bo-zakon-o-vladi-potrjen-bomo-strankam-poslali-izhodisca.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}&lt;/ref&gt; Podporo predlogu zakona o vladi je napovedal tudi Zoran Stevanović, ki je dejal, da so se v SDS »absolutno približali« programu stranke Resni.ca.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Resni.ca napovedala podporo SDS-ovemu predlogu zakona o vladi; Stevanović: Tukaj smo kar usklajeni|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-napovedala-podporo-sds-ovemu-predlogu-zakona-o-vladi-stevanovic-tukaj-smo-kar-usklajeni/780407|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}&lt;/ref&gt; Skupni odbor DZ je predlog zakona potrdil 28. aprila,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Po burni razpravi skupni odbor DZ potrdil predlog spremembe zakona o vladi|url=https://n1info.si/volitve-2026/po-burni-razpravi-skupni-odbor-dz-potrdil-predlog-spremembe-zakona-o-vladi/|website=N1|date=2026-04-28|accessdate=2026-04-29|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; poslanci pa so 29. aprila o njem razpravljali še na plenarni seji. Zakon je bil s 49 glasovi potrjen,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kaj prinaša predlog zakona o vladi z novim razrezom ministrstev?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kaj-prinasa-predlog-zakona-o-vladi-z-novim-razrezom-ministrstev/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-29|language=sl|first=La|last=Da}}&lt;/ref&gt; poleg poslancev SDS in strank tretjega bloka sta ga podprla še poslanca narodnih skupnosti.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca podprli novelo zakona o vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-nsi-sls-fokus-demokrati-in-resni-ca-podprli-novelo-zakona-o-vladi/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=Al|last=Ma}}&lt;/ref&gt;{{Podrobno|Zakon o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije (2026)}}Janša je na večer po potrditvi novele zakona dejal, da »neuradnih pogovorov o oblikovanju nove vlade sam še ni opravljal« ter da v stranki zaradi določenih pomislekov »izziva sestavljanja vlade« še niso sprejeli«.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Janša o oblikovanju vlade: Če ugotovimo, da imamo opremo za gašenje požara, se bomo v to spustili|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-o-oblikovanju-vlade-ce-ugotovimo-da-imamo-opremo-za-gasenje-pozara-se-bomo-v-to-spustili/780829|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=B.|last=R}}&lt;/ref&gt; 30. aprila so v Demokratih potrdili prejetje izhodišč za koalicijsko pogodbo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Demokrati potrdili prejetje izhodišč. Trojček okoli NSi-ja in SDS sta se zavila v molk.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/demokrati-potrdili-prejetje-izhodisc-trojcek-okoli-nsi-ja-in-sds-sta-se-zavila-v-molk/569300|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=Al|last=Ma}}&lt;/ref&gt;

Po seznanitvi poslancev z odločitvijo predsednice republike, da ne predlaga kandidata za mandatarja, je začel teči drugi krog iskanja kandidata.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Prvi krog iskanja kandidata za mandatarja neuspešen, drugi krog se začenja v sredo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-krog-iskanja-kandidata-za-mandatarja-neuspesen-drugi-krog-se-zacenja-v-sredo/781210|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=M.|last=Z}}&lt;/ref&gt; Janša je istega dne, torej 5. maja 2026, oznanil usklajenost izhodišč za koalicijsko pogodbo ter ob tem poudaril, da računa na podporo stranke Resni.ca, saj da SDS vlade ne bo sestavljala v »podaljšku«.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Resni.ca bo podprla mandatarja, ki bo imel široko podporo. SDS predstavil izhodišča za pogajanja.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-bo-podprla-mandatarja-ki-bo-imel-siroko-podporo-sds-predstavil-izhodisca-za-pogajanja/781247|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}&lt;/ref&gt; 11. maja je nato sporočil, da je pogodba usklajena 95-odstotno, temu pa so sledila ugibanja o enotnosti [[Poslanska skupina Demokrati. Anžeta Logarja|poslanske skupine Demokrati]]; po poročanju medijev naj bi dvome o podpori Janši za premierja večkrat izrazil poslanec [[Robert Potnik]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Janša: Koalicijska pogodba usklajena 95-odstotno, računamo, da bomo končali ta teden|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-koalicijska-pogodba-usklajena-95-odstotno-racunamo-da-bomo-koncali-ta-teden/781840|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Med odprtimi vprašanji umestitev SKOK-a. Bo vseh šest poslancev Demokratov podprlo Janševo vlado?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/med-odprtimi-vprasanji-umestitev-skok-a-bo-vseh-sest-poslancev-demokratov-podprlo-jansevo-vlado/782085|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Poslanec Demokratov Potnik naj bi imel težave s podporo Janši za mandatarja. Bi lahko celo zapustil poslansko skupino?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/poslanec-demokratov-potnik-naj-bi-imel-tezave-s-podporo-jansi-za-mandatarja-bi-lahko-celo-zapustil-poslansko-skupino/|website=N1|date=2026-05-14|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

V zadnjem tednu pred iztekom 2. kroga je potekalo potrjevanje koalicijske pogodbe na organih strank; kot prvi so vstop v vlado 14. maja 2026 potrdili [[Demokrati. Anžeta Logarja]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Demokrati potrdili vstop v koalicijo s SDS ter NSi, SLS in Fokusom {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/demokrati-neuradno-podprli-izpogajano-koalicijsko-pogodbo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-19|language=sl}}&lt;/ref&gt; 15. maja je sledila [[Nova Slovenija]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Svet NSi-ja soglasno potrdil vstop v koalicijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/svet-nsi-ja-soglasno-potrdil-vstop-v-koalicijo/782318|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}&lt;/ref&gt; 16. maja se je sestal svet [[Resni.ca|Resni.ce]], ki je sprejel dokončno odločitev, da stranka ostane v opoziciji, a ob tem prispeva podpise ter podpre kandidaturo Janeza Janše za predsednika vlade. Stevanović je sklep utemeljil s približanjem koalicijskih izhodišč Resni.ci ter zagotovitvijo zadostne podpore mandatarju.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Stranka Resni.ca bo podprla Janeza Janšo kot mandatarja za sestavo nove vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stranka-resni-ca-bo-podprla-janeza-janso-kot-mandatarja-za-sestavo-nove-vlade/782350|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=La|last=Da}}&lt;/ref&gt; 18. maja so koalicijsko pogodbo in vstop v novo vlado potrdili še organi [[Slovenska ljudska stranka|SLS]] in [[FOKUS Marka Lotriča]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Organi strank SLS in Fokus potrdili koalicijsko pogodbo|url=https://n1info.si/volitve-2026/organi-strank-sls-in-fokus-potrdili-koalicijsko-pogodbo/|website=N1|date=2026-05-18|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; ter kot zadnji v SDS, s čimer je bila uradno potrjena mandatarska kandidatura.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Koalicijsko pogodbo podprli v vseh strankah, mandatarska kandidatura Janše bo vložena v torek|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/koalicijsko-pogodbo-podprli-v-vseh-strankah-mandatarska-kandidatura-janse-bo-vlozena-v-torek/782460|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=T. L. Š , M. Z. , T. K.|last=B}}&lt;/ref&gt; 48 poslancev je slednjo vložilo naslednjega dne, glasovanje je potekalo v petek, 22. maja, torej najmanj 48 ur po vložitvi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=V DZ z 48 podpisi podpore vložena mandatarska kandidatura Janeza Janše|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-dz-z-48-podpisi-podpore-vlozena-mandatarska-kandidatura-janeza-janse/782583|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=T. L. Š , M.|last=Z}}&lt;/ref&gt; Na tajnem glasovanju po izredni seji DZ je Janša prejel 51 glasov podpore, 36 poslancev je glasovalo proti; poleg vlagateljev kandidature naj bi ga podprla poslanca narodnih skupnosti ter en poslanec odhajajoče koalicije.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Politična uganka: kdo je oddal 51. glas za Janšo? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kdo-je-oddal-51-glas-za-janso.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-24|language=sl}}&lt;/ref&gt;

==== Glasovanje o mandatarju ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align: center;&quot;
!Datum
!Kandidat
!Predlagatelj
!Glasovali
! style=&quot;width:9%; background:#76dd71;&quot; |ZA
! style=&quot;width:9%; background:#ff6363&quot; |PROTI
! style=&quot;width:9%; background:#fff79b&quot; |NEVELJAVNI
!Opombe
|-
|22. maj 2026
|'''[[Janez Janša]]'''
|48 [[Seznam poslancev 10. Državnega zbora Republike Slovenije|poslancev Državnega zbora RS]]
|87
|'''51'''
|36
|0
|tajno glasovanje, za izvolitev potrebna večina (46 glasov)
|}
V četrtek, 28. maja je sledilo potrjevanje kandidatov za ministre na organih strank. Ob tem je obveljala napoved, da SDS prevzame sedem resorjev, NSi s partnericama pet, Demokrati pa tri.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=SDS, NSi in Demokrati v potrditev ministrskih kandidatov, Janša z &quot;vetom&quot; nad kandidaturo Tine Bregant|url=https://n1info.si/volitve-2026/nsi-in-demokrati-v-potrditev-svoje-ministrske-kandidate-jansev-veto-na-kandidaturo/|website=N1|date=2026-05-28|accessdate=2026-05-29|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Izvršilni odbori strank so kandidate potrdili; NSi je v nasprotju z napovedmi dobila štiri resorje, Fokus pa en resor, zaradi česar je [[Slovenska ljudska stranka]] ostala brez ministrstva.&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Znani vsi ministrski kandidati četrte Janševe vlade, notranje ministrstvo prevzema Franci Matoz|url=https://n1info.si/volitve-2026/nocoj-bodo-znani-vsi-ministrski-kandidati-cetrte-janseve-vlade/|website=N1|date=2026-05-28|accessdate=2026-05-29|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Iz stranke so še pred potrjevanjem na organih koalicijskih partneric sicer sporočili, da pričakujejo dogovor o ministrstvu, ki ga bi vodil njihov kandidat in ob tem zapisali, da za vodenje niso predlagali le predsednice [[Tina Bregant|Tine Bregant]].&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt; Po poročanju naj bi veto nad njeno kandidaturo dal Janez Janša; spor naj bi izhajal še iz časa, ko je Bregantova delovala kot državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje v času [[14. vlada Republike Slovenije|tretje Janševe vlade]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Janšev &quot;ne&quot; Tini Bregant, Demokrati potrdili svoje tri ministrske kandidate - Svet24.si|url=https://svet24.si/novice/slovenija/janez-jansa-veto-tina-bregant-ministri-nova-vlada-imena-1902419|website=Novice Svet24|accessdate=2026-05-29|language=sl}}&lt;/ref&gt; Predsednica SLS je v odzivu na družbenih omrežjih izrazila razočaranje nad odločitvijo, vidni član [[Marjan Podobnik]] je opomnil na »prizadeto« zaupanje med SLS in NSi, predsednik slednje Vrtovec pa je v izjavi za javnost dejal, da bo SLS lahko »tvorno sodelovala v vladi v kateri koli drugi obliki.«&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Tina Bregant o ministrski ekipi: Boleč dan zame in za mojo stranko|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tina-bregant-o-ministrski-ekipi-bolec-dan-zame-in-za-mojo-stranko/783667|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-29|language=sl|first=G.|last=K}}&lt;/ref&gt; Za največje presenečenje med ministrskimi kandidati je veljal [[Franci Matoz]], ki ga je Janša izbral za notranjega ministra.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Največje presenečenje nove vlade je Franci Matoz!|url=https://info360.si/politika/najvecje-presenecenje-nove-vlade-je-franci-matoz/|website=info360.si|date=2026-05-28|accessdate=2026-05-29|language=sl-SI|last=Uredništvo}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=To so ministrski kandidati četrte Janševe vlade {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/to-so-ministrski-kandidati-cetrte-janseve-vlade.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-29|language=sl}}&lt;/ref&gt;

==== Zaslišanja ministrov na odborih ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align: center;&quot;
! rowspan=&quot;2&quot; |Datum
! rowspan=&quot;2&quot; |Ura
! rowspan=&quot;2&quot; |Kandidat
! rowspan=&quot;2&quot; |Stranka
! colspan=&quot;3&quot; |Glasovanje
! rowspan=&quot;2&quot; |Sklic
|-
!DA
!NE
!VZ
|-
| rowspan=&quot;8&quot; align=&quot;center&quot; |Ponedeljek
1. junij 2026
|09:00
|'''[[Anže Logar]]'''
|'''&lt;small&gt;Demokrati&lt;/small&gt;'''
| style=&quot;background:#9bf796;&quot; |'''9'''
|6
|0
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Logar: Ministrstvo želim prevzeti, da začnemo umikati ovire, ki so se nabrale v 30 letih|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-ministrstvo-zelim-prevzeti-da-zacnemo-umikati-ovire-ki-so-se-nabrale-v-30-letih/783900|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=Al|last=Ma}}&lt;/ref&gt;
|-
|09:00
|'''[[Jernej Vrtovec]]'''
|'''&lt;small&gt;NSi&lt;/small&gt;'''
| style=&quot;background:#9bf796;&quot; |'''9'''
|5
|1
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vrtovec: Ključen projekt bo pospešitev postopkov za JEK 2, ne &quot;kvazi zeleni dogovor&quot;|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vrtovec-kljucen-projekt-bo-pospesitev-postopkov-za-jek-2-ne-kvazi-zeleni-dogovor/783902|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=La|last=Da}}&lt;/ref&gt;
|-
|12:00
|'''[[Borut Rončević]]'''
|'''&lt;small&gt;SDS&lt;/small&gt;'''
| style=&quot;background:#9bf796;&quot; |'''9'''
|5
|0
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Rončević: Šola nikakor ne sme biti prostor politične ali ideološke indoktrinacije|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/roncevic-sola-nikakor-ne-sme-biti-prostor-politicne-ali-ideoloske-indoktrinacije/783933|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=Al|last=Ma}}&lt;/ref&gt;
|-
|12:00
|'''[[Janez Cigler Kralj]]'''
|'''&lt;small&gt;NSi&lt;/small&gt;'''
| style=&quot;background:#9bf796;&quot; |'''9'''
|6
|0
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Cigler Kralj: Samooskrba in prehranska varnost sta del nacionalne varnosti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/cigler-kralj-samooskrba-in-prehranska-varnost-sta-del-nacionalne-varnosti/783934|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=A.|last=S}}&lt;/ref&gt;
|-
|15:00
|'''[[Ignacija Fridl Jarc]]'''
|'''&lt;small&gt;SDS&lt;/small&gt;'''
| style=&quot;background:#9bf796;&quot; |'''9'''
|4
|1
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Fridl Jarc: Glede ukinitve RTV-prispevka se bo sledilo evropskim smernicam, pomemben je pluralizem|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/fridl-jarc-glede-ukinitve-rtv-prispevka-se-bo-sledilo-evropskim-smernicam-pomemben-je-pluralizem/783970|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=A. P. , T. L.|last=Š}}&lt;/ref&gt;
|-
|15:00
|'''[[Valentin Hajdinjak]]'''
|'''&lt;small&gt;NSi&lt;/small&gt;'''
| style=&quot;background:#9bf796;&quot; |'''8'''
|6
|1
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Hajdinjak: Mir v svetu ni več samoumeven, sem zagovornik članstva v Natu in EU-ju|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/hajdinjak-mir-v-svetu-ni-vec-samoumeven-sem-zagovornik-clanstva-v-natu-in-eu-ju/783971|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=G.|last=K}}&lt;/ref&gt;
|-
|18:00
|'''[[Andrej Šircelj]]'''
|'''&lt;small&gt;SDS&lt;/small&gt;'''
| style=&quot;background:#9bf796;&quot; |'''9'''
|4
|1
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Šircelj: ZUJF-a ne bo, prav tako ne davka na nepremičnine|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sircelj-zujf-a-ne-bo-prav-tako-ne-davka-na-nepremicnine/783990|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=Al|last=Ma}}&lt;/ref&gt;
|-
|18:00
|'''[[Tadej Ostrc]]'''
|'''&lt;small&gt;Demokrati&lt;/small&gt;'''
| style=&quot;background:#9bf796;&quot; |'''11'''
|4
|0
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ostrc: Slovenija nima slabega zdravstvenega sistema, težava je dostopnost|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/ostrc-slovenija-nima-slabega-zdravstvenega-sistema-tezava-je-dostopnost/783991|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=G.|last=K}}&lt;/ref&gt;
|-
! colspan=&quot;8&quot; |
|-
| rowspan=&quot;7&quot; align=&quot;center&quot; |Torek
2. junij 2026
|09:00
|'''[[Monika Kirbiš Rojs]]'''
|'''&lt;small&gt;FOKUS&lt;/small&gt;'''
|
|
|
|
|-
|09:00
|'''[[Tone Kajzer]]'''
|'''&lt;small&gt;SDS&lt;/small&gt;'''
|
|
|
|
|-
|12:00
|'''[[Polona Rifelj]]'''
|'''&lt;small&gt;SDS&lt;/small&gt;'''
|
|
|
|
|-
|12:00
|'''[[Franci Matoz]]'''
|'''&lt;small&gt;SDS&lt;/small&gt;'''
|
|
|
|
|-
|15:00
|'''[[Suzana Lep Šimenko]]'''
|'''&lt;small&gt;SDS&lt;/small&gt;'''
|
|
|
|
|-
|15:00
|'''[[Mihael Zupančič]]'''
|'''&lt;small&gt;Demokrati&lt;/small&gt;'''
|
|
|
|
|-
|17:00
|'''[[Mateja Ribič]]'''
|'''&lt;small&gt;NSi&lt;/small&gt;'''
|
|
|
|
|-
|}

==== Glasovanje o vladi ====
O listi kandidatov za ministre je Državni zbor odločal na izredni seji dne 4. junija 2026.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Jutri bomo dobili četrto vlado Janeza Janše. Kako bo potekala izredna seja DZ in kaj sledi?|url=https://n1info.si/volitve-2026/jutri-bomo-dobili-cetrto-vlado-janeza-janse-kako-bo-potekala-izredna-seja-dz-in-kaj-sledi/|website=N1|date=2026-06-03|accessdate=2026-06-03|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Ministrsko ekipo je na glasovanju podprlo 49 poslancev, proti jih je glasovalo 30.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Državni zbor je izvolil četrto vlado Janeza Janše|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/drzavni-zbor-je-izvolil-cetrto-vlado-janeza-janse/784264|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-05|language=sl|first=La|last=Da}}&lt;/ref&gt; Glasu iz vrst koalicije ni oddal Srečko Ocvirk, poslanec SLS, ki v vladi sicer nima ministra; Ocvirk je kasneje pojasnil, da je prepozno opazil tehnične težave pri svoji glasovalni napravi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Poslanec SLS Srečko Ocvirk ni glasoval za vlado. Kaj se je zgodilo?|url=https://siol.net/novice/slovenija/poslanec-sls-srecko-ocvirk-ni-glasoval-za-vlado-kaj-se-je-zgodilo-693303|website=siol.net|accessdate=2026-06-05|language=sl}}&lt;/ref&gt;
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align: center;&quot;
!Datum
!Predsednik vlade
! style=&quot;width:9%; background:#76dd71;&quot; |ZA
! style=&quot;width:9%; background:#ff6363&quot; |PROTI
! style=&quot;width:9%; background:#fff79b&quot; |VZDRŽANI
!Opombe
|-
|4. junij 2026
|'''[[Janez Janša]]'''
|'''49'''
|30
|0
|za izvolitev potrebna navadna večina
|}

== Sklici ==
{{sklici|2}}

[[Kategorija:16. vlada Republike Slovenije]]</text>
      <sha1>2j3iwtqhuk03ls7wtgdwz4cgpjvo4o7</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Uporabniški pogovor:Videk1236</title>
    <ns>3</ns>
    <id>604063</id>
    <revision>
      <id>6688363</id>
      <timestamp>2026-06-12T07:53:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>Obvestilo: Vaša [[Osnutek:Skupina GAS KRAS|predložitev]] je bila odklonjena ([[:en:WP:AFCH|AFCH]])</comment>
      <origin>6688363</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2795" sha1="ex9fr2xlrys1j5xahm9ancevxmp903m" xml:space="preserve">{{Talk header}}

== Sprememba stanja vaše [[Wikipedija:Članki za ustvaritev|predložitve]]: [[Osnutek:Skupina GAS KRAS|Skupina GAS KRAS]] (12. junij) ==
&lt;div style=&quot;border: solid 1px #FCC; background-color: #F8EEBC; padding: 0.5em 1em; color: #000; margin: 1.5em; width: 90%;&quot;&gt; [[File:AFC-Logo_Decline.svg|50px|left]]Članek, ki ste ga pred kratkim predlagali v pregled&lt;!-- na [[Wikipedija:Članki za ustvaritev|Člankih za ustvaritev]]--&gt;, je bil pregledan! Žal tokrat ni bil sprejet.&lt;nowiki&gt; &lt;/nowiki&gt;Razlog je naslednji:

{{divbox|gray|3=Sklici te predložitve ne dokazujejo, da subjekt izpolnjuje [[Wikipedija:Odmevnost|kriterije smernice o odmevnosti]]; to pomeni, da je subjekt premalokrat predstavljen (pod to ne spadajo bežne omembe) v ''objavljenih'', [[Wikipedija:Zanesljivi viri|''zanesljivih'']], [[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja#Primarni in sekundarni viri|''sekundarnih'']] virih [[Wikipedija:Neodvisni viri|''neodvisnih'']] od subjekta. Pred ponovno predložitvijo je treba v osnutek dodati dodatne sklice, ki ta merila izpolnjujejo (glejte [[Pomoč:Sklicevanje za začetnike|tehnično pomoč]]). Če ne najdete dodatnih sklicev, tema ni primerna za Wikipedijo.|}}&lt;!--
--
--&gt; Prosimo, preverite predložitev glede dodatnih komentarjev, ki jih je pustil pregledovalec. Vabimo vas, da uredite predložitev in odpravite pomanjkljivosti, ''po popravi'' pa članek znova predložite v pregled.
{{clear}}
* Če želite naprej urejati predložitev, pojdite na [[Osnutek:Skupina GAS KRAS]] in kliknite zavihek »Uredi« na vrhu okna.
* Če svojega osnutka ne boste uredili v naslednjih 6 mesecih, se bo štel za opuščenega in [[Wikipedija:Merila za hitri izbris#S13. Opuščeni osnutki in predložitve Člankov za ustvaritev|se lahko izbriše]].
* Če potrebujete kakršno koli pomoč ali ste v zvezi s to predložitvijo naleteli na kakršne koli druge težave, lahko za pomoč vprašate na &lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[//sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija:Forum_za_pomo%C4%8D&amp;action=edit&amp;section=new&amp;nosummary=1&amp;preload=Template:AfC_decline/HD_preload&amp;preloadparams%5B%5D=Osnutek:Skupina_GAS_KRAS '''Forumu za pomoč''']&lt;/span&gt;, na &lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[//sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:A09&amp;action=edit&amp;section=new&amp;nosummary=1&amp;preload=Template:AfC_decline/HD_preload&amp;preloadparams%5B%5D=Osnutek:Skupina_GAS_KRAS '''pregledovalčevi pogovorni strani''']&lt;/span&gt; ali uporabite {{telegram|ime=pomoč izkušenih urejevalcev v živo|t.me/sl_wiki}}.

'''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 09:53, 12. junij 2026 (CEST)&lt;/div&gt;&lt;!--Predloga:Odklonitev ČU--&gt;</text>
      <sha1>ex9fr2xlrys1j5xahm9ancevxmp903m</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pogovor:16. vlada Republike Slovenije</title>
    <ns>1</ns>
    <id>604064</id>
    <revision>
      <id>6688378</id>
      <timestamp>2026-06-12T08:36:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>VidicK01</username>
        <id>193275</id>
      </contributor>
      <comment>/* Imena člankov o slovenskih vladah */ nov razdelek</comment>
      <origin>6688378</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1305" sha1="9essihi2g23p0795ovwyvc66rd8t2en" xml:space="preserve">== Imena člankov o slovenskih vladah ==

Pozdrav vsem, odprl bi nekoliko večjo razpravo v zvezi s poimenovanjem člankov o Vladah Republike Slovenije. 

Z @[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] sva se strinjala, da bi bilo vlade bolj smiselno imenovati po njihovih predsednikih: denimo &quot;Četrta vlada Janeza Janše&lt;nowiki&gt;''&lt;/nowiki&gt; namesto &lt;nowiki&gt;''&lt;/nowiki&gt;16. vlada Republike Slovenije&lt;nowiki&gt;''&lt;/nowiki&gt;, &lt;nowiki&gt;''&lt;/nowiki&gt;Golobova vlada&lt;nowiki&gt;''&lt;/nowiki&gt; namesto &lt;nowiki&gt;''&lt;/nowiki&gt;15. vlada&lt;nowiki&gt;''&lt;/nowiki&gt; in tako naprej. To bi se zdelo bolje tako z vidika javne prepoznavnosti vlad (ljudje se bodo prej spomnili izraza &lt;nowiki&gt;''&lt;/nowiki&gt;Cerarjeva vlada&lt;nowiki&gt;''&lt;/nowiki&gt; kot pa prepoznali izraz &lt;nowiki&gt;''&lt;/nowiki&gt;12. vlada Republike Slovenije&quot;), prav tako je to praksa v tujini, na primer: administracija Friedricha Merza ([[:en:Merz_cabinet|Merz cabinet]]) ali Keira Starmerja ([[:en:Starmer_ministry|Starmer ministry]]) ter tuje navajanje slovenskih vlad (npr. [[:de:Kabinett_Janša_IV|Kabinett Janša IV]]). Ko bo imela nekoč Slovenija že 20 vlad, to številčenje ne bo več kaj dosti uporabno.

Zanima me vaše mnenje, katera opcija bi bila boljša. Hvala vnaprej in LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 10:36, 12. junij 2026 (CEST)</text>
      <sha1>9essihi2g23p0795ovwyvc66rd8t2en</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688409</id>
      <parentid>6688378</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T09:28:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <origin>6688409</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1446" sha1="gy27xgqvul5fe2zvgcdepv81wo75psf" xml:space="preserve">== Imena člankov o slovenskih vladah ==

Pozdrav vsem, odprl bi nekoliko večjo razpravo v zvezi s poimenovanjem člankov o Vladah Republike Slovenije. 

Z @[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] sva se strinjala, da bi bilo vlade bolj smiselno imenovati po njihovih predsednikih: denimo &quot;Četrta vlada Janeza Janše&lt;nowiki&gt;''&lt;/nowiki&gt; namesto &lt;nowiki&gt;''&lt;/nowiki&gt;16. vlada Republike Slovenije&lt;nowiki&gt;''&lt;/nowiki&gt;, &lt;nowiki&gt;''&lt;/nowiki&gt;Golobova vlada&lt;nowiki&gt;''&lt;/nowiki&gt; namesto &lt;nowiki&gt;''&lt;/nowiki&gt;15. vlada&lt;nowiki&gt;''&lt;/nowiki&gt; in tako naprej. To bi se zdelo bolje tako z vidika javne prepoznavnosti vlad (ljudje se bodo prej spomnili izraza &lt;nowiki&gt;''&lt;/nowiki&gt;Cerarjeva vlada&lt;nowiki&gt;''&lt;/nowiki&gt; kot pa prepoznali izraz &lt;nowiki&gt;''&lt;/nowiki&gt;12. vlada Republike Slovenije&quot;), prav tako je to praksa v tujini, na primer: administracija Friedricha Merza ([[:en:Merz_cabinet|Merz cabinet]]) ali Keira Starmerja ([[:en:Starmer_ministry|Starmer ministry]]) ter tuje navajanje slovenskih vlad (npr. [[:de:Kabinett_Janša_IV|Kabinett Janša IV]]). Ko bo imela nekoč Slovenija že 20 vlad, to številčenje ne bo več kaj dosti uporabno.

Zanima me vaše mnenje, katera opcija bi bila boljša. Hvala vnaprej in LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 10:36, 12. junij 2026 (CEST)

: Vsekakor smiselno in pregledno.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 11:28, 12. junij 2026 (CEST)</text>
      <sha1>gy27xgqvul5fe2zvgcdepv81wo75psf</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688420</id>
      <parentid>6688409</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T09:36:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>/* Imena člankov o slovenskih vladah */ odgovor</comment>
      <origin>6688420</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1765" sha1="cct7yqbz78pj2m48sp46y9icnrpnq34" xml:space="preserve">== Imena člankov o slovenskih vladah ==

Pozdrav vsem, odprl bi nekoliko večjo razpravo v zvezi s poimenovanjem člankov o Vladah Republike Slovenije. 

Z @[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] sva se strinjala, da bi bilo vlade bolj smiselno imenovati po njihovih predsednikih: denimo &quot;Četrta vlada Janeza Janše&lt;nowiki&gt;''&lt;/nowiki&gt; namesto &lt;nowiki&gt;''&lt;/nowiki&gt;16. vlada Republike Slovenije&lt;nowiki&gt;''&lt;/nowiki&gt;, &lt;nowiki&gt;''&lt;/nowiki&gt;Golobova vlada&lt;nowiki&gt;''&lt;/nowiki&gt; namesto &lt;nowiki&gt;''&lt;/nowiki&gt;15. vlada&lt;nowiki&gt;''&lt;/nowiki&gt; in tako naprej. To bi se zdelo bolje tako z vidika javne prepoznavnosti vlad (ljudje se bodo prej spomnili izraza &lt;nowiki&gt;''&lt;/nowiki&gt;Cerarjeva vlada&lt;nowiki&gt;''&lt;/nowiki&gt; kot pa prepoznali izraz &lt;nowiki&gt;''&lt;/nowiki&gt;12. vlada Republike Slovenije&quot;), prav tako je to praksa v tujini, na primer: administracija Friedricha Merza ([[:en:Merz_cabinet|Merz cabinet]]) ali Keira Starmerja ([[:en:Starmer_ministry|Starmer ministry]]) ter tuje navajanje slovenskih vlad (npr. [[:de:Kabinett_Janša_IV|Kabinett Janša IV]]). Ko bo imela nekoč Slovenija že 20 vlad, to številčenje ne bo več kaj dosti uporabno.

Zanima me vaše mnenje, katera opcija bi bila boljša. Hvala vnaprej in LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 10:36, 12. junij 2026 (CEST)

: Vsekakor smiselno in pregledno.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 11:28, 12. junij 2026 (CEST)
:Bomo števnike pisali z besedo ali kakim drugim tipom številke? '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 11:36, 12. junij 2026 (CEST)</text>
      <sha1>cct7yqbz78pj2m48sp46y9icnrpnq34</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688439</id>
      <parentid>6688420</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T10:00:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>VidicK01</username>
        <id>193275</id>
      </contributor>
      <comment>/* Imena člankov o slovenskih vladah */ odgovor</comment>
      <origin>6688439</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2104" sha1="puzkz3qrp3zyek4sl9wft8pn72o2cax" xml:space="preserve">== Imena člankov o slovenskih vladah ==

Pozdrav vsem, odprl bi nekoliko večjo razpravo v zvezi s poimenovanjem člankov o Vladah Republike Slovenije. 

Z @[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] sva se strinjala, da bi bilo vlade bolj smiselno imenovati po njihovih predsednikih: denimo &quot;Četrta vlada Janeza Janše&lt;nowiki&gt;''&lt;/nowiki&gt; namesto &lt;nowiki&gt;''&lt;/nowiki&gt;16. vlada Republike Slovenije&lt;nowiki&gt;''&lt;/nowiki&gt;, &lt;nowiki&gt;''&lt;/nowiki&gt;Golobova vlada&lt;nowiki&gt;''&lt;/nowiki&gt; namesto &lt;nowiki&gt;''&lt;/nowiki&gt;15. vlada&lt;nowiki&gt;''&lt;/nowiki&gt; in tako naprej. To bi se zdelo bolje tako z vidika javne prepoznavnosti vlad (ljudje se bodo prej spomnili izraza &lt;nowiki&gt;''&lt;/nowiki&gt;Cerarjeva vlada&lt;nowiki&gt;''&lt;/nowiki&gt; kot pa prepoznali izraz &lt;nowiki&gt;''&lt;/nowiki&gt;12. vlada Republike Slovenije&quot;), prav tako je to praksa v tujini, na primer: administracija Friedricha Merza ([[:en:Merz_cabinet|Merz cabinet]]) ali Keira Starmerja ([[:en:Starmer_ministry|Starmer ministry]]) ter tuje navajanje slovenskih vlad (npr. [[:de:Kabinett_Janša_IV|Kabinett Janša IV]]). Ko bo imela nekoč Slovenija že 20 vlad, to številčenje ne bo več kaj dosti uporabno.

Zanima me vaše mnenje, katera opcija bi bila boljša. Hvala vnaprej in LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 10:36, 12. junij 2026 (CEST)

: Vsekakor smiselno in pregledno.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 11:28, 12. junij 2026 (CEST)
:Bomo števnike pisali z besedo ali kakim drugim tipom številke? '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 11:36, 12. junij 2026 (CEST)
::Osebno predlagam pisanje z besedo &quot;Tretja Janševa vlada&quot; kot se to aktivno uporablja v medijskem prostoru. Opcija je tudi &quot;3. Janševa vlada&quot;, ki se mi sicer manj dopade, &quot;Janševa vlada III.&quot; pa mislim da v vsakem primeru odpade. [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 12:00, 12. junij 2026 (CEST)</text>
      <sha1>puzkz3qrp3zyek4sl9wft8pn72o2cax</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Dekani/dok</title>
    <ns>10</ns>
    <id>604065</id>
    <revision>
      <id>6688387</id>
      <timestamp>2026-06-12T08:54:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>3152</id>
      </contributor>
      <comment>N</comment>
      <origin>6688387</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="622" sha1="3omjv5crwz0bkzv9im08pmve1aikhc8" xml:space="preserve">{{Dokumentacijska podstran}}

== Namen ==

Predloga vsebuje imena vseh trenutnih dekanov [[:Kategorija:Dekanije po škofijah|dekanij v Sloveniji]]. Služi kot skupna baza podatkov za [[Predloga:Infopolje Župnija v Sloveniji|Predlogo:Infopolje Župnija v Sloveniji]].

Predlogo je zaradi aktualnosti podatkov potrebno sproti posodabljati.

== Uporaba ==

Podatek z imenom dekana se v članku o župniji izpiše, če ima infopolje izpolnjen parameter &lt;code&gt;deanery&lt;/code&gt; ([[dekanija]]), ki mora biti standardizirano zapisan kot notranja povezava:

: &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;| deanery = [[Dekanija Leskovec|Leskovec]]&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;</text>
      <sha1>3omjv5crwz0bkzv9im08pmve1aikhc8</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Anikovski krožnik</title>
    <ns>0</ns>
    <id>604066</id>
    <revision>
      <id>6688390</id>
      <timestamp>2026-06-12T08:57:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>infopolje</comment>
      <origin>6688390</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2268" sha1="tf5wpkqqku3uj5gdjdam74zcsbflf07" xml:space="preserve">{{Infobox artefact
| name          = Anikovski krožnik
| image         = Piatto con decorazione di castello assediato, arg, samirechye, da bolshoe-anikovskaya, IX-X sec su orig del l'VIII sec.JPG
| image_size    = 270px
| image_caption = [[Nestorijanstvo|Nestorijanski]] krožnik s prikazom obleganja Jeriha, ki so ga izdelali sogdijski umetniki med vladavino Karlukov v Semirečju&lt;ref name=&quot;ES&quot;&gt;{{cite book |last1=Sims |first1=Eleanor |title=Peerless images : Persian painting and its sources |date=2002 |publisher=New Haven : Yale University Press |isbn=978-0-300-09038-3 |pages=293–294 |url=https://archive.org/details/peerlessimagespe0000sims/page/294/mode/1up}}&lt;/ref&gt; v 9.-10. stoletju in je kopija krožnika iz 9. stoletja.&lt;ref name=&quot;Hermitage Museum&quot;&gt;{{cite web |title=Hermitage Museum |url=https://www.hermitagemuseum.org/wps/portal/hermitage/digital-collection/08.+applied+arts/97259}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Gorelik |first1=Michael |title=&quot;Oriental Armour of the Near and Middle East from the Eighth to the Fifteenth Centuries as Shown in Works of Art&quot;, by Michael Gorelik, in: Islamic Arms and Armour, ed. Robert Elgood, London 1979. |date=1979 |publisher=Robert Elgood |url=http://warfare.tk/Gorelik-Oriental_Armour.htm}}&lt;/ref&gt;
| material      =  srebro s pozlatami 
| size          =  23,9 cm (premer)
| writing       =
| created       = Izvirnik: 8. stoletje&lt;br&gt;
Ulit: 9.-10. stoletje 
| discovered    = Bolše-Anikovskaja, Čerdinska oblast, Provinca Perm
| location      = [[Ermitaž]], [[Sankt Peterburg]], [[Rusija]]
| id            = 
| registration = S-46
| map               =
{{Location map|Kazahstan
|width      = 
|float      = center
|border     =
|caption    = Semirečje na zemljevidu Kazahstana
|alt        = 
|relief     = yes
|AlternativeMap= 
|overlay_image = 
|label      = Semirečje 
|label_size = 
|position   = right
|background = 
|mark       = Orange dot (semi-transparent).png
|marksize   = 15
|link       = 
|lat_deg    = 44
|lat_min    = 0
|lat_sec    = 0
|lat_dir    = N
|lon_deg    = 76
|lon_min    = 0
|lon_sec    = 0
|lon_dir    = E
}}
}}

== Sklici ==
{{sklici|20em}}

==Viri==
{{refbegin| 2}}
{{refend}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Arheološke najdbe]]
[[Kategorija:Kazahstan]]
[[Kategorija:Ermitaž]]</text>
      <sha1>tf5wpkqqku3uj5gdjdam74zcsbflf07</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688393</id>
      <parentid>6688390</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T09:06:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>uvod</comment>
      <origin>6688393</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2739" sha1="fy8ulm68r9k48j7md5td6ah28exm8g4" xml:space="preserve">{{Infobox artefact
| name          = Anikovski krožnik
| image         = Piatto con decorazione di castello assediato, arg, samirechye, da bolshoe-anikovskaya, IX-X sec su orig del l'VIII sec.JPG
| image_size    = 270px
| image_caption = [[Nestorijanstvo|Nestorijanski]] krožnik s prikazom obleganja Jeriha, ki so ga izdelali sogdijski umetniki med vladavino Karlukov v Semirečju&lt;ref name=&quot;ES&quot;&gt;{{cite book |last1=Sims |first1=Eleanor |title=Peerless images : Persian painting and its sources |date=2002 |publisher=New Haven : Yale University Press |isbn=978-0-300-09038-3 |pages=293–294 |url=https://archive.org/details/peerlessimagespe0000sims/page/294/mode/1up}}&lt;/ref&gt; v 9.-10. stoletju in je kopija krožnika iz 9. stoletja.&lt;ref name=&quot;Hermitage Museum&quot;&gt;{{cite web |title=Hermitage Museum |url=https://www.hermitagemuseum.org/wps/portal/hermitage/digital-collection/08.+applied+arts/97259}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Gorelik |first1=Michael |title=&quot;Oriental Armour of the Near and Middle East from the Eighth to the Fifteenth Centuries as Shown in Works of Art&quot;, by Michael Gorelik, in: Islamic Arms and Armour, ed. Robert Elgood, London 1979. |date=1979 |publisher=Robert Elgood |url=http://warfare.tk/Gorelik-Oriental_Armour.htm}}&lt;/ref&gt;
| material      =  srebro s pozlatami 
| size          =  23,9 cm (premer)
| writing       =
| created       = Izvirnik: 8. stoletje&lt;br&gt;
Ulit: 9.-10. stoletje 
| discovered    = Bolše-Anikovskaja, Čerdinska oblast, Provinca Perm
| location      = [[Ermitaž]], [[Sankt Peterburg]], [[Rusija]]
| id            = 
| registration = S-46
| map               =
{{Location map|Kazahstan
|width      = 
|float      = center
|border     =
|caption    = Semirečje na zemljevidu Kazahstana
|alt        = 
|relief     = yes
|AlternativeMap= 
|overlay_image = 
|label      = Semirečje 
|label_size = 
|position   = right
|background = 
|mark       = Orange dot (semi-transparent).png
|marksize   = 15
|link       = 
|lat_deg    = 44
|lat_min    = 0
|lat_sec    = 0
|lat_dir    = N
|lon_deg    = 76
|lon_min    = 0
|lon_sec    = 0
|lon_dir    = E
}}
}}

'''Anikovski krožnik''' je ulit [[srebro|srebrn]] krožnik, na katerem so upodobljeni oklepljeni konjeniki, ki napadajo trdnjavo med obleganjem Jeriha. Krožnik naj bi bil izdelan v [[Semirečje|Semirečju]] ([[Kazaščina|kazaško]] Žetisu) v sedanjem južnem [[Kazahstan]]u v 9. in 10. stoletju. Najden je bil leta 1909 v bližini vasi Boljše-Anikovskaja v okrožju Čerdin v Permski provinci. Zdaj je v Državnem muzeju [[Ermitaž]] v [[Sankt Peterburg]]u (S-46).

== Sklici ==
{{sklici|20em}}

==Viri==
{{refbegin| 2}}
{{refend}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Arheološke najdbe]]
[[Kategorija:Kazahstan]]
[[Kategorija:Ermitaž]]</text>
      <sha1>fy8ulm68r9k48j7md5td6ah28exm8g4</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6688404</id>
      <parentid>6688393</parentid>
      <timestamp>2026-06-12T09:23:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>nadaljevanje</comment>
      <origin>6688404</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3625" sha1="feold7wjjs6k7dct8jwjjll9tk6vtmn" xml:space="preserve">{{Infobox artefact
| name          = Anikovski krožnik
| image         = Piatto con decorazione di castello assediato, arg, samirechye, da bolshoe-anikovskaya, IX-X sec su orig del l'VIII sec.JPG
| image_size    = 270px
| image_caption = [[Nestorijanstvo|Nestorijanski]] krožnik s prikazom obleganja Jeriha, ki so ga izdelali sogdijski umetniki med vladavino Karlukov v Semirečju&lt;ref name=&quot;ES&quot;&gt;{{cite book |last1=Sims |first1=Eleanor |title=Peerless images : Persian painting and its sources |date=2002 |publisher=New Haven : Yale University Press |isbn=978-0-300-09038-3 |pages=293–294 |url=https://archive.org/details/peerlessimagespe0000sims/page/294/mode/1up}}&lt;/ref&gt; v 9.-10. stoletju in je kopija krožnika iz 9. stoletja.&lt;ref name=&quot;Hermitage Museum&quot;&gt;{{cite web |title=Hermitage Museum |url=https://www.hermitagemuseum.org/wps/portal/hermitage/digital-collection/08.+applied+arts/97259}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Gorelik |first1=Michael |title=&quot;Oriental Armour of the Near and Middle East from the Eighth to the Fifteenth Centuries as Shown in Works of Art&quot;, by Michael Gorelik, in: Islamic Arms and Armour, ed. Robert Elgood, London 1979. |date=1979 |publisher=Robert Elgood |url=http://warfare.tk/Gorelik-Oriental_Armour.htm}}&lt;/ref&gt;
| material      =  srebro s pozlatami 
| size          =  23,9 cm (premer)
| writing       =
| created       = Izvirnik: 8. stoletje&lt;br&gt;
Ulit: 9.-10. stoletje 
| discovered    = Bolše-Anikovskaja, Čerdinska oblast, Provinca Perm
| location      = [[Ermitaž]], [[Sankt Peterburg]], [[Rusija]]
| id            = 
| registration = S-46
| map               =
{{Location map|Kazahstan
|width      = 
|float      = center
|border     =
|caption    = Semirečje na zemljevidu Kazahstana
|alt        = 
|relief     = yes
|AlternativeMap= 
|overlay_image = 
|label      = Semirečje 
|label_size = 
|position   = right
|background = 
|mark       = Orange dot (semi-transparent).png
|marksize   = 15
|link       = 
|lat_deg    = 44
|lat_min    = 0
|lat_sec    = 0
|lat_dir    = N
|lon_deg    = 76
|lon_min    = 0
|lon_sec    = 0
|lon_dir    = E
}}
}}

'''Anikovski krožnik''' je ulit [[srebro|srebrn]] krožnik, na katerem so upodobljeni oklepljeni konjeniki, ki napadajo trdnjavo med obleganjem Jeriha. Krožnik naj bi bil izdelan v [[Semirečje|Semirečju]] ([[Kazaščina|kazaško]] Žetisu) v sedanjem južnem [[Kazahstan]]u v 9. in 10. stoletju. Najden je bil leta 1909 v bližini vasi Boljše-Anikovskaja v okrožju Čerdin v Permski provinci. Zdaj je v Državnem muzeju [[Ermitaž]] v [[Sankt Peterburg]]u (S-46).

== Nestorijanski svetopisemski prizor==
Prizor na krožniku je bil prepoznan kot upodobitev pripovedi iz Jozuetove knjige, povezane z obleganjem Jeriha. Povsem spodaj je  upodobljena vlačuga Rahaba, ki gleda skozi okno nad vrati, skozi katera nato spusti Jozuetove vohune v kanaansko mesto Jeriho. Nad njo so upodobljeni duhovniki, ki trobijo na trobente, ko Izraelci dvigajo Skrinjo zaveze (Jozue 2 in 6). Zgoraj so upodobljeni branilci mesta in nad njimi Sonce in Luna, ki sta se po Jozuetovem ukazu (zgornji desni konjenik) ustavila na nebu (Jozue 10:12–13).&lt;ref name=&quot;ES&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;SEDU&quot;&gt;{{cite web |title=Anikova Plate The Sogdians |url=https://sogdians.si.edu/anikova-plate/ |website=sogdians.si.edu}}&lt;/ref&gt;{{sfn|Marshak|2017|pp=333–335}}

[[Slika:Ark of the Covenant in the Anikova dish, circa 800 CE.jpg|thumb|250px|center|[[Skrinja zaveze]]  na Anikovskem krožniku]]

== Sklici ==
{{sklici|20em}}

==Viri==
{{refbegin| 2}}
{{refend}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Arheološke najdbe]]
[[Kategorija:Kazahstan]]
[[Kategorija:Ermitaž]]</text>
      <sha1>feold7wjjs6k7dct8jwjjll9tk6vtmn</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Minister za naravne vire in prostor Republike Slovenije</title>
    <ns>0</ns>
    <id>604067</id>
    <redirect title="Minister za okolje in prostor Republike Slovenije" />
    <revision>
      <id>6688435</id>
      <timestamp>2026-06-12T09:58:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>GeographieMan</username>
        <id>179499</id>
      </contributor>
      <comment>GeographieMan je prestavil stran [[Minister za naravne vire in prostor Republike Slovenije]] na [[Minister za okolje in prostor Republike Slovenije]]: preimenovanje ministrstva</comment>
      <origin>6688435</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="67" sha1="0yknl2407bz8pmg2yqm2msmf12jy7c8" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Minister za okolje in prostor Republike Slovenije]]</text>
      <sha1>0yknl2407bz8pmg2yqm2msmf12jy7c8</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pogovor:Minister za naravne vire in prostor Republike Slovenije</title>
    <ns>1</ns>
    <id>604068</id>
    <redirect title="Pogovor:Minister za okolje in prostor Republike Slovenije" />
    <revision>
      <id>6688437</id>
      <timestamp>2026-06-12T09:58:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>GeographieMan</username>
        <id>179499</id>
      </contributor>
      <comment>GeographieMan je prestavil stran [[Pogovor:Minister za naravne vire in prostor Republike Slovenije]] na [[Pogovor:Minister za okolje in prostor Republike Slovenije]]: preimenovanje ministrstva</comment>
      <origin>6688437</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="75" sha1="j2t0lizz1ddxtf8szc19ac9vzl3mckm" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Pogovor:Minister za okolje in prostor Republike Slovenije]]</text>
      <sha1>j2t0lizz1ddxtf8szc19ac9vzl3mckm</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Anton Česen</title>
    <ns>0</ns>
    <id>604069</id>
    <redirect title="Tone Česen" />
    <revision>
      <id>6688444</id>
      <timestamp>2026-06-12T10:10:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>3152</id>
      </contributor>
      <comment>preusmeritev na [[Tone Česen]]</comment>
      <origin>6688444</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="29" sha1="j4oqo6hs0m8v80m54vho4ershottfy9" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Tone Česen]]</text>
      <sha1>j4oqo6hs0m8v80m54vho4ershottfy9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije</title>
    <ns>0</ns>
    <id>604070</id>
    <redirect title="Minister za demografijo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije" />
    <revision>
      <id>6688468</id>
      <timestamp>2026-06-12T11:12:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>VidicK01</username>
        <id>193275</id>
      </contributor>
      <comment>VidicK01 je prestavil_a stran [[Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije]] na [[Minister za demografijo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije]]: Novo uradno ime ministrstva po reorganizaciji resorjev glede na Zakon o spremembah Zakona o vladi (2026)</comment>
      <origin>6688468</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="90" sha1="hhrjgexs6rh2f6uwa273dp0fwxyl525" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Minister za demografijo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije]]</text>
      <sha1>hhrjgexs6rh2f6uwa273dp0fwxyl525</sha1>
    </revision>
  </page>
</mediawiki>